K. k. Hofbibliothek "Wien St &L. V Gorici, 1. avgusta 1884. „Sofia" izhaja vsak petek in velja po poSti prejemana ali v Goriri na dom po§iIjana: Vse leto 4.40 Pol leta.......2.20 * Cetvrt leta ......1.10 Pri oznanilih in tako tudi pri „j>o~ stankah" se placuje za navadno tristop-Tnorwito: 8 kr, ec se tiika 1 krat Z&, retf firfcf po proslom SOČA Tecaj XVI Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicaV v gosposki ulici blizu „trc'h kron", na starem trgu in y ironski ulici tor v Trstu, via Ca-sovma, 3. Dopisi uaj so Hagovoljno poSiljajo urednigtvu „Sotie" v Goriei na Travnika ¦—ICrIM narofinina pa opravniStvu^SoSe"— Via della Croce fit. 4. II. Rokopisi se ne vraSajo*, dopisi na ee blagovoljno frankujejo. — Dolalcera in drugim nepremo^nim so narofinina mlU, ako te oglase pri opravnifttytti Na kriL? - Ne! Veliko se je govorilo o slavnosti podpornega dru§tva v Gorki, ki se je odoesla, in o sloveuskih dezelnih poslaocih, ki o tej zadevi niso stavili intcr-pelacije do visoke vlade. Kaj „Socatt misli o tem, po-vedala je v zaduji Stevilki v clanku „Nase 8talisCeB. Kaj misli narod v tej zadevi, razviduo je posebno iz dopisa iz Cepovana. Pripovedalo se nam je, da nekateri rodoljubi bi radi prav jaimo izrazili svoje mnenje v tej zadevi s tem, da bi dali dezeltiim poslaneem izre<5no uozaup-nico. Pomisliti pa je treba pri tem dvoje: ali so poslanci nezaupnico zasluzlh in ali je easu primcrno, da se jira da, ako so jo zasluliii. Na prvo praSanje odgovoril je poslance Tonkli v avoji „Izjavitt, odgo-voril je poslance PovSe v svojein „Poslauem", odgo-vorila je ,,Sofiaa v zadnjem uvodnem filauku, odgovoril je narod v svojib dopisih iu ustnib izjavah. Vsak-do naj sodi po svoje, nit nofomo usiljevati sodb<>, ka-tero smo izrekli, temvec preidemo koj k drugemu pra&anju in odgovarjatuo tinnj: ce tudi so nazori iu sahtuve naroda ne ujcraajo v tej zadevi t. vedunjron dezelnih poslancev, vendar ni primcrno, da bi so poslaneem daia izrecna nezaupnica, kajti razlika med msfiljenjem ljudstva in poslancev je dovolj jasna in zadosti izraicua, tako da v tem oziru ui nikakega dvoma, izrtcmi uczaupnica bi pa imela nasledke, katerih ii nikakor ue tnoremo feleti, tako da tnoramo ieleti naj poslanci ostancjo na svojem mestu, ce tudi niso pogodili nasc zelje. Ako damo posianccm izrecuo nezaupnico, odpovejo se posianstvu, ako spoStujejo parlamentarne ficge, ali pa ostanejo na svojib mestih, ako se za narodov glas ne zmenijo. Ce bi se zadnje zgodilo. bi poslanci zgubtli na spoStovanji, katero so do zdaj uiivah, in razpor med ljudstvom in njegovi-mi zastopniki bi bil ie vefiji in ako bi potem vendar kaj prosilt ali zahtevali v imenu naroda, bi jim vlada odgovorila, da ne zastopajo telenj naroda, ki jim je dal nezaupnico, da torej tie more izpolniti njih tirja-tev iu proSenj. Ako bi pa poslanci *po§tovali parlamentarne Sege in bi se vsled nezaopnice posianstvu odpofedali. potrebne bi bile novo toiitve. Treba bi bilo skrbeti za nove poslauce, ker dosedauji bi ne uiivali ve6 oarodovega zaupanja. Ali bi bilo mogoCe dobiti names to dosedanjih deset drugih nio^ in ali bi bilo mogoc© oovim mozem pri volitvah doscfii potreb-no vecmo, je pralanje, na katero se oe di labko od-govoriti. GoriSki Slovenci vemo, kako aijajno smo ismagali pri lanskih volitvah, vemo pa tudi, koliko truda in aatajevauja so zahtevale one volitve. Sijajnej-§e nego lansko leto bi gotovo ne mogli zmagati, lahko pa bi sramotno propadli v cuem ali drugem volilnem okraji. Ako pa mislimo dosedanje poslance zopet vo-liti, je nezaupnica seumestna in bi se z novo volitvijo ne strinjala. Ako bi v resnici samo nove mole spravili v zbor, bilo bi s tem delovanje dosedanjih poslancev obsojeno in moraio bi se za&jti novo zidanje. Ali to vsakdo priznava, da razen iuterptiacije, katere poslanci niao stavili, se z drugim njih dclovaujem v prid nsroda sploh vjemamo. V tem slu&iji zadostuje torej, da smo jasno izrazili svoje mnenje in da ne gremo d'alje. Ne vemo, kski razlogi so privedli de-ielne poslance, da so v omeujenej zadevi tako ravnali, kakor ]e sploh znano, ali to se nam zdi gotova stvar, da poslanci bi bill drugace ravnali, ako bi bili o ijadskem mi§ljenjt natanko poduSeoi. Niso nam pogodili v em stvan, ali zarad tega ne obsojujmo jih k political smrti; vemo, da tudi dober mizar vcasih kaj zgre§i, ali zarad tega mu ne moremo dela odvzeti in dati ga drugemu mojstru, ki ni se ni6 zgre§il, ker si §e nic delal. Povedali smo si drug drugemu bratoYski, koli-kor je bilo treba; sprijaznimo se zopet in podajmo si roke v skupno delovanje s trdno nado, da se ne homo vee Ic^ili ni v nazorih ni v dejanji. Ozka vez naa mora vezati, ako hocemo kaj doseci. Pred vsera pa se moramo varovati, da ne bodo osebne namere naSih mo2 uzrokovale prepira in razpora med naro-dop, ker to bi napravilo eplo&QQ zmeSnjavo, ki bi bila v koriat naSim Bovragom, a narodu v Skodo. Z eno besedo: povedali buo si jib dosti, mirirjmo, 60 tudi se je morebiti navdu§enost za na§e mzmere v marsikaterem oziru ohladila in ee tudi so je naSe prepriCanje v kakem oziru premenilo. NaSim fiutom je dovolj izraza, delajtno dalje na novi podlagi, katero so nam pripravili dogodki zadnjih tednov. Z zdru* ^enimi mocmi ptemagatno najvefije ovire; ako se bo-mo cepili, nam naSi nasprotnlki sapo zaprejo. JunaStvo. Hvalevredua je 011a vzbujenost, katera preSinja sedaj sloveoski narod po Ooriikem. Clovek bi moral biti ocobLutljiv ali pa bi ne smel 2iveti v vrofiem go-nskom podtiebji, ako bi ne hotel eutiti srfine bolecine, ko vidi, da se brez povoda iu dovoljnega uzroka jiali njegov rod. Sloveuceni pa je dal Bog obcutno sree in letos prav tuplo poletje, zato cutijo prav iivo sra-moto, ki jim jo dela par nepoklicanih Ijtidij, Tako splosuega iu ?,tvega naioduega iuta so no Bpoiuiujamo na Goriskem, odkar je uvedona ustava ali odkar so prisla do veljave narodnostua naCela. Le eu 5ut pre-sinja ves narod, Cut tievoljo, ki mu dajo mofi, da spozuava sam sebe za to, kar je, tudi vprico drugih. Ali ta nevolja nikakor ne smo biti taka, da bi se nasi rojaki razvneli in da bi se dali zape^ati k dejanjim, ki bi bila po svojlh laaBledkili V veliko iko-do uarodu. Knia moc velja med ueomikauimi Ijudmi, ti nikakor no med omikanci, ki se morajo pobijati z orozjem duha, z blazenostjo srea in z darovi prosvete. V zaduji stevilki opomiujali smo goriske okolicane, naj se varujejo provokacij od strani odposlanih ljudij, ki i§cejo prepira. Razume se po sebi, da na§i rojaki se morajo toliko bolj varovati, da ne bodo sarai prouz-roCevali prepira ali da ne bodo dajali povoda k opra-viCenim prito2bam. To bi bilo za slovensko narodoost sramotno, bi pokoncalo kar stno do zdaj z velikim trudom dozidali iu bi nam delalo velike zapreke za naSe nadaljno delovanje. Zvedeli smo, da nus glas ni uaisel povsod odpr-tih uh in da so nekateri rojaki na svojo roko in po svojem umu zahtevali zadoSCenje, kakorSno so si oni kot potrebno misliii narodni stvari. Takih dogodkov ne odobrujemo, ampak jih obsojamo kot nejunaSko junaitvo, ki narodu nic ne koristi, mnogo pa §kodi. Vedeti je treba, da te&ije slovenskega naroda, dasi po vsem praviCne in postavne, mnogim niso po volji. Ker se proti na§im zahtevam ne more delati s pravicniiui sredstvi, zato so si izmislili nasprotniki drugo pot: obrekovanje. Nasi prijatelji stikajo med sloveuskim narodom, kje bi kako resnicno ali navi-dezno slabost nasli, da bi jo povedali na takem mestu, kjer nam more Skodovati. Oe slabosti ue zapazijo, jo morajo izmisliti; ako jo pa zvejo, jo povecajo, po-barvajo, utrdijo ter obesijo na tako mesto, kjer nas veduo straSi. 0 namerovaui siavuosti podporncga dru-Stva je nekdo brzojavii v „N. fr. Pr.tt, da je imela tak program, ki je moral druge narodnosti zaliti. Program ni bil tak, pa vendar razglaSa se kot tak in dela se Slovencem Skoda. S koliko vecjo skodo^eljao* stjo bodo nasi nasprotniki objavljali ncrede, ki bi se pri nas godili, in po vsi pravici. Zato prosimo naSe rojake, naj bodo previdni in naj se varujejo vsakega nereda, ker to ni lepo in se ne ujctna z zahtevami ljudske omike, katere vendar ne moremo odrekati ua-Serau narodu. Juna§tvo, da, ali pravo junaStvo 0 pra-veui Casu in na pontes nacin. Spostuj se ia spo§tovali te bodo. Izobra^en clovek ne more sovra&ti nobene narodnosti kot take, ker narodnost je naravna in vsa-kemu cloveku lastna. Res je, da nekateri narodi so boij izobrazeni ali bolj mogocni ko drugi, iu taki za-slu^ijo vecje spoStovanje ali obfiudovanje ko drugi, ali te vefije cene jim ne daje narodnost, temuC izo-braleaost, blagostanje. Narodnost je mm po sebi enake ceuo pri vseh Ijudeh, kakor jo cloveStvo eno in irfto v vseh narodih. Izobraitani narodi ai niso po vsem enaki, ampak vsak narod ima svojo prodnosti, katerih drugi narodi nimajo v enaki mori; zato so tudi locijo drug od drugega in vsak jo posobno na to ponosen, kar ima v vecji merl ko drugi. Sloveoski narod je izobragen in sine so proti drugim narodom med drugim tudi s tem ponasati, da je v njeni ljud-ska omika z ozirom na okoli§Line, v katerih givi, jako raziirjena in visoka. Med Slovenci nahajas malo ljudij, kateri bi no znali brati na molitveno knjige, pac pa dobiS prav mnogo priprostih kmetov in rokodolcev, ki prebirajo Casniko, kar se pri drugih narodih no nahaja povsod. Slovonec je ponosen tudi na svojo go-stoljubnost, bogabojseSaost in sposobnost za vsakovrst-no vede iu umetuijo. Proti tujcu je nokoliko preveC popustijiv in rad poni^a mm sebo, da tujca ne zali. Zarad tega in kor so nekateri sosedni narodi po ne-katerih svojib Ijudeh dosegli viijo omiko, bili so Slovenci po nekaterih nekako prezirani, vendar to se jo godilo vecinom po nevtduih Ijudeh, ki niso poznali ni siovenskoga jezika ni slovenskega naroda, all pa ki so imeli sami tako malo dobrega na sebi, da so se mogli vzdrievati le s poniLevanjem drugih. Tudi dandanes se nahajejo Se tnolje, ki mrzijo Slovenca, ne vedofi zakaj. No vemo, kaj bi rekll 0 njih. To pa vemo, da njih ravnanjo ni lepo; po&toti clovek ljubi svojo narodnost, ali ob enem spo§tuje vsako drugo. Da m Sloveneu ne skaznje oua cast, ki mu gro kot prostcmu drzavljanu in claim slovenskega naroda, prihaja pogosto od preveliko uklonlji-vosti na§e. Ako bi sami sebe cenili in spoStovali, bi nam tudi drugi ne odrekali onega spoStovanja, ki ga zaslu^imo. To nam spricuje dogodiv§fiiua najnovejsib dnij. Vslcd znanih dogodkov v Goriei postali so go-riSki Slovenci bolj obCutljivi v oziru na svojo narodnost in pri mnogih prilikoh se nocejo vec* uklanjati, kakor so se, da bi v prid katere osebe, koji dajejo dobicek, zanemarjali svoj jezik. Kjer imajo opravila, posluzujejo se one govorice, ki jim je dana od stvar-nika, in glej I nikdo jih ne zavraca; kdor ima dobi-iek od Slovenca, vsakdo se sili znati siovenski jezik in Slovenec se ne zasramuje ve8 zarad jezika, kate-rega govori. Toje lepo, toje podteno; a 0 b-i5a 10vati moramo, da so morale graotne koristi dovesti nekatere ljudi do spo-znanja, da je treba spoS to vati vsako na-rodnout, tudi slovensko. Poslano. Dovolite mi, gospod urednik, da v VaSem cenje-nem listu morem podati stvaren odgovor ali popravek na nIzjavoa gosp. viteza dr. Jos. Tonklija v §tev. 30. objavljeno in to le resnici na ljubo, da popravim, kar ona vjava opu§5a navajati, ceravno bi resnica zahte-vala, da bi se bilo objavilo. 11. julija pri5ujoCi poslanci so sklenili, da se interpelacija stavi, za kar je bil tudi gospod vitez. dr. Tonkli, kakor je bil tudi koj 8. julija za to, da se prebere isti dan v zboru interpelacija, ktero sera na domu gospoda viteza njemu in g. dr. Nikolaju pre-brai. Pa 14. julija sem bil res osupnen sliSati, da 11. julija sklenena stvar ima pasti, in ker se je do-loCilo, da stavijo interpelacijo ali vsi poslanci ali no-ben posamezen, in ker sem videl, da je vecina gg. poslancev pritrdila mnenju gosp. viteza dr. Tonklija, sem mol6al ter le toliko rekel, da si pridrlujem o-ventuvalno odpoved svojemu mandatu. Mnogi odlidni rodoljubi, ki so 2eleli interpelacijo, so miodlofiao od-svetovali, da bi sain, ce tudi v zvezi s kakittt drugim poslaucera. stavil interpelacijo; zato sem moral mol-cati toliko bolj, ker sem videl, da se sklepi tako hi-tro popuScajo. Oporekati pa moram, da na tej podlagi sestav-ljena interpelacija bi bila poalancem bolj v zasmeh nego v Cast; ten besedi nisem sli§al in ko bi jih. bil, protestiral bi bil proti njim. Res je, da sem pritrdil, da viaoka vlada se lehko reai ^r odgovori, da |ied^ Telike razbuxieaoati ni mogla drugace postopati, a par vdarjal sem, da narod, nadi volilci, zabtevajo od nas, da stavirao na vsak nacra interpelacijo, in da je to dovolj povoda, da ustrezemo zelji naroda ter tako po-$azeino svetu, da narod in poslanci, vsi so enegami-Sjenja V tei zadevi. Da sem navajal tapm drnge Tazfoge za iaterpelacijo, kakor jib cenjen* .Safe*11 v SteV. 30. v svojem wodnera cdanku ptav dobfo mv-Sleva, mora visokorodni gospod vitez mi p§4 prizaati. V vlogi 1. julija nazoanil je odbor, da je pre-lozil ahajaliSce s Travnika b Katerinija. 4Ker nibila t tej vlogi*, tako besede g. viteza, anaiaanjen* pot, po kateri bi Se] sprevod od Katerinija na Kostanje-yico, oiaevno je bilo za g.okrajnega gjavarja, d*poj-4a po krajsi poti itd.* ter pristavlja, -da aam jts, ki me- bil kot clan deputacije nayzoft, sWtt to mlafa-nje ia pojasnovaoje dvoraega svetovajca, da sem steer trdil, da je bilo pozneje dogovorjcnot d* pojde sp?«-yod po olici st. Antona, ali g. okrajoi glavar da je (o odlocno zanikal." Zakaj pa gained vitez reanici na ljubo ae pove v syoji Urjayi, da sem jaz na te besede gospoda gla-varj* pouovfysoo refcet, da stokrat prisczem, da je blla odVripo inenovana pot aa sgayaostni spre-yod na Kwtaojevjco cea Korcnj. Gotovo se gospod vitez se spominja, ko sera v doka* g, okraj, glavarja praaal: ali se ne spominja, ko me je g. nadkomisar pL Marquet praftd, cp mistimo ?r*eajoci se a Kosta-Djtfice od a?. Aottta alice zaviti na Travnik, da shra-mrao t druStveoih proserin zastavo, kar bi pa on moral odlocoa zabranitt, ter da aU ni to iiy dokaz, da se je popred t» pot domeniia. Sicer se je pa od-bor le t to udal, da je prejpid shajaliSce s Travnika k Kitftfinyn, kakor jqvdoUiDi vlwgi od 1. julyattuli navedti, po katerih triicah bodo prihajali Tr^aski go-Hje. Zakaj bi tedaj moral v tej vlogi ponavljati pot cea Korenj* aaj, amo po pro vlogi imeli pravico za vse raesto ia smo na prosnjq gosp. okraj. glavarja le sbejaliSfe prelpziii, nikdar pa se odpovedali poti Cez Koteoj in po uljci sv. Antona. Naj gospod vitez, ne trdi, da ni nig vedel, kako se im* avacaopst vrgiti, saj sedi vadboru tuai castiti gospod njegoy brat (Jr. N&olaj in jaz sew bit en&rat y druzbi z drogjm gpsppdom odbornikom pri njem, «Nfft pat ko seni prijel telegram iz Trsta, kakor g. vitez pb&irno navaja, Dotidai telegram je namrvfi ja-vil, da gosp. driavi\i ppsJanec za trz^ko okolico je pripravljen Hi v Befi v tej zadeyi ter da se naj slav-npajt odloii za. sedaj. A mem se je zdelo sppdobno, da evenmyaluo to zadacp reSi iu prevzame gospod litez kQtdf&fwpo^lanec GoriSkih Slpvencev» Gospod vite^.me je pptolaftl, da se nimamo bat! nadaljoih prikraifiav prpgrama i(d. ter da mi odsvetuje odlo^itev. Da se je pa odloiih sve^anost, razni so bil i. vzroki, med drugimi, da gosp. dvorni svetovalec ni hotel deputaciji odb.ora, ki je prosila ter odiodno asabte-vala* da se ji pot cea Korenj na Kostanjevico dovoli, tegg. zagotoviti ter da je splok ment rekel, da Le bo trtba, bb Se nadaijne oraejitve moral ukazati, ako bo i^nrjenost se, tako. nafa^ala in neyarnost zahtevala. V takem polp^aji. sqm videl, da mordabodo Tr-zaSki nasi gestae mprali 5e. marsikatero omejitev pre-W'v **] JQ gospod .dvoriii syetqval.ec sam mi rekei, pisaj. In to je tudi obLudovanja vredoo, da tisti, ki so artbkali podnise, ne ovadijo nobenega onih, katere so dobirt za podpis. Ako bi bila pri nas Slovencih taka mol^e^aoa* in taka slo2nost za dobro, kakorSna je pri naSih narodnih nasprotnikih proti nam, koliko bi bili mt oie kKkko dosegli. Vaa agitacija, o kateri se U ve4 tedaov govori in pripoteduje, obroena. je bila proti slotenskema na-radii na GoriSkem ia je pokazala. kako raalo Ijubezni iraajo nekateri ljadje do nas Slovencev. Ta pojava je tndi mene osupnila ia uzalostila,, kajti vedno sem se nadejal, da v L&>« sile in zmote se obrnejo v?aj tisti Italijani, ki veljajo za postene v narodnem ozira in ki ne ka2ejo nasprotetva proti nam, na naso stran, da bodo zagovarjafi naSe praviee in da uas bodo pod-piralj, ker je naSa reL pravi^wu Zalibog, da sera se varal, kajti celo iimed inirnib Italijaoor so se dati nekateri pregovoriti, da m se izjavili proti nam. Ce se to godi na zelenem tesu, ni se Caditi onemu, kar Tidimo na subem vejovji na^ih sodezelanov. PriieL sem do preprifauja, da Slovenes ne sme priCakovati pomodi nego od Boga in samega scbe. Sami si pomagajnio in nam bo potnugano; ako bamo prteakovali pomoii od liru^th, je ne dobimo. Slavuo vladajofii cesar Franc Jozef I. nam je potrdit ustavo, ki zagotavlja enake praviee v^ein driavljaaom. in vsein narodom. Po tej ustavi nam je mogoce, da st porna-gamo z lastno moijo. Pogosto sem videl, kako se naSenrn IjuJ^tvu blago draii nad vsako mere. Ni dotgo od tega, ko sem kupil neko blago za '& gl; za m»no pride ubogi kinetic, kateremn postavi Stacuaar isto blayo ua 4 gl. Ako se kmeta posrt^i, da odbije od te cene 20 kr., zdi se nm. daje naptaVil dobro kupcijo. Koliko-krat se to godi, ne vein ; ali kar se je eukr.it zgo-dilo, more se tudi drugikrat in vefikrat zgoditi. Ni se cuditi, da je vse blago tako drago, kajti trgovec mora plaCati najemnino od Stacune, davek od svojega opravka, plaCo svojim delavcem in prodajalcem, obresti od izposojcnih kapitalov, ako nima svojega denara, in mora Se sebe in druz/tno rediti stem, kar pritrzi. Da nekateri trgovci in Stacunarji pri vsem tern S»» bogatijo in kapitale spravljajo, prihnja od tod, ker imajo jako veliko odjemalcev; kot glavuo pravilo pa vendar velja to, da v Gone! je razoo blago jako dra-go in da marsikdo, ki inm dobifek od naiicga Ijud-stva, je narodnemu vabujebja naSega Ijudstva naspro> ten. V obeh ozirih moramo priti uarodu na pomofi; a zajjetl moramo z materijalno podporo. Dokler je ua3e ljudstvo v denarnib zadevaH odviino od tujik zivljev, ne moremo priCakovati, da bi sauiostatno po-stopalo v drugih. Prva in glavna skrb vsakega rodo-Ijoba bodi ta, da se oa§ narod v gmotnera ali roate-rijalnem oziru postavi na svoje noge. V tem oziru drznein se, staviti svojim dragim rojakom, katerim tez vsakdaoje potrebe o»taja8ekak groS, sledefii nasvet: Naj se ustanovi delni-5ko drustvo (na akcije), katero naj napra-yi vGorici narodna skladiSCa (magazine) in Stacune s tem uameuom, da bo narod dobival raznovrstno blago po nizjih cenah negoje to bilo do sedaj. Ta caCrt ni tak, da bi se ne dal izvrSiti. Slo- .pregovoriti, pa u torn VS^VSSJSmSi l> ^-^ ^ *->"* dru8' m»'eJ» P/idruiUibrez5tra- da bi ne dajal jaz povoda razporu, da bi se razbur- jenost polcgla ter da bi vsi rodoljubi delovali na to, da se slavnost blagbslovljenja naSe drastvene zastave Castno, kakor pristoje naSema poStenemu narodo, v krat- kem izvr§f. • povSe> Svoji k svojim ali pomagaj si sam ia Bog* ti bo pomagai. * t ..V,P*Jll.«ori« 31- i^K Z wliko nevob'o in-Jalfistjogledah smo, kako je pe§Lica zagrizenib Ita-lganpy ali poitalijanepnoey zabranila lepo slovesnost blagpslpvyenja noye zastave slov. bralnega in podpor-negMrnj&va* Gorici. Ta mala peSCiea Slovencem nasprptnih Lahov iskala je pomodi za svoje ruvaoje tudi v. npki okroznici ali v nekem protesta, ki ga je S^'K?fa!ta S5??*iw t5toCttn^.SNQ«a,| W»*fe»J. ampak mnoi,gredTk^am^;kjeTdo-poop»oy. jyer. je. ta pesci«a naletela na a>mi»ipniir<> ! buo dobro hlasm nn *\*\\ <.«.«; 1 J . ..,.t ----------„_ _jrejo i nu za svoje vlozene uovce. Magazini in Stacune se dajo v Gor'ici napraviti vsako urov samo dajenabrau potrebni denar. PraSanje je le to, ali bi narodne § tacu ne nesle obresti, ako bi se blago v njih bolji kup pro-dajalo nego po drugih Stacunah. Na to moram od-loCno odgovoriti, da bi nesle, kaju delniCarji (akti-jonarji) bi imeli samo upravne strogke, katerim se tudi sedanji posebno veCji Stacuoarji ne morejo oguiti, in bi jim ne bilo treba skrbeti, da bi z dobifikom redih svoje druzine, ki so it drugod priskrbljene. I2 vsakoletuega dobicka napravil bi se reservni zadog in plafievale bi se primerue obresti; akcije bi v kratkem poskofiile na dvojuo vrednost. Ta dobifiek bi pa dru-Stvo prav lahko doseglo, te tudi bi prodajaio razno blago po 20% do 250/0 bolji kup nego druge stacune. V narodne Stacune bi potetn ne zahajali samo Slo-venci, ampak tudi drngi, ki stanujejo v Gorici, kajti nisn ws, tako zagrizeni, ko nekateri (pa le neka- -. c- . i -,--.«-.- J pe|6i«a.naletela na somiSJieaike,'¦ dobila lepodpise, brea telayp, ali tudi pri drugih ! gpspodih, ki, sicer niso.nasprotniki katere narodnosti, 1 naSb so, pomoCi. Dobro, iekdo bofie podpisati pismo : prptiSIpyencem, ki ga redijo,. prp?*a ma pot; ilito- ! liko mpzB; pa mora: biti vsakdo, da tndi spozna in i pnpozna svoj podpis, da ne taji svojega. deianja, &&'¦ danvppdpisal, kadar se iaa pride na sled. Te mo- ! totosU nismo videli pri nekaterib gospodib. Znan bijo dobro blago po nizji ceni Narodne Stacute bi po mojem prepri^aujt prav dobro izhajale in bi tile narodu v veliko korist. Zato pomljam vse rodoljube^ ki razpolagajo tea velike ali male vsote kapitala, naj se blagovoljno ogtasijo pri uredniStvu „Socett ali pri meni. podpisanem, ali bi hotel, pnstopiti k takemu droStvn in s kolikim ka-nitalom, Ko pride primerno Stevilo ogtasov vkup in je sluCaj, da je nekdo reke' da" bi°»ie "zanhTZtZ «1«8 D^aaai primemo k»P>Wa,' sestavi se osnovalni vifiai poti. S tem pripomoremo k materijalnema raz-vitku ouega naroda, ki je cesarja iz srea udan. S tem se pokazemo branitelje drzavnih mej proti tuje-mu uplivu. S tem bomo izvrSevali svoje gaslo: z zdru-ienimi moCmi za narod in cesarja, katera naj Bog zivi na veke! A. K. y Podgori. Dopisi. Iz Gorice, 31. julija. — Sprejmi, draga BSo2a," kratko poroiilo 0 zrelostnem izpitu in 0 sklepu Sol-skega leca na tukajsnjem c. k. uciteljskem izobra2e-valisdi. K zrelostnernu izpitu se je bilo oglasilo 8 slovenskih, 6 italijanskih kandidatinj in 1 Solska se-stra iz Maribora, nararefi gospodicne: Fabijaui Olga, Korec Katarina, Matteuz Cecilija, Mlekus Ana, Mo-zetic'Adele, OberSnel Marija, Perz Marija, Vatovec Marija, — Budiu Elvira, Ferigutti Josipina, Glavac Margarita, Soimnariva Tereza, Stepanzig Josipina, Toso Ain^lija. Fabijani Olga je napravila izpit z odliko; vse druge z dobrim uspehorc,. Ko be je naznattil gojenkam izid IetoSnjih sku-Senj, imel je do njih prav lep govor gospod dezelni Solski nadzorcik vitez Klodic, ki je poudarjal, da bo-doLe uciteljice bodo morale odgovor dati 0 svj^m de-lovanji vecuemu sodniku, kakor so morale ^rigakuiaji racun polagati 0 tera, kar so se ucile v ^tirih letih ux izobra2t*vaiiSCi, ter jih je opominjal, naj izpolnu-jejo kot uftiteljice vestuo in natanCno svojo dolznost, da jim bo racun kouec zivljenja lahek in ugoden. Na to je poprijel besedo voditelj monsignor MaruSift ter je na podlagi primernega izreka ranjkega§kofa Slorn-Seka pojasnoval, da bwirenje uma v Soli je hvale-vredno in potrebno, pa ne zadodtuo, ker prava od-goja zabteva tudi blazeuje srea, ki je Jjedro odgoje. Spomitijal je kaudidatinje ua strode, katere Sole pri-zadevajo dezelit in kako visoko se ccrti dandanes Ijud-ski poduk, ter jim je 7. ozirom na to priporocal, uaj ne izpolnujejo svoje dolinosti le na pol t golim po-duCevanjem, ampak popolno z inodio odgojo, z bla* zenjem srea i/roceuih jim otrok. Tako si pridobijo hvalo in priznanje pri ilagu, ki pnivieao in obiino pi.kf-nje posebno tiste, ki delajo iu ufiijo, kakor tudi pn ljudeh, pri svetnih oblastih in pri saraem vladarji, ki je pri moogih prilikah pokazal, kako visoko ceui zaslage inodrih odgojUeljev, ki zidajo drilavi jtrdno podlago. Na poziv prefi. g. voditelja zapele m kan-dnlattnje prav zivo in uavduAeuo cesarsko pesem ter so se razSIc, polne bvaleznosti do zavoda in predstoj-nikov, ki so skrbeii za njih fzobruzenje. Nuj bi jim bilo dauo, da porabijo prejete nauke v obiino kortst svojega naroda in §»rne drzave. Iz Brd, 20* juiija. Vceraj popoldne je imel odbor ffSlov. jeza" sejo, h kteri so vsi gg. odboruiki doSIi, dasiravno imajo obiino dela doma in veciaoma dolge poti dp zbiraliSca skupnega. Najpred se je sklenilo; prirediti ..b^edo" v slave rojstiipga gadu presvitlega cesarja F. J. 1, ki je ukazal miuistrom niir. uarediti med uarodi. 'fa wbe-st:da* bo 2-1. avgusta v Vipolzih, v imeuitnem gradu. Sporcd se pozu^je obiitv;. Pa:em se jc vkienUo napraviti podufino pred.v vanje v kuetij^tvu v Kozaui; daa se v kratkem doloci. Sledajic j * ptiilo ua vi^to pasvetovauje 0 zua« nib dogodkih v Garici, s k:eri:as je bil 2.iljeu slo-veaski narod na Gor.i.$kem. Sklendo sc je, da se y „Sofitw uatisne izjava aSlov. jezau: Glede ua to, da je ,,bralao sji podporao drttitvo" v Gorici z dovoljenjem slavne c. k. vlade naraeruvaio prirediti slovesno blagosiovljeuje svoje nove zastave ; — glede na to, da se jo sopor to uedofiao sioveseost bujskalo od straui aepostavae airredeute* z uei»ostav-niuii sredstvi obrekovunja in grozenja; — glede na t0» a'a je..... (zuplenilo ureduiStvo).... v seji raestaega stareSiustva dac 2. t. m: — glede ixa to. da je most-no stareSinstvo.... (zaplenjeuo po uredai^tvu).... uasa metropole; — glede ua to, da je.... (zaplenilo ureduiStvo).... pri c. k. okraj uem glavarstvu — glede na vse to ob^aiuje podpisani odbor, da so naSi poslanci opustih interpelacijo v dezeluem zboru, opu-stili iz nepotrebnih ozirov. .Slovecskega jeza v Brdib* odbor. V Kozani, 30 julija 1S84< — Pocctkom leta 1882. se je sklenilo, da se ima pokopaliSCe v na§i obfimi riaSiriti. Stroski vsega toga dela so se ucenili na okoio GOO gid., ki bi se pokriii nekaj ia obeinske blagajmce, nekaj z doneskom po 1 gld. 35 nov., ki bi ga moral vsak posamezeu hiSni posestnik v goto* vein denaru v ta namen odsteti. — Sklenilo se je bilo ladi, da bo moral vsak hiSui poaestnik — in to v popolno pokritje rccenih stroSkov 600 gld. — vrb tega: ah toliko dela na pokapaliSci djansko izvrsiti all pa — mesto dela — §e nadaljni znesek 1 trld' 79 novcev y to svrho placati. - Nadzwatelja tega dela w poobtaSeencn » pobitaoje dooeskoy imenoval je gosp. zupan Anton Znidarfiic" na§e obSine podz*upan a, gosp. Fr. B., ia ta je tudi s poraocjo Jos. M. nave-dene zneske pri biSnili posestnikih pobiral ia zauasati se je — kcr je bil proti zanmdnikoin izvrSbo na premakljino upeljal —da jih je tudi djansko iztirjal, — dela pa Se ni po vsem dugual. — Hudobai jeziki trde\ da je dotic*na vplacilaa pola, v katero sta gosp. podZupaa B. ia ajegov poma^afc M!. vpla&la zabiljeie-vala, jako zamotana in da to izvrSitev dela zavira. — Ja* necem toga ni trdtti ni zanikati; — reei pa rao-ram, da je vsakako neuraljivo, zakaj se ni delo §e izvrSito, dasi se vze nad dve leti na izvrSitev tega caka, Ni li Vara znano, gosp. podSupan, da razseja na Francoskem, osobito v iuestih Marzelje in Talon, grozovita kolera, in da se malo ne se kujSa bolezen — kuga — na Buskein cedalje bolj Siri ? Sto li po-nualili, kam bi se zrtve ten boleznij pokopavale v siufcaji, dk — iesar nas ustinljeni Bog obvaruj ~- ena a!i droga teh silovitik sovrafcnic na5o obcino obifiCe ? -------Pripravljati se nam je /.a vsak slucaj, iu ker ne vcino, kaj nam jaterinji dan prinesti more, treba je, da v prvi vrati iu strogo na to giedate, da obLi* narji se nadalje v snitfelu Yaaega uze dauega ukaza — za kftr Vans hvala — gnojisca, struniSca, hleve itd. cistrjo in doticuo tvarinO na polja odvazajo, kajti do-kazano je, da se te boleznt najraje v snirdljive, oku-ztMt kraje vielijo. — V drugi vrsti treba, da cem pr«je tern bolje delo na pokupalisci dozenete in tako skrbite za prostore uiogocini zrtvain tub bolezaij, ce uas obiseejo. — Iztirjajte torej, ce je Se kaj potirjats, izvrSite dela in otsraniotrte one hndobue je*tke, ki govore, da je vpiaciloa pola zelo zamotana ter da to izvrsitev dela zavna; pokazite, da niao doticmki y<:, dniA'ga uego v resmei le ,hudubni jeziki.u — Ce pa Vi, gosp, podzupan, tega ne »tor»U*, ac bode moralo — hole ah aehote — takemu jezikovauju vaaj nckoliko vero-vnti, in druge struae napcti. — Steer pa brez zauiere. Obcaii. Politidni pregled Zanitutvosit tmtranje politiko hucc se okuto zborovaiija iu volitev v de/elm; /.bore. Dalju casa je ttfnfte vse notranjc politike v niorav-sikeui dc2i>lncni zboru. I'htavoverci, ki imaju ns srednjo strauko skupaj vecino, boteli so ovreii volitev moravtikega namostuika, opiruje se na jako ia/iijiva porocila; toda ua v.se zadnjo so i»e vemUr premislih, kajti ball so se, da bi biia neopravicaua brut, t» tem uaiaenjena grofu Taaffe-ju, brca za. nje. Po dokazu poslaitca Fan-derlika, da, je volitev popukiuma pfavilnar skle-nili so, da resitev te zadeve preloic do pribod-njega zasedauja. V kratkiim zacao voiitve za dczelnc /.bore na Koroskem, bulnograakem, Sujcrskcm in Gor-njem Avstrijsfcem, Naravno, da nas najbolj za-nimajo voiitve koroske in stajer^ke. Koroski Slovenct so s kouservativmrai Neuici postavili v osmih okrujth svoje poslauce, dvema sta menda sedeza ze zagotovljena. Xa Stajerskem bo borba buda, Nemci delajo brezvziruo, a uarodua zavest Stajercev n^m je porok, da Stuvenci tie propa-dejo. Alt se urcsnici zclja, da bi v druitvu s kouiervaiivi:i zadobiii veemo v dezelnem zboru, je dvomljivo. V predareiskem dezelnem zboru iniajo ve-^ino dvanajsiih glasov po zadujih volitvali kon-servativci, doeim imajo liberalci le 4 giasove ; do zdaj pa niso imeii nogo tri. 0 zunanji poltttki nam je le malo porocati. Srbsko-bulgarski prepir poravna se mirnim po-toii. Vlade so ptipoznale, da je Bolgarija po krivici zaseia Bregovo, da pa radi nitru mora Srbija odstopiti ta kraj Bolgariji proti primerni odfekodnini. i2seljenci v Bolgariji morajo se od ?neje odstrauiti, da ue bodo vznemirjali sosedove defcele. Na Francoskem, kjer kolera ponehuje, imajo dovolj hrupa iu dela s preustrojbo osnovnib za-konov in s Kitajri, kateri jira morajo dati za-rad prelomljene takozvane Tientsienskc pogodbe zado§6enje do konca t. m. Od tega je odvisno, bo li mir mod Francijo iu Kitajci ali ne. Na Angleskem sli reforma drzavnih zako-notr in egiptovska kouferenca glavnl zadevi, ki polaiti iavuo mnenie. Domafie in razne vestt OpravniStvo *So6e" je prevzel zaCasno g. JuSt V u g a, v RabatiSoi h. §t. 20; njeum naj se iz-roCujejo zneski, ki so za „SocoK namcajeni. Pasji dnevi pregnali so nam marsikaterega so del oval ca za6asr.o v druge kraje; gg. Litatelji naj oprostijo, ee 2apa»ijo kako razliko med sed.%nja in prejSnjo pisavo. Dezelni zbor je kou^al svoje delovanje 10. julija s trikratnira zivio — in evviva — klicem na presvitlega eesarja. — Glukoneranica zgubi vsled preu-strojeiija Solske sestre in pride v druge roke. Konec Solskega leta na tukajsnjih srednjih Solah vrSil se je v Cetrtek 31. julija. I« letnega pro-grama c. k. gimnazije, kateri prinaSa na celu razpra-vo o glavnib platan.skih ^ednostih (platonischc Haupttu* fiemlen), spisano pa g. prof. Nussbaumer-ji, jc razvid-n«), , ztuvsali so 111 gl. 31 kr., stroAki pa 317 gl. 34 kr., tako da o tane v kasi za piibodnje h'to znesek 12U gl. 117 kr. Novo v giuina-zij.skem programu je to, da dijaki « prvim rcdom ni-o ra/viM'ciii po zanbizeuji, kakor drtiga leta, am-pak da s<» tiskani ra/.eu odli^iiijakov v abecedriem redu. To je v prid ouim uceneem, katerih itnena so med prvimi po alfabetu, a med zadnjimi po zaslu^enji. Kcr ima lokai'ija odgojiven poiniMi in j« ctlino javuo pri> znanje priduim ufencem, naj bi se bila obranila, Ce tu It bi kak gospoiki osol na H. priSel za kmeckim lantoin na V. Lotopis c. kr. viajo realko ima na Celu za-minivo razpravo o ^koljkastem zivahtvu koroSkem, spisauo po g. prof. Tnurer-ji viti*zu (iftllenstein»kem. V zavodu je ostalu koucein leta 170 ufiencev, izraed teb je tlobilo li> dijakov prvi red a odliko, 133 prvi red, ID drugi, 15 tretji red, jeden ni bil izpitan, l'J jib mora i/pit po pofiituicali iz jednega predmeta po-imvi*i. Po narudnosti bilo ju 35 Slovencev, 130 Italijanov, 32 Neincev in 3 drugim naroduostim pripa-dajofii. Lausko Iftto obiskovalo je realko le 28 Sloven-eev, letoH jib je pa vstopilo v prvi razred 23, kar »vcdoeit da tudi Sloveucs vaznost tega zavoda spozna-vajo. Hotnine so plafiali vsi dijaki skup- 1.823 gl. 50 kr., na Stipendijih dobila sta dva dijaka 150 gl. (jeden 100, drugi 50 gl.) Zrolostni izpiti na gimnaziji vrfiili so se od 21. do 24., na reaikl 23. in 26. julija. Na gimnaziji oglasilo se je k tern izpitom 25 osinosokev (vsi), ua r»alki 13 dijakov sedmega razreda (tudi vsi). Na gnnnazEJi htadva dijaka odstopda, trije so prestali iz-]»it z odliko, 15 je bilo spozuauih zrelih, jeden sine ponoviti izpit iz jednega predmeta po dveh mesecib, ,vtitje so propali iu sicer dva ua pel, dva ua celo leto. Spiifrvalo zreloHti z odliko dobili so: Kalin Josip iz Ajdovsciue, Kuacar Ivan iz Voic in Schmutz Rihard iz Pazuia. Od teh natnerava studirati: bogoslovje 8, pravoslovje 4, jezikoslovje 2, zdravilstvo 1, tehniko 1 in k vojakora ideta dva. — Na realki sta odstoplla dva dyaki, dva sta propala iz jedacga predmtita in sincta izpit ponoviti po dveh meseeili, 9 ujih je dobilo spriCevalo zrelosti. Na tukajgnjem c. kr. ^enskem iz&bra$e-valiSii jc narsdilo 15gojenk izpit zrelosti. Nfed temi je bilo 6 itiilijank, 8 slovenk in 1 solska aestra iz Maribora. Z odliko jc dovrSila skuSnjo 01 ga Fa-b i j a n i. Vse druge so dobile spriCevalo zrelosti. 6olsko ieto 1884-1885 zad;e se 1. oktobra s cerkveno slovesnostjo. V c. kr. deklisko vadoico se bodo sprejemale ufenke zadnja dva dueva septenftra, t ;. 23. in 30. od 9-12. urc predpoldue. Sprejem v zensko izobra^evaliSCe je odvisen od starosti, 15 let, trdnega zdravlja in sprejetnne skn-§njc, ki bode v zacetku oktobta ustmeno in pismeno. O. k. de§ka vadnica v Gorici je imela pre-teklo Solsko leto 4 slov. — oemske in 4 itol. —nerii-* §ke razrede. ZaSetkom Solskt'ga leta je §tel zavod v vseh 8 razredih 567, konec I. Bemestra 559, konexi II. sem. 528 ucencev. WA letom je vstopilo 17, iz-stopilo 54, utnrlo 7 u6*;ncev, Po donwvini bilo je 346 neencev iz goriskega mesta (in sicer: 228 Italijauoy, 107 Slovencev in 11 Neuicev, — med temi je bilo rojenih v mestu 230, pripadajoCih meatu 116), 24.9 iz poknezene groBje goriske, 74 iz drugib deiel. Ka-tOlikOf je bilo 520, judje 3. Materni jezik je bil 249 u&ncem sloveuski, 234 italijanski, 20 nemski, V sta-\w& Od § 4o 12i leta jq bilo 423, od \% do U. lata 83^ od 14. 1. n&prejlt ucencev. Prvi red je dobilo 426, drugi red 97. uCencev; 1 u. ni bil izpra-Ut i 142 u. bo ponavljalo sku§njo. Gorigka ditalnica je poldonila svoji sodelo-valski pri vseh besedah in koncertih, ,gpspodiLui Ma-tevcevi, ki se poroci te dni, lepo vezilo. Gori§ka Li-talnica je bila vedno ponosna na to svojo ,mo6 in si je Stela v dolznost; da izrazi pri tej priliki 5estiti gospodicnt svojo hvaleznost iu svoje, Cestitanje. Na-dejamo se, da citalnica tudi* naprej ne bo pogresala izvrstne diletantiuje. OtroSki. vrt ne preneha meseca avgu^ta po-polnoma. Preskrbljeno je, da bodo nadzorovani oni otroci, katere bodo poMjali roditetji poSiljali pd do-' scdanji navadi v vrt. Neredi bo se godili preteklo nedeljo na sol-kanski cesti med dijaki, ki so prihajall iz Solkana od nvalcte", in med goriakimi rokodelci. Med zadnjimi sta bila bajo dva delavea nekega klobucarja, en me* sar, en vrtrar, dva delavea iz ueke tovarue in drugi, Izmed dijakov se je do zdoj samo o enom dokazalo, da se je nercda udelezil. Kmetjjska predavanja bo imel potovalui kmetijski utitelj za Primorje, g. Ernest Kraraar. 10. avgusta v Cirkuem; ID. avg. na St. ViSki gori; 17. avg. pri Sv. Luciji; 24. avg, v Koboridu, PreprUaui Bino, da ljudstvo tolrainskega okraja se z voseljom pop rime te prilike in da bo v obiluem stevilu poslu-salo uauke, katere tnu bo podajal g. utitelj kmetijstva. Razstava u6nih pripomofikov bo od 18. do 22. Hoptcnibra t. 1. v Gorici. ObDegala bo dela in ucno pripomocke otroskih vrtoV, otroSkib varovalnle, ljudskib sol, nadaljcvalnlh tcCajev in zavoda gluhoho-mov. Kdor hofie kaj ra^stavitt, se mora oglasiti do' 15. avgusta pri dej5elnem fiolskcm svetu gorlSkera. Za rassstavo omenjone Htvuri m morajo poslati do 10. sept, gospodu okrajnemu sblskemu nadzorniku Fr. Vodopiviui v Gorico. / raKBtavo bo /-druSSeiia dc2elna i^itoljska konferenca. Dva doktorja. Na3a rojaka gg. Karol Stro-kelj z Gorjanskcga,in Peter Lahajnars Ponikcv postala sta naidunajskem vsoucilisci dotorja: prvi mo-droslovja (filozoHjc), drugi prava. OdlikovanJQ. 6. g. Ukmar Anton, vikar pri Marlji Celjl nad Kanalom', dobil je od prOBvitlega co-sarja zlatl kriiec za /-asliige 8 krono. Vinko Gregorid PodkraSkogorski, na§ rojak, izdal je prvi zvezek svojih pesmi v Hilarijanski tls-karni v Gorici. Knjiga Stcje v mali obliki 80 stranij ter stAnc 40 kr. Uboini kupovalct in kdor nurocivee iztisov naenkrat, dobijo knjigo po znigani ceni. Do-biva se pri pisatelji v Pervacini itt v Gorici. Spored besedi, katero priredijo slovenske srednje Sole (celjska in goriska gimnazija, koprska pripravnica, Ijubljanska gimnazija in pripravnica, ma-riborska pripravnica. novomeSka in triSaSka gimnazija) v Sevnici v sobanah gosp. Ibelja dne 15. avgusta 1884. I. Dijaska Lajc Si. Slavnostni gbvor 3. Hrvati-cam Zajc 4. Ticica (fivcterospcv) Majer 5. Petelin-ckova (Saljivi zbor) Hajdrih 6. „Otoktt, samospev za tenor, M. Ilubad poje g. Pogaauik 7. No6oa rosa So-hor 8. Lahko no6 (fiveterospev) Hajdrih 9. Jutro dr. fpavic 10. NaSa zvezda Hudovernik. Pployica distih dohodkov je namenjena ^ISTarodnemu domu", polovica „Miru*. — Vstopnina 50 kr. Andrej Komel pi. Sbdebranski, c. k. sto-nik iu neutrudljivi pisatelj slovenski: izdal je v Krb-merizinovo knjizicov slovenskemin nemSkem jeziku, ki je namenjena slovenskim vojakom v poduk. Slo-venski naslov nove knjige se glasi :,Osnovavoj-stva v prasanjih in odgovorih*. Knjiga stane 20 kr. in se dobiva v Gorici pri Wokulatu. Ne le vojakom, ampak tudi nevojakom, ki se hofiejo .podufiiti o vojnih zadevah, priporofiamo prav tbplo to novo knji-iico nafiega rojaka, ki opisuje, kako je naSe vojstvo sestavljeno v mirnih in vojsknih casih. Nesre6a nikoli ne spi. Vsestranski napredek uaSega stoletja dal je Cloveku obilnO sred3tev, da se more obvarovati marsikatcre nezgdde, kateri se prej ni znal braniti. Pri vsem tem se zgpdi, da cloveka zadene nesreca, na katero ni mislill Tako tudi na tukajsoji kmetijski Soli. Lansko leto je bilo Crno viuo tako revno, da se je le po sill pod ceno prodalo, le-tos je pa juntek crknil, ki bi: bil lakko Be' rastel. Prve nesrece je krivo baje to, da se o vendinu ni loeilo slabo grozdje od dobrega, drdge pa to, da je dal hlapec 2ivini preveC surove detelje jesth Dva 2i-vincata bila sta v nevarhosti, a eno je reSil o praVem casu iivinski zdravnik, ki je rekel, da bi bilo pogi-nilo vseh 16 zivincet, ako bi jih bth guah po detelji na vodo. Tako je razvidnO, da nesrefia nikoli ne1 spu Svitoslav. _Narodna biblioteka0 g. J. Krajca v Novem-mestu (Rudolfovo) na Kranjskem lepo napreduje. iz-sli so trije novi snopici z raznovrstnim berilom. De-seti snopid je prinesel povest: KoHMina^ in stepe, kaw je e^twl ? ^&m j«m » Qwtoow^y, Doslovenii jo je slovenski pisatelj in pesoikF. Cegnar v Twin. Enajsti zvezek obsega povest: Za krohom, katero j« poslovenil P, Miklavee; dvanajsti pa: Crti- ; ce iz StHenja na kmetih iz peresa prerano omrlega pisateJja AndRptovega Jozetav .Narodna biblijo-tefca* je najceneja zbirka slovenskih knjigv vsak sno- I pifi (od 96 do 120 stranij) staue le 15 kr.; zato naj bo to podjetje priporoceno vsem Slovencem. Narofibe j ja 10 snopicev ob enem ali tudi na posamezne sno- j pi5e sprejema vsaka knjigarna. I ^____^___^_j_ g^jjjf a^ flgbele via- i Be, ko nekdaj, temvtC zaeali so se ranoaiti ko gobe po deiji. Dobrodejcn dei za slovensko stvar v Gorki bila Je B«pw»iiljeta agjtacija nekaterih oseb proti sfevaosti podporaega draStva. Tista nasprotnost j jt d# tw» iaffla vsakega Slo?enca in tako se je vz-budila narodna cot f nenavadn© mocjo. — Slovenci U vipavake doline uplivajo prav dobro na one stacn-narje in trgovce, od katerih jemljejo svoje blago, in na one krcmarje, pri katerih imajo navado ustavljati se. Postenemu sloveoskemu kremarju, ki ima kr6-no ? faUi nekega moia, o katerem so govori, da bi bil bod nasprotnik sloveuakih tezcnj, so baje mozje | it vipavakn doline odkritosrtno povedali, da bodo ho-dili k njema kamorkoli se preseli, samo ne v thiso, Y kateri rdaj toil. — Nekemu drageinu krCwarju Hi go kmetje z Yipaiskega, kakof se nam je pripo-ˇedovalo, gledal napis nad vrati; ko so videli, da je le italijanski, zahtevali so, naj poslafi zraven se slovenski, ako ho^e, da oslanejo njegovi gostje. Danes vidiS aa trgu sv, Antona pred italijauskira slovenski napis, ce tudi ne popolnoma pravilen. — Neki trgo-vecz lesoin zraven .Zvezde" v uliti Dreossi na* prafU je bil sloienski napis; ali neki goriSki potepin mu ga je ponoci omazal. Trgovcu priporocamo, naj pnsti made! na tabli, da bo prical o izobrazenosti kakega Florentinca, slovenskenm Jjudstvn pa, da uaj kupujc v takih Stacunah, katerih table so pomazaoe, ako so Stacunarji Siotencem pravifioi. — M. Saksi-da na trgu sf. Antona ima popolnoma slovensko tablo s napisom: ,prodajalnica jedilnega blaga". Ker daje ta mot apriCevaDJe sloveusketou jezikn, naj dajejo Slovenci njema zasluzek. Tako bo vladala med njimi najlepSa fzajemnost. — A. SitSekv RabatiSei, pro-dajalec jedilnih reiij, priporoca se kot Sloveucein pri-jazen mo2, zato naj se ga Slovenci ne ogibajo. — I. Prezelj, tobakar na Starem trgu, imel je nad vrati tudi cesarskega oria in nenaSki napis, in vendarsorau pomazali tablo zarad 6rke I. Zadojo nod so djali na ok-nice Djegove stasunefgrozUaepiapise. Slovenci, popravite ma Skodo z obilnim kupovaojem. — Cudili smo se, da pri „belem zajci" imajo rajSi nespametni igj ko pravilni slovenski ic\ Aii je morda krimar Itali-jan, ali pa zivi od Italijanov? Po§teni Italijaoi bodo Se rajsi zahajali k njemu, ako bodo videli, da spo-Stoje syojo slovensko koreniko; ako ma odpade kak zagrizenec, kaj to stori? Slovenci ma vse povrnejo z obilnim obiskovanjem. — Tudi F. MozetiL za kosarno, trgovec s kolonijalnim blagom, je ohranil pravilno konfinico svojemu imeuu ter spri5uje, da je slovenski moi.— A §e bolje je storil Ivan Leban, krCraar v ulici sv. Antona, nasproti okrajni sodniji. Napravii st je popolns slovensko tablo s pravilnim imenom in priimkom. Slovenci, ki imate pri sodniji opraviti in ste potrebni pija5e, obi§Lite tega nioza; Se ma tablo poma^ejo, pa ie bolj se ga oklenite. — I. Novifi, krojaC v nlici sv. Antona, in Lenardi^, krcmar na Kornji blizu Ritterja, imata pravilno pi-sani imeni; zato bodita Slovencem priporocena. — Nikdo nam ne more braniti, Le si izbirarao krcraarje, odvetnike, Stacanarjs in druge Ijudi. Plagati mo-ramo ta in tarn; placajmo rajSi tarn, kjer marajo za nas. Za plaCilo dobi se blago, jed in delo povsod; bodimo edini in slozni in nikdo nas ne preraaga. Kdor placaje, tudi akazuje; placevalci smo m i. Na§e zahteve so pravifine pred bozjo in svetno postavo. Svitoslav. QoriSka hranUnica zdrozena s zastavljavnico nstanofljeno po grofa Tharnu je imela v zadnjih 1«-tib napise, vlozne knjizice, zastavne listke kakor tudi razna naznanila v slovoaskem in italijanskem jeziku, ker tako zabteva korist obfiinstva, za katero je usta-novljen ta zavod. V najnovejsih casib prislo je hra-cilniCno vodatvo, kakcr se zdi, do drugega prepricaoja o tern, kar je Jjudstvu treba, ter prileplja na vloznc knjizice listke, ki naznaujajo premenjeni opravilni red Y branilnici, lev italijanskem jeziku. Tako postopanje zdi se nam dejanskim razmeram neprimerno in mure , zadovoljiti k veCjemu gori5ke ponlifne politikarje, ki pa nikakor ne raorejo biti merodajni v humanitarnih (Clovekoljubih) napravah. Upamo, da branilnicno vod-stvo vzame to pritogbo na znanje in da zameni ime-novane italijanske listke z italijansko slovenskimi. Ako bode dostaviti brez pomuo^enja opravidenih stroSkov tndi nemSko in francosko besedo, nimarao nifi proti temu, ali potrebno se nam ne zdi. „0dkritj9 Amerike" je naslov poucni in za-bavni kojigi, katero je predelal K. Majar. V treh de-lih opisuje zgodovino o Kolombu, Kortesu in Pisaru. Namenjena je slovenski mladeii, zato je pisana v jako umljivi bescdi, otroSkemu daha prav primerno. Kdor leli prijetnega berita svojim otrokom, ki hodijo v §o> to, za poditoice, kopi naj jim to knjigo. Tiskala in zalozila sta jo Ig. v Kleiumayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Knjiga Steje 162, 141 in 133 strani ter se do-biva irdo vezana s platnenim hrbtoin po nizki ceni. , Jurcicevih zbranih spisov* pri§el je na svetlo tretji zvezek, ki obsega nasledoje pripovedne sphe: Domen^----Jurij KobUa. — Dra pnjatelja. — Vrban Smnkova ieaitev. — Golida. — Eozlovska sod-ba v ViSnji Gori. 0 notranji vrednosti Jnrtidefih spi-sov ni nam govoriti, ker je znana in priznana po vsem slofensktm svetn. Le to oporainjamo, da ta iz-daja. katero oskrbnje sodbor za Jartide? spomeaik*f je dovrsena in popoln t. Kdor si boce oskrbeti dela slavnega rojaka, ima piiliko da si omisti to izdaju, ki je prav Wna in ceaa. Prvi zvtzek stane nevezan 1 gl., elegantno vetan 1 gl. .50 kr. Dregij in tretji svezek staneta nevwana \w 70 kr.T eiegantno vezana p& 1 gl. 20 kr. Harofifiiiw sprejema ilr. Jos. 31 a r 6 v Ljubljani, Marije Terezije cesta, 5. — knjigo prodajeta tudi Giontini in Kleinmayr v Ljabljani. Krasne |$zvirne platnice k tej izdaji Jtirtifevih spisov ima knjigovez Ivan fionaL v Ljubljani, po 30 kr. me. Poslano. Podpfeani zatrjnje s dastco besedo, da ni pod-pisal protenta zoper ste^anost biagoslovljenja zastave 9bralnega i» podpornega duStva v Gorici* ter poziv-Ija javno one, ki imajo protest v roki, naj mu na-sprotno dokaz>j«>, ako roorejo. Podpisani sicer ljubi svoj narod, a spo§tuje vse druge; nikoJi pa bi ma ne pi-isle* na urn, sovrazno postopati proti onim, od katerih veSiuoma livi. IVAN COSSAR, trgovec s kolonijalnim blagom, via Vogel, v Gorki. Izjave. Podplsani izjavljam ter dajem ^astno besedo, da nisem podpisal protcsta zoper slavnost blagoslovljenja zastave podpornega druStva v Gorici, ter se pripor >-cam slavnemu obdistvu, naj me obiskuje v knpgijskih zadevah tudi naprej kakor do zdaj. Z odltcnim spollto-vanjem slavnemu ob&nstvu udani Jurij Mos^ kupdevakc z blagom za obleko v RaStclji, h. St. 8. V Gorici, 8. julija 1884. Zaixvala. Vsemu slavnemu oWinstvu, vsem 2fabtnikom in sorodnikom, posebno pa eastiti duhov§Cini, gospodu nfiitelju .in Selski. nriadini, ki so nwjo nepozabfjivo soprugo Antonijo Zi^mond rojeno Batisti5f komaj W let staro, po kratkej boleziu umrlo, spremili k zad-njemu po5itku, iz:ekam najtoplejSo zabvalo. Na Vogerskem 30. julija 1884. J02EF zizmond. Na znanje. kivovarna i Senozecah i v zalogi izvrstno pivo v sodekih Jin buteiijah. Priporoca se vsem doseda- njim prejemnikom in drngim gostilnicar- jem, ki Mi si. obfiinstvu z zdravo pija5o postreCi. Postre^ba je natanfina in po ceni. Senozed, poSta Postojna. Obeinske kopeli, via bagni 4. kooeli za z veduim pritokoin in odtokom vode. Poduk v plavaaji. Eopeli v ba5vah, na par, s curkom. Parne kopeli v postelji (za bolue). Drgnenje, trenje, zavijanje v kopelih in na domu. Podpisani naznanja, da je odprl v Tolmimi svojo delalnico kot tkalski mojster in obljubi postreci slavnemu obfiinstvu v vseh izdelkih te stroke VALEJJTIKC1C, tkalski mojster, §t. 390io. i. s. Starbena dm/ha bode dnc 7. avgusta t. 1. od 10. do 11. ure dop. pri c. k. glavarstvu Seianskem za oddajo stavbe novega Solskega poslopja v Storjab. Klicna cena je 2507 gl. 54 kr,; drazbeni vadium in stavbena varMina po 130 gld. Pismene poi.'dbe se ne sprejmejo. Naris, prera^un stroSkov instavbeni pogoji so pri pod-pisanem, pa v ^upanstvenem uratlu v StorjaU v piegled razpoMeui, C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET V SE2ANI dne 28. julija 1884. ; zdravnik-raEocelnlk-porodnidar in okulist •iaiiHje v ftcnacnlsLI ullcl h. St. 8. prvo nadstropj?, BCALEXTARIJEVA hil% v Gorici. Vitziiaiiilo. Podpisani si usoja naznanjati p. n. obfiin* stvu, da je odprl za kosarno, via Caserma, h. st. 5f novo prodajalnico z raznim kolonijalnim in jedilnim blagom; ob eneni, da ima v zalogi innogovrstnih doraacih in druzih mok, vse po najoizji ceni, tako da se ne boji od nobeoe strani tekmovanja (konkurence). Priporota se za obilno obiskovanje. V Gorici, 8. julija 1884. Z odlicnim spoStovanjeui udani Sreoko ^lo^etto iz prvaskega mlina. 1 _.. Jurij ev koledar za leto 1885. ;j i6 00 loo o [l—1 ho > 1 <» 1^ JIM IUM za leto 1SS3. izd& ureduiltvo ^.Turija § pu§o.8 Obse-gal bo oa blizu 200 straneb koledar, humoreske z ilastracijami, saljivo be-ri!o in inserate, ki se bodo racuuili po primerno nizki eeni za celo stran ali za pol strani. Koledar izide prve dni deeembra t: 1. Cena mu bo 50 kr., katera naj se blagovoli posiljati urednistvu „ Jurij a s pu§o8 v Trstu. ffl <{ P?\ O | t-*l CO I p. N 1 P 1 o sj 00 ox j 1_ Juriiev l,olec~ar za leto 1885. J Jz