Mostovi letnik XXII št. 1 str. 1-32 Ljubljana 1987 !;> ' YU ISSN 0352-7808 UDK 651.926(05):5/6 II 'i 979*1 MOSTOVI Strokovno glasilo Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije Mostovi letnik XXII št. 1 str. 1-32 Ljubljana 1987 Uredniški odbor: Maja Dolanc, Janko Golias, Viktor Jesenik, Leon Krek, Jože Kokole, Tomaž Longyka, Andreja Markovič, Anton Omerza (odgovorni urednik), Jean Vilhar, Dušan Voglar - Tehnični urednik: Nedžad Žujp - Oblikovalec: Rajko Vidrih - Lektor Dušan Voglar - Tisk: Tiskarna Kresija Ljubljana - Izhaja dvakrat do štirikrat na leto - Avtorski članek naj vsebuje največ 6 tipkanih strani z razmikom 2 in povzetek (do 10 vrstic) v enem izmed tujih jezikov - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Ljubljana, Resljeva 16 M S&r/HH W mo mi 2 MOSTOVI 1/1987/XXII Vsebina 1. Janez Orešnik: Jezikoslovni vidiki teorije prevajanja. 3 2. Dragič Vukičevič, Momčilo Mujovič: Organizacija prevodilačkog rada i profesionalne asocijacije u zemlji... 6 3. Vesna Lomič: Prevodjenje kao slobodno zanimanje. 11 4. Dušan Gabrovšek: O splošnih enojezičnih slovarjih angleškega jezika za prevajalce. 16 5. Lidija Šega: O prevajanju prevzetih besed v poslovnem jeziku. 21 6. Darko Simeršek: Prevajanje z računalniki. 27 7. Simpozij o kakovosti prevajanja. 31 8. Ohridska srečanja 87 . 31 9. Kongres FIT. 32 Contents 1. Janez Orešnik: Linguistic aspects of translation theory. 3 2. Dragič Vukičevič, Momčilo Mujovič: How translators are organized in Yugoslavia. 6 3. Vesna Lomič: Translator as freelancer. 11 4. Dušan Gabrovšek: General English/English dictionaries for translators. 16 5. Lidija Šega: Translating foreign words in business language. 21 6. Darko Simeršek: Computer-aided translation. 27 7. Symposium on the quality of translation; autumn 1987. 31 8. Ohrid encounters 1987. 31 9. FIT Congress 1987. 32 © Mostovi, Ljubljana Table des matieres 1. Janez Orešnik: Les aspects linguistiques de la theorie de la traduction. 3 2. Dragič Vukičevič, Momčilo Mujovič: L’organisation du travail des traducteurs et les associations professionnelles dans le pays. 6 3. Vesna Lomič: La traduction en tant que profession liberale. 11 4. Dušan Gabrovšek: Sur les dictionnaires anglais-anglais generaux pour les traducteurs. 16 5. Lidija Šega: Sur la traduction des mots etrangers dans la langue d’affaires. 21 6. Darko Simeršek: La traduction a l’aide d’ordinateurs. 27 7. Symposium sur la qualite de la traduction. 31 8. Les Recontres d’Ohrid 87. 31 9. Le Congres de la FIT. 32 MOSTOVI 1/1987/XXII 3 Janez Orešnik Jezikoslovni vidiki teorije prevajanja* V tem (povzemajočem) članku je govor o nekaterih jezikoslovnih vidikih, pomembnih za prevajalsko dejavnost. Jezikoslovje sicer ni idealno sredstvo za osmislitevrorevajalske dejavnosti. Bolj primerno bi bilo tako imenovano besediloslovje, tj. nauk o besedifih^Da je res tako, se vidi iz nasled¬ njih dveh razločkov med jezikoslovjem in besediloslovjem: 1.1. V (strogo pojmovanem) jezikoslovju je največja enota poved, nadpovedne enote so upoštevane samo ponekod, npr. v opisu pozaimljenja. (Zaimek in njegova odnosnica sta pogosto v različnih povedih, npr. Nekoč je živel KRALJ. Vsi so se GA bali.) Be¬ sediloslovje pa se praviloma ukvarja z jezikov¬ nimi enotami, večjimi od posamezne povedi. - Prevajalec ima skoraj vedno opraviti z več po¬ vedmi hkrati, ne z eno samo. Prevajalčeva spretnost se meri med drugim po tem, kako zna besede izhodiščnega jezika premetati v okviru več zaporednih povedi, da dobi v cilj¬ nem jeziku klen izraz. 1.2. V jezikoslovju obravnavamo jezikov¬ ne enote praviloma brez njihove zunajjezikov- ne funkcije. V besediloslovju pa to funkcijo vedno upoštevamo (ta lastnost je za besedilo¬ slovje konstitutivna). Npr. poved Ogenj! je za jezikoslovca samostalnik v imenovalniku ali tožilniku ednine, izgovorjen z vzklično intona¬ cijo, nič pa jezikoslovca kot jezikoslovca ne zanima, ali je ta poved povelje, naj se strelja, ali ukaz, naj ogenj prineso, ali oznanilo, da gori. V besediloslovju pa so to tri različna be¬ sedila. Jasno je, da mora prevajalec prevesti Ogenj! drugače, če je povelje za streljanje, kot če je ukaz, naj nekdo prinese ogenj. Prevajal¬ ca torej zanimajo BESEDILA, ne jezikovne enote. Besediloslovje je pravzaprav samo razšir¬ jeno jezikoslovje. Posebno ime ima, ker se je po naključju začelo razvijati zunaj jezikoslovja. Ker upošteva pri svojih raziskavah več para¬ metrov kot (dosedanje) jezikoslovje, se nače¬ loma bolj kot jezikoslovje približa znanstveni resnici o jeziku. V tem smislu je besediloslovje (hkrati z jezikoslovjem kot svojim sestavnim delom) veda prihodnosti, katere razvoj bi pre¬ vajalci najbrž morali spremljati. Za zdaj pa ostajamo pri klasičnem jeziko¬ slovju. Prevajalcu so pomembni prav vsi deli te vede, čeprav eni bolj, drugi manj. Najpo¬ membnejši so pač pomenoslovje, skladnja in nauk o jezikovni zvrstnosti. Tu se bomo omejili na POMENOSLOVJE. I. Prevajanje bomo tu opredelili takole: 2. »Prevajanje je 'prelivanje' besedila iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, in sicer tako, da ostane pomen izvirnika ohranjen tudi v pre¬ vodu.« Bistveno je tu vedeti, kdaj imata dve be¬ sedili enak pomen. Jezikoslovje ni znalo od¬ govoriti na to vprašanje, dokler si ni iz logike izposodilo naslednjega: 3. »Povedi A in B imata enak pomen, če je Predavanje za člane društva spomladi 1986 4 MOSTOVI 1/1987/XXII poved A resnična takrat in samo takrat, kadar je resnična tudi poved B, in če je poved A ne¬ resnična takrat in samo takrat, kadar je ne¬ resnična tudi poved B.« Zgled. Vreme je lepo, angl. The vveather is fine. Ob tem zgledu se vidi, da je zgoraj po¬ vedano res, saj lahko trdim, da je vreme lepo samo takrat, kadar lahko trdim isto v anglešči¬ ni. Itd. Žal pa v nekaterih primerih merilo ena- kopomenskosti 3 odpove, in sicer pri povedih, ki so VEDNO resnične ali VEDNO ne¬ resnične. Zgled. Vedno sta resnični povedi Vsota kotov v trikotniku znaša 180 stopinj in Vsota kotov v kvadratu znaša 360 stopinj. Po merilu enakopomenskosti 3 tedaj obe po¬ vedi pomenita isto. Tega zaključka pa preva¬ jalec ne more sprejeti, kajti povedi Vsota ko¬ tov v trikotniku znaša 180 stopinj ne sme prevesti v ciljni jezik, kakor da stoji v izho¬ diščnem poved Vsota kotov v kvadratu znaša 360 stopinj. Razen tega merilo enakopomen¬ skosti 3 ni uporabno pri jezikovnih enotah, manjših kot poved, in sploh pri vseh je¬ zikovnih enotah, katerim se ne da določiti, ali so resnične ali neresnične. Spričo tega se je jezikoslovje ozrlo po drugem merilu enakopomenskosti in prevzelo - to pot iz sodobne filozofije - naslednje: 4. »Pomen jezikovnega izraza poznamo, če poznamo pogoje, pod katerimi ga lahko uporabljamo.« Zgled. Če se osnovnošolec nauči, da ima angleška beseda daddy pomen »očka«, se je naučil, da sme besedo daddy v angleščini uporabljati prav takrat, kadar bi v slovenščini uporabil besedo očka. Tako je učenec spo¬ znal pogoje, pod katerimi sme uporabljati be¬ sedo daddy. Otrok, ki reče očka ali daddy tudi poštarju, še ne pozna vseh pogojev, pod katerimi sme uporabljati besedo očka ali daddy. Pogoje za uporabo jezikovnih izrazov pre¬ učuje filozofija jezika in je pri tem zelo napre¬ dovala. Za povedi je razvila TEORIJO GO¬ VORNIH DEJANJ. V vsakem govornem deja¬ nju loči tri poddejanja: 5.1. ubeseditev, ki je v tem, da misel preli¬ jemo v jezikovni izraz, tega izgovorimo ali za¬ pišemo; 5.2. sklicevanje na neki pojav zunaj jezi¬ kovnega sveta in pripisovanje nečesa (npr. neke lastnosti) temu pojavu; 5.3. naše ravnanje, ko nekaj trdimo ali vprašujemo ali svetujemo ali ukazujemo ali obljubljamo ipd. S temi poddejanji je povezano razvejano izrazje, tega tu puščamo ob strani. Merilo enakopomenskosti 4 je uporabno. Ko primerja npr. povedi Starko so ubili in Babo so zaklal’, ugotovi, da ti povedi ne po¬ menita isto že zaradi razločka v ubeseditvi (5.1. ). Ko merilo primerja povedi Gospod A vsak dan tepe svojo ženo in Gospa A je vsak dan tepena od svojega moža, ugotovi, da ti povedi ne pomenita isto, ker je prva poved o gospodu A, druga o gospe A, torej gre za raz¬ loček po točki 5.2. Ko merilo primerja povedi Janez kadi in Janez kadi?, ugotovi, da prav tako ne pomenita isto, že zato, ker prva poved nekaj trdi, druga pa po nečem sprašuje, torej gre za razloček po točki 5.3. Pri prevajanju povedi moramo ločiti točke 5.1 -3. in jih upoštevati vsako zase, sicer lah¬ ko prevedemo narobe. Seveda pa prevajalec navadno ne more prenesti v ciljni jezik vseh pogojev uporabe, ki veljajo za tisti izraz izho¬ diščnega jezika, temveč samo nekatere; drug prevajalec bi prenesel delno druge. Zato ni edinega pravilnega prevoda. Il.a. Prevajalcu seveda ne zadošča, da ve, da imata ali nimata dva izraza enak pomen, temveč mora tudi vedeti, KATERI pomen ima¬ ta. Tudi tu so težave, celo na ravni besed, o katerih pomenu vemo vendar največ (pomisli¬ mo samo na velikansko delo, ki so ga na tem področju opravili - in ga še opravljajo - slova- ropisci). Težave so npr. pri izboru med sopomen¬ kami. Zgled. Če hočemo prevesti slovensko slovarsko enoto voz v angleščino, nam dober slovar ponudi med drugim ustreznike carri- age, coach, car, cart, vehicle. Kako izbirati med njimi? Jezikoslovje predlaga naslednjo MOSTOVI 1/1987/XXII 5 sistematično pot (poznajo jo vsi prevajalci): 6.1. ugotovimo pomen slovarske enote voz; 6.2. ugotovimo ustrezno slovarsko enoto v ciljnem jeziku. K 6.1. Pomen vsake slovarske enote je sestavljen iz pomenskih sestavin, krajše po- menin (mednarodni izraz: sem, rodilnik še¬ ma), tj. iz najmanjših pomenskih obeležij, ki (še) razlikujejo med pomeni. Npr. pomen slo¬ varske enote voz vsebuje pomenine /+šte- ven/, /+konkreten/, /-živ/, /+vozilo/, /+kole- sa/, /+najmanj dve kolesi na isti osi/ itd. - Ugotoviti pomen slovarske enote pomeni v veliki večini primerov ugotoviti pomenine, ki vstopajo v pomen tiste slovarske enote. K 6.2. S pomočjo dobrih slovarjev sesta¬ vimo sezname pomenin, ki vstopajo v pomene možnih ustreznikov v ciljnem jeziku. V našem primeru bi ugotovili, da je pomenom vseh ustreznikov skupno: /+števen/, /+konkreten/, /-živ/, /+vozilo/, razlikujejo pa se v nasled¬ njem: 7.1. ali ima voz svoj pogon (to razlikuje npr. med carriage 'potniški vagon’ in coach 'medkrajevni avtobus’) 7.2. ali je voz namenjen prometu s tovori (to razlikuje npr. med carriage 'potniški vagon’ in vvaggon 'tovorni vagon’) 7.3. ali je voz tirno vozilo (to razlikuje npr. med carriage 'potniški vagon' in vehicle, slednje je ali ni tirno vozilo) 7.4. ali ima voz konjsko vprego (to razli¬ kuje npr. med coach 'kočija' in coach 'avto¬ bus') 7.5. ali je voz namenjen javni uporabi (to razlikuje npr. med carriage 'potniški vagon’ in car 'avtomobil', slednji je ali ni namenjen javni uporabi). Naslednja stopnja je, da si slovarsko eno¬ to izhodiščnega jezika (voz) interpretiramo, tj. ugotovimo, kateri skup pomenin ji v da¬ nem sobesedilu najbolj ustreza, in poiščemo ustrezno slovarsko enoto ciljnega jezika. Pri tem žal le redko naletimo na slovarsko enoto, katere pomen bi vseboval prav iste pomenine, kot jih vsebuje pomen izhodiščne enote. Spri¬ čo tega je skoraj vsak prevod le približen. Il.b. Nadaljnja velika težava nastopi pri povezovanju slovarskih enot v večje skladenj¬ ske enote. Pri tem veljajo namreč v vseh jezi¬ kih številne omejitve glede sopostavljivosti slovarskih enot. Zgled. Slovenski vstopni (mednarodno: inko/h/ativni) glagoli se pogosto prevajajo v angleščino z glagolom become 'postati’ plus pridevnik, npr. zboleti se lahko prevede z become ill 'postati bolan’. Vendar beco¬ me ni edini glagol, ki se tako uporablja. Drugi so come (npr. The dream came true), fall (npr. John feli ill), get (npr. The animai got nasty), go (npr. John went pale), grow (npr. John grew thin), run (npr. The river ran dry), turn (npr. John turned sen- timental), wax (npr. John waxed eioquent), wear (npr. The carpet wore thin). Med temi glagoli so drobni pomenski razločki, tako da ne morejo vsi nastopati z vsemi pridevniki, ki so smiselni v zvezi postati plus pridevnik. Gla¬ gol become je v tem pogledu skoraj univerza¬ len (toda ne da se reči npr. The machine be- came dead namesto The machine went dead 'stroj je obstal’), blizu mu je v tem pogle¬ du get (vendar se ne da reči npr. John got mad namesto John became/vvent mad 'John je znorel’), ostali pa so veliko bolj izbirčni, tako zlasti come, fall, go, run, wax, wear. Nadaljnji zgled. Angleščina je v nasprotju s slovenščino zelo zadržana pri tvorbi po- manjševalnic z besedotvornimi sredstvi. Veči¬ noma si pomaga s skladenjskimi zvezami lit- tle/small + samostalnik, npr. mizica je lit- tle/small table. Prevajalec mora pogosto seči po takih zvezah. Težava je v tem, da se ne morejo vsi samostalniki sopostavljati z lit- tle in small. Prvi, little, je sicer resda univerzalen, tj. porabiti se ga da tako rekoč ob 6 MOSTOVI 1/1987/XXII vseh samostalnikih, smail pa je omejen na zelo konkretne samostalnike. Od nekoliko manj konkretnih se more s smail sopostavljati npr. group (smail group poleg little group), dinner, scene, celebration mogoče (npr. vedno je mogoče little dinner, vprašanje pa je, ali tudi smail dinner), holiday, idea, walk ni¬ kakor (možno je little holiday, nikakor pa smail holiday). Itd. Take in podobne sopostavljivostne omeji¬ tve so doslej ugotovili predvsem pri naslednjih skladenjskih zgradbah: osebek + glavni gla¬ gol, glagol + predmet, glagol + prislovno dolo¬ čilo, pomožnik + pridevniško povedkovo dolo¬ čilo, levi prilastek + jedro samostalniške zve¬ ze, jedro samostalniške zveze + pridevniški povedkov prilastek, oziralni zaimek + njegova odnosnica, osebek + povedkovo določilo itd. Pomenine, ki igrajo pri tem največjo vlogo, pa so (pri povezavah, ki zadevajo samostalnike, pridevnike in zaimke) /človek/, /živ/, /moški/ itd. Sopostavljivostne omejitve imajo seveda pri prevajanju pomembno vlogo. Prevajalcu bi bilo delo bistveno olajšano, ko bi bili na voljo priročniki, npr. slovarji, ki bi vsebovali podatke o sopostavljivosti. To vodi k vprašanju, kakšno vrsto slovarja sploh potrebuje prevajalec. Idealno bi bilo, ko bi slovar za prevajalca vseboval vsaj nasled¬ nje podatke: sezname pomenin, kazalke na pomensko sorodne besede, navedbe skla¬ denjskih zgradb, v katere slovarska enota lah¬ ko vstopa, navedbe o sopostavljivosti, primere rabe, podatke o zvrstnosti. Predstavljam si, da bodo taki priročniki dobljivi v prihodnosti v obliki računalniških programov. Le-te bo prevajalec lahko upora¬ bljal na svojem osebnem računalniku. (Do¬ mnevam namreč, da bodo prevajalci v prihod¬ nosti v veliko večji meri kot dandanes upora¬ bljali pri svojem delu računalnike oz. urejeval¬ nike besedila). Podatke bo dobil veliko hitreje, kot jih dobi, kadar jih išče v slovarju. Žal bodo taki priročniki prej na voljo za tuje jezike kot za slovenščino, ker raziskave slovenskega je¬ zika, ki bi bile v ta namen primerno natančne, še niso dovolj napredovale. Bilo bi pa v prid vsakemu našemu prevajalcu, da bi vse vrste raziskav slovenskega jezika pospešili in iz¬ sledke napravili brž ko mogoče dostopne za¬ interesiranim. Dragič Vukičevič, dipl. ing., i Momčilo Mujovič, dipl. pravnik Organizacija prevodilačkog rada i profesionalne asocijacije u zemlji* 1. Uvod Potreba da se pripremi ovakvo saopšte- nje o ulozi profesionalnih prevodilačkih asoci- jacija u organizovanju prevodilačkog rada pro- ističe iz same činjenice da individualni napori, ma koliko bili veliki i plodonosni, u krajnjoj li¬ niji ne mogu dovesti do apsolutno željenih re¬ zultata ukoliko nisu usmereni ka zajedničkim interesima. Imajuči u vidu da je deo prevodilaštva koji se odnosi na naučno-stručne oblasti relativno mlada strukovna grana za razliku od književ- nog prevodilaštva koje ima dugotrajnu tradici- ju i izboreno mesto u društvu, neophodno je neprekidno ulagati napore kako u oblasti usavršavanja i poboljšavanja ovog mladjeg dela prevodilaštva, tako i objašnjavati društvu S posvetovanja Hercegnovi 87 MOSTOVI 1/1987/XXII 7 o samoj suštini, a s tim u vezi i problematici naučno-stručnog prevodilaštva u svim njego¬ vim mnogobrojnim Vidovima. 2. Uslovi koji su vodili ka organizovanju udruženja i društva Drugom polovinom pedesetih godina ose- tila se izrazita potreba za uvodjenje jedne nove profesije u oblasti medjunarodne razme- ne znanja i dobara - naučnog i stručnog pre¬ vodilaštva. Nije potrebno posebno isticati da su to bili dani potpunog nepoznavanja suštine ove profesije. Najbolji dokaz je činjenica da su mnoga tadašnja preduzeča ovo zanimanje na- zvali »daktilografija sa znanjem stranog jezi¬ ka«, dakle data je fizionomija ovoj profesiji na¬ zivom starije i poznatije »daktilografije«, iako je za ovu poslednju bilo dovoljno samo nekoli¬ ko meseci intenzivnog tečaja, pa da se po- stignu veoma visoki rezultati, a za drugi deo naziva, sa znanjem jezika, bilo je potrebno vreme 4-5 godina da bi se savladala i uspeš¬ no okončala zahtevana znanja. Naravno, postojali su i izuzeči od ovog pravila. Bilo je i dobro rešenih situacija, ali su one bile rezultat više ličnog snalaženja prevo- dilaca, poznanstava, veza, a u daleko manjem broju slučajeva stvarno razumevanje sredine u kojoj se rad odvijao. Nije ni mesto ni vreme da obradjujemo istorijat razvoja organizovanja prevodilaca u svoju profesionalnu organizaciju - Udruženje naučnih i stručnih prevodilaca - ali pomenimo da su ubrzo tada aktivni pojedinci shvatili zna¬ čaj udruženja ili društva profesionalnih prevo¬ dilaca za dalji razvoj prevodilaštva ove vrste u nas. Učinjeni su početni korači, naravno veo¬ ma skromni, jer su problemi bili brojni tako go¬ tovo nerešivi. Sredstva za najosnovnije potre¬ be ne samo da nisu postojala več nije bilo ni razumevanja kod tadašnjih garnitura koje su odlučivale o fondovima za ovakve vrste delat- nosti; o prostorijama da i ne govorimo. A upra¬ vo ova dva elementa su suštinski važna da bi jedna organizovana delatnost ugledala svet. Zahvaljujuči joj jednom trezvenom i iznad sve- ga realnom gledanju pionira naučnog- stručnog prevodilaštva i razumevanju tada još malobrojnog članstva, prihvačena je politika »u se i u svoje kljuse«, koja se na kraju poka¬ zala jedino ispravnom, pa i u skladu sa opre¬ deljenima celokupnog društva. 3. Koncepcija iskustva, znanja i sredstava Imajuči pred sobom kakvu takvu materi- jalnu bazu, organizovano prevodilaštvo se okrenulo rešavanju neposrednih goručih pro¬ blema koji su iskrsavali u svakodnevnom radu. Iako još nenaviknuti na činjenicu da or¬ ganizovano prevodilaštvo nudi daleko šire okvire i mogučnosti za afirmaciju još uvek mlade profesije, sem mogučnosti uzgrednih zarada ili, kako mi to popularno zovemo tez- garenja, karakteristično je da se i u tim prvim danima počinje javljati shvatanje da je potreb¬ no obračati se udruženju prevodilaca za goto¬ vo sva pitanja vezana za organizovanje što uspešnijeg i celishodnijeg rada prevodilaca u radnim organizacijama, odnosno društvenim institucijama tog doba. Obračali su se i pojedinci i preduzeča. Udruženja su reagovala brzo, koliko je to bilo mogučno, i najpre je osnovano jezgro iskusnih prevodilaca iz svih domena rada i života, koji su svoje znanje i iskustvo stavili na raspola- ganje manje iskusnim prevodiocima. Ovakav vid saradnje pokazao se nezamenjivim i udru¬ ženja su, saradjujuči medjusobno u svim re- gionima naše zemlje, prihvatila obavezu ne samo pružanja prevodilačkih usluga privredi, več i obavezu osposobljavanja i usavršavanja novih kadrova, koji su se uglavnom regrutovali izmedju filologa. Na taj način organizovano prevodilaštvo je imalo svoju materijalnu bazu - u obliku cen¬ tra za pružanje prevodilačkih usluga, i obra- zovnu - u obliku centra za osposobljavanje i usavršavanje stručnih prevodilaca. Več samo ova dva momenta dovoljna su da opravdaju postojanje udruženja odnosno društva naučnog i stručnog prevodilaštva. Prevodioci su imali siguran oslonac za reša- vanje kako svojih stručnih tako i profesional¬ nih problema, a društvo je imalo organizaciju 8 MOSTOVI 1/1987/XXII koja je maksimalnom brzinom i kvalitetom izvršavala poslove i zadatke za njegove potre¬ be. 4. Sistematičan prilaz prevodilačkim poslo- vima i zadacima. Prva i najteža faza rada udruženja prevo- dilaca bila je prebrodjena. Društvo je osečalo blagotvoran uticaj na rad i radnu disciplinu, na savesnost i moralne obaveze stručnih pre- vodilaca, a prevodioci su se imali kome »po- žaliti« na svoje probleme i u velikom broju slu- čajeva je udruženje posredovalo u sporovima pojedinac-radna sredina, na obostrano zado¬ voljstvo. Udruženje je, preko svojih iskusnih članova, ne samo pomagalo savetima, več i razradom celokupnih analiza potreba radnih organizacija, kao i načina na koje če rešiti i podmirivati svoje potrebe. Da bi se to postiglo na odredjeni »zvaničan« način, razradjene su smernice, iskristalisala gledišta i donosile preporuke o najcelishodnijim oblicima organi- zovanja prevodilačkih službi, rada sa slobod- nim prevodiocima, itd. Paralelno sa ovim udruženja su radila in¬ tenzivno na sve večem zbližavanju visoko- školskih institucija i prevodilačkih organa, pu- tem seminara, savetovanja, razmene mišlje¬ nja, itd., čime su akcije dobijale karakter po- duhvata baziranih na naučnim principima. Ko¬ risti su bile više nego očigledne. Radne orga¬ nizacije su imale potpuno razradjene pretpo- stavke o profilima prevodilačkih kadrova koji bi zadovoljili njihove potrebe, o pravima i duž- nostima prevodilaca, o velikom značaju struč¬ nih ispita koji su organizovani bilo putem se¬ minara, bilo putem organizovane provere zna¬ nja itd. Diploma koja je imala i ima interni ka¬ rakter dobila je u značaju u radnim organizaci¬ jama bez zakonske prinude, što več samo za sebe govori koliko se isplatio trud prvih prega- laca u ovoj oblasti. 5. Udruženja kao mesto za ostvarivanje sa- mostalnih prava slobodnih prevodilaca Još ne tako davno nije se moglo zamisliti da prevodioci koji rade u oblasti van uže pre- vodilačke-književne sfere mogu imati status slobodnog umetnika, odnosno radnika u kul¬ turi. To znači, radnika koji nije bio vezan ni za jednu radnu organizaciju ili instituciju, več je stajao na raspolaganju onima koji su imali po¬ trebe za njegovim radom u odredjenom trenut¬ ku. Ceo složeni kompleks pitanja zdravstve- nog i penzionog osiguranja rešen je u okvirima udruženja, što danas ima i te kako značajnu prednost - kada je zapošljavanje veoma bolno pitanje našeg društva u celini jer su mnogi mladji kadrovi prevodilaca prihvatili status sa- mostalnih radnika i, mada uz velike napore, ipak rešavali svoja egzistencijalna pitanja i pi¬ tanja radnog staža i penzionog i zdravstvenog osiguranja. Ova materija je toliko značajna da zaslužuje da se o njoj govori u obliku poseb- nog saopštenja, što če biti i učinjeno. Pored ovog, prevodioci koji su se oprede¬ lili za samostalan rad imaju mogučnost da i svoje društvene potrebe i samoupravna prava ostvaraju kroz udruženje. Formirana na svim principima koje predvi- dja socijalističko samoupravno društvo u nas, udruženja, neka u manjem neka u večem ste- penu, organizovala se tako da su zastupljene sve forme predominantne u samoupravnom društvu: delegatski princip upravljanja, sindi¬ kalna organizacija, aktiv saveza komunista, itd. Stručna delatnost je, medjutim, organizo- vana u vidu jezičkih sekcija koje, kao samo- stalna tela, deluju medju članstvom kao inici- jatori svekoliko stručno-intelektualnih delat- nosti (predavanja, savetovanja, konsultacije, udruženja, itd.). 6. Udruženja - nosioci borbe za afirmaciju prevodilaštva Svaka profesija, a naročito ona koja nije stigla da se afirmiše u vremenima kada su o svakoj važnoj situaciji nekog poziva odlučivali pojedinci preko administrativnog aparata i po- stupka, i sve »ozakonjeno« dekretima i ured¬ bama obnarodovanim u službenim listovima ili glasnicima, i potrebu da sagleda svoje mesto u celokupnom društvenom životu, svoj značaj i svoj doprinos zajedničkim naporima, a s tim MOSTOVI 1/1987/XXII 9 u vezi i svoja prava i svoj položaj u društvu. Prevodilaštvo je najizrazitiji primer ove tvrdnje. Mada cesto označavana kao profesija koja je »kičma« društvenih napora za prevazilaženje kako političke tako i privredne krize u nas, na- ročito u osposobljavanju naših organizacija da osvoje inostrano tržište kroz adekvatno pred¬ stavljanje kako kvaliteta tako i drugih aspeka- ta naših roba, naših usluga, pa i naših znanja, ona još uvek nema ono mesto koje joj po zna¬ čaju pripada. Delimično je to posledica objek¬ tivnih delatnosti izmenjenih uslova rada na afirmaciji; samoupravna demokratija ne po- znaje danas rešenja koja zavise od pojedina- ca - potrebno je angažovanje, usaglašavanje svih zainteresovanih a za to je potrebno vre¬ me i strpljenje. Delimično je to posledica i na¬ ših naravi, često smo imali u vidu interese samo jednog ili drugog segmenta iste profesi- je, što je dovodilo do nepotrebnih unutrašnjih rasipanja snage i napora, a zajednički ciljevi su uvek čekali na povoljniju klimu. Medjutim, bez obzira na sve negativne tendencije kojih je bilo i kojih još uvek ima, svedoci smo, bar kroz poslednje društvene dogovore i sporazume, da naši organizovani napori ipak daju rezultate. To če se videti i iz nekih drugih saopštenja, a naročito iz saop- štenja o situaciji u pogledu opšte- jugoslovenske nomenklature zanimanja, kao i u pogledu več društveno prihvačenih gledanja kako se odražavaju u »Polaznim osnovama o vrednovanju rada prevodilaca u spoljnoj trgo¬ vini «. 8. Kao karike opštejugoslovenskog prevodi- lačkog napora Udruženja i društva naučnih i stručnih prevodilaca su u današnjoj situaciji, pored več nabrojanih elemenata, i element medjusobnog povezivanja teritorijalnih grupacija prevodila- čkih potencijala, čime je u praksi ostvarena integracija prevodilačkih i edukativno- kreativnih resursa. Svojim planskim razradje- nim pristupima, ne samo jezičkim, več i me- djunacionalnim problemima u oblasti lingvisti¬ ke, udruženja su okosnica oko koje se zbijaju svi pozitivni nosioci daljeg razvoja, te kao ta- kva predstavljaju nezaobilazne karike i medju- nacionalnog povezivanja u oblastima razmene iskustava, kadrova, razvojnih programa i pla- nova, itd. itd. lako se baziraju na samofinansiranju, sve ove delatnosti nisu samo fiktivna komponenta tobožnjeg rada, več realnost omogučena or- ganizovanim naporima svekolikog članstva. Kroz demokratska i samoupravna istraživanja volje, htenja i namera, članovima prevodilačke profesije, bez obzira da li su formalno učlanje- ni u udruženja ili nisu, stoje uvek otvorena vrata za sve vrste konsultacija, stručne pomo¬ či, i manifestovanja sopstvenih gledanja na prevodilaštvo, naročito učeščem u radu jezi¬ čkih sekcija. To su mesta na kojima se pretre- saju sve pozitivne i negativne strane ponaša¬ nja kako pojedinca u oblasti prevodjenja tako i pojedinaca ili čitavih organizacija-korisnika prevoda. 7. Udruženja i društva - močni nosioci aktiv¬ nosti na medjunarodnom pianu lako bismo o ulozi organizovanog rada prevodilaca kroz profesionalne asocijacije mogli govoriti satima, pa da još uvek nedovolj- no istaknemo značaj takvih organizacija u na¬ cionalnim i jugoslovenskim okvirima, a poseb¬ no na medjunarodnom planu. Prevodilac, ino- kosni stvaralac, teško može samo svojim sna- gama dostiči medjunarodni nivo obrazovanja pa i rada. Organizovani pojedinac, učlanjen u nacionalna udruženja, postaje automatski i član medjunarodne porodice profesionalnih asociacija, čime mu se otvaraju i mogučnosti i perspektive delovanja na medjunarodnom planu, naravno ukoliko za to ima ambicija i sposobnosti. Da ii je potrebno da se navede podatak da je samo u prošloj godini na medju¬ narodnom skupu prevodilaca učestvovalo tri- desetak i više prevodilaca iz naše zemlje - uglavnom kao delegati profesionalnih asoci¬ acija. Samo dvadesetak godina ranije takva mogučnost ne samo da nije pružana nego nije ni postojala. Danas smo na takvom stepenu da je i Jugoslavija dobila jedan stalni komitet UNESCO-a, sa sedištem u Beogradu, što je opet, nesumljivo, plod organizovanih napora profesionalnih prevodilačkih asocijacija. 10 MOSTOVI 1/1987IXXII 10. Zadaci koji predstoje Svi ovi organizovani uspesi nisu postig- nuti, naravno, bez onih obaveznih pratilaca u usponima padovima koji se javljaju na svim prekretnim momentima u životu zemlje. Ali uprkos svim kolebanjima kojih je bilo ne mali broj, razvojna linija profesionalnih asocijacija je jasno izražena u celini, a razlike su samo u stepenu uspeha pojedinih udruženja i društa- va unutar Jugoslavije. lako su ovi pozitivni momenti pretežni, ne smemo se zavaravati da smo rešili sva pita¬ nja. Nažalost, istrajno dokazivanje mesta i uloge prevodilaca u samoupravnom društvu još uvek je aktuelno i zahteva da i u buduče zbijemo redove i organizovanim nastupima, poput ovog današnjeg, uverimo društvo argu- mentima da nam i pripada ono što tražimo - tj. ravnopravan tretman sa svim ostalim kreativ¬ nim profesijama i jednake mogučnosti ostva- renja naših ambicija unutar životnog poziva. S tim u vezi naveščemo da jedan od pre- vashodnih zadataka svih udruženja i društava a to je formulisanje programa razvoja u slede¬ čem periodu, tj. do 1990 godine, koji če nam poslužiti kao instrument za ostvarivanje naše društvene uloge. To od nas očekuje društvo i mi moramo torne priči sa svom ozbiljnošču. Naše raznovrstne aktivnosti: stručne, dru¬ štvene i dohodkovne moraju biti planski razra- djene kako bismo i sebi i društvu dali konkret¬ ne pokazatelje o našem kretanju napred. Naše zajedničke snage, izražene kroz profe¬ sionalcu asocijaciju, sigurno če lakše i kvali- tetnije doprineti daljem razvoju prevodilaštva - posebno u oblastima koje još nismo ni proučili dovoljno a kamo li njima ovladali. Mislimo na aktivnosti oko izdavanja specializovanih reč- nika, na formiranje terminoloških banaka, bi¬ blioteka, pružanje grafičkih i drugih tehniških usluga, itd. Na planu normativnih delatnosti pred nama su zahtevi da što pre izradimo, usaglasimo i usvojimo razne pravilnike o radu - na primer, pravilnik o lektorisanju tekstova, pravilnik o kvalitetu prevoda i arbitraži, itd. Ta- kodje je potrebno da se odlučimo i usvojimo samoupravni sporazum o zvanjima stručnih prevodilaca u udruženom radu koji bi važio na celoj teritoriji Jugoslavije. Mislimo da bi to predstavljalo snažan dokaz o našoj visokoj svesti o zajedništvu shvačenom kao neminov- nosti koja rezultira iz zajedničkih ciljeva i inte¬ resa. ZAKLJUČAK Cilj ovog saopštenja je ukazivanje na sve prednosti organizovanog rada i usmeravanja prevodilačkih delatnosti iz čega podjednako crpe koristi i prevodioci i korisnici prevoda. Udruženja naučnih i stručnih prevodilaca su se postavila, u prvom redu, kao eksterna viso- ko-specijalizovana pomoč udruženom radu kada sva unutrašnja sredstva otkažu, ili su nedovoljna. S druge Strane, Udruženja su no- sioci i borbe za afirmaciju prevodilaštva u pr¬ vom redu očuvanje visokog kvaliteta, što je omogučeno kroz koncentraciju najiskusnijih i najuspešnijih radnika na polju prevodjenja. Udruženja su takodje i svojevsrsni regulator na tržištu ponude i potražnje prevodilačkih us¬ luga, kao i pravedne naknade za takve usluge. Veoma je pogrešno, a i štetno, posmatrati Udruženje prevodilaca nekom vrstom uhleblja i tezge kada se nema kuda, ili se sve šanse privatnih, često eksploatorskih aranžmana prokockaju. Ona su takodje i glavni oslonci svih onih koji se prevodilaštvom bave u vidu samostalnog zanimanja, jer preko udruženja mogu zakonski i društveno sankcionisano ostvarivati i svoja samoupravna prava, i nači zdravstvenu i socijalnu zaštitu. S obzirom na gore rečeno, razumljiva je briga organa rukovodjenja da uvek imaju na umu kvalitet a ne kvantitet i da, shodno torne, oprezno ali i principijelno šire krug pouzdanih saradnika, ne zatvarajuči se u sebe i ne pret- varajuči se u klub povlaščenih ili izabranih. Stoga poziv na svestranu i snažnu podršku svojim udruženjima ne treba da bude shvačen kao poziv u pomoč, več kao poziv na jedin- stveno i pravilno usmereno delovanje u našem samoupravnom društvu. MOSTOVI 1/1987/XXII 11 Vesna Lomič Prevodjenje kao slobodno zanimanje* Slobodan prevodilac je zvanično umetnik ili kulturni radnik koji se ličnim radom u vidu zanimanja bavi prevodjenjem. Nezvanično, Slobodan prevodilac je čovek koji u svakom trenutku može da zameni svog bolesnog ili ot- sutnog kolegu prevodioca u RO na jedan dan ili na nekoliko meseci. To je onaj prevodilac koga svaka firma može da naruči u svako doba, koji je spreman da posle podne, subo- tom, nedeljom i praznikom otputuje sa stranim partnerom ili delegacijom u bilo koji kraj ze¬ mlje, ukratko to je onaj slobodni prevodilac koji živi samo od prevodjenja i koji nikada ne sme biti Slobodan. Bez namere da se sada polemiše o po¬ dobnosti naziva »Slobodan« ili »samostalan«, u ovom izlaganju se prihvata popularni naziv Slobodan prevodilac. U junu 1982. godine donet je prvi put u SR Srbiji zakon o samostalnom obavljanju umetničke ili druge delatnosti u oblasti kultu¬ re. Ovim Zakonom su obuhvačeni i prevodioci, i oni se po njemu i ponašaju. Da bi se lakše shvatile težnje prevodilaca i profesionalnih udruženja i njihova zalaganja, podsetimo se zbivanja iz nedaleke prošlosti. Zvanično priznavanje prevodilačkog rada kao samostalnog zanimanja počelo je 1955. godine Ijada je SIV doneo Odluku o socijal- nom osiguranju prevodilaca naučnih i književ¬ nih dela (Sl. list FNRJ 32/1955). Po toj Odluci prevodioci naučnih i književ¬ nih dela, kojima je prevodilački rad osnovno zanimanje, imaju pravo na socijalno osigura- nje po Uredbi o osiguranju umetnika. Od tada su prevodioci neprekidno bili osi- gurani i po svim zakonskim aktima imali su pravo na socijalno i penzijsko osiguranje kao prevodioci naučnih, stručnih i književnih dela. Bez obzira na mogučnost da se prevodioci so¬ cijalno osiguraju, samostalno prevodjenje nije tada predstavljalo afirmisani i društveno pri¬ znati poziv. Odlučujuču etapu u afirmisanju prevo¬ djenja kao posebnog poziva predstavlja, bez sumnje, Prevodilačka povelja. 1957. godine podneo je Savez prevodila¬ ca Jugoslavije Upravnom odboru FIT-e pred¬ log teksta Prevodilačke povelje, koji je usvo¬ jen na IV. kongresu FIT-e u Dubrovniku. Ova Povelja je vrsta deklaracije prava i dužnosti prevodilaca, odredjeni program pre- vodilačkih akcija u borbi za položaj prevodila- štva u društvu, proklamacije svega onoga što sjedinjuje prevodilačke specifičnosti i speci- jalnosti. Kao takva, Povelja je poslužila kao in¬ spiracija za tekst Preporuke o pravnoj zaštiti prevodilaca i prevoda i o praktičnim sredstvi- ma za poboljšanje položaja prevodilaca. Ta poznata Preporuka UNESCO-a usvo¬ jena je 1976. godine u Najrobiju. Nije zadatak ovog izlaganja da se zadrža- va na bitnim odredbama ovih dokumenata, ali je neophodno napomenuti, da je naša zemlja ratifikovala Bernsku konvenciju i da u svoje zakone unosi mere za sprovodjenje načela Preporuke UNESCO-a. Na osnovu Odluke o socijalnom osigura- nja prevodilaca naučnih i stručnih dela potpi- salo je udruženje naučnih i stručnih prevodila¬ ca SR Srbije 1971. godine sa Republičkom SIZ-om penzijskog i invalidskog osiguranja umetnika Ugovor. Po tom Ugovoru u osigura- nike spadaju prevodioci (Čl. 2) stručnih, nauč¬ nih i književnih dela, ako im je prevodjenje je- dino i glavno zanimanje i ako im je priznato svojstvo umetnika. Tada su prevodioci podnosili dokaze o is- S posvetovanja Hercegnovi 87 12 MOSTOVI 1/1987/XXII punjavanju traženih uslova Komisiji SIZ-e i tako sticali svojstvo umetnika. Tadašnja komisija je radila po Pravilniku o kriterijumima za sticanje svojstva samostal- nog umetnika, a 12 članova Udruženja nauč- nih i stručnih prevodilaca SR Srbije ispunilo je uslove i steklo status umetnika a njihovo udruženje status umetničkog udruženja. Pre pet godina započeo je rad na tezama Zakona o samostalnom obavljanju umetničke i drugih kulturnih delatnosti. U javnoj raspravi su uče- stvovala sva umetnička udruženja Srbije pre¬ ko svog Koordinacionog odbora, podnoseči svoje primedbe, predloge i sugestije na tekst teza za ovaj Zakon. 1982. godine donet je prvi put u SR Srbiji Zakon o samostalnom obavljanju umetničke i drugih kulturnih delatnosti. Nema dovoljno mesta ni vremena da se komentariše ovde ovaj rogobatni i netačan naziv o obavljanju delatnosti i o profesiji kao delatnosti, tek po tom Zakonu »umetničkom delatnošču se smatraju književna, filmska, dramska, scen- sko-muzička, muzička, likovna, primenjena li¬ kovna delatnost, umetnička fotografija i knji¬ ževno prevodjenje«. Drugom delatnošču u oblasti kulture po ovom Zakonu se smatra prevodilaštvo - znači svako prevodjenje koje nije književno prevo¬ djenje. Koliko je nestudiozno formulisan taj član Zakona vidi se na primer i kod dramske umet¬ nosti, gde se pantonima smatra umetnošču ali ako umetnik recituje on više nije umetnik nego kulturni radnik. Ako instrumentalno-vokalni solista samo peva on je po ovom Zakonu umetnik ali ako igra a još k torne ima i eleme- nata folklora, on je samo kulturni radnik, jer kako Zakon kaže on »obavlja drugu delatnost u oblasti kulture«. S opravdanom radoznalošču se očekivalo da Zakon odredi ko se to može samostalno i u vidu zanimanja baviti prevodjenjem. U tekstu Zakona se o torne ne kaže ni jedna reč ali se govori o književnom i neknjiževnom odnosno o umetničkom i neumetničkom prevodjenju. Ni sva druga podzakonska akta nisu se upuštala u to koji radnici i sa kakvim iskustvom i kvalifi¬ kacijama se mogu samostalno baviti prevo¬ djenjem. Tako su Komisije pri umetničkim udruženjima donoseči svoje pravilnike i krite- rijume suočene s velikom odgovornošču pri odmeravanju veštine, stručnosti iskustva i prevodilačkog rada kada se neko prijavi da se želi samostalno u vidu zanimanja baviti prevo¬ djenjem. Zakon je, naime, omogučio da se svaki radnik koji je bio na privremenom radu u ino- stranstvu, bez ikakvog institucionalnog uče¬ nja jezika može prijaviti da se bavi prevodje¬ njem u vidu zanimanja. Autori zakonskog teksta nisu posmatrali čin i proces prevodjenje nego tekstove koji se prevode. Oni nisu znali da je prevodjenje spo¬ sobnost da se istovremeno ili u kračem vre- menskom periodu prenese poruka iz jednog u drugi jezički sistem, nisu znali da izmedju po- šiljaoca i primaoca poruke stoji subjektivni faktor-prevodilac koji prima i doživljava komu- nikativnu celinu, menja je i šalje u novom obli- ku krajnjem primaocu. Ovaj postupak zadire u više oblasti: psihologiju, fiziologiju, psiholin- gvistiku. U ovom procesu sporazumevanja učestvuju razni nivoi od kojih je jedan i snaga delovanja poruke na konačnog primaoca i po¬ našanje koje posle toga sledi - dakle reakcija. To sve nije uzeto u obzir Iz ovih razloga nisu svi oni koji su to želeli, mogli da postanu prevodioci. Dakle, pored teoretskih znanja i lingvističkog poznavanja oba jezika potrebna je i sposobnost - talenat, kao što ga otprilike ima glumač koji bez šmin¬ ke i kostima ipak dočarava lik odabranog ju¬ naka. Prema torne, tvorci Zakona nisu uzeli u obzir proces prevodjenja - tj. rad ili kako za¬ kon kaže delatnost nego su prevodjenje po¬ smatrali kroz tekstove ne usvajajuči ni tada naučno-lingvističku podelu tekstova. Može prevodilac prevesti bezbroj naučnih i stručnih dela izuzetne težine, vrednosti i važ¬ nosti, ali ako ne prevodi književna dela (roma¬ ne, poeziju, drame, eseje, književnu i umetnič- ku kritiku i istorijsko-filološka dela) on više ne može steči status prevodioca-umetnika. U tezama je stajalo da se umetničkom delatnoš¬ ču smatra prevodjenje književnih i naučnih dela. U predlogu načrta Zakona reč »naučnih« MOSTOVI 1/1987/XXII 13 je nestala a primedba Koordinacionog odbora da se ta reč ponovo unese, nije usvojena. Tako je došlo do sadašnjeg važečeg teksta Zakona i do podele prevodjenja i prevodioca na dve kategorije, do dve vrste osiguranja i do dvojakog položaja profesionalnih prevodiiaca u društvu. Zakon je dakle podelio prevodioce na one koji prevode književna dela iii na umetnike i na one druge prevodioce - kulturne radnike. lako Zakon jednako tretira umetnike i kulturne rad¬ nike, prvima plača Zajednica kulture doprino¬ se za penzijsko i zdravstveno osiguranje a drugi to čine sami. Kod donošenja Zakona zaboravljen je član 2 Bernske konvencije koji jasno kaže da izrazi »književna i umetnička dela obuhvataju s ve tvorevine iz književne, naučne i umetničke oblasti bez obzira na način i oblik njihovog iz- ražavanja ... zatim drugi stav istog člana u kome se kaže da su prevodi zaštičeni kao ori¬ ginalna dela. Tako nije uzet u obzir ni Zakon o autor- skom pravu koji spada u najnaprednije zako¬ ne u svetu i po kome je jasno da je autor pre- vodilac autor dela koje je preveo a da je pre- vodjenje umetnički čin. U praksi se osim toga dešava da se pro- cena o torne šta je to autorstvo prepusta po- reskim organima, SDK, knjigovodstvima u radnim organizacijama itd. Prevodioci žele pravilno tumačenje zakonskih propisa kojima se reguliše autorsko pravo prevodiiaca i tret- man prevedenih dela pri čemu se stavlja ak- cenat na čin prevodjenja a ne na vrstu teksta koja se prevodi. Često se čini da je najbitniji faktor to, koji i koliki porez treba obračunati na prevode dela, tako da je u proceni autorstva najbitnija poreska politika. Takva praksa u našem dru¬ štvu u kojem je autorstvo jedna od komponen¬ ti razvoja i u kojem je prevodilaštvo izuzetno značajno, nije održiva. Zato je donet i Samo¬ upravni sporazum o razvoju stvaralaštva koji treba da stimuliše stvaralaštvo i koji prevodio¬ ci svestrano podržavaju. Kako se postaje Slobodan prevodilac? Merila za utvrdjivanje rezultata u umetnič- kom radu ili u oblasti kulture propisuju udruže- nja po prethodnom mišljenju Republiške kon- ferencije SSRN i Republiške zajednice kultu¬ re. To mogu da rade samo ona udruženja koja su za to ovlaščena Odlukom Izvršnog veča SR Srbije. Takvo ovlaščenje za prevodioce umetnike dobilo je Udruženje književnih prevodiiaca SR Srbije a za prevodioce-kulturne radnike, Udruženje naučnih i stručnih prevodiiaca SR Srbije. Da bi prevodilac mogao da dobije status umetnika-prevodioca, treba da se obrati Udruženju književnih prevodiiaca sa dokazima da je ispunio uslove Pravilnika o kriterijumima a to znači izmedju ostaloga a) da ima 30 objavljenih autorskih tabaka prevoda proze ili prevoda 3000 Štihova; b) ili da se bavi kritikom, teorijom i istori- jom književnog prevodjenja pa iz tih oblasti ima objavljenih 15 autorskih tabaka. Na osnovu mišljenja Udruženja književnih prevodiiaca o umetničkom statusu definitivno rešava Komisija gradske SIZ kulture, a umet¬ nik je dužan da svake četiri godine podnese Komisiji dokaze da se i dalje bavi prevodje- njem kao jedinim zanimanjem i da tako održa- va svoj status umetnika. Kada prevodilac stekne status umetnika onda gradska SIZ kulture za njega plača do¬ prinose za socijalno, penzijsko i invalidsko osiguranje. Prevodioci-kulturni radnici, dakle oni koji ne prevode pomenuta književna dela, obrača- ju se Udruženju naučnih i stručnih prevodiiaca SR Srbije sa zahtevom za sticanje statusa slobodnog prevodioca - kulturnog radnika. Pri tom Udruženju radi Komisija Skupštine Udru¬ ženja, koja je donela i Pravilnik o kriterijumima i uslovima. Prevodilac treba da dokaže da se u poslednjih pet godina aktivno bavi prevodje- njem, da ima 50 autorskih tabaka prevedenog naučnog i stručnog teksta ili da je na simpozi- jumima, seminarima, kongresima ili sličnim skupovima bio angažovan najmanje 30 dana kao simultani ili konsekutivni prevodilac. Ovaj status treba slobodni prevodilac - kulturni radnik da potvrdjuje svake dve godine pri čemu je dužan da dokaže, da je preveo 20 autorskih tabaka naučnog i stručnog teksta ili 14 MOSTOVI 1/1987/XXII da je 30 dana bio angažovan na simultanom ili konsekutivnom prevodjenju. O prevodiocima umetnicima i kulturnim radnicima vodi sa u udruženjima evidencija o torne od kada se prevodilac bavi prevodjenjem kao jedinim za¬ nimanjem i od kada je bio u tom statusu. Udruženje izdaje ispravu o evidenciji, kako je to propisao Zakon. Po Zakonu o udruženom radu, slobodni prevodioci imaju ista prava i iste dužnosti kao i prevodioci u udruženom radu. U praksi, me- djutim nije uvek tako. Slobodan prevodilac na primer, sam opi¬ suje svoje radno mesto opredeljivanjem za odredjene oblasti i usavršavanje - specijaliza- cijom za odredjenu terminologiju. On je u situ¬ aciji da zaradjuje onoliko koliko može, dok njegov kolega u udruženom radu često ne može da zaradi onoliko koliko njegove spo¬ sobnosti omogučavaju. Slobodan prevodilac sam sebi obezbe- djuje prostor za rad, telefon, leksikone, redni¬ ke i priručnike, mašinu i druga sredstva za rad, materijal, stručnu pomoč, biblioteku, lek- tore i sl. On nema regres za godišnji odmor, bolo- vanje do 30 dana, naknadu za prevoz, topli obrok, pravo na zajmove, kredite i povlastice. Slobodan prevodilac nema radno vreme ni prekovremeni rad, često ni subotu i nedelju. On doduše za razliku od svog kolege u udru¬ ženom radu može da odbije posao ako mu ne odgovara vreme, terminologija ili je več za- uzet. Medjutim, Slobodan prevodilac dobija ot- kaz za svaki nekvalitetan prevod, za nekorek- tan postupak ili gest, za neposlovno ponaša¬ nje naime naručilac ga više nikada ne anga- žuje, raskida saradnju. Slobodan prevodilac uglavnom sam sebi nalazi i obezbedjuje po¬ sao tako da nema zagarantovan nikakav lični dohodak. Kod slobodnih prevodilaca je naročito iz¬ raženo poštovanje prevodilačke etike. Radeči za razne radne organizacije on dolazi do važ¬ nih informacija i saznanje poslovne tajne. Tre¬ ba da bude sposoban da ih po izlasku iz firme zaboravi. Slobodan prevodilac zatim, za sve sate svog radnog dana dobija naknadu po cenovni- ku za prevodilačke usluge, a prevodilac u udruženom radu za 8 sati radnog vremena do¬ bija samo svoj lični dohodak a ako se van rad¬ nog vremena angažuje na prevodjenju onda se isti rad nagradjuje po cenovniku njegovog udruženja, ako radi preko Udruženja. Autor - slobodni prevodilac izjednačuje se po Ustavu SFRJ sa radnicima u udruženom radu jer do¬ hodak ostvaruje ličnim radom. Prema torne autorski honorari treba da imaju tretman lič- nog dohotka. Prevodioci umetniki i kulturni radnici plačaju sve poreže i doprinose isto kao prevodioci u udruženom radu ali im se kod obračuna ukupnog prihoda gradjana priznanje za materijalne troškove svega 30 % od ostva- renog prihoda. Zbog toga je neophodno zalagati se da vi¬ šina osnovnice za oporezivanje bude izjedna- čena sa osnovnicom iz ličnog dohotka; - da se osnovica odredjuje tako što se materijalni troškovi oduzimaju od višine ukup¬ nog honorara u realnim procentima po specifi¬ kaciji materijalnih troškova - da stopa oporezivanja bude što niža kod prevodilaca umetnika i kulturnih radnika - da stopa doprinosa iz autorskog hono¬ rara bude što niža kako bi se stimulisao razvoj stvaralaštva. Društveni dogovor U unapredjivanju umetničkog stvarala¬ štva i kulturnih delatnosti otišlo se posle Za¬ kona o samostalnom obavljanju umetniške i drugih kulturnih delatnosti i dalje. Naime SSRN Srbije, Savez sindikata Srbije i Repu¬ bliška zajednica kulture zaključili su Društveni dogovor o saradnji umetnika i kulturnih radni¬ ka sa organizacijama udruženog rada. Odredbe ovog Društvenog dogovora važe i za prevodioce u radnom odnosu kada oni po- red poslova i radnih zadataka iz radnog odno¬ sa prevode za naručioce van svoje RO. Takvo angažovanje prevodilaca odvija se kroz za- ključivanje Samoupravnih sporazuma izmedju autora i naručilaca. Do sada je poznato neko¬ liko predloga SS izmedju prevodilaca autora i MOSTOVI 1/1987/XXII 15 izdavačkih RO i izmedju autora prevodilaca i RTV Beograd. Takvim sporazumima uredjuju se osnove i merila za trajniju i povremenu saradnju autora, obaveze autora prevoda i njihova samouprav¬ na prava, merila za vrednovanje rezultata rada autora prevoda, merila za utvrdjivanje obima učešča autora prevoda u dohotku RO s kojom on saradjuje i ostala posebna prava. Saradnja može biti trajnija, znatnija po- vremena i povremena. U takvoj saradnji se na primer u predlogu jednog sporazuma utvrdjuju kategorije složenosti izvornog dela kao: izu- zetno složeno izvorno delo, jednostavno izvor¬ no delo i veoma jednostavno izvorno delo. Autor prevoda na primer ima pravo da uče- stvuje u ukupno ostvarenom dohotku RO po završnom računu i u toku godine ako je sa RO imao trajniju saradnju kao i da učestvuje u radu i životu RO. Izdavačka RO ima na primer pravo da u slučaju angažovanja nepoznatog i još neafir- misanog prevodioca organizuje proveru umešnosti prevodioca na probnom autorskom tabaku književne proze ili naučnog i stručnog teksta odnosno na sto probnih stihova poezi¬ je. Rad na izradi tipskih ugovora je još u toku a oni stupaju na snagu kada ih potpišu naruči- lac, prevodilačko udruženje, Republički odbor sindikata društvenih delatnosti i Autorska agencija za Srbiju. Reč dve o stranim iskustvima Prevodjenje kao samostalna profesija po- znato je u svetu od najstarijih vremena i u mnogim zemljama, naročito u zemljama člani¬ cama FIT-e. Prava i obaveze slobodnih prevo¬ dilaca odredjene su zakonima. Zakoni su uglavnom doneti svuda prema Bernskoj kon¬ venciji i Preporuci UNESCO-a Za nas je interesantno da izdvojimo neka iskustva NDR-a, koja se smatra jednom od najmarljivijih članica Medjunarodne prevodi- lačke organizacije. Sve odluke o honorisanju prevodilačkog rada i svi pravilnici odnose sa na prevodioce i tumače koji su zaposleni i na slobodne prevo¬ dioce i tumače. Ne postoji nikakva drugačija podela prevodilaca i prevoda. Slobodnim prevodiocima je potrebna do- zvola za obavljanje profesionalnog rada i oni moraju biti registrovani. Dozvole za obavljanje prevodilačkog rada u slobodnom statusu izdaju Komisije koje su nadležne za područja svih večih gradova. Ko- misiju čine predstavnici prevodilačkih udruže- nja i predstavnici odeljenja za kulturu i finansi- je. Uslov za izdavanje dozvole prevodiocima u slobodnom statusu je članstvo u udruženju prevodilaca i dokaz o odgovarajučoj stručnoj kvalifikaciji. Kriterijum u pogledu kvalifikacije je visoka stručna sprema ili stručna škola za prevodio¬ ce ili filologe kao i dugogodišnji prevodilački rad. Ako prevodilac nema zahtevanu stručnu kvalifikaciju može se izuzetno priznati dugo- godišnja praksa i obuka u prevodjenju. Prelaz iz udruženog rada u Slobodan status omogu- čava se samo u posebnim slučajevima, od¬ nosno kada ne postoje uslovi recimo za pre¬ vodjenje u radnom odnosu. U takvim slučaje¬ vima prevodilac mora imati dugogodišnju praksu kao prevodilac, da bi dobio dozvolu za rad u slobodnom statusu. Svaki prevodilac koji poseduje dozvolu za rad kao slobodni prevodilac, dobija kartu sa ovlaščenjem za prevodjenje. Dozvola se izda¬ je za smer prevodjenja i za odgovarajuču ka- tegoriju (sa ili na jezik i za tumačenje ili prevo¬ djenje). Preuzimanje poslova van registrova- nih kategorija i kvalifikacija nije dozvoljeno. Dozvola za rad se izdaje na ograničeni vre¬ menski rok i produžava se u Odeljenju za kul¬ turu. Dozvola se može u nekim slučajevima i oduzeti, zahtev se može odbiti, shodno pravil¬ niku. Sve pramene u radu slobodnog prevo¬ dioca unose se u njegovu kartu. Rad slobodnih prevodilaca u NDR honori- še se tačno po utvrdjenim cenama a rad pre¬ vodilaca u udruženom radu tretira se kao do- punski rad i honoriše se po drugim tarifama. Od tih honorara odbijaju se odredjeni iznosi zbog slabijeg kvaliteta prevoda po tabeli o 16 MOSTOVI 1/1987/XXII ocenjivanju grešaka a tumačima čiji rad nije kvalitetan može se umanjivati honorar. Oporezivanje naknada za slobodne pre- vodioce vrši se prema zakonu a za rad bez dozvole plača se administrativna kazna. Svi naručioci koji koriste prevodilačke usluge i plačaju za njih naknade suprotno propisima, odgovorni su pred zakonom. Literarni prevodi su izdvojeni samo utoliko što se za njih plača¬ ju honorari po Pravilniku o izdavačkoj delatno- sti. Kolege prevodioci u NDR imaju i Pravilnik o kategorizaciji prevoda, težini prevoda, sto¬ pama honorara za prevodjenje, tumačenje, utrošeno vreme, za rad na putu, u inostran- stvu, dodacima za prevodilačke usluge, ote- žane okolnosti i sl. ali to bi bio možda predmet nekog drugog izlaganja. Pored toga što ovaj prvi Zakon u SR Srbiji nije pravedno obuhvatio sva važna pitanja i što možda način oporezivanja nije odgovara- juči, što slobodni prevodioci ipak još nisu izjednačeni sa kolegama u udruženom radu, prevodjenje kao slobodno zanimanje je danas u društvu bolje afirmisana i priznata profesija nego što je bila ranije. Nadajuči se da če se propušteno uzeti u obzir kroz izmene i dopune Zakona, slobodni prevodioci očekuju da če uskoro i Savez pre- vodilaca Jugoslavije raspravljati o njihovom položaju u društvu. Borbom za tretman slobodnog prevodioca zalažemo se za položaj prevodilaštva u dru¬ štvu. Dušan Gabrovšek Filozofska fakulteta v Ljubljani O splošnih enojezičnih slovarjih angleškega jezika za Jasno je, da mora prevajalec dokaj dobro obvladati vsaj dva jezika, namreč svoj materni jezik (J1) ter tuji jezik (J2), iz katerega ali v katerega prevaja. Ker pa je znanje jezika nuj¬ no nepopolno, si mora prevajalec pomagati s slovarji, priročniki, enciklopedijami ter drugimi knjigami, ki vsebujejo večje ali manjše število jezikovnih (glasovnih in pisnih, slovničnih, lek¬ sikalnih, stilističnih) in zunajjezikovnih (enci¬ klopedičnih) informacij, ki naj bi omogočile prevesti določeno besedilo na pomensko in slovnično ustrezen način. Pri delu z neleposlovnimi besedili, ki so pogosto znanstveno-tehnična, si prevajalec pomaga z raznimi vrstami slovarjev: * Predavanje za člane društva spomladi 1986 prevajalce* a) splošni enojezični slovarji; b) specializirani enojezični slovarji (tj. slovarji, ki obravnavajo določen jezikovni aspekt, kot npr. idiome, neologizme, kratice in akronime, izgovarjavo, kolokacije; slikovni slovarji); c) terminološki enojezični slovarji (npr. slo¬ varji kemije, astronomije, elektronike, umetnosti ali pa slovarji znanstvenih termi¬ nov na splošno); č) splošni dvojezični slovarji; d) terminološki dvojezični slovarji. Pričujoči članek se osredotoča na sploš¬ ne enojezične slovarje angleškega jezika, saj so prav ti najbolj splošni ter obče koristni; MOSTOVI 1/1987/XXII 17 vsebujejo večje ali manjše število elementov vseh petih zgoraj naštetih vrst (vsakodnevne besede, idiome, neologizme, znanstvene ter¬ mine, tujke, mednarodno znanstveno- tehnično terminologijo). Govoril bom pred¬ vsem o najvažnejših slovarjih te vrste, kar pravzaprav pomeni, da se omejujem na večje slovarje. Pri kakovostnih slovarjih »večji« sko¬ raj vedno pomeni »za prevajalca boljši« oziro¬ ma »z večjim številom jezikovnih in zunajjezi- kovnih podatkov«. Če ima namreč neki slovar, kot npr. New Bantam (ur. Williams, 1979), 80.000 gesel, neki drug slovar, kot npr. Web- ster’s Ninth Collegiate (ur. Mish, 1983), pa 160.000, to ne pomeni le dvakrat več gesel, ampak tudi veliko detajlnejšo obravnavo veli¬ ke večine iztočnic. Tako npr. obravnava New Bantam pomen glagola EXIST v dveh kratkih vrsticah, Webster’s Ninth Collegiate pa v de¬ vetih precej dolgih vrsticah. Čeprav bi lahko trdili, da so tudi t. i. teza- vri oz. slovarji sopomenk splošni (četudi ne razlagalni) slovarji, ki se od razlagalnih lahko ločijo predvsem glede ureditve iztočnic (na¬ mreč pomenska ureditev v nasprotju z abe¬ cedno), pa se tu omejujem na splošne enoje¬ zične razlagalne slovarje angleškega jezika, katere bom v nadaljevanju besedila zaradi pri¬ hranka prostora imenoval kar »angleški slo¬ varji«. Največji slovar sodobne angleščine je Webster’s Third (ur. Gove, 1961), izredno kvalitetno delo s preko 450.000 gesli in 200.000 citati ter preciznimi enciklopedičnimi definicijami, ki vsakih pet let izide z razširje¬ nim dodatkom novih besed in novih pomenov, obravnava pa angleško besedišče od sredine 18. stoletja dalje. Že v nekaj letih verjetno lah¬ ko pričakujemo izdajo Webster’s Fourth, ker je ta slovar danes star že petindvajset let, do¬ sedanje nove izdaje pa so bile pripravljene povprečno nekaj več kot vsakih dvajset let (1864, 1890, 1909, 1934 in 1961). Razen tega dela obstajata še dva velika (unabrid- ged) slovarja, tudi ameriška, ki pa za sodobne prevajalske potrebe nista več aktualna zaradi svoje že kar častitljive starosti (prim. Kister 1977,39-44, 49-53). Naslednja po velikosti sta dva velika na¬ mizna (semi-unabridged) slovarja, spet oba ameriška. To sta World Book Dictionary (ur. Barnhart in Barnhart, 1984) in Random House Dictionary (ur. Stein, 1966). Prvi je izreden slovar z izvrstnimi definicijami, več kot 3000 ilustracijami, velikim številom idiomov in odlič¬ no izbranimi in številnimi citati in zgledi rabe, Random House pa se oblikuje po obsežni obravnavi sodobnega slanga in znanstvenih terminov ter vrsti enciklopedičnih dodatkov, medtem ko World Book Dictionary ni enciklo¬ pedičen. Vsako od teh dveh del ima približno 260.000 gesel. Naslednja kategorija so namizni slovarji (college dictionaries ali bolj splošno desk dictionaries). To so izredno popularna dela z okoli 150.000-180.000 gesli; njihove splošne značilnosti so sodobnost, zanesljivost in enci- klopedičnost, pa tudi obsežnost (okoli tri mili¬ jone besed) in precej nizka cena zaradi izred¬ no velike naklade. Taki slovarji so plod večlet¬ nega dela kar številnih ekip profesionalnih slovaropiscev in so zato zelo kvalitetni tako glede vsebine kot glede tipografije. Zaradi hude konkurence so popolnoma nove izdaje dokaj pogoste, povprečno približno vsakih de¬ set let, posodobljene (updated) izdaje, ki prej¬ šnji izdaji dodajo nekaj sto novih besed, no¬ vih pomenov in popravkov, pa običajno izidejo vsaki dve leti. Od druge svetovne vojne je iz¬ šlo preko dvajset kvalitetnih namiznih slovar¬ jev; če upoštevamo le tiste, ki so še vedno v konkurenci, jih je na anglo-ameriškem tržišču trenutno osem: American Heritage - Second College Edition (ur. Berube, 1982) Chambers 20th Century - New Edition 1983 (ur. Kirkpatrick, 1983) Collins - Second Edition (ur. Hanks, 1986) Longman ali Longman VVebster (ur. Gay idr., 1984) Randum House College (ur. Stein, 1975) Webster’s New VVorld - Second College Edition (ur. Guralnik, 1980) Webster’s Ninth Collegiate (ur. Mish, 1983) Webster’s II (ur. Berube, 1984). 18 MOSTOVI 1/1987/XXII Čeprav je na tržišču še vrsta drugih na¬ miznih slovarjev, je treba pri nakupu sodobne¬ ga dela te vrste izbirati med gornjimi osmimi slovarji; ostala dela podobne velikosti niso več v konkurenci (npr. slovarji založbe Funk and VVagnalls), slonijo na enem od gornjih del (npr. Reader’s Digest, ur. Carney, 1984, je privlačen enciklopedičen slovar v dveh debe¬ lih zvezkih, jemlje besedišče iz American He- ritage, ur. Morris, 1969), ali pa so razprodani in je njihova usoda za zdaj nezanesljiva (npr. Encyclopedic angleške založbe Hamlyn, ur. Hanks, 1971, sicer britanska verzija Ameri¬ can College Dictionary iz leta 1947). Drugi slovarji »namizne velikosti« so vsi veliko slab¬ ši od zgoraj omenjenih. Namizni slovarji so si po izboru gesel, pa tudi po obravnavi pomena, dokaj podobni, čeprav iz komercialnih razlo¬ gov vsak od njih poudarja svoje »prednosti«: enciklopedična gesla, razlage o pravilni rabi besed, vključitev amerikanizmov itd. Velika moč - v komercialnem smislu - na¬ miznih slovarjev izvira iz njihove vsestransko¬ sti, izčrpnosti in točnosti. Tako npr. v Collinsu lahko ugotovimo, kaj je pravzaprav AIDS, pre¬ beremo znanstveno definicijo SEKUNDE, zve¬ mo za starost GADAFIJA in dva načina pisave tega imena v angleščini ter se spomnimo glavnih filmov režiserja STANLEYA KUBRIC- KA. Prav tako nam slovar pove, da je KIKE v severnoameriškem slangu žaljiv izraz za Juda. Tako bi lahko našteli še tisoče podatkov, ki nam jih namizni slovar ponuja za kakih 8000 din. Angleške slovarje lahko delimo na dva tipa tudi glede na uporabnike, katerim so na¬ menjeni: a) slovarji za uporabnike, ki jim je angleščina materni jezik (native-speakers’ dictiona- ries); b) za uporabnike, ki jim angleščina ni materni jezik, ampak jezik, ki se ga učijo (foreign learners' dictionaries ali EFL dictionaries, kjer kratica EFL pomeni »English as a foreign language«). Enojezični angleški slovarji za tujce (v na¬ daljnjem besedilu:slovarji EFL) so dokaj nov tip slovarja, katerega začetki segajo v tridese¬ ta leta 20. stoletja ter se navezujejo na delo angleških jezikoslovcev in pedagogov, ki so razvijali omejeno besedišče za poučevanje angleščine kot tujega jezika. To so bili pred¬ vsem A. S. Hornby, Harold E. Palmer, Michael P. West, Charles K. Ogden in ameriški psiho¬ log Edvvard L. Thorndike (prim. Hovvatt 1984, 230-265). Predvsem Hornby, ki je vrsto let poučeval angleščino na Japonskem, je po¬ udarjal, da mora slovar za tujce kazati, kako se angleščina dejansko rabi, pri tem pa je tre¬ ba pogosto navajati kolokacijske kontekste, v katerih se leksikalne enote običajno pojavlja¬ jo. Prav to spoznanje kaže na bistveno razliko med slovarji za angleško govoreče uporabni¬ ke in EFL slovarji: pri prvih je najvažnejše veli¬ ko število gesel in izčrpno obravnavanje po¬ menov (razumevalna ali pasivna funkcija slo¬ varja, ki je značilna pri prevajanju iz J2 v J1), drugi pa dodajajo elemente, ki učijo jezik rabiti in ne le razumeti (izrazna ali aktivna funkcija slovarja, ki je značilna pri prevajanju iz J1 v J2). Slednja naloga je zahtevnejša od prve, saj želi razložiti slovnične (predvsem skla¬ denjske) probleme, kolokacije, idiome, stili¬ stične posebnosti in druge zadeve, ki so po¬ trebne pri aktivni rabi jezika (prim. Bejoint 1981, Covvie 1981). Navade in potrebe uporabnikov slovarjev angleškega jezika še niso bile dovolj natan¬ čno raziskane (a prim. Quirk 1973, Hartmann 1983 in MacFarquhar in Richards 1983). Če¬ tudi je vprašanje, do kolikšne mere tujci upo¬ rabljajo aktivno komponento jezikovne rabe v slovarjih EFL in kaj bi bilo v tem smislu potreb¬ no še izboljšati (prim. Moulin 1979), pa je prav to nesporno najvažnejši element slovarjev EFL, katerih glavne poteze je moči označiti kot zelo značilne za slovaropisje tipa EFL, ker jih slovarji za angleško govoreče uporabnike praviloma ne upoštevajo pri svojem delu (naj¬ večkrat je tako tudi prav). Dandanes je slovarjev EFL že kar precej na tržišču, a največja in obenem najboljša sta še vedno slavni Hornbyjev Oxford Advanced Learner’s (ur. Hornby, 1980) in Longman Dic- tionary of Contemporary English (ur. Procter, 1978). Po velikosti sta skoraj trikrat manjša MOSTOVI 1/1987/XXII 19 od namiznih slovarjev in tako ne moreta tek¬ movati z njimi po številu gesel ali po obravnavi pomena. Primer: Med COMPUTE in COMRA- DE imata Hornby in Longman le gesli COM¬ PUTER in COMPUTERIZE, Collins pa še COMPUTER CONFERENCING, COMPUTER GAME, COMPUTER GRAPHICS, COMPUTER LANGUAGE, COMPUTER LITERATE, COM¬ PUTER TYPESETTING. To mimogrede kaže tudi na velik pomen znanosti in tehnologije v današnji anglo-ameriški družbi (prim. Landau 1984: 21). V namiznih slovarjih je že več kot tretjina gesel znanstvene in tehnične narave, ta odstotek pa se veča iz leta v leto. Glede na svoj leksikalni fond slovarji EFL torej ne morejo tekmovati z namiznimi slovarji, imajo pa več značilnosti, ki jih ločijo od njih. Kot rečeno, te značilnosti izvirajo iz dejstva, da slovarji EFL skušajo tudi pokazati pravilno rabo jezika in ne le pomen ter pisavo posa¬ meznih leksikalnih enot. Najvažnejše značil¬ nosti so torej: (1) Besedišče in definicije: slovarji EFL obra¬ vnavajo izčrpno in mnogostransko osnov¬ ni besedišče, ker je prav to besedišče za¬ radi svojih slovničnih in pomenskih lastno¬ sti (nepravilnosti, večpomenskost, kono¬ tacija, izvedenke in sestavljenke, sesta¬ vljeni glagoli, kolokacije) tujcu najtežje. Tako npr. Anglež intuitivno pozna pohval¬ ni konotativni pomen besed slim in slen- der ter poslabševalno konotacijo besed skinny in thin, tujec pa tega ne more ve¬ deti in mu je to treba razložiti. Definicije večpomenskih gesel so podane na osnovi pogostosti (od najpogostejših do najbolj specializiranih), napisane pa so v relativ¬ no preprostem, razumljivem jeziku, ki je lahko določen intuitivno in na podlagi pe¬ dagoških izkušenj (npr. Hornby) ali pa z že prej sestavljenim omejenim besedi¬ ščem kakih dva tisoč besed (npr. Long¬ man). (2) Slovnica: angleški slovarji so tradicional¬ no označevali samo morfološke poseb¬ nosti (npr. tooth - teeth, keep - kept, good - better - best) in besedne vrste, običajno s standardno okrajšanimi kvalifi¬ katorji (npr. n, adj, adv, v; to je predvsem skladenjska informacija). Slovarji EFL pa so močno razširili število skladenjskih po¬ datkov, ki so lahko podani eksplicitno, največkrat s kraticami (števni in neštevni samostalniki; omejitve glede rabe časa, načina ali naklona; obvezna raba dopolnil, kot npr. z that-stavkom; omejitve glede atributivne in predikativne rabe pridevni¬ kov), lahko pa tudi implicitno, s primeri (npr. Longman navaja enormously rich/it interests me enormously, kar kaže dve možni skladenjski vlogi navajanega prislo¬ va enormously). (3) Izgovarjava je podana z najbolj uveljavlje¬ no verzijo znakov mednarodne fonetske abecede (International phonetic Alpha- bet). Od vseh povojnih namiznih slovarjev najdemo IPA le v Collinsu, drugi pa upora¬ bljajo običajne črke angleške abecede z diakritičnimi znaki ali brez njih (t. i. respel- ling schemes). (4) Pazljivo označevanje stilističnih posebno¬ sti. Kvalifikatorji, kot npr. slang, vulgar, ta- boo, old-fash, kažejo primernost rabe lek¬ sikalnih enot. (5) Veliko število ilustrativnih primerov rabe, ki so si jih običajno »izmislili« sestavljalci slovarja. Primeri ponazarjajo pomen, ka¬ žejo značilne slovnične konstrukcije in ti¬ pične kontekste ter s tem stilistične po¬ sebnosti, opozarjajo na običajne kolokaci¬ je in tako dajejo uporabniku modele, na podlagi katerih lahko sam tvori pravilne stavke. (6) Izključitev etimoloških informacij. Zakaj lahko trdimo, da prevajalec potre¬ buje vsaj en namizni slovar in vsaj en slovar EFL? Prvega rabi zaradi obilja leksikalnih po¬ datkov, ki jih dobi v njem, in zaradi enciklope¬ dičnih definicij, ki pogosto omogočajo vpogled v osnovno terminologijo, ne nazadnje pa tudi zaradi enciklopedičnih gesel. Po drugi strani pa slovar EFL s svojimi slovničnimi informaci¬ jami, kolokacijami, zgledi rabe ipd. kaže, kako je treba angleščino rabiti (recimo: pridevniku typical sledi predlog of, zapisati moramo he described the book to her in ne he described her the book, samostalnik furniture je nešte¬ ven itd.). Z drugimi besedami, namizni slovar 20 MOSTOVI 1/1987/XXII uporabljamo predvsem za razumevalno, pa¬ sivno rabo, slovar EFL pa za izrazno, aktivno rabo. V slovaropisju je še veliko prostora za iz¬ boljšave. Po kakšnih kriterijih izbira slovar en¬ ciklopedična gesla in označuje nekatere be¬ sede kot zastarele? Ali je mogoče v slovarju EFL kolokacije obdelati sistematsko? Ali je v slovarju EFL označevanje slovničnih podatkov s črkami in številkami (coded information), ki so razložene le v uvodu, za uporabnika pre¬ težko oz. preveč abstraktno? Čeprav je nere¬ šenih vprašanj kar precej, pa lahko ugotovi¬ mo, da prav slovarji EFL kažejo napredek v sodobni leksikografiji angleškega jezika. V zadnjih letih so se slovaropisci za EFL pričeli ukvarjati tudi z raznovrstnimi kontekstualnimi problemi slovarskega opisa; v svoja dela želijo vključiti nekatera spoznanja dveh novejših je¬ zikoslovnih disciplin, namreč pragmatike in besedoslovja (prim. Cowie 1984: 158-163). Na tem področju lahko pričakujemo vrsto no¬ vosti že v prihodnjem desetletju. Samostojnih bibliografij angleških slovar¬ jev pravzaprav ni, vsaj kar se tiče opisnih, anotiranih del. Najboljši deli sta VValford 1986 in Sheehy 1986, opisni bibliografiji slovarjev in priročnikov, ki (vsaka s približno 15.000 enotami) selektivno pokrivata vsa področja človekove aktivnosti. Dobro kritično bibliogra¬ fijo najvažnejših enojezičnih slovarjev angle¬ škega jezika daje Landau (1984, 333-353). Viri A) Slovarji Barnhart, C. L., in Barnhart R. K., ured. (1984). The VVorld Book Dictionary 2 vols. Chicago: World Book-Childcraft International. Berube, M. S., ured. (1982). The American Heritage Dictionary. Second College Edition. Bo¬ ston: Houghton Mifflin. Berube, M. S., ured. (1984). Webster’s II New Ri- verside University Dictionary. Boston: Houghton Mifflin/Riverside Publishing. Carney, F., ured. (1984). Reader’s Digest Great II- lustrated Dictionary in Two Volumes. London: Reader’s Digest Association. Carver, D. J.; VVallace, M. J.; in Cameron, J., ured. (1974). Collins English Learner’s Dictio- nary. London and Glasgovv: Collins. Gay, H.; 0’Kill, B.; Seed, K.; in VVhitcut, J. S., ured. (1984). Longman Dictionary of the En¬ glish Language. Naslov tudi: Longman Webster English College Dictionary. Har- low, Essex: Longman Group. Gove, P. B., ured. (1961). Webster’s Third New In¬ ternational Dictionary of the English Lan¬ guage. Springfield, Mass.: G. and C. Merri- am. Guralnik, D. B., ured. (1980). Webster’s New VVorld Dictionary of the American Language. Se¬ cond College Edition. Newly revised. Cle¬ veland: VVilliam Collins Publishers. (Sedaj izdaja New VVorld slovarje založnik Simon and Schuster, New York) Hanks, P. W., ured. (1971). Encyclopedic VVorld Dictionary. London Hamlyn Publishing Group. Hanks, P. W„ ured. (1986). Collins Dictio- nary of the English Language. Second Edition. London and Glasgovv: VVilliam Col¬ lins Sons. Hornby, A. S. (1980). Oxford Advanced Leamer's Dictionary of Current English. 3rd edition, newly revised and rešet. Oxford: Oxford University Press. Kirkpatrick, E. M., ured. (1983). Chambers 20th Century Dictionary. New Edition 1983. Edingburgh: W. and R. Chambers. Mish, F. C., ured. (1983). Webster’s Ninth New Col- legiate Dictionary. Springfield, Mass.: Mer- riam-Webster. Morris, W., ured. (1969). The American He¬ ritage Dictionary of the English Langua¬ ge. Boston: American Heritage Publishing and Houghton Mifflin. Procter, P., ured. (1978). Longman Dictionary of Contemporary English. Harlovv, Essex and London: Longman Group. MOSTOVI 1/1987/XXII 21 Stein, J. M., ured. (1966). The Random House Dic- tionary of the English Language. The Un- abridged Edition. New York: Random Ho¬ use. Stein, J. M. ured. (1975). The Random Hou¬ se College Dictionary. Revised edition. New York: Random House. Williams, E. B„ ured. (1979). The New Bantam En¬ glish Dictionary. New York: Bantam Books. B) Drugi viri Bejoint, H. (1981). »The Foreign Studenfs Use of Monolingual Engiish Dictionaries: A Study of Language Needs and Reference Škiliš.« Applied Linguistics 2, no. 3: 207-222. Cowie, A. P. (1981). »The Treatment of Colloca- tions and Idioms in Learners’ Dictionaries.« Applied Linguistics 2, no. 3: 223-235. Cowie, A. P. (1984). »EFL Dictionaries: Past Achie- vements and Present Needs.« V LEXeter ’83 Proceedings, ured. R. R. K. Hartmann, str. 155-164. Tubingen: Max Niemeyer. Hartmann, R. R. K. (1983). »The Bilingual Learner’s Dictionary and Its Uses.« Multilingua 2, no. 4: 195-201. Howatt, A. P. R. (1984). A History of English Lan¬ guage Teaching. Oxford: Oxford University Press. Kister, K. F. (1977). Dictionary Buying Guide. New York: R. R. Bovvker. Landau, S. I. (1984). Dictionaries: The Art and Craft of Lexicography. New York: Charles Scribner’s Sons/Scribner Press. MacFarquhar, P. D., in Richards, J. C. (1983). »On Dictionaries and Definitions.« RELC Jour¬ nal 14, no. 1:111-124. Moulin, A. (1979). »Dictionaries - General, Techni- cal, Specialist, Ete. - and How They Often Leave (Foreign) Advanced Learners in the Lurch.« V Dictionaries and Their Users, ured. R. R. K. Hartmann, str. 76-81. Exeter, Devon: University of Exeter. Quirk, R. (1973). »The Social Impact of Dictionaries in the UK.« V Lexicography in English, ured. R. I. McDavid Jr. in A. R. Duckert, str. 76-88. New York: New York Academy of Sciences. Sheehy, E. P. (1986). Guide to Reference Books. 10th edition. Chicago: American Li¬ bra^ Association. VValford, A. J. (1986). Guide to Reference Material (3 zvezki), Volume 3: Generalities, Languages, the Arts and Literature. 4th edition. London: Library Association. Lidija Šega O prevajanju prevzetih besed v poslovnem jeziku Posebna tema s področja strokovnega iz¬ razja poslovnega in pogodbenega jezika so povzete besede in njihovo prevajanje. V an¬ gleškem pravnem in poslovnem jeziku so naj¬ bolj pogoste: - besede, prevzete iz latinščine, ki so se delno obdržale v prvotni obliki kot citatne be¬ sede (na primer »inter alia«), delno pa jih je jezik v celoti prevzel, tako da se ne čuti več njihov etimološki izvor (na primer »licence«); 22 MOSTOVI 1/1987/XXII - besede starofrancoskega izvora, ki so značilne za vzvišeno in formalistično izražanje v pravnih besedilih (na primer »assignment«) Tudi v slovenskem strokovnem izrazju pravnega in poslovnega jezika so prevzete besede zelo pogoste. Delno so to tujke latin¬ skega izvora, kar je posledica vpliva rimskega prava na naš pravni sistem, še bolj pogoste pa so besede, ki smo jih na eni strani prevzeli iz nemškega in angleškega jezika skupaj z razvojem mednarodne trgovine in našim vklju¬ čevanjem vanjo ali pa na drugi strani s preva¬ janjem ali neposrednim proučevanjem tuje ekonomske literature. Ob vključevanju v med¬ narodno trženje smo navadno »iz malomarne¬ ga odnosa do slovenskega jezika in iz dušev¬ ne lenobe« (1) po liniji najmanjšega odpora prevzemali tudi tuje izrazje (na primer marke¬ ting, know-how itd.) z utemeljitvijo, da je bolj precizno in povedno in da »domača beseda ne more ustrezno nadomestiti tuje, ker se po¬ mensko ne pokrivata docela«. (2) To pravilo¬ ma ni res in zato je nujno, da ob prevzemanju novih pojmov tudi v slovenskem jeziku nepre¬ stano skrbno snujemo tudi nova slovenska poimenovanja in si z njihovo dosledno rabo bogatimo strokovni jezik. Tako se je na primer za »marketing« že popolnoma uveljavil izraz »trženje« in raba slovenskega poimenovanja se širi tudi na ostale besedne zveze iz te družine.Tako na primer za »marketing mix« zasledimo sloven¬ ski strokovni izraz »trženjski splet« (to je zbir glavnih dejavnikov za uspešno tržno ponud¬ bo). In podobno »marketing approach« preva¬ jamo s »trženjski pristop«, kar pomeni »tržni- ško« obnašanje in obvladovanje takih metod, s katerimi »prodajo« prilagodimo trgu in kup¬ cem. V tem je tudi glavna razlika med prodajo (šale) in trženjem (marketing). Podobnih primerov bi lahko našteli še ve¬ liko, ne nazadnje tudi lepi slovenski izraz za »ekonomsko stabilizacijo«, ki bi se lahko bolj uveljavil: »gospodarska ustalitev«. Osebno sem prepričana, da so k razvoju domačega iz¬ razja v ekonomskih vedah največ prispevali predavatelji na naših višjih in visokih šolah, ki ob prenašanju tuje literature v slovenski pro¬ stor in pri posredovanju svojih spoznanj na nove rodove strokovnih delavcev opravljajo tudi zelo odgovorno poslanstvo glede sloven¬ skega jezika in strokovnega izrazja. Vzorčni primer citatne besede, ki je »po svoji glasovni sestavi in obliki takšna, da bo zmeraj ostala tujka in je zato ne smemo spre¬ jemati« (2), je izraz »know-how«. Vendar se je obdržala v strokovnem izrazju zlasti zato, ker je pomensko tako obsežna in tudi v tujih virih neenotno definirana, da v slovenščini zanjo nismo našli ustreznega enobesednega po¬ imenovanja. Dolgo smo si prizadevali z uvaja¬ njem dobesednega prevoda »vedeti kako«, ki pa se ni obdržal, saj je po svoji obliki prav tako bil tujek v slovenskem besedotvornem siste¬ mu. Zdaj se uveljavlja Izraz »znanje in izkuš¬ nje«, ki je veliko bolj primeren. Menim, da je razlog za to, da se »know-how« še vedno so¬ razmerno veliko uporablja v slovenskih bese¬ dilih, prav v tem, da si v razlagi tega pojma še vedno nismo enotni. Pri prevajanju iz angleščine v slovenšči¬ no se mora prevajalec tujk ogibati. Po svojih najboljših močeh in znanju si mora prizadeva¬ ti, da uporablja ustrezne slovenske strokovne izraze in uvaja, kjer teh še ni, primerna nova poimenovanja. To mora biti njegovo načelo tudi v primerih, ko bi bile tujke v besedilu ožje¬ mu krogu strokovnjakov razumljive in zato morda dopustne. Toda ena od pomembnih na¬ log prevajalca je poleg pravilnosti in jasnosti prevoda tudi skrb za lep in bogat slovenski je¬ zik. Seveda pa pravilna izbira slovenskih po¬ imenovanj ni lahka naloga in gotovo zahteva veliko strokovnosti in poznavanja dejavnosti, za katero prevajamo. Toda prav zato se ime¬ nujemo strokovni ali znanstveni in tehniški prevajalci. In prav je, da s svojim delom vedno znova dokazujemo upravičenost tega naziva. Pri prevajanju iz slovenščine v anglešči¬ no pa so tujke v strokovnih besedilih - če so rabljene pravilno in z enakim pomenom v izvir¬ nem in ciljnem jeziku - prevajalcu navadno dobrodošle in olajšujejo njegovo delo. Pose¬ ben problem pa so tiste prevzete besede, ki so v slovenščini v splošni rabi spremenile svoj izvirni pomen. Te pomenijo za prevajalca MOSTOVI 1/1987/XXII 23 pravo past. Naj ponazorim z nekaj preprostimi zgledi! Pri nas v zadnjem času tako pogosto ra¬ bljenih pojmov »sanacija«, »sanirati«, »sanira¬ nje« ne kaže prevajati v angleščino kot »sana- tion« ali »sanate«, ker takih besed v anglešči¬ ni ni. Še zlasti ne v gospodarskem pomenu, čeprav najdemo iz etimološko istega vira (iz latinskega »sanare« = to heal, zdraviti) izraze kot so »sanative«, »sanatory« ipd., vendar iz¬ ključno samo v zdravstvenem pomenu. Nisem prepričana, da se mi je posrečilo za ta sloven¬ ski pojem najti pravi prevod, saj ga angleška gospodarska praksa vsebinsko ne pozna. Najti sem ga skušala med izrazi: - »improvementof financial position« - »reform« - »reorganization of an enterprise« - »economic recovery« - »recovery measures« - »regaining profitability« - »business reconstruction« - »endeavours to cure the economy of an en¬ terprise« ali celo - »to bring the companies out of the red« - »to make the companies profitable again« - »to restore companies to healthy opera- tion« in podobno. Tak način ubesedovanja sem zasledila tudi v izvirnih angleških člankih, ki obravnava¬ jo podobne teme. Znan je primer, kako prevajamo v angleš¬ čino pri nas priljubljeno prevzeto besedo »ak¬ tualen«. Neposredni prevod z angleškim izra¬ zom iz istega korena ni pravilen, saj pomeni »actual« dejanski, stvaren, pravi, resničen, ni¬ kakor pa ne to, kar si s tem izrazom pred¬ stavljamo v slovenščini. Zato ga pravilno pre¬ vajamo z drugimi izrazi, na primer: - aktualna vprašanja - topical issues - aktualni problemi - present-day questions - aktualne novice - up to date news, the la- test news, front page news - aktualni dogodki - current events - aktualne potrebe - immediate requirements, immediately needed material, immediately needed resources - aktualen članek - article right up to the mi¬ nute - aktualnost - topicality - aktualnost knjige, filma - up-to-dateness of a book (film) Ob tem primeru si dovoljujem citirati tudi lektorja Davida Limona, ki v svojem članku »'False Friends’ and Slovene-English Trans- lation« opozarja, da so razpoložljivi sloven- sko-angleški slovarji pomanjkljivi in neza¬ nesljivi. Za zgled navaja iz Gradovega Velike¬ ga slovensko-angleškega slovarja: aktualen - present, current; topič; timely; biti -- - to be timely; -a tema - timely topič (theme/subject); biti zelo — (fam) to be on the map; ne biti več — to be off the map; ter takole komentira ta slovarski zapis: The nearest and most frequent English equivalent - »topical« (usually collocated with nouns like »question« and »issue«) - is not even listed (although perhaps the noun »to¬ pič« was intended as a move in this direction). It is hard to imagine contexts in vvhich »pre¬ sent« would be a suitable equivalent; »cur¬ rent« would only be valid in the context of a fuller phrase such as »of current interest«; and »timely« usually collocates in English only with such nouns as »advice« or »War- ning«. For »aktualna tema« the most satisfac- tory listing would be »topical issue, theme«. For such contexts as »drama je še vedno ak¬ tualna« the unlisted word »relevant« would be the most useful. And as for the final two items: probably the most useful equivalent for »zelo aktualen« would be »very relevant«, whilst »no longer relevant« would serve for »ne več aktualen«. Podobno zanimiva tujka je pri nas sploš¬ no znan in v poslovnem žargonu stalno ra¬ bljen izraz »repromaterial« ali z daljšo obliko »reprodukcijski material«. S tem pojmom v najširšem pomenu označujemo vse, kar je po¬ trebno za proizvodnjo (od surovin preko poliz- 24 MOSTOVI 1/1987/XXII delkov do podsestavov in sestavnih delov). V ožjem pomenu pa s tem izrazom označujemo polizdelke in sestavne dele. Ob njihovem po¬ manjkanju se nam v tovarnah ustavlja proiz¬ vodnja, to je »produkcija« in ne »reprodukci¬ ja«. Reprodukcija namreč pomeni obnavljanje in tako to tujko vsaj pravilno uporabljamo v pojmih, kakršna so »enostavna in razširjena reprodukcija«. V angleščini je beseda »reproduction« ohranila svoj prvotni pomen obnavljanja in po¬ novnega produciranja, kopiranja (podobno kot pri nas v umetnosti pojem »reprodukcija« - ti¬ skarska kopija slike). Nihče pa ne pozna poj¬ ma »reproduction material«, ki ga dobimo z dobesednim prevodom naše napačno rabljene prevzete besede. Vendar moram resnici na ljubo povedati, da so nekateri partnerji, ki nam repromaterial stalno dobavljajo in naše raz¬ mere poznajo - očitno zaradi pogostega na¬ pačnega prevajanja - ta izraz celo sprejeli, če¬ prav v zelo ozkem krogu in kot tipični žargon¬ ski izraz. Vendar imam občutek, da ga upora¬ bljajo z nekoliko zaničljivim ali posmehljivim prizvokom. Razen taga ga nikoli ne uporablja¬ jo kot celo besedo ali besedno zvezo, ampak skrajšano v »repro« - kar je dodaten tipičen pojav pri žargonskih izrazih. Tako včasih sliši¬ mo kot očitek na naše zamude v dobavnih ro¬ kih - pri katerih se praviloma izgovarjamo s pomanjkanjem repromateriala - naslednji sta¬ vek: »Oh, you always seem to have problems with your repro!« Kako torej ta izraz pravilno prevesti v an¬ gleščino? V prej omenjenem najširšem pome¬ nu vsega za proizvodnjo potrebnega materiala je po analogiji z izrazom »direct costing« (to je vrednotenje poslovnih učinkov po spremenlji¬ vih stroških - torej samo po stroških dela in materiala) v ameriškem izrazju sprejemljiv iz¬ raz »direct material«. V letnem izkazu uspeha (Statement of Earnings and Retained Ear- nings) se namreč med stroški iz proizvodnega procesa (cost) pojavljata dve postavki: - direct material (neposredni material) in - direct labour (neposredno delo), ki ju lahko zelo lepo slovenimo z »izdelavni material« in »izdelavni osebni dohodki«. V ožjem pomenu našega izraza »repro¬ material« pa ta izraz ni uporaben. V angleških besedilih sem zasledila s podobnim pomenon naslednje primerne izraze: - raw materials - najbolj splošno rabljen izraz za »surovine«; - primary (prime) materials - osnovne suro¬ vine (tudi »primarne surovine« ali po analo¬ giji z industrijo (primary industry) tudi »ba¬ zične surovine«); »primary materials as basic raw materials of nature which underlie ali production (like coal, iron, ore, copper, etc.); (4) - intermediate goods ali kratko »intermedi- ates« - polizdelki, nedokončani izdelki, re¬ promaterial; vendar tega izraza ne smemo uporabljati v pomenu »nedokončana proiz¬ vodnja«, ki je knjigovodski pojem in se pre¬ vaja z »work in process« ali »goods in pro- gress« v ZDA in z »work(s) in progress« v Angliji; »intermediate goods are goods that are in course of manufacture and are stili unfini- shed«; (5) »intermediate goods are Capital goods vvhich do not directly satisfy a consumer need«; (6) »the contract on acquisition of industrial property must provide for: ... a guarantee by the technology supplier that the techno- logy recipient will be able to buy the raw materials, intermediate goods, špare parts and equipment vvhich are required by the transferred technology ...«; (7) »At times, difficulties are encountered in procuring raw materials, intermediates and components«; (8) - intermediate products - material, reproma¬ terial, surovine; »intermediate products are goods vvhich are used in the production of other goods rather than for final consumption, e.g. Steel; MOSTOVI 1/1987/XXII 25 some goods may, of course, be both: e.g. milk which is not only directly consumed but also used to make products such as choco- iate, cheese and ice cream«; (9) - Capital goods investicijska oprema, indu¬ strijsko blago, repromaterial, surovine; »Capital goods are commodities šuch as raw materials which are used to produce other goods, either consumer goods or other Capital goods«; (6) »Capital goods are goods that are made with the intention of using them to produce other goods; they themselves do not satisfy man's want directly but are necessary for making goods which do, e.g. machines, in- dustrial buildings and raw materials; synonyms: producer’s goods, production goods, investment goods«; (5) »Capital: the stock of goods which are used in production and vvhich have themselves been produced. A distinction is normally made between fixed Capital (investicijska oprema, osnovna sredstva), consisting of durable goods such as buildings, plant and machinery and circulating Capital (obratna sredstva), consisting of stocks of raw mate¬ rials and semi-finished goods, components, etc.«; (9) - producer goods - repromaterial, industrij¬ sko blago; »those goods vvhich are bought and used by firms in producing other goods and Servi¬ ces, as opposed to goods vvhich are bought and used by final consumers; for example, coal used for making Steel is a producer good, vvhile coal used to fuel afurnace in a private home is a consumption good (blago za široko potrošnjo, potrošna dobrina); note therefore that the distinction refers to the use of the good, rather than to its physical or technological characteristics; producer goods are often also knovvn as intermediate goods«; (9) - industrial goods - industrijsko blago, re¬ promaterial; »industrial goods are used in producing consumer goods or other industrial goods«; (4) »goods vvhich are destined for use in produ¬ cing other goods or rendering Services as contrasted with the goods destined to be sold to the ultimate consumer«; (6) - materials - surovine, repromaterial, mate¬ rial (splošno); bili of materials - specifikaci¬ ja materiala (spisek); »materials buyer is an employee in a fac- tory, who is responsible for buying the ma¬ terials needed for production; it is his duty to buy materials at the lovvest priče and yet of acceptable quality, and to make sure that they arrive in good time and in the right quantities«; (5) - process materials - material, repromateri¬ al, predelavne surovine; »process materials are manufactured com¬ modities vvhich undergo changes, usually Chemical, in manufacturing operations and are not indentifiable in the finish products (e.g. plastic moulding povvder, vvood pulp, etc.)«; (4) - semi-manufactures - polizdelki, reproma¬ terial; »a long term cooperation shall not be ap- proved, if it restricts the domestic OAL in its right to decide independently on the pur- chase or use of ravv materials, semi- manufactures, špare parts and equipment«; ( 10 ) - semi-finished goods (tudi half-finished goods) - polizdelki, repromaterial; »semi-finished goods are goods that are only partly manufactured«; (5) - fabricating materials - polizdelki, reproma¬ terial; »fabricating materials are manufactured goods upon vvhich further manufacturing operations are performed in the process of incorporating them into the finished products (e.g. tinplate, steelsheets)«; (4) - fabricated parts - deli za vgradnjo, sestavni deli, elementi, podsestavi, repromaterial; »fabricated parts are manufactured artic- les vvhich are used vvithout changes as components of the finished products«; (4) - fabricated materials - deli za vgradnjo, deli, 26 MOSTOVI 1/1987/XXII sestavni deli, elementi, repromaterial, pod- sestavi, polizdelki; »fabricated materials are those industrial goods which become a part of the finished product and which have undergone Proces¬ sing beyond that required for raw materials but not so much as finished parts«; (6) - parts - redkeje tudi »component parts« - deli, elementi, sestavni deli, repromaterial; izraz »špare parts« ali še bolj pogosto »spares« pa ima navadno pomen »deli«, »rezervni deli«, »nadomestni deli«; - components - deli, elementi, sestavni deli, repromaterial; »Mexico now requires its six foreign car manufactures to use locally produced com¬ ponents and materials equal to 50 % of each vehicle’s value«. (11) _ Zanimivo je, da skoro nobeden od teh iz¬ razov - vsaj v pomenu repromaterial - ni vklju¬ čen v srednjevelike priročne angleške slovar¬ je in po tem sodeč ne sodi v besedišče pogo¬ vornega ali zbornega angleškega jezika. Druga zanimivost je, da se le malokateri od teh izrazov pojavlja v več različnih virih. To sem hotela ponazoriti s citiranimi definicijami in primeri, ki jih nisem izbrala, ampak sem na¬ vedla praktično vse, ki sem jih našla. Iz njih je razvidno, da se v pomenu »repromaterial« edi¬ nole izraz »intermediate goods« ali »interme- diates« pojavi v štirih virih, pa še od teh je eden prevod našega besedila. Vendar bi ta iz¬ raz najbolj priporočila, med drugim tudi zato, ker je vključen v standardizirano izrazje Zdru¬ ženih narodov (vir št. 12). Razen tega nisem nikjer zasledila, kateri izraz bi bil bolj v rabi v ZDA in kateri v Angliji. Edino vodilo pri tem je morda lahko poreklo vira, ki ga navajam ob vsaki definiciji. Z navedenimi primeri sem skušala pred¬ vsem opozoriti na pomembnost pravilnega iz¬ bora angleškega izraza, na kar bi moral biti prevajalec še posebej pozoren pri prevajanju prevzetih besed v angleščino. Saj je prav tu »skušnjava« po neposrednem prenosu »nazaj v angleščino« najbolj nevarna. Literatura 1. France NOVAK, Poslovni in uradovalni jezik. ČGP Delo, TOZD Gospodarski vestnik, Lju¬ bljana, 1980 2. Janez GRADIŠNIK, Še znamo slovensko? Mo¬ horjeva družba, Celje, 1981 3. Dr. Ivan TURK, Poskus mednarodne primerjave postavk v zaključnih računih (Jugoslavija, ZDA in ZR Nemčija).(Študijsko gradivo) 4. L. J. ECKSTROM, Licensing in Foreign and Do- mestic Operations.Clark Boardman Com- pany, Ltd., New York, 1976. ISBN 0-87632-075-2 5. J. H. ADAM, Longman Dictionary of Bu¬ siness English. Longman York Press, 1982. ISBN 0 582 55552 3 6. E. L. DAVIDS, Instant Business Dictionary. Ca- reer Publishing, Inc., New Jersey, 1971. ISBN 0-911744-070X BD 81 -1 7. Law and Long-Term Industrial Co-Production, Business and Technical Cooperation and Acquisition and Granting of Industrial Pro- perty betvveen Organizations of Associ¬ ated Labour and Foreign Persons. Transla- ted by M. & B. Milosavljevič, Jugosloven- ska stvarnost, Belgrade, 1979 8. National aproaches to the acquisition of techno- logy. Development and Transfer of Tech- nology Series No. 1, UNIDO, Vienna, Uni¬ ted Nations, New York, 1977 9. G. BANNOCK, R. E. BAXTER, R. REES, The Pen- guin Dictionary of Ecconomics. Penguin Books, 1984. ISBN 0 14 051.134 2 10. Control of restrictive practices in transfer of technology transactions. Report by UN¬ CTAD secretariat, TD/B/C.6/72. United Nations, New York, 1982 11. Razni angleški in ameriški časopisi in revije 12. THESAURUS of International Terms. Inter¬ national Trade Centre UNCTAD/GATT, Geneve, 1982 MOSTOVI 1/1987/XXII 27 Darko Simeršek Prevajanje z računalniki* Človek si že od nekdaj želi, da bi namesto njega prevajal stroj, ali mu vsaj pomagal pri prevajanju. Prevajanje iz enega jezika v dru¬ gega je poseben proces, kjer se spremeni le zapis pomena, pomen sam pa ostane nespre¬ menjen. Kako človek prevaja, še ni povsem razjasnjeno. Najverjetneje tako, da najprej razbere pomen iz jezika, ki ga prevaja, nato pa poizkuša isti pomen izraziti v drugem jeziku. Računalnik danes sicer uporabljamo za prevajanje besedil, vendar prihaja zaradi za¬ motanosti naravnih jezikov pri tem opravilu do različnih težav. Strokovnjak mora vedno pre¬ gledati prevedeni tekst ter odstraniti morebit¬ ne nejasnosti, preden ga posreduje naprej. Naravni jeziki, ki jih uporabljamo za spo¬ razumevanje, so po večini nastajali v dolgih stoletjih. Zaradi dolgega in neusklajenega razvoja imajo številni jeziki mnogo pomanjklji¬ vosti. Na primer: ista beseda ima vrsto različ¬ nih pomenov; poznamo različne besede, ki pa imajo isti pomen; skladnja besed je zamotana; slovnica je obsežna, ima številna pravila in hkrati izjeme, ki odstopajo od teh pravil. Če želimo, da računalnik opravi pomen¬ sko pravilen prevod, mora upoštevati vse možne pomene določene besede in jih posa¬ mično primerjati z drugimi besedami v stavku. Pri tem mora seveda upoštevati stavčno skladnjo in druge posebnosti jezika, v katere¬ ga prevaja. Tudi če se pri tem opravilu omejimo le na zanesljiv prevod smisla besedila in se odpo¬ vemo leporečju, je naloga, ki naj jo opravi ra¬ čunalnik, tako zahtevna, da postaja izvedljiva šele v zadnjem času. V začetku prejšnjega desetletja so razvili prevajalni sistem Systran, kasneje Euro-Tra, nadaljnje raziskave pa nakazujejo še druge obetavne sisteme za prevajanje Predstavljajmo si, da smo naročeni na pu¬ blikacije, ki jih tiskajo - na primer - založniki držav: Finske, Japonske, Alžirije in Grčije. Ko jih dobimo po pošti, jih vtaknemo v posebno napravo z optičnim čitalnikom in preberemo tekst na zaslonu - v slovenščini. Utopija? Življenje in tehnika, oktober 1986. 28 MOSTOVI 1/1987/XXII Novi sistemi za prevajanje Zgoraj navedeni primer ni tako utopičen, kot je videti na prvi pogled. Izvedba je seveda možna le z uporabo ustrezne tehnologije, ra¬ čunalnika in programske opreme. Če bi želeli uporabiti programe, ki bi bili sposobni prevaja¬ ti iz drugih jezikov (v našem primeru iz finske¬ ga, japonskega, arabskega in grškega jezika), bi najprej naleteli na problem, kje dobiti te pro¬ grame. Zataknilo bi se že pri finskem jeziku, saj doslej ni izšel pri nas niti navadni finsko- slovenski slovar. Zasnova prevajalnega pro¬ grama pa je precej zapletena naloga, še pose¬ bej če upoštevamo, da ima vsak od omenjenih jezikov svojo pisavo. Omenili smo že, da računalnik najlažje razbere tekst, če je ta zapisan v kodirani obli¬ ki. Tekst lahko obdelamo tako, da vsakemu geslu (pojmu, predmetu itd.) ustreza določena mednarodno dogovorjena koda, ter ga zapiše¬ mo v softstripu. Pri prebiranju teksta bomo uporabili le en prevajalni program, ker je tekst v softstripu že zapisan v dogovorjenem jeziku (imenujemo ga univerzalni jezik U). Na sliki 3 vidimo v poenostavljeni obliki, kako poteka tako prevajanje. Črke A, B, C, D in E pomenijo naravne jezike, ki jih govorijo v posameznih državah. V državi, kjer govorijo jezik B, bodo uporabili prevajalni program B—U ter zapisali tekst v dogovorjenem uni¬ verzalnem jeziku U. V državi, kjer govorijo je¬ zik C, bodo uporabili program C-*U itd. Če sami govorimo jezik A, bomo za razumevanje teksta uporabili en sam prevajalni program: U-*A. Tekst bomo prebrali v svojem jeziku, čeprav je bil zapisan v naravnem jeziku B, C, D ali E. Iz slike 4 je razvidno, da zahteva bolj ne¬ posredno prevajanje iz enega v drug naravni jezik več različnih prevajalnih programov (pri petih jezikih jih imamo 20). Prevajanje iz štirih jezikov (B, C, D, E) v našega (A), zahteva štiri različne prevajalne programe. Nekdo, ki govori jezik B, bo potreboval še dodatne štiri progra¬ me (za prevod iz jezikov A, C, D, E) itd. V svetu govorijo danes okoli 3000 jezi¬ kov. Če bi sestavili programe za te jezike v vseh možnih kombinacijah, bi bilo devet milijo¬ nov različnih prevajalnih programov premalo. Za razumevanje teksta pri prevajanju s po¬ srednikom (v našem primeru je to jezik U) pa zadostuje en sam prevajalni program, posred¬ nik bi lahko bil tudi eden od najbolj razširjenih naravnih jezikov, vendar je v tem primeru ve¬ čja nevarnost, da se spremeni smisel sporoči¬ la med prevajanjem. Kode, ki jih ima jezik U, so namreč zelo obsežne in veliko bolj natan¬ čno ponazorijo pravi pomen določenega ges¬ la, kot jih lahko zajame kombinacija črk v na¬ ravnem jeziku. Predstavljajmo si besede v na¬ ravnem jeziku, ki sicer zelo natančno določijo neki pojem, vendar imajo večje število znakov - na primer - 20 ali več črk. Pri sporazumeva¬ nju bi nas tako dolge besede motile, računal¬ nika pa dolge in zapletene kode niti najmanj ne ovirajo. Zasnova novega jezika seveda ne bo po¬ tekala brez težav. Določitev gesel in ustreznih kod bo morala temeljiti na mednarodnem do¬ govoru. Programiranje bo težavno, vendar si lahko pomagamo v našem primeru s simboli. l\s/j i- 8 )^ 3 i to .rt 12 t3 U 0000001000000100 'i 14 8 12 t6 II10001II1000100 A 001II1011II11011 Slika 5: številka 1, črka A in znak so predstavljeni s 16-bitnim zlogom. V spodnji vrsti je zapisano geslo. Enak simbol spredaj in zadaj predstavlja ločnico med gesli, ko si sledijo drugo za drugim MOSTOVI 1/1987/XXII 29 Unikon Idejo programiranja s simboli bomo naj¬ lažje pojasnili, če povzamemo idejo, ki je bila v naši reviji že predstavljena (v št. 11, 12/1983 str. 125). Namesto da bi geslo zapisali z bi¬ narno kodo, jo lahko ponazori 16-segmentni lik unik. Na sliki 5 vidimo, kako tvorijo posa¬ mezni segmenti 16-bitno računalniško bese¬ do ter nato nekaj primerov simbolov, ki skupaj sestavljajo geslo. Vsi dogovorjeni simboli sku¬ paj tvorijo simbolni jezik unikon - ime je izpe¬ ljano iz besede unik - ki je namenjen raču¬ nalniškemu prevajanju iz enega v drug naravni jezik. Simbole uporabljamo predvsem pri za¬ snovi unikona, ker je takšno programiranje enostavnejše. Namesto simbolov bi sicer lah¬ ko zapisali tudi številčno kodo, vendar ima programiranje s simboli nekatere prednosti. Gesla bomo tvorili z enim od 65535 sim¬ bolov oziroma z njihovimi medsebojnimi kom¬ binacijami. Upoštevali bomo tudi različne slovnične oblike posameznih gesel. Zapisali bomo dodatni simbol za ednino, nekoliko dru¬ gačen za množino itd. Pri zapisovanju imen, nazivov in številčnih informacij pa bomo upo¬ rabili simbole, ki ponazarjajo črke in številke (slika 6). Unikon bo nato pridobival nova gesla za predmete in pojme, ki danes še niso poznani. Izpopolnjevali bomo tudi prevajalna programa (A-»U in U-A). Vsak program bo vseboval pravila, ki bodo upoštevala posebnosti vsake¬ ga naravnega jezika posebej. Od zasnove programa bo odvisen prevod, ki naj bi bil kar nalbolj smiselno podoben izvirniku. Tisočletne izkušnje z ideografsko pisavo (kitajsko, ja¬ ponsko in drugo) nam bodo pomagale pri pro¬ gramiranju v unikonu. Danes težko napovemo, v kolikšni meri je sploh izvedljiva ideja prevajanja po sistemu unikon. Pri takem prevajanju gotovo ne bo šlo brez težav. Ne smemo namreč pozabiti na po¬ slika 6: črke, diakritična znamenja in številke so predstavljene s 16-segmentnim likom sebnosti naravnih jezikov, ki bodo trd oreh za vsak računalnik - na primer pri prevajanju fraz. Prevodi leposlovja se bodo verjetno smi¬ selno bolj oddaljili od izvirnika kot prevodi teh¬ nične in znanstvene literature. Dobro zasnovan prevajalni program bo tudi popravljal slovnične napake in pravilno uredil besedni red v stavku. Uporabnik bo le zapisal tekst in uporabil programa A—U in U-i-A. Če se bo pri tem spremenil smisel zapi¬ sa, bo to pomenilo, da prevajalni program še ni dobro zasnovan ali pa geslom še nismo po¬ vsem natančno določili njihovega pravega po¬ mena. 30 MOSTOVI 1! 1987/XXII Pri razvoju sistemov za prevajanje bodo v precejšnjo pomoč tudi raziskave s področja umetne inteligence, ki so se zelo razmahnile predvsem v zadnjem času. Izkušnje na tem področju nam bodo pomagale naučiti računal¬ nik, da bo razumel smisel sporočila, ki ga bo prevajal. Unikon seveda ni edini simbolni jezik za prevajanje naravnih jezikov. Nadaljnji razvoj bo nedvomno prinesel nove izboljšane rešitve. Prenosni prevajalniki Z razvojem novih in racionalnejših metod za zapisovanje podatkov se ponuja možnost izdelave prenosnega prevajalnika (računalni¬ ka za prevajanje iz enega v drug naravni jezik). Danes sicer že lahko kupimo prevajal¬ ne naprave, ki niso dosti večje od žepnega kalkulatorja in imajo vgrajeno tipkovnico in LCD zaslon. Računalniški program nam pre¬ vede nekatere besede (ki jih ima program za¬ pisane v pomnilniku) v enega ali več jezikov. Vendar ima program precejšnje omejitve, saj je računalniški pomnilnik majhnega obsega, poleg tega pa ne zna prevesti pravilno in smi¬ selno prav vsak zapisani stavek. Z zapisom na optično ploščo, ki je enakih oblik in velikosti kot znana CD, pa bo sposob¬ nost računalnika precej večja. Danes že zapi¬ šemo nanjo za 552 Mb podatkov, kar ustreza 270.000 tipkanim stranem teksta formata A4. Pri sistemu CD-ROM DRIVE firme Hitachi je sleherna informacija dosegljiva v sekundi. Najmanjše prenosne naprave za predva¬ janje CD plošč imajo volumen komaj polovico kubičnega decimetra. Novi prevajalnik bo se¬ veda nekoliko večji, saj bo poleg elektronskih in mehanskih delov vseboval ploskovni za¬ slon, mokrofon in mali zvočnik. Prevajanje bo zelo enostavno. Uporabnik bo izrekel nekaj besed v mikrofon, preveril na zaslonu, ali jih je računalnik pravilno zapisal, ter nato izdal ukaz za prevod. Računalnik bo tekst zapisal na zaslonu ali sporočil prevod preko zvočnika. Če bomo potovali po svetu in ne bomo znali jezika države, kjer bomo na obi¬ sku, si bomo pri komuniciranju z domačini po¬ magali s prevajalnikom. Danes težko napovemo, ali lahko pričaku¬ jemo opisani prevajalnik že proti koncu tega stoletja ali šele v naslednjem. Pravzaprav po¬ segamo pri napovedovanju novih naprav in si¬ stemskih rešitev že na področje znanstvene fantastike. Čim dlje segajo naše napovedi v prihodnost, večja je verjetnost, da se bomo zmotili. Kljub temu poskušajmo razmišljati o nadaljnjem razvoju recimo v 21. stoletju ali kasneje. Če bomo takrat že izpopolnili vesoljska vozila ter razvili druge ustrezne tehnologije, potovanja s človeško posadko zunaj sončne¬ ga sistema ne bodo nekaj nemogočega. Mor¬ da se bomo srečali na teh potovanjih s pripad¬ niki druge razumne civilizacije. Novi prevajalni sistemi nam bodo pomagali pri sporazumeva¬ nju. Primerjali bomo naše znanje in izkušnje z njihovimi in pričakujemo lahko, da se bomo pri tem marsikaj novega naučili. Izmenjava infor¬ macij bo potekala seveda postopoma. Civili¬ zaciji si bosta izmenjali pomembnejše podat¬ ke šele takrat, ko si bosta zaupali. Ker pa za¬ upanje lahko nastane le pri komunikaciji, kjer ni pomenskih nesporazumov, si bomo poma¬ gali pri tem z računalniki. Računalniško prevajanje je zanimivo tudi za današnji čas. V svetu, kjer ljudstva govorijo veliko različnih jezikov, si ne želimo le, da bi bila sporočila čim bolj racionalno zapisana; bolj pomembno je, da jih razumemo in da se pri prevajanju v naš jezik ne spremeni smisel informacije. Ali nam bo množična uporaba prevajalni¬ kov v prihodnosti prinesla tudi boljše razume¬ vanje med narodi? MOSTOVI 1/1987/XXII 31 Simpozij o kakovosti prevajanja Predsedstvo Zveze znanstvenih in strokovnih prevajalcev Jugoslavije je na eni od jesen¬ skih sej zaupalo Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije organizacijo simpozija KAKOVOST PREVAJANJA jeseni 1987. Kakovost prevajanja je tema, ki se nenehno pojavlja vsepovsod, kjer se srečujemo preva¬ jalci. O tej temi je bilo v zadnjem času tudi nekaj tehtnih prispevkov na posvetovanjih v Ohridu in Hercegnovem. Lahko trdimo, da je razprava o kakovosti prevajanja neizčrpna, predvsem zato, ker lahko vsak strokoven prevod naredimo na več načinov, od katerih pa le en ustreza vsem merilom o kakovosti prevoda. O podrobnostih v zvezi s simpozijem KAKOVOST PREVAJANJA boste obveščeni na red¬ nem letnem občnem zboru društva v februarju 1987. A. O. Ohridska srečanja 87 Zveza društev znanstvenih in strokovnih prevajalcev SR Makedonije organizira pod po¬ kroviteljstvom Zveze društev znanstvenih in strokovnih prevajalcev Jugoslavije 17., 18. in 19. aprila 1987 že 5. TRADICIONALNA SREČANJA OHRID ’87. Glavna tema teh srečanj »PREVAJANJE VČERAJ, DANES IN JUTRI« se bo tokrat nadalje¬ vala; letošnja srečanja bodo potekala v okviru teme PREVAJANJE V RAZMERAH NAGLEGA RAZVOJA ZNANOSTI IN TEHNIKE. Tradicionalna srečanja prevajalcev iz delovnih organizacij Jugoslavije, ki bodo tokrat v Ohridu že petič zapored, ponujajo zanimiv in koristen program, kakor kaže že nekaj tem: »Vloga terminoloških (internih) bank«, »(Ne)prevedljivost sodobnih angleških, nemških, ruskih in dru¬ gih jezikovnih izrazov v jezike jugoslovanskih narodov in narodnosti«, »Vloga prevodov pri na¬ predovanju znanosti in tehnike«, »Vloga slovarjev in drugih jezikovnih in terminoloških publika¬ cij pri posodabljanju znanstvenega in strokovnega prevoda«, »Sodobno izobraževanje znan¬ stvenih in strokovnih prevajalcev v Jugoslaviji« itn. Teh srečanj se jugoslovanski in tudi slovenski prevajalci, ki prevajajo znanstvena in tehni¬ ška gradiva v tuje jezike in v jezike jugoslovanskih narodov in narodnosti, udeležujejo v čedalje večjem številu, saj ob takšnih priložnostih dobijo mnogo zanimivih, novih, torej koristnih infor¬ macij, ki jih lahko že takoj po vrnitvi na delo neposredno uporabijo v praksi. Kdor iz leta v leto spremlja vsebino predavanj, lahko ugotovi, da so »Ohridska srečanja« na dobri poti, da posta¬ nejo trdna vez med jugoslovanskimi prevajalci besedil iz znanosti in tehnike, ki bo zmeraj bolj povezovala in širila prevajalsko znanje. -ma- 32 MOSTOVI 1/1987/XXII Kongres FIT Od 20. do 27. avgusta 1987 bo v Maastrichtu na Nizozemskem XI. kongres FIT (Mednarod¬ ne zveze prevajalcev) z naslovom »PREVAJALSTVO - NAŠA PRIHODNOST«. Prve tri dni bo statutarni kongres, samo za delegate, četrti dan bo zasedanje odbora FIT, zadnje štiri dni, od 24. do 27. avgusta 1987 pa bo odprti kongres. Odprti kongres bo imel 11 sekcij s temi nosilnimi temami: 1. Povezava med teorijo in prakso: uporaba znanstvenih spoznanj in metod; boj za boljšo kakovost prevodov. 2. Književno prevajanje, posebej iz jezikov manjših narodov. 3. Adaptacija in prevajanje: smeri pri prevajanju poezije. 4. Pravni in družbeni položaj prevajalcev in tolmačev. 5. Nova generacija: splošno in strokovno izobraževanje, praktično učenje, vloga poklicnih združenj. 6. Tehnologija: kakšne pripomočke ima prevajalec danes, kakšne bo imel jutri, kako izkori¬ stiti vse to na najboljši možni način? 7. Nove smernice terminologije. 8. Pomen tehniškega prevajanja pri prenosu informacij in tehnologije - posodabljanje zna¬ nja. 9. Prevajanje in adaptacija v obdobju množičnih medijev. 10. Smeri pri prevajanju pravne terminologije. 11. Nova področja pri tolmačenju. Organizirana bo tudi razstava strokovne literature, dokumentacije in tehniškega materiala z naslovom »Prevajalčeva delovna soba v letu 1990«. Prijavnina znaša 350 HFL (pri prijavi do 1.5.1987) in 400 HFL pri prijavi po tem datumu. Ta cena vključuje aktivno udeležbo pri vseh dejavnostih splošnega dela kongresa, slavnostni spre¬ jem in eno kosilo. Cena sob z zajtrkom se giblje od 80 HFL do 275 HFL. Predvidevajo popuste pri nabavi publikacij s kongresa. Naslov sekretariata kongresa: XI. Kongres FIT, Markt 28, Houtappel - 6249 CJ, Maastricht, Holland. -J u _ ■ ^ . .fr i ^Xfi tjl / *u>-_^ Ctljlj>*^ ^fj -O ',^J v -v*>M»i>- ^ jr^ ^wA)^ Ji\$ a!^>\$ cLUxj_j c 5 ^ A-* s miiTUHN »jrfja- (*^ ,'tt^S cj^a. j^<> i>jJ sjuio ^auu a 'St'- -"-I ^ o. »iJ^j! j.^ 2 £UB aulj^ _ 4 4 M A $&" pž iE A 35 * J m o M dl - 1 t ^ 35 ffc 4 : ^» EE -& ® — &r £ m tfc & .a m m *r i- o t o t f f o m o ^ ra A M 35 — — ^ 35 ^ tfc - na # (Ki 1@ 3 fc O ife A *£ — ž£ e£ , 5 & * O '# % 35 — W, ift 1% O O & en o n. m 35 I A T 1 ft J I m # o # m «a m O ftj 4 T o 77 Jfr *r 5 i: .0 m *A A t; ■ & ^ T x 35 £f lii S: & ja , t* ffi m ’ {■■IMV TljV .TO d/J.’ ene' di-a&j ojuovs nagadovttd i/j.ayoae xai z rje zd zer/j 7 c .J >trrcs> .rov? TO.lfjJ oi neZzaazal -; ? »/ joio nože xa5j '.•rrre nniHTEivm ■. ekzaozibv, eu tt v> 7 ? /hiijihjoavies :>vzog zeiyovg, * ‘ pofioivzo zo-bg .reli ov oofuofievoi d tzv To>v Kogivdim iifjv libv Aaxey to think.tl irtesies to tlu I who has a grogi n. s, and among ti Ji