Lelo V", ätev. 32* V Cells*. so&oLQ 27. nuurca ^923* i • • , P'a^no du - wurm KBm ^^m ^HB ^^H ^^M ^^H ^^B ^^^^^^^^V ^^B ^^B Licejska knjižica * ^V ^V ^B ^B ^B ^H ^M ^^^^^T ^V jA —^T~—— Ljubljana^™ ^^^^^^L ^H ^^K ^H ^H ^^T^^B ^IHH^A Postnina plains 9 gotoyini. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi 2a mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamexna gtevllK» stetne 1 Din. Izfiafa tlrednišlvo; Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadst., Telef. 53. Uprovništvo: Strossmajerjeva u.St. 1, pritličje. Telef. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.066. V težkih mukah se bori naš narod, ] V iem rszvoju »e volitev 18. marca iiov du sp orgaitfzira v velike, čez vso dria- ! velik korak. vo se raztezajoče stranke, ki more}« za Potrebna koncentracija narodnib sil aališo dobo Vüiüti dižavo in dati stai- se po našera Klobokem prepričaniu rao- nogt Jijeni znnanji in notranji politiki. | re vršiti samo okoli jugosloveoske demokracije. Le lugosloveiistvo in njega dosleil- Mo \n praktično izvrševanje more v vsoh tre^i plcm&nili vzbuditi zavest enako- pravnostl vsega državnega naroda. Le deniokracija s svojimi načeli napredno- sti, verske strpnasti, svobodoljubjja in refonnncga sociajizma na eni strani ter z dosledniiu čiščcniem, dekoncentrira- ifjen» Uržavne uprave in organiziraiijem saniouprave more rešiti državo iz ne- pi-estanih težav i" bojev. Zato pričakujemo z sotovostjo, 2iio, da trcba izvoznc carine na žito •h mast odpraviti. V eni sobi se ogrcva- io za socializacijo. v drujii pa špekuHrfi- jo z zadružnim cleniirjein kakor bankir- ,ii in kapitalisti. Na prvi strani I'rice po svobodi, na druyi pa prete z uničen.icm vsakeKa, ki se jim tistavlja. V Avstri.il so slasovnli za topove in za trllei»o voino službo, v Jusoslaviii hnüskajo pro- ti Srboni kakor !• 1914. Svobodo verc pridigujejo, a ž njo delajo volityc in Jo zlorabljajjo. Poštenost zahtevajo, cer- kvenega denar.ia, zbirk in darov P«i nc puste koiitroHrati. Kamor se ozreino, dosledno nasprotje med načeii in praK- so — historično nepostenje rimskega klerikalizma. Volilci! V boj za nositeljico jnsosJo- venske dcinokraci.ic, zh veliko Ucmo- kratsko stranko! JOS je: |. Narodna in demokratska strauita, ki lioče jjudstvu dati sposobnost, da sc sumo vlada in upriivlja v skupsxini In po siinioupravnili /,astopstvi». 2. JDS je UiRoslovenska stranka, ki UoC-e enakopravnost vseh piemen in po- sameznikov. Enake pravice in dolžnosti za vse! Proč s plemenskiin bojetu. ki vescü le sovražnike Jugoslav]je. 3. JDS je socialna stranka, ki Iioce delavstvu in vsem trpečim slojem priboriti socialnp pravico, eiiakoveliav- iiost i» posteno plačifo za pošteno ilelo vseh nanieščcncev ter delavcev. 4. JDS lioče z brezobzirniin bvicm z velekapitalom jjj veleagrarizmojn po- tlačiti druginjo. ki jie izvor vseh nesrec v naši državi. 5. JDS hoče slORo kmeta in obnui- ka, delavca in nameščenca, pa ne boja med njimi, ne boja med reveži, da se veselijio Urusi. Ona hoče dvigniti zaslu- žek teh stanov, da .Um bo napredek lažjli. Ona hoče red in mir, post en ie v drzavi po deniokratskem «eslu: T ' ¦ W ¦ ¦ ¦ S tem vzvišenim geslom Vas vabimo, da v nedeljo 18.^marca 1923'vsi oddaste svojo kroglico v skrinjico jugoslovenske demokratske stranke, za kandidatsko listo v mestu Liubljanl v okrožju Marlbor-Celje v oKrožiu LiuMiana«Novo meslo ki skupno s tovariši kandidati obrtniki, kmeti, «lelavci iw nameščenci bijejo boj za zmago pravice in resnice v Sloveniji! V Ljubljani in Mariboru, dne 14. marca 1923. Glavnt volilni odbor JDS. Stran 2. »NOVA DOBA Š^v..,.3L. Volilcem — razumnikom! -*' ¦ . '• • . ; Oemokratska stranka. je edina, ki «družuje v sebi Srbe, Hrvate in Slo- vence brez plomeliske razlike; ona edl- na je v pravem pomenu državotvorna. j Zgodovina. u&, da se vsaka nova država* kot posledica svetovwc evoludje tcžko porodl še težjk'; wredi in konsoH- älra. (Kar je v naši državl pozitivnega, fe doseženo po demokratski strank;. — Njjeai delavci so vseskoz idealnl, uese- bieni, pošteu«. Nihče Hm we more oiUati Watnih rok. Ideja pravega deuiokratizma jib ve- 7.e pri njihovem ddu; ideja pa je ena sama, nepobitna, obstoječa in živeca sa- ma zase, saraa scbl nanie4i, in zato ¦»- večna. Vsi, ki zanjo delajo, so brez po- sebnega dogovora edini v misHh, liote- n'n< in dejanju. Višek je dosesla ideja demokratiz- iHü v Platonovi dobi. Naravno, da je tudi blagostanje, napredek in kultura do« segla onl vlšek, kakor ga do pozna «obe- oa druga pcrijoda človeške povestnice. Deinokratizem ne bo nikdar propa- del ker je — ideja. n. Radikalna strankit nima ideie, oua je stranka za stranko. V zadnjem času so nas Slovencc prepl&viu s časopisi radikalne struie, kakor da to he bi stalo denarjia, ali ka- kor da bi mi Slovenci imcli premalo časopfcja, strank io struj! Pa imarao vsega preveč, če izvzauiemo denar!. ZakaJ so nas preplaviii? Ker preizkušajjo naso politic«© zre- iost in ker imajo denar in trenutno tudi «blast in raoč. Kako se bomo odločili? AU za stranko, ki je sama sebi na- oien in uatn ponuia par judeževjh gro- šcv, da pristopimo k niej, ali — za ide- ;«. ki je vzvlšena ha veČna, za idejo de- • mokrati/ma, ki fco živeua vefcouia.r? Rrzitiiuiku — poštenjaku izbera lie bo težka^ 111. Mnogo se trudira, da bi iz radikai- «ega časopisja r&zbra! one vellke zaslu- ge radikuhie slrankc — toliko hvalisane. Ne najdem iih. Star» jc, močna je in obfast mm, pravijo. Al} ie to vse? Ce je star», naj nilrno počiva ivi lavorikab svoje raladosti: če je močna je to vzrok nerazsodnosti mase in um- Miv«ga pohlepa po časti, denarju, bbljšlh sfnžbah in drugih takib pozemskih do- brinah; če ima oblast. je to vzrok, ker jö v zadHJem hlpu nst terorističen «ačlti izpodrhitl^ demokratsko stranko in za- | tvorlla uarodno'skuiJščino, samo da za časno sama vlada. Ali je res bedo tako naiven, da ml- sti, da bo ta stranka tndi po volitvali sama yladala? Kje |e dr/ava, kje — ideja? IV. V naši državi jmamo danes 34 po- Utičnih strank, v našem volilnem okrožju sametn deset! Kako se bi>mo opredelitl, da ooka- žemo politicno zrelost? Ali bo skttpšCina sposobna za deio, ako bodo poslanci zastopuli 34 strank In struj? Ali je mogoče doumeU 34 idej — visoklh, uepobitnih, veCnili? In reakcijonarci in drugi pustolovski in protldržavui element!! Zanje ne bi smelo biti prosiora v I ponosni narodni skupščini. [ Kvišku srca! Bojujmo se za idejo, ki edina vse- büje obstoi, napredek in blagostanje države, boiuimo se za — demokratsko tdeio. >¦••:¦¦¦ Sijajna manifestacija jugoslovanske demokratske stranke v Celju. Državnlm namescencem in upokojencem! & Samo še par dni nas loči od dne-va votitve v narodno skupščino, Vse poli- tiene stranke so vneto na d«lu, da si prl- dobe glasove drž. nameščencev in upo-j kojencev, dobro vcdoč, da je število te\\ gJasov izdatno, mnogo odlocujoče. Nasa jBfioslovenska demokratska stranka nam ne prihaja z nikakimi noviini obljuba- mi. Na svojih velikih pokrajin. zboriti *e slovesno izjavila, da je uzakonitev službene pragmatike inureditev draginj, skih doklad njena programatična stran- karska zahteva. Demokratska stranka }e bila ves čas delovanja prve skupščine ona stranka, ki je v težkili razmerah ob trainem odporu radikalne stranke, po- šteno in odločno branila in zagovarjala apravi^cne zahteve uradništva. Zivimo v dobi, ko se zdi človeku, da laž in de- magogija za trenutek prikriva dejstva \n resnico, živimo v Uobi vsesplošne ne- zadovoljnosti, ki rodi v vrstah poštenja- kov resignacijo in apatičnost nad vsem, kai- se godi krog nas, ker je vse tako grdo in ostudno. Tudi mi državni name- ščenci smo postali blago in predmet povpraševanja tistiti, ki nas doslej «iso nikdar poznali, ki so nas pa še vselej, kedar so imeli-.moč v rokah — tepli In zatirali. So to bill vsikdar našt klerika-lcl, ki nam Ponujajo slovenske pravično$t in slövensko autonomijo, pri tem pä že komaj čakajo,' da bi se jitn posre^ik) delati iz' Ms svoje posliJšne mežnarje, kakor so'to tako debro znali skozi de- setietja svojega tJaševanja nad ubogo u- Čiteljsko rajo Pö Kranjskem^ in po našlh krujnilt In okrajiiih šoiskih svetih na Stajerskem. Predobro tiara je še vspo- ¦ minü'ona »lata doba črnega režima brez pravice in brez svobode, za mislečega ¦•clöy'ökrt dhba .sužcnjstva. ¦'• .. ¦ ¦ ••'¦DrtijfS nit§f. 'kar šqz noč nastali naši veliki dobrotmki iso srbski radikald, kl so si po Skwenskem nakupiti % denat- !eTfi:ih visokiffli-.sUtzba-mi nekaj liudii^ kj»O $opöstävijj.tja trg naprodainublili '¦'jaditfffeAlfebiref.-pobftplieni. Tinas dants v.-yülÄio ¦ in l(^e^ ¦ v svojo^ sr.ede». ket sc tvtiSSo osaraliene. osramočene, ker vidl- jo, da se z gnjusom obrača od n}ih vse, kar še pošteno misli, % onjm gnjusom, kakor smo se nekdaj obračali od renega- tov,"ki jih je kuiwval med nami Dunaj za svoic službe in za naklepe proti last- nemu slovenskemu narodu. Lovijo nas in grozijo nam tisti, ki ne poznajo svo- bode, ki so v zadnjem trenutku prcd sprejetjem službene pragmatiku skup- ščino razgnali, ne rnenečse za bedo, po- manjkanje in trpljenje stotisočev name- sčencev in invalidov. . ¦ Vabijo nas v svoje vrste tudi stran- ke, ki niso nicesar delale in n'cesar do- segle, ker je bil ves njihov cilj samo zabftvljanje in zahrbtno napadanje tro- jice naših slovenskih demokratskih po- slancev dr. Kukovca, dr. Žerjava in prof. Reisnerja, ki so vršili ogromno delo na zgradbi naše države in niso v okvirju \ sedržavnu jugoslovanske demokrat- ske stranke nikdar izpuščali iz vidika našega ura-dniškega vprašanja, ki ni ^a- mo naše eksistenčno vprašanjc, ki je \ prašanje celotne naše države. Državni nameščenci in upokojencl, bodite zvesti svojim načelom in-svoll častni preteklosti, mi hismo bill v naši državi nikdar za denar naprodaj, mi nismo patrioti proti odpovedi, mi tudi nismo člani jugoslov. dem. štrauke na odpoved! Nešrečni smo, kferse' mofamo boriti za vsakdanji kruh ter izgubljamo v tei vsakodncvni borbi vse ohe duSev- ' ne sile, na koie smo i)onosni, ker so naš" 7-!ati zaklad' našega pošlenja, naže zn:i- nosti, ki bi ga v bogati meri radi poklo- ; nilT'nasemu narodu in naši državi. Oču- vajnio ši ta naš zlati zaklacj poštenja,' . idcalizma in znanosti ; pred pocestnsin. blatorir iK)litičnc deniagogije pred kupi cfenarja, četudi stojimo v dežju, viharju in. mriizu bosi, rožtrgnhi iri lačni — p.o- šfenjaki, Tci riismo bili naprodaj' in sm:o šč« dancs ponosni, ker vemo, d;a pride potöm nas^udiza riašo drž;jvo Iwii^o in lepše zivilen je! ..., .pEZaynf u.ra.jd:stikv---l4f.Ipokrat. ,. i Za četrtek zvcCer v Uvoraiiü Narotl- hcga doma sklicani shod JDS se ,fe raiz- vi! v veliča.stno nianiiestacijo, kakor je nismo pričakovali. Vclika dvorana Na- rodnega doma ie bila nabito polna. vo- lilcev. Zborovanie je otvoril in vodi! predsedrük kraievne organizaeijo -H">S dr. Kalan, ki je podeü! besedo g. dr. Albert Kramerjru iz Lj^bliitue. V daljšern, krasno zasnovane.ni gavoru je oerta! dr. Kramer1 vse one temeljne urisli in osiKr vc programa, na kojih tcmelji naša stranka, ki je po svoii koitcepciji stran- ka "jugoslovanske edinstvenosti. kultur- nega naj^redka m socialne pravic- nosti, strauka ¦ jugoslovauska državna, kl* obsega eel ixoimeninarodin v^epo- krajine naše ujedinjene do-movine. Qo- vornik jj žel za svoja stvarna, globoko prepričevalna izvajanvui bunio pritrje- vanje zborovalcev. Za njim. sta nastop-I- la oba srezka kandidnta gg. Ivan Rebek in prof. Frau Mravljak, iiaša znana in neumorna celjska javna delavca, zboro- vaici so n.iiiu tzvajanjem sk.'dili z. živo pozornostjo . in glasnim pritrjevanjem. Za terri je govoril nckdauji naš uarodni vcditelj in buditelj naS celjski prvi slo- vcuski zupau g. dr. Juro Hrasovec, prl- srčno pozdravljen od celotnega /bora. V svojih lepih, mirnih izvajanjih se je dotaknil casoy nekdaniega narodnopo- litičncga živlicnja, ki ni bilo tako bogato na velikih fra/.ah in ostrih oblikah, a tem bogatejše na • notranji' vrednostii' C- stostt ztiaeajev in poštenju dela. Dobi bojev in žrtev nas je privedla v os-Vobc»- ienje naroda, ki je danes predmet iz- rabljahia vseh mogočih demagogov, k; s pomočjo sv. križa in laži begajo naroö in iz osebnih racuiiov cepijo ;wše narmi- ne vrste, slabijo "narod in slabiio-drža- vo. ki potrebuje po^tenih značajcv in vnetih delavcev. Take može dela naha- jamo danes v stranki jugoslovanske de- mokrr.cije, koji žcli govornik najboljšega nspcha. Mi nismo stranka oseb. smo stranka ideje, ki je vecna in no iTKvrc nikdar propasti. Vihar prrtrjevania K1 sledil govoru g. zupaiia dr. HrasWca. Kot zaduji je gov'orit nas nosüt'c liste g. dr. ivukovec. V kratkih pöt'czah je oertal naie ideine hi takttčhe smernice v t-ej volivni borbi, ki je žc clomala ^aklju- uena, ki pa je povsod v narod« poka- zala. da je narml sit }1raznih gesrf, da hočc poštencga ta plodonosnega gospo darskega dela in dobre sarnöuprßvc. Govornik ie svoj go vor zakijučil s pozi- vom, da jiapneiuo vsi vse süe še zädnjia dva ,dni oreci yolitvami,' da bo 18. marc za naš narod. in našo stranko castetrln '/i^agovit. Z zahvulo vsetn navzocim, vsem siojenl nažega nreščaustva, ki so omo- gočili to veličastno zborovanje, ie pred- scdujoči K. dr. Kalan zakljudl shod. Kaj delate, slovenski radikali! Dosedanje volitve, kolikor smo jih v Jugoslaviji že imtli, so bile dokjij burne. Pobijale so se posarriezne stranke med seboj, uganjalo se je sila rnnogo demagoštva v prid častihlepnim kolo- vodjem novih strančic, ki so nenadoma začutiii v sebi poklic tol Q- "ri "vtčcr iiirša odborova seja v rdeč» sob» Nsrodnega domn. Dolžnost vsafcega odbornika je, da so seje pod vsakini pogojem udeleži. .VoHIci, somiSljenlki, ko opravite jutri, dne 18. niarca svojo volilno dolZ- nost, oglasite .se zartesljivo v naSi at;i- tacijski pisarni in sicer oni od magi- sirata v rdeei sobi Narodnega dom;), oni ix meScanske sole pa. v pisarni jr. Frana Kalarsa, trgovina s premogom, Strossmayerjeva ulica. .-; i^i^i-'J^^ PoUtičiie vesti. Kr«*soo tispcli voiilni shod se je vr- ši! v sredo, dne 14. tm. v Laškem. Nad sto volilcev iz vseh sbiev ie pazno /.asledpvulo skoraj tri urc trajajoče zbo- royanje. Izcrpno so poročaii srezki kan- diiat c{r. RoL, uradniški kandiJat orot. .Mrayliak in zastopnik obrtništva Ivan Bizjak. Uspeh tega volllnega shoda se žrcali najlepšo v rt-'soru-ciji, ki jo je pi'ed- lagal'g.-^isbalicr in ki je bila z odobra- vaniem soglasno sprejeta: Danes na vo- lilnem shodu demokratskc stranke v La- škem zbrani volilci, izjarvljajo, da se po- polnoma fvtrinjajo s podanim poročilom svoiega okrajnega kandidata za voiitev V; narodno skuf)šc"ino, gospoda dr. Frana Rosa, kakor tudi s poročilom kandidata in zastopnika uradništva, g. prof. Mrav- Ijaka h Celja. Pozovemo in prosimo aba gospoda kandidata, naj se v sluča- ju izvoUtve, krcpko potegujeta v naroö- m skupscini za težnk in isiterese vsen stanov, za katera stremljenja se bodcmo mj. voiüci oddoižili s tern, da bodemo na dan volrrev soiidarno jjiasovali za Irsto dotnokratske stranke. Zahvaljuje- mö se obeina kandidatonia za niijn po- Tocilp in za trudapolno agitacijsko de- lovanje. katero hva'o tudi izreeemo za- stopnik n obrtništva iz Celja g. Bizjaku, cigar poročilo so posebrw navzoci pri- dobitni ?;ioji slediH / velikim ranima- -njent. Demokratski shod obrtnikov v Rog. Slatlni je hi! prav dcbro obiskai;. Govonvk g. Ivan B'izvay. \z Celja je v 11/2-urnem govoru raztolmačil težnje ubrtnikov ter povcUrjal posebno, da je bila krivda obrtnikov samih, ker so brli brezbri;5ni, »n s1- ni.so že pri prej- Snji narodni skupSčini i^bojevali obri- nižke.tja zastopnika. Ravno to je bilo krivo, da smo tako tepeni. Posinsalci so pazno sledili izv^irinjem ^ovorulka. in konečno zagotovili, da hočeio sloütio voliti Kukovfr'vo-Rebt'kovo listo. Volilnf shod Maprednega bloka v Ljubljani. O^romtie rnriozice voSilcov so napolnile 15. tm. veliko dvorano hotela Union v Ljubljani. Ljubljana, ki je preje napravila nnpako, hoče se- dai izbrisati svoj madež. Z ustano- vitvijo Naprednega bioka je pokazala na5a prestoüca odino pravo pot, ki nosi napredni živelj k zma.a;i nad pri- tajenimi sovražnik». Zborovanie je otvoril poslevodeči pr^dsednik JDS dr. Dinko Puc UražiijoC svojo radost, da se je Ljubljana po zadnjih bridkih zmotah zopet znasla. Nato je izvajai kandidat prof. Reisner, da nas vse zdru2uje napredna in narodna državna m'sel in da hočemo zvesti svojim tra- dicijam storiti svojo volüno do!?.nost. Za prof. Reisnerjem jc govoril dr. Vla- dimir Ravnihar, ki je povdarjal i,v svojem govorn, da se nahajajo po Stirih letib že stranke, ki bočejo položiti v grob telo naSega dr?.avnega edinstva. Zato smo ustanoviJi Napredni blok. Po tern govoru je bi!a >:akliuv:ena ve- 'i^astna manifestaciia. Oospod velikega župariu maribor- j ske obJasti uaraestnik se je mudi!. kakor smo že uradno porodali, v četrtek PO- poldan v Ceiju. Naš narod, ki ie že želj- no pridakoval imenovanie tega visoke- ga funkcionaria driavne oblasti, ie bV nad tern obLskom nad v-se vzrado5čen. Na potu iz hotela Union protr okra«ne- mu glavarstvn snio opazilr v sprentstvu visokega dostojan-stvenrka zz. Ninkovi- ča, Pertinača. Stermeckcpra, Boriaka. \r naroda za narod! Namcstnik tvao Hribar raxpastij &k»veoski obchisW svet v Kočevjhi. Dne l3. tm. ie pokrajinski namestniv f-/an ^ribar telefonično ohvcslH kofevskeffa ^'Pana Medvcda in mu javit, da razpu> ^* občinski svet mesta Kočevje. N*a vprašanje zakaj to, h Hribar odsovo- ^^ da nima nič proti župano in tudi , '^ ^Toti občmskeniu svet«. » rftz^ipm ' da »zahteva polltika«. Za gerenta jc I- menovan radJkalni odvetnik dr. Plego. V vseh slovenskfh krogih kocevskega okraja je zav!adak> zoper radikalsko stranko vdiko ogorčenjc. Tudi trezm kočevski Nemci se tega nič kaj nc vc- sele, ko vidijo, da jc izzivanje nezako- hitosti in nasilja jakonevarno in dvorez.- no sredstvo za narodno inunišino. Vsled nezaki>iütega razpiisla obcinskega sveta v Kočcvjn je poslalo nacelstvo JDS oster protest na ministra notranjili 2adcv in tki pokrajhrskega nainestnška. Bfez- dvoma bo iniela pritožba pri n- pravni sodniji uspcii. Minister dr. Zu- panič je napravil s kocevskimi Nemci pismeiio pogodba, s katero se je obveza] razpustiti občin, odbor nicsta Kočevje, her jc v sloven, rokah, vrniii premože-' nje Sri:dentenheima, dati neniske para- telke na gimnaziji v Kočcvju in saino- stojno nemško liitdsko šolo, izročiti biv- še }esnoobrtne sole v Kocevjn Npnicem odstraniti okrajnega glavarja Ogrina- In solskega nadzornika Novaka. upeljatl nemško uradovanje, dovoliti kočevsko zastavo ter dovoliti zopctno ustanovi- tcv podruznice Kulturbunda. Radikal- ska vlada jc to pogodbo odobrila. Ob- činski svet je na prve vestj o paktu ra- dikaiov z Nemc^ na seji skkrnil, da za- htt'va revizijo vsyga poslovanja. Na viogo ie odgovoril liribar s priznanjem. Vlada Pa se ni potrudila, da svoiema ückrciu da lc količkaj opravičila. Odsiranitev pokrajJnskega n»mesi- tiika Hribarjla jc sklcnjena stvar, izvrSi sc prihodnje dni, liajbrž začetkom tecina. liribarjeve posle prevzanie provizorično novoiinenovcini vcliki žnpan Lukan. Državni denar za radikalsko agita- cijo. Finančni minister dr. Stoiadinovič je iiiukazal liamcstniku Hribarju dva mt- iijoiia kron-brcz dovoljenja glavne kon- irotc. Od te svote je. liamenjcnth 300.000 K Konsumnemu društvn v Trbovljali, | 3iX).000 K Viničarski zadrugi v Maribo- ni, 200.000 K za invnlidsko zadrugo v I Mariboru. 400.000 K pa za Konsümno ! društvo v Studcncih pri Mariboru. O- j staliii 800.000 ie prepuščcnih namestnl- ¦ ku Hribarju, da z njiini razpqlaga Po 1 svojem prevdarku za omiljenjc uboštva. Handidatska lista Jugoslovanshedemobratshestranbe in njsl ppidPUžBHB myrdm ftmEGtie-obpfnB zyeze za mariborsko-celjsko volilno okrožje za voiitev poslancev due (8, mmwca 1923. Ett&silec liste: dp. Vek^slav Kukowec, minister na razpoloženju v Maribom. |. Za volilna okraja B^eiice- Sevnica in Laiko. Kandidat: dr. Franjo Roi, župan v LaSkem. Namestnik: Josip Holy, obrtnik v Bre- žicah. 2. Za volilna oki^aja Celje- Vransko in Mas^ibos* lewi bp»eg-St. Lenart. Kandidat: Ivan Rebek, obrtnik in po- sestnik v Celju. Namestnik: Franc Mravljak, prof., Celje 3. Itak volilna okraja Murska Sobota - Dolmja Leiidava. Kandidat: Stefan Kflhsr, posestnik v Markišovcib. Namestnik: Peter Kovač, posestnik in trgovec v DoL Lendavi. 4« Za volilni okpaj Konjice. Kandidat: Franc Petelinsek, posest- nik in kolar v Oplotnici. Namestnik: Franc Seručar, posestnik in kolar v HebenStrajtu. 5, Za vcslilnS okn*a| Ljutowier. Kandidat: Franjo, Cvelko, nadučitelj v Vučji vasi. Namestnik: Janko Horvat, slikarski moj- ster v Ljutomeru. 6. Za volilna okraja Maribor dSesni brpana in e nabirai inserate v zastopstvu a- nončne pisarne »Hermes« v Mariboru, za izdajo tr^ovskejea adresarja za Slo- venijo, I'rekmurje in Medjimurje, ter prejemal za poedine take inserate 100 do 600 kron predfp'acila. Vl*s ta denar je sproti zapravil, ter še /.raven te^a na več strnneii o&t&l d-olža« po »rostilnan ceho in prenočišče n si ceio izposodll še denar, katerega ni ve<- vrnii. Ker Se za izdajo adre-\-»rja ni doslcj ničesar u- krenil in v prihodnje še mani. ker .ie po- seduje nobene^a dena oa in ker pisarna »Hermes« v Mar'bofj snloh ne obstom več, je jasno. da "e .-.inko v/se one stnn- ke, katerim je Uv?U\ piedplačila za in- serate in cel-o /n k\ ^ej^ ogoly.ral Vse event, od imenovane^a ojjoljufane stran- ke naj se izvolijo zglasiti v svrho za- slišanja na zapisnik pri policijskem oc!- delku soba st. 12 ter prinesti seboj event tozadevne belerkc in p.;:rdi?a kot cor- pora delikti. Za trgovce. V zadnjern času se Je nabirai material, ki se bode potreboval pri pofcajanjih ?. Avsrrijo za sklenrtev tr- «ovske po^odbe. Naši trgovci kažej« za take stvari taJko malo razumevanja In sodelovanja, da je to že neodpustljlva brezbrižnost. Kakor bode po^odba goto- va, bo stvar zapečatena najmanj za pet let in tudi potem je težko doseči spre- membe. Kakor v tern shičaju je tudi v dru- s:ih stvareh. Kadar bi se lahko dosegle kake olajšave in je ča.s za to, se nikdo nič ne briga in vsak misli »bodejo že brez mene opravili«, Opravi se seveda brez sodelovanja prizadetih. zato pa potem te naredbe, pogodbe itd. temu primerno izgledajo. Ko čutijo potem tT- govci posledice na svoji koži nastane seveda hrup. zmerianje na naš birokra. tizem in diletantizem in jadikovanje. da se boLu smili. sebi pa seveda ne delajo tiobenih očitkov. Vzgledovali nai bi se pri nasrh sosedih, kjer so tr^ovske kor- poracije pri takih prilikah kar obsipane s predlogi z vseh strani. Trgovske pogodbe in s temi zveza- ne premembe carinske tarife Jahko po- polnoma spremeniio smer trsrovine Jn za to sc ne more dovol) obsodfri »e<*L )a\nest trgoveev oraktikantw P" w*«1 Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 32. prilikah, ker izven trgovine, oziroma izven dotične stroke stojcčemu človeku je popolnoma ne-mogoče obvladati vse detajlc in tudi ovire posamezne stroke. Ker se bode pričelo v prihodnjih ¦dneh s prcdpriprayami in nabiranjem gradiya za trgovsko pogodbo z Italiju, naj bi pokazali naši trgvoci vsaj pri tej pritiki malo vee smisla za svoje inte- rese. Celjski Nemci in neniškutarji so nalepili po ccljskih ulicah volilne lcpa- ke v siovetrskcm ieziku, namenjeni so očividno tistim polnokrvnim in pravo- veniim sinovom ncmskega rodn, ki se še niso naučili dosti dobro nemškcgn maternega jezika, ker so njih matcre In njihovi očetje rojeni Slovenci. Narocl- iijaki inesta Colja brez razlike strank, ki še daste nekaj na poštenje in cast slo- venskega imena, ne ostamče dolžni za- služencga odgovora za to nemško izzt- vanje, ki si ga je dovolila nemška stran- ka. ki je stranka ncmških trgovcev In obrtnikov. V Avstriji smo lncrali skozi desetletje gledati in trpcti, kako je ptu'- ski »Štajerc« v slovenskem jeziku sra- motil nas narod in ¦oskr.mjal naš slo- venski jezik. Celjski Nemci smatrajo trenutek za primercn, da to sramotenje od nekdaj ponavljajo, da si drznejo v slovenskcm jeziku lepiti po celjskih 11Ü- cah lepake, ki so doknme.nt naše sra- mote. Slovenski možje, slovenske zene in gospodinje, kje je Vaš ponos, da potf- pirate s slovenskim denarjem tako sra- motilno počctje, da nosite Vaš slovenski clenar l.iudcm. ki so taki, kakor se Van» danes v pravi luei kažejo. Veseli nas, da smo doživeli še to, da se spoznamo medsebojno do eistega: na eni strant 0- ne Ncmcc in od-padnikc. ki sto.je v boi- nih vrstah proti nam, na drugi strani pa one tndi Slovence in tndi Slovenke, ki to nemško drznost z denarjem podp*r rajo. Brez čistih računov je Jiadaljnje delo nemogoče -— na dan volitev bodo na.ši računi sklenjenii Errata corrige! V zadnji štcvilki Nov-c Dobe smo pomotoma poročali, da se vrši v petek 16. tm. pevska vaja za >ke laškega •okraja je sram, da se smc t:i oseba §e danes nazivati »obrtnik«, radikaicein pa gotovo takl kandidati držijo v cast. Kle- rikalni, napredni, narodnosocijalni Zu- panc v radikalski izdaji! 2ive!a stran- ka, ki se ponaša s takimi značaji! Sokoisko druStvo 11a PoizeH pri- red? 19. tm. veseloigro dr. J. Štolba-vo »Stari grehi« v sokolski dvorani br. Štahi-na (restavracija pri kolodvoru). Začetek ob pol 17. uri. K obilr.i ude- ležbi vabi ödbor. Obrtni vesfnik. Obrtniki — invalidi. Marslkdo nikakor noče razumeti all iz iievednosti, ali iz gole ncvoščljivosti d'j invalida, češ, kako da sc ta more v toiiko krajšem roku priučiti kakšne obrti ter da itna potem rayno iste pravice kot vsaiv drugi. Da pa je tenru tudi tako, ho- cemo tukai navesti dokaz, ki mi ga no- beden pobiti Jie more. Recimo 14-lctni učenec stopi v uk za dobo od 3 — 4 let. Mojster ga porab- ija še zraven za razna domača dela, na polju, v kuhinji itd. Vse to je kaznjivo. Poznam pa v Celju slučaj, da mora briv- ski učenec zjutraj kuhati kavo, potem pa »mašira« skošaro na rokah zraven »plemenite« Šefinje na trg. Natančno serri prepričan, da takšen učenec ne bo znal, ko bo nčna doba potekla niti tega, kar se invalid nauči v enem ali dveh le- tih, zravcn ima recimo 25-letni invalid tudi več pameti kot Pa otrok, ravno ta- ko pa tudi lastni nagib k ukn, ker ga s'-rbi bocU)čnost- Za hiSna dela pa sc nje- ga v strokovnih šolah tudi nc vporablja, lorej lahko zna invalid potem v enem Ichi najmauj toiiko kot pa licence v treh. Scdaj pa pravi zakon (glede invall- dov) z due M. 2. 1922. Ur. list 14 mesi drugini tole: Invalid se prijavi po poteku nčne dohe državni izprasevalni komisiii, ka- tera mora obstojati iz zastopnikov do- {iČMie stroke, sipravitelja inv. doma In Oiana obrlne zbornice, ter šefa strokov- ne sole, all učnega mojstra. Omeniti iv.oram, da bo malokateri invalid, ki sc uči pri mo'jstru isto znal, kot pa tisti v strokovni soli. — O tej članek prihod- njic. Invalid torej ipoloži izpit. Ako ga naPravi je dobro, drugače se mii uCna doba zopet podaljša. Komisija mu po iz- pitn da diplomo, katera nadomestuje v&a učria in pomočniška izpričevala. Cleii 11 isteiga zaikoiia pravi, po izpitn invalida mu izda izpraševalna komisija diplomo, potom katerc sme invalid iz- vrševati vsako učeno obrt, ter si s tem pridobiti vse pravice. ki jih vsak drugl inojstcr ima. Torcj ni nič manj kot vsalv drugi. Komisija mora biti sestavljenn kot sem opisal. Zadruge pa nimajo sa- me pravice odločati « invalidski stro- kovni sposübnosti. Ravno tako mora vsäka oblagt izdati obrtni list inv ali du, fcäteri ima diplomo, in to aka pwsamezni nevoščljivci proti tenru protestirain ali ne. Nedavno sc je nck mjad celjski moj- stcr izrazil, žakaj so invalid 11 či obrtf. to bi ne sitielo biti, kajtl invalid spadia po njegovem mnenj-u sänw v trafiko ali pa menda v grob. Da, tudi invalid mora živeti. Pozdravljati moramo, da sc toii- ko invalidov dancs uci že raznih obrti. Zato pravim, invalid obrtnik mora ime- ti preduost povsod, katero je imel tudi na fronti. Ako nc bo konkurence v obr- ti zmožen, bo dobro za druge, ako bo pa lahko konkuriral z vsakim, naj si po- tem t(» drugi sami sebi pripišejo. Opozarjamo vse na omenjeni za- kon, vsem tistim pa, kt so se žc izučtli ali se še učijo, glavö po koncu! (jlejte. da si pri učenju pridobite primerno sposobnost, kajti tudi za Vas bo še kruha d'osti, v .kratkem casu sc pa ustanovi organizaeija. ki bo ščitila Va- se interese povsod. — Drugi časoPisl sj prosi'ja '/a ponatis1 u''>rf"'.naj Fran, \ Celja. Narodno gospodarstvo. Ustanovitev kreditne stavbene za. druge »Mojmir« v Mariboru. Maribor- ska Oradbena akeija, ki jc dala tckom svojega kratkega obstanka inieijativo za ustanovitev stavbene zadruge za dr- žavne narneščence in ustanovitev Po- slovnice in socüalna institueije Mar- Slaii, belcži iz vivst svojih usuuiüvitc- ljcv ziopct velik korak dalje k prepotre- bni preobnovi Maribora. V pondeljek zvečer se je na inieijativo društvenega lajnika ustanovila Kreditna stavbena ziidruga »Moidiir«. Zadruga štcjc že naü 20 resnih reflciktantov za nove zdradbc, med njimi je mnogo trgovcev in obrtni- kov, ki reflektujejo obenem tudi na .lokale in dclavnicc. Zadruga sc ornejuje iz početka na sigurnc reflcktante in ma- lostanovanjske rodbinske hiše v bližini mesta. Pozneje pridejo na vrsto tudi čiani, ki radi pornanjkanja takoj razpo- ložljive gotovine odplačujejo zgradbo ali samo stanovanja, ali samo lokale Po ve&etnih amortizacijskih obrokih. Do 0- dobrenja zadružnih pravil prcvzcma zadruga ozir. pripravljalni odbor tudi vloge od reflektantov na nove zgradbe ali siccršnjih intcresentov že sedaj ter jili nalaga v doLoücnem najbolj sigumem denarnem zavodu, na ime in korist do- ticnili vlagatcljev. Po odobrenju pravil preide tudi to poslovanje na zadrugo sa- mo. Ker so pri sedanjem stanovanjskem pravilniku samei kot podnaiemniki na]- boij prizadeti in izkoriščani, iiamcrava zadruga pri zadostnem številu intcre- sentov zgraditi tudi laslni dorn za sam- cc. Z ustanovitvijo tc zadruge jc omo- Ročeno nastanjciije ozir. nasclitcv tudi vnanjih reflektantov, ki dosedaj samo radi pomanjkanja stanovanj niso mogii ¦priti v Maril>or, torcj bo zadruga do- brodošla tndi trgoveem, obrtnikom in u- pokojencem iz raznih krajev. Zadruga sc hoče baviti tudi z lastno industrijo za vse stroke, ki prihajajo v poštev pri zgradbi his in obratnih lokalov. Preü- ¦vsern se bo zanimala za industrijo po cenih lesnih družinskih stavb. Pristop- nina znasa Din 25, delež Din 250. Na Celu pripravljalncga odbora stoji začas- no znani slikarski mojster g. liorvat. Odbor sc v pri'liodnji seji Sc izpopolni. Začasen naslov: Kreditna stavbena za- druga »Mojinir« na Mar-Stan Maribor. Plavbeiia dovoljenja za dobo 1. 7. 1923 — 30. 6. 1026. Olasom odloka pdJt. ekspoziture v Mozirju z clnc 24. 1. ]9ii št. 441 potcčejo pravice za plavljenje po Savinji in pritokili v obmoeju polit. eks- poziture Mozirjc, podeljene članorn (iornjesavinjskc plavičarske zadruge v Radmirju s 30. iunijem 1923. Prošnje za podeljevanjc koncesij plavljenja za bo- ciočc dobe t. j. od 1. julija 1923 — 30. iu- niia 1926 se imrijo vl-vgati od posamez- nih interesentov do 29. marca 1923 na Politiene ekspo/.iture v Mozirju in mo- rajo biti kolekovanc vsaka s kolekom 13 Din. Eventuelnc prilogc pa s kole- kom 1 Din. V prošnji mora biti natan- čno naveJcno: t. ime, priimek in biva- lišče prošnjika, 2. ča.s plavljenia, 3. oz- načba kraja, na käterem se plavljenje vrši, 4. vrsta in innoziiia lesa, ki sc na- inerava plaviti: 5. räzvidno mora biti tudi plavičarsko znamenje. 6. prošnji inora biti priloženo potrdilo Gornjesa- vinjske plavičarske zadruge, da jc pro§- njik član zadruge. iKmetijski pouk po dcželi: OddeleTc za kmetijstvo 'priredi v drugi polovlci meseca marca sledečc poučne tečaje "i predavanja na Stajerskcm: V nedeljo, dne 25. III.: 1. V Zetalah po prvi rnas: v šoli. o klctarstvu, pomočnik okr. eko- noina Stamberger. 2. V St. Janžu prT Dravogradu, 0 živinorcji, okr. ekonom Wcrnig. 3. V Ivanjkovcih ob 14. uri, pri zborovanju kmetiiske podružnice, 0 ?vl- njereji, živ. instruktor Zupanc. 4. Pri Sv. Bcnedikiii. o spLošricr.i kmetijstvu, vi5. kmctijski nadzornik §trekelj. 5. V Mo- raveah v Prekmurju, ob 14. uri, 0 upo- rabi umetnih gnoiü, o živinoreji in saö- jarstvu, pomočjiik okr. ekonoma Pav- linca. Vzorčni semeni v Bordeauxu. Te- kom meseca iimija se bo.vršil v Bordc- iuixu velik vzorčni s':meiTJ. Naš konzu- lat v Bordeauxu vabi naše iiidnstrijcc in vcletrgovce z dežclniini pridclki, da sc udelcžijo te prireditve. V\poštcv bl prišla naša lesna in živilska industrija, ker se za te vrste bhga francoski jugo- zapad najbolj zanima. Prospckti so in- teresentom v pisarni trgovske in obrt- niške zbornice v Ljubljani med uradnimi 13 rami na vpogled. Mednarodni vzorčni sejem v Mila- 11U. V Milanu se bo vršil od 12. do 27. aprila t. 1. miednarodni vzorcni sejem. Podroibni podatki o pogojih za udele- žence, pole za prijave itd. so intcresen- tom na vpogled v pisarni trgovske in o- brtniške zbornice v Ljubljani med urad- nimi urami. Avstrijski davek na poslovni pro- mct. V Avstriji sc uvede najbrže že z diiem 1. aprila t. 1. davek na poslovni nronict, ki pride za nas toiiko v poštev, da določa davčno dolžnost z jnalimi iz- jemami tudi za uvoz. Izvoz iz Avstrije bo prost davka na poslovni promet, rav- notako tudi tranzitni promet, docim so za oplementilni promet predvidena ne- katera izjeinna določila. Avstrijski na- črt se v tem oziru bistveno razliktijc od našega zakona 0 davku na poslovni promet, kajti po našem zakonu se uvoz in izvoz ne smatra za davku zavezani promet. Razlika je tudi v ixmeri davka. ki se pobira pri nas v vsakem primeru z 1%, dočiin se namerava v Avstriji pobirati za luksuzno blago pri prehodu v konzum polcg \% davka, ki se s 1. ja- nuarjcm 1924. poviša na 2%, še posebni 12% davek. Dncvna kronika, Potres v Jugoslaviji. \z Saraieva javljajo, da so 15. tm. občutili potres, kakoi'Snjega tamkaj ne pomnijo. V , tovarnah so se sesuli dimniki, pri mno- j gih zgradbah so se podrli zidovi. Po- ruSilo se je šest hiš, z mnogih je po- padala. opeka. Tudi v Mostaru je potres povzročil mnogo škode. Strojni oddelek j tobačne tovarne je poruSen in je obra- tovanje ustavljeno. Iz Dnbrovnika in i Kotora poročajo, da se je porušilo rie- kaj stavb. V celi Dalmaciji so čutili močan potres, ki je porušil mnogo hiš. Po več krajih j« Skoda ogromna. Človeške žrtve še niso ugotovljene. Orozne povodnjji v Banatu in Mace- doni.Ü. Iz Velikcga Bečkereka prihajajo \csti, da sc ves Banat nahaja pred ka- tastrofalno poplavo. Reka Begej je pre- plavila Banatski dvor z okolico, Mihaj- lovo in še več drugih kraiev. V Vell- kem Beckcreku sega voda do pritliCja hiš. Nasipi ob reki Hejfej so tako slabi, da bodo zdr'Zali le šc malo časa. T.Tkrc- njeno je sicer vse, da se ostali kraji re- sijo poplave, a najbrž ne bo nie pomn- galo, ker se voda z velrko naglico raz- liva ])o zemljiščih. V Južni Srbiji so je odtrgal oblak in je voda poplavila veliko krajev. Tndi reka Vardar je nenadoma narasla, del mesta Vcles je pod vodo. Mrtvo truplo pokopano pred 12. letj ohraiijeno. V Veroni so nedavno ekshu- mirali truplo nckc gospodičnc, ki jc u- nnia pred 12 leti, ker je njena mati ob- dolžila «eko staro rojakinjo, da jo je za- strupila. Ko so odprli grob, se ie poka- zulo tclo deklice popolnoma ohranjeno, lui'kor da bi bilo balzamirano. Njenc prekrižanc roke so držale §c venee In nied prsti pisino. katero je mati stisnila v roke, predno so rakcv zaprli. Umetni dragulji starih narodov. Tu- di stari nnrodi so poznali unictne dra- gulje. V cgiptovskih kraljevih grobni- cah so našli poleg pravih tudi umettie. Mnogi trdijo, da to ni bilo mogoče. ker ta'krat niso še poznali fizikalnih in. k«- niiünih metod. Seneca pripovcdtiie, da so v Rimu obstaiale cclc tvornice za h- mctne dragulje. V Egiptu so zlasti po- I narcjevali pint in topaz. Rimljani in t- ' gipcani so znali izdelovati stcklo. ki jc imelo dvojc lastnosti pravih draguljev: lepo barvo in sposobnost loinljenja svet- lobe. Zmota slepe žcne. Mali Mirko rod- bine Berlik v Sarajevu je ostal s slepo babico •doma, ker jc bil žcjen, je za,pro- sil vode. Babica pa jc pomotoma vzela namesto čašo z vodo, čašo s špiritom in dala otroku, ki se je, popivši spirit. zgrudil na tla in v viclikili mukah Unirl. Strasna nesreča se je pripctila v Sarajevu. Dijak 4. giimn. razreda .Ju!ii Ljubič je nehote ustrelil svojega brat a Üdvarxla, absolviranega pravnika in tai- nika Zveze obrtnikov. Rdvard. Julii in 16-letna sestra so otroci bre/ stariSev in so stanovali skupno. Edvard je naro- Cil Juliju. naj ga zbudi zjutraj ob sed- mih. Storil jc tako, ker se pa brat ni ta- koj zbudil, je vzel revolver in v šali zagrozil, da ga ustreli, Cc takoj ne vsta- ne. Kmalu je počil strel in krogla jc za- dela Edva-rdu v cclo, bil jc takoj mrtev. Viktor Žnideršič aretiran. Pred par dncvi K policija v Trstu arctiralä ha Oberdankovein trgu znanega Viktntia Znidcršiča, starega 50 let, ki je svrjtc- časno opeharii neko zagrcbško banko Šfev. 32. »NOVA DOHA Stran 5. /a več tisoč lir in zbcžal na Gdansko. Tara so ga kmalu izsledili in aretirall. i octa Znideršič ie zbežal iz tamkajšnje- sa zapora tcr sc skrival po neznanih kra#h, dofcler ni prišel nazaj v Trst, kjer ga jc dosegla roka Pravice. Poskušeii saraomor ali umor. V Ti - stu sta živela poslni nradnik Ivan Sta- nič in njegova žcna Josipina v najlepäi slogj, s časoma pa sta se začela sovra- žiti in nastali so prepiri. Pred par dne- vi pa je prišla sosedova hči obiskat dm- /i;K) Stanič, trkala jc na vrata, a in do- bi(:i nobenega odgovora. Obvestila jc lastnika, ki je prišcl in odprl Staničcvo stanovanje s silo. Tedaj jc udaril v nos ¦molken duh ]>o plinu. Nezaslišnn samomor. Teologlus Oi»r.ffonatos brat trgovca Vasilja Gorgo- Tiahisu se je v hipni blaznosti polil s pc- irofejem in zažsa!, vslcd česar je unirl v n.tjstrašnejših mukah. Tatvina. Služkinja Marica Pavič je v (iružbi s svoiim ljubimcem, invalidom Lukiničem v Zagrebu ukradla svoji go- spo-Jinji Luizi Tkalčič dragocenosti In oMeke v skupni vrednosti 250.000 kron. Z ukradenimi stvarmi sta pobegnila v Sisefc, kjer so ju aretirali. Škoia odklonila senatorsko čast. Ivinisko - katolrški škof Sapicch in ar- ?nenski nadškof Tcodorovič v Varšavl. ki sta bila izvoliena za senatorje. sta to cast odklonila. Poskušen samoinor. V Trstu so na- š!i na stopnicah v četrtem nadstropjn »iekc Mše 60 let staro žensko, ki se je zvijAla v sirašnih bolečinah. Usta ie 1- n:ela polna pen in okrog nje se je razšir- jal duii po karbolovi kislini. Za-struplje- iK) so prcpcljali v mestno bolnišnico. Njeno sianje je nevarno. Vzrok saino- nior« ni znan. Darilo ekscesarici Citi. Prebivalci španskega mcsta Letmeitio so nabrall 550.000 peset. s kafuro svoto so knpili Cüi grad, v katerega se v kratkcm pre- seK. Velika nesreča na morju. Neki gr- §Ua parnik, ki je vozil med S-.lunom in Virejem sc je 12. tin. vslcd silnega vT- h:irja potopil. Utonilo je 200 mornarjcv. Zaplenjene tuje valute. Prcd nekai dnevi so prinesle splitskc novinc, da .ic bilo na parnikn »Bosna« zaplenjenih 50.000 Hr in okoli 700 dolarjev in siccr kuharju. Ta zdrava valuta je bila namc- iijena za Trst, ker ni bila plačana tarila so ladjo ustavili. Kuharja so zaprli, va- lulo pa shranili. Snirtna ¦nesrcča. Učenec rnesčanskc sole Ivan Scrk na Pesniei pri Mariboru se je igral s samokrcsom, ki mu je pa- del slnčajno na tla in sc sprožil. Krogla ic zadela dečka v levo sence in jja tež- ko ranila. Največja elektrarna na svetu. V Uarkinku pri Londonn sradijo velikan- sko elektrarno. Kapaciteta bo iznasaJa 100.000 KW, laliko pa bo tudi razširjena. Stroški teffa velikansketfa Podjctja so proračnnani na 3 milijone funtov šter- lingov. Rusi pošljek) žito na Nemško. Ka- kor javlja »Rote Fahne« iz Moskve je skienil vscruski savez delavskih stro- kovnih ndniženj poslati nemškcmu de- lav stvu v Poruhrjc pol milijona pudov žita. Svetihiik s svetJobo ene milijiarde sveč. Ko se bo zrakoplovstvo šc bolj razvilo in bodo lctala doscgla se vcčjo hitrost, sc bo razvil tudi nočnl zručni promet, zato pa je treba močiic razsetliave. Obalni svetilnikj dajejo- do- vo!i močno luč s svetlobo 30 do -10 rnl- lijonov sveč, pri zrakoplovstvn je pa stvar drugačna. Letalo sc na- haja navadno 2500 in visoko in Icti s hitrostjo 200 km nauro. Blizu Dijona so iiedavno postavili na neketn griču svctilnik z močjo ene milijarde sveč, kl služi kot zračni kažipot za jjlavne ]>ro- j?e Pariz — Alžir, Pariz — Sredozem- sko morie, Pariz —- Italija, Pariz — Svl- ca. Svetloba se^a^OO do 400 k;n daleC. Dosedanji svctHniki so svetili same) v daljavo 100 km. Novi svetilnik ima veii- kanske žarnice za 120 Amperov pri 65 Voltih. ki se nahajajo z debelimi lc- čami. Moda in »nesmrtnlki«. Niti nesmrt- niki, kakor sc zovejo člani francoske a- kademije, se ne morcjo izojiniti tiraniji mode. Predpisani zeleni Irak se je v vsaki döbi izpreminjal. Pro dvajsetiini leti ie bil zelo izrezan, takega ic nosll pok-ojni Frederic Masson, kazal jc eel naprsnik pri srajci. Manj izrezune frakc sta nosila Maurice Barres in Maurice Donnay. Sedanja tendenca zelenega fraka je, da se nosi od vrata zapet. Tutankhamen in moda. Po tisočlet- nem snu Je prišel egiptovski faraon Tu- tankhamen v modo. Ne samo njegova svečana obleka je profanirana na raz- nih zabavah, ampak tndl ženski spol se jc začel zanimati zanj. Barve in okraski tkanin, najdonih v grobnici v Luksorju dajo pariškim krojačicam nove impulze za ncverjetne eksentricitete. Kot naj- večji »chic« se uvedejo v letno sezono klobuki »ala Tutankhamen«. Vodnlk za Pohorie. Pripravlja se prvi prakticiii vodnik za Pohorje, Urško goro, in Kozjak, ki je namenjen turi- stom in letoviščnikom. Iziti ima že junija meseca t. 1. Ker se namerava vodnik tudi ilustrirati a se avtorju, kijub mno- Kemn trudn ni šc posrečilo dobiti dovolj primernih slik v to svrho, vljudno km potom prosi vse fotografc, slikarje In «,!r. risarje, da blasovolijo vposlati svo- je slike, fotograf. posnetke ali pcro- risbe na naslov R. Badjura, referent za tuiski promet. Ljubljana, Tiyjaski trg šf. 3. Format postranska stvar. Dobro- došli so vsi lepi in zanimivi motivi lz /ivljenja Poliorcev, gorska selišča, lcto- viški kraji i. dr. vasi, irgi. mesta, prirod- ne znamenitosti v Pohorju, v Dravskl, jViislinjski, Mežiški dolini i. dr. krajih v Podravju itd. Fotografske slike naj bodo lepo kopirane na svetel eeloidin a'.i albumin ali kakšen drug svetli pa- pir radi bolj§e reprodnkcije. Kdor nc more poslati slike, naj blagovoli posoditi plošče, ki se mu bodo nepokvarjene vr- nile. Klub Slovencev v Beogradu. Za predsednika kiuba jc izbran g. dr. Ribaf. V odboru so polcg drugih gg.dr. LotriC, dr. Jež, Josip Mihclj. Slovenccm, ki. prl- hajajo v Beograd in potrcbnjeio infor- niacij, je drage volje na razpplago taj- nik kluba, vsak dan od 12. — 2. ure pop. jn 6_,— 8. urc zvečer v hotelu »Triglav« na Zelenem vencu. Kanadska narodna razstava. Kakor \sako le'io, se bo vršila tudi letos mese- ca septembra v Torontu ikanadska na- Todna razstava. Naša država bo imela na razstavi poseben mali oddelek, kjer bodo razstavljeni naši domaČi izdclki. kakor: preprogc, čipke, prstena Poso- da, slive itd. Nas konzulat \ Montrealu vabi. da se vposljeio na razstavo vzorci, slike. dopisi z natanOnimi podatki v an- ffleškem in francoskem jezlku, kar bi moglo opozoriti inostrance na iiašo pro- dukcijo ter privabiti kupce. Prostovoljni prispevkj za prevoz y Judenburgu ustreljeinh vojakov 17. pp. Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustrelje- nih vojakov bivšcga 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe posebne nabiralnc pole za nabiranje prostovoljnih prispev- kov v kritje stroškov prevoza, izpla- čila podpor vdovam in sirotam usrrelje- nih vojakov, ter v kritje stroškov po- stavitve spomenika v svetovni vojni pad- lim in umrlhn vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bode slovenski narod v bojjati meri odzval. prošnji za prosto- voljne prispevke v namen, ki naj sve- doči, da se narod hvaležno klaiija spo- minu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za naSo svobodo. se podpisani odbor v na])rej zahvaljuje za mnogobrojni in časten odziv. Po možnosti bodo nabrani zncski objavljenl v časopisih. — Odbor za prevoz v Ju- denburgu ustreijenih vojakov 17. pp. Nelcollko podatkov o umrljlvostl otrok. V nekaterih deželah je umrlji- vost otrok jako mala. V Novi Zelandiji (angleški otok v Velikem oceanu) znaša 40'6%- Druf^je pa je umrljivost otrok večja. Na Francoskem je znašala po- vprečna umrljivost leta 1909. 118%, leta 1917. pa je narastla na 123°/o- Na Angleškem je znašala leta 1900. 155%, leta 1920. pa se je znižala na 80%. Na Švedskem ie znašala 1.1919. 60%, na NorveSkem 62%. v Svici 83% in na Danskem 90%. Na Poliskem je do- segla umrljivost otrok, ki je znašala leta 1913. 159%, leta 1918. 185%. V mestih je umrljivost otrok različna. V Kristijaniji znaša samo 33%^ v Lon- donu 93%, v Bombayu pa 630%- ^m 6 ma IN K I Majbolj« v ¦. . ¦ ; ¦ agS I sKrvxr* I s J^.JaJa in tiska: Zvezna tiskarna v Cel)u. Ol^ovorni urednik: Lie. Edvard Siniulc. Moško kolo dobro ohranjeno, 36 proda. Poizve se pri Plevčaku v Zavodni 40. 2-1 Naznaoilo! Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril v Zavodni št. 56 sükarako in pleskarsko obrt in izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela točno in solidno. Se priporoča • z odličnim spoštovanjem BI3Ž Hepič, 2 2 slikar in pleskar. M. Bukovcan, Kralja Petra c. 27. Ima v zalogi preizkušene britve, stroje za striči, prvovrstno milo itd. Prevzame tudi britve v brušenje. 1 Jesernig - oua je do danes najbolj priljubljena in torej najboljša za uničevanje peronospore. Glavno zastopstvo za Sloveniio: F. ZINAUER, Manbop —Aleksandrova cesta itev 45 Ceniki zastonj Trboveljski svitli premog, • velenjski lignit, bukoYa in mehka dr?a, ia- flaiia in sekana dobfš po znižanih cenafi samo pri turdhl Brata Batič, SaninjsttP nabrgžje—Ljuliljansha ctsta. Yabilo na oboni zbor „Mlekarns" v Št. Jurju ob jnž. žel. ki se vrSi v nedeljo 18. marca ob 9. uri dopoldne v prostorih »Mlekarne« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo in volitev načelstva. 2. Poročilo in volitev nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaključka. 4. Slučajnosti. Ce ne bo ob določenem času navzočih za- dostno število Članov, se vrši drugi občni zbor eno uro pozneje, kateri bo sklepčen pri vsakem številu čianov. Načelstvo. Elegantno pohištvo popolnoma novo, belo lakirano, sčed- nimi okraski, primerno za otroško sobtco, za kron 13.000'— je naprodaj. Poizve se v upravi. 2—1 j NUhni ]os. flronjen Slomškov f*O| IQ Predfarno trg 1 V->C1JC cerkvijo priporoča svojo bogato zalogo dež- ffftikov domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in izvrSuje vsa po- 204 pravila točno in solidno. 10—6 Družabnik s kapitalom za galanterijsko podjetje v Celju 86 iŠče. Eventuelne ponudbe pod »Dober uspeh 62« na upravo. 2-1 POZOP* Na novo .otvorjena PoZOs! mlekarna ! 'n deiatesna trgovina ana KONEC, Celje, Olavni trg št. 14. ipoprej urar Bigaj) se priporoča slavnetnu občinstvu za obilen obisk. 1 ilazširlaite „Novo Dobo! €* I Cenjeno občinstvo se z ozirom na ym ^ bližajoče praznike opozarja, /*** g9/* \ G)/ vedno in P° da ima tvrdka ^ / /)f/r — zmernih cenah S7) llsfls ^^J vzalogi: S^ (ff/JfJ/llf*' vsc vrste moko, rozine, ( fllflff ~/1'**' cibebe, vinščice, mandelne, lešnike, /(yCt-f^ ^*^^ pristno strd, marmelado, sir, Gavrilevičevo ^**S salarao, povojeno in papricirano slanino in razno drugo špecerijsko biago. Tt^J^lZ^l frM7.IH U011^ žganja, ruma In prvovrstnih likerjev! HaZneSUhe g" Oljgl^te Wve> fi^> eopleiltd. ~m BarvezaJa/caLuknoI Stran h.__________________________________________________»NOVA DOHA« _________________________ ______________žtev. J2. A Obl. kojic. posredoualnica \ f za pröhict z reaüfetami: 1 Snton P. Brašelt CEL3B Hralja Petra si. 11 CEL3E Posrcduje ori |3rotfaji ozir. rtakupu ^emljišč, hh'y, vil, gradov, vcJikih in matin posostev, industrijskih podjetij itd-, itdt. vobt.no in lotno. J5— 39 Pes ruske voljčje pasme, eno leto star, se rtroda, Polzw se Doigopolje štev. 15. Ivan jSflastnak Gelje Rralja ftM c. 15 Ggije priporcča >.a .rsnluip Susi.no .sdelanih površnikov, obtak, pcsameznih" bia* -1-0 itd. zu gospode in tiečke. 10 IV9N MflSTNilH CEL1E Hralja Petra c. 1Ss p.riporoča r»vo|o zalogo prvo 2, vrstnc'^a sukna, hlač^vine ter c vseh krojaških potrebŽCin itd. JETISiA! I Dr. Pcčnik or.Jinira izven iork'2 S in petka vsak dan v Št Jurju p: ob |už. 2el za jetlčne. Čitajte n_jcgov<5 3 knjige o letiki. Zamuditi ^T^-jA^ anipak pojditc ta- f,r-.^^f?^^^^;':-;.v. veiikunsko salogo '•?.:'"'¦ , :'¦-^'v. sukna, volne, cc- fira, platno, hlačc- vino, robcfiv, mo- Jiovinc ter sploh vso manufakturno ¦ obo v Vfletrgo- vini R. Stermccki, Celje, katcra prodaja radi vellkanskega nukupadirektno iz prvih svetovnihtovarn po čudovito nizkilVcenah. Zahtcvajtc cenik. 5—2 Zmoäe», starevšs oskrbnik kateri se lahko z lepim spričeviilom izkaxe, se iJ5če za večje posestvo bli/.u Celja. lsti mora tudi craven deiati. Vstop takoj. Samsk! imajo prednošt. Pomidbo s spričevali je poslati pod »Zvest .1000«, na upravniStvo. 2—2 Posoitlnica naVranskem vabi svoje p. n. zadružnike k rednemu obcnemu zboru na 25. marca 1923 ob 3. uri popoldne v svojo pisarno na Vranskem hiš. štev. 01. S P 0 R E D: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Potrjenje računa za leto 1922, 4. Poraba čistega dobička, 5. Sprememba pravil. 6. Voiitev načelstva in nadzorstva, 7. Nasveti. Občni zbor jc sktepčen, če je zastopan vsaj deseti del deležev ; ako tega ni, se vrsi eno üro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno Načelsfvo^ fžče se meblovana soba po možnosti s posebnim vhodom. Po- nudbe na upravo lista. 2—2 AnL Lečnik O urar in» jfie^-s-?1*;^ o Celje, Blavni try št. ? (ppej Pacchiaffo>. 49 Prostovoljna razprodaja» Pl*OdSI 3©* 1 domači rnlin za moko, 1 mlin za konjski üdlrob; 1 sivalni stroj za, krojače, 1 stroj za rneso jresati, 1 kaiež s strefio, 2 p'ara konjske opreme, 1 dinamo za avto, 2 elektromotorja po 1V2 in 2V2 MP, 1 star bitjard, 1 svetjlka za Spitri't 1 omara za knjige, 1 sesaika s cevjo, 2—1 2 novi lcučeni peči za sobe, 1 osebni avto po ceni' Staro umetne slike, star der.ar iz rimske dobe iz bakra in s/edra. Cene zelo nizke! Kje pove: Jos&p Kavčtč, Celje Lava itev. 2^. slajboljši ospeli žmajo oglasl ^flooe Dobe* JSjaznanjam ecnj. ofoeinatvu, da jc pravkar prisp^io »ovo b^ago ffll Lastna ixžra»4etafct. Berson-gumi-poiplat je iag«- de*\ *«i aaosöy ker ]c !'TOj:t e)astičn:i in ubtažuje t;?sk;in)e.. Ber.son - gurni - potplat ji^ož« »a&čJfto pvoti via04 üo< Bttpazu ter nadomcščava drage., (TiMTii-čev!je. ¦¦¦ ¦..¦ "•¦¦:•.' .' . -Mj ¦¦it:' !•<•'¦¦', >1 •¦. ijL'i ".',.1 .'.!;;¦: •''¦ stanc ^ospodar. *tfo trefoil da nosi B»r*on » gumi - jsotplw-Ji= ? Vsaki! Delavec v delavnici, ita- meščencc v uradu in trgovini, na živcih in na nogah bolehni Ijiidje-vsi Vani bodozahvalj»^ če iim priporočžte Berson-guiT:-i- potplate. t Stenski naert Ljubljane je izšel v zalogi „Stenskih reklamnih naertov hrgovsko- prometnih središe in kopaliže kraijevine Srbov, Hrvatov tn Sloveneev" ter se dobiva po vsch trafikah, za seno od Din 7'— po pošti Din 8—, kakor tudi v glavni zalogi: OGliflSfJl ZAVOD: d. Zopman-ouo aooDČDO id p eklamno podjelje Ljubljana, Gledališka uliea 2. S—4 -ffledkinatni konjak Shferi %ehl, ßelje &„, ™ iNOVADOBA «_____________ ___________________________Strait 7. »»<**» m. Hranilnica mestne občine Celje ¦*«*¦<« ^t 52-7 . ,. I i,,-, ,-,— 1/ lastni palaci pri kolodvoir>u. ' ¦ ¦ eess §1 Stan je $*s»aro«aft«ii wg«»$g K 42,©&tt,0®$* ¦ =g Vrednosf reMff-vnega zakiada K 8,000,000. j| if HÄANJLWE vloze W se sweiemajo od usafeo- SPREJEMA fndf ü uarnp shrambo od strank H OSKRBUJE süojim uložirtkom prodajo hi n«- * ZL gar, nZfDjfe nalpopoineJSo uarn^t in »godnc in sodiW razne wrednosine papirje, uiožnc knjt~ j! kup usdi ursl oreduosiitfli paplrjei) 10. «zw- L *j? obrc5iwflm^ PoW poiožnice straiten brez- žicc i-*.d. Oajc u najem PREDALE v svo)fh U kijc zd nje tndf Inkaso in druga dcnarna opra- ~ ^ I! uUiök* no razpotago Reirniino pbčuje zauoc? «afeb!aLaUiah, «ako, da obdržf kljßf stranka ofia najkulantnefe. «ZPLACiLA ü inozemstuö Jjj "&.;; ¦ fz sooiega. 1 sama. » izredno ugodno in promptno. Cm I1 Posojita v»«h vrs« ptxl najugodnejSimi pogojl. Brezplačna pojvsnil» fn slrokounjaški nasüefi u üseh denarnih prašanjih. „LASTN! DOM" V CEIJU regtstrovana Mredltn^ tn stavbei&a zadrnga z omejeno zavezo» Prel;ert&ova. nl. 15» Spreiesna Uran. vloge fin ftn öbrestni© po 6n/„ lo so 6 Din «Hl st©, protz odpoveclfe 6'.2°/r. 2>In od »to. Prl večJiM laaiožtonh po dosovorw STEpAN FERAHT Celje, Dečkov trg 3 nasproti Harodncga doma Priporoča svojo zalogo Sprsjema tudi vsa popra- Yila in v stroko spadajoča dela Za vsako popravüo se jamči. Postrežba solidna Ker hoče moj dolgoletni raajer vsled traj-e bole/ni svoje žene slu^bo na mojem posestvu v Poiulah pri Oiju zapustiti, i§čem na njefiovo mesto pofitenega is: deliivnega oženjenega majerja z 5e najmanj eno deiavno močjo. Ponudniki se naj ogla- sijo v nedeijo predpoldne na moiem stanovanju v Celju, MikloSičeva ul. 2. Drf Antoffi &ixii&9 odvetnik, Celje. 2—2 Modra galica, travna In vrtna semeoa so došla, prodaja se po znižanih cenah pri tvrdkl *^^ 3 & 23 ' . —===== d. d. v Ljubljani , prodaja izslovenskih premogovnikov veienjski, šentjanški in trboweSjski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih ce- nah premogovnikov za domačo uporabo. kakor tudi za industrüska podjetja in razpečava na debelo laic^jeemski premog in koks v sake v^ate in vsakega izvo- R»a fer» pripo^oča poseSsno l&« čeiiiisl^vaški 5n angleski koks za liv^psie in domaio upo^abo, kovaäki premog, 6r»ni premng in bipiket^. Naslov: Proitieisvi i»ro^ aea p^mog d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. 24—5 Podružnica v Novem Sadu (Bačka). > SpeceräisKo S>Iago naKupäfce po najzmeraejšili cenah prl t.vrüKU Anton FazariMC, Celle 50 10 Krajja Petra cesta 27 } latotam prvovrstne lcranlske felobase. Rv .5nLMIC-GELJF: (NflRODNIDOM) Ogromna zaloga vsakourstnih up, zlatoine, sre» brnine, briljantou, optike, očal itd. Najnižie kon- kurenČDe cene, Poppaviia točno in zanesljiuo. Kupujem staro zlafo in spebpo. Uslanov.letai699. frtünfakturno ^ I^V I H ^^hK I sl_____ ~ lrc"vinoi^_i mm ¦ 1 mjf J jj Gabepješt.3 (gostllna Pleviak) nasproti Mestnega tnllaa MA OROBHQt ____g,jw-tp;-:j-A MJ| _EBELO1 f----------J PR&PORöfcA I " ;.. ' ' ;^ I suroii«ni oenje^im ^Jjewialwm velibo množlno 8no- ^ I cemskeQa blaq« k^kor fsukno za mo&ke Its Žon- I I ftke obleke, cefl^, »itonv v«e kroja*ke potrebgöi- i me ter raxnovrstno manufaktartio bingo po zeto ' n nl*kih cenah. I \Zoezna tiskarna d Qetju jet>a ufica ši. / Strossmayer" ZHajbotje urejena Rnjigooeznica Str^p *. »NOVA DOBAa StPv. 32. JLll Y L*l IWlvrT l/ni ll\n D. \LLL Telefon St. ©O Pošfin* Lek. račun I^uübljauKiai 13219 Brzojavt: Slavbanka Centrala: ZAGREB. •Podružnice: Beograd — Bjelovar — Brod n. S« — Celje — : Dubrovnik — Gornja liadgona — Kranj — Ljubljana ijaribor — Murska Sobota — Osijek — Sarajeyo Sombor — Sušak — Šabac — Šibenik — Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina — Skofja Loka. Aliliacije: Slovenska banka, Ljubljana — Lendava — Novi Sad — Vrhnika Jugoslovanska industrijska banka, Split Bankbaus Milan Robert Alexander. Dunaj Balkan bank i\ t., Budapest. Agencije: Buenos Aires — Rosario ä Sta Pe — Antofagosta. Sprejema VLOOE na h rani Ine knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Preskrbuje DEVIZE za uvoznike najkulantneje. Kupuje VALUTE po najvišji dnevni ceni. Dovoijuje KREDITE trgovini in industriji proti primerni garanciji. /zvršuje BORZNA NAROČ/LA za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Da/'e /NEORMAC/JE v vseh bancnih zadevah. DELN1ŠKA G LAV NIC A IN REZERVE: Din 50,000.000— Gcliskfl Dosoiilnico (,nflRODni DOm* na oglu « pritličju) t obrestuje od 1. januarja 1923 use uloge po čistšh ft°lo dneono razpoložljiue, 5\°o proti 30 dneoni odpoüedi, «¦MV ^ftp^ * 6°lo proti 90 dneuni odpoüedi. Dloge denarnih zaoodou in uečje stalne uioge po posebnem dogouoru uisje ter plačuje sama rentni in inualidski dauek. Obresti se računajo od useh ulog od dne uloge do dne duiga. Stanje hranilnih ülog K 70,000.000'