URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 19	Ljubljana, četrtek, 16. maja 1974	Cena 18 dinarjev	Leto XXXI
199.
Na podlagi 19. alinee 335. člena, 1. alinee 349. člena, 383. člena in prvega odstavka 384. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1974
I
RAZGLASILA IZVOLITEV PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglaša se, da so bili izvoljeni za predsednika in člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije:
predsednik:
Sergej Kraigher, dosedanji predsednik Skupščine SR Slovenije.
člani:
Tone Bole, dosedanji predsednik Gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije;
Anica Kuhar, dosedanji poslanec Zbora narodov Zvezne skupščine;
Jože Lončarič, dosedanji poslanec Zbora narodov Zvezne skupščine;
Vida Tomšič, član Sveta federacije;
Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti;	'
Janez Vipotnik, generalni direktor Radip-te-levizije Ljubljana.
II
OBJAVILA SESTAVO PREDSEDSTVA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Sestava Predsedstva Socialistične republike Slove-enije je naslednja:
predsednik:
Sergej Kraigher člani:
Tone Bole,
A,nica Kuhar,
Jože Lončarič,
Vida Tomšič,
Josip Vidmar,
Jgnez Vipotnik, člana po položaju:
France Popit, predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije;
Mitja R i b i č i č , predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
St. 02001-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
200. ,
Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350- člena in* 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9.- maja 1974 sprejela
ODLOK
o	izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
dr. Marijan Brecelj, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Beno Zupančič 1. r.
201.
Na podlagi 20. alinee 335. člena, 1. alinee 350. čle-
in 363. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1974 sprejela
ODLOK
o	izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolita:
Vladimir Logar, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije;
Beno Zupančič, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
202.
Na podlagi 24. alinee 335. Člena, 1. alinee 350. člena ter prvega odstavka 368. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 9. ter 39. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupnem zaseda-
nju Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora drie 9. maja 1974 sprejela
ODLOK
o imenovanju generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Jože Pacek, dosedanji tajnik Skupščine Socialistične republike Slovenije.
St. 02002-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
203.
Na podlagi 2. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi odloka o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije
Razglaša se odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine So-/Cialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1974.
St. P 020-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Predsednik Sergej Kraigher L r.
Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in 394. • člena ustave Socialistične republike Slovenije ter 40. in 41. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1974 sprejela
'ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednikov in članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije
I
Za predsednika. Izvršnega' sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvoli:
Andrej Marinc, dosedanji predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
II
Za podpredsednike Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
Rudi Čačinovič, dosedanji podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Zvone Dragan, dosedanji - podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Dr. Avguštin Lah, dosedanji predsednik pro-svetno-kulturnega zbora Zvezne skupščine.
III
Za člane Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije se izvolijo:
Mihael Butara, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
dr. Anton Fazarinc, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Jože Florjančič, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Pavel Gantar, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Miran Goslar, dosedanji predsednik Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
Vladimir Klemenčič, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Marjan Lenarčič. _ dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;	\
Boris M i k o š , dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Jože Novinšek. dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Marjan Orožen, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;. ■	•
Drago Petrovič, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Bojan Škrk. dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;	,
Miloš Š u 1 i n , dosedanji član Izvršnfega sveta Skupščine SR Slovenije;
Franjo Turk, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije:
Ela U 1 r i h , ■ dosedanji član »Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Milovan. Zidar, dosedanji član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
IV
Izmed izvoljenih članov Izvršnega sveta' Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenujejo;
Mihael' B u t a r a , za republiškega sekretarja za narodno obrambo;
dr. Anton F a zarine, za republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo;
Jože Florjančič, za republiškega sekretarja za finance;
Pavel Gantar, za republiškega sekretarja za delo;
Boris Mikoš, za republiškega sekretarja za urbanizem;
Jože Novinšek, za direktorja Zavoda SR Slovenije za planiranje;.
Marjan Orožen, za republiškega sekretarja za notranje zadeve;
Drago Petrovič, za republiškega sekretarja za gospodarstvo;
Bojan Škrk, za republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo;
Franjo Turk, za sekretarja Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije;
Ela Ulrih, za republiškega sekretarja za prosveto in kulturo;
Milovan Zidar, za republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo.
St. 0207-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
■	dr. Marijan Brecelj L r.
Mihaela Verbič, delegat v Zboru občin; Gojko Vidovič, delegat v Zboru občin. St. 0201-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1.
204.
Na podlagi 4. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. točke prvega odstavka in drugega odstavka 17. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1974 sprejela
ODLOK
o sestavi, nalogah in izvolitvi komisije Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve, imenovanja . in administrativne zadeve
I
Komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ima predsednika, podpredsednika in trinajst članov.
V	komisijo so izvoljeni po štirje člani izmed delegatov v vsakem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije, tri člane pa delegira Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
II
Komisija Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve, imenovanja, in administrativne zadeve obravnava vprašanja s področja kadrovske politike in vsa vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami iz pristojnosti Skupščine Socialistične republike Slovenije.
III	.	\
V	komisijo Skupščine Socialistične republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve se izvolijo:
za predsednika:
Jože Božič, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
za podpredsednika:
Janez Japelj, delegat v- Družbenopolitičnem zboru;	/	'
za člane:
Vili Belič, delegat'v Zboru občin;
Tomaž Ertl, delegat v Zboru občin;	■
Šarika Ficko, delegat v Zboru združenega dela;
Stanko Jaki, delegat v Zboru združenega dela;
Stane G a v e z , delegat v Družbenopolitičnem zboru;	5	.
Igor Ponikvar, delegat v Zboru združenega dela;	'
Emil Rojc, delegat v Družbenopolitičnem zboru;
Marjeta Šentjur c, delegat v Zboru združenega dela;	■	\
205.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na ' seji dne 9. maja 1974 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
za predsednika Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije Štefan Nemec;
za podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine-Socialistične republike Slovenije Nada Beltram.
Št. 02005-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
206.
Na podlagi 367. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi in izvolitvi komisije Zbora združenega dela Skupščina Socialistične republike Slovenije za ■verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja
I
Ustanovi se komisija Zbora združenega dela za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisija ima predsednika in dva člana, ki se izvolijo iz vrst delegatov Zbora združenega dela za vsako sejo zbora posebej.
II
Naloga komisije je, da pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo za zbor ter odloča o imunitetnih vprašanjih v. skladu z določbami ustave Socialistične republike Slovenije.
III
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za sejo dne 9. maja 1974 se izvolijo: za predsednika:
Stane Vilar za člane:
Nada Kovač;
Jože Zabukošek,
IV
Komisija Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja bo v sestavi po III. točki opravljala naloge iz II. točke tega odloka do izvolitve novega predsednika in članov komisije.
St. 02005-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
207.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije je zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1974 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Janez Zajc, dosedanji sekretar republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
Št. '02005-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
208.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1974 sprejel
O D L O K
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Skupščine. Socialistične republike Slovenije
Izvolita se: ... .	..	. ' -' ......
za predsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije Mara Žlebnik;
za. podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične .pepublike Slovenije Livio Jakomin.
Št. 02004-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj L r.
209.
Na podlagi 367. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi in izvolitvi komisije Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja
I
Ustanovi se komisija Zbora občin za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisija ima predsednika in dva člana, Id se izvolijo iz vrst delegatov v Zboru občin za vsako sejo zbora posebej.
II
Naloga komisije je, da pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo za zbor ter odloča o imunitetnih vprašanjih v skladu z določbami ustave Socialistične republike Slovenije.
111
V	komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna . vprašanja za sejo dne 9. maja 1974 se izvolijo:
za predsednika:	...
Nace Dežman	.
za člane:
Branko Gorjup;
Dušan Jug.
.	'	IV	■ o
Komisija Zbora občin Skupščine Socialistične re-^ v publike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imuni- , tetna vprašanja bo v sestavi po III. točki opravljala J. naloge iz II. točke tega odloka do izvolitve novega . predsednika in članov komisije.
St. 02004-1 74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj
1. r..
• vr
' 3>;
• r-v ■' 7'
S
210 .
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije je Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. 'maja 1974 sprejel	-,
OD LOK	r
o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine v Socialistične republike Slovenije.
Za sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Jernej Vrhunec, dosedanji sekretar zasedanja delegatov občin v Skupščini SR Slovenije.	v
Št 02004-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik , 2 ;	.
dr. Marijan Brecelj L r. r.
211.
Na podlagi prvega odstavka 365. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1974 sprejel
. ODLOK
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Izvolita se:
Za predsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije Stane Markič;
za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Jože Božič.	(
St. 02003-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
212.
Na podlagi 367. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne. 9. maja 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi in izvolitvi komisije Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja
I
Ustanovi se komisija Družbenopolitičnega zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisija ima predsednika in dva člana, ki se izvolijo iz vrst' delegatov v Družbenopolitičnem zboru.
II
Naloga komisije je, da ugotovi pravilnost izvolitve delegatov v Družbenopolitični zbor in sestavi poročilo za ta zbor ter odloča o imunitetnih vprašanjih v skladu z določbami ustave Socialistične republike Slovenije.
III
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja se izvolijo:
Za predsednika:
Geza Bačič ' za člane:
Franc Mrcina;
Ivica Žnidaršič
St. 02003-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
»3.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije je Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije na seji dne 9. maja 1974 sprejel
ODLOK
o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije
Za sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije se imenuje:
Miha Ribarič, dosedanji sekretar skupne komisije vseh zborov Skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja.
St. 02003-1/74
Ljubljana, dne 9. maja 1974.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
214.
Na podlagi 341. in 361. člena ustave SR Slovenije je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela dne 9. maja 1974, Zbora občin dne 9. maja 1974 in Družbenopolitičnega zbora dne 9. maja 1974 sprejela
. f
ODLOK
o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem odlokom se začasno, do sprejetja stalnega poslovnika ureja delo Skupščine SR Slovenije in njenih teles.
2.	člen .
Poleg določb tega odloka se do sprejetja stalnega poslovnika smiselno uporabljajo določbe dosedanjega poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 40/67, 15/69, 22/69, 24/69, 1/70 in 26/72), kolikor niso v nasprotju z ustavo SR Slovenije, ustavnim zakonom, zakoni in tem odlokom.
II.	DELEGATI V SKUPŠČINI SR SLOVENIJE
3.	člen
Delegat v Skupščini SR Slovenije ima pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, drugi predpisi in ta odlok.
Delegat skupščine samoupravne interesne skupnosti, kadar ta enakopravno odloča s prištojnim zborom skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata , v Skupščini SR Slovenije.
4.	člen
Vsak zbor ima svojo komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, ki ima predsednika in 2 člana.
Zbor združenega dela in Zbor občin izvolita za vsako sejo predsednika in 2 člana te komisije.
5.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračila stroškov za delo v skupščini oziroma do nadomestila osebnega dohodka zagotavlja Skupščina SR Slovenije v skladu z zakonom in družbenim dogovorom,
6.	člen
Delegat v Skupščini SR Slovenije uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini.	'
Imunitetno pravico po tretjem odstavku 167. člena ustave SR Slovenije ima delegat v Zboru združenega dela in v Zboru občin od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v skupščinskem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat Družbenopolitičnega zbora pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat.
Delegatu v Zboru združenega dela in v Zboru občin preneha dolžnost, ko je določen za delegata v Zboru združenega dela in v Zboru občin drug delegat oziroma ko ga je te dolžnosti razrešila skupina delegatov ali pristojna občinska skupščina.
III.	TELESA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE, NJIHOVO PODROČJE DELA, MEDSEBOJNA RAZMERJA IN NAČIN KONSTITUIRANJA
7.	člen
Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije enakopravno oziroma skupaj, Zbor združenega dela in Zbor občin pa tudi samostojno.
O zadevah iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije, o katerih soodločajo na podlagi ustave SR Slovenije, ustavnega zakona in tega odloka skupščine samoupravnih interesnih skupnosti; odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti od dneva, ko so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti konstituirane v skladu z ustavo SR Slovenije; do takrat pa morajo pristojni zbori pred sprejemom končne odločitve obravnavati stališča skupščine samoupravne interesne skupnosti na ustreznem področju.
1.	Seje zbora Združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora
8.	člen
Prve seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora prične naj starejši delegat v Zboru.
Zbor voli predsednika in podpredsednika zbora in imenuje sekretarja zbora ter opravi druge volitve in imenovanja, ki so v njegovi pristojnosti.
9.	člen
Zbori na ločenih sejah ali na skupnem zasedanju volijo predsednika Skupščine SR Slovenije, podpredsednike Skupščine SR Slovenije, imenujejo generalnega sekretarja Skupščine SR Slovenije, namestnika generalnega sekretarja Skupščine SR Slovenije, izvolijo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in delovna telesa skupščine.
10.	člen v
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Zbora združenega dela in Zbora občin pregleda pooblastila delegatov, komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Družbenopolitičnega zbora pa ugotovi pravilnost izvolitve delegatov v ta zbor.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja vsakega zbora sestavi poročilo za zbor.
O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor pose-
bej.
2.	Skupna seja
11.	člen
Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbeno-litični zbor na skupni seji:
—	razglasijo izvolitev Predsedstva republike, objavijo njegovo sestavo in odločajo o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti;
—	predlagajo izvolitev Josipa Broza-Tita za Predsednika republike brez omejitve trajanja mandata;
—	volijo in razrešujejo s tajnim glasovanjem člana Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije iz Socialistične republike Slovenije;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem delegate za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
3.	Soodločanje skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike s pristojnimi zbori
Skupščine SR Slovenije
12.	člen
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike, ki na podlagi ustave SR Slovenije odloča enakopravno z zbori Skupščine SR Slovenije o vprašanjih iz njihove pristojnosti je samostojna pri odločanju in za njeno delo veljajo določbe tega odloka o delu zborov skupščine.
Skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike določi način svojega dela, ko odloča o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena, v skladu z določbami ustave, ustavnega zakona, zakona in tega odloka, s katerimi uskladi svoje samoupravne splošne akte.
/	,	13- člen
Predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike je dojžan sklicati sejo skupščine, in sicer najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko mu je predsednik Skupščine SR Slovenije dodelil posamezno zadevo v obravnavo.
Ce predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike ne skliče seje za ob-, ravnavo posamezne zadeve v roku 30 dni. lahko skliče sejo skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike predsednik Skupščine SR Slovenije.
14.	člen
Gradivo in dokumentacija o zadevah, ki se predložijo na sejo skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike; se pošljeta skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje republike hkrati, ko se to gradivo in dokumentacija pošljeta delegatom v Zboru združenega dela in Zboru občin Skupščine SR Slovenije.
4.	Predsedstvo Skupščine SR Slovenije
15.	člen
Predsednik Skupščine SR Slovenije skupno s podpredsedniki skupščine in s predsedniki zborov predstavlja Predsedstvo Skupščine SR Slovenije.
■ V delu predsedstva sodeluje generalni sekretar Skupščine SR Slovenije.
16.	člen
Na sejah predsedstva skupščine sodeluje predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije oziroma član, ki ga on določi, ter predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar Predsedstvo Skupščine SR Slovenije razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enakopravno odločajo z zbori Skupščine SR Slovenije.	'
5.	Komisije Skupščine SR Slovenije
♦
17.	člen
Skupščina SR Slovenije ima:
1.	Komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve;
2.	Zakonodajno-pravno komisijo;
3.	Komisijo za mednarodne odnose;
4.	Komisijo za vloge in pritožbe;
5.	Komisijo za narodnosti.
Sestava, naloge iri način dela komisij Skupščine SR Slovenije se določijo z odlokom.
6.	Delovna telesa zborov Skupščine SR Slovenije
18.	člen
Posamezni zbori Skupščine SR Slovenije ustanovijo z odlokom odbore, in druga delovna telesa zborov.
Dva zbora Skupščine SR Slovenije lahko ustanovita z odlokom, ki ga sprejmeta skupaj, skupne odbore in druga skupna delovna telesa.
Sestava, naloge in način dela odborov in drugih delovnih teles zborov iz prejšnjih dveh odstavkov se določijo z odlokom.	>
IV.	DOLOČBE O POSTOPKU PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH .
A. Volitve na skupni seji
1.	Razglasitev izvolitve Predsedstva republike in objava njegove sestave
19.	člen
Ko predsednik Skupščine SR Slovenije prejme poročilo republiške volilno komisije o izidu glasovanja predsednika in šestih članov Predsedstva republike, ga pošlje vsem zborom Skupščine SR Slovenije in skliče skupno sejo vseh zborov Skupščine SR Slovenije.	„
20.	člen
• Na skupno sejo se povabijo izvoljeni člani Predsedstva republike, ki so jih na podlagi zakona o volitvah in odpoklicu Predsedstva Socialistične republike Slovenije izvolile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov' Slovenije in predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
21.	člen
Na skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije se razglasi izid volitev in objavi sestava Predsedstva, republike.
Sestava predsedstva republike se objavi v republiškem uradnem glasilu.
22.	člen
Po objavi sestave Predsedstva republike dajo predsednik in člani Predsedstva republike pred zbori Skupščine SR Slovenije slovesno izjavo v besedilu, ki je določeno z ustavo SR Slovenije in podpišejo besedilo slovesne izjave.
23.	člen
Član. Predsedstva republike, ki je zadržan in ne more prisostvovati skupni'seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije, na kateri se razglasi izvolitev Predsedstva republike in objavi njegova sestava, da slovesno izjavo in podpiše besedilo izjave pred predsednikom Skupščine SR Slovenije, ki o tem obvesti vse zbore Skupščine SR Slovenije.
\
2. Volitve člana Predsedstva Socialistične federativne
republike Jugoslavije iz Socialistične republike
Slovenije
24.	člen
Ko prejme predsednik Skupščine SR Slovenije obrazložen predlog kandidature za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ga pošlje vsem zborom Skupščine SR Slovenije in skliče skupno sejo vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
25.	člen
Volitve člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije se lahko opravijo, če''je na skupni seji navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Pred začetkom volitev predstavnik kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obrazloži na skupni seji predlog kandidature in navede razloge, ki so, vplivali na izbiro kandidata.
26.	člen
Glasovanje na skupni seji vodi predsednik Skupščine SR Slovenije, pri čemer mu pomaga generalni sekretar Skupščine SR Slovenije in po potrebi dva do trije na skupni seji izvoljeni delegati.
Glasuje se tajno a. glasovnicami.
Vsak posamezen delegat glasuje na skupni seji za kandidata tako, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se he da ugotoviti, ali je delegat obkrožil številko pred imenom kandidata, je neveljavna.
27.	člen
Po opravljenem glasovanju objavi predsednik Skupščine SR Slovenije izid glasovanja.
Kandidat je izvoljen za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
Ce po prejšnjem odstavku ne pride do izvolitve, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja.
28.	člen
Predsednik Skupščine SR Slovenije sporoči po končani skupni seji predsedniku Skupščine SFRJ, kdo je bil izvoljen za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
3.	Volitve delegatov za Zbor republik in pokrajin
Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije
29.	člen
Ko, prejme predsednik Skupščine SR Slovenije obrazloženo listo dvanajstih kandidatov za delegate v Zbor republik in pokraj in’Skupščine SFRJ kandidacijske konfererice Socialistične zveze delovnega ljudstva Šlo-/ venije, skupaj s pismenimi. izjavami kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, jo pošlje vsem zborom Skupščine SR Slovenije 'in skliče skupno sejo vseli zborov Skupščine SR Slovenije.
30.	člen
Glasovanje na skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije se lahko opravi, če je na seji navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Pred glasovanjem na skupni seji predstavnik kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obrazloži listo kandidatov in navede razloge, ki so vplivali na izbiro kandidatov.
31.	člen
Glasovanje na .skupni seji vodi predsednik Skupščine SR Slovenije, pri čemer' mu pomaga , generalni sekretar Skupščine SR Slovenije-in po potrebi dva do trije na skupni seji izvoljeni delegati.1
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Delegat glasuje na skupni seji tako, da obkroži številke pred imeni tistih kandidatov, za katere želi glasovati.	—
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, za katere kandidate je delegat glasoval, je neveljavna.
32.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik Skupščine SR Slovenije izid glasovanja ter razglasi izvolitev delegatov v Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
Za delegate v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ so izvoljeni tisti kandidati, za katere je na skupni seji glasovala večina vseh delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije.
Če po prejšnjem odstavku me pride do izvolitve, se za tiste kandidate za delegat^, ki niso dobili potrebne večine, ponovi, ves kandidacijski postopek in postopek glasovahja.
33.	člen	i
Predsednik Skupščine SR Slovenije sporoči po končani skupni s.eji predsedniku Skupščine SFRJ imena delegatov v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni seji.
B.	Postopek odpoklica na skupni seji
34.	člen
Za odločanje o prenehanju mandata predsednika, člana ali Predsedstva republike v celoti, ža razrešitev oziroma odpoklic člana Predsedstva SFRJ iz SR Slo-
venije ter za odpoklic delegatov v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, se uporabljajo določbe ustave SR Slovenije in zakona ter smiselno določbe tega odloka o volitvah.
C.	Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti Zbora združe n,e ga dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora
1.	Volitve predsednika in podpredsednikov Skupščine
SR Slovenije
35.	člen
Kandidata za predsednika Skupščine SR Slovenije predlaga Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Predlog kandidature , se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 5 dni pred začetkom sej zbo-, rov, na katerih naj bo predsednik izvoljen. *
•Predstavnik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
. ’	36. .člen
Podpredsednika skupščine se volita po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku kot velja za izvolitev predsednika skupščine.
37.	člen
Volitve predsednika skupščine in obeh podpredsednikov se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzočih v£?činci vseh delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podpre najmanj še deset delegatov, da se ■ glasuje tajno.
Ce so volitve predsednika skupščine oziroma obeh podpredsednikov skupščine tajne, se glasuje z glasovnicami.
Delegat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti ali je delegat obkrožil številko pred imenom kandidata je neveljavna.
38.	člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru.
2.	Iihenovanje generalnega sekretarja Skupščine SR
Slovenije in njegovega namestnika
39.	člen
Generalni, sekretar Skupščine SR Slovenije in njegov namestnik se imenujeta na sejah vseh zborov • Skupščine SR Slovenije na predlog komisije za volit-ve, imenovanja in administrativne zadeve.
Pri imenovanju generalnega sekretarja in njegovega namestnika se primerno uporabljajo določbe tega odloka b volitvah predsednika in podpredsednikov Skupščine SR Slovenije.
3.	Volitve predsednika in članov Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije
40.	člen
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se voli na predlog Predsedstva republike, člani
Izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika Izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Ob izvolitvi članov Izvršnega sveta se imenujejo na predlog predsednika sveta izmed članov sveta republiški sekretarji, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate, in drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki bodo vodili republiške upravne organe.
Glasovanje o izvolitvi članov Izvršnega sveta je javno, če posamezen zbor ne sklene, da se glasuje tajno.
41.	člen
Za predsednika oziroma člane Izvršnega sveta so izvoljeni kandidati, ki so v posameznih zborih dobili večino glasov vseh delegatov v zboru.
4.	Postopek za razrešitev
42.	člen
Postopek za razrešitev predsednika in elanov Izvršnega Sveta Skupščine SR Slovenije in posameznega člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko predlaga 10 delegatov v posameznem -zboru Skupščine SR Slovenije.
43.	člen
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije lahko predloži vsem zborom Skupščine SR Slovenije razrešitev posameznih članov sveta in republiških sekretarjev ter z zakonom določenih drugih republiških funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, in izvolitev novih.
Predlog za razrešitev posameznega člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, republiškega sekretarja ter z zakonom določenega drugega republiškega funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, ki ga 'ni dal Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, se pošlje Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, da da o njem svoje mnenje.
O razrešitvi predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije obvesti predsednik Skupščine SR Slovenije predsednika Predsedstva republike.
44.	člen
Postopek za razrešitev drugih republiških funkcionarjev. ki jih v enakopravni' pristojnosti volijo .ali imenujejo vsi zbori Skupščine SR Slovenije, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje, ali komisija Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Predlog za razrešitev republiških funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori Skupščine SR Slovenije, ki ga ni dala komisija Skupščine SR Slovenije za'volitve, imenovanja in administrativne zadeve, obravnava ta komisija in predloži zborom Skupščine SR Slovenije svoje obrazloženo mnenje o takem predlogu.
V
45.	člen
Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev republiških organov lahko zbori Skupščine SR Slovenije določijo osebo, ki bo nado^estovalo funkcionarja, ki . se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja.
V.	SLOVESNA IZJAVA
46.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsedniki Skupščine SR Slovenije in predsedniki njenih zborov, predsednik in člani Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije, republiški sekretarji in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da Bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
47.	člen
Predsednik in podpredsednika Skupščine SR Slovenije dajo slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh .zborov; predsednik zbora pred zborom, ki ga voli; predsednik in člani Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije, republiški sekretarji in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije, pa pred predsednikom Skupščine SR Slovenije.
VI.	SLUŽBE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
48.	člen
Službe Skupščine SR Slovenije opravljajo strokovne, administrativne in druge posle, ki so potrebni za delo skupščine in njenih teles ter delegatov, in so organizirane v sekretariatu Skupščine SR Slovenije.
Delo sekretariata Skupščine SR Slovenije vodi generalni sekretar Skupščine SR Slovenije.
/	49. člen
Načela za organizacijo in delo služb skupščine predpiše s sklepom Predsedstvo Skupščine SR Slovenije.
VII.	KONČNA DOLOČBA
50. člen
Ta odlok začne veljati, ko ga sprejmejo vsi zbori Skupščine SR Slovenije.
st. 0201-3/74
Ljubljana, dne 9. maja 1S74.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
dr. Marijan Brecelj 1. r.
215.
Na podlagi drugega odstavka 17. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi 6. člena odloka o načinu uporabe sredstev
hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72, in 21/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici za 1974. leto
1.	člen
Iz sredstev po 1. členu odloka o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici (Uradni list SRS, št. 22/72, 54/72 in 21/73), ki bodo na razpolago v letu 1974 in ki ostanejo po izločitvi sredstev voja^ škemu Servisu, sredstev za kredite za pospeševanje PTT prometa in sredstev za kredite za izgradnjo letališke infrastrukture, bo Narodna banka Slovenije v letu 1974 do dokončne opredelitve dajala poslovnim bankam kredite za kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev organizacijam združenega dela s področja gospodarstva, in sicer po ključu, ki ga sporazumno določijo poslovne banke.
2.	člen
Poslovne banke plačujejo za kredite iz 1. člena tega odloka obresti po letni obrestni meri, ki je za 0,5% večja od obrestne mere, po kateri plačuje Narodna banka Slovenije, obresti Poštni hranilnici.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-47/72
Ljubljana, dne 15. aprila 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
216.
Na podlagi drugega odstavka 4. člena zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25-225/72, 23-201/73 in 45-383/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o spremembi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije
1.	člen
V odlok,u o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 30-270/ 72, 38-319/72, 53-397/72, 54-421/72, 27-273/73, 41-335/73 in 14-121/74) se v prvi alinei prvega odstavka 2 b člena besedilo »za dobo šestih mesecev« nadomesti z besedilom »za dobo .enega leta«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, , .
St. 403-3/71
Ljubljana, dne 7. maja 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
217.
Na podlagi 18. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1974 (Uradni list SRS, št. 13/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o razdelitvi sredstev razporejenih v razdelku: »namenska dopolnilna sredstva občinam« — -postavka: »namenska sredstva za družbene‘denarne pomoči«
I
Š postavke »namenska sredstva za družbene denarne pomoči« zagotovljene v republiškem proračunu za leto 1974, se dodelijo sredstva v višini 10.800,000 din občinam za družbene denarne pomoči.
II
V letu 1974 se dodelijo namenska sredstva za družbene denarne pomoči prvim 20 občinam, po vrstnem redu, ki se določi glede na kriterije družbenega dogovara o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči.
Občine, ki so v letu 1973 dobile namenska sredstva za družbene denarne pomoči, pa po izračunu iz prejšnjega odstavka v letu 1974 ne pridejo med prvih 20 občin, dobijo za leto 1974 75 % od sredstev, ki so jih dobile leta 1973,	.
III
Na podlagi določbe iz prejšnje točke pripadajo po-
sameznim občinam naslednji zneski:	din
Lenart	421.000
Šentjur	579.000
Ptuj	2.239.000
Šmarje	906.600
Ljutomer	349.000
Ormož	228.000
Gornja Radgona .	359.000
Murska Sobota	744.600
Lendava	323.600
Trebnje	304.300
Črnomelj	213.100
Slovenska Bistrica	342.300
Sevnica	505.100
2alec	439.400
	din
Mozirje	208.700
Slovenj Gradec	244.700
Cerknica	152.600
Tolmin	'	439.400
Dravograd	87.700
Idrija	386.700
Krško	225.000
Slovenske Konjice	107.400
Grosuplje	126.000
Metlika	43 600
Brežice	154.000
Ribnica	89.500
Litija	89.500
Ajdovščina	125.200
Laško	62.700
Ilirska Bistrica	93.700
Radlje	123.900
Sežana	64.700
Logatec	21.000
IV
Namenska sredstva za družbene denarne pomoči, ki pripadajo občinam po tem odloku, lahko koristijo občine samo pod pogoji, ki jih določa VI. poglavje družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči.
V
Namenska sredstva za družbene denarne pomoči J dodeljuje občinam Republiški sekretariat za finance v enakih mesečnih obrokih na podlagi zahtevka posamezne občine in zagotovila, da občina izpolnjuje pogoje VI. poglavja družbenega dogovora o izhodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih pomoči.
Republiški sekretariat za finance lahko sam ali -na predlog Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo ustavi mesečno izplačilo posamezni občini, če ta ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka. '	,
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	f
St. 554-3/70
Ljubljana, dne 7. maja 1974.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Andrej Marinc 1. r.
218.
Na podlagi 4. člena uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-282/65) izdaja Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije v
ODLOČBO
o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške
1
Za službena potovanja v tujino se republiškim organom priznavajo med materialne stroške povračila za dnevnice največ do zneskov, ki so po odločbi o dnevnicah za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom med materialne stroške (Uradni list SFRJ, št. 60-850.73)$ /a posamezne države, kot naj višji določeni za zvezne upravne organe, in sicer:
a)	za I. skupino (funkcionarji, ki jih imenuje ali daje pritrditev k, njihovemu imenovanju Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije) — kot je za zvezne upravne organe določeno za I. skupino delovnih mest;
b)	za II. skupino (delavci na drugih delovnih mestih) — kot je za zvezne upravne organe določeno za
III.	skupino delovnih mest.
2
V okviru zneskov iz 1. točke te odločbe določita višino dnevnice v vsakem posameznem primeru svet delovne skupnosti in predstojnik republiškega organa.
Ta odločba začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta odločba, preneha veljati odločba o naj višjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 43-271/69).
St. 114-7/65
Ljubljana, dne 24. aprila 1974.
;	Izvršni svet Skupščine
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Andrej Marinc 1. r.
219.
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 26-160/70) izdaja republiški sekretar za finance
PRAVILNIK
o dopolnitvi pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu
1.	člen
Za 3. členom pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS. št. 38-219/70) se dodajo novi 3a, 3b in 3c člen, ki se glasijo:
'	»3a člen
Služba družbenega knjigovodstva pregleda zahtevek hranilnokreditnih služb in ugotovi višino nadomestila.
Zahtevek in zapisnik o ugotovitvi višine nadomestila pošlje služba družbenega knjigovodstva poslov-
nemu združenju Zvezi hranilnokreditnih služb Slovenije, Ljubljana.
3b člen
Na podlagi podatkov iz zapisnika po prejšnjem členu sestavi poslovno združenje Zveza hranilnokreditnih služb Slovenije Ljubljana seznam nadomestil in ga pošlje republiškemu sekretariatu za finance.
3c člen
Republiški sekretariat za finance poravna skupni znesek nadomestil poslovnemu združenju Zvezi hranilnokreditnih služb Slovenije. Ljubljana.
Poslovno združenje Zveza hranilnokreditnih služb Slovenije, Ljubljana mora nadomestilo iz prejšnjega
odstavka nakazati posameznim hranilnokreditnim službam najpozneje v treh dneh po prejemu nadomestila.«
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
‘ . \
St. 402-92/70
Ljubljana, dne 29. aprila 1974.
Republiški sekretar za finance
Jože Florjančič 1. r.
SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ
220.
Na podlagi 70. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije na seji dne 13. decembra 1973 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtn dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1975
I
Sprejme se finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1975, ki se glasi:
Dohodki sklada:
din
—	dohodki iz prispevka v pavšalu	89,244.160
—	dohodki iz prispevka v odstotku od
odmerne osnove	29,748.052
—	dohodki iz obresti od avisto sredstev	1,422.988
—	dohodki od povračila za pokojnine pridobljene pod ugodnejšimi pogoji (borci) 3,600.000
Skupaj	124,015.200
Izdatki sklada:
—	denarne dajatve za pokojnine po >
splošnih predpisih (32757 X 300,00 X 12)	117,925.200
—	denarne dajatve za pokojnine pridobljene pod ugodnejšimi pogoji (borci)
(1000 X 300,00 X 12)	3,600.000
—	stroški izvajanja zavarovanja	2,490.000
—	stroški službe 1,890.000 din
—	stroški poštnega in plačilnega prometa
500.000	din
—	stroški samouprave 100.000 din
Skupaj	124,015.200
leto 1975 potrebnih sredstev v znesku 59,496.105' din družbenopolitične skupnosti in sicer:
din
—	dve tretjini navedenega zneska
republika, to je	39,664.070
—	eno tretjino navedenega zneska
občine, to je	19,832.035
Drugo polovico pa krijejo sami zavezanci prispevka, kar znese 59,496105 din.
Poleg tega pa krije republika v celoti tudi pokojnine pridobljene pod ugodnejšimi pogoji v znesku
3,600.000	din.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 269/2-3/2
Ljubljana, dne 13 decembra 1973.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije
Predsednik Janez Žampa 1. r.
221.
Na podlagi 35. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 13/72) je začasna skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR SJoveniji dne 13. decembra 1973 sprejela
SKLEP
o določitvi enotnega prispevka in stopnje prispevka v odstotku za leto 1974
11	I
Po določilu 42. in 56. člena zakona o starostnem	Prispevek za starostno zavarovanje kmetov za le-
zavarovanju kmetov prispevajo polovico sredstev za to 1974 se določi:
1.	prispevek v določenem znesku, ki je enak za vse zavarovance (enotni prispevek) v znesku 1.136 din;
2.	prispevek v določenem odstotku od odmerne osnove (prispevek v odstotku) 7,6 °/o.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi'v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
St. 269-3/2
Ljubljana, dne 13. decembra 1973.
Skupščina skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije
Predsednik
Janez 2ampa 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 534.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni-list SRS, št. 36/64) in 194. člena statuta občine Brežice je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Brežice za leto 1974
1.	člen
Proračun občine Brežice za leto 1974
—	dohodke v znesku
—	razporejene dohodke v znesku
—	nerazporejene dohodke v znesku
—	posebno rezervo v znesku
^	2. člen
Določeni proračunski dohodki se v odstotku razporedijo naslednjim koristnikom:
a)	100 “Vo turistična taksa skladu za pospeševanje turizma,
b)	100 %> prispevek za uporabo mestnega zemljišča skladu za negospodarske investicije in komunalno dejavnost
c)	1 “/o • vseh dohodkov, doseženih v letu 1974. po odbitku dopolnilnih sredstev in prenešenih sredstev iz leta 1973, rezervnemu skladu proračuna občine
č) 50 Vo od davka na promet nepremičnin kmetijski zemljiški skupnosti.
3.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenem znesku za redno dejavnost državnih organov, se podrobno razporedijo za posamezne namene z njihovimi finančnimi načrti.
4.	člen
Upravni organ občine in občinsko sodišče samostojno razpolagata s sredstvi, ki so jima dodeljena za redno dejavnost z zakonitimi predpisi.
Dohodki, ki jih upravni organ občine, občinsko sodišče in medobčinsko javno pravobranilstvo ustvarijo s svojo dejavnostjo, se 'uporabljajo kot sredstva za redno dejavnost po določilih samoupravnih sporazumov.
5.	člen
Sredstva, ki so razporejena v posebnem delu proračuna v določenih zneskih.za financiranje organov,
zavodov, ustanov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter skladov, se odvajajo na žiro račune uporabnikov po dvanajstinah, oziroma skladno s prilivom proračunskih dohodkov.
> 6. člen
Ce se med letom odpravi katerikoli sklad, se preostala sredstva prenesejo na nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo).
7.	člen
Nihče ne sme prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto' 1974, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. Te obveznosti lahko sprejema samo občinska skupščina s posebnim odlokom, s kateri"- določijo tudi sredstva.
8.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva).
V primeru, da proračunski dohodki občine ne bodo pritekali tako, kot je predvideno v tem odloku in v primeru, da bi med letom prišlo do omejitve njihove uporabe, lahko izvršni svet zmanjša zneske sred-svet, ki so razporejeni v proračunu, da se tako ohrani proračunsko ravnovesje.
9.	člen
Skupščina občine Brežice sme za kritje tekočih proračunskih izdatkov uporabiti kot začasno posojilo sredstva rezervnega sklada občine, če ugotovi, da pro-računski dohodki pritekajo neenakomerno.
10.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Brežice in njihova "razporeditev za leto 1974 sta zajeta v bilanci proračuna, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
11.	člen
j Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
St. 400-13/74-1
Brežice, dne 25. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
obsega:
din
23.102.000
20,072.520
67.160
2,962.320
Vrsta
dohodkov
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Brežice za leto 1974
Dohodki
Znesek
Glavni
namen
Razpored dohodkov
Znesek
1	Sredstva, prenesena iz preteklega leta	241.000
2	Davek na dohodek in davek	
	iz osebnega dohodka	9,490.000
3	Prometni davek, davek na premoženje	
	in na dohodke od premoženja	11,844.000
4	Takse	1,137.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	60.000
6	Dohodki upravnih organov	
	in drugi dohodki	30.000
7	Dohodki od drugih	
	družbenopolitičnih skupnosti	300.000
Skupaj dohodki	23,102.000
03	Kulturnoprosvetna dejavnost	66.814
04	Socialno skrbstvo	3,891.997
05	Zdravstveno varstvo	281.500
06	Komunalna dejavnost	258.590
07	Delo državnih organov	8,918.960
08	Narodna obramba	242.000
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	545.200
13	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	790.790
14	Negospodarske investicije	2,836.045
16	Gospodarski posegi	1,805.000
17	Proračunske obveznosti	231.729
18	Vlaganje v rezervni sklad	203.895
19	Nerazporejeni dohoftki	67.160
	Posebna rezerva	2,962.320
	Skupaj razporejeni dohodki	23.102.000
535.
Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih ta“ksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 5/68, 41/68 in 7/70) ter 194. člena statuta občine Brežice, je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah
1.	člen
V odloku o spremembi odloka o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 51-974/71) se v 1. členu znesek 2 din nadomesti z zneskom 3 din. 2
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
St. 423-5/74
Brežice, dne 25. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r.
536.
Na podlagi 194. člena statuta občine Brežice je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 25. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Brežice	/
1.	člen
3.	člen odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Brežice
(Uradni list SRS,' št. 33/72) se dopolni tako, da se za besedilom »2400 din« napravi vejica in doda besedilo »za leto 1974 2500 din in za leto 1975 2600 din«.
2.	člen
Četrti člen tega odjoka se spremeni tako, da se glasi: »Povprečni stroški za komunalno, ureditev znašajo od povprečne gradbene cene ,za 1 mž koristne stanovanjske površine tega odloka za individualno komu-nalrio potrošnjo za leta 1971, 1972. 1973, 1974 in 1975 10 °/(i in kolektivno potrošnjo 10 "/o«.
3.	člen
V petem členu odloka se na koncu drugega odstavka napravi vejica in doda besedilo, »za leto 1974 in leto 1975 25 din«.
Na koncu tretjega odstavka pa se napravi vejica in doda besedilo: »za leto 1974 in leto 1975 20 din«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/74-1
Brežice, dne 25. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Brežice
'	Vinko Jurkas 1. r.
537.
Na podlagi 110. in 117, člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 91. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Brežice
1.	člen
Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami v občini Brežice morajo občani in
organizacije združenega dela graditi in vzjjrževati zaklonišča ali druge za te namene primerni*' objekte v skladu z zakonskimi predpisi in tem odlokom.
N
2.	člen
Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje, ki je ustrezno urejen in opremljen. Drugi primerni objekti v smislu prvega člena tega odloka, ki se lahko uporabljajo kot zaklonišča, so tudi kletni prostori,, razni komunalni in naravni objekti ter rov-na zaklonišča, ki se adaptirajo in gradijo ob neposredni vojni nevarnosti. Pri adaptiranju primernih prostorov za zaklonišča računati 1,0 m2 neto površine obstoječega prostora za zaklanjanje ene osebe.
3.	člen
Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča. Javno zaklonišče je namenjeno občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Zaklonišča v uporabi organizacije združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacije.
Hišna zaklonišča so namenjena za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš oziroma stanovanjskih objektov.
4.	člen
Javna zaklonišča vzdržuje in gradi skupščina občine Brežice.
Hišna zaklonišča in zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni zgraditi oziroma urediti investitorji stanovanjskih oziroma poslovnih zgradb, vzdrževati pa so jih dolžne organizacije, ki upravljajo z zgradbami.
5.	člen
Zazidalni načrt za posamezno stanovanjsko območje mora predvideti lokacije za izgradnjo javnih ali hišnih zaklonišč.
6.	člen
Zazidalne načrte, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega odloka je treba dopolniti v smislu 5. člena tega odloka v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
7.	člen
Zaklonišča vseh vrst morajo biti zgrajena v skladu s pravilniki o tehničnih normativih za graditev zaklonišč -za osnovno zaščito, zaklonišče in dvonamenski objekti pojačane zaščite in zaklonišča ter dvonamenski objekti visoke zaščite.
8.	člen
Organizacije združenega dela, ki nimajo zgrajenih primernih zaklonišč, so dolžne zgraditi le te v. obstoječih objektih. Ce to ni mogoče morajo prispevati finančna sredstva za izgradnjo javnih zaklonišč v višini 1 Vo zakupnine oziroma najemnine za ta poslovni prostor, če je, oziroma, če bi bila ta izračunana po osvojenih kriterijih stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice.	V
Na podlagi sprejetega razvojnega načrta obrambnih priprav upravni organ za narodno obrambo skupščine občine Brežice določi konkretne organizacije združenega dela ali si zgrade svoja zaklonišča ali pa prispevajo sredstva za javna zaklonišča.
Upravni organ za narodno obrambo opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov, ki se v smislu tega odloka lahko uporabljajo za zaklonišča.
9.	člen
Zaklonišča se praviloma gradijo predvsem kot dvonamenski objekti.
10.	člen
Ne glede na določila 6. člena tega odloka so investitorji novih stanovanjskih in poslovnih objektov ter investitorji večjih adaptacij, s katerimi se povečujejo koristne stanovanjske ali poslovne površine, dolžni v krajih:
Brežice, Črne, Sentlenart, Gornji Lenart, Brezina, Cundrovec, Zakot, Trnje,' Bukošek, Gornji Obrež, Čatež, Dvorce, Krška vas, Velike Malence, Gornje in Dolenje Skopice, Cerklje ob Krki, Zupeča yas, Boršt, Zašap, Hrastje, Gazice, Črešnjice, Račja vas, Dobova, Mihalovec, Rigonce, Gaber j e, Loče, Veliki in Mali Obrež, Sela, Mostec, Velika Dolina, Jesenice, na Dol., Nova vas, Obrežje in Bregansko selo. zgraditi zaklonišča v objektu odnosno v njegovi neposredni bližini ali pa po predhodni odobritvi upravnega organa za narodno obrambo plačati v občinski sklad za gradnjo zaklonišč odgovarjajoča finančna sredstva v -smislu
11.	člena tfega odloka.
Odločitev upravnega organa za narodno obrambo v smislu prvega odstavka tega člena mora biti v skladu z zazidalnim načrtom.
11.	"člen
Investitorji novih zgradb, ki v smislu 10. člena tega odloka ne bodo gradili zaklonišč, so dolžni vplačati v sklad prispevek v višini 2% od gradbene vrednosti novegh objekta.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja je 'investitor .dolžan plačati akontacijo 50 Vo prispevka iz prvega odstavka. Dokončni znesek plača investitor ob tehničnem prevzemu objekta.
12.	člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 °/o stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjskem objektu se ugotovi tako, da se na 25 m2 neto površine stanovanja računa 1 stanovalec.
Javna zaklonišča v’ stanovanjski soseski, ki jih je mogoče v smislu 3. člena tega odloka smatrati tudi kot hišna zaklonišča, morajo biti zgrajena za takšno število prebivalcev, ki jih za konkretni stanovanjski predel predvideva zazidalni načrt.
13.	člen
•Razdalja med stanovanjem in zakloniščem zavisi od zazidalnega načrta in -števila prebivalcev za katere je namenjeno zaklonišče in ne sme biti večje od 200 do 250 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču se računa trojno.
14.	člen
Za svoje delavce oziroma obiskovalce so organizacije združenega dela dolžne zgraditi zaklonišče in sicer:
. — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za vse zaposlene*
—	organizacije združenega dela, ki delajo v več izmenah, za število zaposlenih v največji delovni izmeni,
— kulturno-prosvetne , organizacije v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi, najmanj za 50% števila sedežev in za vse zaposlene v teh organizacijah,'
—	v hotelih in drugih turističnih objektih najmanj za 50 % celotnega števila ležišč in za število zaposlenih v naj večji delovni izmeni,
—	v zgradbah s trgovskimi lokali za polno število zaposlenih in za kupce, računajoč pri tem za dvakratno število zaposlenih,
—	v zgradbah z gostinskimi lokali najmanj za 50 procentov števila sedežev v lokalu in za število .zaposlenih v naj večji delovni izmeni,
—	v šolskih in vzgojnovarstvenih zavodih za vse varovance, učence in dijake in za število zaposlenih v eni delovni izmeni,
—	v zdravstvenih zavodih v skladu z vojno nalogo in tako, da se oddelek za prvo pomoč, oddelek za transfuzijo in kirurški oddelek razporedijo v zaščitnih prostorih,
—	na železniški in avtobusni postaji za enourno povprečno število potnikov na postaji in za število zaposlenih v največji delovni izmeni,
—	skladiščni prostor in objekt za blagovni promet upoštevati na vsakih 15 m2 bruto površine za eno mesto (osebo) za zaklonišče.
15.	člen
Organizacije združenega dela je mogoče oprostiti izgradnje zaklonišča, če je mogoče nuditi zaščito delavcem in drugim iz teh organizacij v javnih zakloniščih, ki so oddaljena od objekta največ v razdaljah iz 13. člena tega odlpka, pri tem pa so organizacije združenega dela dolžne plačati v občinski sklad -za gradnjo zaklonišč prispevek za izgradnjo javnih zaklonišč v smislu 8. člena tega odloka; .
16.	člen
Pri gradnji zaklonišč glede odpprnostne stopnje je treba upoštevati, da izdrže zaklonišča najmanj 1,5 atmosfero nadpritiska.
17.	člen
Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Ke1' je treba zaklonišče vzdrževati in držati v njih red,, predpiše s posebnim navodilom upravni organ za narodno obrambo Skupščine občine Brežice.
Stroški vzdrževanja hišnih zaklonišč bremene stanarine v smislu odloka, ki ureja delitev sredstev stanarin za tekoče in investicijsko vzdrževanje skupnih prostorov.
18.	člen
Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč ima sklad za financiranje skupnih potreb narodne obrambe poseben račun za izgradnjo zaklonišč v občini Brežice v okviru že obstoječega sklada.
19.	člen
V sklad za izgradnjo zaklonišč občine Brežice, vplačujejo trimesečno 1 % pd celotne stanarine ali najemnine tudi lastniki stanovanjskih zgradb ali delov zgradb ter organizacije za upravljanje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Prispevka iz prvega odstavka tega člena so opro- , ščeni tisti, ki so že plačali prispevek iz 10. člena tega
odloka v sklad in tisti, ki imajo že zgrajena in opremljena zaklo'nišča v skladu z 12. členom tega odloka. Odločbe, o obremenitvi po tem členu izda za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ Skupščine občine Brežice.
Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka po tem členu veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov.	*
Za zbiranje sredstev sklada je pristojna davčna uprava Skupščine občine Brežice.
20.	člen
Zaklonišča v obstoječih zgradbah, ki niso v skladu s tehničnimi normativi za izgradnjo zaklonišč, odvisno od stanja objekta, se morajo prilagoditi za zaklonišča za osnovno zaščito ali pa za zaklonišča pojačane zaščite.
■ 21. člen
Pod stavbe (zgradbe) v smislu 143. člena zakona o narodni obrambi se ne štejejo: nadstrešnice, pneumatske hale. tipske montažne trafo-postaje. montažne garaže, ki služijo največ, za shrambo dveh vozil, kioski (manjši kmetijski objekti) in objekti začasnega pomena.
22.	člen
Zaklonišče je fnogpče, v mirnem času uporabljati za druge namene, razen za stanovanje, pod naslednjimi pogoji:
—	da se v njih’ne opravijo nikakršne spremembe, ki bi lahko vplivale na zmanjšanje zaščitne moči in na spremembo osnovnega namena,
—	da se. v njih ne uskladiščijo razne vnetljive in druge strupene snovi, če so. zaklonišča oddana v najem, jih morajo najemniki v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, izprazniti in usposobiti.
23.	člen
Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča sme uprav-ijalec zaklonišča skleniti potem, ko dobi soglasje občinskega upravnega organa za narodno obrambo.
Dohodki dobljeni z. oddajo zaklonišč v najem, morajo biti uporabljeni za vzdrževanje in urejanje zaklonišč ali za gradnjo javnih zaklonišč.
Dohodki dobljeni z oddajo javnih zaklonišč se zbirajo v sklad za "gradnjo zaklonišč.
24.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija .združenega dela. ki gradi zaklonišče v nasprotju s 14. in 16. členom tega ođ'oka ki odda v najem zaklonišče v nasprotju, z določili 22. in 23. členas tega odloka.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela.
25 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
-St. 351-8/74-1
Brežice, dne 5. marca 1974.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
• SKUPŠČINA OBČINE CELJE 538.
Skupščina občine Celje je po 142. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o »Priznanju samoupravljalcu«
*
1.	člen
Za izredne dosežke na področju razvoja samoupravljanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, ki prispevajo k napredku samoupravljanja in socialističnih samoupravnih odnosov, se podeljuje »Priznanje samoupravljalcu«.	'
2.	člen
»Priznanje samoupravljalcu« se podeljuje vsako leto ob 27. juniju — dnevu samoupravi]alcev, zaslužnim članom organov upravljanja in drugim delavcem v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja.
»Priznanje samoupravljalcu« podeljuje občinska skupščina.
Občinska skupščina podeli praviloma 5 priznanj v vsakem letu, izjemoma pa se lahko število priznanj ob jubilejnih letih in - v prvem letu na predlog komisije iz 5. člena poveča.
3.	člen
Predloge za podelitev »Priznanja samoupravljalcu« dajejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občani.
4.	člen
Sredstva za denarni del priznanja se zagotovijo v občinskem proračunu.
Sredstva lahko prispevajo tudj organizacije združenega dela in občani v obliki daril in volil.
5.	člen
Predlog za podelitev 'priznanj pripravi komisija za »priznanje samoupravljalcu«; (v nadaljnjem besedilu: komisija). .
Komisija ima predsednika in 6 članov.
. Predsednika in člane kpmisije imenuje občinska skupščina za 4 leta.
6.	člen
O danih predlogi lahjjo komisija zahteva tudi mnenja posameznih organizacij.
7.	člen
Komisija sprejme poslovnik o svojem delu, ki ga' potrdi občinska skupščina.
S poslovnikom se določi zlasti način predlaganja in postopek z njimi, obliko in vsebino priznanja, način dela komisije in druga vprašanja v zvezi s podeljevanjem priznanj.
8.	člen
O tem, komu bodo priznanja podeljena, odloča občinska skupščina na predlog komisije.
9.	člen
»Priznanje samoupravljalcu« se podeli vsako leto ob 27. juniju — dnevu šamoupravljalcev.
10.	člen
Administrativno delo za komisijo opravlja strokovna služba občinske skupščine.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu ^RS.
St. 016-3/74-1
Celje, dne 26. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 539.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) ter 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1974
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1974 obsega:
—	dohodke v znesku	10,769.500
—• razporejene dohodke v	znesku	10,619.500
—	nerazporejene dohodke	•
(tekoča proračunska rezerva)	150.000
2.	člen
Rezervnemu skladu skupščine občine Cerknica se odvaja 1 Vo od vseh tekočih dohodkov proračuna za leto 1974.
3.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiranje organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
4.	člen
Sredstva, ki so v proračunu razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov ra-
čun, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa.
Sredstva, ki jih državni organ ustvari s svojo dejavnostjo se stekajo na njegov račun in koristijo kot je to določeno v prvem odstavku tega člena.
5.	člen
O izplačilih iz sredstev tekoče proračunske rezerve odloča izvršni svet skupščine občine Cerknica proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
6.	člen
Izvršni svet skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64).
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o virmiranju planov proračunskih do-
hodkov ih izdatkov med postavkami v okviru glavnih namenov in med glavnimi nameni, proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Cerknica za leto .1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1974, ki je- sestavni del splošnega dela proračuna.
9.	člen
Ta odlok začne veljati ko ga sprejme skupščina, objavi pa se v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od
1.	januarja 1974.
St. 400-2/74-1
Cerknica, dne 19. aprila 1974.
Predsednik*
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
dohodka	Dohodki	Skupaj
1	Davek na dohodek in.davek
iz osebnih dohodkov	.	3,212.500
2	Prometni davek, davek na premoženje
in na dohodke od premoženja	6,495.000
3	Takse	549.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	50.000
6	Dohodki upravnih organov
in drugi dohodki	,.	50.000
7	Dohodki od drugih
družbenopolitičnih skupnosti/	413,000
družbenopolitičnih skupnosti/	413,000
10,769.500
St.
Slav.	Razpored dohodkov namena	>	'		Skupaj
01	Dejavnost organ, družb.-polit, skupnosti	5,435.718,90
03	Dejavnost druž.-polit, organ, in društev	546.400,00
04	Negospodarske investicije	725.648,95
07	Kulturnoprosvetna dejavnost	5:000,00
08	Socialno skrbstvo	1,869.460,00
09	Zdravstveno varstvo	537.361,00
10	Komunalna dejavnost	58.070,00
13	Odstoplj eni dohodki	712.319,20
15	Gospodarske investicije	. 1.570,00
16	Intervencije v gospodarstvu	98.830,00
17	Tekoča’ proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	666.871,95
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	112.250,00
		10.769.500,00
540.
, Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list ■ SRS, št. 26-236/73) ter v skladu s 94. členom statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen ’>
Zaradi zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti zlasti pri izvajanju njenih nalog, varstva kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
.2. člen
Kot kmetijska in gozdna zemljišča se po tem odloku štejejo zemljišča po 2. členu zakona o kmetij-
skih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), gozdna zemljišča in negozdna stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS. št. 27-254/72), za katera do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
V primerih, ko se prispevek odmeri za nezazidana stavbna, zemljišča se smatra, da spremeni namembnost
—	vse zemljišče znotraj meja zazidalnih načrtov.
—	vse zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu namenjeno za gradnjo,
—	vse zemljišče, ki je po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo (če urbanistični red tako določa) oziroma zazidljivo zemljišče skupno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem (urbanistični red ali individualno lokacijsko dovoljenje).
3.	člen
Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine, in sicer:
—	po 10 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda,
—	po 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda,
—	po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda po stanju v naravi,
—	v primeru spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v gramoznice ali peskokope je prispevek 5 (pet) kraten.
Prispevek v višini 2 din se plača ne glede na boniteto pd kvadratnega metra gozda in drugih kmetijskih zemljišč, ki niso omenjena v prejšnjem odstavku.
Če se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih iz tretje alinee 1. odstavka tega člena in na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega odstavka gradijo bolnišnice, šole, vrtci ali kmetijski proizvodni objekti in njim pripadajoči stanovanjski objekti ter družbena najemna stanovanja, zgrajena iz solidarnostnega sklada, znaša prispevek po 0,50 din za kvadratni meter.
4.	člen
Prispevek iz prejšnjega člena se vsako leto valorizira skladno z rastjo cen, ki jih ugotovi pristojni republiški organ.
5.	člen
.Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, katerega namembnos* se spremeni.
6 člen
Prispevek odmeri na zahtevo zavezanca kmetijska zemljiška skupnost Cerknica.'
7.	člen
Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica.
Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
8.	člen
Prispevek po tem odloku plača po postopku iz 5. člena tega odloka tudi investitor, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja, pa mu je to dovoljenje izdano naknadno.. Kolikor investitor ni dobil naknadno lokacijskega dovoljenja za objekt, izvrši pa se zaznamba v zemljiški knjigi (14.b člen zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o urbanističnem planiranju, Uradni list SRS, št. 27/72) odmeri prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča kmetijska zemljiška skupnost.
9.	člen
Skupščina občine Cerknica bo s svojim lastnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti 100 »/o sredstev, ki se zberejo iz prometnega davka od nepremičnin in kmetijskih in gozdnih zemljišč s kmetijskimi proizvodtlimi objekti.
10.	člen
Prispevek po tem odloku se ne plača v, primerih iz 2. odstavka 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
11.	člen
J
% Sredstva, zbrana na podlagi tega odloka se vplačujejo na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Cerknica pri službi družbenega knjigovodstva.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-17/74-1
Cerknica, dne 19. aprila 1974.	/
Predsednik
skupščine občine Cerknica
Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
541.
Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 7/72) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
10.	člen odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/72) se spremeni in dopolni tako. da se glasi:
»Zbrana sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča se po preteku trimesečja preodkažejo na račune krajevnih skupnosti, na področju katerih se pri-, spevek plačuje.
Namensko porabo sredstev v skladu z 11. členom odloka kontrolira upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme skupščina objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 420-2/67-1
Cerknica, dne 19. aprila 1974.'
' Predsednik skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. Inž. 1. r.
542.
Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena odloka o urbanističnem programu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 23/69) in 94. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine. Cerknica na 48. redni seji obeh zborov dne 19. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnih načrtov
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo in potrdijo:
1.	zazidalni načrt za počitniško naselje Rakov Škocjan,
2.	zazidalni načrt za počitniško naselje Gornje jezero,
3.	zazidalni načrt za počitniško naselje Volčje,
4.	zazidalni načrt za počitniško naselje Goričice — Lipsenj,
5.	zazidalni načrt Cerknica — center,
' 6. dopolnitev urbanističnega programa občine na področju Loške doline — nova industrijska cona.
2.	člen
Zazidalni načrti so stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam pri upravnem organu skupščine občine Cerknica, pristojnem za urbanizem.
3.	člen
Izvajanje sprejetih zazidalnih načrtov nadzira občinska urbanistična inšpekcija.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-8/73-1
Cerknica, dne 19. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Cerknica Franc Zorman, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE 543.
Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka opravljenega dne .31. III. 1974. leta je občinska skupščina Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže na območju občine Domžale
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 31. marca 1974 se za območje občine Domžale uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže.
2.	•člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let, in to od 1. maja 1974, leta do 30. aprila 1979. leta.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Dom-
žale oziroma opravljajo obrtne ali druge dejavnosti ha tem območju:
1.	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestilo in uživalci pokojnin v višini 1 % od neto osebnih dohodkov, pokojnin,
2.	zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 1 °/o od katastrskega dohodka,
3.	občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, 1 »/o od osnove čistega dohodka.
/4. člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
1.	občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja in nadomestila izpod 1000 din mesečno,
2.	upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo varstveni dodatek,	.	.
3.	kmetijski proizvajalci, katerih katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih površin ne presega zneska 2.000 dih. ’
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad učencev v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj ter od otroškega dodatka.
Plačevanja samoprispevka so na lasten predlog oproščeni tudi delovni ljudje in občani, če njihov dohodek na družinskega člana ne presega 500 dm mesečno. Odločbo o oprostitvi izda upravni odbor za izgradnjo šolske mreže.
5.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka oziroma pokojnin, obračunavajo in nakazujejo pa ga na poseben račun izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin.
Zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti in občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, morajo svoje obveznosti po tem odloku izpolniti vsako leto najkasneje do 30. avgusta, za leto 1979 pa do 31. julija 1979. Odmero samoprispevka opravi pristojni organ občinske skupščine na enak način kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
Osnova za odmero in obračun samoprispevka po tem odloku so dohodki, ustvarjeni v času iz 2. člena tega odloka.
Izterjava samoprispevka se-izvaja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov
6.	člen
Sredstva, ki se za samoprispevek obračunavajo in odmerijo po 1. točki 3. člena tega odloka se odvajajo na posebni račun občinske skupščine Domžale, št. 50120-843-006-794 z navedbo »Račun za samoprispevek za šolstvo — skupščine občine Domžale«.
7.	člen
Z zbranimi sredstvi samoprispevka upravlja upravni odbor sklada za izgradnjo šolske mreže. Sredstva so strogo namenska in se lahko uporabljajo le za
realizacijo sprejetega programa za izgradnjo in obnovo osnovnošolske mreže na območju občine Domžale.
8.	člen ^
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1974. leta dalje.
St. 420-7/74
Domžale, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Domžale Jernej Lenič 1. r.
544.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže na območju občine Domžale
Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže na 'območju občine Domžale, daje občinska volilna komisija naslednje poročilo:
1. Skupščina občine Domžale je s sklepom, ki* je bil objavljen v Uradnem vestniku Domžale, št. 2/74 razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnovo osnovnošolske mreže na območju občine Domžale.
v 2. Na podlagi. 9. člena citiranega sklepa je občinska volilna komisija referendum izvedla dne 31. marca 1974.
3.	Od skupnega števila 23.106 v glasovalne sezname vpisanih upravičencev je volilna komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) zaradi služenja vojaškega roka in zaradi zaposlitve v tujini odštela zgoraj navedene glasovalne upravičence ter ugotovila, da se upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja 22.119 glasovalnih upravičencev.
4.	Od-skupnega števila 22.119 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 20.772 ali. 93,91 °7o. Za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže na Območju občine Domžale je glasovalo 17.053 glasovalnih upravičencev ali 77,09 "/o, neveljavnih pa je bilo 426 glasovnic.
5.	Na podlagi navedenega izida glasovanja, občinska volilna komisija Ugotavlja, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima občinska skupščina Domžale v smislu 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem odloka o uvedbi samoprispevka.
6.	Podrobnejši pregled o izidu glasovanja po posameznih glasovalnih mestih 'e .prikazan v posebni tabeli.
v
Domžale, dne 31. marca 1974.
Občinska volilna komisija Tajnik	Predsednik
Janko Gedrih 1. r.	Mavricij Volgemut 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LENART
545.
Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradni list, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS. št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72), ker so bili izpolnjeni pogoji po 185. členu ustave SRS je skupščina občine Lenart na seji dne 5. marca 1974 sprejela
ODLOK
o razglasitvi statuta občine Lenart
1.	člen
Razglaša se statut občine Lenart, ki ga je sprejela skupščina občine Lenart, na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. marca 1974.
2.	člen
Statut občine Lenart se začne uporabljati z dnem. razglasitve, če ni glede uporabe posameznih določb v tem odloku drugače določeno.
3.	člen
Določbe statuta občine Lenart, ki se nanašajo na sestavo, organizacijo in pravice ter dolžnosti skupščine občine Lenart, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova skupščina občine Lenart.
Določbe statuta občine Lenart, ki se nanašajo na sestavo in organizacijo drugih organov občinske skupščine, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane nova skupščina občine Lenart.
4.	člen
Prvo sejo zborov skupščine občine Lenart skliče predsednik skupščine občine Lenart.
5.	člen
Občinski upravni organi in drugi občinski organi in organizacije nadaljujejo z delom v Okviru svojih pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih.
6.	člen
Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme skupščina občine Lenart. Odlok se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/63-166
Lenart, dne 5. marca 1974.
Predsednik
skupščine občine Lenart
Franjo Muršec k r.
Izhajajoč iz tega,
—	da ustavna ureditev Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije daje delovnim ljudem odločilni položaj v razvoju socialistične samoupravne demokracije, ki zagotavlja enakopravnost in neoviran družbeni ter gospodarski razvoj,
—	da se še naprej razvijajo dosežene revolucionarne pridobitve ter da se zagotovijo nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov na poti k osvoboditvi dela ter razvijanje in utrjevanje pogojev, neogibnih za svobodno ustvarjalno dejavnost delovnega človeka.
—	da so z razvojem materialne osnove družbe in socialističnih samoupravnih odnosov ter z nadaljnjo graditvijo odnosov, temelječih na samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, nastale bistvene spremembe v družbenih in političnih odnosih, ki so terjale ustrezne sprerhembe ustavnih določil in terjajo spremembe določil statuta občine,
—	da se zagotovi samoupravno Odločanje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v občini, na vseh področjih in vseh ravneh družbenega delovanja, ki izhajajo iz samoupravnega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položaja delovnega človeka —
Skupščina občine Lenart kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti v občini Lenart
sprejema
STATUT OBČINE LENART
I. TEMELJNE DOLOČBE
1.	Občina Lenart
1.	člen
Občina Lenart je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Občina'Lenart je v sestavu Socialistične republike Slovenije.
2.	člen
V občini Lenart delovni ljudje in občani, ki prebivajo na njenem območju, uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in .usklajujejo svoje interese ter na načelu vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti ih upravljajo druge družbene zadeve.
O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini Lenart odločajo delovni ljudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organiza-jah združenega dela, v krajevnih, interesnih in drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v delegacijah in po delegatih v skupščini občine Lenart in v drugih organizacijah samoupravljanja.
3.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Lenart izvršujejo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih.
4.	člen
Občina Lenart ima svoj sedež v Lenartu v Slovenskih goricah.
5.	člen
Občina Lenart je pravna oseba.
6.	člen
Območje občine Lenart je določeno z zakonom Socialistične republike Slovenije. Meje občine se lahko
spremenijo na predlog in po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja v socialistični zvezi delovnega ljudstva, ob pogojih in po postopku, ki ga določa zakon.
7.	člen
Praznik občine Lenart je 9, maj.
8.	člen
Občan občine Lenart je vsak državljan Socialistične federativne re'publike Jugoslavije, ki stalno prebiva na območju občine Lenart.
9.	člen
*
Občina Lenart lahko zaslužnim občanom ter drugim osebam in organizacijam podeljuje priznanja.
Priznanja občine Lenart so:
1.	imenovanje za častnega občaha občine,
2.	podelitev listine o priznanju ali pohvali.
Pogoje in postopek za podeljevanje priznanj po
prejšnjem odstavku določi s posebnim odlokom skupščina občine Lenart.
10.	člen
Vojaškim* enotam narodnoosvobodilne vojne in organizacijam narodnoosvobodilnega gibanja se lahko prizna, zaradi izrednih zaslug v borbi proti okupatorju, domicil v občini Lenart.
11.	člen
Občina Lenart sodeluje pri uresničevanju svojih nalog z drugimi občinami zaradi obravnavanja in urejanja vprašanj skupnega pomena ter' izmenjave izkušenj.
12.	člen
Občina Lenart posebej poglablja in utrjuje pobratimstvo z občinama Knič in Brus v Socialistični republiki Srbiji, ki izhaja iz medsebojne povezanosti, ki je nastalo, in se utrdilo med narodnoosvobodilno borbo.
2. Pravice In dolžnosti delovnih ljudi in občanov
13.	člen
Delovni ljudje in občani v občini Lenart pri uveljavljanju svojega ustavnega' položaja v družbenoekonomskem in' družbenopolitičnem sistemu v izvajanju ' svojih ustavnih svoboščin, pravic, dolžnosti in odgovornosti človeka in občana, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo svoje skupne potrebe ter , opravljajo druge družbene zadeve, zlasti pa:
—	ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo,.
—	spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj,
—	določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne in druge skupne potrebe,
—	urejajo medsebojne odnose,
—	zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za. delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti,
—	zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti,
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov,
—- zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti,
—	varujejo zakonitost, organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo,
—	zagotavljajo javni red in mir, varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samozaščito,
’	— urejajo, organizirajo in usklajujejo priprave za
splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s področja ljudske obrambe,
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; skrbijo za urbanistično ureditev naselij ter prostorsko urejanje; Skrbijo za varstvo človekovega naravnega okolja,
—	z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z, gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na teh področjih,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in dfužine,. za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skrbeti zase, skrbijo za varstvo borcev in žrtev fašističnega nasilja, pospešujejo razvoj zdravstvene službe in skrbijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delovnih ljudi,
t— po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoupravni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji,
—	razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mla-
dine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij,	'	.
—	oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklicnega usmerjanja mladine,
—	organizirajo in izvajajo družbeno nadzorstvo,
—	uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
14.	člen
Po svojih delegatih v, občinski skupščini in njej odgovornih organih delovni ljudje in občani:
—	zagotavljajo pogoje za uresničevanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov,
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic in dolžnosti človeka in občana v združenem delu in na drugih področjih,
—	zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov,
—	uveljavljajo izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi in občanov na podlagi vzajemnosti in solidarnosti,
—	določajo politiko socialne varnosti, zaposlovanja in poklicnega usmerjanja,
—	urejajo zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v občini,
—	sodelujejo in izpolnjujejo svojo odgovornost pri odločanju in izvajanju politike republike,
—	zagotavljajo varstvo ustavnosti in zakonitosti,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo z ustavo določenih pravic. pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije, ki živijo na območju občine,
—	sodelujejo z organi in organizacijarhi drugih občin,
—	sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb,
—	usklajujejo sodelovanje organizacij združenega dela in drugih organizacij z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi 'enotami tujih držav,
—	skrbijo za javni red in mir, varstvo ljudi, in
premoženja,	•
—	skrbijo za organizacijo družbene samozaščite,
—	urejajo in organizirajo, v vojni pa vodijo v skladu s temelji sistema obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in obrambnim načrtom Socialistične republike Slovenije, splošni ljudski odpor,
—	skrbijo za varstvo borcev narodnoosvobodilne vojne, vojaških, delovnih in drugih invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo, žrtev fašističnega nasilja in civilnih žrtev vojne,
—	.skrbijo za varstvo vojnega materiala,
—	izvršujejo zvezne in republiške zakone in druge predpise na območju občine,
—	pospešujejo in podpirajo zdravstveno varstvo, izvajajo varstvene ukrepe, ki so splošnega pomena za občino,
—	skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v ‘splošni rabi, za urbanistično ureditev naselij in prostorsko urejanje, za varstvo človekovega naravnega okolja,
—	zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov z ustanavljanjem in' organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z izgradnjo komunalnih naprav,
—	zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otrok in družine, za varstvo občanov, ki niso sposobni skrbeti sami zase,
—	skrbijo za razvoj osnovnega šolstva, za izenačevanje pogojev vzgoje in izobraževanja v občini, pospešujejo in podpirajo vzgojnovarstveno dejavnost in otroško varstvo, podpirajo izbraževanje odraslih,
—	skrbijo za varstvo in vzdrževanje spomenikov narodnoosvobodilne borbe, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in zgodovinskih obeležij,
—	pospešujejo in podpirajo razvoj kulture ter kulturna priznanja delovnih ljudi in občanov,
pospešujejo in razvijajo razvoj znanosti in raziskovalnega dela,
—	podpirajo in »pospešujejo razvoj javnega obveščanja.
—	pospešujejo in podpirajo razvoj telesne kulture, aktivne rekreacije in .dejavnosti za smotrno in aktivno uporabo prostega časa,
—	ustanavljajo občinske organe in organizacije, ki so potnembni za opravljanje in uresničevanje pravic in dolžnosti občine Lenart,
—	opravljajo druge z ustavo, 'zakoni' in tem sta-' tutom določene zadeve.
15.	člen
Delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter društev, je javno.
S tem'statutom se določa, kako se zagotavlja javnost dela državnih organov v ‘občini Lenart in na kak način,se seznanjajo delovni ljudje in občani z njihovim delom.
II.	DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
1.	Temeljna določila'
^	16. člen
Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini Lenart temelji na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina in samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda V temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
17.	člen
Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. .	,
Nihče si ne more neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela.
Nihče ne sme na nikakršen način. onemogočiti in ne omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci 'odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela.	,
18.	člen
Družbenoekonomski položaj delavcev v, občini Lenart temelji na pravicah, dolžnostih. in obveznostih delavcev v združenem delu, ki jih določata zvezna in republiška ustava.
19.	člen
Delavec v združenem delu z družbenimi sredstvi ima pravico dela z družbenimi sredstvi kot svojo neodtujljivo pravico, da dela s temi sredstvi zaradi zadovoljevanja svojih osebnih in družbenih potreb ter da kot svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu upravlja s svojim delom in s pogoji ter rezultati svojega dela.
Pravice, obveznosti in dolžnosti pri razpolaganju, uporabi in upravljanju družbenih sredstev, so določene v ustavi in zakonih.
20.	člen
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da uresničujoč pravico dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh oblikah
združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela ter zadeve in sredstva v celoti odnosov družbene reprodukcije, ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si pridobiva osebni dohodek.
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja.
21.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju izobraževanja, znanosti, kulture,-, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti, si pridobivajo dohodek s prosto menjavo svojega dela za delo delovnih ljudi, katerih potrebe na omenjenih področjih zadovoljujejo.
Prosto menjavo svojega dela uresničujejo delavci v omenjenih organizacijah združenega dela neposredno z delovnimk ljudmi, katerih potrebe in interese, zadovoljujejo ali po njihovih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih oziroma v okviru samoupravnih interesnih skupnosti.
S prosto menjavo dela je zagotovljen delavcem v organizacijah združenega dela družbenih dejavnostih enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
Po načelih proste menjave dela si pridobivajb dohodek tudi delavci v organizacijah, združenega'dela, v '■ katerih delovanje tržnih zakonitosti ne more biti osnova usklajevanja dela in potreb, niti osnova vrednotenja rezultatov dela.
22.	člen
Kmetom in članom njihovega gospodinjstva, ki se ukvarjajo š kmetijstvom in delajo s sredstvi, na katerih je lastninska pravica, je zajamčena pravica, da uresničujejo z ustavo določen samoupravni položaj v socialističnih družbenoekonomskih odnosih, da razpolagajo z ustvarjenimi rezultati svojega dela, da zadovoljujejo svoje osebne in družbene potrebe in na podlagi svojih prispevkov uresničujejo svojo socialno varnost na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Kmetje imajo na osnovi svojega osebnega dela v načelu isti položaj, in v osnovi iste pravice kot delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Odgovarjajoče pravice in obveznosti imajo kmetje tudi glede združevanja dela in sredstev in glede odnosov menjave na tržišču in glede kreditnih odnosov.
23 člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom in s sredstvi, ki so Tastpina občanov, samostojno opravljajo dejavnosti, imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava in zakoni na podlagi ustave.
2. Usmerjanje in usklajevanje razvoja občine Lenart
2.4. člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah' združenega dela in'delovni ljudje v samoupravnih inte-
resnih skupnosti, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, imajo pravico in dolžnost, da ob upoštevanju znanstvenih dosežkov in ocen razvojnih možnosti, ki iz njih izhajajo, ter ekonomskih zakonitosti, sprejemajo plane in programe dela in razvoja svojih organizacij in skupnosti, jih usklajujejo med seboj in z družbenim planom občine Lenart in na ta način zagotavljajo usklajevanje odnosov y celotni družbeni reprodukciji in usmerjanje celotnega materialnega in družbenega razvoja v občini Lenart v skladu s skupnimi samoupravno ugotovljenimi interesi in cilji.
a)	Družbeni plan
25.	člen
Z družbenim planom občine se zagotavlja skladen razvoj vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti ter vseh območij občine in ustvarjajo pogoji za optimalno zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov.
Družbeni plan občine temelji na dogovoru o skupnih interesih in ciljih gospodarskega in družbenega razvoja v občini in na planih in programih dela in razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih ter na skupno ocenjenih možnostih in pogojih razvoja.
Z družbenim planom občine se določa skupna politika razvoja in smernice ter okviri ekonomskih, upravnih ter organizacijskih ukrepov, s katerimi se zagotavljajo pogoji za njegovo uresničevanje.
soglasje posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti s skupnimi interesi in cilji razvoja, predvidenega z družbenim planom občine Lenart.
29.	člen
Družbeni plani občine so letni, srednjeročni in dolgoročni.	r
30.	člen
Družbeni plan občine sprejemajo enakopravno zbori skupščine občine Lenart.
Predlog družbenega plana občine Lenart da občinski izvršni svet v javno obravnavo delovnim ljudem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Po javni obravnavi ki ne more biti krajša od 30 dni, predloži občinski izvršni svet predlog družbenega plana občine s pripombami in mnenji iz javne obravnave zborom skupščine občine Lenart.
Zbori skupščine občine Lenart morajo obravnavati pripombe in mnenja, ki so se izoblikovala v javni razpravi.
31.	člen
Predpise in ukrepe, ki jih sprejmejo organi skupščine občine Lenart v okviru svojih pravic in dolžnosti za uresničevanje družbenega plana občine, morajo praviloma sprejeti hkrati z družbenim planom občine.
26.	člen
Z družbenim planom občine se lahko investicije ali drugi cilji in naloge predvidevajo oziroma se lahko pristopi k njihovemu uresničevanju le, če so na način, ki ga določa zakon, zajamčeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničitev.
Samo v soglasju s prizadeto organizacijo združenega dela, samoupravno interesno skupnostjo, krajevno skupnostjo ali drugo samoupravno organizacijo in skupnostjo, je možno z družbenim planom občine določiti, da je dolžna izvrševati posebne naloge za uresničevanje ciljev, določenih z družbenim planom občine.
Če se izvrševanje takih nalog določi kot skupna, obveznost več organizacij ali skupnosti ali organov skupščine Opčine Lenart, te organizacije, skupnosti in organi, sporazumno določijo vzajemne pravice in obveznosti in svojo skupno te posamično odgovornost za njihovo izvrševanje.
27.	člen
Skupščina občine Lenart .ne more sprejeti odloka, drugega predpisa ali splošnega akta, s katerim se ustanavljajo obveze za proračun občine ali občinske sklade, če vnaprej niso določeni viri sredstev oziroma zagotovljena sredstva za pokrivanje teh obvez..
tp8. člen
Organi skupščine občine Lenart so odgovorni, da s predpisi in ukrepi, ki jih v okviru svojih pravic in dolžnosti sprejemajo za uresničevanje, družbenega plana občine, zagotovijo splošne pogoje za čim bolj skladen in stabilen razvoj in da z njim' čimbolj spravijo v
b)	Prostorski plan
32.	člen
S prostorskim planom zagotavljajo delovni ljudje in občani smotrno gospodarjenje s prostorom, varptvo okolja ter urejanje naselij in prostora z namenom, da se uskladijo potrebe za delo, '•stanovanje, počitek, kulturo in rekreacijo ter tako ustvarjajo pogoji za smotrni razvoj vseh območij občine Lenart in zagotavljajo skladnost družbenih in posebnih interesov.
33.	člen
Prostorski plan enakopravno sprejemajo zbori skupščine občine't Lenart.
Predloge prostorskega plana da občinski izvršni svet v javno obravnavo delovnim ljudem v organizacijah združenega dela,' v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in- drugih organizacijah in skupnostih.
Po javni-obravnavi, ki ne more biti krajša od 30 dni, predloži občinski izvršni svet predlog prostorskega plana s pripombami in mnenji delovnih ljudi zborom skupščine občine Lenart.
Zbori skupščine občine Lenart morajo pred obravnavo predloga prostorskega plana obravnavati pripombe in mnenja iz javne razprave in o njih zavzeti svoja stališča.
Će zbori skupščine občine Lenart ne sprejmejo pripomb in mnenj iz javne razprave, marajo s svojimi razlogi o teni seznaniti tiste, ki so dali te pripombe oziroma mnenja.1 > ’
3.	Financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb
34.	člen
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje v krajevnih in interesnih skupnostih ter občani, z neposrednim odločanjem in s samoupravnim- sporazumevanjem ter družbenim dogovarjanjem zagotavljajo sredstva ža financiranje skupnih potreb in s tem uresničujejo svojo ustavno pravico, da neposredno odločajo o obsegu,'vsebini in načinu zadovoljevanja svojih skupnih potreb ter združujejo svoje delo in sredstva za te namene ter določajo način porabe teh sredstev.
■	. 35. člen
Za zadovoljevanje tistih splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov davke, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine.
36.	člen
Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz dela družbenega dohodka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov in s sredstvi, ki jih dodeli širša družbenopolitična skupnost v te namene.
Občina uresničuje svoje naloge. tudi s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo temeljne organizacije združenega dela in občani.
37.	člen
Iz proračuna občine Lenart se financirajo zlasti:
—	delovanje -občinske skupščine in njenih upravnih organov ter organizacij in pravosodnih organov v občini,
—	ljudska obramba in splošni ljudski odpor iz pristojnosti občine,	‘
—	varstvo borcev iz pristojnosti občine,
—	programi aktivnosti družbenopolitičnih organizacij v občini,
—	dopolnilna sredstva za krajevne skupnosti^
—	komunalne dejavnosti v občini, katerih financiranje ni mogoče prenesti na koristnike komunalnih uslug,
—	intervencije v gospodarstvu zaradi zaščite živ-1 Ijenjskega standarda delovnih ljudi,
—	sodelovanje občine pri financiranju določenih potreb družbenih služb, kadar gre za obveznosti občine, ki izhajajo iz družbenih dogovorov in iz zakonov,
—	z zakonom določeno sodelovanje občine pri vzdrževanju, graditvi in rekonstrukciji objektov za varstvo pred elementarnimi nezgodami.
38.	člen
Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe se določajo s proračunom občine.
39.	člen
Predlog proračuna občine da občinski izvršni svet v obravnavo, ki ne sme biti krajša od 15 dni, delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Po javni obravnavi predloži občinski izvršni svet predlog proračuna občine s pripombami in mnenji delovnih ljudi zborom skupščine občine Lenart.
Zbori skupščine občine Lenart morajo pred obravnavo predloga proračuna občine obravnavati pripombe in mnenja, ki so se izoblikovala v javni razpravi in o njih zavzeti svoja stališča.
Svoja stališča, mnenja in predloge k predlogu proračuna občine uveljavljajo delovni ljudje -tudi prek svojih delegatov v zborih skupščine občine Lenart in s tem uresničujejo svojo ustavno pravico, .da v okviru Z zakonom določenega sistema, virov in vrst davkov in drugih dajatev samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini Lenart.
4.	Krajevna skupnost
40.	člen
Krajevna skupnost je temeljna samoupravna skupnost delovnih ljudi in občanov na določenem območju, ki na samoupraven način usklajujejo in povezujejo interese zaradi zadovoljevanja svojih in skupnih potreb.
V	krajevnih skupnostih se zagotavlja neposreden vpliv delovnih ljudi in občanov na politiko občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
41.	člen
V	krajevni skupnosti se povezujejo delovni ljudje in občani, ki živijo in delajo v posameznem naselju, delu naselja ali več povezanih naselij ter delovne skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti in organizacij, ki delujejo v tej skupnosti ali zagotavljajo zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v njej.
V	krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni ljudje in občani, združeni v družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresničujejo svoje posamezne in skupne interese.
42.	člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti določajo Vsebino in način zadovoljevanja ter uresničevanja svojih skupnih potreb, interesov in nalog na področju:
—	medsebojnih odnosov v naselju, urejanju naselij in. drugega prostora, upravljanja s stanovanji in prebivanja,
—	otroškega in socialnega varstva,
—	zdravstvenega varstva,
—	vzgoje in izobraževanja, prosvete in kulture, javnega obveščanja, telesne kulture,
—	komunalnih in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, varstva interesov potrošnikov,
—	splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,
—	varstva naravnega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov,
—	upravljanja s stvarmi v družbeni lastnini,
—	drugih področij skupnega življenja in dela,
„ — sprejemajo programe in plane razvoja, s katerimi določijo tudi način združevanja in uporabe sredstev in dela za uresničevanje posameznih skupnih nalog
Skupne potrebe, interese in naloge na posameznih področjih skupnega življenja in dela opredelijo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s statutom te skupnosti, v skladu z ustavo, statutom občine in zakonom.
43.	člen
Delovni ljudje in občani posameznega naselja, dela naselja ali več povezanih naselij, lahko ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo krajevno skupnostjo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva in določilih tega statuta.
44.	člen
Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost za posamezno naselje, del naselja ali več povezanih paselij po določbah tega statuta z odločanjem na referendumu, če zakon ne določa drugače. Enak postopek velja pri združevanju krajevnih skupnosti.
45.	člen
O združitvi posameznega naselja ali dela naselja z drugo krajevno skupnostjo odločajo delovni ljudje in občani tega območja z referendumom, v krajevni skupnosti, h kateri bi se območje naj pripojilo, pa o tem odloča najvišji samoupravni organ.
.	46. člen
Pristojni krajevni organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva lahko da pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti:
—	najmanj 20 delovnih ljudi in občanov, ki živijo na območju, za. katero se predlaga- ustanovitev,
—	vsaka delovna skupnost temeljne organizacije združenega dela, druga., samoupravna skupnost ali organizacija, ki deluje na tem območju, če ima na njem vsaj 20 delovnih ljudi ali članov.
Za združitev dveh ali več krajevnih skupnosti ali za odcepitev naselja ali dela naselja, se lahko da pobuda, če jo predlaga število delovnih ljudi in občanov oziroma delovnih skupnosti, drugih skupnosti in organizacij iz prejšnjega odstavka, iz območja vsake krajevne skupnosti, ki se želijo združiti ali najvišji organ krajevne skupnosti.
O pobudi, ki mora biti obrazložena, organizira krajevna organizacija socialistične zveze javno razpravo:
—	na vsem območju tiste ali tistih krajevnih skupnosti, v kateri se pahaja območje, za katero se želi ustanoviti nova krajevna skupnost,
—	v vseh krajevnih skupnostih, naseljih ali delih naselij, ki se združujejo.
47.	člen
Po zaključku javne razprave sprejme krajevna organizacija socialistične zveze ali več krajevnih organizacij socialistične zveze delovnega ljudstva politično stališče o pobudi in razpisu referenduma.
48.	člen
Krajevna skupnost /e pravna oseba.
49.	člen
Krajevna skupnost ima statut, ki podrobneje določa:
—	območje, pravice in dolžnosti krajevne skupnosti,
—	organizacijo in organe krajevne skupnosti s tem, da se določi način volitev, število članov posameznih samoupravnih organov,
—	formiranje, število, pravice, dolžnosti in odgovornosti delegacij,
—	območja, za katera se formirajo posamezni samoupravni organi,
—	naloge, pravice in dolžnosti posameznih samoupravnih organov,
—	način urejanja odnosov z organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	način oblikovanja in sprejemanja programov razvoja krajevne skupnosti,
—	način zbiranja in odločanja o uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti v skladu s programi razvoja krajevne skupnosti,
—	vprašanja, o katerih odločajo delovni ljudje krajevne skupnosti na referendumu,
—' druga vprašanja, ki so pomembna za delovanje krajevne skupnosti in življenje delovnih ljudi in občanov v njej.
50.	člen
Svoje skupne potrebe in interese delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresničujejo neposredno na svojih zborih, v krajevnih organizacijah socialistične zveze delovrjega ljudstva, drugih družbenopolitičnih organizacijah, v društvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov določenih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih, z referendumom, s samoupravnimi sprazumi; po svojih delegatih v organizacijah združenega dela, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, v samoupravnih interesnih skupnostih in v občini ter širših družbenopolitičnih skupnostih, dolpčene skupne potrebe pa:
—	v konferenci krajevne skupnosti,
—	v .svetu krajevne skupnosti,
—	v vaških, mestnih ali drugih odborih,
—	v drugih delovnih telesih krajevne skupnosti.
51.	člen
Najvišji organ samoupravljanja v krajevni skupnosti je konferenca krajevne skupnosti.
Konferenco krajevne skupnosti sestavljajo delegati, ki jih izvolijo delovni ljudje in občani na svojih zborih in delegati delov delovnih skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnostih in organizacij, ki delujejo na tistem 'območju ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev.
V konferenci so zastopani delegati vseh naselij iz območja krajevne skupnosti.
52.	člen
Svet krajevne skupnosti je izvršilni organ -konference krajevne skupnosti.	♦
Svet krajevne skupnosti sestavlja število članov, ki je določeno v statutu krajevne skupnosti in jih izvoli konferenca krajevne skupnosti.
53.	člen
58. člen
Samoupravni organ določenega območja jo vaški — mestni odbor, ki ga izvolijo delovni ljudje na svojem zboru tega območja.
54.	člen
Mandatna doba članov organov samoupravljanja traja 4 leta.
55.	člen
Osnutek statuta krajevne skupnosti pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži konferenci zaradi sprejema osnutka.
Konferenca predloži osnutek statuta zaradi organiziranja javne razprave krajevni organizaciji Socialistične zveze delovnih ljudi.
Po zaključku javne razprave svet krajevne skupnosti na osnovi pripomb, stališč ih mnenj, danih v javni razpravi, sestavi dokončni predlog statuta in ga predloži v sprejem konferenci krajevne skupnosti.
56.	člen
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za svoje življenje in delo, se lahko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih povezujejo v skupnost krajevnih skupnosti, v kateri na samoupravni podlagi usklajujejo in uresničujejo interese skupnega pomena. S samoupravnim sporazumom se lahko več krajevnih skupnosti dogovori tudi za oblikovanje lastnih skupnih služb ter določi organe za usmerjanje in nadzor nad delom takih služb, lahko pa oblikujejo tudi posamezne skupne organe z začasnimi in stalnimi nalogami.
57.	člen
Svoje skupne potrebe, interese in naloge v kra-' jevni skupnosti delovni ljudje in občani zadovoljujejo iri uresničujejo:
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali pridobijo na drug način,
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije- združenega dela, katerih delavci živijo na območju krajevne skupnosti;
—	s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih skupnih potreb delovnih ljudi v krajevni skupnosti,
—	s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi,
•— z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti in občine,
—	z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine,
—	s prostovoljnim združevanjem sredstev družbenopolitičnih in družbenih organizacij, združenj in društev v krajevni skupnosti,
—	z darili, zapuščinami in drugimi sredstvi.
Za zadovoljevanje ih uresničevanje svojih določenih skupnih potreb in interesov se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom in na podlagi programa razvoja krajevne skupnosti povezujejo z drugimi krajevnimi skupnostmi, temeljnimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občino ter z njimi tudi združujejo sredstva za skupne namene.
59.	člen
Krajevna skupnost razpolaga s svojimi sredstvi samostojno in jih razporeja z delovnim programom in finančnim načrtom po svojih potrebah. Namenska sredstva razporeja za namene, za katere so bila dana.
Predlog delovnega programa in finančnega načrta krajevne skupnosti sprejme konferenca krajevne skupnosti po predhodni razpravi, na zborih . delovnih ljudi v krajevni skupnosti.
5.	Samoupravne interesne skupnosti
60.	člen
V občini Lenart uresničujejo delovni ljudje, neposredno in po svojih organizacijah in skupnostih, svojo ustavno pravico, da ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov in za usklajevanje dela s temi skupnimi potrebami in interesi na področju, za katera so ustanovili samoupravno interesno skupnost.
Pravice, obveznosti ih odgovornosti, v medsebojnih odnosih v samoupravni interesni skupnosti, se uredijo s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi, z njenim statutom in drugimi samoupravnimi akti.
Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravni interesni 'skupnosti, plačujejo delovni ljudje skupnosti prispevke iz svojih osebnih dohodkov in dohodka temeljnih organizacij združenega dela, v skladu z namenom oziroma s cilji, katerim so namenjena ta sredstva.
61.	člen
. Če delovni ljudje ustanovijo samoupravno interesno skupnost za območje, ki je: širše od območja občine Lenart, se morajo pri samoupravnih interesnih skupnostih, ki po tem statutu v določenih zadevah kot zbor soodločajo z drugimi zbori skupščine občine Lenart, ustanoviti skupnosti ža območje občine Lenart, kot del te samoupravne interesne skupnosti.
62.	člen
Z odlokom skupščine občine Lenart, če jo za to pooblašča zakon, se lahko predpiše ustanovitev oziroma ustanovi samoupravna interesna skupnost, če so določene dejavnosti oziroma posli take skupnosti posebnega družbenega pomena in določijo načela za njeno organizacijo, za medsebojne odnose v njej in predpiše obveznost plačevanja prispevka tej skupnosti.
Dejavnosti, za katere je z odlokom na podlagi zakona določeno, da so posebnega družbenega pomena, mora samoupravna interesna skupnost opravljati na način, določen z odlokom.
63.	člen
. če samoupravna interesna skupnost, ki opravlja določene dejavnosti ali posle posebnega družbenega
pomena, ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti, lahko skupščina občine Lenart pod pogoji in na način, določen z zakonom, s svojim sklepom začasno reši to vprašanje.
6.	Dejavnosti posebnega družbenega pomena'
64.	člen
Da se zavarujejo in zagotovijo splošni interesi, pravice občanov v krajevni skupnosti in občini in pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega dela do storitev, s katerimi se neposredno zadovoljujejo njihove življenjske potrebe, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določijo zadeve ali dejavnosti organizacije združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena.
65.	člen
Pri organiziranju temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega ' pomena, ali pri izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestave take delovne organizacije, morajo biti v skladu z zakonom zavarovani tudi interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti oziroma občine.
66.	člen
Občinska skupščina lahko na podlagi družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma predpiše obvezno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena ali združevanja v poslovne skupnosti ali druge oblike povezovanja ter določi načela za njihovo organizacijo in delovanje.
67.	člen
. Poseben družbeni interes pri opravljanju gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o pogojih in načinu opravljanja teh dejavnosti, s soodločanjem uporabnikov storitev in drugih zainteresiraniji organizacij, predstavnikov ustanoviteljev, občinske skupščine, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev, o glavnem namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, z njihovo-udeležbo pri imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti in z drugimi oblikami družbenega vpliva na opravljanje teh dejavnosti, v skladu s statutom in odlokom občinske skupščine na podlagi zakona.
68.	člen
Če je z zakonom tako določeno, daje občinska sktipščina soglasje k določbam samoupravnega sporazuma o združevanju, statuta ali drugega splošnega akta organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, kadar so take določbe pomembne za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanjti teh dejavnosti.
69.	člen
Za financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena se lahko z družbenim dogovorom ali samo-
upravnim sporazumom predpiše obvezen prispevek uporabnikov in drugih zavezancev. Odlok oziroma predpis občinske skupščine določi način soodločanja zavezancev o' uporabi tako Zbranih sredstev ter jim zagotovi pravice glede odločanja o zadevah, za katere se uporabljajo tako zbrana sredstva.
70.	člen
Na področju komunalnih dejavnosti, energetike, vodnega gospodarstva, prometa in drugih dejavnosti materialne proizvodnje se lahko, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno zaradi zadovoljevanja potreb določenih koristnikov, ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresničujejo skupni . interesi, določeni s samoupravnim sporazumom^
7.	Stanovanjsko gospodarstvo
71.	člen
V	samoupravni stanovanjski skupnosti se zagotavljajo in združujejo potrebna sredstva, odloča o razvoju stanovanjske dejavnosti, zagotavlja uresničevanje programa tega razvoja, upravlja in gospodari s skladom stanovanjskih hiš s tem, da se zagotavlja smotrno vzdrževanje, obnavljanje in izgradnja stanovanj ter poslovnih prostorov, vpliva na politiko cen in uresničuje druge skupne interese na področju stanovanjskega gospodarstva.
72.	člen
Stanovalci stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, lastniki delov takih hiš, pričakovale! stanovanj, organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjsko izgradnjo in organizacije, kitvzdržujejb stanovanja, uresničujejo svojo ustavno pravico, da v samoupravni stanovanjski skupnosti sodelujejo v skladu z zakonom in družbenim dogovorom neposredno in prek delegatov, ki jih sami volijo na področju stanovanjskega gospodarstva.
V	samoupravno stanovanjsko skupnost se lahko vključujejo tudi organizacije združenega dela, ki gradijo stanovanja, pa v interesu smotrne graditve pristopijo ob pogojih/določenih z družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti.
73.	člen
Skupščina občine Lenart načrtuje in zagotavlja Razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja s prostorskim planom smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Skupščina občine Lenart posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
Skupščina občine Lenart lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obveznost temeljnim organizacijam združenega dela in drugim zavezancem, da iz dohodka izločajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delovnim ljudem in občanom z nižjimi dohodki pri graditvi in uporabi stanovanj.
8.	Družbene dejavnosti
74.	člen
Skupne potrebe občanov in organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, varstva invalidov in borcev NOV. zdravstvenega in socialnega varstva, kulture in prosvete, telesne kulture, rekreacije, tehnične vzgoje in drugih družbenih dejavnosti se v občini organizirano zadovoljujejo prek organizacij združenega dela, samoupravnih in interesnih skupnosti teh področij.
. a) Vzgoja, in izobraževanje
75.	člen
•
Da bi organizirano zadovoljevali svoje osebne in skupne, potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, se delovni ljudje neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, povezujejo z delavci vzgojnoizobraževalnih organizacij s področja osnovnega šolstva, v vzgojne izobraževalne skupnosti.
76.	člen
Vzgoja in izobraževanje se uresničujeta v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja, ki ga določa zakon.
77.	člen
V	skladu s programom razvoja vzgoje in izobraževanja občinska skupščina ustanavlja osnovne šole in posebne osnovne šole, vzgojnovarstvene' zavode in druge oblike izobraževanja.
78.	člen
Otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah, omogoča občina pouk v posebnih šolah.
V	okviru materialnih možnosti sodeluje občina tudi pri poklicnem usmerjanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno v breme kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja, glede na svoje gmotno stanje, sami ne morejo zagotoviti.
79.	člen
Skupščina občine Lenart skrbi, da se s štipendiranjem in kreditiranjem ter z drugimi načini izenačujejo materialni pogoji za uresničevanje pravice do izobraževanja. V ta namen spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o štipendiranju in kreditiranju.
b)	Kultura
80.	člen
Delovni ljudje samostojno v temeljnih organiza-' cijah združenega dela in v vseh oblikah medsebojnega povezovanja v okviru samoupravne kulturne skupnosti, skupaj z delavci v kulturi, organizacijami in društvi, ki opravljajo kulturno dejavnost, zaradi posebnega družbenega interesa oblikujejo programe kulturne dejavnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem združujejo sredstva, odločajo o gradnji in uporabi kulturnih objektov in uresničujejo druge skupne interese.
c)	Telesna kultura
81.	člen
V samoupravni interesni telesnokulturni skupnosti delovni ljudje samostojno in po temeljnih organizacijah združenega dela ter po drugih oblikah medsebojnega združevanja zagotavljajo financiranje telesnokulturne dejavnosti, izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje teles-nokulturnih objektov, rekreacijo, skrbijo za množično vključevanje otrok, mladine in delovnih ljudi v te dejavnosti, razvijajo tekmovalni šport, odločajo o graditvi in uporabi športnih in rekreativnih objektov, skrbijo za strokovne delavce in uresničujejo druge skupne interese.
č) Zdravstveno varstvo
82.	člen
Skupščina občine Lenart skrbi za zdravstveno varstvo občanov in jim zagotavlja tiste oblike zdravstvenega varstva, ki jih' nalagajo splošni predpisi.
Posebna skrb občine, skupnosti zdravstvenega zavarovanja. organizacij združenega dela in drugih organizacij, je razvijanje preventivnega zdravstvenega varstva.
Se posebno skrb posveča preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok, mladine in matere, pri čemer sodelujejo tudi šolski in vzgojno varstveni zavodi, krajevne skupnosti, organizacije Rdečega križa in druge zainteresirane organizacije.
83.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zajeti z obveznim zdravstvenim zavarovanjem in sami nimajo možnosti kriti stroškov zdravljenja, občina zagotavlja plačilo stroškov za zdravstvene storitve.v skladu s svojimi predpisi m sporazumom, ki ga občinska skupščina sklene s'skupnostjo zdravstvenega'zavarovanja.
84.	člen
Skupščina občine Lenart predpisuje za izvajanje zdravstvenega varstva splošne higienske in sanitarne ukrepe ter druge zdravstvene ukrepe, če ni predpisano, da take ukrepe predpisujejo organi širših družbenopolitičnih skupnosti.
Skupščina občine Lenart in njeni organi skrbijo za izvajanje vseh zdravstvenih, ukrepov, če ni to po posebnih predpisih v pristojnosti organov širše družbenopolitične skupnosti.
d)	Otroško va.rstvo
85.	člen
Delovni ljudje samostojno, v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih oblikah medsebojnega povezovanja v samoupravni skupnosti otroškega varstva, skupaj z delavci, ki opravljajo to dejavnost, oblikujejo programe otroškega varstva, s samoupravnim sporazumevanjem združujejo sredstva za uresničevanje teh programov .in za financiranje dejavnosti otroškega varstva.
e)	Socialno varstvo
86.	čien
Da se zagotovi ekonomska -'n socialna varnost delovnih ljudi in občanov, ustvarijo potrebni pogoji za
življenje J,er vsestranski razvoj osebnosti, Skupščina občine Lenart in njeni organi skrbijo za organizacijo socialno varstvene dejavnosti in socialnih služb, odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo vzgojne in socialne probleme; varstvo družine, zlasti otrok mladoletnikov, varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, za svoje pravice, varstvo svojih koristi, usposabljanje in ustrezno zaposlitev oseb, ki so fizično ali psihično motene v svojem razvoju in zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti gmotno in drugo neposredno pomoč socialno ogroženim občanom.
87.	člen '
Socialno varstvo se neposredno.izvaja predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih oblikah medsebojnega povezovanja. V ta namen delovni ljudje in občani ustanovijo samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva v skladu z zakonom.
88.	člen
Občinska skupščina ih njeni organi spremljajo in sodelujejo v delu socialnih služb v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, sdcialnih zavodih in drugih skupnostih v skladu z zakonom.
f)	Varstvo borcev in invalidov
89.	člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim vojnim invalidom, žrtvam fašističnega nasilja ter članom njihovih družin in borcem za severno mejo, posveča občina posebno skrb. .
90.	člen
Občinska skupščina tri njeni organi spremljajo probleme in razmere borcev in invalidov narodnoosvobodilne vojne ter .družin padlih borcev ter skupaj z organizacijami združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, delovnimi in drugimi organizacijami sprejemajo ukrepe za izboljšanje njihovih materialnih in stanovanjskih razmer ter zdravstvenega varstva tistim, ki tega varstva nimajo iz drugega naslova.
91.	člen
Če borci in invalidi narodnoosvobodilne vojne nimajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, jim občina prizna stalno, občasno ali enkratno druž,beno ppmoč. Natančnejše pogoje glede določitve družbene pomoči določi skupščina občine z odlokom.
9.	Kadrovska politika in zaposlovanje
92.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter v skupščini občine Lenart so nosilci kadrovske politike v občini.
93.	člen v
Kadrovska politika v občini temelji ha naslednjih načelih:
—	odprtost in javnost,
—	ustvarjanje najugodnejših pogojev, da delovni ljudje odločajo o kadrovski politiki,
—	dolgoročno načrtovanje vzgoje potrebnih kadrov v skladu s potrebami združenega dela,
—	izbor takih ljudi na odgovorne, funkcije in delovna mesta, ki imajo moralnopolitične, strokovne in delovne kvalitete in ki s svojim delovanjem dokazujejo pripravljenost samoupravnemu socializmu, nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitev položaja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi,
—	uporaba znanstvenih dognanj in drugih družbeno priznanih načel pri vodenju kadrovske politike.
94.	člen
Z družbenim dogovorom o . kadrovski politiki se določijo vodenje kadrovske politike, zagotavljajo sredstva za vzgojo 'kadrov, kriteriji za izbiro kadrov in način varovanja demokratičnega postopka kandidiranja.	V	: -
Družbeni dogovor predlagata občinska konferenca socialistične zveze delovnih ljudi in občinski sindikalni svet, sprejmejo pa ga samoupravnu organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v občini.
95.	člen
Delovni ljudje in občani v občini določajo v okviru organizacij socialistične zveze delovnih ljudi kriterije za izbor delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje in izbor kandidatov za člane delegacij in za opravljanje samoupravnih, javnih ih drugih družbenih funkcij v občini.
96.	člen
Politiko zaposlovanja izvajajo v občini Lenart temeljne organizacije združenega dela, komunalna skupnost za zaposlovanje, samoupravne skupnosti in organizacije in skupščina občine Lenart.
Posebna skrb se posveča zaposlovanju oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, žena in mladine.
10.	Varstvo človekovega okolja
97.	člen
.Skupščina občine Lenart skrbi za varstvo naravnega okolja, za njegovo ovrednotenje in oživljanje ter zagotavlja v okviru svojih pristojnosti pogoje za preprečevanje zdravju škodljivih posledic, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
Varstvo človekovega okolja zagotavlja skupščina občine Lenart tudi s prostorskimi plani.
68. člen
Ustavna pravica človeka do zdravega življenjskega okolja se zagotavlja z organiziranim prizadevanjem .vseh delovnih ljudi v občini Lenart za varstvo in izboljšanje človekovega okolja.
Skupščina občine Lenart spodbuja in podpira vsako samoupravno organizirano prizadevanje delovnih ljudi v občini Lenart za varstvo in izboljšanje človekovega okolja.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNA UREDITEV OBČINE
1.	Temeljna načela
99.	člen
V občini Lenart delavski razred in vsi drugi delovni ljudje uresničujejo oblast in opravljajo druge družbene zadeve z odločanjem v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih • skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v -organih upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem in po delegacijah in delegatih v občinski skupščini, kot tudi z usmerjanjem in kontrolo organov, odgovornih občinski skupščini.
100.	člen
Delovni—ljudje se v občini Lenart na samoupravni podlagi organizirajo v organizacijo združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti in določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti uresničujejo v njih.
Z ustavo in s tem statutom se določajo skupni interesi in funkcije oblasti ter opravljanje drugih družbenih zadev, ki jih delovni ljudje uresničujejo v občinski skupščini.	'	,
101.	člen
Organizacija in Upravljanje v organizacijah združenega dela, krajevnih ( skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, morajo biti tako urejene, da delovni ,ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice ter skupne interese in izvršujejo kontrolo nad izvrševanjem sklepov in nad delom vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti.
102.	člen
Funkcije oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v občini izvršujejo občinska skupščina in njej odgovorni organi.
Sodno funkcijo opravljajo redna sodišča kot organi državne oblasti in samoupravna, sodišča.
103.	člen
Skupščina občine Lenart in njej Odgovorni organi izvršujejo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov in tega statpta.
104.	člen
Vsi organi in-organizacije ter drugi nosilci samoupravnih, krajevnih in drugih družbenih funkcij izvršujejo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov oziroma statutov in' danih pooblastil ter odgovarjajo za njihovo izvrševanje.
Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri delu in izvrševanju svojih funkcij pod družbenim nadzorstvom.
Vsak izvoljeni ali imdnovani nosilec samoupravne, javne ali druge družbene funkcije osebno odgovarja za
njeno izvrševanje in je lahko odpoklican ali zamenjan, ima pa pravico, da da ostavko in jo obrazloži.
Z zakonom in samoupravnimi akti se določajo vrste in pogoji odgovornosti- nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter način in postopek uresničevanja njihove odgovornosti.
105.	člen
Delo državnih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, organov družbenopolitičnih organizacij in društev, je javno.
Način zagotavljanja javnosti se določi z zakonom in samoupravnimi akti.
Z zakonom in samoupravnimi akti se določajo zadeve in podatki, ki pomenijo tajnost ali se ne smejo objaviti.	<
2.	Oblike neposrednega sodelovanja ljudi, pri opravljanju funkcije oblasti in upravljanja družbenih zadev
106.	člen	• •
. Delovni ljudje v občini Lenart neposredno sodelujejo pri opravljanju funkcije oblasti in upravljanju družbenih zadev,, ki so jih s tem statutom poverili občinski skupščini na zborih delovnih Ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, v javnih razpravah, v anketah in z referendumom.
. Poleg vprašanj, ki imajo splošen pomen za delo na območju posameznega zbora, obravnavajo delovni ljudje in občani vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v. družbenopolitičnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah.
107.	člen
Zbori delovnih ljudi se sestajajo po naseljih ali njihovih delih, temeljnih organizacijah združenega dela ali njihovih delih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in na druge načine, upoštevajoč ali gre za vprašanja, ki zadevajo ožje ali širše interese.
108.	člen -
Organi samoupravljanja morajo obvezno razpravljati, o sklepih zborov delovnih ljudi, ki se nanašajo na njihovo delovanje.
O svojih odločitvah in stališčih morajo organi sa-moubravljanja obvezno obvestiti zbore delovnih ljudi.
109.	člen
Z referendumom delovni ljudje in občani v občini neposredno odločajo o posameznih vprašanjih iz pristojnosti krajevne skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine ter o zadevah, ki jih urejajo delovni ljudje in občani v teh skupnostih, v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah pa o posameznih zadevah upravljanja v teh organizacijah.
110.	- člen	x
Referendum v občini se razpiše za celotno območje občine; če gre za vprašanje, kj zadeva samo del občine ali posamezno krajevno skupnost, se razpiše samo za ta del.
Če se na referendumu odloča o zadevi, ki je v skupnem interesu več krajevnih skupnosti ali njihovih delov, ga razpiše občinska skupščina.
111.	člen
Za izvajanje referenduma se uporabljajo določila zakona o referendumu.
3.	Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje
«	112. člen
S samoupravnimi sporazumi usklajujejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega , dela in delovni ljudje v samoupravnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih medsebojne intere'se pri družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila, po katerih usklajujejo svoje interese s skupnimi interesi in določajo medsebojne pravice in dolžnosti ter ukrepe za njihovo uresničevanje.
113. člen
Z družbenim dogovorom organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organi skupščine občine Lenart in družbenopolitične in druge družbene organizacije zagotavljajo in uresničujejo samoupravno usklajevanje in urejanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so skupnega pomena ali splošnega pomena.
Družbeni dogovor sklepajo v imenu udeležencev njihovi pooblaščeni organi.
\	114. člen
Skupščina občine Lenart spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in lahko določi, da so določene organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma za. družbeno dogovarjanje.
4.	Družbenopolitične organizacije v občini
115.	člen
Družbenopolitične organizacij^ so eden temeljev družbenopolitičnega sistema v občini. S svojo Vlogo zagotavljajo delovnim ljudem in občanom, da neposredno politično odločajo . in razvijajo socialistične samoupravne odnose, uresničujejo svoboščine, pravice in dolžnosti, preprečujejo in odstranjujejo vzroke vseh pojavov, ki ovirajo razvoj socialističnih družbenoekonomskih in političnih samoupravnih odnosov, uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, delavsko in družbeno . kontrolo nad delovanjem vseh voljenih teles in njihovih organov ter strokovnih služb, uresničevanje načela javnosti in odgovornosti za njihovo delovanje. '
116.	člen
Delovni ljudje in občani se za' doseganje svojih kratkoročnih in dolgoročnih socialističnih 'ciljev in interesov -svobodno politično združujejo in organizirajo v- družbenopolitične organizacije, da bi, organizirano oblikovaii politiko za vsestranski socialistični samoupravni razvoj občine .in širših’ družbenopplitlčnih. skupnosti.	'
117.	člen •
Zveza komunistov, organizirana v osnovnih organizacijah in aktivih zveze komunistov v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v organih samoupravi] Un j a, v organih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, in društev, je enotna organizacija žveze komunistov Slovenije v občini in deluje kot organizirana vodilna idejno-politična sila in avantgarda delavskega razreda v občini. Oblikuje socialistično družbeno demokratično zavest, razčlenjuje in ocenjuje obstoječe družbene odnose in vsa vprašanja, ki imajo družbeni pomen, ocenjuje njihovo idej-no-politično vsebino, še posebej pa spremlja uresničevanje kadrovske politike, ki po načelu celovitosti kad-rovskih kriterijev, poleg strokovnih kvalitet, vključuje kot odločujoče tudi družbenopolitične in moralnoetične lastnosti kandidatov, usmerja graditev družbenih odnosov. Svojo vodilno vlogo uresničuje z javnim delovanjem in z močjo idejnopolitičnega vpliva v boju za akcijsko enotijost vseh socialističnih sil. To zagotavlja z aktivnostjo svojih članov pri izpolnjevanju programskih ciljev in nalog v vseh samoupravnih in interesnih skupnostih v občini, v delovanju skupščine in vseh drugih samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah, v temeljnih organizacijah združenega dela, v samoupravnih delovnih skupnostih, v krajevnih skupnostih, v družbenih organizacijah in društvih.
113. člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva v občini je na samoupravnem'socializmu zasnovana, prostovoljna in demokratična zveza vseh delovnih, ljudi in občanov in enotna fronta vseh njihovih organiziranih socialističnih sil. Kot najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja povezuje-vse oblike političnega delovanja in ^združevanja delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje in uresničevanje njihovih interesov, samoupravnih in političnih, pravic in dolžnosti.
119.	člen
i	'X
Socialistična zveza delovnega ljudstva , je nosilka oblikovanja delegatskega s.istema, kadrovskih priprav in kandidacijskega postopka pri oblikovanju delegacij, kadrovske politike ter programskih usmeritev razvoja občine.
V socialistični zvezi delovnega ljudstva delovni ljudje in občani ter vse organizirane socialistične sile oblikujejo skupna, stališča, usmerjajo' družbeni razvoj na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, sklepajo družbenoekonomske in politične dogovore, usklajujejo družbenopolitične akcije za graditev samoupravne socialistične družbe, zavzemajo se za nemoteno delovanje in krepitev delegatskega sistema, za demokratičnost volilnega sistema in kadrovske politike ter za neposredno upravljanje delovnih ljudi z družbenimi zadevami.
Za uresničevanje sprejetih stališč, sklenjenih do-‘ govorov in domenjenih akcij se neposredno povezujejo s temeljnimi delegacijami in delegati za vsa delegat-\ sko oblikovana telesa v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini in jih mobilizirajo za njihovo izvajanje. Delegatsko oblikovanim telesom in njihovim izvršilnim in delovnim organom sporočajo sprejeta sta-lišča, sklenjene dogovore iti dogovorjene akcije, ki so jih, ti dolžni, upoštevati v svojem samoupravnem in oblastnem delovanju.
120.	člen
člani socialistične zveze delovnega ljudstva sprožajo in obravnavajo vprašanja na vseh področjih družbenega življenja, v' organizacijah socialistične zveze delovnega ljudstva neposredno izražajo svoja mnenja, stališča, predloge in pobude, sprejemajo politične sklepe in programe svojih akcij za usmerjanje in uresničevanje družbenega razvoja. S krepitvijo odgovornosti vseh nosilcev družbenih funkcij se borijo za odstranjevanje škodljivih družbenih pojavov.
121.	člen
Materialna sredstva in pogoje za delovanje teles in organov socialistične zveze delovnega ljudstva zagotavljajo delovni ljudje in občani po skupščini občine v proračunu občinske skupščine in v programu razvoja občine.
122.	člen
Delavci, organizirani v občinski zvezi sindikatov, zagotavljajo s svojo aktivnostjo v organizacijah zveze sindikatov, v temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih delbvnih skupnostih ustvarjanje pogojev za še hitrejši razvoj samoupravnih odnosov, v katerih bodo delovni ljudje uveljavili svoje pravice in dolžnosti da v celoti upravljajo in razpolagajo z rezultati svojega dela, za krepitev materialne baze in socialne varnosti delovnih ljudi, kar zagotavljajo z borbo za sodobno organizacijo, racionalizacijo, modernizacijo dela, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja, za dolgoročno programiranje razvoja, za povezovanje in po-slovno-tehnično sodelovanje, za uresničevanje socialističnih samoupravnih načel kadrovske politike in za položaj delavskega razreda kot ga določa ustava.
123.	člen
Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne je prostovoljna družbenopolitična "organizacija udeležencev narodnoosvobodilne vojne — borce,v in vojaških vojnih invalidov.
V duhu programa zveze komunistov in socialistične zveze delovnih ljudi, se zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne bori za razvijanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ter prenašanje njihovih tradicij na mlado generacijo in za napredovanje socialističnih družbenih odnosov ter sarpoupravljanja, za krepitev nacionalne, enakopravnosti, bratstva in enotnosti, za, dvig socialistične zavesti, za humane odnose in solidarnost delovnih ljudi in občanov, za samostojen in svoboden razvoj družbe ter za obrambo naše svobode, nedotakljivosti in suverenosti.
124.	člen
Zveza mladine v občini na prostovoljni podlagi združuje mladino in jo usmerja ter aktivno vključuje v družbenopolitično življenje v občini, v samoupravni socialistični razvoj občine in širših skupnosti.
Mladina v zvezi mladine Slovenije razvija svojo aktivnost za uresničevanje svojih interesov na temelju Socialističnih družbenih interesov.
Z neposredno in demokratično aktivnostjo v zvezi mladine Slovenije, v družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju, mladi ljudje razvijajo socialistično zavest, se usposabljajo in samostojno ter z vso odgovornostjo sodelujejo v razvijanju samoupravnih družbenih odnosov.
125.	člen
Ostale družbene in društvene organizacije in društva združujejo občane in delujejo v skladu z družbenimi potrebami, po svojih statutih in na osnovi programa socialistične zveze delovnega ljudstva.
5.	Varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
126.	člen
Občinska skupščina uresničuje družbeno varstvo pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v oblikah in na način, ki ga določata ustava in zakon.
127.	člen
Ce so v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti bistveno omajana samoupravna razmerja ali huje oškodovani družbeni interesi ali če organizacija oziroma t skupnost ne izvršuje z zakonom določenih obveznosti, ima občinska skupščina pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon pravico razpustiti v organizacijah združenega dela delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja in razpisati volitve članov v tak organ, razpustitvi v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih izvršilne organe, Odstaviti s položaja poslovodne organe in delavce na vodilnih delovnih mestih, imenovati začasne organe s pravicami in dolžnostmi, določenimi v zakonu, začasno , omejiti uresničevanje določenih samoupravnih pravic delovnih ljudi in organov upravljanja in izvesti druge, z zakonom določene ukrepe.
• Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, -s katerim; bi bile kršene samoupravne pravice delovnih ljudi in ’ prizadeta družbena lastnina.
Ce občinska skupščina zadrži take akte in dejanja, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem.
6.	Skupščinski sistem
128.	člen
. Delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah oblikujejo svoje delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine.
129.	člen
Pelegacije oblikujejo:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo z delovnimi sredstvi, na katerih obstaja lastninska pravica, v kmetijskih, obrtnih in v podobnih dejavnostih, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnostih in drugih z zakonom določenih oblikah združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družberiopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške ose-
be in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije na način, določen z ustavo in zakonom,
4.	delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
V	organizacijah združenega dela s področja izobraževanja sodelujejo pri oblikovanju delegacij študentje in dijaki pod pogoji in na način, ki ga določa zakon.
Delegacijo oblikujejo tudi delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki je na območju občine Lenart, njen sedež pa je na območju druge občine.
V	temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti z malim številom delovnih ljudi izvršujejo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z njihovimi statuti oziroma z drugimi sklepi.
130.	člen
Člane delegacije volijo delovni ljudje v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih iz teh organizacij in skupnosti neposredno in s tajnim glosova-njem.	'
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih število članov in sestavo svoje delegacije, kot tudi način izvolitve ih odpoklica delegacije.
Sestav delegacije ^mora biti tak, da so v njej zastopani delavci iz vseh delov delovnega procesa in da odgovarja socialnemu sestavu temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Člani delegacije se volijo za štiri leta.
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
V	delegacijo organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje na vodilnih delovnih mestih, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
131.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic temeljne samou-upravne organizacije in skupnosti, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegata v skupščini in za njegovo udeležbo pri odločanju.
Delegacija je dolžna poročati o svojem delu in o delu delegata v občinski skupščini delovnim ljudem v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti in je za svoje delo njim odgovorna.
Delegacija sodeluje z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da se sporazumno najdejo skupne rešitve za vprašanja iz pristojnosti občinske skupščine in sporazumno rešijo druga vprašanja skupnega pomena.
*132. člen
Ena ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so povezane z delom ali z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v občini, delegirajo iz sestava delegacij delegata v zbor združenega
dela in v zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Lenart po postopku in na način, ki ga določa odlok občinske skupščine, v skladu z ustavo in zakonom.
Število delegatov se določa v sorazmerju s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah oziroma skupnostih, pri čemer je treba zagotoviti odgovarjajočo zastopanost posameznih področij družbenega dela.
133.	člen
V	družbenopolitični zbor skupščine občine Lenart
delegirajo svoje delegate delavci in drugi delovni ljudje ter občani, ki so organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, združenih v socialistično zvezo delovnega ljudstva.	f
Družbenopolitične organizacije sporazumno določajo v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva enotno listo kandidatov za delegate v družbenopo-tični zbor občinske skupščine.
O izbiri teh kandidatov se izjavijo delovni ljudje in občani neposredno s tajnim glasovanjem.
Nihče, kj je izvoljen za delegata za štiri leta, ne more biti več kot dvakrat zaporedoma delegat v skupščini občine Lenart.
Funkcija delegata v skupščini občine Lenart je nezdružljiva z drugimi, z zakonom določenimi funkcijami v organih občine.
134.	člen
Pri zavzemanju stališč do vprašanj, o katerih se odloča v skupščini občine Lenart, ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, izraženimi v temeljnih stališčih delegacije, oziroma v skladu s smernicami družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, in v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami; vendar so samostojni pri opredelitvi in glasovanju.
Delegat mora o delu skupščine občine Lenart in o svojem delu v njej obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim odgovarja za svoje delo.
135.	člen
Delegacija, vsak njen član in delegat v skupščini občine Lenart se lahko odpokličejo.
Odpoklic članov delegacije in delegata se načeloma opravi na način in po postopku, ki velja za izvolitev delegacije in delegata.
Delegacija, vsak njen člam in delegat, lahko dajo ostavko.
• 1 . ■
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
136.	člen
V	skladu z enotnim sistemom obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike Slovenije v smislu ustvaritve in vodenja splošne ljudske obrambe zagotovitve javne varnosti in družbene samozaščite občina Lenart ureja in organizira obrambne priprave, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe na podlagi ustave Socialistič-
ne federativne republike Jugoslavije in ustave Socialistične republike Slovenije ter v skladu z zveznimi in republiškimi predpisi.
137.	člen
Občina na področju obrambnih priprav po svojih organih in organizacijah zlasti:
—	določa organizacijo ljudske obrambe ter zagotavlja skladnost priprav in vodenja v vojnih razmerah,
—	določa organizacijo in izvajanje priprav prebivalstva na ljudsko obrambo,
—	organizira, spremlja in usposablja partizanske enote, določa način vodenja in poveljevanja v miru in v vojnih razmerah ter organizacijo služb teritorialne obrambe,
—	usmerja, usklajuje in povezuje delo ter priprave ljudske obrambe organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, interesnih in drugih samoupravnih skupnosti, organizira in vodi splošni ljudski odpor,
—	organizira, pripravlja in vodi civilno zaščito v miru in vojnih razmerah,
—	določa vojno organizacijo in način dela skupščine v vojni, obseg dela in naloge občinske skupščine ter njenih organov v vojni ali ob neposredni vojni nevarnosti,
—	zagotavlja popolnitev oboroženih sil z ljudmi in materialnimi sredstvi; opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije in obveznosti civilne zaščite,
—	usmerja in usklajuje priprave gospodarstva, družbenih služb in upravnih organov za delo v vojnih razmera^.
138.	člen
V	skladu s splošnim sistemom ljudske obrambe Socialistične federativne republike Jugoslavije in konceptom splošnega ljudskega odpora ter obrambnim načrtom Socialistične republike Slovenije, občina ureja, pripravlja in organizira ljudsko obrambo, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
V	ta namen občina izdela in dopolnjuje razvojni in obrambni načrt ter sprejema druge akte s področja ljudske obrambe, javne varnosti in družbene samozaščite, ki temeljijo na istonamenskih dokumentih Socialistične federativne republike Jugoslavije ali Socialistične republike Slovenije.
Ob neposredni vojni nevarnosti občina izvaja ukrepe pripravljenosti in skrbi da se ti ukrepi izvajajo 1 na celotnem območju obline.
V	vojnih razmerah občina vodi splošni ljudski odpor prek svojih organov, štabov partizanskih enot in vodstev družbenopolitičnih organizacij svojega območja.
Učinkovitost splošne ljudske obrambe se zagotavlja tako. da delovni ljudje v občinj organizirajo, obravnavajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s področja ljudske obrambe, javne varnosti in družbene samozaščite neposredno ali prek svojih delegacij.
139.	člen
Skupščina občine Lenart kot organ družbenega samoupravljanja in najvišji organ oblasti je osnovni organizator splošnega ljudskega odpora v občini. V tem smislu sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe' za zagotovitev in usposabljanje delovnih ljudi za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Skupščina občine Lenart sprejema ukrepe za pripravo in mobilizacijo vseh materialnih zmogljivosti in sredstev za vse oblike splošnega ljudskega odpora, zlasti pa skrbi za pripravo svojih organov, organizacij združenega dela, temeljnih interesnih in drugih samoupravnih skupnosti za delo v najtežjih vojnih pogojih.
Z družbenim načrtom občina utrjuje potrebe in način financiranja splošnega ljudskega odpora, obseg oborožitve in opremljanja enot, štabov in služb teritorialne 'obrambe in civilne zaščite, način in obseg vzgoje prebivalstva, partizanskih enot m enot civilne zaščite.
Skupščina občine Lenart Sprejema osnovne ukrepe za družbeno samozaščito, zaščito prebivalstva v vojni in naravnih nesrečah, evakuacijo ljudi ter materialnih sredstev.
i	140. člen
Za usklajevanje in usmerjanje ter povezovanje obrambnih priprav v občini, kakor tudi za opravljanje drugih zadev s področja ljudske obrambe, ustanovi občinska skupščina svet za ljudsko obrambo. Sestavo in pristojnosti sveta za ljudsko obrambo določa zakon.
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine, katerega sestavo in pristojnosti določa zakon.
Predsedstvo občinske Skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini, brž ko se ta lahko sestane.
141.	člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo sprejema razvojni in obrambni načrt občine, v skladu z njim usmerja'm usklajuje priprave za obrambo gospodarstva in družbenih služb ler sKrbi za uresničevanje koncepta splošnega ljudskega odpora, pripravljenosti partizanskih enot, štabov in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite.
I Predlaga ukrepe in odloke skupščini občine Lenart s področja ljudske obrambe, javne varnosti in družbene samozaščite.
142.	člen
Koordinacijski odbor za splošno ljudsko obrambo pri občinski konferenci socialistične zveze delovnega ljudstva, v katerega so vključeni delegati vseh družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih dejavnikov, skrbi za splošno in koordinirano delovanje vseh družbenih dejavnikov v občini mi tem področju z namenom. da delovni ljudje in občani razvijajo moralno politične kvalitete; zavzema se za podružbljahje ob-.rambnih priprav, za razvijanje patriotizma, krepitve bratstva in enotnosti narodov in narodnosti ter za ohranjevanje in gojitev revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne vojne.
•	143. člen
Najvišji štab enotne teritorialne obrambe v občini vodi in združuje delovanje vseh enot štabov in poveljstev partizanskih enot v občini in je odgovoren za njihovo mobilizacijsko in bojno pripravljenost.
Najvišji štab oziroma poveljstvo partizanskih enot v občini izvršuje smernice m stališča skupščine občine, oziroma sveta občinske skupščine za ljudsko obrambo ter navodila glavnega štaba oziroma pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
V vojni ali ob neposredni vojni nevarnosti izvršuje naloge pristojnega conskega štaba za splošni ljudski odpor.
144.	člen
Krajevne skupnosti, njihovi odbori za splošni ljudski1 odpor ter občani se v okviru ustavnih pravic in dolžnosti in na podlagi obrambnega načrta občine samostojno, neposredno in stalno pripravljajo na splošni ljudski odpor.
Za organiziranje in razvoj splošnega ljudskega odpora, krepitev družbene' samozaščite ter varstvo in reševanje prebivalstva ter materialnih dobrin izdeluje krajevni odbor za splošni ljudski odpor svoj razvojni in obrambni načrt.
145.	člen
Organizacije združenega dela, temeljne interesne in druge samoupravne skupnosti s svojimi - odbori za splošni ljudski odpor izvajajo priprave za delo v vojnih razmerah v skladu z zakoni, razvojnim in obrambnim načrtom občine ter drugimi akti občinske skupščine, izkoristijo njihove zmogljivosti in sredstva za .potrebe splošnega ljudskega odpora.
Zagotavljajo sredstva za splošni ljudski odpor. Vojno proizvodnjo, organizacijo dela in splošnega ljudskega odpora organizirajo po svojem razvojnem in obrambnem načrtu.
% 146. člen
Za izvajanje obrambnih priprav ustanovijo krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti svoje odbore za splošni ljudski Odpor. Imenujejo jih sveti krajevnih skupnosti oziroma najvišji organi samoupravljanja drugih organizacij in skupnosti,
147.	člen
Civilna zaščita je sestavni del obrambnih priprav za varstvo, in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin v miru in vojni.
Tvorijo jo enote in štabi za civilno zaščito, ki se ustanovijo z odlokom občinske skupščine.
Civilna zaščita se usposablja za vojne razmere in v miru deluje pri varstvu in reševanju prebivalstva in materialnih dobrin pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami.
Civilno zaščito v 'občini in krajevni skupnosti ter organizacijah združenega dela vodijo štabi za civilno zaščito.
V.	SKUPŠČINA OBČINE IN NJENI ORGANI
1.	Temeljne določbe
148.	člen
Občino Lenart kot samoupravno in temeljno družbenopolitično skupnost predstavljajo s tem statutom določeni organi.
149.	člen
Občina Lenart uresničuje v socialistični republiki Sloveniji svoje dolžnosti in pravice, ki so določene s tem statutom in ustavo Spcialistične republike Slovenije.
150.	člen
Občina Lenart sodeluje pri uresničevanju svojih nalog z drugimi občinami zaradi obravnave in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj.
Občina Lenart sodeluje po načelu prostovoljnosti in solidarnosti z drugimi občinami in v ta namen z njimi združuje sredstva in ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
Sodelovanje med občinami razvijajo, spodbujajo in uresničujejo skupščina občine Lenart in drugi občinski organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter strokovna in druga združenja, v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti.
Skupščina občine Lermrt lahko z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne ali druge skupnosti zaradi urejanja določenih zadev skupnega pomena.
V	medobčinskem organu samoupravljarija oziroma v medobčinski skupnosti delegati občine Lenart z delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo o urejanju skupnih vprašanj.
Zadeve, ki so skupnega pomerna, se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu medobčinskega organa samoupravljanja . oziroma skupnosti, ki ga sprejmejo skupščine združenih občin po razpravi de-Ipvnih ljudi v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih.
V	medobčinski organ samoupravljanja in v skupščino skupnosti pošilja delegate skupščina občine Lenart.
151.	člen
Skupščina Občine Lenart lahko pri uresničevanju nalog skupnega pomena s skupščinami drugih občin ustanavlja skupne upravne organe.
152.	člen
Občina Lenart vzpostavlja, vzdržuje in razvija politične, ekonomske, kulturne in druge odnose z ustrez-niihi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb.
153.	člen	x
Poleg razmerij, glede katerih je v tem statutu posebej določeno, da se uredijo z odlokom, ureja skupščina občine Lenart v okviru pravic in dolžnosti občine z odlokom tudi druga razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane na naslednjih področjih:
—	zagotavljanje in izenačevanje splošnih pogojev za delo in življenje delovnih ljudi na podlagi vzajemnosti in solidarnosti,
—	sistem družbenega planiranja v občini in ukrepi za uresničevanje z družbenim planom začrtane razvojne politike občine, nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim občinski ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo,
—	organizacija splošne ljudske obrambe v občini in družbene samozaščite,
—	urbanistično urejanje naselij, urejanje in uporaba stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi,
—	javni red in mir.
—	razvoj osnovnega šolstva, izenačevanje pogojev vzgoje in izobraževanja v občini,
—	varstvo človekovega naravnega okolja,
—	izvajanje varstvenih ukrepov na področju zdravstva, ki so splošnega' pomena za občino,
—	socialno varstvo,
—	varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij,
—	upravljanje in vzdrževanje občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih,
—	ustanavljanje in organiziranje komunalnih organizacij in služb,
—	referendum v občini, občinski prazniki, občinska priznanja in odlikovanja,
—	predpisovanje davkov, taks in drugih davščin, odločanje o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini, •
—	organizacija občinskih upravnih služb,
—	zbiranje, urejanje in objavljanje statističnih podatkov, ki imajo pomen za občino.
Skupščina občine Lenart ureja z odloki tudi tiste zadeve, za ureditev katerih je pooblaščena z zakonom.
Skupščina občine Lenart lahko uredi z odlokom tudi druge zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane v občini Lenart; tak odlok se sprejme enakopravno na sejah zborov skupščine občine Lenart, sprejet pa je, če zanj glasujeta dve tretjini delegatov-vsakega zbora.
2.	Skupščina občine Lenart
a)	Položaj in pristojnosti
154.	člen
Skupščina občine Lenart je organ samoupravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine.	’
Skupščina občine Lenart izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi in v mejah ustave, zakonov, tega statuta in svojih odlokov.
155.	člen
Skupščina občine Lenart:
—	odloča o spremembi statuta občine Lenart,
—	določa splošna načela, cilje in smer politike občine Lenart,
—	sprejema družbeni plan, program razvoja občine, prostorski plan in urbanistični načrt,
—	sprejema odloke in druge splošne akte,
—	sprejema občinski proračun in potrjuje zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna,
- — daje obvezno razlago občinskih odlokov in drugih splošnih aktov,
—	odloča o zadevah, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko, kulturno in družbeno življenje ter razvoj občine,
—	obravnava vprašanja splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite,
—	daje pobude za samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	v skladu z zakonom obravnava predloge za spremembo območja občine,
—	obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter usklajuje njihove odnose in interese,
—	razpisuje občinski referendum,
—	odloča o najemanju posojil in dajanju poroštev za posojila,
—	odloča o razpisu javnih posojil,
—	obravnava pobude in predloge, ki jih da organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva ali organizacija sindikata in, ju obvesti o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje,
—	podeljuje priznanja,
—	odloča o medobčinskem sodelovanju, pobratenju z drugimi občinami in mesti, ter včlanitvi v mednarodne organizacije,'ki združujejo občine in mesta,
obravnava poročila občinskih organov in samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon ali odlok,
—	obravnava mnenja in predloge občinskega sodišča za preprečevanje družbeno nevarnih 'in škodljivih pojavov, za utrjevanje zakonitosti ter obvestila sodišča o uporabi predpisov, samoupravnih ^splošnih aktov in problematiko dela občinskega sodišča,
—	voli in razrešuje predsednika občinske skupščine,
—	voli delegate za zbor občin in delegacijo za konferenco delegacij,
—	voli občinski izvršni svet,
—	voli in razrešuje predsednika in sodnike ter sodnike .porotnike občinskega sodišča in občinskega sodnika za prekrške,
—	opravlja imenovanja in razrešitev v skladu z zakonom in tem statutom,
—	določa temeljno organizacijo in pristojnosti organov občinske skupščine,
—	odloča o prenosu pristojnosti občinske skupščine na druge organe skupščine,
—	opravlja politično nadzorstvo nad delom nosilcev samoupravnih, javnih in družbenih funkcij, ki so odgovorni skupščini občine Lenart ter s svojimi smernicami usmerja njihovo delo,
—	opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem družbenega plana občifie Lenart in občinskega proračuna,
—	opravlja družbeno nadzorstvo,
—	ustanavlja organizacije združenega dela ter druge organizacije, razen v primerih, ko je po 'statutu občine Lenart'ali po odlokih za to pristojen drug organ.
156.	člep
Skupščina občine obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino in lahko v okviru pravic in dolžnosti občine sprejema deklaracije In resolucije.
Skupščina občine daje priporočila- občinskim organom ter organizacijam združenega dela. krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim o vprašanjih splošnega pomena.
157.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da se predlog odloka' ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti predloži delovnim ljudem, da se o njem izjavijo (referendum), preden ga sprejme.
Odločitev delovnih ljudi je za skupščino občine obvezna.
158.	člen
Skupščina občine lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo ter po končani javni razpravi obvesti javnost o stališčih, ki jih je sprejela in o razlogih zanje.
b)	Sestav skupščine občine Lenart
153. člen
Skupščino občine Lenart sestavljajo: zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela sestavljajo delegati delovnih ljudi v organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in delovnih skupnostih.	/
Zbor krajevnih skupnosti sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delavcev, delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah.
160.	člen
Zbor združenega dela šteje 28 delegatov.
*
Zbor krajevnih skupnosti. šteje 15 delegatov.
Družbenopolitični zbor šteje 18 delegatov.
Število delegatov, ki jih v posamezni zbor pošiljajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij in število delegatskih mest iz gospodarskega, prosvetnokulturnega socialnozdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki nišo organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških in civilnih oseb v službi oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije v zboru združenega dela, se določi z odlokom občinske skupščine.
c)	Področje in delo
161.	člen
Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine izvršujejo':
—	zbori občinske skupščine samostojno,
—	zbori občinske skupščine enakopravno.
—	zbori občinske skupščine na skupni seji.
162.	člen '
Zbor združenega dela samostojno obravnava in odloča o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne ljudi v združenem delu. zlasti' pa:
—	sprejema odloke, s katerimi se urejajo zadeve, ki so pomembne za delavce in. druge delovne ljudi v združenem delu,
—	daje avtentične razlage sprejetih odlokov,
—	obravnava izvrševanje družbenega plana na
področju združenega'5.dela in sprejema ukrepe za njegovo izvrševanje, i /	.
—	spremlja stanje in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju združenega dela,
—	ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij,
—	obravnava delitev dohodka v organizacijah združenega dela in medsebojna razmerja v združenem delu,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	zavzema o vprašanjih iz svojega delovnega področja stališča ter daje organizacijam združenega dela ter samoupravnim interesnim in drugim skupnostim priporočila,
—	imenuje v skladu z zakonom predstavnike občine v razpisne komisije za razpis individualnih poslovodnih organov organizacij združenega dela,
—	obravnava druga skupna vprašanja s področja združenega dela.
163.	člen
Zbor krajevnih skupnosti samostojno obravnava in odloča o vprašanjih, -ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih, zlasti pa:
—	sprejema odloke, s katerimi ureja zadeve, ki so pomembne za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti,
—	daje avtentične razlage odlokov, ki jih je sprejel zbor,
—	obravnava izvrševanje družbenega plana v kra-
jevnih skupnostih in sprejema ukrepe za njegovo izvrševanje,	v	.
—	obravnava komunalno gospodarstvo,
—	obravnava delovanje krajevnih skupnosti in ga s svojimi priporočili usmerja,
—	obravnava delovanje samoupravnih interesnih skupnosti in usklajuje njihovo delovanje z delovanjem krajevnih skupnosti,
—	obravnava javni red in mir ter varnost prometa in sprejema ukrepe za zagotavljanje javnega mira in reda ter varnosti prometa,
—	spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju,
—	obravnava druga skupna vprašanja, ki so pomembna za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih. .
164.	člen
Družbenopolitični zbor samostojno obravnava in odloča o:
—	uresničevanju in varstvu samoupravnih pravic insamoupravnih socialističnih . družbenih odnosov,
—	medobčinskem sodelovanju in regionalnem povezovanju,
—	sodelovanju organov občinske skupščine z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav,
—	voli oziroma imenuje ter razrešuje vse nosilce samoupravnih javnih in drugih družbenih funkcij, ki jih voli oziroma imenuje ter razrešuje občinska skupščina, če ni s tem statutom drugače določeno,
—	podeljevanju priznanj.
165.	člen
Zbori skupščine občine enakopravno sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo'na:
—	program razvoja in družbeni plan občine,
—	prostorski plan, urbanistični program in urbanistične načrte,
—	občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna občine,
—	izločanje dela dohodka za skupne in-splošne družbene potrebe ter namene in obseg sredstev za te potrebe,
—	organizacijo splošne ljudske obrambe v občini in družbene samozaščite,
—	obravnavanje predloga za spremembo območja občine,
—	občinski referendum,
—	najemanje posojil in dajanje poroštev za posojila,	,
—	družbeno nadzorstvo,
—	stanovanjsko politiko in stanovanjsko gospodarstvo,,
—	varstvo narave in človekovega okolja,
—	družbeno kontrolo cen, proizvodov in storitev,
—	temeljno. organizacijo in pristojnosti organov občinske skupščine,
—	politično nadzorstvo nad delom občinskega, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov ter nosilcev samoupravnih, javnih in družbenih funkcij, odgovornih skupščini občine Lenart in usmerjanje njihovega dela,
—	obravnavajo poročilo o delu občinskih upravnih organov in samoupravnih organizacij.
166.	člen
Zbori skupščine občine Lenart na skupni seji:
—	odločajo o spremembi statuta občine Lenart,
—	volijo in razrešujejo predsednika skupščine,
—	volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane občinskega izvršnega sveta,
—	volijo delegate za zbor občin, delegacije za konferenco delegacij,
—	volijo in razrešujejo predsednike in člane stalnih in občasnih komisij skupščine,
v — imenujejo tajnika občinske skupščine ih predstojnike občinskih upravnih organov, 1
—	odločajo o razpisu javnih posojil,
—	obravnavajo mnenja in predloge občinskega sodišča za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov,
—	sprejemajo poslovnik skupščine. ,
167.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva, oziroma njihovi deli, ustanovljeni po 61. členu tega, statuta, enakopravno odločajo s pristojnimi zbori o vprašanjih njihovega področja, ki so v pristojnosti skupščine občine Lenart.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti otroškega_ varstva, telesne kulture, stanovanjskega gospodarstva in skupščine drugih-samoupravnih interesnih skupnosti, določene z zakonom oziroma odlokom občinske skupščine odločajo enakopravno s pristojnimi zbori o sistemu in drugih temeljnih vprašanjih na teh področjih.
168.	člen
Odločitev o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe, ne more biti sprejeta, če je ne sprejme zbor združenega dela.
169.	člen
Odlok ali drugi akt lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru oziroma skupina teh delegatov, občinski izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti odboi zbora ali komisija skupščine.
170.	člen
Vsak zbor lahko predlaga' izdajo odloka ali drugega akta tudi o zadevah, ki spadajo v področje drugega zbora.
Zahtevo za izdajo odloka lahko dajo tudi samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva in občani. •
171.	člen
Pristojni zbor lahko zahteva od drugega zbora mnenje o predlogih odlokov in o drugih vprašanjih. Pristojni zbor mora tako mnenje obravriavati in o njem zavzeti svoje stališče.
172.	člen .
Zbor, ki ne . sodeluje v odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico, da razpravlja o tem vprašanju, zavzema stališča in daje svoje predloge pristojnemu zboru, če gre za vprašanja, ki imajo pomen za delovne, ljudi ha tem področju.
Pristojni zbor mora pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih drugega zbora.
Če pristojni zbor s takim stališčem oziroma predlogom ne soglaša, je lahko odlok ali drug akt, na katerega se tako stališče, oziroma predlog nanaša, sprejet šele, ko' se opravi postopek, določen s poslovnikom skupščine občine Lenart, po katerem razpravljata o spornem- vprašanju pristojni zbor in zbor, ki je dal stališče oziroma predlog.
173.	člen
Posamezni zbor skupščine občine Lenart je sklepčen, če je na seji navzočih nad polovico vseh delegatov, odloča pa z večino glasov navzočih delegatov, če ni s tem statutom drugače določeno.
174.	člen
Če zbori občinske skupščine enakopravno sprejemajo odlok ali drug splošni akt, lahko sklenejo, da bodo odlok oziroma drug splošni akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupni seji. Če sklenejo, da bodo odlok ali drug splošni akt sprejeli na skupni seji, • predlog obraynayajo skupaj, glasujejo pa ločeno po zborih.
Kadar zbori občinske, skupščine zasedajo na skupni seji, so sklepčni, če je navzočih nad polovico delegatov vsakega zbora, odločitev pa je sprejeta, 'če je zanjo glasovala večina na seji navzočih delegatov.
Glasovanje je javno.. V skladu s poslovnikom lahko zbor sklene, da se glasuje tajno.
175.	člen
Vsak zbor samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov.
176.	člen
S poslovnikom občinske skupščine se natančneje določijo_delovna področja' zborov in način njihovega dela.
č) Sprejemanje odlokov
177.	člen
Odlok ali drug splošen akt, ki ga enakopravno sprejmejo zbori občinske skupščine je sprejet, če so ga sprejeli v enakem besedilu.
Določba prvega odstavka tega člena velja tudi', kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča z ustreznim zborom občinske skupščine.
178.	člen
Ce se zbori po dveh zaporednih obravnavah ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega splošnega , akta, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji vseh zborov. Ce se tudi na skupni seji zbori'ne zedinijo, se predlog odloži ' z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku 6 mesecev na predlog enega zbora ali občinskega izvršnega sveta, po sklepu vseh zborov pa lahko že prej.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s posameznim pristojnim zborom.	,
Ce do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet občinski proračun, se začasno izvaja občinski proračun iz prejšnjega leta.
d)	Predsednik skupščine občine Lenart in predsedniki zborov
179.	člen
Skupščina občine Lenart ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov.
180.	člen
Predsednik skupščine občine Lenart predstavlja skupščino, Sklicuje in vodi skupno sejo zborov skupščine občine, skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom. Predsednik skupščine ob- ' čine Lenart skupno s predsedniki zborov skrbi za izvajanje poslovnika skupščine, razlaga določbe poslovnika skupščine glede pristojnosti zborov in teles skupščine in sprejema stališča o drugih, s poslovnikom skupščine določenih vprašanjih, ki so skupnega pomena za delo zborov.
Ce je predsednik skupščine občine Lenart zadržan, ga nadomešča eden izmed predsednikov zborov, ki ga sam določi.	.	,	.
181.	člen
Predsednika občinske skupščine izvoli občinska skupščina .na predlog občinske konference socialistične . zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem postopku v organizaciji socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ce je en sam kandidat, je ta izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zborih občinske skupščine.
Ce kandidat ne dobi večine glasov vseh delegatov, se glasovanje ponovi največ dvakrat. Ce tudi ob tretjem glasovanju kandidat ne dobi potrebne Večine, se ponovi ves volilni postopek.
Ce je več kandidatov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov. Ce je največje število za posameznega kandidata oddanih glasov manjše od polovice vseh na seji navzočih delegatov, se postopek glasovanja ponovi. Pri ponovnem glasovanju se iz liste kandidatov črta kandidat, ki je pri predhodnem glasovanju dobil najmanjše število glasov.
182.	člen
Vsak zbor izvoli izmed svojih delegatov predsednika zbora.
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora, podpisuje rfesolucije, deklaracijp in priporočila zbora, skrbi, da se dela po poslovniku in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom skupščine.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, občinski izvršni svet ali najmanj ena tretjina delegatov v zboru. Ce predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo moral po statutu sklicati, jo lahko skliče skupina 5 delegatov zbora ali predsednik skupščine občine Lenart. - ,	•
Ce je predsednik zbora zadržan, ga nadomestuje delegat, ki ga izbere zbor na seji. '	L
183.	člen
• Predsedniki zborov se izvolijo po enakem postopku, kot je v tem statutu določen za izvolitev predsednika občinske/ skupščine.	•
184.	člen
' Položaj in delo-delegatov, ki opravljajo v skupščini občine Lenart določene stalne funkcije, se ureja s poslovnikom skupščine občine Lenart.
185.	člen
Skupščina ima tajnika.
Naloge, pravice in' dolžnosti tajnika določa poslovnik skupščine občine Lenart.'
e)	Stalna in občasna telesa skupščine občine Lenart ’ \
18G. člen
Za proučevanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine in posameznih zborov se lahko ustanovijo stalna ali občasna delovna telesa.
Sestavo, naloge in način dela stalnih in občasnih teles določa poslovnik skupščine občine.
187.' člen
Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
—	komisijo za volitve in imenovanja, ki ima predsednika in 5 članov,
—	komisijo za družbeni nadzor, ki ima predsednika in 4 člane,
—- komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima predsednika in 4 člane,
—	komisijo za odlikovanja, ki ima predsednika in 4 člane,
—	komisijo za verska vprašanja, ki ima predsednika in 4 člane.
Vsak zbor ima mandatno imunitetno komisijo, ki šteje 3 člane.
188.	člen
Občasna delovna telesa ustanovi občinska skupščina ali posamezni zbor po potrebi s sklepom.
V aktu o ustanovitvi delovnega telesa se določijo njihova sestava in delovno področje.
3.	Občinski izvršni svet
a)	Položaj in pristojnosti
189.	člen
Občinski izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine Lenart.
Občinski izvršni svet je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine, za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izvajanje politike izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine in za usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
190.	člen
Občinski izvršni svet:
—	obravnava stanje na vseh področjih družbenega življenja,
—	predlaga odloke, druge predpise in splošne akte, daje mnenje o predlogih odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih predlagajo skupščini občine Lenart drugi upravičeni predlagatelji,
—	.določa predlog družbenega plana občine Lenart,
—	daje predlog za določitev skupnega obsega izdatkov občinskega proračuna, določa predlog proračuna in zaključnega računa za izvršitev proračuna občine, skrbi za izvrševanje proračuna občine,
—	sprejema odredbe in druge predpise za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine Lenart,
—	skrbi za izvajanje politike in izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine Lenart,
—	usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov in s tem zagotavlja izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov federacije in republike, če so za njihovo izvrševanje pristojni občinski upravni organi, izvajanje politike in izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine občine Lenart, nadzoruje delo občinskih upravnih organov in odpravlja njihove predpise, če so v nasprotju z Odlokom skupščine občine Lenart ali s predpisom, ki ga je sam izdal za izvrševanje odloka,
—	določa splošna načela za notranjo organizacijo občinskih upravnih organov,
—	sprejme poslovnik o svojem delu,
—	opravlja druge zadeve, določene s tem statutom.
. b) Sestap in izvolitev
191.	člen
Občinski izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov.
Predsednika občinskega izvršnega sveta izvolijo zbori skupščine občine Lenart na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva, člane sveta pa na predlog kandidata za predsednika občinskega izvršnega sveta na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja.
Predsedniku in članu občinskega izvršnega sveta, ki je izvoljen iz vrst delegatov zborov skupščine občine Lenart, preneha mandat v zboru.
Ob izvolitvi članov izvršnega. sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika sveta izmed članov sveta predstojnike upravnih organov, ki bodo vodili posamezne upravne organe.
192.	člen
Predsednik in člani občinskega izvršnega sveta se volijo za štiri leta.
Za predsednika in člane občinskega izvršnega sve-' ta je lahko ista oseba izvoljena največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik občinskega izvršnega sveta lahko zborom skupščine občine Lenart predlaga, da razreši posamezne člane občinskega izvršnega sveta in izvoli nove.
Odstop ali razrešitev predsednika občinskega iz-vršhega sveta ima za posledico odstop oziroma razrešitev občinskega izvršnega sveta kot celote.
193.	člen
Člani izvršnega ,sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v skupščini občine Lenart.
O imuniteti člana izvršnega sveta odloča svet.
c)	Način dela in odločanje
194.	člen
Predsednik občinskega izvršnega sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika skupščine občine Lenart ali na zahtevo najmanj 5 članov sveta.
Predsednik občinskega izvršnega sveta predstavlja svet, predseduje sejam sveta, podpisuje predpise in druge splošne akte, ki jih sprejme svet, skrbi za njihovo izvrševanje, skrbi, da se uporablja poslovnik sveta in da se uresničuje sodelovanje sveta z drugimi organi in organizacijami.
195.	člen
Občinski, izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Občinski izvršni svet odloča z večino glasov vseh ' članov sveta.
196.	člen
Vsak ,član občinskega izvršnega sveta lahko predlaga, da se obravnava posamezno vprašanje iz pristojnosti sveta, daje pobudo za pripravo odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, predlaga sprejem predpisa iz pristojnosti sveta in določitev načelnih stališč in smernic za delo občinskih upravnih organov.
Član občinskega izvršnega sveta ima pravico in dolžnost, da v skladu s stališči sveta predstavlja svet v skupščini občine Lenart.
Vsak član občinskega izvršnega sveta lahko odstopi.
č) Razmerje občinskega izvršnega sveta do skupščine občine Lenart in njegova odgovornost
197.	člen
Občinski izvršni svet mora obveščati zbore skupščine občine Lenart o svojem delu.
Občinski izvršni svet lahko predlaga zboru skupščine občine Lenart, da odloži obravnavanje predloga odloka, drugega predpisa ali splošnega akta, ali da se zaradi obravnavanja določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora skupščine in članov občinskega izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora skupščine, da bi na njej obrazložil svoje stališče.
v 198. člen
Občinski izvršni svet odgovarja za svoje delo vsakemu zboru skupščine občine Lenart V zadevah iz njegovega delovnega področja.
Občinski izvršni svet lahko poda zborom skupščine občine Lenart kolektivni odstop.
Ce občinski izvršni svet 'misli, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predlaganega odloka, drugega predpisa ali splošnega akta skupščine, ki bi naj bil sprejet, ali da ne more prevzeti odgovornosti za izvrševanje svoje funkcije, če ne bo sprejet odlok, drug • predpis - ali splošni akt, ki ga on predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Ce občinski izvršni svet kolektivno odstopi aii mu zbori skupščine občine izglasujejo nezaupnico, kot tudi v drugih primerih, ko' mu preneha funkcija, ostane v svoji funkciji do izvolitve novega občinskega izvršnega sveta.
199.	člen ;
I
Vsak zbor skupščine pbčine Lenart lahko na predlog najmanj 10 svojih delegatov postavi vprašanje zaupnice'občinskemu izvršnemu svetu.
Vprašanje zaupnice obravnavajo zbori skupščine občine Lenart na ločenih sejah.
200.	člen
Pristojni zbor skupščine občine Lenart lahko razveljavi ali odpravi predpis občinskega izvršnega! sveta, ki je v nasprotju s tem statutom ali odlokom, drugim predpisom oziroma splošnim aktom, ki ga je zbor sprejel.
4.	Občinski upravni organi
a)	Splošne določbe
201.	člen
Občinski upravni organi opravljajo upravne zadeve, iz pristojnosti občine ter strokovne in druge zadeve, ki imajo pomen za občino.
Z odlokom na podlagi zakona lahko skupščina občine Lenart' prenese opravljanje posameznih upravnih zadev na organizacije združenega dela ali na druge organizacije.
* 202. člen
Upravni organi, vsak v okviru svojega delovnega področja, izvršujejo zakone, odloke, druge predpise ter splošne akte skupščine občine Lenart, spremljajo izvrševanje družbenega plana, odločajo v upravnih stva-
reh, opravljajo upravni nadzor in zadeve inšpekcije, spremljajo stanje in razvoj na ustreznem, področju in predlagajo občinskemu izvršnemu svetu sprejemanje potrebnih ukrepov, organizirajo in opravljajo določene upravne službe, opravljajo druge zadeve, določene z zakonom in drugimi predpisi, s tem statutom in z odloki skupščine občine Lenart in druge strokovne zadeve za skupščino občine Lenart in za občinski izvršni svet.
Občinski upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in .skupnosti.
203.	člen
Občinska skupščina, občinski izvršni svet in drugi organi odločajo v upravnem postopku le, če je to določeno z zakonom ali z odlokom skupščine občine Lenart na podlagi zakona.
204.	člen
Občinske upravne organe ustanavlja in odpravlja skupščina občine Lenart z odlokom.
205.	člen
Delovno področje in pristojnosti občinskih upravnih organov se določajo in spreminjajo z zakoni, občinskim statutom oziroma odloki skupščine občine Lenart.
Občinski upravni organi lahko opravljajo samo zadeve s svojega delovnega področja na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, občinski statut oziroma odlok skupščine občine Lenart.
206.	člen
« / •
Občinski upravni organi so samostojni pri izvrševanju zadev iz svoje pristojnosti.
Za svoje delo odgovarjajo skupščini občine Lenart in občinskemu izvršnemu svetu.
207.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno.
208.	člen
Občinski upravni organi sodelujejo med seboj v zadevah skupnega pomena, v izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja pa tudi z drugimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami.
209.	člen
Občinski upravni organi so oddelki, uprave in komisije.
Za opravljanje določenih zadev iz pristojnosti občine, se lahko ustanovijo tudi drugi občinski upravni
organi.
210.	člen'
Funkcije občinskega upravnega organa v okviru pravic in dolžnosti občine izvršujejo oddelki, kolikor opravljanje posameznih zadev, s katerimi se uresničujejo funkcije občinskih upravnih organov, z zakonom, občinskim statutom oziroma z odlokom skupščine Občine . Lenart ni dano v pristojnost drugih občinskih organov ali organizacij.
Oddelek se praviloma ustanovi za opravljanje zadev iz določenega ali več sorodnih področij.
211.	člen
Delo oddelka vodi načelnik.
Načelnik organizira delo v oddelku, daje navodila delavcem za opravljanje dela, skrbi za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev na delovnem mestu ter za pravilno uporabo sredstev za delo, izvršuje disciplinska vprašanja, ki mu jih daje zakon in skrbi na sploh za funkcioniranje oddelka kot celote. V zadevah skupnega interesa koordinira načelnik delo oddelka z delom drugih organov in organizacij.
212.	člen /
Načelnik osebno odgovarja za zakonito in pravilno delo oddelka ter za pravočasno izvrševanje nalog iz delovnega področja oddelka.
213.	člen
Načelniku oddelka se lahko imenuje pomočnik.
Pomočnik načelnika nadOmestuje načelnika v njegovi odsotnosti in opravlja druge zadeve, ki mu jih » določi načelnik oddelka.
Pomočnik načelnika odgovarja za svoje delo načelniku.
Pomočnike načelnikov imenuje in razrešuje občinski izvršni svet.
214.	člen
Uprave se ustanavljajo za opravljanje posameznih upravnih poslov, kadar opravljanje teh poslov zahteva posebno organizirano službo in samostojnost pri delu.
Delo uprave vodi načelnik.
Glede pravic in dolžnosti ter odgovornosti načelnika uprave in pomočnika načelnika se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki veljajo za načelnike oddelkov.
215.	člen
Komisije se ustanavljajo za izvrševanje določenih upravnih zadev iz pristojnosti občine, če te zadeve zahtevajo kolektivno reševanje.
Komisije ustanavlja in ukinja občinski izvršni svet.
216.	člen
Komisije- sestavljajo predsedniki in določeno število članov, ki jih imenuje in razrešuje občinski izvršni svet.
Predsednik komisije predstavlja komisijo, sklicuje seje komisije in jih vodi, skrbi za izvajanje sklepov komisije in opravlja druge naloge, določene z aktom o ustanovitvi komisije.
Predsednika komisije v odsotnosti nadomešča član komisije, ki ga določi predsednik komisije.
217.	člen
Z aktom o ustanovitvi komisije se določijo sestava komisije, njene pravice in dolžnosti in uredijo druga vprašanja, ki so pomembna za delo komisije.
Z aktom o ustanovitvi komisije se tudi določi, kateri občinski upravni organ opravlja za komisijo strokovne in administrativne posle.
218.. člen
Za opravljanje strokovnih in drugih zadev iz pristojnosti skupščine občine Lenart ali za opravljanje
posameznih drugih zadev, ki šo pomembne za skupščino občine Lenart, se lahko z odlokom ustanovijo posebne organizacije.
Z odlokom o ustanovitvi posebne organizacije iz prvega odstavkg tega člena se določijo delovno področje in uredijo razmerja med organizacijo in skupščino občine Lenart za' opravljanje nalog, ža katere je bila organizacija ustanovljena.
VI.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE > LENART IN NJENIH .ORGANOV
219.	člen
Delo skupščine občine Lenart in njenih organov je javno. Skupščina občine Lenart in njeni organi obveščajo javnost o svojem delu prek tiska in drugih informacij. >
, Skupščina občine Lenart in njeni organi morajo predstavnikom tiska in drugih oblik informacij dajati na zahtevo obvestila 'in podatke o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, predstavnikom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti pa na njihovo zahtevo obvestila in podatke o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, ki imajo neposreden pomen za te organizafcije in o ukrepih za njihovo reševanje.
Obvestila in podatki se smejo odreči le, če pomenijo državno ali uradno tajnost.
VII.	DRUGI DRŽAVNI ORGANI V OBČINI
220.	člen
Drugi državni organi v občini so:
—	občinsko sodišče,
—	samoupravni sodni organi,
—	občinsko javno tožilstvo,
—	občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja,
—	občinski sodnik za prekrške,
—	postaja milice.
1.	Občinsko sodišče
221.	člen .	..
Občinsko sodiščd izvaja v okviru svojih pristojnosti sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Občinsko sodišče varuje s svojimi odločitvami svoboščine in pravice občanov in samoupravni položaj delovnih ljudi in samoupravnih organizacij in skup>-nosti ter zagotavlja ustavnost in zakonitost.
222.	člen
Občinsko sodišče spremlja in proučuje družbena' razmerja in pojave, ki so pomembni za izvrševanje njegovih funkcij in daje skupščini občine Lenart in njenim organom ter drugim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti ter družbene odgovornosti in socialistične morale.
Občinsko sodišče ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča skupščino občine Lenart o uporabi predpisov ter o problemih, svojega dela.
Območje občinskega sodišča je določeno z zakonom.
2.	Samoupravni sodni organi
223.	člen
Sodno funkcijo v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izvajajo v občini tudi samoupravni sodni organi, ki se ustanavljajo z zakonom iri samoupravni sodni organi, ki jih v skladu a ustavo in zakonom ustanovijo delovni ljudje.
Pristojnost, sestavo in organizacijo samoupravnih sodnih organov ter postopek pred temi organi ureja zakon.
3.	Občinsko javno tožilstvo
224.	člen
Občinsko javno tožilstvo je samostojen državni organ,’ kr preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, kj so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov družbene skupnosti ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Občinsko javno tožilstvo obvešča skupščino občine Lenart o uporabi zakonov, o svojem delu ter daje pristojnim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti družbene odgovornosti iri socialistične morale.
Občinsko javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom deluje' na območju svojega delovnega področja.
4.	Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja
225.	člen ,
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja, kot samostojni organ občine, ukrepa iri vlaga pravna sredstva in izvršuje druge, z zakonom določene pravice in dolžnosti pri uresničevanju družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
226.	člen
Občinski družbeni pravobranilec samoupravljanja začne postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine, kakor tudi postopek, da se akti, sklepi in dejanja, s katerimi sta prizadeta samoupravljanje in družbena lastnina razveljavijo ali odpravijo, pred pristojnimi organi.
227.	člen
Državni organi in organi samoupravljanja so dolžni dati občinskemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke ■ in informa- «• cije, ki imajo pomen za izvrševanje, funkcije.
v
5.	Občinski sodnik za prekrške
228.	člen
Občinski sodnik za prekrške je samostojen'organ občine in je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
229.	člen	,	■
Občinskega sodnika za prekrške voli in razrešuje občinska skupščina v skladu z določili zakona.
230.	člen
Občinski sodnik za prekrške je dolžan poročati o svojem delu občinski skupščini.
6.	Postaja milice
231.	člen
Postaja milice je organ, ki neposredno opravlja naloge s področja javne varnosti na območju občine.
232.	člen
Postajo milice ustanovi in odpravi občinska skupščina v skladu z določili zakona.
233.	člen
Komandirja postaje milice in pomočnika komandirja imenuje, brez razpisa, in ga razreši skupščina občine v skladu z določili zakona.
Komandir postaje milice je odgovoren za svoje delo in delo postaje milice in skupščini občine in drugim organom, ki jih določa zakon.'
'Komandir postaje milice poroča občinski skupščini in njenim organom na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo o vprašanjih . s področja organizacije in deia postaje milice,
VIII.	SPREMEMBE STATUTA OBČINE LENART
234.	člen
Predlog, da se začne postoppk za spremembo statuta občine Lenart, lahko da vsak zbor občinske skupščine in občinski izvršni svet.
235.	člen '
O predlogu, da se začne postopek za spremembo statuta občine Lenart, odločajo zbori na skupni seji.
Na podlagi sprejetega predloga, da se začne postopek za spremembo statuta občine Lenart, izvolijo zboli komisijo za pripravo sprememb statuta občine Lenart. Komisija predlpga zborom osnutek sprememb, zbori pa določijo osnutek sprememb in ga dajo v javno obravnavo.
Po končani javni obravnavi predlaga komisija zborom predlog sprememb statuta občine Lenart.
O predlogu sprememb statuta' občine Lenart da svoje stališče občinski izvršni svet.
Sprememba statuta občine je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora na skupni seji.
236.	člen
Ce med zbori ni soglasja o predlogu sprememb 1 statuta občine Lenart, imenujejo skupno komisijo, sestavljeno iz enakega števila članov vsakega zbora in ji poverijo sestavo predloga za rešitev spornih vprašanj.
237.	člen
Spremembo statuta občine Lenart razglasijo zbori skupščine'občine Lenart na skupni seji.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
238.	člen
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
547.
Na podlagi drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) ter 144. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 9/74) je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 58. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1974 sprejela
Predpisi, ki jih mora po tem statutu izdati občinska skupščina, morajo biti izdani najkasneje v 6 mesecih po dnevu, ko začne veljati ta statut.
Predpisi občinske skupščine, izdani do dneva, ko začne veljati ta statut, morajo biti usklajeni z določbami tega statuta v enem letu' od dneva, ko prične veljati ta statut.
239.	člen
Ta statut razglasi občinska skupščina na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti.
240.	člen
Ta statut začne-veljati z dnem razglasitve.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 546.
Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija na seji dne 12. aprila 1974 sprejel	•
SKLEP
o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega načrta Grbin
ODLOK
o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča
1.	člen
Ta odlok določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča na območju občine Ljubljana Bežigrad, ki se plača za potrebe kmetijske zemljiške Skupnosti.
2.	člen
Kmetijska zemljišča po tem odloku so vsa obdelovalna in neobdelovalna zemljišča, ki se-v smislu določil zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) štejejo kot kmetijska zemljišča.
Gozdna zemljišča po tem odloku so vsi gozdovi in gozdna zemljišča v smislu predpisov o gozdovih in gozdnem zemljišču.
3.	člen
Določbe, tega odloka, se uporabljajo tudi za nezazidana stavbna zemljišča (2.. člen zakona o razpolaganju z nezazidanirn stavbnim zemljiščem — Uradni list SRS, št. 27-254/72), dokler ni izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje.
I
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Grbin št. 23-1001.
II
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Grbin se javno razgrne v prostorih gradbeno obrtnega podjetja »Komunala« Litija, urbanistična služba, na Valvazorjevem trgu št. 4, Litija.
III
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Grbin je na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Grbin svoje pripombe.
St. 010-13/67
Litija, dne 24. aprila 1974..
Predsednik sveta za urbanizem gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija
Drago Omerzu 1. r.
4.	člen
Ce na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja fizična, ali pravna oseba spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča oziroma zemljišča iz 3. člena tega odloka, tako, da se to zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača kmetijski zemljiški skupnosti prispevek zaradi spremembe namembnosti zemljišča.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru programa splošnega ljudskega odbora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za izboljšanje vodnega režima.
5.	člen
Prispevek se plača v enkratnem znesku od m2 površine zemljišča, in sicer:
—	'po 10 din od njiv, travnikov, vrtov In trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda;
—	po 6 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda;
—	po 2 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V. do VIII. katastrskega razreda.
V primeru spremembe namembnosti zemljišča v gramoznice ali peskokope je' prispevek 5 (pet) kraten v primerjavi z zneski iz prvega odstavka tega člena.
Prispevek v višini po 2 din se plača ne glede na katastrski razred od m2 zemljišča, ki niso navedene v prvem odstavku 'tega člena.
Ce se na zemljiščah iz tretje alinee prvega odstavka tega člena in zemljiščih iz prejšnjega odstavka gradijo bolnišnice, šole, vrtci, organizirana stanovanjska gradnja ali kmetijski proizvodni objekti (perspektivne kmetije), znaša prispevek po 0,50 din za m2 zemljišča.
6.	člen
Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe zemljišča, katerega namembnost se spremeni.
7.	člen
Prispevek odmeri z odločbo na zahtevo zavezanca občinski upravni organ, pristojen za urbanizem.
8.	člen
Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Bežigrad. Brez potrdila o vplačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
9.	člen
Prispevek po tem odloku plača tudi ^investitor, ki je zgradil objekt na kmetijskem, gozdnem ali nezazidanem stavbnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja, pa se mu to dovoljenje izda naknadno.
Prispevek po tem odloku plača tudi investitor, ki je zgradil objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču brez lokacijskega dovoljenja, za katerega je vpisana v zemljiško knjigo zaznamba, da je objekt določen za odstranitev (41 b člen zakona o urbanističnem, planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255'72).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. .	.	.
St, 320-11/74-2
Ljubljana, dne 22. aprila 1974
Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič, dipl. inž. I. r.
548.
Na podlagi 17. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 14/74) je statutarnopravna komisija • Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, na svoji seji dne 15. aprila 1974 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov.
Prečiščeno besedilo oč^oka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 10/72) ter odloke o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 14/72, 24/72. 12/73 in 14/74), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati, oziroma' kdaj so se začeli, uporabljati.
St. 422-24/74-4 V ’	•	'
Ljubljana, dne 16. aprila 1974.
Predsednik
statutarnopravne komisije SO Ljubljana Bežigrad
Tomislav Grgič 1. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE v	1. člen
V občini Ljubljana Bežigrad se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Ljubljana Bežigrad plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega, odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Vsak občan je za .zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek na določene premoženjske predmete,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
4.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo-voditi vse poslovne knjige tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
II.	DAVKI
1.	Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja
5.	člen
Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 Vo.
6.	člen
Zavezancem, ki na podlagi, zakona plačujejo davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove:
dinarjev
1.	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih in za osebe, zaposlene
v domovih planinskih društev	500
2.	za osebe zaposlene pri krajevnih skup-
nostih, za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oziroma lovskih podjetjih zavodih, zadrugah in , organizacijah .	600
3.	za gospodarske pomočnike zaposlene pri
zasebnih kmetijskih gospodarstvih . <	300
2.	Davek od osebnega dohodka is kmetijske dejavnosti
7.	člen
Območje občine se razdeli v dve skupini katastrskih občin in sicer spadajo:
—	vi. skupino naslednje katastrske občine:
Brinje,. Črnuče, Ježica, Kapucinsko predmestje,
Peter I; Sp. Šiška, Nadgorica, Podgorica, Beričevo in Stožice,
—	v II. skupino naslednje katastrske občine: .
Kleče, Podgora in Dol.
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijstva se.plačuje po tehle stopnjah:
—	za - I. skupino katastrskih občin 33 %>,
—	za II. skupino katastrskih občin 23 “/o.
9.	člen
Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade^..na osebni dohodek iz gozcja, znaša 22 0/o od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja.
10.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč,. na katerih se zasadijo novi vinogradi* sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.
Oprostitev je mogoče priznati, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
11.	člen
Zavezancem prispevka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino' osebnih dohodkov prizna posebna Olajšava. Za sredstva, vložena v preusmeritev gospodarstva, se štejejo sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva, vložena za preusmerjanje gospodarstva na živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo mesa in mleka, za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje, .Olajšava se prizna, če zavezanec vloži za'navedene namene sredstva v višini vsaj 50 "/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 dih. Olajšava po
tem členu pripada zavezancu tudi, če skupaj z drugimi zavezanci nabavlja oziroma vlaga sredstva za take namene, če njegova vloga presega' v prejšnjem stavku navedeni znesek.
Olajšava po prejšnjem odstavku znaša 80 °/o vloženih sredstev, vendar ne sme presegati petletne odmere davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
V primeru, da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in/naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana'za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višina olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil naj višjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec. uveljavlja olajšavo s posebno vlogo , ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine z odločbo. ,
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki- jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih. Višjih in visokih šolah, se prizna, posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok 'ni starejši nad. 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek; davčna uprava odloči o olajšavi z odločbo.
3.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
12.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka po 9. a členu zakona o davkih, ki določa višino dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, davek po stopnji — 0,20 °/o.
Občani, katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodka po 9.a členu zakona o davkih občanov poleg davka iz prvega odstavka tega člena še poseben davek po stopnji — 29,80'°/o.
Občani, ki presegajo višino dohodka, ugotovljeno po prejšnjih odstavkih tega 'člena, plačujejo od pre-
šežka še	davek jjo	naslednjih stopnjah	
Presežek din			Stopnja "/.
	do	10.000	30
od	16.000 do	20.000	34
od	20.000 do	30.000	38
od	30.000 do	40.000	42
od	40.000 do	60.000	46
od	60.000 đo	80.000	49
od	80.000 do	100.000	52
nad	100.000	*	55..
13.	člen
Davčnim zavezancem, -ki izvršujejo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove dejavnosti se prizna posebna davčna olajšava.
Od dela davčne osnove, ki ustreza znasku, ki ga je zavezanec vložil za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njegove dejavnosti se občinski davek odmeri po stopnji iz prvega odstavka '12. člena.	,
Ta olajšava se prizna v naslednjih dejavnostih:
podkovsko kovaštvo,
urarstvo,
elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate, .
rezbarstvo,
tkalstvo,
krojaštvo (narodno, moško in žensko),
čevljarstvo (popravila)
vulkanizacija,
tesarstvp,
krovstvo,
frizerstvo, moško in žensko, optika,
dimnikarstvo.
14.	člen
Davčnim zavezancem, ki. so pričeli z obrtno, ah drugo gospodarsko dejavnostjo, Se prizna davčna olajšava v obliki odstotnega znižanja odmerjenega davka. Znižanje znaša za prvo leto odmere 40 °/o za drugo leto odmere pa 20 o/o odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z obrtno ali drugo dejavnostjo, če ni pred tem že opravljal dejavnosti v drugi občini ali če ni kdo drug opravljal v isti delavnici isto dejavnost.
15.	člen
Olajšav po tem odloku ne morejo uveljavljati zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost kot postranski poklic.
Olajšave uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, ki ji priloži potrebno dokazilo in jo'vloži skupaj z davčno napovedjo.
16.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se plačuje po naslednjih stopnjah:
°/o
1.	Od dohodkov raznašalcev dnevnega časo-
pisja in od_ dohodkov domače obrti, ki vključuje tudi izdelovanje čipk in lesene embalaže	10
OPOMBA: davek se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer od: lesenih zobotrebčev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel in nasadil za orodje.
2.	Od dohodkov prodaje srečk in plačil pri
športni napovedi in pri lotu in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	15.
3.	Od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od provizij uličnih prodajalcev časopisov knjig, revij, in podobno, od dohodkov iz zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov de-
lavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč	20
4.	Od dohodkov delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za že v prejšnjih točkah tega člena omenjene dohodke in'od dohodkov iz tretje in četrte točke 76. člena zakona o davkih občanov	'	25
OPOMBA: davek se ne plačuj)? od dohodkov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala pri individualnih gospodinjstvih.
4.	Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
17.	člen
Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega
25.000	dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
18.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo davek tako, kot je to določeno v 12. členu odloka.
19.	člen
Davek iz intelektualnih storitev v odstotku 6d vsakega* posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim 1 organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih po stopnji 20 °/o.
5.	Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
20.	člen
Davek od osebnega dohodka dohodkov iz avtorskih pravic se'plačuje po stopnji 8%.	,
Davek od osebnega dohodka od patentov - in tehničnih izboljšav’ se ne plačuje.
Izjemno od določbe po prvem odstavku tega člena se plačuje, davek po stopnji 10 Ve'od. osebnih dohodkov iz avtorskih pravic:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklarhne glasbe, kakor tudi od reprodukcij .takih-del;
2.. od. raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
s
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plačuje davek po stopnji 8 °/o.
6.	Davek na dohodke od premoženja' in premoženjskih pravic
21.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
7.	Davek na določene premoženjske predmete
26. člen
Davek od premoženja plačujejo, občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila,
2.	stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek,
3.	motorne čolne, in druge plovne objekte na motorni pogon,
4.	stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe),
5.	gozdna zemljišča, katerih površina' presega 0,50 ha ob pogojih določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.
Davčna osnova din	° oytn'
do 10.000	’	20
od 10.000	do	20.000	'	22
od 20.000	do	30.000	24
od 30.000	do	40.000	26
od 40.000	do	50.000	28
nad 50.000	30.
22.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja se od dohodkov, ki ,]ih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali po7 slovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, upošteva' kot strošek enoletna amortizacija, stroški vzdrževanja, upravljanja ki obratovanja. Ti stroški se določijo:
a)	od stanovanjskih prostorov 60 °/o od doseženega
dohodka,
» ■
b)	od poslovnih prostorov, garaž, počitniških hiš 40% od doseženega dohodka.
23.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka ha dohodke od premoženja se od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, upošteva kot strošek stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od .oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60 % od doseženega dohodka.
24.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije' za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri obdavčitvi priznava posebna olajšava, ki znaša 50% od odmerjenega davka.
25.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 din.
Davek se plača ne glede na to ali so premičnine prodane v nespremenjenem ali spremenjenem stanju, ne plača pa se, če so pretekla 3 leta od dneva pridobitve premičnine.
27. člen
Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v tehle letnih zneskih: a) za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
do 3 tone nad 3 do -4 tone nad 4 do 5 ton nad 5
1.000	din od tone-
5.000	din od tone
8.000	din od tone
8.000	din + 4000 din za vsako nadaljnjo začeto tono nosilnosti
b)	za delovna vozila — ne glede ha nosilnost in težo: 120 din;
c)	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila navedena v a) točki;
d)	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 din;
%
e)	za. vlečna tovorna vozila:
— za traktorje
do 25 KM 120 din nad 25 KM do 40 KM 170 din nad 40 KM do 63 KM 220 din nad 63 KM	270 din
— za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v a) točki.
f) za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z
delovno prostornino	motorja:	
nad 125 ccm do	250 ccm	30 din
nad 250 ccm do	500 ccm	40 din
nad 500 ccm do	1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm		60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;		
g) za kombije glede na delovno prostornino mo-		
torja in sicer:	i	
do	900 ccm	500 din
nad 900 ccm do	1350 ccm	800 din
nad 1350 ccm do	1800 ccm	1100 din
nad 1800 ccm do	2500 ccm	1400 din
nad 2500 ccm do	3100 ccm	1700 din
nad 3100 ccm		2000 din
28.	člen
Davek od strojev, orodja, in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah:
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke.
Ce znaša osnova din
Znaša davek
•/.
do	50.000	-2,0
od	50.000	do	150.000	2,5
od	150.000	do	350.000	3,0
nad	350.000	3,5
29.	člen
Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja , po 20 din od vsake začete konjske sile.
30.	člen
Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje, v najem.
31.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
32.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe so:
—	vrsta in. kakovost konstrukcije zgradbe,
—	funkcionalnost stanovanja,
—	starost in obrabljenost stanovanja,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. >
33.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meri! iz 32. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Ur. 1. SRS, št. 7-96/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporabljajo določbe d, ef' f, k, 1 in m točke 24. ter točka .27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele.
34.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza Stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje, tlorisna površina sob. predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
36.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 °/o, ne glede na to ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
37.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine.
38.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za veČ kot 20 % in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih.
Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti .točke za leto 1973.
39.	člen
Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
V«
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20
—	od počitniških hiš	-	0,30
40.	člen
Davek od Stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni, takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov.
41.	člen
Davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se ne dajejo v najem in se nahajajo izven mestnega okoliša Ljubljane, pod pogojem, da so dohodki iz. kmetijstva osnovni vir preživljanja članov gospodinjstva.
Za izvenmestni okoliš se štejejo tale naselja: Beričevo, Brinje, Dol, Ježa, Kleče, Nadgorica. Podgo-ra, Sv. Jakob, Videm, Zaboršt, Podgorica, Zajelše.
42.	'člen
Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
8.	Davek na dobitke od iger na srečo
35.	člen
Vrednost .točke znaša 28 dinarjev glede na kal-kulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972 leta.
43.	člen
Davek na dobitke od iger na. srečo se plačuje po stopnji 10 »/o.
III.	POROŠTVO
44.	člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih oseb ali pravnih oseb,, s katero se zavezuje poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Pismeno izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela.
IV.	POBIRANJE DAVKOV
45.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec, izkaže:
a)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo vsled bolezni ali. smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke;
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka . odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamude obresti. '
Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.
46.	člen
Svet za finance pooblaščen za odločanje o odpisu davčnega dolga oziroma zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 231. člena zakona o davkih občanov.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmera davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega 16ta.	.	i
48.	člen
Občani, so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve, po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.	;	-
49.	člen
Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974. razen tistiji zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in poslovne prostore.
Davčni organ občine bo že izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti stavbe za leto 1974 pd določilih 33. člena odloka.
50.	člen
Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest stavb za leto 1973, se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe 33. člena odloka in za leti 1972 in 1,973 veljavni predpisi o oblikovanju višine najemnin.
/	51. člen
S 16. 3. 1972 kot dnem, ko je začel veljati odlok o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 10/72) je nehal veljati odlok o stopnjah prispevkov in davkov občanov (Ur. 1. SRS, št. 15/71).
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER
549.	■
Na podlagi 92, člena statuta občine Ljubljana Center.je skupščina občine Ljubljana Center na, seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce, za severno meja v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912.18
1.	člen
Borcem NOV in njihovim družinskim članom, -borcem za severno, mejo v letih 1918'19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18, ki materialno niso preskrbljeni, se lahko dodeli občinska družbena pOrhoč.
2	člen
Oblike družbene denarne pomoči po tem odloku so;
1.	stalna družbena pomoč borcem NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vojn 1912/18,
.2. stalna družbena pomoč najožjim 'družinskim članom borcev NOV,	■	«.-
3.	stalne pomoči za šolanje otrokom borcev NOV, ki se še uspešno šolajo,
4.	občasna ali enkratna družbena pomoč osebam iz 1. člena odloka v primerih, ko pride oseba ali družina v položaj, da je pomoči potrebna, !
5 enkratna posebna družbena pomoč osebam iz 1. člena tega odloka! za okrevanje ali, preventivno zdravljenje, kadar-, je ta oblika pomoči potrebna in po mnenju zdravstvenega organa koristna.
3.	člen
Stalna družbena denarna pomoč se lahko dodeli borcem NOV, borcem za severno mejo 1918/19 ter slovenskim dobrovoljcem iz vdjn 1912/18, ki imajo stalno bivališče na območju občine Ljubljana Center, če njihov dohodek ali .skupni dohodek družine ne presega višine cenzusa, ki ga določi komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Center vsako leto posebej.
4.	člen
Stalna družbena denarna. pomoč se lahko dodeli pod enakimi pogoji tudi ožjim družinskim članom padlih ali umrlih borcev NOV.
Za ožje družinske člane se štejejo: žena, otroci, starši, posvojenci in pridobitno nesposobni bratje in sestre, če jilr je padli ali umrli borec preživljal.
5.	člen
Denarna pomoč za šolanje se lahko dodeli otrokom borcev NOV, ki nimajo za šolanje dovolj finančnih sredstev.
6.	člen
O dodelitvi in višini stalne družbene pomoči odloča komisija za zadeve borcev NOV skupščine občine Ljubljana Center po prosti presoji ob upoštevanju predloga Zveze združenj borcev NOV občine Ljubljana Center in v okviru tega odloka in pravilnika.
Zoper odločbo komisije ie možna pritožba na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS.
7.	člen
Pri odločanju o stalni družbeni pomoči komisija upošteva:
a)	čas vstopa v NOV ali aktivno organiziranega, dela in pomembnost tega časa oziroma dela, .
b)	splošno zdravstveno stanje, starost in zmožnost za delo,
c)	število družinskih članov, ki jih je dolžan borec preživljati oziroma višino dohodka na družinskega člana njegove družine,
č) udejstvovanje v povojni socialistični graditvi ter druge okoliščine, ki označujejo borca v njegovem udejstvovanju v ljudski revoluciji.
Iste kriterije je potrebno upoštevati pri odločanju o družbeni pomoči družinskim članom borcev NOV, po katerih se jim te pomoči priznajo.
8.	člen
Višino stalne družbene denarne pomoči določi komisija za zadeve borcev NOV. Stalna dtužbena pomoč ne sme biti nižja kot 200 dinarjev.
9.	člen
Pri odločanju višine občasnih ali. enkratnih družbenih denarnih pomoči, mora komisija upoštevati splošno socialno stanje v družini oziroma trenutni materialni položaj oseb iz 1. člena tega odloka.
10.	člen
Ce se spremenijo pogoji, ki jih je komisija upoštevala pri dodelitvi stalne denarne družbene pomoči, se denarna družbena pomoč lahko zviša, zmanjša ali ukine.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne v naslednjem mesecu po nastalih spremembah, kolikor komisija ne določi drugače.
11.	člen
Uživalec stalne družbene denarne pomoči se zdravstveno zavaruje pri Skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana, če ni zdravstveno zavarovan po drugih predpisih.
12.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV skupno z občinskim odborom ZZB NOV, rešuje nerešene primere stanovanj borcev NOV ter njihovih družinskih članov.
Komisija razpolaga z amortizacijskimi sredstvi stanovanj, ki so bila kupljena s sredstvi sklada za varstvo borcev NOV ali iz drugih sredstev za namen borcev in invalidov NOV.
Komisija razpolaga s stanovanjskimi enotami, ki jih izpraznijo borci NOV ali njihovi družinski člani, če se preselijo v novo stanovanje, ki so ga dobili iz sklada za borce NOV ali zgradili s sredstvi tega sklad^.
Komisija razpolaga s stanovanjsko enoto tudi v primeru smrti ali drugega načina izpraznitve stanovanja, v katerem je prebival borec ali invalid NOV.
13.	člen
Vse administrativne naloge komisije v zvezi z družbenimi denarnimi pomočmi ter reševanjem stanovanjskih vprašanj iz člena 12, opravlja oddelek za družbene službe skupščine občine Ljubljana Center — Služba za zadeve invalidov in borcev NOV.
14.	člen
Finančna sredstva- za stalne družbene denarne pomoči se zagotovijo v vsakoletnem proračunu občine Ljubljana Center v posebnem skladu.
15.	člen
Način in postopek za dodelitev družbenih denarnih pomoči in višino družbenih denarnih pomoči natančneje določi komisija s pravilnikom v skladu s tem odlokom.
16.	člen	*
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah in družbenih pomočeh z dne
16.	1. 1964.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-04/74-05/ŽA
Ljubljana, dne 24. aprila 1974.
Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC
550.
Na podlagi 7. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8-57/74) so podpisniki sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Logatec
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Delovni ljudje in občani kot stanovalci in kot pričakovalci stanovanj neposredno in preko svojih te-
meljnih organizacij združenega dela in drugih' organizacij, "krajevnih skupnosti (v nadaljnjem besedi-, lu: ustanovitelji) s tem samoupravnim sporazumom ustanovijo samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) z name--nom, da v njej go načelih -vzajemnosti in solidarnosti, organizirano uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji.
Ustanovitelji v tej skupnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj, zagotavljajo družbeno . pomoč, načrtujejo razvoj Stanovanjskega gospodarstva, odločajo o uresničevanju programa tega razvoja in zaradi 'zadovoljevanja skupnih interesov, ciljev in potreb, upravljajo s skladom stanovanjskih hiš ter zagotavljajo smotrno vzdrževanje, obnavljanje in graditev stanovanj in poslovnih prostorov ter uresničujejo tudi druge skupne interese ha področju' stanovanjskega gospodarstva.
Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje občine Logatec.
2.	člen ,
Stanovanjska skupnost:
—	skrbi za utrjevanje samoupravljanja in uve- .
Ijavljanje organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu;	'	.
—	organizira in povezuje delovne ljudi in občane ter družbene dejavnike z namenom, da se poveča obseg stanovanjske graditve in da se postopoma odpravi stanovanjski primanjkljaj;
—	upravlja s sredstvi in stanovanji ■ v; družbeni lastnini ter s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	izvaja družbeno ppmoč in organizira in razvija solidarnost in vzajemnost z namenom, da se hitreje odpravljajo socialne razlike in se omogoči vsem delovnim ljudem in. občanom, da rešijo Svoje stanovanjsko vprašanje;
—	skrbi za uveljavljanje organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ter za uveljavljanje ' racionalizacije pri graditvi ’ stanovanj z ustreznim družbenim vplivom na , strukturo, kakovost in ceno stanovanj;
—	sodeluje pri pripravi osnov za načrt družbenoekonomskega' razvoja občine za' področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, pripravlja osnutek programa stanovanjske graditve v občini, osnove za politiko stanarin in za, standarde stanovanj ter tehnične normative za vzdrževanje stanovanj;
—	skupno z zbori stanovalcev stanovanjskih hiš in krajevnimi skupnostmi oblikuje načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter. razvija stanovanjsko kulturo vseh uporabnikov stanovanj.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba in ima svoj statut.	t
Statut sprejme skupščina stanovanjske skupnosti; statut začne veljati, ko da nanj svoje soglasje skupščina občine Logatec.	,
4.	člen	’
Zadeve programiranja: in financiranja graditve stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih, prostorov
V stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš v družbeni lastnini ter družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu so zadeve posebnega družbenega pomeria.
Zadeve iz prejšnjega odstavka uresničujejo ustanovitelji v stanovanjski skupnosti samostojno, kolikor ni z odlokom občinske skupščine določeno, da se. posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, morajo sprejeti v soglasju-z občinsko skupščino.
II.	PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA POLITIKO STANOVANJSKE SKUPNOSTI
5.	člen .
Ustanovitelji v okviru stanovanjske skupnosti oblikujejo politiko stanovanjskega gospodarstva na načelih resolucije o nadaljnjem, razvoju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 5/72), pri tem pa zlasti:
—	skrbijo za to', da se stanovanje uveljavi kot ekonomska 'dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi in (Ja se stanovanjsko gospodarstvo usmerja kot dejavnik posebnega družbenega pomena;
—	.razvijajo in utrjujejo samoupravljanje na področju stanovanjskega gospodarstva v vseh smereh z namenom, da pride do izraza interes .varčevalcev in pričakovalcev stanovanj, temeljnih organizacij združenega dela, interesenih skupnosti in drugih organizacij kakor tudi interes stanovalcev in vlagateljev stanovanj za smotrno gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Za obravnavanje in opravljanje zadev skupnega pomena se ustanovitelji povezujejo v zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije;
—	organizirano izvajajo stanovanjsko graditev, da s tem ustvarjajo pogoje za hitrejše odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja in omogoči delovnim ljudem in občanom, da si pridobivajo stanovanje v last ali najem.
J
6.	člen ,
Stanovanjska Skupnost sprejema in uresničuje dolgoročne programe za graditev stanovanj in ustrezne, samoupravne splošne akte, s katerimi zagotavlja sredstva za gradnjo stanovanj in pogoje za dodeljevanje stanovanjskih posojil. '	,
, V dolgoročnem programu,za graditev stanovanj upošteva stanovanjska skupnost tudi srednjeročne programe- za reševanje stanovanjskih potreb delavcev temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbenopravnih oseb ter srednjeročni program stanovanjske graditve.
Pri programiranju stanovanjske graditve vključuje stanovanjska skupnost krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, ki projektirajo, gradijo in vzdržujejo Stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo .zemljišča, stanovanjske zadruge in druge .zainteresirane organizacije in skupnosti, če izpolnijo pogoje, določene s tem samoupravnim sporazumom, da se tako doseže usklajena stanovanjska graditev in zagotovi urbanistično skladen razvoj naselij.	.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ureja vprašanje stanarin kot pomembno materialno osnovo za gospodarjenje s stanovanji in za njihovo razširjeno reprodukcijo ter za krepitev ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Zato deluje z ukrepi svoje politike v smeri hitrejšega uvajanja stroškovne stanarine, ki mora zagotoviti normalno vzdrževanje stanovanjskega sklada in ga usposobiti za večjo reprodukcijsko sposobnost.
V	ta namen Stanovanjska skupnost v skladu z zakonom in predpisi občinske skupščine uveljavlja pri določanju stanarin načela, da se 'stanarina postopoma povečuje do ravni, ki ustreza dejanskim stroškom vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, stroškom stanovanjske graditve in ravni življenjskih stroškov. Pri teni se namenja del stanarine tudi za revitalizacijo obstoječih starih stanovanjskih hiš in stanovanj, da bi ob solidarnostni udeležbi vseh imetnikov stanovanjske pravice z obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij polno usposobila za normalno uporabo zastarela stanovanja.
Pri določanju amortizacije stanovanjska skupnost upošteva načela, da morajo sredstva iz amortizacije zagotavljati kritje stroškov reprodukcije stanovanjskega sklada tako. da se ob pogojih iz prejšnjega odstavka skrajšuje dolžina amortizacijske dobe.
•	8. člen
Stanovanjska skupnost sprejema ukrepe za, postopno -uveljavljanje ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in za odpravljanje na stanovanjskem področju socialne diferenciacije, vzporedno s tem pa na načelih solidarnosti in vzajemnosti oblikuje merila za družbeno pomoč družinam in občanom z nižjimi dohodki, mladim družinam in starim ljudem.
Z namenom, da se spodbudi varčevanje.v stanovanjskem gospodarstvu, še stanovanjska skupnost .dogovarja v okviru zveze stanovanjske skupnosti Slovenije o oblikovanju meril za izvajanje premiranja namenskega varčevanja za stanovanje kot pomembne oblike družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
9.	člen
Stanovanjska skupnost povezuje in vključuje v svojo skupnost tudi stanovanjske' zadruge z namenom, da občani organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in pri gospodarjenju s stanovanji. Zato stanovanjskim zadrugam -pomaga pri urest ničevanju njihovih nalog.
10.	člen
Pri gospodarjenju s skladom stanovanjskih hiš in stanovanj uveljavlja stanovanjska skupnost.ngčelo, da se ohrani vrednost tega sklada in da se izboljšajo stanovanjske razmere stanovalcev, v sistem gospodarje-, nja pa vključi stanovalce, zbore stanovalcev, krajevne skupnosti in druge> interesne skupnosti ter temeljne organizacije'združenega dela in skupnosti.
V	skladu z določbami prejšnjega odstavka stanovanjska skupnost utrjuje samoupravne pravice stanovalcev in njihovih organov upravljanja ter jim pomaga pri samoupravnem organiziranju in pii tekočem vzdrževanju skupnih delov in naprav v stano-
vanjski hiši, določanju in delitvi stroškov obratovanja stanovanjske hiše, sprejemanju hišnega reda in urejanju zelenih površin in varstvu okolja.
11.	člen
Stanovanjska skupnost združuje sredstva za raziskovalno in študijsko delo na področju stanovanjskega gospodarstva v okviru zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da s tem zagotovi družbeno racionalno graditev stanovanj ter družbeni vpliv na ceno in kakovost stanovanj.	1
III.	TEMELJNA RAZMERJA MED USTANOVITELJI
12.	člen
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev v. okviru stanovanjske skupnosti, vlagajo stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe, v poseben samoupravni sklad stanovanjskih hiš ter izločajo sredstva, ki se oblikujejo za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih vlagajo V poseben samoupravni solidarnostni stanovanjski sklad.
Ustanovitelji upravljajo z družbenimi sredstvi tako, da z njimi racionalno gospodarijo in skrbijo, da se ne zmanjšuje sklad stanovanjskih hiš m stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in da se s smotrno stanovanjsko graditvijo ta sklad stalno povečuje.
13.	člen
Ustanovitelji združujejo denarna sredstva za stanovanjsko graditev na podlagi družbenega dogovora, ki .ga sklenejo ustanovitelji, občina in občinski sindikalni svet..
Z družbenim dogovorom iz prejšnjega odstavka se določajo način in pogoji, po katerih se bodo sredstva združevala, namen uporabe ter način upravljanja s temi sredstvi.
Določbe prejšnjega odstavka tega člena smiselno veljajo tudi za sredstva, ki jih združujejo ustanovitelji po odloku občinske skupščine, izdanem na podlagi določb drugega odstavka 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72 'in 24/73).
.	14. člen
Za upravljanje in gospodarjenje s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj veljajo določbe družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 1/74).
15. člen
Z vložitvijo stanovanjske hiše ali stanovanja v družbeni lastnini' V sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti ustanovitelji — vlagatelji be izgubijo pravico oddajanja stanovanj. Taka stanovanja oddajajo ustanovitelji svojim delavcem v skladu s splošnim aktom o oddajanju stanovanj, ki ga je sprejel njihov delavski svet oziroma njemu ustrezen ^organ upravljanja.
Stanovanjska skupnost daje pobudo in predloge za sklepanje samoupravnega sporazuma o merilih za oblikovanje splošnega akta o oddajanju stanovanj, da se zagotovi enakopraven položaj pričakovalcev stanovanj.
16.	člen
Pravica oddajanja stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.
Stanovanjska skupnost oddaja stanovanja iz prejšnjega odstavka v skladu s splošnim aktom o oddajanju 'stanovanj.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka obdrži občina pravico oddajanja stanovanj, ki jih je zgradila ali pridobila za svoje delavce, če so ta stanovanja namenjena le za osebe, določene s splošnim aktom občinske skupščine.
17.	člen
Stanovanjska skupnost določa višino stanarine in višine posameznih elementov stanarine za kritje:
T. amortizacije stanovanjske hiše;
2.	stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše;
3.	stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši;
4.	stroškov za revitalizacijo obstoječih stanovanj;
5.	stroškov upravljanja stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Stanarina je, dohodek stanovanjske skupnosti.
18.	člen
S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije stanovanjskega sklada. .	,
S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za stanovanja ali stanovanjske hiše ob pogojih in na način, ki jih določa samoupravna enota za gosptodar-jenje s stanovanjskim skladom.
Samoupravna enota iz prejšnjega odstavka sklene z ustanoviteljem, ki je vložil stanovanje ali stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti, pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitet za. stanovanje ali stanovanjsko hišo.
19.	člen
M
Ustanovitelji pridobijo pravico- oddajanja stanovanj, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih dohodkov stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno vrednost stanovanj .ali stanovanjskih hiš, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice oddajanja stanovanj iz prejšnjega odstavka določa s splošnim aktom skupščina stanovanjske skupnosti; pri določanju pogojev upoštgva stanovanjska skupnost tudi socialno stanje delavcev upravičenega ustanovitelja.
20.	člen
Pravica oddajanja poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina, se z dnem tega samoupravnega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost.
21.	člen
Stanovanjska skupnost določa višino najemnine za poslovne prostore, ki jih oddaja v najem in višino posameznih elementov najemnine za kritje:
1.	amortizacija poslovnega prostora;
2.	stroškov za investicijsko vzdrževanje poslovnega prostora in stanovanjske hiše;
3.	stroškov za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši;
4.	stroškov upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši.
Najemnina je dohodek stanovanjske skupnosti.
22.	člen
S sredstvi iz amortizacije se krijejo stroški reprodukcije poslovnega prostora.
S sredstvi iz amortizacije se odplačujejo anuitete za poslovne prostore ob pogojih in na način, ki jih določa samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sklene z ustanoviteljem pogodbo o načinu in pogojih za odplačevanje anuitete za poslovne prostore.
23.	člen
Ustanovitelji pridobijo pravico do uporabe poslovnih prostorov, zgrajenih iz amortizacije in iz drugih skupnih dohodkov: stanovanjske skupnosti, glede na sorazmerno ‘ vrednost poslovnih prostorov, ki so jih vložili v sklad stanovanjskih hiš Stanovanjskih skupnosti, če sp jim ti prostori potrebni za opravljanje njihove dejavnosti.
24.	člen
S posebnim samoupravnim sporazumom določijo ustanovitelji za vzdrževanje, obnavljanje in modernizacijo poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, ki so jih po določbah tega samoupravnega sporazuma vnesli v sklad stanovanjskih hiš.
25.	člen
O vložitvi stanovanjske hiše, stanovanja ali poslovnega prostora v stanovanjski hiši v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti ^klene stanovanjska skupnost z vsakim vlagateljem posebno pogodbo, s katero se natančneje opredelijo medsebojne pravice in obveznosti.
2's.- člen
Ustanovitelji izločajo na podlagi odloka občinske skupščine sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in jih'vlagajo v poseben solidarnostni sklad stanovanjske skupnosti.
Način upravljanja in gospodarjenja s sredstvi solidarnostnega sklada se določi s splošnim aktom stanovanjske skupnosti.
IV.	SAMOUPRAVNI ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
27.	člen
Upravljanje stanovanjske skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi upravljanja stanovanjske skupnosti so:
—	skupščina stanovanjske skupnosti;
—	izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti;
—	poravnalni sve£ stanovanjske skupnosti;
—	drugi organi, ki jih določa statut stanovanjske skupnosti.
28.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti je najvišji samoupravni organ te skupnosti.
Skupščina šteje 17 delegatov.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati in sicer:
—	3 delegati samoupravne enote za graditev stanovanj ;
—	3 delegati samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	3 delegati samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
—	1 delegat samoupravne komunalne interesne skupnosti;
—	1 delegat poslovne enote banke, ki kreditira sta-ditira stanovanjsko graditev;
—	2 delegata pričakovalcev stanovanj, ki ju delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti'Dol. Logatec in Gor. Logatec;
—	1 delegat udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki ga delegira‘občinska organizacija Zveze borcev;
—	1 delegat upokojencev, ki ga delegira društvo upokojencev;
—	1 delegat, ki' ga delegira Zveza mladine Slovenije v občini; '
—	1 .delegat, ki ga delegira Občinski svet Zveze sindikatov občine.
29.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti:
1.	sprejema statut stanovanjske skupnosti in druge splošne akte skupnosti;
2.	sklepa samoupravne sporazume in družbene
dogovore v zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva;	,
3.	voli izvršilni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine stanovanjske skupnosti in njegovega namestnika ter druge organe stanovanjske skupnosti, ki jih dploča statut skupnosti;
4.	potrjuje statute samoupravnih enot stanovanjske skupnosti;
5.	usklajuje in usmerja delo samoupravnih enot stanovanjske skupnosti;
6.	predlaga občinski skupščini osnove za dolgoročni plan družbenoekonomskega razvoja v občini za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ;
7.	pripravlja občinski srednjeročni program stanovanjske graditve in plan letnih etap realizacije tega programa ter spremlja njihovo izvrševanje;
8.	sprejema srednjeročni program stanovanjske graditve skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa;
9.	sprejema program skupnih raziskav in študij na področju stanovanjskega gospodarstva ter letno poročilo o realizaciji tega programa;
10.	daje občinski skupščini mnenja k razvojnim programom, organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega, pomena na področju komunalnega gospodarstva, za del programa, ki je pomemben za stanovanjsko gospodarstvo;
11.	pripravlja „osnove za samoupravni sporazum o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in osnove za družbeni dogovor o združevanju dela teh sredstev;
12.	predlaga občinski skupščini osnove za politiko družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter organizira in izvaja to družbeno pomoč;
13.	predlaga občinski skupščini osnove za politiko stanarin in daje predloge za določitev ravni stanarin ter določa višino stanarine in njeno delitev na elemente stanarine;
14.	določa merila v skladu s predpisi za ugotavljanje vrednosti' stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini;
15.	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov, ki pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo za gradnjo stanovanj, financirajo in urejajo stavbno zemljišče in ki gradijo stanovanja;
16.	organizira izvajanje strokovnih nalog in opravil za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma sklade stanovanjske skupnosti in sklepa o tem pogodbe z organizacijo za vzdrževanje stanovanj oziroma z drugimi specializiranimi organizacijami;
17.	ustanavlja temeljne organizacije združenega dela, zavode in podobne organizacije, ki so potrebne za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti;
18.	daje mnenje občinski skupščini k zazidalnim načrtom za stanovanjsko graditev;
19.	določa standard stanovanj ter tehnične normative za stanovanja, ki se, gradijo z družbenimi sredstvi;
20.	sprejema pravilnik o oddajanju stanovanj iz sklada stanovanjskih hiš stanovanjske skupnosti;
21.	sprejema pravilnik o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini;
22.	organizira strokovno izobraževanje delavcev zaposlenih v stanovanjskem gospodarstvu;
30.	člen
Seja skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica delegatov.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov. Za sprejem statuta stanovanjske skupnosti ter za izvolitev predsednika in namestnika skupščine stanovanjske skupnosti je .potrebno, da je za sprejem oziroma izvolitev glasovala najmanj dvotretjinska večina vseh delegatov skupščine.
31.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti šteje 7 članov.
V izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti morajo biti zastopani delegati iz vsakega interesnega področja stanovanjske- skupnosti.
32.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti:
1.	izvaja politiko in druge odločitve in sklepe skupščine stanovanjske skupnosti;
2.	izvaja samoupravne sporazume ih družbene dogovore, programe stanovanjske skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti;
3.	usklajuje delo samoupravnih organov v stanovanjski skupnosti;'
4.	usmerja delo organizacije združenega dela in strokovne službe stanovanjske skupnosti;
5.	pripravlja osnutke splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti;
6.	opravlja druge naloge iz pristojnosti stanovanjske skupnosti, če ni z zakonom, s- tem samoupravnim sporazumom ali s statutom stanovanjske ‘skupnosti določena pristojnost skupščine ali drugega organa stanovanjske skupnosti.
33.	člen
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti sestavljajo predsednik in namestnik predsednika skupščine ter izvoljeni člani izvršilnega odbora, ki jih izvoli skupščina.
34.	člen
Seja izvršilnega odbora ‘ skupščine stanovanjske skupnosti je sklepčna, če je navzoča najmanj polovica njegovih članov.
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti ‘ odloča na seji z večino glasov navzočih članov.
'	35. člen
Za sporazumno odpravo sporov med posameznimi samoupravnimi enotami tet med posameznimi samoupravnimi enotami in med ustanovitelji, se ustanovi pri’stanovanjski skupnosti poravnalni svet.
Poravnalni svet izvoli skupščina stanovanjske skupnosti kot stalen .organ. Delo poravnalnega sveta se natančneje določi s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti v skladu s predpisi o poravnalnih svetih.
Če se sporna zadeva pri poravnalnem svetu ne odpravi najpozneje v 60 dneh od dneva, ko mu je bila zahteva predložena, izda skupščina stanovanjske skupnosti začasen ukrep, če je potrebno, da se zagotovi delo stanovanjske skupnosti.
36.	člen
Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic iz tega samoupravnega sporazuma uveljavljajo ustanovitelji po posebnem organu samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli skupščina stanovanjske skupnosti.
/ i
Sestavo, volitve in odpoklic organa samoupravne delavske kontrole ter njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti urejajo statut in drugi samoupravni akti stanovanjske skupnosti v skladu z zakonom.
V.	ORGANIZACIJA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
37.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo v okviru stanovanjske skupnosti svoje specifične interese v sa-. moupravnih enotah stanovanjske skupnosti za področje graditve stanovanj, za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Vsako samoupravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu, občani in drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj
svoje delegate v skladu s.tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti.
Samoupravna enota je pravna oseba in ima svoj statut.
38.	člen
Zbor delegatov je naj višji samoupravni organ samoupravne enote iz prejšnjega člena.
, 39. člen
Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj šteje 19 delegatov. Sestavljajo ga:
—	16 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih in drugih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in državnih organov in občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb;
—	1 delegat poslovne enote bafike, ki kreditira stanovanjsko graditev;
—	1 delegat občine Logatec;
—	1 delegat občinskega sveta Zveze sindikatov.
40.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj:
1.	sprejema statut svpje samoupravne- enote;
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino stariovanjske skupnosti;
3.	pripravlja srednjeročni program stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in plan letnih etap realizacije tega programa;
4.	upravlja s sredstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe namensko združujejo za stanovanjsko graditev;
5.	pripravlja pravilnik o uporabi sredstev, s katerimi upravlja ter osnutke standardov stanovanj in tehničnih normativov za stanovanja, ki se gradijo z družbenimi sredstvi;
6.	naroča zazidalne načrte za območja, namenjena za družbeno stanovanjsko gradnjo ter daje mnenja k zazidalnim načrtom za stanovanjska območja, ki jih predlagajo v sprejem občinski skupščini drugi naročniki;
7.	organizira po svoji strokovni službi strokovno nadzorstvo nad gradnjo stanovanj, ki se izvajajo v okviru družbeno usmerjene gradnje stanovanj z udeležbo sredstev stanovanjske skupnosti;
8.	organizira v sodelovanju z drugimi stanovanjskimi skupnostmi in drugimi dejavniki informativne centre za stanovanjske interesente;
9.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi'splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
41.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom šteje 15 delegatov. Sestavljajo ga:
—	6 delegatov vlagateljev stanovanj v družbeni lastnini v sklad stanovanjskih hiš, stanovanjske skupnosti (KLI, VZ, KZ, prosveta. KSP in občinska uprava);
—	7 delegatov imetnikov stanovanjske pravice (na vsakih 20 en delegat);
—	1 delegat občanov kot etažnih lastnikov stanovanj v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
—	,1 delegat krajevnih skupnosti.
42.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom:-
1.	sprejema statut svoje samoupravne enote;
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino
stanovanjske skupnosti;	"
3.	pripravlja srednjeročni program za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj;
4.	upravlja s sredstvi sklada stanovanjskih hiš v
družbeni lastnini;	,
5.	sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju sklada stanovanjskih hiš;
6.	sprejema pravilnik o vzdrževanju sklada stanovanjskih hiš;
7.	pripravlja pravilnik o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini;
8.	skupno z zbori stanovalcev, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikuje načela za uporabo stanovanj ter za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja in spremljajočih objektov;
9.	sprejema ukrepe za razvoj stanovanjske kul-.t ture vseh uporabnikov stanovanj; .
10.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
43.	člen
Zbor delegatov samoupravne/ enote z^ družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu šteje 23 . delegatov. Sestavljajo ga:
—	15 delegatov organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti ih državnih organov in občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne-dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb;
—	2 delegata skupščine občine;
—	1 delegat občinske' konference Zveze komunistov;
—	1 delegat občinskega odbora združenja borcev narodnosvobodilne vojne;
—	1 delegat društva upokbjencev;
'— 1 delegat občinskega sindikalnega sveta;
—	1 delegat krajevnih skupnosti;
—	1 delegat občinske konference SZDL.
44.	člen
Zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu:
h
1.	sprejema statut svoje samoupravne enote;
2.	voli delegate samoupravne enote v skupščino stanovanjske skupnosti;
3.	pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
4.	upravlja s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada;
5.	sprejema program, finančni načrt, zaključni račun in poročilo o poslovanju, solidarnostnega stanovanjskega sklada;
6.	pripravlja za občjhsko skupščino predloge osnov, za delno nadomestitev stanarine;
7.	določa način plačevanja delne nadomestitve stanarine;
8.	določa pogoje za' pridobitev in odplačilo posojil pri graditvi najemnih stanovanj v družbeni last-
nini namenjenih za potrebe družin in občanov z nižjimi dohodki mladih družin in starih ljudi;
9.	določa pogoje in način uveljavljanja premije na privarčevana sredstva občanov,- ki' namensko varčujejo pri poslovni banki za stanovanje;
10.	sprejema merila za dodeljevanje stanovanj, ki jih je pridobil solidarnostni stanovanjski sklad's svojimi sredstvi;
11.	izdaja odločbe o zahtevi za delno nadomestitev stanarine;
12.	opravlja druge naloge, ki so mu zaupane s statutom ali z drugimi splošnimi akti stanovanjske skupnosti oziroma z zakonom.
45.	člen
K posameznim samoupravnim enotam stanovanjske skupnosti lahko pristopijo in v njih uveljavljajo samoupravne pravice in obveznosti tudi:
—	organizacije združenega dela, ki projektirajo in gradijo stanovanja, pripravljajo urbanistično dokumentacijo ali urejajo zerhljišča, po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve;
—	organizacije združenega dela, ki vzdržujejo stanovanja po svojih delegatih, ki jih delegirajo najvišji organi upravljanja teh organizacij "v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	stanovanjske zadruge, po svojih delegatih, ki jih delegirajo zbori zadružnikov v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve;
—	društva lastnikov stanovanj v stavbah v zasebni lastnini, in lastnikov družinskih stanovanjskih hiš, po svojih delegatih, ki jih delegira najvišji organ društva v samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom;
—	samoupravne interesne skupnosti, ki s svojimi objekti sodelujejo pri snovanju in izgradnji stanovanjskih sosesk, po svojih delegatih, ki jih delegirajo njihove skupščine v samoupravno enoto za področje stanovanjske graditve.
46.	člen
Pristop k posamezni samoupravni enoti stanovanjske skupnosti se opravi na podlagi samoupravnega sporazuma, ki ga skleneta najvišji organ upravljanja organizacije ki se - vključuje v stanovanjsko skupnost, in skupščina stanovanjske skupnosti.
Organizacije iz prejšnjega odstavka se lahko vključijo v stapovanjsko skupnost, če:
—	sprejmejo programska izhodišča za politiko stanovanjskega gospodarstva iz tega sarpoupravnega sporazuma in če izpolnijo pogoje določene s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka; -
—	jih pooblasti občinska skupščina za opravljanje strokovnih nalog s področja urbanističnega planiranja ali urejanja zemljišč;
—	je njihova poglavitna dejavnost projektiranje ali gradnja stanovanj in če se z dolgoročno pogodbo s stanovanjsko skupnostjo zavežejo, da bodo pretežni del svojih proizvodnih zmogljivosti namenile za uresničevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve v občini;
—	se zavežejo, da bodo izdelovale tehnično dokumentacijo in gradite stanovanja v okviru sprejetih standardov stanovanj;
— so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve
47.	člen
Statuti posameznih samoupravnih enot določajo izvršilne in druge organe samoupravnih enot ter način njihovega organiziranja.
48.	člen
Strokovne naloge in opravila opravlja za stanovanjsko skupnost, za samoupravne enote oziroma za sklade stanovanjskih skupnosti na podlagi dolgoročne pogodbe, sklenjene s stanovanjsko skupnostjo, orga^ nizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini oziroma druga specializirana organizacija združenega dela, če stanovanjska skupnost ne ustanovi v ta namen delovno skupnost za opravljanje strokovnih nalog in opravil.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se dolđčijo obseg vzdrževalnih del na stanovanjskem skladu in obseg drugih strokovnih opravil ter potrebna sredstva za njihovo izvrševanje. S pogodbo mora bi^i zagotovljeno vzdrževanje stanovanj v skladu z zakonom in norma-, tivi za vzdrževanje.
49.	člen
Stanovanjska skupnost objavlja na primeren način osnutke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, programov za graditev stanovanj, za vzdrževanje stanovanjskega sklada in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu kakor tudi osnutek finančnega načrta skupnosti in njenih samoupravnih enot. Na enak način obvešča javnost o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva, o ukrepih, ki jih je v zvezi s tem podvzela, ter o uspehih svojega delovanja.
Besedilo sprejetih dokumentov iz prejšnjega odstavka objavlja stanovanjska skupnost v Uradnem listu SRS.
' VI. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge:
1.	s stedstvi, ki jih temeljne organizacije združenega dela in drugi zavezanci združujejo za kreditiranje stanovanjske graditve na podlagi družbenega dogovora;
2.	s, sredstvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu;
3.	s sredstvi stanarin za stanovanja in s sredstvi najemnin za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
4.	s posojili organizacij združenega dela in poslovnih bank;	*
5.	z obrestmi od denarnih sredstev stanovanjske skupnosti;
6.	s sredstvi občine, ki jih iz svojega proračuna in drugih skladov namenja za dejavnost stanovanjske skupnosti;'
7.	s prostimi sredstvi odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada;
8.	s sredstvi, ki jih pridobi stanovanjska skupnost s prodajo stanovanjskih hiš ih stanovanj in s prodajo
poslovnih prostorov ,v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
9.	s sredstvi iz drugih virov, ki jih določajo zakon oziroma na njegovi podlagi odlok občinske skupščine, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum ali pogodba. '
51. člen
Dohodki in izdatki stanovanjske skupnosti se za vsako koledarsko leto določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
O rezultatu poslovanja stanovanjske skupnosti v koledarskem letu sprejme skupščina . letno poslovno poročila in zaključni račun.
. 52. člen
Finančni načrt-.in poslovno poročilo z zaključnim računom mora stanovanjska skupnost skupščine predložiti ustanoviteljem, hišnim svetom in krajevnim skupnostim ter družbenopolitičnim organizacijam.
53.	člen
Stanovanjska skupnost ima rezervo, ki znaša največ IO0/« dohodkov, predvidenih, v vsakoletnem finančnem načrtu skupnosti. Višino rezerve določa skupnost za .vsako leto posebej s finančnim načrtom.
54.	člen
Poslovni stroški za delovanje stanovanjske skupnosti se, krijejo iz namenskih sredstev za graditev stanovanjski jih. v ta namen združujejo temeljne organizacije združenega dela in druge družbeno pravne osebe, iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter iz stanarin in najemnin. Višino sredstev za poslovne stroške določa skupščina stanovanjske skupnosti.
'	55: člen
Odredbodajalec za sredstva stanovanjske skupnosti. je predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti določi namestnika odredbodajalca, lahko pa tudi druge pomožne odredbodajalce.
Odredbodajalca za upravljanje s sredstvi za osebne dohodke in materialne izdatke za potrebe strokovnih služb stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti. -
0
. Vil. PREHODNE DOLOČBE
56. člen
Ko se'oblikuje sklad stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v okviru stanovanjske skupnosti, prenesejo temeljne in druge organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti združena sredstva, pravice in obveznosti tega sklada iz organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v upravljanje in gospodarjenje stanovanjski skupnosti v skladu z določbami drugega odstavka 24. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. S/tt).
Dokler samoupravna enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom ne prevzame sklada stanovanjskih* hiš v . družbeni lastnini po določbah prejšnjega
odstavka, gospodari s tem skladom sedanja organizacija, za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.	.
57.	člen
Ko se oblikuje samoupravna enota za stanovanjsko graditev, prevzame ta enota v upravljanje sredstva, ki. so jih temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe na podlagi družbenega dogovora po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj namensko združila za stanovanjsko graditev,-
Z ustanovitvijo stanovanjske skupnosti postane zbor vlagateljev samoupravna enota za stanovanjsko graditev te skupnosti.
58.	člen
Solidarnostni stanovanjski sklad postane po ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini samoupravna enota te skupnosti, za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sredstva, pravice in obveznosti solidarnostnega stanovanjskega sklada preidejo na to samoupravno enoto; sredstva solidarnostnega stanovanjskega sklada se smejo tudi vnaprej uporabljati samo za namene, ki jih določa zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72).j'
Do sprejetja splošnega akta o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi solidarnostnega sklada po določbah tega samoupravnega sporazuma, veljajo splošni akti o upravljanju in gospodarjenju s tem skladom, ki jih je sprejela skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini.
59.	člen	\
Dokler ne bo sprejela stanovanjska skupnost splošni akt o oddajanju Stanovanj, Veljajo za oddajo stanovanj, ki so bila do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma v upravljanju občine, dosedanji pred-, piši občinske skupščine.
Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za postopke o oddaji stanovanj, ki do uveljavitve tega samoupravnega sporazuma niso pravnomočno končani.
VIII.	KONČNA DOLOČBA
60.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem, ko ga podpišejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti, uporabljati pa se začne naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki samoupravnega sporazuma samoupravne stanovanjske skupnosti Logatec: Kombinat lesne industrije Logatec, Konfekcija Logatec, Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec, Valkarton Logatec, Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdarstvo Logatec. Mercator Logatec. Kmetijska zadruga Logatec, SAP Ljubljana TOZD KRPAN Logatec, Železniško gospodarstvo Ljubljana TĆzfo sekcija za vzdrževanje prog Postojna, TOZD — PTT Vrhnika, Osnovna šola Dol. Logatec, Osnovna šola Gor. Logatec, Vzgojni zavod Gor. Logatec, Vzgojno varstveni zavod Dol. Logatec, Uprava Skupščine občine Logatec, Notranjski zdravstveni dom Vrhnika, Skupščina občine Logatec, Občinska konferenca ZKS Logatec, Občinska konfe-
renca SZDL Logatec, Občinski svet Zveze sindikatov Logatec, Zveza združenj borcev NOV Logatec, Društvo upokojencev Logatec, Občinska konferenca ZMS Logatec, Krajevna skupnost Dol. Logatec, Krajevna skupnost Gor. Logatec, Krajevna skupnost Rovte, Krajevna skupnost Trate, Krajevna skupnost Vrh nad Rovtami,. Krajevna skupnost Laze, Krajevna skupnost Hotedršica.
Logatec, dne 12. aprila 1974. .
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE
551.
Da bi prispevali k uveljavljanju’ ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1974, zlasti k:
—	usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo;
—	zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju;
—	takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v naj-večji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja;
—	prioriteti tistih nalog, ki'so opredeljene z zakoni in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
—	zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih;
—	uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela;
—	intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja; dalje s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju;
—	usklajevanju programov in možnosti za delo. znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter posebej znotraj občine Slovenske Konjice;
—	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih; .
—	uresničevanju samoupravne politike in nalog občine;
—	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine;
—	razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih interesnih skupnosti občine, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje, programov in porabo sredstev;
—	razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih Strokovnih služb;
—	razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanja obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije in družbenega plana občine;
sklenejo v skladu z 2. točko XXX. amandma-ja k ustavi SR Slovenije:
Skupščina občine Sovenske Konjice
Socialistična zveza delovnega ljudstva
Občinski sindikalni svet
Samoupravne interesne skupnosti: Temeljna izobraževalna skupnost, Temeljna skupnost otroškega varstva, Temeljna kulturna skupnost, Temeljna teles-nokulturna skupnost, organizacije združenega dela, delovne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela na območju občine Slovenske Konjice
DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974
1.	člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ob uresničevanju ustavnih načel o združenem delu in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu: resolucija), delovali v skladu s tem družbenim dogovorom in družbenim planom občine za leto 1974, pri tem ima skupščina občine vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja.	,
2.	člen-
Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v. temeljnih in v drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, ,ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodno menjavo dela ter združevanje sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih solidarnosti, se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje.
3.	člen
Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti:
—	program interesne skupnosti in njegovo ovrednotenje;
—	vire iza združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
—	obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	ukrepe za usklajevanje možnosti zadovoljeva-
nja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih;	■	.
rok, v katerem bodo samoupravne interesne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedene akte za združevanje 'sredstev:
—	ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravljali nadzor-
stvo nad izvajanjem samoupravnih sporazumov in v trimesečnih rokih obveščali delovne ljudi o uresniče-' vanju teh sporazumov;
—	arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma;
—	sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma;
—	določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma.
4.	člen
. < ■ . / .
V	postopku samoupravnega sporazumevanja je treba ^predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko, izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji in družbenem planu občine,
V	postopku samoupravnega sporazumevanja je treba' zagotoviti zlasti:
—	informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnostih;
—	javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov;
—	sočasno usklajevanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah iz 1. člena tega dogovora;
—	usklajanje skupne- in splošne porabe v okviru občine.
5.	člen '	.	.	_
Občinska skupščina se zavezuje, da bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem skupaj z vsemi podpisniki usklajala osebno, splošno in skupno porabo.
■	6. člen
Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva se bo.zavzemala:
—	za hitrejšo ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij zdru-ženega dela in krajevne skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti;
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pripravile programe, ki bodo vsebovali naloge temeljnih skupnosti;
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih y temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih;
—	za udeležbo na zborih delovnih ljudi in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako v organizacijah združenega dela, kot v okviru krajevnih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva bo spremljala uresničevanje začrtane družbenoekonomske politike za leto 1974 in izvajanje tega družbenega dogovora.
7.	člen
Sindikati si bodo 'v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega - sporazumevanja prizadevali za take odločitve, ki bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih drtržin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela; zlasti pa bodo politični organizator množične udeležbe
delavcev v samoupravnem sporazumevanju; skrbeli bodo, da se bo izvajalo sprotno informiranje delavcev o izvrševanju dogovorjenih programov in odločitev.
8.	člen
Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti je ta program samoupravne interesne skupnosti, ki obsega zlasti:
—	temeljne naloge interesne skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvaliteto na posameznem .področju;
—	smotrno organizacijo in delitev dela.
9.	člen
Samoupravne interesne skupnosti in občina si bodo prizadevale za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje investicijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s cilji resolucije in družbenega plana občine.
Prednost pri investicijah je treba zagotoviti povečanju zmogljivosti za razvoj kulture, telesne kulture in povečanju zmogljivosti za dnevno varstvo otrok zaposlenih staršev.
10.	člen
Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti:
—	potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih;
7— materialne in druge stroške po dogovorjenih normativih;
—	amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti;
—	veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti;
—	druga sporazumno' določena merila.
Pri vrednotenju programov bodo: udeleženci v naj-večji možni meri spodbujali intenziviranje in strokovni napredek dela. V samoupravnem sporazumu je treba rešiti tudi vprašanje rizikov, do katerih lahko pride zaradi nepredvidenega povečanja cen materiala in storitev. '	:
Za uresničevanje pravic iz minulega dela bodo udeleženci družbenega dogovora upoštevali z zakonom zagotovljene pravice ter si prizadevali za ohranjanje realne vrednosti prejemkov v odvisnosti od materialnih možnosti in za varstvo oseb z najnižjimi prejemki.
11.	člen
Pokazovalči obsega sredstev za posamezno samoupravno področje so Določeni v prispevnih stopnjah, ki so priloga tega družbenega dogovora.
•	V
12.	člen
V letu 1974 je treba ohraniti dogovorjeno usklajeno razmerje med osebnimi dohodki zaposlenih v družbenih in drugih dejavnostih, ter osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu.
13.	člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in eocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda ter porabe sprejeli po preteku prvega polletja in ob naslednjem trimesečju ustrezne u%.repe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopale od predvidenih.
14.	člen
Za redno mesečno oziroma trimesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračuna občine in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabijo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki družbenih sredstev in SDK ter podatki, ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti.
15.	člen
Če kljub »usklajevanju po 13. členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, s;e v letu 1974 ne morejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča'ob sprejemanju programa' za naslednje leto.
16.	člen
Zavod SRS za planiranje, zavod SRS za statistiko, republiški sekretariat ža finance in služba družbenega knjigovodstva izdelajo v sodelovanju s podpisniki metodologijo, ki bo omogočila sistematično spremljanje in pravočasno objavljanje potrebnih podatkov za uresničevanje naloge iz 14. člena.
17.	člen
Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega .delegata.
Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
Odbor je pooblaščen tudi za izrekanje kazenskih sankcij iz 19. člena tega družbenega dogovora.
18.	člen
Samoupravne interesne skupnosti so dolžne vsake 3 mesece informirati podpisnike tega družbenega dogovora o uresničevanju programov, ki se financirajo po tem družbenem dogovoru.
19.	člen
Za neizvajanje ali kršitev' določb tega družbenega dogovora dogovorijo podpisniki kazenske sankcije, in sicer:
1.	opomin,
2.	javni opomin,
3.	izključitev iz družbenega dogovora.
Kršitev družbenega dogovora ugotavlja in kazni izreka odbor iz 17. člena tega družbenega dogovora.
20.	člen
Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo, in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-5/74-1	'	..
Slovenske Konjice, dne 19. aprila 1974.
Seznam podpisnikov družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 z izvirnimi podpisi se hrani v tajništvu skupščine občine.

« M (N o O	cq
LO co
co co
• CO r*
co co
(NI 00 o
Oi w
-§-§>§ o
CO	CO o »H	o	*-•
(M	o CO	-(M	lO
00 rH rH »-t O ^
H O
CQ O
N N
iovenske Konjice, dne 18.
562.
Skupščina sklada skupnih rezerv občine Slovenske Konjice, je na podlagi 22. člena statuta sklada skupnih rezerv na seji, dne 27. februarja 1974 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa sklada skupnih rezerv občine Slovenske Konjice za leto 1973
I
Potrdi se zaključni račun sklada skupnih rezerv za leto 1973, ki obsega:
dohodke	4,251.089,14
izdatke	2,464.602,20
presežek dohodkov	nad izdatki	1,786.486,94
II
Presežek dohodkov nad izdatki v znesku 1,786.486,94 din se prenese kot dohodek -za leto 1974.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/73
Slovenske Konjice, dne 27. februarja '1974.
Predsednik
skupščine sklada skupnih rezerv
Jože Hrovatič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH 553.
Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter družbenoekonomske politike občine Šmarje pri Jelšah v letu 1974, zlasti k:
—	usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji tako,j da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne oshove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo in osnovami družbenoekonomske politike za leto 1974 v občini Šmarje pri Jelšah;
—	zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot. neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju;
—	takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v, največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja;
—	prioriteti tistih nalog, ki so, opredeljene z zakoni in tistih, ki poSebej vplivajo na rast produktivnosti dela;
—	zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih;.
—	uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela;
—• intenziviranju in racionalizaciji dela na pod- , ročju družbenih dejavnosti in uprave, posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja, dalje s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju;
—	usklajevanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter posebej znotraj občine, regije in republike;
združevanju nalog in sredstev za njihovo uresničevanje v okviru regije in republike;
—	zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, občini, regiji in republiki z oblikovanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje;
—	uresničevanju samoupravne politike in nalog družbenopolitičnih skupnosti;
—	krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti;
—	razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, ki naj- omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev;
—	razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb;
—	razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije;
sklenejo
( Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva • Šmarje pri Jelšah
Občinski svet zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah Temeljna'izobraževalna skupnost Šmarje pri Jelšah Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah Temeljna telesnokulturna, skupnost Šmarje prf Jelšah
Skupnost otroškega varstva Šmarje pri Jelšah Skupnost zdravstvenega varstva Celje Skupnost za zaposlovanje Celje Skupnost pokojninskoinvalidskega zavarovanja Slovenije.
Raziskovalna skupnost Slovenije
TOZD gospodarstva občine Šmarje pri Jelšah
DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Šmarje pri Jelšah
1. člen
Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo programirali naloge in oblikovali sredstva za skupno in splošno porabo v letu 1974 ha osnovi ustavnih načel o združenem delu na osnovi republiške resolucije o družbenoekonomski politiki in neposrednih nalogah
v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu: resolucija) družbenoekonomske politike občine Šmarje pri Jelšah v letu 1974 in bodo za uresničevanje ciljev sprejemale ustrezne ukrepe.
2.	člen
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah bo izvedla postopek za sklenitev družbenega dogovora na ravni občine in pri tem skupaj z vsemi udeleženci usklajala osebno, skupno in splošno porabo. Pri usklajevanju bo upoštevala tudi naloge in obveznosti na ravni regije in republike. V primeru odstopanja od dogovora bo v skladu s pooblastili predlagala in sprejemala ustrezne ukrepe.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je podpisnik posebnega družbenega dogovora o višini splošne porabe, ki ga sprejemajo vse občine v okviru skupnosti slovenskih občin.
3.	člen
Občinska organizacija socialistične zveze delovnega ljudstva se bo zavzemala:
—	za hitrejšo ustavno konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, tako da bodo v njih resnično zastopani delovni ljudje iz temeljnih organizacij združenega dela in krajevne skupnosti kot tudi delovni ljudje, ki opravljajo družbene dejavnosti;
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pri-pravljale programe, ki bodo vsebovali naloge temeljnih, regionalnih in republiških skupnosti;
—	da bodo samoupravne interesne skupnosti pravočasno zagotovile javno razpravo o svojih programih in da bodo njihovi, predstavniki celovito informirali delovne ljudi na zborih v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih;
—	za udeležbo na zborih delovnih ljudi in za izvolitev delegatov za podpis samoupravnih sporazumov tako'V organizacijah združenega dela,> kot v okviru krajevnih skupnosti za tiste občane, ki niso združeni v organizacijah združenega dela.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva bo spremljala uresničevanje začrtane družbenoekonomske politike za leto 1974 in izvajanje tega družbenega dogovora.
4.	člen
Sindikati v občini se bodo v procesu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja prizadevali za take odločitve, ki bodo omogočale usklajeno rast družbenega standarda delavcev in njihovih „ družin, uravnavanje socialnih razlik ter enakopraven 'položaj delavcev v združenem delu na podlagi rezultatov dela. Sindikati v občini bodo politični organizator množične udeležbe delavcev v samoupravnem sporazumevanju; skrbeli bodo, da se bo izvajalo sprotno informiranje delavcev 'o izvrševanju dogovorjenih programov in odločitev. Občinski svet Zveze sindikatov bo spremljal izvrševanje družbenega dogovora o skupni in splošni porabi v občini.’
5.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo:
—	pripravile program dela in izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o teh programih in- združevanju sredstev za njihovo uresničevanje;
—	zagotavljale celovito informiranost delovnih ljudi o teh programih in njegovem uresničevanju;
—	zagotavljale racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje programov;
—	sprejemale uresničevanje programov dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi;
—	sodelovale s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, regiji in republiki z namenom uskladitve programov in dela ha posameznih področjih po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
•	6. člen
Organizacije združenega dela bodo zagotavljale uresničevanje resolucije in družbenoekonomske politike v občini Šmarje pri Jelšah za leto 1974. V ta namen bodo zlasti:
—	zagotavljale izvajanje družbenega dogovora in družbenoekonomske politike v občini Šmarje pri Jelšah za leto 1974;
—	sodelovale, pri sprejemanju programov samoupravnih interesnih skupnosti ih sklepanju samoupravnih sporazumov na osnovi dogovorjenih programov;
—	preko svojih delegatov spremljale realizacijo samoupravnih sporazumov in uspešnost delovanja samoupravnih interesnih, skupnosti;
—	s sklepanjem samoupravnih sporazumov namenjale sredstva iz skladov za tiste naloge, ki neposredno vplivajo na produktivnost dela, izboljšanje proizvodnih postopkov in uvajanje novih ter k večji strokovni in delovni usposobljenosti delavcev;
—	zagotavljale izplačevanje sredstev na osnovi tega dogovora in samoupravnih sporazumov.
• 7. člen
Udeleženci dogovora bodo omejili skupno in splošno porabo v okviru resoluci.ie in osnov družbenoekonomske politike občine Šmarje tako, da bo skupna in . splošna porabo naraščala v primerjavi z letom 1973 Z indeksom 119 ob upoštevanju porasta družbenega proizvoda z indeksom 123. V tem okviru bodo za izvajanje dogovorjenega programa ob upoštevanju enakopravnega položaja posameznih področjih združenega dela udeležencev oblikovali naslednja sredstva:
Temeljna izobraževalna skupnost Šmarje	din
pri Jelšah	23.974.000
Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah Temeljna telesnokulturna skupnost Šmar-	1.597.000
je pri Jelšah	1.335.000
Skupnost otroškega varstva Šmarje pri •	v
Jelšah	1.331.000
Skupnost otroškega varstva Slovenije	6.363.000
Izobraževalna skupnost Slovenije	4.689.000
Skupnost zdravstvenega varstva Celje Skupnost pokojninskega in invalidskega	28.936.000
zavarovanja Slovenije	34.742.000
Skupnost za zaposlovanje Celje	523.000
Raziskovalna skupnost Slovenije Proračunska poraba za leto 1974 bo zna-	1.037.000
šala	22.403.000
/
8.	člen
Udeleženci dogovora bodo usklajeval} svoje programe po principu solidarnosti ob upoštevanju prioritetnih nalog določenih v resoluciji in družbenoekonomski politiki občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974 ter v ta namen sporazumno združevali sredstva.
9.	člen
Udeleženci dogovora bodo združevali sredstva za izvajanje programov in dela na posameznih področjih tako na ravni občine, kakor tudi regije ih republike po principu solidarnosti in vzajemnosti na osnovi samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
10.	člen
*	’ r
V	samoupravnih interesnih skupnostih sklepajo
delavci in delovni ljudje samoupravni sporazum o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje.	,
Samoupravni sporazum obsega zlasti
—	program interesne skupnosti in njegovo ovrednotenje;.
—	vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetih programov .samoupravnih interesnih skupnosti;
—	obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva za posamezne samoupravne interesne skupnosti;
—	ukrepe za vsklajevanje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih;
—	rok, v katerem bodo samoupravne interesne
skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom sprejele morebiti potrebne izvedbene akte z^ združevanje sredstev;:	,,	,
—	ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem samoupravnih, sporazumov in v trimesečnih rokih obveščali delovne ljudi o uresničevanju teh sporazumov;.
—	arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma;
—	sankcije za kršitelje. samoupravnega sporazuma;
—	odločbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma.
11.	člen
V	postopku samoupravnega sporazumevanja je
treba zagotoviti zlasti: ■	,
—	informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti;
—	javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov;
—	uskladitev stališča udeležencev sporazumevanja do predlaganih programov interesnih skupnosti in skupno ter splošno porabo v okviru občine.
12.	člen
Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti je program interesne skupnosti, ki obsega zlasti:
—	temeljne naloge .Interesnih skupnosti s posebno opredelitvijo prednostnih in tistih nalog, ki bodo zagotavljale pokrivanje družbenih potreb in nenehen razvoj ter kvalitete na posameznem področju;
—	smotrno organizacijo in delitev dela;
—	načela, program in ukrepe za uresničevanje . Vzajemnosti in solidarnosti ter skupnih nalog v okviru samoupravnih, interesnih skupnosti na območju SR Slovenije.
13.	člen
Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti:
—	potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih;
—	materialne in druge Stroške po dogovorjenih normativih;
—	amortizacijo najmanj v. višini zakonskih obveznosti;
—	veljavne zakonske in samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti;
—	druga sporazumno določena merila;
—	načela za usklajevanje ob nepredvidenih povečanjih cen materiala in storitev.
14.	člen
S prispevki iz osebnega dohodka delavcev se fi-
nancirajo dejavnosti naslednjih	samoupravnih inte-
resnih skupnosti:
•/«
1.	Temeljna izobraževalna skupnost Šmarje
pri Jelšah s prispevkom	5,18
2.	Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah s
prispevkom	0,79
3.	Temeljna telesnokulturna skupnost Šmarje pri Jelšah s prispevkom	0,51
4.	Skupnost otroškega varstva Šmarje s
prispevkom	^	0,45
5.	Skupnost otroškega varstva Slovenije s
prispevkom .	2,43
6.	Skupnost pokojninskega in invalidskega
zavarovanja Slovenije s prispevkom	11,48
7.	Skupnost zdravstvenega in soc. varstva
Celje s prispevkom	8,26
Prispevek iz prvega odstavka plačujejo tudi občani. ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi oprav-. Ijajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, občani, ki se jim ne' ugotavlja dohodek, plačujejo samo prispevke iz 6. in 7. točke prvega odstavka.
15.	člen
Delavci in drugi občani plačujejo prispevke po samoupravnem sporazumu samoupravni interesni skupnosti, ki jim zagotavlja zadovoljevanje potreb in interesov oziroma uporabo storitev in to:
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnosti zdravstvenega varstva in zdrav-
1 stvenega zavarovanja in republiški skupnosti otroškega varstva, • na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela v kateri delavec združuje svoje delo oziroma sedež druge organizacije, organa ali skupnosti oziroma na območju katere imajo občani registrirano dejavnost.
—	drugim samoupravnim interesnim skupnostim, na območju katerih imajo svoje stalno prebivališče, če delavec oziroma občan nima stalnega prebivališča na območju samoupravne interesne skupnosti, na ob-močju katere stalilo živi njegova ožja družina,'se prispevek' plačuje samoupravni interesni skupnosti, na območju katere stalno živi njegova ožja družina.
16.	člen
Osnova za obračun prispevkov iz osebnega dohodka je osebni dohodek delavca, ki vključuje:
—	osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto)
—	del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesnih skupnostih in
—	del, ki ga v obliki davka iz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih,
.— če ni za posamezne kategorije delavcev s samoupravnim sporazumom drugače določeno.
Občani iz drugega odstavka 14. člena plačujejo prispevke od tistega dela doseženega dohodka, ki se šteje za osebni dohodek, če nj za posamezne prispevke s samoupravnimi sporazumi dogovorjena drugačna osnova- Merila za ugotavljanje, kaj se šteje za osebni dohodek, se določijo s posebnim družbenim dogovorom, ki ga sklenejo Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. .
17.	člen
Prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov delavcev, obračunavajo in vplačujejo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi delovne skupnosti ter zasebni delodajalci iz osebnih dohodkov delavcev.
Temeljne organizacije združenega dela. druge organizacije. organi, deiovhe skupnosti ter, zasebni delodajalci obračunavajo in vplačujejo med letom akontacije prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim po stopnjah, ki so uveljavljene na območju, kjer ima organizacija, organ, delovna skupnost ter zasebni delodajalec svoj sedež.
Obračun prispevkov po stopnjah iz 15. člena se izvrši ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov v letu s tem. da se vplačane akontacije poračunajo
Delavec mora dobiti ob vsakem izplačilu osebnega dohodka pismen obračun prispevkov
Prispevke, ki jih iz osebnih dohodkov plačujejo drugi občani, razen prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevka za ždravstveno zavarovanje, prispevka za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, obračunavajo in pobirajo za davčne zadeve pristojni občinski upravni organi po postopku kot je predpisan za davke.
18.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in delovne skupnosti plačujejo prispevke ob dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, zasebni . delodajalci v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov, občani za sebe pa do 7. v mesecu za pretekli mesec.
19.	člen
S prispevki iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter s prispevki sredstev družbenih organizacij in delovnih skupnosti se zagotavljajo sredstva za financiranje naslednjih samoupravnih Interesnih skupnosti:	u/a
— izobraževalna skupnost SR Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti s prispevkom od dohodka TOZD po stopnji	8,K
—	raziskovalna skupnost Slovenije 's
prispevkom od dohodka TOZD po stopnji	1,80
—	skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije za:
a)	nesreče pri delu in poklicne bolezni s prispevkom od bruto osebnih dohodkov v breme dohodkov organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti
po stopnji ,	0,80
b)	za zavarovalno dobo, ki se šteje s po-
večanjem po določbah samoupravnega sporazuma po stopnji od	3,5—10,5
c)	valorizacijo pokojnin s prispevkom od poslovnega sklada organizacij združenega dela dejavnosti iz 8.. 9. in 9.a čl. zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nerazvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni List SRS. št. 12/73) po stopnji
in vse ostale dejavnosti po stopnji
— Skupnost zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja 'Celje s prispevkom od bruto OD v breme dohodkov OZD po stopnji
— Skupnosti za zaposlovanje Celje s prispevkom od bruto, OD v breme dohodkov OZD po stopnji
20 člen
Prispevek za financiranje dejavnosti izobraževalne skupnosti SR Slovenije, posebnih izobraževalnih skupnosti in raziskovalne skupnosti SR Slovenije plačujejo temeljne organizacije združenega dela, ki so zavezanci za davek iz donodka. temeljnih organizacij združenega dela.
Prispevna osnova za obračun prispevka iz prejšnjega odstavka se izračuna tako. da- se upoštevajo vse odbitne postavke od celotnega dohodka po 11. ih
12.	členu zakona o davkih iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni List SRS. št. 8/73 in 37/73i.
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevke po tem členu od osnove, od katere plačujejo davek iz dejavnosti.
21,	člen
. Prispevek za financiranje dejavnosti, ki jih opravljajo:
— Skupnost; pokojninskega in invalidskega zavarovanje SR Slovenije (za, primer nesreče pri delu in poklicne bolezni ui za zavarovalno dobo s povečanjem),
—	skupnost: zdravstvenega varstva in zdravstve-
nega zavarovanja (nesreče pri . delu in obolenje za poklicno boleznijo).	'
—	skupnosti za zaposlovanje
plačujejo temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebne dohodke, zasebni delodajalci in občan', ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost.
-Osnova za obračun prispevka: iz prejšnjega odstavka je osebni- dohodek vključno z vsemi obveznostmi. ki se 1/ tega osebnega dohodka plačujejo
Občani; k' z jsebnnr, delom samostojno opravljajo gospodarstvo ah; negospodarsko dejavnost in se jim ne
0,35
1,35
2,79
0,20
ugotavlja dohodek, prispevka iz tretje alinee ne plačujejo, osnova za obračun prispevkov iz prve in druge alinee pa je zavarovalna osnova:
22.	člen
Prispevek za financiranje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije za tekoče letno valorizacijo pokojnin in invalidnin plačujejo temeljne organizacije združenega dela. kj so zavezanci za davek iž dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega odstavka so sredstva poslovnega sklada (brez tujih sredstev) zavezanca po stanju, ki ga je izkazal v zaključnem računu v bilanci stanja za leto 1973, zmanjšana za vsa obračunana sredstva obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo in sredstva vplačana kot posojila skladom skupnih rezerv.
23.	člen
Plačniki prispevkov po tem družbenem dogovoru, ki ugotavljajo dohodek po zakonu o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela (Uradni list SFRJ. št. 71'72) oziroma za katere smiselno yeljajo določbe omenjenega zakona, krijejo in nadomeščajo prispevke iz dohodka po določbah drugega odstavka
7.	člena navedenega zakona.
Drugi zavezanci za plačevanje prispevkov po tem družbenem dogovoru plačujejo prispevke iz sredstev, namenjenih za njihovo dejavnost.
24 člen
Zavezanci iz prvega odstavka 20 člena plačujejo mesečne akontacije za prispevek do 20. v mesecu za tekoči mesec.
Mesečna akontacija za čas od 1. 1 do 30. 6. 1974 znaša 1/12 tiste obveznosti./ki jo zavezanec izračuna na podlagi osnove za izračun davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela. za leto 1973.
S periodičnimi obračuni se ugotavlja in poračunava obveznost za preteklo obdobje in določi akontacija za tekoče obračunsko obdobje Dokončanj obračun prispevka za leto 1974 se opravi z zaključnim računom za leto 1974.
25.	člen -	.	, _
Zavezanci iz 21. člena plačujejo prispevke ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov v letu 1974. zasebni delodajalci pa v sedmih dneh po izplačilu osebnih dohodkov.
26.	člen
Zavezanci iz 22 člena vplačujejo akontacijo za prispevek do 20. v mesecu za tekoči mesec.
Mesečna akontacija znaša 1'12 osnove iz 22. člena. Z vplačilom zadnje akontacije v letu 1974 je obveznost za leto 1974 poravnana.
27.	jčlen
Občani iz tretjega odstavka 20. člena plačujejo' akontacije prispevkov na podlagi ugotovljene osnove za odmero davka iz dejavnosti za leto 1973 v rokih in nr način Ko' plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obiaču-> za leto 1974 se.opravi na podlagi osnove, kot jo za to lete ugotovi davčni organ.
Akontacija prispevkov iz 1. do 5. točke 14. člena in iz 21. člena plačujejo občani za sebe na podlagi ugotovljenega osebnega dohodka za leto 1973 v rokih in na način kot plačujejo davek iz dejavnosti. Dokončni obračun za leto 1974 se opravi na podlagi osebnega dohodka za leto 1974 ob odmeri davka iz dejavnosti.
28.	člen
Zaradi zagotovitve pravočasnega plačevanja prispevkov bodo podpisniki dogovora poskrbeli, da bodo samoupravni sporazumi določali:
—	da zavezanec, ki prispevka ne vplača ali ne vplača v roku. določenem s samoupravnim sporazumom oziroma tem dogovorom, plača poleg prispevka še povečani prispevek na dan v višini 0,05 % od zneska nevplačanega prispevka in
—	da se od občana, ki zapadlega. prispevka ne vplača v predpisanem roku prispevek prisilno izterja po predpisih o izterjavi davkov občanov.
29.	člen
V letu 1974 je treba ohraniti razmerja v osebnih dohodkih med zaposlenimi v gospodarstvu in dejavnostih, ki so bila dogovorjena s samoupravnimi sporazumi v drugem polletju 1973.
Usklajevanja osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu in drugih dejavnostih se opravi za nazaj ob koncu vsakega trimesečja.
1	30. člen
Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda ter porabe sprejeli po preteku prvega polletja ih ob naslednjem trimesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopale od predvidenih.
31.	člen
Ce dohodki posamezne družbenopolitične skupnosti presežejo raven porabe, opredeljeno s tem dogovo-’ rom. se presežna sredstva izločijo' na posebne račune in se vštevajo v sredstva proračunov za naslednje leto.
32.	člen
Če kljub usklajevanju po 15. členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnost) in DPS potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa, se.v letu 1974 ne morejo uporabiti. O njihovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto.
33.	člen
i Za vse samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti veljajo enaka družbenoekonomska izhodišča za financiranje porabe v letu 1974. Zato se v letu 1974 zagotovijo. tudi sredstva potrebna za kritje primanjkljaja v zvezi z realizacijo družbenega dogovora leta 1973 ko gre za določbe o zagotovitvi sredstev za osebne dohodke delavcev v družbenih dejavnostih in v upravnih organih, in sicer po stanju 31. 12. 1973.
#4. člen
Za redno mesečno oziroma trimesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditev dohodkov proračunov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabljajo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih 'vodijo uporab-
niki družbenih sredstev in SDK ter podatki, ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne Službe samoupravnih interesnih skupnosti.
Na podlagi ugotovitev o usklajenosti gibanj splošne in skupne porabe v skladu z družbenim dogovorom bo odbbr iz 35. člena predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe z gibanji v gospodarstvu.
35.	člen
Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega delegata.
Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozarja na neskladja, daje razlago posameznih določb dogovora ter predlaga podpisnikom ukrepe za njegovo uresničevanje.
36.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-16/74
Šmarje pri Jelšah, dne 25. aprila 1974.
Podpisniki družbenega dogovora: Skupščina občine Šmarje pri Jelšah, Občinska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah, Občinski svet zveze sindikatov občine Šmarje prj Jelšah, TOZD gospodarstva občine Šmarje pri Jelšah, Temeljna izobraževalna skupnost občine Šmarje pri Jelšah, Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah, Skupnost otroškega varstva Šmarje pri Jelšah, Skupnost zdravstvenega varstva/in zdravstvenega zavarovanja Celje, Temeljna telesnokulturna skupnost Šmarje pri Jelšah, Skupnost za zaposlovanje Celje, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije.
554.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 47. členu zakoria o financiranju družbenopolitičnih Skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67. 40/68 in 43/70) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne
26.	aprila 1974 sprejela	,
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974
1.	člen
Proračun občine Šmarje pri Jelšah za obsega naslednja predvidena sredstva:
—	lastne dohodke
■— solidarnostna sredstva po posebnem družbenem dogovoru
—	dopolnilna sredstva
—	razporejene dohodke
—	nerazporejene dohodke
2.	člen
1 o/o tekočih dohodkov proračuna za leto 1974 se vlaga v rezervni sklad.
3.	člen
Turistična taksa, zbrana na območju občine, je v celoti dohodek krajevnih skupnosti, kjer se taksa pobira.
4.	člen
Zavarovalne premije iz naslova zavarovanja proti požaru so dohodek občinskega gasilskega sklada.
5.	člen
Dohodki občinskega javnega pravobranilstva, ustvarjeni z lastno dejavnostjo, se ne odvajajo in ostanejo dohodek pravobranilstva.
6.	člen
S sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost in z dohodki, ki jih sama ustvari, razpolaga občinska uprava samostojno.
- 7. člen
Občinski izvršni svet je pooblaščen odločati o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov in določiti višino v ta namen potrebnih kreditnih sredstev.
Sredstva.po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. decembra 1974.
8.	člen
Občinski izvršni svet je pooblaščen razporejati nerazporejene dohodke proračuna za kritje nepredvidenih in premalo predvidenih potreb. O svojih odločitvah naknadno poroča občinski skupščini.
i.
9.	člen
Občinski izvršni svet je dolžan trimesečno poročati občinski skupščini o dotoku in razporeditvi dohodkov.
10.	člen
Sredstva, ki so bila dana posameznim uporabnikom ali so bila porabljena v skladu z odlokom o začasnem financiranju proračuna občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS. št. 1-26/74) se poračunajo v skladu z določbami tega odloka in v mejah odobrenih sredstev proračuna.
11.	člen
Pfegled dohodkov in njihova razporeditev za leto 1974 sta razvidna iz priloge, ki je sestavni del tega odloka.
12 člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1974.
Št. 010-39/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. aprila 1974,
Predsednik skupščine občine •	Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček, inž. L r.
leto 1974 din
15,348.000
4,975.837
2,078.726
22,402.563
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1974
dohodkov	D^odki		Znesek'	ghiiamena	Razpored dohodkov		Znesek
1	Davek na dohodke in davek		04	Socialno skrbstvo	4,520.000
	od osebnih dohodkov	4,256.000	05	Zdravstveno varstvo	469.000
2	Prometni davek, davek na premoženje		06	Komunalna dejavnost	940.000
	in na dohodke od premoženja	9,147.000	07	Delo državnih organov	11,068.260
3	Takse	1,763.000	08	Narodna obramba	500.000
5	Dohodek po posebnih zveznih predpisih	46.000	13	Dejavnost družbenopolitičnih	
6	Dohodki organov in razni			organizacij in društev	1,651.845
	drugi dohodki	136.000	14	Negospodarske investicije	1,209.578
7	a) Solidarnostna sredstva po posebnem.		15	Gospodarski posegi	845.880
	družbenem dogovoru ,	4,975.837	17	Obveznosti iz preteklih let	978.000
	b) Namenska dopolnilna sredstva	2,078.726	18	Rezervni sklad	220.000
	Skupaj	22,402.563		Skupaj	22,402.563
555.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. in
4.	členu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 5-20/70 in 7-78/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-, 317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen	t
V odloku o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 25-310/70 in Uradni list-SRS. št. 15-389/72 s popr. št. 25/72) se spremeni in dopolni tar. št. 3 in se glasi:
Za začasno prebivanje v turističnih krajih se plača dnevno:
—	v turističnih krajih I. kategorije
v sezoni	4	din
izven sezone	3	din
—	v ostalih krajih	2,50	din
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja se od 1. januarja, 1975.
St. 010-22/74-1
■ Šmarje pri Jelšah, dne 26. aprila 1974.
Predsednik Skupščine občine •Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r,
556.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu praviee uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne. 26. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o izgradnji lokalne ceste Žahenberc
1.	člen
Zgradil se bo odsek ceste, ki se odcepi od ceste
III.	reda Rogatec—Ptuj v km 3,5; katerega trasa poteka prek zemljišč pare. št.; 178/1, 178/2, 160/1, 154/2, 755, 158, 18/1, 129, 127, 122, 115, 114, 113, 118/1, 108, 1/1, 528, 522/7, 522/6, 522/5, vse v k. o.' Trška gorca do zaključka na sedlu »Žahenberc« v km 0.825, od koder je predvidena povezava z naselji Kržanec—Dobovec.
2.	člen
Trasa dela lokalne 'ceste Žahenberc poteka skladno s programom cest v občini Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
S tem odlokom je v smislu 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe ugotovljen splošni interes.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. -
Št. 010-36/74-1
Šmarje pr: Jelšah, dne 26. aprila 1974.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Beno Božiček, inž. 1. r.
557.
' Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 12. in
13.	členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1974 sprejela
ODLOBf
o sprejemu zazidalnega načrta Ratanska vas — sever
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt Ratanska vas — sever.
2.	člen
Sprejeti zazidalni načrt izvaja skupščina občine Šmarje pri Jelšah samostojno.
3.	člen
Večje spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se sprejerhajo po postopku in na način, ki ga določa zakon o urbanističnem planiranju..
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta je pooblaščen dovoliti občinski izvršni svet.
4.	člen
Izvajanje s tem odlokom sprejetega zazidalnega načrta nadzoruje občinski urbanistični inšpektor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-37/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. aprila 1974.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Benu Božiček, inž. 1. r.
558.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po drugem odstavku 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/ 72) in 142. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik Celje, št. 26-317/70) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o izgradnji vodne akumulacije Vonarje
1.	člen
Na območju vasi Vonarje, Vidoviča, Nimno in Ranjkovec se bo zgradila vodna akumulacija Vonarje, in sicer se bodo zalila naslednja zemljišča pare. št.:
1.	del 837/1. 735/1. 735/2, 734. 733, del 732, del 730. del 729, del 751, del 753, del 742, del 748/3, del 749,
del 750, 741, 740, 735/3, 735/4, 721/2, 728, 727, 666, del 665/1, del 665/2, 667/1, del 549, 565/2, 501, del 766, del 767, del 768, del 651/2, 707, 685, 684, 681, 680, del 670, del 667/2, del 665/3, del 665/4, .60, 711, 710, 697, 696, 695, 630/1, 630/2, .59, 620, 618, 726/1, 726/2, 725, 714/1, 702, 701, 687/1, 687/2, 617, 616, del 534, del 535/1, 543, del 544, 560, 561, 518, 510, 509, 724, 723, 722, 692/1, 692/2, 692/3, 691, 690/1, 690/2, del 635, del 631, del .49/2, 889, 721/1, 704, 550, 493, 528/1, 528/4, 554, 720, 719, 718, 717, 715, 615, del 532, 531, .55, .58, 530, 563/1, 563/2, 564/1, 564/2, 526, 525, 519, 517,> 714/2, 713, 706, 705, 689, 67, 673. del 658, del 657, del 656, 550, 516. 700, 699, 688, 614, 556, 557, 566/1, 566/2, del 568, 520, 698, 537, 538/1, 538/2, 539/1, 539/2, del 540, 693/1, 693/2. del 628, 627, del 626. 625/1, del 625/2. 624, del 623, 622, 621, .190, .53, del .52, 523, 694/1, 694/2, 686; 565/1, 683, 682, del 541/1, 541/2, 542. del .551, 553, 567/1. 567/2,. 522, 679/1, 679/2, 678/1, 678/2. 678/3, 677, 675, 672. 671, 678/ 4, 678/5, 521, 511. 508, del 156, del 235, del 545/1, 546, 515, 514, 507, 506, 505, 504, 503. del 612, del 610,'609, del 608, del 607, del 606. del 545/2. 547. 558, 528/2, 524, 513, 512, 502, .191,. 528/3. 527/1. 527/2, 500, 559. 499, 498/1, 498/2, -498/3. 497. 496 495, .34. 492/1, 487'3 487/6. 492/2. 487/4, 487/5. 487/7, 484. 482/2. 480/2, del 477. 476/1. 475. 471, del 470, 469/1. del 469/2. 29, .30. .28/1. ,28/2, 491. 490. 489, 488, 487/1, 487'2. 482/1. del 481. del 480/1. 476/2. .192, 474/1. 473. 472, de! 459. 458. 453/1, 453 2.' 453/3. 453/4, 453/5, 452. .23/1. .23/2, del 449/2. 474/2, 457, 456, 455/1, 455/2. .24, .25, del 451. del 450. '.21/2, del 739, del 738. del 737, 736 vse v k. o Vonarje:
2.	del 94/1. del 100/1. del 101/1. 106. .20. 102. del
94/2, del 100/2. 99	101/2. 105.1. 106. 105/2. 107, .100.
115, 117. 108. del 109. del 110/1. del 111/1. 111/2. 111/3. del 113. 114. 116. del 118 del 119, del 130, de! 131. del 135, vse k o. Vidoviča.
3.	del 1, 2/1, 2/2, 3/l„ 3/2. del 230, del 231. del 276/1,
.96, .68. del 277/1.,277/2. del 278. 279, 3/3. del 4. 5. 6/1, del 332, del 268/1 del 276/2. 96. 6/2, 5/3, 8. 10. 16. 11/1» 11/2, 11/3. 12/1. 12'2, 14." 33. 17, 18. 19/1, 19/2. 26. 28. del 30. del 31. de! 87/1. del 87/2, 20/1, 20/2. 22/1. 22/2. 23, 24/1 24/2. del 25/1. del 25/2. 29. del 229. 34. 35. 36. del 94, 37, 39/1. 39/2. 41. 48. 63. 43, 44. 45. del 69/1. 69/2. del 95. del 96. 97.	del	99.	del 107.	del	108.	109,
del 112/1. .del 112/2 del	114.	46.	47. 49/1.	49 2. 50,	del
51/2, de! 62/2. del 623 62/4. 62/5. del 83, del 86. del 52/1, del 52/2. del 53, del 55, 280, 64. 65, de! 56/2. 62/1, 62/6. 67, 68,. del 70, del 78/2. del 78/4, del 76, 281, del 282, del 283. vse v k. o. Nimno.
4.	del 519, 520, del	525,	del	526, del	528,	del	521,
532/1, 522, 523. 524, del	529,	530,	531, del	533,	del	551,
del 534/2. del 536, 535, 539. del 547/1. del 548, del 496/1. del 496/2. del 495, 540. del 573. 541. 542. 546/1, 552, 554, 555, .22, del ’458. del 250, 543. 544. 545, del 582, 549/1. 550/1, 550/2, 549/2. 549/3. 553, del 267. del 266, del 556, del 557/2, 557/1, del 558. del 559, del 564/2. del 565, 566. del 563, del 567, del 578/1, del 570/1. del 570/2, del 574, del 582, del 575, del 576, del 577, del 581, vse k. o. Ranjkovec.
2.	člen
Lokacija vodne akumulacije Vonarje je skladna z urbanističnim programom občine Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
S tem odlokom je v smislu 15. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe ugotovljen splošni interes.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-38/74-1
Šmarje pri Jelšah, dne 26. aprila 1974.
Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 559.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Ur! list SRŠ, št. 36/64, 43/67, 40/68, 43/70 in 4/74) ter 152. in 153. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1974
1.	člen
Proračun občine Vrhnika za leto 1974 obsega:
—	dohodek v znesku	11.924.000
—	razporejene dohodke	11.238.460
—	nerazpm-ejene dohodke (tekoča
proračunska rezerva) v znesku	685.540
2.	člen
■	•	^	v ,	V
Od dohodkov občine za leto 1974 pripada rezervnemu skladu občine 1 °/o vseh proračunskih dohodkov.
3.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo dosežerii'v višini 1. člena tega odloka, bo izvršni svet Skupščine občine Vrhnika, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev razporejene v postavkah glavnih namenov 02, 04 in 11. O tem ukrepu mora. izvršni svet obvestiti Skupščino občine Vrhnika 'in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost posameznih državnih organov in družbenopolitičnih organizacij, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ali nižjem znesku kot bi jim pripadala.
5.	člen '
Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v državnih organilf z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem trimesečju leta 1974, zagotavlja izvršni svet Skupščine občine Vrhnika iz sredstev proračuna.
V primeru, da uskladitve osebnih dohodkov delavcev v občinskih državnih organih ne bo mogoče
izvesti, bo izvršni svet Skupščine občine Vrhnika predlagal ustrezno spremembo proračuna.
6.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1974 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Za izvajanje določb prvega odstavka tega člena ter za zakonito smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, računovodja pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1974 morajo izvrševati sklepe in priporočila skupščine občine in njenih organov, ki, so povezana s finančnimi izdatki v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti,' ki bi presegale zneske določene' za leto 1974 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti'določene z občinskim odlokom ali s kakšnim drugim ■ aktom Skupščine občine Vrhnika oziroma z aktom izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika izdanim na podlagi odloka.
Obveznosti iz šestega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje.
7.	člen
Sredstva s'e razporejajo na ustrezne račune naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so dana:
—	državnim organom
—	skladu krajevnih skupnosti
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom
—	skladu za kmetijstvo
Sredstva za redno dejavnost_ po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno po dvanajstinah.
8.	člen
Državni organi v skladu z odlokom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Kot svoja sredstva uporabljajo tudi sredstva, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
'	9. člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev za negospodarske investicije
—	o uporabi sredstev — nerazporejeni dohodki
10.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za proračun, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega
in računovodskega poslovanja uporabnikov, sredstev občinskega. proračuna ter kontrolo investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna.
'	11. člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
.12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1974.
St. 3/1-010-07/74
Vrhnika, dne 18. aprila 1974.
Predsednik,
skupščine občine Vrhnika
Marjan Krmavner, inž. 1. r.
Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1974
dohodkov ’	vrsta dohodka		Dohodki .skupaj	Razporeditev dohodkov namena	.»		Skupaj
1.	Davki	10,126.000	01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
2.	Takse	635.000	''	nih skupnosti	4,726.895
3.	Dohodki upravnih organov in		02	Narodna obramba	275.000
	drugi dohodki	358.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
4.	Presežek dohodkov po proračunu			nizacij in društev	659.716
	za leto 1973	805.000	04	Negospodarske investicije	1,201.907
Skupaj
05
07
08
09
10 11
15
16 17
Dejavnost izobraževanja in vzgoje	90.000
Kulturnoprosvetna dejavnost	317.767
Socialno skrbstvo	1,586.421
Zdravstveno varstvo	161,225
Komunalna dejavnost	20.000
Dejavnost krajevnih skupnosti	1,000.000
Gospodarske investicije	40.256
Intervencije v gospodarstvu	1,038.000
Tekoča proračunska rezerva in sredstva za solidarno prelivanje	685.540
Izločena sredstva rezerv	121.273
11,924.000
Skupaj
11,924.000
560.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnike (Ur. list SRS, št. 11/74), 168. in 173. člena začasnega poslovnika občinske skupščine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na 1. seji zbora združenega dela, na 1. seji zbora krajevnih skupnosti in na 1. seji družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o volitvah in imenovanjih
I.	Izvolijo še:
1.	Branko Stergar, dipl. inž. — za predsednika občinske skupščine Vrhnika
2.	Tone Krašovec, dipl. pravnik — za podpredsednika občinske skupščine Vrhnika
3.	Andrej Vidovič, kemijski tehnik — za predsednika zbora združenega dela
4.	Marcel Turk, mizar — za namestnika predsednika zbora združenega dela
5.	Rudi Dobrovoljc, avtomehanik • — za predsednika zbora krajevnih skupnosti
6.	Stanko Savič, dipl. pravnik — za namestnika predsednika zbora krajevnih skupnosti
7.	Emilija Bradač, učiteljica — za predsednico družbenopolitičnega zbora
8.	Anton Sokač, usnjarski tehnik, za namestnika predsednika družbenopolitičnega zbora.
II.	V izvršni svet se izvolijo:
1.	Marjan Krmavner, inž. — predsednik
2.	Jože Blažič, dipl. inž. — član
3.	Andrej S k r t, inž. — član
4.	Helena P e 1 a n , — član
5.	Milan Palatinus — član
6.	Miloš M a uri — član.
7.	Vinko Markelj — član
8.	Nada Žnidaršič — član
9.	Stane Novačan — član
10.	Krsto Aleksič — član
III.	V skupščinske komisije in odbor se izvolijo:
Komisija za družbeni nadzor predsednik
■ 1. Franc Drašler namestnik predsednika
2.	Majda Mele tajnik
3.	Vinko Markelj člani
4.	Tomislav Pejič
5.	Jože Malavašič
6.	Gorazd Vrhovec
7.	Milica S t i v a n
Komisija za odlikovanja-in priznanja Predsednik
1.	Franc Fortuna namestnik
2.	Leopold R a p u ž tajnik
3.	Albina Poglajen
URADNI LIST SRS
•__ \
člani
4.	Tončka Permoser
5.	Anton H o m o v e c
6.	Vlado Kocjančič T Franc Sodnikar
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vpraSanja
predsednik
1.	Tone Krašovec namestnik
2.	Mihaela Verbič tajnik
3.	Drago Debeljak člani
4.	Blanka Leskovec ' 5. Miloš M a u r i
6.	Marko Istenič
7.	Polde R a p u ž
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV
predsednik L Avgust Kobi namestnik predsednika
2.	Miloš Čiča tajnik
3.	Anica Kirn člani
4.	Jože Stanonik
5.	Viktor Kirn
6.	Viktor Klobučar
7.	Polde Palčič
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja
predsednik
1.	Franc Strelec namestnik predsednika v 2. Jože V i n t a r tajnik
3.	Veselka Mladenovič član
4.	Maks Hrovatin namestnik
5.	Henrik Sedlar član \
6.	Pavla Maksimovič . namestnik
7.	Franc Kranjc član
8.	Janez Pečar namestnik
9.	Lenart Popit član:
10.	Tilka Petrič namestnik
H.	Vlado Kocjančič
v
Odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
predsednik
I.	Stane Bulc namestnik predsednika
2.	Jaramaz Jugoslav
I
tajnik
3.	Jože Marinč člani:
4.	Dane Velkavrh
5.	Anton Klasinc
6.	Rajko Karan
7.	Franc Petrovčič
8.	Stane J a p e 1 j
9.	Marta G r a c e 1 j
Mandat članov komisije in odbora traja 4 leta.
IV.	La pooblaščence za sklepanje zakonskih zvez se izvolijo
1.	Branko Stergar, dipl. inž.
2.	Janez V i n t a r
3.	Vlado Mejač
4.	Otmar Jeršinovec
V.	Imenujejo se:
1.	Čedo Vuga za v. d. načelnika oddelka za gospodarstvo in finance
2.	Vinko Markelj za načelnika davčne uprave
3.	Anton Borštnar za načelnika oddelka za ljudsko obrambo
4.	Miloš Rijavec za načelnika oddelka za notranje zadeve
5.	Helena P e 1 a n , za načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe
6.	Andrej S k r t, inž. za načelnika geodetske uprave •
7.	Ivan Kobal za načelnika oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb
VI.	Imenuje se:
Drago Debeljak za sekretarja občinske skupščine.
VII.	Potrdi se:
sklep delovne skupnosti Doma počitka Vrhnika o imenovanju Nade Žnidaršič za direktorico zavoda.
St. 1/1-020-20/74 Vrhnika, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Rudi Dobrovoljc 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora Emilija Bradač 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 561.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 139., 140. in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu komisije za volitve in imenovanja
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-19/74-1
Žalec, dne 29. aprila 1974.	'
Predsednik \ Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
1.	Komisija za volitve in imenovanja je stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Komisija za volitve in imenovanja ima devet članov. Člane imenuje skupščina izmed delegatov vseh zborov občinske skupščine ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v občini.
3.	Komisija za volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
—	preučuje predloge za imenovanja, izvolitve in razrešitve, ki so v pristojnosti občinske skupščine ter daje tej ustrezne predloge,
—	odloča o višini mesečnih nadomestil osebnih dohodkov ter drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem občinske skupščine na podlagi sklenjenega družbenega dogovora,
—	opravlja druge zadeve, ki jih naloži občinska skupščina.
4.	Strokovne zadeve za komisijo za volitve in imenovanja opravlja sekretariat občinske skupščine.
5.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-18/74
Žalec, dne 29. aprila 1974.
,.	Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
563.
Zbor združenega dela Skupščine občine Žalec je na podlagi 139., 140. in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS,_ št. 9/74) na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela
1.	Ustanovi se komisija za verifikacijo pooblasti! in za imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela. —'
2.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela ima tri člane. Člane imenuje zbor združenega dela izmed delegatov zbora združenega dela.
3.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela opravlja zadeve, ki so v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov zbora združenega dela.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po ‘objavi v Uradnem listu SRS.
Št, 020-20 74-1
Žalec, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
zbora združenega dela Skupščine občine Žalec Rafko Mlakar i. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
562.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 139., 140. in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo
1.	Ustanovi se svet za ljudsko obrambo kot stalno delovno telo občinske skupščine.
2.	Svet za ljudsko obrambo ima trinajst članov-Sestavo in pristojnosti sveta določi občinska skupščina v skladu z zakonom.
Predsednik sveta za ljudsko obrambo je predsednik občinske skupščine.
3.	Strokovne zadeve sveta za ljudsko obrambo opravlja oddelek za ljudsko obrambo Načelnik oddelka za ljudsko obrambo je po svojem položaju tajnik sveta za ljudsko obrambo.
564.
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Žalec je na podlagi 139.. 140. in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti
1.	Ustanovi se komisija za veritikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti.
2.	Komisije za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti ima tri člane. Člane imenuje zbor krajevnih skupnosti izmed delegatov zbora krajevnih skupnosti.
3.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti
opravlja zadeve, ki so v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov zbora krajevnih skupnosti.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
1.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec oblikujejo skupino delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije.
St. 020-20/74-1
Žalec, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Žalec
Karel Kač 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
565. •
Družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec je na podlagi 139., 140. in. 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi komisije za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora
1.	Ustanovi se komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora.
2.	Komisija1 za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora ima tri člane. Člane imenuje družbenopolitični zbor izmed delegatov tega zbora.
3.	Komisija za verifikacijo pooblastil in za imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora opravlja zadeve, ki so v zvezi z verifikacijo pooblastil in imunitetnimi vprašanji delegatov družbenopolitičnega zbora.
4.	Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-20/74-1	,
Žalec, dne 29. aprila 1974.
Predsednik	Predsednik
družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec Skupščine občine Žalec	Vlado Gorišek,
Ludvik Semprimožnik 1. r. dipl. kmet. inž. 1. r.
566.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 77. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) 117. in 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. aprila 1974 sprejela
ODLOK
o oblikovanju skupine delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije
\	2. člen
Skupina šteje deset delegatov.
V	skupino delegira zbor združenega dela štiri de-
legate, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pa vsak po tri delegat/e. *	i
3.	člen
Sedež skupine delegatov je pri skupščini občine Žalec.
4.	člen
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da 'sklicuje skupino na zasedanje.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije.
5.	člen
Na zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata.
Če pošlje skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot ima v zboru delegatskih mest. se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopa) posamezni delegat.
Pri določanju delegata za zasedanje zbora občin, mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil le-ta neodložljivo zadržan.
6.	člen
Stališča, ki jih mora delegat zastopati v zboru občin se določijo in uskladijo na zasedanju skupine delegatov.
V	skupinah delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča s sporazumom vseh delegatov.
Če v skupini delegatov hi mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh'delegatov zato, ker sp posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupini.
7.	člen	. •'
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v zboru občin Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi in' splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
8.	člen
Delegat je za svoje delo in ravnanje v zboru občin Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren vsem trem zborom občinske skupščine, ki so ga v skupino izvolili.
Delegat je zborom občinske skupščine dolžan poročati o delu zbora občin Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v zboru občin Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov.
9.	člen
Zbori občinske skupščine se obvezujejo, da bodo svoje delegate v skupini redno seznanjali o vseh pomembnih vprašanjih življenja in dela v občini.
16. člen
Skupina delegatov bo sodelovala tudi s skupinami delegatov v drugih okoliših celjske regije in Zasavja zaradi medsebojnega obveščanja, usklajevanja dela in zavzemanja stališč.
11.	člen
Administrativno tehnična dela za skupino delegatov opravlja pristojna služba občinske skupščine, pri kateri je sedež skppine.
Stroški za administrativno tehnična dela, potni in drugi stroški prihoda delegatov, na zasedanje skupine delegatov se krijejo, kot določa zakon oziroma drug predpis.
12.	člen
Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine, pri kateri je sedež skupine. •
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-6/74-1	.
Žalec, dne 29. aprila 1974.
Predsednik
Skupščine Občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
567.
Zbor združenega dela Skupščine občine Žalec je na podlagi 71. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 7/74) 117. in 127. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji dne 29. aprila 1974 sprejel
l
OpLOK
o oblikovanju skupine delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje gospodarstva
1.	člen
Zbor združenega dela Skupščine občine Žalec oblikuje skupino delegatov zaradi delegiranja delegata v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
2.	člen
Skupina šteje 12 delegatov.
3.	člen
Sedež skupine delegatov je pri Skupščini občine Žalec.
4.	člen
Skupina delegatov določi izmed sebe predsednika skupine in njegovega namestnika. Naloga predsednika skupine delegatov je, da opravlja organizacijske posle za skupino delegatov in da sklicuje skupino na zasedanje.
Predsednik skupine podpisuje pooblastila delegatom, ki so določeni za zasedanje Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije.
5.	člen
Na zasedanje Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije pošilja skupina delegatov enega delegata.
Ce pošilja skupina delegatov na zasedanje zbora več delegatov, kot ima v zboru delegatskih mest, se v pooblastilu določi, o katerih vprašanjih bo skupino delegatov zastopal posamezni delegat.
Pri določanj u delegata za zasedanj e zbora združenega dela Skupščine SR Slovpni j e, mora skupina delegatov predvideti tudi namestnika, ki bo delegata nadomestil v primeru, če bi bil ie-ta neodložljivo zadržan.
6.	člen
Stališča, ki jih mora delegat zastopati v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije se določijo in uskladijo na zasedanju skupine delegatov.
V skupini delegatov se usklajujejo stališča oziroma oblikujejo skupna stališča's sporazumom vseh delegatov.
Ce v_ skupini delegatov ni mogoče oblikovati skupnega stališča s sporazumom vseh delegatov zato, ker ker so posamezni delegati drugačnega mnenja, se oblikuje skupno večinsko mnenje. Za tako mnenje oziroma stališče mora glasovati tričetrt delegatov v skupini.
7.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije, ravna delegat v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupine delegatov, kakor tudi v skladu s skupnimi ih splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar je samostojen pri opredeljevanju in glasovanju.
8.	člen
Delegat je za svoje delo in ravnanje v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije odgovoren skupini delegatov, za svoje delo v skupini delegatov pa je odgovoren zboru združenega dela občinske skupščine, ki ga je v skupino izvolil.
Delegat v skupini delegatov je zboru združenega dela občinske skupščine dolžan poročati o delu Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. O svojem delu v Zboru, združenega dela Skupščine SR Slovenije je dolžan poročati tudi skupini delegatov.
9.	člen
Zbor združenega dela občinske 'skupščine se obvezuje, da bo svoje delegate v skupini delegatov redno seznanjal o vseh pomembnih vprašanjih življenja in dela v občini.
10.	člerf
Skupina delegatov, bo sodelovala tudi s skupinami delegatov v drugih okoliših celjske regije in Zasavja zaradi medsebojnega obveščanja, usklajevanja dela in zavzemanja stališč.
11.	člen
Administrativno tehnična opravila za,skupino delegatov opravlja pristojna služba občinske skupščine, pri kateri je sedež' skupine. ,
Stroški za administrativno tehnična opravila, potni in drugi stroški prihoda delegatov na zasedanje skupine delegatov se krijejo, kot določa zakon oziroma’ drug predpis.	',
12.	člen
Prvo sejo skupine delegatov skliče predsednik občinske skupščine pri kateri je sedež skupine.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-6/74-1
Žalec, dne 29. aprila 1974.
Predsednik	Predsednik
Skupščine občine Žalec zbora združenega dela Vlado Gorišek,	Skupščine občine Žalec
dipl. kmet. inž. 1. r.	Rafko Mlakar 1. r.
568.
Skupščina občine Žalec izdaja na podlagi 125. in 139. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/ 74) in po sklepu seje vseh treh zborov z dne 29. aprila
1974
SKLEP
Imenuje se komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Žalec v naslednjem sestavku:
1.	Š p e g 1 i č Franc, delegat družbenopolitičnega zbora, zaposlen v Kombinatu Hmezad Žalec, kot predsednik
2.	Ulaga Vili, delegat družbenopolitičnega zbora, zaposlen v Ferralitu Žalec, kot član
i 3. Šuster Edi, delegat družbenopolitičnega zbora, zaposlen v TN Polzela, član
4.	Ceh n e r Marija, delegat družbenopolitičnega zbora, invalidska upokojenka iz Žalca, kot član
5.	Cigler Irena, predstavnica Obč. konference ZMS Žalec, zaposlena v Garantu Polzela, kot član
6.	Godler Zorka, delegat delegacije Krajevne skupnosti Liboje, zaposlena v Keramični industriji Liboje, kot član
7.	Zakonjšek Martin, delegat družbenopolitičnega zbora, zaposlen v Stanovanjsko komunalnem podjetju Žalec, kot član
8.	Petrove Miro, delegat delegacije Minerve Žalec, zaposlen v Minervi Žalec, kot član
9.	N a r a k s Herta, delegat ” družbenopolitičnega
zbora, zaposlena v Zdravstvenem domu Žalec, kot član.	•	,
Št. 020-18/74-1/4
Žalec, dne 7. maja 1974.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
. Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
'skupnost zdravstvenega varstva
IN ZAVAROVANJA MARIBOR
563.
Zaradi uresničevanja ustavnega načela enakopravne, svobodne in neposredne menjave dela pri zadovoljevanju potreb v zdravstvenem varstvu in zaradi uresničevanja skupnih interesov v zdravstvenem zavarovanju
predlaga
začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem, združenim v svojih asociacijah, kot uporabni^-, kom zdravstvenega varstva in	,
delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih zdravstvene dejavnosti kot izvajalcem zdravstvenega varstva, da po načelih vzajemnosti in solidarnosti
sklenejo
po 12. in 13. členu družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog jn o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uresničevanju programskih nalog na področju zdravstva in o združevanju 'sredstev za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974
1.	člen
Delovni ljudje, ki v skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (v nadaljnjem besedilu: skupnost) zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter' interese na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja. ,si zagotavljajo, s tem sporazumom v okviru osnovnega zdravstvenega varstva splošno ambulantno in zobozdravstveno varstvo z zobnimi prote-tičnimi sredstvi, ' dispanzersko in patronažno varstvo ter oskrbo z zdravili, nadalje ambulanto specialistično zdravstveno varstvo, bolnišnično zdravljenje in njegovo nadaljevanje v naravnih zdraviliščih, protetična in ortotična sredstva ter druge zdravstvene pripomočke, prevoze z reševalnimi vozili .in povračilo potnih stroškov v zvezi z. uveljavljanjem zdravstvenega varstva, delavci in z njimi izenačeni delovni ljudje pa še denarna nadomestila, in druge denarne dajatve iz zdravstvenega zavarovanja- — po programu, ki je bil v javni razpravi družbeno priznan in potrjen, na enaki ravni, v enakem obsegu in kakovosti kot v letu 1973, povečanem skladno s porastom števila prebivalstva in večjo intenziteto na področju zdravstvenega varstva zaradi izenačenih pravic kmetov z delavci.
2.	člen
V tem okviru mora biti zagotovljeno ustreznejše zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev pri delu in v zvezi z delom ter zdravstveno varstvo otrok pri sistematskih pregledih, nadalje uresničene odločitve, sprejete na referendumu o izenačevanju zdravstvenega' varstva kmetov z delavci in s samoupravnim
sporazumom o dograditvi- splošnih bolnišnic Maribor in Ptuj, ter sprejeti ukrepi za omiljevanje razlik v ravni zdravstvenega varstva na območju posameznih občin v skupnosti.
3.	člen
Vrednotenje sprejetega programa za leto 1974 ob uresničevanju načel iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih-nalogah v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 45/73) pokaže, da bo skupnost potrebovala:
Namen	Znesek din	Strukturni odstotek
— za -zdravstveno varstvo	373,217.420	75,35
— za denarne dajatVe	60,889.500	12,29
— za ostale dajatve	13,370.670	2,70
— za zdravstvene investicije	38,706.800	7,82
— za .obvezno rezervo	9,130.000	1,84
Skupaj	495,314.390	100,00
4.	člen
Sredstva za uresničevanje programskih nalog bo skupnost zagotovila iz naslednjih virov:
—	iz prispevkov od osebnega dohod- znesek ka delavcev in delovnih ljudi, ki oprav-.
Ijajo samostojno poklicno dejavnost	349,509.9*0
—	iz dohodka temeljnih organizacij
združenega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti oziroma dohodka delovnih ljudi,-ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost in zasebnih delodajalcev	57,238.680
—	iz prispevka skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za zdravstveno varstvo uživalcev pokojnin, invalidnin in oskrbnin	54,500.400
—	iz prispevkov od osebnega dohodka
iz kmetijske dejavnosti	18,200.000
—	iz drugih dohodkov in pavšalnih
prispevkov	*	9,758.600
—	iz dohodkov po mednarodnih sporazumih o socialni varnosti	6,106.800
Skupaj	■	495,314.390
V predvidenih virih so zajeta tudi sredstva za pre-nešene obveznosti družbenopolitičnih skupnosti v zvezi s sofinanciranjem zdravstvenega zavarovanja kmetov v znesku 8,310.480 din, ki jih je treba zbrati pri rednih zavezancih prispevkov.
5.	člen
Zaradi prenosa obveznosti SR Slovenije na samoupravne interesne skupnosti mora skupnost poleg sprejetih in ovrednotenih lastnih programskih nalog v letu 1974 zagotoviti še sorazmeren del sredstev, potrebnih za zadovoljevanje skupnih potreb vseh skup-rtosti zdravstvenega varstva in. zavarovanja v SR Sloveniji, med katerimi je tudi 20 "/c delež za izgradnjo splošne bolnišnice Maribor za leto 1974 v višini 21,169.604 din.
Na skupnost odpade prispevek v višini 19,335.890 din, v katerem je zajet tudi delež v znesku 1,900.000 din za solidarnostni sklad, iz katerega se zagotavljajo sredstva za pospeševanje razvoja zdravstvenega varstva na manj razvitih Območjih v SR Sloveniji.
6.	člen
Iz potrebnih sredstev za poslovanje skupnosti v ,letu 1974 sledijo naslednje stopnje oziroma višina prispevka:
A.	za zdravstveno zavarovanje delavcev
1)	iz osebnega dohodka	8,11 °/o
2)	iz dohodka temeljnih organizacij zdru-
ženega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti, oziroma dohodka delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in zasebnih'delodajalcev	1,77 “/o
B.	za zdravstveno zavarovanje kmetov
1)	prispevkov od katastrskega dohodka
od negozdnih površin in dohodka	iz	gozda	31 %>
2)	pavšalni prispevek na zavarovano gospodarstvo	466	din
Prispevek za druge kategorije	zavarovancev in
uživalcev zagotovljenega zdravstvenega varstva bo določila skupnost v razmerju z zgoraj navedenimi prispevki.
7.	člen
Ce bodo gibanja v letu 1974 odstopala od predvidevanj v resoluciji o družbenoekonomski politiki, in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 in v zvezi s tem tudi odstopal dotok sredstev od predvidevanj po tem sporazumu, se vrednotenje programa uskladi s temi gibanji. Ta uskladitev se opravi v rokih, ki jih določa družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, t. j. po stanju
30.	junija 1974 in 30. septembra 1974.
„	8. člen
*
Poseben 10-članski odbor, sestavljen iz enakega števila delegatov uporabnikov zdravstvenega varstva, ki so pristopili k temu sporazumu, in delegatov izvajalcev .zdravstvenega varstve, spremlja izvajanje samoupravnega sporazuma, seznanja ob rokih iz 7. člena s svojimi ugotovitvami njegove podpisnike, razlaga posamezne določbe sporazuma, predlaga ukrepe za njegovo uresničevanje ter izreka opomine in javne opomine kršiteljem samoupravnega sporazuma.
9.	člen
Za Uresničitev veljavno sprejetega sporazuma potrebne samoupravne akte bodo organi skupnosti sprejeli do 30. aprila 1974.
10.	člen
- Spore,' ki bi nastali med udeleženci tega samoupravnega sporazuma, bo reševala arbitraža, v katero imenuje vsaka sporna stran po dva člana. Arbitri izberejo skupnega nevtralnega predsednika arbitraže.
11.	člen
Udeleženci tega sporazuma sprejemajo z njegovo sklenitvijo družbenopolitično in pravno odgovornost, ki izhajata iz medsebojne in svobodne menjave dela v okviru skupnosti.
12.	člen
Ta sporazum velja, ko ga sprejme večina njegovih udeležencev in ga v imenu teh sklenejo njihovi pooblaščeni organi.
St. 022-127/74
Maribor, dne 29. marca 1974.
Začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik skupščine Leo Čepič 1. r.
Iz poročil koordinacijskih komisij za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o splošni in skupni porabi za leto 1974 v vseh podravskih občinah je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 ugotovila, da je samoupravni sporazum veljavno sklenjen.
Maribor, dne 26. aprila 1974.
Začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
, Predsednik skupščine'
Leo Čepič 1. r. ,
570.
Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in po 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Ur. -1. SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-839/72 — v nadaljnjem besedilu: statut skupnosti) ter 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 44-1025/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela
' SKLEP
o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja,
. ki so določene s statutom skupnosti
1
Stopnja prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, se določi na 8,11 odst. od kosmatih osebnih dohodkov.
' 2
Stopnjo prispevka iz 1. točke sestavljajo:
—	prispevek za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, v višini 6,81 %>;
—	prispevek zaradi združitve delavskega in kmečkega zavarovanja v višini 0.53;
—	namenski prispevek za zbiranje sredstev zaradi dograditve splošne bolnišnice Maribor in splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj v višini 0,77 %.
3	.
Prispevek se obračunava in plačuje od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik združenega dela.
>4
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene' s statutom skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 12-314/73).
5
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3. člen zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Ur. 1. SRS, št. 45-378 in št. 13-87/74) od 1. januarja 1974 dalje.
St. 022-123/1974
Maribor, dne 26. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik Leo Čepič 1. r.
571.
Po 69. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26-147/70 in 51-296/71) in po 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Ur. 1. SRS, št. 42-431/70,' 46/70 in 42-889/72) ter 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 55-1234/72) V zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 44-1025/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo se določi na 1,77 %> od kosmatih osebnih dohodkov.
2.
Prispevek se obračunava od kosmatih osebnih dohodkov iz vseh oblik združenega dela, bremeni pa dohodek temeljnih organizacij združenega dela oziroma in sredstva drugih organizacij in delovnih skupnosti ter lastna sredstva zasebnih delodajalcev.
3
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo (Ur. 1. SRS, št. 12-316/73).
'	4	‘
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3. člen zakona o- začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti, na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Ur. 1. SRS, , št. 45-378 in št. 13-87/74) od 1. januarja 1974 dalje.
St. 022-122/1974
Maribor, dne 26. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik
Leo Čepič I. r.
/
572.
Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71) in 3. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Ur. 1. SRS, št. 42-431/70,. 46/70 in 42-889/72) ter 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 44-1025/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela
1
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje so dolžni plačevati za svoje delavce, ki so na neplačanem dopustu ali (opravičeno ali neopravičeno) izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka po predpisih o medsebojnih razmerjih v združenem delu prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela po stopnji 7,39 °/o od kosmate osnove.
2
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila katera od okoliščin iz 1. točke tega sklepa.
3
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čaš, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela (Ur. 1. SRS, št. 12-315/73).
4
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3. člen zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45-378/73 in št. 13-87/74) od 1. januarja 1974 dalje.
St. 022-121/1974
Maribor, dne 26. aprila 1974.,
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja ' Maribor
Predsednik
Leo Čepič 1. r.
573.
Po 68. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon) in 3. točki 122, člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Ur.' 1. SRS, št. 42-431/70, 46/70 in 42-889/72 — v nadaljnjem besedilu: statut skupnosti) ter 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS, št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. 1.
SRS, št. 44-1025/73), je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. čl. zakona
I
Za kategorije zavarovancev iz 6. in 7. točke prvega odstavka 14. člena in iz 15. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih:
Tek.
št.
1.
2.
3.
4.
Kategorija
Mesečni
pavšalni
znesek
din
Jugoslovanski državljani, ki prejemajo pokojnino ali invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno (5. točka I. odstavka 14. člena zakona) in morajo sami plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje	-	128
Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka, če delajo polni delovni čas — 6. točka, I. odstavka 14. člena zakona	107
Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni ali drugi organizaciji, V šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 7. točka I. odstavka 14. člena zakona — in učenci strokovnih šol, gimnazij ter študenti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar so na obvezni ali neobvezni praksi	.43
Osebe iz 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer so same zavarovane	128
Vse osebe iz te točke so zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene s statutom skupnosti, osebe pod tek. št. 2 in 3 pa so zavarovane tudi za primer nesreče pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo.
II
Za kategorije oseb iz 29. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih:
Tek.
št.
Kategorija
Mesečni
pavšalni
znesek
din
1. Uživalci stalnih priznavalnin oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1.
, točka I. odstavka 29. člena zakona	107
2., Osebe na prdstovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa — 2. točka I. odstavka 29. člena zakona	79
Tek.
3.
Učenci
določeni
Kategorija
Mesečni
pavšalni
znesek
din
strokovnih šol pod pogoji, ki so za otroke zavarovancev-delavcev
— 3. točka I. odstavka 29. člena zakona	35
4.	Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja: vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev-delavCev — 4. točka I. odstavka 29. člena zakona 31
5.	Osebe na šolanju, strokovnem izpopolnje-
vanju ali na podiplomskem študiju, ki so prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta — 5. točka I. odstavka 29. člena zakona	HO
6.	Osebe, ki jih pošlje delovna ali druga or-
ganizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. točka I. odstavka 29. člena zakona	79
7.	Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan
— 7. točka I. odstavka 29. člena zakona 31
8.	Osebe, kj se pri opravljanju dolžnosti po
predpisih o varstvu pred požarom' ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem -ali izpopolnjevanjem poškodujejo ali zaradi, te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo — 8. točka I. odstavka 29. člena zakona	31t
9.	Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju naiog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo —
9.	točka I. odstavka 29. člena zakona	31
10.	Osebe, ki so na predvojaškem pouku — ta-
borjenju — 10. točka I. odstavka 29. člena zakona	18
11.	Uživalci invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zakona zavarovani za vse ■zavarovane primere, taki uživalci so za-
' varovani samo za primer, če jim ie potrebno zdravljenje v zvezi s ■ poškodbo ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, za-, radi katere imajo pravico- do invalidnine — 11. točka I. odstavka 29. člena zakona 62
Osebam iz te točke so zagotovljene obvezne oblike zdravstvenega varstva in pravice iz zdravstvenega varstva, ki so določene s statutom skupnosti.
III
Za kategorijo oseb iz 30. člena zakona se določijo
prispevki za, zdravstveno varstvo v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih
pavšalnih zneskih.
Tek.
št.
v
Kategorija
Mesečni
pavšalm
znesek
din
Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. točka I. odstavka 30. člena zakona
Tek.
št.
2.
3.
Kategorija
Mesečni
pavšalni
znesek
din
Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti ' višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom v šolskih delavnicah in učilnicah — 2. točka I. odstavka 30. člena zakona	14
Pripadniki teritorialnih enot in civilne za-
ščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. točka I. odstavka 30. člena zakona	14
4.	Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo-
jaške vzgoje — 4. točka I. odstavka 30. člena zakona	14
5.	Osebe, ki se udeležujejo organiziranih jav-
nih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. točka I. odstavka 30. člena zakona	14
6.	Osebe, ki pretrpijo poškodbe na določenih javnih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesrčče pri delu —r 6. točka
I.	odstavka 30. člena zakona	14
Osebam iz te točke je zagotovljeno zdravstveno varstvo z'a nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
IV
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za upokojence in uživalce pravice do poklicne 'rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki so zavarovani pri skupnosti (5. točka I. odstavka 14. člena zakona), prispevek' za zdravstveno zavarovanje po stopnji 10,00% od izplačanih pokojnin, invalidnin in oskrbnin.
V
Zavod za zaposlovanje plačuje za vse osebe, ki so začasno izven delovnega ■ razmerja, dokler so redno prijavljene pri zavodu (4. točka I. odstavka 14. člena zakona), prispevek za zdravstveno zavarovanje po prispevni stopnji 9,70 % od osnove, določene v drugem odstavku te -točke.
Osnova za izračun prispevka je čisti povprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda za zaposlovanje tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo.
X	VI
Za zavarovance po 15. členu zakona in za zavarovance, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se plačujejo prispevki od doseženega čistega osebnega dohodka, ki ga prejemajo v domači in tuji valuti.
Zavarovane osebe iz prejšnjega odstavka, katerih znesek čistega osebnega dohodka ne dosega zneskov spodaj navedenih pavšalnih osnov, pa plačujejo prispevek od naslednjih čistih mesečnih pavšalnih zneskov.	*
62
din
1.	osebe brez strokovne izobrazbe in nekva-
lificirani delavci	'	3.000
2.	osebe z nižjo strokovno izobrazbo in priučeni delavci	3.700
3.	osebe s poklicno srednjo Solo in KV delavci	4.300
4.	osebe s srednjo strokovno izobrazbo in
VK delavci	4.800
5.	osebe	z	višjo	strokovno	izobrazbo	5.500
6.	osebe	z	visoko	strokovno	izobrazbo	7.200
Prispevki po tej točki se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stropnjah za vse zagotovljene'oblike zdravstvenega varstva, ki se preračunavajo na neto stopnje.
Zneski mesečnih pavšalnih osnov se letno valorizirajo s količnikom porasta poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti.
Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega prispevka v valuti, v kateri. so izplačani osebni dohodki.
Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po predpisih pristojnih zveznih in republiških organov o zagotavljanju neblagovnih in blagovnih deviznih plačil, celoten prispevek v dinarjih.	^
VII
Z ; dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev tn oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in 30. členu zakona (Ur. ,1. SRS, št. 12-317/73).
•f''
vm
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa_ se glede na 3. člen zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti, na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Ur. 1. SRS, št. 45-378 in št. 13-87/74) od 1. januarja 1974 dalje.
St. 022-118/1974
Maribor, dne 26. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik Leo Cepič 1. r.
574.
Po 90. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 25-147/70 in 51-295/71) in .prvem odstavku 56. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Ur. 1. SRS, št. 42-434/70 in 46/70) ter
10.	členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS. št. 55-1234/72) v zve-, zi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur, 1. SRS, št. 44-1025/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1974
' 1
Stopnja prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci — kmetje, se določi na’31 "/o od katastrskega dohodka in na pavšalni znesek 466 din na zavarovano gospodarstvo, iz katerega se izloči pavšalni znesek 80 din za investicije v zdravstvu.
2
Stopnja prispevka, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov, se določi na 3,60 %.
3
Osnova za odmerjanje, in plačevanje prispevka od katastrskega dohodka je katastrsici dohodek od negozdnih površin in dohodek iz gozda.
4
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 2. točke tega sklepa je kosmati zaslužek.
5
Z dnem,, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov Maribor za leto 1973, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12-318 73.
6
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se glede na 3, člen zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti /v prvem trimesečju 1974. (Ur. 1. SRS, št. 45-378 in št.
18-87/74) od 1. januarja 1974 dalje.
•
St. 022-119/74
Maribor, dne 26. aprila 1974.
Skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik Leo Cepič 1. r.
575
Po 93. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju in o 'obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26-147/70 in 51-295/71 — v nadaljnjem besedilu: zakon) in 60. členu statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Ur. 1. SRS, št. 42-434/70 in 46/70 — v nadaljnjem besedilu: statut) ter 10. členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS. št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Ur. 1. SRS. št. 44-1025/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb. ki so izenačene v pravicah z zavarovanimi osebami v zdravstvenem zavarovanju kmetov
Za osebe iz 3. člena statuta se določijo prispevki za zdravstveno. varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih:
Mesečni
Zap.	.	IpavSalnl
gt_ Kategorija izenačenih oseb	prispevek
din
1.	Preužitkarji in njihovi zakonci, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem -
(1. točka 61. člena statuta)	36
2.	Uživalci stalnih, preživnin, ki jih prejemajo
od občinskih skupščin oziroma od delovnih organizacij, in njihovi ožji družinski člani (2. točka 61, člena statuta) ‘	v	36
3.	Člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča, zavarovanca po 14. ali 17. členu zakona, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca
, po 20. členu zakona (3. točka 61. člena statuta) 36
II
Zavezanci za' plačevanje prispevkov po I. tega sklepa so:
1)	za osebe iz 1. točke — oseba, ki je obremenjena s preužitkom;	• •
2)	~za osebe iz 2. točke — občina oziroma organizacija. ki ie priznala preživnino;
3)	za osebe iz 3. točke — 'lastnik zemljišča.
III
Prispevek zapade v- plačilo zadnji dan v mesecu za nazaj.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se glede na 3. člen zakona o začasnem financiranju samoupravnih' interesnih. skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45-378 in št. 13-87/74) od 1. januarja 1974 dalje. .
St. 022-120/74
Maribor, dhe 26, aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik Leo Cepič 1, r.
576.
Po 5. točki 122. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Maribor (Uradni list SRS. št. 26-147/70, 46/70 in 42-889/72)" in po 5. točki ,79. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Maribor (Uradni list SRS, št; 42-434/70 in 46/70) ter
10.	členu statutarnega sklepa skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 55-1234/72) v zvezi z 9. točko samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor (Uradni list SRS, št. 44-1035/73) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na zasedanju dne 26. aprila 1974 sprejela-
SKLEP
o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor za leto 1974
1
Finančni načrt dohodkov in izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor izkazuje:
—	skupnih dohpdkov
—	izločitev za investicije v zdravstvu
—	izločitev za pokrivanje potreb, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo
—	izločitev v obvezno rezervo
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
2
Sredstva za rezervo se izločajo v višini 2 Vo od skupnih dohodkov po odbitku sredstev za investicije v zdravstvu in za pokrivanje potreb, ki so skupnega pomena za SR Slovenijo.
din
514,650.280
38,706.800
19,335.890
9,130.000
447,477.590
447,477.590
3 ,
Podrobnejša razčlemba dohodkov in izdatkov je sestavni del tega sklepa.
4
Ta sklep začne veljati nasleanji aan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Št, 022-130/74
Maribor, dne 26. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
Predsednik 'Leo Cepič 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA IN VARSTVA MURSKA SOBOTA 577.
Da bi uresničili ustavno načelo enakopravne, svobodne in neposredne menjave dela pri zadovoljevanju potreb v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,	•
sklenejo
—	delavci, združeni v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ter drugi delovni ljudje, združeni v svojih asociacijah kot uporabniki zdravstvenega varstva in zavarovanja, ter
—	zdravstveni delavci, združeni v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenega dela, kot izvajalci zdravstvenega varstva,
po načelih vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota in
po določilih 3. in 4. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja halog in o oblikovanju sredstev ta skupno in splošno porabo v letu 1974
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje . zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v letu 1974 v samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota za območje občin Mttrska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona
1.	člen
Delovni ljudje, ki v samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska
Sobota združujejo svoje interese za zdravstveno zavarovanje in varstvo, si zagotovijo s tem sporazumom splošno ambulantno varstvo in zdravljenje, speciali-: stično zdravljenje in pomoč, porabo zdravil in injekcij, bolnišnično zdravljenje in njegovo nadaljevanje v zdraviliščih, zobozdravljenje s 'protetiko, prevoze z reševalnimi vozili, ortopedska in ortotična pomagala, ostale prevoze in potne stroške v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva, delavci pa še denarna nadomestila in povračila po programu, ki je bil v javni razpravi družbeno verificiran in potrjen.
— iz prispevkov na osebni	znesek	odstotek
dohodek	82.366.730	54,0
— iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela	18.555.270	13,8
— iz prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev	9.100.000	6,2
— iz prispevkov kmetov	25.870.0O0	17,4
— iz solidarnosti SR Slovenije	4.016.000	2,7
— iz mednarodnih sporazumov	3.600.000	-2,4
— iz drugih dohodkov	5.174.000	3,5
Skupaj	146.682.000	100,0
2.	člen
V tem okviru mora biti zagotovljeno ustreznejše zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev pri delu in v zvezi z delom in zdravstveno varstvo otrok na podlagi sistematskih pregledov, uresničile odločitve, sprejete na referendumu o. izenačenju zdravstvenega varstva delavcev in kmetov, ter omiljevanje razlik ravni zdravstvenega varstva na območjih posameznih občin v skupnosti.
3.	člen
Vrednotenje sprejetega programa za leto 1974, ob
realizaciji načel iz resolucije	o družbenoekonomski po-	
litiki v SRS, ter neposrednih nalogah		v letu 1974
(Uradni list SRS, št. 45/73)	pokaže, da	bo skupnost
potrebovala	Strukturni	Znesak
	odstotek	din
— za zdravstveno varstvo	75,7	112.518.000
— za stroške po konvencijah	'2,4	3:600.000
— za denarne dajatve	12,2	18.200.000
— za ostale stroške	3,6	5.442.000
—- za druge namene.	2,3	3.400.000
— za'obvezno rezervo	1,7	2.532.000
— za investicije	2,1	2.990.000
Skupaj	100,0 ’	148.682.000
Sredstva ovrednotenega programa 1974 z odbitkom novih obveznosti, ki se prenašajo na samoupravne interesne skupnosti, v primerjavi s potrošnjo leta 1973 znašajo 120 “/o. Tak porast potrošnje je v skladu z resolucijo o družbenoekonomski politiki v SRS, ker je povprečni porast družbenega proizvoda v naši regiji vseh štirih občin predviden v indeksu 1£4%.
4.	člen
Sredstva za uresničevanje programa bo skupnost zagotovila iz osebnega dohodka delavcev, za obvezne oblike zdravstvenega varstva in za pravice določene s splošnim aktom skupnosti, iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, za nesrečo pri delu, za investicije v zdravstvu, ■ za izenačitev pravic kmetov z delavci po referendumu in za prenešene obveznosti za skupne potrebe SRS, prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev, dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, prispevkov kmetov in iz drugih dohodkov ter mednarodnih sporazumov.
Merilo za določitev stopnje iz posameznega vira je razmerje med^ posameznimi viri po programu napram globalu sredstev, ki je prikazan v prejšnjem členu.
5.	člen
Realizacija načel iz prejšnjega člena pomeni naslednje razmerje med dohodki:
6.	člen
V okviru tega programa so zajeta tudi sredstva za najnujnejše investicije iz potrjenega programa v organizacijah združenega .dela zdravstvene dejavnosti v skupnosti,in sredstva, ki jih mora skupnost zagotoviti po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi solidarnostnega sklada skupnosti v SR Sloveniji in sredstva za sklad skupnih potreb v SR Sloveniji.
7.	člen
Za zagotovitev potrebnih sredstev za poslovanje skupnosti v letu 1974 sledijo naslednje stopnje prispevkov:
A. za zdravstveno zavarovanje delavcev
1)	Zaradi izvajanja osnovnih programskih nalog
a. iz osebnega dohodka
—	za zdravstve'no zavarovanje	7,97	%>
—	za investicije v zdravstvu	0,30	"/o
Skupaj	8,27	°/o
h. iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter ustanov in oseb v samostojni poklicni dejavnosti
—	za nesreče pri delu in poklicne bolezni 0,50 °/o
—	za izenačitev’ zdravstvenega varstva
kmetov z delavci	1,01	°/o
2)	zaradi združevanja sredstev:
iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter ustanov in oseb v samostojni poklicni dejavnosti ■ — za sofinanciranje zdravstvenega var-
stva kmetov	0,06 °/o
— za prenešene obveznosti do financiranja skupnih potreb v SR Sloveniji 0,28 °/o Skupaj 1/b in 2	1,85%
Skupaj 1 in 2	10,12 %
B. za zdravstveno zavarovanje kmetov
1)	Prispevek iz katastrskega dohodka od
negozdnih površin in dohodka od gozda	38,00 %
2)	od drugih dohodkov kmečkih zavarovancev	9,00 %
3)	pavšalni prispevek na zavarovano
kmečko gospodarstvo	450,00 din
Prispevke za posebne primere (za vajence, soc. podpirance, nezavarovane osebe ' ) bo določila skupnost s posebnim sklepom.
Osnova za obračun prispevkov iz osebnega dohodaka delavca je osebni dohodek delavca, ki vključuje:
—	osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (neto);
.— del, ki ga v obliki prispevkov po samoupravnem sporazumu iz osebnega dohodka združuje v samoupravnih interesenih skupnostih in
—	del,' ki ga v obliki davka jz osebnega dohodka zagotavlja za splošno porabo družbenopolitičnih skupnosti.
Tudi za prispevek iz dohodka je osnova bruto osebni dohodek vendar se ta plačuje iz dohodka kot zakonska obveznost in ga obračunavajo vse organizacije gospodarstva in negospodarstva ter ustanove, kakor zasebni delodajalci in šamostojni poklici.'
8.	člen
. Delovni ljudje, združeni v skupnosti kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, pa hkrati prevzamejo obveznost, da bo vsak posebej oziroma da bodo skupno v organizacijah združenega dela z medsebojnim vzgojnim vplivanjem in s sredstvi samoupravne delavske kontrole delovali v smislu, kar najbolj vestnega in gospodarskega trošenja združenih sredstev za zdravstveno varstvo, še posebej pa
—	da ne bodo po nepotrebnem obremenjevali zdravstvenih delavcev, zlasti v temeljni zdravstveni službi,
—	da ne bodo izrabljali zdravstvene službe z neutemeljenimi zahtevami za priznanje zadržanosti od dela (bolniški stalež),
—	da bodo tudi sami skrbeli za čimbolj vestno in smotrno porabo zdravil na račun skupnosti in
—	da bodo med zdravljenjem dosledno izpolnjevali navodila zdravstvenih delavcev in s tem skrajševali bolezensko dobo.
9.	člen
V okviru skupnosti bosta zbor porabnikov kot xeprezentant — kot delavec in delovnih ljudi — porabnikov in zbor izvajalcev kot reprezentant zdravstvenih delavcev — izvajalcev, spremljala uresničevanje sprejetega programa in ob vsakem trimesečju o tem obveščala podpisnike sporazuma.
10.	člen
Za realizacijo tega sporazuma potrebne akte bodo .organi skupnosti sprejeli do 31. maja 1964.
11.	člen
Neskladja, ki bi izvirala iz tega sporazuma bosta sporazumno usklajevala oba zbora skupnosti in sicer zbor porabnikov kot reprezentant delavcev in delovnih ljudi — porabnikov in zbor izvajalcev kot reprezentant zdravstvenih delavcev — izvajalcev, po potrebi pa imenovala posebno arbitražno komisijo.
12.	člen
Podpisniki tega sporazuma sprejemajo z njegovim podpisom družbenopolitično in pravno odgovornost, ki izhajata iz medsebojne in svobodne menjave dela v okviru skupnosti.
13.	člen	^
Ta sporazum velja, ko. ga sprejme večina njegovih udeležencev in ga v imenu teh podpišejo njihovi pooblaščeni, organi.	. x
St. 06/1-157/74
Murska Sobota, dne l2. marca 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota
Predsednik
dr. Martin Toth 1. r.
578.
Na podlagi 68., 69. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 26-147/70) in 135. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Ur. 1. SRS, št. 42-433/70) ter 50., 51. in 52. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Ur. 1. SRS, št. 42-437/70) ter 3. točke 6. in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Ur. 1. SRS, št. 45/73) in veljavnega samoupravnega sporazuma o financiranju zdravstvenega zavarovanja in varstva v letu 1974 je skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svojem rednem zasedanju 7. maja 1974 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov in zavarovalnih osnov za zdravstveno zavarovanje za leto 1974
1.	člen
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, za obvezne oblike zdravstvenega varstva in druge pravice zdravstvenega zavarovanja določene s statutom, ter razširjeno reprodukcijo znaša za delavce 8,27 °/o od bruto osebnega dohodka vseh oblik delovnega razmerja.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo, za izenačitev pravic kmetov z delavci po referendumu in za skupne potrebe v SRS znaša 1,85 %> in se plačuje iz dohodka kot zakonska obveznost.
Osnova za obračun prispevka iz prejšnjega od-fstavka je osebni dohodek z vsemi obveznostmi, ki se iz tega plačujejo — bruto osebni dohodek.
3.	člen
Osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po neto prispevni stopnji preračunani iz bruto prispevne stopnje, določene v 1. in 2. členu tega sklepa od zavarovalnih osnov, ki so določene s posebnim sklepom.
4.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje za čas, ko se zaposleni delavci nahajajo na neplačanem' dopustu, se plačuje po bruto prispevni stopnji 9,62 %>, oziroma po preračunani neto prispevni stopnji.
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta ali kadar ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice denarnega nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje. Osnova za obračun prispevka je poprečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastala kakšna druga okolnost, zaradi katere je delavec izostal z dela.
5.	člen
Za osebe, ki so začasno izven delovnega razmerja, pa so redno prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 10,10 »/o.
Osnova za obračun prispevka' je poprečni osebni dohodek, ki služi kot osnova za odmero nadomestila
tistim zavarovancem na območju zavoda, ki prejemajo nadomestilo med začasno nezaposlenostjo.
6.	člen
Za upokojence in uživalce pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve v invalidskem zavarovanju, ki prebivajo na območju Skupnosti in sb pri skupnosti zavarovani, se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 10,10 °/o od neto izplačanih pokojnin, oskrbnin in invalidnin.
,	7. člen
Od osebnih dohodkov oziroma prejemkov zaposlenih upokojencev, ne glede ali se ti izplačujejo za poln ali nepoln delovni čas, se obračunavajo prispevki za zdravstveno zavarovanje po stopnjah, določenih v 1. in 2. členu tega sklepa.
8.	člen
Za kategorijo zavarovancev iz o., 6., m 7. točke
14.	člena in iz 15. in 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih:
Tek.
št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Kategorija
Mesečni
znesek
prispevka
din
Jugoslovanski državljani, ki prejemajo pokojnino in invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno — 5. točka 1. odstavka 14. člena ZZZ ^,	110
Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne dobivajo osebnega dohodka in der lajo poln delovni čas — 6. točka 1. odstavka 14. člena ZZZ	94
Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega , pouka- tudi . praktični pouk pri delovni organizaciji, šoli ali zasebniku in učenci strokovnih šol, gimnazij ter študenti višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar so na obvezni praksi — 7. točka 1. odstavka
14.	člena ZZZ	40
Osebe iz 15. člena ZZZ, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, kateri živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer so same zavaro- . vane	110
Za uživalce stalnih priznavalnin, oziroma stalne družbene denarne pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi osnovi ali po drugih predpisih — 1. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ	107
Osebe na prostovoljni praksi .(volonterji, ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico delovnega časa — 2. toč- i ka 1. odstavka	29,	člena	ZZZ	79
Za učence strokovnih šol pod pogoji, ki so določeni, za otroke zavarovancev delavcev — 3. točka 1. odstavka 29, člena ZZZ 35 Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja (vnuki, bratje, sestre in drugi k sebi vzeti otroci! pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovancev — 4. toč- , ka 1. odstavka	29.	člena	ZZZ	31
Mesečni
Tek.	-	'	. .	znesek
št.	Kategorija	prispevka
ain
9.	Osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in ‘nimajo statusa rednega študenta — 5. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ	110
10.	Osebe, ki jih pošlje delovna ali druga or-ganizaeija pred sklenitvijo delovnega razmerja kot štipendiste v drugo organizacijo, da se strokovno usposobijo ali izpopolnijo
—	6. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ	79
11.	Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan
—	7. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ	31
12.	Osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po predpisu o varstvu pred požarom ali pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem poškodujejo ali zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo —
8.	točka 1. odstavka 29. člena ZZZ	31
13.	Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot
pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zvezi z njo zbolijo — 9. točka .1, odstavka 29. čiena ZZZ	31
14.	Za osebe na pred vojaškem pouku — taborjenju — 10. točka 1 odstavka 29. člena ZZZ 18
15.	Za uživalce invalidnine po predpisih o in-
validskem zavarovanju, ki niso zavarovani na kakšni drugi osnovi za vse zavarovalne 'primere — 11. točka 1. odstavka 29. člena ZZZ	62
Osebe iz tega člena so zavarovane za • obvezne oblike zdravstvenega -varstva in druge pravice, določene s statutom skupnosti, osebe iz 2. in 3. točke pa tudi za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.-
Zavezanci za prispevek po tem členu so:
1.	Za osebe pod 1 — sami upokojenci;
2.	Za osebe pod 2, 6, 9 in 10 — organizacije, pri katerih taka oseba dela, je na praksi ali dobiva od njih štipendijo;
3.	Za osebe pod 3 in 7 — šola, organizacija ali 'zasebni delodajalec, ki, izplačuje taki osebi nagrado,
oziroma štipendijo. Ce taka oseba ne prejema štipendije ali nagrade, plačuje zanjo prispevek šola, vendar samo za dneve dejansko prebite na takem delu;
4.	Za osebe pod 4 — v tujini zaposleni delavci;
5.	Za osebe pod 5 in 8 — družbenopolitične skupnosti;
6.	Za osebe pod 11 in 14 — organizator akcije;
7.	Za osebe pod 15. — skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja.
9.	člen
Za osebe iz 30. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri .delu in obolenje za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih:
1.	Za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. tč. 1. odst. 30. čl. ZZZ
62
din
2.	Za učence strokovnih šol in gimnazij ter
študente višjih in visokih šol, fakultet in Umetniških akademij, kadar opravljajo • praktično delo v šolskih delavnicah ali učilnicah v zvezi s poukom — 2. točka 1. Odstavka 30. člena ZZZ	14
3.	Za pripadnike teritorialnih enot in civilne
zaščite pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. točka 1. odstavka 30. člena ZZZ	14
4.	Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvo-
jaške vzgoje — 4. točka 1. odstavka 30. člena ZZZ	14
5.	Za osebe, ki se udeležujejo organiziranih
javnih d^l ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. točka 1. odstavka 30, člena ZZZ	14
6.	Osebam, ki pretrpijo poškodbo na določe-
nih akcijah ali pri Opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo Zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu — 6. točka 1. odstavka 30. člena ZZZ	14
Osebe, zavarovane po 30. členu ZZZ, so zavarovane le za nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
.Zavezanci za osebe iz te točke so:
, 1. Za osebe pod 1 — zavbđi za zaposlovanje;
2.	Za osebe pod 2 — organizacija oziroma šola pri kateri te osebe. opravljajo' praktično delo;
3.	Za osebe pod 3 in 6 .— organizator akcije.
10.	člen
Za zavarovane osebe iz 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in belajo v tujini,. ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od doseženega čistega osebnega dohodka, ki ga prejemajo v domači ali v tuji valuti.
Za zavarovane osebe iz 1. odstavka tega člena, katerih čisti znesek osebnega dohodka ne dosega zneska spodaj določenih pavšalnih osnov, pa se obračunavajo prispevki od teh zavarovalnih osnov. Pavšalne mesečne osnove so:
din
I.	Za osebe, za katere se ne zahteva nobena
kvalifikacija	3.000
II.	Za osebe s končano osnovno šolo in priučene delavce	3.700
III.	Za osebe, za katere se zahteva poklicna šola
in- KV delavce	4.300
IV.	Za osebe, za katere se zahteva Srednja izobrazba in VKV	delavce	4.800
V.	Za osebe z zahtevano višjo šolo in višjo
strokovno izobrazbo	j-	5.500
' » • >
VI.	Za osebe z zahtevo diplome visoke šole ali
fakultete	7.200
Prispevki od osebnega dohodka oziroma od zavarovalnih osnov po tem členu se obračunavajo po stopnjah, določenih v 1. in 2. členu tega sklepa.
Zneski mesečnih osnov se letno valorizirajo s količnikom porasta povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti.
Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega prispevka v valuti, v kateri so bili izplačani osebni dohodki.
11.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov znaša:
1.	38°/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda;
2.	9 °/o od ostalih dohodkov kmetijske dejavnosti in drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki so zavarovani po določbah zakona in statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota;
3.	450,00 din pavšalnega prispevka na zavarovano kmetijsko gospodarstvo;
4.	4 "/o od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki ga. opravljajo zavarovane osebe, ki so zavarovane po določbah o zdravstvenem zavarovanju kmetov;
5.	110,00 din pavšalnega mesečnega prispevka za preužitkarje in uživalce preživnin (1. in 2. točka 31. in 93. člena zakona).
12.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov se plačuje tudi bd čistih dohodkov, ki so oproščeni prispevka oziroma davka po predpisih o prispevkih, in davkih občanov.
Za zavarovane osebe iz 3. točke 31. člena oziroma 93. člena- zakona, če lastnik zemljišča ni zavarovan po določbah zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, se predpisujejo prispevki po 1. in 3. točki 11. člena tega sklepa.
Če je kmetijsko zemljišče danb v najem kmetijski organizaciji, se plačuje in odmeri prispevek od najemnine, kmetijska organizacija pa plačuje razliko prispevka, obračunanega od v najem vzetega zemljišča.
13.	člen
Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov iz 1.,. 2. ' in 3. točke 11. člena tega sklepa evidentira in izterjuje'pristojni občinski upravni organ po predpisih, veljavnih za prispevke in davke občanov.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje po določbah 3. člena zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesenih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v I. trimesečju 1974 (Uradni list SRS, št. 45-378/73).
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o določitvi prispevkov in osnov za zdravstveno zavarovanje za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 12/73).
St. 06/1-250/1974
Murska Sobota, dne 7. maja 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota
Predsednik
dr. Martin Toth 1. r.
579.
Na podlagi 5. točke 113. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in 5. 'točke 72. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) ter 3. točke 6. člena in 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 7. maja 1974 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota za leto 1974
I
Finančni načrt dohodkov in izdatkov začasne
Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva izkazuje:
/	din
—	skupnih dohodkov ,	150.206.000
—	izločitev	v obvezno rezervo	2.532.000
—	izločitev	za, investicije	2.990.000
—	izločitev	za pokritje primanjkljaja	1.524.000
—	izločitev za skupne potrebe v SRS	3.400.^
—	čistih dohodkov	139.760.000
—	skupnih	izdatkov	139.760.000
II
Podrobnejša razčlemba dohodkov in izdatkov je sestavni del tega sklepa.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja , 1974 dalje.	.	-
St. 06/1-10/74
Murska Sobota, dne 7. maja 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja'in varstva Murska Sobota
Predsednik dr. Martin Toth 1. r.
580.
Na podlagi 97. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 113. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) ter 3., 6. in 9. člena samoupravnega sporazuma' o ustanovitvi začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 45/73) je skupščina začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 7. maja 1974 sprejela	•
SKLEP
o valorizacijskem količniku za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov 1973
I
Ugotovi se, da je znašal v letu 1973 povprečni mesečni osebni dohodek na območju skupnosti 1.953,10.din, kar pomeni 15,5 °/o več kot v letu 1972.
II
Zavarovalne osnove, določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 46/70) se tako valorizirajo s količnikom 159,10.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
St. 06/1-253/74
Murska Sobota, dne 7. maja 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota
*
Predsednik
dr. Martin Toth 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM
581.
Da bi uresničili ustavno načelo enakopravne, svobodne in neposredne menjave dela pri zadovoljevanju potreb v zdravstvenem varstvu in zaradi uresničevanja skupnih interesov in združevanja sredstev v zdravstvenem zavarovanju,, predlaga začasna skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
—	delavcem združenim v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih organizacijah ter drugim delovnim ljudem združenim' v svojih asociacijah, kot uporabnikom zdravstvenega varstva, ter
—	delovnim ljudem združenim v svojih temeljnih organizacijah združenega dela in Organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti kot izvajalcem zdravstvenega varstva;
da' po načelih vzajemnosti in solidarnosti v okviru samoupravne interesne skupnosti, zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
sklenej o
po določilih 3. in 4. člena družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974, ki so ga sklenili Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Skupnost slovenskih občin. Občinske skupščine v SR Sloveniji in Skupščina mesta Ljubljane, Izobraževalna skupnost Slovenije skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, Raziskovalna skupnost Slovenije, Skupnost za zaposlovanje SR Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, Teleshokulturna skupnost Slovenije, Začasna zveza skupnosti zdravstvenega . varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije, Republiška skupnost otroškega varstva. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji,
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974
1.	člen
Delovni ljudje, ki so v samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Rav-
ne na Koroškem, ki obsega občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje (v nadaljnjem besedilu: skupnost), združili svoje interese do zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, si zagotovijo s tem sporazumom splošno ambulantno varstvo in zdravljenje, specialistično zdravljenje in pomoč, porabo zdravil in injekcij, bolnišnično zdravljenje in njegovo nadaljevanje v zdraviliščih, zobOzdravljenje s protetiko, prevoze z rešilnimi avtomobili, ortopedska in ortotična pomagala, ostale prevoze in potne stroške v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva; delavci pa še denarna nadomestila in povračila po programu, ki je bil v javni razpravi družbeno verificiran in potrjen in to na enaki ravni, v enakem obsegu in kvaliteti kot v letu 1973, povečanem zaradi povečanega števila prebivalstva in povečane intenzitete zaradi izenačenja pravic kmetov z delavci ter z najnujnejšimi investicijami iz potrjenega programa organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti na območju skupnosti.
2.	člen
V tem okviru , mora biti zagotovljeno ustreznejše zdravstveno varstvo aktivnih zavarovancev pri delu in v zvezi z delom in otrok pri sistematskih pregledih, realizirane odločitve na referendumu glede izenačevanja zdravstvenega varstva delavcev in kmetov ter orriiljevanje razlike glede ravni zdravstvenega varstva na posameznih območjih občin v skupnosti.
3.	člen
Vrednotenje sprejetega programa za leto 1974, ob realizaciji načel iz resolucije o družbenoekonomski politiki v SRS. ter neposrednih nalogah v letu 1974 (Ur. list SRS, št. 45/73) pokaže, da bo skupnost potrebovala:
	Strukturni	Znesek
	pdstotek	din
— za zdravstveno varstvo	71,03	140.114.000
— za denarne dajatve	'	12,55	24,758.000
— za ostale dajatve	2.65	5.239.000
— za obvezno rezervo	2,44	4.833.000
— za ostale namene	11,33	22.332.000
Skupaj	100,00	197.276.000
'4. člen
Sredstva za uresničevanje programa bodo zagotovili delovni ljudje iz osebnega dohodka delavcev ter dohodka temeljne organizacije' združenega dela in drugih, ki so zavezani plačila prispevka, prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev, drugih dohodkov (kmetje-borci, dohodki iz mednarodnih sporazumov in dr.) in prispevkov kmetov.
Meri'o za določitev stopnje iz posameznega vira je razmerje med posameznimi viri kot so nakazani v sprejetem programu rtapram globalu sredstev, ki je prikazan v prejšnjem členu.
5. člen
Realizacija načel iz prejšnjega člena pomeni na-
slednje razmerje med dohodki: — iz prispevkov na osebne	Znesek ,	odstotek
dohodke — iz dohodka temeljnih' .	137.818.000	69,86
organizacij združenega Sela — iz prispevka za zdravstveno	33.966.000	17,21
varstvo upokojencev	16.480.000	8,35
— drugi dohodki /	3.842.000	1,95
— iz prispevkov kmetov	5.170.000	2,63
Skupaj	197.276.000	100,00
6.	člen
Za sofinanciranje obveznosti; ki izvirajo iz družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974; družbenega dogovora o prenosu investicijskih obveznosti za naložbe na področju družbenih dejavnosti na samoupravne interesne skupnosti v letu 1974; družbenega dogovora o prenosu obveznosti proračuna SRS v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem kmetov ter sofinanciranje zdravstvenih investicij republiškega pomena; prevzema ta skupnost obveznost v višini, ki se odraža in plačuje po 0,34 Vo za vso republiko enotni stopnji od bruto osebnega dohodka v breme dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih, ki so zavezani plačila prispevka.
7.	člen
Iz potrebnih, sredstev za poslovanje skupnosti v letu 1974 sledijo naslednje stopnje oz. višina prispevka:
A.	za zdravstveno zavarovanje delavcev
1)	Zaradi izvajanja osnovnih programskih nalog:
a)	iz osebnega dohodka
—	za zdravstveno zavarovanje
(obvezne in statutarne oblike zdravstvenega varstva)	8,27 Vo
b)	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih
—	za nesreče pri delu in poklicne
bolezni	0,45 Vo
—	za izenačitev pravic kmetov z delavci 0.25 °/o
za investicije v skupnosti	1,00 °/o
Skupaj b	1,70 “/o
2)	Zaradi združevanja sredstev
iz dohodka temeljnih organizacij
združenega dela in drugih ,
— za prenesene obveznosti do financiranja
skupnih potreb v SR Sloveniji	0,34 °/o
Skupaj 1 in 2	10,31 %>
B.	Za zdravstveno zavarovanje kmetov
1)	prispevek od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka iz gozda	25,00%>
2)	pavšalni. znesek na zavarovano gospodarstvo 350 din
C.	Prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev
Prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev od
izplačanih pokojnin, invalidnin in oskrbnin — neto i0,10%>	(
D.	Ostali prispevki
Prispevke za druge kategorije zavarovancev (vajenci, soc. podpiranci, nezavarovane osebe itd.), bo določila skupnost s posebnim sklepom.
Osnova za obračun prispevka iz osebnega dohodka je bruto osebni dohodek. Tudi za prispevek iz dohodka je osnova bruto osebni dohodek, vendar se ta plačuje iz dohodka temeljne organizacije Združenega dela in drugih oseb, ki so zavezani za plačilo prispevka.
8.	člen
Če bodo gibanja v letu 1974 odstopala od predvidevanj v resoluciji o družbenoekonomski politiki in
razvoju SRS ter neposrednih nalogah v letu 1974 in v zvezi s tem odstopom dotok sredstev od predvidevanj po tem sporazumu se vrednotenje programa uskladi s temi gibanji. Ta uskladitev se opravi v rokih, ki jih določa družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974; to je per 30. junij in 30. september.
9.	člen
Za zagotovitev sprejetega programa bomo konsolidirali skladno z ustavnimi dopolnili — 'samoupravno interesno skupnost in s tem
—	izboljšali kadrovsko strukturo zaposlenih zdravstvenih delavcev z novimi namestitvami, pri tem pa zmanjšali nadurno delo in povečali intenziteto dela;
—	poenotili kriterije za ocenjevanje delanezmož-nosti in odpravljali vzroke izostajanja iz dela;
—	racionalizirali pošiljanje k specialistom, v bolnišnice in na zdravljenje v zdravilišča;
—	racionalizirali porabo zdravil, sanitetnega materiala in drugih zdravstvenih uslug;
—	skrajšali čakalne dobe v splošnih, specialističnih in zobnih ambulantah, delno z boljšo organizacijo dela, delno z novimi namestitvami in delno z izboljšanjem materialnih pogojev (novi pripomočki);
—	stremeli k čimbolj enakomernem zdravstvenem varstvu v vsej skupnosti, zlasti na podeželju in med starej šimi ljudmi;
—	povečali dejavnost za zgodnje odkrivanje raka, sladkorne bolezni, socialnih in nalezljivih bolezni, izboljšali higienske razmere, dvignili zdravstveno pro-svetljenost in skrbeli za boljše varstvo okolja;
—	okrepili zdravstveno varstvo žena, otrok in mladine ter zobozdravstveno varstvo;1
10.	člen
Delovni ljudje, združeni v skupnosti kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, pa hkrati prevzemajo obveznost, da bo vsak posebej oz., da bodo skupno v organizacijah združenega dela z medsebojnim vzgojnim vplivanjem in s sredstvi samoupravne delavske kontrole delovali v smislu kar najbolj vestnega in gospodarnega trošenja združenih sredstev za zdravstveno varstvo, še posebej pa
—	da ne bodo po nepotrebnem obremenjevali zdravstvenih delavcev, zlasti v temeljni zdravstveni službi,
—	da ne bodo izrabljali zdravstvene službe z neutemeljenimi zahtevami za priznanje zadržanosti od dela (bolniški stalež),
—	da bodo tudi sami- skrbeli za čimbolj vestno in smotrno porabo zdravil na račun skupnosti in
—	da bodo med zdravljenjem dosledno izpolnjevali navodila zdravstvenih delavcev in s tem skrajševali bolezensko dobo.
11.	člen
V okviru skupnosti bosta zbor porabnikov kot reprezentant — delavcev in delovnih ljudi — uporabnikov in zbor izvajalcev kot i'eprezentant zdravstvenih delavcev —' izvajalcev, spremljala uresničevanje sprejetega programa in ob vsakem trimesečju o tem obveščala podpisnike sporazuma.
12.	člen
Za realizacijo tega sporazuma potrebne akte bodo organi skupnosti sprejeli do 31. 5. 1974.
13.	člen
Neskladja, ki bi izvirala iz tega sporazuma bosta sporazumno usklajevala oba zbora skupnosti in siper zbor porabnikov kot reprezentant delavcev in delovnih ljudi — porabnikov in zbor izvajalcev kot reprezentant zdravstvenih delavcev — izvajalcev; po potrebi pa imenovala posebno arbitražno komisijo.
14.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen za leto 1974 razen za investicije v zdravstvu na območju skupnosti za dobo petih let.
15.	člen
Podpisniki tega sporazuma sprejmejo z njegovim podpisom družbenopolitično in pravno odgovornost, ki izhajata iz medsebojne in svobodne menjave dela v okviru skupnosti.
16.	člen
Ta sporazum velja, ko ga sprejme večina njegovih udeležencev in ga. v imenu teh podpišejo njihovi pooblaščeni organi.
Št. 01-402/73
Ravne na Koroškem, dne 17. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega
varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem Predsednik skupščine Jurij Šumečnik 1. r.
SKLEP
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem je na seji dne 30 aprila 1974 ugotovila, da je izpolnjen pogoj iz 16. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju programa in o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974, s čimer je postal veljaven.
Št. 01-402-3/73
Ravne na Koroškem, dne 30. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega
varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
Predsednik
Jurij Šumečnik 1. r.
,	582.
Na podlagi 4: točke 130. člena in 152. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Ur, 1, SRS, št. 44/70) in 4. točke 82. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem (Ur. 1. SRS, št. 44/70) ter
4.	in 10. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem (Ur. 1. SRS. št. 1/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem na seji. dne 17. aprila 1974 sprejela
SKLEP
p določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev
1.	člen
Za kategoriie zavarovancev iz 5.. 6. in 7. točke 14. člena, 15. člena' in 29. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih:
Pavšalni
Tek.	„ *	znesek
št.	Kategorija	prispevka
'	din
1.	Jugoslovanski državljani, ki prejemajo po-
kojnino ali invalidnino izključno od tujih nosilcev zavarovanja, dokler prebivajo na območju skupnosti, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno — 5. točka prvega odstavka 14. člena ZZZ	110
2.	Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki
ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo polni delovni čas — 6. točka prvega odstavka 14. člena ZZZ	94
3.	Učenci v gospodarstvu in učenci poklicnih • šol, ki injajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu in učenci strokovnih šol, gimnazij ter študenti višjih in visokih šol, fakultet ter umetniških akademij, kadar so na obvezni in neobvezni praksi — 7. točka 1. odstavka 14. člena ZZZ . 40
4.	Osebe iz 15. člena ZZZ, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti; če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer so sami zavarovani 110
5.	Uživalci stalnih priznavalnin, oziroma stal-
ne družbene denarne pomoči, ki jim jih do- ' deli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih — 1. točka prvega odstavka 29. člena ZZZ	107
6.	Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki
ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa 2. točka prvega odstavka 29 člena ZZZ	79
7.	Učenci strokovnih šol pod pogoji, ki so do-
ločeni za otroke zavarovancev .— delavcev 3. točka prvega odstavka 29. člena ZZZ	35
8.	Otroci, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in
jih preživlja, vnuki, brati, sestre in drugi k sebi vzeti otroci, pod pogoji, ki so določeni za otroke zavarovance — delavce — 4. točka prvega 29 člena ZZZ	31
9.	Osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi —
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega •prekinile delovno razmerje, če ta čas dobi- • vajo štipendijo in nimajo statusa r.ednega študenta 5. točka prvega odstavka 29. člena ZZZ	110
10.	Osebe, ki jih pošlje delovna organizacija ali
ustanova pred sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste ha praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 6. točka prvega odstavka 29.	člena	ZZZ	79
11.	Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del. če delajo na takih delih najmanj. 6 ur na dan
— 7 točka 1. odstavka.29 člena ZZZ	31
12.	Osebe, ki se pri upravljanju dolžnosti po
predpisih , o varstvu pred požarom ali kot priopdniki gasilskih “itiot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnjevanjem poškodujejo in zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo -- 8: točka prvega odstavka 29	člena	ZZZ	31
13.	Osebe, ki kot pripadniki teritorialnih enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot
tp,.	Pavšalni
Kategorija	. znesek
prispevka
pripadniki civilne zaščite zaradi te dejav- din nosti oziroma .v zvezi z njo zbolijo —9. točka prvega odstavka 29, člena ZZZ	31
14.	Osebe, ki so na predvojaškem pouku — ta-
borjenju 10. točka prvega odstavka 29. člena ZZZ	'	18
15.	Uživalci invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi po tem zakonu zavarovani za vse zavarovane primere, taki uživalci invalidnine so zavarovani samo za primer, če jim je potrebno zdravljenje v zvezi s poškodbo “ali boleznijo, ki je povzročila telesno okvaro, zaradi katere imajo pravico do invalidnine,
11.	točka prvega odstavka 29. člena ZZZ 62 Zavarovane osebe iz 1. člena tega sklepa so zdravstveno zavarovane za obvezne oblike zdravstvenega varstva ter za razširjene oblike zdravstvenega zavarovanja po statutu začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem.
Osebe iz 2. in 3. točke tega člena pa so zavarovane tudi za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
2.	člen
Za kategorije zavarovancev iz 30. člena ZZZ se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
Tek.
št.
Kate go rij a
• Pavšalni znesek prispevka
1. Osebe na strokovni usposobitvi ali prekvali-aln fikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje — 1. točka prvega odstavka 30. člena ZZZ	.	" 62
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študen-
ti višjih in visokih šol, fakultet in umetni- , ških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi’ s poukom v šolskih delavnicah in 'učilnicah — 2. točka prvega odstavka 30. člena ZZZ	14
3.	Pripadniki teritorialnih enot in civilne zaščite,
ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite — 3. točka prvega odstavka 30.	člena ZZZ	14
4.	Osebe, ki so na pouku v oddelkih predvoja-
ške vzgoje — 4. točka prvega odstavka 30. člena ZZZ	14
5.	Osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih
del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi — 5. točka prvega odstavka 30. člena ZZZ	14
6.	Osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih jav-
nih akcijah ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče pri delu — 6. točka 1. odstavka 30. člena ZZZ	14
Zavarovane osebe iz 2. člena tega sklepa so zdravstveno zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.	,
Mesečni pavšalni prispevki iz 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca.
Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
3.	člen
Skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja plačuje za upokojence in uživalce pravice do poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki so zavarovani pri skupnosti — 5. točka prvega odstavka 14. člena ZZZ — prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 10,10 °/o od neto izplačanih pokojnin oziroma invalidnin in oskrbnin.
4.	člen
Zavodi za zaposlovanje plačujejo za vse psebe dokler so redno prijavljeni pri zavodu — 4. točka prvega odstavka 14. člena ZZZ — prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 10,10 °/o neto stopnje.
Osnova za obračun prispevka je povprečni osebni dohodek, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila na območju zavoda tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo.
5.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim se odobri koriščenje neplačanega dopusta ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela v višini 8,27 “/o od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prejšnjega odstavka tega člena.
'	6. člen
Zavarovanci iz 15. člena ZZZ in zavarovanci, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo prispevek od doseženega čistega osebnega dohodka, ki ga prejemajo v domači in tuji valuti.
Zavarovane osebe iz prvega odstavka tega člena, katerih čisti znesek osebnega dohodka ne dosega zneska spodaj navedenih pavšalnih osnov, pa plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih osnov:
Skupina Za delavce na delovnih mestih, za katere
I. se ne zahteva nobena kvalifikacija	3.000
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priučitev
za določena dela ali poklic	3.700
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu
o srednjem šolstvu	4.300
IV.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovniške šole, tehnične srednje šole, če je trajajo to šolanje najmanj tri leta, izpit za viso’kokvali-
r ciranega delavca oziroma izpit za pridobitev
srednje strokovne izobrazbe	4.800
V.	se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete
oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje Strokovne izobrazbe	5.500
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fakultete , ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 7.200
Prispevki pO tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za vse zagotovljene oblike zdravstvenega varstva, ki se preračunajo na neto prispevne stopnje.
Zavezanci plačujejo najmanj polovico obračunanega prispevka v valuti, v kateri so jim bili izplačani oziroma v kateri so prejeli osebni dohodek.
7.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno,zavarovanje za določene kategorije zavarovancev (Uradni list SRS, št. 15/73) in sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 1/72).
St. 01-40-28/72
' Ravne na Koroškem, dne 17. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij Sumečnik 1. r.
583.
Na podlagi 4. točke 130. in 152. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS. št. 44/70) in 4. točke 82. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) ter ,4. in 10. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem (Uradni list SRS. št. 1/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem na seji dne 17. aprila 1974 sprejela
SKLEP-
o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti
1.	člen
S tem, sklepom se določajo zavarovalni razredi in zavarovalne osnove, od katerih se plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, in sicer za:
—	osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost ter samostojne gostince, ki opravljajo po predpisih o zasebnem gostinstvu gostinsko dejavnost: in so po veljavnih predpisih vpisane v register oziroma .ustrezno evidenco;
—	odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici;
—	katoliške duhovhike;
—	športnike — amaterje;
—	kolporterje tiska;
—	umetnike, književnike, skladatelje ter prevajalce znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonitih predpisih priznana ta lastnost;
—	druge osebe, ki opravljajo dejavnost, ki jih predpisi opredeljujejo za samostojno poklicno dejavnost.
2.	člen
Osebe, ki opravljajo obrt ali obrti podobno dejavnost, prevozniško dejavnost in samostojno gostinsko dejavnost, se glede na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo
St. 19 — 1«. V. 1974
/
URADNI UST SRS
Stran 1183
mesečne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje:
Ce znaša letna davčna osnova din			Zavarovalni razred	Mesečna osnova za obračun prispevkov
	do	15.000	VIII	1.000
od.	15.001 do	25.000	VII	1.500
od	25.001 do	35.000	VI	2.300
od	35.001 do	50.000	V	3.000
od	50.001 do	65.000	rv	3.600
od	65.001 do	80.000	m	4.000
od nad	80.001	do 100.000 100.001		n i	4.600 5.000
Zavarovane osebe iz prvega odstavka te točke se razvrščajo v zavarovalne razrede in se jim določa osnova za obračunavanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje na podlagi odločbe o davčni osnovi za preteklo leto, ki so jo te osebe dolžne predložiti skupnosti najpozneje do 31. avgusta tekočega leta za preteklo leto.
Ob prvi prijavi v zavarovanje, ki jo mora predložiti oseba iz 1. odstavka te točke tega sklepa v 8 dneh po vpisu v registre oziroma ustrezno evidenco, se tazvrsti v VIII. zavarovalni razred.
Zavarovančev družinski član, ki izpolnjuje pogoje za zdravstveno zavarovanje se razvrsti v isti zavarovalni razred kot nosilec obrti oziroma obrtne ali gostinske dejavnosti.
Kolikor pristojni upravni organ občine ni izdal odločbe o davčni osnovi za preteklo leto do roka predpisanega za razvrščanje s prvim odstavkom 10. 'člena tega sklepa Se zavarovanec začasno razvrsti v ustrezni zavarovalni razred na podlagi davčne osnove po vloženi davčni napovedi. Dokončna razvrstitev pa se izvrši po izdaji odločbe pristojnega upravnega organa.
3.	člen
Odvetniki se glede na letno osnovo osebnega dohodka od intelektualnih storitev razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo naslednje mesečne osnove, od katerih plačujejo prispevek za zdrav-
stveno zavarovanje:		
Ce znaša letna osnova osebnega dohodka od intelektualnih storitev din	Zavarovalni razred	Mesečna osnova za obračun prispevkov
do 35.000	VI	2.300
od 35.001 do 50.000	IV	7	3.000
' od 50.001 do. 65.000		3.600
; od 65.001 do 80.000	III	4.000
od 80.Q01 clo 100,000	II	4.600
nad lOO.OOl	I	5.000
Ob prvi prijavi v ’avarovanje, ki jo mora predložiti oseba iz 1. odstavka te točke tega sklepa v 8 dneh po vpisu v ustrezni register oziroma ustrezno evidenco se razvrsti v VI. zavarovalni razredi
41 člen
■ Katoliški duhovniki se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni ; razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno' zavarovanje v mesečnem znesku 1.500 din.
5.	člen
Športniki — amaterji, ki prejemajo hranarino se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v eridtrii zavarbvhlhi' razred in se jim določi
Osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 1.250 din.
6.	člen
Kolporterji tiska se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od • katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 1.250 din.
7.	člen
Umetniki, književniki, skladatelji ter prevajalci znanstvenih in književnih del, ki jim je po zakonskih predpisih priznana ta lastnost, se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v enotni zavarovalni razred in se jim določi osnova, od katere plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 2.080 din.
8.	člens
Druge osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki jih predpisi opredeljujejo kot samostojne poklicne dejavnosti se glede na njihovo izobrazbo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in se jim določijo mesečne obnove:
—iz nižjo in srednjo izobrazbo	1.250din
— z višjo in visoko izobrazbo	2.145 din
9.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ki so navedene v tem sklepu, so neto zavarovalne osnove, na katere se uporabljajo neto prispevne stopnje.
10.	člen
Zavarovanci iz 2. in 3. člena tega sklepa se razvrščajo v zavarovalne razrede na podlagi odločb o davčnih osnovah vsakega 1. oktobra v letu.
Zavarovalne osnove iz tega sklepa se valorizirajo vsakega 1. oktobra v letu z valorizacijskim količnikom, ki ga ugotovi skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev s posebnim sklepom na podlagi gibanja povprečnih osebnih dohodkov.
11.	člen
Zavarovalne osnove, določene s tem sklepom se uporabljajo do 30. septembra 1974.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti' (Uradni list SRS, št. 46/70).
13.	člen
-	l .
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradno« listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Št. 01-40-28/72
Ravne na Koroškem, dne 17. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij šumečoik 1. &
, 584.
Na podlagi 4. točke 130. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) in 5. točke 82. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) ter
4.	in 10. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 1/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem sprejela na seji dne
17.	aprila 1974
SKLEP
o finančnem načrtu skupnosti za leto 1974 1
Finančni načrt skupnosti za leto 1974 izkazuje: Dohodki
*	din
— prispevek za obvezne in statutarne
oblike zdravstvenega zavarovanja	137.818,000
— prispevek za nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo	11.634,000
— prispevek za investicije v zdravstvu na območju skupnosti	16.665,000
— prispevek za prenešene obveznosti	5.667,000
— prispevek za zdravstveno varstvo	
upokojencev ,	16.480,000
— drugi prispevki in dohodki	3.842,000
— prispevek za zdravstveno varstvo kmetov	5.170.000
Dohodki pred izločitvijo	197,276,000
Izločeno za:	
1— rezervni sklad	4.833.000
— investicije v zdravstvu	16.665,000
— prenešene obveznosti	5.667,000
Dohodki po izločitvi	170.111,000
Izdatki	
— zdravstveno varstvo	140.114,000
— denarne dajatve	24.758,000
— drugi izdatki	5.239,000
Skupaj izdatki	170.111,000
2
V rezervni sklad se izloča 2,45 °/o od skupnih realiziranih dohodkov.
3
Stopnja prispevka za obvezne in statutarne oblike zdravstvenega zavarovanja se razdeli na-obvezne oblike v višini 39 »/o in ''statutarne oblike v višini 61 °/o.
Pavšalni zneski prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovanih oseb, ki so predpisani s posebnim sklepom, se pod točko I sklepa delijo v višini 39 'V« na obvezne oblike in v višini 61 % na statutarne oblikq zdravstvenega zavarovanja ter pod točko II istega sklepa v višini 95 0/o na obvezne oblike in SVo za nesreče pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Št. fll-40-28/72
Ravne na Koroškem, dne 17. aprila 1974. Skupščina začasne skupnosti ' zdravstvenega varstva in zavarovanja *	Ravne na Koroškem
Predsednik Jurij Šumečnik 1. r.
585.
Na podlagi 70. in 130. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem (Uradni list SRS, št. 44/70) in 4. ter 10. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem (Uradni list SRS. št. 1/74) je skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem na seji dne 30. aprila 1974 sprejela
SKLEP
o zneskih za pogrebnine za zavarovane osebe 1
Pogrebnina se določi v pavšalnem znesku in znaša glede ~na starost umrle zavarovane osebe:
din
—	za zavarovane osebe stare nad 15 let 2.000
—	za zavarovane osebe stare od 7 do 15 let 1.500
—	za zavarovane osebe stare od 1 do 7 let	1.000
—	za zavarovane osebe stare do 1 leta	900
2
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se za primere nastale od 1. maja 1974 dalje. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o zneskih pogrebnine za zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 40/72).
Št. 01-190/39-72
Ravne na Koroškem, dne 30. aprila 1974.
Skupščina začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na' Koroškem
Predsednik
Jurij Šumečnik 1. r.
POPRAVEK
V uvodu samoupravnega sporazuma o ceni za delovno uro pri pripravi magistralnih zdravil in izdelavi galenskih preparatov v lekarnah SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 14/72) se je vrinila redakcijska napaka in se v predzadnji vrsti namesto »na osnovi 22. člena« pravilno glasi »na osnovi 10. in.11 člena«.
Združenje lekarn Slovenije .•	Tajnik
Mr. Mirko Kmet 1. r.
URADNI LIST SRS
_____________~ /
POPRAVEK
V S E B I N A
V Uradnem listu SRS, št. 15/74, z dne 17. IV. 1974 so v seznamu obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju Ljubljane z dnem 10. aprila 1974 naslednje ulice pomanjkljivo objavljene
Stran
199.	Razglasitev izvolitve Predsedstva Socialistične republike Slovenije in objava njegove	sestave	1089
200.	Odlok o izvolitvi predsednika Skupščine Socialistične
republike Slovenije-	1089
201.	Odlok o izvolitvi podpredsednikov Skupščine Socialistične republike Slovenije	1089
Občina Ljubljana Bežigrad
202.	Odlok o imenovanju generalnega sekretarja Skupščine Socialistične republike Slovenije	1089
I) Naselje Ljubljana — del \
Doda se naslednje ulice:
1 a. Allendejeva ulica 80 a. Mašera-Spasičeva ulica 82 a. Meškova ulica
Pravilno se glase:
203.	Odlok o izvolitvi. predsednika, podpredsednikov in
članov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike	Slovenije	1090
204.	Odlok, o sestavi, nalogab m izvolitvi komisije Skup-
ščine Socialistične republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve	1091
205.	Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika
Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike	Slovenije	1091
206.	Odlok o ustanovitvi in izvolitvi komisije Zbora zdru-
ženega dela Skupščine, Socialistične republike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja	1091
102.' Posavskega ulica
207.	Odlok o imenovanju sekretarja Zbora združenega
dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 1092
Občina Ljubljana Center
208.	Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	1092
3. Ambrožev trg 43. Grajska planota 46. Gruberjevo nabrežje
209.	Odlok o ustanovitvi in izvolitvi komisije Zbora ob-
čin Skupščine Socialistične republike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja	1092
210.	Odlok o imenovanju sekretarja Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	1092
Občina L j u b 1 j a n a M o s t e - P o 1 j e
211 Odlok o izvolitvi predsednika in podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine. Socialistične republike Slovenije	1093
12. Naselje Sneberie 2. Cesta na Ježah (del)
14.	Naselje Spodnja Hrušica 2. Hruševska cesta (del)
15.	Naselje Spodnja Zadobrova
1.	Cesta v Prod
23. Naselje Zgornja Hrušica
2.	Pot na Breje ,
O b č i n a L j u b 1 j a n a Šiška
212.	Odlok o ustanovitvi in izvolitvi koVnisije Družbeno-
političnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja	1093
213.	Odlok o imenovanju sekretarja Družbenopolitičnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije 1093
214.	Odlok o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije	1093
215	Odlok o namenih za dajanje kreditov poslovnim bankam iz sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici
za 1974. leto	1097
216	Odlok o spremembi odloka o uporabi sredstev, vplačanih kot depozit pri investicijskih vlaganjih
v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1098
97. Keržičeva ulica
217. Odlok o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku: "•namenska dopolnilna sredstva občinam« — postavka: -»namenska sredstva za družbene denarne pomoči«	1098
Občina Ljubljana Vič-Rudnik
39.	Emonska cesta (del)
. Skupščina mesta Ljubljane Geodetska uprava
/ 218.. Odločba o najvišjih zneskih dnevnic za službena po-ttovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim or-..--ganom med materialne stroške	1099
219. Pravilnik o dopolnitvi pravilnika o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v . zasebnem kmetijstvu	1099
POPRAVEK
«
V odloku o obvezni, splošni in občasni deratiza.iji v občini Brežice (Uradni list SRS.;št. I0*'74) se je pri Primerjanju z izvirnikom ugotovila napaka, z to dajemo popravek odloka o obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice tako. da se v 2 odstavku
12.	člena namesto zneska »5000 dinarjev« napiše znesek »2000 dinarjev«.
Tajnik
Franc Bukovinsky 1. r.
splošni akti republiških samoupravnih
ORGANIZACIJ
220. Sklep o finančnem načrtu dohodkov^ in izdatkov
sklada starostnega zavarovanja kmetov za leto 1975 1100
221. Sklep o določitvi enotnega prispevka in stopnje prispevka v odstotku za leto 1974	1100
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN
534.	Odlok o proračunu občine Brežice za leto 1974	1101
535.	Odlok o spremembah. in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Brežlcel	1102
536.	Odlok 6 spremembi šn dopolnitvi odloka o določitvi
vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Brežice	1102
Stran
537.	Odlok o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini
Brežice	1102
538.	Odlok o »Priznanju samoupravljavcu« (Celje)	1105
539.	Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1974	1105
540.	Odlok o prispevku za spremembo namembnosti
kmetijskih in gozdnih zemljišč (Cerknica)	1106
541.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Cerknica)	1107
542.	Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov (Cerknica)	1107
543.	Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje iz-
gradnje in obnove osnovnošolske mreže na območju občine Domžale	1108
544.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samopri-
spevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnošolske mreže na območju občine Domžale	1109
545.	Odlok o razglasitvi statuta občine Lenart s statutom 1109
546.	- Sklep o javni razgrnitvi dopolnitve zazidalnega na-
črta Grbin (Litija)	1134
547.	Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (Ljubljana Bežigrad) 1134
548.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Bežigrad)	1135
549.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove
družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918/19 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912/18 (Ljubljana Center)	1140
550.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne
stanovanjske skupnosti v občini Logatec	1141
551.	Družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog
in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974	1149
552.	Sklep o potrditvi zakljiičnega računa sklada skupnih
rezerv občine Slovenske Konjice za leto 1973	1153
553.	Družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo
v letu 1974 v občini Šmarje pri Jelšah	1153
554.	Odlok proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto
1974	1158
555.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Šmarje pri Jelšah	1159
556.	Odlok o izgradnji lokalne ceste 2ahenberc (Šmarje
pri Jelšah)	1159
557.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Ratanska vas
— sever (Šmarje pri Jelšah)	1160
558.	Odlok o izgradnji vodne akumulacije Vonarje (Šmarje pri Jelšah)	1160
559.	Odlok o proračunu občine	Vrhnika	za	leto 1974	1161
560.	Sklep p volitvah in imenovanjih	(Vrhnika)	1162
561.	Odlok o ustanovitvi in delu komisije za volitve in
imenovanja (2alec)	r	1164
562.	Odlok o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo (2alec)	1164
563.	Odlok o ustanovitvi komisije za verifikacijo poobla-
stil In za imunitetna vprašanja delegatov zbora združenega dela (2alec)	U64
564.	Odlok o ustanovitvi komisije za verifikacijo poobla-
stil za imunitetna vprašanja delegatov zbora krajevnih skupnosti (2alec)	1164
565.	Odlok o ustanovitvi komisije za verifikacijo poobla-
stil in za imunitetna vprašanja delegatov družbenopolitičnega zbora (2alec)	1165
566.	Odlok o oblikovanju skupine delegatov zaradi dele-
giranja delegata v zbor občin Skupščine SR Slovenije (Žalec)	v	1165
Stran
567.	Odlok o oblikovanju skupine delegatov zaradi dele giranja delegata v zbor Združenega dela Skupščine
SR Slovenije za področje gospodarstva (2alec)	1166
’
568.	Sklep o imenovanju komisije za volitve in imenovanja (Žalec)	1167
SPLOSN1 AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA
569.	Samoupravni sporazum o uresničevanju program-
skih nalog na področju zdravstva in o združevanju sredstev za' financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974 (Maribor)	1167
570.	Sklep o določitvi prispevka za obvezne oblike zdrav-
stvenega varstva in za pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so določene z statutom skupnosti (Maribor)	1169
571.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavaro-
vanje za nesrečo pri delu in'obolenje za poklicno boleznijo (Maribor)	1169
572.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavaro-
vanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanih odsotnostih z dela (Maribor)	1179
573.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev in oseb, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo po 29. in
30. čl, zakona (Maribor)	U70
574.	Sklep o določitvi stopnje prispevka za zdravstveno
zavarovanje kmetov za leto 1974	(Maribor)	U72
575.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo oseb, ki so izenačene v pravicah z zavarovanimi osebami v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Maribor) 1172
576.	Sklep o finančnem načrtu dohodkov m izdatkov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovan
nja Maribor za leto 1974	1173
577.	Samoupravni sporazum o uresničevanju programa
in v osnovah za financiranje zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva v letu 1974 v samoupravni interesni skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota za območje občin Murska Sobota, Lendava, Ljutomer,	Gornja Radgona 1173
578.	Sklep o določitvi prispevkov in zavarovalnih osnov
za zdravstveno zavarovanje za leto 1974 (Murska Sobota)	1175
579.	Sklep o finančnem načrtu dohodkov in Izdatkov
začasne Skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota za leto 1974	U78
580.	Sklep o valorizacijskem količniku za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev
na raven osebnih	dohodkov	1973	(Murska	Sobota)	1178
581.	Samoupravni sporazum o uresničevanju programa in
o osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu	1974	(Ravne	na	Koroškem)	1178
582.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev (Ravne
na Koroškem)	1198
583.	Sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razre-
de — osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Ravne na Koroškem)	UjČ
584.	Sklep o finančnem načrtu skupnosti za leto 1974
(Ravne na Koroškem)	118*
585.	Sklep o zneskih za pogrebnine za zavarovane osebe
(Ravne na Koroškem)	119
—	Popravek samoupravnega sporazuma o ceni za delovno uro pri pripravi magistralnih zdravil In izdelavi galenskih preparatov v lekarnah SR Slovenije IB
—	Popravek seznama obstoječega stanja imen ulic,
cest, trgov in naselij 00 občinah na ureditvenem območju Ljubljane	U* j
—	Popravek odloka o obvezni, splošni in občasni dera- , j
tizaciji v občini Brežice	U* • a
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odeovoml urednik Milan Biber - riška tiskarna Tone Tomšič* vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1974 110 din. inozemstvo 200 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidv vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11. poštni predal 379/vn — Telefon• direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davk* po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenile, št 421-1/72