Štev. 11. V Ljubljani, dne 16. marca 1926. Mesetna priloga ..Domoljubove podobe". PoStnlna plačana v gotovini. Leto XXXIX. Jnjfualovan^kf kmt.|*k« iv«M. - 4'cua iiS Itin »a rolo let*. — 7.a IHor.riagtT* 6« lila. — l'»i>-itif/n* Ati-vllka 1 Din. — V ianorutuoiii doli vsaka drobna vrstic« nit njo prostor 10 iilu. Iilinja mak* sredo *!i A zjutr».|. — Spisi iii dopisi olj 80 pošiljaj* UrMalltrn ..llomotjiil)*", Baratai*« rrktanartje in Inserall po UprHrol.širu ..IlomoOn1««" t IJoklJ.inl, Kopitarjev« lillra Štev. C. 0 vojaških zadevah. V sredo, 10. marca, je bila zanimiva razprava v Narodni skupščini o proračuna vojnega ministrstva. Znano je, da se pri nas za vojno namene silno tnnogo troši. Skoraj 20 odstotkov vseh državnih izdatkov ^rc za vojne uamene. Vojni minister Trifunovič je pa v svojem uvodnem govoru izjavil, da je to še mnogo premalo in bi se moralo za te namene še mnogo več dati. Vojni minister je razlagal, da ima ludi še premalo generalov in oficirjev. Vemo pa, da imamo nad 170 generalov in nad 6030 oficirjcv. Vojni minister je branil dalje potrebo, da ostane 18inesečni rok vojaške službe in tudi nezmanjšano šte-ii!n slalnc vojske, ki znaša okoli 180.000 vojakov. Ni prvo ni drugo ni v tem obsegu polrehno. Ni potrebno, da bi znašal Kaoerski rok 18 n-.esecev. Svetovna vojna je dokazala, da je možno vojake zelo do-fcro v zelo kratkem roku izvežbati. Zato ie pa tudi naša zahteva, da bodi zaenkrat kaderski rok 18 mesecev. Svetovna vojna nadalje zniža na 6 mesecev. S tem bi tudi "amopesebi padlo število stalne vojske, ki :e sedaj mnogo preveliko. Opozicija je kritizirala vojno upravo ielo obširno. Povdarjala je, da se je sicer stanje v vojski precej zboljšalo, a je vendar še polno slučajev, da z vojaki slabo ravnajo, jih psujejo in grde. Tudi glede obleke in prehrane so veliki nedostatki. Vojaki hodijo raztrgani okrog. Velike stroške državi, vojakom pa velike nepri-'ike v vsakem oziru povzroča vojna uprava, ker vojake po večini pošilja na vojno službo v Macedonijo in druge oddaljene kraje, ki so kvarni zdravju vojakom in jih ^trgajo od njihovih domačih krajev, na matere so mnogo bolj navezani nego na druge. Vsa višja mesta v vojski imajo Srbi. "cd generali ni niti enega Slovenca in '"di nobenega Hrvata. Okoli 3000 pre-cflnduh oficirjev je bilo penzijoniranih ali SoJ)in pa delali take neprilike, da so bili Pfisjljeni h vojske izstopiti. Znano je, kako so od leta 1918. na-Radičevci govorili in pisali o vojski vojni službi. Radič je neštetokrat rohnel militarizmu, govoril, da ni potrebna ■'■a'na vojska, nego samo milica, ki bi bila !,e«a splošna narodna vojska. Protestiral 10 Proli visokim izdatkom za vojsko, in pripovedoval, da bi se vsi ti izdatki morali drugod uporabljati za važnejše gospodarske namene. Mnogi Hrvati in kmetski sinovi so vzeli Radičeve izjave za resne in niso hoteli k vojakom in ne polagati prisege. Seveda so morali nositi težke posledice te Radičeve demagogije. Nikdar ni bilo Radičcvcem dovolj kritike nad vojsko in vojnimi izdatki. Sedaj so vsi pričakovali, da bodo Radič in njegovi poslanci na pravem mestu, v parlamentu, povedali in označili svoje stališče. V sredo so pa vsi molčali kot zid. Niti eden ni odprl ust, da bi povedal vsaj to, da imamo v seljački zemlji samo 230 mil. dinarjev za kmetijstvo denarja, a za vojaštvo so ga pa lahko dobili 2450 mil. dinarjev. Ko je vojni minister trdil, da je v vojski vse v redu, da potrebuje že večje izdatke, so mu Radičevci še navdušeno ploskali. Tako je bila Radičcva demagogija zopet enkrat na laž postavljena. Seveda so vsi radičevci tudi navdušeno glasovali za vojni proračun. Prevzeli so odgovornost za velike izdatke, ki bodo silno pritisnili narod, prevzeli odgovornost za vse stanje v vojski. En nauk imamo pa zopet več: Radič jc zopet vso svojo preteklost na laž postavil, Kar je nekdaj govoril, je de'al samo zato, da bi narod nase privezal. Resno pa ni mislil. Ali morejo ljudje sedaj od Radiča kai drugega pričakovati. Sedaj bi že lahko tudi politično slepi izpregledali. *Ha .In vstati bodo mnogi krivi pre-rrki, ki jih bodo veliko zapeljali.' Mt. 24, 11. Gregor Žerjav bi rad napravil svobodomiselne časopise zanimive. Zato piše sam članke v Jutro in »Domovino;:, ker misli, da jih bodo ljudje potem gotoveje brali. Novega v teh člankih seveda ne pove prav nič. Zanimivi so Ie v toliko, kar potrjuje stari izrek: volk menja dlako, nikoli pa narave.. Liberalizem namreč se vedno pokaže, kako je nazadnjaški in kako Cerkvi sovražen. Tudi zadnja »Domovina : to potrjuje. Žerjav poskuša oprati liberalnega zamorca. Naredil bi ga rad belega in celo pobožnega, pa vse umivanje le to pokaže, kako strašno je liberalizem umazan. Nuši bralci naj nami oprosto, da se moramo s to umazanijo nekoliko zamuditi. »Domovina« vero spoštuje. Tako je zapisal sam minister Žerjav. Kdor mu hoče verjeti, mu torej lahko verjame. Mi smo doslej mislili, da je za spoštovanje treba tudi spoštljivega govorjenja. ^ Domovina: pa je proglasila sv. Frančiška za krokarja in zapeljivca žensk, kar si jo seveda čisto na celem umazan svobodomiseln pisač izmislil. Tako je njih spoštovanje. Kdor v tako spoštovanje verjame, mu seveda ni pomagati. Svobodomiselni časopisi se norčujejo iz verskih obredov in ta-je eno versko resnico za drugo. Ali smatra g. Žerjav to za spoštovanje vere? Sv. vero »Domovinam tudi brani! Tudi to Btoji zapisano v članku, ki ga je napisal jugoslovanski minister na razpoloženju. Da >brank vero tako, da sveto Trojico zasmehuje, smo že povedali ponovno v našem listu. Toda pred kom vero brani? Pred duhovniki in škofi. Takole piše: >Duhovnik je človek kakor vsak drugi, zato je lahko pokvarjen, zapeljan, takorelcoČ obseden, a vera jo kljub slabemu duhovniku ista, kakor je bila poprej. :: Ko je ljubljanski škof napisal, da je za vero in poštenje našega ljudstva branje »Domovine« škodljivo, je tudi rekel, naj vprašajo ljudje Žerjava, če kaj veruje. Žerjav na to ni odgovoril, ker bi se mu prijatelji smejali, če bi izjavil, da veruje, le >Domovina:: je škofa opsovala. In ta »Domovina:;, pravi Žerjav sedaj, da brani vero. Liberalec je imel vedno ljudi za neumne. Domišljeval si je, da mu morajo vse verjeti. Ljubljanski demokratje okrog »Jutra« in »Domovinec še vedno mislijo, da jih bo kmet ali delavec imel za pobožne, ker so pogruntali, da »Domovina:: vero brani. No, hvala Eogu, da je naše preprosto ljudstvo bolj razsodno kot taka gospoda. Kakor vedno ... Brez Žerjavovega dopovedovanja ve naše ljudstvo, da ima lahko duhovnik ali škof svoje napake. Toda ljudstvo ve tudi, da imajo vero braniti le škofje in papež. Ti so nasledniki apostolov. Če bi kak škof ne delal prav, ga ima poučiti edino-le papež — ne pa dr. Žerjav ali njegova »Domovina :. Naš škof jc določno povedal, da se ne sklada s prvo božjo zapovedjo, če kdo redno prebira »Domovino«. Ali mislijo 'iberalci, da bo šel škof po razlago božjih l' zapovedi v uredništvo kakega svobodomiselnega lista? Smešno je, če hoče svobodo-miselc, kot je Žerjav, škofu dopovedovati, kaj sme in kaj ne sme. ... je tat in razbojnik. Domovina se vedno dela silno pobožno, kot so to delali svobod om i selci vedno. Ko je Bisinarck dal dal zapreti vse nemške škofe, ker ga niso ubogali, je tudi trdil, da škofje vero zlorabljajo. Ko so na Francoskem prodajali cerkve na javni dražbi, so tudi rekli, da je to treba zato, da se stre duhovniška oblast. Vsakega škofa so še preganjali in psovali, kdor se je postavil za vero — kot farizeji Kristusa. Vselej pa so delali svete obraze, tako da jim velja beseda kot je farizejem, da so hinavci in svetohlinci. Ko je Kristus primerjal sv. Cerkev z ovčjim hlevom in škofe s pastirjem je dodal: >Kdor ne pride skozi vrata v ovčji hlev, ampak leze drugod vanj, tisti je tat in razbojnik. Kadar liberalci govore o veri in napadajo pri tem škofe, veljajo zanje gornje besede. Vera in politika. Vsi svobodomiselci enoglasno vpijejo, da vera nima nič opraviti v politiki. Toda Cerkev ne more drugače, kot da pove čisto določno: Tudi v javnem življenju, tudi v politiki veljajo božje zapovedi. Tudi tu je treba držati dano besedo, tudi tu ne smeš deiati krivice, tudi tu moraš govoriti resnico itd. Še več! Tudi v brezverstvo nc smeš zapeljevati in tudi po »Domovini« ne. — Ta nauk seveda ni za ušesa liberalcev, ki bi radi v politiki bogateli, radi odirali druge, radi izkoriščali delavce, najemnike, uboge. Toda tu ne moremo prav nič pomagati. Deset božjih zapovedi nismo iznašli mi, ampak so božje. Tisti pa, ki ima povedati, kaj je v skladu s temi zapovedi, je škof. Kar držite povsod božje zapovedi pa boste videli, kako malo vam bo vera v politiki napoti. Iu pa klerikalstvo seveda... Zgodi se, da se pijancu zmeša in vidi hudiča, kamor se obrne. Kamor se obrne zbegan liberalec, vidi klerikalizem. če se tako godi navadnim liberalcem, koliko bolj dr. Žerjavu, da se zopet povrnemo k njemu. Stara liberalna pesem je, da je klerikalizem vsega kriv. To ponovi tudi dr. Žerjav rekoč: »Klerikalizem je ovira, da si ne moremo gospodarsko pomagati.« Kakor da bi bili naši poslanci glasovali za centralizem, za razne davke, za proračune in dvanajstinel In vendar je bil on tisti! Da bi za svojo trditev podal kakšen dokaz, mu seveda ne pride na misel. Ali res misli, da je naše ljudstvo tako neumno, da bo xDomovinine« trditve brez dokazov sprejelo? »Mi pa ostanemo, kakor smo bili. To resnico je zapisal g. žerjav o slovenskih liberalcih. In res je zadel. Isti so sedanji demokratje, kot so bili stari liberalci, ki so ovirali pred vojno deželni odbor, ko je ustanavljal šole, gradil vodovode, napravljal ceste, skrbel za po-vzdigo živinoreje itd. Takrat so bili proti ljudstvu, danes so tudi. 29. junija 1921 ste glasovali, demokratje, za centralistično ustavo, danes jo še vedno hvalite. Ostali ste isti central isti. Klečeplazili so stari liberalci pred vsem, kar je bilo tujega, pred nemštvom in pred Dunajem. Ko je zidal naš škof prvo slovensko gimnazijo, so kakor besni pihali proti njemu. Danes klečeplazijo pred centralizmom in velesrbstvom. Iste žalostne podobe. Stari so napadali Cerkev in duhovnike, mladi se trudijo v ^Domovini« da ne bi zaostali s svojim psovanjem. Vedno enaki, vedno isti. Da, dr. Žerjav je krasno zadel, ko je zapisal o liberalcih: »Mi pa ostanemo, kakor smo bili«. Naše ljudstvo pa je liberalce spoznalo pred vojno kot 6voje škodljivce in jih prav pozna danes. Na tem nič ne spremeni, če nasteljete z zastonjkarsko »Domovino« vsak košček naše zemlje. Poslanec Janez Brodar: žerjav in Pucelj za slov. šolstvo V narodni skupščini je bivši kmetijec, sedanji radičevec Pucelj trdil, da vlada dr. Korošec-Davidovič ni dala slovenskemu šolstvu nobenih podpor. Že v skupščini mu je poslanec Žebot takoj točno odgovoril: Vi lažete! na kar se je Pucelj v svoji slabi vesti hudo razburil in začel g. Žebota grdo napadati. Toda poslanec Žebot je vedel, kaj je Puclju odgovoril. Istina je namreč, da je bivši prosvetni minister dr. Korošec podelil 72 šolam v Sloveniji podporo v celoletnem znesku 368.000 dinarjev, torej precej preko enega milijona kron. Podpore so bile določene sledečim šolam: 1. Božakovo 5000 Din, 2. Preloka 5000 Din, 3. Gradac 10.000 Din, 4. Petrova vas 5000 Din, 5. Tribuči 3000 Din, 6. Dra-šiči 5000 Din, 7. Planina 10.000 Din, 8. Rakek 5000 Din, 9. Bevke 5000 Din, 10. Loški potok 10.000 Din, 11. Celje 5000 Din, 12. Črni vrh 25.000 Din, 13. Lučine 5000 Din, 14. Selce 10.000 Din, 15. Trboje 6000 Din, 16. Sv. Jošt pri Kranju 5000 Din, 17. Kotre-dež 5000 Din, 18. Sv. Jošt nad Vrhniko 3000 Din, 19. Dobro polje 10.000 Din, 20. Srednja vas 5000 Din, 21. Koprivnik 5000 Din, 22. Sv. Jurij 5000 Din, 23. Sv. Jurij pri Grosupljem 10.000 Din, 24. Šenčur pri Kranju 5000 Din, 25. Polhov gradeč 3000 Din, 26. Velika Ligojna 2000 Din, 27. Šmihel pri Žužemberku 5000 Din, 28. Sv. Gregor 8000 Din, 29. Horjul 2000 Din, 30. Cerklje pri Kranju 3000 Din, 31. Naklo pri Kranju 2000 Din, 32. Mirna peč 4000 Din, 33. Tunel 5000 Din, 34. Grosuplje 5000 Din, 35. Kopanj 3000 Din, 36. Lepa njiva 5000 Din, 37. i Brezje 2000 Din, 38. žažar 2000 Din, 39. Sv. Križ pri Rog. Slatini 5000 Din, 40. Komenda 5000 Din, 41. Bohinjska Bistrica 5000 Din, 42. Ribnica 10.000 Din 43. Dolenja vas 8000 Din, 44. Turjak 5000 Din, 45. Struge 4000 Din, 46. Papeži 10.000 Din, 47. ! Banja Loka 5000 Din, 48. Gora 2000 Din, i 49. Sodražica 5000 Din; končno še 23 šolam v Prekmtirju v znesku 105.000 Din. Toda šolam v resnici ni bila izplačana podpora. Zakaj ne? Ker je dr. KoroŠčcv naslednik Svetozar Pribičcvič, veliki prijatelj in zaveznik dr. Žerjava, razveljavil vse od- i loke o dovolitvi podpor za slovenske Sol© Tako je dobilo tudi županstvo v št. Junij pri Grosupljem obvestilo od srezkega glavarstva, da je odlok o dodelitvi podpore za tamošnjo šolo v znesku 10.000 Din z odlokom ministra Pribičeviča od 9. julija 1925 O. K. štev. 12.023 razveljavil. Tako torej izgleda ljubezen naših liberalcev do slovenskega ljudstva in njegovega šolstva, tako izgleda tudi resnicoljubje ft hrvatskemu političnemu vozu vpreženega Puclja. Pripominjamo, da je takrat, ko je Pri-bičevič razveljavil te odloke, sedel v vladi tudi g. dr. Žerjav. Od 50 milijonov — dva. Ob priliki razprave o proračunu gradbenega ministrstva je v narodni skupžcmi ugotovil poslanec Sernec, da plačuje Slo-j venija letno 50 milijonov dinarjev za ceste i in javne zgradbe, v letošnjem proračunu pa bo dobila nazaj samo — dva. Ostalih 48 milijonov ostane Bog ve kje. Kako pri nas ceste propadajo, ve vsakdo in je vsaka beseda o tem odveč. Kako so bile pri nas ceste lepe, ko smo imeli nekoliko avtonomijo v deželnih odborih, tudi vsakdo ve. Zakaj vse cestne doklade so ostale v Sloveniji in so se v Slovenip porabile. Vsako leto 50 milijonov dinarje? za ceste namesto dveh — to bi se na cestah in mostovih sijajno poznalo. Tako pa vse strahotno propada kljub temu, da plačujemo po 50 milijonov letno. Zopet en dokaz, kaj je centralizem, li iz Slovenije izmozgava ves denar ter pa zbira v Belgradu, nazaj ga pa ni. In za ta centralizem sta glasovala Žerjav in Pucelj. Ko bi imeli avtonomijo, bi ves ta denar ostal v Sloveniji in bi ga znali tudi I uporabiti. Še več. Cestne doklade bi ia polovico lahko znižali, pa bi nam ostalo ie vedno 25 milijonov namesto dveh. Dr. žerjav in Pucelj pa še vedno upata nastopati v Sloveniji. In »Domovina« še vedno z judovsko usiljivostjo skuša sle-pariti naše ljudi s klerikalizmom. Da, ko je klerikalizem vladal pri nas, so bile lepe ceste, so se zidali vodovodi, zboliše-vale planine, zidale šole itd., plačevali nizki davki — danes pa, ko vlada Žera-vov centralizem, je baš narobe. O g. dr. Žerjav, zastonj je vaše pisanje po domovini«. Dr. Žerjav je bil skoro pet let na vladi, vedno je imel na svoji strani 50 poslancev lastne stranke. Kaj je uspeh? Poglejte svoje žepe, svoje hleve in naše ceste. Pripominjamo še, da je Pucelj glasoval za proračun gradbenega ministra, čeprav dobi Slovenija od svojih 50 milijonov samo dva in da je stranka, v kateri sedi tudi g. Žerjav, predlagala, da se ukine — gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani, edini urad, ki se še potegne za slovenske ceste. 19 Priporočamo H Holinsfto ciftorSfo J si wr Ako še niste,^ I pošljite naročnino | V Rim in Assisi. ki se zanimajo za potovanje pod vodom Orla v Italijo od 30. avg, do 8. sept. t. 1. 3. in 4. sept. sc vrše na Cavnpo del Cel-^•■.mino (med Janiculom in Vatikanom) na 3 clil ili telovadiščih mednarodne tekme katoliških telovadnih zvez, 5. sept. pa velike manifestacije (služba božja v Koloscju in ogromen sprevad po sicdi Rima k Vatikanu itd.). Teh slavnosti sc tideleži veliko število telovadcev iz raznih držav (Francozov jc javljc-nih dosedaj 2500, Cehi nameravajo potovali s posebnim vlakom, najbrže tako tudi Belgijci in Nizozemci, Švicarji itd.). Orli, ki so bili dotlej nastopili na takih prireditvah v Strassbour-;;u in Pariz* ter so v Brno poslali velik vlak z i 200 osebami, nameravajo tudi v Rim poto-> sli s posebnim vlakom, ker sc tako hitreje in ceneje potuje in ker je naši domovini — narodu, državi in organizacij — v veliko korist, če se pokažejo v velikem številu v mednarodnem svetu. Seveda le, če taka množica v.v«jeno, disciplinirano nastopa. Umevno je, da jih jc tucd katol. Slovcnci mnogo, ki sicer niso telovadci, pač pa prijatelji in podporniki Orla, pa bi sc radi telovadcem pridružili na tej poti. Kakor jih jc v Brno vleklo narodno čustvo, tako jih v Italijo žene versko čustvo: želja, videti večni krščanski Rim, pozdraviti poglavarja sv. katol. Cerkve, moliti na grobeh apostolov, občudovati veličastne spomenike katoličanstva (za udeležence teh slavnosti jc podaljšano tudi sveto leto v Rimu!), opraviti pobožnost v Assisi (700 1. sv. Frančiška!) in Padovi (sv. Anton). ■Najlepše zadoščenje za neslane žalitve ^.svobodomiselnega'! časopisja nasproli sv. Frančišku in Ircljerednikom pa bo nudila orlovska mladina, če popelje seboj čimveč bratov iu sester III. reda sv. Frančiška v Rim, Padovo in Assisi počastit velikega svetnika. Z ozirom na vse tc okoliščine in na podlagi posvetovanj s poznavalci Italije, jc določeno, da sc sprejme za to potovanje poleg tekmovalcev in tclovadccv tudi že druge čla-»c, prijatelje in podpornike Orla, dokler bo S1: kaj prostora na vlaku (ki pa seveda nc sme !>U« prenapolnjen, ker vodstvo obsoja kot orezve3tnost mučili potnike bodisi glede prevoza, kakor glede prehrane ali nastanitve!) " sicer poleg moških tudi ženske, ki bodo lo-nastanjene, pa v vsem enakopravne. Da bilo vse kar najbolje pripravljeno, sem obi-^'"1 vse kraje, kjer sc bomo mudili (v dneh febr. do 5. marca) osebno in ukrenil vse ■ JMrcbno; skoro gotovo boni v juliju še enkrat potoval tja in preskrbel za čimboljšo pripravo, bo čas, denar in trud, ki ga bo treba za to t»iovanjc žrtvovati udeležencem, kar najbolje "*®£rajen. Tudi za zadostno število sposobnih "•diieljev (večina bo takih, ki so študirali v se skrbi in pripravlja se posebna ktt-kakršna nam prija. Potovanje bi sc vršilo v okviru sledečega sporeda: (Rakek — Padova — Bologna) 30. avg. (pondcljek) okoli 2 pop, bi se odpeljali iz Ljubljane in izstopili zjutraj zgodaj (31. avg.) v Firenzi; po kratki pobožnosti v cerkvi bi šli ogledovat mesto; kosilo na Fiesola; popoldne naprej do Rima, ki ga doseže vlak pred polnočjo. 1., 2., 3. in 4. avg. ogled Rima (tekmovalci imajo 3. in 4, tekme); 5. sepl. (nedelja) bodo manifestacije in avdijenca pri sv. očetu. 6. sept. zjutraj zgodaj odhod v Assissi, tam služba božja v Porcijunkoli, nato zajutrek, ogled mesta in slovitega samostana sv. Frančiška, potem kosilo in popoldne o-dhod mimo Trazimenskcga jezera, Firenze do Padovc, kjer bi 7. sept. par jutranjih ur porabili za pobožnost pri sv. Antonu in za zajutrek, potem pa hiteli v Benetke. Med ogledovanjem tega čudovitega mesta bi šli h kosilu na Lido, po kosilu morska kopel, zvečer odhod ob solnčnem zatonu proti domu, zgodaj zjutraj 8. sept. (Mali Šmaren) bi dosegli Ljubljano. Ta okvir se nc bo izpreminjal, ako ne prisili do tega vodstvo kaj nepredvidenega ali cvidentna večja lastna korist udeležencev. Plačajo (za skupni potni list in vizum, vožnja sem in tja, nastanitev v Rimu, prehrana v Firenze, Roma, Assisi, Benetkah, vožnje v Rimu, več vstopnin) telovadci (usposobljeni za nastop v Rimu) 1100 Din, drugi 1250 Din. Kdor je zdrav in skromen ter nc bo kupoval odpustkov ali pošiljat razglednic, bo izhajal z majhno rezervo lir (kakih 80), kdor jc bolj razvajen in navajen trošili za dopise, poboljške itd., bo seveda rabil več. Z železnico bo treba kmalu začeti dogovore, glede prehrane in nastanitve bo treba kmalu glede števila skleniti obvezne pogodbe. Zato mora J. O. Z. vedeti število sigurnih udeležencev. Šlevilo mest na vlaku je omejeno. Če bodo zasedena, bomo morali prepozno priglašene odkloniti. Dosti je takih, ki so lansko leto zmečkali romanje, pa jim je bilo potem žal — naj se letos preje odločijo. V Brno nas je šlo 1200, v Italijo nas ne bo moglo iti toliko, ker bi si bili pri ogledovanju na poti in bi nam nedostajalo vodnikov. Tako vestno in podrobno pripravljenega potovanja v Italijo po tako zmerni ceni ne bo tako kmalu zopet. Zato naj se še ta mesec odloči, kdor želi iti z nami in naj sc s i. obrokom (200 Din) prijavi pri svojem orlovskem odseku ali župnem uradu. Natančna in podrobna navodila o potovanju bodo pravočasno objavljena. Jernej Hafner. Rok za priglašanje sc je podaljšal do 15. aprila. S prijavo je treba tudi vplačati prvi obrok 200 Din. Kdaj sc mora plačati ostala vsota, se bo še objavilo, Tisti, ki sc bodo oglasili po 15. aprilu, bodo morali plačati nekoliko več. Če bi kdo pozneje vsled nepredvidenih zadržkov nc mogel iti, se mu denar z odbitkom režijskih stroškov vrne. Kdor se hoče priglasiti, naj na dopisnici natančno javi svoje ime in naslov, na kar se mu pošljejo položnice, po katerih bo plačeval. Prosimo pa tudi preč. župne urade in orlovske odseke, da prijave sprejemajo, ki naj nam jih do 15. aprila pošljejo, na kar jim pošljemo denarne polož- nico. Naslov: Jugoslovanska orlovska zveza, Ljubljana, Ljudski dom. Jugosl. orlovska zveza. d Potovanje v Ameriko na evliarističul kongres. Priglasi se sprejemajo samo do 20. t. m. na naslov: Odbor za eikaški evha-ristični kongres, LjubRina, Mestni trg 8-1. Cene bedo zelo ugodne. Vsakdo pa bo moral podpisali izjavo, da se bo v določenem času tudi vrnil iz Amerike. Da bi mogel tam ostati, je popolnoma izključeno. d ^Domoljubovo« nagradi*. V zadnji številki smo povedali, katere številke so bile izžrebane za blago za obleko in katere za zabojček z milom. Po p r v e n a g r a d e (blajo za obleko) naj se potrudi kolikor mogoče vsak sam v našo upravo v Ljubljani in prinese seboj številko, ki jo je prejel v pismu. Po pošti bomo pošiljali ts nagrade ie na izrecno željo in seveda na stroške prejemnika. — Zaboj-Ček z milom bo pa prejel vsak na svoj dom in ni treba posebej pisati ponj in pošiljati izžrebanih številk. Le za slučaj, da bi kdo do Velike noči ne prejel pošiljat-ve z milom, naj se osebno ali pa pismeno oglasi v našem upravništvu. d Minister za zdravje v Sloveniji. Vsled govora, ki ga je imel poslanec Strcin v narodni skupščini in v katerem je natančno opisal neznosne razmere v slovenskili bolnicah, je minister za narodno zdravje odpotoval v Slovenijo, da se na licu mesta pouči o vseh razmerah. d Za god Jožetom in Mickam, ki jih poznaš, kupi srečko Orlovskega Stadiona. d Občni zbor »Županske zveze. . V ponedeljek, dne 22. marca 1926 bo v Ljubljani v Rokodelskem domu, Komenskega ulica I. nadstropje (dvorana) občni zbor Županske zveze. Opozarjamo, da bo dop. istega dne tudi v dvorani Rokodelskega doma ob-devetih dopoldne poučni tečaj za občinske zastopnike ljubljanskega političnega okraja, ki naj se udeleže predavanj v največjem številu, kakor tudi vsi oni člani Županske zveze iz drugih okrajev, ki pridejo ta dan na občni zbor. — Opozarjamo dalje, da se prične občni zbor po končanih predavanjih ob 14 (ob dveh popoldne). Udeležiti se ga morejo le člani. Kdor torej še ni plačal članarine 5 Din za leto 1926, naj jo nemudoma plača. To stori vsak član v lahko tudi še na dan občnega zbora pred pričetkom. d C'c jc Marija Ogrin iz Mengša z eno samo srečko zadela Fordov avto, zakaj jaz ne bi motornega kolesa ali šivalnega stroja ali celotne spalne oprave ali kuhinjske oprave zadel s petimi srečkami Orlovskega stadiona, ki sem jih kupil. d Visoko odlikovanje. Predsednik čeli oslovaške republike T. Masarylc je povodom 75 letnice svojega rojstva odlikoval poslanca Srn odeja z redom Belega leva. d Gospodinjska šola šolskih sester v Šmilielu priredi' letos tudi v poletni dobi petmesečni gospodinjski tečaj in sicer v času od 7. aprila do 31. avgusta. Pogoj za sprejem z uspehom dovršena ljudska šola i nstaroit od 16 do 24 let. Ostali pogoji se izvedo pri vodstvu šole v Štnihelu pri Novem mestu. d Brzojavka. Orlovska poikveza, Ljubljana. Ali si je mogoče ogledati velike do- bitke lot.rijo Orlovskega stadiona. Petrič, Orchovica. — Odgovor: Popolna spalna oprava v vrednosti 100.000 K, motorno kolo v vrednosti 80.000 K, šivalni stroj in nekateri drugi večji dobitki bodo kmalu razstav-Ij ni v Ljubljani. Dan še objavimo. <1 Domovina vero do praga, mi »Domovino« čez prag. Iz ribniške doline se piše: Tudi pri nas radi beremo in ker smo radovedni, kako kaj piše Domovina, zalo smo tudi po njej posegli, ker jo tako zelo vsi-ljujejo po svetu; seveda pri nas ne, ker vedo, da Ribničanje dobro vemo, kako je hinavska. In ker smo ravno v ribniški dolini veren narod, poznamo zgodovino in življenje sv. Frančiška Asiškega. Zato pa i Domovini« povemo, sv. Frančišek Asiški tudi v svoji mladosti ni bil krokar, pretepač, ljubitelj in zalezovalec žensk, razkošnih pojedin in krasnih oblek. Sramota je tol «Domovina«, piši to, kar je res, ne blati tega, kar je svetega. Vedite, da ako znamo brati, znamo tudi soditi. Vedite, da ravno s takim tiskom se delate sami ostudne in brezverce. Gospodje, mi predobro vemo in poznamo red sv. Frančiška, ker imamo v naši bližini redovnike sv. Frančiška. Vedite, da pošteni katoličani gremo od hiše do hiše in bomo delali za vero in cerkev. Ne strašimo se vas. Vi vero do praga, mi »Domovino« čez prag. J d Božji mlini. Prebivalstvo srednje Sotelske doline stoji še sedaj pod vtisom božje kazni, ki je te dni zadela nekega mladega moža iz fare Sv. Ana na hrvatski sirani Sotelske doline. Nekako pred tremi leti se je vršil v omenjeni fari misijon. Delo gospodov misijonarjev je imelo popolen uspeh, vsi farani so se udeležili pridno cerkvenih opravil ter pristopili končno k spovedi in obhajilu, razen enega mladega fanta, ki je znan po celi fari kot surov človek, brez vere ter je pri vsaki priliki kar sipal najustudnejše kletvice, tako, da so se ga vsi ogibali. Ko so drugi farani hoteli v cerkev, poslušat misijonarje, se je on norčeval iz njihove vneme ter popival ta čas po krčmah. Enemu misijonarju se je fant zasmilil, sklenil je osebno iti k njemu ter ga po možnosti spraviti na pravo pot. Misijonarjev napor je bil brez uspeha. Letos se je zopet v omenjeni fari vršil misijon. Prišli so zopet stari misijonarji, katere je ljudstvo poznalo še od zadnjega misijona in jih je sprejelo z ljubeznijo in spoštovanjem. Cerkev je bila zopet nabito polna vernih poslušalcev. Izpreobrnili so se stari, najbolj zakrknjeni grešniki, razven navedenega fanta, ki je postal sedaj naravnost hudoben. Prihajal je k cerkvi ter nagovarjal ljudi, naj gredo raje ž njim v krčmo popivat, nego v cerkev. Onim, ki so šli ž njim, je dajal za vino ter preklinjal misijonarje, cerkev in Boga. Pa kazen za njegovo početje ni izostala, Ko so misijonarji odhajali, je sklenil njihov odhod primerno pozdraviti, V svojem vinogradu je ravno rigolal ter streljal kamenje. V času, ko so misijonarji odhajali, je na-vrtal več strelov, da jih izstreli takrat, ko se bodo peljali pod vinogradom. Prižgal je vžigalnr> vrvice in vsi naboji razven enega so ek' kodirali. Pristopil je k naboju, ki se ni \ l.v trenotku pa, ko se je nagnil nad kamen, je nastala eksplozija, kojc učinek je bil strašen. Odtrgalo mu je glavo od telesa ter jo vrg'o skupaj s kamenjem v velikanskem loku po zraku čez tri vinograde v dolino, kjer so jo komaj našli v grmovju. d Slabe knjige. V Madridu sta dva španska pisatelja I, Caballero in Alfred Rebana bila obsojena v zapor in za 11 let oropana vseh državljanskih pravic, ker sta izdala knjige z nemoralno vsebino. d Dobra knjiga. Večkratni morilec Čič, ki je bil pri letošnji poroti v Mariboru obsojen na vešala, je izjavil: Sedaj po smrtni obsodbi sem dobil v roke knjigo: »Pamet in vera«. Ta knjiga me je prepričala, da je Bog in večno življenje. Sklenil sem, da se pripravim na večnost in si olajšam vest! — Dajte pravočasno dobro knjigo ljudem in bo manj smrtnih obsodb. d Mariborska »Naša Straža« bo prenehala izhajati in jo bo nadomestoval »Slovenec«, ki bo imel tudi v Mariboru svoje uredništvo. d »Slovenski gospodar«, ki obhaja letos 60letnico svojega obstoja, bo dobil me-ečno prilogo s podobami. Podobe bodo iste, kot jih prinašajo »Domoljubove« podobe. d Na praznik sv. Jožefa ne pozabi obiskati mladinsko akademijo, ki bo ob pol štirih popoldne v Ljubljani v Ljudskem domu. d SOletnico bo v kratkem praznoval > g. Pašič. d Čudna vera v Srbiji. V mestu Čačak v Srbiji živi neki dr. Biserič. Nedavno je ustanovil v svojem rojstnem mestu vero, katere glavni nauk je, da je Jezus Kristus srbskega pokoljenja ter da ni rojen v Betlchemu, ampak v občini Ovčarska Banja pri Čačaku, Do tega, po njegovih besedah »za celi svet najvažnejšega odkritja«, je prišel po dolgotrajnem študiju sv. pisma. Doktor je našel kmalu velik krog poslušalcev in vernikom, katerim je ugajalo, da imajo sedaj Srbi svojega posebnega Kristusa in morda bi se širila še bolj, da ni nastopila policija ter prepovedala Biseričeve pridige. To ga je tako užalilo, da je odpotoval sam v Belgrad, Ter skušal pri prosvetnem mirViru Radiču protestirati. Radič pa nima smisla za srbske apostole ter ga sploh ni sprejel. Razočaran se je vrnil dr. Biserič v Čačak. d Pomagalo je. Baje je bila še pred nedavnim Vojvodina na prvem mestu glede kletvin. Mnogi so se zelo trudili, da bi zlo odDravili. A ni šlo. Zdravilo so našli ruski begunci, ki so nastavljeni po raznih državnih in privatnih pisarnah. Po vseh sobah in hodnikih so nalepili velike lepake z napisom: Ne psuj Bogat Ne ruži svetinje! Ne govori gadnol Pravijo, da je to prav zelo pomagalo. d Kako pismeno naročiš srečke Orlovskega stadiona? Kupi dopisnico, napiš nanjo naslov: Orlovska podzveza, Ljudski dom, Ljubljana. Na nasprotni strani pa: Prosim, pošljite mi položnico za srečke Orlovskega stadiona. Nato napišeš svoj natančen naslov. Ko prejmeš položnico, pošlješ potom nje denar, na kar prejmeš odgovarjajoče število srečk. — Nekateri pošljejo denar tudi kar v pismu. Za pat srečk tudi lahko v enodinarskih znamkah d Proti umazanosti. V Nemčiji se je sklenila postava, da je prepovedano ti^ skati in razširjati nenravne, umazane po-vesti. Proti taki postavi so glasovali ko. munisli in socialisti. Pri nas bi glasovali proti tudi »Jutrovci«, ker bi po takem za. konu umazano in podlo »Jutro« moralo takoj prenehati. d Pravoslavno cerkev nameravajo ji, dati v Mariboru. d Novo poštno uniformo dobijo vsi poštni uslužbenci v naši državi. d »Domovina« laže vsevprek. Iz Hant. borna ob Renu na Nemškem se nam piše: Neki Slovenec, strasten pristaš Zerjavo« »Domovine« in desna roka g. Bolka, ki je zelo vnet cenlralist in ne baš prijatelj katoliškega društva za Slovence v Nemčiji, veže kaj neumno in lažnivo otrobe v »Domovini« št. 9. Zaletava se v prvi vrsti v č. g, Kalana, da počenja tukaj nesmisel-nosti in nepremišljenosti. Kolikor jc v;em poštenim Slovencem znano, do zdaj g. /a-lan še ni nikake nepremišljenosti uganjal, pač pa se je trudil, da bi se Zveza s;o», kat. društev sprijazniia z Bolkovo stranko vkljub možem, ki so v Zvezi in ki so bili zoper to. Seveda ti možje g. Bolka bolj poznajo, kakega nazora je, kakor pa č. g. Kalan, ker še ni veliko občeval z njim, Sicer se je pa pred nedavnim časom po* kazal g. Bolka proti g. Kalanu in kat. možem v popolnoma jasni luči. Dopisnik laže, da č. g. Kalan spravlja Slovence v Deu-tseher Volksbund. Resnici na ljubo bodi povedano, da ni č. g. Kalan v nikaki zvezi s tem Volksbundom in je toraj nava Ina laž. Ta nemška Ljudska zveza (Volksbund) je prišla popolnoma od druge strani in je brez vsake posebne agitacije. Ker te naša vlada v Belgradu nič ne briga za b!a-gor svojih državljanov, ni čuda toraj, ako trumoma pristopajo k tej zvezi, ker se za gotovo nadejajo od tukajšnje države boljše podpore. Kakor skrbi vlada v Belgradu za svoje državljane v tujini, posebno v Nemčiji, to še mačehovsko ni. Ljudje so priseljeni iskati si drugje zavetja in ga bodo tudi dobili, žal, da prej kot pri svoji vladi. Dopisnik se zaletava tudi v tukajšnjega vrlega moža Jožefa Škufca in ga imenuje nekdanjega agenta. G. doiisnili, ste Vi tudi prišli po posredovanju g. Škufca v Nemčijo? Saj Vam ni obetal pečeni piškl Bodi povedano tukaj, da je Štufca vnet katoličan in neustrašeno nastopa proti brezvercem, čislan od vseh pametno mislečih ljudi. Ako je bil nekdaj agent, to ni nobena sramota in rečem, da bi mu marsikateri Slovenec moral biti hvaleže«, da mu je pomagal k zboljšanju njegovega položaja. Tudi jaz sem mu hvaležen. Ako pa so zdaj tako slabe delavske razmere t tikaj, pa Škufca ni kriv in je toraj to nasilje proti njemu popolnoma krivično. Ako bi on imel moč, da bi lahko razmere zboljial, bi to gotovo že bil davno storil. Kako so bili lepi in mirni časi, dokler ni priloma-stil ta Žerjavov prijatelj Bolka sem. Sl«-venci, ki se še zavedate, da ste dobri Slovenci, pokažite vsem Žerjavovcem vrata in vrzite vun tiste, ki Vam prinašajo Bolkovo modrost: »Domovino« in »Jutr*«< d Plesi so ▼ postu prepovedani Na Tirolskem je izdal deželni glavar vsem okrajnim glavarjem strog ukaz, da ne smejo sedaj v postnem času dovoljevati prireditev s plesi. d Silen vikar je obiskal v noči na 6. narec Begunje na Gorenjskem. V zraku je šumelo in se vrtelo, kakor da čarovnico plešejo. Nato pa se je piš spustil na zemljo, zaganjal se je s tako silo v hiše in drevesa, da je mnogo opeke pometal dol, nekaj ko-z.oicev pa prevrnil. V Poljcanah so doživeli v poštnem poslopju, ki je last g. Šturma, hud slrah, ko se je debelo drevo zvrnilo na hišo ob 9. zvečer. Pod goro je vihar polomil veliko smrek, mnof;o škode je napravil zlasti Ooričniku na Mlaki, čeprav stanuje globoko v grapi. d Vihar prevrnil vlak. Sinj v Dalmaciji je znan po svojih orkanih, ki niso nevarni samo ladjam na morju, marveč tudi vlakom na ozkotirni progi. Na postaji Vranjic-Solin je postavljen aj arat za merjenje hitrosti vetra; kakor hitro prekorači vihar 80 km na uro, mora postaja obvestiti o tem vse (ircae postaje, na kar vlaki obstoje na populi in ne vozijo dalje. Dne G. t. m. je bil \ ihar tako silen, da je mahoma potrgal vse b.zojavne in telefonske žice; postaja Vranjic-Šolin jo bila brez zvez. Jutranji vlak jo ob določeni uri odšel iz Sinja. Na prozi med Klisom in Vranji-Solinom ga je 7grn'/il orkan in vrgel v slran; samo lokomotiva je ostala na tiru. Na srečo je bilo v vozovih malo potnikov in tudi od teh ni bil nihče težje poškodovan. Vozovi so se bili namreč prevrnili, a ne razbili. Poslali so v Split po pomoč, toda zaradi viharja pomožni vin k ves dan ni mogel odili. Potniki pa pomožnega vlaka niti čakali ni.so, marveč so po prvi zdraviliški pomoči pes odšli dalje, veseli, da so tako poceni odnesli kožo. d Toča je padala v soboto 6. t. m. v Št. Petru na Krasit. Padlo jo jc veliko, a jo je potem zakril sneg. d Požar. Dne 2. marca ob pol 6. uri zjutraj je nenadoma izbruhnil požar v savskem mlinu pod vasjo Okroglo pri Naklem. Ogenj je podtaknila zločinska roka. Ker je bilo poslopje leseno, streha pa slamnata, je bilo naenkrat vse poslopje v ognju. Celo ljudje so se komaj rešili. Tudi živino in hišno opravo so rešili iz gorečega poslopja le z največjo težavo in požrtvovalnostjo nakelski gasilci pod vodstvom g. načelnika Jerneja Legata. Čast jim I Hvala gro tudi okroglanskim in besniškim sosedom za vztrajno pomoč gasilcem, da se je s skupno močjo posrečilo rešiti vsaj premičnino težko prizadeti družini. d Pedel 18 metrov globoko in obležal mrtev. V Hudi jami pri Laškem se je zgodila 8. marca ta-le nesreča: Rudar Dominik Vezovišek je nekaj popravljal pri sta-jarku, ki je globok 18 metrov. Rudar je že bil bolj star, ni bil privezan, spodrsni-'o mu je, padel je v jarek in obležal pri Pfiči mrtev. Zapušča ženo in otroka. d Zakurjeni gašpsr povzročil ogenj. v Rečici pri Laškem je nastal požar pri Posestniku Ivanu Vode. Vzrok ognja je bil preveč zakurjeni gašper, iz katerega niso "e dobro izpeljane cevi v dimnik. Zgo- . . d F. MERŠOL NASL., zaloga ženskih ročnih uu' ie sedaj; Wo!fova ulica St. 5. - Glej inscratl relo je poslopje z vsemi pridelki vred. Gasiti skoro ni bilo mogoče radi močnega vetra. d Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečil pretekli teden nakupovalsc kož Pave! Štaudohar, doma iz Pregrda. Od doma je odšel pred dvema tednoma z namenom, da nakupi kože divjačin v kostelski dolini. Bil je na Zdihovem in je hotel iti na Ž3go ob Kolpi. Ker pa ni znal sam poti, sta mu pokazala dva fanta, Spremila sta ga do visokih skalnatih sten nad Podmenami, nakar sta odšla domov. Pavel Štaudohar pa je krenil sam po neznani poti in zašel na najvišjo skalnato steno med Zcli-hovim in Žago. V temni noči ni videl naprej in je padci čez skalovje, ki je tam čez 100 m visoko. Razbil si je glavo in obležal mrtev s polomljenimi udi. Šele čez dva dni so ga našli orožniki iz Mozlja. d Požar je izbruhnil ?8. februarja nad hlevom Jožefa Samse v Podklancu št. 9 pri Sodražici. Zgorelo mu je vse gospodarsko poslopje s krmo in orodjem. Le z veliko požrtvovalnostjo se je posrečilo rešiti sosednja poslopja. Posestnik ima ogromno škodo na premičninah, katere ni imel zavarovane. Tudi poslopje, ki je zgorelo, je bilo vredno še enkrat več, nego znaša zavarovalnina. Požar jc izbruhnil vslcd neprevidnega ravnanja z lučjo. d Slamoreziiica je odrezala roko Leo-1 poldu Prašnikarju v Podlipcah. Malo pre-| globoko jc z roko segel v stroj, ki ga je : takoj prijel ter mu jo v zapestju odsekal, d Drzen vlom v Ptuju. Veliko razburjenje je povzročil v Ptuju dne 8. t. m. nenavadno drzen vlom, katerega so izvršili po vseh pravilih mednarodnih strokovnih vlomilcev neznani storilci v blagajno okr. sodišča. Vlom se jim je deloma ponesrečil, ker so navrtali le blagajno sodišča, v kateri so našli samo 20.000 Din, dočim je bil sigurno njihov namen, vlomiti tudi v blagajno davčnega urada, ki se nahaja v prvem nadstropju istega poslopja, ter je vsebovala okrog 100.000 Din v denarju ter velikanske vsote v vrednostnih papirjih. Pregnali so vlomilce še pravočasno policijski stražniki, ki so opazili, da so glavna vrata okrajnega sodišča samo priprta. Lopovi so pobegnili skozi okno ter pustili v sobi najmodernejše vlomilsko orodje, spravljeno v elegantni usnjati kaseti. Policija je začela takoj z energično preiskavo. d Alkohol. Zabodel jc 10. t. m. na Vi-čanskem vrhu pri Vel. Nedelji s kuhinjskim nožem Franc Majcen nekega moža, ki je bil takoj mrtev. Ker se je bal, da bi ga domačini linčali, se je javil še isti večer pri jetničarju okr. sodišča v Ormožu ter ga prosil, da ga zapre. d Nenadno priznanje dveh na smrt obsojenih zločincev, V zaporih mariborskega okrožnega sodišča se nahajata dva na smrt obsojena morilca: Žlahtič in Čič. Njuna smrtna obsodba je že potrjena in te dni bi morala biti obešena. Smrtna kazen pa je preložena radi nenadne izpovedi zločinca Čiča. Oba, Žlahtič in čič, sta bila obsojena na smrt radi roparskega umora v Studencih pri Mariboru, kjer sta umorila čevljarja Mikla, njegovo ženo in majhnega otroka. Že takrat se je govorilo, da ta zlo- čin ni bil prvi, da mora imeti zlasti Žlahtič na vesti še več zločinov, katerih pa ni hotel priznati. Čič je za zločine Žlahtiča vedel, ni jih pa hotel izdati, misleč, da bo-deta oba pomiloSčena. Sedaj je obupal nad pomilostitvijo ter priznal še nadaljnja grozodejstva. Žlahtič je storilec mnogih dosedaj nepojasnjenih zločinov. On je izvršil umor trgovca Rosenfelda v Podvin-cih pri Ptuju, radi katerega je bil obsojen na smrt neki Karol Polak iz Kapele, ki je bil pozneje sicer pomiloščen, toda sedel je sedaj že štiri leta po nedolžnem v ječi. Proti obema morilcema se bo vršila še nova razprava, ki bo spravila na dan še marsikatera grozodejstva. d Tisti, ki ste naročnino za »Domovino že plačali, nimate za to nič večje pravice, da jo citate. Boljše je izgubiti samo nekaj dinarjev, kot pa še vero in poštenje. Cerkvena oblast je odločila, kar že itak veleva naravna zapoved, da se »Domovina« kot protiverski list v krščanski družini ne sme brati. Zato sporočite na upravo »Domovine«, da lista ni treba več pošiljati. d Tepeni porotniki. Na Dunaju se je pred dnevi končala porotna obravnava proti tekemu fijakerju radi uboja svojega tovariša. Dasi je vse govorilo za njegovo krivdo, je možakar tajil in zavračal vsako krivdo. Seveda mu tega nihče ni mogel verjeti, ker je mož že presedel radi napadov in tatvin nekaj let v ječi. Obsodili so ga na tri leta ječe. Obsojenec je po razglasitvi obsodbe skočil nad porotnike ter jih začel obdelavati in jim groziti. Na pomoč mu je priskočila še njegova sestra in nevesta, ki je imela pri sebi par dni starega otroka. Pazniki so imeli dovolj opravka, da so napravili red. Pri tej priliki bi tudi obsojenčeva nevesta kmalu umorila majhnega otročiča, katerega je v svoji besnosti davila in ga končno vrgla na klop, poudarjajoč, da so detomorilke itak vse oproščene. d Roparski napad. Posestnico Ano Saje iz Malega vrha je na poti iz Novega mesta proti domu v gozdu Kačja rida napadel neznan moški ter ji vzel nekaj blaga in perila, ki si ga je nakupila v Novem mestu v vrednosti 600 Din, 337 let ječe. V Belgradu je te dni končal proces proti 17 razbojnikom iz Vra-čara. Vsi skupaj so obsojeni na 337 let ječe in 54 let policijskega nadzorstva. Največ let je dobil Borivoj Palačič, ki je obsojen na 54 let, dočim znaša najnižja kazen pet let ječe in 2 leti policijskega nadzorstva. Tako visoke kazni se naložijo v naši državi samo v Srbiji, kjer obsodijo zločinca za vsak zločin posebej na nekaj let ječe in potem se skupna kazen sešteje. d Kovače opozarjamo na današnji oglas tvrdke D. Čebin, ki je zelo znižala cene koksu in izpopolnila svojo zalogo. Čitajtel »Tnmlmraš*. mesečna revija za tamburnško glasbo I. zv., urejuje A. Grobming, izdaja in zalaga M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1. Cena posameznemu zvezku 12 Din, letna naročnina 120 Din. Revija je pri razmeroma nizki ceni prav lično opremljena in vsebuje: parlituro J. Vedralove Slovanske koračnice, ki jo je priredil za tamb. zbore M. Bajuk in glasbeno književno prilogo. Ker je namon revije pospeševati in Širiti dobro lauib. glasbo, jo vsem tamburaSkim zborom toplo priporočamo Wt.UBa8.U-f, - 1 i 5K1 i p Shodi Hrvatske ljudske stranke. Poslanec Brodar in hrvatski kmet Ilija Pe-tričtvič sta imela preteklo nedeljo dva zelo lepa in dobro obiskana shoda in sicer v selu Berasl, kjer jc bilo navzočih do 250 kmetov in v Lorasu do 100. Hrvatski kmetje splošno obsojajo sedanjo izdajalsko politiko Radičevo in javno izjavljajo, da je še naibolj poštena stranka na Hrvatskem Hrv. ljudska stranka. Edino ta je ostala pri svoji besedi. Kmetje pristopajo v H. P. S. Poslanec Brodar si je ob tej prilik ogledal več domov hrvatskih kmetov ter se dalje časa z njimi razgovarjal o gospodarskih in političnih razmerah na Hrvatskem. p V narodni sktipščjui obdelujejo proračun, ki ponavlja vse stare krivice proti Sloveniji. Naši poslanci sproti naštevajo in poudarjajo te krivice, g. Pucelj p« dela neslane medklice in vztrajno glasuje za proračun in s tem za vse krivice, ki jih proračun zopet nalaga Slovencem. p Proračun za kmetijstvo znaša nekaj nad 200 mi ijonov. Samo armada stane več, kot desetkrat več in samo za orožništvo je določena večja vsota kot za kmetijstvo. To S3 godi v času, ko sedi v vladni stranki ^kireli ski' poslanec Pucelj ter vodi vlado Jseljački- minister St. Radio. p Proti upokojencem. Državni upokojenci so veliki siromaki, ki imajo toliko pokojnine, tla ne morejo ne živeti no umreti. Ko sc ie pri finančnem euboni šlo za k-, da se kronska pokojnina izpremeni v dinarsko, s čimer bi dobili upokojenci štirikrat več, je Pucelj glasoval proti upokojencem, glasoval pa je za državne pod-tajiik«', ki so čisto navadna strankarska korita. Naši poslanci so glasovali za upokojence ter proti avtomobilom in državnim tajnikom. p Spajanje. Kako »e je Pucelj hvalil, da je Radičeva vlada začela sšparati«, koso v proračunih posameznih ministrov črtali to, kar je neobhodno potrebno, ne pa lakih Mvai j. ki bi brez škode lahko odpadle. Sedaj pa so ministri predložili še dodatke k proračunu, ki znušajo blizu ene milijarde dinarjev, terej več,.kol so preje prišparuli. Bog ve, čo bo Pucelj sedaj še tako na široko govoril. p Poltretjo milijardo dinarjev bomo v enem letu morali plačati samo za vojaštvo in vojnj minister še vedno zahteva nove dodatke. Naši jjoslanci so ob priliki razprave o vojnem proračunu povedali vse pomanjkljivosti v vojaški upravi — prav nobene niso zamolčali. Če toliko plačujemo in največ Slovenija, potem tudi zahtevamo, da jc v vojni upravi red. O stvari poročamo obširneje na drugem mestu, p Dr. Žerjav, ki po Sloveniji preganja Jdlerikalncga zmaja ter uči škofa katekizma, nima časa, da bi dosti hodil v Bel-grad v narodno skupščino, kjer se naši poslanci bi jejo za pravico slovenskega ljudstva. Dr. Žerjav dobro ve, tla bodo v tem oziru na?? poslanci neprimerno boljše opravili kol on. Zborovanje Društva narodov. V ženevi so se zopet zbrali zastopniki Društva narodov k izrednemu zasedanju. Redno zasedanje so vrši samo jeseni. Ob navzočnosti 39 držav je v ponedeljek 8. marca zastopnik Japonske Tochl otvoril prvo sejo. Glavni predmet tega zasedanja jo vstop Nemčije v Društvo narodov. Vstop Nemčije bi ne razburjal posameznih držav. Toda Nemčija zahteva tudi stalno članstvo v svelu Društva, katero ji po pravilih gre, ker imajo vse velesile stalno zastopstvo v svetu, Nemčiji pa se tudi mora priznati, da je vc'.csi'a. Ta zahteva Nemčije, ki jo zlasti Angleži vneto podpirajo, pa je pri nekaterih drugih državah vzbudila razburjenje in bojazen. Oglasili so se Poljaki in za njimi Brazilijunci, ki tudi zahtevajo mesto v svetu. Te podpirajo Francozi. TA HP Din 6975, 2% HP Dio 12.250. Izdelki itaro znane svetovne znamke. — Dobava pion.pt na od glav. zaloge: O. ŽUŽEK. Lfublfana, Tavčarjeva »lica It. 11. »■■11—miiiilihjmm, NAZNANILA j FcsrKjfrVS y- m TOrr ^ ttl^ct^'; : ■ ti VI .j. - ft^rr-v.-^ ^ n Visiijcgorski Orli iu Orlice priredimo pra/nik dne 19 muren ob i) pop. v Društven?«, domu pri >Kavi- orlovsko akademijo ?. znnimiri..-. sporedom. Vsi prijazno vabljeni. n »Dekle z biseri« ha ljudskem odru v t.j,,;.-Ijani. Na Številu« vprašanja iz občinstva, ali se bo lotos predstavljal Pasijon' na Ljudskem «iiru, him-i je vodstvo oMne n Piisijou na Ljudskem udru t Radovljici bil v nedeljo 7. marca igran v splošno zadovoljni*! občinstva. Napake, ki #o se opazile jui prvi pristavi, so bile popolnoma odpravljene. Poleg ri<>-brepa, res ugloidjenega igranju, pa ponar-ori siikf še lep« scoiieriju velikega odra, na katerem igralci lahko svobod no razmaknejo. Nada!' e >.;,■-del je bi praznike se igra ponavlja ob pol šlinli £>;.-]>old e in se konča ob tri četrt na sedem. Oltoli&ur iimti zvezo j. vltvkj najugoilnej&o. Vstopnice «<• dobo ; Kmetijski zadrugi v Hadovljici. V slučaju razprodanih vstopnic bomo nove naročnike vsloii-nie obve.itJIi pismeno in potom časopisja. n V Ketečah pri Škofji Loki smo si kiji; . strašitvam upali spraviti na oiler veličastni >Qun vadiš , dramo s petjem v (J slikah. GoJi se v Kinu za fatrt preganjanja kristjanov nod krutim tesarjem Neionom. Nastopa V) oseb. Novo obleke, kulise; i/.vežban mani;er. Ated odmori svira tam-burnški zbor. Igro uprizorimo na praznik 25. marca ob treh pufs/ldne in ker bo prvič gotovo veli«, naval, ponovimo na cvetno nedeljo. Vabljeni I n Katoliški) izobraževalno društvo v Doln pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 21. t. m. igr" j Malo Pevko« s petjem v 5 dejanjih. Meti odinorori so na programu tudi razne pevske točke. n Društvo »Kamnik« v Kamniku uprizori v nedeljo, dne 21. t. m. t. j. na tiho nedeljo ob 4. ur; v jKanmifckem domu« >G>ani&irje<, veliki narodni igrokaz s petjem. Vstopnice nc dobe v predprodaji v trgovini J. Grašek v Kamniku. n Kamniško pevsko nkrosje priredi na pm/.-nik dne 15. marcu t. 1. v dvorani društva >Kamnik-v Kamniku ob pol 4. uri popoldne koncert pevskili zborov kamniškega okrožja. Nastopilo bo samostojno več pevskih zborov. moških in mešanih, dvu ali Sc celo trije tamburaški »bori in celoten zbor. ki bo štel do 150 pevcev in pevk. Prireditev i' prične ob pol 3. pop. h petimi liUuiSjami v farni cerkvi; koncert sam bo trajal največ poldrugo uiv, lako da bo ob 5. že vsak lahko S»d domov. Vstopnina »naša za sedeže 10 Dio, za stojišča 5 Din. n Semenj v Dolskem. Kedni letni živineki <*' menj se bo vršil v pondcljek po tihi nedelji. Vabijo se kupci in prodajalci. u Semenj v Zagonu. Letni in živinski »entf«> se bo vršil meslo 25. m me a (praznik) priliodaji dan, v petek 2ti. marca. n Gasilno društvo v HniarUiem pri Litiji pri-tedi 2. maja javno tombolo z velikimi dobitki. P/'-biček je namenjen za nabavo nove moto me brv-galne. n Prostovoljno gasilno društvo sinkov tura priredi dne 21. marca 192« ob 9. uri v gradu igrn: iHanicc pot v nebesa* ali pijancev« rejenka! -Vstopnina navadna. Čisti dobiček je namenjen nabavo gasilnega orodja. n V nedeljo 21. marca se vrši pregled vseli vrst psov v I! i J) niči ua Dolenjskem in sicer m dvorišču gostilne :>Pri Cenelti' — Podboj; začete*. ob 10 dopoldne. n Izgubila se je večja vsota denarja od Dolenjske mitnice čez Prule do Opekarske ceste Kdor je denar našel se prav lepo prosi, na| Sa prinese na Krnkovsbi nnsip M. 4 v Ljubljani. PO DOMOVINI v/j litijskega okraja. (Upravitelj Pnschmaii.) Na vcJeposestvu SJutna, katr.ro meri priblitno in., | johov, ponajveč gozdov (dočitn večina naših malHi iiiiieiov niti tolika gozda nima, da bi imoli ^ iltiiu drva) in ki je last bivšega kneza VVindiBeh-triilzu- je uslužbeu kot upiavitolj neki Puschinan, junemer, doma iz Ceilkc, po rodu Neme«. Takoj n0 vojni, ko bi moral vzeti popotno palico v roko in oitili v svoje nemške kraje, odkoder je prišel v slovensko deželo krnh služit, je bil »clo ponižen, V uokI"avl10 najboljših, ka:ero mora kmetic posekati sam na licn mesta, raCuna v naj-»ildnljcuriših krajih preko 200 Din, torej očitno pretirane cene, Seveda, naSi kmetje, ki nimajo Miijc drv, s« takorekoi navezani ua najdražja drva v okraju. To označimo kot grdo navijanje cen in iik«rišč«vanje naših najrevnejših kmetov v prid koplsso-veleposestnikti. Nekega posestnika, bi je nevede *fl hren škode en voz kamenja * »elepo-nc; "a bi ,lrvj ,!„„ ]IOHetil predstavo Ljutomer, »I»ti ljutomerska okolica in tretji dan gost« "'"fiilt župnij. Da gledalci iz dragih krajev ne «' »stouj prišli na predstavo, si lahko vstopnice *™'<|o (udi p0 dopisnici na, Gospodarsko »drugo, oziroma Prosvetni društvo. Vstopnice se bodo rc-zerviraleinso morajo ua dan predstave dvigniti vsaj do 3. ure pri blagajni. Kdor jih do te lire ne bo dvignil, jih pozneje ne bo mogel dohiti, ker sc bodo prodale naprej (Vstopnina: sede>i f. 10, n. a III. 7, IV. H Din, s-iojišča Din 8. PECE PRI MORAVČAH. (Brezvcrska :I)omovina<.) Dne I. marca jo tndi nas osrečila s svojim obiskom cela skladovnica Žerjavov« »Domovine«-. Se celo g. župnika ni prezrla. Presneto mora iti g. Žerjavu že trda, da si ne more več drugače, 'i o t s vsiljevanjem »Domovine« ohraniti pri ljudstvu še spomin svoje popoluoma polomljene stranke. Toda Pečani »I.omovine« ne bomo brali. Srno res sicer v hribovskih krajih, doicč od prometnih zveš, pa smo politično zreli. Nimamo deik na očeh, da ne bi videli, nimamo želvinih oklepov, da ne bi na lastni koži čutili udarcev, kamere nam zada;* centralizem, ki ga dr. Žerjav In Pucelj tako zvesto podpirata. Ce tndi se pri občinskih volitvah — pa le radi krajevnih razmer — tnalo zlasatno, smo pri državno »borskih volitvah po večini — izjemo delajo le maloštevilni, ki za Judeževo grošo prodajajo svoje mišljenje in s« vdinjajo službi demokratske liberalne, slov. ljudstvu pogubne liberalne stranke - pristaši SLS, ker vemo, da je le ta stranka res ljudska stranka z jasno začrtanim programom, od katerega ne odstoni pod nobenim pogojem, da končno izvojuj«. če tndi po daljšem hudem boju, ljudstvu njegovo praviee. SLS nam ob volivnih shodih ni clietala ničesar, pač pu razlagala in razvijala svoj načrt, po katerem s« hoče vCrajno boriti za dobrobit ljudstva, katerega načrta se tudi vztrajno drži, med tem ko so drnge stranke bile polne obljub, kcjlh pa liso niti skušal« izpolniti, pač pa so, zatajivši obljube, očitno potegnile e sovražniki utiravei slovenskega Ijnd-in s tem tndi največ ovirale del« poslancev SLS in preprečile njene izdatne vspelte. Pa č« tudi ni se izdatnih vspehov, so vendar že veliko hudega odvrnili od slov. ljudstva. Kaj vse bi bilo danes ae pri nas, ko bi n« bilo poslancev 8LS, to avidi lahko vsak, kdor nI popoluoma zaslepljen in v tej svoji zaslepljenosti sovražnik in iidajica svojega ljudstva. Zato proč t brezversko, proticarodno in proti-ljudtsko s Domovino«. Poslušali bomo glas našega ■advso skrbnega, res narodnega, »a telesni in du-Kevni blagor ljudstva vnetega višjega pastirja — škofa dr. A. B. Jegliča, ki nas t «, štev. »Doni«, ljuba« (ako očetovsko svari pred »Domovino«. Oklenili pa se bomo še trdneje sDomoljuha«. ki nam odkritosrčno predoeuje vse delo SLS, odkriva pa tudi pridno vse pogubno delo Žerjavov«, Pucljeve in drurlh Moralističnih strank. CERKLJE OB KRKI (Plfs v poslu.) Komur m> cerkvene zapovedi iu običaji vernega ljudstva deveta briga, ta s« bo teni-lc vrsticam nasmehnil, Tisti pa, ki vero in vse, kar je i njo v tesni »vezi spoštuje, bo te vrstice bral « res-nobo in obžalovanjem. Poudarim pa, da nI namen komu s tem poročilom jemati ugled, ampak jo edinj namen, prizadetim pokaaati, da »o na poti, ki žali verski Čut m narodni ponos katoliškega s ovenske-ga ljudstva. Kaj je torej? - Ko smo šli drug« nedeljo v postu od maše. smo slišali iz hiš, kjer stanuje več tukajšnjih učiteljic, glas hreščeče harmonike. Čudno se nam je zdelo to in ker v cerkvi In dan nismo videli nobene iimed tukajšnjih učnih moči, smo sc podrobneje informirali. Povedali so nam: Prejšnji večer t j. v soboto so najeli godca, da se bodo zabavali v posebni sobi gostilne Bco grad. Pri okraj, glavarju so si izposlovali dovoljenje za prekoračenje policijske nre in godbo. Okrog izbira vsakovrstnega suho« in hlačevine »a mo3ke obleke A. * R 8KABBKVE - Ljubljana, Mestni tr* 1® polnoči so pa iz navadne v posebno soljo vdrli domači fantje, hi bi bili radi deležni veselia. Pregnali so jih. Nadaljevali so drugod kar naprej do belega dne in še dalje. Vprašamo sc sedaj: Ali je to vzgojno dobro vplivalo na ljudi? Ali je tako delo — delo za narod? Veselic je vsakomur dovoleno, toda nikdar ne tako, da bi žalili verski čut in da bi ljudstvo potrjevali s svojim ravnanjem v slabih navadah ali ga napeljevali k temu. Pri nu* sicer radi plešemo, a šttridesetdanski post sc nam pa vseeno zdi preresen in presvet čas, da bi tedaj uganjali ta-ke norčije! Povemo odkrito še to le: b«. leti mora vsakega pravega rodoljuba ono surovo obnašanje maškar na pus;ni dan in zato nam zopet ne gre v glavo, kak« more inteligenten človek, bi rad trka, na prša, da dela za svoj narod, kako more tak človek podpirati neuko ljudstvo pri takem podjetju kot so pusine maškare. Ce inteligenca zaide med maškare, ji gotovo bolj zamerimo kot komu drugemu. In na pustni dan jo trojica ali če-tvoric.a nežnih bitij s svojo navzočnostjo dajalo moralno zaslombo našentljencom. Take vzgoji.elje naroda imamo! ljudstvo slovensko, ne prezri tega! Ljubezni ljudstva si nc more na tak način niiič« pridobiti! — Resnici na ljubo pa poudarimo, da sc pa izntcd osmerih tukajšnjega učiteljskega zboru trije niso udeležili ne v prvem in ne v drugem slučaju. — Kdaj bo naše katoliško ljudstvo dobilo v svojo sredo nčiteijstvo, ki bi zuala za ljudstvo iu t ljudstvom živeti! Bog vedi! CERKLJE OB KRKI. (Gospodarski tečaj.) Intcli smo od 7. d« 13. marca gospodarski tečaj. državni mlekarski inštruktor g. Ant Pevc je ime! vsak večer (podnevi so ljudje šo na delu) v dvorani zanimivo predavanje a živinoreji. Kaj takega pri nas še ni bilo in bi bilo prav, če bi bil on tak tečaj vsako leto. Nekateri mislijo, da se kmetu ni treba nič učiti. Pa to ni res! Vsak človek se mora nčiti in spopolnjovati, dokler jo živ) Tisti, ki so prihajali k predavanjem, so zadovoljni. Tisti pa, ki niso prihajali, so škodovali samim tebi in svojemu gcispodar-.tvtt. Nevednosti j« najdražja stvsi- na svet«i! SODRAŽ1CA. (Izjava.) »Domovina« t dne 5. t m. Ar. A j« prinesla dopis, tičoč se računov cestnega odbora. Komnr je na tem ležeč«, da dobi jasno sliko, naj so obrne na gradbeno direkcijo. V časnikarsko polemiko se mi ne spuščamo. — Cestni odbor. KOČEVSKI OKRAJ. (Naši krošnjarji.) V j&uvarju j« minister ita trgovino izdal naredi«), ki naše krošnjarje in sicer one is Kočevja kakor tudi ribniške reSetarjo, ki se preživljajo s to obrtjo, zelo hudo zadene. Krošnjarji i* Far« so morali v Mariboru takoj opustiti svojo obrt Kak udarec je to za naše gospodarstvo, razumejo oni, ki poznajo naše razmere, ko premnoge družine za-vise le od prihoda krošnjarjenja. Poslane« Škulj te je zavzel za zadevo in nam pridobil lopet stare pravice, da smemo zopet krošnjariti in na brzojavni nalog ministrstva so sc tudi krošnjarjem v Mariboru prignali prejšnje praviee, kar je pomirilo veliko družin. IZ AMBRUSA. Tudi nam s« poslali zadnji teden več izvodov lažnive sDomovine«. A kdor je ni vrnil, jo je takoj sežgal. ljudje so bili hndo razburjeni in z vso odločnostjo se zgražali, da so upa kdo njihov naslov prilepili na tak časopis, bi blati vse kar j« krščanskega- Posebno rada napada »Domovina« duhovnike. Veni je uam kristjanom sveta stvar. Zato so nam tudi duhovniki, ki nam sv. vero ozua-njajo in sv. zakramente dele, sveti, tako da ne bomo uikdur dopustili, da bi se umazan tisk pri na« širil, ki napada sv. vero in po sveti veri živeče nHHnBHflBiB»g«iiiaHiR»i LHOM Ceškuti&Zajc, Ljubljana, Stari trg 3 Solidno, poccni in dobro kupito za ženska: novost«, dekleta; za tnoike: ieninc, (ante; otroke in novorojenčke Slran 172 »DOMOLJUB« 192b Štev. 11. (ji:di. Med vojno jc bilo strogo prepovedan« proti armadnemu vodstvu kaj govoriti ali kaj pisati. Takoj bi bil prišel pred nagli sod in kaznovan 8 smrtjo. Ali nisnvo mi kristjani po svp:i birmi vojaki Kristusovi, čcgnr armadno vodstvo so sieti oče. školjo in duhovniki in česar plava ie Kristus? Razlika jp samo ta. da rn armadno vodstvo pri vojski lahko zmoti in krivico dola, doiim so Cerkev pri oznanjanju sv .vere ne more zmotili. — Kaj pa g. dr. Ž (rja v tako rad govori, češ, glejte neuspeh poslanccv SLS. Kdo pa je v naš politični voz za-preget konja in peljal v Belgrad in ga tam prodal Pašiču? Liberalci so konje zapregli v političen voz, samostojneii So ga pa rinili s tem, da so obojni glasovali za centralizem, da naj se ves d u.ir doti samo iz Bolgraila. Sedaj se pa zgražate po svojih laži polnih časopisih nad našimi poslanci. Nnši poslanci z vso odločnosljo zahtevajo konja na-*aj. A r Brlgradu odgovarjajo: Konj je prodan, ni več na prodaj. Za milijone in mlijone so liberalci in samostojneii oškodovali slovensko ljudstvo. Ali ras kaj vrs: peče, ali je že vse znkrknieno? Ali je So ie mislite domovinarji. da smo kmetje res tako zarobljeni, da ne vidimo čez vnše obzorje. Dokler bo Domovina tako grdo napadala našega škola in g. Žerjav pisal, da mi Slovenci radi iSčomo pozdir v očeh drugih, a brun v lastnem ne vidimo in da jo prazno kričanje po avtonomiji in da 8 tem vezemo sovraštvo proti Srb.;m, Domovina ne bo imela prostora med našim vernim, poštenim ljudstvom. S tem pač ie delamo nobenega sovraštva proti bratom Srbom, ako zahtevamo to, kar nam gre po pravici. O. Žerjav pa naj ve, kar pravi slovenski pregovor: Ako sva brata, si mošnji nista sestri. Torej mi vam svetujemo, da Domovino lo samj berilo, našim pisinonošcm pa no drlajlo še več potov, ker jih žc itak imajo dovolj. VRHNIKA. (Primorski večer.) Orlovski odsek zaključi letošnjo se;.:mo s »Primorskim večerom« dne 21. iu 23. maira, ko bo ob pol. 8. zvečer skioptičoo predavan'o o Primor.iu, ■as kaj ves: peče, ali je le vse zakrknjeno/ Ali ,e | r ^ ^ ^ o n °bSo Ijenia Primorcev pod tujim V^ain in istem: hočejo uničiti tU. vero v nas. Prizadevajo j ^ !«»• spodite „ bratov onstran I lan,no tn si. da sc bresverski učitelji nastavljajo in da nam naše nedolžno olroko kvarijo. Naši vc;ni učitelji so sc iz ?luil> podili in v Maccdonijo pošiljali. KONJ. Brezplačna »Domovina jo začela tudi k nnm zahajati. Dobil som jo tudi jaz. krtero pa z lahkim snem vračam domovinarjem. Ako io prečitaš, no vidiš drugega kakor eno in isto laž in obrekeva- I ■jc duhovščino. -Vaj bi domonarji spravljali ta uma- ,' Kini jmpir in bi zavi.iaij vanj svo.c uspeko, kale- ! r.:!i s;:io deležni v-i od liberalnega delovanja. I'o- : glojmo- kake dobroto sino dobili od dr. Žcrjavo- | vrga centralizma. Davki dan na dan večji, »Domo- j »ina< pa zastonj prihaja in se v-iliuje krščanskim ' ljudem. Kakor vidimo, piic v Domovino tudi napreden kmet Zakaj so I ;!> luno i no podpiše, da bi si ga bolj natančno ogledali, akn zna mot'ko v ' roke prlji ti ali samo pero. Alo se nahajajo taki kniotji- na deželi, potom ni č'idiu da propadajo posesan eno za drugim. Jo^oS Lajovio, Kanj. VRH PRI IJUBNU -&MIHEL. (ilrczverska Domovina«.) Tudi med nas se je začela vsiljevati brezverca Domovina. V našo malo vas so jo posiaJi kar fvt izvodov. Pa kak« se pobožna dela. Nikar ne Triglava! Pridilc pogledat GORJE Plil BLEDU. (»Domovina« ) Di';.'a vinarji so pri naših mož oh s:,' <.;;»> pogoreli. List, ki so jo usiljoval, so naši in> ;o vin-li. T( da no odnehajo! Sod"j >o so lo ili našiti I: ntov in zopet je priromalo celo kupe kuriva v Oorjo na na-'»io fantov. Ali mislite, da boiio kaj prida opravili? Preveč n.:,i si nikar no obrl.vo, !:niti ujeli so so v dopisu iz Gori j v la-iuih lažeh. Kdor hodi v cerkev namreč >e, l znn' si-cor 1-i si pridigo >o bolje zapomnil. — Kar pa lito tiga, da je uibraži valno društvo oz. >l'.r;'.luo društvo« zapropilo gostilniško k nco-^o za n'kohoI-ii," pijačo, naj (isti, ki to trd:tcv more doka'!?!! z dokazi pride. Odbor i>Bra>ni'j*a društva« mu ii I 'Stilih žepov izplača Din 10.000. Potrudite --c — lopa prilika, da ob gati c vsaj za par nictooev — »prijatelji« Demovinuiji. — Kar so pa tiče go-tilno v »Kmetijskem društvu« vemo, da se pr> d zadružnimi vrati še niso valjali pijanci no blatu, doiim sc v gostilnah prijateljev »Domovine« vr.-e poboji iu »e prod vrati valjajo pijanci. Nova verska pesnitev. Sveti Jožel, v sedmih spevih; Silvin Sardenko. Prvi pomladanski cvet v naši letošnji književnosti je Sardenkov; Sveti Jožef, versko-epska pesnitev. Pa saj to ni književnost, marveč dokaz in dar duševnega življenja. Preprosta notranjost in naivna vernost krščanske duše sije iz teh lepo umerjenih spevov. To je prava, čista ljudska umetnost, sveža in mlada, vedra in vesela, kot otrokov smeh, topla, da gre do srca. To je vrelec čiste radosti in vdane žalosti, ki v simbolih in slikah oživlja pred nami življenje svetega Nazarenčana, Zdi se, da je Sardenko v tej pesnitvi našel samega sebe; da je spet nameril korak v ono domačo idilo, v kateri ga je svoj čas potrdil Izo Cankar. Ni slučajno, da sc proslavlja sv. Jožef, zlasti sedaj, ko sc usoda Sv. Družine ponavlja v Cerkvi in njenih družinah; pa naj se v nji dopolnjuje tudi tolažba, ki jo je Sv. Družina prejela od zgoraj. Ne moremo si zlepa misliti kaj primernejšega, ker bi z naših ljudskih ocirov blažilneje vplivalo na krščanske di-hove, kakor živa predstava teh svetopisemskih dogodkov. Zatorej pozdravljamo to novo delo našega pesnika. Jugoslovanska tiskarna je s svojim mičnim izdelkom zvišala pcrr.iivi njeno vrednost. Vidi se, da ima svoj delež pri tem še druga umetniška roka. Posamezne speve označujejo in pojasnujejo izbrane pomembne vinijote. Naslovna slika je svetniški tip iz vzhoda, To mcloclramsko idilo priporočamo ne samo vsem, ki nosijo ime sv. Jožefa, marveč tudi vsem našim družbam in društvom, zavodom in šolam, kakor vsem krščanskim družinam. JzvckI stane 10 Din; naroča se v Osrednji pisarni Marijinih družb v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Patrick A. Seehan: Povest irskega dekleta. »Sedaj te je Donal že drugič rešil, Nodlag, ji je dejala mati. >Omožiti se boš morala z njim, če ga maraš ali ne.« >Otia neče mer.e,« se je šalil Donal, »temveč Owena. Ni mi hotela verjeti, da sem jo jaz rešil iz enega in potoka/: Velike, svetle otrokove oči so se še vedno upirale vanj. Naio je storila nekaj lepega. Odrnila je preč gorko pijačo, katero ji je ponujala gospa Connors, in prosila Donala, naj ji on da. Držal je kozarec ob njenih ustnicah in ona je željno pila. toda roka mu je trepetala. Ko ji je mati obrisala usfa z robccm, je Nodlag pomignila z roko, »Pripogni se,« je rekla mati, »nekaj ti lioče povedati.« Velik, moz se je sklonil in Nodlag mu je položila svojo vročo roko okrog vratu in Pa stisnila tesneje k sebi. On je pritisnil svojo ustnice na njena vroča usta m odšel vun, da se izjoka dodobra. Ko so sedeli zvečer okrag ognja, stari Edmond .Connors v sredi, sanjavo upkajoo svoj pogled, kot navadno, v goreča polena, je moral Donal prenesti veliko šale in zbadanja. 0\ven, ti si popolnoma opravil. Zdaj sta Nodlag in Donal zvezana in samega papeža bi bilo treba, da ju razveže.« : Nič ne de/, je odgovoril Owen, : menim, da si bomo morali kako drugo izbrati. Dilo bi dosti čudno, če bi do Joanine svatovščine ne mogli iztakniti kakega pripravnega dekleta. >Tedaj se bo nabralo tukaj sila ljudi," je rekel Donal. »Kam jih neki denemo?" >Ali niso skednji dovolj veliki za vso župnijo?« je dejal starec. >Toda če ostane lako vreme, sodedje ne pridejo/'. , Vkljub temu bodo prišli,« je ugovarjal 0\ven. »Mt sneg, niti toča, niti burja ne bo zadržala fantov tn deklet od dobre svatovščine.r v »Ampak, Donal,« se je vmešala Joan, ki je iz-kusala odvrniti pogovor od svoje osebe, »kake čudne reci si govoril snoči, ko so te prinesli v hišo?« »Kake reči?- je vprašal Donal, plašno pogledovale ouela. 1 ° »Nič ne de!: ga je potolažil starec. »Od mraza in napora sc li je zbledlo in sam nisi vedel, kaj govoriš/ ' J v •Pripovedoval si in pripovedoval o sodnikih in črnih kup h m ova laikih in Dalyju in njegovi ženi in Nodlagi. Kes čudno, kako se vse etvari zmešajo v ta;#ii sanjah.« »Spominjam se,« je rekel Donal previdno,, da se n t je zdelo, ravno preden sem padel, da sem desel na obtu/jii klop, ul sodnik si je natikal črno kapo na Razno. Za tinte, ki veliko hodijo. Na Anitloškem so znašli spet nekaj novega; z najdbo imenujejo »zvezana hoiat. Noge zvežejo z elastično vrvico i i gumija, kar hojo izredno olajša in pospeši. Nova znaj'1 ba bo zlasti dobro hodila debeluluirjom v in drugim takim, ki težko hodijo ali [>a takim, ki veliko hodijo. Na primer natakarjem in natakaricam, ki so ves dan na nogah in ki napravijo njj dan povprečno 40 do 50 km dolgo pot. Poročni prstan je zru-bil leta 1915. neki nemški kmet na domačem dvorišču. Sedaj so dobili prstan v želodcu prav stare krave, ki so j(} zaklali. Slikar broz rok. — » Edinbourgliu na Škotskem je umrl slikar Aleksander. Brez rok je Kisel na'svet, a .se je 11 c" umorilo vztrajnostjo od najmlajSih let vadil v uporabi prstov na no?'' Naučil .oe jo pisati in slikati. Svoje sliko je vil v Angleški akademiji znanosti.' Zlasti i/.borno je pogodil portrete ■tlavo, kar vstane neka žena, velika vitka in ga zaustavi. In potem sem slišal glasove: Donal! Donal! Nodlag I Nod'ag! in sem padel.« i'o smo te mi klicali,« je dejal Ovven, sin sam /.lomek te je premotril, da si jih lako slišal. Sreča, da nismo vaju zgrešili, kajti bila sla čisto podobna veliki snežni kepi.« Kako jc?« je vprašal starec, trudeč se zasukati pogovor. Ali meniš, da si vse pripravila za svatov-ščino, Hess? Koliko galonov1 žgrnja si naročila? : Trideset,« je odgovorila gospodinja, pa jih moremo še več dobiti.« In govedina?« Je že pripravljena.« »In šunke?« So že pripravljene,« mu je odgovorila žena nestrpno. »Kaj ne moreš teh 'reči nam prepustiti in se ne mešati v naše delo? Ali si se ti sam domenil z župnikom?« »Da, Bog ga blagoslovi, in bilo se je lehko domeniti. Imel bo dvajset porok ta dan in še več jih pride. Toda rekel je, da bo tukaj točno ob treh, tako da bomo imeli celih devet ur veselo svatovščino, preden pride pepelnična. sreda.« In so jo tudi imeli — pravo, popolno, hrupno irsko svatovščino. Od severa, juga, vzhoda, zahoda so se zbrali prijatelji, tako malomarni za sneg, ki je leži zmrzel na tleh, in za žamete, ki so se nakupičili po jarkih in globinah, kakor Kanadec s svojimi konji in sanmi. Tam v daljavi je bila hiša — to noč cilj vse okolice — s svojmi malimi četvero-kotnimi okni, ki so se veselo svetila od nočnega ognja na ognjišču; in tam v daljavi so se jasno odbijale od bele preproge na tleh temne postave gostov, ki so se zbrali, da počaste družino, na kateri še ni bilo nobene sence sramote ali nečasti. In jedli so in pili in plesali. Pozno ponoči so starejši posedli krog ognja v kuhinji in si | ripovedovali povesti, mladina pa je vneto plesala. TORZEK IN NJEGOVO i \#/> BURK AJTO \J L ŽIVLJENJE Otroška pravljica. Šestnajsto poglavje. Sprelepa Deklica z modrimi lasmi pobere dondka, ga položi v posteljo in pokliče tri zdravnike, da bi izvedela, ali je živ ali mrtev. Medtem, ko je visel Storžek na hrastovi veji in bil bolj mrtev ko živ, se je znova prikazala sprelepa Deklica z modrimi lasmi ob oknu in prevzeta ob po- kol in ponižal kljun v znamenje spoštovanja. (Ker vedeti je treba, da Deklica z modrimi lasmi ni bila nihče druga ko dobra Soionica, ki jo več ko tisoč let domovala v bližini onega gozda.) »Ali vidiš lam na veji starega hrasta obešenega dondka?« »Vidim ga.« »Dobro: leti takoj tja, prekljuj s svojim močnim kljunom vozel, ki ga drži v zraku, in položi ga previdno ležečega na travo pod hrastom.« Sokol je odletel in čez dve minuti se je vrnil in rekel: »Kar ste mi ukazali, je izvršeno.« »Kako si ga dobil? Živega ali mrtvega?« Na prvi pogled se je zdelo, da je mrtev, a po-popolnoma mrtev ne more še biti, ker komaj sem mu snel zadrgo, ki ga je stiskala okoli vratu, je zavzdihnil in zajecljal poltiho: »Zdaj se bolje počutim!« Po tem poročilu je tlesknila Sojka dvakrat z roko v roko in prikazal se je veličasten pes Koder, ki je hodil pokonci na zadnjih nogah, tako kot bi bil človek. v roko. Na ta znak se je začul močen šum peroti, ki so Je bližali v silni liitrici in velik sokol je priletel in se usedel na napušč pri oknu. »Kaj ukazujete, divna S o j k a ?« je vprašal so- ... prikazal se je veličastni pes Koder. Pes Koder je bil oblečen kot kočijaž v slavnostni livreji. Na glavi je imel klobuček s pozlačenim trakom, belo lasuljo s kodri, ki so mu valovili na vrat, jopo čokoladne barve z bisernimi gumbi in z dvema mavhama za kosti, ki mu jih je dajala pri kosilu gospodarica, kratke hlače obrobljene z baržu-nom, nogavice so bile iz svile, čeveljčki nizki in zadaj je imel neke vrste tok za dežnike iz višnjevega atlasa, da je potisnil vanj rep, ko je dežilo. »Točen si, Kodrček!« ga je pohvalila Sojka. »Zdaj pa pojdi takoj in zaprezi najlepšo kočijo v moji konjušnici in se odpelji iz gozda. Ko prideš pod stari hrast, dobiš na travi pod njem polmrtvega revčka dondka. Poberi ga previdno in ga položi rahlo, rahlo na blazine v kočiji in ga pripelji sem. Si razumel?« Koder je zamahnil tri ali štirikrat s tokom iz višnjevega atlasa, ki ga je nosil zadaj, da bi povedal: »Razumel sem«, in odvihral je ko konj dirkač. V kratkem se je prikazala iz konjušnice lepa kočijica zračne barve, vsa vatirana s kanarčkovim perjem in podložena s penečo smetano, okrašeno s sladčicami, pritrjenimi z biSkoti. V kočijico je bilo vpreženih do sto belih miškov in Koder je sedel na kozlu in pikapokal z bičem na desno levo, ko voz- gledu na nesrečnika, ki je povzdignjen za vrat plesal kozlu in p.kapokal z bioem na c na žvižganje burje kolo,1 je tlesknila trikrat z roko rnk, k. ^reTntočijica se je vrnila in Sojka, ki je čakala na veznem pragu, je prijela dondka pod vratom in ga nesla v sobico, ki je imela stene iz školjk-bisemic, ter brž poslala po tri slovite zdravnike. Nadaljevanje glej na zadnji stranil Mož beseda. >Kaj pa to pomeni, da žganje po slamici piješ?« — »Veš, svoji ženi sem obljubil, e dospJun^r,' UrU£.UniLU. maiiulakturno blago. Krasni izbira. Ker jc direkten nakup, so cene zelo nizke Opozarjam, da preden kupujete obleke za velik«, noč, se prepričajte o ceni v moji trgovini, kur s tem prištedite mnogo denarja. — Stalna zalojij cementa, koiuze, moke itd. Vedno sveže Sp^csr, bl-igo. Vsemu blagu znižane cene. — r.liilej nakup je najtoplcjo priporočam J. MENART, trgovec, DOMŽALE, vseh vrst, samo najboljše svetovne znamke, ter piani in sejani nemški kovaški premoif kupite najceneje pri $ SKLADIŠČE: METELKOVA 1) (koncem bivše belgijske kasarne). Odprto od '/,8 do 12 in od do b. i.re. Pdzcr krojači in šivilje z dežele! Vsak krojač, šivilja ali nešivilja ima priliko, točno po vsaki podobi v modnem listu, na vsako mero nau.iti se krojiti po lahko razumljivem sistemi, ki }<; preizkušen v oblastv. konces. KROjNI ŠOU rn Starem Ir^u št. 19 I. v Ljubljani, v tečaju, ki se prične 6. aprila. - Sola izdaja modne liste po najnovejši modi za krojače in šivilje s priloženim ločnim slovenskim poukom, da more vsak krojač ali šivilja po teh modnih listih krojiti ali dobiti zaželjeni kroj po podobi. Cena modnim listom ji! 120 Din z veliko stensko tablo. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših krojev po vseli merah in podobah. Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, dobijo lahko pouk polom pošte s slovenskim učnim zvezkom. — inlormacije in vprašanja: Krojna šola Stari trg štev, 19, Ljubljana, Uspašna — — — ----- Smederovka, Muškat, Hamburg, Prokupac, Ranjska in Italijanska Graševina, Malaga, Sasla beli in rudeči, Lisičina, Blatina in Zilavka na najboljši ame-rikanski podlagi se dobi s polnim jamstvom glede pristnosti podlage, žlahtne sorte in kvalitete v trtnici »Mitinac« M. Obrenoviča i Ž. Po-poviča, Smederevo. Cenike zahtevajte v Smederevu pri g. Ziki Popoviču, ekonomu, v Beogradu pri g, M. Obrenoviču, agr, inž,, Poenkareova ulica 35^ jenja golše. Med najvarnejšimi odkritji jc zdravljenje f;olše i» dj: belih vralov z iotlovo zdravilno eoLo. bloviti d najssi učcnjan vseučilišni .profesor i)r, vit. V< arjner pl. Jaureps? in ninopi drugi zdravniki sklicujejo se i»a 1" kuSnje in poro ajo o ncMeviluili ozdravljenjih; v Švici :-o na pri' er z /jollami obolele ljudi relili I rajev opr<>~;'u te nadloge. Čire t ti 7.1 povsem r»ei!;odljivo /t'o uciii^1^ jočo zdravljenje s pitjem, l•' Osvobodile roIjC in debelega vratu. ZahUvajle 1.1 a po* rocila o zdravljenju in vpora i, I aleri ho /elo rad Pr!,rc', vea« zdravnik. Osnovali smo razpoSiijalnicc v vseh drzava.i in Vam pošljemo .. popolno ni u x o s 3 o naš popi., Io zanimal. Dopisnica zadošča i'< ,fl' koj Vam ga dopošljemo. ^ flugisst r^rzke, Berlin-»ersi&ri Bruchsaler^fr. obi. g ČILSKI SOLITE s 15 5 % dušika. Najboljše dušično gnojilo za vse sponiladne setve, posebno za slaba žita. Dobi se pri vseh poljedelskih in gospodarskih društvih, v vseh prodajalnah veštačkih djubriva, skladiščih Minislerstva za poljedelstvo in vode in pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo g. Svo Ceriniču Kariovac (Hrvatska). 'ojasnilo o uporabi in vsa navodila o pravilnem gojenju daje brezplačno Delegacija Proizvadjača Čilske Salitre Poenkareova ulica 35 u Beogradu, Naipopolnejii STOEUfER šivalni stroji t« tivifi«, kro ti« io t*Tli*r%« ca Pr« Jen it nabavit« •troj, rfll«jt« fi to isrcdioct pri trrdki L. Baraga, LJubljana Sc cnblirn ul. 6'l. Erczplavan pouk. 15 Ubio fftaitvo. Tvrdka F, in I. Goričar {S5K& priporoča za veliko noč raznovrstne narejene obleke za ženske, otroke, dcklice in dečke; ženske in olr. bele, barvaste, klotaste in listraste predpasnike; najmoder. bluze, kombineže, spod. klota-»ta in bela krila; moške bele in pinanc srajce, navadne in line, spod. hlače; veliko izbiro kravat in ovratnikov, nogavic, žep. robcev, vezenine in čipk kak or tudi potrebščin za krojače in Šivilje itd., vse PO tako nizkih cenah, kot ne dobite nikjer drugje. Priditel Prepričajte sel Izplačala se vam bo poti ^rpedni PALMA-kaučuk pete in podplati so napravljeni iz najboliSe surovine, varujejo Vaše ®"uvalo, so trikrat trpežnejši kot usn.e in Vam omogočajo elastično hojo. — Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka. Vljudno sporočam, da sem znatno znižal ceno koksa ter obenem izpopolnil svojo Zalogo tako, da bom imel od 1. aprila dalje na zalogi 4 vrste koksa najboljših, svetovnih znamk in najodličnejše kakovosti po sledc-oili, globoko znižanih cenah: 1. Ostravski livarniški trdi kolis v kosih, znamke »Franzschachl« po lil).— Din 2. Angleški plavžarski srednjetrdi koks v kosili, znamke *l'oundry< po 1110.— Din 3. Nemški plinski mehki koks orehove« (20—40 mm) zn. >Essen< po 90,— Din 4. Porurski plinski zelo mehki koks, v kosih in oreiiovec zn. >Linz< po 80,— Din Vso te cene se razumejo za 100 l;g in franko moje skladišče. Kavcija za vsako vrečo znaša 12 Din, odprema za pošiljko pa 10 Din, ne glede na težo. Vsi navedeni koks! so zelo izdatni in razvijajo silno vročino. Pač sta prvonave-dena bolj trde vrste in vsled tega posebno primerna za ognje z močnim vetrom, dočim sta drugonavedena mehke vrste in se na vsakem ognju izborno obneseta. Posebej opozarjam, da sla oba plinska koksa vkljub odlični kakovosti, ki daleč prekaša kakovost domačega koksa, cenejša, kakor ta. Osobito nemški plinski koks oreiiovec moji cenjeni odjemalci že dobro poznajo in vedo, da je res prvovrsten. Namesto angleškega imam sedaj v zalogi iaborni nemški kovaški premog najboljše znamke fielsenkirchen, ki je dvakrat pran in sejan ter sortiran v velikosti od 15—30 mm. Ta promog je tako nedosegljive kakovosti, da so vsi, ki so ga doslej pcsiiusili, naravnost navdušeni zanj. Ker je dvakrat pran, je tako skrbno očiščen, da ni v njem niti najmanjše primesi. Zato je zelo prijetno delati ž njim, posebno ker se skoro nič ne kadi in ne dela žlindre. Prav posebno močan in hud ogenj pa daje mešanica koksa in tega premoga. Vkljub izredno visokim nabavnim stroškom nudim ta kovaški premog po isti ceni, kakor doslej angleškega, to je po 100,— Din xa 100 kg. Nujno prosim, da ob naročilu vsakdo navede znamko koksa, da sedaj pri toliko vrstah 110 bo pomot pri odpremi. Pač pa priporočam vsakomur, da poskusi še vse one vrste, ki jih doslej še ni imel, ker bo tako na podlagi lastne izkušnje mogel najbolje presoditi, kaj je zanj najbolj primerno. Važno je se sledeče: Moje skladišče se nahaja koncem ulice, v kateri je cerkev piesv. Srca Jezusovega in pa bivša belgijska kasarna, t. j. v Metelkovi uliel 19, nasproti parne žage in lovarne parket Ivana Šiška. Odplej je skladišče vsak delavnik odprto od pol 8. do 12. in od pol 2. do 5. ure ter se j stalno tam nahaja skladiščnik, tako da nikomur ni treba čakati, niti hodili v pisarno. Mnogo je kovačev, ki so že moji stalni odjemalci, pa jih je tudi še nekaj, ki se še I vedno ro morejo odločiti, ali bi ali ne. Tem svetujem eno: risldrajte 5 kovačev, radi teh ne bo nobeden prišel na kant, pa napravite poskusi Ko boste poskusili moje blago samo enkrat, boste že oslali moj stalni odjemalec. Priporočam se vsem za prav obilna naročila 111 beležim z odličnim spoštovanjem: U). CelJlnt zaloga koksa in kovaškega premoga Etfubli?ana Woltova ulica l/II. — Telefon 56. POSESTVO naprodaj v GoliSah, p. Kresnice. Meri 18 oralov, cena 20.060 Din. - Več pove J. PIVEC, Golile, p. Kresnic«, Vrtnarskega vajenca "i* i z vso oskrbo v hiši sprejme PAVEL ŠIMENC, tr^ov. vrtnar, Sv. Kiiž-Ljjb-ljana. Zglasiti sc jc v cvetličarni na Sv. Petra ccsti St. 33, Ljubljana. 1539 iščemo v vsakem kraju. Pripravno za vsakogar. —-Potreben kapital Din 100.—. Lep zaslužek. Po-nndbe pod »Postranski zaslužek« na »Propaganda«, reki. dr. z o. z., Ljubljana, šelcnhurgova ulica 7/11. Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. z o. z. v Črnomlju. 1537 lastne manipulacije po silno znižanih cenah n. ur, Celjsko platno meter D 11'-, Slovensko l}'-, VoJnSko 14 S«, Savinjsko 15*50, Anelečlt! Sifon 16'-, Batist Alton 18'-; nadalje fino platno u rjuhe, kapne In prevleke, namizne prte. servljete ia obrlsace razpoSUJa letos veletrgovina R. Stermeckl, Celje štev. 19 1 ve" II Zahtevajte vzorce ln Uustrnvan! cenik z {cz ltM B slikami. Kdor pride z vlakom, dobi nakupa ■L primerno povrnitev voinje. Trgovci cnffro cene. v Klobuk brezplačno dobi rffl (jamn ako kupi novega vsaka Urada bi vedela, 6e je ta nesrečni don-dek mrtev ali živ.c Sojka ... je prijela dondka ... in ga nesla v sobi >... Na to željo, se je lotil dr. Vran prvi svojega posla: potipal je Storžku žilo, potem mu je potipal nos, potem mezinec na nogi in ko ga je pretipal, je slovesno izjavil: >Po mojem mnenju je dondek lepo mrtev; če bi pa po nesreči ne bil mrtev, bi bil to getov znak, da je se vedno živi >Žal,< je rekel dr. čuk, .»da se moram drugače izjaviti ko moj spoštovani prijatelj in tovariš. Moje mnenje je, da je dondek še vedno živ; če bi pa po nesreči ne bil voč živ, bi bil to -znak, da je ssare« mrtev.« >ln vaše mnenje, gospod doktor? — Molčite?<: je vprašala Sojka tir. Murna Marnjača. >Jaz menim, cla pameten zdravnik, ko ne ve, kaj naj reče, stori najbolj pametno, če molči. Sicer pa meni ni ta dondek tam nikak nov pojav: poznam topljž!...:: Storžka, ki je dotlej nepremično ležal ko pravi tepelj, je prijel tak sunkovit krč, da se je stresla vsa postelja. Ta dondek tam, je nadaljeval dr. Murn Mnr-njač, >je patentiran lumpac... Storžek je odprl oči in jih koj zaprl. > ... je pobalin, zguba, potep .. .c Storžek se je skril peni rjuho. Ta dondek lata je neubogljiv otrok, ki povzroči, da bo njegovega ubogega očeta zadela srčna kapi.. Ob teh besedah so zaslišali v sobi zadušen jok in pritajeno ihtenje. Pomislite, kako so vsi ostrmeli, ko so privzdignili rjuho in spoznali, da je bil ono, ki je jokalo in ihtelo — Storžek. >Če mrtvi joče, je znak, da se mu obrača na bolje,c je rekel slovesno dr. Vran. •Zal, da moram drugače izjaviti ko moj spoštovani prijatelj in tovariš, je pristavil dr. čuk. >Moje mnenje je: če mrtvi joče, je znak, da se mit ne ljubi umreti.r Najuspešnejše sredstvo za re|o domače živine je brezetvomno ki pospešuje rast, odebelitev in oniaslitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vredne sti Mastir.a so brezštevilna zahvalna pismal Cena. 5 škat 46 Din, tO škat 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), L|ub!jana, Mestni trg 4 Kaj hereš? Med Ilaj. bolj poučnimi in zabav-ninii itnjigami jo lil. /v. »Zgodovinskih anekdot; (dogodbic), ki ga dobiš v v«C'h knjigarnah, |iri »Prosvetni zvezi; v Ljub-ljani pa po znatno /.tržim i ceni. Kanarčki in hladiti. Zaprli so skupaj kaiiarŠ. ke tn slavčke, in so začeli kanarčki tako |ieti kakor slavČki. Potoinri kanarčkov tudi tako poio kakor slavčki. To jc nekaj či-ito novega. Pozabljeni vojak. Gospodinja jo rrkla novi kuharici: v Veste kaj, prejšnja kuharica je imela vojaka, ki je zahajal k nji v kuhinjo. Toga pod nobenim pogojem ne trpim.:. Nekoliko Časa bilo vse dobro, a nekeaa dne dobi gos|wlinja vojaka v shrambi. Ogorčena reče kuharici: »Ali Vam nisem povedala, dR vojak ne smo k nam v ku-hiiijok — »Saj sama no vem, kako je sem zašel, gotovo ga je moja prednica tukaj pustila. Delo. Od česa pa živi tale mladi človek? — »lM5e!c — >Knj pa piše?? — »Pisma domov/ Po doiiar namreč. Avtnmobilna smrt. V Ameriki povozi avtomobil vsake pol ure koga do smrti. Ce odratSuiilm« noč, je smrtnih slučajev še več. Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 ir 470. Ljubljana, IVl i k lOŠiČe Va cesta 10 Brzolav., Cosnohanka. r>___-.i__________J___ci_____ , .... . Račun postnega čekovnega urada rc SlovcnJfo v |astKai palači (vis 3 ViS hotela „Un2on"). PotlrnSn co: Celje, D akovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, Sibcnik. Ekspozitura: Bled. KapfSaS Rn rezerve skupno attacl Din !5,ooo.ooo--, vloge nad Din 2oo,ooo.ooo-. j Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne paptrje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodata kar najbolje tuie valute in dev.zc spre-cma vloge ca tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Ameriknnskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin, eer- JPooblaSCeit p?oda{a!ec sreCb Državne razredne loterije. -——h— m............ Isdaiatc-Jj: Dr. Frane Kulovce. 1» Urednik: Franc Znbret. Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ccc.