Poštnina plačana v gotovini
Com Ma *-
Stev. 41
V Ljubljana, sreda 19. februarja 1941
Leto ¥1.
Nemčija in Anglija pozdravljata pomirjenje med Bolgarijo in Turčijo
Nemci sodiro, da [e bila z mirovno izjavo udarjena Anglifa, Angleži iz avhajo, da Je do sporazuma prišlo z njihovo vednostjo in privoljenjem
. ®crlin, 19. februarja, m. Nemška politična javnost še vedno posveča največjo pozornost skup-“! turško-bolgarski izjavi. Nemški politični krogi Poudarjajo, da ta izjava zavzema najvažnejše me-
med zadnjimi mednarodnimi dogodki. Z izjavo so zelo zadovoljni ter zadovoljstva nič ne Pokrivajo. Izjavo spravljajo v zvezo s politiko, p1 1° je Nemčija vodila že več let v jugovzhodni Evropi ter z glavnimi njenimi cilji, da se urede na jem prostoru vsa sporna vprašanja ter zagotovi 'Udi gospodarski napredek, do česar je Nemčiji
veliko.
Zato izjavljajo, da bolgarsko-turška izjava sa-mo potrjuje pravilnost nemške politike, ki jo je vodila do jugovzhodnih in balkanskih držav. Tudi Pravijo, da je pri pripravah za to izjavo imela važ-110 vlogo tudi Nemčija. Toda kljub vsem vidnim Znamenjem, da so bolgarsko-turško izjavo v Nem-ri, ®Preie'i z zadovoljstvom, so na pristojnih mestih še vedno skrajno molčeči o bodočih ciljih nemške diplomacije in vojske. Poudarjajo samo, da •nora ta izjava služiti okrepitvi miru in še dalje urejati razmere na Balkanu. V zvezi s pretresi, 1 bi jih bilo iz te skupne turško-blogarske izjave •noči v bodoče pričakovati, pa pravijo, da tega za zdaj še ni mogoče videti vnaprej.
Na nemških pristojnih mestih v tej izjavi vidijo močan udarec dosedanji angleški politiki na “alkanu. Vprašanje pa je, če se turško-bolgarsko zbližanje lahko smatra tudi kot podlaga za morebitno razčiščen,ie političnih odnašajev med Nemčijo in Turčijo. Na to vprašanje je danes še težko ^[govoriti. Nemčija se vedno ni izgubila potrpe-z*jivosti v svojih razgovorih s Turčijo. Kljub an-gleško-turški pogodbi in zelo hudim napadom tur-
škega časopisja, je bila Nemčija vse do danes zelo vzdržna ter je odgovarjala na vse z molkom. Turški veleposlanik se je po dvomesečnem bivanju v Ankari vrnil v Berlin. To so znamenja, ki danes res ne pomenijo mnogo, toda tem znamenjem v Berlinu pripisujejo precej važnosti, kar se vidi tudi iz vedenja Nemčije do turške vlade.
Sofija, 19. februarja, m. »United Press«: Ob podpisu turško-bolgarske izjave je angleški poslanik v Sofiji, Rendel izjavil:
»Britansko poslaništvo pozdravlja sklenitev zveze med Bolgarijo in Turčijo, ker se je Velika Britanija vedno prizadevala, da se vzpostavijo dobri odnošaji med obema državama. Britanija bo spoštovala bolgarsko nevtralnost vse do trenutka,
dokler te nevtralnosti ne bo prekršila kaka vojskujoča se država.«
London, 19. februarja, o. Z ozirom na turško-bolgarsko mirovno izjavo menijo v angleških političnih krogih, da so neutemeljene nemške vesti o tem, da pomeni pomirjenje med Turčijo in Bolgarijo udarec za Anglijo. Nasprotno, Anglija je bila točno obveščena o tem, kako potekajo med Turčijo in Bolgarijo pogajanja za ta sporazum. Preden je bila mirovna izjava podpisana, je turški zunanji minister Saradzoglu sprejel grškega in angleškega poslanika v Ankari ter ju točno obvestil o vsebini nove pogodbe. Do sporazuma med Turčijo in Bolgarijo je torej prišlo po poprejšnjem privoljenju Anglije in Grčije.
116. dan volne med Italifo in Grcifo
Angleška vojska iz Libife bo poslana v Grčijo ...
Protinapad 11. laške armade med Tepelinijem in Klisuro. — Hude izgube na obeh straneh
Atene, 19. febr. o. United Press poroča: Grški list »Vradini« prinaša izjavo avstralskega ministrskega predsednika Menziesa, ki pravi:
>Vsa Avstralija je prepričana o grški zmagi ter navdušeno odobrava junaška dejanja malega
Z afriških bojišč:
Pred odločilnim naskokom na Keren
PTapredovanje v Abesiniji. — Letalsko udejstvovanje nad Rodosom. — Življenje v zasedenem Benghaziju
Godžam zavzele Danghilo. Italijani se umikajo proti severu. Danghila je kakih 300 km severno od Addis Abebe.
Pričakujejo, da bo bitka za Keren, zadnjo italijansko utrdbo ob železniški progi v Masa'*, glavno eritrejsko pristanišče, kmalu prešla v novo fazo. Angleške čete so 150 km od sudanske meje in približno 75 km severno od Kerena. Kmalu bodo stopile v stik s sovražno obrambo.
Operacije na črti ob reki Džuba se nadaljujejo.
Angleška mornariea in letalstvo sta v nekaj dneh potopila za 22.000 ton italijanskih ladij. V petih tednih so Angleži potopili Italijanom za
257.000 ton, sami pa so v istem času izgubili le
29.000 ladjevja.
Življenje v Benghaziju prehaja v redne oblike.
Trgovine in kavarne so odprte. General Wilson, angleški guverner v zasedeni Libiji, je določil zamenjavo italijanskega dnarja z angleškim na podlagi razmerja 380 lir za funt šterling (v našem denarju bi bilo to okoli 800 din za funt, ki je dejansko vreden 200 din).
Nekje r Italiji, 19. februarja. Stefani: 256. italijansko uradno vojno poročilo pravi:
Oddelki nemškega letalskega zbora so izvedli bombardiranje nad zaledjem sovražnikovih opo-rišč v Cirenaiki. V Egejskem morju so sovražnikova letala letela nad italijanskim otočjem in tnetala zažigalne in eksplozivne bombe. V Vzhodni Afriki na fronti v Eritreji letalsko delovanje. "a kenijski fronti je neka naša kolona pognala v beg sovražnikove tanke in mehanizirane čete. «aše čete so popolnoma zaprle vhod v pristanišče Ksimaja, nato so pa to oporišče izpraznile. V tem °dseku se boji nadaljujejo. Ob spodnji Džubi smo zavrnili srdite sovražnikove napade, ko je hotel Prekoračiti reko.
, London, 19. februarja, o. »Reuter«: Na vseh “‘riških bojiščih, razen Libije angleške čete vztraj-? napredujejo. Posebno hudo pritiskajo na trd-lavo Keren s treh strani: od obale Rdečega mor-,, ,ier so 70 km severno od Kerena, druga kolona {,r°dira od zahoda, tretja pa z juga proti Adi-u8nju.
V Abesiniji so angleške čete v pokrajini
Spet nekaj zatišja v letalski volni na Zahodu
, ®crlin, 19. febr. DNB: Nemško vrhovno povelj-0 poroča snoči: Bojna letala eo včeraj izvedla Uspešne napade na važne vojne cilje britanskega °‘°čja. Bombe eo povzročile požare in razdejale pristaniške naprave na vzhodni obali. Z oizkrm polenom nad nelco industrijsko naprava jugovzhodno od Hulla eo povzročila hude eksplozije. V nekem petrolejskem skladišču na zahodnem Škotskem je nastal požar. Druge uspešne napade smo izvedli na “cladišča na Shetlandskem otočju. Napadli smo Judi britanske ladje in potopili neko 4000-tonsko jadjo. Večji oddelki bojnih letal so vrgli zažigalne eksplozivne bombe na London in uspešno napadli Pristaniške in reflektorske naprave na jugovzhodni, lužni in vzhodni obali. Sovražnikova letala niso letela nad ozemljem Nemčije in tudi ne nad zasede-"jmi pokrajinami. Protiletalska obramba je zbila na °bali neko letalo vrste »Bristol-Blenheim«. Pomorske sile ®o prav tako zbile neko sovražno letalo. v nočnih poletih «no v Rokavskem prelivu uničili Pet britanskih zapornih balonov. Dve letali pogrešamo. Iemed petih pogrešanih nemških letal, «e je ®no medtem vrnilo.
vprašanje o preskrbi prebivalstva v zasedeni Franciji, Belgiji in Holandiji bo najbrž v kratkem ugodno rešeno in bodo ladje z živežem iz Amerike lahko brez zaprek plule v zasedene države, ker je potrebni načrt že predložen nemški in angleški vladi, je govoril bivši predsednik Združenih držav Hoover po radiu.
Angleško letalsko ministrstvo je izdalo razglas, v katerem vabi še več mladine v letalstvo, ker se je število ameriških in angleških letal zdaj tako pomnožilo, da primanjkuje osebja zanje. Med letalce bodo lahko stopali zdaj tudi vsi mladi delavci, ki so bili pridržani v vojni industriji, poroča Reuter.
Grško vseučilišče v Solunu je vsem vseučiliščem ter važnejšim kulturnim ustanovam po svetu poslab oster pi atest proti bombardiranju slovite starinske stolnice sv. Modrosti v Solunu. Protest pravi, da je ta verska starina last vsega omikanega sveta, kakor je n. pr. atenski Partoon, ki so ga Benečani bombardirali ui do polovite podrli leta 1637,
London, 19. febr. o. Reuter. Od ponedeljka do današnjega dne so Angleži sestrelili sedem nemških letal in sicer štiri je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostale tri pa angleški lovci. Ponoči ni bilo nobenega napada na Anglijo. Letalsko ministrstvo na kratko objavlja, da nima nič poročati.
Včeraj podnevi pa so posamezna letaila napadla posamezne kraje v Angliji, kjer so na nekaterih krajih povzročila manjšo škodo in nekoliko smrtnih žrtev.
Ministrstvo za notranjo varnost proroča, da je meseca januarja natšlo smrt ob letalskih napadih 1502 civilni osebi, 2012 civilistov je pa ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnice, izmed ubitih je bilo 720 moških, 576 žensk in 160 otrok pod 16. leti. Ranjenih je pa 1172 moških, 682 žensk in 158 otrok izpod 16 let
naroda proti številčno dosti močnejšemu nasprotniku.«
V	angleških krogih izjavljajo, da je treba v kratkem pričakovati popolne angleške zmage v Afriki, nakar bo velik del vojske generala Wa-vella prost in jo bo mogoče poslati v Grčijo, če bo to potrebno.
Nekje v Italiji, 19. febr. 256. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Včeraj so se bile na grški fronti srdite bitke. Sovražnik je imel velike izgube. Boji so bili v odseku 11. armade. Sovražniku se ni posrečilo premakniti naše vojne črte. Tudi naše izgube so bile občutne. Naša letala so ves dan sodelovala s četami in bombardirala ter obstreljevala s strojnicami sovražnikove oddelke
Atene, 19. febr. Atenska agencija: Pri včerajšnjih bojih eo Grki zajeli 300 italijanskih vojakov, mnogo avtomatskega orožja in drugega vojnega materiala. Hudi boji so bili med Tepele-nijem in Klisuro, kjer je poskušala 11. divizija z močnim protinapadom prisiliti Grke na umik. Pri tem napadu so Italijani zgubili veliko ljudi, niso pa imeli nobenega uspeha. Italijani še vedno dobivajo ojačenja.
]Vov Rooseveltov zaupnik za Anglijo
London, 19. febr. o. MP. Predsednik Roosevelt bo te dni odposlal novega osebnega odposlanca v London, Harrimana, ki je njegov zaupni trgovski svetovalec. Odšel bo v London z namenom, da bo med Rooseveltom in angleško vlado vzdrževal zvezo glede dobav orožja, namenjenega za Anglijo. Ostal bo v Londonu tri do štiri mesece. — Roosevelt je izjavil, da bo Harriman preučeval naslednja vprašanja: Ocenjevanje angleške obrambe, vprašanje prvenstva pri vojnih naročilih in vprašanje pogodb. Dodal je, da je sklenil, da bo v London poslal nekoga, ki naj pospeši tek stvari in da je do tega sklepa prišel po obvestilih, ki mu jih je prinesel Hopkins.
Zakon o zasegi zasebne imovine v Romuniji
Bukarešta, 19. febr. o. United Press poroča: General Antoneseu je izdal ukrep, ki dajo vladi pravico, da lahko zaseže vsako vrsto zasebne imovine za svoje namene, kjer in kadar se ji zdi potrebno.
Bukarešta, 19. febr. o. DNB: Minister za propagando je snoči izjavil zastopnikom tujega tiska, da je vojaški režim generala Antoaesca izraz ljubezni do reda in miru. 80% romunskega naroda tvorijo kmetje, in romunska vojska je iz samih kmetov. Nesmiselno bi bilo, če bi se Romunija še naprej krčevito oprijemala utvar bivšega miru ter se izločevala iz političnega in gospodarskega okolja, v katerem živi.
Nova pogajanja za dosego sodelovanja med Nemčijo in Francijo
Pariz, 18. februarja. DNB:	Podpredsednik
francoske vlade admiral Darlan je prispel popoldne v Pariz, kjer se je sestal z veleposlanikom de Brinonom in imel z njim razgovor. Kakor se je zvedelo iz dobro obveščenih krogov, se bo admiral Darlan za ča^a svojega obiska v Parizu sestal tudi z Lavalom.
Vichy, 19. febr. m. Odhod admirala Darlana v Pariz razlagajo kot željo Petainove vlade, da čim uspešneje izkoristi sedanje trenutke v evropskem položaju. Admiral Darlan bo v Parizu obnovil razgovore z Lavalom. To jo dokaz, da odnošaji z Lavalom niso bili pretrgani po zadnjem sestanku. Darlan je včeraj dopoldne z avtomobilom odpotoval iz Vichyja v Pariz, ni pa mogoče zvedeti, koliko Časa bo tam ostal. Ali se bo Laval kmalu vrnil v Vichy, je še vedno odprto vprašanje. Ker je Laval prej nekajkrat jasno povdaril, da ob morebitnem vstopu v vlado zahteva proste roke, v Vichyju mislijo, da tudi tokrat razgovori na bodo privedli bivšega podpredsednika vlade na oblast, Jasno je, da bo admiral Darlan, ki ima kot podpredsednik Petainove vlade v svojih rokah najvažnejša ministrstva, mogel predstavljati
vlado v Vichyju ter da bo ta sestanek t Lavalom važen za nadaljnje sodelovanje med Nemčijo in Francijo.
Na drugi strani pa so snoči v Vichyju govorili, da ni izključeno, da se bo Laval le vrnil v Vdchy. Pariško časopisje je snoči znova _ začelo ostro napadati liste v nezasedeni Franciji m vlado. »Oeuvre« poudarja, da je imenovanje Pey-routhona za veleposlanika v Buenos Airesu nadaljevanje tiste politike, ki je privedla do spora med Petainom in Lavalom.
Romunski minister u vere, general Rosetti je izdal ukrep, ki vsem duhovskim osebam prepoveduje članstvo v političnih združenjih in sleherno politično udejstvovanje, tudi sodelovanje pri manifestacijah, poroča DNB.
Bolgarsko-turška izjava o nenapadnju pomeni velik dogodek, ki kaže, da se je Anglija prisiljena umikati z Balkana in da bo morala ustaviti diplomatske zveze z Romunijo tudi še z drugimi balkanskimi državami, sodi romunski tisk, kakor poroča DNB,
Vesti 19. februarja
V	portugalski prestolnici Lizboni je strašna nedeljska nevihta zahtevala življenje 102 ljudi, na tisoče ljudi pa je ranjenih, poroča DNB.
Angleški poslanik v Madridu, Hoare, se je po daljšem obisku v Gibraltarju vrnil v Madrid, sporoča Reuter.
Več tisoč avstralskih vojakov je včeraj dospelo v angleško oporišče Singapoore zaradi zaostrenega položaja na Daljnem Vzhodu. Vojaštvo so takoj razposlali na razne utrjene postojanke, poroča »United Press«.
Italijanski oddelki v oazi Džarabubu pišejo resnično stran prilega junaštva v vojaški zgodovini Italije. DSrabub je obkoljen od sovražnih oklepnih oddelkov, kakor otok v peščenem morju. Angleški oddelki so kakor veliko brodovje, ki hočejo razrušiti utrjen otok, pa se jim to ne posreči. Džarabub in Keren sta dva opomina sovražniku, ki zaslepljen po položaju drugod, meni, da je boj v Afriki lahak, pravi neko poročilo agencije Stefani.
Propagandni uspeh angleških zmag v Afriki Je popolnoma odpovedal. Doseženega ni bilo nič odločilnega, zaradi tega vlada v Angliji veliko razočaranje. Propaganda z afriškimi uspehi j'e zdaj na mrtvi točki, sodi »Diplomatično-politična korespodenca«, glasilo nemškega zunanjega ministrstva.
Kruha imajo v Angliji ljudje v izobilju, skoraj po takih cenah, kakor v mirnem času. Skrbi povzroča le pomanjkanje sira. Ker je bilo treba veliko ladij uporabiti za prevoz vojske na Sredozemlju, kar je zagotovilo tam sijajne uspehe, se je skrčil uvoz mesa, toda namesto tega razpolaga Anglija z velikimi količinami olja, masti in mleka, je govoril včeraj angleški minister za prehrano VVoolton.
Društvo Dodekanešanov je v Aleksandriji imelo zborovanje, na katerem je govoril ta mošnji
frški patrijarh, ki je dejal, da je zasedba 'odekaneza po grških in angleških silah pred durmi, poroča atenski radio.
Vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja,
admiral Stark, je včeraj povedal časnikarjem, da bo Amerika morala poslati Angliji še več vojnih ladij, ker bodo tako zahtevali dogodki na svetu, ki lahko vsak dan prinesejo nova presenečenja,	poroča agencija
Havas.
Področja, ki jih je zasedla Nemčija, so lahko srečna, da sta življenje in prehrana njihovega prebivalstva zagotovljena	po gospodarski
skupnosti Evrope, katero vodi Nemčija, zakaj Anglija tudi proti tem pokrajinam izvaja neusmiljeno blokado, piše	»Deutsche Allge-
meine Zeitung«.
Italijansko brodovje je že zdavnaj prisililo Anglijo, da je začela svoje ladje pošiljati namesto skozi Sredozemlje, okoli Afrike. Temu brodovju se je tudi posrečilo s podmornicami izpopolniti zaporo proti Angliji, piše italijanski tisk v zvezi s posveti med voditeljem nem-
korgporočailDliBnSke8a VO,aega brodovia> ka-
Pomladno sonce nam bo prineslo veliki nemški udarec proti Angliji in s tem se bo tudi položaj Italije v Sredozemlju znatno zboljšal, dasi pomeni navzočnost AngležeV v Ben gazi ju, najboljši libijski luki, nov položaj, ki ga je treba nepristransko ocenjevati, pise italijanski dnevnik »Resto del Car lino t.
Po angleškem uradnem poročila je bilo od 7. januarja dalje ujetih ali potopljenih za 73.000 tom nemških parnikov, za 170.000 ton italijanskih ter za 14.000 ton takih nevtralnih ladij, ki so plule za Italijo ali Nemčijo. Od začetka vojne pa sta Nemčija in Italija po teh podatkih izgubili skupaj nekaj čez dva milijona ton trgovskega ladjevja, od tega Italija 623.000 ton.
Italijanski listi napovedujejo v kratkem nenapadalno pogodbo med Japonsko in Sovjeti. Taka pogodba bi nedvomno sprožila vojno na Daljnem Vzhodu, kakor je jo Sovjetska pogodba z Nemčijo leta 1939 na Zahodu, ker bi japonski imperija!izem v tem primeru imel zavarovan hrbet po rdečem, japonskemu v propagandi vse do zadnjega tako bistveno nasprotnem imperijalizsnu.
Če bi Japonska napadla angleško Birmo trli Singapoore, je maršal Čangkajšek ponudil Angliji za obrambo teh področij eno svojih armad, ki bi iz južne Kiftajske prestregla japonski napad Čez Siam ali francosko in-dok mo, poroča iz angleških krogov United Press.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je podpisal odlok, ki določa obrambne pasove in prepovedane zračne predele okoli ameriških pomorskih postojank v Tihem in v Atlantskem morju. Ukrep bo začel veljati čez tri mesece. Potem se ne bo nobeno letalo in nobena ladja smel a približati tem predelom, poroča United Press,
Japonska vlada se je javno ponudila, da je pri: pravljena posredovati za mir v kateremkoli predelu sveta, torej tudi za mir med Nemčijo in Anglijo. Za zdaj pa ni nobenega znamenja, da bi katera od teh vojskujočih se držav mislila Japonce za tako uslugo prositi, so zvedeli včeraj tuji časnikarji v nemškem zunanjem ministrstvu.
Edino narodnosocialistična Nemčija je ubrala pot, ki drži k pravi svobodi ter oprošča človeka od snovi in zlata. Evropa, ki jo Nemčija vodi, je danes na zmagoviti poti. Nemčija hoče zagotoviti vsem narodom pravo svobodo, katere najboljše znamenje je socialni napredek. Zato so trditve ameriških senatorjev, da se Nemčija bori proti svobodi in želi podjarmiti svet, neokusna obrekovanja, piše berlinski dnevnik »Nachtausgabo«.
oii 3i 2
>SL
dne 19. februarja 1941.
Štev. 41.
obiln-
POSLOVNE PROSI oddamo v novi palači v L - IV. nadstropju. Interesenti naj ^ se zplasijo v pisarni trqovine med 9-10 in 16-17 uro £	roi		— RE bi
11	1 U B L ]	1 A N A
Kolezija - moderno ljubljansko ljudsko kopališče
640 omaric, 10.000 m3 igrišč, tekmovalni bazen, tribuna za 2500 ljudi
Delavci, ki jih je odbor za zimsko pomoč zbral zlasti med brezposelnimi družinskimi očeti, že vso zimo kopljejo bazen za veliko novo ljudsko kopališče v Koleziji, ki bo popolnoma urejeno veljalo gotovo nad 2.5 milijona dm. Namesto stare trhle Kolezije bo dobil južni del mesta sodobno urjeno kopališče z igrišči na zemljišču, ki meri nad 10.000 kvedr. metrov. Ob Gunduličev ulici bo kopališče dolgo 180 metrov, ob Hajdrihovi pa 75 metrov. Imelo bo tri bazene in sicer za plavače 50 metrov dolg in 20 metrov širok veliki bazen, za neplavače 20 metrov dolg in 15 metrov širok bazen, za najmanjši drobiž pa še posebej 40 kvadr. metrov obsegajoči bazen, kjer bo po mili volji lahko čofali po vodi in bredli ter ta bazen zato imenujemo brodišče.
V	glavnem kopališčnem poslopju bo 42 družinskih kabin ter 360 omaric za moške in 280 omaric za ženske, poleg teh pa posebni prostori za športnike in ločeni prostori za Športnice, prostori za nadzorstvo kopališča in za kopališčno osebje ter za blagajno, okrepčevalnico s kuhinjo za čaj in druge tople pijače, brivnica, prostori s prhami, prostorna stranišča ter v prvem nad-
stropju tudi stanovanje za upravnika kopališča. Tribuna bo amfiteatraina s štirimi terasami, kjer bo prostora za 2500 gledalcev. Za sončenje bodo okrog glavnega bazena ležišča, kjer bo dosti prostora za vse kopalce, ki ne bodo v vodi ali na igriščih. Športnikom bo na razpolago veliko te-kališče, prostor za košarko in prostor za odbojko, prostor za skok v višino in prostor za tenis, za otroke pa z vsemi pripravami urejeno prostorno igrišče, na drugi strani Gradaščice bodo pa odrasli imeli tudi dvoje balinišč, kolesarji pa pred glavnim vhodom v Gunduličevi ulici pokrit prostor za kolesa.
Težaška, zidarska, železobetonska, umetno kamnoseška in tesarska dela za novo kopališče sože razpisana in upamo, da bodo pri licitaciji 5. marca gotovo že tudi oddana. Če izredne razmere dandašnjega časa del ne bodo preveč zavlačevale, se bomo jeseni že lahko kopali v prerojeni Koleziji in uživali sonce in čisti zrak na zn res sodobno urejenih igriščih. Tako bo spet južni del našega mesta dobil veliko in vsemu prebivalstvu koristno privlačnost, Ljubljančani pa re spravo veliko ljudsko kopališče.
L|ublfana od včeraj do danes
Zaposlenost v decembru
Kakor kaže statistika OUZD za mesec december, je bilo pri uradu zavarovanih 100.525 članov, bolnikov je bilo v tem času 3077, kar znaša 3.06% vsega članstva. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala 34.55 din. Celotna dnevna zavarovana mezda pa je znašala 3 milijone 473.150 din, kar pomeni, da se je celotna zavarovana mezda povečala v mesecu decembru za 979.839 din.
Hud mraz, ki jo pritisnil v drugi polovici meseca decembra lani, je nekatere obrate, n. pr. stavbarstvo, javna dela in slično popolnoma ustavil. Zaradi tega je padlo tudi število zavarovanih delavcev za 7853. Kljub padcu aktivnih članov pa se je stalež bolnikov povečal v istem času za 413, to je na 8077. Zaradi tega se je dvignil tudi odstotek bolnikov od 2.46% na 3.06%. To jo takšna višina, ki ograža bilančno ravnotežje med dohodki in izdatki OUZD-a.
Zaradi nove uvedbe lestvice mezdnih razredov, se je povprečna dnevna zavarovalna mezda dvignila napram istemu mesecu predhodnje-ga leta za 9.38 din, to je čez 37%, in sicer od 25.17 na 34.55 din.
Podatki za krušne nakaznice za marec
Banovinski prehranjevalni zavod objavlja: Vkljub temu, da so bili pozvani občinski in mestni preskrbovalni uradi z našo okrožnico od 5. februarja, da najkasneje do 15. februarja sporoče Prevodu točno število potrebnih nakaznic za mesec marec, se je na ta poziv do 19. februarja odzvala komaj polovica vseh občim.
Prevod poziva s tem zadnjikrat vse one preskrbovalne urade, ki tega do sedaj niso storili, da najkasneje v dveh dneh nujno pošljejo zahtevane podatke. Občinam, od katenh Prevod do 21. L m. ne bo prejel teh podatkov, nakaznic za marec sploh ne bo poslal, a prav tako te občine ne bodo dobile niti moke. Razen tega bo Prevod objavil v časopisju imena vseh onih preskrbovalnih uradov, kateri tega poziva ne bodo vpoštevali.
Gasparijev« umetnine vzbujajo pozornost
Kdor ljubi lepoto ter isto išče v likovnih umetninah, ee dane« ne more pritoževati, da mora le-to pogrešati. Tudi tega ne more nihče trditi, da co naši upodabljajoči umetniki neproduktivni, saj se umetnostne razstave v naših talonih in paviljonih vrstijo druga za drugo. Ni še zaključena Klemenčičeva jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu,
že imamo na novo priliko občudovati nove umetnine našega priznanega in priljubljenega slikarja Maksima Gasparija.
Akad. slikar M. Gaspari je zbral štirinajst novejših svojih del ter jih deloma izvesil v razstavnih oknih umetnostnega »Salona Kos« v prehodu nebotičnika. Da sa bo bb Gasparijevih umetninah vsakdo navduševal, ni dvomiti, saj je sleherno njegovo delo pesem, visoka pesem, ki opeva slovensko zemljo, mami slovenski dom, ljubkega slovenskega dekleta, našega očanca, ki opeva naše šege in navade... In taka pesem je bila, je in bo ostala večno lepa. Zato naj nihče ne zamudi prilike ogledati si njegov »Medji dol« — motiv s Koroške (prijetna koroška domačija te že od daleč pozdravlja) — njegovo olja »Steljo« — v močnem vetru vozi kmetič praprot domov, alt pa »Marija z Jezusom«, ki jo Gaspari podaja v narodni noši, sedečo ob gozdnem paTobku, nedaleč poljskega znamenja in pa prijetne glavice: »Dekle e lipovo vejico« (podano v dveh varijantah), »Dekle z nageljem«, »Dekle s pečo« itd.
Gasparijeva dela bodo razstavljena do vključno 23. t. m. pa ogled prav toplo priporočamo.
Zmikavti na delu
Številnejše so spet postale tatvine koles, ki tudi kljub ostri zimi niso ponehale. Sedaj, ko se je vreme izboljšalo, so postali tudi tatovi bolj delavnL To se vidi tudi iz priJay o ukradenih kolesih, ki jih prihaja na policijo iz dneva v dan več. Štefan Drobež je prijavil, da mu je nekdo odpeljal izpred Goršičeve gostilne črno pleskano kolo znamke »Traber« in vredno 1000 din. — Izpred kina Matice je nekdo odpeljal mehaniku Ivanu Korbarju moško kolo znamke »Champion«. Kolo je bilo vredno okrog 900 din. — Ob kolo je bil tudi inž. Viktor Pirkmayer. Tat mu ga je odpeljal izpred vile na Vrtači. Vredno je bilo 1000 din. — 1000 din vredno moško kolo je zmanjkalo tudi Vinku Gašperšiču. — Perhavcu Rudolfu so ukradli iz vlakovne sprejemnice na glavnem kolodvoru kolo, vredno 1000 din. — Prijatelj koles je izmaknil tudi kolo Ivanu Jančiču, ko se je le-ta malce pomudil v gostilni »Pri kamniti mizic v Šiški .Kolo je bilo znamke »Styriac in vredno jurja. — Pred tatovi kaže, da bo treba kolesa temeljito zaklepati ali pa stati kar zraven njega, sicer nisi nikjer brez skrbi, da ga še dobiš, ko se vrneš od opravka.
Nesreče
Na 50-letnega hlapca Franca Mahniča, ki je služil v Borovnici, se je prevrnila z voza truga gramoza in ga pokopala pod seboj. Pri tem je Mahnič dobil hude notranje poškodbe ki si zlomil tudi desnico. — V bolnišnico se je moralo zateči tudi nekaj oklaocev, ki so si jih izposodili kmečki fantje. Sil-
Cigansko naselje porušili do tal
Djakovo, 19. febr. j. V vasi Velika Kopanica pri Djakovu so . kmetje pred dvema dnevoma korenito opravili s cigani, ki so bili v vasi naseljeni že 50 let. Ponoči so 6e vsi kmetje dvignili, se oborožili in odšli c orodjem pred cigansko naselje. Pognali so iz hiš V6e cigane, nato pa v nekaj urah porušili vse hiše in jih dobesedno zravnali z zemljo. Cigani so se ponavadi preživljali s prosjačenjem, zraven so seveda tudi kradli. V vasi Velika Kopanica so bile tatvine na dnevnem redu. Kmetje so imeli velike preglavice zaradi tega. Oblasti so večkrat cigane trdo prijele, toda kot izkušenim goljufom in tatovom 60 težko kaj dokazale. Zato so kmetje sami sklenili narediti red. Vse ciganske hiše so podrli, enemu staremu ciganu, ki je živel pošteno, so io pustili. Oblastem so kmetje izjavili, da 60 pripravljeni poravnati vso škodo, ne bodo pa nič več dopustili, da bi 6e cigani med nje ponovno naselili. Na vsak način hočejo, da 6e poberejo iz vasi in se Pomladno sonce nam bo prineslo veliki nemški ne prikažejo nikdar več.
Drobne
Zagreb, 19. febr. j. Snoči se je vrnil iz Rima zagrebški nadškof dr. Stepinec. Dr. Stepinec je bil v Rimu 6prejet pri sv. očetu in je sprožil vprašanje proglasitve za 6vetnika bi. Nikola Taveliča.
Zagreb, 19. febr. j. Včeraj je umrl zagrebški kanonik in kulturni delavec Slovenec Janko Barle v starosti 72 let. Kanonik Janko Barle je bil 6in učitelja in je prišel v Zagreb v zadnja dva gimnazijska razreda. Kot duhovnik je ostal v zagrebški nadškofiji io je deloval v več farah. Že tedaj se je izkazal kot vesten zbiralec narodnega blaga in je napisal več razprav in člankov v slovenske znanstvene revije. Posebno ljubezen je posvetil cerkveni glasbi in je bil dolga desetletja urednik lista »Sv. Cecilija«. Razen tega se je kot zagrebški kanonik posvetil proučevanju cerkvene zgodovine Zagreba. Zaradi svojega obsežnega in temeljitega dela je postal tudi član zagrebške znanstvene Akademije.
Zagorje
Ravnateljstvo meščansko šole objavlja, da bo v soboto 22. t. m. zvečer ob 8 pripravilo pod okriljem Pomladka Rdečega križa v dvorani Zadružnega doma v Zagorju posebno prireditev. Čisti dobiček te prireditve je namenjen v korist šolske kuhinje, kjer prejema dnevno 62 učencev odnosno učenk mlečno južino. K tel dobrodelni prireditvi vabimo vse socialno čuteče občinstvo.
Prehranjevalni urad v Zagorju je naročil dva vagona krompirja. Krompir bo prvovrsten ter zato uporaben tudi za seme.
Plavamo — po zagorskih cestah namreč. — Razumemo, da v zimskem času ceste ne morejo biti take kot n. pr. v kaki drugi letni dobi. Vsekakor pa je zanikrno6t, da je nova cesta v blatu kot ga že zlepa ne pomnimo. Do gležnjev in še više ti sega, a ni nikogar, ki bi ga posnel. Gramoz, ki bi bil moral že jeseni na cesto, se utaplja v blatu neizrabljen. Gorje njemu,, ki nima prvovrstnega obuvala, a tudi tistemu, ki ga dohiti sredi ceste avtobus. Prosimo merodajne či-nitelje, da se že vendar zganejo, saj Zagorje, mislimo, že toliko prispeva v cestni odbor, da sme pričakovati nekoliko več uvidevnosti.
vestra Pančurja, 16-letnega pos. sina, so tudi na-mahali domači fantje pred neko gostilno. Med pretepom ga je nekdo izmed fantov sunil tudi z nožem v pTsa in desno stegno. — V neki gostilni v Viž-marjih pa so se sprli tudi že starejši pivci. Beseda je dala besedo in nazadnje je govorila pravica pesti. Nastal je pretep, med katerim je nekdo 6unil 50-letnega mehanika Jakoba Burgerja s čevljem v levo nogo in mu jo poškodoval. — V bolnišnici »e je zatekel včeTaj tudi Jože Kupelet, ki je bil po obrazu ve« krvav. Nekdo ga je napadel in mu razrezal obraz. — Posestnika Japlja Miho je povozil voz in mu je pri tem kolo voza zlomilo nogo. — Francka Orehek je menda pretrdo zaspala na topli peči. Kar naenkrat se je znašla na tleh. Padla je s peči. Pri padcu si je zlomila desnico v ramenu. —-Posestnikov sin Ciril Bogataj, doma iz Češenj pri Železnikih, je imel doma opravka pri slamoreznici. Ni bil pri delu dovolj previden in mu je slamoreznica močno poškodovalo dva prsta na levi roki. — Mizarski pomočnik Al. Židan je imel smolo s strašilno pištolo. Naboj mu je poškodoval roko. Kaže, da bo odnesel spomin, kdaj se je igral z neigračo.
Obvestila ljubljanskega prehranjevalnega urada
Na dodatne krušne karte za bolnike bodo na sladkorni bolezni bolni lahko namesto bele moke dobili tudi Grahamov kruh ali moko, ker jim bela krušna moka škoduje. Ker je pa Grahamov kruh kot specialiteta precej drag, saj ga nekateri smatrajo za luksuzno pecivo, moramo gospodinje poučiti, kako lahko same_ zamesijo in spečejo tak kruh, ki ga smejo jest1 diabetiki ali bolni na sladkorni bolezni, posebno zdrav je pa za ljudi, ki bolehajo na slabi prebavi. Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke. Če daste v mlin 100 kg pšenice, dobite za Grahamov kruh 85 kg moke. Torej Grahamov kruh je pečen iz pšenične moke, ki je v njej še nrav mnogo otrobov. Prav dober in zdrav kruh pa lahko spečete tudi, če vzamete 1 k? sedaj predpisane pšenične krušne moke in 1 kg ržene moke ter zmesi primešate še 50 dkg ah nekoliko več otrobov. Iz te mešanice boste dobili 3 kg težko štruco prav dobrega in okusnega kruha, ki se dolgo drži ter je zdravju h* prebavi zelo koristen. Kdor je slaboten ali bo; lehen, naj torej je ta kruh, kakršnega je nas kmet, pa bo zdrav in krepak ter imel vedno dober apetit, njegovi otroci pa rdeča lica.
Nadomestek za pravi poper smo dobili tudi v Ljubljano in ga dobimo že povsod. Ker je pravi poper zaradi težkega prevoza po morju silno drag, je prodaja zdravju neškodljivega poprovega nadomestka dovoljena, vendar p® mora biti ta umetni poper natanko in jasno označen za nadomestek. Seveda pa mora biti nadomestek tudi vsaj polovico cenejši od dragega pravega popra. Trgovec, ki bi poprov nadomestek prodajaj za pravi poper, bi bil seveda prav strogo kaznovan ter bi ga oškodovani kupci gotovo takoj prijavili mestnemu tržnemu uradu ali pa upravi državne policije.
Neprijetnosti zaradi zamenjavanja forintov in dinarjev
Celje, 18. februarja.
Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo včeraj prav zanimivo zadevo z dežele. Balon AvgUS1 in Jožefa z Bizeljskega sta kupila od 'posestnika Zaviška Antona 3 parcele. Kupčija je bila skle; njena v kleti pri dobri vinski kapljici. Balonovi so se z Zaviškom pogovorili, da pojdejo skupaj čez nekaj dni k notarju v Brežice, kjer bi podpisali kupno pogodbo. Nekaj dni nato so se oglasili pri notarju dr. Lesarju v Brežicah. Ker pa ga ni bilo doma, je vzel zaradi informacij podatke le njegov uradnik. Balonovi in Zavišek pa so se spet dogovorili, da se zglasijo ponovno pri notarju, ko bodo že dobili dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice. Do kupne pogodbe pri notarju pa ni prišlo. Zavišek je nenadoma zbolel in umrl. Univerzalna njegova dedinja je postala Zaviškova žena, ki pa ni živela skupno s svojim možem ter zato ni vedela za kupčijo. Na zapuščinski razpravi so ji predložili, da je njen mož prodal 3 parcele Balonovim. Balonova sta trdila, da sta se pogodila ustmeno za 15.000 din ter plačala že tisočak, dočim so druge priče izjavljale, da je pokojnik govoril z njimi o prodanih parcelah za 30.000 din. Zadeva je .prišla pred sodišče. Balonova sta bila obtožena, da sta hotela goljufati.
Sodišče pa je vso zadevo pojasnilo. Priče so namreč izjavile, da ne vedo, ali je mislil pokojni Zavišek na 30.000 forintov ali dinarjev. Med tem časom je umrl tudi Balon in kot obtoženka je stala pred sodniki le Balonova žena. Sodišče ni imelo podlage za obsodbo in je Balonovo oprostilo.
Frankolovo pri Celju
»Slovenski dom« dobite vsak dan že ob pol 6 popoldne v Gospodarski sadrugi na Frankolovem.
Naročite in kupujte ta naš najboljši popoldnev-nik, ki vas obvešča o vseh številnih dogodkih, ki se odigravajo v današnjem času jx> širnem svetu in vas vedri s prekrasnimi romani in drugimi zanimivimi članki 1
SELD0R TRAČEs
KORAKI V NOČI
Roman » »likam/
»Kaj vam je?« j« začudeno vprašal. •Zdi se, da vzbuja moja prisotnost valiko pozornosti«
Gospodar ce je odkašljal. »Kot ae mi vidi, ate pravkar prišli v Plathl«
»Zakaj me to vprašate?« je začudeno rekel Darek in se namršil.
»Samo zato, kar gotovo niste slišali za poslednje novice, gospod Darek!« Mladenič naglo odloži svojo pijačo. »Želel bi, da mi objasnite, kaj ae dogajal« je rekel z odsekanim glasom. »Menda za božjo voljo ni zopet.., menda ni bil zopet kak umor?«
Gospodar je nekam svečano prikimal. »Ubit je bil g. Prince... Ubili eo ga dane« popoldne,,. S težkim razpelom, dragi goepodl« t
Vsi pogledi so bili uprti na mladega Da reka. Mladenič se ni veliko zmenil za goete, le z izbuljenimi očmi je gledal pripovedovalca.
»Moj Bogi« je tiho zastokal »Prince! Ubiti«
»Z nekim razpelom, gospod,« je ponovil gospodar. »Našli to ga danes z razbito lobanjo v hiši vašega pokojnega 6trica. Vsi pravijo, da je to zopet Cashdonovo delo. Poboja je prosila za okrepitve in vse mesto bo nocoj temeljito preiskano.«
Darek Ricardo je težko dihal. Nato je zagrabil svojo čašo in na dušek izpil.
»Moram oditi,« j« rekel c drhtečim glasom. »Moram «e še z nekom sestati, mreden bo noč. Jutri te moram vrnili v London.«
Odšel je z negotovimi koraki, oči gostov pa so ga spremljale. Gla« bojazljivca, za kakršnega so ga imeli vaščani, se je še povečal pri dobrodušnih stanovalcih Platha.
Hi Up je prišel do stanovanja polkovnika Datmarja, med potjo pa je od časa do časa pogledal čez ramo. Nestrpno je čakal pred glavnimi vrati, dokler mu jih ni prišla odpret služkinja. Za seboj je skrbno zaprl vrata in jo zaprosil, da ga prijavi mias Datmar.
»Gospod, grem gledat, če je doma ...« »Recite ji, da moram na V6ak način govoriti z njo. Zelo je važno ...«
Utihnil je, ker so se pravkar odprla vrata iz s iIona in med njimi 6e je pojavila mias Marie. Lice mlade deklice je bilo bledo. Videlo se ji je, da utrujena, oči pa so se ji kljub temu ostro svetile.
»Kaj hočete, (?. Darek?«
On ji prihiti nasproti in jo orisili, da «e vrne z njim v salon.
»Moral sem se sestati z vami, miss Marie! Moral sem zaradi te strašne novicel Siromak Prince! Vi ne smete niti sekunde ostati tu, v tem prokletem mestu ...«
V	svoji zmedenosti jo je zagrabil ea roke, ter se je morala prav boriti, da se mu je iztrgala.
»Pustite me, g. Darek! Ste neumni?«
»Neumen... jaz? Neumni so vsi oni, ki tu žive! Marie, draga moja, vi vesti, da vas ljubim ...«
Marie prezirljivo dvigne glavo.
»Dovolj je tega, g. Darek!«
»Marie, ne bodite tako prezirljivi! Ce bi le vedeli, koliko mi pomenite, bi se me usmilili! Vi bi mi pomagalil«
»Vam ni potrebna nobena pomoč! Bežite!«
Prestopil se je ter postal ves beden in ubog.
»Za božjo voljo, ali ne razumete, da
vas imam rad, in mi je do vaše varnosti več kot ea vse na svetu?«
»Razen do vaše lastne varnosti! Mislim, da je ta bojazen na prvem mestu, ako se ne varam!«
Te poslednje besede so ga preplašile, vendar je nadaljeval e nekim užaljenim kesom.
»Krivični ste proti meni, miss Marie! Če me ne ljubite, vsaj ne pozabite, da vas jaz ljubim! Ponudim vam lahko tako brezskrbno in razkošno življenje, katerega bi ee gotovo polakomila vsaka mlada deklica Jaz sem sedaj bogat — zelo bogat — ali razumete? Lahko vas iztrgam iz te okolice .... Odpotovala bi nekam zelo daleč ... v tujino, če želite ... Skupaj bi živela novo življenje ...«
Marie Datmar je pristopila k vratom in jih naglo odprla.
»Prosim va«, odidite!« mu je ikazala z mirnim glasom.
»Nočem oditi, dokler ne dobim zadovoljivega odgovoral Dajte mi vsaj malo upanja .. Za božjo voljo, vi me morate ljubiti!...«
Stopil je proti njej s skoraj pretečim obrazom
»Ali še mislite, da ljubite Deckyja Cashdona, Marie? To se pravi jetnika in morilca!«
Mlada deklica je še bolj prebledela.
»Kako st le dovoljujete...« je zašepetala. Ali te besede je jedva izgovorila.
Darek se je jedko zasmejal.
»Pred obsodbo Deckyja Cashdona mi niste posvetili niti najmanje pozornosti, kot da me nil Če bi bil poleg vas, mi ne bi privoščili nrti pogleda! Ali sedaj, ko je on izvršil že drugi zločin, se vaše vedenje do mene tudi še ni nič spremenilo. Toda, saj se ne morete poročiti g človekom, ki ga čakajo vislice, čeprav ga še vedno ljubite!«
Nadaljeval je s tišjim glasom ter se mu je videlo, kako se je trud«, da bi efi umiril.
»Bodite pametna, mi«6 Marie! Odšel bom, ker vera, da sem ae nedostojno vedel, kot kak neodtcsanec in vas užalil-Drugič bom mirnejši... a sedaj sem bil pod dojmom tega strašnega umora. Zelo me je strah ... da se vam ne bi kaj dogodilo ...«
Mlada deklica je nepremično stala * prezirljivim izrazom.
»Zakaj bi se mi moglo kaj zgoditi''
»Zato, ker je Cashdon norec! To morate razumeli...«
»AH on ni vedno bojazljivec,« je rekla Marie.	.
Te besede «o zadele Dareka Ricaroa v živo.	,	...
(Dalje sledi)-