frtmina piaum » gotov**. Let0 LXI V Ljubljani, v Četrtek 10. avgusta 1933. Štev. 180 a Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111 SEOVEMEC Telefoni aredništva: dnevna služba 2089 — nožna 2996, 2994 fcn SOM lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn ček. račun: Ljubljana Št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjev« 6, telefon 3993 Več gospodarskega dinamizma Gospodarstvo je danes tako mednarodno povezano, da so posamezne države v gospodarskem pogledu tako odvisne druga od druge, da morajo pri določanju 6vojih trgovinsko-poli-Hčnih smernic upoštevati vodila trgovske politike svojih sosedov in predvsem tistih držav, ki po svojih trgovskih zvezah vplivajo na njihovo gospodarsko življenje. Čeprav se skušajo države pod pritiskom domačega gospoda rskegn nacionalizma ali pa pod pritiskom gospodarskih osvajalcev njihove dežele, otresti navezanosti na gospodarstvo drugih držav, čeprav je malo-dane vse države zajela blaznost tako zvane avtarkije — politike popolnega gospodarskega nravnovešenja na znotraj — je gospodarsko življenje posameznih držav še vedno v medsebojni odvisnosti, v katero sta ga spravila načelo svobodne mednarodne trgovine in izreden razvoj prometne tehnike. To vam potrdijo danes tudi boljševiki, ki jim ni uspelo, da bi ustvarili it ogromne Rusije zaključeno gospodarsko enoto, ki bi bila neodvisna od ostalega sveta. če mora torej vsaka moderna država, ki hoče voditi res pametno trgovinsko in splošno gospodarsko politiko, računati s smernicami tr- Sovinske politike ostalih držav, potem je jasno, a velja to toliko bolj za gospodarsko in politično mlado državo, kakor je naša. Ta potreba se nam bo videla toliko bolj nujna, ako pomislimo, d« je nekaterim našim sosedom gospodarska politika ali, konkretno, stremljenje za gospodarskim zasužnjeniem našega naroda, samo sredstvo, s katerim ni nas hoteli zasužnjiti tudi politično. Pravilno je gospod Mohorič, biv-ii trgovinski minister, med svojim predavanjem v Ljubljanskem klubu poudaril, da ne bo naše politično osvobojenje dopolnjeno, dokler se tudi gospodarski ne osvobodimo. Gospodarski politiki naših sosedov udarja smer avtarkija To je dejstvo. Gospod Mohorič je mnenja, da je nastopil trenutek, ko mora tudi naša država spričo trgovinske politike naših sosedov, predvsem Italije, Nemčije in Avstrije, revidirati svojo lastno politiko, to se pravi prenehati mora s politiko odprtih vrat. Na gospodarski konferenci v Londonu so sicer priznali dobro voljo Jugoslaviji, ki je med tistimi redkimi državami, ki stoje na stališču čim svobodnejše mednarodne trgovine, toda več kakor tega platoničnega priznanja naši delegaciji niso dali. Reakcija z naše strani je torej toliko bolj upravičena. Najnovejši sporazum z Nemčijo jc pokazal, da se Nemčija brani naših kmetijskih pridelkov, dr. Dollfuss tira svoj agrarni protek-cionizma do skrajnosti. Italija zahtevn novo trgovinska pogajanja; ni ji dovolj, da je že tako znižala uvoz iz naše države. In mi se bomo vedno samo branili? Ali bomo vselej v defenzivi? Ker uvažamo po večini industrijske izdelke, bi carine na industrijsko blago pomagale na noge domači industriji. Glavni tajnik trgovske zbornice se zavzema za industrijski protekcionizem, ki bi nam pripomogel do gospodarske neodvisnosti, kolikor je spričo povezanosti vsega gospodarstva o njej mogoče govoriti. Nada, da je v današnjem svetovnem gospodarskem položaju mogoča lzprememba v prilog našega kmetijskega izvoza, je naivna; zahteva, naj bi se glede na to upanje in glede na okolnost, da se 75 odstotkov jugoslovanskega državljanstva peča s kmetijstvom, vodila neka agrarno-eksportna politika, torej ni utemeljena. Ugotoviti je še treba, da pri na« prihaja na trg samo ena četrtina kmetijskih pridelkov in od teh pride v poštev za izvoz komaj polovica. Kmetijski proizvodi ne tvorijo po vrednosti niti polovice našega skupnega izvoza. To dokazuje, da je že danes razvita v naJ?i državi delavnost na drugih področjih v takšni meri, da prihaja ta vedno bolj v ravnotežje s kmetijsko proizvodnjo. Če naši agrarni proizvodi ne morejo več na svetovno tržišče, bi bilo naravno, da skrčimo kmetijsko proizvodnjo na potrebe notranjega trga. Razvijmo industrijo — za to so potrebne zaščitne carine — in skrčimo kmetijsko proizvodnjo in dosegli bomo v našem gospodarstvu ravnovesje, zadostovali bomo sami sebi. napio-čila bo tudi za nas doba avtarkije! To bi bile v glavnem smernice naše gospodarske fjolitike. kakor si jo zamišlja bivši trgovinski minister. Nikakega dvoma ni, da je naša industrija še vse premalo razvita in da smo še vedno preveč navezani na tuje industrijske izdelke. Vendar je treba postaviti tu dva mejnika, ki jih glavni tajnik morda radi bežnosti svojih izvajanj ni omenil: 1. carinska zaščita industrije mora imeti svoje meje. kakor so postavljene meje kupni moči našega konzumenta. 2. »Domača« industrija bodi v resnici naša. da ne bo naš konzument plačeval kontribucije inozemstvu v drugi obliki. Če je n. pr. zaščitna carina na uvoz ženskih nogavic tako visoka, da lahko karte! jugoslovanskih tovarn določi takšno prodajno ceno na drobno, da trgovec lahko zasluži 15 Din od para — tako smo brali v Jugoslovanskem Lloydu, ki je vendar glasilo pridobitnih krogov — potem je to znamenje, da je carina previsoka. Ta po nepotrebnem slabi kupno moč našega konzumenta. ki je tudi še tako navdušen patriotizem ne more dvigniti, še posebno ne, ako je konzument v dvomu, ali je podjetje res domače. Prestara resnica je, da previsoke carine pospešujejo razvoj industrije, za katero ni dana v tr-govsko-zemljepisnih okolnostih kraja naravna podlaga in da previsoke carine odbijajo drugo domačo industrijo, ki bi sicer dobivala te izdelke iz inozemstva po nižjih cenah. Nevarnost je tudi, da bi radi takšne carinske politike trpelo naše kmetijstvo, ki je radi napredka vedno bolj odvisno od industrije. Silno delikatno je seveda vprašanje tako drznega preustroja vsega našega gosjiodarstva. [>osebno kolikor zadeva skrčenje agrarne produkcije, saj je prav ta agrarni značaj mišega gospodarstva preprečil, da nismo doživeli tako silnih gospodarskih pretresijajev, kakor bi jih bili sicer pri takšnem gospodarjenju. Prav glede na Sc.hachtovo ugotovitev — ti jo je omenfl predavatelj — da se bo svtar-kiČna politika nujno izživela in da ho nasto- Ffatnasonsivo »Pr*-coaM učitelji zastrupljajo mladino" najboljša šola za komunizem Po kongresu francoskih učiteljev kliče uradni „Temps" obupno: Domovina v nevarnosti! Pariz, 9. avgusta. Vsa francoska javnost je silno ogorčena zaradi govorov in resolucij, ki jih je sklenil tako zvani narodni kongres osnovnošolskega učiteljstva, ki se je zaključil 7. avgusta t. 1. S strahom gledajo vsi Francozi, ki baš v tem trenutku občutijo pritisk nemškega plemenskega nacionalizma in se zavedajo, da je v prvi vrsti naperjen proti Franciji pa proti demokratičnemu rodu in kulturi sploh, kako se francosko osnovnošolsko učiteljstvo postavlja na stran pod krinko internarionalizma delujočim tendencam, da se oslabi Francija kot najmočnejša opora demokracije, lapadne kulture in njenih etičnih in domovinsidh vrednot. Velika večina francoskega osnovnošolskega učiteljstva je komunistična ali napol komunistična in človek si lahko predstavlja, kakšna mora biti vzgoja, katere so francoski otroci od strani takega učiteljstva deležni. Francoski učitelji - napadalne čete socializma in homunizma Francoski ljudskošolski učitelji, ki so čisto sin-dikaliiirani, imajo velike materialne zahteve in so »e postavili na čelo tistim, ki ob priliki sanacijske akcijo franroskih državnih linanc ne kažejo ume-vanja ta potrebno varčevanje v državnem gospodarstvu. V tem oiiru igrajo ti francoski učitelji nekake Sturmabteilunge francoske marksistične stranke oi. njenega ekstremnega krila, ki stremi la socialno revolucijo po moskovskem zgledu. Dočim večina francoske javnosti uradnikom ne zavida njihovega, brei vsakega dvoma nadvse dostojnega gmotnega položaja, pa jo ogorčena zaradi drugih zahtev, ki jih stavljajo ljudskošolski učitelji, ki hočejo imeti v francoskem državnem organizmu nekako privilegirano stališče. Toda časi so minuli, ko je vse trepetalo pred nčiteljstvom, ki je svojča« bilo avantgarda framasonstva. dane« pa se bori v vrstah II. in III. internaeionale la uničenje evropske krščanske kulture, katero hočejo francoski osnovnošolski učitelji zamenjati i najbolj bedastim materialiimom. Kongres ljudskošolskih učiteljev je bil tako predrzen, da je sklenil poluren demonstracijski štrajk na dan, ko se bo zopet začelo zasedanje parlamenta, da bi učitelji s tem dokazali, da no proti finančnim reformam driave, ki seveda niso pogodu socialističnim vigojiteljem mladine. Lieninov slovar na kongresu učiteljev Kar je pa francosko javnost razburilo do kraja, je antinarioualno stališče, ki ga je narodni kongres osnovnošolskih učiteljev taviel. Lahko se reče, da ni dozdaj nobena še tako ekstrenina stranka ali skupina v Franciji pokazala tako antinarionalnega mišljenja kakor ravno učitelji. Ko je bilo na dnevnem redu vprašanje vzgoje za mir, ki ga hoče in želi vsa Franrija — saj je Francija najmiroljubnejša država na svetu — se učitelji niso omejili na kulturno in vigojno stran tega vprašanja, ampak so se spustili v politiko in so proti interni manjšini kongresa sklenili resolucijo, v kateri napovedujejo akcijo tako v šoli kakor izven šole, na se ovira priprava naroda in mladine la slučaj potrebne obrambe in da se v slučaju mobilizacije sklene generalni štrajk, ki naj se razširi na vse delovne sloje. Najbolj razburljivi so govori, ki so se slišali it ust ogromne večine učiteljstva ob tej priliki. Pojmi domovine, naroda, rodne zemlje in etična vrednost hrabrosti, požrtvovalnosti in uda-nosti narodu ter domovini so se od strani govornikov ponttevali kot nekak >atavizem«, kot nekako »•roije buriujske družbe in vere v »vrho zasužnje-nja delovnega ljudstva« in kakor se ie te fraze ii Ljeninovega slovarja glasijo. Ljudskošolski učitelji se pri tem niso zavedali, da naroda že zdavnaj nimajo več za seboj in da imajo proti sebi eelo mladino, predvsem ono, ki je te zapustila Ijudskošol-ske klopi in se je ii pretresov zadnjih let naučila ljubili domovino in narod ter narodove verske, moralne in kulturne tradicije, katerim se ima Franrija zahvaliti la svoj položaj v svetu. Temps: Domovina v nevarnosti Značilne je. da je nastopil proti leni tendencam tudi ofiriozni »Tempe«, v članku »Domovina v nevarnosti« piše ta list, da je žalostno znamenje, da so vzgojitelji šolske mladine akoraj soglasno oh petju internacionale sklenili resolucijo, ki pomeni nevarnost za domovino. Kar imenujejo učitelji moralno razorožitev, to ni moralna razorožitev v krščanskem in kulturnem smislu, ampak krinka, pod katero naj se otrori revolurijonirajo. da ne bi ii-polnili svojih dolžnosti napram narodu in domovini. De Moncie. francoski prosvetni minister, šef rdečega učiteljstva. Kar so učitelji storili, ni nič drugega kakor poveličevanje straliopetnosti in izdajstva. To se ne pravi ničesar drugega kakor uničevanje naroda pod internacionalno firmo in žalostno je, da imajo ljudskošolski učitelji v rokah sredstva, da v svojem delu uspevajo. Oni hočejo uničili tudi knjige, v katerih se uči Ijuheien do domovine. Pomislimo samo. da je eden izmed govornikov na kongresu izustil sledeče sramotne besede: »Ni nobena čast hiti domoljub ali narodnjak ali Franroz — ampak samo ena čast je, to je: obrniti hrbet narodni zastavi!« To so torej temelji vzgoje teh ljudskošolski!) učite ; Ijev, ki so v stanu zastrupljati tudi izvenšolake | kroge in pripomoči k porazu domovine v hipu. Itn 1 bi jo kdo napadel. Kar je vlada sejala - to zanje! Iz framasonstva vodi pot v komunizem Ostalo časopisje se izraza še ostreje. Ne samo katoliški in desničarski listi, ampak tudi listi smernih republičanskih strank poživljajo vlado na naj-energičnejšo ohramho proti tem zastrti pljevalcem nežne mladine. Pri tem spominjajo ilasti katoliški listi vlado na to. da je ona sama kriva te učiteljske generacije, ki jo je uporabljala in favorizirala v boju zoper katoliško vero in krščansko moralo in katere se je v prvi vrsti posluževala, da iztrga francosko katoliško ljudstvo Cerkvi. Desničarski listi poudarjajo zlasti, da je franrosko ljudskošolski) učiteljstvo bilo nd I. 1870. dalje glavna opora framasonstva in framasonskili režimov, ki sedaj s strahom lahko vidijo, kakšne sadove je rodila njihova politika. Avantgardisti framasonstva so danes prvi propagatorji in agitatorji boljševizma v Franciji. Hvala Bogu. da je francoski narod po vojni ozdravel in da bo zatonu hrezdomnvinskega materiali-znia sledil tudi zaton framasonstva in framason-skega liberalizma, ki je zakrivil ta bolni pojav na telesu človeške družbe. Franroski osnovnošolski učitelji, ki predstavljajo kvalitativno najslabši element francoske družbe, so danes dvignili zastavo marksizma, ko ji je ljudstvo samo obrnilo hrbet in ko noben resnično kulturen človek ne veruje več vanjo in jo zapuščajo najboljši elementi socialistične stranke same. In Daladier? Tem bolj je zato nerazumljivo, da je Daladie-rova vlada ustregla zahtevi teh komunističnih in napol anarhističnih »vzgojiteljev« mladine in odpravila verski pouk v Alzaciji-Loreni po želji teh Ljeninovih učenrev in v smislu tozadevne njihove resolucije na omenjenem kongresu. Framasoni so pač navezani na glasove in na podporo učiteljstva pri volitvah, toda francosko ljudstvo bo kmalu tako dozorelo, da so dnevi šteti tudi vsem framasonskim strankam in politikom. Revolucija na Kubi Ameriški ultimat Kuba hoče braniti z orožjem svojo neodvisnost Newyork, 9. avg. tg. Ameriški ultimat, s katerim je vlada Združenih držav pozvala predsednika Kube Machado, da demisijonira, je imel dramatične momente v ostrem verbalnem dvoboju med Machadom in ameriškim poslanikom v Havanni Wellsom, ki je zagrozil, da bo Amerika z oboroženo silo intervenirala za vzpostavitev reda in miru, če Machado ne pristane vgaj na to, da nastopi dopust za nedoločen čas. Machado se je v svojem odgovoru izognil in zahteval ponovni rok 24 ur, češ, da se želi najprej pogovoriti s kubanskim zunanjim ministrom Ferrarom, ki pride jutri iz Washingtona v Havanno. Kubanska vlada je solidarna in je po radiu objavila manifest, v katerem pravi, da ne more pripustiti takega vmešavanja Združenih držav v notranje zadeve Kube ter da bo knhanski narod po potrebi tndi z orožjem v roki branil svojo ne- odvisnost. V kubanskem kongresu so vložili predlog, da naj kubanska vlada skuša doseči intervencijo južno-ameriških djžav v Washingtonu. Havana, 9. avg." ž. Predsednik Machado je I ""iD".1' odklonil poskus posredovanja od strani severno- mrtvih. ameriških držav v kubanskem sporu in je izdal proklamacijo, v kateri izjavlja, da kljub ameriški intervenciji in nasvetom ostane na svojem mestu. Spor med Združenimi državami in Kuho je tako dosegel svoj vrhunec. Vse kaže, tla je predsednik Machado pripravljen nn vse. On računa na pomoč ostalih latinskih amer. vlad in se je taktično obrnil na vse vlade amer. lat. držav ter zahteval od njih solidarnost za slučaj oboroženega posredovanja od strani Združenih držav. V sami Ifavani je danes prišlo do manjših spopadov med policijo in ljudstvom. Do hujših spopadov je prišlo v pokrajini, kjer je, kakor se čuje, večje število Problem poročenih uradnic Nemčija in Poljska jih odpuščata Wariava, 9. avg. U. Poljska vlada se je že delj časa pečala z vprašanjem zaposlitve poročenih žena v državni službi. Prišla je do zaključka, da ni v interesu borbe proti brezposelnosti, če se poročene žene sprejemajo tako v državne kakor v pila reakcija liberalnejšega gospodarstva^ bi bil takšen poizkus nepreviden. Razlogov socialnega značaja, ki govore proti predavateljevi tezi, ne omenjamo. Popolnoma pa se strinjamo z njegovo ugotovitvijo, da bi bilo v naši trgovinski politiki potrebno precej več aktivizma, toliko bolj, ker imamo opravila z ekspanzivističnimi gibanji, kakor so v Italiji in v Nemčiji. Naši državniki bi pri tem brezdvomno lahko računali na oporo vse naše javnosti in tudi našega tiska, čeprav ne moremo pri nas tako manevrirati z masami in metati njene teže na tehtnico, kakor to delajo v fašističnih državah. Mimogrede bodi omenjeno tudi, da bi bilo nujno potrebno sistematično šolanje našega konzumenta, da bi se zavedal, da je danes že vsak nakup ali že vsako potovanje n« letovišče nekako j>olitično dejanje, s katerim lahko mnogo koristiš ali tudi škoduješ gospodarstvu naše države. Tudi z notranjo gospodarsko politiko se je k']vil bivši trgovinski minister. Zavrača! je p° litiko »Laisse-z f-ajre«. ki sloni ua orevelikom optimizmu, češ, da bo čas vse izravnal in prinesel tudi v naše gospodarstvo red. Neobhodno potrebno je tudi, da se razčisti kreditno vprašanje. Neki drugi govornik je posebej opozoril na dejstvo, da ni mogoče pričakovati oživljenja našega gospodarstva, dokler se kmetu ne bo dala možnost, da pride do.denarja. Treba ie spraviti čimprej v tir denarne zavode in omiliti davčni pritisk. Predavatelj je tudi opozoril na nevarnost »socialnega dumpinga«, ki slabi konkurenčno inoč industrije v Sloveniji pred podjetji na jugu naše države. Socialni položaj delavca v južnih tovarnah je slabši, podjetja ga slabšo plačujejo, zato je njihova konkurenčna moč. večja. Mi v tem pogledu samo izražamo bojazen. da se bo izenačenje izvršilo tako. dn bodo naša podjetja potisnila delavca na življenjski standard delavca na jugu, ne pa narobe. Delajmo na tem. da se dvigne socialni nivo južnega delavca in ne pozabimo, da je dobro plačani delavec dober producent in dober konzument. privatne službe. Te dni je izšla ministrska nared-ba, ki predpisuje takojšen odpust iz državne službe vseh državnih uradnic, ki so poročene in kojih možje so redno zaposleni. Istotako bodo odpuščene tudi ločene žene, ki sprejemajo alimente. Najprvo se bodo odpusti izvršili v železniški službi, nato sledi pošta, zatim pridejo na vrsto šole in končno, kot zadnja etapa, ostala ministrstva. Hamburg, 9. avg. U. Novi državni zakon o uradnikih, ki ga je osrednja vlada izdala dne 30. junija 1933, odpira v svojih predpisih glede nastavitve državnih uradnikov in glede službene prag-matike možnost popolnoma nove reorganizacije v državni službi z ozirom na zaposlitev poročenih žena. Hamburške šolske oblasti so se tega novega zakona poslužile, ko so predpisale takojšen odpust iz državne službe vsega ženskega poročenega osebja in sicer z motivacijo, da je v danainjih razmerah dvakraten zaslužek iz sooialnih ozirov nedopusten. Dunajska vremenska napoved: Nobene posebne spremembe sedanjega lepega vremena ne ho, kvečjemu bo nekoliko manj vroče. Majhno nagnjenje k lokalnim nevihtam. Zagrebška vremenska mpovciL Večinoma jk* •no, *talno in vroč*. Rdeča Nemčija v ječi Bivši predsedniki vlad, ministri, poslanci »nameščeni" v koncentracijskih taborih Znano je, da Hitlerjev reiim v zadnjem času zopet vodi energično akcijo proti socialistom in komunistom. Kaj je vzrok temu, ni mogoče izvedeti. Al i se režim boji komunizma, za katerim se brczdvomno zbirajo vsi nezadovoljni elementi, kateri se ne morejo sprijazniti > tem nasilnim in ne-kult urnim režimom, ali pa se hoče režim z umetnim napihovanjem raznih malih incidentov iznebiti še zadnjih vidnejših ljudi iz nasprotnih taborov, laj so že komunsti ali socialisti ali pa karkoli že. Režim naglaia, da je policija v zvezi s Sturm-»bteilungami odkrila ve« skrivnih komunističnih celic in natla obtežilni materijal, kakor brošure, bikovke, zastave in godala. V Duisburgu-Hambornu •o zaprli 96 ljudi, od katerih bodo ene obsodili zaradi veleizdaje, druge pa odpeljali v koncentracijske tabor«. Stotino ljudi so zaprli tudi v Bresta vi in v Bonnu. Policija je tudi odkrila, da »Rote Fahne« izhaja naprej ter da se tiska v Posaarju, odkoder jo vtihotapila jo v Nemčijo. Tajna državna policija je v torek, 8. avgusta, Avstrija - Nemčija zaprla tri bivše socialistične državne poslance Kiinstlerja, Heilmanna in Eberta, sina prvega predsednika nemške republike. Vae tri so prepeljali v ko ncentracijski tabor v Oranienburgu. Namesto teh treh odličnih marksističnih voditeljev bodo izpustili iz tabora šest marksističnih delavcev, ki so se dobro obnašali. Nadalje je državna tajna policija aretirala tudi bivšega pruskega ministrskega predsednika, so-sialista Alfreda Brauna, in direktorja Magnusa, in-tendanta Flescha in ministerialnega svetnika v pokoju Gieseckeja kakor tudi direktorja Knfiplckeja. Knopfckeja so morali prepeljati v državno bolnišnico, ker je dobil pri aretaciji živčni napad, dočim so bili ostali prepeljani v koncentracijski tabor v Oranienburgu. Bivši državni komisar Bredow je izjavil, da se s temi zaslužnimi možmi solidarizira, in prosi, naj tudi njega zaprejo. Obenem so v Berlinu zaprli 60 komunistov in jih prepeljali v isti tabor. Dolžijo jih, da so imeli tajno radio sprejemno in oddajno postajo. Ustvarjanje jugoslovanske mentalitete Dr. Arandjelovič v „Pravdi" Spor mora priti pred Zvezo ftnrnrfmt Nemške radio postaje IlUrUUUV sramote Avstrijo Dsnaj, avg. i. Monakovska radlo-poitaja ie •noči od 9 do 10 zopet r grdem in lažnjivem predavanju širila neresnične vesti o Avstriji. Predavatelj je izredno ostro napadal avstrijsko vlado in zveznega kanclerja dr. Dollfussa. Pariz, 9. avg. t. Mnenja o francosko-angleški demarši v Berlinu v zadevi avitrijiko-nemškega »pora io zelo različna. Poluradni tisk je zelo rezerviran in ugotavlja, da je z angleško-francoskim korakom izzvan furor teutonicus, v glavnem določen za notranje potrebe, ker francosko-angleška demarša ni bila gladko odklonjena od strani nem-ike državne vlade. Nemški državni tajnik von B0-low je nato sprejel na znanje tudi angleško-fran-cosko demaršo, samo ji je skušal odreči legalnost in ie pri tem pozival na pakt četvorice. Razen tega je skušal tudi ovreči aame dogodke. Protest torej ni bil odklonjen in se o njem vodi diskusija. Č« je nemška vlada kritikovala z gotovo prepo-tenco navedene argumente, bo končno le v itanu, da se napravi popolnoma gluho za upravičene ngo-rore. Sum z on« strani Rene je prevelik, da bi se moglo verjeti v njegovo spontanost. Če se dogodki ne bodo ponovili, se lahko smatra, da je afera rešena. Če tega ne bo, se bo treba zateči k Zvezi narodov. Približno enako (tališče zavzema tudi socialistični tisk, ki zahteva, da se prekine z dosedanjimi diplomatskimi običaji in metodami in da ie ta problem mednarodno prouči pred za to edino merodajnim forumom, t. j. pred Zvezo narodov. Opozicijski tisk očita angleški in francoski vladi, da sta ie slabo pripravili in da ita napravili silno M,-e izvršila skupno z Veliko Britanijo, pri čemur naj bo Francija odločna, da z vsemi sredstvi, pa tudi z najskrajnejšimi, prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji. Opozicijski tisk ves spor spravlja v zvezo z razorožitvenim vprašanjem ter naglaša, da pod takimi pogoji ne more biti niti govora o tem, da bi Francija znižala svoje vojaštvo. »Matin« objavlja informacije, ki so brezpogojno inspinrane in pravi: »Danes je znano, da von Bi)low ni odbil francosko-britanskc demarše, nego jo je vzel na znanje ia se celo čuval izjaviti, da se zadeva prav nič ne tiče Velike Britanije in Francije, čeprav je skušal zanikati dogodke, kar pa mu ni uspelo, ker so mu bili takoj predloženi dokazi. Von Bulow ie je formalno obvezal, da bo v bodoče nemška državna vlada vršila najstrožje nadzorstvo nad vsemi nemškimi letališči in preprečila tajne polete v Avstrijo, čeprav z ničemer ni dokazano, da so se letala, ki so se pojavila nad Avstrijo, dvignila z nemških letališč in da so jih vodili nemški piloti. Kar tiče propagande potom radia, je skušal von B(ilow prepričati francoskega poslanika, da bo nemška vlada izdala naredbo, da se vse nemške radio postaje morajo strogo držati mednarodnega lucernskega sporazuma. Napetost popušča Dunaj, 9. avg. tg. V nemško-avstrijskem konfliktu je očividno napetost nekoliko popustila. &e v ponedeljek je nemška vlada dala negativen odgovor na angleško-francosko demaršo, berlinske vesti pa pravijo, da je dan pozneje, v torek, nemška vlada italijanskemu poslaniku Ceruttiju, ki je storil svoje korake v isti stvari, odgovorila na prijazen način, češ, da bo nemška vlada storila vse, da se preprečijo nadaljnji incidenti. Te berlinske vesti so izzvale v dunajskih listih ugoden vtis. Vladni organ »Reichspost« piše danes, da se lahko računa s tem, da bo prišlo do znatne popustitve napetosti tako na Dunaju kakor v Berlinu. Afopo srednja Evropa Avstrija - Italija - Madjarska Trgovinske pogodbe med tremi državami odkrivajo italijanske podonavske karte Rim, 9. avg. L Madjarski trgovinski minister Fabinjri je končal s sodelovanjem madjarskih trgo-rintkih in ekonomskih strokovnjakov pogajanja s predstavniki italijanske vlade o vprašanjih, ki so r zvezi s sklenitvijo nove trgovinske konvencije, ki bi omogočila čim boljše plasiranje madjarskih poljedelskih proizvodov na italijanskem trgu. Ker se je ob tej priliki razpravljalo tudi o drugih vprašanjih, ki so bila predmet razgovorov pri sestanku med Mussolinijem in Gombosoni, smatrajo v uradnih krogih, da je storjen važen korak za ureditev ekonomske strani podonavskega problema. Zaradi političnega položaja zaenkrat rezultati teh pogajanj ne bodo objavljeni, temveč se bo pričakovalo, da se a pogajanja lahko razširijo še na Avstrijo. S tem t zvezi pričakujejo tudi prihoda avstrijskega »veznega kanclerja dr. Dollfussa, ki bo odšel v Rim še v teku tega meseca. Trdijo, da se bodo na sestanku med Mussolinijem in dr. Dollfussom končala pogajanja o vseh gospodarskih vprašanjih, ki so v zadnjem času postala posebno aktualna in ki zlasti Interesirajo Budimpešto, Dunaj in Rim. V teh pogajanjih bo Italija, ki hoče predvsem urediti svoje trgovinske odnošaje, vodila posredovalno vlogo med Avstrijo in Madjarsko z namenom, da čim preje omogoči ustvaritev širšega načrta, po katerem bi Madjarska in Avstrija tvorili neko vrsto gospodarske unije in se pri tem naslonili na Italijo. Ta novi ekonomski sistem v srednji Evropi bi stopil takoj v direktne stike z Malo zvezo, da se tako z združenimi močmi čim preje uredi splošni gospodarski položaj v srednji Evropi. Pred revolucijo na Irskem? Štiri armade nadziralo druga drugo Pod gornjim naslovom je priobčila belgrajska >Pravda« štev. 10.322, i dne 1. avgusta 1933 Ma-nek dr. Dragutina Arandjeloviča, ki ga je ponatisnila tudi »Hrvatska Straža« v svoji Izdaji štev. 178, z dne 8. avgusta 1933. Članek vseučiliškega profesorja belgrajske univerze dr. Drag. Arandjeloviča se v prevodu glasi: Mi smo narod, ki često pada iz ene skrajnosti v drugo; mi smo ljudje, ki često nimajo čuta za mero. In to ne v javnem in ne v zasebnem življenju. Kakšni politični režimi niso vse že tekom samo enega desetletja drug drugega zamenjavali. Imeli smo pravi in lažni parlamentarizem, demokracijo in demagogijo, oligarhijo in vlado meča, diktaturo in ustavno monarhijo. Živeli smo pod režimom svobodnega časnikarstva, ki ni imelo obzira niti do najvišjih avtoritet, in pod katerim »o smeli pozvani in nepozvani, učeni in neučeni, skoro brez kazni in anonimno kritikovati in napadati vsakogar, dočakali pa smo tudi, da nismo smeli niti s svojim podpisom z najboljšo namero kritikovati to, kar je za nič v državni upravi... Še ni daleč čas, ko je bila celo beseda »Jugoslavija«, »jugoslovanski« proskribirana v javnem življenju. Spominjate se gotovo dobe, ko se je naša država imenovala »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Kdor bi si bil tedaj upal imenovati jo »Jugoslavijo«, smatrali Bi ga bili skoro za izdajalca. a neki tedanji režimski list je resno trdil, da si je tO besedo izmislila bila črnorumena copr-nica (Avstrija), samo, da bi zaneala razdor med Srbe, Hrvate in Slovence... In besno je napadal ljudi, ki so se kot dobri Srbi, Hrvati ali Slovend šteli za Jugoslovane. Odkar je naša država dobila ime »Jugoslavija«, ki najboljše odgovarja njenemu sestavu, pali smo v drugo skrajnost. Zdaj je adut Jugoslavija, jugoslovanski. Vse je zdaj »jugoslovansko«. Celo jezik je postal jugoslovanski!... Na vseh straneh same jugobanke, jugozavodi, jugopodjetja, jugo-trgovine... Zlasti med nami Srbi. Zdaj se irogib-Ijemo imenu Srb—srbski, Hrvat—hrvatski. Slove* nec—slovenski. So tudi že ljudje, ki mislijo, da se ne smejo več šteti za Srbe ali Hrvate alj Slovence, ampak za »Jugoslovane«, ki ne smejo jezika, ki ga govore, imenovati srbski, hrvatski, slovenski ampak jugoslovanski, in ki v uradne popisne liste zapisujejo, da so »narodnosti jugoslovanske« in da jim je materni jezik »jugoslovanski«... Že »e piše tudi »zgodovina Jugoslavije«, ne pa zgodovina Srbov, Hrvatov, Slovencev. In zdaj je prišlo na vrsto ustvarjanje »jugoslovanskega mentaliteta« ... Tako g. Peter Skok, prof. zagrebškega vseučilišča, odposlanec ministrstva prosvete pri izpitih n, ljubljanski gimnaziji, pravi v nekem članku »Pravde«: »Jat mislim, da je prav lahko mogoče ustvariti jugoslovansko men-taliteto s pomočjo srednje šole... Potrebno je, da oblast izda navodila za posamezne predmete... roman/kanje teh navodil se zelo občuti v narodnih predmetih, posebno v zgodovini. Ti predmeti imajo svoj namen, da ustvarjajo jugoslovansko . m en tal i teto. Tu je treba učiteljem dati »maršruto«. G. profesor se v tem svojem članku v »Pravdi« ni pobliže izrazil o tem: v čem je ta jugoslovanska mentaliteta, ki Jo je treba ustvarjati s pomočjo Sol. Zato ne moremo dalje govoriti o njegovih nazorih v tem pravcu. Ali potrebno je vendarle razpravljati o tem vprašanju in naglasltj gotova načela, s katerimi se bo morda tudi g profesor skladal. Treba je zares energično delati, da se ustvari jugoslovanska miselnost toda ne xa ceno negacije Srbstva, Hrvatstva, Slovenstva (Podčrtano v »Pravdi« _ op. ured.) Treba je delati na to, da bodo vsi državljani te države, a v prvd vrsti Srbd, Hrvati in Slovenci, dobri Jugoslovani, toda prav tako tudi dobri Srbi, Hrvati ali Slovenci. Zakaj Jugoslovanstvo je sinteza Srbstva, Hrvatstva, Slovenstva in ta, ki je dober Srb, Hrvat ali Slovenec, mora postati tudi dober Jugoslovan ... Ako hočemo biti dobri Jugoslovani, ne smemo prenehati biti dobri Srbi, Hrvati, Slovenci. Kdor hoče biti dober Jugoslovan, mora najprej postati dober Srb, Hrvat, Slovenec ... Ni mogoče takoj skočiti v kožo Jugoslovanov, tega saj ue morejo oni naši državljani, ki so slovenskega rodu. Ne smemo pozabiti našo srbske, hrvatske, slovenske preteklosti, ker zgodovina našega naroda ne pričenja z Jugoslovanstvom. Mi Srbi smo v preteklosti in v tradicijah srbskega naroda naMi in bomo še nadalje našli primere ljubezni do domovine in svojega naroda, spodbude za žrtve, ki jih morajo tudi danes prinašati, da se današnja naša jugoslovanska domovina ubrana sovražnikov .Mi Srbi ne moremo (a gotovo tudi ne Hrvati in Slovenci ne svoje zgodovin«) poaabiti naših slavnih Nemanjičev, naših despotov, sijaja ln veličine, tragično in junaško propast naše star« države, vekovitega boja s Turki za Častni križ in zlato svobodo, naše državno vstajenj« pod Kara-gjorgjem in Milošem in njihovimi nasledniki.,. Našu srbsko im« nam je milo in drago (kakor tudi Hrvatom in Slovencem njibovo), kulturne pridobitve ter kulturni dn verski boji Srbov po vs«h krajih, ki v njih živ« Srbi, bodo še dalje ostali tudi za naše potomce dragocen del naš« narodne biti, ki se n« sme opustiti. tAl ne moremo porabiti svojega srbskega jezika ln Imenovati ga jugoslovanskega. Ni Švicarji niso imenovali jesike, M jih govore, švicarske, nego še imenujejo nemški, francoski, italijanski; niti valonski Belgijci n« imenujejo svojega jesika belgijskega ne valonskeg«, ampak francoskega. Mi imamo in moramo imeti š« ' naprej svojo srbsko književnost, kakor imajo Hrvati hrvatsko in Slovenci slovensko, a vse tri (z bolgarsko štiri — op. ured.) skupaj tvorijo jugoslovansko književnost. Toda, kakor smo že omenili, to, da hočemo S« nadalje ostati Srbd, Hrvati In Slovenci, prav iriK ne ovira, da ne bi bili tudi dobri Jugoslovani. (Podčrtano v »Pravdi«.) Napram tujini smo državljani Jugoslavije, Jugoslovani; med sabo smo Srbi, Hrvati, Slovenci; mi tmo bratje, člani ene Zadruge, Jugoslavije. Mi smo torej najprej Srbi, Hrvati, Slovenci, potem Jugoslovani, nato Slovani, in če gremo dalje, Indogermani, Arijci, sinovi vse-obsežnega človeštva. Nočemo imeti v skupni bISA Jugoslaviji boja med Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak medsebojno bratsko ljubezen, hraneč vsak »voje narodne posebnosti. Vsak rodoljubni Srh, Hrvat, Slovenec, ako ima resnično rad svoje srbsko, hrvatsko, slovensko ime, svojo preteklost, mora imeti rad tudi to, kar dela bit hrvatskega, srbskega dn slovenskega naroda, in mora razumeti tudi hrvatsko, srbsko in slovensko ljubezen d« tvojega. Suum cuique. Vsak pameten in državniško sposoben Srb, Hrvat in Slovenec mor« ljubiti tudi svojo driavo, svojo Jagotlavijo in mota biti prepričan, da tam« ta država, Jugoslavija, pod vlado narodne in m narod in driavo resnično ta-slnine dinastije, more rešiti Srbe, Hrvate in Slovence; da samo ona mere ohraniti hi obdržati »*-rtlie mnogoštevilnim neprijateljem srbskim, hrvatskim in slovonskim t«, kar se j« skoti veke pridobivalo in pridobil« i morjem naš« krri v pogleda naše narodne in državne individualnosti... (Podčrtano v »Pravdi«.) Glejte, da se ustvari taka »Jugoslovanska mentaliteta«, je treba delati in samo takšno Jugoslovanstvo more zagotoviti napredek naše velike domovine Jugoslavije... K zakonu o zaščiti kmeta (Izpremembe in dopolnila) Budimpešt, 9. avg. ž. Minister za poljedelstvo Kallay je odpotoval ob osmih na Dunaj, kamor je prispel ob 1.15. Spremljajo ga še Štirje strokovnjaki. Z istim vlakom je prispel na Dunaj tudi avstrijski poslanik v Budimpešti Kent. Pred odhodom je izjavil Kallay časnikarjem, da potuje na Dunaj v prepričanju ,da se bodo ustvarili tesni trgovinski odnosi med Avstrijo in Madžarsko. Dobra volja je na obeh straneh. Minister Kallay Je prepričan, da se bodo pogajanja končala že v teku »rveh do treh dni. V njegovem spremstvu je še nekaj strokovnjakov iz poljedelskega, finančnega in trgovinskega ministrstva. (Pogajanja, ki so se pred kratkim začela ob priliki obiska Stockingerja v Budimpešti, se bodo nadaljevala in po možnosti tudi končala. Kar tiče teh pogajanj, poroča današnji Gombflsov organ, da Madžarska dela v prvi vrsti, da si zavaruje kontingent od 75CO vagonov madžarske moke v Avstriji. Razen tega gre za preferencijalni postopek za madžarsko žito in za povečanje uvoza zelenjave in sadja. S svoje strani bi bila Madžarska pripravljena, da zato zavaruje Avstriji kontingent lesa, ki, znaša sedaj 7000 vagonov. Dunaj, 9. avgusta, (a) Glede na skorajfafe potovanje kanclerja Dollfussa v Rim prinaia »N. F. Presse« brzojavko iz Rima, po kateri te bodo *v-stro-italijanski razgovori stikali tudi okeli tržaškega pristanišča in o tem, da se promet tržaške luk« dvigne s tem, da te avstrijski in madjarski izvoz, ki je iel dotlej čez Hamburg, poslej usmeri na Trst. PoHtičnI položaj n« Irskem te vedno bol) zaostruje. Irska ima tedaj naenkrat kar Miri oborožene armade. To soi 1. Redna vojska. 2. Irska republikantka armada, 'd obstoja izključno iz pripadnikov sedaj vladajočega de Valera. 3. Nacionalna garda (modra traj-t e) ki stoje pod vodstvom generala 0'DaHy-a. Te modre srajce to oborožena vojska opozicionalnega voditelja Cosgrave-a, ki bi rad po Hitlerjevem rzorcu X velikimi zborovanji hi oboroženim pritiskom izsilil nove volitve. 4. Nove oborožene čete, ki to bfle šele pred nekaj dnevi formirane na vladno iniciativo in ki obstojajo Izključno iz nekdanjih revolucionarnih bojevnikov, ki so m borili za osvoboditev Irske v letih 1916—1932. Te čete to tndl zadnji teden stražile parlament in vsa vladna poslopja. General 0'Duffy je za prihodnjo nedeljo napovedal ogromno manifest»ciitko zborovanje mo- drih srajc. Vlada Je zborovanje prepovedala. Toda 0'Duffy izjavlja, da te bo kljub prepovedi vršilo. Bati te je torej nemirov, ker Cosgrave očividno hoče meriti tile in tudi s silo prisiliti de Valera, da razpiie nove volitve. Ihiblia. 9 avg. ž. Politična napetost, ki je sedaj nastala na Irskem, je dala v pretekli noči povod za celo vrsto spopadov. Neposreden povod za to je dalo Društvo bivših bojevnikov, ki je svoječasno stopilo v fašistične vrste. Na ulicah je bila velika množica republikancev, ki je skušala preprečiti /zabavo bivših bojevnikov, na katiere je metala kamenje ter razbila nekaj šip na avtomobilih, na katerih so se nahajali pristaši Cos-gravea in tudi Gosgrave sam Šele, ko so prišli policijski oddelki, so izpraznili ulico. Straže okrog vladnega poslopja so v teku noči okrepili. London, 9. avg. (a) Angleški in ruski izvedenci, ki se pogajajo za sklenitev nove trgovinske pogodbe, so danes vnovič konferirali v trgovinskem ministrstvu. Belgrad, 9. avg. (a) Na podlagi čl. «. zakona o podaljšanju veljave zakona o zaščiti kmeta in uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršitvi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932 in na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o izpremembi Čl. 12. uredbe o posredovalnem postopku. CI. 1. V prvem odstavku čl. 12. uredbe o posredovalnem postopku z dne 4. jan. 1933 pridejo namesto besed »V roku 90 dni« besede »V roku 9 mesecev«. Čl. 2. Ce se zaradi poteka roka iz čl. 1. uredbe , o izpremembi uredbe o posredovalnem postopku z I dne 12. aprila 1933 posredovalni postopek po službeni dolžnosti ustavi, se ta ustavitev razveljavi in dolžnik pride v isto stanje, v katerem je bil pred potekom tega roka. Med tem dovoljene izvršitve in zavarovanja se ustavijo, prav tako tudi postopek za otvoritev stečaja in prisilne poravnave. Čl. 3. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Belgrad, 9. avg. (a) Na podlagi čl. 6. zakona o podaljšanju veljave zakona o zaščiti kmeta in o uveljavitvi posameznih določil zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932 ter na pred- Osebne vesti Belgrad, 9. avg. 1. Za kasacijslkega sodnika Stola sedmorice, oddelek v Zagrebu je imenovan dr. Ljubomir Američ, sodnik vrhovnega Sodišča v Sarajevu in sodnik državnega sodišča Za zaščito države v Belgradu. S tem se je spopolnilo mesto, ki ga je do sedaj zavzemal upokojeni sodnik dr. Fioko Dubokovič. Belgrad, 9. avg. 1. I* 5. v 4. pol. skup. je napredoval ing. Ernest čuček, ravnatelj državnega rudnika Velenje. Belgrad, 9. avg. 1. Za predmetnega učitelja I. Stopnje II. kategorije je postavljen na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani s pravno veljavnostjo od 14. marca 1930 Ivan Tavčar. Premeščeni so: Rudolf Štem, oficijaj 8. pol. skup. s postaje I Novi Sad na postajo Ljubljana gl. ikol., Jelena Cu-benka, blagajničnrka 8. pol. skup., s postaje Novi Sad na postajo Novo mesto, Elizabeta Hirschfeld, blagajničarka 9. pol. sikup., s postaje Novi Sad na postajo Celje, Bela Vajdma.n, skladiščnik 9. pol. skup., s postaje Novi Sad na postajo Kranj, Stanko Oerbavec, pomožni oficial 10. pol. skup., s postaje Maribor gl. kol. na postajo Novi Sad, Edita Miki, blagajničanka 9. pol. skup., iz Maribora gl. kol. na postajo Novi Sad, llermina Tajleir, blagajničanka 9. pol. skup., s postaje Celje na postajo Novi Sad. — Za poštno uradnico 9. pol. skup. pri dravskem poštnem ravnateljstvu v Ljubljani je postavljena Frančiška Avšič. —. Za uradniškega pripravnika na oddelku za socialno skrbstvo je postavljen pri kr. hamski upravi v Ljubljani Damaško Radvan. — Za uradniškega pripravnika v splošni državni bolnišnici v Ljutdjani je imenovan dr. Valentin Kušar. log pravosodnega ministra }e ministrski »vet Izdal uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmeta in o uveljavitvi posameznih izpre-memb zakona o izvršbi in zavarovanju. Cl. 1. Ii določil čl. 1. zakona o safiHtl kmeta i dne 19. aprila 1932 se izvzamejo tisti kmetski dolgovi, ki izvirajo iz nakupa kmetskih posestev, če se je cena ali večji del cene domenil v določeni količini poljskih pridelkov, bodisi, da se mora ta količina plačati v naturi ali pa v denarju po dnevni eeni domače produktne borze. Za tisti del cene, ki se je moral plačati v določeni vsoti gotovine, velja še nadalje določilo Čl. 1. zakona o zaščiti kmeta. Odredbe tega člena ne veljajo za agrarne interesente. Čl. 2. Določila prvega odstavka čl. 1. se bodo izvajata samo v toliko, v kolikor bodo dohodki dolžnika omogočili takšno plačilo brez škode za vzdrževanje dolžnika in njegove rodbine ter za plačilo javnih dajatev. 0 tem razsoja sodišče, po svobodni presoji na zahtevo upnika, če upnik misli, da mu gre v sorazmerju z dolžnikovimi dohodki več kakor mu pa dolžnik ponuja, in to tudi dokaže. Cl. 3. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Pošfna unija Male zveze Belgrad, 9. avg. 1. It verodostojnega vira w potrjuje vest, da se trenotnn vršijo v Pragi inten-sivna pogajanja med državami Male »veze, da se ustanovi postna unija med Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo. Vsebina pogodbenega načrta, ki se nahaja na razpravi v Pragi, še ni znana v vseh podrobnostih, le toliko se lahko trdi, da nameravajo izenačiti po vseh treh državah Male zvene vse poštne, brzojavne in telefonske tarife. To bi bil zopet en korak naprej v izoblikovanju politične in gospodarske skupnosti med omenjenimi tremi državami. Pokojnina upokojencev Belgrad, 9. avg. (a) Glede na prošnje, ki jih j® finančno ministrstvo dobilo od nekaterih upokojencev ta od društva upokojencev, je finančni minister naloži! vsem blagajnam, ki izplačujejo pokojnine preko Poštne hranilnice s čeki, da na kuponih nakaznic vedno navedejo vse odtegljaje, in sicer tako redne, vsakomesečne, kakor tudi one, ki nastopajo od časa do časa, da bodo upokojenci vedeli, koliko in zakaj se jim odtegne, in se znali ravnati, na katera pravna sredstva naj se sklicujejo, če mislijo, da se jim je z odtegljaji storita krivica. Podpis trg. pogodbe z Avstrijo Dunaj, 9. avg. ž. Danes ob 1 popoldne se je podpisala jugoslovansko-avstrijska trgovinska pogodba. Pogodbo so podpisali za Avstrijo zvezni kancler dr. Dollfuss in trgovinski minister, za Jugoslavijo pa jo je podpisal poslanik Nastasijevič, ki je prišel v spremstvu svetnika dr. Tomsgeja= \ SARGOV Kristusova jubilejna proslava v Ruše, 8. avgusta. Kristus — naš Odrešenik, naž Krajj! Ta klic ima še vedno mogočen vpliv na človeška srca. To se je očitno pokazalo pri nedeljski proslavi 1900-letnice Odrešenja v Rušah. Dekanija Maribor, desni dravski breg, je obhajala tu svojo dekanijsko slovesnost. Skrbno so se posamezne župnije pripravljale na proslavo, s spokorno tridnevnico. Kako blagodejno je vplivala spokorna priprava na duše! Spoznale «0 vrednost milosti Odrešenja, pa tudi potrebo zveste hoje za Kristusom. Objokovale so v resnem kesanju vse pogreške nezvestobe in oprale madeže po molitvi in pokori. V nedeljo pa so očiščene in oveseljene prihitele h Kristusu in Mariji, da obnovijo zvezo s svojim ljubljenim Gospodom in njegovo blaženo Materjo. Da, bil je dan veselja, dan svetega, čistega veselja! To se je bralo vsem na licu! To veselje je bil uspeh dobre priprave. Btcz nje bi bilo vse le prazna parada. Tako pa so hiteli vsi h Kristusu kakor otroci k očetu. Ruše so za proalavo oblekle praz-niško obleko. Vse v zelenju, vse v zastavah. Cer-tev kakor cvetlični vrt, kakor nevesta na dan svoje poroke. Od vseh strani so pridne roke prinašale cvetja, da bi bil Kristus z nami zadovoljen. Prvi častilci so prišli z vlakom ob 6 in so se udeležili skupnega spravnega sv. obhajila. Ob 8 je prišla prva dolga procesija župnij na vzhodu, v spremstvu treh duhovnikov, ob pol 9 druga od zahoda. Drugi so prihajali posamezno Vseh udeležencev je bilo okrog 1500. Ves čas je bilo Najsvetejše izpostavljeno v javno počeščenje, vmes pa so bile tihe sv. maše. V vsem je bilo 7 sv. maš. Ob 9 je stopil na prižnico g. prof. Živortnik iz Maribora in je v ognjeviti besedi proslavljal Kristusovo žrtev na križu in njeno obnovitev na naših oltarjih. Slovesno sv. mašo je opravil g. kanonik in naddekan Rud. Janežič iz Maribora. Potem pa se je razvil slavnostni sprevod z Najsvetejšim po potu kakor na Telovo; sprevod, kakršnega Ruše že dolgo niso videle. Domača godba, zbor 60 pevcev iz vseh župnij dekanije pobožna množica vernikov, vse je proslavljalo Kristusa Kralja. S slovesno posvetitvijo b prošnjo, da bi vsi ostali Kristusovi, smo s sv. blagoslovom končali proslavo. Bil je lep dan, dan, ki ga je Kristus dal. Njegov spomin naj živi in ostane v nas! Zlata poroka V Beli cerkvi so slovesno obhajali zlato poroko vzornih zakoncev Jožeta m Jožefe Vovko in Družinske vasi. Iz daljne Amerike je prihitela na to slavje njuna hčerka gospa Ana, ki je v Cleve-landu poročena z g. Hudoklinom iz Dol. Gradišča. Edini še živeči sin je vodja konsuma v Trbovljah, starejša hčerka Jožefa pa je doma pri starših. f Ivana Barle Huda izguba je zadela ugledno rodbino Barle-tovih in vse njene mnogoštevilne prijatelje, ko je 7. t. m. v Novem mestu v 87. letu starosti za vedno zatisnila oči blaga gospa Ivana Barlč, vdova po pokojnem nadučitelju Ivanu Barletu, ki mu je sc- Problem izseljevanja slov. deklet Po dveletnem obstoju društva »Naš Dom< v | Zagrebu morem s precejšnjo sigurnostjo reči, kje tiči vzrok dekliškemu izseljevanju v Zagreb ta drugam. Preden povem svoje mnenje, bi bilo zanimivo navesti, kaj mislijo drugi socialni delavci v Zagrebu o vzrokih Beljenja naših deklet. Neka ugledna funkcijonarka Ženskega saveza Jugoslavije mi je nekoč rekla, da mislijo v Belgradu, da Slovenke zato talko rade beže po svetu, ker so lene, da bi obdelovale svojo trdo grudo ter da je njihov padec v mehkužnost in nemoralno življenje lahko razumljiv. Nekateri pravijo, da jih © Sprememba posesti. Delniška družba »Tndus« je kupila od Mestne hranilnice ljubljanske Pollnkovo tovarno z vsem inventarjem in stroji za 6,352.020 Din. Na nepremičnine od- Kulturni obzornik Razgovor z dr. Avgustom Pavlom Nekaj ur od državne mejo leži nn robu Mndjar-ske Szombathely, rimska Saharin, sedež škofije, ki ji je bila vključena še pred desetimi leti Slovenska krajina. Tu so se vzgajali prekmurski duhovniki, tu so se tiskale v prvem desetletju našega stoletja prve publikacijo prekmurskega narodnega preporoda. Mestece z bogato minulo in sodobno kulturo. Ne pozabim večera, ko sva Sin z rojakom profesorjem Pavlom po ulicah in mi je — poleg ostalega bodo pričele dražbe zaradi davkov zarubljenih predmelov od 10. do 14. avgusta in se bodo vršile vsak dan od zore do mraka na stanovanju davčnega zarubljenca. Največ jih je določenih za 10. avgust. Razglasi nato pristavljajo, da se bo druga dražba, če prva ne bi uspela, vršila 6. avgus-.a in da takrat lahko odpeljejo zarubljen . predmete na kak javen prostor, kamor bo lahel dostop vsem interesentom in se bodo stvari prodajale za vsako ceno. To je resi Dobe se tudi tako zvane »licita-cijske hijene«, ki stikajo samo po vseh javnih dražbah, kjer pokupljajo vse boljše premičnine in jih nato veliko dražje oddajajo dalje na deželo in v druga mesta, osobito tja doli v Bosno. Taki ljudje so zelo nevarni tipi. Poznavalci dražb dostikrat pripovedujejo, kako je neka taka »hijena« zaslužila v nekaj urah po neki dražbi za bogato pohištvo kar 10 jurjev. Davkoplačevalci pa so dostikrat v veliki zmoti, če mislijo, da so s prodajo zarubljenih predmetov že poravnani njih davčni zaostanki. To ni tako! Izkupiček za prodane stvari se pač njim vpiše v dobro, dostikrat z izkupičkom krijejo samo stroške rubežni in dražbe, a davčne zaostanke mora pozneje pač plačati zavezanec. Čim so ljubljanski davkoplačevalci prejeli od davkarije obvestilo, da bodo njim zarubljene stvari prodane tega in tega dne na javni dražbi, so že hiteli na Vodnikov trg, da poravnajo davke v celoti ali pa vsaj v obrokih. Zato je opažati za-!r,>e dni silen naval Ljubljančanov na davčni urad. Dnevno lih pride do 200. Vsak plačuje. Marsikdo po plačilu samozavestno stopi k davčni deski in pregleduje razglase. Čim izsledi svoje nesrečno ime, ga hiti temeljito brisati s sramotne liste ali z rdečim svinčnikom ali pa ga celo izpraska. Taka ie slika vrvenja in nehanja na davkariji za stolno mesto Ljubljano! Davkarija pa si misli: »Dobro! Hvala vam, da ste plačali davke!« pade od te kupnine 5,252.790 Din. Prcnas lastninske pravice na družbo »Indus« je izvršen. 0 Nogometna tekma rdečih in zelenih. Zgledi vlečejo, pravi star pregovor. Prvi so bili časnikarji in častniki, ki so se srečali na zelenem polju za rudarje trboveljskih revirjev. Mnogi nočejo zaostajati. Policijski stražniki in organi mestnega dohodarstvenega urada so se sporazumeli, da se tudi oni spoprimejo na korist rudarjem TPD na zelenem polju in to prav resno. Rdeči in zeleni so že sestavili svoji moštvi, ki bosta prihodnje dni marljivo trenirali na ilirijanskem igrišču. Gre za resno nogom-tno tekmo, ki se bo vršila 26. avgusta ob 20.30 na igrišču SK Ilirije. Čisti dobiček je namenjen izključno rudarskim družinam, ki trpe pomanjkanje. Za tekmo je že sedaj veliko zanimanje. 0 Ponesrečenci v bolnišnici. V ljubljansko bolnišnico se je predvčerajšnjim in včeraj zateklo več ponesrečencev po zdravniško pomoč. Zelo nevarno poškodbo je utrpela 22 letna dekla Marija Košir z Dobrove. V torek popoldne je pomagala pri rezanju krme na slamoreznici. Pri tem je tako nesrečno ravnala, da je vtaknila v stroj desno roko, ki ji jo je stroj gladko odrezal v komolcu. Koširjeva je utrpela precejšnjo izgubo krvi. Naši kmetovalci bi morali bolje paziti na stroje, ki jih uporabljajo. Mnogo hudih nesreč bi bilo prihranjenih. — 53 letni ključavničar v tovarni »Jugočeške« v Kranju si je zlomil desno roko. — Predvčerajšnjim popoldne pa je padla na Starem trgu s kolesa 22-letna brezposelna pletilja Mencej Ivanka, stanujoča v Ljubljani, Cerkvena ulica 21, in se precej po- škodovala. © Z odra sta padla. V Rožni dolini, ulica X, izvršuje na neki novi stavbi kleparska dela ljubljanska tvrdka Ecker. Postavili so 8 metrov visok oder, na katerem sta danes popoldne delala 27-letni kleparski pomočnik Sever Franc z Jezice in kleparski vajenec Škerjanec Metod iz Gramozne jame pri Vodovodni cesti. Iz neznanega vzroka se je oder nenadoma podrl in oba kleparja sta padla 8 metrov v globino na precej trda tla. Šker-janec se je precej potolkel po glavi in so njegove poškodbe težjega značaja, dočim se je Sever lažje poškodoval. Oba ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico. 0 Turistovski klub »Skala« se je preselil iz dosedanjih prostorov začasno v suterensko dvorano hotela »Metropol«. © Pasji dnevi in kopalci vsepovsod! Avgust nam je prinesel uprav tropično vročino, zato je tudi Gruberjev kanal dan na dan pol kopalcev — od zatvornic pa doli do Štepanje vasi. © Lipani v Gruberjevem kanalu. Ribiči, ki napravijo od časa do časa »racijo« za ribami od zatvornic nizdoli, dobe na tmk med drugimi tudi lepe eksemplare ltpanov. © Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4. navajal v poljščini Mickiewiczev pozdrav iz Pana Tadeusza: Litwo, ojčizno moja, ty si jak zdrowie .. Sedaj smo se pa srečali s Pavlom v Ljubljani. Avgust Pavel se je narodil 1. 1866. na Cankovi (blizu Radgone) v Slovenski krajini. Leta 1913. je promoviral v Budapešti iz slovanske primerjalne ter specijelno iz srbskohrvatske filolo-gije. Leta 1909. je izšla pri Madjarski akademiji Študija »Glasoslovje cankovskega slovenskega narečja« (uvod je poslovenil Fr. Sobočan v Slovanu 1911, s. 121); v sledečih letih so ji sledile še nekatere obravnave iz prekmurščine, toda vojna je preprečila zaželeno nadaljevanje. Kot visokošolec je pričel Pavel objavljati tudi pesmi v domačem narečju, ob letošnjem Novem letu pa je izdal zbirko madjarskih pesmi: Tako pojem psalme v objemu slepe doline. Danes živi v Szombathelyu kot profesor madjarščine in latinščine, bibliotekar žu-panijskega muzeja in njega dejanski vodja. »Ste zadovoljni z uspehom svoje knjige?« »Skoraj vsa zaloga je že pošla. Okoli deset ocen se je močno laskavo izrazilo v njej, v njih ni bilo niti enega negativnega migljaja. Vaše poročilo (v »Slovencu« 2. febr. 1933) je izšlo prvo. Nabralo se mi je že novih pesmi za dve zbirki in upam, da izide prva o Božiču. Razna uredništva me naprošajo za sodelovanje. Doslej sem objavljal pesmi v dnev- .... .'-'iu 1'V..,,,.. „,, ',WIII\I III M|,tllll, llfl izide prva o Božiču. Razna uredništva me naprošajo za sodelovanje. Doslej sem objavljal pesmi v dnevnikih »Ujsflg« in »VasvArmegye«, v revijah Ma-gyar kultura, ftlet in Pasztortiiz (Pastirski, ogenj), ki izhaja v Cluju.« »In Vaše delo v muzeju?« »Od leta 1924. dalje sem žrtvoval muzejski knjižnici premnoge dneve in noči. Popolnoma sem jo preuredil, sestavil in izdal tri kataloge (bilii bi našim v čast; Pavel je do zadnjega vinarja sam zbral potrebne inseratel Op. p.) Uvedel sem nov oddelek za slovanske knjigo, zlasti za one o Slovan-sko-madjarskih stikih. Slovenske revije prihajajo skoro vse, pa tudii bolgarske in ruske. Etnografski oddelek muzeja pa izpopolnjujem tudi z najrazličnejšimi predmeti iz slovenskih vasi ob Rabi (ta zbirka je popolnejša od prekmurske v ljubljanskem Narodnem muzeju; op. ur.). Mariborske vesti: Ustoličenje škofa dr. I. Tomažiča Maribor, 9. avgusta. Izredno slovesnosti bo videl Maribor na praznik Velike Gospojnice: intronacija prevzvišenega knezoškofa in novega vladike dr. Ivana Jožefa Tomažiča na 6edež lavantiuske škofije. Slovesnosti .se bodo pričele že na predvečer slovesnega ustolifenja. Po »Zdravi Mariji« bo četrturno zvonenje z vsemi zvonovi, nato pod-oknica, ki jo priredijo novemu vladiki združeni mariborski pevski zbori in godbe. Na okoliških hribih bodo zagoreli kresovi. Na praznik Marijinega Vnebovzetja bo o!) pol desetih slovesni vhod Prevzvišenega v stolno cerkev sve- Muholovec AEROXON polovi vse muhe! Se mnogo posname//t m Tbre/ zahtevajte izrecno Aeroxon" // □ Serenada. V ponedeljek zvečer priredijo društva frančiškanske župnije pod vodstvom godbe Mladinskega doma serenado ob ustoliče-nju novega lavantinskega vladike dr. Ivana Tomažiča. Zbirališče udeležencev na dvorišču Mladinskega doma od 7 do tri četrt na 8. □ 25 letnico mašniškega posvečenja praznuje v nedeljo, dne 13. t. m. gornjekungoški gospod župnik Franc Magdič. Slavljenec si je pridobil za duhovni blagor svojih župljanov izredno mnogo zaslug. Bog ga živi do zlate in biserne maše! □ Koncert »Jadrana« na Mariborskem tednu. Vsak večer »Mariborskega tedna« je izpolnjen s posebno glasbeno atrakcijo. V torek zvečer je nastopal moški pevski zbor »Jadrana« pod vodstvom svojega agilnega pevovodje g. Laha. Jadranaši so si izbrali čisto naroden program, ki je za take prilike posebno primeren. Otvorili so nastop z mogočnim Mirkovim »Pradedom«, nato pa so zapeli še »Gor čez izaro«, »Slovenski svet«, »Morje Adri-jansko« in koroško narodno »Juhej«. Želi so viha rno odobravanje, in to povsem zasluženo. Pevski zbor »Jadrana« se odlikuje po svoji kompaktnosti iti ubranosti posameznih glasov. Zlasti drugi tenorji in prvi, basi so odlični, pa tudi tenorji in basi so sveži in krepki. □ To in ono ob »Mariborskem tednu«. Ljudi sila veliko iz večera na večer. Dosedaj moramo biti z obiskom in odzivom zadovoljni. Naravno: vsaka stvar ima svojo kritiko. Najrazličnejša mišljenja prihajao na dan. Zdi se nam pa med vso to kopico predlogov in naziranjj najumestnejše tisto, ki pravi, da se naj odpravi vstopnina za otroke do 8. ali 10. leta, ako prihajajo na prostore Mariborskega tedna v spremstvu svojih staršev. Morda bi vendar šlo, da se v tem smislu številnim upravičenim željam občinstva ustreže. □ Izobraževalno društvo na Košakih ima v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4 popoldne svoj redni mesečni sestanek. □ Dirke bodo. V nedeljo, dne 15. t. m. bodo na tezenskeni dirkališču velike kombinirane konjske, motociklistične in kolesarske dirke, ki se nadaljujejo, oziroma ponovijo še v sredo, dne 16. t. m. s pričetkom ob pol 15. □ Mariborska Glasbena Matica gre v nedeljo k Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer bo ob 15 v ta-mošnjem Društvenem domu v okviru bralnega društva koncert, na katerega sporedu so Premrlove, Adamičeve, Lajovičeve .Mirkove, Jerebove, Devove, Pahorjeve, Hubadove in Mokrajnčeve skladbe. »Kako napredujejo načrti somboteljskih znanstvenikov?« »Pravkar smo izdali prvi zvezek novih Folia Sabariensia, ki je ves posvečen naravoslovju. Sam sem prispeval nekrolog dr. Juliju Gayerju, katerega spominu je številka posvečena. Ta mož je bil sodnik v Sombathelyu in obenem — izredni profesor botanike na univerzi v Segedinu, saj uživa svetoven sloves. — Prihodnji zvezek bo posvečen duhovedatn in za ta oddelek sem urednik.« »Pri nas prav nič ne vemo o madjarski literaturi, zlasti novejši. Zato nestrpno pričakujemo Vaše obravnave v Domu in svetu.« »Poleg literarnih revij Nyugat (Zapad), Minerva in ze imenovanih bodo katoliški pisatelji začeli jeseni izdajati novo »Vigilio«, ki hoče biti res živa in čisto umetniška, »filet« (Življenje) sliči slovenski Mladiki, Magyar kultura pa »Času«, dočim je Katholikus szemle čisto religiozna. O vsem tem je pretresal kongres kat. pisateljev 1. in 2. julija v Esetergonni, ki sta ga med ostalimi pripravila Mčcs Laszlo (premonstrat v Krši. Hlumcu na Slovaškem) in Sik S&ndor, najpomembnejša sodobna madjarska katoliška lirika.« »Kolikor sem zasledil, imajo Madjari o Slovencih le devetstranski članek drja Ivana Prijatelja o novejši literaturi. Prof. Prijatelj je poslal Vašemu profesorju Asbothu obširno obravnavo, ta pa jo je skrčil do skrajnosti in objavil v Svetovni literarni zgodovini založbe Franklin 1. 1911. v oddelku slovanskih literatur. Članek je ostal doma neznan, celo bibliografija Prijateljevih del v ČJK 1926 ve le to, da je izšel 190r>(!). Nato je Zid Robert Braun objavil v socialističnem Huszadik sza-zad (Dvajseto stoletje) podrpbni obravnavi o razvoju slovenske narodnostne ideje v 19. stoletju. To je vse!« »Moj profesor Oskar Asbčth, katerega predavanja sem često edini poslušal... je zelo širil spoznavanje slovanske kulture med Madjari. Bavil se je ne le z ruščino, marveč tudi s prekmurščino v mnogih spisih. Istočasno je profesor srbskohrvatske tega Janeza Krstnika, nakar sledi kratek nagovor s čitanjem papeških pisem, poklonitev duhovščine svojemu Nadpastirju, potem ponti-fikalna sveta maša z zahvalno pesmijo in zakramentalnim blagoslovom. Razpored v stolnici bo za ustoličenjske slovesnosti sledeč: zgornji prezbiterij je namenjen za celebranta z asistenco in za cerkvene dignitarje. Klopi v spodnjem prezbiteriju bodo za zastopnike civilnih in vojaških oblastev. V nrostoru med klopmi v spodnjem prezbiteriju bo dujiovščina. Druge klopi in vsi prostori cerkvene ladje bodo na razpolago društvom in vernikom. □ Pred oltar... Te dni so se poročili v mariborskih farnih cerkvah: Anton Mesarič, železničar v pok. in Genovefa Rebernik, zasebnica; Valentin Šterban, ličar drž. žel. in Viljemina Permoser, zasebnica; Janez Aldrijan, kmečki sin in Marija Kos, posestnica; Anton Kos, kotlar drž. žel. in Roza Berglez, zasebnica. Bilo srečnol □ »Cestok se jc obnesel. Pred tednom dni so iinpregnirali Kamniško cesto, ki je znana po svojem hudem prahu in velikem prometu, za poskus z novim škropilnim sredstvom »Cestol«. Sredstvo se je obneslo, kajti še do danes je cesta kljub vročini in prometni obremenitvi brez prahu. Morda bi kazalo, da se polijejo tudi druge ceste s »Ce-slolom«. □ Mariborska obrt naj pride v drugi razred. Tukajšnja zadruga gostilničarjev in kavarnar-jev je pokrenila akcijo, da se naj Maribor glede taks in trošarine izloči iz najvišje skupine in uvrsti v nižjo, ki bi odgovarjala njegovemu draginjskemu razredu. □ Nova tkalnica. Tvrdka Viher na Koroški cesti namerava svoje obratne prostore preurediti v nov obrat z mehanično tkalnico in apre-turo. Prostori bi ostali neizpremenjeni, mesto dosedanjih mizarsko-industrijskih strojev pa bi se namestili tkalniški stroji. □ Z motornega kolesa je padel na Kralja Petra trgu znani mariborski sodar Ivan Toma-žič. Zadobil je občutne odrgnine in notranje poškodbe, tako da so ga morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Kaj pa danes? Ob 20.30 koncert, na katerem poje naš najboljši tenorist Mario Šimenc pesmi in arije. Jutri ob 20.30 na Rotovškem trgu prva re-priza »Celjskih grofov« na prostem. □ Smrtonosen strel v glavo. V Zgornji Breš-nici je prišlo do žalostnega slučaja. V splošni zmešnjavi, ki je nastala zaradi prepira nekaterih, je počil strel in zadel slučajno navzočnega 22 letnega delavca Leopolda Skerbiša v glavo. Poškodbe so bile smrtonosne. Včeraj ponoči jim je Skerbiš podlegel. □ Trošarinske zadeve. Mestni občinski svet je na svoji seji dne 4. avgusta sklenil, da se od dneva razglasitve tega sklepa dalje pobira občinska trošarina na podlagi proračuna mestne občine od vsake množine alkoholnih pijač, t. j. vina, vinskega mošta, žganja itd., ki se potroši v območju mestne občine mariborske. V smislu tozadevnega razglasa mestne občine morajo trošarino plačati in trošarinski predmet prijaviti razen že do sedaj obvezanih točilcev tudi zasebniki, ki ga vnesejo ali vkletijo za svojo lastno porabo brez ozira na izVibr tekom 24 ur finančni kontroli v Mariboru. Istotako morajo prijaviti vinogradniki finančni kontroli svojo zalogo, ki jo shranjujejo v območju mestne občine mariborske. Občinsko trošarino plačajo za množino, ki jo prodajo pod 50 litrov vina in 25 litrov zganja. Za množine, prodane nad to količino, pa morajo predložiti finančni kontroli ustno ali pismeno prijavo z označbo imena in priimka prejemnika vina oziroma žganja, kraj njegovega stanovanja, vrste in število posod, ter količino vina, ki je prodana, V svrho kontrole imajo finančni organi pravico pregledati vsako zgradbo, tudi stanovanja, ako sumijo, da se nahajajo tam predmeti, ki so podvrženi trošarini. Oproščeno plačila občinske trošarine je vino, ki ga vinogradniki porabijo za svoj dom, nadalje masno, bersko in preužitkarsko vino. Množina se določi sporazumno na podlagi prošnje za vsak slučaj posebej. Prošnje je vložiti pri mestnem načelstvu v Mariboru. □ Boj šušmarstvu! V znamenju tega gesla bo v nedeljo, dne 13. t. m. v veliki unionski dvorani s pričetkom ob 10 dopoldne zborovanje obrtnikov, ki jih sklicujejo okrožni odbori obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Udelezmki se morejo poslužiti polovične vožnje v Maribor na ta način, da se na odhodni postaji kupi celi listek, tega pa v Mariboru ne odda, ampak hrani za povratek, ki bo potem brezplačen z legitimacijo, ki se bo dobila pri okrožnem odboru obrtniških združenj v Vetrinjski ulici 11. filologije Ede Margalics izdal Srbski zgodovinski repertorij in prevajal pod naslovom Kosovo srbske narodne pesmi. Danes je nekoliko upadlo zanimanje za rusko literaturo, živo pa je za ostale slovanske. Mohacsi Jen5 je v Nyugatu zelo navdu-I seno slavil Ivana Cankarja. Upam, da se mi v do-| glednetn času posreči dobiti založnika za prevode iz Cankarjevih del. Močno je tudi zanimanje za znanstvena vprašanja, ki se tičejo Slovanov, zlasti Jugoslavije in Češkoslovaške. A. Bonkžlo je napisal informativno knjigo, »Slovani« (1925, Slovenci smo predstavljeni prav skopo in nekritično! Op. p.); profesor srbskohrvatskega jezika na peštan-ski univerzi dr. Jožef Bajza pa stalno obvešča o jugoslovanskih problemih, zlasti zgodovinskih (v Budapešti Szemle); izdal je tudi informativno knjižico »Jugoszldvia«. Posebno me veseli, da želi imeti stalna poročila o kulturnem življenju v Jugoslaviji novi mesečnik, priloga dnevnika Magyar-sftg; urednik dr. Pozsony me je naprosil za sodelovanje. Revija je znanstveno-literarnega značaja. Pomembno je kajpada jezikovno delo sedanjega pestanskega slavista dr. Janoša Melicka.« »Končno nas mora posebno zanimati Vaše delo, ki ga imate v pripravah.« ■ !,>Z.e kot vis°košolec sem si določil dve smeri: jezikoslovno v proučevanju prekmurskega narečja '"erarnozgodovinsko, kjer sem si postavil za cilj izčrpno monografijo o Hunyadiijcih v južnoslo-vanski tradiciji. Zbrati bo treba vse gradivo ter ga primerjati z onim med Madjari. Doslej sem o tem predmetu objavil članek »IIunyadijci v južno-slovanskem ljudskem pesništvu« (Letopis muzeja v Szomhathelyu 1926). Jezikoslovno delo so zastavile razmere, šolsko in muzejsko delo itd. Imam pa zbranega mnogo gradiva n. pr. o madjarskih tujkah v prekmurščlnl, o prekmurskem oblikoslovju, obravnavo o južnem govoru »Markov«; nn izdajo čakajo rokopisi starih pesmi itd.« »Vaša, »Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev« (Etnolog IV, 1931) je vzbudila pozornost ne le zato, ker je edinstvena v slovenski etno-grafiji, marveč tudi zato, ker je odkrila kos skri- Rezultat pogajanj v litijski predilnici Mezde se znižajo za 7 in pol odstotka Litija, 9. avgusta. Po dolgih brezuspešnih mezdnih pogajanjih je prišlo slednjič do sporazuma med zastopniki delavstva in podjetjem. Danes dopoldne se je namreč vršilo zaključno pogajanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se mezde znižajo za 7 in pol odst., in sicer od ponedeljka 14. avgusta dalje. Kot zastopniki delavstva so bili navzočni: za Inšpekcijo dela g, inž. Baraga, za Delavsko zbornico g. Anton Jubilejno spominsko slavje udeležencev svetovne volne na Brezjah 15. avgusta Naproieni od raznih udeležencev devetih, nad vse lepo uspelih spominskih slavij, kaiko bo letos, odgovarjamo sledeče: Vse čč. župne urade v ljubljanski in mariborski škofiji vljudno prosimo, naj y nedeljo, dne 13. avgusta razglase raz prižnice, da se bo vršil tradicionelni spominski dan vojakov iz svetovne vojne tudi letos nepreklicno na prasmik Marijinega Vnebovzetja 15. avgusta na Brezjah ob vsakem vremenu po običajnem sporedu, toda brez tabora na prostem. Glede polovične vožnje bomo obvestili, kakor hitro bo zagotovljena. Pevci bojevniki zapojo običajne pesmi in žalostinke. Člani skupin, ki še delujejo, pa tudi nečlani in njihovi svojci, dobrodošli! Cerkv. predstojništvo na Brezjah. Kongres Jugosf. učiteljskega združenja se bo vršil 19., 20. in 21. avgusta t. 1. v Ljubljani. Predhodni skupščinski posli bodo v dvorani na Taboru, glavna skupščina pa v veliki dvorani hotela Union. Pri glavni skupščini je na programu tudi predavanje univer. prof. iz Belgrada g. dr. Nikole Popoviča o filozofsko-pedagoškem značaju psihoanalize. Dne 19. t. m. ob 20.30 bo koncert pevskega zbora JUU pod vodstvom g. prof. Srečka Kumarja. V navedenih dneh pride v Ljubljano kakih 2000 učiteljev. Udeležencem učiteljem je dovoljena četrtlnska vožnja po železnici. Opozarjamo pa, da bo stroga kontrola in da mora imeti vsak učitelj, ki se bo hotel okoristiti četrtinske vožnje, poleg potrdila za znižano vožnjo še uradniško legitimacijo in člansko izkaznico. Da se omogoči udeležencem kongresa čim udobnejše bivanje med nami in da se zagotovi dnevnemu redu pravilen potek, so se sestavili za to priliko v okvirju ljubljanske sekcije JUU razni odBeki, tako stanovanjski, rediteljski, sprejemni, prireditveni, časnikarski in izletniški odsek. Vsi ti odseki imajo že polne roke dela. Za kongres izide slavnostna številka »Učiteljskega tovariša«, ki prinese razen drugega pestrega gradiva tudi članke in slike predsednikov vseh sekcij JUU. Za to priliko izide tudi posebna brošura z natančnim programom skupščine, koncerta in vseh izletov. Brošura ne pozabi opozoriti goste na razne zanimivosti Ljubljane in prinese več slik ,,n^ših letovišč in v prilogi tudi načrt mesta in bližnje ljubljanske okolice. Koledar Četrtek 10. avgusta: Lavrencij, m učenec; Pavla, devica. Novi grobovi b •J- Anika Wambreclitsamer. — Pred kratkim smo brali v »Slovencu« med celjskimi vestmi, da je zbolela v Gradcu pisateljica, ga. Anika 'VVambrechtsaTierjeva. Že v nedeljo pa nas je presenetila žalostna novica, da je umrla. Živela in delovala je sicer v Avstriji, kamor so jo zanesle povojne razmere, toda vse svoje delo je posvetila naši ljubljeni domovini in svojemu rojstnemu kraju Planini pri Sevnici. Tu je preživela svoja mlada leta in spomini na nje so Dili vir neštetim delom. Svoj rojstni kraj je ljubila neizmerno, kar se razvidi iz kronike "anine, ki je delo njenega petletnega truda in R Nikar na dopust -brez fotoaparata! Vzemite si »Jubilarko« v drogeriji Gregorlč d. z o. z. Llubljana, Prešernova ulica 5 »Jubilarka« je enostavna, pa vendar dobro dela! tega življenja Slovencev na Madjarskem. Ali lahko pričakujemo novih objav?« »Ravno Folia Sabariensia imajo tudi namen, prinašati članke jezikovnega In narodopisnega značaja iz življenja Slovencev in Hrvatov na Madjarskem. Zbrano Imam gradivo o jedilih med rab-skimi Slovenci, neobdelane pa so še vse strani njihovega bogatega življenja. Treba bo hiteti, da rešimo vsaj nekaj.« Izmed raznih Pavlovih pripetljajev je zanimiv slučaj z njegovo rusko slovnico, ki jo je spisal med vojno, ko je bil vojaški tolmač, za madjarske samouke. Ko je poslal rokopis v Pešto, ni bilo več ni-kakega odmeva. Slučajno je nekoč zagledal v izložbi — prvi del svoje slovnice, zvedel, da založništva ni več in s tem je bil izgubljen tudi še ne-Dbjavljeni del rokopisa. V Budapešti se večkrat spomnijo nanj, tako n. pr. dolgo po smrti prof. Asbdtha, ki je umrl v nemilosti in mu ni nihče napisal nekrologa. Nedavno so napotili k Pavlu mladega ameriškega lingvista, ki se specializira na fonetiko jezikov malih narodov, da mu je posredoval poznavanje prekmurskega glasoslovja. Pred mnogimi leti je dr. Pavel prevel v ma-djarščino tudi nekaj južnoslovanskih epskih narodnih pesmi iz cikla o kraljeviču Marku in kralju Matjažu. Vsemu njegovemu delu je vidna značilnost njegove osebnosti: znanstveno vnemo in točnost spremlja intenzivno poetično in življenjsko doživljanje. Prepričan sem, da bo pesnik Pavel podal še nove žive dokumente o sodobnem človeku — kot znanstveniku pa mu želimo vsi prijatelji, naj se mu posreči čim prej enotno usmeriti velike zmožnosti v nadaljevanje začetega dela, kar bo v korist znanosti in v zadoščenje njemu. V zadnjem času se je zavzemal skupno s filozofsko fakulteto v Pečuhii, za ustanovitev južnoslovanske slolice, toda žal, grozi fakulteti ukinitev. Prav tako mesto pa bi nudilo Pavlovemu delu najlepše možnosti. Vilko Novak. Marinček, za Zvezo iadustrijcev g. tajnik dr. Golia, in za Narodno strokovno zvezo g. Kravos. Podjetje je pri pogajanju zastopal direktor Preiss, ki je na koncu izjavil, da podjetje nima ničesar proti sklenitvi kolektivne pogodbe, ki je delavci dozdaj še nimajo in da bo ta pogodba znatno zboljšala delovne pogoje. Rezultat zaključnega pogajanja je do neke mere vendarle majhen uspeh za delavstvo, ker je podjetje hotela znižati mezde za 12 odstotkov. velikih materialnih žrtev. Kadarkoli so ii razmere dovolile, je prihitela v naš planinski raj, ker le tu 6e je počutila srečno. S svoj? domačnostjo si je pridobila sleherno srce, tako da smo prav vsi onemeli ob žalostmi novici, da je ne bo nikoli več med nas, snj je bila v najlepših letih. Pred kratkim je izšel njen zgodovinski roman »Heut Grafen von Cilli und nim-mermehr!« Je li slutila, da se bo njena zvezda tako kmalu utrnila, kar vprašuje v zadnjem stavku tega lepega in obširnega romana? Njena najbolj vroča želja je vedno bila, da bi počivala v domači zemlji. Naj se ji izpolni! -f- Matija Erzar. Včeraj ob 13 je po dolgoletni hudi bolezni umrl g. Matija Erzar, abs, phil. Pogreb bo v petek ob 15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. N. v m. p.l "f" V Ljubljani je v torek zvečer ob 7 umrla gospa Marija Klemen, vdova po strojevodji juž. žel. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! "f" V Guštanju je umrl v lepi starosti 75 let Jožef Osimic. Rajnki je bil dober mož, v svojem službovanju vesten in vzoren. Pogreb bo danes ob 17 iz hiše žalosti na farno pokopališče. Blagemu pokojniku ohranimo trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje. Osebne vesti — Prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton B. Jeglič je prišel v torek zvečer z Brezij v Ljubljano, kjer je ostal do včeraj popoldne gost ljubljanskega Škofa. Ob pol 5 popoldne se je vrnil nazaj v Gornji grad. = Nevarno je zbolel g. častni kanonik, bisero-mašnik Martin M e š k o, župnik v Kapeli pri Radencih. Priporoča se sobratom v memento. — Iz vojaške službe. Po službeni potrebi je odrejen na službo v povelistvo veleškega vojnega okrožja, peh. major Lojze Kumer. Drava zahteva žrtve Ptuj, 9. avgusta. Danes popoldne sta plavala preko Drave dv_ tovariša srednješolca, od katerih eden je bil 14 letni Anton Pavko, sin tapetnika. Sredi Drave je nenadoma omagal in se ni več prikazal na površje. Vsaka pomoč drugega tovariša je bila zaman. Utop-Ijenčevega trupla še niso našli. Anton Pavko je bil prva letošnja žrtev Drave. Gospodinje, ne samo mani trpele. ampak prihranile boste tudi najmanj 50°/o izdatkov na raznih parketnih pastah in 90°/0 na času. (Nadaljevanie'v soboto). Ostale vesti —Trboveljski slavčki na Gorenjskem. Ob priliki izletov, ki jih prirede Trboveljski slavčki po Gorenjskem, bodo priredili koncerte v raznih krajih in sicer na Bledu v nedeljo, 13. avg. zvečer v Zdraviliškem domu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Na Jesenicah v ponedeljek, 14. t. m. zvečer in na praznik 15. t. m. ob 11 dopoldne matinejo; obakrat v Kino dvorani. Tržič si bodo ogledali v nedeljo, 13. avg. in bodo priredili koncert po deseti maši v dvorani Našega doma, Iz Tržiča se odpeljejo z avtobusi podjetnika Gori-čana po romantični pot na Bled. V Tržču bodo gostje raznih družin, v Jesenicah pa društva »Soča«. Povsod bodo izvajali spored, ki jim je prinesel letošnjo pomlad veliko slavo na češkoslovaškem in Dunaju. Gorenjcem bodo s tem izletom nudili svojevrsten umetniški užitek. — Hudo obrekovani župan. Posestnik in čevljar Franc Poljane iz Sebenja je bil do leta 1931 župan občine Križe pri Tržiču. Proti njemu pa so nasprotniki naperili več ovadb na okrajno glavarstvo, bansko upravo in celo na sodišče. Posledica teh ovadb je bila obtožnica državnega tožilstva v Ljubljani, da 6e je moral Fran Poljane zagovarjati pred malim senatom zaradi poneverbe javnega denarja, podkupovanja in potvarjanja javnih listin z namenom dobičkarstva. Naprtili so mu kar 13 zločinov in 16 prestopkov. Rezultat prve in druge razprave pred malini senatom pa je pokazal, da je Fran Poljane kot župan pravilno postopal. Državni tožilec sam je naposled vzdrževal obtožbo samo glede 4 točk ter zahteval obsodbo Poljanca. Obtoženi Poljane je pred senatom kratko izjavil, da se ne čuti krivega in je nato v enournem zagovoru pojasnjeval v vseh podrobnostih svoje postopanje. Po štiri-urni razpravi je senat pod predsedstvom g. Iv. Kralja popolnoma oprostil Frana Poljanca od obtožbe. Sodba mu je prinesla popolno zadoščenje in upravičeno je po razpravi Poljane vzdihnil: »Bog nas varuj takih prijateljev! Sovražnikov 6e bomo že sami ubranili.« Obtoženca je branil odvetnik dr. Vladislav Pegan. 604 ^gT^j: Solnce in NI VE A CREME * OLJE Uživajte svoj prosti čas na zraku in »olneu, kadar 1« utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEAI Naglo boste zagoreli in nevarnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se ne solnčite i mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneh vas pa obvaruje Nivea-olje pred premočnim ohlajenjem. Nivea se ne da nadomestiti, niti ponarediti, ker vsebuje EUCER T, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože. t Nivea je poceni: krema Din 3'50, 6—, 12"—, 25—. — Na konferenci zastopnikov zobozdravnikov in zobotehnikov iz cele države, ki se je vršila v socialnem ministrstvu, je zastopal Združenje den-tistov-tehnikov drav. banvoine, g. Franken, Zvezo dentistov dravske banovine, g. Palovec, zoboteh-nike pa g. Vasiljevič, Belgrad, kot zastopnik Zveze privatnih nameščencev. — V inženjersko podčastniško šolo v Mariboru bo sprejetih letos 80 gojencev. Kandidati morajo biti naši državljani in ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Prošnje je poslati na gornji naslov najkasneje do 15. septembra t. 1. Ostali pogoji so razvidni iz službenega voj. lista, str. 1209 —1214, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. ——HI HI Hi i H^llIlMMIMmT«^ »ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAH V KOSTEH. ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC. Na dlan roke izlijto malo »ALGE« in drgnite z njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masirani del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi šc večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in ojašanje bolečin. Kakor hitro občutite najmanjše nerazpoloženje, drgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težje bolezni, ki ee t »ALGO« odstrani. »ALGA« se dobi povsod. 1 steklenica Din 14.—. — V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 64 od 9. t. m. je objavljen »Pravilnik o opravljanju izpita za posluževalce parnih motorjev in kotlovskih naprav« dalje »Pravilnik o dajanju podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke«, »Izpremembe v odločbi o središčih za občasni pregled meril«, »Pravilnik za banovinsko preizkuševališče za tekstilno industrijo pri tekstilni šoli v Kranju« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«. — Nabava kuriva. Ravnateljstvo pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 500 ton premoga na dan 6. septembra, in za dobavo 397 kub. m drv na dan 7. septembra t. 1. Licitacija bo oba dneva ob 11 v pisarni rač. eko-nomnega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trga 2. — Prodaja mehkega lesa. Ravnateljstvo za šume v Ljubljani bo prodalo na prvi pismeni licitaciji približno 14.500 plm3 mehkega, tehničnega lesa. Dražba bo 1. septembra ob 11 v uradnih prostorih na Bleiweisovi cesti 1. — Oddaja poštne vožnje. Ravnateljstvo pošte ; in telegrafa v Ljubljani bo oddalo v zakup prevažanje pošte v Mariboru, za dobo enega leta, in sicer s 1. oktobrom t, I. Javna ustmena licitacija se bo vršila 21. t. m. v pisarni mestnega načelstva v Mariboru. — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josel« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. — Dravinjska podružnica SPD v Konjicah priredi pri koči na Pesku (na Pohorju) na praznik, dne 15 avgusta V. pohorski tabor. Ob 10 bo sv. maša na prostem pred kočo, nato prosta zabava ob zvokih celokupne godbe »Dravinje« iz Konjic. Za dobro postrežbo, jedačo in pijačo je preskrbljeno. Na predvečer kres na Rogli. Prijatelji planinske zabave se vabijo! — Vsem subskribentom »Levstikovega zbornika« sporočamo, da bo »Levstikov zbornik« kmalu dotiskan in upamo, da ga bomo lahko v septembru že razposlali. Opozarjamo vse one, ki se še žele subskribirati, da naj to store takoj, ker bomo s subskribcijo kmalu zaključili. Prijave sprejema »Slavistični k!ub Društva slušateljev filozofske fakultete na univerzi«. — Lep lovski plen. G. Fr. Golle je ustrelil pretekle dni na Kočevskem 2 srnjaka in 3 divje svinje. Kakor znano, so se divji prašiči in svinje zadnja leta v knez Auerspergovih gozdovih močno zaredili, zlasti v Veliki gori in na Rogu. — Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Maribor gl. kolodvor. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani razpisuje prvi pismeni natečaj za oddajo kolodvorske restavracije v triletni zakup. Licitacija se bo vršila 4. septembra t. 1. ob 11 v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 59/1. — Smrtna žrtev Krke. Iz Žužemberka poročajo: J. Papež iz Tolčan-Zagradec je bil doma na 50-dnevnem vojaškem dopustu. V nedeljo se je šel v družbi tovarišev kopat v Krko pri Dtašči vasi. Ko je šel po slapu, mu je spodrsnilo in je padel 6 m globoko v tolmun. Tovariši, ki niso vešči plavanja, se niso upali na pomoč v sredino vrtincev. Tako je mlado življenje ugasnilo v hladnih globinah Krke. — Nevaren pustolovec v ljubljanski okolici. V zapadnem delu ljubljanske okolice se pojavlja | nevaren pustolovec, ki nastopa pod najrazličnej-: šimi imeni in se izdaja celo za profesorja. Proti i koncu julija se je poijavil v neki gostilni v Pod-! kraju pri Tomišlju. Predstavil se je kot profesor Elsner iz Ljubljane. Najel je stanovanje z izgovorom, da bo ostal več tednov tu na letovišču in da pride za njim tudi družina. Domači so mu leipo stregli. Slepar, katerega točen opis je orožnišlta postaja na Igu sedaj dognala in tudi njega identiteto, je dobro jedel in pil. Nekega dne pa je naprosil domačega sina, da mu posodi kolo, češ, da se pelje do Škofljice svoji ženi nasproti. Slepar se je odpeljal. Kolo je pustil v Robežnikovi gostilni na Škofljici, sina Stanka pa je obvestil, da naj tja pride po kolo. Pustolovec je ostal gostil-ničarki Geoheli v Podkraju dolžan 261 Din. — Pri hemeroidalnl bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisltu, odebelelih ietrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno j olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. — Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnišnice križ-niškega reda v Ormožu, jc odsoten od 10. do 31. avgusta. — Arh. J, Mesar — arh. I. Špinčič: Stanovanje. Ljubljana 1931, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platno vezano Din 100. Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu in sreči. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar nam je lepota prvi in glavni namen, marveč je mnogo lepše, kadar nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značai, naša osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake in naše prednosti, tu nam ni mogoče prikriti ne naših napak, ne naiih vrlin. KnjijSa bo nedvomno mnogo koristila ne samo tistim, ki » nameravajo postaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali še celo pri tujih ljudeh. — Krapinske toplice. Kopališka uprava sporoča, da je letos znižana cena za pavšalno zdravljenje že od 21. avgusta dalje in to za ceno Din 570 do 670 za 10 dni po izbiri sobe in hrane. Od 1. septembra dalje veljajo znižane posezonske cene za kopelj in stanovanje, dočim dobe državni, bano-vinski in mestni uradniki, vpokojenci, duhovniki in člani Okrožnih blagajn 50% popusta. Avtobus »z Zagreba ob 16.15 ter s postaje Veliko Trgovište ob 9.15 in 22. Informacije in prospekti brezplačno pri upravi kopališča. — Prodaja lesa. Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34, prodaja potom pismene ofertalne licitacije dne 25. avgusta 1933 ob 9 dopoldne ca. 1400 m' iglastega lesa, ca. 250 m9 bukovine za hlode iz razlaščenega dela gozdov veleposestva Turjak, Natančni pogoji se dobe pri gornji upravi in pri gozdarju v Krvavi peči. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje čre vesa brez vsakega napora. Celje & Umrla je v celjski javni bolnišnici Frančiška Gorišek, 19-letna hči posestnika z Rečice pri Sv. Krištofu nad Laškim. N. v m. p.l 0 Dobrodelni promenadni koncert v korist slepemu skladatelju domačinu Edvardu Interber- gerju priredi celjska železničarska godba pod vodstvom kapelnika g. Albina Petermana v nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 11 dopoldne v mestnem parku. Na programu Je 8 glasbenih točk, od teh 6 skladatelja Interbergerja. j©- Akademski krožek v Celju. Nekateri celjski akademiki so položili pri predstojništvu mestne policije v Celju prošnjo za ustanovitev Akademskega krožka, stanovsko-kulturne in podporne organizacije. 0 Nesreča celjskega avto-izvoščka med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami. V torek, dne 8. t. m. zvečer se je celjski avto-izvošček g. Ramskugler Franc ml. vračal s svojim avtom iz Zidanega mosta proti Celju. Na poti med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami 6e je izognil nekemu zagrebškemu avtomobilu, pri tem pa za-vozil preveč na desno stran ceste in se trikrat preobrnil v cestni jarek. Karoserija se je pop^U noma razbila, Ramskugler je pa dobil lažje poškodbe na glavi in obeh rokah. [Po Ramskuglerja je šel celjski šofer g. Pristovšek in je bil ponesrečeni prepeljan domov, kjer se zdravi v domači oskrbi, po razbiti avto je pa šel s tovornim avtomobilom avto-mehanik g. Ožek. gs Izgubljena dekleta... Celjska policija se v zadnjem času posebno zanima za razna dekleta, ki prihajajo od dne do dne v Celje in se ji zdijo 9umljiva. Policija je napravila več racij in imela pri tem delu precej uspeha. Aretiranih je bilo 10 mlajših žensl:, pri kalerih so v bolnišnici ugotovili znake težjih bolezni. Večina je bila oddana v Ljubljano oziroma v Maribor v nadaljnje zdravljenje. & Šport v nedeljo. V nedeljo, dne 13. t. m. se bo vršila ob pol 6 uri popoldne na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK.Jugoslavijo iz Zagreba. Ob štirih popoldne bo pa istotam predtekma med rezervami SK Celja in SK Olimpa. & Primarij dr. Steinfelser ne ordinira do preklica. Ptuf 40 letnico mašništva je obhajal te dni vurber ški župnik in duhovni svetnik g. Alojzij Kokal j. Ta lepa slavnost se je vršila v krogu duhovnih so-bratov skoraj neopaženo, skromno, kakor je to njegova navada. V Vurbergu službuje že 30 iet in si je med tem časom pridobil simpatije tako pri starih kakor pri mladini, za katero se ves žrtvuje. Je obče spoštovan in priljubljen daleč naokoli. Gospodu župniku naše iskrene čestitke! Nočni napad. Janez Zamuda, 46 letni posestnik iz Formina se je 7. t. m. vračal s košnje domov. Bilo je ponoči; neznan storilec pa ga je iz zasede napadel in udaril s kolom s tako silo, da je obležal nezavesten. Naslednjega jutra so ga našli ljudje nezavestnega in ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili smrtnonevarne poškodbe na glavi. Tržič Pojasnilo. Resnici na ljubo naj dodamo zadnjim vestem iz Tržiča še tole: 70% invalid Ciler Vinko je opravljal službo šolskega sluge na tukajšnji meščanski šoli od 1. decembra 1929. Poleg službe je opravljal tudi tajniške posle Pokrajinskega odbora Združenja vojnih invalidov. Drugače se v javnosti ni udejstvoval in jc bil politično neopredeljen, zlasti pa ni bil kak »opozicijonalec«, saj je redno lepil »Jutro« na desko. — Ko pa je nekega dne stopil v upraviteljevo pisarno in prinesel pošto, opazi na mizi neki akt in na njem svoje ime. Razumljivo jc, da je potem ta akt prebral in zaznal za čudno vsebino, o kateri je »Slovenec« že poročal. Gotovo ga je zabolel očitek, da je ob vsaki priliki nerazpolo-žen proti državi in takoj se ie obrnil na okrajnega načelnika in prosil za preiskavo, da sebe zaščiti, a ni našel pravega odmeva. Prisiljen je bil iskati si pomoči drugje in tako je prišla zadeva polagoma v javnost. Rezultat vsega je bil, da jc moral 70% invalid na cesto, kljub temu, da je ponovno prosil upravni odbor, naj ga zasliši, da more razložiti resnico... Osebna vest. V torek je nastopil kaplanskc mesto v Tržiču g. Cerkovnik Franc, dosedanji pre-fekt v Št. Vidu nad Ljubljano. Trboveljski otroci bodo v nedeljo peli v Tržiču pri deseti sv. maši in nato ob 11 priredili v »Našem domu« koncert Germanstvo v Nemcih najbolj zvodenelo? Nemški nacionalizem zameta kot tuje krščanstvo in vse drugo ter se oklepa kot odrešilnega edinole starega germanstva. Zdaj pa poroča londonski časopis »Time and Tide«, da je izmed vseh narodov, ki govore germanski jezik, med Nemci v Nemčiji najmanj ozkih m dolgih lobanj, ki so glavni znak nordijskega plemena. To pa velja! Ni vse slabo, kar uvaja hitlerizem. Tako razširja sedaj narodnosocialistični uradni tisk naslednje poročilo: »Nemška žena postani zopet tip germanske matere in vsako nemško dekle se pripravljaj, da bo kdaj vredno nosilo to čast. Lutka, ki na-šoiinkana in pomalana leta po svetu, nima več pravice, da bi se imenovala nemška žena, zato tudi nikdar ne more postati narodna socialistinja. Zato so dobili šlezki op ravniki nalog, da na vseh na- rodnosocialističnih shodih in prireditvah skrbno pazijo in zabranijo dostop vsaki našminkani ženski. Kdor si pomala obraz, zatajuje svojo zunanjost, svoje pokolenje, svoje pleme. Mlada Nemčija pa je ponosna na svoje pleme. Zato našminkane damice se spadajo na narodnosocialistično fronto. Ta odlok se v kratkem razširi in izvede po vseh okrogih in okrožjih. Nemško ženo je treba zaščititi pred zamenjavanjem.« — Podoben proglas bi morali izdati na svoje ženstvo vsi kulturni narodi sveta in napraviti konec divjaški razvadi, ki je vsakemu človeškemu m materinskemu dostojanstvu v posmeh. Pravda za kitajske kronske dragocenosti Kitajska republika je skozi vse homatije ohranila bajni zaklad: kronske dragocenosti mandžurske i dinastije. Med njimi se nahaja dva metra visoka soha iz slonove kosti, a celokupno vrednost dragocenosti cenijo na 250 milijonov britanskih funtov. Kitajska vlada bi zdaj rada ta zaklad vnovčila in z izkupičkom pomagala tako zelo opustošenj deželi zopet na noge. Vendar sodijo, da bodo vrgle dragocenosti spričo današnje vsesplošne krize »samo« svojih sto milijonov funtov. Zdaj so se pa po svoji podružnici Mandžukuo oglasili Japonci, ki obtožujejo Kitajsko, češ, da se hoče i tem denarjem nanovo oborožiti za vojno z njimi. Razen tega naglašajo Japonci, da spadajo dragocenosti v dediščino bivše dinastije in ima do njih izključno pravico predsednik Mandžukuoa Puji, zadnji potomec mandžurske dinastije. Pričakovati je, da Mandžukuo vloži v tej stvari tožbo na haaško sodišče. Mussolini polaga temelj za novo mesto Sabaudia na prejšnjih Pontinskih močvirjih, ki so jih izsušili. V kopališču. Gost: »Kakšno vpitje pa je to?- »O, nič hudega. Gospa Vihra se samo vadi.« »Ta? In čemu pa?« »Prijavila je triminutni telefonski pogovor i možem v Belgradu in zdaj se vadi, da bo mogla možu v tem kratkem času vse povedati, kar ima n« srcu.« * V nepravem trenutku: »Očka. mamica, dovolila, da vama predstavim »vojeea zaročeno*___< Piti mleko - Tako opozarja Američane dr. Thurman B. Rice, profesor za bakteriologijo in javno zdravstvo na univerzi Indiana, v listu »Hygeia«, kjer piše: Mleko je najboljše izmeti vseh živil. Tisti, ki mleka ne marajo, navajajo za to navadno Iri ali štiri vzroke. Najčešče očitajo mleku, da je tako plehkega okusa. Dejansko nima mleko kakega izrazitega okusa, in to je ravno dobro, kajti jedi z ostrim ali močnim Okusom se hitro naveličamo. Meso, jajca in krompir imajo tudi plehek okus, če no neslani. Zakaj ne bi solili tudi mleka? Mnogim osoljeno mleko bolj prija. Še bolje je, ako k neslanemu mleku prigrizujemo s soljo posipano pecivo. Na ta način v ustih izboljšamo okus, mleko. Pred ponesrečenim poJetom v stratosfero: gondola Sebtlejevega balona, ki ima napis: »Stoletje napredka«. Kakor je pokazal ponesrečeni poizkus, so Američani — polet se je bil izvršil na chicaški svetovni razstavi — pili na medvedovo kožo. Nismo opičji potomci! Nekaterim posebno »naprednim« ljudem je bil prava slast Darvvinov razvojni nauk in njegova trditev, da se je človek rodil iz opice. Nova raziskovanja so darwinizmu že hudo izpodkopala tla, sedaj pa mu je zadal nov sunek monakovski paleontolog prof. dr. E. Daquč. Ta učenjak pravi, da se na prvi pogled v resnici zdi zelo verjetno, da se v vsem živem stvarstvu vrši razvoj navzgor. Kajti najstarejše živi, ki se dado dokazati, so tiste, ki imajo najenostavnejši ustroj. Prav tako se vsiljuje razvoina misel, če se ozremo na različne izboljšane tblike istovrstnih živalskih vrst. Toda ta napre-"dek je le uspeh biološkega prilagojevanja, posledica boja za obstanek. Oblike postajajo sicer vedno raznoličnejše in za določene namene sposobnejše; vendar pa ostaja temeljna oblika vedno ohranjena. Še nikdar znanost ni odkrila plemenske oblike, ki bi se bila razvila v nov tip. Ko se je dovolj specia-Uzirala, se množi dalje ali pa izumre. Vse številne »prehodne oblike« posameznih živalskih tipov, ki so jih darwinisti navajali v dokaz razvojne teorije, so se ob natančnejši preiskavi izkazale vselej kot »stranske veje razvoja«, kot oblikovna sorodstva, ki so samo navidezno tipi, katere najdemo šele kasneje. Kar se tiče vprašanja o človeškem izvoru iz opice, izključuje to možnost že dejstvo, da ima po pet prstov na rokah in nogah edinole človek. Opica je bila, pravi Daquč, prvotno mnogo bolj podobna človeku, od katerega se zdaj po svojih oblikah vedno bolj oddaljuje. To je ravno nasprotno, kakor bi moralo po razvojni teoriji biti. Pa tudi vse drugo kaže, da predstavlja človek svoje posebno lastno pleme, ki je tako staro, da o kakem razvoju iz nam znanega prasvetnega živalstva ne more biti govora. itiči iste vrste vkup lete: štiristo italijanskih ml adofašiotov potuje po Nemčiji. Slika nam jih kaze ved nami kom »Bayeun« v Hamburgu, kjer so bili nekaj dni naštai^ieni koža?' V Vili: »Za kai se v prvi vrsti rabi kravja »Zato. da kravo viuip druU Filipinski otoki so sporno jabolko med Ameriko in Japonsko. Obe državi se zaradi njih »pripravljata« ... Kaiko, kažejo jeklene morske pošasti, na levi ameriške, na desni japonske. Spodaj, levo, vidimo Manilo, glavno mesto na Filipinih. — Po špansko - ameriški vojni so prišli KHpini pod protektorat Združenih držav. Te so bile pripravljene, da vrnejo Filipincem svobodo v teku 10 let, a filipinski parlament je te dni nepričakovano sklenil, da zahteva takojšnjo proglasitev neodvisnosti. Filipini so Japoncem pred nosom in se jim že davno cede sline po njih. Odtod zdaj veliko vznemirjenje v Ameriki. treba znati! I ki ga požiramo v majhnih požirkih, se dobro zmeša s pecivom; to je veliko ugodneje za prebavo, kakor če mleko hitro pogoltnemo in nam potem kakor zasirjena kepa obtežuje želodec. V letnem času je važno, da hranilno mleko na hladnem in ga pijemo le hladnega. Hladno mleko se veliko bolj prilega kakor toplo ali od splošne vročine razgreto. Dalje moremo mlečni okus zboljšai i s sladkorjem ali z medom, dodati mu moremo vanilje ali limonovega soka, čokolade ali kave. Če dodamo čaši m Ink a par žlic jabolčne čežane in prežvrkljamo. dobimo izvrstno pijačo. Enako se prileže mrzlemu mleku domalega vsak sadni sok. pa tudi vkuhano sadje, mezge itd. Marsikdo ne prenese mlečnega vonja. Tudi zanj velja, da naj pije le mrzlo mleko. Vsa živila i v hladnem stanju razvijajo manj duha kakor v toplom. Dobro je tudi, ako tak občutljivec pije mleko po slamici in ne vdihava, ko ima mleko v ustih. »Mleko mi ne stori dobro,« trde nekateri. Kdor ima izrazito idiosynkrasi,jo proti mleku, je temu res tako, a taki slučaji so redki. Vsekakor naj bi se tisti, ki se jim zdi mleko težko prebavno, držali izdelkov iz kislega mleka in tega samega. V pi-njenem mleku je dovolj kisline, da nadomesti nezadostni želodčni sok; ravno tako kislina kislega mleka zamori večino bakterij. Joghurt je velika blagodat za ljudi, ki imajo slabo prebavo. Vsak človek naj bi pil mleko, kajti mleko je najboljša zaščita proti raznim boleznim. Jetiko, Brightove ledvične bolezni, želodčne čire, kolitis, nezadostno hranjenje, živčno izčrpanosrt in celo vrsto drugih bolez.ni pobija zdravnik z mlečno hrano. Tako slavospev mleku ameriškega učenjaka. ! Le žal, da je ravno poleti najtežje ohraniti mleko dovolj hladno, da se ne kvari in ostane slastno, saj so redka gospodinjstva, ki bi imela hladilno omaro ali pa hladno klet. Pomagamo si, ako hranimo mleko na prepihu ali ga postavimo v mrzlo vodo, ki jo večkrat menjamo. Glavni pogoj, da je mleko slastno in vabljivo, je pa v tem, da prihaja od zdravih, pravilno krmljenih živali, da je snažno pomolženo in shranjeno v snažnih posodah, ki jih rabimo samo za mleko in držimo skrajno čiste. Tako mleko ima krasen vonj in nami ni nikdar ogabno. Ogromna dediščina Dediči angleškega veleindustrijca in človek«, ljuba sira Johna Ellermanna, ki je imel na Češkoslovaškem ogromna podjetja in posestva, so plačali češkoslovaški državi poldrugo milijardo čeških kron dedinskega davka. | Po možu se je vrgla V neko mlekarno v olomuški okolici so dn« 2. avgusta vlomili neznani storilci in odnesli za 5000 Kč presnega masla in sira. Orožniki so zvedeli, da ima vdova po vlomilskem kralju Gruntu, ki se je lani v ječi obesil, velike zaloge presnega masla. Odpeljali so se z avtomobilom na njen dom. Ko se je avtomobil ustavil pred hišo, je planila Gruntova ven, zasedla kolo in pobegnila, Dohiteli so jo in po hudem boju prijeli. V njeni hiši so našli v hlevu in v slami večje množine presnega masla, enako pri njenem bratu, vendar oba tajita vsako tatvino. Ogrodje za novi zeppelin »L. Z. 129«, ki bo večji nego vsi njegovi predhodniki. — Ogrodje je iz aluminija. Samo po pet dni šole na teden Na Češkoslovaškem so začeli za poizkušnjo uvajati po industrijskih krajih petdnevni šolski leden. Novi prosti dan naj bi služil mladini v temeljiteje odpočitek. Veliko pedagogov je bilo mnenja, da bosta dva zaporedna prosta dneva šolsko mladino polenila. Izkušnja je pa pokazala ravno nasprotno, da se lotijo otroci v ponedeljek, po prosti soboti in nedelji, z veliko večjo vnemo in sve-žostjo šolskega dela. Poizkus se je torej popolnoma posrečil, vendar ostane petdnevni šolski teden omejen samo na industrijske kraje, kjer v sobotah vse delo počiva. Jadrnice — las ta vi ce Gramofonske plošče iz porcelana Japonska porcelanska tovarna Oiva je dobila patent za izdelovanje gramofonskih plošč iz porcelana. Sedanje ebonitne plošče so podvržene razkrajanju, ki se pokaže že v 50 letih. Tedaj postane reprodukcija težavna in pomanjkljiva. To je za zbirke po arhivih zelo občutna škoda. Porcelanastim ploščam zob časa ne more do živega in pomenijo znatno pridobitev. Za boljšo organizacijo sadnega izvoza Kakor emo pred dnevi na kratko poročali, se naši izvozničarji sadja v zadnjem času sistematično pripravljajo na predstoječo izvozno sezono sadja, katera je zaradi zmanjšane proizvodnje (posebno jabolk v nekaterih evropskih državah) za n:>še kraje še od loliko večje gospodarske važnosti. O tem pričajo razne akcije, katere je že začelo /druženje sadnih trgovcev in eksporterjev s sedežem v Mariboru pod inicijativo svojega agilnega predsednika gosp. Srečka Kranjca. Med drugim je Združenje napovedalo celo vrsto raznih strokovnih predavanj za svoje člane in ostale interesente za izvoz sadja, od katerih so se nekatera že vršila, tako v Mariboru in Središču in katera so zaradi aktualnosti raznih vprašanj, ki režejo v to branšo, bila razmeroma dobro obiskana. Združenje je v najboljših zvezah z vsemi državnimi organi, (ki so pozvani, da podpirajo naš izvoz v inozemstvo, a predvsem z Zavodom za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu. Ta se je takoj odzval povabilu Združenja ter odposlal na predavanja in sestanke interesentov svojega zastopnika dr. Milana Viteza. Na teh predavanjih so obravnavali najrazličnejša vprašanja, ki so danes za naš izvoz prav posebno važna za vsakega izvonničarja. Ob tej priliki so se naši interesenti spoznali tudi z delom Centralne komisije za kontrolo izvoza sadja, kateri je poverjena naloga, da po svojih centralnih organih skrbi za čim boljšo odpremo naših sadjarskih proizvodov v inozemstvo. Pri tem se je pokazalo, da od raznih Samo v zadružništvu je rešitev hmeta! Cen« pSenice zadnje dni neprestano padajo. Čeprav je letos pšenica po kakovosti mnogo boljša kakor lanska in čeprav ni letošnji svetovni pridelek tako velik, padajo cene pri nas, kakor bi jim ne bilo meje. Tega je v prvi vrsti krivo pomanjkanje organizacije slavonskega kmeta. Kmetje eo komaj čakali, da dozori prvo klasje in so vrgli takoj na trg svoj pridelek; medtem ko se je lansko leto cena pšenice sukala okoli 150 do 180, za časa žetve okoli 140, je danes cena na borzi v Novem Sadu okoli 115 do 125. Toda na kmetih dobi trgovec žito za vsako ceno. Prodaja se tudi po ceni izpod 100 Din. Kmet je popolnoma izročen trgovcu, ker nima lastne kreditne organizacije, če bi bilo v žitnih krajih dovolj razvito zadružništvo, bi bilo mogoče zadržati kmete, da bi ne silili z blagom na trg. Trgovci bodo pokupili večino žita in borlo popolni gospodarji tega trga. Tudi glede ječmena ni položaj za kmeta nič boljši. V začetku so ga prodajali po ceni 75—80, danes je šla cena že izpod 50 Din za 100ikg. Hmeljarjem obetajo boliše čase Letošnji pridelek hmelja cenijo na 771.300 centov. Pridelek bo razmerama dober v Franciji, Belgiji in na Angleškem, slabši pa na Poljskem in Češkoslovaškem. Ker cenijo potrebo hmelja na 1,100.000 centov, je jasno, da ne bo letošnji pridelek zadostoval. Tudi odprava prohibicije v Ameriki je ugodno vplivala na trg hmelja. Ta blagodejen vpliv se ne bo čutil dolgo, ker nameravajo y Ameriki pridelovati hmelj v velikih količinah. MLEKARSKA RAZSTAVA NA VELESBJMU Na velesejmu od 2. do 11. septembra 1933 bodo sodelovale vse mlekarske zadruge v naši banovini. Mlekarske zadruge nastopijo na razstavi skupno pod naslovom: »Strokovna zveza mlekarskih zadrug«. Vodstvo mlekarske razstave in prodaje mlečnih izdelkov je dodoljeno mlekarskemu odboru z referentom kr. banske uprave na čelu. Žid}« okoli Bitotja. »Pravda« poroča, da je kmetijski minister podpisal ukaz o kolonizaciji 50 židovskih družin v okolici Bitolja. Prijave razstavljalcev za jesenski Ljubljanski veleeejem (od 2. do 11. septembra 1933) sprejema uprava velesejma v Ljubljani samo še do 15. t. m. Ker je samo še nekaj razstavnega prostora na razpolago, naj se p. n. tvrdke izvolijo s prijavo požuriti. Dobava bolniškega in sanitetnega materijala se bo vršila potom ofertnih licitacij pri Glavnem •anitetnem skladišču v Zemunu in sicer: Dne 15. avgusta t. 1. glede dobave 3000 metrov žične mreže ža okna, 100 komadov umivalnikov, 100 komadov loncev za jedila, 1500 komadov eniajliranih krožnikov; dne 17. avgusta glede dobave 10.000 kg vate, 100.000 metrov hidrofilne tkanine, 1000 komadov obvezil; dne 19. avgusta glede dobave 1000 metrov gum i ranega platna in 50 kg gu.taper-8e; dne 22. avgusta glede dobave raznih zdravil in olj; dne 24. avgusta glede dobave raznih desin-fekcijskih sredstev; dne 26. avgusta pa glede dobave kartonskih škatelj, papirja za zavijanje, papirja za praške, motvoza in papirnatih vrečic. — Pogoji so na vpogled pri istem Skladišču. Oddaja tlakovanja eeste v okrožju vojašnice Kralja Petra v Zagrebu se bo vršila potom ofert-ne licitacije dne 21. avgusta pri inženjerekem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. — Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za rOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. Borza Dne 9. avgusta 1933. Denar Ljubljana. Amsterdam 2312.63—2323.99, Berlin 1362.30—1373.16, Bruselj 799.68—803.62, Curih 1108.35—1113.85, London 189.19—190.79, Newyork 4186.05—4214.31, Pariz 224.35-22547, Praga 169.73 — 170.59, Trst 300.68—303.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.438 Din. Curih. Pariz 20.24, London 17.115, Ne\vyork 880, Bruselj 72.15, Milan 27.15, Madrid 43.25, Amsterdam 208.65, Berlin 123.20, Dunaj 72.70 (58.75), ištockholm 88.25, Oslo 86.50, Kopenhagen 76.40, Praga 15.31, Varšava 57.75, Atene 2.96 Carigrad 2 50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirii Zagreb. 7% inv. pos. 50—53.50, vojna škoda 226—228.50 bl„ akt. 227.50 bi., dec. 226.50—227.50, agrarji 27 den., 7% Bler. pos. 33.50—34, 8% Bler. pos. 85—37, 6% begi. obv. 36—37.35, Dunaj-Zagreb 844.50-854.50 (849.50), Dunaj-Belgrad 840-850, Grčija-Zagreb 34 den., Grčija-Belgrad 29.50 pon. — Delnice: Priv. agr. banka 221—225, Šečerana Osjek 170 bi., Trboveljska 100—125, Izis 30 bi., lmpex 50 den. Belgrad. Narodu a banka 3750 bi., Priv. agr. banka 223—224.50, 7% inv. pos. 51—53, agrarji 29.50 bi., G% begi. obv. 36.40—36.60 vojna škoda orompt 227.50—2-28, avg. 229, 8% Bler. pos. 34.50 —35.25 (35), 1% Bler. pos. 34 bi., 1% pos. DHB ift.no bi. kmetijskih panog v naši državi edino sadjarstvo glede izvoza v inozemstvo kljubuje tudi najhujšim oviram, ki mu jih stavijo skoraj vse države s carinami. Ugotovljeno je tudi bilo, da je dravska banovina ena od najvažnejših po številu jablan, kvaliteti svojega sadja in po trgovsko - izvoznem poslovanju z inozemstvom. Kakor vsaka stroka, tako se mora tudi naš izvozničar sadja boriti z rajnimi težavami, ki so posledica še ne popolnoma urejenih razmer v trgovskem stanu, posebno pri izvozu sadja. V časih svetovne gospodarske krize prehajajo elementi ene trgovske delavnosti mnogo lažje v drugo ter na ta način in zaradi nepoznavanja za njih nove stroke, omogočujejo s svojim nesolidnim delovanjem nelojalno konkurenco. Združenje samih trgovcev in eksporterjev, v katerem so' včlanjeni vsi interesenti pri izvozu sadja v dravski banovini, si je postavilo hvalevredno, v ostalem pa tudi težko nalogo, da pospeši ureditev našega sadnega izvoza in vseh z»-dev, ki so z njim v zvezi. Uspehi se bodo že to sezono pokazali. Seveda je pri tem potrebno sodelovanje ne saimo državnih organov, temveč tudi vsa dobra volja in podpora naših pravih ižvozni-čarjev teir polno prizadevanje našega kmeta-pro-ducenta. Akcija Združenja, katero pozdravljajo ne samo naši izvozničarji, temveč tudi inozemski interesenti, se širi po vseh naših sadnih krajih, pa tudi v sosedno banovino. Žitni trg Nori Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet: 55 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica okt. 8.90—8.93, zaklj. 8.92- 8.93, marec 9—9.96, zaklj. 9.96—9.98, rž dec. 6.09-6.18, zaklj. 6.18—6.20, koruza marec 6.78-6.93 zaklj. 6.89— 6.90, avg. 7.55—7.60, zalklj. 7.00—7.65, sept. 7.60, zaklj. 6.65—7.70, maj 8.20—8.30. Chicago. Pšenica marec 10575, sept. 98.625, dec. 101.50, koruza marec 64.375, sept. 54, dec. 59, oves marec 46, sept. 40.50, dec. 42.875. Winnipeg. Pšenica okt. 51, dec. 53.50, marec 57.50. Iz Vranskega kota Veseli planinci na Menini planini so v ne- | deljo zvečer zakurili na najvišjem vrhu te razgledne točke tako velik kres, da ga je bilo videti skoro po vsej savinjski dolini. Menina planina in Šavnice imajo v sedanjem lepem vremenu zelo veliko turistov. Za prihodnjo nedeljo je prijavilo svoj prihod do sedaj že nad dvesto občudovalcev tega lepega izietnega kraja. Občina St. Jeronini ima največje skrbi s svojimi cestami. Po razpustu okrajnega odbora je tedanji župan v 9voji uvidevnosti razdelil v smisju sklepa obč. odbora prejeti denar med razne vasice, da si s tem denarjem vsaj nekoliko popravijo svoje ceste. Seveda, ker so potrebe sedaj postale velike, ima občina veliko skrbi, kako bo prišla do novih virov. Volja je dobra, a denarja ni. Tudi bi bilo izredno nujno, da se prične z akcijo graditve nove ceste čez Lipo, ki bi vezala gornjegrajski okraj z Vranskim. Promet med tema okrajema je že sedaj precejšen in bi se po novi cesti še zvečal. Šmartno ob Paki V bližini tukajšnje železniške postaje, kjer je živahen blagovni promet, smo imeli dve mostni tehtnici. Eno je lastnik zaprl že pred enim letom, ker je moral plačati več davka, kakor pa je prejel plače za fehtanje. Sedaj je pa še drugi lastnik prenehal s tehtanjem iz ravno istega razloga kakor prvi. Zahtevalo se je tudi, da mora tehtnico zopet dati pregledati, dasiravno je bila pregledana šele lani. To pa stane 500 Din. Sedaj nimamo sploh nobene mostne tehtnice več in to na kakšnem prometnem kraju. Naj bi tukaj županstvo kaj ukrenilo. — Obrtniki se vprašujejo, kako da letos še ni poslovala komisija za odmero pridobnine. Druga leta je to bilo že v maju. Šoštanj Poroka. V ponedeljek se je poročil g. Drev Vincenc iz Lokovice z gdč. Cilko Strožičevo. Obilo sreče! 82 letni starček pod kolesom. V nedeljo popoldne je na cesti pri Pečenikovi žagi neznana ženska povozila 82 letnega Matijo Fideja iz Gave. Starček je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi. Dr. Medic mu je nudil prvo pomoč, a bo moral še v bolnišnico. Neprevidna in povrhu še brez- ; obzirna vozačica bo pa čutila posledice. I Povski koncert. Pevski zbor Woschnagove to- j varne je zelo agilen. Koncert za koncertom. Tudi j sobotni je imel docela nov program, večinoma slo- ; venskih narodnih. Zbor ima najmočnejšo oporo v 1 basovskih delih. Strokovna ocena bi našla seveda še več efektov... Kot kronisti bi še omenili, da ni ravno v ugled glasbeni umetnosti, če se koncert z res koncertnim značajem vrši ob pogrnjenih mizah. Kaj res brez litra ni pesmi? »Slovenca«, dnevnega in nedeljskega, lahko dobite v prodaji v trafiki ge. Valdlove na dr. Voš-njaikovi cesti in v trgovini g. Gruberja v Družmirju. Segajte po njem! St. Jernej v nedeljo 13. avgusta bo na Gorjancih pri Sv. Miklavžu lepa slovesnost. Lansko leto je bil po neumornem prizadevanju g. Jenškoviča in z dobrotljivo naklonjenostjo številnih darovalcev postavljen v cerkvi sv. Miklavža lep oltarček Matere božje; letos pa bomo v slovesnem sprevodu ponesli prav to nedeljo na Gorjance tudi kip sv. Jožefa, ki bo krasil druigi oltar. Sprevod pojde v nedeljo zjutraj ob 5 iz št. Jerneja do Cerovega loga; ob 10 bo na Gorjancih pridiga in sv. maša. Ljubitelji naših Gorjancev in častilci sv. Miklavža, pridite! Na Št. Jernejevo nedeljo 27. avgusta bo v naši župniji evhari stični kongres za fare Bučko, Kostanjevico, Rako, Škocijan in Šf. Jernej. Slovesnosti se udeleži tudi prevzvišeni g. škof dr. Gre-gorij Rožman. Naj bi bil 27. avgust za našo in vse okoliške fare dan lepega, božjega veselja in slovesno priznanje popolne vdanosti in ljubezni ev-harističnemu Kralju. Lanski naš novomašnik in tukajšnji rojnik g. Cvelbar Jože bo odšel službovat za kaplana v Borovnico pri Ljubljani. Bog blagoslovi njegovo pasi irsko delol Poizvedovanja Zlata ovratna verižica z dvema obeskoma, je bila izgubljena v nedeljo zvečer. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upr. »Slovenca«. Če je kdo našel kanarčka, se prosi, da ga Druga plat zvona Pod tem naslovom pi£e »Ve« in življenje«: »Slovenski Narod« i dne 6. maja 1933 navaja statistiko bornih delavskih in nradniških plač, ki baje zahtevajo preprečitev rojstev. Članka t- je pozabil navesti tudi statistiko tistih gospodov, ki nimajo samo ene, ampak celo vrsto ; izvrstno plačanih služb, kljub temu, da je mnogo brezposelnih. Pozabil je navesti statistiko tistih l gospodov, ki imajo mesečno trikrat toliko plače, kakor delavske družine celo leto. Pozabil je navesti primere delavskih in uradniških plač iz drugih držav, ker je najmanjša za življenje potrebna plača po zakonu mnogo višje določena kakor pri nas, itd., itd. »Slovenski Narod« i dne 8. maja navaja kot vzrok preprečitve rojstev, ker se lastniki stanovanjskih hiš branijo družin s številnimi otroci. Člankar je pozabil arne"^, koliko mladih žena je vsled te preprečitve dobilo raka, koliko jih je znorelo, kolikim je bilo zdravje uničeno za vse življenje, ln pozabil je tudi omeniti potrebo zakona, kateri bi tako zlorabo hišnih gospodarjev preprečil. Zaščiteni so psi in mačke raznih hišnih stanovalcev, niso pa zaščiteni nedolžni otroci. »Književnost« leta 1933. str. 251, poudarja, da uničenje deteta do tretjega meseca ni noben umor, ker je brei zavesti in neobčutljiv. Za nas katoličane ima dete, ki je staro tri mesece, prav tako pravico do življenja, kakor dete, ki je staro 11 ali 24 mesecev. Če je dene takrat še brez zavesrti ali neobčutljivo, je zelo jalov izgovor, ker bi potemtakem vsakega človeka, ki je brez zaveati in neobčutljiv, nekaznovano uničili, in bi to po mnenju tega znanstvenega časopisa še ne bil umor. »Književnost« leta 1933, str. 250, i velikim obžalovanjem omenja seksualne tragedije ki se končajo s samomorom, časopisje pa jih omenja pod naslovom »nesrečna ljubezen«. Tudi mi iz srca obžalujemo nesrečna dekteta, katera so prišla v roke razbrzdanim poročenim ali neporočenim gospodom, ki svoje žrtve omamijo z lepimi besedami, potem pa, ko pridejo posledice, pozabijo na vse svoje obljube in puste dekleta v največji bedi. Zdi se nam, da temu zlu ne bo zdravilo odprava posledic, katere zabranjuje § 171., ampak zakon, kateri bo dotične gospode prisilil, da ne bodo uživali samo prijetnosti, ampak da bodo sprejeli tudi dolžnosti. Zaščiten je gostilničar in lahko da vreči iz gostilne ven gosta, ki hoče piti in jesti, ne da bi plačal, zgoraj omenjenega zakona pa še nimamo.« Nezgoda romarjev Kamnik, 8. avgusta. Neki posestnik iz Tunjic se je v nedeljo ob dveh zjutraj odpravil s svojo družino z doma na Brezje. Na vozu je sedelo 7 oseb: 2 moška, 3 ženske in dvoje otrok. Konj, katerega je vodil 50 letni gospodar, se je na vrhu klanca na tunjiški cesti iz neznanega vzroka splašil in jo v velikanskem diru ubral po strmini. Gospodar ga ni mogel zadržati in ker se je bal, da se ne bi konj zaletel v kako drevo, je skočil z voza v nadi, da bo potem lažje obdržal zdivjano žival. Padel pa je tako nesrečno, da se je močno udaril na nogo in ni mogel naprej. Tudi dve ženski in moški so se poskušali rešiti z voza, pri skoku pa so se vsi več ali manj poškodovali. Na vozu sta ostala oba obroka in starejša ženska, ki se ni upala skočiti z voza. Konj je drvel po vsem grabnu na glavni trg in naprej po Šutni. Prestrašena otroka in starka so na ves glas vpili na vozu na pomoč, da so meščani ob nenavadnem kriku v zgodnji jutranji uri prihiteli k oknu pogledat, kaj pomeni to klicanje na pomoč. Videli so, kako drvi konj po cesti in vsi so s strahom pričakovali, kdaj se bo zaletel v kako hišo. Na Šutni sta stekla za vozom dva meščana in pa mestni stražnik. Upali so, da se jim bo posrečilo prijeti za vajeti, ki so se vlekle po tleh in ustaviti voz, na katerem so v velikem strahu vpili na pomoč otroci. Pri Rodetovi restavraciji pred kolodvorom je voz zadel ob kostanj in se nekoliko poškodoval, konj pa je obstal kakor ukopan. Trojica na vozu se je oddahnila, prav tako pa tudi oba meščana in stražnik, ko so videli, da je nevarna dirka tako srečno končala. Ko so zvedeli, da so štirje že skočili z voza, so se podali na tunjiško cesto, kjer so jih našli z lažjimi poškodbami. Najhuje je bil pač poškodovan gospodar, ki je orvi skočil z voza. Vse so odvedli k zdravniku dr. Pucljti, ki jih je obvezal, nakar so se mesto na Brezie morali vrniti domov. Imeli so veliko srečo, da so se tako poceni rešili iz nevarnosti. Dev. Marija v Polju Gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj je imelo preteklo nedeljo lepo slavnast. Praznovalo je 25-letnico obstoja. Z godbo tukajšnjega prosvetnega društva so vsa (štiri) domača gasilna društva, lepo število narodnih noš in drugega občinstva prikorakali pred spomenik padlih bojevnikov, kjer so položili venec, pevci so zapeli dve žalostinki, načelnik zaloških gasilcev pa je imel lep govor v spomin na vse umrle in padle bojevnike gasilce. Nato se je v farni cerkvi darovala sv. maša za umrle člane. Popoldne pa so imeli veselico. Vincencijevi konferenci so darovali gg. misijonarji lazaristi znesek 1000 Din, katerega so prejeli ob priliki našega inisijona, s prošnjo, da se razdeli med družine s številnimi otroci, katerih očetje 60 brez zaslužka. Za ta velikodušen dar 9e odbor tukajšnje konference iskreno zahvaljuje. Vevško delavstvo bo 8 dni praznovalo. Preteklo soboto so ustavili delo pri papirnih strojih. Cerknica Nogo si je zlomila učenka 4. razreda Silva Meljnikova iz Dolenje vasi. S svojo sestro se je igrala in pri tem tako nesrečno padla. Prvo pomoč ji je nudil banovinski zdravnik dr. Pušenjak, nakar so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Zopet požar v Mencšiji. V soboto zjutraj ob pol 3 je začelo goreti pri Andreju Debevcu v Be-zuljaku. Pogorel je vezan kozolec in skedenj; poleg tega pa vsa krma, žito, slamoreznica, mlatil-nica. Skoda so cenii na 40.000 Din, zavarovan pa je bil komaj za polovico. Kdo je zažgal se ne ve, vendar pa ni izključeno, da je požar nastal po nesreči. Zahrbtna bolezen jetika je pokosila mladeniča najlepših let Petrovčiča Franceta iz Cerknice. Bolezen si je nakopal pri vojakih. Pogreb je pričal, da je bil pokojni priljubljen. Jezero jo usahnilo. V nedeljo popoldne jc bilo izletnikov vso polno. Vedeli so namreč, da bo ta dan usihalo tako zvano »rešeto«. Pa za nekaj ur so se poznavalci zmotili, ker rešeto je usihalo šele okrog 7 zvečer. Ves popoldan so lovili vaščani ribe, vendar pa lov ni bil prvovrsten. Pridobivajte novih nar^nil/Ait I i. nuivviimvti Spori ZA PRVENSTVO MARIBORA. Propozicije lahkoatletskega tekmovanja m prvensivo Maribora za poedince. Poverjeništvo Ju-goslov. lahkoalletske zveze v Mariboru priredi v okvirju »Mariborskega tedna« v dneh 12. in 13. avg. 1933 na igrišču športnega kluba Rapid prvenstvo mesta Maribor za poedince s sledečim razporedom: Dne 12. avgusta ob 15: 1. tek 100 m; 2. met krogle; 3. skok v daljino; 4. tek 5000 m; 5. met diska; 6. tek 400 m; 7. skok v višino; 8. tek 1500 m; 9. tek 110 m zapreke. Dne 13. avgusta ob 8: 1. tek 200 m; 2. met kopja; 3. skok s palico; 4. met kladiva; 5. tek 10.000 m; 6. troskok; 7. tek 800 m; 8. Jtafeta 4X 100 m. Nagrade prejmeta v vsaki disciplini prva dvojica. Prijave je poslati najkasneje do dne 11. avg. na naslov poverjeništva JLAS-a v roke g. Ber-gantu, Gosposka ul. 34. Upoštevale se bodo samo pismene prijave, poslane potom klubov. Prijav-nine ni. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS-a ter je start dovoljen samo verificiranim atletom JLAS-a. * Prvi nastop Primerja v Belgradu. Za prvo prvenstveno tekmo slovenskega zastopnika v nacionalni ligi v Belgradu je nastalo med našimi rojaki veliko zanimanja. Pripravlja se organiziran obisk tekme. Prav tako! Naj ne bodo naši fantje brez opore občinstva. Slovenska športna javnost pričakuje od slovenske kolonij« v Bel-padu, do bo v polni meri izpolnila svojo dolbiost in krepko podprla naše moštvo! iProgram prihodnje nedeJje je: BASK:Pri-morje, ffašk:Jugoslavija, Hajduk:Vojvodina, Sla-vija O. :Gradjanski; vedno na igrišču prvoimeno-vanega kluba. Tekmo v Belgradu sodi g. Kapp. Kako je stanje v borbi za Petrinovičev pokal? Po sobotnem in nedpljskem juniorskem tekmovanju še vedno vodi Ilirija s 60 točkami. Nato sledijo Jug s 55, Jadran z 52, Concordia s 16, Viktorija s 15 in KSU z 11 točkami. Prihodnja nedelja bo odločila, kdo bo prejel največjo trofejo v jugoslovanskem plavalnem sportn. Petrinovičev pokal. Baar. znani ilirijanski trener je postal trener pri dunajskem A. C. Kakor poroča »Sport-tagblatt« z dne 7. t. m., je prevzel Baar meato trenerja pri W. A. C. Bil je že v Ljubljani, kamor ga je povabila Ilirija, da ponovno prevzame mesto trenerja pri njeni nogometni sekciji. Tudi tozadevni dogovori so bili že končani, toda Baar je nenadoma odpotoval. Da je njegov odhod vse športne kroge, zlasti pa Ilirijane, precej presenetil, je razumljivo. Evropsko In svetovno prvenstvo v streljanja na golobe se je vršilo preteklo soboto in nedeljo na Dunaju. Zmagali so Madjari tako v evropskem kakor v svetovnem prvenstvu. Rezultati prvega dne so naslednji: Evropsko prvenstvo moštev: 1. Madjarska z 789 zadetki od 800 golobov; 2. Danska (769 zadetkov); 3. Avstrija (769); 4. Češkoslovaška (755); 5. Švica (736); 6. Poljska (733). Evropsko prvenstvo posameznikov: t. Dr. v. Lumniczer (Madjarska) 200 zadetkov na 200 golobov (svetovni rekord); 2. Paul v. Dora (Madjarska) 197 zadetkov: 3. Aleksander v. Dora (Madjarska) 197; 4. Kiszknrno (Poljska) 196; 5. Rudolf grof Czernin (Češkoslovaška) 196; 6. Oto grof Czernin (Avstrijai).;.; 196 zadetkov. ,'j. Rezultati drugega dne pa izgledajo takole: Svetovno prvenstvo moštev: 1. Madjarska s 1178 zadetki na 1200 golobov; 2. Danska s 1163; 3. Avstrija s 1156; 4. Češkoslovaška s 1131; 5. Švica s 1119; 6. Poljska s 1097 zadetki. Svetovno prvenstvo posameznikov: 1. Dr. v. Lumniczer (Madjarska) z 298 zadetki na 300 golobov (svetovni mojster); 2. Aleksander v. Dora (Madjarska z 295; 3. Pavel v. Dora (Madjarska) 295; 4. Oto grof Czernin (Avstrija) 293; 5. dr. Lnnd-grcen (Švedska) 293; 6. Kiszknrno (Poljska 292. Rekordi padajo. V Bratislavi je postavila damska štafeta tamkajšnjega S. C. Šlezija-Bra-tislava nov rekord na progi 100+100+200+ 800 m v času 3 :22.1. Glavno zaslugo za ta rekord je pripisovati olimpijski zmagovalki gospej Radke. Poljakinji Weissovi, o kateri smo včeraj poročali da je postavila v disku t. metom 44.6 m nov svetovni rekord, ne bodo istega priznali, j ker ie prestopila krog. Zopet nov rekord v deseterobojn. Atlet Dahlgreen je postavil v Oslo nov rekord v deseterobojn v 7811.835 točkami. V posameznih disciplinah pa je dosegel te-le rezultate: 100 m 11.3; skok v daljavo 6.84 m; krogla 12.78 m; skok v višino 1.7 m: 400 m 52.7; 110 m zapreke 15.7: disk 39.73 m: skok v višino s palico 3.3 m; kopic 53.13 m: 1500 m 4:37.8. V lnhko-atletskem bojn med Nemčijo, Francijo, Belgijo in Luksembnrško je zmagala Nemčija z 28 točkami. Na drugem mestu jo Francija s 25 točkami, Belgija in Luksemburška sta pa dobili oo 12 točk. • V Hamburgn so se pa zadnji torek tako-Ie odrezali: 100 m: Metcalfe 10.3; krogla: Sievert 15.14; skok v višino: Spitz 1.88 m: 400 m: Jucfiua 48.6: 110 m zapreke: Morris 14.9: 800 m: Cun-ningham 1 :54.8: dr. Peltzcr je bil s časom 1 : 55.2 druei; 200 m: Metcalfe 22; "000 m: Mac Cluskey 8 : 47; disk: Laborde 48.43 m. Radio Programi Radio-Lfabllana i Četrtek, 10. avg.: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester: 19.30 Gospodinjska ura: O racijonalnem gospodinjstvu (M. Lindtner) 20.00 Slovaška literatura (Uršič L.) 20.30 Orgelski koncert ,fr. Kanizij Fri-celj 21.15 (Pevski koncert g. J. Gostiča, vmes čas in poročila 22.00 Radio orkester 22.30 Radio jazz. Petek, 11. avg.: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 čas, plošče, bona 19.00 Radio orkester 19.30 0 boleznih pri kuncih (dr. Kocjan) 20.00 Slike iz narave (Jože Herfort) 20.30 Prenos iz Bclgrada: Koncert zbora akademikov emigrantov, vmes čas ine poročila 22.30 Plošče. Dragi programi Petek, 1. avgusta. Belgrad: 20.30 Konccrt zbora akademikov emigrantov iz Trsta, 21.30 Komedija, 22.00 Koncert na saksofonu — Zagreb: 20.30 Iz Belgrad a Dunaj: 19.00 Orkester, 21.00 Arije iz opere — Budimpešta: 20.00 Prenos s tabora skavtov v Go-d616: Taborski ogenj — Leipzig: 20.40 Koncert italijanske glasbe — London: 21.20 Orkestralni koncert — Miinchen: 21.20 Simfonični koncert — Praga: 21.25 Vokalni koncert (sit, tenor in ženski zbor) — Rim: 21.15 Operetni večer — Varšava: 20.00 Simfonični koncert (Iz »Radio-Bcograd«). MALI OGLASI V malih oglasih vetje vsaka beseda Din 1*—; ienllovanjski oglasi Din i —. Najmanjši znesek za msD oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako/ pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račune enokolonsko 3 mm visoka petltna vršilca po Din 2*ML Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prfioiltl znamko. IEBES3I Kdo želi fanta treznega, zanesljivega, verodostojnega, v kakršnokoli službo za stalno? — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9116. »a) Kmečki fant pripraven za vsa kmečka dela, išče kakršnekoli službe. Naslov v upravi • Slovenca« št. 9138. (a) mm\ Učenko < predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj delikatesna trgovina M. Schweiger, Tavčarjeva ulica 4. (v) Učenec s zadostno šolsko na-obrazbo, ki ima vso oskrbo pri starših — se sprejme v špecerijsko trgovino L Krivic, Ljubljana, Frančiškanska ulica, (v) Mesarski vajenec te sprejme z vso oskrbo na deželo. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pošten« št. 9140. v 1 Vnajcm Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v industrijskem mestu na Gorenjskem — oddam takoj v najem. Potreben kapital najmanj 60.000 Din. Stanovanje razpoložljivo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod •Siguren plačnik« 9005. n Trgovino r mešanim blagom, s koncesijo, takoj oddam. Naslov: Zvonarna, Št. Vid Ljubljano. (n) Stanovanja Trisobno stanovanje v Slomškovi ulici se takoj odda. Več pri kamnoseku A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č) Komiort. stanovanje 2 sob, kopalnice in pri-tiklin, oddam. Bolgarska ul. 23. (č) Soba s kuhinjo v Zeleni jami, Ljubljanska ul. 55, se odda. — Poizve se pri hišniku, (č) Elegantno sobo strogo separirano, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Marmontova 27, Mir-je. (s) Posestva Posestvo v ljubljanski okolici, tričetrt ure od Ljubljane — naprodaj. Pripravno za večje podjetje, posebno za kurjerejo. Tekoča voda v bližini. Poizve se pri I. Oražem, Moste, (p) Prodam vilo v švicarskem slogu, na lepem prostoru, ugodna za čebelarstvo, 4 sobe, kuhinja in shramba. Krasen razgled. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 9139. (p) Objave Vsem raznašalcem nesresničnih vesti radi Izvozne zadruge jugoslovanskih vin v Mariboru, ki so naperjene proti meni, sporočam, da bom vsakega sodnijsko zasledoval. Inž. Rado Šturm. I Automofor i Vilo s parkom 10 sob, 2 kuhinji, pri Mariboru — proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. (p) Dvetonski Cheurolet dobro ohranjen, z dobro pneumatiko, s plačanimi taksami in zavarovalnino, prodam. Simon Pire, Pod-nart. (i) Kupimo Polnojarmenik (Vollgatter) 65 cm razpona, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na: Jovo Mamula, Hambarište, p. Vrbovsko, Savska banovina. (k) Gostilne, trgovine posesti in mline, prodaja Črepinšek, Celje, gostilna »Jelen«. (p) Hiša v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Sp. Radvanje št. 52, Maribor. (p) Majhno posestvo 5 y> oralov, se proda. Tik glavne cesti, 5 min-t od postaje Cerknica. Vprašati: Kaniža 22, p. Pesnica. (p) Vsakovrstno zlato Rnpnle po oaivigiib cenah CERNE, luvelir Ljubliaoa, VVollov« ulica It. 3 Lokomobilo od 120—350 PS, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod št. »350« 9173. (k) Ce avto svo/ start prodajni at motorja bi xn«bil u rad bri kupcev tt mnogo prižene Sloveniev najmanj? inserat Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodnele in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (I) širite »Slovenca«! V Gospodu je zaspal v 75 letu starosti, previden s svetimi zakramenti, naš ljubi in preskrbni oče, stari oče, gospod Jožef Osimic vpokojenec K večnemu počitku ga spremimo danes, v četrtek, dne 10. avgusta 1933 ob 17 uri iz hiše žalosti št. 18 na tukajšnje pokopališče. Guštanj, dne 8. avgusta 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI Speeialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e. Za potovanje kovčege, torbice, denarnice. nahrbtnike itd. Velika izbira • znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13 GOSTILNO sredi lepega mesta v Sloveniji, staroznano in zelo dobro uvedeno, hiša je enonadstropna, lepi gostilniški lokali, nadstropje krasno in veliko, večje družinsko stanovanje, veliki gospodarski objekti, posebej velik sadni in zelenjadni vrt, vse v zelo dobrem stanju m dobičkanosno, vsled bolezni prodam ali zamenjam za večje vinogradno ali kmečko posestvo. — Ponudbe oa upravo »Slovenca«, Maribor, pod »Zelo dobičkanosno«. Cvetlični med garantirano naraven, prodaja samo na debelo po 10 Din za kg Čebelarstvo Bloževac, Piškorevci via Djakovo. (1) Šivalni stroj moderen, se proda. Maribor, Vrazova 9, pritličje, levo. (1) Obrt Mlinarji! Rt proso, ajdo Id ječmen kupite najceneje pri A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovina tit« ln moke Besi jeva cesta 14. tVLJš p®.*«*. Kako 5,000.000 žen obvaruie svoje noge pred žulji Ne režite in ne luščite nikdar kurjih očes, to je ravno tako nevarno, kakor je tudi brezuspešno. Vsaka žena se lahko dandanes reši najhujših žuljev s koreninami vred. Zadostuje, če razstopite nekoliko Saltrat Rodella v manjši količini vode. tako da sproščeni kisik da vodi barvo gostega mleka. Kopajte noge v taki kopeli, pa se hitro rešite žuljev, ki Vas pečejo in bodejo ter oteklih in bolnih nog. Kisik prodre globoko v lojnice ter omehča trde žulje tako. da jih lahko odstranite brez bolečin s koreninami. Ce samo od časa do časa uporabljate ko-pei s Saltrat Rodellom se Vam kurja očesa nikdar več ne povrnejo. Saltrat Rodell priporočajo in prodajajo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Razglas b licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo vodovodne in sanitarne opreme pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. avgusta 1933 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 4. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za kompletno dobavo in montažo 99.224.20 Din. Ponudbe je kolkovati po § 9 zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Službene Novine br. 70-XXIX, z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko. Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r. Srn SLOVENCA 31 W ..........mMIIII|ll|l|l|l POSETN1KOM »MARIBORSKEGA TEDNA«! • Mesto Ljutomer« vas vabi na pristno kapljico iz slavnih nam goric. Kdor vsaj enkrat pride, ne pozabi, zopet vrne se nam vedrih lic... ŠTIBLER, restavrater »Mesto Ljutomer«, Vetrinjska ulica št. 3. Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo - dajte mn za krepitev krvi, živcev ln teka ..Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega .Energina". .Energin* se dobiva v lekarnah » polliterskih steklenicah po Din 35 — S pošlo razpošilja Laboratorij .ALGA* no Sušaku. 3 steklenice .Ener-gina* Din 110-—, 6 steklenic .Energina* Din 220'— in 1 zaslon). 12 steklenic .Energina* Din 440 — in 2 zastonj. (Odobreno ivo min, »oa. politike tn nar. idravja 8. »t. 4787 » dne M.merca 1932) f Tem potom javljamo žalostno vest, da je naš zaslužni ustanovitelj in prvi načelnik, gospod Janez posestnik v Ratečah št. 76 dne 8. avgusta L I. po kratki in mučni bolezni, v starosti 39 let, v javni bolnišnici v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo dne 10. avgusta na larno pokopališče v Ratečah. Časten mu spomini Rateče-Planica, dne 9. avgusta 1933. Vnovčevalnica za živino, r. z. z o. z., Rateče-Planica. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, bratranec, stric in svak, gospod Ignac Perhavc višji davčni upravitelj v pokoju v sredo 9. avgusta po dolgi, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 11. avgusta ob 17 iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. avgusta 1933. Žalujoča rodbina PERHAVC. 87 S° B.So| m > V? K .j: — o —O Q m w s! 3-Sgš, O a . « 'H •> .j rf » -B|li »SJ« o 5 s - a o o -a g C • a. o vi .o Samuel Lover: RORY Q'MORE Irski ljudski roman. »Res je, saj ne vemo, kje leži. Oh, če bi vedela, bi šla tja in se vrgla na njegov grob, tam bi mi počilo srce in moje zadnje ležišče bi bilo pri njem. Moje srce poka in čim prej me pokrije grob, tem bolje.« »Ne govori tako, mati... za božjo voljo, ne! Kako bi mogla pustiti svojo ubogo Mary samo!« »Ne, draga, ne, tega ne bi mogla! A brez njega mi ni živeti. In tudi tebi ne, zakaj ljubila si ga kakor svoje življenje. Kmalu bova šli za njim in zapustili ta mrzli svet, zakaj mrzel in pust je za naju zdaj, ko ga ni. In ta sramota! On, pa morilec! Toda kdo verjame to?! Ali verjamejo tisti, ki so ga poznali...? Nikoli, nikoli!« »Ne, draga mati, ne... nikoli ne bodo verjeli.« »Ti misliš, da ne bodo, Mary? Bog te blagoslovi, otrok moj, za to besedo! Ne, kdo bi mogel verjeti to o njem, ki je imel najboljše srce, najpogumnejšega duha! On da bi osramotil svoje ime... ? On da bi dopustil, da bi s prstom kazali za njegovo sestro, on da bi svojo mater spravil na stara leta v obup...? Ne, tega ne morejo verjeti!« >Ne, mati, ne, tega ne morejo.« »Tisti, ki so inogli borno imetje vdove raztresti na vse strani, tisti to lahko govore, a ljudje jim ne bodo verjeli. Čisto ime mojega sina bo močnejše od laži živih.« V tej veri je obupana žena imela prav. Ko je videla, da ljudje ne verjamejo govoricam in da so prepričani o nedolžnosti Roryja, čeprav si ne morejo razlagati tega, da je nenadno izginil in vseh drugih sumljivih okoliščin, se je pomirila in bolj vdano prenašala svojo izgubo. Sočutje, ki so ji ga izkazovali sosedje, ji je dalo moč. In ko je slišala, da so dolžitev Roryja lako ogorčeno zavračali kakor ona sama, ji je bilo veliko lažje, zakaj to, da na imenu njenega sina ni bilo več sramote, ji je odvzelo več kakor polovico teže udarca. Prva, ki je prišla tolažit vdovo in Mary, je bila Kathleen Regan; saj je udarec prav tako zadel tudi njo. Ginljivo je bilo, ko je prišla v kočo vdove 0'More in se srečala z Mary. Dasi dekleti nista nikdar govorili o ljubezni med Roryjem in Kathleeno, sta se popolnoma razumeli, kaj ju veže. Ko je Kathleen prestopila prag koče svojega ljubega, ni mogla izpregovoriti niti besede; tre-notek sta obe dekleti druga drugo zrli v nemi boli, nato sta se pa presrčno objeli in razjokali druga ob drugi. Dekleti sta se vedno imeli radi; izguba Roryja ju je pa še bolj zbližala« Kathleen je rada imela Mary zato, ker jo je Rory tako zelo ljubil, Mary pa Kathleen zato, ker ji je njen brat dal svoje srce. In tako je iz prijateljstva nastala ljubezen. Večkrat sta se obiskavali in govorili po cele ure o Roryju. Nazadnje sta si priznali to, s čemer sta se njuni srci že dolgo borili, namreč to, da je Rory mrtev; zakaj, ko je Conolly povedal, da Rory ni odpotoval z De [.acijem, jima je ostalo le eno, s čimer sta si razlagali njegovo odsotnost — smrt. Ko sta se nekoč zopet tako pogovarjali, je Mary dejala, da bi rada šla pogledat v Follsko drago, o kateri so toliko govorili in ki so jo tolikokrat preiskali. Sama bi jo rada raziskala in morda bi našla kakšno sled o Roryju. Ker pa je tako samotna, ni hotela iti sama tja. Zato je prosila Kathleen, naj bi šla z njo. Prijateljica je bila takoj pripravljena in dekleti sta šli in ves dan skrbno raziskovali dolino od razvaline »The Folly« do divjega skalnatega žrela, kjer je drago zapirala strma stena, čez katero je padal potok. Dasi nista ničesar našli, kar bi posvetilo v tajnost, sta večkrat šli tja. Čeprav sta se vsakikrat vračali brez uspeha in čeprav si nista mogli razjasniti usodepolnega dogodka, ki jima je vzel Roryja, sta vendar radi zahajali tja, kjer je bila zadnja sled o njem. V tem sta imeli nekakšen otožen užitek. Ker sta pogosto hodili v drago, sta se tako privadili na kraj, da se s časom nista več bali samote in kakšenkrat je šlo tja eno ali drugo dekle kar samo. Nekoč ko je Mary 0'More sama preblodila dolino skoraj do konca, se je ob hrapavem glasu, ki ga je zaslišala, tako prestrašila, da jo je kar mraz spreletel. Obstala je in poslušala in kmalu spoznala, da je to Re-ganov glas. Hitro in previdno je šlo prestrašeno dekle više gor in naglo zavilo okoli skale v majhen leskov gozd. Mary je pocenila pod grmovje in se skrila pred možem, pred katerim jo je hilo groza in ki se ji je studil. Koraki so se bližali. Komaj da se je upala dihati in tresla se je tako močno, da se je tresel skoraj tudi grm, pod katerim je bila skrita ... še en trenotek in zagledala je Regana nekaj korakov pod seboj, ko je stal ob vznožju skale, okoli katere je pravkar pritekla. XXIX. poglavje. Salomon umira. Ko so se tihotapci ustavili s svojima jetnikoma v samotni koči, kjer so dobili voz, se je stari loncevezec odločil, da bo čez noč ostal tam, ker ni mogel naprej. Lotila se ga je namreč mrzlica, ki jo je najbrž izteknil, ko je skoraj do kolen stal tako dolgo v vodi, ki je njega in njegove pajdaše zajela v kleti razvaline. Pil je vročega punča, kolikor je mogel, da bi mu odleglo, a zaman. Ker v tisti revni luknji ni bilo postelje, je bil sveženj slame vse, na čemer je mogel ležati in še to mu je odstopil Morty Mooney od svoje slame, na kateri je spal, kadar je v koči prenočil. V koči namreč ni prebival nihče, ampak so jo rabili Morty in raauzdana tolpa, s katero je bil v zvezi, samo za sestanke ali pa za postajališče, kakor jo pač naneslo. Zaradi svoje samotne lege je bila koča silno pripravna za skrivne reči. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliam: Karel f.eč. Izdaiateii: Ivan Kakovee. Urednik: Loize Golo bič.