PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovimi Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. St. 48 (5731) TRST, sreda 26. februarja 1964 BRITANSKI ZUNANJI MINISTER V ŽENEVI Buder predlaga ustanovitev policijske sile Združenih narodov Obrazložil je program šestih točk, «ki naj postavi na bolj konstruktivno pot razorožitvena pogajanja» - Poudaril je, da je treba takoj začeti praktična pogajanja - Carapkin je izjavil, da program zasluži skrbno proučitev, policijsko silo pa je že predlagala SZ ŽENEVA, 25. — Britanski zunanji minister Richard Butler Je obrazložil na današnji seji razorožitvene konference program šestih točk, «ki naj bi postavil na bolj konstruktivno pot razorožitvena pogajanja, ki trajajo že dve leti v Ženevi». Butler je v svojem uvodu izjavil, da namerava britanska vlada prispevati predvsem k izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Naštel je šest točk, ki jih je označil za poglavitne, in o katerih bi se morala konferenca sporazumeti, ker je po njegovem mnenju to edini pogoj za napredovanje pri pogajanjih: 1. Sporazum za nadzorstvene postaje na področjih, ki so pod vplivom NATO in varšavskega pakta. Pojasniti je treba številne tehnične podrobnosti, preden bo mogoč soorazum na tem sektorju. Zahodne države se posvetujejo, da konkretizirajo nekatere predloge, ki jih bodo'morda v kratkem predložili konferenci. 2. Pogodba za popolno prepoved jedrskih poskusov; potreben je sistem, ki naj predvideva minimalno število inšpekcij. 3. Sporazum za prepoved širjenja jedrskega orožja. S tem v zvezi je Butler izjavil, da so danes sredstva, ki omogočijo praktično izvedbo tega ukrepa. V načrtu za ustanovitev vsestranske sile ni po trditvah Butlerja, nič takega, kar bi nasprotovalo načelu in obstoju sporazuma, ki bi prepovedoval širjenje jedrskega orožja. .4. Sprememba atomskega materiala v miroljubno uoorabo. To bi Utegnil biti važen korak na poti prepovedi širjenja jedrskega orožja. Zato je treba upoštevati nove predloge ameriške vlade, naj bi ledrske velesile podredile nadzorstvu svojo dejavnost na jedrskem sektorju v miroljubne namene. 5. Ustavitev proizvodnje sredstev za prevažanje jedrskega orožja- Butler je izjav.U, ^dn so novi ameriški predlogi s tem v zvezi sprejemljivi. 6. Fizično uničenje dela orožja, Britanska vlada je mnenja, da je Potrebno uničiti ne samo zastarele bombnike, temveč tudi druge vrste orožja, kakor so vozila za Prevažanje jedrskega orožja, tanit1 itd. «Po prvem koraku, je moč upati, da bi temu sledilo uničenje najvažnejših sredstev. Britanska vlada je pripravljena prispevati v mejah možnosti k izvedbi tega ukreoa.« Zatem je Butler analiziral nekatere probleme, ki bi po njegovem mnenju mogli vplivati na pogajanja za splošno in popolno razocp-zitev. Predvsem je govoril o sovjetskem predlogu za določitev «a-tomskega dežnika#, t. j. naj bi Sovjetska zveza in ZDA ohranile določene jedrsko silo do zaključka tretje faze razorožitve. Butler je ■rjavil, da sovjetski predlog ni realističen in da je treba v njem Videti ((propagandni manever in ne Prispevek k ženevskim pogajanjem«. Nato je Butler izjavil, da bi ne-"e vrste ((atomski dežnik« bij potreben v zadnji fazi razorožitve, 'h je dodal, da je zaradi tega potrebno skrbno proučiti, kakšna naj bo oblika tega »dežnika«, in kakš-rja sredstva so potrebna za izvedbo takega sistema jedrske razorožitve. Zaradi tega so zahodne dr-rave zahtevale od sovjetske delegacije večja pojasnila. Dalje je izjavil, da odgovornost za razorožitev ne pade samo na velike države, temveč tudi na majhne. Butler je predlagal nekatere nove ukrepe, «ki naj bi usmerili konferenco na res konkretno in pozitivno delo«. Gre predvsem za u-stanovitev. mednarodne policijske “ile. Glede tega je Butler izjavil: *Pri postavitvi tega predloga so bas vodila tri načela: 1. Kolektiv-ba odgovornost vseh članov odboje do Združenih narodov. 2. Potrebno je podpirati gospodarstvo razvijajočih se dežel. 3. Najvažnej-e države (predvsem članice Varnostnega sveta) se morajo obve-ati, da prevzamejo svojo odgovornost pri vzdrževanju miru in 'bančne obveznosti v zvezi s to a>lo.» . Butler je omenil, da so številni "bbavni dogodki postavili v o-predje nujnost ustanovitve take 'e in določitve njenega jasnega '•■'ograma za prihodnost. Vendar spustil v podrobnosti, k' ii * drugih takojšnjih ukrepov, :'..bi jih morala konferenca sprejeti, je Butler naštel naslednje: 1. 1 „ bvne metode: Dotrebno bi bi-sil Preiti od načelne disku- rJj , Praktičnim pogajanjem o čarobnostih in po potrebi ustavni ožje delovne skupine. 2. biadzoritvo: Butler je predlagal, fn i?e, prouči možnost upoštevanja unkcionalnih metod nadzorstva ].atb®sto regionalnih metod verifi-lao ie’ kar se ie do sedaj pred- zalcljučku je Butler izjavil: te hoče, da bo delo, ki ga je v. b. erenca začela v 2enevi, dalo čfttivne rezultate, so potrebni ‘Poredni napori izven konferen-= **mo z izboljšanjem medna-oonih odnosov bo namrpč kon- predloga za ustanovitev mednarodne policijske sile, pa je Carapkin omenil, da že obstaja sovjetski načrt o ustanovitvi policijske sile, ki bi jo sestavljali avtonomni nacionalni kontingenti, ki bi jih dali na razpolago Združenim narodom. Na koncu je izjavil, da britanski program zasluži podrobno proučitev. Predstavnik ZAR je predlagal nov sestanek sopredsednikov konference, preden ameriški delegat Foster zapusti Ženevo. Pozval ju je, naj pripravita točen dnevni red, da se bo mogla konferenca rešiti iz začaranega kroga. Po njegovem mnenju je konferenca nakazala nujnost, naj bi pri diskusiji dali prednost naslednjim vprašanjem: 1. prepoved širienja jedrskega orožja: 2. prekinitev proizvodnje atomskega materiala; 3. skrčenje vojaških proračunov. Pred odhodom iz Ženeve v London je britanski zunanji minister Butler imel tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da je prišel v 2enevo «ker je hotel s svojim govorom ponoviti že postavljene predloge, predvsem pa predlagati nove metode dela«. Dalje je hotel ((opozoriti na potrebo znižanja a- iiluiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiimniniiiiitiriiiiiiiimmimiiiiiitiimiiiliiiifiiiifliiimiiiiimiiitiitl Pred obiskom Ben Bele v SFRJ A. Rankovič spustil v obrat prvi jugoslovanski elektronski računski stroj ferenca ha imela možnost bistveno BEOGRAD, 25. — V zvezi s prvim sestankom med predsednikom republike maršalom Titom in predsednikom Alžirije Ben Belo, do katerega bo prišlo 5. marca v Beogradu, z zadovoljstvom ugotavljajo, da prijateljstvo med obema državama izhaja iz časa narodnoosvobodilne borbe alžirskega ljudstva, ki se je še posebno okrepilo po utrditvi neodvisne ljudske republike Alžirije. V teh dneh, ko je Alžircem najbolj potrebna pomoč, je Jugoslavija poslala v Alžirijo kmetijske in dru-. ge strokovnjake, zdravnike, zdravila in sprejela na zdravljenje in rehabilitacijo številne ranjene alžirske borce. Danes je v Alžiriji okrog 240 jugoslovanskih strokovnjakov raznih strok. Jugoslovanski zdravstveni delavci vodijo središče za rehabilitacijo blizu glavnega mesta, klinično bolnišnico v glavnem mestu Alžirije in zdravstveno službo v departmaju Al As-nam. Ko je jeseni 1962 Ben Bela sprožil znano akcijo za-obdelavo zapuščenih posestev* je Jugoslavija poslala v Alžirijo 500 trak. torjev in skupino 23 inštruktorjev, ki so v petih mesecih usposobili 6Q0 mladih Alžircev traktoristov in 50 servisnih mehanikov. Po osvoboditvi v Alžiriji je Jugoslavija sprejela na specializacijo 240 alžirskih učencev in delavcev, organizirala seminarje in u-sposobila 3C0 mladih Alžircev za PTT službo, in seminar za 27 ravnateljev alžirskih industrijskih podjetij. Sporazum o tehničnem sodelovanju, ki je bil podpisan lani, predvideva, da Jugoslavija pošlje do konca leta 1964 v Alžirijo okrog 300 strokovnjakov raznih strok in da dodeli 85 štipendij za specializacijo Alžircev v Jugoslaviji. Ta sporazum ustvarja okvire za organizirano in sistematično sodelovanje med Jugoslavijo in Alžirijo na tehničnem področju. Podpredsednik republike Aleksander Rankovič je spustil danes v inštitutu »Mihajlo Pupin« v Beogradu v obrat prvi jugoslovanski elektronski računski stroj, ki je plod večletnega raziskovanja in dela sodelavcev inštituta. Uspeh inštituta dokazuje, da so jugoslovanski strokovnjaki sposobni projektirati po lastnih koncepcijah originalne elektronske ra. čunske stroje, kar odpira možnosti za razvoj lastne proizvodnje tudi najbolj kompliciranih meha-nografskih sredstev. Elektronski računski stroj bo služil za potrebe organov in službe zveznega izvršnega sveta. Po slovesnosti si je podpredsednik Rankovič z ostalimi visokimi gosti ogledal prostore inštituta, kjer so mu sodelavci pokazali nove naprave in stroje, ki so v končni fazi izdelave, med njimi tudi elektronski knjigovodski stroj in elektronsko avtomatsko centralo. Rankovič je čestital sodelavcem inštituta za uspeh in ugotovil, da je njihovo delo važna pobuda za nadaljnji razvoj elektronske industrije v Jugoslaviji, ter je poudaril potrebo še intenzivnejšega znanstveno-raziskovatnega dela In specializacije znanstvenih kadrov, da bi se zadovoljile vse potrebe razvoja jugoslovanske industrije v prihodnjih letih. Slikarja Slana in Bradic razstavljata v Rimu RIM, 25. — V Rimu sta odprti dve razstavi jugoslovanskih slikarjev, V galeriji sValentina Cesaret-ti* v Ul. Margutta je odprta razstava slovenskega slikarja Franca Slane, ki razstavlja 30 akvarelov in olj. Istočasno razstavlja v »Galeriji 63» svoja najnovejša platna beograjski slikar Kosta Bradič. Razstavi so obiskali številni italijanski slikarji, umetniki in kulturni delavci. Obe razstavi sta naleteli pri rimskem občinstvu na zelo pozitiven sprejem. Pakasa obsojen na en mesec zapora PARIZ, 25. — Pariško sodišče je obsodilo danes kongoškega polkovnika Pakaso na en mesec zapora, ker je ob prihodu v Francijo uporabljal ponarejen potni list. Kar se tiče zahteve kongoške vlade za njegovo ekstradicijo, pa še vedno čakajo dodatne informacije, ki so : n. t. z i____________ i a : stronomskih vojaških proračunov, ki bremenijo danes vse dežele sveta.« Minister je izjavil, da bi bilo znižanje vojaških proračunov zrželeno, ker bi s tem Dostali izvedljivi programi za miroljuben in socialen razvoj ter programi za pomoč manj razvitim deželam. Pripomnil je, da bi šlo .za prave investicijo za mir«. Zatem je odgovarjal na razna vprašanja in izjavil, da je izključen njegov sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v bližnji prihodnosti. Dodal pa je, da se bo morda sestal z Gromikom aprila ali najpozneje maja ko bodo sklicali konferenco o Kambodži. Londonska vlada je že poslala kamboški vladi načrt izjave o nevtralnosti Kambodže. Ce bo načrt sprejet, ne bo potrebna konferenca. Dalje, je Butler izjavil, dn je danes govoril s sovjetskim predstavnikom Carapkinom in mu *»■ brazložil britansko stališče do več-stranske jedrske sile NATO. Ponovil je, da Velika Britanija n> še sprejela nobene odločitve glede tega in da je tudi ne bo, dokler ne poteče nekaj mesecev Kar se tiče nadzorstva, je Butler izjavil, da je danes to lahko skrčeno, ker znanstveni napredek omogoča sedaj bolj kakor v pr* teklosti tak skrčen sistem nadzorstva. Kralju Pavlu gre na bolje ATENE, 25. — Prvikrat, od kar je bil operiran, je grški kralj Pavel danes vstal s postelje. Zdravniško sporočilo javlja, da se njegovo stanje boljša. Drugo zdravniško sporočilo javlja, da je kraljica Friderika, ki od nedelje boleha na pljučnici, preži vela mirno noč in da je njena temperatura skoraj normalna. RIM, 25. — Zvedelo se je, da bodo v kratkem znižali ceno nekaterih zdravil. Prvi seznam je mi nistrstvo za zdravstvo poslalo te dni 'medministrskemu odboru za cene. BOSTON, 25. — V bostonski kliniki . «Beth Israel« je umrla ame-i riška pisateljica Orače Metalious, ki je napisala roman «Grešniki v Peyton Plače«, ki so ga v zadnjih letih prevedli na več jezikov. Pisateljica je imela 39 let. Poročena je bila trikrat, in sider dvakrat istim možem, od katerega se Josef Klaus bo sestavil avstrijsko vlado DUNAJ, 25. — Kancler Gorbach je danes obiskal predsedniška republike Schaerfa in mu sporočil svojo ostavko. Se pirej so bila številna posvetovanja med predstavniki obeh strank, da se sporazumejo o preosnovi vlade. Kaiko-r je znano, je ljudska stranka določila za Goirbachovega naslednika Josefa Klausa. Predsednik republike je sprejel na znanje Gorbachovo ostavko, izjavil pa je, da se ne strinja s tezo Gorbacha, da pomeni njegova ostavka tudi ostavko celotne vlade. Kakor je znano so socialisti mnenja, da Gorbachova ostavka nikakor ne pomeni avtomatično ostavko vseh ministrov in vseh podtajnikov, še manj pa socialističnih. Kmalu zatem je predsednik republike spre jel predsednika ljudske stranke Klausa, kateremu je dal nalogo, naj začne pogajanja za sestavo nove vlade, katere podlaga bo moral biti delovni sporazum med ljudsko in socialistično stranko in vladna izjava od 3. aprila 1963. Sele ko bo dosežen popoln sporazum, bodo socialistični ministri in podtajniki uradno privolili v ostavko, in Klaus bo mogel v kratkem času sporočiti predsedniku republike seznam novih ministrov. 58 oseb zgubilo življenje pri letalski nesreči v ZDA Letalo je eksplodiralo In padlo v jezero ■ Sedem vojakov mrtvih pri cestni nesreči pri Eboliju, 19 vojakov mrtvih v Indiji zaradi eksplozije NEW ORLEANS, 25. — Davi se je dogodila v bližani New Orleansa huda letalska nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 58 ljudi. Letalo «DC-8», ki je pripadalo ameriški družbi «Ea-stem Airlines«, v katerem je bilo 51 potnikov in sedem članov posadke, je strmoglavilo v jezero Pontchartrain v bližini New Orleansa. (To ime je jezeru dal leta 1699 neki francoski razisko- valec na čast grofu Pontchar-trainu, ki je bil minister za mornarico kralja Ludvika XIV.) Gre za obsežno jezero, ki je globoko povprečno pet metrov in ki ga obkroža močvirje. Razteza se V dolžino 45 kilometrov. Letalo je zapustilo Meksiko in j« bilo namenjeno v New Yoork s pristankom v New Orleansu, A-tlanti in Washimgtonu. Nesreča se je do-go-dila osem ali devet minut po odhodu letala iz New Orleansa, ko je bilo v višini 5000 me-trov. Ni bilo vetra, in vidljivost je bila do-bra kljub rahlemu dežju. Pilot ni poročal o kaki okvari: pri pregledu pred odhodom le. tala so našli vse v redu. Ostanke letala so našli raztresene daleč naokoli, kar pomeni, da je letalo eksplodiralo v zraku, ali ko je padlo v vodo. Posebne skupine so že začele iskati trupla ponesrečencev, prtljago, dokumente in ostanke letala. SALERNO, 25. — Pri cestni nesreči, ki se je dogodila nocoj v kraju Saggirana v bližini Salerna na cesti, ka pelje v Eboli, je zgubilo življenje sedem vojakov. Vojaško vozilo, na katerem je bilo devet vojakov, se je vračalo z manevrov po cesti proti Eboliju. Na mostu nad prepadom, kjer teče v globini reka Tenza, in ki je globok 100 metrov, se je verjetno zaradi okvare vozilo nenadoma nagnilo in zadelo ob stranski zid na mostu. V tem trenutku je eden od vojakov skočil z vozila in se rešil. Vozilo je porušilo zid in strmoglavilo v globok prepad, kjer je malo vode. Sedem iiiiiiiiiu»iiinnuuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiii(iiimiiiimiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimi'iii"ii"i'i(ii> OBČNI ZBOR ZVEZE INDUSTRIJCEV V RIMU Cicogna: «Povišanje prejemkov je zatrdno glavni vzrok inflacije» Predsednik Canlindustrie odklanja načrtovanje in skrajšanje delovnega urnika, ja pa za (previdno » spremembo gibljive lestvice - Odgovor ministra Medicija ■ Senat odobril reformo državnega proračuna RIM, 25. — Na občnem zboru konfederacije italijanskih in-dustrijcev, ki se je začel danes v palači EUR v Rimu, je njen predsednik dr. Furio Cicogna polemiziral v svojem poročilu z zagovorniki politike leve,ga centra in v tej polemiki u-porabljal argumente, ki jih poznamo iz ofenzive, ki jo proti tej politiki vodi liberalna stranka in njen voditelj Malagodi. Cicogna je trdil, da je bilo po- višanje prejemkov vseh kategorij delavcev »zatrdno glavni vzrok inflacije in neravnotežij, ki so se pojavila m zaostrila«. Confindustria — je dodal njen predsednik -t ni nikoli nasprotovala povečanju potrošnje, vendar pa da Je pri pogajanjih s sindikati vedno pazila, da ne bi prekoračili meja, «onstran katerih je inflacija neizbežna«. Povečanje prejemkov na vseh sektorjih je v zadnjih desetletjih prekoračilo (-možnosti povečanja produktivnosti sistema«, in tako so se pokazali negativni učinki, «ki smo jih predvideli«. Kljub temu pa «nismo zahtevali blokiranja mezd«; treba pa je pripomniti, da se ((kupna moč prejemkov brani, predvsem v položaju, kakršen Je sedanji, pri sindikalnih pogajanjih«. Sindikati ne postavljajo le zahtev po »pre- iih zahtevali od kongoški oblasti. 1 je nedavno zopet ločila. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiinfiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiilimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii U Tant: Brez odobritve Varnostnega sveta ne bom poslal na Ciper oborožene sile Posredovanje nestalnih članov Varnostnega sveta - . Makarlosov protest angleški vladi • Ciprski predsednik odredil okrepitev policije ■ Kučuk še dalje hujska NEW YORK, 25. — Varnostni svet OZN Je nocoj nadaljeval razpravo o Cipru ob navzočnosti ciprskega zunanjega ministra ter predstavnikov Grčije in Turčije. Prvi govornik je bil glavni iPfedovati.« ,fa Butlerjein ! Predstavnik Cavaiietti, c»1(- Predstavnik Foster in i Ruti3 ■ Predstavnik, ki so podp Dre« PeVe predloge. Sovjets^. Lfastavnik pa je kritiziral nekaki/® Butlerjeve predloge. Kar se p.,® opazovalnih postaj na ozem-jiu' “i je pod nadzorstvom NATO iziav^ia» ega Pakt3- ie Carapkin ta »a Je za Sovjetsko zvezo šadeva tesno povezana z vprašanjem obeh Kar Se tiče Predsednik avstrijske ljudske (de-mokristJanške) stranke Josef Klaus, ki je začel pogajanja za sestavo nove vlade po ostavki kanclerja Gorbacha tajnik OZN U Tant, ki je izjavil: «Med mojim posvetovanjem s strankami, ki so vmešane v ciprski spor, se je napredovalo, toda ostajajo še temeljna nesoglasja, in upam, da bo Varnostni svet mogel najti praktična in pametna sredstva, da se rešimo iz slepe ulice.« U Tant je dodal, da je treba izključiti možnost, da bi tajnik OZN poslal na Ciper oboroženo silo za vzdrževanje reda brez privolitve Varnostnega sveta. Dodal je, da je dobil spodbudne predloge od prizadetih strank, katere je pozval na zmernost. Izrekel je prepričanje, da vsi prizadeti iskreno želijo miroljubno rešitev. Sinoči je predsednik Varnostnega sveta, brazilski delegat Bernar,. dea zaprosil šest nestalnih članov Varnostnega sveta (Brazilija, Bolivija, CSSR, Slonokoščena obala, Maroko in Norveška) naj iščejo rešitev ciprske krize. Sestali so se že sinoči in se posvetovali več ur. Sporazumeli so se, da bodo zastavili ves svoj vpliv pri ciprski, britanski, turški in grški vladi* Ciprski list «Eleftheria» piše, da je nadškof Makarios izročil v zadnjih 48 urah noto britanskemu visokemu komisarju s protestom zaradi velikega "števila vojakov, ki jih Anglija pošilja na Ciper. Dalje poziva angleško vlado, naj angleške čete ne sprejmejo nobene pobude na Cipru, brez poprejšnjega posvetovanja s krajevnimi oblastmi. Makarios poudarja tudi, da bi morali v primeru pošiljatve mednarodne sile na otok sorazmerno zmahjšati število britanskih vojakov. Nocoj je Makarios odredil, naj se zaradi sedanjega stanja število ciprskih policajev zviša na 5.000 Civilisti, ki jih bodo začasno vključili v policijske sile, ne bodo dobivali plače. Dalje je Makarios odredil, da morajo, vsi civilisti, ki so v nezakoniti posesti orožja, to izročiti oblastem, «ker morata vladati zakon in red«. Sedaj šteje ciprska policija 2.000 mož. Policijske sile so dobile ukaz. naj razorožijo vsakogar, ki protizakonito nosi orožje. Kdor koli bo skušal uvažati orožje, bo postav, ljen pred sodišče. Podpredsednik Kučuk pa nadaljuje svoje hujskanje. Znova je poslal brzojavke ameriškemu predsedniku Johnsonu, Združenim na- rodom in drugim zahodnim voditeljem. Y brzojavkah zahteva, naj se «sprejmejo ukrepi proti oboroženi komunistični infiltraciji,' dokler ne bo prepozno«. Kučuk trdi, da ima razloge za domnevo, da bo Sovjetska zveza, »poslužujoč se sporazuma o letalskem prometu skušala prevažati na Ciper orožje, vojni material in sovjetsko osebje in tako spremeniti otok v novo Kubo«. cejšnjem povišanju prejemkov«, ampak zahtevajo tudi spremembo pogodbenih odnosov, »ki pomenijo omejeno korist za delavce, hkrati pa predstavljajo znatno povečanje proizvodnih stroškov«. Spričo tega je Cicogna dejala .da. je treba vprašanja znižanja delovnega umika od. 'loziti «na boljše čase«, revidirati zakonodajo glede nadurnega dela in »previdno spremeniti mehanizem gibljive lestvice« (draginjske doklade). Nato je Cicogna naštel nekatere «mite», ki da so Jih industrijci «pri-siljeni« pobijati; »najbolj škodljiv« «mit» je po mnenju industrij cev seveda, da se gospodarstvo «more razviti brez profita«, in kdor zatrjuje, da je profit »nenormalen«, je v zaostanku tudi v primeri s kolektivističnimi gospodarstvi samimi«. Iz tega mita se je rodil mit o Javnem posegu na področje gospodarstva. Mit je tudi prepričanje, da je načrtovanje splošno zdravilo; prav tako je mit, da se je tržno gospodarstvo preživelo. Cicogna je še zatrdil, da se bo italijansko gospodarstvo stabiliziralo v najboljšem primeru proti koncu leta 1965, če se vlada ne bo omejevala le na besede, ampak če bo sprejela konkretne ukrepe, ki naj pospešujejo varčevanje. Predsednik Confindustriie je poudaril, da je med bistvenimi vprašanji sedaj na prvem mestu nadaljevanje investiranja v industrijo, ker stabilizacije ni moč do. seči z zastoiem v razvoju gospodarstva. Pojavljajo pa se «nove nevarnosti« za stabilnost in gospodarski razvoj; gre namreč za reforme strukture, ki jih hočejo pospešiti. vendar pa te reforme ustrezajo bolj »umetno ustvarjenim političnim, potrebam, kot pa premišljenim potrebam razvoja«. Tudi nacionalizacijo električne industri-je je označil za «nekoristno» reformo. Cicogna je zaključil: «Ce pravimo, da je treba določene stvari ostvariti z večjo postopnostjo, V nedeljo ao kmetje v genovski pokrajini na avojevraten način protestirali proti nizki ceni krompirja, ki ga sploh ne morejo prodati. Na g lavni cesti so avtomobilistom brezpla čno razdeljevali vrečice krompirja da jih je treba izvršiti na določen način, pa na drug način, mora tisti, ki nosi odgovornost, poslušati bolj nas, kot pa manifestacije ulice ali improviziranih izvedencev načrtovanja.« Minister za industrijo in trgovino, Medici, ki je govoril takoj za predsednikom Confindustrije, ga je sicer pomiril glede vloge profita v gospodarski dejavnosti, ceš da se tudi v SZ ustvarja nova teorija o profitu, hkrati pa je pripomnil, da ni nihče zatrjeval, da se je tržno gospodarstvo preživelo; vendar pa je poudaril, da prav tako greši tisti, ki ustvarja mit o ((absolutni veljavnosti tržnega gospodarstva« in ne upošteva, da tržno gospodarstvo potrebuje za svoje funkcioniranje nadzorstvo med sporazumi in monopoli, pa tudi tiste toliko kritizirane javne posege, ki jih pa zahtevajo, ko se pojavijo tezkoče v proizvodnji. Minister je hkrati utemeljil nuj. nost nacionalizacije električne industrije, nato pa je poudaril, da bi se »pomanjkanje načrtovanja moglo sprevreči v veliko škodo za skupnost«, kakor so to dokazale velike krize v letu 1929 »v Ameriki in Evropi, pa tudi Italija v teh zadnjih letih »velikega napredka, ampak tudi nespornih neravnovesij«. V poslanski zbornici so državni podtajniki odgovorili na nekatera vprašanja poslancev, senat pa je odobril reformo državnega proračuna: za reformo je glasovalo 141 senatorjev, proti pa 25 (monarhisti, liberalci in misovci). Reforma ho stopila takoj v veljavo, ker senat ni sprejel nobenega poprav, ka k besedilu, ki ga je že odobrila poslanska zbornica. Ožji odbor zdravstvene komisije poslanske zbornice je sestavil e-notno besedilo zakona, ki zadeva zdravniško osebje v bolnišnicah. Na podlagi tega besedila — kakor je to povedal novinarjem minister Mancini — bodo pomočniki in asistenti ostali na tvojem mestu do 65. leta starosti, primariji do 70. leta, babice pa do 60. leta starosti. Zdravstvena komisija se bo sestala v četrtek popoldne, da bi proučila in dokončno odobrila besedilo tega zakona. e- ga vojakov je zgubilo življenje, den pa je hudo ranjen in so odpeljali v bolnišnico. KALKUTA, 25. — Na področju Tezpur je skupina vojakov nakladala strelivo na avtomobile. Pri tem je nastala eksplozija, in ubi-tih je bilo 19 vojakov, več pa jih je bilo ranjenih. MOSKVA, 25. — V rudniku «Ka-pitalnaja« v Vorkuti, ki je važen industrijski center na uralskem področju, je nastala eksplozija jamskega plina in povzročila več žrtev med rudarji. O tem poroča mosko”iika «Pravda», ki pa ne dlje podrobnosti in ne omenja šte. vila žrtev. Dean Rusk o odnosih z Vzhodom WASHINGTON, 25. — Ameriškt državni tajnik Dean Rusk je govoril nocoj v Washingtonu in po. bijal kritiko tistih, ki obtožujejo ameriško vlado nedoslednosti v zunanji politiki. »Nismo branite-lji brezplodnega statusa quo», je izjavil Rusk in pripomnil: «Ne nasprotujemo miroljubnim spremem. bam. Naklonjeni smo gospodarske, mu, socialnemu in političnemu napredku vseh narodov, in tudi našega. Menimo, da ima vsak na. rod pravico izbirati in spreminjati svoje ustanove.« Rusk je govoril na letni konfe-renči sindikata delavcev električ. ne, radiofonske in mehanične industrije, ki je bila posvečena zunanji politiki. Odgovarjal je na obtožbe velikega srndikata prista. niških delavcev, ki je ukazal svojim članom, naj ne nakladajo žita, namenjenega Sovjetski zvezi. Izjavil je, da si ameriška vlada »ne dela iluzij glede komunistič-nih načrtov za ves svobodni svet«. Zatem je Rusk govoril o pobudah ameriške vlade in ((svobodnega sveta« za protikomunistično akcijo in je dodal: »Toda naša po. litika se ne ustavi tu. Na dolgi rok hočemo, da se komunisti zavedajo, da je njihovo napadalno sovraštvo do svobodnega sveta ne samo drago in nevarno, temveč tudi neučinkovito. Hkrati hočemo do največje mere zmanjšati možnost, da bi odkrita sovražnost ko-munistov pripeljala do splošne vojne. Zato skušamo potrpežljivo skleniti sporazume in dogovore, ki naj rešijo ali omilijo nevarne spore med nami in naj prispevajo k zmanjšanju oborožitve.« »Sovjeti očitno priznavajo, da obstaja skupen interes, da se prepreči izmenjava medsebojno uničujočih termonuklearnih udarcev. Uspelo nam je skleniti nekatere omejene sporazume, toda ti ne po. menijo še popustitve napetosti, ,U. parno, da bomo dosegli nadaljnje sporazume ali načelne dogovore. Toda na razorožitvenem področju so hude omejitve za napredova. nje, ki se hoče doseči brez učinkovitih inšpekcij nad orožjem, ki bi še ostalo. Glede številnih živ. Ijenjskih političnih vprašanj so stališča Moskve in Zahpda razhč-na, vendar bomo nenehno nadaljevali iskreno iskanje ukrepov, ki bi bili vzajemno sprejemljivi, da napredujemo po poti varnejšega miru.« Zatem je na dolgo govoril o sovjetsko-kitajskem sporu in je v zvezi s stališčem, ki ga je zavzel sindikat pristaniških delavcev, ponovil ameriške politične direktive glede gospodarskih odnosov s komunističnimi državami, ki prepovedujejo prodajanje strateškega blaga tem državam. Dejal je, da iniso nikoli prepovedali prodajanja živil tem državam, in prodaja žita Sovjetski zvezi ne pomeni nobene spremembe ameriške politike. Z ameriškega tradicionalne, ga stališča o trgovini pa »nismo nesrečni zaradi zamenjave naših kmetijskih presežkov z zlatom in dragoceno valuto, ki prispevajo k izenačenju naše mednarodne plačilne bilance«. Britanski zunanji minister Butler je včeraj prispel v Ženevo in na razorožitveni konferenci obrazložil svoje napovedane načrte ter nato odpotoval in pred tem izjavil, da je hotel ponoviti le že postavljene predloge ter predlagati nove metode dela ter opozoriti na potrebo znižanja astronomskih vojaških proračunov. Vse kaže, da kljub pričakovanju, Butler ni povedal nič posebno novega. Najprej je obrazložil program šestih točk; nadzorstvene postaje, prepoved jedrskih poskusov in širjenje jedrskega orožja, atomski material v miroljubne namene, ustavitev proizvodnih sredstev za prevažanje jedrskega orožja ter fizično uničcnjje dela orožja. 2e na prvo točko je sovjetski delegat pripomnil, da je ta zadeva tesno povezana z vprašanjem obeh Nem-čij, glede ostalih pa je Butler ponovil v glavnem že znana stališča. Vsekakor je bil najbolj zanimiv njegov predlog glede ustanovitve mednarodne policijske sile. Vendar mu je sovjetski delegat odgovoril, da že obstaja sovjetski načrt o ustanovitvi take sile, ki bi jo sestavljali avtonomni nacionalni kontingenti. Po Butlerjevem mnenju bi morala konferenca sprejeti takoj dva ukrepa: I. preiti od načelne diskusije k praktičnim pogajanjem o podrobnostih in po potrebi ustanoviti ožje delovne skupine; 2. prouči naj se možnost upoštevanja funkcionalnih metod nadzorstva namesto regionalnih metod verifikacije, kar se je doslej predlagalo. Butler je pred odhodom vnovič izjavil, da Anglija ni še sprejela nobene odločitve glede večstranske jedrske sile NATO in da je tudi ne bo, pred potekom nekaj mesecev. Da bi se konferenca rešila iz začaranega kroga, je delegat ZAR predlagal, naj bi pri diskusiji dali prednost trem vprašanjem: 1. Prepoved širjenja jedrskega orožja. 2. Prekinitev proizvodnje atomskega materiala. 3. Skrčenje vojaških proračunov. O odnosih med obema blokoma je govoril včeraj Dean Rusk, ki je med drugim izjavil, da je tre. ba skleniti sporazume, ki naj zmanjšajo nevarnost uničujoče vojne in »spodbujati v komunističnem svetu razvoj k narodni neodvisnosti, miroljubnemu sodelovanju in bolj odprti družbi.« Dejal je, da obstaja skupen interes, da se prepreči izmenjava medsebojno uničujočih termonuklearnih udarcev, ter je dodal: »Uspelo nam je skleniti nekatere omejene sporazume, ki pa ne pomenijo še opustitve napetosti. »Nenehno bomo nadaljevali iskreno iskanje ukrepov, ki bi bili vzajemno sprejemljivi, da napredujemo po poti varnejšega miru.« Na sinočnji seji Varnostnega sveta je U Tant med razpravo o Cipru dejal, da so še vedno temeljna nesoglasja in da ne bo poslal na otok oborožene sile brez privolitve Varnostnega sveta. Včeraj zjutraj je izgubilo življenje 58 ljudi pri letalski nesreči blizu New Orleansa. 26. februarja 1904 Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.2, najniižja 4.3, ob 19 url 8 stopinj; vlage 95 odst., zračni tlak 1017.1 stanov., nebo pooblačeno, megla, morje mirno, temperatura morja 6.7. Tržaški dnevni Danes, SREDA, 26. februarja Andrej Sonce vzide ob 6.51 tn zatone ob 17.45. Dolžina dneva 10.54. Luna vzide ob 16.32 in zatone ob 6.36 Jutri, ČETRTEK, 27. februarja Gabrijel VPRAŠANJE SVETOVALCA GRBCA (KP1j V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Za istovrstna zemljišča pri Spodnji Magdaleni plačuje občina od dva do tri tisoč lir za kv. m Ustanova za industrijsko pristanišče pa 400 lir Samo v zadnjih mesecih je Ustanova dostavila 98 razlastitvenih dekretov za 144.479 k v. m. zemljišč v glavnem vrtov in vinogradov PRED POGAJANJI ZA NOVO POGODBO Pomen madžarskega tranzita za tržaško pristanišče Madžarski tranzit je bil lani na petem mestu za tranzitom Avstrije, ČSSR, Zah. Nemčije in Jugoslavije Kot smo na kratko poročali že včeraj, je občinski svetovalec Grbec (KPI) postavil županu vprašanje v zvezi z razlastitvami Ustanove za industrijsko pristanišče. Svetovalec Grbec je omenil, da je bivša Zavezniška vojaška uprava 18. aprila 1953 izdala ukaz štev. 66, s katerim je bila ustanovljena Ustanova za industrijsko pristanišče. V preteklih desetih letih je omenjena ustanova na osnovi tega u-kaza razlastila na stotine hektarov zemljišč, predvsem vrtov, vinogradov in pašnikov. Te razlastitve, je dejal Grbec, so prizadele predvsem kmete iz Skednja, od Spodnje Magdalene, iz Ulice Flavia, ter kmete iz dolinske in miljske občine. Kot v preteklosti, ugotavlja svetovalec, Ustanova za industrijsko pristanišče še vedno plačuje zemljišča po zelo nizkih cenah, ki niti od daleč ne ustrezajo dejanski vrednosti zemljišč. Na osnovi omenjenega ukaza so morali lastniki opustiti obdelovanje zemlje in celo svoje stanovanjske hiše, iz katerih so bili nasilno izgnani. Toda osnovni zakon o razlastitvah, je zakon štev. 2359 od 25.6. 1865. Ta zakon, ki velja za vso Italijo, je poudaril Grbec, vsebuje pravila, ki še danes predstavljajo največje jamstvo za osebo, ki mu razlastijo zemljišče. Omenjeni zakon, poudarja svetovalec, določa, da se določeno zemljišče razlasti samo pod pogojem, da sta se lastnik in razlaščevalna ustanova sporazumela glede cene. Ce pa do tega sporazuma ne pride, je treba vse zadevne akte poslati predsedniku sodišča, ki bo imenoval enega ali tri izvedence, ki bodo po zaprisegi ocenili dejansko vrednost nepremičnine, ki jo nameravajo razlastiti. Svetovalec nato ugotavlja, da se Ustanova za industrijsko pristanišče ne drži tega postopka ki predstavlja formalno in pravno jamstvo za lastnika nepremičnine. V primeru razlastitev za in-dustrijsko pristanišče pa se dogaja prav nasprotno. Ustanova, ki razlašča, enostransko določa cene Tazlaščenih zemljišč. Zaradi tega, ugotavlja svetovalec, se dogajajo največje krivice v škodo lastnikov nepremičnin. Poleg tega je treba tudi ugotoviti, pravi v svojem vprašanju Grbec, da cena, ki jo vsiljuje U-stanova za industrijsko pristanišče, ne samo, da ne ustreza dejanski vrednosti, kot je zamišljena v zakonu iz leta 1865, ampak ne ustreza niti vrednosti, ki je zamišljena v dekretih vladnega komisarja dr. Palamare štev. 99 in 248 iz leta 1955. Tedaj je vladni komisar upravičeno menil, da je treba razveljaviti člen 14 ukaza štev. 66 bivše ZVU, in je z omenjenima dekretoma ponovno vzpostavil pravila zakona iz leta 1865 o dejanski vrednosti nepremičnin tudi za razlastitve v korist Ustanove za industrijsko pristanišče. V resnici pa sta omenjena dekreta komisarja Palamare ostala mrtva črka, ker Ustanova za industrijsko pristanišče še vedno enostransko in samovoljno določa cene razlaščenih nepremičnin, pri čemer se ne upoštevajo zakonito veljavni predpisi. Dogaja se, poudarja Grbec v svojem vprašanju, da Ustanova za industrijsko pristanišče v nekaterih primerih ne upošteva niti obstoječih stavb, na razlaščenih zemljiščih. Svetovalec se nato obrača na župana in na vse svetovalce, ter jih opozarja, da medtem ko veljajo v vseh italijanskih pokrajinah glede razlastitev predpisi o-snovnega zakona štev. 2359 iz leta 1865, se v tržaški pokrajini še vedno uveljavljajo predpisi bivše ZVU, ki jih je vladni komisar Palamara preklical. Nato je svetovalec povedal, da je bilo ob koncu leta 1963 in v začetku letošnjega leta dostavljenih nadaljnjih 98 razlastitvenih dekretov za skupno 144.479 kv. metrov površine zemljišč, na katerih so v glavnem vrtovi in vinogradi. Povprečna cena teh zemljišč, ki jo ie določila Ustanova za industrijsko pristanišče, znaša okrog 400 lir za kv. meter. Naši kmetje, zaključuje Grbec ob koncu svojega vprašanja, se ne morejo upreti razvoju krajevne industrije. Zahtevajo pa, da jim razlaščena zemljišča plačajo po pravičnih cenah, da si bodo lahko drugje kupili zemljo za obdelavo. Ker pa ima tržaška občina svo- jega predstavnika v upravnem svetu Ustanove za industrijsko pristanišče, je svetovalec vprašal župana, ali ne namerava pooblastiti tega predstavnika, naj pri o-menjeni ustanovi zahteva, da je treba spoštovati veljavne zakonike predpise, ki nadomeščajo ukaz štev. 66 bivše ZVU'. Zupan je odgovoril, da bo to vprašanje, ki mu ga je svetovalec tako izčrpno predočil, temeljito proučil, in da mu bo odgovoril na eni prihodnjih sej. Za kroniko naj še povemo, da so svetovalci na torkovi seji sprejeli nekaj sklepov, s katerimi je občinska uprava pooblaščena. nji Magdaleni za izvršitev nekaterih javnih del. V razpravi o teh nakupih je podžupan prof. Cum-bat pojasnil, da se je občinska uprava dogovorila z lastniki zemljišč za ceno, ki gre od 2000 do 3000 lir za kv. meter. Ta cena ustreza dejanski vrednosti zemljišč in je bila določena na osnovi dogovora med lastniki zemljišč in občinsko upravo. Ustanova za industrijsko pristanišče pa plačuje zemljišča na istem področju povprečno po 400 lir kv. meter. Razlika v ceni je tako velika, da se iz nje jasno vidi, da oblasti dovoljujejo tej javni ustanovi, da razlašča zemljišča po sramotno nizkih cenah. n, da kupi nekatera zemljišča pri Spod- ..................................................................iiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiuiiiiii,iiiiiii|iii,||iliii,li"||,,,,,|l|,,,H||||,|,,,,|i,1|i,|,i|i,,,u Doslej še ni bil določen dan za začetek pogajanj med predstavniki madžarskega transportnega podjetja «Masped» in predstavniki tržaških gospodarskih organizacij, za podpis nove pogodbe o tranzitu madžarskega blaga skozi tržaško pristanišče. V zainteresiranih krogih, to je zlasti v Javnih skladiščih in v trgovinski zbornici so mnenja, da se bodo pogajanja začela čez nekaj dni ali vsaj v prvi polovici prihodnjega meseca. Kakor znano, je madžarsko gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi generalni direktor podjetja «Masped» Antal Gyor-gy, te dni, sklenilo z upravo re-škega pristanišča sporazum o tranzitu madžarskega blaga skozi Reko. Podrobnosti sporazuma sicer še niso znane, vendar vse kaže, da so Madžari pristali na znatno povečanje količine blaga, ki_ naj bi ga Madžarska uvozila in izvozila skozi kvarnersko luko, v primerjavi s tranzitom v lanskem letu. V Trstu vlada veliko zanimanje za skorajšnja pogajanja z Madžari. Med tujimi uporabniki tržaškega pristanišča je namreč Madžarska na petem mestu po količini manipuliranega blaga, in sicer takoj za Avstrijo, Češkoslovaško, Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. V lanskem letu je tranzit blaga v obe smeri za in iz Madžarske dosegel trikratno povečanje v primerjavi s tranzitom iz leta 1962. Madžarski tranzit skozi Trst se je gibal v preteklih letih takole: TRANZIT MADŽARSKEGA BLAGA SKOZI TRST (v tonah) ZARADI NESPREJEMLJIVIH PREDLOGOV GRADBENIKOV Razbitje pogajanj za sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe Delodajalci so ponudili samo dva odstotka proizvodne nagrade - Zato je že prihodnji teden možna napoved stavke Včeraj so se na sedežu Zveze in-dustrijcev razbila pogajanja med predstavniki sindikatov gradbincev in predstavniki gradbenikov za sklenitev dopolnilne pokrajinske pogodbe. Zaradi tega se bosta jutri ločeno sestali tajništvi obeh sindikatov gradbene stroke in določili spored morebitnega protestnega gibanja. Iz tega se utegne izcimiti protestna stavka že prihodnji teden, kar pa so seveda doslej le domneve spričo ogorčenosti, ki jo je vest o razbitju pogajanj povzročila med delavci. Nova delovna pogodba namreč določa, da se pričnejo v doglednem času dopolnilna pogajanja po pokrajinah za ureditev nekaterih vprašanj. Med temi je pač $e najbolj važno vprašanje proizvodne BLISKOVITA AKCIJA LETEČEGA ODDELKA MILANSKE KVESTURE V Milanu aretirana drzna tatova ki sta izropala zlatarno Marzari Oba, Sanna in Pancotti, sta že stara znanca policije ■ Dramatičen 7 ur trajajoči lov za Sanno po milanskih ulicah ■ Oba sta tatvino v Trstu priznala ■ Dr. Cappa odpotoval v Milan Agenti letečega oddelka policije iz Milana so predvčerajšnjim po dolgem zasledovanju aretirali 29-letnega Giovannija Sanno po rodu iz Cagliarija, včeraj pa še njegovega pajdaša 37-letnega Atti-lia Pancottija po rodu iz Piacenze. Oba sta priznala, da sta prejšnji četrtek izvršila drzno tatvino v zlatarni Marzari v Ul. Roma 3 in si nabrala za 30 milijonov lir plena. , , „ Ob aretaciji so agenti pri San-ni našli 800.000 lir vreden briljantni prstan, ki ga je ukradel v Trstu. Pri sebi je imel tudi lažne dokumente na ime Giorgio Gregorin, doma iz Rima. Po drzni tatvini v Trstu sta se Sanna in Pancotti oddaljila iz našega mesta z nekim ukradenim avtomobilom, potem ko sta v Ul. Geppa pustila ukradeno Giulio se s prižganim motorjem. Te dni so bili vsi policijski organi severne Italije na sledi drznim tatovom, ki so z isto tehniko kot v Trstu izvršili še dve slični tatvini v Milanu in v Turinu. Agenti letečega oddelka iz Milana so Sanno že dolgo imeli na sumu. Izvedeli so tudi, da ima Sanna sestanek na Trgu Firenze z nekim prekupčevalcem dragocenosti. Sanna je prišel na sestanek z ukradenim avtom z evidenčno tablico iz Rima, toda brž ko se je zavedel, da se okrog njega zapira policijska mreža, se je pognal v blazno vožnjo p6 milanskih ulicah, da so mu agenti le s težavo sledili, čeprav so streljali v zrak, da bi ga prestrašili. Ko se je kriminalec zavedel, da ima pred seboj policijski blok, je z nepričakovanim manevrom na ozkem prostoru zaobrnil avto in se pognal proti policajem, ki so se le za las izognili trčenju z njegovim avtom. Sanni je uspelo ubežati, toda preden je zapustil avto in se skušal skriti na poljih v kraju Trenno, se je zatekel v neki bar od koder je telefoniral svojemu pajdašu Pancot-tiju, in mu naročil naj ga počaka v nekem baru ter naj s seboj privede dekle, ki se je pred nedavnim zaročila s Sanno, ne vedoč za njegovo pravo ime. Agenti so sledili Pancottiju in ga malo potem aretirali v baru ter ga skupaj z dekletom privedli na kvesturo. Malo zatem so privedli tudi Sanno, katerega so prijeli po sedem ur trajajočem zasledovanju, pri čemer so se poslužili metode judo, da so srboriteža spravili k pameti. Včeraj zjutraj sta odpotovala v Milan tudi vodja letečega oddelka tržaške kvesture dr. Cappa in kape tan Relli, da bosta zaslišala pajda ša, ki sta oropala zlatarno Marzari v Trstu. _____________ Na hodniku stanovanja v Ul. dei Leo 14 je včeraj padla 4-letna Lau- ra Bloccari ter pri padcu z glavo udarila v rob neke stolice. Mamica malo ponesrečenko takoj odpeljala v kliniko za dojenčke v Ul. Manzoni, kjer so malo Lauro sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi možganskega pretresa. Od ponedeljka stavka uslužbencev avtobusov Včeraj je bila na sedežu CSIL skupščina uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij. Na njej so sklenili, da bodo stavkali štiri dni od ponedeljka dalje, podoben sklep so sprejeli tudi že uslužbenci v videmski pokrajini in pri. čakuje se, da jim bodo sledili tudi v goriški pokrajini. Spričo tega se pričakuje, da se bo ustavil ves avtobuani promet v deželi. Stavka pa seveda ne velja za avtobusne proge Acegata. lubje, škerliču so delovni tovariši priskočili na pomoč in mu pomagali v rešilni avto RK, s katerim so ga prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi ran in udarca po levi nogi in hude rane na levem kolenu. Novo tajništvo FIOM Včeraj se je sestal novi vodstveni odbor FIOM, ki so ga izvolili na tretjem pokrajinskem kongresu. Odbor ie izvolil tajništvo in odgovornega tajnika. V pokrajinskem tajništvu FIOM-CGIL so Giuseppe Burlo, Attilio Battilana, Ri-naldo Rutigliano, Silvio Debarbora in Luciano Manzin. Za odgovornega tajnika so potrdili Giuseppa Burla. Odpoved stavke strojevodij železničarj ....... so prekln strojevodij in sprevodnikov, ki bi morala biti v prihodnjih dneh. Sindikati so sprejeli ta sklep, ker je železniška uprava sklicala za 2. marec sestanek z njimi, na katerem bodo skušali rešiti spor. Od stališča uprave ja torej odvisno, ali bodo železničarji stavkali ali ne. jev CGIL, ati UIL in CISL so preklicali stavko Nezgoda težaka pri nakladanju rude V novem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 38-letni električar Josip Skerlič iz Doberdoba št. 8 Skerlič, ki je zaposlen pri podjetju «Compania carboni e minerali*, je bil v podpalubju neke ladje, zasidrane ob pomolu št. 5, in raztovarjal mineralno rudo, ko ga je nenadoma zadel koš, ki so ga tedaj spustili z žerjavom v podpa- Padla je na hodniku sanatorija INAM Na nevrokirurški oddelek so včeraj okrog 13. ure sprejeli 69-letno gospodinjo Giuseppino Sillo por. Giribaldi iz Ul. Ricci 2, ki se je ponesrečila na hodniku okulističnega oddelka sanatorija Inam v Ulici Fameto 3. Sillova je nerodno spodrsnila, Izgubila ravnotežje in padla. V bolnišnico so ponesrečenko prepeljali z rešilnim avtom Inama. Pobila se je po glavi in bo okrevala v 15 dneh. nagrade. Delovna pogodba določa, da mora znašati ta nagrada od enega do devet odstotkov in v mnogih pokrajinah so delavci dosegli najvišji odstotek. Zato so tudi tržaški sindikati zahtevali 9 odstotkov proizvodne nagrade, a delodajalci so jim včeraj ponudili samo 2 odstotka, kar je povzročilo razbitje pogajanj, saj sindikati niso mogli sprejeti te smešno nizke ponudbe. Delodajalci so opravičevali to nizko ponudbo s posebnim krajevnim položajem, kar pa ne drži. Značilno pri tem je, da so manjši gradbeniki nekaj dni prej na pogajanjih že ponudili tri odstotke nagrade, nakar so očitno pod pritiskom večjih gradbenikov znižali ponudbo na 2 odstotka. Včerajšnji odgovor sindikatom so namreč podpisali voditelji vseh treh združenj gradbenikov, to je kolegija gradbenikov, zveze srednjih in malih gradbenikov in obrtnikov, kar naj bi kazalo strnjenost delodajalcev nasproti delavcem. Delodajalci so v'svojem odgovoru postavili svoje pogoje tudi glede drugih manj važnih vprašanj, o katerih so tekla pogajanja. Glede skrajšanja delovnega urnika predlagajo delodajalci, naj bi se v zimskih mesecih, to je od novembra do vključno februarja, ta urnik skrčil na 40 ur na teden, to je po sedem ur od ponedeljka do petka in 5 ur v soboto. V ostalih 8 mesecih pa naj bi znašal po 49 ur na teden, to je po 9 ur vsak dan in štiri ure ob sobotah. Leta 1965 pa naj bi se delovni urnik v sobotah skrčil na tri ure. Sindikati pa se tudi s tem ne strinjajo in zahtevajo, naj bo delovni teden enako dolg vse leto. Gradbeniki tudi niso pristali na to, da bi se pariteteki prispevek za gradbinsko blagajno zvišal na 0,70 odstotka, kar naj bi služilo za dopolnilne prejemke v primeru bolezni in nesreč. Prav tako odrekajo delodajalci prispevek za gradbinsko Nezgoda dri žaganju drv Na dvorišču pred hišo pri S.M.M. Spodnji 1077, kjer je včeraj popoldne s cirkularko žagal drva, se Je ponesrečil 68-letni kmet Francesco Rosin. Zaradi nerodne kretnje je slabo postavil drvo pod ostro re žilo in les je odskočil ter priletel načelno na to, da se sindikalne članarine odtegujejo od sklada grad-binske blagajne. Deželni tajniki KD na sestanku v Rimu Danes bo v Rimu sestanek,^ katerega se bodo udeležili deželni podtajnik KD Stopper (namesto obolelega deželnega tajnika Ber-zantija) in pokrajinski tajniki KD iz Trsta, Vidma in Gorice dr. Bot-teri odv. Comelli in poslanec Martina in osrednji voditelji stranke. Razpravljali bodo o bližnjih deželnih volitvah. Demokrščanski predstavniki dežele Furlanija-Ju lijska krajina se bodo sestali i vsedržavnim tajnikom stranke Ru-morjem, z voditeljem centralnega urada Špes in z direktorjem centralnega volilnega urada. Na sestanek, ki bo na sedežu KD na Trgu Sturzo, so bili povabljeni tudi deželni parlamentarci KD. Preklicana stavka primarijev v bolnišnicah Vsedržavno združenje primarijev bolnišnic je prekinilo tridnevno stavko ki se je pričela včeraj zjutraj. Primariji so sklenili preklicati stavko, ko je minister za zdravstvo zagotovil, da hitro ustanovi komisijo za splošno in organsko reformo bolnišnic, s katero se bo moralo rešiti tudi vprašanje plač in primernih pokojnin. Stavka uslužbencev Ranca d ltalia Jutri bodo po vsej državi stavkali uslužbenci zavoda Banca d’I-talia, ker ni uprava sprejela njihovih mezdnih in normativnih zahtev. Dovoz Odvoz 1959 10.111 32.633 1960 14.109 40.180 1961 12.912 36.624 1962 13.315 24.241 1963 33.873 61.037 SLOVENSKI KLUB priredi v svojih prostorih v Ulici Geppa 9, v četrtek, 27. febr. ob 21. uri: Večer posvečen Ksnverju Mešku O pokojnem pisatelju in njegovem delu bo govorila prof. Marija Glavičeva. Člani Slovenskega gledališča Leli Nakrsto-va, Miranda Caharija, Zlata Rodoškova, Silva Raztresen, Silvij Kobal, Jožko Lukeš, Stane Raztresen in kot gost članica ljubljanske Drame Ivica Zupančičeva pa bodo izvajali koncertno uprizoritev Meškove novele «Ciganček», ki jo je dramatiziral in zrežiral Jožko Lu-keš Izvedbo bosta spremljala na klavirju in violini dr. Gojmir Demšar in Oskar Kjuder. Slušne efekte bo oskrbel Edvard Martinuzzi. Tranzit blaga v smeri proti Madžarski in v smeri iz Madžarske poteka izključno po železnici, saj niso doslej zabeležili nobene pošiljke po cesti. Kakor je razvidno iz razpredelnice, se je tranzit v lanskem letu občutno povečal, in sicer zaradi prve pogodbe o tranzitu, ki so jo Madžari sklenili lansko leto s tržaško trgovinsko zbornico in z upravo Javnih skladišč. Pogodba je predvidevala tranzit najmanj 70.000 ton blaga, do konca leta pa je blagovni promet presegel to količino in dosegel 94.000 ton. Madžari uvažajo skozi naše pristanišče zlasti premog (v lanskem letu 22.402 toni), koruzo (9.679), agrume (5.336), vino (4.278), boksit in druge rudnine, les. bombaž, kavo riž, itd., skozi Trst pa izvažajo zlasti sladkor (8.754 ton), premog (5.945), železne in jeklene izdelke (3.403), tkanine, kemične proizvode itd. Pogodba iz lanskega leta se je izkazala za zelo koristno, saj je Trst z njo pridobil okoli 60.000 ton novega tranzita, V letošnjem letu bi se blagovni promet z Madžarsko lahko še občutno povečal. Podatki za pretekli januar kažejo tem pogledu pomemben korak naprej v primerjavi z lanskim letom. V tem mesecu je namreč Madžarska uvozila skozi naše pristanišče kar 55.344 ton blaga, in sicer največ pšenice (33.958.), fosfatov (8.917), koruze (8.034), itd., izvozila pa je 1.919 ton blaga. Skrčeni sporedi zaradi stavke tehnikov RAI-TV Delovanje radia in televizije je od nedelje zopet okrnjeno. Tako oddaja med drugim tukajšnji radio namesto krajevnih poročil razno glasbo. Sicer pa je sindikalni položaj te stroke precej zapleten. Vse tri vsedržavne sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL ki štejejo največ radijskih in televizijskih uslužbencev se namreč pogajajo z upravo, medtem pa se razni avtonomni sindikati s tem ne strinjajo. Ta sindikalna razbitost gotovo ni v prid uslužbencem. Stavko so napovedali avtonomni sindikati tehnikov RAI, strokovno združenje kinematografskih umetnikov in operaterjev, združenje radijskih in televizijskih napovedovalcev, združenje uslužbencev televizijskih produkcij itd. Razna obvestila PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo, 1. marca ob 17. uri v dvorani na Kontovelu otroško prireditev Na sporedu je nastop otrok slovenske osnovne šole s Proseka s pravljično igro v štirih dejanjih «Pogumni Tonček* ter nastop gojencev glasbene šole . s Proseka. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje — Danes 26. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih izredna odborova seja in sestanek komisije za izbiro novih pevcev za drugo revijo slovenskih popevk «Trst ’64», ki so bili na avdiciji prejšnjo nedeljo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 25. februarja 1964 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 8 oseb UMRLI SO: 50-Ietnii Vittorio Can-dusio, 60-letni Emesto Riosa, 78-let-na Giuseppma Krainz vd. Duiz, 69-letni Giovanmi Marzari, 65-letni Pie-tro Biasi, 76-letna Maria Giurioin vd Budicin, 83-letrni Cresentino Acquari-ni, 57-letnii Francesco Petrič. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 24.-1.3. AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8 Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marcbio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli, Ul. di Servola 80; Alla Basilica, Ul. Giusto 1; Busolini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN 24.-I.3. Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busolini, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul Settefontane 2. Slovensko gledališče v Trstu Danes 26. t. m. ob 20.30 url na Opčinah ARSEN DIKLIC Na zeleni reki čoln Kot gost nastopa član ljubljanske Drame Stane Sever. Gledališča VERDI V soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih in galerijah prva predstava Puccinijeve opere «Turandot». V glavni vlogi bo nastopila Lucilla Udovich, ostalih pa Elisabetta Fusco, Flavia-no Lab6, Lorenzo Gaetani, Florindo Andreolli, Mario Carlin in Giorgio Giorgetti. Dirigent Nino Verchi. Zborovodja Giorgio Kirschner. Režija Giovanni Poli. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo in ostale tri predstave od 4. do 11. marca. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri v Avditorij« (vhod iz Ul. Tor Bandena) za red E «Sofoclejeva Antigona« v predelavi Bertolta Brechta. Režija Fulvio Tolusso. Scene Marcello Mascherinl. Kostumi Luca Sabatelli. Absolutna novost. Cene: parter A 1200 lir, parter B 700 lir. balkon 300 lir. Nazionale 16.00 «Amori prolbiti«. Me-trocolor. Peter Finch, Jane Fonda. Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Pierino la peste«. Massimuccio. Ezcelsior 16.00 «1 tabu«. Prepovedano mladini. Fenice 15.00 «A 007, d alla Russia con amore«. Sean Connery. Grattacielo 16.00 «1 vincitori«. Vincent Edvvards, George Hamilton, Mellna Mercouri. Supercinema 16.00 «Gli ArcangeH*. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «La noia». Catherine Spaak, Horst Bucholtz. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 «Ipnosi». Eleo-nora Rossi Drago, Jean Sorel. Aurora 16.30 «Prendila č mia». Cristalio 16.30 «Agostimo». Prepovedano mladini. capitoi 16.00 »Moodo dl notte No. 3» Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 «Banditi a Orgosolo«. Massimo 16.00 «11 ranch delle 3 cam-pane« Technicolor. Joel Mac Crea, Dorothy Malone. Impero 16.00 «11 re del Sole«. Moderno , 16.00 19.00 22.00 «La gran-de fuga« Technicolor. James Gar-ner. Astoria 16.30 «Le frontiere dei sioux» Technicolor. Astra 16.30 «Stella di fuoco«. Vittorio Veneto 16.00 «1 5 volti del-1’assassino« Tony Gurtis, Kink Douglas, Burt Laneaster, Robert Mi-tdhuan, Frank Sinatra. Abbazia 16.00 «Le prigioniere delTiso-la del dlavolo«, Technicolor. Guy Madyson, Michele Mercler, Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Mademoiselle streep tease«. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «Cieli puliti«. Technicolor. Nagrajen na Moskovskem testirata. Skedenj 16.00 «Fuirie rosse« Technicolor. Godbeno društvo na Proseku vabi člane na 60, občni zbor, ki b0 danes 26 februarja ob 21. url. šolo, ki je nujno potrebna za usposabljanje gradbincev. Pristali pa so ......Hlinili.....Hlinili..........................................milil.....IHIUIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIII.II.IHUIIIIUUIMIIIIIIIIIIIIMI IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN KINO PROSEK-KONTOVER predvaja danes 26. t. m. ob 19.30 uri film: «PACC0 A S0RPRESA (Zavoj presenečenja) Igrajo: YUL BRINNER in MITZI GAYNOR Ro se je zbudil, spremljevalca in z sta izginila njima avto Zapleten preiskovalni postopek proti zahodnonemškemu državljanu v zvezi s krajo avtomobila - Nadaljevanje procesa o združenih bolnišnicah Kazensko sodišče (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Camber) je včeraj sodilo 29-letnemu nemškemu državljanu Hansu Reinartzu iz Barmena v Zahodni Nemčiji, ki je bil obtožen, da Je ukradel avto znamke Rosinu v prsi. Z zasebnim avtom For’d TalijUS 15 M mI-Y-551, ki je so ga prepeljali v bolnišnico, kjer W1 lnst so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dvajsetih dneh. Rosin si je verjetno polomil desna rebra. Avto v pešca 54-letni električar Emesto Comar iz Ul. Stuparich je včeraj popoldne v Ul. Rossetti na vogalu Ul. Stuparich postal žrtev prometne nesreče. Ko je hotel na prehodu za pešce prečkati Ul. Rossetti, ga je z avtom TS 63116 podrl 24-letni Luciano Vol-pt iz Ul. dei Porta 7, ki Je vozil proti Montebelu. Volpi Je ponesrečenemu Comarju pomagal v avto in ga odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 3 dneh. Pri izstopu iz avtobusa jo nerodno padla Ko je v bližini doma hotela izstopiti iz avtobusa štev. 21, so se za 37-letno Antonio Zugan od S.M, Spodnje 2224 nenadoma zaprla vrata zaradi česar je Zuganova izgubila ravnotežje in padla. Pri padcti se je hudo pobila po glavi in po zatilju. Zuganova se Je sama zglasila v bolnišnici, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. bil last nemškega državljana Hermanna Winandsa. Od dneva, ko je prišlo do tatvine, je preteklo že nekaj več kot štiri leta Winands je tatvino sicer prijavil zelo hitro milanski kvesturi, toda med preiskavo je prišlo do takih zamotanih preiskovalnih postopkov, da se Je obravnava zavlekla v nedogled. Toda poglejmo, kako so se odvijali dogodki, ki so VVinandsa spravili ob avto. V decembru 1955 Je moški zapustil Zahodno Nemčijo ter se podal na Holandsko. V nekem mestecu Je spoznal mladeniča, ki se mu je predstavil kot Otto Kraus (v resnici Je šlo za Hansa Reinartza). Spoprijateljila sta se ter prebila v prijetni druščini nekaj večerov. Nekega dne je «Kraus», ko je zvedel, da se prijatelj namerava odpeljati v Grčijo, zaprosil Wi-nandsa, da bi se popeljal skupaj z njim, ker je imel v Grčiji neke opravke. Winands je sprejel «Krau-sovo« prošnjo in nekega Jutra sta se odpeljala proti Grčiji. Pravza-prav se »nista« odpeljala, temveč so se odpeljali, ker je «Kraus» pripeljal s seboj tudi neko dekle, ki se je izdajala za Rosemarie Rel-nartz Pozneje se Je zvedelo, da ni šlo za mladeničevo sestro, temveč za neko žensko, ki Je pri potovanju uporabljala potni list mladeničeve sestre. No, pisana druščina Je po dolgem potovanju prišla v Italijo in nazadnje v Trst. Na dolgi poti sta Winands in lažni Kraus izmenoma upravljala vozilo. Ko so prišli v Trst, je za krmilom sedel Otto. Kot po navadi, Je on vzel s seboj ključe in vsi trije so se podali v prenočišče «S. Nicolb« v Ul. S. Nicoli) 2. Ko se Je Winands naslednje Jutro zbudil (bilo je 31. decembra 1959), je takoj ugotovil, da sta spremljevalca izginila neznano kam. Zal pa je z njima izginil tudi avto Winands je nekaj dni ostal v Trstu, upajoč, da se bosta ubežnika vrnila. Nazadnje pa mu je pošel denar ter se Je moral odločiti, da nekaj ukrene. Najprej je odšel na sedež Nemškega doma kulture v Trstu, kjer si Je izposodil 10.000 lir. Nato pa Je odšel v Milan, kjer mu Je nemški konzulat preskrbel vozni listek za vrnitev v. domovino. Se prej pa je Winands prijavil zadevo milanski kvesturi. V tistih že precej oddaljenih dnevih v začetku januarja 1960 se Je začela preiskava, ki pa ni žela nobenega uspeha. Policijski organi v Milanu, Trstu in po drugih krajih so skrbno zasledovali namišljenega krivca tatvine, toda brez uspeha. Obrnili so se na nemške policijske oblasti, ki so sporočile, da so medtem Winandsu že sodili sodnljski organi Zahodne Nemčije. Do obravnave pred tamkajšnjim sodiščem pa je prišlo, ker so Wlnandsa obtožili, da je svoj čas, ko je kupoval avto, podal lažne izjave glede svojega imovlnskega stanja. Ob tisti priliki Je prizadeti najel namreč večje posojilo. V Nemčiji so pozneje sodili tudi Reinartzu (med tem se je zve- KINO B0LJUNEC predvaja danes 26. t. m. ob 19.30 uri film: TR0PIC0 Dl N0TTI (Tropska noč) delo namreč, da se mladenič ne piše Kraus), ker so ga obtožili, da ni avtomobila pripeljal v domovino, temveč ga je pustil na Holandskem. Winandsa pa so še obsodili zaradi goljufije v zvezi s posojilom 10.000 lir v Trstu. Policijskim organom se tudi ni nikoli posrečilo u-gotoviti kje Reinartz živi; zelo verjetno pa je, da je mladenič na Holandskem. ' Kazenski sodniki so včeraj sklenili, da ne obstajajo dovoljni dokazi za Reinartzovo krivdo ter so ga zato oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. • • • Pred drugo sekcijo kazenskega sodišča (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je nadaljevala obravnava proti 16 obtožencem znanega procesa zaradi škandala v združenih bolnišnicah. Sodniki so včeraj nadaljevali z zasliševanjem priče Pierija, ki dela v tehničnem uradu združenih bolnišnicah. Kot je znano, Je bil obtoženec inž. Cisilin nekdaj šef tega urada. Na včerajšnjem zaslišanju je geometer Plerl ponovil svoje obtožbe glede uporabe delovne sile združenih bolnišnic pri raznih delih, ki so Jih opravljala zasebna podjetja. Dejal je, da je o tem svoj čas opozoril tako dr. Stena, kakor tudi inž. Cisilina. Predsednik sodišča je takoj vprašal oba obtoženca,' če je to res. Oba obtoženca sta zanikala to okoliščino. Pleri pa Je vztrajal pri svojih trditvah. Njegovo pričevanje je seveda zelo pomembno, ker znatno poslabšuje položaj obeh glavnih obtožencev. mm na Cncti Wk predvaja danes 26. t. m. ob 18. uri Eastmancolor film: PANCHO VILLA Igrajo: CARLOS LOPEZ, MOCTEZUMA MARIA in ELENA MARQUES Slovenski klub v Trstu priredi 2-dnevnl majniški Izlet v Hrvaško Primorje na Reko, v Bakar, Kraljevt-co Crlkvemco ln Senj v soboto 16. In v nedeljo 17. maja 1964. Cena Izleta za vožnjo, prehrano (kosilo v Crikvenlcl, večerja ln kosilo v Senju, pokušnja vina v Sita na otoku Krku) m prenočevanje v hotelu Nehaj v Senju Je 5.500 lir za osebo (polovica vsote ob vpisu). Slovenski klub vabi k udeležbi. Prijave pri turističnem uradu AURORA, Ulica Clcerone ali pismeno na Slovenski klub. Ul. Geppa 9. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Stank** Milkoviču darujeta Guštin ln Klara Iz Trebč 1000 lir za Dijaško Matico-V počastitev spomina pokojne Jo®' Pine Dujc daruje družina R««be 2000 lir za Dijaško Matico. V počastitev ppomina pok. ve mame daruje družina Morel 2twv lir za Športno združenje BOR. Namesto cvetja na grob pok. "**" me Dujčeve daruje Grozdana 500 *> za Dijaško Matico. Ob 8. obletnici smrti Marija K®*®" Ja daruje sestra 5000 lir za D*Ja*K Matico. Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena mama JOSIPINA KRANJEC vd. DUJC Pogreb drage pokojnice bo danes, 26. t. m. ob 16. url 1* mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči otroci: MIROSLAV z ženo ELDO, JOSIP z BRUNO ln hči HORTENZIJA z možem LINOM Trst, 26.11.1964. J ODSELJEVANJE ANGLEŠKIH ZNANSTVENIKOV V ZDA Ne gre samo za finančno vprašanje temveč za boljše pogoje dela Kvalitetna izpopolnitev ameriških znanstvenih vrst z evropskimi učenjaki Nemški izumitelji, Hitler in ZDA - Najnovejši primer odhoda 4 mladih sil iz An-* glije - 2 do 3-krat večje plače kot v domovini - Besede vicerektorja P. Morrisa Ameriška znanost bi gotovo ne tila dosegla svoje današnje ravni, če bi že neposredno pred začetkom druge svetovne vojne vrste ameriških znanstvenikov ne tile povečane s tako kvalitetnimi osebami, kot so n.pr. bili Fermi, Oppenheimer, Teller, Bohr in drugi. Y tem času je šlo Predvsem za vprašanje atomskega orožja. Danes lahko rečemo, da predstavlja atomska bomba tolj rezultat evropskih kot ameriških znanstvenikov. Med temi osebami je že od Vsega začetka bilo tudi dokajšnje število Britancev. Značilno 3e obenem, da je Amerika še po končani vojni močno privlačevala mnoge Evropejce, ptedvsem ■ zaradi finančnih težkoč, kii so jim ti bili podvrženi v svojih deželah. Iz Nemčije so prihajali iz drugih razlogov. Znano je, da ie izumitelj ameriških raket von Braun delal tudi za Hitlerja. Zaradi tega so bili on še nekateri naravnost presrečni, ko so jih po vojni sodvlekli)) v ZDA. Po vojni pa tudi odseljevanje znanstvenikov iz Anglije ni prenehalo. Britanski tisk je o zadevi mnogo pisal in obenem napadal vlado, češ da ne posveča znanosti dovolj pozornosti. Vlada je skušala sprejeti v tem smislu določene ukrepe, toda brez večjih uspehov. Trditev, da Anglija nima osnovnih pogojev za razvoj znanstvenega dela, je neumestna. Saj razpolaga z nekaterimi pomembnimi tradicionalnimi znanstvenimi središči, kakor tudi s Centrom za jedrsko fiziko. Navzlic temu, pojava tako imenovanega «odliva možganovo ni moč zaustaviti, kar oblašti zelo zaskrblja. Pred kratkim je ponovno bil podan povod za preplah, in to ob priliki, ko so se sPet štirje mladi znanstveniki odločili, da se odpravijo v ZDA. Brvi je profesor lan Bush, star komaj 35 let. Njegov odhod predstavlja za Britanijo največjo izgubo. Doslej je delal na univerzi v Birminghamu. Bush pripada, kot že omenjeno, generaciji najmlajših znanstvenikov, po svoji stroki pa sodi v avantgardo znan--stvenih delavcev, ki se ukvarjajo ? Proučevanjem kemičnih altera-Cl) pri umskih bolnikih. Z njim °dhajajo tudi njegovi trije asistenti. Drugi je profesor Leonhard Weiss, prav tako star 35 let, ki Se ukvarja z raziskovanjem raka. Doslej je poučeval na univerzi v Cambridgeu. Tudi- on bo s seboj odpeljal svojo ekipo, in s'cer nekega embriologa, biologa 'u zoologa, same mlade sposobne Budi, ki so z njim sodelovali in imajo vse možnosti, da se razvijejo v dobre znanstvenike. Tretj^ je profesor Maurice Hen-JT Pryce, star 51 let. Doslej je “tl profesor fizike v Bristolu. ^daj odhaja na drugo obalo A-tlantika, da bi se na univerzi v Bos Angelesu posvetil čisti znanosti, torej samo raziskovalnemu delu. Pryce je zavzel mesto Klausa Fuchsa, potem ko je bil obsojen zaradi vohunstva v Prid SZ. Četrti je profesor John Poeple, star 38 let, ki ga smatrajo za ene-ka največjih britanskih fizikov. ?daj zapušča mesto ravnatelja mboratorija za temeljno fiziko v Teddingenu, da bi se v znani znanstveni ustanovi «Carnegie Institute of Technology» v Pitts-Purghu lahko izključno posvetil znanstvenemu raziskovanju. Za *Voje zasluge in uspehe na pod-j^čju znanstvenega dela je bil Pred dvema letoma izvoljen za lana «Royal Soclety», se pravi 'ngleške Akademije znanosti. Vsi ti učenjaki in njihovi sodelavci bodo v ZDA prejemali ?Va do trikrat večje plače kot voslej. Bush bo n.pr. namesto Josedanjih 3500 funtov šterlingov, olikor je znašala njegova plača domovini, prejemal v ZDA 7000 untov šterlingov. V splošnem pa ® zagotavlja, da ne odhajajo sa-p iz finančnih razlogov, mar-eč da jih najbolj pritegujejo godnejši tehnični pogoji, modernejši instrumenti in pa večja razpoložljivost s časom. Žele si pač ega, da bi mogli delati v kar .. ugodnejših okoliščinah, ki m jih Velika Britanija ni mo-“ a zagotoviti. Profesor Bush je, Postavimo, med drugim izjavil aslednje: «Ne morem dosegati obrih uspehov brez ustrezne in Ujne opreme, naprav ter instru-entov. Britanske univerze ne obi vajo od države zadostnih -zedstev. V Birminghamu smo orali delati z dobesedno zastare-lmi napravami. V pa smo pogosto morali čakati tudi deset dni, da so nam pretipkali navadno pismo. Tudi število tajnic je premajhno.« Profesor Weiss pravi: «Ameri-kanci mi nudijo možnost, da se lahko posvetim raziskovanjem. S tem je pojasnjeno vse.« Sklicevanje na patriotična čustva v tisku bržkone ne bo moglo zagotoviti ustreznega učinka pri teh in tudi drugih znanstvenikih, ki mislijo na Ameriko, a teh je mnogo. To lahko deluje samo na javno mnenje, ki si o njih dejansko ustvarja podobo, kot da so vsi nekakšni koristolovci in oportunisti. Vlada pa se nahaja v dokajšnji zadregi, ker je brez argumentov, Tolažilne so do neke mere samo besede, ki jih je o tem izrekel vicerektor univerze v Bristolu, sir Philip Morris: «Ta emigracija je v splošnem interesu. Kar zadeva to, ne moremo dovoliti, da ostanemo in-zularna, otoška nacija, ko vendar gre za znanost. Ce bodo ti učenjaki lahko bolje delali v Ameriki, imajo prav, da odhajajo tja. Niso ne prvi in tudi ne zadnji. Nekateri odhajajo, so pa tudi takšni, ki se bodo vrnili. To je plodna izmenjava.« laburistična opozicija pa skuša ta pojav izkoristiti v politične namene. Harold Wilson je na televiziji to že storil, ko je napovedal program svoje stranke, in zagotovil, da se bo Britanija, če pridejo oni na oblast, spremenila v avantgardno deželo znanosti in tehnike. Svoj govor je zaključil: ((Vsako leto zapusti Veliko Bri- tanijo 140 znanstvenikov velike vrednosti, to število pa je večje, če upoštevamo tudi one mlade ljudi, ki prav tako odhajajo in se bodo že v najkrajšem času sami razvili v odlične znanstvene delavce. Zakaj vse to? Odgovor je jasen: ker država omogoča samo skrajno bedna sredstva, to je poglavitni vzrok.)) Res so tudi takšni, ki se vračajo, vendar je njihovo število zelo neznatno, komaj opazno, vtem ko je ono ((ubežnikov« vsak dan večje. Med onimi, ki so se vrnili, je n.pr. Michael Barnett, ravnatelj nekega znanstvenega laboratorija v Missachussettsu. Bil je v ZDA' od 1. 1957, a na vprašanje, kako da se je vrnil, odgovarja: ((Ameriko imam rad, toda moja domovina je Anglija.« Marlene Dietrich je sicer še vedno «velika» kljub svojim letom. Dolgo pa ne bo več, kajti tudi njej leta tečejo.. Da bi jo nadomestila, si je nadela nalogo Marlene Charrel, ki ima po njej ime pa tudi njenim zelo podobne noge, kot sama zatrjuje. Trenutno nastopa v pariškem «Fo-lies Bergere«. Trdijo pa, da bodobnost v samih nogah še ne bo dovolj tlim IIIIIILIM IM IIII IM Ml I lil IIIIII.11111IIIIII, IIIIM [II lili IIIIIIIIII IM I IM lil III UM IIIIIIIIIIIII lili IIIIIIIII lili IM lil lili IIIIIIIMIIII Ili milil lili I lil lil Ml I IM I lllll.IIIIM1IIIMIIIII.111111111M1111111II111111MI t^ll M1111111111111111II111111111111II1111111111111111IIIU MII 11111111IIIII111111II11111II11111II11 ČLOVEK BI SE MOGEL ŠE MARSIKAJ NAUČITI OD PRIRODE Neka vrsta afriških termitov pozna «kondicioniran zrak» Majhna brazilska ptica ima gnezdo s predsobo - Tro-pični vrabec si gradi «kondominije» za celo «repu-bliko» - Mravljišče termitov zelo popolno in trdno Naselje, ki ga vidimo na sliki, ni naselje afriških, pač pa avstralskih termitov. Posamezno mravljišče je visoko tudi do 4 metre. Gre za prave nebotičnike, kakršnih človek doslej še ni uspel zgraditi Kolikokrat smo kot otroci zalezovali ptice in stikali za njihovimi gnezdi. Ko smo staknili kako gnezdece z jajčeci, smo toliko krat prihajali k njemu gledat, kdaj se bodo ptički izlegli, da se nas je samička ustrašila in gnezdo zapustila, tako da od zaroda ni bilo nič. Včasih smo bili tudi tako poredni, da smo gnezdece razdejali, ne 'da bi se bili pri tem zavedali, da smo ptičji družini — zrušili hišo in dom, ne da bi se pri tem vprašali, koliko napora je ptičji par na- pravil, da si je pletel gnezdece. Res je sicer da so gnezdeca naših domačih ptic v splošnem bolj skromna, toda ptice — in ne le-te — so lahko še boljši arhitekti kot je človek, ki se baha s svojimi nebotičniki. V 350 milijonih let, odkar so se razvije prve vrste ptic, so se posamezne vrste usposobile v prave arhitekte, ki jih človek še dolgo ne bo dosegel, kaj šele presegel. Pri nas v Evropi sicer ne poznamo kakih posebnih ((arhitektov«, toda tudi razmeroma IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Štirje mladi v Občinski Boris Zulian, Riavinijeva, Me-deot in Sivini, ki razstavljajo v Občinski galeriji vsak po Sest do sedem del, so izšli iz tržaške državne šole za umetnost. Da je to bilo še pred nedavnim,- kažejo zlasti sorodnost tehničnih prijemov in doseženi slikarski učinki v tu pokazanih kamnotiskih, kar pa daje razstavi ugodno zaokroženost in povezanost med deli vseh razstavljavcev. Boris "Zulian nam je že znan iz nekaterih uspešnih ex tempore slikarskih tekem, V sedanjih delih je opazno iskanje, kako približati nasprotujoča si tečaja abstraktnega in figurativnega u-stvarjanja ter si tako najti oseb-nejši izraz. Mnogo take dobre volje je 'J obeh živahnih temperah. Sicer pa mislimo, da je Zulianova ustvarjalnost predvsem analitične narave in da je ravno v tem potencialna moč njegovega napredka, Loredana Riavini pravilno sle- di nagonu svoje ženske občutljivosti ter se tako rešuje šolskega vpliva. Njene barvne risbe na pozlačenih podlagah se posrečeno ločijo od celote, ne da bi jo zato neharmonično rušile. Poseduje pa razen tega Riavinijeva dar sproščene dekoracije, kot smo jo že opazili v nekaterih primerih razstavljenih del na kaki s kupni razstavi. Nadarjena Giorgio Ferletti in Bruno Medeot hodita po precej vzporedni poti ustvarjanja z razliko, da je poslednji grafično močnejši in bolj zakoreninjen v stvarnost okolja. Enako se da reči tudi o Clavdiju Siviniju, pri katerem nam prija prefinjena nežnost barv in uravnovešen smisel za porazdelitev ploskev. S to razstavo torej štirje mladi likovniki prvič trdneje stopajo v svet umetnosti in naša želja je, da si z vztrajnim delom utrejo pot do višje ravni. MILKO BAMBIČ času izpitov ta|lllll,ll|l„|llM,llmillMllmlll|IIIHIIU,lll„I,M,tl„,l„,l|WIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIINMII"ll""l"""l"IMI"""l"IIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"lllllllllllllll"liniimill da v poslu, ki ste zanj menili, da je že zgubljen. Resno upoštevajte iskren nasvet. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Razpoloženje kolektiva je važnejše od vašega osebnega mnenja. Izbruh jeze vam bo pokvaril ves dan. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odpovejte se začasno svojemu programu Doživeli boste nevšeč-no srečanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Brez OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne do-vai e’ Bi vas kdo ocenjeval po kii(fm ^Bančnem uspehu. Priča-vln Protiakcijo od strani svojega « avnega nasprotnika v nekem ču-wem odnosu. h “1K (od 21 4. do 20.5.) Prepričali B„s^e svoje sodelavce glede neke-n-Jjodviga. Ugodno vzdušje za ob vitev soglasja z ljubljeno osebo. di*iVOJCKA <°d 21.5. do 21.0.) Bo-k0e .z® zgled drugim, in sicer ta-~a ®e ne boste ogibali svojim govornostim. Kmalu vam bo žal kem asvet' ki ste ga bili dali ne- BaU *nancu' (od 22.6. do 22.7.) Tvegajte svnuu sno in ne zanemarjajte soi-ei1 P°sl°v. Nevšečnosti z nekim j^dmkom. (od 23.7. do 22.8.) Izpolnite čimprej poslovno obveznost, ki ste jo že dolgo tega sprejeli. Od va še strani obstaja še neporavnan moralni dolg. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ukrepajte, ker je pač to vaša pravica, ne zaradi tega ,ker se počutite močnega. Ne šalite se z ljubeznijo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne spuščajte se v tvegane poslovne akcije. Doživeli boste nevšečen nastop, do katerega bo prišlo v družini. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ni še bila izrečena zadnja bese- pomišljanja sprejmite neko novo nalogo Nekdo, ki ne pozna vaše občutljivosti, vas bo nehote užalil RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zagotovite si podporo neke znane in zelo vplivne osebe. Otresite se svoje pretirane sebičnosti. skromna gnezdeca naših ptic so po navadi funkcionalna, primerna vlogi, ki jo imajo. Nekatere vrste ptic pa zaslužijo glede tega pravo občudovanje. Nekaj primerov: V Braziliji živi vrsta ptic, ki ji domačini pravijo «Joao do barro«. To bi mogli prevesti po naše «Ivan od gline«. Ta ptica ne pozna določenih zakonov, s katerimi se ukvarjajo arhitekti in gradbeni tehniki, ne ve, kaj pomeni statika, niti ne pozna matematičnih formul za odpornost posameznih gradbenih snovi, kljub temu pa si gradi gnezda, ki bi jih mogli v našem merilu imenovati prave dvorce ali palače. «Joao do barro« si gradi gnezdo iz drobcenih glinastih kroglic, ki jih najprej zgnete iz glinastega blata, nato pusti, da se na zraku posušijo. To se pravi, da je «Joao do barro« najprej delavec, ki izdeluje opeko, nato si tako samček kot samička začneta graditi dom. Njun dom je sestavljen iz dveh prostorov. Najprej je tu za njiju kar razkošna veža, iz katere vodi majhen okrogel vhod v pravo gnezdo. Oba prostora sta namreč ločena' s steno, ki je tako gosta, da trdno loči en prostor od drugega, rekli bi kar hermetično, razen že omenjene odprtine, ki služi za vhod. Ker pa je ptiček zelo majhen, tehta v povprečju komaj 75 gramov — je tudi ta odprtina majhna, tako da v primeru nevarnosti samček s svojim telesom v celoti zapre vhod v gnezdece z jajčeci ali mladiči. Tudi glede »lokacije«, kot bi se arhitek-tf in urbanisti izrazili, je brazilski «rdeči pek«, kot mu tu-, di pravijo, strokovnjak. Svoje od tri do štiri kilograme težko in hkrati udobno gnezdo postavi vedno med dve veji, kjer se veji razcepljata, tako da je na trdnem, hkrati pa da ga gornja veja ščiti z gornje, spodnja pa s spodnje strani. Brazilski «Ivan od gline« pa ni edini sloviti arhitekt v ptičjem svetu. V tropski Afriki poznajo posebno vrsto vrabca, ki mu pravijo ((republikanec« in ki je še boljši arhitekt kot je njegov ((kolega« v Braziliji. Ta ptica si postavi velikansko gnezdo, bolje povedano nekakšno kolonijo, ki služi kot dom celi «republiki» vrabcev. Pravzaprav to veliko gnezdo ne nastane hkrati, pač pa se postopoma veča in širi. Gre za nekakšno veliko palačo v smislu naših kondominijev, kjer je vsak stanovalec lastnik svojega stanovanja z lastnim vhodom. Včasih meri eno takšno gnezdo tudi po 3 m v širino. Rekli smo, da so stanovanja ločena, vsako gnezdece ima svoj poseben vhod. Vsi pa se odpirajo na spodnji strani velikega kolektivnega gnezda. Ornitologi, ki so proučevali gradnjo teh gnezd, so bili presenečeni nad sistematičnostjo gradnje, tako da bi se od njih mogel naučiti marsikaj tudi človek z vsemi svojimi strokovnimi šolami. Afriški vrabec — republikanec najprej postavi in utrdi temelje, nato zgradi ogrodje gnezda, nekako tako, kot postavljajo v zadnjih časih gradbeniki betonsko strukturo poslopja, ki jo nato zapolnijo z zidovi iz opeke. Temu sledi izpopolnjevanje sten in šele nato postavijo vrabci — republikanci streho, ki je zelo mel, toda saj tudi ni hodil nikamor, kjer bi moral biti dostojno oblečen. Medtem ko so ljudje Juniusa skorajda sovražili, jim Je zbujal njegov sin, mali Robbte, le sočutje. Zenske so govorile, kako strašno je, da mora otrok odraščati v takšni umazaniji. Ker pa so bile po naravi zadrža- ne, se v zadeve Juniusa Malt-byja niso hotele vmešavati. »Toda ko bo začel hoditi v šolo, bomo ubogemu otroku dale nekaj stvari, kakršnih nd videl še nikoli.* «Najmanj kar lahko storimo, je, da poskrbimo, da bo otrok končno imel kaj obleči,* so govorile. Bilo je, kot da bi vsa dolina čakala samo na trenutek, ko bo Robbie moral v šolo. Robbie je rasel in postajal resen deček. Junius ni nikoli ravnal z njim kot z otrokoi i, ker sploh ni vedel, kako se ravna z otroki. In tako Je šel Robbie nekega jutra v šolo. Na sebi Je imel stare hlače, posejane z luknjami, in modro srajco brez ovratnika. Drugega nič. Lasje so mu viseli čez sive oči kot griva kakšnemu poniju. Otroci so se zbrali okrog njega in brez besed strmeli vanj. Vedeli io za revščino Maltby|evih in za Juniusovo lenobo Dečki so se veselili, da bodo lahko Robbie-ja imeli za norca. Zdaj je ta Casaltoli naj posreduje da se odpre novi prehod Trgovci, ki imajo svoje lokale v severnem delu Gorice, so izročili generalnemu predsedniku konfederacije za trgovino in turizem Sergiu Casaltoliju pismo, v Katerem ga pozivajo, da posreduje pri odgovornih krogih, da bi se odprl med Gorico in Novo Gorico prehod v Gabrijelovi ulici. To vprašanje naj bi proučili tudi na prihodnjem zasedanju italijansko-ju-goslovanske mešane komisije, ki bo zasedala v Vidmu. Potrebo odprtja takšnega prehoda odobravajo tudi pristojni goriški Krogi o-blasti in gospodarskih organizfnov.' Z ugoditvijo tej zahtevi, pa bi se okoristile tudi vse trgovine v severnem delu mesta, ki so bile o-škodovane z razmestitvijo prehodov med samo Gorico in bližnjim jugoslovanskih obmejnim področjem. trenutek napočil. Robbie Je stal sredi med nj'mi. In oni, oni so samo strmeli vanj. Nobeden ni dejal: »Od kod imaš vendar to obleko?* ali: «Poglejte njegove lase!* Ni se zgodilo to, kar so hoteli. Otroci so bili presenečeni in zmedeni, ker so tako odpovedali. Robbie je opazoval obroč strmečih otrok z zelo resnim pogledom. O strahu niti sledu. «Kaj se ne igrate?* jih je vpra-šal. »Oče mi je rekel, da se boste igrali.* To je bila odrešilna beseda Otroci so divje zakričali. «Ne zna nobene igre!* «Gremo se skrivat z njim!* »Ta ne zna nobene igre.* In to, da nekdo ne pozna nobene igre, se jim Je nenadoma zazdelo kar imenitno, čeprav niso vedeli zakaj. Robbiejev suhljati obraz Je bil zamišljen. »Najprej skrivanje!* Je odločil. Pri skrivanju je bil neroden, toda njegovi učitelji se mu niso posmehovali. Nasprotno, prere kali so se za pravico, da bi ga naučili, kako se najdejo najimenitnejši kotički. Robb'ejev vpliv na sošolce je postal takoj očiten. Starejši u-čenci so ga pustili pri miru, toda mlajši so ga v vsem posnemali. Delali so si celo luknje v hlače, da bi mu bili bolj podobni. V opoldanskih odmorih, upoštevalo, da je obtoženec izplačal škodo svojcem umrlega. Nato so obravnavali zadevo 50-letne Giuseppine Ellero iz Gorice, na Placuti 6. Obtožena je bila večkratne tatvine, ker je ob dveh prilikah odnesla iz stanovanja Nade Tusulin, ki stanuje v isti hiši in je bila lani v septembru odsotna, 6 brisač, 16 rjuh, 60 tisoč lir in 32 tisoč dinarjev. Pri tatvini je izkoristila odsotnost Tusulino-ve. Obtoženka je tatvino priznala in izjavila, da je denar porabila za plačilo svojih dolgov. Drugo ukradeno blago pa so dobili pri njej doma ali pa v mestni zastavljalnici. Sodišče je obtoženko obsodilo na 8 mesecev zapora in 35 tisoč lir globe. Branil jo je odv. Blessi. V prizivni razpravi pa so oprostili 34-letnega Frapcespa Putza. iz Vidma, Viale Venezia 289, ki ga je pred časom obsodil okrajni sodnik v Tržiču na en mesec in 10 dni zapora. Branilec dr. Turel je v odsotnosti obtoženca pojasnil, da so del zaplenjenih predmetov, ki so bili obtožencu zaupani, odpeljali na ukaz sodišča iz Trsta v zvezi z nekim prejšnjim rubežem, drugo blago pa je odpeljala oseba, ki ji je bilo zaupano v varstvo. Na ta način je odpadla obtožnica, da si je Putzu prisvojil zaplenjeno blago in ga je sodišče popolnoma oprostilo ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Drž. tož. dr. Diez; preds. sod.: dr. Storto; sodnika Arculeo in Mancuso. Kratke iz bolnišnice Ob 14. uri so nudili prvo pomoč Ernesti Lovigiani, star 78 let, bivajoči v Ulici sv. Antona 5. Pri padcu doma se je udarila v glavo. Zdravila se bo 10 dni. V Standrežu sta se včeraj poškodovali dve osebi. Ob 14.45 je podrl avtomobil 61-letnega Leopolda Klanjščka iz Ul. Montasio 5. Ranil se je po levi nogi. V bolnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov na zdravljenje za 5 dni. Ob 15. uri pa so pridržali na zdravljenju za t5 dni 52-letne-ga Kazimira Reščiča s Kraške ulice 75. Pri padcu doma si je zlomil desno nogo v g'ežnju. ko so s hrbti naslonjeni na aid sedeli na soncu in žvečili kruh, je Robbie pripovedoval o svojem očetu. Pazljivo so ga poslušali m si iskreno želeli, da bi bili tudi njihovi očetje tako leni in dobri. V kratkem času je postEil Robbie kralj šolskega dvorišča. U-čitelj'ca, miss Morgan, se je začela zanimati zanj, kajti pri pouku je bil ravno tako veliko presenečenje kot zunaj na šolskem dvorišču. Znal je odlično čitati in imel je besedni zaklad odraslega človeka. Toda pisati ni znal. S tresočo se roko je risal v zvezek brezoblične hieroglife. Robbiejev vpliv na mlajše dečke je postajal vse večji. Njihov besedni zaklad se je nenavadno razširil in odločno so sovražili vsakršno obutev ter kakršnakoli dostojna oblačila. Robbie je. ne da bi se zavedal, diktiral njihovo modo. Bilo je nemoško nositi dostojne obleke, in celo huje, bila je žalitev za Robbieja. Nekega petkovega popoldneva je napisal Robbie štirinajst lističev in jih na šolskem dvorišču skrivaj razdelili štirinajstim tovarišem. Na lističih je bilo napisano: «Neko indijansko pleme namerava jutri ob desetih pri naši hiši na mučilnem ko- ZA DVOBOJ ZA SVETOVNO KRONO Neugodne prognoze za Cassiusa Claya Mladi izzivač «na smrt prestrašen» MIAMI BEACH, 25. — Danes dopoldne so uredili zadnje podrob nosti za toliko pričakovani dvoboj za naslov svetovnega prvaka težke kategorije med Sonnyjem Listom in Cassiusom Clayem. Predvsem so izvedli tehtanje obeh tekmecev, ki je dalo naslednje rezultate: Liston 98,800 kg, Clay pa 95,600. --- Še prej pa je veselo razpoloženi Liston izjavil, da še nikoli ni bil v tako dobri formi kot sedaj. Sedanji svetovni prvak je pripomnil, da se ne bo preveč besno vrgel na Claya. Dovolj mu bo zadati nekaj ostrih udarcev in ga nato izločiti iz borbe. Clay, ki kaže, da je še vedno optimistično razpoložen, pa je izjavil, da bo Listonu v sedmih rundah pokazal kaj pomeni boks, v osmi pa mu bo zadal k. o. Clay je dodal, da se bo poslužil svoje gibčnosti in hitrosti da bi se izogibal udarcem nasprotnika, katerega bo nato, ko bo truden, napadel. Kljub optimizmu izzivača, so pa prognoze še vedno v korist Listona. In to v razmerju 7:1. Tudi izvedenci so mnenja, da Clay nima posebne možnosti za uspeh. Večina celo meni, da bo moral izzivač že v prvih rundah kloniti. Dvoboj bo Amerika prenašala v Evropo s pomočjo satelita Relay. Prenos se bo začel ob 5. uri in večina držav bo registrirala oddajo. Ce bo prenos jasen, bodo televizijske postaje že jutri oddajale film dvoboja. Jugoslovanska TV namerava prenašati dvoboj ob 19.30 in nato še enkrat ob 22.30. Pred tehtanjem je Clay nadaljeval s svojim nadutim obnašanjem. V dvorane je prišel oblečen v pla-vo haljo z napisom na hrbtu «lov na medveda«, v roki pa je imel palico. Istočasno je žalil Listona in druge; pred novinarji pa se je bahal, da je pripravljen kaznovati tekmeca. »Sem novi prvak« je kričal Clay, »in prelep, da bi se me dotaknili«. Nato je začel tudi peti svoj priljubljen refren «Sem lahek kot metuljček m Dodem kot osa.« Zaradi tega obnašanja so Claya kaznovali z 2.500 dolarji globe. Na vprašanje, kdaj misli Listona položiti na tla, je Clay pokazal s prsti na 2. MIAMI BEACH, 25. — Pred dvobojem sta morala Liston in Clay na zdravniški pregled. Načelnik boksarske zdravstvene komisije dr. Alex Robbin je izjavil, da je «Clay na smrt prestrašen«. Clay ni v uravnovešenem emotlčnem stanju in njegova dejanja so tipična za ljudi, ki se boje smrti. Vrh tega neverjetno troši energije. Zdravnik ga je opozoril naj jih raje hrani za dvoboj, a vse zaman. Zdravnik mu je ugotovil 124 utripov, medtem ko jih je Kdo plača avtopsijo starčka iz Ločnika? Kakor smo poročali tudi v našem listu, so v soboto zvečer okrog 22. ure našli na dvorišču njegovega doma v Ločniku 70-letnega upokojenca Ottavia Bressana. Bil je že ves premrznjen in z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico. Ko pa so dospeli tja, je bil Bressan že mrtev. Na truplu so napravili avtopsijo, da bi ugotovili kako in zakaj je nastopila smrt. Potem pa je nastala med bolnišnico in občinsko upravo debata, kdo bo plačal avtopsijo in posledica te diskusije je bila, da še včeraj opoldne niso izdali dovoljenja za pokop trupla. Uprava bolnišnice si tolmači zakonske predpise tako, da mora stroške nositi občinska uprava, ta pa trdi, da mora v tem primeru poskrbeti za vse skupaj uprava bolnišnice. Tudi državno tožilstvo in pokrajinski zdrav, nik sta bila v zadregi, kako tolmačiti zadevni zakon, da bi pomagali občinskemu zdravniku dr. Gregori-gu iz zagate. plazite se k spodnjemu travniku in zalajajte kot lisica. Čakal vas bom in vas vodil, da reš'te ubogo dušo.* 2e nekaj mesecev Je miss Morgan nameravala obiskati Juniusa Maltbyja. Zgodbe, ki so Jih pripovedovali o njem, in srečanje z njegovim sinom so zbudile njeno radovednost. Maltbyjeva farma je bila približno dve milji oddaljena od vasi. Miss Morgan ni bila še nikoli tam, a jo je kljub temu takoj našla. Farme ni bilo mogoče zgrešiti. Trudni plotovi so se pod težo ovijalk nagibali na cesto. Sadno drevje je iz pragozda zeli iztegovalo svoje posušene veje. Veverice in zajčki so pred nogam' miss Morgan preplašeno švigali v grmovje in gruleči golobi so s frfotajočimi krili leteli na varno. V veliki podivjani hruški je vreščala cela jata šoj. Zraven gosto zaraščenega bresta Je miss Morgan odkrila z mahom poraščeno skodlasto streho Maltbyjeve hiše. Hiša je bila mrtvaško t'ha, kot da bi stala prazna že sto let. «Kako zapuščeno in propadlo,* Je pomislila miss Morgan, «in vendar kako čudovito zasanjano in ljubko hkrati!* Skozi mali vhod je stopila na dvorišče in z odprtimi usti kot prikovana obstala. Sred' dvori- še pred tednom imel 54. Nasprotno ima Liston normalno število utripov, to je 80. Zdravnik je dodal, da ne namerava več pregledati Claya, ker ne dvomi v njegove sposobnosti in je prepričan, da se mu bo število utripov še zmanjšalo. Vseeno pa je zdravnik mnenja, da bo Clay stopil na ring na isti način kot je danes stopil v dvorano, kjer so ga tehtali: skakal bo in tudi precej govoril. S strahom v kosteh to- ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Danes za četrtfinale Partizan-Inter Corso ali Szymaniak na levem krilu? BEOGRAD, 25. — čeprav je precej mrzlo, predvidevajo, da bo jutri stadion za četrtfinalno tekmo turnirja za pokal evropskih prvakov Partizan . Inter napolnjen do zadnjega kotička. In to kljub temu, da se govori o direktnem televizijskem prenosu srečanja Milančani so danes preizkusili igrišče, a njihov trening ni trajal dolgo, ker jih trener Helenio Her rera ni hotel utruditi. Je Herrera ob koncu današnjega treninga rešil dvome, ki so mu grenili spanje? Odgovora ni mogoče dati in tudi španski izvedenec ni hotel potrditi postave. Izjavil je le, da bo postavo sestavil šele jutri. Sicer se Herrera še ni edino odločil komu naj bi poveril majico levega krila. V Beogradu ima dva igralca, ki sta rej iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiinmiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KOŠARKARSKO PRVENSTVO I. MOŠKE LIGE Poraz Simmenthala Ignis na vrhu lestvice Rolonjčani za vareško petorko Košarkarsko tekmovanje prve moške lige se bliža zaključku prvega dela in tekme postajajo iz kola v kolo bolj važne, kar seveda stopnjuje zanimanje gledalcev in ljubiteljev te športne zvrsti Končno prihaja do medsebojnega obračunanja med velikani, to je med ekipami, ki vodijo ta ples in se potegujejo za državni naslov. V preteklem kolu je pritegnila lu sežgati predsednika ZDA. Pri-1 sča je bil v zemljo zabit močan zanimanje vseh tekma, ki se je od vijala na vareškem igrišču. Tam sta nastopili domači Ignis in milanski Simmenthal. Obe ekipi sta imela velik interes do zmage, a najbolj se je za to potegovala milanska petorka, ki je bila prisiljena vložiti vse svoje napore, ker bi jo morebitni poraz porinil na tretje mesto z dvema točkama zaostanka. V prvem delu tekme so igralci Simmenthala pokazali svojo običajno igro in kaj kmalu prevzeli vodstvo. V drugem polčasu pa so se domačini bolj zagrizli v igro ter se podili za vsako žogo. Ta del je potekal v znamenju popolne izenačenosti kar potrjuje tudi dejstvo, da sta prav v zaključnih sekundah vodili najprej Ignis, nato Simmenthal in končno še enkrat Ignis, ki si je tudi zagotovil zmago. Knorr iz Bologne je izkoristil to priliko in si priboril drugo mesto z eno samo točko zaostanka. Njegov nedeljski nasprotnik iz La Spe-zie mu ni delal nikakih preglavic in Bolonjčani so pravzaprav odigrali dokaj uspešno tekmo pred težkim srečanjem prihodnjega kola. Biella in GBC Lazio sta na igrišču pokazali svoje trenutne meje. Prva ekipa je zaigrala dokaj uspešen prvi polčas in vodila z znatno prednostnjo vendar ni bila zmožna ponoviti svojega pozitivnega nastopa v nastanku igre, ko so se domačini vigrali in skušali popraviti rezultat. Livorno nas še vedno preseneča s svojimi nastopi. Zna presenetiti s svojo odlično igro in tudi z zmagami nad najmočnejšimi petorka-mi, a si na to le mukoma zagotovi obe točki v srečanjih s še tako šibkimi postavami. V taki negativni fazi je to moštvo stopilo pred domače navijače tudi v nedeljo in skromni neapeljski petprki bi že skoro uspelo nabrati dve povsem nepričakovani točki. Tu na dnu lestvice postaja borba za zmago in za točke bolj in bolj napeta. Bojazen pred izpadom oživlja doslej še speče ekipe in jim veča borbenega duha. To je prisililo tudi padovsko Petrarco, da je spet pokazala nohte in zaigrala na domačih tleh tako borbeno kot je bli njen običaj v prejšnjih sezonah. Njena žrtev je bila to pot odlična petorka Stelle Azzurre, ki kljub svojemu prizadevanju ni kol, nanj pa je bil z vrvjo privezan razcapan star mož. Drugi moz, mlajši in manjši, tn skoraj še bolj zanemarjen, je k nogam ujetnika nalagal drva. Miss Morgan se je trepetaje u-maknila za hišo. «Kaj takega se vendar ne dogaja več!» se je mirila. «Saj sanjam!* In tedaj je zaslišala pogovor obeh mož. «Kmalu bo deset,* je dejal eden in ujetnik je odvrnil: »Ja, >n pazi, ko boš prižigal! Počakaj, dokler ne boš popolnoma prepričan, da prihajajo!* Miss Morgan je skorajda zakričala od olajšanja. Rahlo opotekaje se je stopila izza hiše. Mož, ki je nalagal drva, se je obrnil. Prvi hip je bil videti presenečen, toda hitro si je opomogel in se globoko priklonil, «Jaz sem učiteljica,* je brez sape dejala miss Morgan. «Bi-la sem na sprehodu in sem zagledala hišo. Najprej sem mislila, da gre zares!* Junius se je smehljal. »(Seveda gre zares. Veliko bolj zares, kot menite. 2e sem mislil, da spadate k rešiteljem. Veste, rešitev te uboge duše zapade ob desetih » Iz vrb pod hišo se je zaslišalo divje lajanje. «Ah, to morajo biti rešitelji,* Je dejal Junius. »»Sicer pa, oprostite... miss Morgan, kajne, Jaz sem Junius zmogla ostrega tempa in visokega ritma domačinov. Bolj in bolj nas skrbi stanje Goriziane. Soški igralci so pozitivno pričeli letošnje tekmovanje, a so polagoma popustili in sledili so negativni nastopi. Pred osmimi dnevi so Zorzi in prijatelji spet zablesteli z zmago nad Algorjem v tujem brlogu, a domači nedeljski neuspeh proti bolonjskemu Fidesu je spet privedel ekipo v spodnji del lestvice. Goriziana ima še veliko prilik, da izboljša to svojo trenutno slabo uvrstitev in upamo, da jih bo izkoristila. Izidi 12. kola: Livorno . Partenope Petrarca - Stella Azzurra Ignis - Simmenthal Knorr - DDM Algor - Fonte Levissima GBC Lazio - Biella IVAN PATRIZIO 70:62 68:59 77:86 77:53 91:85 75:71 pripravna za to vlogo. Gre za Cor-sa in za Szymaniaka. Njun nastop bo torej odvisen od taktike, ki jo bo Herrera določil za tekmo proti Partizanu. V glavnem bo Inter, ki se bo zelo verjetno poslužil obrambne taktike s hitrimi presenetljivimi prodori, igral v naslednji postavi: Sarti, Burgnich, Facchetti, Ta-gnin, Guameri, Picchi, Jair, Mazzo-la, Milani, Suarez, Corso (Szyma-niak). Partizan pa bo nastopil brez stebra v obrambi Jusufija, ki služi vojaški rok. V ostalih vlogah pa bo trener uporabil trenutno najboljše elemente, ki gredo od šoškiča, Sombolaca, Mihajlovida, Radoviča. Miladinoviča, Jovanoviča, Cebinca. Kovačeviča, Galiča. Hasanagiča in Vislavskega. NOGOMET DUNAJ, 25. — Sedanji trener Sampdorie Ernest Ocwirk je izjavil novinarju dunajskega dnevnika »Kurier«, da so vse vesti o prevzemu tehničnega vodstva avstrijske nogometne reprezentance izmišljene in preuranjene. Ocwirk je vezan na Sampdorio do poletja in šele nekaj tednov prej se bo lahko ponovno govorilo o obnovi pogodbe z genovskim klubom. * * * MILAN, 25. — Tehnični komisar Milana Viani in igralec Maldini, ki sta se med tekmo Real Madrid - Mi lan v španskem glavnem mestu sprla, sta si danes v znak pomirjanja podala roki. PRIJATELJSKA ODBOJKA Nocoj tekma Gasilci-Bor Nocoj ob 20. uri bo v telovadnici šole Morpurgo (Čampi Elisi) prijateljska tekma v odbojki medJ~še-storko tržaških gasilcev in ekipo športnega združenja Bor. lllllIlllIMIIHIIIllIMMIIIHlHIllllIMMMIIIIIIimuiisisiMtllllinmmillMIIIIIIIIMIIItmnnillllllllluimuilUllU111 ' UMETNO DRSANJE Schnelldorfer v vodstvu (po petih likih) na svetovnem prvenstvu DORTMUND, 25. — Danes se je začelo svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. 2e v prvem dnevu je prišlo do spora, ker prireditelji niso hoteli priznati vzhodnonemško ekipo z nazivom «Nemška demokratična republika«. Zaradi tega so vzhodnonemški drsalci z znanim tekmovalcem Guenterjem Zoeller-jem zapustili Dortmund in se vrnili domov. Danes so izvedli tekmo, vanje moških v obveznih likih. Na sporedu je bilo pet likov, medtem ko bodo tekmovalci izvedli šestega in zadnjega Jutri zjutraj. Trenutno vodi Nemec Schnelldorfer. Začasna lestvica je naslednja: 1. Manfred Schnelldorfer (Nem.) 946,9 točko 2. Karol Divin (CSSR) 936,2 3. Alain Calmat (Fr.) 924,6 4. Scott Alien (ZDA) 896,5 5. Emmerich Danzer (Av.) 891,3 6. Peter Jonas (Av.) 880,4 7. Nobuo Stao (Jap.) 873,8 8. Thomas Litz (ZDA) 865,4 9. Monty Hoyt (ZDA) 857,4 10. Donald Knight (Kan.) 845,6 itd. Maltby. In ta gospod Je naš prijatelj. Danes je predsedniki Združenih držav in ga bodo Indijanci čez nekaj minut skušali sežgati.* »Prekleta neumnost,* je de jal 'predsednik prijazno. Miss Morgan se je zasmejala. «Ali smem prisostvovati rešitvi mr. Maltby?» <»Mr. Maltby? Oho, madame, jaz nisem mr Maltby, jaz sem čelo pleme Indijancev.* Lisice so znova zalajale. »»Ostanite pri stopnicah,* je dejalo indijansko pleme. »Tam vas ne bodo zamenjali z Indijanci in ne boste v nevarnosti, da bi vas zaklali.* Nato je napeto pogledal proti reki. Neka vrba se je silovito stresla. Jun'us je potegnil z; vžigalico po hlačah in prižgal les pod predsednikom. Ko so okoli kola švignili v zrak plameni, je hotelo vrbe raznesti in iz n|ih so poskakali celi grozdi tulečih dečkov. Tolpa Je prihrumela, oborožena najmanj tako strašno in s tol>ko različnimi predmeti kot Francozi, ko so jurišali na Bastiljo Vročične roke so razmetale ogenj, odvezale vrv in predsednik Je srečno osvobojen in rešen stal pred svojimi rešitelji. Obred, ki je sledil, ni bil nič manj lmpozan-[ ten kot rešitev sama. Dečki so stali v pozoru v vrsti in salutirali, predsednik pa je stopal od ODBOJKA V GORICI Slovenska sr. šola na prvem mestu V petek in soboto zvečer so odigrali odbojkarske tekme v dvo rani na Trgu Medaglie d’Oro med ekipami goriških srednjih šol. D" ba večera je ekipa slovenske srednje šole izšla kot zmagovalec, kar ji je praktično zagotovilo prvo mesto na tem turnirju. V petek 21. februarja je slovenska šola odpravila Fermi z 2:0 (15:6 in 15:2), naslednji večer Pa ekipo tehnično industrijske šole z enakim rezultatom 2:0 (15:7 in 15:8). Fermi je premagal znanstveni licej z 2:1 (8:15, 15:8 in 15:3). Tekmovanjem je prisostvovalo veliko število dijakov teh šol, ki >° z navdušenjem navijali za svoje barve. Slovenske šole so odigral* že vse tekme. Zastopstvo goriške pokrajine, ki bo slovenska šola, se bo na dežet nem prvenstvu srečalo z ekipah’' iz Vidma in Trsta. Slovenski dijaki so pokazali večjo tehnično dovršenost, bili pa so tudi n» splošno bolj pripravljeni za turnir kot ostali. Vadil jih je njihov profesor telovadbe Kranner. enega do drugega in vsakem1* pripel odlikovanje, na kateren je pisalo JUNAK. Igra je bi»» pri kraju. ; »»Prihodnjo soboto bodo ritko vel, ki so zakrivili ta zločin-sk' napad, obešeni,* je objavi* Robbie. j »»Zakaj pa ne danes? Obesimo Jih vendar kar zdaj!* 30 zakričali drugi. <»Ne, ljudje! To ne gre. Najprej moramo vse pripraviti. trebujemo vislice.* Obrnil se J® k očetu. »Mislim, da vaju r0j mo morali oba obesiti.* Nekaj trenutkov je meril s pogledom miss Morgan, potem ji je P°~ daril življenje. . Ta popoldan je bil eden najlepših, kar jih je miss Morgan kdaj doživela. Dečki so ji n® veji pri potoku določili častno mesto in fantje v njej kma'** niso več videli svoje učiteljic®' Nekega dne so obiskali soP Člani šolskega odbora. Po ko*-10 je imel dr VVhlteside govor in je učence pozval k resnem** delu. Bil Je to običajen, neb(> leč govor, kakršne je imel J® leta. Starelši učenci so nato spodobno odšlj iz razreda, °r~ ko so bili zunaj, pa so z ogl**' šujočim tuljenlem planili dru» na drugega kot da bi se hote* pobit*. (Nadaljevanje sledV URKDNiai VO: TRST — UL. MONTECCH1 8 II. TELEFON U3-W» lil 94-63* - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA! Ulica Silvio Pelllco 1 II Telefon 33 82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-31« - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: č«1** letna 2 250 lir polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 lir — SFRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Zb SFRJ- ADIT, DZS, LJublJ**1 ’ Stari tri 3/1 'telefon 22-207, tekoči račun pri Naro»lni banki v LjubllBnl 600 14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 160 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglati tržaške ln goriške pokrajin* " * naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubblicitk Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst. _