NARODNI GOSPODAR-
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
V
m s^öJ böiev jjoiqaan
(^lani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno.— Gena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za [)ol leta <lvd krfljiiiül za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne Steyilke 20 vin* .. fjo f Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit * vrste-
za večkratno insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 26. septembra 1910.
C. Kr. postne hraiut, .MM6 * «
Kr. oprsKe „ „	15.648 ,
.......................... . -
Vsehina :	Zavarovanje goved. Kratek pregled kmetijskega zadružništva v avstrijskih deželah. Perutningrsk,a razstava,
v Kandiji Kako se mora umevati novi vinski zakon? Grozdni sukač ali kiseljak. Vestnik Zadružne Zv^te. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Občni zbori. Bilance. Pregled poslovanja hranilnic in.posojilnic.
Zavarovanje goved.
ii.
O krajevnili zavarovalnicah.
Kakor sem že na drugem mestu omenjal, nimamo v slovenskih deželah dosihmal nikakili organizacij za zavarovanje domačih živali. Tudi iz preteklih časov ni pri nas sledu o onih primitivnih vaških ali občinskih napravah za vzajemno podporo pri nesrečah v hlevu, katere naprave so drugod, zlasti v sudetskih in nemških deželah, obstojale in deloma še danes obstoje.
Ker pa naša kmetija potrebo po živalskem zavarovanju občuti, je sedaj pravi čas, da se lotimo tega vprašanja. Naš kmet je za to misel po mnogoletni intenzivni gospodarski in politični naobrazbi sprejemljiv, zato treba iti tudi v tej zadevi na delo.
Dosedaj snovanje krajevnih zavarovalnic ni bilo priporočljivo, ker male zavarovalnice brez centrale, na katero se morejo finančno nasloniti, odpovedo ob izrednih slučajih. Sedaj, ko ni nobenega dvoma več, da ustanovi dežela pozavarovalnico in jo bo za prvi čas denarno podprla, se brez vsakih malenkostnih skrbi preide na snovanje krajevnih zavarovalnic.
Pričeti pa treba s krajevnimi zavarovalnicami z mulim okolišem ter izključno le; za govejo živino.	,
Goveja živina predstavlja glavni kon-tigent naše živinoreje,, poleg tega pa najdemo drugod največ zavarovalnih skušenj baš pri tej vrsti domačih živalij. Zavarovalnic za prešiče za dogledno dobo ne kaže sno-. vati, ker je ta posel v sedanjih razmerah preriskanten. Zavarovanje konj bo mogoče izvršiti, pa za enkrat se moramo lotiti izključno le zavarovanja govedi.
Važno je tudi, da ne snujemo prerafc--’ sežnih krajevnih zavarovalnic. Tudi ne smemo napraviti osnutek zavarovalnice odvißfen od velikega števila zavarovancev. Ko nam bo ob strani stala deželna pozavarovalnica, zadostuje za konstituiranje krajevne zava-i rovalnice, ako se oglasi n. pr. 8 gospodar-^ jev s skupno 50 glavami za zavarovanje godne živine. Uzorna pravila, Jü je je izda-v la „Zadružna zveza“ oziroma „Kranjska kmetijska družba“, zahtevajo za konstituiranje / krajevnq zavarovalnice, priglas 50 -gospo-.-dar jev z najmanj 100 glavami. Ta. določba je z ozirom na nameravano deželno pozavan;: rovalnico-nepotrebna. <	,	n,
Zakaj priporočam snovanje krajevnih zavarovalnic z malim okolišem? Zato, ker je poslovanje jednostavneje in ceneje ter vsestranska kontrola brez vsakega aparata mogoča. Tudi čut medsebojne solidarnosti je v malorazsežni zavarovalnici intenziven, vsled tega nepošteno ravnanje posameznika nasproti skupni zavarovalnici le izjemoma mogoče, ki se pa po lahki kontroli že v kali zatreti more.
Da je tako, da že pamet, a tudi praksa to prav v živo izpričuje. V dokaz tega navajam nekaj tozadevnih statističnih dat, ki jih je obelodanil „Verband der öffentl. Viehversicherungsvereine in Elsass-Lothrin-gen“. V tej zavarovalni zvezi, katero vlada v Strassburgu gmotno podpira, so združene male krajevne in velike okrožne zavarovalnice iz omenjene nemške provincije. Okrožna društva so starejša nego krajevna, vendar je sedaj opažati razvitek le pri krajevnih. Navajam le nekaj značilnih številk iz leta 1908.
Okrožna društva Krajevna društva
1. Število zavarovanih posestnikov 		6.300	3.340
2. Število zavarovane živine 12.058		7.922
3. Povprečna vrednost zavarovanega živinčeta .	325 M.	310 M.
4.. Povprečno število škod na 100 zavarovanih ži-valij		2-55 °/o	2-48 "/o
5. Povprečno skupilo za . meso, kože itd. na en slučaj škode		72 M.	118 M.
6. Cenjene škode pokrito s skupilom za meso itd. (računjeno v odstotkih)	25 °/o	40 °/o
7. Na en odškodovalni slučaj pripade povprečne odškodnine		287 M.	289 M.
Ti podatki se	nanašajo na	leto 1908;
ker se podatki iz prejšnjih let relativno krijejo s temi, jih ne navajam.
Podatki pod št. 5 in 6 izpričujejo, da se je pri krajevnih zavarovalnicah gospodarilo skrbneje z zavarovano živino nego v okrožnih, ker z ozirom, da obe vrsti zavarovalnic delujeti v eni in isti deželi in ob enakih vnanjih razmerah, si omenjenih rezultatov ni moči razlagati. Prednost krajevnih zavorovalnie se tudi kaže iz navedb
pod št. 3 in 7. Iz teh je razvidno, da so krajevne zavarovalnice odškodovale za 100 mark zavarovane svote s 93, okrožne pa le z 88 markami.
Lahko bi služil še z drugimi podobnimi podatki, vendar mora že to utrditi prepričanje, da je za organizacijsko enoto pri zavarovanju živine krajevna zavarovalnica naj-pripravneja. Višja organizacijska oblika, ki je tudi neobhodno potrebna, pa je zveza krajevnih zavarovalnic v pozavarovalnico. Ko se to izvrši, bo pa prišla še na vrsto zveza pozavarovalnic.
To pot bo šla organizacija živalskega zavarovanja pri nas tako kakor je šla na Francoskem. Tam so imeli 1. 190(5. — 5993 malih zavarovalnic, ki so bile združene v 33 pozavarovalnih zvezah. (Glej kaj več v „C. Weilandt, Mittheilungen für Versicherungsvereine ddo. 1. septembra 1906 Nr. 6).
Dolgoletna skušnja drugod govori odločno za malorazsežne krajevne zavarovalnice kot najboljše, krajevne in osebne razmere pa bodo seveda merodajne, kolik okoliš se bo za te organizacije pri nas napravil. En princip pa mora obveljati povsod, da organizacija zavarovalnice ne sme biti tako obsežna, da bi se ljudje več ali manj ne poznali, da ne bo uprava in kontrola otežkočena.
Kakšna pravila naj pa napravimo za naše krajevne zavarovalnice? Naša „Kmetijska družba“ in tudi „Zadružna zveza“ ste izdali uzorna pravila. Ker se z ozirom na bodočo deželno živalsko pozavarovalnico ne strinjam popolnoma s temi pravili, naj navedem nekatere spremenjene bistvene točke in popolnila, ki naj jih sprejmejo krajevne zavarovalnice. Te točke zadevajo posebno visokost premije in visokost odškodovanja. Naglašati moram, da je potrebno odškodovati tudi nesreče po kužnih boleznih, ako država ne odškoduje. Za škode po kužnih boleznih pa bodi odškodninski odstotek nižji kakor v drugih slučajih.
— 301 -
Na podlagi sledečih podatkov in gori omenjenih uzornih pravil je z lahkoto si sestaviti primerna pravila.
I.
Ustanovitev krajevne zavarovalnice.
Krajevna zavarovalnica se more ustanoviti, ako se prijavi najmanj osem članov, ki zavarujejo skupno vsaj .r>0 glav goveje živine.
Razpust krajevne zavarovalnice se izvrši, ako se skrči število udov pod osem in število zavarovane živine pod 50 glav.
II.
Član zavarovalnice ne more postati:
a) kdor živino drugod zavaruje, b) obrtniško trži z živino, c) sprejema vedno v hlev tujo živino in v to svrho nima hleva, ki je ločen od domače živine, d) ako je dokazano, da živine ne oskrbuje primerno nezadostno krmi, čezmerno izkorišča itd.), e) ako se je izkazala goljufija ali poskus goljufije nasproti zavarovalnici.
HI-v
Od zavarovanja je izključena:
a) goved stara pod 3 mesce, b) goved stara čez 12 let, ako še ni zavarovana, c) krave, ki so čez (» mesecev breje, ako gospodar nima svoje živine že od prej zavarovane, d) bolna živina ali živina, o kateri se sumi, da je bolna, e) živina iz okuženih hlevov, dokler ni uradno objavljeno, da je kuga ponehala, f) preveč izrabljena ali zanemarjena živina, g) goved živinskih trgovcev, h) goved iz hlevov, v katerih je tudi tržna živina, k) živina gospodarjev, ki pri nje na-nakupu niso zahtevali jamstva za zakonite napake, dokler ne poteče dotična jamstvena doba.
IV.
Zavarovanje se sklene lahko vsak čas. Načelno pa se določi, da kdor sklene zavarovanje tekom prvega polletja, plača celoletno premijo. Kdor pa je že zavarovan, plačuje zavarovalnino za prvo polletje tekom januarja in za drugo tekom meseca julija.
Komisijonalna cenitev se izvrši: a) pri prvem zavarovanju in b) pri že obstoječem zavarovanju meseca januarja in meseca julija vsakega leta.
V.
Prispevki članov:
Za zavarovanje plačajo člani: a) kot enkratno vpisnino 20 h od vsake glave zavarovane živine in b) letno zavarovalnino
1 1/2°/o.
Naknadna naplačila nad premijo so izključena. Zvišanje normalne 1 J/2 °/0 Pre' mije se naznani 14 dni pred novim poslovnim letom. Zvišana premija je obvezna za stare in nove člane.
Zvišanje vplačil na določeno 1 */2 °/o premijo se članom naznani pravi čas. Zavarovalnica je opravičena plačevanje znižane premije omejiti na one, ki so dve ali vsaj jedno leto že v zavarovanju bili.
VI.
Odškodnina se ne plača:
a) ako pogine zavarovana žival ali se mora pobiti vsled kužnim boleznim enake bolezni, za katere daje država od-škodnino vsled obstoječih ali v bodoče uveljavljenih zakonov, b) ako je zavarovana žival poginila, se poškodovala ali obolela in na to poginila vsled vojne, vstaje ali požara, c) ako je zavarovanec pri sprejemu oziroma pri pregledu svoje zavarovane živine navedel manjše število glav, nego jih ima v resnici, d) ako zavarovanec zavaruje živinče pri več zavarovalnicah, e) ako je zavarovanec namenoma zakrivil hude nemarnosti v naznauilnih dolžnostih, bodisi nasproti zavarovalnici ali nasproti javnim oblastim, f) ako je pri sprejemu v zavarovanje ali pri pregledu vedoma v važnih točkah navedel neresnične podatke, g) ako se zavarovancu dokaže, da je sokriv škode, ali da je namenoma hotel društvo oškodovati, h) ako zapadla premija še ni bila plačana, ko se je škoda prigodila, i) ako zavarovanec z obolelo živino ni ravnal
tako, kakor se mu je zaukazalo od zava-rovalničnih v to opravičenih organov, k) ako se je kot vzrok škode izkazala tuberkuloza in dotično živinče ni se 180 dni na Kranjskem.
VII.
Odškodnina znaša:
50°/o one vrednosti, ki se je pri zadnji cenitvi dognala, pri kužni ali kužnim boleznim enaki bolezni, to pa le tedaj, ako država po zakonu ne odškoduje,
80 °/o cenilne vrednosti pri vseh drugih boleznih.
Pri tem se postopa sledeče:
Najprej se dožene cenilna vrednost dotičnoga živinčeta ob zadnji komisijonalni cenitvi.
Skupilo za porabne in unovčene dele poginole ali v sili zaklane živali prejme zavarovanec po odbitku eventualnih stroškov popolnoma. Ako ta skupilna svota cenilne vrednosti ne doseže, se odbije od iste. Diferenca med cenilno vrednostjo in skupilom je ona svota, ki služi za podstavo percen-tualno pristoječe odškodnine, ki znaša 80 °/o od zadnje omenjene svote pri nekužnih in 50 °/o pri kužnih boleznih.
VIII.
Kjer razmere dopuščajo in ima zavarovalnica razven 1 ‘/a °/o premijskega dohodka še kaka druga razpoložna sredstva, preskrbi zavarovalnica zavarovancem brezplačno živinozdravniško oskrbo. V to svrho se sklene s živinozdravnikom pogodba ali proti pavšalnemu plačilu ali določenemu plačilu za posamezne slučaje.
IX.
Za vodstvo knjig in računov se sme nastaviti tudi oseba, ki ni član organizacije.
J. Mandelj.
Kratek pregled kmetijskega zadružništva v avstrijskih deželah.
Nemško Češko.
L. 1888 je bila prva rajfajznovka ustanovljena v Michelsdorfu. Silno hitro so se nato množile hranilnice in posojilnice Dne 31. decembra 1907 je bilo na Nemškem
v
Češkem 580 rajfajznovk. Koncem 1. 1906 je imelo 574 rajfajznovk 59.036 udov z deleži v znesku 996.891 K, vlog je bilo za 69,161.573 K, posojil 66,506.781 K, prometa je bilo 108,092.000 K, čistega dobička 119 445 kron, rezervnih zakladov 615.082 K.
Povprečno pride na eno hranilnico za 111.674 K vlog, posojil pa za 88.675 K. Večina hranilnic in posojilnic ima dovolj domačega denarja za posojila, nekatere morajo iskati kredita pri centralni zvezi. Povprečno je prišlo na eno hranilnico prometa v znesku 190.720 K. Največ je imela prometa hranilnica v Merkelsdorfu, namreč 2,111.000 kron. Vseh vložnikov je bilo 93.012, vseh posojilojemalcev 60.448.
Rajfajznovke vplivajo blagodejno na nižje sloje, posle in delavce. Od 93.017 vložnikov je bilo 33.015 poslov, delavcev in otrok. Hranilne karte in šparovčki olajšujejo varčevanje.
Odbor in nadzorstvo delujeta brezplačno, le blagajnik oziroma tajnik dobiva plačo.
Hranilnice in posojilnice podpirajo dobrodelne in gospodarske naprave, kakor sirotišnice, hiralnice, šole itd.
Tekom časa so nastale razven rajfajznovk še razne druge zadruge.
Velike važnosti so skladiščne zadruge. 11. aprila 1898 se je ustanovila prva skladiščna zadruga v Bilinu. 31. decembra 1907 je bilo 10 skladiščnih zadrug in 4 nakupovalne in prodajalne zadruge, od katerih imata 2 tudi žitno skladišče. Dne 30. junija 1906 so imele 4605 udov, deležev je bilo
vplačanih za 219.890 K, jamstva je za 998.830 K, stroški za stavbe, stroje itd.
I,	257.316'27 K, podpor se je prejelo od države 156.220*24 K, od dežele 202.543*23 kron, od lokalnih faktorjev 131.739*74 K, brezobrestnih posojil je bilo od države za 73.970*24 K, od dežele za 117.913*44 K, posojil iz cesarja Franca Jožefa I. deželnega jubilejnega kreditnega zavoda za kron 164.494.50. Od 1. julija 1905 do 30. junija 1906 so udje oddali skladiščnim zadrugam 1399 3/4 vagonov žita v vrednosti 2,363.796 kron, in sicer 305 ^2 vagonov pšenice, 285 rži, 611 ječmena, 146 3/4 ovsa, 31 stročja, 20 ‘/2 drugega žita in detelje. Od tvrdk so nakupile 365 */2 vagona žita, krmil, semen za 698.038 kron, 472 vagonov gnojil za 382.152 kron, 193 vagonov premoga za 20.870 K, 121 1li vagonov drugih potrebščin za 205.067 kron. Prometa so imele za kron
II,	925.861*68, dobička 2.202*54 K, zgube 65.384*10 K. Stroje goni pri 4 zadrugah elektromotor, pri 2 plinov motor, pri 3 bencinmotor, pri 1 lokomobila.
Da se je pri nekaterih zadrugah pokazala tolikšna zguba, so krivi večkrat kmetje, ker ne oddajajo svojih pridelkov zadrugi. Nadaljni vzrok te zgube so veliki investicijski stroški, še neizvežbanost v kupčiji, velika konkurenca ter splob neugodna kupčija z žitom. Četudi uspehi še niso tako očevidni, vendar so skladiščne zadruge velikanskega pomena in si izdatnega napredka poljedelstva brez skladiščnih zadrug skoro ni misliti.
Da se skladiščne zadruge izpopolnijo, se je ustanovila posebna skladiščna komisija, ki obstoji iz zastopnikov deželnega odbora, deželnega kulturnega sveta in centralne zveze. Ta komisija je že marsikako dobro misel glede na skladiščne zadruge sprožila in izpeljala.
Pomniti je treba, da je pri teh zadrugah potrebno velikih investicij in tudi precejšnega obratnega kapitala, zato mora država in
dežela podpirati taka podjetja, ki so za kmeta, glavni steber države, neobhodno potrebna.
Dalje so omeniti mlekarske zadruge. Prva mlekarska zadruga se je ustanovila v nemškem delu Peške v Hermersdorfu 14. avgusta 1897. Koncem leta 1907 je bilo 22 mlekarskih zadrug, 2 sta se ustanovili leta 1907, ostalih 18 je imelo koncem 1. 1906 4196 udov, 11.164 deležev v znesku kron 446.646, predelalo se je 18,914.151*5 l mleka in se je izdelalo 702.211*66 kg masla ter 404.432 kg sira. Mlekarne (stavbe) z opravami so bile cenjene na 2,148.848*58 K. 1 l mleka se je povprečno plačalo 12*08 vinarjev.
Mlekarske zadruge lepo napredujejo in naglo plačujejo svoje dolgove, ki so jih napravile s stavbami.
Mlekarske zadruge so se združile v mlekarski zvezi, h kateri so pristopile tudi privatne mlekarne in posamezni kmetje mlekarji.
Mlekarske zadruge pospešujejo živinorejo. Kmetje skrbe, da imajo dobre krave molznice. Omeniti je tu mlekarska zadruga v Gross-Griinavu, ki je ustanovila kontrolno društvo po danskem vzoru.
Za zboljšanje mlekarskih izdelkov skrbi nemški odsek deželnega kulturnega sveta, ki prireja mlekarske razstave, mlekarske tečaje in predavanja.
Razim mlekarskih zadrug so omeniti lanarske zadruge. Koncem leta 1906 jih je bilo 8. Trgovci z lanom in fabrikantje jim nasprotujejo, kljubu temu zadruge napredujejo. L. 1906. je končalo 5 zadrug z dobičkom, 3 z zgubo. Da še bolje ne napredujejo, je krivo pomanjkanje zadružnega duha. Mnogi kmetje so dober lan prodali trgovcem, slabega pa zadrugam.
Razun naštetih zadrug je bilo koncem 1. 1907 na Nemškem Češkem 36 živinorejskih zadrug, 26 bikorejskih, 3 prašiče-rejske, 5 zadrug za mlačvo, 4 nakupovalne
— 304 -
in prodajalne zadruge, 1 pašniška, 1 pri-dobninska in gospodarska zadruga, 1 za prodajo sadja, 1 sotarska, 1 produktivna zadruga pletivcev košev, 1 mlinarska, 1 hranilno in konsumno društvo in 1 agrarna zadružna tiskarna.
Za razvoj kmetijskega zadružništva na Nemškem Češkem je velikega pomena centralna zveza. Ustanovila se je ‘2. februarja 1895 na podlagi društvenega zakona, 20. decembra 189(i se je pa preosnovala v zadrugo na podlagi zadružnega zakona. Dne 31. decembra 1907 je bilo pri centralni zvezi od 586 nemških rajfajznovk 582 in 122 drugih zadrug, torej jih je bilo vseh zadrug pridruženih 706.
Centralna zveza izvršuje poravnavo denarja med posameznimi zadrugami. V I. 1907 so zadruge naložile pri centralni zvezi kron 13,272.286-67, vzdignile 10,055,528*92 K, prejele posojil 6,534.601*53 kron, vrnile 6,541.313'94 K. Splošno stanje vlog je bilo 18,912.257-75 K, posojil 8,067.390-57 K.
Ker je imela zveza veliko odvišnih novcev, je morala nakupiti vrednostnih papirjev.
Zveza obrestuje vloge po 40/o, posojila pa po 4 ’/4 °/r>. Denarni promet je bil v letu 1907 82,080.790 K.
Centralna zveza je obenem centrala za skupno nabavo blaga. V 1. 1907 je nakupila 1432 vagonov Tomaževe žlindre, 147 vagonov kajnita in kalijeve soli, 171 vagonov čilskega salpetra in superfosfata, 122 gnojnega apna, 122 vagonov krmil, 567 vagonov premoga in druge kurjave. Dalje 147 strojev. Vrednost nakupljenih stvari je znašala 1,490.991 K.
Centralna zveza izvršuje revizije pri včlanjenih zadrugah. Nadalnje agende zve-zine so ustanavljanje zadrug, pouk pri poslovanju, občevanje z oblastmi, daje pojasnila glede na zadružni in revizijski zakon itd. Zveza varuje članice pred neopravičenimi davki, skrbi za konventiranje dolgov
na hipotečno banko kraljestva češkega, zbira postave in odloke, ki se tičejo zadružništva, ter poučuje o tem članice, izdaja list o zadružništvu „Das landwirtschaftliche^ Genossenschaftsblatt für Deutsch-Böhmen“, prireja tečaje za zadružne uradnike, skrbi za statistične podatke pridruženih zadrug itd.
Država in dežela rada podpirata zadružništvo, istotako tudi deželni kulturni svet, pri katerem se je ustanovil poseben zadružni odbor, da presoja prošnje zadrug.
Iz tega je razvidno, da se v nemškem delu Češke lepo razvija zadružništvo.
Perutninarska razstava v Kamliji.
Pred dvema letoma so prijatelji perutnine poklicali v življenje perutninarsko zadrugo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Delovala je v pričetku bolj skromno, ker je nedostajalo sredstev. Letos pa se je pričela gibati krepkeje in razširja perutninarstvo potom predavanj, katera je prevzel za zadrugo nadučitelj Zupan.
Ob jednem pa je odbor sklenil prirediti perutninarsko razstavo v Kandiji pri Novem mestu in sicer v zvezi z razstavo prešičev in goveje živine. Sodba o vspehu perutninarske razstave je bila celo v odboru dokaj pesimistična, a vendar je, odkrito povedano, nadkrilila odborove nade. Bila je to prva perutninarska razstava na Kranjskem, zato je odbor s tem vspehom lahko zadovoljen, saj led je prebit tudi pri nas. Res ni bila razstava prirejena v tolikem obsegu, kakor vidimo jednake po drugih deželah, a z začetkom je treba računati. Odbor pa trdno upa, da bo vsaka prihodnja razstava popolnejša in pokazala lepše vspehe.
Razstavljenih je bilo 37 kurnikov. Najlepše kokoši je razstavil zavod Krapš & Ditrich v Šiški in sicer plemena: brahma, Flymouts-Ročko, Mechalner, Wiandottes in Orpington. Mimogrede nekaj o tem zavodu, ki je še premalo znan širši javnosti.
- 305 —
v
V Šiški pri Ljubljani novozgrajeni perutninski zavod je najmodernejši in naj večji te vrste v Avstriji, in je poleg trgovskega značaja namenjen posebno za povzdigo perutninarstva na Kranjskem.
Zavod je urejen za ogromno število letne produkcije kuretnine in se zamore neprenehoma po 5000 piščet valiti. Goji jamčeno čistokrvne plemenjake, dobre za meso in jajca. Ogled zavoda je vsakemu interesentu dovoljen in svetujemo, da si ga vsak ogleda, ker bi poset istega vcepil marsikateremu ljubezen do umne vzgoje perutnine. Vsak si zamore pri nakupu perutnino osebno izbrati, ter si zamore vse za praktično perutninarstvo razne potrebščine tam kupiti kakor : valilnike, razne stroje za pripravo krme, posode za vodo in krmo, zaklopna gnezda, ravnotako tudi načrte za pripravo staj, katere daje vodstvo zavoda kakor tudi vse nasvete in pojasnila zastonj. Zamenjuje plemenjake za navadno perutnino in jajca po dogovoru. Plemenjake oddaja po nizki ceni vsak čas, ravnotako jajca istih. Razpošilja živo in zaklano z mlekom opitano perutnino vsake vrste, kakor: ka-pune, poularde, piščeta, purane, gosi in race po nizkih cenah, istotako kuhinjska jajca.
Upamo, da bode našla umna in praktična vzgoja perutnine v tem zavodu mnogo posnemovalcev.
Temu zavodu je presojevalna komisija, obstoječa iz gospodov: ravnatelja Rohrmana, dež. poslanca Dularja, nadučitelja Zupana in strokovnega učitelja na Grmu Zdolšeka prisodila častno diplomo.
Zelo krasno perutnino je razstavila kmetijska šola na Grmu, ki je po načrtih g. Rohrmana zgradila vzorne moderne ku-rice. Na Grmu goje italijansko in štajersko salmtalsko j leme. Na premovanje pa je grmska šola resignirala in ni tekmovala. Dobila bi gotovo I. darilo.
Za kokoši je prejel prvo premijo it 20 K dr. Goriany, Ruprčvrh. Drugo premijo so dobili: Zupan — Dolsko, Čadež
—	St. Jernej, Knoll — Novo mesto, Pe-
v
ternel — Šmihel, Zupančič — Dolsko, pl. Langer — Beršlin, Sevar — Rakek. Tretje darilo pa: Fabian — Gradiše, Tu-rebar — Žabja vas, Znanec — Šmihel, Penca — Mokronog, Janko in Banič —
—	Hrvaški brod, Medved - Krka.
Za race: T. darilo Penca — Mokronog, II. darilo Zagorec — Vrhpolje, III. pa Janko in Banič — Hrvatski brod, Dular
v
Jurska vas, Znanec — Šmihel.
Za gosi: I. darilo Zagorec — Vrhpolje, Knofelc — Žabja vas.
Za purane: II. darilo Dular — Jurka vas, Fabian — Gradiše, III. darilo Janko, Hrvaški brod.
Ravno gosi in rac so posestniki premalo razstavili, pa upamo, da bo prihodnja perutninarska razstava tudi v tem oziru popolnejša.
Popoldne v nedeljo je predaval nadučitelj Zupan o perutninarstvu v prostorih gospoda župana Zurea. Oba dneva v nedeljo in pondeljek je bilo obiskovanje razstave zelo povoljno.
Razstavljena so bila tudi razna v perutninarstvo spadajoča orodja in oprave, gg. Krapš & Ditrich sta postavila tudi va-lilni stroj na razstavo.
Prva perutninarska razstava — prvi korak v lepšo bodočnost.	Zupan.
Kako sc mora umevati novi vinski zakon?
Franc Gombač, c. kr. kletarski nadzornik v Ljubljani, piše:
Novi vinski zakon obsega nekaj paragrafov ali predpisov, ki jih mnogi napačno tolmačijo, celo strokovnjaki. To daje povod marsikaterim neprilikam. Zlasti se slabo
tolmači predpis glede dodajanja alkohola in sladkorja v svrho izboljšanja mošta in vina. Istotako se še mnogi v nejasnem glede prodaje pokvarjenih in umetno izboljšanih vin.
■Da se vinogradniki, vinski trgovci gostilničarji izognejo morebitnim sitnostim in celo kaznim, naj jim služijo naslednja pojasnila in navodila:
Glasom par. 3. v. z. se sme dodati vinu ali moštu tudi do 1 0/o alkohola (96 °/o) ali čistega žganja. To se mora tako razumeti, da se sme dodati šele tedaj, če je vino že pokvarjeno in ga hočemo s tem sredstvom zopet ozdraviti. Malenkostna množina alkohola (1 ’/a do 1 kozarec na sod) se tudi lahko porabi namesto olja ali žveplanja za preprečenje kana (cveta); dalje za izmivanje sodov in steklenic ter za hranjenje čistil.
Nikakor pa ne sme doliti alkohol zdravemu moštu ali vinu pri pretakanju zgolj z namenom ali pod pretvezo, da bi se mu zvečala moč, da bi se pospešilo čiščenje in zabranilo rjavenje, zavrelka, cikanje itd. V tem oziru ne pozna postava izgovorov, zato pa dovoljuje poljubno sladkanje mošta, s čimer se doseže v vsakem oziru boljši in gotovejši uspeh, kakor z alkoholom.
Te določbe glede alkoholiziranja mošta ali vina veljajo za navadna, za prodajo namenjena vina, ne pa za desertna ali sladka vina in za pelinkovec (vermut), šampanjec itd., ki se glasom par. 4. v. z. poljubno sladkajo in alkoholizirajo, in sicer z oblastvenim dovoljenjem.
Slajenje mošta in vina. Glasom par. 5. v. z. sme vsakdo sladkati in cukrati stfoj mošt ali svoje vino, če se izkaže za to potreba.
Kdor hoče svoj mošt ali vino sladkati, mora prositi pristojno c. kr. okr. glavarstvo za dovoljenje, navedši vzrok sladkanja, n. p. zaradi nedozorelosti, gnilobe) toče itd , ter množino za sladkanje namenjenega mošta in sladkorja.
Tozadevne nekolkovane prošnje vloži lahko posameznik zase ali za več skupin potom županstva ali tudi naravnost na pristojno glavarstvo, odnosno na pristojni magistrat in sicer v času od začetka trgatve do konca novembra. Glavarstvo reši take prošnje po zaslišanju kletarskega nadzornika takoj ter jih takoj dostavi prošnjiku potom pristojnega županstva, oziroma, če prošnjik želi, tudi naravnost njemu po pošti.
Sladkajo se tudi navadna vina, toda ne z namenom, da bi se jim zvečala sladkoba, marveč le v slučaju če se noče novo vino čistiti, oziroma če se hoče pokvariti in da mora umetno iznova prekipeti (prevreti). Tudi v tem slučaju se mora prositi glavarstvo za dovoljenje enako kakor za sladkanje mošta.
Kdor bi sladkal mošt ali vino brez oblastvenega dovoljenja in napovedi ter bi pri prodaji to nalašč kupcu zatajil, se strogo kaznuje. Taka vina se ne smejo prodajati kot popolnoma pristna, marveč kot zboljšana vina.
Tozadevne prošnje naj bodo kolikor možno kratke ter naj se glase približno tako-le: C. kr. okr. glavarstvu
v..............
Podpisani N. N., posestnik v ..........
h. št.....nameravam osladiti svoj letošnji
vinski pridelek, in sicer pribl...., hekto-
litrov z 1, 2 ali 3 °/o sladkorja ter prosim na podlagi par. o v. z. tozadevnega dovoljenja.
Vzrok: Nepopolna dozoritev, gniloba, toča, malo sladkorja ali preobila kislina itd.
V..............., dne...........1910.
N. N/
posestnik v . . . . h. št. . . .
Kdor hoče, ali kdor bo primoran, zboljšati svoj pridelek s tem, da doda sladkorja naj prosi za dovoljenje vsaj 8 dni pred trgatvijo. Prosto mu je potem, če hoče sladkati ali ne.
Vsakdo pa, ki je dobil oblastveno dovoljenje, mora najkasneje do 15. decembra
sporočiti zopet glavarstvu, če je svoj most (vino) sladkal ali ne, koliko sladkorja je porabil.
Tozadevno naznanilo naj se glasi:
C. kr. okr. glavarstvu
v................
Podpisani N. N. posestnik v...........
li. st. . . . naznanjam, da sem dodal svojemu moštu na 30 hi 2°/0 pesnega sladkorja. — Ali pa:
Podpisani naznanjam, da sem opustil nameravano sladkanje.
v................ dne...........1910.
N. N.
posestnik v.........h. st. . . .
Glede par. 8., 9. in 10. v. z. bodi pripomnjeno, da se petijot (piccolo) ter z vodo in s sadnim moštotn pomešana vina nikakor ne smejo prodajati, tudi ne pod imenom domača pijača.
Pač pa sme tako pijačo glasom par. 9. v. z. vsakdo za svojo hišno porabo napraviti Zadošča, da prijavi to potem, ko jo je že napravil, pristojnenu županstvu, najdalje do 31. januarja navedši množino napravljene pijače.
Istotako se ne smejo prodajati, zlasti pa ne točiti v stalnih in začasnih gostilnah ali tako zvanih „bušensankih“ (gostilne pod vejo, osmice) cikasta, močno žvepljana, jako kalna (godljasta) ali močno plesniva vina. Taka vina se zasežejo in dotični prodajalec se sodnijsko kaznuje po par. 11. in 12. zakona za živila.
Končno bodi še omenjeno, da mora imeti vsak pridelovalec ali prodajalec vina po en istis vinskega zakona vidno razobe-šenega v prostoru, kjer vino dela. hrani in toči. Na popir tiskani taki zakoni se dobivajo v Cirilovi tiskarni v Mariboru po 10 vin., na pločevini utisnjeni pa pri administraciji „AUgem. Wein-Zeitung“ na Dunaju I. okr., po 2 K komad.
Grozdni sukač ali kiseljak.
K najhujšim škodljivcem na vinski trti je prištevati v onih vinorodnih krajih, kjer se je zelo razmnožil, grozdni sukač ali kiseljak. Zato je potrebno, da vsak vinogradnik ve, kako se razvija in škoduje ta kvarljivec ter kako ga je zatirati v vinogradih.
Grozdni sukač ali kiseljak škoduje na vinski trti dvakrat na leto in sicer v dveh zarodih. Prvi zarod nastopi meseca maja in se razvije tako-le:	V tem času prilezejo
iz prezimelih bub grozdnega sukača majhni roalovidni metuljčki, ki ne merijo z razpetimi krili niti 1 cm poprek. Da je spoznamo, opišemo jih: Njih predna krilca so jasno rumena, a po sredi gre prek njih ostro omajen pas svinčene barve. Ta pas je na gorenjem robu najširji, proti doljnem robu se pa zožuje, a proti korenu stoji za njim nekoliko temnih pik. Zadnja krilca so sivkasto-rujava, pri samcu jasnejša nego pri samici. Tipala so kratka in strče naprej kakor kljunček. Truplo, pipala in tipalnice so rumene kakor slama.
Ta metuljček sedi po dnevi s strehasto položenimi krilci, na kakem skrivnem kraji med trtnim listjem, da ga je težko opaziti. Se le zvečer postaja živahen in leta vso noč do ranega jutra, da se spari. Samice odložijo potem svojih 30—40 jajčic posamezna na razcvetja grozdičeva. Ko so to storile poginejo. Za 14 dni se izvalijo gosenčice, ki so s prva bele, glavo imajo črno in po hrbtu rudečkasto progo. Ob straneh in zadaj so nekoliko kosmate in merijo dorastle do 12 mm.
Gosenčice preprežejo razcvetja s tanko prejo, se hranijo z nežnimi deli cvetja in onemogočijo tem nastavljen je vinskih jagod. Ako ob ugodnem vremenu trta naglo ocvete, škoda ni posebno velika in večja množina gosenčic gre po zlu. Če pa zabrani mrzlo vreme, da se cvetje ne more razpihniti in oprašiti, tedaj sežejo gosenčice po njem, da je groza.
Ko so se gosenčice nekolikokrat pre-kožile, so doiastle, potem se zapredejo med razcvetjem na trtnem listju in se zabubijo. Ker se to dogaja ob času košnje, se imenujejo te gosenčice tudi „seneni črviči“.
Meseca julija izleti drugi zarod, ki je mnogoštevilnejši od prvega. Oplojene samice polagajo pa sedaj jajčica na nezrele grozdne jagode.
Gosenčice, ki pridejo iz njih meseca avgusta, zavrtajo se blizu reclja v jagode in živijo ob njeni vsebini in semenu, ki je takrat že mlečno.
Mesto, kjer se je zavrtala gosenčica, je sivkasto ali rujavkasto. Napadene jagode se posušijo in odpadejo, kar se zlasti dogaja pri vrstah s trdno lupino in ob suhem vremenu, ali pa, in to je navadno, jagode začno gniti in okužijo tudi sosedne.
Ker ostanejo take bolne jagode zelo kisle in ker dobroto vina jako izpridijo, ako jih nismo odbrali, zato se imenujejo gosenčice druzega zaroda „kiseljak“.
Ker uniči vsak kiseljak do svojega popolnega razvitka več jagod in ker je v vsakem grozdu po več gosenčic, zato je razvidno iz tega, kako velikansko škodo more napraviti.
Izjedene jagode se usušijo in odpadejo; pri mokrem vremenu pa gnijo in se skisajo. Ako se pri trgatvi take jagode ne odbirajo, temveč se jagode maste, kakršne so, potem je vino kislo in nestalno.
Ko so „kisljakove“ gosenčice dorastle spuščajo se ob niti navzdol, skrijejo se pod luske in v razpoke na skorji, posebno v strženu starega lesa, v špranjah vinogradskoga kolja, v slamnatih vezeh in različnih drugih kotičkih, kjer se zapredejo in zabubijo. — Prihodnje pomladi prikaže se iz njih potem metulj, ki iz nova začne svoje od začetka navedeno življenje.
Kjer se je ta kvarljivec zelo razmnožil moči ga je le z združenimi močmi zatirati. Posameznik opravi tu malo, ker za-
plodijo metuljčki, prehajajoč iz zanemarjenih vinogradov zmirom zopet nove zarode.
Skupno zatiranje mora obsegati uničevanje metuljev, gosenic in bub, ki naj se tako izvršuje:
Metulje pokončujemo na ta način, da jih lovimo s takozvanimi pahljačami. To so tenke deščice, ki merijo približno 30 dm2 in ki so namazane s kakim dobrim lepljivom ter pritrjene na primerni palčici. S takimi napravami gredo otroci meseca maja in meseca avgusta po dnevi v napadene vinograde ter skušajo splašene, poča-časi tVfrjoče metulje doseči z lepljivom, kar se jim kmalu posreči.
Gosenčice zatiramo s tem, da poškropimo napadena razcvetja s tekočino, ki jo dobimo, ako raztopimo 3 kg mazljivega mila in 1 '/2 kg mrčesjega praška na 100 1 vode. To škropljenje se mora zvršiti z vinogradsko škropilnico, ki pa ima tedaj poseben močen razpršilnik („Canulla Sibella“), s kojem se razpredek raztrga, v katerem se gosenčice nahajajo in katere tekočina umori.
Najizdatneje in najbolj priporočljivo je zatiranje gosenčic na ta način, da jih izvlečejo otroci in delavke s pletilnimi iglami ali lesenimi iglami iz napadenih jagod ter jih zrnaste, katero delo naj se izvršuje v juniju in v avgustu.
Bube uničujemo ob času režnje s tem, da odrgnemo ves stari les in vinogradsko kolje prav skrbno z jeklenimi ščetini ali rokavicami od žice. Vse olupe, vezi, odrezane mladike itd. je nato treba sežgati.
Vestnik Zadružne Zveze.
Skupščina dalmatinskih članic Zadružne Zveze v Ljubljani se je vršila dne 13. septembra v Splitu v dvorani „Hrvatskega Napredka“. Na-zočih je bilo 60 zastopnikov včlanjenih zadrug Odkar je pričel poslovati pododbor, je Zveza dosegla lepe uspehe; v enem letu je bilo revidiranih 53 zadrug, pri 11 se je izvršil pregled,
— 309 -
tia novo se je osnovalo 10 zadrug, a v osnutku jih je 14.
Zadružnih tečajev je bilo četvero in sicer v Makarski, Zadru, Drnišu in v Splitu. Po prizadevanju pododbora se je ustanovil .Ribarski Savez“, kateremu je pristopilo do 30 zadrug. V obče je torej pododbor mnogo delal v korist zadružništva.
V upravni svet so bili izbrani za poedina okrožja gg.: Pero Orepić za Dubrovnik, Don Ivo Tamburović za Neretvo, fra Stipan Šulenta za Makarsko Primorje, fra Dane Bilič za Krajino Imotsko, Don Simun Šimunić za Sinj in Vrliko, Gajo Radunić za Split in okolico, Jani-slav Vrsalović za Brač in Hvar, fra Luigji Ju-renović za Drniš in Prornino, Krste Skokić za Šibenik, dr. Miho Skvrče za Zadar. — Zvezin delegat za Dalmacijo je prof. Ante Alfirević, revizor pa Pr. Z. Donadini.
Zadružni tečaj je priredil dalmatinski pododbor Zadružne Zveze v Ljubljani ob času 12., 14., 15. in 16. septembra t. 1. v Splitu. Tečaj je vodil Zvezin revizor Fr. 2. Donadini. Ude-ležnikov je bilo 10 in sicer 2 zadružna uradnika 3 župniki, 1 učitelj, 1 državni uradnik in 3 posestniki. Največ časa se je porabilo za pouk v zadružnem knjigovodstvu, osobito za rajfaj-znovke ter potrošne in klesarske zadruge.
Nove članice. V zadnjih sejah so bile sprejete v članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani:
Ljubljana, Šentpeterska občekoristna stavbena zadruga.
Bilc o v s, Hranilnica in posojilnica.
Možica, Hranilnica in posojilnica.
Vovbre, Hranilnica in posojilnica.
Eben tal, Živinorejska in prešičorejska zadruga.
Kastav, Gospodarsko trgovačko društvo.
Zadružna šola. Pouk na tem zavodu se prične v začetku novembra. Kdor jo namerava obiskati, naj se čimprej zglasi pri ravnateljstvu. Po sedanjih priglasih soditi bo prosilo za vspre-jem toliko slušateljev, da skoro gotovo ne bo mogoče vseh sprejeti. Zato opozarjamo zlasti naše zadruge, ki mislijo poslati na to šolo kakega mladeniča, da ga pravočasno prijavijo.
Zadružni pregled.
Nove zadruge. Tekom meseca avgusta t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge.
Na Kranjskem.
Ljubljana (dež. sod. Ljubljana), Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, r. z. z n. z. Kandija (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga za Novo mesto.
Na Štajerskem.
Ptuj (okrož. sod. Maribor), Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju, r. z. z n. z. Trbovlje (dež. sod. Celje), Zadružna elektrarna v Trbovljah, r. z. z o. z.
N a Primorskem.
Bazovica, (dež. sod. Trst), Hranilnica in posojilnica v Bazovici, r. z. z n. z.
Sv. Križ, (dež. sod. Trst), Kmetsko delavsko konsumno in posojilno društvo v Sv. Križu pri Trstu, r. z. z o. z.
Drugi avstrijski kmetijski zadružni shod se je vršil na Dunaju dne 14. in 15. septembra v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora. Udeležba je bila nepričakovano velika. Zastopane so bile vse avstrijske dežele brez razlike narodnosti po mnogoštevilnih odposlancih. Shodu so prisostovali tudi zastopniki mnogih inozemskih kmetijskih gospodarskih organizacij. Slovenskih udeležmkov je bilo okoli 30.
Pred zadružnim shodom se je vršila dne 13. septembra konferenca revizorjev iz cele Avstrije v posvetovalnici kmetijske družbe na Dunaju. Istega dne je imela Splošna zveza kmetijskih zadrug svoj občni zbor, ki je zavzel v posebni resoluciji svoje stališče napram znanim dogodkom pri koroški Osrednji blagajni v Celovcu. Tega dne je bil prirejen tudi pozdravni večer udeležnikom v nižjeavstrijski vzgledni kleti na lovski razstavi v Pratru.
Pri otvoritvi zadružnega shoda so bili navzoči med drugimi cesarski namestnik grof Kiel-mannsegg, podžupan dr. Porzer. sekcijski šef dr. Ertl kot zastopnik poljedelskega ministrstva dalje zastopnik pravosodnega in trgovskega ministrstva in ministrstva za javna dela, zastopniki več deželnih odborov, med njimi dr. Pegan za kranjskega, ter mnogo drugili uradov in korporacij.
Zborovanje je otvoril predsedsednik Splošne zveze dr. Pavel baron Störck. Po izvršenih običajnih oficijelnih pozdravih se je prešlo na dnevni red, ki je obsegal referate o zanimivih, za zadružništvo v obče in za kmetijsko zadružništvo še posebej važnih predmetih, kakor smo bili naznanili že v 16. 'številki našega lista.
O teh razpravah bomo kasneje obširneje poročali.
Za danes omenimo le resolucijo, ki je bila sprejeta na občnem zboru Splošne zveze in potem predložena tudi zadružnemu shodu v zadevi Osrednje zadružne blagajne v Celovcu. Ta resolucija se glasi:
„Občenemu zboru Splošne zveze je dne 13. septembra 1910 predložil njen generalni zastopnik poročilo o dogodkih, ki so se pripetili pri Osrednji blajni kmetijskih zadrug na Koroškem.
Iz podatkov, ki so se pri tem na znanje dali glede poslovanja organov imenovane Osrednje blagajne, je občni zbor povzel z globokim osupnjenjem in obžalovanjem, da so zadrugini organi prezirali najpriprostejša temeljna načela gospodarske uprave in obstoječe zakonite predpise in daje tudi manjkalo vsako od zakona predpisano in v pravilih določeno nadzorstvo kakor tudi da organizacija nikakor ni odgovarjala preizkušenim temeljnim načelom kmetijskega zadružništva.
Pri občnem zboru zastopane zadružne zveze, ki so ta načela v posameznih deželah preizkusile kot zadostno podlago za solidno in neoporečno poslovanje, obsojajo kar najstrožje da so se ta načela zanemarjala, kar je povzročilo polom te osrednje blagajne; to je tembolj kaznivo, ker bi katastrofa v tolikem obsegu ne bila mogla nastopiti, ako bi se bila izvršila naročila Splošne zveze kmetijskih zadrug v Avstriji kot revizijske oblasti.
Iz podanega poročila uvideva občni zbor, da izvira polom te osrednje blagajne iz dejanj enega posameznika, ki se ne dado dovolj ostro karati, kakor tu iz lahkomišljenega poslovanja zadruge, katero je treba nič manj obsojati, obenem pa zavrača napade na zadružništvo, ki se vrše ob tej priliki.
Kmetijsko zadružništvo se bo neprestano izpopolnjevalo tudi v bodoče po preizkušenih načelih samopomoči, samouprave in samoodgo-vornosti in mora odklanjati vse dalje segajoče, avtonomijo ovirajoče zakonite in uprave odrede, ker bi ovirale zdravi razvoj zadrug.
Občni zbor pričakuje, da se bo od vseh poklicanih mest v zavesti njihove odgovornosti storilo vse, da se upniki in člani hranilnic in posojilnic obvarujejo škode“.
Gospodarske drobtine.
Kako je pravilno rabiti amonijev sulfat? Na to vprašanje odgovarja profesor dr. P. Wag-
ner tako-le, in sicer s pridržkom, kajti vse tozadevne okoliščine še niso dognane:
1.	Potreseni amonijev sulfat je kmalu pod-vleči, zlasti če so pognojena tla zelo apnena ali če se je celo z apnom gnojilo.
2.	Amonijevega sulfata ni preplitvo v zemljo spraviti, da ne izhlapeva, pa tudi ne pregloboko, da se ne zavira presnavljanje v solitrov dušik.
3.	Če se obenem rabi kak superfosfat, je bržkone dobro amonijev sulfat z njim mešati, ker se potem presnavljanje z apnom skoraj gotovo zavlačuje.
4.	Morda sploh ne kaže močno apnenih tal gnojiti z amonijevim sulfatom, ali pa je prav previdno ravnati.
5.	Bržkone učinkuje amonijev sulfat bolje na težji, glinasti zemlji, kakor na rahli, peščeni, zlasti če je zadnja močno apnena in pa če je bila z apnom gnojena.
Vabilo
na
izredni občni zbor
„Gospodarske Zveze“, centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil
dne 24. oktobra 1910 ob 3. uri popoludne v posvetovalnici Zadružne Zveze v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.	<
2.	Dopolnilna volitev načelstva in nadzorstva.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Slovenjem gradcu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 9. oktobra 1910 ob 4. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Slovenjem gradcu.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3 Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1909.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu zadružnikov.
Bilanca
Sođarske zadruge
na (JešnjicI,
reg. ZKilr. z om. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Vrednost blaga . . . .	7.300-75
Perj. na blagu pri zadruž.	270-19
Terj. na blagu pri nezadr.	13.283 81
Vrednost nepr. inventarja	10.581-75
Vrednost prem. inventarja	919-44
Skladišče	. .	234-65
Delež pri „Zadružni Zvezi“	50-—
Delež pri „Gospod. Zvezi“	20'—
Naložen denar .	. . .	54-03
Tekoči račun z Zvezo .	.	5 —
Gotovina koncem 1. 1909 .	23-59
Zguba		255-46
Skupaj .	.	32 998-67
Pasiva.	K
Deleži		6.298 53
Neizplačane obresti deležev	786-74
Izposojila ...	. .	19.505-—
Dolg na blagn zadružnikom	174-—
Dolg na obrestib od izpos.	75--
Rezervni zaklad z obresti	6.159-40
Skupaj . .	32 998-67
Denarni promet ... K	130.293 23
Stanje članov ;ačetkom 1	1909 .	68
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1909	...	70
Bilanca	
Hrvatske Seoske blagajne za štednju i zajmove
u Diano,
reg zadr. s neog jamstvom, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva. Zajmovi	 Invantar pomični.... Zaostale kamate zajmova . Dio kod „Zadružne sveze“ Vrijednost robe u skladištu i potraživanja .... Gotovina koncem god. 1909	K 73.340-73 256-50 863-50 600-- 1.618 79 3 819-28
Skupa .	.	80.498 80
Pasiva.	K
Djelovi 		726-—
Ulošci na štednju s kapi-talizovanirn kamatama .	4.710-83
Tekući račun s svezom	72 681'—
Predplaćene kamate zajm.	46-80
Rezervna zaklada . . .	1 018-24
Čisti dobitak		1.315 93
Skupa . .	80.4 98-80
Novčani promet . . . K	100.31420
t 1 f	1909. 217
Pristupilo		
Izstupilo		
Stanje koncem g. 1909	. . . 243
Bilanca
Hranilnice in posojilnice v Dolskem,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila........ 63.339-72
Tekoči račun z zvezo .	9.893 —
Inventar premični ...	311-63
Zaostale obresti posojil	.	783"70
Vrednost tiskovin	. .	.	25-50
Delež pri „Zad. zv. v	Ljub."	1.000-—
Gotovina 31 decembra 1909	556 10
Skupaj .	.	75.909-65
Pasiva.	K
Deleži 	 Hranilne vloge s kapitali-	136 —
zovanimi obrestmi .	.	74.468-23
Predplačane obresti posojil	115 10
Rezervni zaklad z obr.	904-29
Čisti dobiček		286-03
Skupaj . .	75.909 65
Denarni promet ... K	129.052 30
Stanje članov začetkom 1.	1909 .	56
Prirastlo		. . . 12
Odpadlo		
Stanje koncem 1 1909	... 08
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice	
v Cerknici,	
leg. zadr. z neom. zavezo,	
z dnem 31. decembra	1909.
Aktiva	K
Posojila		 .	1,062.572 47
Inventar premični .	.	.	2 017-44
Inventar nepremični .	.	64.788-63
Zaostale obresti posojil	12.109-68
Delež pri „Zadružni zvezi“	1.000 —
Delnice pri „Unionu“ . .	2.000"—
Terjatev na najemnini .	75-—
Naloženo v pošt. hranilnici	112 76
Terjatev za seno ....	86002
Gotovina 31. decem. 1909	9-058-98
Skupaj .	.	1,154.594-98
Pasiva.	K
Deleži		1.300-—
Hranilne vloge s kapitali-	
zovanimi obrestmi .	.	768.15! 67
Tekoči račun z zvezo .	.	370 851 —
Predplačane obresti posojil	2 598 32
Rezervni zaklad ....	11.336-25
čisti dobiček		357-74
Skupaj . .	1,154 594 98
Denarni promet ... K	1,478.738-30
Stanje članov začetkom 1. 1909 . 616	
Prirastlo		
Odpadlo		.	.	.	29
Stanje koncem 1. 1909	. . . 648
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Cerkljah pri Krškem,
reg. zadr. z neomejen, zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila..................... 99.256-55
Inventar premični . . .	240-—
Zaostale obresti posojil	522-28
Delež pri	„Zadružni zvezi“	600 —
Gotovina	31.	decem	1909	4.320-28
Skupaj	. .	104 939-11
Pasiva.	K
Deleži........................... 460	—
Hranilne vloge s kapitaliz.
obrestmi................. 102.043-16
Tekoči račun	z zvezo . .	951 ■—
Predplačane obresti posojil	130-37
Rezervni zaklad ....	69P27
Čisti dobiček	. . ■ ■ ■__________663	31
Skupaj	. .	104.939 11
Denarni promet ... K 19690626 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 187 Prirastlo	43
Odpadlo.............................. —
Stanje koncem 1. 1909	.... 230
Bilanca
Hrvatske Seoske Zadruge
na neograničeno jamčenje
za štednju i zajmove
u Bobovišćima-Brać.
s koncem meseca decembra 1909.
Aktiva.	K
Zajmovi .......	18.026 61
Tekući račun s svezom	922 43
Inventar pomični....	450-53
Zaostale kamate zajmova .	3612
Dio kod „Zadruž sveze“ .	400 •—
Vriednost robe .	, . .	1.01980
Gotovina koncem g. 1909	1.587 45
Skupa . .	22.442 94
Pasiva.	K
Djelovi .			 Ulošci na štednju s kapit.	1 060 —
kamatama		20.287-81
Obresti		69-69
čisli dobitak .	.	.	.	1.025-44
Skupa . .	22.442-94
Novčani promet ... K	87.929-37
Stanje članov začetkom g.	1909 .	49
Pristupilo		...	4
Izstupilo 		... —
Stanje koncem god. 1909	...	53
Bilanca
Bermnskos društva za štednju i zajmove,
regislruvane zadruge s neograničenim jamstvom
s koncem meseca decembra 1909
Aktiva.	K
Zajmovi		93.398-31
Nabava gospod, potreboča	51.58008
Inventar pokretni .	.	.	90 41
Inventar nepokretni .	.	.	11-67
Zaostale kamate zajmova	9 70P90
Dio kod .Zadružne sveze“	1 (XXI —
Hrvat, poljodj. banka .	.	100 —
Istar posujil. Pazin .	.	,	20 —
Ljudska pos Ljubljana	4- —
Gospodar, zv, Pula .	.	100-—
Gotovina 31 dec. 1909. .	910-78
Skupa . .	.	156.917-15
Pasiva	K
Djelovi		496- —
Ulošci na štednju s kapila-lizovanimi kamatama	152.110 12
Pretplać. kamate zajmova	103 40
Kond za gospodar svrbe .	100 —
Hezervna zaklada .	.	.	3.596-71
Čisti dobitak		510 92
Skupa . . .	156.917 15
Novčani promet . . K	159.706 70
Stanje članov začetkom g.	1909 .	121
Pristupilo ....	
Izstupilo		
Stanje koncem g, 1909 .	. . . 122
Bilanca
Mlekarske zadruge
na Brezovici,
reg. zadr. z omej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Akti va.	K
Terjatve na blagu pri ne-zadružnikih		6.444 36
Vrednost prem. inventarja	10 617-75
Vrednost vodovod, naprave	1.040 28
Tekoči račun z zvezo .	.	45-—
Delež pri Hranilnici .	.	4 —
Delež pri .Zadr. zv.“ .	10 —
Delež pri Gospodar zvezi	120 —
Delež pri Mlekarski zvezi	eod —
Gotovina 31. decem. 1909	1 166-59
Skupaj . .	20 047 98
Pasiva.	K
Deleži		1 395 -
Dolg na blagu zadružnikom	4.178 02
Dolg na prem, inventarju	264 —
Tekoči račun pri Hranilnici	7 137 08
Hezervni zaklad .	6.304 15
čisti dobiček .	.	.	.	769 73
Skupaj .	.	20047-98
Denarni promet... K	188.1X15 65
Stanje članov začetkom 1.	1909 . 216
Prirastlo ....	
Odpadlo ....	
Stanje koncem 1. 1909	.	. . . 217
Bilanca
Posojilnice v Dobrćpoljuh,
reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Posojila.................. 1,090.979	16
Tekoči račun s člani .	.	9.363‘43
Inventar premični	.	. .	617	85
Zaostale obresti posojil. .	17.892-84
Delež pri Zadruž. zvezi .	1 000 —
Delež pri „Ljudski posuj.“	4'—
Prehodni ....................... 207	87
Gotovina 31. decem. 1909	7.615-27
Skupaj . . 1.127.680 42
Pasiva.	K
Deleži .......	1.520 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	940.881-99
Tekoči račun z zvezo . .	160.687-—
Predplačane obresti posojil	1.859 48
Brezobrest. pos dež. odb.	300-—
Rezervni zaklad ....	21.13395
Cisti dobiček.......... 1 298 —
Skupaj . . 1.127.680 42
Denarni promet. . . K 1,355.436 67 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 727
Prirastlo.......................... 40
Odpadlo........................... 7
Stanje koncem 1. 1909	....	760
Bilanca
Mlekarske zadruge na Dobrovi,
reg zadr. z om. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva.	K
Vrednost neprem. invent.	2.142-38
Vrednost premičn. invent.	4.269 48
Delež pri „Zadružni zvezi“	20-—
Delež pri „Gosp. zvezi“	20 —
Delež pri Hran. in posoj.	4—
Nalož. den. pri pošt hran	100 —
Gotovina koncem leta 1909	4 414-31
Skupaj . .	10 970 17
P a siva	K
Deleži		1.080-—
kavcija odjemalca .	.	.	1.500-—
Rezervni zaklad ....	5.546-03
čisti dobiček		2.844 14
Skupaj .	.	10.970-17
Denarni promet ... K	129.858-93
Stanje članov začetkom 1. 1	1909	.	119
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1909	. . . 139
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Domžalah,
reg. zadr. z neorn. zavezo, z dnem 31. decembra 1909.
Aktiva	K
Posojila.................. 299.234-15
Tekoči račun s člani . .	80.354	84
Inventar premični . .	.	313-92
Inventar nepremični .	.	7.290 —
Zaostale obresti posojil	.	1.544-67
Vrednost tiskovin .	.	.	10462
Delt-ž pri „Zadružni zvezi“	1.000-—
Terjatev na najemnini . .	1.144	—
Terjatev na kupnini . .	187'	—
Neporavnane obr. najemn.	125	84
Neporavnane obr. kupnine	20	56
Delež pri „Ljud. posojil.“	4	—
Delež pri Hranilnici in posojilnici v Kamniku .	.	4	—
Delež pri Kitarski zadrugi	200	—
Gotovina 31. decem. 1909	6 084-18
Skupaj . .	397.611 78
Pasi va.	K
Deleži 		654 —
Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi .	.	229.295-33
Tekoči račun z zvezo .	.	141.597-—
Predplačane obresti posojil	182-10
Izposojila			16.000-—
Rezervni zaklad .	.	.	.	8 152 09
Čisti dobiček .	.	.	1.731 26
Skupaj . .	397 611-78
Denarni promet ... K	528.294-28
Stanje članov začetkom 1	1909 . 305
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1909	... 327
Bilanca
Mlekarske zadrugi	e
v Horjulju,	
reg. zadr. z omej. zavezo,	
z dnem 31. decembra 1909.	
Aktiva.	K
Vrednost blaga in ročk	50-—
Terjatve na blagu pri ne-	
zadružnikih		3.185-76
Vrednost vodovoda •	.	.	117-20
Vrednost prem. inventar.	3.093-—
Tekoči račun z zvezo .	1 563-—
Deleži pri drugih zavodih	64-—
Gotovina 31. decem. 1909	450-15
Skupaj . .	8.523 11
Pasi v a.	K
Deleži			1.147 —
Dolg na blagu zadružnik	1 879-96
Dolg na upravi ....	520-—
Rezervni zaklad z obr..	.	4.437 79
Čisti dobiček		538-36
Skupaj . .	8 523-11
Denarni prmnet . . . K 88 407 97 Stanje članov začetkom 1. 1909	.	152
Prirastlo........................ 15
Odpadlo .......................... 2
Stanje koncem 1. 1909	....	165
poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov
za mesec avgust 1910.
	Pre-		Izdatki		Denarni		Hranilne vloge				Pose		) j i 1 a		Število ćlanov
Ime	jemKi				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	V	K	v	K	V	K	V	K	V	K	v	K	V	
! Artiče ....	5849	56	5613	58	11463	14	3038		2198	40	2080		670		249
Banj ....	10437	82	10366	52	20804	34	7782	29	1359	—	28912	81	4675	97	100
Baška ....	21701	45	24657	03	46358	48	20594	—	10000	97	—	—	414	94	207
Beram ....	7672	90	5218	33	12891	23	3928	68	330	—	4288	33	1527	16	127
Blagovica .	.	6693	49	7987	09	14680	58	6844	—	5192	93	2610	—	—	—	236
Bled ....	39479	80	40537	14	80016	94	16243	—	5749	90	8280	—	18745	17	250
Bloke ....	2943	33	4000	21	6943	54	1805	51	3331	—	300	—	100	—	365
Boh. Bistrica	21179	31	21373	19	42552	50	20046	—	10863	95	4397	—	217	31	174'
Boljun ....	2643	43	2997	48	5640	93	1195	—	1271	88	774	80	1271	60	130
Borovnica. .	.	53219	78	49570	48	102790	26	16091	29	5599	91	33700	—	197	—	370
Boštanj .	.	.	6528	59	5875	99	12404	58	3923	36	842	69	3020	—	—	—	1241
Buče ....	17272	66	16858	25	34130	91	15140			300	—	4950	—		—	19
Bobovišče. .	. Brezovica .	. Bajagič .	.	. Bogomolje .	. Bučka .... Besnica .	.	. Barban .	.	.	756	40	584	75	1341	15	356	40	244	40	200				54
Boljunec .	. Buzet ....															
Cerklje....	40750	49	34715	84	75466	33	18486			15042	81	14406	32	12750	—	4111
Cerklje pri Krš.	8933	74	11370	29	20304	03	4663			4552	53	2250	—	344	—	265,
Cirknica .	.	.	68124	76	61564	41	129689	17	16648	08	32793	32	18852	—	13244	20	684
Cirkovce . .	.	75921	56	70430	82	146352	38	31485	15	40252	86	23180	—	6842	—	150
Celje .... Col																
Češnjica .	.	.	27880	37	24452	35	52332	72	640	—	6559	23	6250	—	15000	—	220
Čitluk ....	14521	19	14183 08		28704	27	4064	—	1592	37	7696	66	4486	08	620
Crni vrh .	.	.	5624	46	6939,29		12563	75	2463			1476	79	4154	—	1336	03	235
Črnuče.... Crna gora .	. Čatež .... Crmošnjice . .	2620		2520			5140		2620		575						36
D. M. v Polju .	20779	09	20671	55	41450	64	16645,30		290	—	20300	—	2597	—	152
Dicmo-Donje	28234	34	27704 65		55938	99	3420	-	2843	21	9567	—	4748	10	250
Dobje ....	2378	15	2377 27		4755	42	1626		1264	68	1100	—	—	—	T ^
Dobova .	.	.	2534	58	1887:23		4421	82	1240		270	—	1520	—	994	—	166
Dobrepolje .	.	35392	31	33655 36		69074	67	15651 75		12828	72	5658	19	5054	—	
Dobrinj .	.	.	24324	94	23911 08		48236	02	14437 40		4218	52	860	—	2574	—	461}
Dobrova .	.	4199	90	3143 18		7343	08	1722 40		2086	67	—	—		'	—	38
Dol		19316	97	19616 73		38933	70	3543		5455	47	12400		1300		76!
Dolsko ....	3454	56	2989 88		6444	44	650			2023	09	962		400	35	70
Domžale .	.	.	13419	79	12875 90		26295	69	2360	—	7325	—	5248 63		450	—	349
Draga ....	17077	03	17815'16		34892	19	3186		5135	88	11540		7500	—	124
Dračevica .	.	3528	69	344541		6974	10	170			1014	46	130		379 05		57
Dragatuš . . .	2012	66	2582	72	4595	38 ■	1964		1460		1100					56
	Pre-				Denarni		Hranilne vloge				Posojila				— O
Ime	jernki				prumet		vloženo		vztlignjeno		dano		vrnjeno		> a <D e* -*-> — <f)
	K	Iv	K	1 V	Pl ! H < I		K	1 v	K	1 v	K	1 v	K	V	
Dobrova p. Kropi Dobrna . .	. Drniš .... Dubrovnik .	. Dobrava .	.	. Dicrno H. s. b. . Dob .... Fara ....	7175	02	9452	78	16627	80	5802	67	6062		2330		50		170
Frankolovo .	.	5485	68	4137	22	9622	90	1653	34	2555	92	500	—	255	37	244
Gornjigrad .	.	14255	18	18511	82	32767	—	9003	43	6010	—	3500	—	—	—	96
Gore ....	589	59	528	—	1 117	59	455	-r-	128	—	400	—	—	—	78
Gorje ....	9173	33	11521	01	20694	34	2845	59	6048	07	5340	—	3195		339
Gradac kod Makarska .	.	.	9709	09	10639	56	20348	65	8955		520		325				82
Gor. Logatec Gradac kod Drniš .... Gradac s. b. Gozd .... Gradac h. p. b. Hinje ....	3444	11	4288	89	7833		180		1930	19	1000				49
Horjul ....	13075	91	13038	65	26114	56	2365	i0	9049	69	3695	—	4654	30	374:
Hrenovice.	.	.	13807	86	11660 33		25468	19	1839	24	1403	19	10064	—	9492	—	399
Hajdina . .	.	967	03	84967		1816	70	703	—	100	—	120	—	64	05	132
Homec . .	8101	49	8109	92	16211	41	1884	80	297	—	2475	—	—	—	40
1 Idrija ....	36733	61	38872	78	75606	39	18224	41	8229	44	9666	84	13964	28	237
If?		9175	—	7501	64	16677	25	5080	—	5333	47	1890	—	800	—	402
Imotski .	.	.	17420	45	17111	99	34532	44	78	85	57	82	—	—	—	—	129
Izlake ....	25082	12	22703	08	47785	20	6268	50	9430	79	12900	—	1915	—	241
Jelšane . . .	3306	50	5551	55	98011	46	3260	—	50	—	1005	22	—	—	54
Jarenina . .	.	6435	05	5919	12	12354	17	3364	—	2724	29	1169	—	893	95	199
Jesenice . .	.	30186	19	32614	12	62800	31	8192	40	7217	94	11400	—	337	—	46
Kaštel (Buje)	1745	58	2075	83	3821	41	344	53	868	33	40	—	302	—	88!
Kostanjevica	1323	80	2351	14	3674	94	260	—	—	—	2350	-	250	—	32
Kamnik .	.	.	49882	14	51075	02	100957	16	22420	04	12074	06	21740	44	12570	34	707
Kandija .	.	.	99455	95	99173	19	198629	14	38220	32	59236	14	34182	—	30392	79	2260
Karojba' .	.	.	910	—	100	—	1010	—	800	—	100	—	—-	—	110	—	1461
! Kaštelir .	.	.	69135	94	66524	44	135660	38	37017	—	13843	33	18169	—	15147	—	235
Kievo . .	.' .	5980	64	5337	69	11318	33	580	—	—	—	190	49	4025	24	199
Knežak .	.	.	26906	28	22684	46	49810	74	10536	—	14220	27	7600	—	1800	—	411!
Kočevje .	.	.	7760	35	6337	14	14097	49	949	—	2264	87	4020	—	2030	—	-'|-2;
Koljane . . .	8552	95	7786	10	16339	05	120	—	174	—	3416	63	2086	93	205
Komenda .	. .	5044	73	4277	55	9322	28	4710	28	3635	64	600	-	14	32	175
Koprivnica .	.	4607	16	4210	68	8817	84	1750	—	2002	68	600	—	110	—	86;
Kaštel ....	5342	44	4801	—	10144	44	1200		’	687	—	4100	—	2138	—	79!
Kranj ....	62919	24	69080	29	131999	53	25564	12	23053	89	9299	88	1011	71	205
Kranjska gora .	13498	13	13592	42	27090	55	7471	29	10210	90	3200	—	3260	—	345
Križevci .	.	.	145991	36	135611	98	281603	34	75704	60	84389	85	48690	—	12847	67	452
Krka ....	3887	26	4315	85	8203	11	1700	—	3214	—	1000	—	4' 0	—	164
Kršan ....	4592	86	6604	76	11197	62	1210	—	548	—	1416	30	2160	06	223
Kraševo .	.	.	2796	65	2840	—	5636	65	1800	—			—	40	—	173	44	221
Kaštel-Gomilica Kropa .... Konjice .	.	.															
315 —
	Pre	-	Izdatki		Denarni		Hranilne vloge				Posojila				O >
Ime	jemki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		> a 3 — ■5$
	K	1 v	K	1 V	K	V	K	1 1 V	K	V	K	1 v	K	! v	
Krivoilol .	.	. Kaštel Stari. Križevci . . . Kanal . .	.	. Korte . . . . Lanišče . , .	17 dtp	75	19366	04	36964	79	101 If	10	2906	-	706	—	2226	—	74
Leše . . .	27 Vi	36	2772	36	5551	72	2276	36	516	36							27:
Laško . . .	.	11565	20	9337	47	20902	67	1233	23	6471	52	1766	-	168C	40	340
Leskovec . . .	15054	41	12358	56	27412	97	7727		254t	68	2711			4112			464
Livade. . . .	3338 93		5253	17	8594	10	1233	13	1775	93	2370 —		902	50	307;
Ljubno .	.	.	1 1893 06		8237	06	20130	12	4441		6500	43	1400' -		7206	—	Id?!
Loka . . . .	15920 02		16470	16	32391	18	15759	23	2927	68	460 —		35	74	70
Laporje . . .	5183 83		4436	59	9620	42	3637	97	4415	—					100	—	68!
Ljubljana, Ij. pos. Luče .... Ljubljana, vz. podp. dr. .	. Lindar.... Leskovica . . Loški potok Mirna peč .	.	2700	02	2716	09	5416	11	2408	70	660	12	1000				71
Marija na Žili .	3107	58	2165	90	5273	48	675	—	818	81	920	___	200		88
Makole .	. .	24332	41	11991	93	36324	34	6716	11	8255	90	1140			1279	30	
Mali Lošinj .	.	77554	90	76817	97	154372	87	32386	75	37055	43	27939 21		21101	53	434
Mengeš . .	32603	66	29832	45	62436	11	7002	—	12241	21	12350			6810		486;
Milna . . .	7955 83		7661	20	—	—	2463	30	728	—	334			297	97	232
Mirlovič- Zagora	7734 41		8565	48	16299	89	486	93	1760	—	301 58		2588	51	485!
Moravče . . .	9954|70		11443	37	21398	07	2116	—	7654	78	200			250		185
Mozirje . .	.	7229,74		6790	50	14020	24	4305	—	3176	81	2600			2630		135
Mozel ....	4760	11	4414	—	9174	11	4175			302	26	400			50		37;
Motnik	4424	80	4574	—	8998	80	4395			1367			_				4!
Maribor Sp. Lj. P. Medulin . . . Mokronog. . . Makarska . . . Marenberg . . Mošnje .... Nadin .... Novalja .	.	. Nerezine . . . Naklo ....	1673	24	2752	90	4426	14	1450		1050		700		15		96
Mali Prolog .	.	2606	—	3000		5606	—	2606													80,
Otok kod Sinja	2651	18	2560	70	5211	88	—	—	1500	—	1060			410			159
Omišalj . . .	113554	73	109727	78	223282	51	21573	06	4164	20	786	20	1654	27	181
Otok (Han) . . Predloka . . .	1034	92	4	30	1039	52	132	50					170		83
Ptuj ....	7608	15	5701 80		13309	95	4200		110		5111	,			17
Podčetrtek . .	2148	84	1500		3648	84	1307	36	200		1300			100		63
Petrovče . . .	2548	23	2200 60		4748	33	2400		1320		300		30		86
Pišece ....	4812	76	3474-		8286	76	3530		1272	—	1200			250		144
Planina-Studeno	2024	75	2404 40		4429	15	1450		1755	-	633		320		198
Pločice-Konavlje	64795	J8	6477582		129570	10	41718	16	15577	47	24574	40	9912«	99	116
Polhov gradeč .	3885	1 1	2887 85		6772'	)6	1451		2478	13	200				174
Poljane . . .	27932	70	25271 :	30	53204		3191		11771	33	12000		2078		454
	Pre-		Izdatki		Denarni		Hranilne vloge				Posoj ila				- S
Ime	jemKi				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		Z §
	K	V	k'	V	K	v	K	v	K	I V	K	1 v	K	V	
Poljčane . . .	8273	12	8457	15	16730	27	5087		3291	46	2125		1520		115
Pomjan .	.	.	11488	75	11809	69	23298	44	6891	96	2815	34	2600	—	867			302
Postojna . .	.	9849	47	5750	22	15599	69	3134	75	2432	80	1300			600			126
Ponikva .	. .	5268	63	4543	73	9812	36	4180	—	905	95	600			240			89
Sp. Polskava. .	3558	22	5001	10	8559	32	1154	—	1000	—	4000			15			90
Preddvor .	.	5473	34	5324	14	10797	48	4597	—	1095	28	210			610		109
Preska . .	.	11319	50	11731	49	23050	99	1696	40	4127	33	5830			550			+4
Prihova . .	.	3084	31	3051	08	6135	39	1436	—	1431	—									91
Punat ....	29576	51	30621	53	60198	04	16016	—	18399	06	1800		:	670			106
Podzemelj	1200	05	100	—	1300	05	875	—	—	—	100	—	100	—	521
Pašman .	.	. i Podbabje . . . Polzela .	.	. Proložac .	.	.	383	04	346	98	730	02	300				300				41
Radovljica .	.	56021	07	44131	67	100152	74	47312	78	500	—	24700							40
Rab		25779	02	12073	21	43852	23	15293	82	9699	85	8240	—	1720	61	606
Radoviča .	.	.	8496	69	6784	28	15280	97	7144	~	690	64	80			1320			121
Rajhenburg .	.	3129	35	4318	64	7447	99	438	—	1723	30	2000	_	309			228
Ribnica .	.	.	123529	90	217973	03	341502	93	15833	71	19575	67	141400	_	89813	—	428
Rob ....	4493	61	5583	10	10076	71	380	—	5168	80	250			1500	—	239
Rova ....	15240	54	13891	49	29132	03	314	—	1830	72	380			1647 161	71	239
Rovte .... Radeče .	.	. Rečica ....	20802	08	16356	90	37158	98	5900		4286		7200			98	228
Slivnica p. Mar.	5451	68	5236	60	10688	28	3578	—	1523	52	3600			555			122
Svečina . .	.	2289	25	1308	95	3598	20	1157	90	4	—	1300	—	' 60	—	35
Svetinje . . .	4979	02	4301	32	9280	34	2838	43	2150	—	650	—	—_	—	52
Selca na Braču .	4723	41	4803	29	9526	70	10	78	2248	65	—			450	J—	249
Senožeče .	.	.	2418	60	2500	88	4919	48	100	—	400	—	750	—	50	—	366
Sevnica . . .	38972	92	30737	98	69710	90	16614	60	20742	66	7890			3204			2225
Slivnica .	.	.	2420	66	2040	68	2461	34	1902	50	440	—	—	—			—	70
Smlednik .	.	6703	05	6859	76	13562	81	5815	60	4276	99	1300	—	576	33	172
Sorica ....	2144	26	1904	55	4048	81	1165	—	610	67	1100			600	—	69
Srednja vas .	.	16343	06	24021	80	40364	86	4818	—	10986	62	8303	— •	2840	_	425
Staracerkev . .	8512	45	8039	42	16551	87	2192	40	1620	26	3200	—			—	83
Stara Loka .	.	10646	74	13194	24	23840	98	3224	—	7017	67	5800	—	800	—	—
Stari trg .	.	.	31428	54	34096	65	68519	19	9452	81	21705	57	9890			6957	—	684
Struge.	.	.	7008	70	5908	28	12916	98	4124	—	4560	—	—	—	390	—		 '
Sv. Ema .	.	1531	03	475	48	2006	51	1080	-	360	—	430	—	110	—	297
Sv. Jurij j. žel. .	33988	23	23076	68	57064	91	23262	70	10819	—	11060	—	4217	97	365
Sv. Križ p. Kost.	12704	53	11596	63	24301	26	2217	72	6376	98	4783	—	8386	37	—
Sv. Križ p. Litiji	3448	27	2395	66	5843	93	2264	—	1895	66	100		■	1120 90		397
Sv. Kunigunda .	4981	84	4986	97	9968	81	1080	50	1751	50	1000	—	1183	—	114
Sv. Lenart .	. Sv. Lovrenc na	65015	06	58921	54	123936	60	43859	71	37121	27	9122	—	1505	—	2100
Drav. polju .	4009	18	4418	05	8427	23	1790	—	3878	97	440			100	—	94
Sv. Lucija .	. Sv. Benedikt v	961	—	70	—	1031	—	250	—	—	—	—	—	420	—	136
Slov. goricah	3236	04	3967	03	7203	34	1964	20	2929	58	940			964			261
Sv. Boltenk n. K. 1 Sv. Boltenk v Sl.	1887	37	2041	59	3928	96	1350	—	1176	51	860	—	404	—	68
goricah .	.	.	3010	57	2822	43	5833	—	918	60	920	40	1900	—	—		66
Sto prce .	.	.	2465	50	3026	38	5491	88	144	10	224	—	2800		240	—	80
Sodražica.	.	.	34472	61	35609	86	70072	47	12971	32	5535		11724		13934		159
— 317 -
	Pre-				Denarni		Hranilne vloge				Posojila				O >
Ime	jemki •				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		> C 0) Jrt •OQ »o
	K	V	K	v	K	V	K	Iv	K	V	K	v	K	V	
Sv. Peter v S. d. Sv. Križ (Kastav) Sv. Peter pri Novem mestu .	. Sutivan .	.	. Sv. Jakob ob S. Sv. Križ p. Trstu Selca p. Škof. . Slivnica pri Celju Sv. Nedelja .	. Sv. Peter n. Mar. Sv. Mihael poleg Šoštanja .	. Sv. Trojica .	. Semič .... Slatina .... Split .... Studenci . . . Suhor .... Sv. Ivan . .	. Sl. Gradec . . Sv. Petar u Šumi	829	53	1170		1999	53	611		1100		70		109	90	* 88
Št. Vid p. Vipavi	37(58	47	5111	11	8879	58	2539	77	2651	69	2400	—	315			130
Št, Jošt :	.	.	7092	94	6319	07	13412	01	3471	64	51489		5878	18	804 10		38
Št. Janž (Dolenj.)	GUI	75	6460	22	12571	97	3848	22	1850 49		1061	—	112351		170
Št. Jernej . . .	41558	99	38593	88	80152	87	7969	—	17827;54		18638	—	17348		+3
Št. Jurij p. Kr. .	16094	75	17831	72	33926	47	4374	04	7548 73		9041	94	2929 60		500
Št. Lambert .	.	1876	44	1776	38	3652	82	975	50	1175'30		—	—	—	—	34
Št. Peter n. K. .	47059	26	48355	67	95414	93	10708	10	13003 50		27743	—	13740		557
Št. Vid pri Zatič.	25643	12	26072	(58	51715	80	5294	—	13495; 17		12400	—	5170		513
Št. Vid p. Grobel.	1877	95	1686	45	3564	40	1172	—	55487		420	—	246145		69
Škofja Loka .	.	9978	96	10211	01	20189	97	9302	—	7360,22		320	—	410		107
Šmarje p. Jelšah	3415	95	1971	89	5387	84	2880	— •	255	—	1710	—	300	_	128
Šmartno p. Litiji	15931	27	14951	22	30882	49	8611	63	6258 92		4431	07	2840		320
Šmartno p.Šm.g.	4259	02	3289	17	7548	19	1113	40	127896		2000	—	900			79
Šturije ....	13394	49	13070	06	26464	55	4200	75	9880 61		3110	—	2628.60		372
Št. Lovrenc nad Mariborom	3366	72	3901		7267	72	808		1300		2000		20		47
Št. Jur ob Tab. .	11893	30	11719	54	23612	84	10682	50	2397	14	1320	—	100	—	96
Šmarje . •.	. Št Jurij p. Kum Št. Vid n. Ljub. Škocijan .	.	. Št. lij p. Turj. . Št. Janž na Dr. p. Šmartno pri Kranju . .	. Tržišče .	.	. Tinjan ....	3666	92	3692	42	7359	34	2430		1224	32	1262		1046		251
Tomaj ....	14139	99	14054	18	28189	17	9995	28	7260	24	6670	—	3590	—	616
Trebelno .	.	.	12570	42	10357	60	22828	02	3480	—	6518	12	3350	16	1004	29	357
Trilj ....	5204	26	4838	69	10042	95	3510	—	747	26	1686	75	1315	—	785
Trnovo .	.	.	29541	86	31738	75	61280	61	12558	10	14234	47	7645	70	12179	60	891
Tržič ....	4685	23	6182	55	10867	78	3160	01	2771	81	1560		908	05	212
318 —
	Pre-				Oenarni		Hranilne vloge				Posojila				.2 > 'il
Ime	jeniki				promet		vloženo		vzdignjeno		dano		vrnjeno		
	K	V	K	1 V	K		K	v	K	1 v	K	! v	K	! v	
Tufcepi .	.	.	1970	54	1987		3957	54							100		142
Tunice ....	7459	49	5875	95	13305	44	3170	—	2061	88	—	—	—	—	49
Trata ....	0224	53	6145	47	12370	—	6212	98	1760	31	300	—	—	—	23
Tomišelj .	.	. Trebnje .	.	. Velikovc .	.	.	G3727	21	60030	74	123757	95	26509	75	23944	21	34087	76	i 11799	18	675
Vel. nedelja	2163	19	2093	96	4257	15	1332	—	523	96	1570	—	624	—	117
Velke Lašče .	.	84565	72	82794	71	167360	43	34210	94	18619	75	29669	25	15544	59	421
Videm .	.	4556	37	3562	69	8118	76	3944	-	1550	84	—	—	432	—	188
Vipava .	.	.	292534	18	295780	84	588315	02	15085	-	15015	86	18745	—	247235	—	1281
Višnja gora .	.	17695	69	16331	26	34026	95	9578	38	7605	07	3160	—	3954	88	693
Vodice .	.	.	17504	81	20861	87	38366	68	4241	24	5683	03	1460	—	993	94	175
Vodice (Dalm.) .	4020	10	3929	59	7949	69	1654	50	1398	—	1554	22	1556	40	—
Vojsko ....	3277	25	3399	25	6676	50	2114	80	759	53	285	39	56	80	51
Vurbeig .	.	.	2901	65	2764	02	5665	67	1539	01	1760	16	—	—	306	—	82
Vič		2559	98	2313	47	5542	46	1478	88	1065	22	500	—	36		49
Vrbnik .... Vel. Lošinj . . Vače .... Vrhnika .	.	. Vabriga .	.	. Višnjan .	.	. Vrlika . .	. Vrvari .	.	. Zagvozd .	.	.	36				36										140
Zagorje ob Savi	0318	63	6337	93	12656	56	1710	04	4730	53	1200	—	—	—	+ 1
Zaostrog .	.	.	9074	36	8065	81	17140	17	2752	28	4552	20	3130	—	117	45	264
Zg. Besnica .	.	1391	53	1455	83	2847	36	602	75	248	47	—	—	—	—	55
Zg. Tuhinj . .	12192	68	11519	62	23712	30	1061	60	4890	78	1500	—	1440	—	208
Zibika ....	3389	17	3586	20	6975	43	2880	—	540	52	—	—	445	—	100
Zreče ....	1716	37	1174	—	2890	37	1691	—	989	—	185	—	—	—	38
Zagradec . . . Zatičina .	. . Zrenj .... Žiče		4169	44	4114	63	8284	07	1790		3095	25	990		80		88
Žiri		13050	76	12835	52	26486	28	6419	—	7549	39	5260	—	638	40	312
Žužemberk .	.	16935	16	15266	91	32202	07	12354	80	7670	--	3510	—	2258	51	—
Živogošče .	. Šmarjeta .	.	.	2411	30	5097	43	7508	73	1707	44	2835		2220		500		148
Šmartin na Paki	5540	60	5092	27	10632	87	4644	—	996	55	1280	—	400	—	—
Žminj .... 1	2727	05	2095	29	4822	34	1144	!)6	670		1379	17	1504	09	340
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“
Tinek Zadružne tiakarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.