GLAS LETO XXII. ŠT. 26 (1040) / TRST, GORICA ČETRTEK, 13. JULIJA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Uvodnik Jurij Paljk Svetovni splet in mi est, da ima danes družbeno omrežje Facebook rekordni dve milijardi aktivnih uporabnikov, se nas vseh še kako tiče, vas, drage bralke in bralci Novega glasa, nas, ki ga iz tedna v teden urejejujemo in pošiljamo v tiskarno, sodelavcev, predvsem pa ta vest najbolj slikovito govori o tem, kako se današnji svet, in mi v njem, spreminja. V torek, 27. junija, je namreč družbeno omrežje Fa- cebook doseglo nov rekord aktivnih uporabnikov. Kar dve milijardi ljudi, več kot četrtina prebivalstva, aktivno uporablja največjo družbeno spletno om- režje, so poročale tiskovne agencije. “Od tega jutra skupnost na Facebooku uradno šteje dve milijardi ljudi”, je zapisal soustanovitelj in izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg na svojem pro- filu. “Napredujemo v povezovanju sveta in zdaj spravlja- mo svet še bližje skupaj”, je še zapisal. “V čast mi je, da sem na tej poti z vami”, je dodal. Več kot milijarda uporabnikov vsak mesec sodeluje v tako imenovanih skupinah na Facebooku in več kot 800 milijonov ljudi vsak dan nekaj “všečka”. Omrežje je bilo ustanovljeno leta 2004, prvo mili- jardo uporabnikov pa so zabeležili pred petimi leti. Facebook stalno prenavlja svojo vsebino, z dodajan- jem novosti in s sledenjem težnjam pa privablja nove uporabnike in ohranja stare. Vsi tisti, ki niste prisotni na spletu, bi zdaj zmotno mislili, da se to vas ne tiče. Svetovni splet pa najbolj spreminja prav nas, navadne ljudi, tiste, ki smo, in tiste, ki niste na svetovnem spletu. Predvsem pa spre- minja naše navade, in to vse hitreje. In niti ni rečeno, da gre vse na slabše, kot ne gre vse zagotovo na boljše. Časniki, tiskan papir, a tudi radio in televizija, predv- sem le-ta, smo na udaru. Mladi nas zapuščajo, zato vsi omenjeni mediji danes hitimo na splet, da bi tam s svojo prisotnostjo vsaj še nekaj pomenili, a se zave- damo, da moramo ostati zvesti vsem vam, ki nas be- rete na papirju. Vsem tistim, ki so se mi posmehovali pred leti, ko sem bolj zaslutil, kot vedel, da bosta svetovni splet ter Facebook korenito spremenila svet, bi rad danes po eni strani priznal, da mi je žal, ker so te spremem- be tako hitre, po drugi pa tudi povedal, da je svetovni splet krivičen do vseh tistih, ki ga ne uporabljajo, postajajo zato v današnjem svetu vedno bolj nepi- smeni in so zato bolj žrtve kot akterji sprememb, ki jih prinaša svetovni splet. V našem skromnem uredništvu skušamo krmariti med papirjem in spletom, predvsem pa skušamo ostati zvesti vam, drage naročnice in naročniki. Tako papir kot svetovni splet potrebujeta dobro na- pisane novice, komentarje, pogovore. In ni res, da je na svetovnem spletu vse zastonj! Vsako večerjo je namreč treba plačati, vedo povedati Angleži. Zato smo hvaležni predvsem vam, drage naročnice in naročniki! Ostanite nam zvesti! V poletni soparici se je v petek, 7. julija 2017, začel letošnji, po vrsti 47. Festival narodno- zabavne glasbe Števerjan 2017, drugi najsta- rejši festival tovrstnega glasbenega žanra. Prekaša ga le tisti na Ptuju. Kot vsako leto ga je z največjo skrbjo in natančnostjo priredilo Slovensko katoliško pro- svetno društvo F. B. Sedej Števerjan, ki si je to prilju- bljeno ljudsko manifestacijo zamislilo daljnega l. 1971. Zob časa ga ni načel. Še zmeraj med Borovce prikliče vsakič veliko obiskovalcev, ki se predajajo melodičnim valčkom ali poskočnim polkam, pa tudi prijateljsko pokramljajo ob dobrotah z žara in briški kapljici, ki nikdar ne presahne. Izpod borov se po- slušalci namreč v veselem razpoloženju premaknejo na trg pred cerkvijo, kjer pod nameščenimi šotori lahko v miru uživajo dobro domačo hrano in ko- zarček rujnega. Za vse to so kot vedno z veliko mar- ljivega prostovoljnega dela poskrbeli prizadevni, de- lavni in postrežljivi člani društva in sodelavci; med temi moramo pohvaliti veliko prav rosno mladih, urnih pomočnikov. Vsi poskrbijo, da gostje preživijo čim lepše urice v očarljivi briški vasi. Ob kozarčku, ki so ga poznavalci dobre pijače kupili pri vinarjih Vi- noteke Briški griči, pa so še prispevali v dobrodelne namene za družine v stiski. Novost letošnjega festivala je bila ta, da je tudi publika z glasovanjem neposredno izbirala, v petek in soboto, V po en ansambel, ki je tako imel zagotovljeno pot v fi- nalni nedeljski del festivala. Ob tem pa je lahko vsakdo odgovoril tudi na vprašanja ankete o samem festivalu. Organizatorji so poskrbeli, da so lahko navdušenci na- rodno-zabavne glasbe spremljali festivalsko dogajanje tudi na spletni strani števerjanskega društva. Na njej jih je uvedla v poslušanje Stefania Beretta iz Studia 47. Letošnje festivalsko tridnevno dogajanje so kot pokrovitelji podprli Zveza slovenske katoliške prosve- te, Občina Števerjan, Občina Brda, slovenski program deželnega sedeža Rai, ki je oddajal v živo nedeljski festivalski program (snemala ga je tudi slovenska te- levizija), pa še Fundacija Goriške hranilnice in Svet slovenskih organizacij. Poleg teh je festival gmotno podprlo še veliko drugih podjetij, ustanov, gostišč, trgovin … Vsi so navedeni v zajetni brošuri, ki je izšla ob festivalu in vsebuje program in barvne fotografske utrinke s festivala Števerjan 2016 ter kronološki sez- nam zmagovalcev vseh dozdajšnjih festivalov. Tokrat se je nanj prijavilo 15 ansamblov z vseh kon- cev Slovenije, žal, nobeden iz zamejstva. Program sta zelo sproščeno, neposredno in duhovito s šaljivimi dovtipi prikupno napovedovala profesionalna tele- vizijska oz. radijska voditelja, že “stara” znanka festi- vala Tjaša Hrobat, in “debitant” Jure Sešek, ki se je na števerjanskem odru takoj znašel in se vživel v fe- stivalsko ozračje, ki je vselej enkratno med očarljivimi vinorodnimi griči, kot je povedala zelo okusno oblečena napovedovalka. / str. 3 Iva Koršič www.noviglas.eu V Števerjanu je vedno lepo! 47. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2017 Absolutni zmagovalec je ansambel Jureta Zajca Svet okrog nas13. julija 20172 Povejmo na glas Med sočutjem in pogledom vstran ribežniki oziroma begunci slej ko prej ostajajo središčni problem razvitega sve- ta in še posebej Evrope. Lahko v njih vi- dimo le nagnetene skupine v gumijastih čol- nih, ki se prebijajo na našo obalo, a v resnici so dosti več. Potegnili so nas v svojo zgodbo in hočeš nočeš je njihova zgodba tudi naša zgodba, in sicer v našem odnosu do njih, v našem razumevanju ali nerazumevanju njiho- ve usode, v našem sprejemanju ali zavračanju. In v tej luči je po vsem, kar se je s temi prišleki in našim odzivom nanje že dogajalo, mogoče reči, da se naša zgodba ob tem velikanskem pojavu nemara res dogaja med sočutjem in pogledom vstran. Ne manjka sočutja, se pravi vživetja v te brezdomce, ki prihajajo od daleč, kar pomeni, da smo jih kot družba in posa- mezniki pripravljeni sprejeti. Ne manjka pa tudi velikih odporov in odklanjanj, torej po- gledov vstran, ki se za t. i. migrante dobesedno nočejo zavzeti, ker pač kvarijo podobo našega tukajšnjega življenja. Da so ti odpori še kako veliki, se je ponovno pokazalo, in to z vso silo, ko je Italija upravičeno dvignila svoj glas: da ne more sama biti tista, ki skoraj v celoti pre- streza neusahljiv val množic z afriške celine, nekaj več naj prispevajo še druge članice Evropske unije. In tu je nastal preplah, da ne rečemo panika, vsekakor zelo nelepo razbur- jenje, ko je hotela Avstrija takoj poslati na me- jo z Italijo oklepne enote, ko sta Francija in Španija izjavili, da ne bosta dovolili izkrcanja beguncev v svojih pristaniščih, in so se jima pridružile še Nemčija, Nizozemska in Belgija, svoje pa je dodala samostojna Švica, da raz- mišlja o poostritvi kontrole na svojih mejah. Skratka: pogled vstran od ljudi v stiski ima skrb vzbujajoče mnogo privržencev, pri čemer se postavlja v prvi plan nenapisana zakonitost, ob kateri bi se veljalo globlje zamisliti: pogled vstran je odmik od sočutja in s tem solidar- nosti, a pri tem niso oškodovani samo pri- bežniki, ampak v enaki meri mi sami. Ne- sočutje in nesolidarnost se prelijeta tudi v od- nose med nami, v odnose med evropskimi državami in narodi: države in narodi postane- jo vse bolj brezčutni drug do drugega, vsak skrbi le zase in želi s svojih ramen otresti bre- me pribežništva. In ta nesolidarnost, če ne po- jenja, se utegne stopnjevati z gradnjo novih zidov in ograj ter slednjič z zaostritvijo mede- vropskih odnosov z mržnjo in izbruhi nape- tosti. Zato se velja za sočutje in solidarnost z begunci še toliko bolj odločiti, ker gre istočasno za ohranitev našega medsebojnega sočutja in solidarnosti. Sočutje je namreč kot iskrena skrb za drugega zatrdno tista vrlina, ki osupljivo bogato poplača tistega, ki z njo de- luje: rešuje nas mučne nezadovoljnosti sredi siceršnjega izobilja, daje notranji mir, ker ne mislimo le nase, ukroti drvenje časa, ki nas za- sužnjuje, prežene iz nas tesnobo in vsakršen strah, strah pred sedanjostjo in prihodnostjo in, kar je največ, zagotavlja lepo in srečno so- bivanje vseh in z vsemi. Janez Povše P eželni odbornik za kul- turo Gianni Torrenti je po sprejemu, ki ga je ob dnevu državnosti priredil slo- venski konzulat v Trstu, pohva- lil govor generalne konzulke In- grid Sergaš in ocenil, da sta vredna pozornosti zlasti dva po- ziva. “Sergaševa je pravilno pozvala uprave k hitrejši izpolnitvi za- konskih obveznosti glede zaščite slovenske narodne skup- nosti, obenem pa je opozorila slovenske organizacije, da so potrebne določene spremembe D in posodobitve”, je komentiralTorrenti.Pri tem je deželni odbornik za kulturo ponovil, da je bilo so- delovanje z Ingrid Sergaš, ki se po dobrih treh letih poslavlja od Trsta, vselej prijetno, kar je nedvomno odraz plodnih sti- kov med Republiko Slovenijo in Deželo Furlanijo Julijsko kraji- no. V teh stikih imata slovenska na- rodna skupnost v Italiji in itali- janska v Sloveniji pomembno vlogo, je še dodal Torrenti, ki verjame, da je bil 25. junij 1991 pomembna prelomnica v zgo- dovini slovensko-italijanskih odnosov. “Slovenska osamosvo- jitev je bil začetek poti, ki je Slo- vence vključil v vrsto integracij- skih procesov. Zlasti z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, ki je kljub trenutnim težavam še vedno najboljši okvir za dialog med narodi, so se razmere ob naši meji nedvomno spremeni- le, pri čemer smo Slovenci in Italijani premostili stare zamere in končno začeli razmišljati o skupni prihodnosti”. ARC/PV Ob nedavnem dnevu državnosti Torrenti pozitivno o sodelovanju s slovenskim konzulatom Sprejeti popravki deželnih svetnikov Gabrovca (SSk) in Ukmarja (PD) Dopolnjen deželni zakon o poklicnem izobraževanju eželni svet FJK je na za- sedanju sprejel nov za- kon, ki ureja področje poklicnega izobraževanja, ka- rierne orientacije, vstopanja v svet dela in usposabljanja za poklic. Zakonsko besedilo po- meni za Furlanijo Julijsko kra- jino pomembno posodobitev, saj je bil dozdajšnji zakon iz le- ta 1982. Od takrat se je družba korenito spremenila in z njo tudi potrebe in zahteve na po- dročju izobraževanja in dela. Poudariti gre, da nov zakon že v uvodnih načelih navaja skrb za specifične potrebe sloven- ske manjšine oz. za njeno ohranjanje in razvoj. Kar nekaj dodatnih zagotovil in postavk D za potrebe naše manjšine pa jebilo vnesenih s popravki, kista jih predlagala deželna svet- nika Igor Gabrovec (SSk) in Stefano Ukmar (PD). “Zelo sem zadovoljen, da je večina sprejela popravke, ki sva jih predložila s kolegom Ukmarjem, saj so ob načelih prav tako pomembne tudi teh- nične in specifične postavke, ki so nujno potrebne za speci- fiko manjšinske narodne skup- nosti”, je po izglasovanju za- kona dejal Igor Gabrovec, ki se obenem zahvaljuje ravnatelju zavoda Ad Formandum Massi- milianu Iaconu za svetovanje pri oblikovanju potrebnih po- pravkov. Sprejeti popravki poudarjajo, da morajo vse de- javnosti, namenjene orientaci- ji študija, izobraževanja in po- klicnega usposabljanja, spoštovati tudi prisotnost na- rodne skupnosti in biti torej za pripadnike slovenske narodne skupnosti dostopne v njiho- vem materinem jeziku. Nadal- je je med sprejetimi popravki tudi tisti, ki ustanavlja pose- ben register, v katerem bodo posebej zabeležene ustanove, ki so usposobljene za izo- braževanje v slovenščini, kar bo nedvomno koristno pri nu- denju storitev in uslug na ce- lotnem območju, na katerem je zgodovinsko naseljena slo- venska narodna skupnost. Grozljive številke! V Sredozemskem morju je letos umrlo že več kot 2200 migrantov a nevarno pot preko Sredozemskega morja do Evrope se je v le- tošnjem letu podalo že več kot 100.000 migrantov. Pri tem jih je po podatkih Mednarodne or- ganizacije za migracije (IOM) 2247 izgubilo življenje. Največ, več kot 85.000 migran- tov, je pristalo v Italiji, približno 9300 jih je prispelo v Grčijo, približno 6500 v Španijo, nekaj več kot 270 pa na Ciper, poroča francoska ti- skovna agenci- ja AFP. Sredo- zemsko morje je letos zahte- valo že 2247 življenj, največ migrantov je umrlo na poti med Libijo in Italijo. V Italijo nam- reč prispe kar 85 odstotkov migrantov, ki prečkajo Sredo- zemsko morje, zato je italijan- ska država pri sprejemanju in reševanju migrantov zelo obre- menjena. Italija tako že dalj časa N poziva evropske države, naj sto-rijo več pri delitvi bremen gledesprejemanja migrantov, ki po Sredozemskem morju prispejo v Evropo. Zagrozila je celo z za- vračanjem tujih ladij z rešenimi migranti. Zato so se v Parizu sestali no- tranji ministri Italije, Francije in Nemčije in se zavzeli za do- ločitev pravil ravnanja nevlad- nih organizacij pri reševanju migrantov v Sredozemskem morju. V Rimu so se sešli zunanji mi- nistri evropskih in afriških držav, obremenjenih z migran- tsko krizo. Pridružili so se jim predstavniki Evropske unije in Združenih narodov. Generalni direktor IOM Wil- liam Lacy Swing je ob tem poz- val k večji solidarnosti evrop- skih držav z Italijo. “Sprejeman- je rešenih migrantov ne more biti le stvar Italije, ampak celot- ne Evrope”, je poudaril. V IOM so še opozorili, da Italija sama ne bo več mogla oskrbovati na desettisoče migrantov, ki prista- nejo na njenih tleh. Število migran- tov, ki prispejo v Evropo, je si- cer letos precej nižje kot v lan- skem letu, ko je v enakem ob- dobju v Evropo prišlo več kot 230.000 ljudi. Lani so migran- ti v pretežni meri prihajali po t. i. balkan- ski begunski poti, ki pa je od marca lani s sklenitvijo dogovo- ra EU in Turčije zaprta. Migran- tski tok se je nato usmeril po Sredozemskem morju. Primorskem dnevniku smo že kar nekajkrat brali, da so Srečanja pod lipami kamen spotike. Skratka, nekateri domišljavi vodilni predstavniki bi še danes radi nadzorovali in vodili celoten zamejski prostor, pozabljajo pa, da živimo v demokratični družbi. Zato se nam pri Kulturnem centru Lojze Bratuž postavlja vprašanje, kako si dovolijo vtikati se v naše delo. Srečanja pod lipami so vsem odprta tribuna, kjer v obliki dialoga predstavljamo V pomembne osebnosti:kulturnike, zgodovinarje,znanstvenike, politike, ekonomiste, gospodarstvenike, cerkvene predstavnike iz goriškega in širšega slovenskega prostora; osebnosti, ki so tako ali drugače povezane z našo slovensko narodno skupnostjo. Prostor dajemo spominskim večerom, spremljamo družbeno dogajanje, predstavljamo nove publikacije, posvečamo pa se tudi tematikam, ki predstavljajo prikrito (pol) preteklo slovensko zgodovino. Na naših srečanjih poteka pogovor javno, odkrito in pošteno, nobenemu ne vsiljujemo drugačnega pogleda na kočljiva vprašanja. Skratka, želimo javno spregovoriti in analizirati različne vsebine, pogledamo tudi z nasprotnega zornega kota, s tistega kota, ki je bil desetletja prikrit in zamolčan. Vsak lahko prisluhne, se vključi v pogovor, postavi vprašanje in lahko odide tudi z istim mnenjem, s katerim je prišel na srečanje. Ni naš namen rušiti ničesar in nikogar in nobenemu ne vsiljujemo posebne resnice. Franka Žgavec, predsednica Prejeli smo Izjava Kulturnega centra Lojze Bratuž Ob smrti Salvatoreja Melonija, borca za pravice domače zemlje SSk sočustvuje s Sardinci ob veliki izgubi lovenska skupnost, zbir- na stranka Slovencev v Italiji, sočustvuje s priza- deto sardinsko skupnostjo ob smrti Salvatoreja ‘Doddorej’ Melonija, ki je bil prava legen- da sardinskega avtonomi- stičnega gibanja. Meloni, ki je bil član sardinske stranke in predsednik separatističnega gi- banja Maris, ni nikdar priznal legitimnosti italijanske države na sardinskem otoku in je bil zaradi tega upora dvakrat zaprt: prvič v 80. letih, ko ga je sodišče, kot edinega državljana do zdaj, obsodilo zaradi zarote proti državi, in drugič leta 2012 v sklopu obširne preiskave o davčni utaji. Meloni je obtožbe odločno zavračal in jih oz- načeval kot zaganjanje proti njegovi osebi, da bi mu one- mogočili boj za samostojnost Sardinije. Preteklega aprila so S ga sile javnega reda aretiralepred zaporom, kamor se jesam napotil po pravnomočno- sti obsodbe. Ob vstopu vanj je Meloni napovedal brezkom- promisno gladovno stavko. Nič niso zale- gli številni pozivi k do- delitvi mi- lejše kazni. Meloni je vztrajal pri svojem, se odpovedal hrani in pi- jači ter napo- sled umrl v 74. letu staro- sti. “Meloni je bil po svoje velik politični idealist, neizmerno zaljubljen v svojo zemljo, kul- turo, zgodovino in pripadnost. Bil je odločen in nepopustljiv borec za pravice sardinskega naroda. Njemu gresta čast in zasluga, da se lahko Sardinci zagovarjajo pred sodiščem v svojem materinem jeziku. To je Melonijevo darilo in hkrati oporoka, ki jo mora sardinska skupnost čuvati in uporabljati v njegov spomin”, zatrjuje deželni tajnik SSk Igor Gabro- vec, ki izraža sožalje slovenske narodne skupnosti prizadeti družini in vsem Sardincem. Aktualno 13. julija 2017 3 S 1. strani Absolutni zmagovalec je ... ba sta sicer z laskavimi besedami večkrat opozo- rila na prelestne štever- janske lepote in na prijazne slo- venske prebivalce. Kljub dežnim kapljam, ki so v petek “krstile fe- stival”, je sicer malce manj števil- no občinstvo vztrajalo in sprem- ljalo nastope ansamblov. Ves pro- gram je potekal na odru na pro- stem (na prizorišču je stal tudi ve- lik šotor v primeru dežja), na ka- terem se je v stiliziranih črtah zarisoval obris števerjanske vasi z listom trte in grozdom ter harmo- niko, razpoznavnimi simboli te briške vasi. V petek je nastopilo sedem ansamblov: ans. Azalea (Gabrje pri Novem mestu), ans. Jureta Zajca (Nožice pri Domžalah), ans. Livada (Borovni- ca), ans. Mladi Belokranjci (Se- mič), ans. Prisrčni fantje (Ljublja- na, člani so sicer iz raznih krajev Slovenije), Savinjski kvintet (Žalec) in ans. Vražji muzikanti iz Kamnice pri Mariboru, ki skupaj ustvarjajo šele od lanskega avgu- sta. Vsem sta bili skupni dobra priprava in sproščenost v izvajan- ju dveh skladb, prve, odbrane iz neizmerne zakladnice narodno- zabavne glasbe uveljavljenih an- samblov, in druge, novega izvir- nega valčka ali polke, ki so jo O prvič javno predstavili prav na fe-stivalu Števerjan 2017. S pikolov-skega strokovnega zornega kota je njihovo izvedbo ocenila komisija, ki so jo letos sestavljala znana imena: Marijana Mlinar, Denis Novato, Nikolaj Pintar, Patrick Quaggiato, Jani Rednak, Igor Pod- pečan, Slavko Avsenik mlajši ter Filip Hlede (predsednik). Sobota, 8. julija 2017. Topel so- botni dan je priklical na prizorišče števerjanskega festivala ogromno množico ljudi. Na drugem večeru tega “praznika srca, glasbe in slo- venstva”, ki “prehaja iz roda v rod in izžareva ljubezen do slovenske besede”, kot sta vzneseno pouda- rila odlična napovedovalca Tjaša Hrobat in Jurij Sešek, so se s šte- verjanskega prizorišča razlegale melodije, ki so jih iz svojih glasbil izvabljali ans. Stanko Fajsa (Ro- gaška Slatina), ans. Frajerke (Šmarje pri Jelšah), ans. Jelen (Cerknica, nastal je kot lovski an- sambel), ans. Jug (Virštanj) ans. Mladika (Dramlje), ans. Plus (oko- lica Laškega in Sevnice, debitant) ans. Poziv (Celje, z njim je prišlo več “navijačev) in ans. Prisrčniki iz Volčine v Slovenskih goricah, ki je imel med publiko ogromno navijačev. V Števerjan so se nam- reč v soboto pripeljali kar trije av- tobusi. Iz večine pesmi je kar prekipevala ljubezen, posebno tista, ki vname mlada srca in poganja ta stari svet naprej. Nedelja, 9. julija 2017. V zelo vročem nedeljskem popoldnevu, ko soparice ni ublažila niti senca visokih borov, se je zapisal še fi- nalni del letošnjega festivala na- rodno-zabavne glasbe Števerjan 2017. Nastopilo je enajst finali- stov: ans. Poziv, Prisrčniki (izbralo ga je tudi občinstvo s svojim gla- sovanjem), ans. Azalea, ans. Fra- jerke, ans. Vražji muzikanti, ans. Mladi Belokranjci (tudi po oceni občinstva), ans. Jureta Zajca, ans. Jug, ans. Plus, ans. Mladika in ans. Savinjski kvintet. Vsi so spet zape- li izbrani pesmi. Medtem ko je strokovna komi- sija ocenjevala glasbenike, so kot gostje občinstvo s svojimi skladba- mi iz železnega repertoarja, pa tu- di s kakšno novo melodijo, razve- drili legendarni Beneški fantje, ki so najstarejši de- lujoči ansambel na Slovenskem (dejaven je že 65 let!) Prvič je na- stopil daljnega l. 1952. Občinstvo je uživalo ob zna- nih pesmih, med katerimi niso manjkale Rdeči cvet, Zvezde žari- jo, Vince rume- no, pa tudi nova skladba Tvoj pol- jub in tvoj na- smeh. Poslušalci so z njimi peli in z ritmičnim plo- skanjem sprem- ljali pesmi. Po dolgotrajnem, nestrpnem čakanju so se na odru spet prižga- li reflektorji in napovedovalca Tjaša Hrobat in Jure Sešek sta vendarle razgla- sila nagrajence. Strokovno komisijo za besedilo, ki so jo sestavljali Nina Pahor, Ja- nez Dolinar in Martina Valen- tinčič kot predstavnica organiza- torja, je najbolj prepričala pesem Nekoč sva se imela rada ans. Prisrčni fantje, ki ga sicer ni bilo med finalisti. Besedilo, prežeto z melanholijo, je napisala Fanika Požek, glasbo pa Matej Mešl. Strokovna komisija za izvedbo je soglasno izbrala letošnje nagra- jence. Prvo nagrado 47. Festivala narod- no zabavne-glasbe ŠTEVERJAN 2017 v vrednosti 1.700 evrov in trofejo društva “F. B. Sedej” za splošni vtis ansambla (izvedba, melodija, izvirnost in predstavi- tev ansambla na odru itd.), iz- ključno za izvirno skladbo, je iz rok predsednika SKPD F. B. Sedej Filipa Hledeta prejel ansambel Ju- reta Zajca za izvedbo pesmi Privij se k meni (glasba Jure Zajc, bese- dilo Urška Lužar, harmonikar in pevka v ansamblu). Druge nagrade, v vrednosti 900 evrov, so se veselili člani ansam- bla Mladi Belokranjci iz Semiča, ki so nastopili v značilni belo- kranjski noši in zapeli pesem Slo- venki in njeni deželi (glasba Jaka Janc, Patrik Luka Cekuta, Dino Supaš, besedilo Dino Subašič). Tretje nagrade v vrednosti 500 evrov je bil deležen ansambel Azalea za izvedbo pesmi Greva na pot (glasba Marko Pezdric, bese- dilo Matjaž Vrh). Publiko - v petek in soboto sta bila izbrana dva poslušalca, ki sta bila nato prisotna pri seštevanju gla- sovnic za nagrado občinstva - je s svojim nastopom najbolj pre- pričal ansambel Mladika, ki je iz- vedel zimzeleno skladbo Vrnil se bo ans. Korenine in pridobil na- grado v vrednosti 500 evrov. Nagrada za debitanta v vrednosti 200 evrov, namenjena naj- boljšemu ansamblu med tistimi, ki so prvič nastopili na festivalu, je šla ans. Vražji muzikanti. Z nagrajevanjem se je sklenil 47. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2017, Hrobatova in Sešek pa sta vse povabila na na- slednjega, 48. Festival so obiskali tudi nekateri ugledni gostje. Med drugimi so med publiko sedeli števerjanska županja Franca Padovan, štever- janski podžupan Robert Prinčič, Ljudmila Novak, predsednica stranke NSi in poslanka v držav- nem zboru Republike Slovenije, goriški podžupan Stefano Ceretta, pokrajinski predsednik SSk Silvan Primožič, goriška občinska svet- nica SSk Marilka Koršič, predsed- nik SSO Walter Bandelj, deželni podpredsednik SSk Hadrijan Cor- si, domači župnik Marijan Mar- kežič, poveljnik števerjanskih ka- rabinjerjev Andrea Console, pod- predsednik deželnega sveta in deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, goriški pokrajinski tajnik SSk Ju- lijan Čavdek, župan Občine Brda Franc Mužič, predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi, svetnik Občine Brda Boris Šviligoj, Tomaž Tozon, vikar za slovenske vernike v go- riški nadškofiji Karel Bolčina, Kar- lo Brešan, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo, predsednik KTD Damjan Paulin. Napovedovalca Hrobatova in Sešek sta se v imenu organizator- jev zahvalila vsem sodelujočim, tudi najmlajšim, ki so s svojim de- lom pripomogli k uspehu festiva- la. Kot je dejal v krajšem nagovoru predsednik SKPD F. B. Sedej Filip Hlede, so na festivalu bili an- gažirani vsi, to se pravi kake tri ge- neracije delavnih in požrtvoval- nih prostovoljcev. Za njihovo dra- goceno delo in ustrežljivost jim gre vsa pohvala. Da je festival, ki predstavlja zelo zahteven organi- zacijski zalogaj, tudi letos tako brezhibno potekal, so seveda za- služni SKPD F. B. Sedej in vsi nje- govi člani ter sotrudniki, pa tudi vsi tisti, ki so na katerikoli način pomagali, med temi so domači župnik Marijan Markežič, KD Sa- botin iz Štmavra, društvo Briški grič, Lovska družina, Vinoteka Briški griči in Niko Klanjšček, ki je poskrbel za ozvočenje. Na srečanju Slovencev iz tujine izpostavili pomen mladih v tujini ”Domoljubje je vrednota!” a vseslovenskem srečanju v državnem zboru so se 6. julija zbrali rojaki iz zamejstva in sveta. Na srečanju z naslovom Slovenec sem so med drugim izpostavili položaj mladih, ki odhajajo v tujino, in pomen njihovega sodelovanja pri aktivnostih Slovencev v tujini. Na 17. tradicionalnem vseslovenskem srečanju je predsednik DZ Milan Brglez poudaril pomen domovine, ki jo “prepogosto razumemo kot samoumevno ter jo posledično, žal, morda tudi manj cenimo”. Osrednja tema srečanja so bile besede pesmi Jakoba Gomilšaka Brez N ponosa nad pripadnostjoslovenskemu narodu,slovenskega jezika in kulture ne bi bilo mogoče. “Domoljubje je namreč vrednota, ki je v preteklosti omogočila narodovo preživetje, zato ga moramo ohranjati in razvijati”, meni Brglez. Izpostavil pa je tudi izseljevanje v zadnjih letih. “Še posebej opazno se izseljujejo predstavniki mlajše, dobro izobražene populacije, ki zaradi pogubnih učinkov gospodarske in finančne krize, s tem pa tudi izgube delovnih mest in varčevanja na vseh ravneh, jim ni uspelo najti ustrezne zaposlitve”, je povedal. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je dodal, da se moramo “zavedati, da je zgolj društvena dejavnost preživela oblika dela”. Meni, da je treba mlade vzpodbuditi k sodelovanju in vključevanju v aktivnosti pri sodelovanju z matično domovino. “To pomeni, da odpiramo prostor in teme kroženju in ne begu možganov”, je pojasnil. Izpostavil je, da je manjšinska politika pomembna vez, ki lahko prispeva k multikulturnosti in krepitvi identitete posameznega naroda. “Slovenija je lahko z našo politiko dela na področju manjšin mnogo večja, kot je”, je poudaril. Tudi predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ivan Hršak je poudaril izseljevanje mladih. “Veliko mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije zaradi namerne ali spontane asimilacije izgublja stik s slovenstvom”, je povedal. Meni, da bi si morali v domovini prizadevati za sprejem dodatnih ukrepov za ohranitev slovenske kulture med mladimi v tujini. Za ohranjanje slovenske biti je nujen odnos sodelovanja med Slovenci v matični domovini in zunaj njenih meja. “Skupaj moramo krepiti samozavest, ki je pogosto na preizkušnji”, je dodal in izpostavil sramežljivo izobešanje zastave ob državnih praznikih. “Kako veliki ali majhni smo, je odvisno od tega, ali smo lahko komu vzor”, je pojasnil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Naštel je, da smo veliki po uspehih v športu, kulturi, naravnem okolju, članstvu v mednarodnih organizacijah in znanosti in inovacijah. “Veliko znanstvenikov odhaja v tujino, vendar ostajajo Slovenci”, je opozoril Pleskovič. Predsednica Slovenskega kluba Trst in novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar je predstavila življenje slovenske manjšine v Italiji. “Možnost sočasnega črpanja iz obeh svetov je bogastvo, ki se ga ne zavedamo dovolj in ga ne znamo dovolj dobro unovčiti”, je dodala.Poljanka Dolhar Walter Bandelj Beneški fantje (foto M. Koršič) Tjaša Hrobat in Jure Sešek Ansambel Mladika Kristjani in družba13. julija 20174 Papež Frančišek, g. Primo Mazzolari in g. Lorenzo Milani Ne podcenjujmo pastirjev in prerokov, ki so videli daleč apež Frančišek je 20. junija opravil dva posebna obiska zasebne narave. V škofi- jah Cremona in Firence je poromal na grob dveh italijanskih duhovnikov, Prima Mazzolarija (1890- 1959) v Bozzolu ter Lo- renza Milanija (1923- 1967) v Barbiani. V BOZZOLU V Bozzolu (v pokrajini Mantova, v škofiji Cremo- na) se je papež podal v župnijo sv. Petra, kjer je bil Primo Mazzolari žup- nik od leta 1932 do smrti. V kapeli župnijske cerkve je tudi njegov grob, kjer se je papež ustavil v mo- litvi. V cerkvi je imel spominski nagovor. Kot je dejal, sta tako Mazzolari kot Milani pri svo- jem služenju Gospodu in Božje- mu ljudstvu pustila “svetlo, a tudi neprijetno sled”. Mazzola- rija so imenovali “župnik Itali- je”, Janez XXIII. mu je rekel, da je “trobenta Svetega Duha v Padski nižini”. Duhovniška osebnost don Prima je “krasen sad vaših skupnosti, čeprav ni bil vedno razumljen in cen- jen”, je zatrdil Frančišek in spomnil na besede Pavla VI.: “Hodil je spredaj s preveč dol- gim korakom in pogosto ga ni- smo mogli dohajati. In tako je trpel on in trpeli smo tudi mi”. Reka. Tri stranpoti Kot je poročal Radio Vatikan, je papež spregovoril o aktualnosti Mazzolarijevega sporočila s po- močjo treh simbolov: reka, pri- stava, nižina. “Don Primo” je svojo službo opravljal ob rekah, kar je simbol moči Božje milo- sti, ki neprestano teče proti sve- tu. Njegova beseda je jasno mi- sel in prepričljivo moč zajemala iz izvira Božje besede, iz pre- mišljevanja in molitve evange- lija. Kot župnik v Cicognari in Bozzolu se ni varoval pred reko življenja, pred trpljenjem svojih ljudi, ki jih je oblikoval kot pri- sten in zahteven pastir. Ob reki se je učil vsak dan sprejemati dar resnice in ljubezni ter po- stal njun močni in velikodušni prinašalec. Njegovo preroštvo se je uresničevalo v ljubezni do tistega časa, v navezanosti na življenje oseb, ki jih je srečeval. “Don Mazzolari ni bil človek, ki bi objokoval Cerkev prete- klosti, ampak si je prizadeval spremeniti Cerkev in svet preko strastne ljubezni in brezpogoj- ne predanosti”. Papež je v na- daljevanju opozoril na tri poti, ki ne vodijo v evangeljsko smer. Prva je pot, ko puščamo, da se stvari same zgodijo. Je pot člo- veka, ki sloni na oknu in gleda, ne da bi si umazal rok. Druga P zgrešena pot je po pa- peževih besedah “sepa- ratistični aktivizem”. Gre za prizadevanje, da bi se ustvarile katoliške institucije (banke, združenja, krožki, sin- dikati, šole …). Vera ta- ko postane bolj dejav- na, vendar pa lahko ustvari elitno krščan- sko skupnost, kot je svaril Mazzolari. Podpi- rajo se interesi in klien- tele s katoliško etiketo. Tretja napaka je “razčlovečena nadna- ravnost”; pomeni zate- kanje v “religioznost, da bi se obšli težave in razočaranja”, “odtuji- tev od sveta”, ki je dejansko po- dročje apostolata. Pristava. Usode sveta zorijo na periferiji Drugi simbol, ki ga je papež Frančišek povezal z don Mazzo- larijem, je bila pristava. V nje- govem času je to bila “družina družin, ki so živele skupaj na teh rodovitnih poljih, trpele tu- di bedo in krivico, v pričako- vanju spremembe, ki se je po- tem uresničila v izhodu proti mestom”. Po papeževih bese- dah je tudi Mazzolari razmišljal o “Cerkvi v izhodu”, duhovni- ke je spodbujal, da je treba iti ven iz hiše in iz Cerkve in skrbeti tudi za človeške potrebe ljudi. “Da bi naredili mnogo, moramo ljubiti mnogo”. Žup- nija je kraj, kjer vsak človek čuti, da je pričakovan, je ognjišče, ki ne pozna odsotno- sti. Don Mazzolari je bil pre- pričan, da usode sveta zorijo na periferiji. Iz svoje človeškosti je naredil orodje Božjega usmil- jenja, vedno je ljubil in iskal “oddaljene”. Ravnina. Cerkev revnih za rev- ne in z revnimi Na tretjem mestu je Frančišek spregovoril še o ravnini, ki se odpira brez meja. Pred pastoral- no ljubeznijo don Prima so se odpirala različna obzorja sredi kompleksnih situacij, s kateri- mi se je moral soočati: vojne, totalitarizmi, bratomorni spo- padi, revščina itd. Papež je zbra- ne duhovnike spodbudil, naj poslušajo tiste, ki v svetu živijo in delajo, “ne da bi se bali pre- hoditi puščave in zatemnjena območja. Tako bomo lahko po- stali Cerkev revnih za revne in z revnimi, Jezusova Cerkev”. Cerkev potrebuje spreobrnjen- je, da bi spoznala življenje re- vežev in jih ljubila takšne, kakršni so, kar je zatrjeval tudi Mazzolari, ki je živel kot reven duhovnik. Papež je poudaril, da gre vero- dostojnost oznanila pre- ko preprostosti in revščine Cerkve. Don Primo je poudarjal: “Kdor ima malo ljubez- ni, vidi malo revnih. Kdor nima nobene lju- bezni, ne vidi nikogar”. “Kajti videli so daleč …” Ob koncu govora je pa- pež Frančišek zbrane du- hovnike in vernike spodbudil, naj tudi oni postanejo takšni, kot je bil don Mazzolari, četu- di to zahteva boj s sabo, imenovati skušnjave po imenu, pustiti, da jih oz- dravi Božja nežnost. “Gospod, ki je v sveti materi Cerkvi ved- no dvigoval pastirje in preroke po svojem srcu, naj nam danes pomaga, da jih ne bomo več podcenjevali. Kajti videli so da- leč in, če bi jim sledili, bi bili obvarovani mnogega trpljenja in ponižanj”, je dejal papež in spomnil, da mora pastir biti zmožen postaviti se pred ljud- stvo in mu kazati pot, biti sredi njega kot znamenje bližine ali za njim, da opogumlja tistega, ki je zaostal. V BARBIANI Istega dne, 20. junija, je sveti oče pristal v Barbiani (v občini Vicchio v pokrajini Firence). Obiskal je pokopališče in po- molil na grobu don Lorenza Milanija ter tako obeležil tudi 50. obletnico njegove smrti. Srečal se je z njegovimi še živečimi učenci in stanovskimi kolegi ter imel na bližnjem vrtu spominski nagovor za okoli dvesto oseb. Želel je počastiti spomin du- hovnika, ki je pričeval, kako lahko duhovnik, ki daruje sa- mega sebe Kristusu, sreča brate v njihovih potrebah in jim služi, kot nam je pokazal Kri- stus. Papež se je obrnil na Mi- lanijeve prijatelje in dejal, da je don Lorenzo “živel v popolni zvestobi evangeliju in ravno za to v popolni zvestobi vsakemu od vas, zaupanih mu od Gospo- da. In ste priče njegove vzgojne gorečnosti, njegovega namena prebuditi v osebah človeško, da se odpre božanskemu”. Dati jim besedo Don Milani se je po- polna posvetil šoli, ki jo je v Barbiani uresničil na korenit način. Zanj je bila šola konkreten način, kako izvajati duhovniško poslan- stvo, “saj mu je tako dal trden temelj, na osnovi katerega vse to povzdigniti do neba”. V Barbiani je med otroki razumel, da mu je Gospod ho- tel dati nove otroke, ki bi jim omogočil rast in bi jih ljubil. “Vrniti revežem be- sedo, kajti brez bese- de ni dostojanstva in torej ni svobode ter pravičnosti, to uči don Milani”. Beseda je tista, ki odpre pot preko dela do polne pripadnosti družbi in preko za- vestne vere do polne pripadno- sti Cerkvi. 'Imeti besedo' je orodje svobode in bratstva. Poslanstvo ljubezni do otrok in mladih Sveti oče je izkoristil priložnost, da se je zahvalil vsem vzgojitel- jem, “ki so se podali v službo za rast novih generacij, še po- sebej tistih, ki so se znašli v težavah”. Zaveda se, da je nji- hovo poslanstvo “polno ovir, pa tudi veselja”. Predvsem pa, da je poslanstvo, poslanstvo lju- bezni, saj “brez ljubezni ne mo- remo poučevati, kakor tudi ne brez zavesti, da je to, kar podar- jamo, samo priznana jim pra- vica do učenja”. Bistveno je “vzgajati svobodno vest, ki bo sposobna se soočati z resnično- stjo in ki jo bo v njej v pravo smer vodila ljubezen, hotenje zavzeti se za druge, vzeti nase njihov napor in njihove rane ter bi se tako izognila vsaki se- bičnosti, da bi lahko služila za skupno dobro”. Duhovnikom Končno se je papež obrnil tudi na duhovnike. Spomnil jih je, da je duhovniška razsežnost don Lorenza Milanija “koreni- na vsega tega, kar je storil. Vse se je rodilo iz tega, da je bil du- hovnik. Vendar pa ima to, da je bil duhovnik, še globljo korenino, njego- vo vero. Ta popolna vera postane celostna podari- tev Gospodu in v duhov- niškem služenju prevza- me polno in izpolnjeno obliko mladega spreo- brnjenca”. Kot je zapisal njegov duhovni voditelj don Raffaele Bensi, je don Milani v nekaj me- secih “pogoltnil evange- lij in Kristusa”, takoj je 'startal' na Absolutno, hotel se je za vsako ceno rešiti in reševati druge. “Biti duhovnik je način, v katerem se živi Abso- lutno... Brez žeje po Ab- solutnem je možno biti dober uslužbenec svetega, ven- dar se ne more biti duhovnik, pravi duhovnik, sposoben po- stati Kristusov služabnik bra- tom”. Don Lorenzo nas uči imeti rad Cerkev, kakor jo je ho- tel imeti rad on, s pristnostjo in resnico, kar sicer lahko pov- zroča napetosti, a nikoli prelo- ma. Ljubimo Cerkev, dragi brat- je, in trudimo se, da jo bodo ljubili tako, da jo predstavimo kot skrbno mater do vseh, predvsem do najbolj revnih in ranljivih. Cerkev, ki jo je don Milani predstavil svetu, ima materinsko in pozorno obličje, ki se steguje po tem, da bi vsem omogočila srečanje z Bogom in tako dala taki osebi trdnost in dostojanstvo. Duhovnik, “prozoren in trd kot diamant” Na koncu je papež v Barbiani jasno povedal, da je njegova gesta žele- la biti odgovor na prošnjo, ki jo je don Lo- renzo večkrat naslovil na svojega škofa, in si- cer, da bi bil priznan in razumljen v svoji zve- stobi evangeliju in v svoji pastoralni pošte- nosti. Tako mu je priz- nanje izrazil tudi rimski škof. “To ne pomeni iz- brisati življenjske brid- kosti don Milanija, ne gre za brisanje ali za za- nikanje zgodovine, temveč za razumevanje okoliščin in človeštva tedanje- ga časa, pomeni pa tudi, da je Cerkev v njegovem življenju prepoznala zgled služenja evangeliju, ubogim in Cerkvi sami. S svojo prisotnostjo v Bar- biani, z molitvijo na grobu don Lorenza Milanija mislim dati odgovor na to, kar je želela nje- gova mati: 'Rada bi predvsem, da se ga prizna kot duhovnika, da se pozna resnico, da se iz- kaže čast Cerkvi tudi za to, da je on bil v Cerkvi in da Cerkev izkaže čast njemu …, tista Cer- kev, ki mu je zadala toliko trpljenja, a ki mu je tudi dala duhovništvo in moč takšne ve- re, ki zame ostaja najgloblja skrivnost mojega sina … Če se ne bo razumelo don Lorenza kot duhovnika, kakršen je bil, se bo težko razumelo tudi vse drugo, kot na primer njegova izredna uravnovešenost med trdoto in dejavno ljubeznijo”. Duhovnik, “prozoren in trd kot diamant”, danes še naprej osve- tljuje pot Cerkve. “Vzemite to baklo in jo ponesite naprej”, je sklenil Frančišek. G. Primo Mazzolari G. Lorenzo Milani Papež Frančišek na grobu g. Mazzolarija v Bozzolu ... ... in g. Milanija v Barbiani Mazzolari je poudarjal: “Kdor ima malo ljubezni, vidi malo revnih. Kdor nima nobene ljubezni, ne vidi nikogar”. “Vrniti revežem besedo, kajti brez besede ni dostojanstva in torej ni svobode ter pravičnosti, to uči don Milani”. Kristjani in družba 13. julija 2017 5 sestransko angažirana umetni- ca – arhitektka, solistka - so- pranistka, pesnica in zlasti sli- karka Marta Jakopič Kunaver razsta- vlja to poletje svoje likovne upodobitve Bi- vališč angelov v bovški cerkvici Device Marije v polju. Motive za svoje razstavlje- ne upodobitve črpa iz bogate zakladnice krščanskega izročila in oseb- nega duhovnega izkustva, pre- pričanja oz. pri- padnosti in pri- speva k bogaten- ju in prerodu naše religiozne umetnosti. Likovno razstavo je organiziralo in postavilo Društvo ARS Bovec, s sodelovanjem Monike Ivančič Fajfar, podporo Občine Bovec, v okviru občinskega praznika, ki ga občani 4. julija praznujejo na dan župnijskega patro- na sv. Urha, in Sli- karskega dne. Med predstavitvijo je zbrano občinstvo uživalo v kultur- nem programu in razlagi o angelih g. Bogdana Vidmarja. Marta Jakopič Kunaver je močno zaz- namovala bogoslužne prostore. Zla- sti s svojimi poslikavami, vitraji in križevimi poti je obogatila številne cerkve in kapele. Poleg številnih predstavitev na razsta- vah doma in na tujem je opre- mila vrsto knjig. Podrobno o njenem delu pa najdemo v Za- ložbi Družina, ki je pred krat- kim izdala njeno monografijo. V njej so podobni podatki o njenem dosedanjem opusu. Izoblikovala je prepoznaven li- kovni izraz, ki se navezuje na srednjeveško umetnost, kot so jo prepoznali in cenili moder- nisti 20. stoletja. Tako lahko v njenih delih opažamo oblikov- no stilizacijo in sli- kovito barvno pa- leto, spontan likov- ni izraz z izjemno barvitostjo ter de- korativnim načinom slikanja v žlahtnem pomenu besede. Najdemo tudi različne iko- nografske motive, pogosti so motivi Marije, angelov, ptic, dreves, mestnih vedut in katedral, tihožitij, portretov. Pričakovati je, da bo še naprej prese- nečala s svojimi inovativnimi pristo- pi … In zdaj k “njenim” angelom. Številni umetnostni kritiki ugotavljajo, da jih umetnica interpretira zelo raznoliko in slika v različnih formatih in slikar- skih tehnikah. Njihova ploskovita oblačila se stapljajo z ozadjem, posu- tim z neštetimi vzorci, vse žari v sto- terih barvnih kombinacijah, izraz nebeških krilatcev pa je vselej priku- pen in vesel, s čimer nagovarjajo sta- ro in mlado. Razstavljena dela lepo dopolnjujejo praznični čas, saj ponu- jajo obiskovalcem razstave veselje, upanje in blago- slov, razmišljanje in morda povabi- lo k priporočanju angelom. Posebno v pričakovanju praznikov govori- jo slikovite podo- be angelov Marte Jakopič Kunaver o angelih kot o ma- vričnem loku našega trenutka in večnem Bogu, Močnem Bogu, Knezu miru, ki ga vabimo med nas. Njeno umetniško pot je izvrstno predstavila Moni- ka Ivančič Fajfar. Miran Mihelič V Umrl je nekdanji vatikanski tiskovni predstavnik Navarro-Valls V starosti 80 let je 5. julija zvečer v Rimu umrl Španec Joaquin Navarro- Valls, ki je bil 22 let tiskovni predstavnik papeža Janeza Pavla II. Navarro-Valls, ki je bil po izobrazbi psihiater, a tega poklica ni nikoli opravljal, se je pa ukvarjal z novinarstvom, je bil prvi laik na mestu vatikanskega tiskovnega predstavnika. Bil je član vplivne konservativne cerkvene organizacije Opus Dei. V zadnjem obdobju papeževanja Janeza Pavla II., ko je bil ta zelo bolan, je bil Navarro-Valls skorajda edini vir informacij o dogajanju v Vatikanu. Bil je tudi ena najbolj vidnih osebnosti v Vatikanu, takoj za papežem. Petnajst mesecev po smrti Janeza Pavla II. je položaj zapustil in leta 2006 ga je nasledil italijanski jezuit Federico Lombardi, ki je bil vatikanski tiskovni predstavnik deset let. Nato je vodenje tiskovne službe Vatikana prevzel nekdanji ameriški novinar iz televizijske mreže Fox News Greg Burke, ki je prav tako član organizacije Opus Dei. Burke je ob smrti Navarro-Vallsa dejal, da je bil človek vere in strasten novinar. Dopolnilo Na naslovni strani Novega glasa z dne 29. 6. 2017 sta vidna tudi železni križ in SLO zastava - na cilju na Sv. Gori. Jaz pa vam pošiljam sliko od teh s starta. Najprej na kratko o križu, ki je narejen iz železnih vojaških preprek iz prve svetovne vojne. V spomin na stoletnico 1. svetovne vojne romamo z njim peš iz Kanalske župnije že četrto leto in ga bomo še drugo leto, ko bo sto let konca 1. svetovne vojne. Potem ga bomo postavili nekam ob naši romarski poti na Sv. Goro. Na njem sta tudi venček iz travniškega cvetja, ki je spleten med potjo, in letos tudi emblem Marije, ki sem ga spletel iz srobota že prej doma. Ob 300-letnici kronanja svete podobe in 475. peš romanja je župnija Kanal izdala tudi podobico. Na prvi strani le-te je svetogorsko znamenje s podatki o njem. Na hrbtni strani pa je molitev, prevedena iz nemščine z neke svetogorske podobice iz leta 1903. Podobice kot tudi zastava (ker je bil ta dan dan slovenske državnosti) so po jutranjem blagoslovu romale z nami; med potjo smo jih razdelili. Tudi mi smo po naši maši zapeli slovensko himno. / Marjan Vuga Kratke 7. Terčeljeva pot 2017 Lepo so počastili duhovnika - mučenca 7. Terčeljeva pot je 1. julija 2017 na Otlici zbrala okoli sto petdeset ro- marjev, pohodnikov in kolesarjev; pešpoti iz Šturij, Budanj, s Cola in iz Lokavca so se združile na Gori, v cerkvi Angelov varuhov. Molitev rožnega venca so vodile članice domače Frančiškove družine, sle- dila je sv. maša, ki jo je ob so- maševanju še šestih duhovnikov daroval mag. Bogdan Vidmar. Bo- goslužje so obogatili gostujoči du- hovniki ter pevci in bralci župnije Otlica. G. Vidmar je v pridigi spomnil na letošnje okrogle obletnice: 100- letnico Terčeljevega mašništva, 100-letnico prikazovanj v Fatimi, 300-letnico kronanja Svetogorske Kraljice in tudi 100-letnico ruske revolucije. Posvaril je pred kultur- nim prevratom, ki danes spremin- ja človeško naravo, uničuje zakon- sko skupnost, družino in spolno identiteto. Terčelja je imenoval kot apostola molitve, vršilca apo- stolata ljubezni in deležnega apo- stolata žrtve. Iz mnogih pričevanj je razvidno, da je Terčelj mučenec, saj so se njegovi morilci v pijanosti večkrat hvalili, kako so duhovnika pretepali s polenom, puškinim kopitom in jima zvijali hrbet. Du- hovnika pa sta na glas molila, kar je mučitelje še bolj razdražilo. Pri- sotne je spodbudil, da se v stiskah in potrebah priporočamo tudi našim prednikom, ki od Cerkve še niso razglašeni za svetnike; da pričujemo za svobodo in napravi- mo naš narod bolj Jezusov. V kulturnem programu je najprej spregovoril g. Ivan Albreht, avtor nove knjige, ki nosi pomenljiv na- slov Filip Terčelj, duhovnik v pri- mežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov. Pisatelj je naštel ključne razloge za nastanek Terčeljevega življenjepisa: občudovanje njegovega življenja, želel je zbrati vse bistveno o njem v eni knjigi, izpostavil je zgled Terčeljevega ravnanja v hudih časih kot vodilo ravnanja v našem času. Predstavnik založbe Družina, Da- vid Ahačič, je izrazil veselje nad izidom tako dragocene knjige, ki šteje največjo letošnjo naklado omenjene založbe; je zelo berljiva in zanimivo napisana. Prof. Katarina Vidmar, domačinka in pevovodja MePZ Angelski spev Otlica, je na kratko predstavila svojo sedemletno raziskavo Terčel- jevega pesniškega opusa. Nekaj čez 120 besedil je uglasbenih vsaj 340-krat. Mnoga med nji- mi večkrat; npr. besedilo pesmi V hišo božjo smo dospeli je uglasbilo kar deset skladateljev. Največ pesmi je obhajilnih, sle- dijo Marijine. Po Terčeljevih be- sedilih so najpogosteje posegali skladatelji Vinko Vodopivec, Breda Šček in Martin Železnik. Terčelja je primerjala s pre- dhodniki in sodobniki ter ugo- tovila, da sodi med najbolj plo- dovite pesnike bogoslužnih pe- smi tedanjega časa, ki jih pogo- sto prepevamo še danes. Posamezne dele kulturnega programa so s Terčeljevimi pe- smimi popestrili pevci MePZ Angelski spev, celoten dogodek pa je povezovala Smiljana Krapež. Domači župnik Alojzij Šinkovec je z angelovim češčenjem sklenil do- gajanje v cerkvi. Sledila sta družabno srečanje romarjev in zahvala vsem sodelujočim na Terčeljevi poti. Nadja Pregeljc Krščeni v Jezusovo smrt Sveti Pavel piše v Pismu Rimljanom, da smo bili krščeni v Jezusovo smrt, da bi mogli z njim vstati v novo življenje. (Rim 6, 3-4) V prvih stoletjih so krščevali odrasle ljudi. V času priprave so se morali odpovedati hu- dobiji in poganskim navadam. Tudi sam krst je s trikratno potopitvijo predstavljal smrt staremu človeku in vstajenje v novo življenje. S tem so se krščenci oklenili Jezusa, ki je prehodil pot bo- lečine, trpljenja in smrti, v katero ga je pripeljala člo- veška hudobija. Mnogi ljud- je životarijo, dopuščajo, da jih vodi zlo, postajajo nasil- ni, kradejo užitke, so kot živi mrtveci. Njihovo umiranje ostaja prazno, samo in brez izhoda, če se ne poveže z Je- zusovim trpljenjem in umi- ranjem. Umreti v Jezusovi smrti pomeni umreti lažni samozadostnosti in grehu, prekiniti z njegovo vsemo- gočnostjo in sladkostjo. Krst je odločitev za polno življenje v milosti in ne več za življenje na pol, malo z milostjo, malo z zlom, sploh pa prekinitev z ravnodušno- stjo, ki postaja vse bolj razširjena. Cilj krstne odpovedi ni smrt in omejitev, ampak izkušnja Očetove ljubezni, ki nas vleče iz starega v novo življenje, kjer se po- darjamo drugim, jim služimo ter se zavze- mamo za resnico in pravico. S krstom sto- pimo iz Babilona, ki je mesto greha, laži, korupcije, hinavščine in egoizma, v Sveto mesto, v katerem vladata ljubezen in spoštovanje. To ne pomeni, da se oddaljimo od ljudi, s katerimi živimo, ampak da se od- povemo grešnemu mišljenju in delovanju. Kar je povezano z zlom, mora umreti in se ne množiti pri posameznikih in v družbi. Zato je potrebna sodba križa, ki je v razkritju hudobije in njenih posledic. Sveti Frančišek je vabil ljudi, da si na čelo narišejo znamen- je spokornega križa. To znamenje je bilo izraz odločitve za resnično križarsko vojno, ki ni bila usmerjena proti nevernikom in Saracenom, ampak proti vernikom, da bi odpravili svojo nevero in hudobna dela, se skesali in spreobrnili. Po križu je Jezus stopil v naš greh, ga vzel nase in pre- trpel do njegovih globin. Podobno je bil tudi sveti Pavel pripravljen iti v pe- kel in biti ločen od Kristusa, da bi mo- gel rešiti njegove brate po krvi. Ta pe- kel oddaljenosti od Boga živijo in živi- mo v današnji kul- turi in javnem življenju. Vse je prežeto z glasnim, še bolj pa s tihim uporništvom do Boga in Kristusa, ki prehaja v veliko morje ravnodušnosti. Krščeni smo v Jezusovo smrt, da bi umrli tej smrti in neživljenju ter sprejeli dar njegove ljubezni. V moči velikonočne obuditve nam bodo odpadle spone, hudobije, nered, odlašanja. Naša srca bodo postala odprta za odpuščan- je in izhod, opazili bomo ljudi ob sebi in delili z njimi svoje življenje. Zato nas sveti Pavel vabi, naj se ne hvalimo z drugim kot s križem našega Gospoda. Tam smo vedno na trdnem in zdravem začetku. ZNAMENJE KRIŽA PRIMOŽ KREČIČ M. Jakopič Kunaver nadaljuje tradicijo slovenske cerkvene umetnosti Vse bolj živ prerod religiozne umetnosti Marta Jakopič Kunaver O angelih je spregovoril g. Bogdan Vidmar Goriška13. julija 20176 Tudi slovenske kotalkarice iz Italije na državnem tekmovanju v Solkanu V Solkanu pri Novi Gorici je od 30.6. do 2.7. potekalo Državno prvenstvo Slovenije v umetnostnem kotalkanju. V različnih kategorijah je tekmovalo 74 kotalkaric in kotalkarjev iz društev KUK Nova Gorica, KK Renče, KK Pirueta Domžale in KK Perla Solkan. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj slovenskih kotalkaric iz Italije, sicer članic sodelujočih klubov. Organizacijo dogodka je Zveza kotalkarskih športov Slovenije (ZKŠS) letos zaupala solkanskemu društvu Perla. Strokovno žirijo so sestavljali Marija Brlec, Teri Sedej, Monika Bitežnik, Marjana Mlinarič in Maja Škrlep. Ob koncu tekmovanja je žirija določila, da bodo na evropskem in svetovnem prvenstvu ter na Pokalu Evrope in Pokalu Interland zastopale Slovenijo članice vseh primorskih klubov. Prvič bo za reprezentanco Slovenije nastopila Clarissa Petarin, in sicer na pokalu Interland konec oktobra. Slovesnemu odprtju prvenstva, ki je potekalo v soboto popoldne na pokritem kotalkališču pri stari karavli v Solkanu, so prisostvovali predsednica ZKŠS Breda Marinšek, predsednica krajevne skupnosti Solkan Darinka Kozinc in župan MO Nova Gorica Matej Arčon, ki so tudi podelili pokale in priznanja zmagovalcem v nižjih kategorijah. Prijetno na svetoivanskem kresovanju v Ronkah Okrog praznika sv. Ivana se vselej tudi med Slovenci v Ronkah zaiskri kres. Tako je bilo v Laškem tudi letos, ko so se čarobni zublji dvignili pod nebo v veselje otrok in odraslih. To lepo večerno tradicijo v Laškem je ob ustanovitvi obudilo prav slovensko društvo Jadro, najprej skoraj neopazno v Ronkah, nato v kraju Križada nad Polačami, ob morju na štarancanski obali, potem pa v Selcah. Društvu so se pri organizaciji kresovanja pridružili sprejemni center Gradina v sodelovanju z doberdobsko mladino. Po kar nekaj letih je bilo letošnje kresovanje v središču Ronk; pri njem je sodelovalo tudi društvo Tržič. Tako smo proslavljali to našo čarobno kresno noč s prijetnim druženjem ob domači kapljici in glasbi. Za glasbeno popestritev je poskrbel namreč harmonikar Mihael Lavrenčič iz Doberdoba. V tem poletnem enakonočju sta društvi Jadro in Tržič tudi nagradili najlepši svetoivanski venček iz poljskega cvetja; umetelno ga je sestavila Magda Nadlišek iz Pierisa. Prisotne je pozdravil tudi domači župnik Renzo Boscarol, ki je prijazno dal na razpolago za kres prostor za župniščem. Ker na njem ne bi mogel stati en sam velik kres, smo postavili dva manjša. / Karlo M. Kratke Poletna Srečanja pod lipami / O knjigi Boris Pahor v žrelu Udbe Udbovska zalezovanja tržaškega pisatelja a tokratnem poletnem Srečanju pod lipami je bilo toliko poslušalcev, da je skoraj zmanjkalo sedežev in je bilo potrebno stole še in še do- dajati. V četrtek, 6. julija 2017, sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič organi- zirala srečanje z naslovom Boris Pahor v žrelu Udbe. O svoji knjigi z istim na- slovom je govoril ekono- mist in magister Igor Omerza, večer je vodil časnikar Ivo Jevnikar. Igor Omerza, eden izmed najplodnejših raziskoval- cev naše povojne zgodo- vine ter vloge, ki jo je v njej odigravala tajna ko- munistična policija, je spregovoril o knjigi, ki sloni na desetletnem preučevanju tistih ob- veščevalnih in političnih fondov v arhivu Republi- ke Slovenije, ki so se ohra- nili. Avtor natančno opi- suje povojno Pahorjevo pisanje in delovanje, njegovo okolje, pri- jatelje in nasprotnike, režimske tajne in javne ukrepe ter učinke Pahorjevih pobud. Preden je časnikar Ivo Jevnikar predal besedo gostu, je povedal, da smo v zadnjem mesecu brali nekaj kritik o posameznih po- glavjih knjige: “Upoštevati mora- mo, da je ta knjiga tudi nekakšna antologija vseh udbovskih doku- mentov in da avtor ni izpustil no- benega, v katerih je Pahor omen- jen. O vsebinah lahko kritično razmišljamo, če so podatki Udbe resnični ali ne, vendar je treba priznati, da so dokumenti avten- tični”. Igor Omerza je nato začel opis svojega raziskovalnega dela. Po- vedal je, da sta bili dve mesti naj- bolj prerešetani od delovanja taj- ne politične policije, to sta Lju- bljana in Trst. Naštel je načine za- lezovanja Borisa Pahorja: tajne N hišne preiskave na njegovem do-mu v Trstu, njegove sobe v Duto-vljah, sestrine hiše v Trstu, posta- vljanje mikrofonov v stene tržaškega doma, kontrola pošte, telefona, sledenje in fotografiran- je. V letu 1976 so udbovci trikrat tajno preiskali Pahorjev dom v Trstu, enkrat sobo v Dutovljah in en- krat delovno so- bo, ki jo je imel v Trstu pri sestri. Verjetno je bilo teh tajnih prei- skav veliko več, a večina dokumen- tov je bila uničena. Gost je nato povedal, da v Sloveniji skušajo zmanjšati negati- ven prizvok bese- de Udba, in je zato poudaril, da Udba ni bila varnostna ali pretežno ob- veščevalna služba, ampak prven- stveno tajna politična policija edino dovoljene politične stran- ke v Jugoslaviji. Avtor v knjigi natančno opisuje vzroke zalezovanja Borisa Pahor- ja, in sicer zaradi njegove pozitiv- ne ocene Kocbekovih novel Strah in pogum, sodelovanja z revijo Sidro in revijo Tokovi, dvajsetlet- nega izdajanja revije Zaliv, izdaje nezaželene knjige Odisej ob jam- boru, zagovarjanja demokratične levice, obrambe Viktorja Blažiča in Franca Miklavčiča, suma so- vražnih letakov, sodelovanja na vsakoletnem srečanju Slovenskih izobražencev v Dragi, sodelovan- ja z Novo revijo in društvom Slo- venskih pisateljev. Igor Omerza je vse te dokumente natančno predstavil in prikazal prisotnim s pomočjo projekcij. Tretji del knjige vsebuje povezave med Kocbekom, Pahorjem in Re- bulo in podrobnosti o tem, kako je Udba v stanovanja namestila mikrofone in prisluškovala pogo- vorom med njimi. Vse to je na- tančno opisano, in čeprav gre sa- mo za enoletno delovanje ud- bovskega nadzora, obsega ta del knjige skoraj 200 strani. Tako je zaradi tega, ker je za tisto leto ohranjenih vseh 238 t. i. indika- tivnih biltenov (skupno 2600 strani): “Pomislite, če bi bilo ohranjenih vsako leto toliko do- kumentov, kako debelejšo knjigo bi lahko spisal”!, je povedal razi- skovalec. Zanimivo je tudi, da je SDV z na- menom preprečevanja nadaljnje- ga sovražnega delovanja v letu 1986 dobila 1200 obvestil Udbe, kar pomeni nekaj udbovskih do- kumentov na dan. Torej na tisoče in tisoče dokumentov v letih, ko so jih prejemali seveda tudi naši takratni in poznejši vodilni poli- tiki, kot na primer Milan Kučan. Danes ni mogoče dobiti teh do- kumentov ne v partijskem ne v udbovskem arhivu državnega ar- hiva Slovenije. Te listine so bile uničene. Raziskovalec je na koncu odgo- voril tistim, ki mu očitajo, da je v svojih knjigah popačil zgodovi- no: “Jaz pišem predvsem na te- meljih dokumentov Udbe, in če kdo v mojih knjigah razpozna pačenje zgodovine, je to lahko zgolj krivda in greh nekdanje taj- ne politične policije”. Ob koncu predavanja se je publi- ki predstavila družina vinarjev Fiegl. Prisotni so lahko poskusili svežo penino in istrsko malvazi- jo. MČ o so se poletni dnevi že skoraj iskrili na obzor- ju, je bilo v števerjan- skem vrtcu slovesno prazno- vanje. Ob končni prireditvi so namreč tudi odkrili mozaik in s tem dokončno poimenovali števerjanski vrtec po Kekcu. Na dvorišču vrtca so se zbrali starši in gostje. Otroci so predstavili program pod na- slovom Ti povem, kaj znam. S petjem, plesom in recitaci- jami so prikazali, kaj so se naučili in kako poteka dan v vrtcu. Oblečeni so bili v majčke s Kekčevim logom; ob tej priložnosti so jim jih po- darili starši. Malčki sami pa so izdelali scenske elemente in rekvizite. Ob klavirju je petje spremljala učiteljica Martina Hlede, ki že več let uspešno sodeluje z vzgojiteljicami in vodi projekt Radi pojemo. Šestletni otroci so se od vrtca poslovili s pesmijo Medvedja šola. Vzgojiteljice so jim po- K delile “diplome” in ostržke zaBralno značko, ki so darDruštva Bralna značka Slove- nije - ta deluje pod pokrovitel- jstvom Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. V drugem delu pri- reditve je vzgojitel- jica Rita Cej spre- govorila o mozai- ku. Prisotne je sez- nanila s poimeno- vanjem vrtca in utemeljila izbiro imena: “Kekec predstavlja simbol vrtca seveda zaradi prelepega kraja, v katerem se nahaja med briškimi griči, predvsem pa tudi zaradi sončnega in veselega lika ter vrednot, ki jih ta dobrosrčni in navihani deček nosi”. Prisotnim je tudi povedala, da so mozaik izdelali študenje iz Spilimberga. Odkritju mozaika je priso- stvovala tudi županja Franca Padovan. V krajšem nagovoru se je zahvalila staršem, učne- mu in neučnemu osebju, ker so pripomogli k dobremu počutju otrok v vrtcu. Priso- ten je bil tudi župnik Marijan Markežič, ki je blagoslavil mozaik. Dve deklici sta ga nato odkrili, malčki pa so za konec zapeli še sonca polnoKekčevo pesem, ki je himna vrtca. Praz- novanje se je nadalje- valo na igrišču, kjer je bila bogata zakuska. Pripravile so jo mami- ce in none, katerim gre vsa pohvala in zahvala. Iskrena zahvala je na- menjena tudi predstav- nici staršev in vsem drugim staršem, ki so vzgojiteljicam pri- skočili na pomoč pri uresničitvi tiskanja majčk ter pri organiza- ciji lepega in pomembnega slavja. Slovesno ob poimenovanju vrtca v Števerjanu Veseli Kekec razigrano sprejema otroke Foto JMP Foto JMP V nedeljo, 6. avgusta, bo tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki ga prirejata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Letos bo 29. po vrsti, ob 10.30 bo predavanje slovenskega pravnika in politologa iz Argentine prof. Andreja Finka z naslovom Upanje v večno Slovenijo!, ob 12.00 bo slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Ob 13.00 bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki ga bosta z glasbo obogatila DPS Zarja in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič prirejata v okviru poletnega niza Srečanj pod lipami avtobus za Svete Višarje. Zberemo se v Gorici ob 7. uri, s Sv. Višarij odhajamo popoldne. Če bo odziv, bomo uredili tudi za postanek na Tržaškem. Informacije in prijave v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 – 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org SREČANJE TREH SLOVENIJ NA VIŠARJAH Goriška 13. julija 2017 7 okviru orgelskega poletnega tečaja, ki ga organizira Primorsko orgelsko društvo (https: //associazioneorganisticadellitorale. wordpress. com), so udeleženci poleg orgel imeli priložnost spoznati še en historični instrument, čembalo. Pod mentorstvom magistrice čembalistke Eve Dolinšek je od 3. 7. do 5. 7. potekal mojstrski tečaj na temo glasbe Johanna Sebastiana Bacha. V uvodnem delu jim je Dolinškova predstavila zgodovinski razvoj tega instrumenta in njegove tehnične značilnosti. Sledilo je podrobno predavanje o zbirki Invencij in Simfonij J. S. Bacha. Te so znane kot obvezen didaktičen pripomoček, saj predstavljajo pomemben temelj pri razvoju vsakega čembalista in organista. Bach jih je napisal za svojega najstarejšega sina Friedmana kot vaje za pridobivanje spretnosti prstov, cantabile igranja, trilčkov … V nadaljevanju je sledilo praktično delo z udeleženci; pod mentorstvom Dolinškove so izbrane skladbe tehnično in interpretativno izpopolnjevali na tem historičnem instrumentu. V Obvestila Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič vljudno vabita na poletno Srečanje pod lipami v četrtek, 13. julija 2017, ob 20.30. Večer po posvečen literarni zapuščini dr. Tineta Debeljaka (ponovno) v Sloveniji. Sodelovali bodo: mag. Aleksander Igličar, ddr. Marija Stanonik, Mojca Vombergar, Helena Janežič in Boris Rifl. Prisotna bo tudi hčerka Jožejka Debeljak iz Argentine. Svet slovenskih organizacij sporoča, da bosta urada v Gorici in v Trstu v juliju in avgustu zaprta ob ponedeljkih in ob petkih. Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da bo urad od 1. julija do 31. avgusta deloval od 8. do 14. ure od ponedeljka do petka. Popoldne bo zaprto. Od 7. do 20. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 5. avgusta, piknik, povezan z izletom v Barcis in Valcellino. Vpisujejo po tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.) in 0481 78138 (Sonja Š.). V Mladinskem domu poteka vpis k pošolskemu pouku 2017/18. Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Mladinski dom Gorica vabi otroke od 6. do 14. leta na “Poletnosti 2017” z igrami, izleti, videodelavnico, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami: Šola za šalo - igriva priprava na začetek pouka (28.8. – 8.9. / 6-13 let); 1, 2, 3: Srednja! - uvod v srednjo šolo (4. – 8. 9. / 11-12 let). Informacije na tel. 0481-280857 ali 366-6861441 oz. 331-6936603; e-pošta mladinskidom@libero. it, www. mladinskidom. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi članice in prijateljice, da se pridružijo kot pevke društvenemu Ženskemu pevskemu zboru. Prijavijo naj se po tel.: 0481 531093 (Majda M.) ali 0481 532092 (Emil D.). Prav tako so članice in prijateljice vabljene, da se vključijo v ekipo balinark in se prijavijo na tel. št.: 0481 882213 (Ana T.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča člane in prijatelje, da bo po sklepu občnega zbora od meseca junija 2017 dalje društveni sedež odprt od 10. do 11. ure samo prvo sredo v mesecu; v primeru praznika bo odprt naslednjo sredo. Za morebitne informacije kličite na tel. št.: 0481 532092 (Emil D.), 0481 531383 (Ingrid N.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.). 0481 78138 (Sonja Š.). V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. Zgodovinska stavba na Placuti (št. 18) je že štirinajst let prazna in zapuščena. Razpada in ustvarja samo stroške za najnujnejša dela za vzdrževanje in bremeni lastnika z raznimi davki in zavarovanjem. Ker do danes nobena slovenska organizacija ali posamezniki niso pokazali zanimanja za uporabo, je odbor Katoliškega tiskovnega društva sklenil, da objavi poziv za nakup morebitnim interesentom, tako ustanovam kot posameznikom. Za pojasnila: tel. 0039 0481 531445 ali e-mail societatipografica@legalmail. it. Kulturni center Lojze Bratuž v okviru Festivala Kogojevi dnevi in v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravlja za jesen 2017 spominsko razstavo o slikarju Albertu Sirku ob njegovi 130-letnici rojstva in 70- letnici smrti. Zato se obrača na zasebnike, ki imajo v lasti dela Alberta Sirka, s prošnjo, da bi jih dali na razpolago za obdobje razstave. Informacije na tel. (+39) 0481 531445, pon. - pet. od 8.30 do 12.30 ali po e-pošti info@centerbratuz. org. Darovi Ob 38. obletnici smrti predrage mame Angele Kacin roj. Tušar darujeta Marija in Metka 100 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 14. 7. 2017 do 20. 7. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 14. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 16. julija, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 17. julija (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 18. julija (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 19. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Kurdi in njihova nesrečna zgodovina - Izbor melodij. Četrtek, 20. julija (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. b prisotnosti pred- sednikov Italije in Slovenije je 26. ok- tobra lani potekalo v Do- berdobu slovesno odkritje spomenika “Slovenskim vojakom na soškem bojišču v spomin 1915 – 1917”. Prvo tovrstno obeležje sre- di goriškega Krasa je nasta- lo na pobudo Kulturnega doma v Gorici in dober- dobske občinske uprave. Spomenik je zasnovan po načrtih goriškega arhitekta Jožeta Ceja, z aktivnim so- delovanjem Simona Zava- dlava oziroma podjejta Ka- menkras iz Opatjega sela O (Slo) in kulturne zadruge Ma-ja iz Gorice.Pobudnika postavitve spome- nika v Doberdobu sta želela v prvi vrsti izpostaviti na pogo- sto pozabljene razsežnosti soške fronte za nas Slovence, istočasno pa sta se ob stolet- nici dogajanja aktivno zavze- la, da bi obeležje imelo re- snično vseslovenski značaj, saj kot pravi ponarodela slo- venska pesem “Oj Dober- dob... ” gre za bojišče oz. slo- venskih fantov grob, v kate- rem počivajo mnogi rojaki iz vseh krajev slovenske zemlje. Na osrednjem kamnu dober- dobskega spomenika so zato- rej vklesani ravno ver- zi iz pesmi “Oj Dober- dob”, pod njimi pa vgraviran slovenski narodni motiv. Spo- menik je deležen po- gostih obiskov tako iz Slovenije kot tudi iz raznih krajev Italije, Avstrije in Madžarske. K njemu posa- mezne delegacije in posamez- niki polagajo vence ali cvetje, niso redke niti krajše slove- snosti s petjem in recitacija- mi. Mnogi so pobudnike opozo- rili, da napis ni dovolj viden. Zato so se slednji odločili za dodaten poseg in so z nevsil- jivo rahlo zelenkasto barvo prebarvali vgravirane črke in s tem dodatno pripomogli, da je še posebej napis “Oj Dober- dob, slovenskih fantov grob… ” viden že z vhoda v tam- kajšnji občinski spominski park sredi Doberdoba. Doberdob Spomenik “Slovenskim vojakom na soškem bojišču v spomin”, lepo viden oški pevski zbor Štmaver se je letos odločil za poseben podvig in se podal na zanimivo pevsko izkušnjo, to je na mednarodni zborovski festival “Alta Pusterija” na Južnem Tirolskem. Festivala se je v začetku udeleževalo le kakih dvajset italijanskih zborov, potem pa se je razvil v mednarodno manifestacijo, na kateri nastopajo zbori iz različnih držav in kontinentov. Na letošnjem 20. mednarodnem festivalu je od 21. do 25. junija nastopilo 96 zborov; pevcev je bilo tako približno 3300! Značilnost tega festivala je, da poteka po vaseh doline Pusteria, bodisi na italijanski kot na avstrijski strani. Nastopi se v petih dneh zvrstijo v dvoranah in na odprtem v enkratnih gorskih okoljih, M kot je na primer vrhznanega hriba Monte Elmo,na vaških trgih, na grajskem dvorišču in v drugih sugestivnih krajih, obdanih z Dolomiti. Skratka, to je pravi praznik zborovskega petja. Pevci moškega zbora Štmaver so se v spremstvu prijateljev in družinskih članov odpeljali na festival v petek, 23. junija. Prenočili so v vasi Sexten-Sesto. V cerkvi sv. Martina v dolini Gsiesertal so se predstavili s cerkvenim programom slovenskih Marijinih pesmi. Ubra- no slovensko petje je vzbu- dilo veliko zanimanje med poslušalci. S posvetnim pro- gramom umetnih in ljud- skih slovenskih in ene itali- janske pesmi je zbor nasto- pil na očarljivem prizorišču na odprtem pod znanimi vrhovi Tre Cime di Lavaredo v kraju Hoehlensteintal- Landro. Višek je festival doživel v soboto, ko so se pevci udeležili sprevoda vseh zborov po ulicah me- steca Innichen-San Candi- do. Med sprevodom so štmavrski pevci peli vrsto poznanih slovenskih pesmi. Poslušalci so jih z navdušen- jem pozdravljali in jim plo- skali. Sprevod se je končal na glavnem trgu, na kate- rem so vsi zbori ob sprem- ljavi kar treh pihalnih orke- strov skupaj zapeli znano pesem Signore delle cime avtorja De Marzija in Ver- dijevo Va Pensiero. Zvečer se je zbor ponovno pred- stavil v dvorani Raiffeisen v kulturnem domu Paul Troger v kraju Welsperg- Monguelfo s pestrim pro- gramom slovenskih in ene furlanske pesmi. Trid- nevna izkušnja je bila en- kratna, pevce je obogatila in jim dala novega zago- na. V zelo lepih krajih so prosti čas izkoristili za krajše ekskurzije in prija- teljsko druženje. V nedel- jo so se polni lepih spo- minov in nepozabnih doživetij v večernih urah vrnili domov. Pevci MoPZ Štmaver se iskreno zahvaljujejo Združenju cerkvenih pev- skih zborov za finančno po- moč pri tem podvigu. Gostovanje MoPZ Štmaver na južnem Tirolskem Nepozabno pevsko doživetje Orgelski poletni tečaj v Mirnu Poleg orgel so spoznavali še očarljivo glasbilo, čembalo Kultura13. julija 20178 Arheološki muzej v Ogleju Na ogled so antični spomeniki iz Palmire državnem arheo- loškem muzeju v Ogle- ju je na ogled razstava z naslovom Obrazi Palmire v Ogleju. Potem ko so med de- setmesečno zasedbo sirskega mesta Palmira džihadisti skrajne su- nitske skupine Islam- ska država (IS) uničili številne antične spo- menike v mestu, razsta- va Palmiro ponovno oživlja z eksponati iz raznih muzejev in za- sebnih zbirk. Eksponate za razstavo so po pisanju avstrijske tiskovne agencija APA med drugim posodili Muzej Svete dežele v Je- ruzalemu, Vatikanski muzeji in Kapitolski muzej v Rimu ter za- sebni zbiratelji. Ob njih so razstavljeni ekspo- nati iz zbirk oglejskega arheo- loškega muzeja. Tako je na razstavi med dru- gim mogoče videti glavo V svečenika na sarkofagu iz Pal-mire in soncu posvečen mar-morni oltar grškega izvora. Razstava pa bo tudi priložnost za restavriranje eksponatov iz Jeruzalema. Ob koncu razstave bo restavriranje eksponatov koordiniralo in financiralo Združenje muzejev z območja Furlanije Julijske krajine. Razstava bo na ogled do 3. ok- tobra. Palmira, starodavno kulturno in trgovsko središče, leži seve- rovzhodno od Damaska. Do izbruha vojne marca 2011 je bila s svojimi monumentalni- mi ruševinami ena ključnih turističnih destinacij v Siriji. Antično mesto s citadelo oz. trdnjavo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, je v roke IS padlo 23. maja 2015. V Palmiri, ki ji pra- vijo “puščavski bi- ser” in je na sezna- mu svetovne kul- turne dediščine Unesca od leta 1980, so džihadisti, tako kot pred tem v Iraku, začeli siste- matično uničevati kulturno dediščino. Razstrelili so vrsto starodavnih zgradb ter na črnem trgu prodali številne več tisoč let stare drago- cenosti. Novo uničenje v mestu so povzročili januarja letos. Me- sec dni potem, ko jim je mesto znova uspelo iz- trgati iz rok režimskih sil, so uničili še nekaj neprecenljivih spomenikov. a Filozofski fakulteti po- teka 53. seminar sloven- skega jezika, literature in kulture. Udeleženci, ki prihajajo iz 24 držav, letos po besedah pred- sednice seminarja Alojzije Zupan Sosič skozi tri perspektive spozna- vajo, “kako Slovenci ljubimo”. Vzdušje na seminarju je sproščeno, a hkrati delovno, saj se udeleženci želijo naučiti čim več. Udeleženci bodo letos razmišljali o ljubezni v slovenskem jeziku, li- teraturi in kulturi Temo seminarja, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, izbere predsednik semi- narja. Letošnja predsednica Aloj- zija Zupan Sosič se je odločila za temo ljubezni. Kot je pove- dala za STA, je bila ta tema v znanosti dolgo zanemarjena, saj je veljalo, da sta veliki temi vojna in sovraštvo, ljubezen pa je vedno le intimna in je o njej mogoče govoriti le v ožjih in ne v širših znanstvenih krogih. Zdaj pa si je znanost vendarle premislila, kar jo veseli. Konec prejšnjega stoletja se je namreč začela ukvarjati z združevan- jem intelektualnega in emo- cionalnega življenja ter prišla preko čustvene inteligence do ugotovitve, da je “za to, da je nekdo zelo, zelo pameten, po- membno tudi, da je čustven, empatičen, da ima posluh za drugega in drugačnega, da se uk- varja tudi z drugim, ne samo sam s seboj in promocijo lastnega in- telekta”. Na seminarju bodo o ljubezni raz- mišljali skozi tri področja Ker gre za seminar slovenskega je- zika, literature in kulture, tudi pre- davatelji prihajajo s teh treh po- dročij - trije jezikoslovci, štirje s po- dročja literature in štirje iz kulture. Udeleženci bodo tako po besedah Alojzije Zupan Sosič skozi tri ra- zlične perspektive spoznavali, “ka- ko Slovenci ljubimo”. Kot je poudarila, tujce najbolj za- N nima, v čem smo Slovenci na po-dročju ljubezenskega čustvovanjaod njih drugačni in v čem smo jim podobni. To jim želijo poka- zati čim širše, zato se teme dotika- jo tudi vsi spremljevalni dogodki. “Družili se bomo tudi popoldan in zvečer in se tudi tedaj spogle- dovali z dano temo, v svoje vaje pa jo bodo čim bolj poskušali vključiti tudi lektorji”, je poveda- la. Po njenih besedah imajo tudi dva izbirna tečaja - literarnega, kjer bodo spoznavali ljubezen v slo- venski dramatiki, in jezikoslovno- kulturološkega, kjer bodo spozna- li ljubezen v slovenski popevki oziroma v pop glasbi. Udeleženci letos prihajajo iz 24 držav Udeležencev je letos 112 in priha- jajo iz 24 držav. Kot je poudarila Alojzija Zupan Sosič, je njihovo število odvisno tudi od podpore Slovenije, ki jim omogoči, da po- delijo štipendije. Mnogi namreč brez štipendije seminarja ne bi mogli obiskati. “Za študentje, ki pridobijo štipen- dijo, je učenje na seminarju na- grada. K nam pridejo šele takrat, ko so se izkazali”, je poudarila. Kot je še povedala, sicer slovenščino učijo na več kot 56 mestih po svetu, kar pomeni več kot 3000 študentov. Njihovi učitelji med njimi izberejo ti- ste, ki že nekaj znajo, ki jih res zanima in ki so se izkazali. Ti učenci se potem z veseljem učijo. Največ jih je iz sosednjih držav - Italije, Avstrije, Hrvaške, prihajajo tudi iz Poljske in drugih vzhod- noevropskih držav, pa iz Srbije in od drugod. Ker jih na seminar ve- liko pride s pomočjo državnih šti- pendij, je povprečna starost ude- ležencev med 20 in 24 let, seveda pa prihajajo tudi starejše genera- cije, denimo, njihovi profesorji, tujci, ki učijo slovenščino na tujih univerzah. Nekateri pridejo tudi po večkrat, nekateri si udeležbo na seminarju večkrat plačajo sami. Eden od udeležencev je bil na seminarju že sedemkrat. Največ je še vedno ti- stih, ki so na seminarju prvič. Učenje jezika v sproščenem vzdušju Vzdušje na seminarju je zelo sproščeno in hkrati delovno. “Udeleženci vedo, da se ne bodo, če ne bodo delali, ničesar naučili. In to so ljudje, ki si resnično želijo izpopolniti svoje znanje slo- venščine. To so tudi naši ambasa- dorji slovenščine, bodoči prevajal- ci, bodoči učitelji slovenščine v tu- jini, turistični delavci ali gospo- darstveniki, ki imajo stike s slo- venskimi podjetniki”, je povedala Alojzija Zupan Sosič in dodala: “In ker je znano, da se človek najlažje uči skozi igro oziroma ko je sproščen, so vključili veliko kul- turnih in športnih dogodkov ter ekskurzij. Udeleženci na seminar prihajajo iz različnih razlogov Dušanka Tomić iz Beograda se se- minarja udeležuje prvič. Kot je po- vedala za STA, je slovenščina njen materni jezik. Prihaja sicer iz mešanega zakona, a je bila rojena v Ljubljani, kjer sta se njena mati in oče, ki je tu študiral, tudi spoz- nala. Leta 1958 pa se je družina preselila v Beograd, kjer je oče do- bil službo. Študirala je primerjalno književ- nosti in je članica Društva Sloven- cev Sava. Za obisk seminarja se je, kot je povedala, odločala že nekaj let. Zdaj si ga je plačala sama, pa čeprav jo je to stalo dve njeni po- kojnini. A je, kot je povedala, ho- tela priti, “in če srce želi... ”. V Ljubljano se sicer vrača enkrat letno, zdaj pa bo, kot je povedala, imela priložnost tu bivati dva ted- na in poslušati predavanja. Dve predavateljski imeni pozna že od prej, predavanja Alojzije Zupan Sosič je, denimo, poslušala že v Beogradu. Matej Košar, ki obiskuje Filozofsko fakulteto v Pragi, se seminarja prav tako udeležuje prvič, in sicer s pomočjo štipendije. Slovenščine se uči že leto dni, uči pa se tudi hrvaščino in ruščino. Kot je povedal za STA, si želi dobro naučiti slovenščine ter spoznati Slovenijo in predvsem Ljubljano. Še posebej ga zanimajo dela arhi- tekta Jožeta Plečnika, ki je nekaj let deloval tudi v Pragi in pomem- bno sooblikoval grad Hradčane. Magdalena Gapsa iz Poljske pa je ravnokar diplomirala na Filološki fakulteti v Lodžu. Letos je na se- minarju slovenskega jezika tretjič. Kot je povedala za STA, je zadnje leto v okviru programa Erasmus preživela v slovenski prestolnici. Ta ji je tako všeč, da razmišlja, da bi drugo stopnjo študija vpisala kar na tukajšnji Filozofski fakulte- ti. Sogovornica je navdušena nad vzdušjem na seminarju. Tako stro- kovni kot spremljevalni program sta zanimiva in še posebej v spremljevalnem lahko vsak najde nekaj zase. V Rimu so arheologi med izkopavanji na trasi podzemne železnice naleteli na ostanke rimske hiše iz 2. stoletja. Izjemna najdba spominja na arheološke najdbe v antičnih mestih Pompeji in Herkulaneum, saj prav tako priča o ujetem trenutku iz preteklosti. Hišo je namreč zajel požar, ki je v nekem trenutku zaustavil življenje v njej. Med izkopavanji, ki spremljajo gradnjo nove C linije rimske podzemne železnice, so odkopali dva prostora. V njiju so se, zahvaljujoč se ognju, ohranili zogleneli deli lesenega ostrešja in pohištva. Kot so po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz rimske spomeniškovarstvene službe, se materiali navadno ohranijo ali v izrednih klimatskih pogojih ali pa zaradi izjemnih dogodkov, kot je bil izbruh Vezuva v Pompejih in Herkulaneumu. Odkritje zoglenelih delov lesenega ostrešja so označili kot edinstveno najdbo v mestu. Med izkopavanji na Via dell'Amba Aradam pa so našli tudi pasje okostje, ležeče pred vrati. Domnevajo, da je pes v času požara ostal ujet v hiši. Poleg tega so našli ostanke še ene manjše živali, a še ne morejo določiti, katere, ter črno-bela mozaična tla. Po besedah vodje spomeniškega varstva za Kolosej in rimsko arheološko dediščino Francesca Prosperettija najdba spominja na najdbe v Pompejih in Herkulaneumu, saj priča o ujetem trenutku iz preteklosti. “Ogenj, ki je zaustavil življenje, nam je omogočil, da si predstavljamo, kakšno je to bilo natanko v tistem trenutku”, je dodal. O možnosti, da arheološko najdbo predstavijo znotraj nove postaje podzemne železnice, je po besedah arheologov še prezgodaj govoriti. Menijo pa, da morajo vsekakor dobiti primerno mesto za predstavitev. Kot še piše Ansa, arheološka izkopavanja potekajo na južnem pobočju griča Celij, enega od sedmih rimskih gričev, kjer so v obdobju cesarstva stale luksuzne aristokratske hiše, južneje od njih pa vojaške stavbe in kasarna. Na novo odkrita prostora bi tako lahko bila ali del hiše ali pa del vojaštvu namenjene stavbe. V Rimu so arheologi odkrili izjemne ostanke hiše iz 2. stoletja Ljubljana / 53. seminar slovenskega jezika Udeleženci razmišljajo o ljubezni PASTIRČKOVA KNJIŽNICA BOGATEJŠA ZA DVA NASLOVA Pri Pastirčku smo izdali dve novi knjigi. Prvo, MALI GLEDALIŠKI VRTILJAK, je napisala Lučka Susič, ilustriral pa Matej Susič. Prinaša pet prizorčkov za različne priložnosti leta. Drugo je pripravil, ilustriral in uredil naš sodelavec Walter Grudina. Naslov hudomušne knjige je NAPAKE IN SPAKE, PROČ! – POMAGAJMO PACKOTU. Otroci in tudi odrasli se bomo lahko ob Packotu iz srca nasmejali in se zamislili o bogastvu našega jezika. Kultura 13. julija 2017 9 ilonova galerija bo s prvo pregledno razstavo del umetnice Milene Stibilj Lah (Vipavski Križ, 1920 – Zagreb, 2003) v Sloveniji predstavila ki- parkin opus s poudarkom na nje- nem delovanju na naših tleh. Ki- parka, ki je dobršen del otroštva preživela v Vipavski dolini, je med drugim avtorica Spomenika upo- ra primorskega ljudstva iz leta 1954 (kamen, bron) v mestnem jedru Ajdovščine. Z razstavo Pilo- nova galerija osvetljuje delo umet- nice, o kateri se do danes v lokalni in širši slovenski skupnosti ni ve- delo veliko. Nuja, da se Sloveniji predstavi ce- losten pregled opusa Milene Sti- bilj Lah (1920–2003), je po več kot desetletju dobila epilog v Pilonovi galeriji Ajdovščina. Umetnica, ro- jena v Vipavskem Križu, se je tik pred 2. svetovno vojno preselila v Zagreb, kjer je večinoma živela vse do smrti. A vezi z domovino ni nikoli pretrgala. Ustvarjalno se je vračala kot razstavljalka na šte- vilnih skupinskih ali simpozijskih razstavah (Forma viva v Kostanje- P vici na Krki in Portorožu).Moderna galerija v Zagrebu ji jeleta 2014 pripravila izjemno retro- spektivo Sjaju sjaj! , razstavo ki- pov, slik, risb in fotopovečav, ki je prikazala petde- set kiparkinih ustvarjalnih let. Njen avtor je bil Branko France- schi, veliki poz- navalec kom- pleksnega opusa Milene Lah. Z razpravo, ki umešča Lahovo predvsem v kon- tekst razvoja hrvaškega mo- dernega kipar- stva, sodeluje tu- di v katalogu raz- stave Milena Lah, kiparka. Ostala strokovna besedila so delo kusto- sinj Pilonove galerije: Maja Ma- rinkovska se je osredotočila predvsem na kiparkino umet- niško zapuščino na naših tleh ter ob tem odkrila tudi precej zani- mivih dejstev, ki jih zagrebška razstava ni obravnavala; Tanja Cigoj pa se je poglobljeno posvetila predvsem še vedno enigmatični biografiji Milene Lah. Osebni pogled in pristno občutenje kiparkinega dela sta prispevek Igorja Laha, ki se že vrsto let zavzema za predstavitev opusa svoje mate- re tudi na sloven- skih tleh. Razstavo, ned- vomno zanimivo tako za splošno kot strokovno javnost, so pri- pravili z enim sa- mim, a zahtev- nim namenom: umetnico obudi- ti iz pozabe pre- gledov moderne- ga kiparstva na širših, evropskih tleh. Opus Mile- ne Lah ni lahko ovrednotiti ali umestiti v neki splošen oris raz- voja kiparstva. Sama se ni nikoli umeščala v določeno umetno- stno smer ali slog. Njeno več kot pol stoletja trajajoče umetniško Pri Mladinski knjigi prva skupna knjiga Šalamuna in Metke Krašovec Pri Mladinski knjigi so dobri dve leti po smrti pesnika Tomaža Šalamuna izdali knjigo njegovih pesmi Šepetanje po izboru njegove soproge, slikarke Metke Krašovec. Ta je vanjo vključila pesmi, posvečene njej ali njuni zgodbi. Ker je bilo teh premalo, je dodala še nekaj del, ki so bila najljubša Šalamunu. Pesmi je opremila s svojimi risbami. Pesmi in risbe, zbrane v zbirki, so nastale v približno istem času, v 80. letih minulega stoletja, ko sta si bila pesnik in slikarka po prepričanju Šalamuna umetniško najbližje, je Metka Krašovec zapisala v spremni besedi. Kot je povedala na predstavitvi, je sama v tem času začela ustvarjati risbe kot odraz svoje ustvarjalne krize. Namesto da bi načrtovala delo, kot je bila vajena prej, se je prepustila intuiciji, kar je podpiral tudi Šalamun. Nekatere pesmi in risbe se med seboj zelo dobro ujemajo, spet druge manj, v vseh pa je veliko igrivosti, humornosti, erotike ter beline, je povedala urednica Nela Malečkar. Knjigo je likovno uredil Pavle Učakar, ki je opisal sodelovanje z Metko Krašovec kot odnos profesor - študent. Najprej je dobil od nje nalogo, da izmed 120 njenih risb izbere nekaj del za knjigo, nato pa je od njegovega izbora ostala le še tretjina. Vendar se mu, kot je dejal, to zdi edino prav, saj Metka Krašovec veliko bolje pozna tako svoje kot Šalamunovo delo. Sam delo obeh razume kot poezijo. Metka Krašovec je povedala, da nikoli, razen v Mehiki, kjer sta se leta 1979 s Šalamunom spoznala, nista ustvarjala skupaj. “Za ustvarjanje potrebuješ veliko samosti in prostora”, je poudarila. Na vprašanje Nele Malečkar, če jima je bilo kdaj kot umetnikoma težko sobivati, je odvrnila, da ne. Kot je pojasnila, sta se poročila precej pozno, ko sta bila oba kot umetnika že formirana in sta že imela svoji karieri. Šalamun je bil stoodstotno zavezan poeziji, medtem ko je sama puščala kakšen odstotek še kakšni drugi stvari kot likovni umetnosti. Šalamuna je Metka Krašovec opisala kot notoričnega optimista, “s katerim včasih tudi ni bilo najlažje”. Po njenem mnenju je imel redko lastnost, da se je zelo veselil uspehov drugih, ni pa razumel, zakaj se drugi niso veselili njegovega. Kot je še povedala, bodo kmalu pri Beletrini izšle nove pesmi, zbrane iz petih rokopisov, ki jih je Šalamun uredil še pred smrtjo. Afganistan - slovenski pogledi To je prva tovrstna etnološka razstava v Sloveniji, ki ponuja vpogled v bogato zgodovino Afganistana in njegovo pestro etnično podobo. V Slovenskem etnografskem muzeju so jo odprli 25. maja, na ogled pa bo skoraj leto dni. S šestletnim raziskovanjem je nastal izjemen arhiv 7000 fotografij, 28 zgodb in več kot 400 predmetov. Izbor tega pa vas vabi v razstavne dvorane SEM. Afganistan je bil predstavljen slovenski javnosti kot dežela, ki je več kot le prostor vojnih spopadov, ruševin in množic, ki poskušajo ubežati smrti. Avtor in kustos razstave mag. Ralf Čeplak Mencin je zbiral informacije in gradivo v Sloveniji, po Evropi in v Afganistanu in z njihovo pomočjo razprl pahljačo pestre in pisane zgodovine dežele na križišču kultur. Pri tem so mu bili velik navdih in v pomoč številni slovenski popotniki, ki so v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja odkrivali Afganistan na t. i. hipijevski poti ali ga obiskali kot mirovni posredniki, alpinisti, aktivisti ipd. Slovenski popotniki pri razstavi niso sodelovali le kot avtorji fotografij in pisci svojih spominov na deželo, objavljenih v zborniku Afganistan - slovenski pogledi, temveč tudi kot zbiratelji afganistanske dediščine. Nekaj izbranih biserov so posodili, zbirko pa dopolnjujejo dragoceni predmeti Muzeja za Azijo in Pacifik iz Varšave. Razstavljeni predmeti premične dediščine segajo časovno od 19. do 21. stoletja, med njimi so: glasbila, oblačila, orožje, nakit, stari zemljevidi, akvareli, izdelki iz poldragih kamnov, znamke, bankovci, popotniški dnevniki, osebni predmeti slovenskih vojakov in beguncev, hašiš in opij, begunski šotor... Popolne slike dežele ne bi bilo brez zgodb, ki obiskovalcem omogočajo neposredno doživetje drugačne kulture - fotografije priznanih slovenskih fotografov (Arneta Hodaliča, Mance Juvan, Mareta Lakoviča in Boruta Krajnca), dokumentarnih filmov, med njimi tudi nagrajeni “Meje” Damjana Kozoleta in “Le dihajoče bitje” prosilca za azil Ahmada Adeliana. Razstavljena bo umetniška instalacija Brez meja Eve Petrič in zvočna instalacija Spevi neobstoja - zvočne pokrajine Afganistana Hanne Preuss. Arhitektka in oblikovalka razstave je Katarina Štok Pretnar, oblikovalec spremljajočih publikacij pa Brane Žalar. Razstava je namenjena razmišljujočim posameznikom, radovednim raziskovalcem novih ali drugačnih kultur in pomeni klic k humanosti v času vzpostavljanja novega svetovnega reda. Z njo v SEM vsaj delno odstirajo pajčolan z dežele, ki je kljub svoji dolgi in bogati zgodovini in umetnosti in etnični pestrosti močno nerazumljena in zelo slabo poznana širši javnosti. Kratke ustvarjanje se je morfološko in tehnično spreminjalo, razvijalo, tako da ga je nemogoče postaviti na skupni imenovalec slogovne opredelitve. Razstava obsega izbor 60 del (ki- pov, risb in slik) ter fotopovečav kiparkine javne plastike v Slove- niji. Predstavlja izseke celote, ki bodo obiskovalcem zagotovo pri- kazali delo izjemne kiparke. Ek- sponatom v galerijskem prostoru si dovoljuje dodati še enega na prostem, na robu ajdovskega par- ka – Spomenik upora primorske- ga ljudstva, ki velja za prvo javno skulpturo Milene Lah blizu nje- nega rojstnega kraja. Dela za razstavo Milena Lah, ki- parka posojajo Igor Lah, Zagreb, Goran Masnec, Zagreb, Gliptote- ka HAZU Zagreb in Umetnostna galerija Maribor. Kompleksen iz- bor del za razstavo sta pripravila Tina Ponebšek, kustosinja razsta- ve, in Igor Lah. Kiparska in slikarska dela Milene Lah bodo do 1. oktobra 2017 na- polnila vse prostore Pilonove ga- lerije. Vodeni ogledi za organizirane skupine so mogoči po predhodni rezervaciji termina. Razstavo si je mogoče ogledati po veljavnem ceniku vstopnin Pilo- nove galerije Ajdovščina. Ajdovščina / Odprtje razstave v Pilonovi galeriji Milena Lah, kiparka JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Sivo-zelen, sivozelen ali sivo zelen? V prejšnji Jezikovnici sem za ponazoritev stičnega vezaja, ki zamenjuje veznik in, uporabila besedno zvezo rdeče-modro- bela zastava; takih barv je marsikatera državna zastava, ne le slovenska, tudi francoska in angleška imata take barve, ne nazadnje tudi zastava Združenih držav Amerike, čeprav so barve vseh naštetih zastav različno razporejene. Belo-rdeča je npr. poljska zastava pa tudi kanadska, zapis belo-rdeča po- meni, da je rdeča in bela, ne glede na razporeditev barv. Pomislimo še na bolj vsakdanje stvari, npr. svojo obleko. Je lahko rdeče-belo krilo ali bluza ali pulover? Seveda, to po- meni, da je določen del rdeče barve, drugi pa bele, najbolj si to lahko predstavljamo pri karirastem vzorcu ali pri rdečih rožah na beli majici. Kakšna pa bi bila obleka, če bi zapisali, da je belordeča ali belo rdeča? Bila bi rdeče barve, vendar be- lega, bledega, pobledelega ali spranega videza. Besedo belo bi lahko zamenjali z drugimi prislovi, ki vsi odgovarjajo na vprašanje kako (rdeča)?, npr. svetlo rdeča, bledo rdeča ali ra- hlo rdeča. Kot ste videli, v teh zadnjih primerih nisem upo- rabila vezaja, ker ne gre za to, da je obleka rdeče in bele bar- ve, temveč da je samo rdeče barve, ta rdeča barva pa ima sve- tel odtenek. Še lažje to ponazorimo z drugimi barvami, npr. sivozeleno. Sivozelena je zelena barva, ki ni take barve, kot je mlado bu- kovo listje, pač pa bolj sivkasta, kakršni so vrbovi ali oljčni listi, ko jih privzdiguje veter. Pravopis dovoljuje, da lahko to- vrstne barvne odtenke zapišemo na dva načina, torej sivo ze- len in sivozelen (podobno še: modrozelen ali modro zelen, črnomoder ali črno moder). Tiste barve, ki jih lahko pretvo- rimo (npr. čokoladno rjav je rjav kot čokolada), pa pišemo samo narazen: cimetasto rjav je rjav kot cimet, opečnato rdeč je rdeč kot opeka, vinsko rdeč je rdeč kot vino, pariško moder je moder kot pariško nebo, snežno bel je bel kot sneg. Odgovor na vprašanje iz naslova bi torej bil: sivo-zelen je si- ve in zelene barve, sivozelen in sivo zelen pa je zelen, vendar s sivim odtenkom. Iz naštetih primerov lahko razberemo, kako pomembno ločilo je vezaj, saj je pomenotvoren. V naštetih primerih pomeni in, zato je obleka lahko sivo-zele- na, če je dvobarvna; in zelena, vendar s sivim odtenkom, če je sivozelena ali sivo zelena. Upam, da se našteti primeri komu niso zdeli preveč zakom- plicirani, da ni pordečel v obraz zaradi jeze, pozelenel od za- visti ali posivel zaradi slabosti ali skrbi, tudi za izražanje ta- kih stanj lahko namreč uporabimo barvne odtenke – in to brez vezaja. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakulte- te za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-na- slov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega gla- su. 17 ponedeljek, 3. julija 2017, se je kot blisk v me- dijih razširila vest, da je v jutranjih urah umrl v rimski bolnišnici Gemelli italijanski igralec, komik, pisatelj in scena- rist, pa tudi sinhronizator Paolo Villaggio, rojen v Genovi 30. de- cembra 1932. Že veliko let je bo- lehal za diabetesom in prav ta bolezen ga je spravila v grob na pragu 85. leta. Kot je povedala njegova hči Elisabetta, se sicer ni bog ve kako trudil za svoje zdravje. Z besedami “Ciao, tata, zdaj spet lahko svobodno letiš” se je poslovila od svojega očeta, ki je s svojimi tragikomičnimi liki, posebno z legendarnim uradnikom Ugom Fantozzijem, ki se ga vedno drži smola, zapu- stil neizbrisno sled v italijanski kinematografiji. V začetku letošnjega maja je Paolo Villaggio razveselil slo- venske oboževalce s svojim obi- skom v Sloveniji, v Istri, kamor je prišel v družbi sina Pierfran- cesca, na povabilo italijanskega konzulata. V Izoli so mu namreč V pripravili mini filmsko retro-spektivo Fantozzi za vedno. Toje bil eden izmed njegovih zad- njih nastopov v javnosti. Villaggio je tragični lik računo- vodje Fantozzija ustvaril najprej v časopisni rubriki, nato v knji- gi, ki je izšla leta 1971. Naposled ga je imenitno poosebil še na filmskem platnu v desetih fil- mih. Najprej l. 1975, zadnjič pa l. 1999. Nesrečni Fantozzi se je zelo priljubil italijanskemu občinstvu. Marsikdo se je z njim poistovetil in se morda tudi ob njem vsaj malce potolažil, ko je spoznal, da mu je usoda vendar- le bolj mila, kot je s Fantozzijem. Poleg Fantozzija si je Villaggio omislil še druga groteskna lika, s katerimi se je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja zelo uspešno predstavljal televizijskim gledal- cem. To sta zadirčni in nerodni nemški profesor Kranz in sra- mežljivi uradnik Giandomeni- co Fracchia. Villaggio je v svoji dolgi filmski karieri odigral si- cer tudi resnejše filmske vloge pod vodstvom znanih filmskih režijskih imen, kot so Federico Fellini (v filmu La voce della lu- na je odigral glavno vlogo), Marco Ferreri, Lina Wertmüller, Ermanno Olmi, Mario Monicel- li, Sergio Corbucci. Za svoje fil- mske kreacije je prejel vrsto na- grad in priznanj. Leta 1992 je na beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za življenjsko delo, leta 2000 pa zlatega leo- parda na mednarodnem fil- mskem festivalu v Locarnu. Napisal je tudi več, v glavnem satirično obarvanih knjig. Kritiki Villaggia uvrščajo med naj- boljše italijanske ko- mike v družbi Totoja in Franca Franchija. Na njegovem laičnem pogrebu v Gledališču na odprtem Hiše filma v Rimu (Teatro all'aperto della Casa del Cinema) se je iz- brala velika množica ljudi. Zadnji pozdrav so mu name- nili, poleg žene Maure, hčere Elisabette in sina Pierfrance- sca, stanovski kolegi, režiserji, prijatelji, ki so se ga spomnili s toplimi, prisrčnimi beseda- mi. Med drugimi so bili nav- zoči Ricky Tognazzi, Renzo Arbore, Walter Veltroni, Pao- lo Cirino Pomicino, Neri Pa- renti, Luca di Montezemolo, Roberto D'Agostino, Simona Izzo, Dori Ghezzi, Milena Vu- kotic, Massimo Boldi, Carlo Vanzina, Lina Wertmüller, Car- lo Freccero in Luca Bergamo. Paolo Villaggio bo kot Fantozzi še naprej z grenkim priokusom nastavljal ogledalo tistim ne- srečnežem, ki jim gre vse naro- be, in njihovim nikdar izpolnje- nim sanjam in željam. Ob nje- govih tegobah pa bodo morda pozabili na svoje. IK Ljubitelji italijanskih komedijsko obarvanih filmov žalujejo Za vedno se je poslovil Paolo Villaggio Tržaška13. julija 201710 Predstavitev romana Molk koloradskih hroščev v Mavhinjah V toplih in soparnih julijskih dneh pripravlja kmetija pri Normi iz Mavhinj v sodelovanju s tržaško založbo Mladika poletno srečanje ob zadnji knjigi Marija Čuka Molk koloradskih hroščev. Gre za roman – duhovit, oster, kritičen, nežen, slogovno mojstrsko oblikovan, ki je od vsega začetka doživel odličen sprejem pri bralcih (saj je bil že kmalu po izidu ponatisnjen). Marij Čuk bralcem spregovori z izrazito izrazno sproščenostjo, ki pisatelju dopušča, da ubira različne pripovedne nivoje, ki se iz vsakdanje govorice dvigajo v izbrane lirične izpovedi. V svoji pripovedi pisatelj odpira ključna vprašanja ohranjanja samobitnosti, jezika in pripadnosti Slovencev, ne samo v t. i. manjšinskem prostoru, ampak na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Zato je delo zanimivo in izzivalno. Srečanje bo na kmetiji pri Normi v Mavhinjah št. 11 v četrtek, 13. julija 2017, in se bo začelo ob 19. uri. Z avtorjem Marijem Čukom se bo pogovarjala Mladikina urednica Nadia Roncelli. Vinko Škerlavaj že 40 let zvest organist! Vinko Škerlavaj je leta 1970 začel igrati klavir pri prof. Stanetu Maliču v Finžgarjevem domu na Opčinah. Z orglami se je prvič srečal štiri leta pozneje. Vzporedno je začel igrati pri Galebih z g. Francem Pohajačem, in sicer klavir in harmoniko, do osemdesetega leta, ko so doživeli velik uspeh in šl i v Ameriko z Mavrico. Leta 1982 je začel korepetirat i v Tržaškem oktetu, tri leta pozneje pa tudi peti. Huberta Berganta je spoznal na tečaju orgel , k i ga je organizirala ZCPZ poleti, nato pa je obiskoval celoletni tečaj orgel z Matejem Laverjem. Vinko Škerlavaj, ki od leta 1977 spremlja na orgle MePZ Sv. Jernej, je ob svoji 40-letnici neprekinjenega orglanja 24. junija posvetil sv. mašo pokojnim pevcem, organistom in dirigentom. Kratke Katoličani zahtevamo ustavno zajamčeno spoštovanje naše vere, svetih krajev in podob! Skrunitev edine podzemne cerkve pri nas nedeljo, 18. junija 2017, je po napovedih organizatorja Zavoda Itau ob 12. uri v podzemno cerkev pri Socerbu prišel Stephen Turoff. V Sloveniji se samooklicani zdravilec rad zadržuje, ne nazadnje tudi zaradi zajetnega izkupička vsakega obiska. Tokrat je bil ponovno zbran s svojimi sledilci, da bi v podzemni cerkvici Svetega Socerba izvedli še eno svojih seans s svetlobnimi krogi in nekakšno magično “mašo”. Stephen Turoff v sveto jamo pri Socerbu prihaja že vrsto let. Novica bi verjetno šla mimo mene, če me ne bi prijatelji opozorili na članek duhovnika Bogdana Vidmarja, ki je katoličane povabil k premisleku, ali bomo takšne očitne zlorabe še naprej dopuščali. Odločil sem se, da grem pogledat, ali se bo okultni dogodek res zgodil. Potreben bo odločen NE zlora- bam krščanskih svetišč in zna- menj Kakšnih petnajst minut pred dvanajsto sem prispel na parkirišče pred gradom Socerb. Opazil sem precej avtomobilov v bližini gradu in v belo oblečene ljudi na potki proti jami. Na gozdni jasi pred jamo Svetega Socerba me je čakal zanimiv prizor. Turoff je sedel pred množico kakšnih 150, večinoma v belo oblečenih ljudi, z lilijami v rokah. Šel sem mimo njih in vstopil v podzemno cerkev Svetega Socerba. Potreboval sem nekaj minut, da sem se privadil na šibko svetlobo v jami. Na mestu, kjer je bil oltar, ki so ga komunisti po vojni onečastili in uničili, je stal improviziran oltar, poln V rož in sveč, ki so zloženedajale silhueto angela.Boga sem prosil za pogum, Svetega Socerba pa za duhovno bližino. Čutil sem, da iz tega kraja ne smem oditi molče. Morda smo katoličani v preteklosti molčali zaradi strahu pred nasiljem ali brezbrižnosti, a v času demokracije ne bi smeli več! Strunjanski križ so nam dvakrat požgali, brezjanski Mariji v naročje dali podgano, v koprski stolnici razbijali kipe, v jami Svetega Socerba pa se dogaja skrunjenje svetega prostora! Katoličani smo dolžni opo- minjati zavedene brate in se- stre Ko sem prišel iz jame Svetega Socerba, je Turoff ravno končeval svoj nagovor. Med množico sem se mu približal, in ko je vstal, da se napoti proti jami, sem dvignil roke in prosil za trenutek pozornosti. Nagovor sem pričel v angleščini, saj sem predvideval, da organizatorji ne bodo navdušeno prevajali mojih besed. Turoffa in zbrano množico sem spomnil, da smo na svetem kraju, pred edino podzemno cerkvijo slovenskih katoličanov. Izrazil sem protest proti zlorabi svetih oseb, podob in krajev v namene spiritizma in okultnih seans New Age gibanja, kar Stephen Turoff nedvomno uspešno počne že vrsto let. Ljudi sem nato v materinščini opozoril, da z udeležbo na takšnih dogodkih Jezusa, božjo Mater in svetnike v resnici žalijo, čeprav tega morda niti ne vedo. Turoffa in prisotno množico sem prosil, naj se odpovejo dogodku in se sprehodijo do gradu, občudujejo pogled na Tržaški zaliv in morda tam meditirajo. Njega in prisotne sem spomnil, da demokracija ni v tem, da zlorabljamo svetišča, ter da Sveti Socerb ni zaračunaval 25 evrov za obisk jame, niti 65 evrov za nekakšno zdravljenje. Je demokracija res krinka za novodobne zlorabe, celo bo- goskrunstvo? Turoff me je poslušal, nato pa dejal: “As You said – We live in Democracy”, zatem odšel proti jami... Ja, res živimo v demokraciji, zato sem Turoffu in prisotnim povedal, da sem zaradi njihovega ravnanja kot katoličan prizadet in da z onečaščanjem naše edine podzemne cerkve žalijo moja verska čustva. Niso me poslušali. Z žalostjo v srcu in z grenkim občutkom sem se sprehodil do gradu Socerb. Vrata so bila zaklenjena in pogled na Tržaški zaliv sem med molitvijo za zdravo pamet in ozdravitev narodovih duhovnih ran občudoval s potke pod gradom. Ne pozabimo na zbi- ranje v Njegovem ime- nu Simbol zaklenjenega gradu pa me vleče že v drugo zgodbo. V njej smo slovenski katoličani ravno toliko cenjeni kot nekdaj tlačani. Tudi zanje so bili gradovi gospode večinoma zaklenjeni. Dobri so bili za garanje in plačevanje davkov. Takšni usodi je zapisana tudi večina sodobnih katoličanov. Brigamo se zase in družine, delamo, davkarija nas celo hvali, da pridno plačujemo davke, voditi pa nas sme in zna le sodobna levičarska smetana. Morda še najbolj za nos. A kot sem omenil, je drugorazrednost katoličanov v naši družbi zgodba zase, v kateri pa slovenski katoličani nikakor nismo brez krivde. Prej brez poguma in glasu, kajti pogosto niti dva nisva zbrana v Njegovem imenu, kot se je primerilo pred jamo Svetega Socerba. Franci Donko Foto Zvonko Vidau V nedeljo, 6. avgusta, bo tradicionalno Romanje treh Slovenij na Svete Višarje, ki ga prirejata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Letos bo 29. po vrsti, ob 10.30 bo predavanje slovenskega pravnika in politologa iz Argentine prof. Andreja Finka z naslovom Upanje v večno Slovenijo!, ob 12.00 bo slovesna sveta maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi in drugimi duhovniki daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Ob 13.00 bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki ga bosta z glasbo obogatila DPS Zarja in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih veteranov. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič prirejata v okviru poletnega niza Srečanj pod lipami avtobus za Svete Višarje. Zberemo se v Gorici ob 7. uri, s Sv. Višarij odhajamo popoldne. Če bo odziv, bomo uredili tudi za postanek na Tržaškem. Informacije in prijave v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 – 531445 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org SREČANJE TREH SLOVENIJ NA VIŠARJAH ar lepo število sloven- skih vernikov se je odz- valo, kljub vročini, vsa- koletnemu vabilu na počasti- tev svetih bratov Cirila in Me- toda v svetišču Fatimske Ma- tere in kraljice na Vejni. V na- daljevanju tradicije, ki se je pričela v šestdesetih letih s ta- kratnim novomašnikom Mi- lanom Nemacem, je tudi le- tos vodil somaševanje desete- rice slovenskih sobratov sve- togorski novomašnik Gabriel Kavčič iz Govejka pri Ledi- nah, edini letošnji iz Primor- ske od trojice slovenskih. Ob strani mu je stal letošnji zla- tomašnik, trebenski župnik Ivo Miklavc. O bratovščini slovanskih svetnikov in zgo- dovini srečanj na Vejni je spregovoril gospod Jože Mar- kuža. Na veliko delo Stanka Janežiča in drugih se je spom- nila tudi proseška domačinka Magda Bukavec v toplem poz- dravu novomašniku. V pridigi je gospod Kavčič izrazil veliko domoljubno za- dovoljstvo ob srečanju s K tržaškimi Slovenci prav naVejni in poudaril, da je Kri-stus še posebno povezan s šib- kimi, kakršni so manjšinci, in je prav njim še posebej na- menjeno evangeljsko vabilo “Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek”. Pove- zal se je seveda s svetima Ci- rilom in Meto- dom in sprego- voril o pomem- bnosti njune zavzetosti za do- mači jezik. Številno občestvo z na- rodnimi nošami se je nato v pro- cesiji podalo v spodnjo cerkev h Kraljevemu oltarju slovan- skih svetnikov. Tu je številni združeni zbor Zveze cerkve- nih pevskih zborov po vod- stvom Edija Raceta zapel še mogočni pozdrav in poklon slovanskega rodu svojima ju- nakoma. Lepo se je ujemalo evangel- jsko besedilo, ki uokvirja tudi Kraljev Križev pot slovenske- ga naroda na Katinari po po- gubnih strelih na bazovski gmajni. Slovenci so od tedaj zasedli tretje mesto med žrtvami na svetu v primerjavi s številom prebivalstva, zaradi vojne, ki jo je sprožila Italija. Številna udeležba na vsako- letnem slovenskem srečanju na Vejni je pokazala zavze- tost in odgovornost za vztra- janje pri prisotnosti v sve- tišču na domačih tleh, kljub temu da se je v njem nabralo veliko enoumske navlake, ki nikakor ne spada v cerkev in globoko žali čustva do- mačinov. MO Vsakoletna slovesnost na Vejni Sveta Ciril in Metod res varujta svoj rod! Prof. Boris Paternu, Marij Čuk in Boris Kobal. Foto MO Tržaška 13. julija 2017 11 Obvestila Na dan sv. Ane, v sredo, 26. julija, bo sv. maša ob 10.30 v cerkvi sv. Ane, ul. Valmaura. Darovi Za rojansko glasilo Med nami darujejo Anamarija Durnik 20 evrov, Ivica Švab 10 evrov, Anita Perič 25 evrov, Silva in Livio Valenčič 20 evrov. Za društvo Rojanski Marijin dom A. M. 20 evrov, Sonja in Fulvijo 30 in 30 evrov. V spomin na ljubljene starše darujeta Drago in Sonja Ukmar za cerkveni pevski zbor iz Rojana 30 evrov. Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje daruje N. N. 500 evrov, za lačne otroke v Etijopiji daruje A. M. 50 evrov. Darove lahko nakažete tudi potom: ZADRUŽNI KRAŠKI BANKI IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan via Cordaroli 29 34135 Trst Ob zaprtju Pokrajin Kako bo z meteorološko službo ? okrajina Trst je v zadnjih dveh desetletjih razvila omrežje za zbiranje in obdelavo meteoroloških podatkov, ki ga sestavlja 21 merilnih postaj, postavljenih na različnih mikroklimatskih območjih tržaškega ozemlja. Poleg zalogaja same Pokrajine je bil projekt deležen podpore Sklada za Trst in financiranja v okviru projekta za čezmejno P sodelovanje Interreg, priznanstvenem razvoju intehničnem vodenju projekta pa je na osnovi konvencije imela zelo pomembno vlogo tudi tržaška univerza. Tako piše uvodoma deželni svetnik SSk Igor Gabrovec v svojem svetniškem vprašanju, ki ga je pred dnevi predložil deželni upravi. Načrt je bil zelo uspešen - je povedal Gabrovec -, saj so na podlagi dragocenih in stalno ažuriranih podatkov kmetovalci lahko bistveno omejili uporabo pesticidov in drugih kemičnih sredstev. Z zaprtjem Pokrajin so agrometeorološke postaje prešle na Deželo, najprej k deželni službi za razvoj kmetijstva ERSA, nato pa k Civilni zaščiti. “Od takrat je meteorološka služba mrknila in z njo tudi vse ostale povezane storitve, med katerimi je prav gotovo ključno vlogo imelo redno izdajanje vremensko- kmetijskih sporočil. Dne 30. junija 2017 je zapadla veljavnost konvencije s tržaško univerzo. Zato sprašujem, kako namerava deželna uprava vzdrževati obstoječo infrastrukturo in nadaljevati pomembno delo agrometeorološkega svetovanja”, je dejal Gabrovec. Odbornik Panontin je v takojšnjem odgovoru Gabrovcu zapisal, da formalna predaja omenjenih postaj še poteka, nato jih bo civilna zaščita informatsko prenovila in povezala z deželnim omrežjem meteoroloških postaj. S tem namerava deželna uprava racionalizirati beleženje in obdelavo najrazličnejših podatkov, ki so izjemno koristni za dejavnosti na celotnem deželnem območju, za njihovo uporabo v kmetijstvu pa bo zadolžena ustanova ERSA, je še obrazložil odbornik. lovenska Vincencijeva kon- ferenca v Trstu si je letos iz- brala za svoj že tradicionalni spomladanski izlet ekskurzijo po brkinskem Krasu po poti umetni- ka Toneta Kralja. Slovenski umet- nik, slikar Tone Kralj, se je rodil na Dolenjskem 23. avgusta 1900. Deloval je po širni Evropi, mnogo svojega dela pa je posvetil Primor- ski, in to še zlasti v času njene naj- temnejše zgodovine, in ji ostal zvest vse življenje. Kralj je poslikal številne cerkve, o katerih je tekla beseda na srečan- ju, ki ga je v ponedeljek, 6. fe- bruarja 2017, organiziralo Društvo slovenskih izobražencev. Na tem večeru je zgodovinar in raziskovalec gospod Egon Peli- kan, doma iz Mirna pri Gorici, po- drobno prikazal slikarsko delo, ki ga je Tone Kralj opravil na Primor- skem. Postal je prenovitelj in sko- raj edini ustvarjalec cerkvenega slikarstva tistega časa na Sloven- skem, zlasti za upodabljanje slo- vanskih svetnikov. Ker pa je velik del teh poslikav zagledalo luč v ne ravno prijaznem zgodovinskem obdobju, v času fašističnega priti- ska nad našim narodom, je Kralj moral delati skoraj na skritem in v večnem strahu pred fašističnimi vohljači. Tone Kralj je v svojih po- slikavah upodabljal negativne like iz takratne fašistične strahovlade. Zaradi tega prikaza veličine in po- mena dela Toneta Kralja za naš narod tu ob meji so prisotni izra- S zili željo, da bi obiskali vsaj nekajcerkva na Krasu, ki jih je Kralj po-slikal in so lepo ohranjene. Zato so se pri Društvu slovenskih izo- bražencev in pri Vincencijevi konferenci domenili, da obiščejo vsaj nekatere izmed teh cerkva. Tako je g. Egon Pelikan pristal, da bo vodil ekskurzijo, in pripravil podroben program obiska vsaj šti- rih cerkva na brkinskem Krasu. V četrtek, 8. junija, nas je avtobus popeljal iz Trsta po Opčinah, Ba- zovici in Kozini do vasi Slivje, pri- jazne vasice na hribovitem ob- močju levo ob cesti Kozina – Reka. Tu je bila naša prva postaja. Zbrali smo se ob veliki žup- nijski cerkvi, ki leži na obširnem prostoru ob robu naselja. Ob vstopu v cerkev sta nas presenetili pro- stornost in lepa ureje- nost, in to še zlasti njena celotna poslikava, delo sli- karja Toneta Kralja. Naš vodič g. Pelikan nam je podrobno obra- zložil naslikane upodobitve, zlasti svetopisemske figure, ki tu nasto- pajo. Po krajšem razgovoru o načinu dela tega umetnika smo se odpeljali na ogled druge cerkve v našem programu, in to v vasico Hrenovice. Vasica leži ob vzhod- nem vznožju Nanosa, med rodo- vitnimi polji in senožet- mi. Na bližnji vzpetini, domačini jo imenujejo Fara, stoji cerkev, po- svečena sv. Martinu. Tu- di tu je Kralj opravil ve- liko delo in lahko trdi- mo, da je to majhen bi- ser naše sakralne umet- nosti. Naš vodič nam je obrazložil posamezne naslikane prizore, a mo- rali smo nekoliko po- spešiti ogled, kajti bil je že čas za kosilo. Poslovili smo se od prijazne vasi- ce in se odpeljali v Se- nožeče na kosilo. Po okusnem obedu v prijet- nem gostišču je bilo tre- ba ponovno na pot, saj smo imeli na programu ogled še dveh cerkva. Prva od teh je bila v vasi Avber. Avber je tipična kraška vasica na pobočju manjše vzpetine, obdana z vinogradi trte refošk. Ob robu vasi stoji cerkev, posvečena sv. Ni- kolaju. Njena bakrena streha in zvonik čebulaste oblike, edinstve- ni primer na Krasu, sta vidna že ob vstopu v vas. Cerkev je razme- roma velika in lepo opremljena. Tudi tu je umetnik Kralj poslikal skoraj vse notranje stene in strop. Naš vodič Pelikan nam je tudi tu zelo podrobno prikazal poslikave nekaterih prizorov bibličnih osebnosti, ki jh poznamo tudi iz obravnave naše zgodovine. Čas nas je preganjal in opominjal, da se naša ekskurzija bliža koncu. Na povabilo našega vodiča smo se poslovili od te prijazne in zgodo- vinsko znane vasice ter se odpel- jali v nam dobro poznano večjo kraško vas Lokev, ki je dobila ime po veliki lokvi, kalu, kjer so napa- jali živino. Starejši del vasi je strnjen okoli župnijske cerkve in obrambnega stolpa, ki so ga do- mačini postavili leta 1485 kot obrambo pred Turki in je zaščiten znak Lokve. Cerkev je posvečena nadangelu Mihaelu. Tone Kralj jo je poslikal v letih 1942 - 1943, to- rej v dobi druge svetovne vojne. Ogled cerkve te res preseneti, saj jo je Kralj zelo mojstrsko poslikal. Nedvomno vsakdo lahko opazi, na kar nas je naš vodič Pelikan tu- di opozoril, da je bilo delo opra- vljeno v vojnem času in za naš živelj nenaklonjenem obdobju. Po ogledu cerkve smo na hitro obiskali še vojaški muzej v bližnjem protiturškem stolpu. Po- slovili smo se od vasi Lokev ter na- daljevali pot proti domu. Bil je prijeten, poučen izlet, za ka- terega gre topla zahvala v prvi vrsti strokovnemu vodji, zgodovi- narju g. Egonu Pelikanu, ter orga- nizatorjem izleta, Slovenski Vin- cencijevi konferenci in Društvu slovenskih izobražencev. AS Zdravstvo Tudi FJK za obvezno cepljenje zaposlenih v zdravstvu onferenca dežel in države je na nedavnem zasedanju v Rimu dala soglasje k vlad- nemu odloku, ki predpisuje ob- vezno cepljenje za otroke v vrtcih in šolah. Toda zbor dežel je obe- nem predlagal, naj obvezno ce- pljenje velja tudi za zaposlene v zdravstvu. Priporočilo vladi je podprla večina zastopnikov dežel, med njimi tudi predsednica Fur- lanije Julijske krajine Debora Ser- racchiani. Proti sta glasovali le Ve- neto in Dolina Aoste. Vladni odlok je sicer že spremenil K senat, ki je nekoliko omilil izvornobesedilo. Število obveznih cepljenjje z dvanajstih padlo na deset, občutno manjše pa so tudi kazni zoper starše, ki ne cepijo otrok. Po- pravki, ki so jih izglasovali sena- torji, bodo najbrž obveljali, saj ni možnosti, da bi besedilo spremin- jala še poslanska zbornica. Že ob malenkostnem popravku bi mo- ralo zakonsko besedilo spet skozi sito senata, s čimer bi potekel rok 60 dni, kolikor jih ustava določa za uzakonitev vladnih odlokov. ARC/PV Ekskurzija DSI in Slovenske Vincencijeve konference Po Krasu, po poteh slikarja Toneta Kralja arko Repnik je pred nekaj meseci nasledil Igorja Teršarja na mestu direktorja Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Nov direktor je bil gost Zveze slovenskih kulturnih društev. Spremljala ga je njegova pomočnica za program Urška Bittner Pipan. Srečanje, ki je potekalo v Trstu, je vodila deželna predsednica ZSKD Živka Persi ob pokrajinski predsednici za Goriško Bruni Visintin in M zaposlenih.Ker je ZSKD v prvi vrstizveza društev, je prvi del obiska potekal prav z namenom, da spoznajo predstavniki JSKD bogato društveno delovanje, zato je delegacija najprej obiskala Prosvetni dom na Opčinah in spoznala dejavnosti društva SKD Tabor. Drugi del obiska je potekal na sedežu ZSKD, kjer sta se lahko gosta pobliže seznanila z vsem razvejenim delovanjem Zveze. Poudarjene so bile predvsem dejavnosti, ki potekajo v sodelovanju s partnerji iz Slovenije, katerih je JSKD v večini primerov pokrovitelj. Gre za Primorsko poje, Revijo kraških pihalnih godb, Teden ljubiteljske kulture in Tabor slovenskih zborov v Stični. S strani ZSKD-ja se je izpostavilo predvsem prizadevanje za vključevanje mladih v realnost ljubiteljske kulture. Primer dobre prakse na tem področju je seminar za mentorje otroških in mladinskih dramskih skupin, ki je potekal lani in ki ga je v večji meri financiral ravno JSKD. V nadaljevanju je predsednica Persi direktorja Repnika povabila na Slofest ter mu natančneje opisala potek priprav in osnutek programa. Izpostaviti gre tudi Mednarodno likovno kolonijo, ki bo letos v Lonjerju v organizaciji ZSKD in tamkajšnjega društva povezala mlade Slovence iz Italije, Slovenije in Avstrije. Med pestro razpravo so prišla na dan obojestranska prizadevanja za tkanje tesnejših stikov med Slovenci v Italiji in matično državo za izpostavitev t. i. skupnega kulturnega prostora. Poudariti gre, da je na področju kulture JSKD eden od najbolj učinkovitih slovenskih državnih akterjev. Dan se je končal z obiskom Narodnega doma in tamkajšnjega Oddelka NŠK za mlade bralce ter Tržaške ga knjižnega središča. Za dijake italijanskih šol bi bila oblika enotedenske didaktike v modaliteti “full immersion” na naših šolah vseh vrst in stopenj odlična priložnost, da usvojijo določeno zanimanje za naš jezik, za našo kulturo, za našo književnost. Poučevanje slovenščine na italijanskih šolah je nedvomno neobhodno potrebno in ga je seveda treba krepiti in nadaljevati, ob tem pa bi bilo potrebno, da postane za prihodnje generacije ustaljena navada, da dijaki italijanskih šol, med šolskim letom, preživijo določen čas, en teden pouka na primer, v modaliteti “full immersion”, na naših šolah vseh vrst in stopenj, na katerih bi imeli odlične, temeljite možnosti, da v določenem, specifično izoblikovanem didaktičnem kontekstu usvojijo in razvijejo kompetence v slovenskem jeziku ter znanje na področju naše književnosti. Mislim, da v trenutku, ko bi učitelji in profesorji naših šol naše otroke, učence in dijake, informirali, da bodo prišli njihovi vrstniki iz italijanskih šol k njim in jim odločno priporočali, naj lepo govorijo po slovensko, ker bodo tako dokazali, kako je lepa slovenščina, sem prepričana, da bodo naši dijaki zelo motivirani, da se čim boljše izražajo, ker se bodo čutili odgovorne za ta projekt. Prepričana sem, da se bodo vsi potrudili in govorili v lepi slovenščini, ker bodo prav oni aktivni protagonisti in voditelji znotraj svojih šol. Interakcija med njimi bo nedvomno pozitivno učinkovala, v smislu in predvsem h krepitvi samozavesti naših otrok. Seveda je nujno potrebno, da komisija skrbno izbere otroke iz italijanskih šol, ker morajo biti za pouk slovenščine v slovenščini dovolj nagnjeni in dovolj motivirani. Prvo poskusno leto se lahko prične enostavno bolj easy, in sicer z uvajanjem majhnega števila otrok za vsako stopnjo naših šol od otroškega vrtca, primarne šole, sekundarne šole prve do sekundarne šole druge stopnje. Omeji se pa lahko na eno šolsko stopnjo. Treba je o tem malo razmisliti. Učno osebje pripravi, na primer, za vsak dan, in sicer za šest dni, od ponedeljka do sobote, učne enote, po tri ure pouka; ena učna enota naj bo namenjena slovenskemu jeziku, druga učna enota pa naši književnosti, tretja naši sodobni zgodovini. Dijaki bodo v razredu poslušali didaktiko izključno v slovenskem jeziku. Didaktika naj bo prisrčna, prijazna, v znak lepega sprejema in gostoljubja. Tega ni potrebno posebno poudarjati, kajti naše šole so vedno imele in imajo še danes izrazito konotacijo humanosti, gostoljubnosti in prijaznosti. Učni predlog Marko Repnik nov direktor JSKD gost v Trstu Obisk za spoznavanje delovanja ZSKD in članic Videmska / Aktualno13. julija 201712 Kolesarske in pešpoti je boljše opremiti z zgodovinskimi podatki Iz zamujenih starih priložnosti k novim zamujenih zgodovin- skih priložnostih šepeta- jo opuščene namere ali ostanki povezovalne železnice iz Soške doline v dolino Ziljice in Save Dolinke. Žal pa so za aktiv- nega dopusta željne turiste zelo pomanjkljivo opremljene s po- datki pestre zgodovinske, kultur- ne, tehnične de- diščine in naravnih znamenitosti. Turizem rabi veliko kakovostnih promet- nih povezav in malo posegov v naravo, za- radi njih. Zaradi vo- jaško strateških na- menov je nameravala Avstro-Ogrska z želez- nico povezati Savsko s Soško dolino. V Soški dolini bi prišli iz pre- dora na svetlo v Loški Koritnici. Nazadnje je prevladala zamisel o t. i. Bohinjski železni- ci. V turistične name- ne pa želijo obnoviti železniško povezavo med Soško dolino in Jezersko dolino skozi rabeljski rudnik. Žal, železna za- vesa je botrovala zaprtju “železne ceste” med Trbižem in Ratečami ter tako tudi z danes slavno Pla- nico, kjer bi še kako prišla prav posodobljena nekdanja želez- niška proga. Za popravo posledic še ni videti nobene volje in tako te neumnosti še niso odpravili, čeprav je to svoj čas zavrlo kako- vosten promet med Je- senicami in Trbižem ter nekdanje gospo- darske in kulturne po- vezave med ljudmi, zlasti Slovenci. Posle- dice so znane in vidne na vsakem koraku in jih na tem mestu ni namena pojasnjevati. Nerazumljivo je, zakaj se na tem odseku zavi- ra izgradnja sodobne cestne povezave Jese- nice - Rateče - Trbiž in naprej čez Predel po dolini Soče. Pa poglejmo optimi- stično vsaj na to, kar imamo. Za ozko in vi- jugasto cesto čez Pre- del kaže zanimanje vse več kolesarjev in motoristov, ki mimo grede, “skočijo” še na Mangartsko sedlo. Sa- mo nekaj ostrih ovin- kov in že smo iz Prede- la pri prelepem Rabel- jskem jezeru. Tu se odločimo za pot v levo ob jezeru na Žlebeh (Sella Nevea) ali pa v desno skozi nekdaj rudarski Ra- belj, proti Trbižu. Tudi tam se lahko odločimo za levo v vasi Ka- nalske doline in na Svete Višarje ali pa na desno do Bele peči in k osvežitvi pri Belopeških jezerih, kjer nam zastane dih nad lepoto stvarstva pod veličastno severno Mangartsko steno. Joj, levo zagle- damo že Ponce! Pozabil sem za- pisati, da se v Rabeljskem jezeru lahko osvežimo s krajšim kopan- jem v njem, saj so otoplitve tudi k temu jezeru privabile kopalce, ko je vsepovsod drugje prevroče. V kolikor se ob kolesarski poti pri Beli Peči malo “izgubimo”, lahko odkrijemo nekdanjo avstro- ogrsko Rudolfovo železnico Trbiž - Rateče - Ljubljana…, kjer je bil O veličasten viadukt iz železnihprofilov. Starejši domačini ševedno žalujejo za nekdanjo želez- niško povezavo, turisti pa jo me- stoma zaznajo le, ko se peljejo po sedanji turistični kolesarski poti od Trbiža do Mojstrane in še ne- kaj dalje. To je seveda slab obliž na rano nekdanje odlične pro- metne povezave, ki ni bila le pro- metna, ampak “človeška”. Tota- litarni režimi pridejo na oblast s sklicevanjem na “človeka”, po- tem pa na obljube pozabijo, nanj pa ne, saj je strogo nadziran… in mora biti tiho, tudi ob največjih neumnostih. Edini del kolesarske poti na go- renjski strani, ki še dolgo ni bil speljan po trasi bivše proge, je približno 1.5 km od bivše postaje v Planici pa do državne meje. Pozornost turista vzbujajo kamni z železniškimi oznakami, vendar si vsak ne zna razložiti, kaj nam pripovedujejo. Tako je na sloven- ski strani ohranjenih kakih osem, naprej do Trbiža pa še štir- je. Sem in tja je ob kolesarski stezi ohranjena še kakšna majhna železniška postaja, hiša, v barvi, kakršno ji je pač določil novi la- stnik, okolje pa prav tako pre- puščeno njegovemu okusu. Nek- je so na območju stare postaje le še skopani odvodni kanali, kar danes bolj malo spominja na to, kaj je nekoč tam bilo. Ko se pel- jemo s kolesom čez Kranjsko Go- ro, gre trasa stare železnice bolj severno, v “daljavi” pa je lepo vi- den železni most. Ob njem vodi pešpot. Malo naprej je še eden, dolg cca. 200 metrov, kmalu po- tem ko pridemo ven iz Martuljka proti Jesenicam. Tam, kjer je bila nekoč omenjena železniška pro- ga, jo prečka danes glavna cesta. Leta 1882 so morali na vseh deželnih mejah vidno označiti mejo, in ta- ko je na km 3.808 dobil tudi Belo- peški most veliko mej- no tablo. Tabla je oz- načevala mejo med deželo Kranjsko in Koroško. Glede na to, da ni razvidna neka de- diščina, do- bi poznava- lec občutek, da je nekega upravljavca s prostorom skoraj sram, kaj je naredil njegov predhodnik… V knjigi Ein Verkehrsweg er- schliesst die Alpen avtorjev Diet- marja Rauterja in Herwiga Rai- nerja, in sicer drugi del: Die Ne- benbahnen der k. k. Kronprinz Rudolf-Bahn je veliko podatkov o nekdanji železnici. Napisana je izredno strokovno, z vsemi zgo- dovinskimi podatki in sedanjim stanjem tega dela železniških prog nekdanje avsto-ogrske monarhije. Predstavo o njih lahko dobimo iz številnih fotografij in ilustracij. Tako tudi podatek, da je bila železniška proga Trbiž-Ljubljana zgraje- na v za takratne raz- mere rekordnih tri- najstih mesecih! Dol- ga je bila 102,7 km. Proga je bila za javni promet slovesno odprta 14. de- cembra 1870. V začetku je bila “kilometrirana” iz Ljubljane, po- tem pa iz St. Valentina (po 1873). Po 1. svetovni vojni pa je dobila “italijansko” kilometriranje do državne meje pri Ratečah, dalje pa “jugoslovansko”. Seveda, bila je del gospodarsko in vojaško strateške vizije. Imela pa je Av- stro-Ogrska hudo zastarelo vizijo demokratizacije in zatirani niso imeli interesa preprečiti njenega propada. Nič novega ni, da sta iz podobnih razlogov propadli tudi obe Jugoslaviji in je nevarno, da bo še marsikaj drugega. Evropska zveza mora narediti korak naprej, sicer bo zdrsnila nazaj… Tudi, za zdaj obetavni turistični razvoj, je to nujno potrebno. Miran Mihelič Čez beli potok Stara železnica - Trbiž TAKI SMO (1)Katja Ferletič Pojav “fast fashion” ali demokratizacija mode: vsi si lahko privoščimo modne novosti! Se vam je kdaj zgodilo, da ste stopili v trgovino oblačil z namenom, da samo pogledate, ali vam je kaj všeč, in pri tem ste zagledali obleko v čudovitem kroju, krasni barvi, po zmerni ceni, a vseeno je niste kupili. Sami sebi dopovedujete, da niste popolno- ma prepričani, da morate še malo pomisliti. Nekaj dni kasneje ste se vrnili v trgovino in na prostoru, kjer je visela “vaša” obleka, je zdaj nekaj popolno- ma drugačnega. Zdi se, da se je ponudba oblačil v trgovini povsem spremenila, na obešalih in policah je že nova kolekcija. Taki hitri izmenjavi, ki ima namen kupca pre- pričati, naj takoj izkoristi priložnost, sicer obleke ne bo več dobil, pravimo “fast fashion” ali hitra moda. Pojav hitre mode se je začel razvijati na globalni ravni že v osemdesetih letih, in sicer samo med blagovnimi znamkami, ki so začele ponujati izdel- ke s srednje-nizkimi cenami. New York Times je prvič upo- rabil izraz “fast fa- shion” leta 1989, ko je modna hiša Zara odprla svojo prvo trgovino v New Yor- ku. Začelo se je govo- riti o demokratizaciji mode, ekonomskem fenomenu, ki je pri- pomogel k temu, da se je večina ljudi začela okusno oblačiti in se zgledovati po zadnjih modnih težnjah. V Italiji je tak način delovanja prva preiz- kusila modna hiša Benetton. Ta je kupcu ponudila izdelke v izvirnih, takoj prepoznavnih krojih in bar- vah. Danes se pa dogaja, da velike družbe, ki imajo ogromno število trgovin v mestih po celem svetu, skušajo posnemati modele znanih modnih ustvar- jalcev in nuditi potrošniku “low cost” verzijo, npr. Guccijeve z vezavami okrašene srajčke, torbice Stel- le McCartney, temno modri plašč z zlatimi gumbi Lanvina … Ne govorimo več o nizko cenovnih iz- delkih, ki jih potrošnik kupi z razumljivim name- nom, da marljivo prihrani denar, ampak o izdelkih, ki nudijo dodatno vrednost v tem, da postane nji- hov nakup pozitivna izkušnja, ker za nizko ceno dobimo nekaj lepega in na videz dragocenega. Po navadi take družbe ustvarijo novo kolekcijo, ki se zgleduje po tistih, ki so jih slavne modne hiše predstavile na modnih defilejih tudi desetkrat ali dvanajstkrat na leto. Njihov moto je: moramo pro- dati nekaj, kar je “fashion”, a tudi dostopno. Take modne hiše so npr. H&M, ki je nastala na Šved- skem, Promod v Franciji, Zara in Mango v Španiji, Topshop v Veliki Britaniji, Uniqlo na Japonskem. Te stalno spreminjajo ponudbo oblačil v svojih trgovinah. Tako skušajo privabiti tistega potrošnika, ki ga zanimajo zadnje novosti, ki hoče biti vedno “in”, toda za zmerno ceno, in ki vsekakor ve, da se poceni oblačila po navadi zrabijo prej in jih bo zato kmalu moral zamenjati. Modne hiše “low cost” so tako skrčile cikluse iz- menjav kolekcij, da ne moremo več govoriti o mod- nih sezonah pomlad/poletje, jesen/zima, ampak o stalnih obnovitvah, v katerih ponujajo oblačila za različne temperature in vremenske razme- re. Čas, ki preteče od zaznavanja novega modnega okusa, pre- nosa le-tega v mode- le do začetka proiz- vodnje in dostave v posamezne trgovine, ne sme biti daljši od 15 dni. Ritmi, s kate- rimi ta podjetja izde- lujejo oblačila in obutve, so lahko vzdržljivi samo zato, ker so glavne faze proizvodnje prenesene v države, v katerih je delovna sila zelo poceni in večkrat nečloveško izkoriščena. Kupec, ki spremlja modne novosti pret-a-porterja (ki se sicer že zgleduje po “visoki modi” ali “haute couture”), a si jih ne more privoščiti, ne vlaga več svojega denarja v dražja, a kakovostna oblačila z namenom, da mu bodo trajala več let, ampak obratno, kupi cenejšo, lepo, modno obleko z zave- danjem, da jih bo v izložbah kmalu našel veliko novih in bo ta postala stara in zamenljiva. Novo je lepše! Torej, če hočemo biti vedno “fashion”, ne zgubljaj- mo časa: odložimo časopis in takoj v trgovino! Prva zgoščenka Barskega okteta / Judje dolin Naj še doni slovenska pesem v Benečiji! jer so gore visoke, je vse ostalo dolina. Četudi se imenuje vas Bardo/Lusevera in dejansko leži na vzpetini nad Tersko dolino/ Alta Val Torre, se ljudje prištevajo k ljudem iz dolin. Tak je tudi naslov, v narečju Judje dolin, prvi zgoščenki Barskega okteta. Slovenska pesem se ohranja in pravo veselje preveva člo- veka, ko v oktetu vidi mlade, ki pojejo, kot so peli dedje, kot so peli starši. Letos na prvo julijsko soboto je Barski oktet s koncertom v cerkvi sv. Jurija v Bardu predstavil nekatere pesmi z zgoščenke. Zapeli so tako ljudske, neka- tere tudi iz sosednjih dolin (Rezija), pa tudi nekaj avtor- skih pesmi, med njimi se po- gosto pojavljajo kot avtorji K člani družine Černo. Sevedapa je velik delež k zgoščenkiprispeval vodja okteta David Klodič. Med ljudskimi so tu- di pesmi, ki jih je ohranil veli- ki zbiratelj Pa- vle Merku'. Barski oktet je v nadaljevanju zapel še neka- tere sodob- nejše pesmi, tudi v an- gleškem jezi- ku. Kot gost je prišel v duhu po- vezanosti vseh zamejskih lju- di zbor iz Nadiške doline, Fajna banda. Gotovo je vse obiskovalce, ki so napolnili cerkev, navdušila pesem Ra- stejo v strmi gori, saj pogled ob pesmi dobesedno splava skozi veliko stekleno okno v gore, v Muzce, na Lanež, ki bdi nad dolino. Posebej lepa je bila tudi pesem Pojdem v Benečijo, ki človeka prepro- sto povabi, da bi raziskal vse tiste doline in spoznal “ljudi dolin”. Res simbolično je, da je bil koncert prav na pred- večer zaobljubljenega praz- nika Svete Marije Zdravja, ki v nedeljo zbere številne ljudi in obiskovalce na procesiji, ko skozi vas nesejo velik Ma- rijin kip. “Ljudje dolin” z ve- seljem ohranjajo tradicijo, pri navadah in petju. Oktet je svoj koncert ob predstavitvi prve zgoščenke končal s pesmijo Mnogaja lieta. Naj še mnoga leta živi slo- venska pesem v Beneški Slo- veniji in naj mladi ohranjajo to neprecenljivo dediščino! Radi jim bomo prisluhnili. Marjan Bradeško Slovenija 13. julija 2017 13 Kulturno-informacijska točka na železniški postaji v Novi Gorici je vse bolj obiskana. Zadnji mesec dni je obiskovalcem ponudila novost - poleg informacij lahko kupijo tudi spominke ter različno literaturo o Goriški in okolici v različnih tujih jezikih. Obiskovalci prihajajo s celega sveta. “ L e to s s m o i m e l i v p r v i p o l ov i c i l e t a že 5 4 0 0 obiskovalcev. Pozna pa se, da se začenja visoka s e zo n a ” , j e z a STA p ove d a l a vo d j a Ku l t u rn o - in formac i jske točke (K IT ) Nova Gor ica Kr is t ina Markova. Obiskovalce najbolj zanima skupni novogoriški in goriški trg, Trg Evropa, s poznanim mozaikom na sredini. “Nekateri obiskovalci namensko zato prihajajo v Novo Gorico”, je izpostavila Markova. V KIT turistom sicer svetujejo, naj obiščejo obe mesti, ker šele tako začutijo in vidijo razliko tako pri arhitekturi kot v utripu. “Vsakodnevno gledam turiste, ki prihajajo na trg, se tam usedejo ob mozaik in fotografirajo. Ne vidijo pomanjklj ivosti, ki j ih vidimo mi, in so naravnost očarani nad tem, kar jim povemo o zgodovini trga in nastanku mozaika na njem”, je še nanizala. Ob tem je dodala, da je vse več takih, ki tudi na njihovo pobudo ostanejo še kakšen dan ali dva v Novi Gorici, saj se jim zdi predstavljena ponudba, ki je prej niso poznali, zanimiva. “Ob obisku naše točke jih usmerimo še na druge zanimive točke, kot je na primer grobnica Burbonov na Kostanjevici nad Novo Gorico ali staro mestno središče Gorice”, je dejala Markova. V Novo Gorico prihajajo obiskovalci sicer na različne načine, z različnimi prevozi. V letu dni delovanja KIT na železniški postaji so se turisti nanjo navadili, novogoriška občina pa je tudi poskrbela za njeno financiranje. Pred dobrim mesecem dni so v točki odprli tudi trgovinico z literaturo in spominki, ki j ih obiskovalci Goriške drugje težko najdejo. Tujci najraje posegajo po magnetkih s podobo kamnitega solkanskega mostu al i samostana na Kostanjevici nad Novo Gorico, majicah s podobami iz Nove Gorice, zaželene pa so tudi idrijske čipke. Markova je sicer opozorila na nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih v prihodnosti morali odpraviti. Tako bi morali vsaj na večjih križiščih postaviti usmerjevalne table za trg Evropa, na trgu pa bodo morali prepovedati parkiranje. Novogoriška kulturno-informacijska točka Upokojenemu koprskem škofu Metodu Pirihu naslov častnega občana Vipave V Sloveniji veliko nezadovojstva s sodbo o meji s Hrvaško! Sloveniji sta državna in strankarska politika, zara- di dogodkov in razmer, o katerih se je treba odločati oz. opredeljevati, tudi v poletnem času zelo dejavni. Izhodišče in ra- zlog za tako ravnanje je v največji meri razsodba mednarodnega ar- bitražnega sodišča v Haagu, o meji med Slovenijo in Hrvaško. Za zdaj je ta sodba le še akt na pa- pirju, saj ga slovenski državni in politični vrh sicer sprejemata in upoštevata, toda ga očitno še dalj časa ne bo mogoče izvajati, to- rej uveljaviti. Na Hrvaškem namreč raz- sodbo zavračajo in bi jo radi nadomestili z novimi neposrednimi pogajanji med sosed- njima državama. Pri tem pa predsednik Slo- venije Borut Pahor predstavlja nekakšen zaviralni dejavnik, saj kar naprej ponavlja, da je treba odnose s Hrvaško razvijati zelo previdno, postopno in z vso občutljivostjo, ker da gre za prijateljsko državo. Takšna mnenja pa vsaj v zdajšnji fazi dogajanja, menim, niso ute- meljena in koristna ter jih gre ocenjevati le kot populizem in ponavljanje znanega sloga slo- venskega državnega poglavarja, ki se kot politik najvišje ravni ni- koli noče nikomur zameriti. Slovenski državnopolitični vrh je načelno sprejel razsodbo haaške- ga arbitražnega sodišča in se zav- zel za udejanjenje določil o meji, V za kar sta se opredelila tudi MilanKučan, nekdanji predsednik Slo-venije, v pogovoru na tretjem sporedu nacionalne televizije, in Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci v Izjavi, ki jo je podpisal msgr. Sta- nislav Zore, predsednik omenje- ne Komisije in ljubljanski nadškof metropolit. Toda medtem se je zgodilo, da sta slovenski predsednik Borut Pa- hor in predsednica Hrvaške Ko- linda Grabar-Kitarović ameriške- ga predsednika Donalda Trumpa, med njegovim bežnim obiskom v Varšavi, poskušala prepričati o stališčih njunih držav glede arbi- tražne odločitve o meji, hkrati pa so se v Sloveniji pojavili mnogi dvomi in mnenja, da je razsodba iz Haaga krivična in škodljiva za Slovenijo. Za Pahorjev dosežek v Varšavi oz. na Poljskem se najbolj upošteva to, da je predsednik ZDA Donald Trump sprejel vabi- lo, da on, soproga Melania in njun mladoletni sin obiščejo Slo- venijo. O času obiska se še niso dogovorili. Glavni in odgovorni urednik ted- nika Demokracija Metod Berlec je v uvodniku, objavljenem v tej publikaciji, zapisal: “Potem ko smo Slovenci v prejšnjem stoletju izgubili Porabje, Koroško, Kanal- sko doli- no, Be- neško Sloveni- jo, Gori- co, Trst z okolico in sever- ni del Istre, smo z razsod- bo arbi- tražnega sodišča izgubili še velik del morja, ki smo ga obvladovali vse do osamosvo- jitve. Tudi z določitvijo meje na kopnem ne moremo biti zado- voljni, saj smo izgubili večino spornega ozemlja na levi strani Mure, del Razkrižja, Trdinov vrh in nekatera druga območja. Mejo na morju je sodišče določilo po mednarodnem pravu in ne po načelu pravičnosti, ki vključuje tudi zgodovinska dejstva, ta pa so bila ves čas na slovenski strani. Slovenija je dobila na morju sa- mo služnostno pravico dostopa do odprtega morja čez hrvaške te- ritorialne vode, na katerih lahko Hrvaška še naprej uveljavlja svoje zakone”. Po mnenju dr. Milana Zvera, pod- predsednika SDS in evropskega poslanca, so ZDA bolj na strani Hrvaške kot pa Slovenije, “zato, ker so leve slovenske vlade preti- rano koketirale z Iranom, Turčijo in s Putinovim režimom, in to ce- lo v času mednarodnih sankcij proti Rusiji. Slovenska zunanja politika se močno trudi, da bi po- magala Rusiji. To je razbrati celo iz uradnih dokumentov o sloven- ski zunanji politiki. Po drugi stra- ni pa je čista tišina in mirovanje v odnosih z ZDA. Seveda take stvari ne ostanejo neopažene”. Publicist in magister Andrej Aplenc zatrjuje, “da je treba raz- sodbo arbitražnega sodišča spoštovati. Res pa je tudi, da jo Hrvaška, v skladu z mnogimi iz- javami hrvaške vlade, ne bo spoštovala. Ker je za uresničitev razsodbe potrebno njeno spošto- vanje obeh vpletenih držav, me- nim, da dolgoročno sodba arbi- tražnega sodišča ne bo obveljala. Kako se bo ta mejni spor med Slo- venijo in Hrvaško v prihodnjih letih ali desetletjih razpletal, pa je povsem negotovo”. Dr. Stane Granda, zgodovinar, ugotavlja, “da Hrvati z nami sproščajo svoje manjvrednostne komplekse, ki jih imajo do Italijanov, Nemcev, Madžarov, tudi Srbov, in zavist za- radi višjega standarda v Sloveniji. Slabše kot do Slovencev se Hrvati obnašajo le še do Bošnjakov”. Ar- hivski svetnik dr. Peter Pavel Kla- sinc je prepričan, “da je sodba o meji slaba tudi zaradi slovenskih strokovnjakov, ki so arbitražne- mu sodišču poslali slabo pripra- vljeno gradivo in ga tam še slabše zastopali”. Aleš Primc, predsed- nik politične stranke Glas za otro- ke in družine, ocenjuje, “da upoštevaje to, kako je predsednik države Borut Pahor zastavil arbi- tražo, je bilo nemogoče pričako- vati kaj drugega. Glede meje pa počakajmo, da vidimo, kako se bo odločila Hrvaška. Njene bojne ladje že podijo slovenske policiste z nabitim ostrim orožjem, takoj ko prestopijo polovično črto Pi- ranskega zaliva”. Marjan Podob- nik, politik in direktor Zavoda 25. junij, pa izjavlja, “da je bilo že pred razsodbo mednarodne arbi- traže bolj ali manj jasno, kam nas bo pripeljalo strokovno in poli- tično hlapčevanje, ki smo mu priča vse od osamosvojitve. Višek je doseglo prav s pristopom do ar- bitraže. Pričakujem, da bodo na- jodgovornejši prej ali slej odgo- varjali za svoje početje v času od osamosvojitve Slovenije naprej. Če pa bo tako početje celo nagra- jeno, se bojim, da bomo čez tri- deset let govorili o Sloveniji le še kot o nekdanji samostojni in ne- odvisni državi”. Življenje v Sloveniji, z mnogimi dogodki, navadnimi, pa tudi ne- pričakovanimi, se seveda nadal- juje. Tako se je zgodilo, da se je pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, Vili Kovačič, pri- tožil na Ustavno sodišče in pre- dlagal začasno zadržanje odloka državnega zbora. Po njegovem je 24. september neprimeren da- tum za referendum, zato naj bi le-ta potekal hkrati z volitvami predsednika države. Pomenljiva je novica, da je občina Vipava podelila naslov častnega občana upokojenemu koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu. Po upokojitvi prebiva v Domu Škofijske gimnazije v Vi- pavi. Predlagatelji so v utemeljitvi zapisali, “da je škof Metod Pirih zaslužen za duhovno in pastoral- no prenovo koprske škofije. Nje- govo najpomembnejše delo je bi- la ustanovitev Škofijske gimnazi- je v Vipavi in kasneje preureditev in razširitev poslopij malega se- menišča in dijaškega doma. Upo- kojeni škof Metod Pirih je v zah- vali za podelitev naslova častnega občana Občine Vipava povedal, “da si bo do konca življenja, do- kler bo Bog hotel, prizadeval za človeški, kulturni, duhovni in in- telektualni napredek vipavske občine. Zato, da se bodo tukaj oblikovali dobri, pošteni in ple- meniti ljudje, ki jih današnji čas zelo potrebuje in bodo sloves iz Vipave ponesli po Sloveniji in po svetu”. Marijan Drobež Knjiga spominov Vitez iz zapora Luciji je bila krstna predstavitev knjige spo- minov primorskega po- litika in gradbenika Ivana Ma- mića (73). Mamićeva življen- jska zgodba je nadvse zanimi- va: Ivan, kasnejši parlamenta- rec in vitez Božjega groba, je prve svoje ure v Ajdovščini pre- bil v - zaporu. Čeprav se življenje zdi dolgo, pa je celot- no kariero naredil še pred svo- jim 18. rojstnim dnevom. Ro- jen je namreč na prestopno le- to zadnjega februarja. Ko je sred- nješolec Ivan Mamić prvič sto- pil z avtobusa v Ajdovščini, se ni utegnil niti raz- gledati po ulicah tega primorskega mesta sredi rodo- vitne Vipavske doline. Kot strela z jasnega se je namreč prikazal policist, ki so mu takrat morali reči miličnik, in ga – aretiral. Pisalo se je leto 1963. Aretirani mlade- nič, ki je na skrajni zahod ta- kratne Jugoslavije prišel na de- lovno prakso, ni vedel, kaj se dogaja. Na ajdovski policijski postaji so ga popisali in iz- prašali, potem pa brez pojasni- la zaprli. Brkati komandir “ljudske milice” je od njega ho- tel dobiti priznanje, da je v Aj- V dovščino prišel k bratu, ki gabo ilegalno spravil čez mejo, kbratoma v Pariz. Poltretjo uro je trajal ta pripor, med katerim mladeniču niti na kraj pameti ni prišlo, da bi zahteval odvet- nika. Že vprašanje, ali mu lah- ko dajo kaj za branje, je bila drznost, na katero je miličnik odgovoril tako, da mu je pred nosom glasno zaloputnil vrata celice. Na srečo se je na policiji ob glavnem križišču, zaradi av- tošole edinemu s semaforjem v vsej dolini, oglasil tudi Iva- nov brat. Iskal ga je povsod, saj so mu na policiji rekli, da so ga že izpustili. Pripor se je končal tako, da je po Ivana prišel mlad miličnik in mu z nasmeškom pojasnil, da je to del službe. Pri- govorov seveda ni bilo … To je del zgodbe, ki jo je Ivan Mamić opisal v svojih spomi- nih, ki so jih člani njegove družine uredili in natisnili. Prvič je bila knjiga predstavlje- na v Luciji. V goste Hrvaškemu kulturnemu klu- bu Istra (HKD) in koprskemu Klubu krščanskih izo- bražencev, ki sta organizirala lite- rarno-etnološki večer, sta prišla tu- di predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in vipavski parla- mentarec Jernej Vrtovec. Novako- va je bila vabila vesela, ker se kot nekdanja mini- strica za Slovence izven meja Republike Slovenije zanima za manjšinsko problematiko. “Ivan Mamić je bil v mandatu od 2000 do 2004 poslanec NSi. Kot praktičen kristjan si je pri- zadeval uveljaviti krščanske vrednote tudi v politiki. Zvest je Vipavski dolini, kot državljan pa tudi slovenski državi, kjer je na novo pognal korenine in si s svojo Nežko ustvaril dom. Gospod Ivan, pričujoča knjiga je prerez vašega bogatega in za- nimivega življenja, ki vam je lahko v ponos, vašim nasledni- kom pa tudi v vednost, od kod izvirajo korenine vaše rodbine in kam so segle veje s sadovi vašega dela”, je povedala v poz- dravnem nagovoru. O nujnosti integracije in nego- vanju spomina na korenine je spregovoril tudi predsednik HKD Istra Joso Begić. Knjiga Punoljetan je napisana v hrvaščini, Mamićevi mate- rinščini. Nekaj zapisov je tudi v slovenščini. Uvod v knjigo sta prispevala koprski škof dr. Jurij Bizjak in prvi slovenski pred- sednik vlade, danes evroposla- nec Lojze Peterle. Peterle je zap- sial: “Iskrena hvala, dragi prija- telj - mož, oče, dedek, kristjan in krščanski demokrat, vitez, Dalmatinec in Vipavec Ivan, da si nas obogatil s svojimi spomi- ni in tako postal še bolj naš”. TM Aktualno19. januarja 201714 NATUROPATSKI NASVETI (161)Erika Brajnik Kako točno deluje naturopatija? (2) Vedno povprašam tiste, ki prihajajo v mojo am- bulanto in me sprašujejo, kaj naj jedo zvečer, kakšna je sploh njihova zelenjavna večerja, kajti malokdo se zaveda moči hrane, moči živil. Vsako živilo hrani določen organ, zato je pomembna se- stava juhe. Naj navedem primer: gospa mi lahko reče, da ji krilo ne pristaja, sama pa jo bom vprašala, kakšno krilo: dolgo, široko, na volane, svetlo, temno, vol- neno, bombažno itd. Enako je z juho. Pomembno je, katera zelenjava je v juhi, ali so zraven stročnice, meso, začimbe, maščoba itd. Vsako živilo lahko hrani ali ne hrani do- ločenih organov. Če le-te pravilno hrani- mo, bomo imeli do- volj energije, v na- sprotnem primeru bomo občutili lako- to in pomanjkanje. Naturopatska navo- dila glede prehrane morajo biti jasna, stroga, natančna, učinek hrane na telo pa je mehak, fleksibilen in hiter. Ne morem si predstavljati, da bi ljudem sve- tovala zeliščni preparat za odpravo neke nadloge in ne hrane, žive hrane, ki hrani telo! Naturopat svetuje, uči, krepi telo in išče zdravje v svoji po- polnosti, v svoji celoti, individualnosti. Ključ uspeha dobrega naturopata je razbrati in ra- zumeti pravi vzrok bolezni, psihični vozel, ki je pripeljal do tega, kajti 95 % vseh fizičnih bolezni ima svoj psihični vzrok. Oko, ki je odsev duše, nam to dokazuje, v njem so vtisnjena vsa naša čustva: veselje, želje, sanje, žalost, razočaranja, bridkosti, talenti, jeza, strah, malomarnost, neje- volja itd. Oko naturopatu pripoveduje o celotni zgodovini osebe, ki jo ima pred seboj, in na srečo razkrije tudi pot do zdravja. Primer Do mene je prišlo mlado dekle, ki si je želela za- nositi. Imela pa je veliko težavo s pogostimi kro- ničnimi vaginalnimi vnetji, ki so se ponavljala že vrsto let. Na vse mogoče načine je poskušala zdra- viti in ustaviti vnetja, a zaman. Pregledala sem jo, pregledala sem njeno oko in videla zelo močno čustveno blokado oziroma strah iz otroštva. Vprašala sem jo, kaj se ji je pripetilo, in povedala mi je o zlorabi iz otroštva, ki sicer ni bila tako zelo huda, ampak ona jo je doživela kot tra- gično. Takrat se je počutila nečisto, umazano, krivo. Kot posledica tega se je celo življenje spo- padala z občutkom krivde in ničvredno- sti. Trpela je za tako hudimi vaginalnimi vnetji, da tudi sesti ni mogla normalno. Kaj storiti? Začeli sva z jetrnim jedilnikom in se- veda mešanico Bachovih cvetnih esenc. Po pol leta se je vnetja znebila, a ni še zanosila. Telo po- trebuje čas, voda mora najti prehod, svoj tok, nič ne gre s silo. Vedno se moramo klanjati zakonom narave in jih upoštevati, saj so ti zakoni tisti pravi. Vse pride ob svojem času. Najpomembnejše vodilo za naturopata je, da je vedno iskren do stranke, da ji ne daje lažnih upanj, da ji pomaga, kot bi pomagal bratu ali sestri: da z odločno roko nežno učinkuje. Iščimo zdravje! www. saeka. si Dežela FJK / Več novosti na področju kmetijstva Nov zakon tudi o lovu na divjad eželni svet je izgla- soval nov zakon, ki vsebuje številne posodobitve in spremembe za- konodaje na področju kmetij- stva in lova. S tem zakonom si deželna uprava po odpravi Po- krajin in Gorskih skupnosti for- malno ponovno prevzema pri- stojnosti na področju biološke- ga kmetovanja in agriturizma. Za obe panogi je bilo potrebno urediti pravila o prispevkih, predvsem v odnosu do postavk, ki jih predvideva Načrt za raz- voj podeželja, predvidene pa so tudi delne olajšave v postopkih za dodeli- tev finančnih podpor. Med drugim bo po novem potrebno obdržati obvezno agri- turistično namem- bnost nepremičnin, ki so bile deležne podpo- re, samo za pet let in ne več deset. Med fi- nančnimi postavka- mi, ki jih določa novi zakon, so tudi sred- stva, ki jih bodo kori- stile Lokalne akcijske skupine v pričakovan- ju izplačil državne agencije Agea, in pri- spevek Občini Krmin, namenjen podpori čezmejne kandidature območja Collio-Brda za vpis v seznam Unescove svetovne dediščine”. Tako pojasnjuje deželni svetnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec. Novi zakon vnaša tudi vrsto po- membnih sprememb na po- dročju lova. Prva od teh je spodbujanje in neposredna podpora deželne uprave za ure- “D ditev hladilnic in centrov zapredelavo mesa ulovljene div-jadi v prodajne namene. Te strukture, ki bodo racionalno razvrščene na strateških ob- močjih celotne dežele, bodo za- gotavljale higiensko in zdrav- stveno neoporečnost mesa, na- menjenega tržišču. “Tako struk- turo bo seveda dobilo tudi kraško območje. Lovci so doslej lahko prodajali samo en ulov letno, odslej pa bodo lahko te- mu namenjali tudi večjo ko- ličino mesa, saj bo to po uspo- sobljeni klavnici imelo certifi- kat za celotno predelavo”, pou- darja deželni svetnik Gabrovec. Predstavnik Slovenske skupno- sti z zadovoljstvom komentira tudi širitev urnikov za selekti- ven lov na divje prašiče na dve uri pred sončnim vzhodom in štiri ure po sončnem zatonu, kakor tudi klavzulo, ki za lov na divje prašiče dopušča večje možnosti sodelovanja med lov- skimi družinami. “Na ob- močjih, kjer je predvideno iz- trebljenje merjascev in bo istočasno ugotovljena škoda pripisana tem, ali v okrajih, kjer ni bil dosežen prag 75% pred- videnih odstrelov, bo predvide- no sprejemanje oz. gostovanje do največ 15 lovcev iz drugih območij”. “Vztrajno opozarjanje in napre- zanje je spet obrodilo sadove. Polagoma vnašamo popravke, ki bodo prispevali k temu, da se lahko bolj učinkovito spopada- mo z vse bolj hudim in resnim problemom, ki ga na določenih območjih povzroča nekontroli- ran porast divjadi. Naslednja koraka sta dodatna okrepitev sklada za izplačevanje odškod- nin in njegova poenostavitev, kar naj privede do hitrejšega iz- plačevanja zlasti oškodovanim kmetijskem podjetjem”, je ob izglasovanju zakona ugotavljal Gabrovec. NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (64) Mariza Perat MARIJINO CELJE V AVSTRIJI Leži na Gornjem Štajerskem severovzhodno od Gradca in je največja in glavna Marijina božja pot v Avstriji. Marijino Celje se dviga skoro 900 m nad mor- jem. Obdajajo ga gore, planine in smrekovi gozdovi, zato je kraj tudi priljubljena leto- viška točka. Začetki Marijinega Celja segajo v leto 1157. Takrat je iz benediktinske opatije v Št. Lam- brechtu na Štajerskem, ustanovljene, kot pra- vijo, leta 1102, prišel menih, Magnus po ime- nu. Njegov predstojnik, opat Otker, ga je namreč poslal v ta, takrat za- puščeni in odročni kraj, da bi tamkajšnje prebival- ce poučeval v verskih re- snicah. Bili so to kmetje in pastirji, po večini Sloven- ci, ki so prebivali v oko- liških krajih. Redovnik je s seboj imel Marijin kip, izrezan iz lipovega lesa, ljudem se je kmalu zelo prikupil. Radi so prisluh- nili menihu, ki jim je tako prisrčno govoril o Božji Materi, in začeli so se ji tu- di sami priporočati. Postavili so preprosto ka- pelico in vanjo dali kip, ki ga je redovnik pri- nesel s seboj. Okrog kapelice je sčasoma nastalo naselje - selo, ki so ga imenovali “Marijino selo”. Izvor imena božje poti Mariazell pa nemški zgodo- vinarji razlagajo čisto drugače, češ da beseda “Zell” izhaja iz nemške besede “Zelle”, kar pomeni celica, in da torej pri- haja ime od celice, ki jo je tu postavil be- nediktinski redov- nik, ki je prvi prišel v ta kraj. Tako se je tudi v slovenskem je- ziku udomačilo ime “Marijino Celje”. Glede imena Celje p. Hajnšek domneva, da so Slovenci to ime prevzeli po mestu Celje na Štajerskem. Kmalu so za “Mariji- no selo” oziroma “Marijino Celje” iz- vedeli tudi prebivalci sosednjih krajev. Začeli so romati tja, da bi tudi oni slišali pobožnega meniha. Romarjev je bilo vedno več, z njimi pa se je širil tudi sloves nove božje poti. K te- mu je v izdatni meri pripomogel čudež, ki se je zgodil na priprošnjo Celjske Gospe. Morav- ski mejni grof Bratislav, Nemci ga imenujejo Henrik, in njegova soproga Neža, sta namreč bila neozdravljivo bolna. Imela sta hudo vnetje sklepov, tako da sta zaradi tega bila vsa zverižena. Zdravniki jima niso mogli poma- gati. Obrnila sta se za pomoč k Celjski Mariji in proti vsemu pričakovanju popolnoma oz- dravela. V zahvalo za znova pridobljeno zdravje sta se peš podala v Marijino Celje in tu okrog leta 1200 dala postaviti kapelo. Bila je v romanskem slogu in še zdaj, čeprav pre- novljena, stoji v baziliki. Vanjo so postavili isti milostni kip, ki ga je benediktinski redov- nik prinesel s seboj. Kmalu zatem je v romanskem slogu bila zgra- jena tudi cerkev. Postala je sedež župnije in leta 1278 je v Marijino Celje dospel prvi žup- nik benediktinec. Leta 1342 je vojvoda Albreht II. v cerkvi dal postaviti glavni oltar in kraj povzdignil v trg. Ta je bil podložen opatiji v Št. Lambrechtu. Romarji so zdaj v še večjem številu prihajali v Marijino Celje in kmalu so za celjsko božjo pot izvedeli tudi v bolj oddaljenih krajih, tako da je sloves Marijinega Celja segel tudi v od- daljene dežele. Tako poročajo, da so že proti koncu 15. stol. k Celjski Mariji prihajali ro- marji ne samo iz Avstrije, ampak tudi iz Nemčije, Švice, Italije, Francije, Češke, Mo- ravske, Ogrske, Poljske, Hrvaške in seveda Ko- roške, Štajerske in Kranjske. Lahko torej rečemo, da je celjska božja pot že takrat bila v pravem pomenu besede mednarodna božja pot. Opatija v Št. Lambrechtu Leseni Marijin kipec z Jezuščkom Marijino Celje na Štajerskem ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 11. julija, ob 14. uri Aktualno 13. julija 2017 15 Pohod, ki združuje nekdaj zaradi “železne zavese” ločene sosede Z Livčani in Benečani čez namišljeno črto (1) obimo se sredi vasi, tam pri vodnjaku, so nam po- vedali, ko sva se z možem odločila, da se bova končno ude- ležila Pohoda čez namišljeno črto, ki ga leto za letom prirejajo Livčani in prebivalci Rečanske doline. Po- hod se namreč začne eno leto v Topolovem, drugo na Livku. Le- tos, ko sva se midva odpravljala na pot, je bil start dogovorjen na Liv- ku. Priznam, da mi je bilo na začetku dokaj nerodno, saj so mi povedali, da je pohod namenjen predvsem domačinom, in sicer prijateljevan- ju prebivalcev obeh vasi, o katerih bi vsakdo rekel, da sta sosednji, a jih je dolga, neskončno dolga de- setletja ločevala težko prehodna državna meja. Ni zato slučaj, da smo se pohodniki zbrali ravno ob vodnjaku, na katerega so Livčani tistega mrzlega decembra, pred točno desetimi leti, ko je padla ti- sta prekleta, moreča meja med Ita- lijo in Slovenijo, pa tudi med slo- venskimi ljudmi, ki so živeli na tej in oni strani, odločno napisali, da v teh krajih nočejo več nobenih meja. Nikoli, nikoli več. Lepega junijskega jutra, ko je zrak na Livku še posebno svež in vse diši po življenju in po tistem pre- lestnem letnem času, ki ni niti pomlad niti poletje, a je prekipe- vanje obeh, je tista toga, nepre- hodna meja samo še žalosten spo- min. Livčani naju sprejmejo z na- smehom, pa čeprav sva edina tujca D na pohodu. Kmalu se z domačin-ko, novinarko Katjo Roš, zapletevav razigran pogovor. In ko se nas zbere lepa skupina, krenemo po kolovozu navzgor v objem prostra- nih gozdov, sonca in visokih po- letnih trav. Pot je na začetku široka in po- ložna, čisto nenaporna. Gremo po robu vasi mimo travnikov in se- nožeti, na katerih se pase živina. Livek je živahna vas. Polna barv, zvokov, vonjav in življenja. Ne mo- reš si kaj, da bi ti ne bila všeč. Da bi se vanjo morda celo ne zaljubil. Pravzaprav Livek sploh ni vas, am- pak skupina manjših zaselkov na lijakastem sedlu v objemu Kolo- vrata in Matajurja, in sicer na časti- tljivi višini 695 metrov nad mor- jem. Avša je znana po stari poti, ki pelje preko planin na Matajur, Jevšček se ponaša z Nježno hišo, muzejem krajevne arhitekture, nižje so še Golobi, Plohi, Piki in drugi manjši kraji. Nekdaj je bilo tu veselo, predvsem pozimi, saj so od vsepovsod prihajali turisti na smučanje. Potem je bilo zaradi ze- lenih zim veselja konec, na razva- linah smučišča so zrasla elitna Ne- besa. Livčani pa niso vrgli puške v koruzo, na tem prelepem gorskem sedlu vztraja preko 257 duš. Neka- teri hodijo na delo v dolino, drugi pa so se znašli z obrtništvom, tu- rizmom in kmetijstvom. Livek je vsekakor raj na zemlji, pravzaprav skoraj raj v nebesih. Tu sredi Gre- gorčičevih planin, dejansko nebe- sa niso samo po njih poimenova- no elitno turistično naselje, am- pak celotna vas, ki je, z razliko od marsikatere že čisto prazne be- neške vasice, živahna in polna barv, ne nazadnje pa tudi polna upanja v prihodnost. Lepa vrsta nas gre po pobočju navzgor, v svoj veličastni objem nas sprejme prelep, senčen in svež gozd, ki ima še vonj po pravljicah in preteklosti. Gremo mimo cer- kve sv. Jakoba z znamenito lipo in višje mimo perišča iz prve svetov- ne vojne, kjer so napajali konje, prali perilo in kasneje celo gojili ribe. Ko smo že nekoliko izven vasi in so pobočja vse bolj zaraščena in senčna, se za trenutek ustavimo ob jami, v kateri naj bi prebivale Krivapete. Kaže, da ob neurju vo- tlina bruha vodo, v preteklosti naj bi bila to ena izmed toliko be- neških jam, v kateri naj bi prebi- vale skrivnostne žene. Z nadnarav- nimi bitji, ki so imele narobe obrnjena stopala, najverjetneje za- to, da so zmedle tistega, ki je hotel slediti njihovim stopinjam, so strašili neubogljive otroke, be- neško ljudsko izročilo pa se ponaša s celo vrsto pripovedi o življenju teh bajnih žena in njihovih srečanjih z navadnimi smrtniki. Zdaj se že strmo vzpenjamo, še do- bro, da nas pred vročino varuje senca visokih dreves in je v gozdu prav sveže in prijetno. Nekoliko pazljivi smo, da se držimo čim dlje od gostega grmovja in trave, saj je letos vsepovsod, še posebno pa v Benečiji, izredno veliko klopov. Hoja pa je kljub temu sproščena in prijetna, saj so prostovoljci, kot vsa druga leta, skrbno počistili vso okolico, porezali travo in robido ter razširili traso pohoda. Tako gre- mo mimo ostankov apnenice, v kateri so pripravljali apno za po- trebe soške fronte, pa mimo ostan- kov ozkotirne železnice, ki je Itali- janom služila za prevoz lesa v do- lino. Kolovoz počasi prehaja v ozko pla- ninsko stezo, gozd je vse bolj mo- gočen in teman. Po severnem po- bočju se vzpenjamo na vrh. Na srečo nam ni vroče, narava pa je tu očarljivo lepa. Ti beneški goz- dovi, pa te čudovite barve. Baje ta- ko modrega neba, tako bujnega ze- lenja, tako živih, rosnih travnikov ne vidiš nikjer drugje. Kot bi bil zrak drugačen, kot bi bile barve lepše. Baje je o tem pisal že pokojni Aldo Klodič... O teh barvah, o tem nebu, o tej vasici pod nami, ki leži v objemu Kuka in Kolovrata in gle- da na naše najlepše vršace. Ni čud- no, da zahajajo na oddih v Nebesa pod Kukom najbolj znani sloven- ski politiki in veljaki. In ni čudno, da Gregorčič ni mogel pozabiti teh planin in si je želel nazaj v njihov objem. Gozdov se ne morem nagledati. Kot bi se v travi še danes skrivale stopinje krivapet, kot bi v duplih živeli škrati, kot bi čarobna bitja bivala v grmovju. Gozd, host, v be- neškem narečju, zdaj pokriva ce- lotna pobočja, nekdaj je bil le tam, kjer je bila zemlja preskopa ali pre- strma in se ni dalo nič pridelati, pa tudi za pašo in za košnjo ni bila primerna. Kjer ni bilo kamenja in strmine, je bila zemlja obdelana in tujci so te kraje opisovali kot velik, čudovit, skrbno obdelan vrt. Z rožami in vsemi poljščinami, ki so bile nujne za preživetje. Trgovin namreč ni bilo, če so že bile, pa je bila pot do njih predolga. Samo pred kakimi šestdesetimi leti je bi- la pokrajina popolnoma dru- gačna. Čista, urejena, obdelana. Pa čeprav je bila strmina taka, da je deževje odnašalo zemljo v dolino in so jo morali leto za letom pri- našati nazaj na parcele. Pravijo, da ni težko prepoznati kra- jev, ki jih je od nekdaj prekrival gozd. V tem primeru so drevesa vi- soka, največ gre za bukov gozd. Ta pokriva grebene pod Dreko in po- bočja Kolovrata. Za kraje, kjer je gozd pretežno mešan in najdemo kostanj, lipo, smreke in gabre, pa lahko takoj vemo, da gre za veliko mlajši gozd, ki počasi zarašča plod- no zemljo. Z gozdom se vračajo na ta strma pobočja večje živali, ki so tod prebivale v daljni preteklosti, predvsem jeleni. Na poti iz Livka v Topolovo pa so že našli tudi sledi medveda, ki je sem baje zašel na krajšo “rajžo”. Medtem ko se vzpenjamo, čisto ob stezi zagledamo mlado krhko bre- zo. Naša vodička in predstavnica krajevne skupnosti Livek, Katja Roš, nam pove, da so jo posadili, pravzaprav jo je, če se prav spom- ni, posadil pokojni Aldo, saj se vrh grebena imenuje ravno Brieza, breze pa so počasi izginile, saj so gozd zarasla druga, bolj trdoživa drevesa. In že se spomni na Alda Klodiča, na njegov nasmeh, ki je bil nasmeh preprostega, dobrega človeka. Takega, ki je rad šel med ljudi in jih poslušal in ni bil nikoli prevzeten in nedostopen, kajti živel je za svojo Benečijo. Za ljudi. Za te pozabljene poti. Katji je težko, ko pripoveduje, kako je Al- do, po padcu železne zavese, z mo- torko prispel na vrh Brieze, z mo- torko in zadovoljnim nasmehom pravzaprav zato, ker se je za njim spet odpirala pot preteklosti. A o tem, kako je nastala zamisel o Po- hodu čez namišljeno črto in kako so Livčani in Benečani skupaj počistili grmovje, da bi naredili pot sosedskemu prijateljstvu, boste lahko brali naslednjič, čez teden dni. / dalje Suzi Pertot redi letošnjih izjemnih na- livov, podobno kot za rekor- dni Vascov glasbeni shod v Modena parku - 220 tisoč ude- ležencev -, se je sreča nasmehnila precej manj številnim (3 tisoč), a ravno tako zavzetim ljubiteljem Battiatove glasbe, ki so zadnji dan v juniju napolnili edinstven trg beneško-napoleonskega mesteca Palmanova sredi Furlanske nižine - ta zgodovinsko bogati kraj je bil komaj uvrščen v Une- scov seznam svetovne dediščine. Ko smo se peljali v poznem po- poldnevu proti kraju koncerta, so se še gostili nič kaj spodbudni črni oblaki in, šele ko smo parki- rali v elegantni ulici takoj za zvezdnatim obzidjem, so se razšli v mehki svetlobi zatona; oddah- nili smo se in uživali ob prijet- nem sprehajanju po oglatem tlo- risu notranjih uličic. Čisti nebe- sni svod z redkimi oblački, ki so se poigravali z vzhajajočim me- secem in prvo zvezdo Venero, je kronal elegantno silhueto obšir- nega šesterokotnega peščenega trga in veliki oder, na katerem je potekal špektakel. Še vedno karizmatični sicilski pe- vec, izredno suh Franco Battiato, skoro poduhovljen v svojem ele- gantnem škrlatnem telovniku, sedeč in obkrožen s 40-člansko zasedbo Royal Philarmonic Con- cert Orchestra (v glavnem godal) in z običajnim ansamblom, je razgrnil večplastni koncert, ki je dal duška več izraznostim in ta- lentom svoje umetnosti. Pri tem sta mu pomagala dirigent Carlo Guaitoli, tudi pri klaviaturah, in Angelo Privitera. Njegov začetni junijski tour je obkrožil ves polo- tok, Palermo, Carpi (v Emiliji-Ro- magni), Rim (Terme Caracalla), koncert v Pistoii je zaradi slabega vremena odpadel, in se končal v Palmanovi. Torej same krasne, zgodovinsko-arhitekturne lokaci- je, ki jih bo spet obkrožil v juliju, po Alassiu v Liguriji (9. 7.) bo šel v Španijo, v Malago, Huesco, Ma- drid, Cartageno, Gerono, La Co- runo in bo spet imel zadnji kon- cert sezone na rodni Siciliji, v sta- rem grškem gledališču v Catanii. Koncert je priredila furlanska družba Azalea, ena od največjih italijanskih tovrstnih organizacij, ki ponuja v naših krajih še vrsto izvrstnih glasbenih dogodkov: Sting (25. 7.) in Goran Bregović (23.7.) v Čedadu, Simone Cristic- chi (2. 8.) in Alvaro Soler (11. 8.) v Lignanu, Litfiba (22. 7.) na Fe- stivalu v Maianu, Fiorella Man- noia (27. 7.) v Vidmu, Editors (27. 7.) in Joss Stone (28. 7.) na trbiškem festivalu No Borders, Li- gabue (3. 10.) v Jesolu. Na spletni strani www. azalea. it so vsi ter- mini koncertov. V furlanskem mestecu “Palme” je Battiato ponudil za uverturo ne- kakšno instrumentalno in vokal- no suito, povzeto po temah in pe- smih iz nekaterih njegovih fil- mov: Perdutoamor (prvenec iz le- ta 2003), Musikanten, drugi na- slov iz 2005, kjer nastopa tudi Beethoven, ki ga pooseblja na- drealni režiser Alejandro Jodo- rowskij, in Niente e' come sem- bra iz l. 2008. Battiato je celostni umetnik, ki se je poskusil tudi v filmu, v tesni povezavi s svojo glasbo in duhovnim iskatel- jstvom. V ozadju so predvajali izreze iz omenjenih filmov, ki re- snici na ljubo niso bili sprejeti z istim uspehom kot glasba glasbe- nika - misleca, ki se je rodil nekaj mesecev pred koncem vojne v kraju Riposto pri Catanii, nek- danji Joniji v osrčju Magnae Graeciae. Nežne atmosfere ar- haične glasbe, sredozemskih vzorcev, ki se spajajo s harmoni- jami nemške klasične glasbe in severa, avtobiografske podobe in lebdeče figure vzhodnih modre- cev so predstavljale najlepši uvod v začetni sklop pe- smi, ki jih je Battia- to zapel prej neko- liko tiše in skoraj pritajeno. Lepo ga je bilo videti, kako je vihtel plastično z rokama in zasan- jano interpretiral na nevidni tipkov- nici svoje tako svojske akorde gla- sbe, misli in poezi- je. Battiatove na videz enostavne melodične strukture se razraščajo s posebnostjo ritmov, eklektično zbranih iz raznih tradicij, od he- lenističnega Sredozemlja do ameriškega rocka in še bolj nje- gov žametno hrapavi, nosljavi glas nas z močjo čustvenih emo- cij in miselnih asociacij popeljejo v posebne duhovne dimenzije. Priznam, da me je prvi del kon- certa še najbolj presenetil in osvojil s svojimi manj znanimi (vsaj zame) pesmimi, Come away, death, Niente e' come sem- bra, Come un cammello in una grondaia, Lode all'inviolato, Se- gnali di vita. Potem pa se je začelo skupno petje Battiata z zborom oboževalcev, v glavnem srednjih let, bilo pa je tudi precej mladih, blizu nas celo mamica z vozičkom in ob odhodu je bilo videti tudi nekaj slovenskih regi- strskih tablic... Sledile so si Pove- ra patria, La cura, Te lo leggo ne- gli occhi, La stagione dell'amore, Prospettiva Nevskij, I treni di To- zeur... In na koncu še neskončna vrsta “bisov”, ko so fansi s petjem obkrožili oder: Io chi sono, Le nostre anime, Stranizza d'amuri, E ti vengo a cercare, Voglio veder- ti danzare... Pravi koncert, “kot se šika”. Ob vsem poslušanju in uživanju pa mi je ostalo vprašanje za tega učitelja naših današnjih razbur- kanih dni: kdo ve, če njegov izvor in bližina sveta stare Grčije, ki je nemara omogočila njegov umet- niški in iskateljski razpon med Ju- gom in Seve- rom, njegov kulturni in glasbeni eklek- ticizem od roc- ka do vzhod- nih sufijev, kdo ve, ali nam to lahko pomaga tudi pri razvozla- vanju sodob- nega antropo- loškega “križanja”, to- ka ljudi, ki spet oživlja naše Sredozemlje in Evropo. Battiato je ne- davno prevzel politično vlo- go, mesto kulturnega odbornika v sicilski deželni vladi, a bil po kratkem času prisiljen k odstopu zaradi svoje resnicoljubnosti. Škoda, morda bi se lahko izkazal v tem zgodovinskem tako občutljivem trenutku in kraju. Njegova pesem Povera patria (Uboga domovina) je iz leta 1991, začetka dobe temeljite re- volucije, od krvavega kroga ma- fijskih ubojev Falconeja, Borsel- lina in drugih žrtev do prevratov, ki še danes pretresajo italijanski politično - institucionalni sistem in družbo. Morda bi bili danes Evropejci potrebni aktualizacije tega svarila. A saj sta Battiatova pesem in petje namenjena tudi današnjemu trenutku in ne samo italijanski “ubogi domovini”. Na spletu se dobita Battiatova izved- ba pesmi in besedilo; lepo bi bilo, ko bi kdo poslovenil te stihe. Davorin Devetak S Palmanova / Odmeven koncert pop glasbe Klasični in vedno sveži Battiato Aktualno13. julija 201716 Sobota, 1. julija 2017 Zadnji tekmovalni dan, ki ga je uvedla mlada Petra Antonič, se je začel s predstavo Dohtar na vasi, ki jo je uprizorila Gleda- liška skupina Repentabor KD Kraški dom. V slogu ljudske veseloigre, v kateri se narečje prepleta z zbornim jezikom in razna na- migovanja in dvoumja izzove- jo kar “cenen” smeh, jo je na- pisala Anja Škabar in jo tudi zrežirala. Šest igralcev je v do- kaj počasnem tempu odmota- valo komedijsko nit, ki bi jo si- cer avtorica lahko bolje razvila, da bi vsebina zadobila večjo smiselno os, ki se suče okoli novega vaškega zdravnika. Nanj ni nič kaj navdušena pri- kupna medicinska sestra Moj- ca, katere lik je naravno upo- dobila Petra Škabar. Zdravnik v vseh vaščanih zbuja radoved- nost, ki se stopnjuje, ko se pred ambulanto pojavi policistka, ki sproži razplet igre. Ob koncu sporeda letošnjega mavhinjskega festivala so gle- dalce v pravljični svet, kjer pre- bivajo tudi premeteni, govo- reči mački in bahavi, nestrpni čarovniki, samovoljni kralji..., pospremili mladi igralci go- riške Gledališke skupine O’Kla- pa. Ta uspešno deluje že sedem let v sklopu Skupnosti družin Sončnica. V lanski sezoni so z velikim uspehom, podkreplje- nim, ob ponovitvah, tudi s kar nekaj priznanji in laskavimi pohvalnimi besedami, posta- vili na oder “družinski mijav- zikl” Obuti maček. Po znani zimzeleni literarni predlogi bratov Grimm ga je na sodob- ne note z duhovitim kritičnim pridihom zelo spretno uglasil Andrej Rozman Roza. Učinko- vito, izvirno glasbo v različnih ritmih, ki imenitno spremlja vsebino, je prav za člane sku- pine O’Klapa napisal zelo plo- dovit in talentiran goriški skla- datelj Patrick Quaggiato. V režiji letošnje maturantke (odličnjakinje s stotico!) Sanje Vogrič, ki je kot navdušena plesalka poskrbela tudi za gib- ko in slikovito koreografijo, pa še sama nastopa v pravljici kot samovšečna kraljica, je ta gla- sbena uprizoritev, v kateri son- gi in plesni koraki prispevajo k učinkovitosti brezhibno po- danega besedila v verzih, zado- bila bleščeč zven v tekočem, iskrivem dogajalnem ritmu. Za uspešnost v vseh detajlih na- drobno izdelane predstave so zaslužni prav vsi igralci z gibko Keo Vogrič v vlogi nabritega mačka na čelu, ki je igrivo vo- dila igro, pa vsi številni mladi in manj mladi zakulisni delav- ci, ki so premišljeno pripravili zelo funkcionalno sceno in razkošne kostume – le nekaj jih je iz fundusa SNG Opera in balet Ljubljana -, pa še po- skrbeli za svetlobne in druge efekte, ki pestrijo razgibano uprizoritev. Naj posebej ome- nimo mentorico Caterino Fer- letič, gonilno vzmet skupine, ki igralce vselej spremlja in jih spodbuja pri delu kot gleda- liški ljubiteljski umetnosti za- gnano predana ustvarjalka. Slovesna prireditev s podelje- vanjem nagrad najboljšim uprizoritvam je okronala le- tošnje festivalske dni v nedeljo, 2. julija zvečer. Na mavhin- jskem trgu se je za to priložnost nabralo veliko gledalcev, ki so radovedno čakali na razglasi- tev zmagovalcev, medtem ko jih je na odru kratkočasil an- sambel Kraški muzikanti z znanimi narodno-zabavnimi skladbami. Program je v na- rečni obarvanosti povezoval Matej Grudina, poznan kot Ke- ko, ustanovitelj priljubljenega ansambla Kraški ovčarji. Kot novinec v vlogi povezovalca je bolj okorno najavljal posamez- ne točke sporeda in jih z ma- lim sodelavcem, svojim si- nom, skušal razgibati. V ozadju odra so se kot projek- cije na platnu vrstili utrinki iz nastopajočih predstav, ki sta jih posnela predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marco Civar- di in član Radivoj Mosetti. Med občinstvom so bili prisot- ni podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, predsed- nik SSO Walter Bandelj, pred- sednica ZSKD Živka Persič, predsednik Slovenske prosvete Marij Maver ter predstavnica nove devinsko-nabrežinske občinske uprave, pa še drugi predstavniki iz kulturnih kro- gov. Strokovna komisija, ki si je tudi letos zelo pozorno in seveda s kritičnim pogledom ogledala vse predstave in so jo sestavljali Nataša Sosič, Dajana Kočevar ter Franko Korošec (tudi letos je žiriji kot “desna roka” skrbno stal ob strani Igor Tuta, ki spremlja festival že od same- ga začetka), je imela po pravil- niku festivala na razpolago tri nagrade za vsako kategorijo (otroško, mladinsko in odra- slo), in sicer za prvo, drugo in tretje mesto. Kot se je dogajalo že v preteklo- sti, je letos vsaka nastopajoča skupina prejela daljše pisno mnenje o odigrani predstavi. Žirija je po pretehtanem razmi- sleku in posvetovanju po vsa- kem ogledu posameznih pred- stav izbrala nagrajence in zanje napisala izčrpne utemeljitve, ki sta jih na nedeljskem slav- nostnem večeru prebrala Daja- na Kočevar in Franko Korošec. V imenu komisije je spregovo- rila Nataša Sosič. V krajšem na- govoru je poudarila, da je bil letošnji festival pravi praznik gledališke ustvarjalnosti. Na njem je sodelovalo 208 igral- cev, ki so prikazali 19 predstav, 7 otroških, 5 mladinskih in 7 odraslih. Letos je žirija razve- seljivo zabeležila pravi kakovo- stni razcvet kategorije mladih, saj so se v njej skoraj vse skupi- ne lepo izkazale in včasih do- segle res visok nivo. Poudarila je elemente, ki so pri tem naj- bolj izstopali in bili najbolj všeč članom komisije, to so: meddruštveno sodelovanje, solidno in kakovostno besedi- lo ter mentorstvo profesionalnih režiserjev. Delo na dolgoročnem in smotrnem projektu se obrestuje, je dejala, in daje mladim vse potrebno, da zrastejo v kakovostnem gle- dališkem okolju. Komisija je sogla- sno odločila, da ta- ko porazdeli na- grade: Otroška kategorija: 1. nagrada: prejela jo je predstava Grease, grj’s po naše - Mladinska dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje (režija Barbara Gropajc, Damjan Gomisel), ker: “Brez poseb- nih scenskih ele- mentov so mladi igralci napolnili dogajanje z igrivo- stjo, petjem, ple- som, predvsem mladostniško energijo”. 2. nagrada: Ježki gre- do v svet - Bla bla teater SKD Primorec (r. Julija Berdon). “Skupina mladih nastopajočih je s svojim razposajenim nasto- pom prikazala lepoto in zani- mivosti gozda in življenja v na- ravi”. Kljub temu da je tekmovalo 7 skupin, žirija ni podelila 3. na- grade. Posebno priznanje v otroški kategoriji je dobil Mar- co Ghersetich za vlogo Denija v muziklu Grease, Grj’s po naše, ker je “svojo vlogo odigral izjem- no sproščeno /... / in pokazal velik smisel za humor in ob- vladovanje scenskega pro- stora ter z mi- miko in po- srečenimi kret- njami prikazal preprosto re- snico, da so tu- di današnji naj- stniki sposobni pristnih in prisrčnih člo- veških odno- sov”. Mladinska ka- tegorija: 1. na- grada: Sen kresne noči – ŠTK GRA & Teater Šentjanž – St. Jo- hann KPD Šmihel & SPD Šen- tjanž (Koroška, r. Alenka Hain). Koroški igralci so se “vživeli v vloge, se prepuščali spontanosti in se z mlado- stniško energijo suvereno pre- mikali po odru, ki so ga izjem- no dobro obvladali”. 2. nagra- da: Obuti maček, družinski mi- javzikl – Gledališka skupina O‘ Klapa (r. Sanja Vogrič). “Skozi igro, petje, in ples je predstava pod vodstvom mlade režiserke Sanje Vogrič zaživela v vsej svoji lepoti /... / Vsak lik v pred- stavi je bil izdelan in dovršen”. 3. nagrada: Drakula – Mladin- ska skupina M+ SKPD F. B. Se- dej (r. Patrizia Jurinčič Finžgar). “Lepa in energična skupina mladih je prikazala srhljivo zgodbo grofa Drakule iz romana Brama Stokerja in s pomočjo zanimivih poseb- nih efektov dala projektu prav poseben pečat”. Posebno priznanje sta preje- li Anja Smolnik za vlogo Zadnika v predstavi Sen kre- sne noči, ker “izstopa, saj z odlično in sproščeno igro obvlada oder, njen nastop je suveren in neposreden, ka- kor je živ in sproščen njen govor”, in Kea Vogrič za vlo- go mačka v mijavziklu Obu- ti maček, ker je “prepričljivo in doživeto odigrala iznaj- dljivega mačka, ki elegantno in prefinjeno spletkari tako v gozdu kot na gradu ter no- vega gospodarja z zapeljivimi gibi in tekočo govorico pripelje do uspešnega zaključka”. Kategorija odraslih: 1. nagrada: Niti tat ne more pošteno krasti - Dramska skupina KPD Bazo- vica z Reke (r. Serđo Dlačić). “Celoten ansambel je odliko- vala predanost nastopanju na odru, učinkovito so obvladali prostor in bili vseskozi nadvse prepričljivi. Jezik je bil čist in tekoč”. 2. nagrada: Dohodnina – Dramski odsek PD Štandrež (r. Jože Hrovat). “Od vsega začetka je bilo v komediji zaz- nati, da so igralci močno ver- zirani, da so na odru tako re- koč doma, tako v igri in gibih kot jeziku. Liki so bili vsi po- drobno izdelani in vsi nastopa- joči so preudarno in suvereno sledili režiserjevim napot- kom”. 3. nagrada: Bulše mičk’na buža ku vel‘k blek – Dramska skupina France Prešeren SKD France Prešeren (r. Ingrid Verk). “Celoten raz- voj igre od zapletanja do raz- pletov je pokazal, da je njihov igralski ansambel dobro ui- gran in so z lahkoto prikazali vrsto smešnih in včasih absur- dnih medčloveških situacij”. Tako se je izpel tudi letošnji Za- mejski festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah, ki je “edinstven” in ga ne mo- remo primerjati z drugimi to- vrstnimi festivali v Sloveniji. V njem se dokaj resnično zrcali naša zamejska gledališka pou- stvarjalnost, katere ustvarjalci, ki sicer gotovo vlagajo kar ne- kaj truda v svoje udejstvovanje, bi v marsikaterih primerih mo- rali bolj kritično pregledati opravljeno delo in razmisliti, kako bi še boljše in bolj učin- kovito, tudi s samokritičnim razmislekom, izboljšali posre- dovanje gledališkega nav- dušenja mlajšemu rodu, da bi v zamejstvu še naprej gojil to očarljivo umetnost. Zelo pozi- tivno in spodbudno je dejstvo, da se je na festivalu predstavilo kar nekaj otroških in mladin- skih skupin. Upati je, da bodo vztrajale na tej poti in da bodo ti mladi igralci kot zelo dobro- došle nove igralske sile, ki vse- lej prinašajo prevetritev, pristo- pili k odraslim gledališkim skupinam, takim, ki delujejo že vrsto let. Le z nepretrganim, vztrajnim, dolgoletnim delom je namreč mogoče doseči zaželjene cilje. Vse festivalske dni je bila v pro- storih nekdanje mavhinjske osnovne šole J. M. Aleksan- drov na ogled razstava Dih morja in utrip narave. Svoje poglede na morje in naravo ob različnih vremenskih in razpo- loženjskih trenutkih so objek- tivu zaupali tržaški ljubitelji fo- tografije, včlanjeni v nad 30 let delujoče društvo Fotovideo Trst 80. Izdelke, ki jih je navdi- hovala narava, so na ogled po- stavili tudi varovanci Vzgojno zaposlitvenega centra Občine Devin – Nabrežina, ki ga že dolgo let upravlja skupina vzgojiteljev socialne zadruge La Quercia iz Trsta. Iva Koršič Mavhinje / 12. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin Z nagrajevanjem najboljših so se izpeli gledališki večeri (2) ŠTK GRA & Teater Šentjanž, KPD Šmihel & SPD Šentjanž - Sen kresne noči (foto IK) Dramska skupina KPD Bazovica z Reke - Niti tat ne more pošteno krasti (foto IK) Mladinska dramska skupina Škamperle, Grbec, Barkovlje - Grease, grj’s po naše (foto IK) Gledališka skupina O‘ Klapa - Obuti maček (foto M. Vogrič) Dramski odsek PD Štandrež - Dohodnina (foto DP)