Poštnina pavšalirana! Leto H. V Ljubljani, dne 10. novembra 1920. Šlev. 46. ■ 'M GLASILO „KMETSKO DELAVSKE Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 42’—, za pol leta K 21'—5 za četrt leta K lO'SO, na mesec K 3‘50; posamezna številka K 1‘—. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glasu D. Z. je frankirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168.-Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Reklamacije so poštnine proste. Za kal se bomo odločili? živimo v državi, ki še ni država, v I kralievini ki še ni kralievina. na ozemlju, k še nima nobenih meia. In ravno to ie. kar dela nredstoieče '’olitve v državni zbor tako cilno važne, d? lahko rečemo, da naš narod še ni stal "j^dar nred tako odločilno izbiro, kakor bo dne 28. teea meseca. Ne bomo noslali Dot v Belvrad ooslancev. ki bi se oo-lco'nili za to ali ono malenkost, ki nai bi Priborili to ali ono drobtino, amoak bomo poslali v državni zbor može. koiih naloga bo ustvariti državo. Poslanci, ki iih bomo volili dne 28. novembra bodo iz današnie Slovenile, lirva-SKe- Bosne. Srbiie itd. šele ustvarili Jugo- : s aviio. Danes smo še brez enotnih oostav. j brez vseva. kar tvori državo, zato lahko r^cemo: Jugoslavijo bo treba šele ustva-,'P- V tem tiči torei velikanska važnost j hhzaiočib se volitev, kaiti. kakršni noslanci. taka bo država. , ^ oreišniih časih ie volil en del klerl- alce druvi del na liberalce in stara Av-‘la ie bila zato klerikalno-liberalna dr-;^Va- Kam so nas ti noslanci in kam nas ie /Ka.država nritirala občutimo naiboli da-? ‘P bomo občutili še nekai let. Na Du-{j,,u sedel cesar, okrog niega nar nadu-n 5reneralov ter nlesnivih grofov in baro-ki so vladali državo. Kako so k> vla-u Tako. kakor se iim ie zljubilo, sai ^ r>kalno liberalni noslanci so kimali k ^u. hvalili so vse in nobeden se ni uoal bi,a ^ tern visokim gosoodom. Kai ie D°sledica? Posledica ie bila ta. da nas k? ta gosoođa nritirala v skoro petletno volno ki ie uničila na miliione človeških živlieni snravMa na beraško palico miliione vrgla v naivečio Jjedo in nomanikanie vse ostale, dvignila po nekai ostudnih ol-»avk ki iih nazivliemo voini dobičkarji m verižniki. Kai nai bo tudi v Jugoslaviii tako. kakor le bilo v stari Avstriji? Kaj naj tudi v Jugoslaviji odločuje ena sama kronana glava s nar generali in oeto-iizniki o voini in miru. Kai se nai tudi v Jugoslaviii nadaliuie s nrotiliudsko politiko nekdanie Avstriie? Vsak bo rekel, da ne kadi sadove te zločinske politike ki se 'e delala na skrivnem na Dunaiu brez ved-nrsti liudstva a na račun liudstva v Jugo-slavili ne maramo in ie tudi liudstvo trpelo ne bo. Kako oreprečimo to? Edino na ta način. da oometemo vse avstrilske stranke. lo ie naše klerikalce in liberalce ki so še včerai !akp zvesto prisegah na Dunai in pomagali nndpirati protiliudsko avstriisko vlado. Če hočemo, da se v Jugoslaviii ne bo ponovila druga Avstrila. moramo izbrati ori volitvah tudi drugačne može. Kakšne? Take. ki nam garantiralo, da bodo vodili drugačno nolitiko. kakor so to na vodili naši klerikalci in liberalci doslei. Kakšno nolitiko na moralo naši bodoči poslanci vodit'? Odgovor ie kratek: 1. moraio glasovati za reoubliko: 2. zavzeti se morak) za avtonomijo Slovenile. 3. Doseči, da se pobere voinim dobič-kariem vse nakradeno in Drieoliufano pre-moženie. 4. Breznoeoino izbojevati agrarno reformo s katero nas klerikalci tako grdo slenariio. 5. Pravične davke. Doslei plača vse davke revež, v bodoče iih mora bogataš. 6. Izboievati sociiatno zavarovanje vsega revnega delavnega liudstva. S temi besedami na gre ori nas v boi samo sociialno demokratična stranka. zato se moramo ori volitvah odločiti vsi za to stranko. Te volitve, kakor že rečeno zgorai. bodo odločile vse. Pri teh volitvah se bo imelo liudstvo priliko samo odločiti, kaka nai bo Jugoslaviia. Ali nai bo to druga Avstriia s cesarii. grofi in baroni, ali nai bo to klerikalno-liberalna država, v kateri revno liudstvo ne bo imelo nobenih nravic. ali nai bo na to pravična in demokratična renubilka. Liudstvo izbirai! Mislimo, da ni treba nobenega dolgega oremišlievania amnak brez nadalinega bo vsak rekel da hoče imeti demokratično in republikansko Jugoslavijo. zato bomo tudi vsi oddali svole glasove oni stranki, ki edina to zahteva In to fe socijalno demokratična stranka! Viničarji, hlapci in dekle! Zakaj še danes stradate in trpite! Zato ker so vas klerikalci, liberalci in samostojneži prodali v Beogradu in Ljubljani. Če nočete sebi in svojim otrokom še več gorja in novih vojska, če ste za republiko ubogih zatiranih kmetov in delavcev, agitirajte LISTOK. M\ teci picd [cvolui. (Dalie.) Val *er i(? površina, ki ie obremente-ni ,n 'emlio. večia ko zemliiščni donos. Več ili e| - n,et svoie zemlie prodati tem-germi niora* 77 ako ie hotel zemlio dru-0^^CQri'r-eDUSt't* — istemu olačati gotovo N zenn!-xx 17111 ie odvzel obremenie-'h'Diti« L e' ^met se ie moral torei »od-°hliki j °*10tel zapustiti grudo V tel ^hieta ž‘vela fevdalna orivezanost p trudio do odoravi tlačanstva. j. niske družbe ie bila izkori-no graščakih. V okvirtu gospodarstva se ie to vršilo v obliki tlačanstva: graščaki so rabili tlačanstvo da so mogli prisiliti kmete k dabtvi obrokov in roboti Z vneliavo de-narpfce gospodarstva ie bilo mogoče obleči izkoriščanie kmetov v druge pravne oblike Na mesto obroka ie stooila odveza. ki lo ie moral daiati kmet graščaku: namesto tlake ie bil nrisilien kmet plačevati novršnino ki io ie moral zaslužiti na (msnoski zemlii ako le ni mogel na svoii. Pravni naslov razmeria med graščakom in kmeti ie bil sorem-enlen. ne na niegova gospodarska vsebina. Ta sorememha gospodarskega naslova na ie nudila graščakom priložnost, polastiti se ene četrtine kmečke zemlie čmozemlia čiie vrednost se ie z razvolem svetovnega trga slnno stonnievala Za razumevanie velike ruske »evolucije ie odločilnega nomena vedeti, da le agrarna ustava, ki ie bila od 1. 1861 do 1917 oodlaga ruske družbe, še vedno ♦emeliila na srednieveškem fevdalizmu. Mir — ruska kmečka občina Fevdalizem in absolutizem nista odpravila prvotne avtonomne oreanizaciie ruskega kmetstva, kmečke občine mira. temveč io spremenila v orodje svoiega izkoNščevania. Država si ie zagotovila davke, graščak obroke, s tem da sta vso kmečko občino mir napravila odgovorno za plačilne dolžnosti nienih članov. Ako oa ie ta morala odgovarlati za davke In daiatve vseh svoiih čb^o.v potem ie morala razpolagati z vso zemlio iz katere bi se moglo oridobivati davke m daiatve. Ne posamezni kmetie temveč kmečka občina mir ie razpolagala z zemlio ki le b'la dodeliena kmetom v uživante. Mir ie razdelieval kmečko zemlio in nlo obre-rrenim'oče daiatve na nosamezne kmečke družine In ie obnovil iti popravil to razdelitev od časa do časa. (Dalie orih.) in volite 28. novembra za socijalnode-mokratično kmečko delavsko zvezo.\ f' . ■ MM * * * ] Socijalnodemokratična stranka in kmečko delavska zveza je: : v ; za republiko, , za svobodo, za razdelitev zemlje, za socijalizacijo tovarn, zoper vojsko, draginjo, verižnike in vojne dobičkarje, grofe ,in milijonarje, banke in druge pijavke ubogega Ijud-stval -»»šaSl Glasujte 28. novembra za našo stranko in agitirajte zanjo l * * * Milijonar ji, fabrikanti, bogati gruntafji, advokati in visoki duhovni so zoper delovno ljudstvo dve leti vladali in ga spravili na beraško palico. 28. nov. bo tega konec, ker bo zmagala socialno demokratična stranka in kmečko delavska zveza. * * * Socialno - demokratična stranka in kmečko delavska zveza je samo ena. Kdor agitira zoper njo, je liberalec, klerikalec, samostojne^, ali pa od kapitalista podkupljen Človek! Kdor ni z nami, je proti nam! Invalidi in begunci! Kdo je kriv vaše nesreče! Kapitalisti, združeni v klerikalni, liberalni, samostojni in lažisocialistični stranki! Zahvalite se jim 28. novembra in glasujte za socialno-demokratično stranko, kmečko delavsko zvezo. Kdor je za republiko bo glasoval 28. novembra 1920. za Jugoslovansko socialno demokratično stranko in njeno kmečko-de-lavsko zvezo. * * * Dol z vojaštvom in vojsko: Živelo bratstvo, svoboda in enakost: Glasujte pri volitvah za stranko delavcev in kmetov, za Jug. socialno demokratično stranko in njeno kmečko-delavsko zvezo! * * * Edina kmečko - delavska stranka Vsak ročni in res razrednozaveden in resolucijonaren duševni delavec in ubogi kmet in viničar bo glasoval za socialno-demokratiČno stranko, kmetsko-delavsko zvezo. * * * Klerikalci, liberalci, samostojneži in lažisocialisti s love po deželi glasove. Pazite, komu zaupate, volilne kroglice pa oddajte v tisto skrinjico, ki bo imela napis: Jugoslovanska socijalno - domokratična stranka (kmečko-delavska zveza). * * * Kdor je za agrarno reformo in zato, da se vzame zemlja tistim, ki jo ne obdelujejo in dd Ustim, ki jo nimajo, bo glasoval v nedeljo, 28. novembra za Socialnodemokratično stranko in kmeč-kodelavsko zvezo. Pozor pred sleparji: Nepoznani ljudje, najbrže podkupljeni od klerikalcev in liberalcev, agitirajo po deželi zoper našo stranko. Zapomnite si kmetje njih imena in jih naznanite takoj našemu tajništvu, Maribor, poštni predal 22. I. delegacijsko zborovanje K. D. Z. v Celju. Dne 31. oktobra so se zbrali v Celju ; v veliki dvorani hotela »Union« deleeati i na^e K. D. Z., da se novovore o doseda-niem delu in da si začrtaio nove smernice za bodočnost. Podpredsednik K. D. Z. s. Prepeluh ie omenil v svoiem otvoritvenem vovoru. da bo K. D. Z. vledala predvsem na to. da se pravično izvede aerrarna reforma. Kasneie bo treba K. D. Z. preosnovati predvsem razdeliti člane v sekciie. sicer do delu. ki ca onravliaio. Naivečio oažnio oa bo treba nosvetiti posoodarskim vnrašaniem. Organizirali bodo gospodarske odbore. Poleg političnega in gospodarskega programa oa bomo obračali naivečio skrb občinskim volitvam, gledali bomo da spravimo v občinske odbore svoie pristaše. Polastiti se moramo občinskega imetia. Sploh moramo oriti do denaria da bomo mogli s pomočjo denarnih sredstev doseči in uresničiti svoie cilie. Nato ie izročil besedo tainiku sodr. Bernotu. ki ie poda! tajniško poročilo. Po-udarial ie moč organizaciie in izobrazbe liudskih mas. za kar skrbi glasilo K. D. Z. »Liudski glas«. V svoiem govoru ie pokazal napredek, ki smo ga dosegli. Po deželi se nam člani v obilnem številu nrlvlašalo Ugotovil ie stališče K. D. Z. do jugoslovanske socialno demokratske stranke. Mi smo del politične organizaciie JSDS. in deloma v nienem okviriti, a smo tudi gospodarska in strokovna organizacila ki vpliva na JSDS. potom svoiih članov v izvrševalnem odboru. Po poročilu blavainika. iz katerega fe sledilo, da se razviiaio denarne stvari v redu in da smo lahko zadovoljni s staniem blapaine. se ie razvila .živahna debata katere so se udeleževali vsi delegati. Govorili so predvsem o zvišaniu članarine in o tem kako nodniratl revnejše člane zlasti nosle po kmetih zakai člani moralo imeti od organizaciie tudi koristi Ko so bili še imenovani kandidati za konstituanto na skupni listi JSDS.. je predsednik zborovanie prekinil. Zasedanje se le z isto brižnostio nadaljevalo oonoldne. Razpravljali so o ugodnostih, ki nai jih nudi organizacija svoiim članom. Nainui-nelše ie pač. da se dd ljudem v bolezni zdravniška pomoč. Med debato ie omenil s Kristan da se prioravlia velika akciia po češkem oz. nizozemskem vzorcu. Ustanovili bomo nri vsaki podružnici blagovna stvladišča. Osnovna glavnica znaša 50 mi-hionov kron. Dobiček se norabi za lastno zavarovalnico in bolniško blavaino za ustanavlianie nakurtovalnih zadrug, za organizacijo trgovine itd S. Preneluh te našel vnrašanie o strokovnih vnrašaniih. Omenil ie. da si moramo takoj ustanoviti lastno zavarovalnico za živliente in nezgode, preden nam jo da država. To udeistviti ie naloga K. D. Z. — Dalie nai se naloži načelstvu, da ukrene vse potrebno glede razdelitve članov v sekciie. Za tem so se vršile volitve v osred-rde vodstvo K. D. Z., ki se ie sestavilo tako-le- Osrednie vodstvo K. D. Z. Načelstvo* 1 Jože Baraga, predsednik. 2. Karl Meršek. 1. podpredsednik. 3. Jože Košir. II. podpredsednik. 4. blagalnik (dosedanji). 5. Peter Satller. 6. Ignac Mihevc. 7. Prepeluh Albin, odborniki. 8. urednik »Ljudskega Glasu«. Osrednil odbor: 9. Umek Martin. Celje. 10. Eisinger. Sloven. Gradec. 11. Kisovar. Zg. sv. Kunivunda. 12. Jekoš Avgust. Sevnica. 13. Volavšek Ivan. Pišece 14. Kunei Jožef. Pišece. 15* Kelhar Matiia. Bi/.elisko. 16. Dobršek Karl. Prevalie. 17. Malenšek Jakob. Bohinj. 18. Jakonič Andrei. Gone. 19. Zakrajšek Anton. Bloke. 20. Krašovec Janez. Hribarjevo 21. Retrtč Aloizii. Doleavas. 22. Kobal. Grahovo. 29. Doltar. Gradac in 24. dosedanji tainik iz Liubliane. Pri slučajnostih ki co prišla nato na dnevni red se je ugotovilo, da se K. D. Z. že uveliavlia. To smo dosegli z vstrainim lolom kar moramo imeti vedno pred (»črni Delo bodi naša vodilna misel! Končno ie s. Prepeluh še enkrat po-udaril nalove K D. Z., ki streme za tem. da bomo mogli pošteno živeti, in ie zakllu-til vrlo lepo uspelo zborovanie. (Od. ur.: Govorov vsled oomanikania prostora nismo mogli priobčiti. — Imena kandidatov na skupni listi in blaeainiško poročilo objavimo kasneje). Volilni red za ustavotvorno skupščino. Prevrnila se ie že prva polovica volilnih priprav odigrala se ie tudi že orva polovica volilnega, poštenega in neoošte' nega bofa. Skroale sn občine volilne. imO' nike. skrpale kot iim ie kazalo, kot se 'ib1 ie zdelo dobro in priooročliivo. Tudi vložene reklamaciie so rešili, ali na zavrnili-Sedal začenla novo delo. Stranke moralo vložiti kandidatne liste, imenovati zastopnike in niih namestnike v volilne odbore za posamezna volišča. Sodruel. določite takoi zastopnika |JJ namestnika za volilni odbor posamezni" volišč! Sicer bodo delali brez vas to oa v®' ste. kal počeniaio miši. če mačke ni doma-Gospod minister za notranie zadev^ mora odrediti in izvršiti vse. kar ie v°' trebno — tako govori in razlaga paragr" — zlasti na mora skrbeti za skriniic • krovlnice in drugi materijal za glasova"1 To ie skrb in naloga gospoda mjn’|Strv vaša skrb sodruel. na le. da bo orišl° skrlniico socilalno-demokratične stran naiveč kroelilc. (0 Kdor ie volil že pred volno kdor :mel to pravico že preie. oa ga nj še viv(r ietikn in lakota, ta ve. da smo svol čas lili z listki. Odslei na ne bomo glasovali 0 listki. Krogliice bomo polagali v s*a iP t0 neprikladno ali ln Se vrši glasovanie na več kraiih. se ^‘do.vršiti volitve v šolskem ali drugem Knn0l)'.u‘ občinski urad določi za to. ne y ° 'P' ^ai Da- n' blizu volišča nobe-.„o^ilne. na bi zastopniki kapitalizma ne Vs .1 bneti dopoldne guliaža. Pa prav te. 'bkornf skomin našim zastoo- ()s ' e pri Poroki morata pričevati dve litve' čudnega tedai če bo vodil vo-liltti /u oosdmeznih voliščih poseben vo-1<()1 :'ob°r. Volilni odbor oa mora biti ta-bnra s.estavlten: Predsednik volilnega od-Srylt).,(' sodnik absolviraiti nravnjk, ali ali kai drugega, v od.bor pa ef>ega'° sfrari'a‘ ''M se udeleže volitev oo Poštu Z£istopnika enega zastopnika pa ' TorI;'i° ^n' P^bor tudi občinski odbor. : bo volilni odbor nrecel številen! bort,0 °rYa .in klavna chvlžnost ie. da ?'aDesUiv»no''jil' 'Sv°b‘ zastopnike, svoie Sna ri,t!\e v t(> volilne odbore iočile Srh,te za t0 izvolite in do- ^'te » Y v0,ilne odbore- na soo- 'Kttlečko-5ela^uU"en,u odb°™ iSDS in delavske zveze« v LiubUani. Agrarna reforma in liberalni poverjeniki. Ob nobeni stvari se pri nas boli ne razburjamo, kakor če nanese beseda na agrarno reformo. Umlitvo ie. ker od zern-lie živimo, ker ie zemlia naivažneiše oro-izvaialno sredstvo. Predvsem velia to to za našo državo ki ie v pretežni večini poljedelska. Omenili smo že. kako izrabljajo razni liberalni in klerikalni mogotci agrarne odbore kot trdnjave za agitacijo v korist svoti stranki. Seveda so si skočili pri tem v lase in se srdito prepirajo, kdo bo gospodar te ali one trdnjave. Iako ooročaio klerikalni listi o pritožbah iz mnogih kraiev. da izrabliaio razni liberalni agrarni poverjeniki razddievanie zemlie v strankarske svrhe. Kaioak očitaio liberalci isto klerikalnim poverjenikom. Prihajale so orošnie na beograjsko vlado naj od 20. oktobra pa do volitev v konstituanto sploh prepove razde!iCvati zernlio. Ministrski svet v Beogradu se te ba-vil s tem vprašaniem in sklenil, da se ta eas. to ie od 20. oktobra in oa do volitev v ustavotvorno skupščino ne sine deliti zemlia. Kdor se pregreši proti tei odredbi, bo strogo kaznovan. Tako ie padla na agrarno reformo nova coklia in čakali bomo. ori čemer ne vemo. kai pričakamo. Učitamo oa s tega mesta vsem. ki so s svotirn strankarstvom povzročili da se to življenjsko vorašanie našega človeka zavlačuje, da ie zločin naa poljedelskim prebivalstvom naše države. Sa' smo videli, kako se ie stvar ovirala z raznih višiih mest. Sedai so dosegli, kar so želeli. Mi pa si bomo zapomnili, kako postopate z nami. Dne 28. novembra pometemo z vsemi, ki nimajo pri tein čistih rok'. Imeti hočemo v parlamentu Itudi iz naše srede, naših misli in čustev, ki ne bodo vsega kar nam ie neobhodmo potrebno, izkoriščali v svoie osebne koristi. «=Š=33 Dopisi. C033 Pekre-I.imbuš ori Mariboru. Kai pa to pomeni ? K nam orihaiaio sedai pt-yv pogosto gotovi liudie iz Maribora, ki pravilo da pripadalo naši stranki, agitiralo na za linhh^sko komunistično stranko Kmetic in člani K. D. Z., pazite se pred temi liudmi ki hočeio razbiti ■ gšo organizacijo Pravilo, da te tudi Nahtigal iz Maribora postal komunist. Na tega mi že. tako nismo dosti dali. če so ga oa res komunisti dobili ga rim oa tudi pri voščimo. Človek, ki toliko govori nikoli nič prida ni. Mi pa ostanemo .zvesti naši sociiialno demokratični stianki in naši Kmečko-de-!avski zvezi- bomo glasovali za našo stranko in se ne damo podkupiti z nobenim de-nariem. ker verno da bi samo pomaeali klerikalcem, če bi za Nahtigalove komuniste glasovali. Liubno. Sveta ieza. Pred voino so vsi napredni listi psovali zgornjo savinjsko doline „črni kot“ in naš dekan Joža Dekor ti ni bil čisto nič užalien. da bi bil koga kot okraini načelnik toži! ali to žalienie na prižnici gralai. Zdai pa ko ie pormegraiski okrai nostal rdeč. ie prišel naš dekan čisto iz ravnotežja in ne zna nič več božiega nauka razlagati. Niepove pridige so posvečene samo rudečkariem. katerim ic tudi že nebeško kraljestvo odrekel Pozabil oa le. da naše ljudstvo niepoviin grožnjam več ne veiiame posebno, od tistega časa ne. ko !e Joža okraini voz tako zavozil da mi meeov naslednik z nairnočneiširni konti več ne potegne iz blata. Gospod dekan! Povemo Vam. da sta postavljena cerkev in prižnica za božio službo. Politiko prepustite nam. ki iroimo in nlačuiemo. sicer bi se s svoiimi političnimi pridigami naineumneiše terctialke nezadovoljne naredili. Mi rdečkarli oa imamo ored očmi Preradovičev izrek: »Zora puca. bit če dana!« Št. Juri) ob Južni železnic]. V nedelio dne 24. t. m., se te vršil ori nas shod K. D. Z., ki se ie navzlic vsem intrigam od strani liberalnih samo-stoinih in klerikalnih voinih dobičkarjev spremenil v pravo manifestacijo soc. demokratično stranke. Že ob pol 9. uri ie bila dvorana ori »Cvetlični kleti« nabito nohta, tako da se ie moral shod ool ure pred določenim časom pričeti. Na shodu sta poročala ss. Leskovšek in Bait: ki sta ob burnem pritrievaniu navzočih pokazala kdo ie nravi krivec slabega ooio-žaia v katerem se nahaai kmečki in Ih-dustriialni moletariiat: dokazala sta. da kme; in delavec spadata edinole v tabor soc. demokratične stranke, ki ie zastopnica vseh izkoriščanih. Po lepi in kratki debati se ie ustanovila podružnica K. D. Z li kateri se ie priglasilo takoi leno število članov in so si izvolili odbor, ki mu načeliuie obče spoštovani sodrug Ivan Straža. Nato se ie zaključil leno usoeli shod. Treba ie pripomniti, da ie bila šentjurska občina do sedai ena glavnih trd-uiav klerikalcev in liberalcev ln da so p; skušali na vsak način preprečiti naš shod: potrgali so vse naše plakate prepovedali so oklicati da se vrši shod tn kandidat K. S. S. Drofenik le ooskušai megovoriti gostilničarja, da nam oreoove lokal, kar se mu na ni posrečilo. Da. tudii-šentiurskemu kmetu so se odprle oči. kar pokaže dne 28. novembra s tem. da bo volil soc: demokratično. Rečica ob Savinji. Kliub vsem huiskariiam naših nasprotnikov smo ustanovili pretekli mesec podružnico K. D. Z. Do danes se ie vpisalo že nad 70 članov. Ljudstvo vidi. da pride samo potem sociializma do svoiih pravic, katere mu druge stranke nočejo dati. Zato se trdno oklepa K. D. Z. Suženjske verige, v katere so nas razni izkoriščevalci vklepali. mora naša nevstrašna K. D. Z. raztrgati. Takrat bomo lahko z mirnim srcem trdili: »Grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke!« Živela K. D. Z.! Iz Križev. V nedelio. dne 24. oktobra, popoldne se ie vrši! shod »Kmečke delavske zveze« v Križali »pri Jakobu«. Poročala sta ss. Teme in Berdajs iz Ljubljane. Shod te bil dobro obiskan. Govornika sta opozar-iala na važnost volitev v ustavotvorno skupščino. — Dopisniku »Večernega Lista« ki poroča, da se ie vršil v Križali komunistični shod. na povemo le toliko, da nai se drugič bdi natančno Informira o shodih, da ne bo blamiral samega seoe in še druge. Mi pridemo še v Križe in se nrinoročamo dotičnemu dopisniku »Večernega Lista«, ako ne pozna strank, da ga mi naučimo spoznavati stranke. Klerikalci ne znalo sami nič. a vendar hočeio liudstvo poučevati. Liudstvo soametui se in nokaži takim nevednežem vrata. K vam bodo hodili le toliko časa da Hm boste oddali glasove. Glasuite le za delavsko J. S. D. S., katera edina ie delavska stranka. Sv. Pavel ori Preboldu. Dne 10. t. m. se ie ustanovila tukai kraievua organizacija »Kmetsko-delavske zveze« na shodu na katerem le orisal sodrug Leskošek iz Cella politični ooložai ob nriliki bližniih volitev. Razložil ie polnoštevilno zbranim nrosrram iu namene K. D. Z., neusmiljeno razkrinkal hinavsko delovanje vseh meščanskih strank (ne izvzemši narodnih sociialistov. ki iih ie peščica v tu-kaišnii tkalnici: ter povedal navzočim, da K. D. Z. ni nikakšna krinka, za katero bi se skrivali politični zločinci, (kakor klerikalci za »Kmečko zvezo« itd.), temveč, da le stranka odločno sociialistična. Izvaiania vovornika so spremljala vlasna odobrava-nia. Posebno vosnodarski orovram ie zanimal kmetsko in delavsko liudstvo. Po končanem eovoru se ie večina dala organizirati. razen par samostoinežev. ki zdai že čisto _sami »stoiiro«. Nato se ie izvolil sledeči odbor* Predsedik Filip Jošovc. tainik Stanko Pečai. blavainik Ivan Blaznik, in sedem odbornikov. Ker ie bila preišnia soc. dem. oreranizaciia v Sv. Pavlu iako močna, smo prepričani da bo tudi niena nčerka. »Kmetsko-delavska zveza« sijajno uspevala. Vse deluje namreč za nas. Pro-tič - Korošec - Pribičevičeva vlada nas strahovito tlači z raznimi davki, s oodra-ženo železnico, ki io maže sedai blagoslov »obolelega« kaplana Korošca. Naše liudstvo uvideva odkod izvira vse zlo Tudi tukaišnii kaplan Medved prav po medvedje agitira za nas. čeprav tega niti ne ve. On pozdravila ženske s prižnice takole: »Roke vam doli visiio kot kravii rep« ali pa: j »Za to peščico liudi pač ne bom pridigal«. Zunai cerkve po pravi: »Sv. Pavel ie ve-!:ka skleda, pa čisto prazna,« kar ie res % ozirom na nieeov orecei reieni život. Kako titulira ta človek uboge šolarčke in starše, ki bereio »Naprej«, »Ljudski Glas«. — pa presega vse meie. Liudie zatorei ne pose-čaio radi .takih pridig, temveč se v toliko gostejšem številu organiziralo nrj nas m obiskuieio naše shode. Zato lepa hvala g. kaplanu za niegove uspehe! Vsj kmetie in delavci v našo razredno stranko! Vse ie z nami. ,še kaplani nam oomagaio. čeprav nehote! Zmaga ie naša! Živela »Kmetsko-delavska zveza«! Delovni program K. D. Z. v agrarni reformi. l eta 1848 se ie izvršila prva agrarna reforma v prid noliedelcem. Na eni strani se iie izkušalo ustreči ooliedelcem. na drugi strani pa veleposestnikom. Kmetie so dobili svoio zemlio ki so io obdelovali deloma z gozdi deloma notom goliufiie tudi brez niih. Ker oa so bile gospodarske razmere slabe, so se polagoma zonet zadolžili in zooet ie postal veleposestnik tisF kot ie bil. Ker so se oa veleposestniki zbali zopetne agrarne reforme so nasadili les po kmetijah tako. da ie bilo konec vsakemu unaniu na zopetno pridobitev zemlie za poljedelca. Tako so hoteli zopetno agrarno reformo preprečiti m res so io otežkočili. čeravno ne popolnoma preprečili. V našem delu za agrarno reformo pa ne vlada še dovoli iasnosti. osobito vsled tega ne. ker ie v Slovenili mnoeo skoro nooolno gozdnih veleposestev sklošno oa razraeroma malo veleposestev v primeri s številom onih. ki hočeio zemlie V glavnem orihaia v poštev clvoie vrst razdelitve zemlie: 1. navadna razdelitev (vsak dobi kos «emlie): 2. zadružni sistem (nakup ali zakup potom zadrug). Ne gre brez ločitve veleposestev kratkomalo brezobzirno postopati oreie nreden se ne ugotovi, ali le 1. veleposestvo izključno kmetsko. 2. industrijsko veleposestvo. Način razdelitve se mora ozirati na znača* veJeoosestev. kakor ie bilo ravnokar omenjeno. 1. Kmetska veleposestva. To so taka ki se bavilo izključno ali delno samo s pridelovanjem poljedelskih in drugih kmetskih produktov, ki so bila nakupljena tekom zadniih 70 let in razširjena brez ozira na potrebe ter pred- j stavliaio danes kmetiie s širnimi gozdovi, nasaieuimi na kmetskih zemliiščih. Večinoma orihaia tukai v poštev navadna razdelitev t. i ona. ki daie vsakemu kos zemlie. kar oa bi se dalo tako urediti ker ' ie preveč prosilcev, tam bo morala oriti v poštev zadružna razdelitev, kakor io j omeniani še soodai pri industr. veleposestvih. Gotovo ie. da se bo skušalo marsikatero veleposestvo ki ima kak mlin ali žago ali kai podobnega spraviti pod ime industrijsko veleposestvo da bi uživalo kakšne ugodnosti. Zato ie treba že danes pozornosti od naše strani da se taka mati inulaciia ne posreči. 11. Industrijska veleposestva Ločici treba tukai industrijsko veleposestvo od industrijskega veleoodietia. Industr. veleposestva so ona. ki luia-io zemlio deloma vsled potrebe, deloma l.rez notiebe za razvoi kakoršnekoti industriie. Marsikatero teh veleposestev ima zemlio. ki se ne izkorišča tako da bi bilo to v korist človeški družbi, mnogo zemlie ie neobdelane. V industriji teh posestev ie zaposleno mnogo delavcev, ki iim ni možno preživeti se izkliučnn s svoiim zaslužkom, ampak katerih družine se pečalo ooleg tega s poljedelstvom, svinie-. kozle-, ali živinorejo, ali oa tudi takih, ki bi se racu : ečali s tem. česar ua razmere ne doou-ščaio. Poleg teh so zainteresirani na teli posestvih tudi kmetie in kmetski oosii. Brez dvoma imaio tudi ti pravico izreči lu svoio besedo. Pa tem zadniim se ta pravica niti ne odrekate glasom pravil agrarnih odborov. odrekuie se pa industrijskim delavcem in to v sledečem: Po navodilih agrarne reforme .se določuje 5 kategorij volilcev. od katerih ie raivažneiša orva. ki se glasi: 1. Skupina onih ki nimaio več svoie zemlie. Beseda več pripušča delavstvo v agrarni odbor, ali oa tudi ne kakor oač ležiio polit, razmere posameznih občin. Nadalie omenia volilna naredba tudi. da se izkliučuie one ki se ne pečalo izključno s kmetijstvom. Oba ppima te treba kar tukai ločiti in oriti de. iasnosti. kdo ie eden. kdo drugi in kdo. sta oba. Bilo te nekoč, ko smo imeli vsi zem-l;e dovol» Nekteri so zemlio zapili in te nimaio več drugi zapravclali in ie tudi nimaio. tretii so vsled slabih gospod razmer propadli, četrti, kot člani številnih kmetskih družin niso podedovali posestev. Ni določen čas. od katerega dalie vel »a beseda — več. - ni na določena tudi natančna vrsta Hudi ki hi bila upravičena ali ne dobiti zemlio kakor se med nami snloh ne more določiti liudi ki bi nc biii kmet. starišev v orvem ali drugem kolenu. Zalo se oa vsak oeča z eno ali drugo panogo kmetristva če tudi vsled razmer v malem obseeu. in če govorim še o vAlhičnem poslu kmetijstva, moram na sramoto uprave zadniih 5 let reči — da :e redil vrt in izkliučno nolie moto družino, mof izključni posel kot učiteli pa ne. Zakai bi ne smel biti tore! vsak. kdor se izkliučno ne bavi s kmetijstvom tudi na ta ali drugi način deležen dobrot agrarne reforme. Zakai bi moral biti vsak iikbučno navezan na svoi poklic in plačo ž Zakai bi moral še nadalie kupovati to kar bi si rad sam pridelal. Ua bi si ne smel zasejati malce kenmoiria ali solate? To se mora popraviti! Pri razdelitvi teh veleposestev ie ie-ma:i na drugi strani tudi obzir na razvoi industriie. To vse in dejstvo, da oni Industr. ve-lenosetvih ne moremo računati z enostavno razdelitvijo, ker ie preveč delavstva nas prisili naiti drugo rešitev in to ic zadružni nakup ali zakup. Tukai na stopilo v veliavo gospodarski odseki kakor so omenieni v »Pravilih gospodarske krnečko-delavske zveze«. Vse te tri organizacije imalo preskrbeti manipulacije v prevzetim posestev osobito gospodarski odseki imalo nalogo staviti nrmerne predloge. Ako agrarni obč. odbori niso pravično izvoljeni, nal prevzamejo gospodarski odseki vso organizacijo v svoie roke vsai' časa bo še dovoli. Predlogi gospod, odsekov se bi zna-biti mneh kriti v splošnem s sledečimi. 1. Gospodarski odseki predlagalo katera kmetska posestva posameznih industr. veleposestev se daio plodonosno zadružno uporabiti, da se ne ovira razvoi industriie veleposestva. 2. Preustroi pridobljenega posestva se Prilagodi potrebam prebivalstva, ali nai bo živinoreia ali kakšna druga panoga kinetiistva podlaga gosoodantenlu 3. Predlog po katerem sc določi maksimum zemlie posameznim delavcem za posebno oorabo. 4. Kai dobe posamezni kmetie in katere obveznosti so dolžni prevzeti na sproti delavcem veleposestva od katerega so dobili zemlio (oddata mleka itd.) 6. Način nakupa: a) odvzette- b) zakup in takoišnie odplačilo! c) amortizacija. To so v glavnem misli o katerih se more raznravliati. Iz vsega na se že danes razvidi velikansko delo ki ho ležalo na gospod, odsekih, oz. agrarnih odborih »Kmetsko-delavske zveze« m »Sloge«. Če pomislimo, da le agrarna reforma od leta 1848 prišla do končne rešitve po ? do 3 letih in ie vsled stebe. ker hitre i?-peliave bila za nič. ne moremo se čuditi ako se ta stvar ori nas zavlačule kaiti že danes so se pokazale velikansice ovire ki i'h osobito stavi agrarni reformi enostavna razdelitev vsled premnogih prosilcev. Računati moramo pa z vso gotovostih) s tem da se bo moderna agraru*'1 reforma izvršila na podlaci zadružništva v glavnem, će se bomo s tem soritazoT že sedai. smemo računati na dober usPetI nozueie. HHK Po svetu. BSS Amerika. V Zedfinienih državah ie bil izvolte1’ rov predsednik. Imenule se Hardrn? 1 pripada republikanski stranki. Nievov^ zmago smatralo za protest nroti bienUm' misli o svetovni revoluciji. - - Anten ^ banke so poslale v Jugoslavijo svoie a^c. (| te. ki deluieio na to da bi se z amerlS^a denartem izoeliala železnica od Beotr do Kotora ob Jadranskem ntoriu. skrbi za nas stric iz Amerike! Anglija. b() Ker se ie končala stavka rudarte^^. Anclita zooet mogla izvažati v^ _ Možine premoga. Od tega bo šlo si< vico na Francosko. Tudi cene so za Francijo nižie kakor za Italiio. Zdi se. da iz-vnbln ta država vsled svoie onžrešnOsti naklonienost vseea sveta. — Nemiri na Irskem se ne nol^žeio. Umori in noboiil so na dnevnem redu. Seveda Aeleži ne mo-reio nama viti doma reda. ker moralo vtakni ti t>o svetu svoi nos v vsako malenkost. Francija. Francozi so nanravili nod roko talno novodbo z »viteškimi Madžari«. Ker oa £fvar ni bila nnvodu Aneliif bo ' vzela Francija svoio besedo nazai in Madžarska cstane na cedilu.— Ker ima Franciia menda nremalo zomlie. ie zasedla dve nemški mesti. Poslala ie tia črne čete. ki ood ood-nebiem. ki va niso navajeni silno trne. Pa nan trne beli in črni Hudie da fre le dinlo-matoni dobro. — Dravinia v državi narava. zlasti no mestih se to čuti Liudstvo zmrzuie in vladuie. — Te dni Je bila nod-iiisann trp'ov'ika notrodba med Francijo in Češkoslovaško. ItalMa. Pozornost vsesra sveta ie obrnjena na ^ovaiania med Italiio in luvoslaviio ki se bodo vršila v laškem mestecu no imenu Panallo Italiianski deleeati zatrluJek). da ^ svojih zahtevah ne moreio nonuščati. NaciJonalistično časonisie iih hulska nai 7£ditevaio kar celo Dalmaciio Povaiania Se orjčno v nondeliek. Od niih Je odvisno, jtb' bomo živeli nadalie v miru. ali no bomo ^malu z.onct v nožaru seveda vse no za-v,usri nesnametne buržoaziie. ki v svoti za-sleo!ienosti noče oooustiti.— Grčiia. Grška ie brez kralia. ker se ne moreio zediniti, kdo nai zasede orestol Dokler ne bodo imeli kralia. bo vodil državne oosle reeent. Reka. Razmere v mestu nostaiaio neznosne. D’ Annunzio ie snravil mesto na rob oro-nada. Voiaštvo se unira. ker ne dobi nlač. D’Annunzia že lavno nanadaio. Volilci! Glasuite kakor en mož za K. D. Z., ki ie edina za to. da se oravično izvede avrarna reforma in ki zahteva — republiko! ■S Iz naše države, z Naša delegacija za pogajanja z Italijo je odpotovala. Ministri pridno agitirajo, seveda zase. Te dni se jih je vendar nekaj zbralo v Beogradu !n imeli so ministrski svet. Razpravljali so v jadranskem vprašanju. Na dnevnem redu je bil tudi predlog, da izpuste iz zapora znanega Radiča. Zadnja seja narodnega predstavništva bo sklicana za 13. t. m. Na tej hoče vlada izsiliti takozvani pooblastilni zakon, potem pa pustiti predstavništvu, da žalostno zamre. V Bosni in Hercegovini nastopa vlada zoper gibanje muslimanov. Gospoda misli, da se pravi vladati vsakogar, ki se z njo ne strinja prijeti za vrat Avstrija. V Avstriji se sestavlia nova vlada. Kakor se cnvrvri nocamnia nnčas' nanredu-ieio ker bi bil vsakdo rad minister. Nemčija. Breznoselnost v Nemčiii strahovito “arašča. Ker se vsled krutih pogojev mi-rf>vne novodbe industrija ne more dvigniti Jie more zaooslovati delavstva, ki te tako brez zaslužka in kruha. Vlada le izdala Že Vse oolno naredb. na vse skupaj rtič ne Češkoslovaška. l Sovietska Rtisiia Je ponudila Češko-s °vaški taimo voJaško in nplitično nocod-J*0 katero ie zadnia odklonila. Vrše se ori-rave za velik nroletarski shod. V Rusi]] ^ nadalJuJeJo nemiri ncle oo deželi, tem-ec tudi no mestih. Boliševikii lih zatiralo • vo,aško silo, Zadnie vesti vedo povedati "-''m ie zivnet sreča mila. in sicer na bd- nroti Wranvlovi armadi, ki Ji preti • onojnr, uničenie Tako Jo bo le dobi] po 7 bi Kai neki hodi v žriavico oo koštani sovrq^njke nroletariJata. Madžarska zn^ branati mirovne oo^odbe. Tudi noče ^-ar ^evi^a svoie voiske. Ker ie Mad-Tna m ^re^ana od sveta trni silno oo-n,kauie zlasti nremova. Romuniia. ha krunski zunanii minister ie še vedno our btPvan’u Ker v Varšavi ni dobro •• m.enc*f1 v Ftecerad niti ne pride. obiahnil'a ^ orevzela Besarabijo ood svoio rib T kar ie ?0vielsko Rušilo zelo razbu- Poljska. da Sc0!’::ki.S0 se r'dah žeJJi zveze narodov vanie. tJ h V- 0Zem^u Vilne liudsko vlaso-bJirovm rYdni se v nadalievala a Dovaiania med Pollsko in Rušilo. Klerikalna in liberalna vlada je pred svojim poginom brž še izdala naredbo, da se po nekate-rili obratili podaljša delavna doba na 9 ur dnevno. To bi bil prvi korak do odprave Burnega delavnika. Predsednik slovenske deželne vlade dr. Brejc se je tudi dal napisati na kandidatno listo SLS, seveda bolj proti koncu, menda iz sramu za vse svoje polomijade. Govori se, da si je že najel posebno stanovanje v Ljubljani, da se laliko brzo izseli iz palače, v kateri stoluje sedaj. Armada dobi nove zastave, brez katerih bi država seveda ne mogla živeti, orožniki pa komplicirane uniforme. Oj, zlati časi se nam bližajo! Finančno ministrstvo oziroma generalna direkcija carin (oddelek finančnega ministrstva) jc brzojavnim potom povišala ažijo na carino za 100%, to je za vsak dinar carine bo treba plačati 16 kronsko - dinarskih novčanic. Naredba je stopila v veljavo 3. novembra ter je stoodstotno povišano carino plačati za vse še neocarinjeno blago, ne glede nat o, kdaj se je uvozilo. Poprava prometnih zvez v Črni gori. Odsek ministrstva za prehrano na Cetinju je zahteval od osrednje vlade, naj se čimprej prično popravljati mostovi v Črni gori, ker so postali tako neuporabljivi, da postaja preskrba tamošnjih prebivalcev z živežem ogrožena. Stavka belgrajsklh srednješolcev. V ponedeljek so stavkali dijaki na vseh belgrajsklh šolah, ker je bila obletnica osvobojenja Belgrada, toda ravnateljstva niso dovolila prost dan za proslavo obletnice. Vagoni, ki so bili poslani v Budimpešto v popravilo, so gotovi in čakajo prevzetja. Prav je. Kragujevaški narodni predstavnik Sreten Kojič je bil izročen sodišču in v zapor, ker je v svojstvu občinskega delovodje prejel iz državne blagajne dvanajst tisoč dinarjev, a ni bil v stvari občinski delovodja. Bivši kraguleva-ški advokat in poslanec g. čeda Radovič, osebni in strankarski prijatelj g. Kojiča, ki je pomagal g. Kojiču, da je prišel do tega denarja, je tudi Izročen sodišču in v zapor. Kako se bo ta zadeva dalje razvijala in kako se bo končala, ne vemo; mogoče se bosta kako izgovorila, a mogoče je tudi, da bosta obsojena. Naj se ta zadeva konča kakorkoli, dejstvo ostane:da je dvojica po-lltičanjev, en aktivni In en bivši poslanec, ki sta dosedaj vodila eno od največjih okrožij v Srbiji, izročena sodišču radi 12.000 dinarjev, ki so bili nekakonito vzeti iz državne blagajne. Prav je, da se jih kaznuje, a ni prav, da se začne pri malih poneverjenjih. Znano je, da g. Pašič še do danes ni položil računa o svojem držanju na Krfu, kjer se je zapravilo lepe milijone francoskih frankov v zlatu. Znano pa je tudi, da so si osebe, ki so bile na Krfu na vladi, zgradili lepe vile in hiše; kje so dobile te osebe denar, ko pred vojno niso imele ničesar, tti nobena tajost. Toda naša sodišča začenjajo pri malih. Razmejitev med Srbijo In Bolgarijo bo tozadevna komisija končala do konca t. m. V drugi polovici novembra zasedejo naše čete Caribrod in Bosilograd. Nove poštne znamke bomo zopet dobili. Naročene so v Ameriki, čeprav so najbrže dražje. Vlada je poslala v Ameriko komisijo, da nadzoruje izdelovanje. Vsak član te komisije bo dobiva' 500 dinarjev na dan. Sami nepotrebni stroški. Plače orožnikom se povišajo za mesečnih 1200 K, za vsakega družinskega člana pa dobe 12 K na dan. Bivši klerikalni deželni poslanec In župan v i Žužemberku, Vehovec, je bil pred ljubljanskim deželnim sodiščem žigosan kot denuncijant, sa-| mopašnež in čisto izpriden človek. Vse to mu ie namreč očital notar v Žužemberku g. Carli in ! pred sodiščem svoje trditve dokazal. Vehovc je I tožil g. Carlija, ki pa je bil tudi pred oklicnim I sodiščem oproščen. S tem je Vehovc žigosan kot denuncijant in podlež! Takega človeka Ima »Kmetska zveza« za svojega voditelja, takega človeka ima krščanska stranka. Drobiž. Finančno ravnateljstvo bo v kratkem končalo dela za odtegnitev 2 in 10 kronskih bankovcev iz prometa. Mesto njih bodo izdane v promet novčanice po pol in 1 dinar, kakor tudi nikelnasti drobiž. Šola za odrasle nepismene. Naučni minister je pozval preko šolskih nadzornikov vse učitelje in katehete, naj prirejajo zimske tečaje za analfabete. Tečaji naj bi trajali od dne 1. novembra do dne 1. aprila. Koncem tečaja bodo šolski nadzorniki izpraševali učence. Za vsakega odraslega nepismenega učenca, ki bo preizkušnjo prestal, bo dobil učitelj po 30 dinarjev nagrade. Brezobrestna posojila dobrovoljcem. V ministrstvu za agrarno reformo je podpisan sklep, da se dobrovoljcem izdajajo brezobrestna denarna posojila. Dobrovoljci morejo zaprositi za ta posojila preko svojih udruženi. Okrajno glavarstvo za Prekmurje. Namesto dosedanjega civilnega komisarja se ustanovi za Prekmurje okrajno glavarstvo s sedežem v Murski Soboti. Železnica Poljčane - Konjice se podaljša do Žreč še tekom t. m. Gospodarske vesti. Avstrijska krona v Švici brez vrednosti. Do- čim avstrijska krona pri nas notira še vedno po 8.50 dinarjev za 100 K, je padla v Švici tako globoko, da se govori, da tam sploh ne bo več notirala. V Curihu je namreč 100 avstrijskih kron vredno le še 1.50 franka. Važne davčne olajšave. V finančnem zakonu so se napravile važne spremembe. Davek na vino bodo plačevali le konsumenti, ne pa pridelovalci. Trošarina na sadni ‘mošt se popolnoma opusti. Žganjekuha je prosta do šest izlivov v kotlih. Zemljiški davek se zniža od štirikratnega iznosa na trikratni iznos. Od električnih žarnic izpod deset sveč se ne plača nikake trošarine. Tudi od olja ne bo trošarine, istotako je kvas prost davka. Zakon o posebnih davčnih povišanjih za Slovenijo se opusti. Modro galico za našo državo bodo začeli izdelovati pri borskem rudniku prihodnjo spomlad. Kapslje za lovske puške je zopet dovoljeno uvažati. Padanje cen na Angleškem in v Ameriku Londonski list »Times« poroča: Padanje cen je sedaj v polnem teku. Te dni so padle cene vsem predmetom. Posebno je padla cena bombažu, bakru, činu, bombaževemu olju, terpentinu, čaju, la- nenemu semenu, lanenemu olju. V Ameriki padajo cene še hitreje kot ipa na Angleškem. Vojna odškodnina. Predsednik naše repara-cijske komisije, Mate Boškovič, je predložil vladi obširno poročilo o delu za izplačilo vojne odškodnine. Tozadevni konferenci so prisostvovali dr. Vesnič, Draškovič in Protič. Nakup žita. Ministrstvo za prehrano kupi 50 vagonov koruze in 100 vagonov pšenice za naše pasivne kraje. Ponudbe se morajo vložiti do 14. t. m. Visoke cene na Poljskem. Na trgu v Varšavi stane par čevljev 750 poljskih mark, 400 gramov črnega kruha 62 mark, kilogram belega kruha 300 mark, obleka 10.000 mark. Produkcijski davek na vino ukinjen. Minister financ je s posebno brzojavko naročil delegatoma v Ljubljani in Zagrebu, da se mora takoj ukiniti produkcijski davek na vino, ki se je ponekod jemal brez pooblastila finančne oblasti, kar je povzročilo v Sloveniji in na Hrvatskem mnogo razburjenja. Povišanje taks. V bodoče je treba za vsako pismeno oblastveno rešitev plačati 20 kron (do-sedaj 8 kron). Za vsako pritožbo na državni svet, proti kakemu administrativnemu oblastvu je plačati 40 kron (dosedaj 20 kron). Na vstopnice za gledališča, koncerte, predavanja, razstave je plačati 10 odstotkov vrednosti vstopnice; za vstopnice k zabavam (kino, kabaret, cirkus, menažerije itd.) pa je plačati 30 odstotkov od vrednosti vstopnic. Brzojavni promet z Italijo se je otvoril. Za vsako besedo je treba plačati 1 K 44 v. £33 Zdravstvo. CK Gnojne ozebline izpiraj v mlačni otrobov! vodi ali s presličino ali z žajbeljevo izkuho in namaži z gabezevim mazilom. Pazi pred vsem ni snago, posebno na nogah, varuj se, da se ne odreš z usnjem, glej, da so obveze vedno čiste. Na gnojitev ne sme priti pisana nogavica, ne trdo usnje, ne smet, ne prah. Ako bi začela otekati oga ali roka, prevrej žajbelja in kafre na olju, namoči krpe v vrelem olju, iztisni in ovij zatečeni ud. Ponovi, dojel er ni bolje. Če gre otok gor, pojdi k zdravniku. Mazanje s petrolejem ali starim salom varuje ozeblin. Dobro mazilo, ki varuje ozeblin, je tudi to: Poleti opari štiri pesti žarnih razsekanih kopriv s pol 1 kuhanega lanenega olja, potem postavi posodo za 24 ur v vroč pepel, precedi in primešaj */« 1 dobrega špirita in eno osminko litra klinčkovega olja (Nelkenol, se dobi v lekarni). S tem se maži, preden greš v mraz. Ozebline se pozdravijo kmalu po mazanju z bluščevim mazilom. Zelo dobro je tudi mazilo Iz 10 gramov salicilne kisline in 6 gramov peruvan-skega balzama, 10 gramov kafre, 10 gramov la-nolina in 20 gramov žajbeljevega olja. Vse to zmešaj zaprtem ognjišču in spravi v dobro zamašeni posodi in maži ozeblino zjutraj in zvečer. — Drugo sredstvo: Raztopi 50 gramov voska in 15 gramov surovega masla in primešaj 18 gramov kakaovega olja In 3 grame stolčenega 'galuna. Pomodrele ozebline pari v otrobovi slani iz-kuhi (kolikor mogoče vroče), potem namaži in obuj črez noč bde volnene nogavice. Rtneno korenje ali mrkva je premalo znano zdnvflo za kašelj, jetiko, opešanje, ozebline hi opekline in razne gnojitve, bledico. Za bledico in opešanje uživaj večkrat korenje, kuhano na sladkorju in korenjevo juho. Za kašelj tn jetiko zrib-Iji korenje, Iztisni sok in kuhaj ga s kandisom, dokler ni gosto. Te mezge jemlji večkrat po žlički, bo kmalu bolje. — Na ozebline in opekline naveži zrfbanega korenja. To izčisti in pozdravi vsako gnojitev. Ko se posuši obkladek, deni drugega, dokler ni bolje. Širite naš list! Založbi« in last konzorcija »Ljudski rilas*. Drobiž. Trd mir. Znani dramatični pisatelj Robert de | Flers opozarja v »Figaru« svoje rojake, naj ne j obžalujejo nesrečnih Nemcev zaradi njih trpke j usode. Opozarja na drakonske določbe bukare-I ške mirovne pogodbe, ki je odvzela Romuniji j vsak izhod na morje, ji naložila neomejeno voja-| ško zasedbo in vsilila nemške zastopnike pn slednjem ministrstvu, se polastila vseh njenih dohodkov, primorala slehrnega Romuna od 14 do 60. leta delati za Germanijo, preteč mu z ne-številnimi propisi kazenskega zakonika. Zaključuje s poučno zgodbico: Pravni romunski zastopnik za mir, P. Missir, se nekega dne, ko so bili Švabi odurni in zadirčni, ni mogel ubraniti joku. Nemški juridični delegat Kriege ga je vprašal, kaj mu je. »Kruto trpim, ker moram iskati formulo za pogodbo, s katero boste spremenili našo deželo v suženjsko državo«. Tedaj ga je Kriege potolažil: »Motite se, dragi moj, le dobro premislite in uvidite, da sklepamo z vami prijateljski mir. Nekoč se uverite o resnič-: nosti mojih besed.« »Kdaj pa?« se oglasi Missir. — »Kadar izprevidite, kakšne pogoje smo pripravili za Francijo in Anglijo. Takrat uvidite, kaj se pravi zares trd mir.« Tudi pri nas je mnogo »pravičnikov«, ki prelivajo debele solze nad nesrečnimi Nemci, ki so baje tako kruto kaznovani za svoje grehe, in pravijo, da pariški mir ni združljiv z načeli človekoljubja. Kakšen bi pa bil »nemški« in »avstrijski« mir? Ali se naši »pravičniki« spominjajo, kako so Nemci že leta 1914. Slovesno proglašali, da po končani vojni ne sme biti v slovenskih zemljah nobenega slovenskega uradnika več, da morajo biti vse naše dežele izključno torišče nemškega navala na Jadransko morje, kateremu se slovenski na rod ne sme več protiviti itd.? »Gorje premagancem« je star in resničen pregovor, res je, da Nemci nimajo sedaj z rožicami postlanih tal, toda stokrat gorje tistim, ki bi jih Nemci premagali in narekovali mirovne pogoje. Krieger je nam v to klasična priča. DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodete imeli če unorabliate Felleriev Elza fluid in Elsa krotrliice. 6 dvoinatih ali 2 šoeciialne steklenice Elsa fluida 42.— K. 6 šikatltic Elsa-kroeliic 18.— K. Ideal vseh sredstev za necovanie leoote so Fellericva obrazna nomada močneiše .vrste 15.— K. Fellerievo nravo medicinalno liliino mlečno milo z znamko »Elsa« 19.— K. Feller-, leva Tannokina nomada za rast las veliki lonček 15. —K. — Tudi vsi druei Elsa izdelki tvrdke Emren V. Feller v Donii Stu-bici. Elsatre št. 358 na Hrvatskem so vse-skoz zanesliivi in ormoročliivi. Miši-podcane stenice-ščurkl in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim mišim K 10'—, za podgane in miši K10' ; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20‘— ; posebno močna tinktura za st®" niče K 12‘—; uničevalec molje K 10 — ; prašek za uši v obleki in perilu K 10‘— in 20'—; proti mravljam K10' - ; proti ušem pri perutnini K10-— J prašek proti mrčesom K 10'— in 20'—, proti ušetn pri liudeh K 5'— in 10 — ; mazilo za uši pri žl" vini K 6'— in 10'—; tinktura proti mrčesu na sadju in ze)en]adi (uničevalec rastlin) K 10 —f mazilo proti garjam K 12‘ Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jtinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. COSUUCH-LINE = TRST-AMERIK A = New - lork — Buenos — Ayres — Rio di Janeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Mati in otrok. Češkoameriški listi pripovedujejo pretresljivo dogodbo o češki materi, ki je izmed več tisoč otrok svojega otroka spoznala, ki ga je bila ostavila kot drobno detece v stari domovini in ga ni videla trinajst let. Ta mati, ki priča, kako globoko tiči obrazek otroka v materinem srcu, je Ana Manačikova v New Salem v Pensilvaniji. Trinajst mesecev star deček je ostal na Češkem, ko je mati odšla v Ameriko. Po preteku 13 let so ga sorodniki poslali za materjo. Deček je prišel v Newyork v juliju tl. na parniku Rochambeau. V imeniku prišlecev pa so njegovo ime tako popačili, da v njem ni bilo mogoče najti priimka Manačik. Mati je večkrat prišla iz Pensilvanije v Newyork, pa so ji vselej povedali, da deček tega imena ni prišel. Navsezadnje je mati prosila uradnike, da bi ji dovolili, ogledati si oddelek, v katerem so bili mladi prišleci, dokler se niso prijavili njih sorodniki. Uradniki so dvomili, da bi imela mati s tem kaj uspeha, pa so vendarle privolili. Ko je mati stopila v dvorano, polno otrok, ni trajalo dolgo, pa je pokazala madega dečka in ga prisrčno stisnila k sebi. Iznenađeni uradniki so dečka izprašali in so uvideli, da je to v istini mladi Hanačik. Materino srce je po dolgi dobi 13 let spoznalo svojega otroka. Še isti dan se je vsa srečna mati odpeljala z dečkom na novi dom. Obsojen na 25 minut zapora. V New Jorku je obsodilo sodišče nekega državaljana na 25 minut zapora. Obtoženec le bil naslovil na svojo ženo, v katere zvestobo je dvomil, odprto pismo, kar je dalo povod tožbi in obsodbi. Izvršitvi kazni je prisostvoval sodnik z uro v roki- To le vsekakor najkrajša kazen, ki je bila kdaj izrečena. Zanimivo je, da je sodnik, ki je Izrekel to sodbo, kratko pred tem dogodkom obsodil »Standard Company« na 150 milijonov globe, to Je na največjo globo, ki ]e bila kdaj izrečena od ameriških sodnikov. Tlaka „DčiteljaUa tiskarna*1 v ijubliani sprejema lirnnlliie vlo*re vsak delavnik od 8. do 1®- or^ in Jih obrestuje po čistih Rentni davek plača drufitvo Iz svojega. Obresti se kapltflUzir*|£ polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogo^®^ l*«no|iln daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Me« se eskomptujejo po bančni obrestni meri. delavski dnevnik N A NAPREJ Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej ! Le „Naprej“ spada v naše družine! R E J Proč z meščan' skimi H8tl Mesečno stane 20 kron. Nnr«!" upravi „N A an-Lj ubijana. ciš kanska ■■i ■ 1 ''■e' ' ■» yinev< Oblastem je odgovor«« 1RD- ^