Poitnina plačana * Kotovlrij
/ / Leto VIII, št. 306
Ljubljana, petek 30. decembra 1927
Cena 2 Din
— l»B«i» »t 4. »l^HII. —
Stane mesečno Din 15-—; la*. seaatro Din «cr— neobrtmo.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflora ulica »ter. cJL Telefon it. «07» ln «804, ponoči tudi it. 1034.
Rokopisi so no vncaj«.
UprmvaOtvo: Ljubljana, rretcroovr oHca to. Si- - Telefon it. «036.
li Ljubljana, PteAer-it. 4. — Telefon it. >40«
Maribor, Aleksandrov* it 13 — Celje, Aleksandrova
D nevni k * za ^gospo d ar stvo, prosveto in politiko
____1 pri pottaem ček. zavodu s 1 .
lasa it 11.84* - Praha Salo 7*.t*oJ Wlen, Nr. ra$jS4i.
Ljubljana, 29. decembra.
Problem zbližanja z Nemčijo danes gotovo ni aktualen. Ali eden od vplivnih politikov naše kraljevine, Jflvan Jo-vanovič, vodja zemljoradniške stranke, pred vojno aktivni diplomat Srbije, na primer kot poslanik na—L)un'2Tn, je objavil svoje jnisli o zbližanju z Nemčijo, ki so jih prinesli vodilni nemški listi in ki bodo nedvomno vzbudile znaten odziv v inozemstvu. Zato je nedvomno umestno, da jih glosira tudi domače časopisje.
Gospod Jovanovic govori s simpatijami o Nemčiji in računa z združenjem Avstrije in Nemčije kot neizbeznim dejstvom. Ni mu nasproten; nasprotno, pomisleke zavrača sam, češ da imajo Nemci pravico izvesti združitev, ako zahteva tako njihova nacijonalna volja. Računa z bodočimi prijateljskimi odno-šaji med Nemčijo in Jugoslavijo.
Kakor že rečeno, problem zbližanja med Nemčijo in Jugoslavijo danes prav gotovo ni aktualen. Naša vnanjepoli-tična situacija danes ne računa in ne more računati s spremembami, v katerih središču bi bila zveza z Nemčijo v kakršnikoli obliki. Srednjedunavske probleme motrimo s perspektive Male antante, ki je naša nalašč zato ustanovljena diplomatska formacija prav v toliki meri kot češkoslovaška in rumuii-ska; dosedanje njeno praktično udej-stvovanje je v polni meri pokazalo, da je realna tvorba, ki je prenesla z najizrazitejšim uspehom že marsikako preizkušnjo.
Naše odnošaje do velesil na zapadni strani ureja v glavnem prijateljstvo s Francijo, s katero smo pravkar podpisali tudi formalno prijateljsko pogodbo, ki ji je vsa Evropa soglasno prisodila prav izredno velik pomen v vprašanjih mednarodne politike, ki se tičejo Balkana in sredozemskega območja in pač še kakega drugega področja. Zveza s Francijo tvori, ako jo pogledamo s širšega vidika, neločljivo celoto s formacijo Male antante; oboje skupaj predstavlja jasen mednarodno-politični koncept. trdno osnovo naše vnanjepolitič-ne orijentaciie, ki ne pripušča v tem izgledu nikakega komplicirania s tujimi elementi. Nemčija, oziroma tesnejše prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo pa bi bil danes brez dvoma tak tuj element.
Ali si moremo misliti, da bi Mala an-tanta kot celota prenesla naslonitev na Nemčijo. Lahko mirno trdimo, da si take spremembe ne moremo predstavljati. ker logika z nobenega izhodišča ne kaže poti do nje. Na to. da bi zbližanje z Nemčijo moglo biti Jugoslaviji nadomestilo za maloantantno kombinacijo. pač nihče ne more resno misliti; da pa bi mislili na slično nadomestilo Francije v problemih, ki se tičejo Italije, ni nič manj absurdno. Podobna politična konstelacija tedaj ne more pripuščati ničesar, kar bi spremenilo današnje mednarodno-politične odnošaje naše kraljevine. Zato bi bile potrebne še zelo dalekosežne spremembe v celotni politični situaciji v Evropi, spremembe. ki se morda dado že danes s primerno rezervo napovedovati, ki pa so prav gotovo še precej daleč od uresničenja.
Pod perspektivo takega pojmovanja šele si moremo misliti možnost zbližanja z Nemčijo. Mi nimamo nasprotstev do Nemčije in Nemčija jili nhna do nas; prijateljstvo med obema državama ie tedaj možno. Želimo, da bi se oni, ki verujejo v demokratično, republikansko Nemčijo, jie izkazali kot preoptimistič-ni; naglasimo pa, da se v onih praktičnih primerih-;k'jer se more demokrati zBrf in naToatia strpnost ter pravičnost med Nemci praktično pokazati, ne kažejo tako ugodne strani, da bi bil optimizem kar samo ob sebi umljiv.
In naposled priključitveno gibanje! Za nas je izven debate, da ie treba uresničenje tega stremljenja odrivati čim dalje mogoče, ako se ne bi dalo preprečiti, ker za nas ne more biti vseeno, ali mejimo na republiko Avstrijo ali na Veliko Nemčiio. Odložiti do onega stadija, ko bo celotna situacija v Evropi odpirala tudi za nas nove. ne neugodne možnosti. Je pa v tem pogledu dolžnost vsakega Jugoslovena. da ne pozabi vselej, kadar se govori o vprašanju zbližanja z Nemčijo, pokazati na koroški problem, ki je nas nacijo-nalni in strateški problem.
Iz koroškega deželnega zbora
t eloTM. 29. decembra, g. Ker se v deželnem zboru ni vršila splošna debata o proračunu, kar se na Koroškem *e ni zgodilo, je bila dopoldanska seja odgodena na popoldne. Na popoldanski seji je v podrobni debati najprej govoril o členu cupravni sistem? socijalno-demokratski poslanec Pich-ler, ki je izjavil, da pomeni floriranje državnih financ, pogin dežel. V imenu slovenske ljudske stranke je povdarjal poslanec Stare z ozirom na zakon o avtonomiji, da se Slovenci na Koroškem ne strinjajo z zakonom, ki je predložen v deželnem zboru, temveč da se postavljajo na stališče sklepov manjšinskega kongresa v Ženevi. Prihodnja seja jutri.	f v
Razpadanje Demokratske zajednice
Muslimansko-radikalski pakt proti demokratom
Politična senzacija v sarajevski oblastni skupščini. — Zanimivosti izza kulis odnošajev med demokrati in muslimani. — Nov oster nastop dr. Spaha proti svojim zaveznikom
Beograd. 29. decembra, p. V Sarajevu se je danes vršila seja oblastne skupščine, katere predsednik je demokrat Vazilij Grdjič. Muslimani so bržkone po tajnem sporazumu z radikali nastopili proti predsedniku ter mu s pomočjo opozicije izrekli nezaupnico. Predlagali so namreč, naj se mu črta njegova predsedniška plača v znesku 3000 Din mesečno. Predlog je izzval viharno debato, ki je končala z nezaupnico g. Grdjiču.
Sarajevski incident se mnogo komentira tudi v beograjskih političnih krogih, kier ga spravljajo v zvezo z zbližanjem muslimanov in radikalov ter vidijo v njem znak oslabljenja Demokratske zajednice. Ni izključeno, da pride zaradi tega dogodka do resne krize v zajednici ali pa celo do njenega razpada. Novinarji so se obrnili za pojasnilo na ministra dr. Spaha. ki je izjavil, da se po njegovem mnenju celi stvari pripisuje mnogo več važnosti, kakor jo zasluži. Gre samo za to, ali naj ima predsednik oblastne skupščine poleg svojih dnevnic še 3000 Din mesečne plače, ali pa samo dnevnice, kakor dru-
gi oblastni poslanci. Tako malenkostno vprašanje pa ne sme kaliti odnošajev med muslimani in demokrati. Kar se tiče sporazuma muslimanov z radikali v Bosni, ga smatra samo za nadaljevanje skupnega dela v vladi. Muslimani ne žele. da bi se jim očitalo, da hočejo voditi v Beogradu drugo politiko kakor v Bosni in zato skušajo doseči sodelovanje z radikali, kjer je to mogoče. Najprej se je to zgodilo v raznih občinah, sedaj pa so na vrsti oblastne skupščine. Pri tem lahko sodelujejo tudi zastopniki demokratske stranke. Volitve 11. septembra pa so pokazale, da demokrati niso tako močni, kakor si domišljujejo in kakor večno zatrjujejo. Ker nimajo zaslombe v narodu, pa demokrati seveda tudi ne morejo zahtevati vodilnih političnih mest.
Te zadnje izjave dr. Spaha le še bolj kažejo na naraščajoči razdor med muslimani in demokrati, na drugi strani pa so tudi nov dokz, da obstoji med muslimani in radikali že točno izdelan pakt, ki bo ogromnega pomena tudi za razvoj političnih razmer v Beogradu.
Buren dan v sarajevski oblastni skupščini
Mučen konflikt med muslimani in demokrati. — Nezaupnica demokratskemu predsedniku oblastne skupščine
Sarajevo, 29. decembra n. Danes dopoldne ie došlo v sarajevski oblastni skupščini do zanimive politične senzacije, do odkritega spora med dosedanjimi zavezniki, demokrati in JMO. Oblastni odbor ie namreč predlagal plenumu, naj se predsedstvu skupščine ukine mesečna plača in puste samo dnevnice.
Ta predlog je silno razburil dosedanjega predsednika skupščine Vazilija Grdjiča, ki jc planil s sedeža in imel razburjen govor, med katerim je došlo do velikega škandala. Gospod Grdjič je med dragim omenil. da se ie pred kratkim r;izgovarjal z-ministrom dr. Spahom, ki mu ie omenil, da ie treba v železarni v Zenici zasesti tri mesta v upravnem odboru m naj bi oblastna skupščina predlagala na ta mesta tri muslimane, kar pa se ni zigodilo. Dr. Spaho da se je dalje pritoževal, da mu demokrati v Beogradu v ničemer ne gredo na roko in da mu prosvetni minister dr. Kumanudi ni hotel premestiti niti petih učiteljev. Predsednik Grdiič je trdil, da je dr. Spaho zaradi tega zahteval od muslimanskih članov sarajevske oblastne skupščine. naj posežejo po represalijah proti demokratskim članom skupščine. Ena teh re-
presalij naj bo ta, da predlaga sedaj oblastni odbor, v katerem imajo muslimana večino, naj se črta plača predsednika skupščine, ki je demokrat.
Izjava predsednika Grdjiča ie izzvala v oblastni skupščini v etiko razburjenje. Nastal je tolik hrup, da so morali sejo prekiniti. Po odmoru je muslimanski poslanec dr. Behmen izjavil, da so trditve predsednika Grdjiča laž in obrekovanje in da zato muslimani ne moreja več delalti pod njegovim predsedstvom ft zato naj odloži predsedniško mesto.	je nato zahteval, naj oJkvSi o tem ik„>5ciaa sama; imenoval je najstarejšega člana skupščine za svojega namestnika in nato ipreldnil sejo.
Med dolgim odmorom so se dogovorili muslimani in radičevci, da glasujejo za nezaupnico Grdjiču, dočim so radikali izjavili, da se bodo vzdržali glasovanja. Pri glasovanju so radičevci Ln musliman-i res glasovali za nezaupnico predsedniku Grdjiču, ki je nato od5d iz skupščine. Politični krogi smatrajo, da bo ta incident v sarajevski oblastni skupščini imel še nadaljne posledice za odnošaje med muslimani in demokrati.
Umor italijanskega podkonzula v Odesi
Ni še ugotovljeno ali gre za politični umor. •— Baje je bil umorjeni konzul zelo bogat in zato ni izključen navaden roparski
umor
-es-
Parlaraentarni program
Beograd, 29. decembra p. Po daljšem odmoru je imel danes zopet sejo plenum finančnega odbora. Za seio je vladalo veliko zanimanje, ker je bil na dnevnem redu proračun ministrstva ver. Posl. Svetozar Pribičevič je v svojem govoru obsodil vladno politiko, ki je tudi v tem vprašanju brez načel in brez smemic, posl. Jura! Demetrovič pa je s strokovnega stališča kritiziral vladno versiko politiko. Jutri bo finančni odbor nadaljeval svoje delo, nato pa bodo seje odgodene do konca pravoslavnih božičnih praznikov. Za jutri je napovedana tudi seja davčnega odbora. Kdaj se bo sestala Narodna skupščina, še ni določeno.
Zborovanje sodnikov
Beograd, 29. dec. p Danes se je v Bec gradu vršila skupščina zastopnikov sodni« ških udruženj iz vseh pokrajin države ra« zen Črne gore. Ljubljano je zastopal sod« nik dr. Kravina. Razpravljali so o izena« čenju sodnih zakonov, o raznih sodniških stanovskih vprašanjih in o spojitvi vseh sodniških organizacij.
Proslava priključitve Pirota
Beograd, 29. dec. p. Danes so v Pirotu svečano proslavli 501etnico, odkar je bilo mesto priključeno Srbiji. Vlado je zasto« pal minister Velja Popovič. Vršila se je svečana seja občinskega sveta ter slovesna otvoritev novih prostorov ženske obrtne šole in učiteljišča.
Zveza organizacij mlinske industrije
Beograd, 20. dcc. p. Tekom meseca ja« nuarja se bo v Beogradu vršila skupna kon« ferenca zastopnikov organizacij mlinske industrije, na kateri se bo razpravljalo o položaju te panoge naše industrije ter se bo osnovala zveza organizacij mlinske in« dustrije. Zveza bo imela svoj sedež v Beo« gradu.
Zdravstveno stanje predsednika Švehle
Praga, 29. dcc. g. Na uradnem mestu se potrjuje, da se ic zdravstveno stanje mini« strskega predsednika Svehie v zadniem ča« su nekoliko poslabšalo, vendar pa bolezen ni resnega značaia. Zdravniki so mu sveto« vali. naj za nekoliko dni odgodi svoje po« tovanje v inozemstvo.
Trst in Reka prosti luki
Rim, 29. dec. (ri.) Današnji uradni list objavlja naredbo, s katero so proglašena mesta Savonna, Genova, Livorno, Napoli, Brindisi, Bari, Jakin, Benetke, Trst, Reka, Palermo, Messina, Catania in Cagliari za proste luke.
Čsl. jugoslovenska kulturna in gospodarska konvencija
Praga, 29. decembra, s. Med Češkoslovaško in Jugoslavijo se bo sklenil dogovor glede zbližanja obeh držav na kulturnem in gospodarskem polju. Kulturna konvencija je že skoraj popolnoma izdelana, dočim se morajo v gospodarski konvenciji rešiti še nekatera vprašanja. V to svrho je bil češkoslovaški parlament povabljen, naj odpošlje svoje zastopnike v Beograd. Delegati češkoslovaškega parlamenta bodo najbrže 20. ali 21. januarja odpotovali v Jugoslavijo. V Beogradu bodo ostali 8 dni. nameravajo pa posetiti tudi Zagreb in Ljubljano. Kulturna konvencija, ki se bo sklenila "v Beogradu, bo velike važnosli tudi za trgovino in obrt, ker je nameravana izmenjava trgovskega in obrtniškega naraščaja.
Praga in Vatikan
Praga in Vatikan. 29. decembra h. Nekateri praški listi so danes objavili podrobnosti o modusu vivendi med Vatikanom in Češkoslovaško Javili so, da vsebuie dogovor 29 točk ter da ima isto vsebino kakor kon-kordat med Vatikanom in Litvo. »Prager Presse« in češkoslovaški tiskovni urad de-mantirata najodločneje te vesti Dogovor ima samo 7 točk ter ne govori o oprostitvi duhovnikov in teologov od vojaške službe. O tem vprašanju se spioh ni razpravljalo. Ko ho modus vivendi od vlade odobren, bo objavljen. Javnost se bo lahko prepričala, da modus vivendi nikakor ne krši suverenitete češkoslovaške republike, kolikor gre za razmerje med državo in cerkvijo
Kakor
uri nas ...
Moskva, 29. decembra o. »Agencija Tass« poročajo iz Odese: Danes popoldne ie bilo v Zagati najdeno truplo italijanskega podkonzula Cozzija, ki so ga še neznani zločinci umorili z debelim kamnom. Truplo je bilo popolnoma golo, ker so zločinci odnesli obleko. Izdrli so mu tudi zlato zobovje. Co-zzi je zapustil italijanski konzulat pretekli torek ob 4. popoldne in se od tedaj ni več povrnil. Komaj je bilo truplo najdeno so se podali na lice mesta predsednik izvrševal-nega odbora v Odesi, krajevni zastopnik ljudskega komisarjata za zunanje zadeve, zastopnik policijskih oblasti in italijanski generalni konzul Tonker. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se zločinci izsledijo. Predsednik izvrševalnega odbora in zastopnik ljudskega komisarijata za zunanje zadeve sta obiskala italijanskega generalnega
konzula in mu izrazila sožalje.
Bukarešta, 29. decembra g. O umoru italijanskega podkunzula v Odesi Cozzija poročajo listi grozne podrobnosti. Umorjeni je že 15 let živel v Odesi ter je bil zelo znana osebnost. Javnost se ie splošno prepričala, da je bil Cozzi zelo bogat, kar pa zanika italijanski generalni konzul. Nesrečnega podkonzula je nekai oseb. ko se je pozno zvečer vračal domov, napadlo, ter ga s sekiro ubilo. Njegova glava je bila popolnoma razbita. Sovjetske oblasti izjavljajo, da gre za običajen roparski umor. Italijansko zastopstvo pa meni, da gre za politični umor. Sovjetski listi v Odesi že pišejo, da so Cozzija umorili.politični provokatorji, ako je bij sploh umorjen iz političnih vzrokov. Zaradi umora bo gotovo moskovska vlada imela težkoče s strani Italije.
Avstrija zavrača madžarske težnje po Gradiščanski
Odgovor kancelarja dr. Seipla na socijalistično interpelacijo glede madžarskih poželjenj po Gradiščanski
Berlin. 29. dec. g. Kakor poroča «Lok al« anzciger» iz Kodanja. so v tamošnji gimnn« ziii uvedli pivinstvo kot učni predmet. V višph razredih sc bodo *ečkrat na teden frecl^dali li«ti. nakar se ho razpravljalo o razn'h člankih. ki se nc b-~>do porabili samo 71 Šolske naloge, temveč tudi za pisma učenccv na pisce člankov.
Dunaj, 39. decembra s. Na današnji seji zbornice je socijalno demokratski posianec Richter stavil na zveznega kancelarja vprašanje zaradi izjave madžarskega zunanjega mrndstra, v kateri je ta desavuiral trditev zveznega kancelarja v proračunskem odboru, da ne obstoja nobeno, gradi-ščansko vprašanje. Madžarska zunanji minister Valko je namreč izjavil, da ni nikoli nobenemu organu avstrijske vlade dai striktne izda ve, da se Madžarska končno-veljavno odreče Gradiščanski. Poslanec Richter je vprašal, katera od obeh trditev ie pravilna.
Zvezni kancelar dr. Seipel je odgovori! med drugim nastopno: V finančnem odboru sem delal, da sem trdnega prepričanja, da dvomi o stalnosti onega dela trianonske mirovne pogodbe, ki sem jo omenil, niso upravičeni. Pri tem sem se skliceval na to, da so bitle pri diplomatskih razgovorih, ki so se vršili v zadniem letu, podane izjave, ki so me popolnoma pomirile ie zadovoljile. Zadovoljujem se s tem, da ponovno ugotovim, da vztraja Avstrija na svoji pravici do Gradiščanskega in da se tudi Gra-daščanska ne bo odrekla Avstriji. Ob tei priliki izražam tudi svoie prepričanje, da
meja Gradiščanske proti Madžaiski in njena pripadnost k Avstriji nista na noben način ogroženi. Ne dvomim o lojaliteti madžarske vlade napram nam, ker je madžarska vlada dala ponovna resna zagotovila, da ni v nobeni zvezi z morebitnimi iredantistionimi stremljenji glede Gradiščanske.
Socijalni demokrati te izjave zveznega kancelarja niso vzeli na znanje.
Madžarski listi nadaljujejo od zadnje izjave zveznega kancelarja v fin. odboru z razpravami o gradiščanskem problemu. Tako se je »Pesti Hiriap« nedavno bavii v članku z Avstrijo ter napisal celo sledeče:
Ali je mogoče za nas vseeno, ali pripada Dunaj Nemčiji, Češkoslovaški ali Madžarski? Stari kralji Madžarske so imeli vojvode na Hrvatskem in v Bosni, zakaj ne bi sedaj madžarski kralj imel vojvodo ali bana na Dunaju? Madžarska zgodovina je skozi štiri stoletja napram nemškim cesarjem in avstrijskim vladarjem dokazala, da se Madžarska ne more uspešno vladati z Dunaja. Sedaj je potrebno, da pride č^s, ki bo pokazal ali ne bo Jn-oeoče vladati Dunaja iz Budimpešte.
Kralj Ferdinand - žrtev površnosti svojega zdravnika?
Bukarešta, 29. decembra, g. Zdravnik dr. Jonescu objavlja v listu «Interpra-rea» senzacijonalno vest. da so pokojnega kralja Ferdinanda napačno lečili. Dr. Jonescu, ki se sklicuje na zdravniško mnenje zdravniškega koncilija, obdolžuje telesnega zdravnika dr. Ju-varo, da je kralja napačno zdravil in da je vsled svoje površnosti povzročil predčasno kraljevo smrt. Vzrok smrti je bil rak na debelem črevesu, ki se da večkrat ozdraviti, ako se ga pravočasno opazi. Pri kralju Ferdinandu pa je površnost telesnega zdravnika preprečila, da bolezni niso spoznali. Telesni zdravnik ni pripustil nobenih drugih zdravnikov ter je kralja zelo netočno in površno preiskal. Pred dvema letoma ga je operiral na kili ter pred enim letom na hemeroidah. Dr. Juvara bi nadaljeval operacije, ako ne bi smrt kralja preprečila njegovo pogubonosno delo. Vse operacije je dr. Juvara izvršil sam brez vsake zdravniške asistence. Šele leta 1926.. ko je bilo telo kralja že težko inficirano, so poklicali dr. Manu-lea in kasneje še štiri zdravnike. Vendar pa je bilo že prepozno. Dr. Jonescu ugotavlja na koncu, da je dr. Juvara s svojo površnostjo, brezvestnostjo in neznanjem povzročil predčasno smrt kralia Ferdinanda.
Mahinacije komunistov v Bolgariji
Sofija. 29. dec. d. Policija je v zadnjem času dobila zaupna poročila, da namerava« jo ilegalne komunistične organizacije stopi« ti v zvezo s političnimi jetniki central, jet« nišnice. Zato je uprava jetnišnice poostri« la varstvene odredbe. Poskus poslati areti« ranemu komunistu večjo vsoto denarja ter razna pisma, se je izjalovil. Denar in pis» ma so bila skrita v skledi zdroba, ki jo je mJada ženska izročila pazniku s prošnjo, naj jo pošlje nekemu Aleksijevu. Pazniki so preiskali skledo ter našli denar in pisma. Eno pismo je prišlo baje od komunistične organizacije v Kolnu ter veli, da je zbirka v korist komunističnih jetnikov v Bolgariji, ki so io priredili komunisti v Kolnu, pri« nesla 500 mark. Izdano je bilo povelje, da se ženska aretira. Kakor se ie doznalo, je ta ženska sestra komunista Toponičarova, ki sedi sedaj zaradi udeležbe pri zaroti ko« munistične omladine v ječi.
Diplomatska Dogajanja med Parizom in Rimom
Pariz, 2". dec. pa »Petit Parisien« poro« ca. da se prično 15. januarja francosko« italijanska diplomatska pogajanja.
-SS-
Umor čsl. poslanca
Praga, 29. dec. h. Poslanec Žalovin, ki je bil umorjen, je v sredo opoldne odšel na lov. Ker se zvečer ni vrnil, so ga pričeli iskati ter so ga našli v gozdu ustreljenega. Domneva se. da gre za politično maščeva« nje, ker je bil poslanec zelo agresiven ter je v zadnjem času ostro nastopil proti Ma« džarom. Poslanec Žalovin je bil star 43 let. Njegov naslednik v parlamentu bo Mi« hael Popovič, ki pripada stranki malih kmetov.
Leon Daudet zopet preti...
Pariz, 29. dec. d. Vodja rojalistov Leon Daudet je dal uredniku lista «Paris Midi* izjavo, v kateri ostro napada Pomcareja, čigar finančno politiko ostro kritizira, ter Brianda, čigar mirovna stremljenja zavra« ča. Daudet najavlja ljut boj proti Vatika« nu. Končno govori Daudet o svojem po« vratku v Francijo, ne da bi navedel natanč. nega datuma. Paincare in Briand se bosta, kmalu prepričala, v kakšni zmoti sta bila, ko sta ga izgnala. Daudet je bil vedno o tem prepričan, da bo afera njegovega sina povzročila padec republike. Nobenemu po« liriku ali uradniku, ki je skušal zakriti zlo« čin na njegovem sinu, ne bo rr?7anešeno.
Amerika in reparacijski problem
Berlin. 29. decembra, g. Z uradne wa-shingtonske strani se energično demantira včerajšnje poročilo lista «Newyork Herald Tribune, o načrtu ameriške vlade glede nove skupne rešitve reparacijskega vprašanja in problema vojnih dolgov. Washington-ski zakladni urad izjavlja najodločneje, da vlada tudi nadalje pod nobenimi pogoji ne bo dopustila spojitve teh dveh problemov. Razmere se namreč niso od znane izjave državnega tajnika Mellona prav nič izpre-menile. Stališče ameriške vlade ostane isto, namreč da tvori vprašanje dolgov problem, ki se mora rešiti "ftpodvisno • od. reparacijskega vprašanja. Dalje se opozarja na to, da ameriška vlada, že z ozirom na volitve nikakor ne more izpremeniti svoje politike. Vse govorice, ki so bile včeraj razširjene v-Parizu in Berlinu, po katerih se more pod gotovimi okoliščinami računati s tem, da bo ameriška vlada izpremenila svoje stališče, so brez vsake podlage. Parker Gilbert bo prihodnje dni imel razgovore z zastopniki ameriške vlade, najbrže tudi s predsednikom Coolidgeom in zakladnim tajnikom Mellonom. Prve dni prihodnjega tedna se bo Parker Gilbert pogajal z vodilnimi finančniki v Newyorku, 6. januarja pa bo odpotoval v Nemčijo.
Smrt italijanskega senatorja
Turin, 29. dec. o. Danes dopoldne je tu« kaj umrl senator Teofil Rossi, bivši mini« ster za industrijo in trgovino v Factovi in pozneje nekaj časa tu - v Mussolhtijevi vladi. Star je bil 52 let.
Iz volilne borbe na Poljskem
(Proglas poljskih škofov.)
Varšava, koncem leta.
Božični prazniki so se na Poljskem obhajali v znamenju borbe za volitev v sejm in senat, ki se bodo vršile v začetku marca 1928. V tej borbi ne gre toliko za posamezne stranke, kolikor za bloke strank, ki že so ali ki naj nastanejo. Kako močna osebnost je pri tem Pilsudski, se vidi iz dejstva, da je glavna parola boja: za Pilsudskega ali proti njemu.
Med bojnim ^klicanjem* se je oglasil tudi poljski katoliški episkopat. Globok patrijotizem se poljskim škofom ne more odreči, istotako ne brezpogojna privrženost poljski državnosti, vendar so oni polni nezaupanja v Pilsudskega, tega stebra poljske državne misli, ker jim je preliberalen in globoko spoštuje vsako veroizpovedanje, tudi židovsko. Proglas, ki so ga škofje o volitvah izdali, je zato tako splošen v izrazih, tako pitijski, da je baš zato izzval najrazličnejše komentarje. Desnica. ki je Pilsudskemu sovražna in ki v njej igrajo glavno vlogo narodni demokrati, si ga tolmači kot navodilo za ustvarjanje katoliške politične fronte, ki naj bi šla proti Pilsudskemu, a z druge strani se naglaša, da škofje izključujejo vsako borbo proti vladavini Pilsudskega. Raznašajo se izjave varšavskega kardinala Kakovvskega. ki naj bi bile tolmač onega proglasa, a se zopet demantirajo. To je čudna nejasnost, ki ali izvira iz needinstva v mišljenju poedinih škofov, ali pa je nalašč dana proglasu, da se — za poče-tek — ustvari motna situacija, ki bi se v njej dalo ipak ribariti. Časopisi Pilsudskega z vidnim nezadovoljstvom kažejo na siinksnost proglasa, a s tem večjim zadovoljstvom odtiskujejo izjavo krakovskega nadškofa kneza Sapie-he, ki je pač religijozna. a ni klerikalna. Sapieha je dejal: ^Katoliki ne bi mogli sprejeti koncepcije, po kateri bi kakšna politična stranka hotela katoliške elemente «zb!okirati» (v blok spraviti) kot antitezo grup. ki sodelujejo z vlado. Tako koncepcijo bi katoliki morali silno pobijati . . . «Vobče». je rekel krakovski nadškof, »delati iz religije orodje politične agitacije, je pro-fanija religije, kaj takega je naravnost nemogoče, da bi prišlo na misel dobrim katolikom. Z druge strani pa ni zloraba religije, ako se katoliki ustavljajo strankam, ki na jasen način pobijajo religijo (n. pr. komunisti), ali strankam, katere so s svojo skrajno demagogijo prišle navzkriž z načeli vere in morale«. Očitek, kakor da bi duhovščina hotela oblast v državi dobiti v svoje roke, označuje Sapieha kot krivico, ki se ji dela.
Publicistika Pilsudskega rada kvjti-ra to »jasno in posvečeno mišljenje« krakovskega kneza in nadškofa.
Poljska rma v današnjem papežu svojega brezdvomnega osebnega prijatelja. Papež je bil ob osvobojenju nun-cius v Varšavi ter je naravnost vzljubil poljski narod, kakor ga more vzljubiti vsakdo, ki ga je od bliže spoznal. To je papeževa osebna nota. ki je Poljski pri brzem sklepanju konkordata prinesla mnogo političnih koristi. Druga je stvar — vatikanska politika; ta namreč posebno rada izven Varšave dela Poljski neprilike. in sicer n. pr. s tem. da za svrho propagande favorizira na primer Ukrajince. Vidi se to posebno tudi iz <katoliškega časopisja® v Jugoslaviji.
—c.
Nemčija pred volitvami
Priho&iie leto se vrši volitve v Nemčiji ln Franciji, ki bodo odločilnega pomena za nadaljne odnošaie med cbema siiania. Ni še določen datum volitev v nemški Reichstag, vendar jc verjetno, da bo Nemčija počakala izid volitev v Franciji, ki bodo gotovo v pre cejšnji meri vplivale na razpoloženje nemških ljudskih množic. V splošnem se danes Tačur.a z znatnim napredkom levičarskih strank, ki utegne biti tem večji, če bodo v Franciji zmagale stranke levice, ki ss prav posebno vnemajo za zbližanje in sporazum z Nemčijo. Ako se ta prognoza obnese, bo sedanji režim, ki sc opira zgolj na desničarske in srednje meščanske stranke ter razpolaga le z znatno večino postal nemogoč in pojavilo se bo vprašanje povratka demokratov in socijalne demokracije k državnemu krmilu. Izgledi tesnejšega zbližsnja med Nemčijo in Francijo bi se znatno povečali.
Vsekakor so zanimive volilne prognoze. ki jih že sedaj podajajo posamezni nemški politiki, čeprav so le relativne, problematične vrednosti. Georg Bernhard. ravnatelj >Vossische ZeitMg«. ki bo pri prihodnjih vo litvali demokratski kandidat v Postdamu, si kaže iako optimističnega in računa na •močan napredek demokratov- ii socijalistov. Po njegovem mnenju bodo demokrati odvzeli mnogo glasov gospodarski stranki usta novljeni šele po vojn:, a socijalni demokrati bodo pridobili kakih 40 novih mandatov.
Socialistični voditelj Breitscheid je manj optimističen in ceni napredek svoje stranke na kah:h 20 mandatov, računajoč po izidih zadnjih občinskih volitev v Hamburgu. Ko-nlgsbergu. 0'denburgu. itd., ki so vse beležile napredek Icvlce.
Hcllmutli von Gerlach, ravnatelj »Welt am Montag«, pripisuje socijalnim demokratom okrepitev za kak-h 30 mandatov, i)', napredek bo zadostoval, da bodo socijalisti pokI:cani k državnemu krmilu. Teodor \Vo'f r?vnate|i »BerlineT Tageblatta« rbeta soci-ja!:sfom 30 do 40 novih mandatov.
Tt<di v katoliškem centru mu računajo z o:pčm;em levičarskih strank. Zato sc jim tako mudi spraviti čim hitreje pod streho
sadove sedanjega režima, da bi mogli po volitvah zopet presedlati in obnoviti wei-marsko, oziroma tako zvano veliko koalicijo Po vseh teh prognozah se zdi upravičeno upanje da so dnevi sedanjega režima, ki mu dajejo pečat ultrareakcijonarni nacijo-nalci, šteti in da se Nemčiji obeta bolj levo orijentirana vlada, kj bo lahko z večjim povdarkom vod v politiko miru Društva narodov in zbližan,a s Francijo.
•
Berlin, 29. dec. s. Vlada se bo kmalu po novem letu bavila z vprašanjem termina novih volitev v državni zbor Namerava se določiti, da se bodo parlamentarne volitve vršile obenem z volitvami v zbore na Ba« varskem, Virtemberškem in v Prusiji. Do« eim se zavzema levica z. razpust pariamen« ta po razpravi o proračunu in za volitve spomladi, hočejo nemški nacijonalci odgo« diti volitve do jeseni.
Velike vremenske
katastrofe
Rim, 29. decembra, g. Strašanski vihar na morju traja dalje. Morje je Izredno razburkano. V Sardiniji so reke zaradi močnega deževja prestopile bregove ter poplavile velika ozemlja. Reka Arno je nedaleč od Firence popolnoma poplavila polja. Pri Cla-viresu v dolini Aosta so lavine zasule tri topniške častnike, ki so bili z vojaki na vaji. Dva častnika sta bila lažje ranjena, tretji pa je mrtev. Močan vihar, ki je včeraj divjal v Kvarnem, je skoraj onemogočil paro-plovbo. Parniki so imeli po več ur zamude. Pri Rovinju je bila ribiška ladja, ki je imela pet mož posadke, v največji nevarnosti. Rešil jo je poštni parnik proge Trst - Pulj. V Benetkah je začel brili široko, morje se je dvignilo ter poplavilo nižje ležeče dele mesta. Plovba na Canale grande je bila nemogoča, ker ladje niso mogle voziti pod železnim mostom.
Budimpešto, 29. decembra, s. Meteorološka postaja javlja, da po vsej državi sneži. Zlasti mnogo snega je padlo na jugu ter na ozemlju Blatnega jezera. Temperatura je povsod padla na 5 stopinj pod ničlo. Kakor objavljajo državne železnice, se je moral železniški promet v Transdanubiji zaradi žametov ustaviti.
London, 29. decembra, g. V okolici mesta, zlasti na severu, so še vedno večja ozemlja zaradi žametov odrezana od sveta. Nad 50 manjših vasi že pet dni ni moglo dobiti živil. Zaradi tega se je danes dvignilo več letal, da preskrbi izolirane kraje z živili. Zaradi ustavitve paroplovnega prometa med Anglijo in Francijo je moralo mnogo tujcev ostati v Angliji.
Liibona. 29. decembra, g. Reki Duero in Tajo sta v zadnjih dneh zelo narasli ter poplavili mnogo krajev. Več hiš se je porušilo, nekaj oseb je vtonilo. Valovi so odnesli cel oddelek vojaštva. Vsi vojaki so vto-nili. Tudi na Madeiri so viharji napravili veliko škode. Utrdbe na obali so uničene.
Komunistična justica
London, 29 dec. d. Iz Pekinga poročajo, da je angleški rušiiec «Seraph» osvobodil tri italijanske misijonarje in 9 nun, ki so jih kitajski komunisti v Svatau prijeli ter obsodili na smrt, ker so javno propovedo« vali krščanstvo. Osvobojeni misijonarji pri« povedujejo, da so vsak dan iz svoje celi« ce gledali justifikacije ki so jih komunisti izvrševali baje brez sodnega postopanja. Žrtve so bile večkrat zvezane z vrvmi. Sa« mo zadnjo nedeljo je bilo izvršenih 13 ju« stifikacij, med njimi štiri žene. Misijonsko poslopje in sirotišnica v Svatau sta bili oplenjeni Kitajski oblastniki so protestirali proti osvoboditvi misijonarjev m nun.
Boj za otroka
Budimpešta. 29. decembra, g. Bivši bolgarski konzul na Dunaju, Ličev, ki je s svojo soprogo v sporu, je danes odpeljal svoja dva. otroka, ki sta živela v Budimpešti pri ženi. Soproga je takoj vso stvar ovadila policiji, kateri je uspelo, da je zvečer oba otroka zopet odvzela Ličeva. 0 polnoči se javlja, da sta otroka na bolgarskem poslaništvu. Žena in otroka sta brzojavno zaprosila bolgarskega kralja za pomoč. Bu-liiinpeštanska policija izjavlja, da bo odklonila vsako intervencijo, ker sta na nevtralnih tleh na bolgarskem poslaništvu. Zadeva je vzbudila v Budimpešti veliko pozornost.
Taktika francoskih socijalistov pri volitvah
Pariz, 29. dec. s. Socijalistični kongres danes dopoldne ni imel plenarne seje, pač pa se je sestala resolucijska komisija. Ka« kor se izve, se je dosegel sporazum v smi« slu, da se bo pri prvih volitvah v vsakem volilnem okrožju postavil socijalističen kandidat. Glede postopanja pri drugi vo« litvi pa se ni mogel doseči sporazum. Des« no krilo noče stopiti v volilno zvezo s ko« munisti. Ni izključeno, da bo zaradi tega vprašanja prišlo v stranki do razkola.
Albanska misija za konkordat
Rim, 29. dec. g. Albanska misija za po« gajanja v svrho sklenitve konkordata z Va« tikanom, je danes dospela semkaj. Papež bo v teku tedna sprejel misijo v avdijenci.
Madžari molijo za Rothermera
Budimpešta, 29. dec. s. Madžarska liga za revizijo mirovnih pogodb je pozvala svoje pristaše, naj v nedeljo opoldne opra« vijo tiho molitev za lorda Rothermerea in za uspeh njegove akcije.
Pisatelj Jirasek zdrav
Praga, 29 dec. h. Te dni je bila razširje« na vest, da je znani pisatelj Alojzij Jira« sek nevarno obolel. Danes javlja češkoslo« vaški tiskovni urad. da se njegovo zdrav« stveno stanje še ni nič izpremenilo.
Amnestija v Sofiji
Sofija, 29. dec. (so.) Danes je predložil pravosodni minister v podpis kralju na« redbo, s katero se za novo leto pomilošča 260 kaznjencev, ki so bili po večini obsojeni zaradi političnih deliktov.
Mednarodni šahovski kongres
London, 29. dec. Go.) Včeraj se je pričel v mestu Hastings mednarodni šahovski kongres.
Požar na Proseku
Trst, 29. dec. o. Preteklo noč je začelo goreti v poslopju rikreatorija društva Le« ga Nazionale na Proseku. Zaradi burje se je ogenj hitro razširil na celo n^lopie, ki je zgorelo skoraj do tal. Skoda "znaša 30 tisoč lir.
Tudi cerkve naj bodo enakopravne
Verska debata v finančnem odboru
Vse veroizpovedi naj dobe avtonomijo s soodločevanjem vernikov. — SLS bo glasovala za proračun, ki favorizira pravoslavno cerkev pred katoliško. — Učinkovita kritika opozicijonal-
nih govornikov
Beograd, 29. decembra, p. Današnja seja finančnega odbora se je pričela ob 4. popoldne. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva ver.
Minister Obradovič
je otvoril debato s kratkim ekspozejem, v katerem je med drugim izvajal:
Proračun ministrstva ver za leto 1928./29. znaša 114 milijonov Din in je za 24 milijonov manjši od letošnjega. S tem je bilo ustreženo zahtevi finančnega ministra. Kljub temu pa so ohranjene vse potrebne ustanove. Proračun upošteva že tudi možnost, da se ministrstvo ver združi z ministrstvom pravde, kakor določa to zakonski načrt o vrhovni državni upravi.
Pravoslavna cerkev ni enotna. Njeno edin-stvo predstavljata le patrijarhat in arhije-rejski sabor. V celi državi ima 5,502.227 pripadnikov, proračun za njo pa znaša 56 milijonov 360.501 Din; na vsakega pravoslavnega pride 10.06 Din letno.
Katoliška cerkev ima 4,776.571 pripadnikov, proračun za njo znaša 34,237.103 Din, na vsakega katoličana pride 7.25 Din.
Muslimanov je 1,337.287, proračun zanje znaša 19,607.1f>3 Din, na vsakega muslimana 14.25 Din.
Pripadnikov evangeljske cerkTe je 216 tisoč 847. proračun zanje znaša 1,140.000 Din, na posameznika 5.25 Din; Židov je 604.159, proračun znaša 1,132.220 Din, za posameznika 17.&1 Din; storokatolikov je 41.460, proračun znaša 49.520 Din, za posameznika 10.85 Din.
Stvarne potrebe pravoslavnih svečenikov so večje, ker imajo mnogi družine, dočim je pri katoliških duhovnikih uveljavljen celibat. človekoljubni in socijalni oziri zahtevajo, da se pravoslavno svečeništvo v tem pogledu podpre in so v to svrho določeni izdatki od 4.5 do 5 milijonov dinarjev.
Minister je zaključil s prošnjo, naj finančni odbor njegov proračun odobri.
Posl. Svetozar Pribičevič
je naglašal, da minister ver ni zadovoljil pričakovanj, ki so se stavila vanj. Pričakovali smo, da bo povedal, kakšna je cerkvena politika sedanje vlade. Tega pa ni storil niti v pismenem, uiti v svojem ustnem ekspozeju, dasi se vsak državljan zanima za stanje naših cerkva. Aktualni sta zlasti dve važni cerkveni vprašanji: regulacija odnošajev pravoslavne cerkve do države in konkordat. Ministrov molk o teh problemih dokazuje, da vlada sama nima o njih jasnih pojmov.
Nadalje je gosp. Pribičevič protestiral, da ni bil v komisijo za izdelavo zakona o pravoslavni cerkvi sprejet nihče iz krajev, ki imajo v tem oziru največ strokovnjakov. V stari srbski cerkvi je obstojal absolutizem episkopata, v sremsko - karlovski patrijar-hiji pa so imeli nacijonalao cerkveno samoupravo. Sedaj hočejo z novim zakonom odpraviti to samouprav1,. i\i majhna stvar, ano danes ljudstvo voli svoje svečenike, pa se mu hoče sedaj ta pravica odvzeti. Kar je bilo dobrega v predvojni Srbiji, naj se le razširi na vso državo, kar pa je bilo dobrega v prečanskih krajih, pa naj se uveljavi tudi za Srbijo. Po novem zakonu bi moral narod plačevati, episkopat pa bi vladal. Treba pa je, da tudi v cerkvi sodeluje narod. To sodelovanje se je v stari karlovski pa-trijarhiji zelo dobro obneslo.
Tudi vprašanje verskega pouka se mora urediii s sodelovanj em naroda, svečeništva in hierarhije, ne pa samovoljno od episkopata. Sedaj izgleda, kakor da bi bil minister ver organ cerkve in le izvrševalec episkopata, ki posega že tudi v območje naših univerz. Po ustavi pa je pouk na univerzah svoboden in nihče nima pravice, da se vmešava vanj. Zato je proti ustavi, da hoče novi zakon .priznati episkopat u pravico nastavljanja učiteljev na teoloških fakultetah. Ni treba uvajati ultramcntanizma. (Dr.
Kramer: »To se vrši po navodiiu naših klerikalcev.«) Ima prav prijatelj dr. Kramer, mislim, da je to res program klerikalne stranke in morda tudi del blejskega pakta Enako se dela v vprašanju konkordata, o katerem bi moral minister ver podati potrebna < bvestila. V tem oziru r.b-stojajo razni sistemi in treba ie vedeti, katerega bomo sprejeli. Vlada mora v tem vprašanju zavzeti jasno stališče, kakor so ga zavzele tudi vse druge države, ki so sklepaie ali sklepajo pogodbe z Vatikanom.
Govornik ie opozarjal dalje na vprašanje duhovniškega naraščaja ter naglašal potrebo enakopravnosti za duhovščino v eh veroizpovedi Treba ie izdelati tudi cerkveno politični program in ne samo tero-svetni program
Nadalini govornik Pavle Radič je zahteval pojasnila o konkordata in sploh o naših odnošajih do Vatikana. Vola Lazlč se je pridružil Pribičevičevi zahtevi po sodelovanju naroda v cerkveni upravi, dr. Drljevič pa je izrazil svoje začudenje da se ie minister v svojem ekspozeiu postavil na stališče srbijanske enostranosti ter da zapostavlja ostale veroizpovedi, čeprav sedi v vladi tudi SLS.
Posl Drljevič je opozori! tudi na določbo ustave da se morajo posamezne veroizpovedi do tirat i v razmerju števila vernikov m po dokazanih potrebah. Minister ver pa ie izpremenil besedico »in« v svojem ekspozeju v »ali« Potrebe smejo biti samo tako velike, kolikor znaša število vernikov drugače morajo verniki posameznih konfesij sami kriti višje izdatke. (Pribičevič: »Zaka.i bi bili bolj papeSki. kakor papež Saj je s iem zadovoljen tudi g. Smodej.« Posl Smodej: »Od koga veste, da sem s tem zadovoljen?« Posl. dr. Kramer: »Sai boste za to glasovali « Pesi. Smodej na to ni odgovoril .) Nato je poslanec Drlievič priznal ministru ver v-saj to, da je bil odkrit in da ie lojalno priznal krivico, ki jo dela prečanom. Kot nasprotje navaja ministra za iavna dela, ki je določil 120 milijonov za zgradbo cest, ni pi povedal. kje se bodo gradile. Lani ie bilo samo v užiškem okrožju porabljenih 24 milijonov dinarjev, za Črno goro, Dalmacijo in Bosno pa vsega skuoai le 3 milijone. (Minister Obradovič: »Kadar boste vi minister delajte tudi vi tako!« Splošno ogorčenje.)
Posl. Juraj Demetrovič
je uvodoma povdarjal. da je iz ministro« vega ekspozeja in proračuna razvidno, da je popolnoma pravilno, ako se ministrstvo ver ukine, ker doslej sploh ni pokazalo nobene delavnosti, še manj pa kakih uspe* hov. Lani je posl. Smodej razglašal kot po« seben uspeh svoje stranke, da je bil v fi« nančni zakon sprejet člen 330, ki poobla« šča vlado za rešitev vprašanja kongrualnih prejemkov. Dasi je imela vlada to poobla« stilo, pa ni ničesar storila v tem pogledu. Sedanja vlada ne izpolnjuje niti onih dolž« nosti napram katoliški cerkvi, za katere jc po zakonu obvezana. Zlasti pa zanemarja patrontske dolžnosti države. Minister ver se enostavno postavlja na stališče, da bo te dolžnosti naprtil oblastnim skupščinam.
Minister ver in vlada stojita še vedno na stališču, da je pravoslavna cerkev dr« žavna in da jo je treba zaradi tega favori« zirati pred ostalimi cerkvami. Bilo bi naj« boljše, ako bi se dala vsem veroizpovedim samouprava in pravica, da pobirajo gotove doklade in same vzdržujejo svoje cerkve« ne ustanove.
Končno je posl. Demetrovič opozarjal, na eksekutivno iztrrievanje bere. ki se v nekaterih krajih vrši v prav škandalozni obliki. Minister ver i moral preprečiti, da se to dogaja, iter škoduje samo ugledu du« hovniškega stanu in interesom etičnih idej. ki jih zastopajo cerkve.
Nato je bila seja finančnega odbora za« ključena. Prihodnja se vrši jutri.
-K2-
Najnovejši atentat SLS na rudarsko delavstvo
Strahovito razburjenje v revirjih zaradi določb novega pravilnika Bratovske skladnice. — Revizija upokojencev po dr. Žer-javovem pravilniku in občutno znižanje njihovih prejemkov.
Trbovlje, 29 decembra
Našim rudarjem je še dobro v spominu demagoška gonja SLS proti dr. Žerjavovem pravilniku, kateremu ie očitala, da je še premalo socijalen kljub temu da ie bi! dr. Žerjavov pravilnik oni, ki je vsaj deloma reguliral bedni položaj naših rudarjev in jim omogoči! skromno eksistenco Čez noč ie postal stari pravilnik nesocijalen, reak-cijonarea iicL, a novi socijalen, brezhiben in poln vseh mogoči k vrlin. Zlasti časopisje SLS je prepevalo hvalo novemu pravilniku. Mi smo že takrat opozarjali delavstvo, da bo novi pravilnik v materijalnem oziru mnogo slabši od starega, ker povečuje službena leta in starostno dobo za dosego polne pokojnine in znatno zmanjšuje pokojnine. SLS pa je k vsem našim pomislekom molčala ta vedno znova skušala najti priliko, da udari po dr. Žerjavovem pravilniku.
Kar smo pred več meseci napovedovali, se je te dni uresničilo. Predsednik druge rudarske skupdne g. Anton Zupančič III je sjptreicl iz Beograda brzojavko, da le ministrstvo za šume in rude podaljšalo delavno dobo na 40 let. prispevke za bratovske skladnice pa zvišalo od 5 na 7 •/•. Vsi oni upokojenci, ki so bili upokojeni po dosedanjem pravilniku s 30 leti in so prejemali po 800 Din pokojnine na mesec, bodo sprejemali cd sedaj naprej samo 630 Din pokojnine. Novi pravilnik stopi v veljavo 1. februarja I. 1928.
Ko so zvedeli naši rudarji v revirjih za vsebino brzojavke, je zavladalo med njimi ogromno razburjanje Zvišati delavno defeo na 40 let, se pravi, da velik del delavstva sploh ne bo prišel do tega, da bi užival pokojnino. Dajatve v bra'ovske skladnice
so bile že sedaj velike, po novem pravil-uiku pa bodo nevzdržne. Toda tudi to bi še bilo, če bi pokojnine ostale vsaj iste kot do sedaj. Z znatnim zmanjšanjem pokojnin, pri onih s pokojnino 800 Din na 630 Din, bo več tisoč rudarjev obsojenih na počasno smrt Kakor da še ni dovolj bede in gorja, preti zmanjšanje pokojnin tudi staroupoko-jencem, ki jih ie tudi več tisoč. Za bližnje dni se pripravlja več shodov, na katerih namerava delavstvo najodločneje nastopiti proti najnovejšemu atentatu klero-radikal-ne vlade Povsod vlada proti klerikalcem silno ogorčenje
čuje se tudi, da je resno nameravana ukinitev Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje Proti vsem tem brezsrčnim nasiljem bodo seveda rohneli tudi klerikalni listi in agitatorji mesto da b: z vso odločnostjo opozorili g ministra dr. G^aria, naj tem nasiljem stori konec — ako smatra svoje besede, katere jc rudarjem po slsodih govoril, za resne.
Štedenje pri pravosodni upravi
Pred kratkim je dopisnik iz Litije upravičeno grajal neumestno odpravo uradnih dnevov v Litiji, ki se je izvršila v znamenju štedenja. a v resnici doseže ravno nasprotni učinek: neprimerno povišanje prič-nin in velike izdatke ter zamudo časa prizadetih strank, ki imajo opravka pri sodišču.
Zal, da se v svrho štedenja niso odora-vili samo uradni dnevi okrajnega 'od:šča v Litiji, ampsfc je dotična odredba pred-sedništva višiega dežel, sodišča v Ljubljani mnogo cbsežnejša in zadeva vsa sodišča in pravosodno ">sobje v Sloveniji.
Višje predsedništvo ie namreč že koncem novembra t. I odredilo, da se na pod-stavi čl. 60. zakona o državnem računovodstvu s 1. decembrom 1927 ukrnia vsakršno poslovanje Sf»d:šS. ki bi b 'o združeno z iadvki iz partiie '71 budžeta ra->hr«dov i ministrstva pravde. Ta partija ie določila I
krulit 3JU.U00 D.n za i-otrie pouvuzrie in selitvene s.ruane za v »a sl-Uščj v Sloveniji, a je kredit že pupomeHiia izčrpan. Ustavljena »o w»ioj vsa viziiacijsiia pozvanja, potovania v disciplinskih stvareh, uradni dnev. substitucije, seiitve m slič-no. Uslužbencu, ki bi se sedaj selil, se bouo mogli selitveni stroški povrniti šeie tedaj. kadar bo zopet kredit na razpo.ago, vsi do sedaj običajni dnevi so se morali preklicati in se do nadaljnega ne smejo več razpisovati
Vsled pomanjkanja kredita so najmanj za štiri mesece ustavljena razna potovanja, ki so pri organizaciji sodišč v svrho dobrega in nemotenega tunkcijc-niranja nujno potrebna, najhuje pa zadene prebivalstvo odirava uradnih dnevov Ti so bili uvedeni itak samo v tistih krajih, kjer so bili neobhodno potrebni, da se je prihranila strankam dolga in draga pot na sedež sodišča, pravosodni upravi pa veliki izdatki za pričnine in si., do katerih imajo stranke zakonito pravico po kazensko pravdnem redu.
Občine so kmalu spoznale važnost sodnih uradnih dnevov za svoje občane in so se marsikje izrekle pripravljene, da same nosijo vse stroške za sodnika in zapisnikarja, samo da svojim občanom prihranijo veliko večje izdatke, zvezane s potom v mesto.
Zaradi tega je neumljiva in naravnost nesmislena odredba, da se uradni dnevi tudi v tistih od sodišč oddaljenih občinah nc smejo vršiti, kjer so občine pripravljene prevzeti kritje stroškov, ker baje ta način kritja še ni odobren!
S to odredbo pa pravosodna uprava v resnici ne prišredi. ker bo morala izplačati gotovo desetkrat višje zneske na prični-nah, ako naj uradovanje, posebno v kazenskih zadevah popolnoma ne preneha, nego so jo stali ukinjeni uradni dnevi
Ta birokra»ična odredba bo posebno slabo vplivala v obmejnih krajih, kjer bo zbudila Tinogo nevolje zaradi odprave tist h malenkostnih ugodnosti, na katere so bili ljudje že desetletja navajeni. Najbolj pa bo prizadeto Prekmurje, kjer se še vedno ni izvedla nova razdelitev okolišev okrajnih sodišč, tako da ima prebivalstvo skoraj brez izjeme zelo d-gleč do pristojnega sodišča
Na eni strani se Prekmurcem obljublja novo okrožno sodišče v Murski Soboti in novo okrajno sodišče v Gornii Lendavi, istočasno pa se jim odvzemajo nerbhcdnti potrebni uradni dnevi v na.ioddalieneiših krajih.
V interesu našega pravosodstva bi torei blo. da se v prihodnjem proračtmu zas:-gtirajo tako visoki krediti, da slične r.d-rerlbe ne bodo več potrebne.
Trgovinska pogajanja z Avstri jo
Beograd. 29. decembra, p. Pogajanja za zaključitev nove trgovinske pogodbe z Avstrijo. ki so bila prekinjena radi odhoda avstrijske delegacije, se bodo sredi januarja nadaljevala. Do tedaj bosta obe delegaciji določili svoji stališči gledr- posameznih vprašanj. Pogajanja se bodo nadaljevali bržkone v Beogradu.
Angleška ponudba za veliko posojilo
Beograd, 29 decea.bra p Po ves eh iz vladnih kresov se za jutri ali pojutrišnjem pričakuje povratek 'in. ministra dr. Bogdana Markoviča ki se je mudil v inozemstvu. Baje prinaša ponudbe za zaključitev posojila, ki naj bi se zaključil v Angliji v višini 5 milijard dinarjev. Fin. minister fco poročal vladi in se nato z njenimi instruk-cijami vrnil v inozemstvo, da realizira posojilo.
Obnova pogajanj z Italijo
Rpograd. 29. (i°'enibra. p. Italijanski poslanik general Bodrero je danes posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Po informacijah iz naših diplomatskih krogov, je general Bodrero prišel z novim predlogom za uvedbo pogajanj za zboljšanje odnošajev med našo državo i ustalijo.
Omiljenje v izterjevanju davčnih zaostankov
Beograd. 29. decembra, p. Na posredovanje centrale industrijskih korporacij je generalna direkcija neposrednih davkov izdala nalog vsem svojim organom v državi, n:ij vrše izterjevanje davkov na ta način, da davčni obvezniki ne bodo izpostavljeni šj-kanam. Generalna direkcija zlasti priporoča, naj se omogoči plačevanje davčnih z? ostankov postopnjoma.
Deputacija ljubljanskih vinotržcev v Beosrradu
Beograd, 29. decembra. Danes je dospe'a v Beograd deputacija zveze vinotržcev v Ljubliani. Posetila ie v finančnem ministrstvu šefa odseka za samoupravne proračune in ga opozorila na najnovejše doklade. ki iih je uvedla ljubljanska oblastna skupščina na vino in ki znašato za domače vino 100% za irozemsko pa 200^č. Opozorila je. da e mariborska oblastna skupščina tozadevno stališče revidirala in ni uvedla protekcionistič-nih doklad, temveč spreiela samo 50% doklade na vsa vina. Pritožila se je tudi zaradi določbe, da se imajo že s 1. januarjem popisovati vse obstoieče zaloge vina v Ljub Ijani. Deputacija ie prejela zagotovilo, da se to ne bo zgodilo, ker je v nasprotju z zakonom. Oblastni odbor sme izvaiati določbe svojih uredb šele. ko iih finančni minister potrdi. Končno je deputaciia predlagala, naj se tudi pri pobiranju eventualnih doklad na alkoholne pijače izvaja sistem, po katerem se sedai pobirajo obč-nske doklade.
Vojvoda Petrovič umrl
Beograd. 29 decembra, p. Na Cetinju je umrl znani črnogorski vojvoda Božo Petrovič, bližnji sorodnik našega kralja.
Svečana proslava 100-letnega obstoja Matice Srpske
Uvod v slavnostne dni je tvorila svečanost v spomin umrlim članom in konferenca za osnovanje enotne Prosvetne Zveze.
Novi Sad, 29. decembra.
Svečana proslava 100 letnice »Matice Srpske» je pričela včeraj popoldne s slovesnostjo v spomin umrlim članom Matice. Prisostvovali so predstavniki vojaških in civilnih oblasti, številno prebivalstvo, ves odbor Matice itd. Slovesnost je opravil bački episkop doktor Irinej. pel pa je moški zbor novosad-ske gimnazije pod taktirko Sv. Pašča-na. ki je za ta del svečanosti komponi-ral nekaj posebnih skladb. Tekom vsega včerajšnjega dne so na proslavo prihajali številni delegatje iz vseh krajev države. Prišli so predstavniki Akademij znanosti in vseh univerz, Slovenske in Hrvatske Matice, Društva sv. Jeronima, Srpske književne zadruge, Ruske Matice, Rdečega križa, Sokolskega Saveza, Prosvetne zveze. Jadranske straže, Narodne Odbrane, Udruženja ruskih književnikov, Udruženja igralcev, Jugoslovenske Matice in drugih. Dospeli so tudi delegatje iz Češkoslovaške, dočim se Poljaki in Bolgari povabilu niso odzvali.
V svečani dvorani Matice Srpske se je ob 4. popoldne vršila konferenca delegatov prosvetnih društev. Otvoril jo je predsednik Matice Srpske, g. Radi-voj Vrhovac. z govorom o ustanovitvi enotne prosvetne zveze. Nato so govorili: Vasilij Grdjič v imenu Prosvete, Velibor Jonič za Narodno Odbrano, dr. Lončar v imenu Slovenske Matice, Frano Ivaniševič za Jugoslov. Matico v Splitu, ter dr. Albert Bazala za Hrvatsko Matico in za Društyo hrvatskih književnikov, Jeremija Živanovič za Profesorsko društvo v Beogradu, Ra-sto Pustoslemšek v imenu Vodnikove družbe. Ivan Djaja za Ljudsko vseučilišče v Beogradu, in še nekateri. Nato je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki bo izdelal načrt statutov prosvetne zveze. Odbor tvorijo. Rasto Pustoslemšek, Vinko Zor, dr. Albert Bazala, dr. Frano Jelačič, dr. Josip Andrič, Frano Ivaniševič. Vasa Stajic, Vasilije Grdjič, dr. Vladimir Čorovič in Tihomir Gjor-
Prvič v Ljubljani!
Dražestna Mary Prevost in lepi Mi« hael Varkony v sijajni veseloigri, ra življenja mlade navihankc
Trije Mavafirji -ena dama
Simpatični zdravnik in njegova mla« da soproga. — Dober prijatelj — vnet oboževalec. — Ogorčena žena. Drznosti prevnetega kavalirja. — Nujno potovanje. — V varstvu do« brega prijatelja. — Protestno pismo. Beg iz hiše. — Mlada dama na ulici. \"ovj kavalirji — novi zalezo^alci. V pasti treh prijateljev. — Hud boj in zmaga. — Razkrinkanje itd.
Premijera danes
ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Elitni Kino Matica
gjevič. Načrt statutov Prosvetne zveze bo poslan vsem prosvetnim društvom in vsem znamenitejšim osebnostim, da izrečejo svojo sodbo. Nato se bodo delegati vseh teh društev zbrali na veliki skupščini v Zagrebu ali Splitu in ustvarili definitivne sklepe.
Zvečer, ko je bila konferenca zaključena, se je po mestu vršila bakljada. V povorki so sodelovali številni meščani, predvsem Sokoli. Pred poslopjem Matice Srpske se je sprevod ustavil in tu je meščane z balkona pozdravil sokolski starosta Pavlas, za njim pa tajnik Matice dr. Marko Maletin. V gledališču je nato sledila slavnostna predstava, ki je imela na programu zadnje dejanje Kostičeve tragedije »Pera Se-gedinac«, eno dejanje Stankovičeve «Koštane» in eno dejanje iz Vojnoviče-ve «Majke Jugovičev».
Povodom te velike jubilejne proslave in z njo združenega odkritja spominske plošče velikemu slovanskemu učenjaku, prvemu ravnatelju novosadske gimnazije Pavlu Josipu Šafariku, je kralj podpisal ukaz. s katerim odlikuje: z redom Sv. Save I. Matico Srpsko, s Ka-ragjorgjevo zvezdo IV.: episkopa doktorja Irineja Čiriča in Radivoja Vrhov-ca, predsednika Matice Srpske; z belim orlom IV.: Kosto Mirosavljeviča ter predsednika Kuratorija nekdanje srpske pravoslavne gimnazije v Novem Sadu; z redom Sv. Save II. stopnje: Jožefa Škulteta I. in častnega predsednika »Matice Slovenske» (Slovaške) v Tur-čanskem Sv. Martinu, prof. univerze v Bratislavi, velikega češkoslovaškega nacijonalnega borca in mučenika. Z redom Sv. Save III. dr. Jaroslava Vlčka, predsednika »Matice Slovenske« v Tur-čanskem Sv. Martinu in prof. v Pragi. Nadalje Josipa Hrnirža. predsednika češkoslovaške zveze v naši državi in podpredsednika te zveze dr. Ljudevita Mičatka, odvetnika v Novem Sadu. Z istim ukazom so odlikovani tudi zaslužni člani uradniki in nameščenci ter so-trudniki Matice Srpske in patronata ter kuratorija nekdatrje Srpske pravoslavne velike gimnazije v Novem Sadu. Na svečanosti zastopa kralja princ Pavle.
Značilna gimnazijska afera v Vel. Bečkereku
V Velikem Bečkereku vlada že nekaj dni izredno vznemirienie med vso radikalijo. Posebno tako zvani višji družabni krogi prežvekujejo tako zvano »gimnazijsko afero«, zaradi katere so morale pri direktorju gimnazije intervenirati razne radikalne ko-rifeje, kakor so to Dušan Popovič, predsednik tamošnje radikalne organizacije, ter sedanji župan Bogoljub Aleksič in drugi. Doznala pa se je ta stvar tudi v Beogradu, odkoder sedaj radikalna centrala pošilja svoje apostole v Veliki Bečkerek pomirjat razburjene duhove. Afera je naslednja:
Direktor gimnazije Slavko Subotin je strogo zabranil vsem dijakinjam promeni-ranje s kavalirji; druge so se pokorile, samo Radmila Borgičeva, dijakinja 8. razreda, je še nadalje šetala s svojim znancem. To je direktorja strahovito ujezilo in je Radmilo Borgičevo pred vsem razredom opozoril, da ne dovoljuje, da bi -njegove dijakinje promenirale z »različnimi trgovskimi pomočniki«. S tem je meril na njenega znanca, ki ima lastno trgovino in je tudi absolviral trgovsko šolo ler velja splošno za precej inteligentnega fanta. Ta pikra opazka ravnatelja Subotina je seveda Borgičevi pognala kri v glavo in med .pavzo je Radmila v krogu svojih tovari-šic rekla, da so takšni trgovski pomočniki, kakor je njen kavalir. lahko prav tako inteligentni, kakor sam direktor. Neka njena tovarišica, ki je to čula in je na stanovanju pri direktorju, mu je seveda to novico hitro obesila na nos in zdaj je bil ogenj v strehi. Ne da bd sklical konferenco, je direktor Slavko Subotin stante pede izključil Borgičevo iz zavoda.
Novica se je bliskoma raznesla po mestu in strankarski somišljeniki ravnatelja Su-
botina so skušali z intervencijami poravnati škandal, kar pa jim ni uspelo. Zatorej se je vsa afera prenesla iz šole v javnost. Radikalni prvaki se hudujejo nad Suboti-nom, čeprav je sam korenit radikal, toda obenem je neomajen radikal tudi oče izključene dijakinje. Ker direktor Subotin uporno vztraja pri svojem sklepu, ie predvčerajšnjim posredoval sam dr. Momčilo Ninčič in z njim veliki župan Mita Aleksi-jevič ter je vsa stvar prišla celo na sejo oblastne radikalne konference. Potek te seie zaenkrat ni znan. Kakor pa zatrjuje beograjska »Pravda«, pretijo radikalni, prvaki v Velikem Bečkereku direktorju Su-boti-nu, da bodo izpo^lovali njegovo upokojitev. Menimo, da je vsa zadeva pač dovoli značilna za vzorno prosvetno politiko radikalov.
Zopet smrtna nesreča
v besFiiškem kotu
Zastrupljenje mlade deklice z ogljem.
Kranj, 28. decembra
Besniški kot med Sv. Joštoni in Podna-r-tom, kjer cvete obrt oglarjev in drvarjev, sta zadeli v dneh pred božičnim! prazniki kar dve grozni nesreči, ki sta zahtevali človeških žrtev. Pred tednom ie »Jutro« poročalo a tragičnem koncu mladega posestnika Mirka Udirja, katerega je ubil hlod pri spravljanju drv. 2e vest o tej nesreči je presunila prebivalstvo daleč naokrog. Za Božič pa se je raznesla novica o drugi smrtni nezgodi, ki je zahtevala življenje mlade deklice.
Topot je zadela nesreča Jeralov mlin na logu nad Besnioo.. Domači hčerki, prva stara 20 let, mlajša pa 17 let, sta imeli svojo sobo, katerim pravijo »kamra«. Ker je bilo v sobi zelo mrzlo in ker ni bilo nobene peči, sta prinesli s seboj zvečer večji lonec z žerjavico ter ga postavili poleg svoje postelje. Na žerjavico sta naložili še oglja. Nato sta se deklici nič hudega sluteč vflegli k počitku. Tekom noči pa se je razvijal pri žarenju oglja strupen plin, ogljikov dioskid, ki je postajal tem nevarnejši, ker je bila soba maihna. zaprta in ne prezračena. Poleg tega sta deklici sušili v sobi razobešeno mokro perilo.
Zjutraj je prišla mati budit obe deklici, ker ju ni bilo tako pozno na izpregled. Mati se ie silno prestrašila, ko ji .ie udaril iz sobe nasproti strupen plin, hitro je pogledala v postelj in tu sta ležali deklici povsem nepremično. Poklicala je takoj ljudi, ki so deklici odnesli na zrak. Na žalost je bila za mlajšo hčerko vsaka pomoč že prepozna, ker je že zaradi zastrupi jen j a nastopila satir t, medtem ko so starejšo sestro po dolgem oživljanju spravili k zavesti. Vendar ima notranje bolečine.
V zadnjem času je bilo slišati že o več nesrečah, ki so jih povzročila neprevidna ravnanja in postopanja z nezadostno zavarovanimi pečicami in kurjenjem z ogljem, ki razvija strupene pline. Umestni bi bili koraki poklicanih činiteuev in oblasti, aa bi o takem neprevidnem in smrtno nevarnem ravnanju poučili ljudstvo.
Velik požar pri Sv. Katarini
Požar upepelil 2 hiši. — Škoda znaša več 10.000 Din.
Ljubljana 29. decembra
Včeraj popoldne je nenadoma izbruhnil požar pri dveh posestnikih pri Sv. Katarini in jima popolnoma upepelil hiši. Domači so si k^maj oteli golo življenje. Škoda je velika.
O požaru nam poročajo naslednje: Včeraj popoldne jc na doslej nepojasnjen način začela goreti hiša posestnika Bernika pri Sv. Katarini. Domači so se trudili, da bi požar omejili. Ves njihov trud in napor pa je bil brezuspešen. Ogenj se ni le razširil na vso Bernikovo hišo, temveč je začel pretiti tudi sosednji hiši gostilničarja Dob-nika. Ker je pihal močan veter, se je kmalu vnela tudi Dobnikova, s slamo krita hiša, znana pod imenom »Pri turistu«. Vsa bližnja okolica je brez vode, zato ie bilo vsako gašenje spričo velikega ognja, ki je vedno bolj naraščal, iluzoraa V kratkem času ie do tal pogorela Bernikova hiša in za njo tudi Dobnikova. Škoda znaša več 10.000 Din. Od obeh posestnikov ie bil le Bernik zavarovan za malenkostno vsoto.
Vest o požaru pri Sv Katarini je vzbudila med številnimi turisti, ki pridno po-sečajo ta nadvse prekrasen izletni kraj mnogo sočustvovanja s težko prizadetima posestnikoma. Upati je. da bodo obema po-gorelcema priskočili na pomoč dobri prijatelji in znanci in jima tako omogočili, da si bosta na istem mestu zgradila nova domova.
Drzen vlom v mariborsko bolniško blagajno
Maribor, 29. decembra
Ce ničesar drugega, senzacij Mariboru nikdar ne manjka. Nocojšnjo noč so obiskali Maribor zopet izredno drzni in očitno zelo dobro verzirani, modemi vlomilci, ki so to pot poiskali bolniško blagajno. Posebne umetnosti ta nočni lov za denarjem ni zahteval. Mariborska bolniška blagajna uraduje namreč v hiši, ki ima kar 3 vhode; iz Slomškovega trga, Rotovškega trga in Lekarniške ulice. Denar sam so imeli shranjen v veliki sobi I. nadstropja, ker nihče ne stanuje tudi v pritličju ni ponoči nikogar. Blagajna sama je stala v sredi sobe, ki jo prav lepo razsvetljujeta kar dve električni obločnici s trga. Vlomilci torej niso rabili prav nikake razsvetljave in posebne opreznosti, ampak so lahko z vsem mirom izvršili svoj dobičkanosni posel. Iz blagajne, ki je šg starega tipa, so izrezali 2 ključavnici in nato pobasali ves denar,
NAŠA ROJAKINJA
Ida Kravanja
(ITA RINA)
v filmu
Izgubil sem srce na Savi (WOCHENENDZAUBER) pride v kino »DVOR«.
HraBHBsaaaBHMiKaHBaBn
Naši lantje-letalci na bežanijskem aerodromu pri Zemunu
Za božične praznike je prejelo naše uredništvo ogromno število čestitk in fotografij naših fantov v vojaški in orožniški službi širom države. V božični številki smo cb« javili le del teh pisem; — vsa ostala, ki so prispela šele zadnjih pet dni, pa bomo po možnosti uvrstili do Novega leta.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Petek. 30.: «Sodnik zalamejski». Premijera.
Premijerski abonma. Sobota. 31.: Zaprto.
Nedelja. 1.: ob 15.: «SneguIčica». Mladm« ska predstava po znižanih cenah. Izv. — Oh 20.: «Boljši gospod«. Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Petek, 30.: «Čarobna piščaJ». A. Sobota, 31.: ob 16.: «Grofica .Marica*. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izv.
Nedelja. 1.: ob 15.: »Zaljubljen v tn oran« že» Ljudska predstava po znižanih cc« nah Izv. Ob pol 20.: »Poljska kri». Ope« reta. Ljudska predstava po znižanih ce« nah. Izv.
Mariborsko gledališče
Petek, 30.: Zaprto.
Sobot' 31.: ob 20.3" «Vesel Silvestrov ve« čer.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 1.: »Igra v gradu«.
Premijera Calderonove drame «Sodnik zalamejski, se vrši v ljubljanski drami v
petek, dne 30. decembra. Dramo je zrežiral režiser g. Ciril Debevc, novo scenerijo je napravil" po osnutkih scenografa profesorja g. Vavpotiča gledališki slikar g. Skrušnv.
V drami nastopijo sledeči člani: ga. Juva-uova igra markentenderico Chispo, hčerko bogatega kmeta Crespa — gna. Mira Danilova, nečakinjo Ibes — gna Debeljakova, španskega kralja Filipa II. g. Danilo, generala Don Lopeja — g. Skrbiušek, stotnika Alvara — g. Gregorin, seržanta — g. Jerman, Vtfjakn Rebolleda — g. Povhe. glavno vlogo bogatega kmeta Petra Crespa igra g. Cesar, njegovega sina Juana — g. Jan, plemič Don Mendo je g. Peček. njecov sluga Nunijo — 2 Lipali. Ostale vloge igrajo gg. Plut, Bojan, Košič in Sancin. Predstava se vrši za pre-mierski abonma.
Sprememba opernega repertoarja. Radi obolelosti nekaterih članov mora odpasti za nocoj napovedana predstava opere Miloševa svatba.. Mesto te se izvaja uspela Mozartova opera: cCarobna piščab za abon. A.
Silvestrovo v ljubljanski operi. V soboto, dne 31. t. m., na Silvestrovo popoldne ob 4. se uprizori v ljubljanski operi Kalmanova opereta fGrofica Marica . ki je brez dvom i izmed vseh operetnih d.->l. kar jih je bilo tekom zadnjih sezon uprizorjenih na nameni odru, najbolj priljubljena. Grofica M.irico se uprizori kot ljudska predstava po izred-
no znižanih opernih cenah. Cene so za polovico znižane od običajnih opernih cen.
Otroška predstava v mariborskem gledališču. Na novega leta dan popoldne se uprizori, menda zadnjič v sezoni, otroška igra: tSnegulčica in škratjes po znižanih cenah.
Misel Rabindranatha Tagore-ja
Ko bi Jules Huret danes delal svoje slov« stvene obiske (Enquete sur 1' Evolution lit« terairc), bi neumornega Lebesguea vseka« kor pridelil med dobričine (benins et benis« seurs). Saj blagi gospod iz La Neuville skuša navezati duhovne stike skoro po vsem svetu. Sam o sebi je povedal: »Bolj keltskega nego latinskega duha imam, in to me dela sorodnega lrcim.» Irec, prvak kelt« skih bardov. \VilIiam Butler Yeats, je prvi odkril Evropcem velikega Bengalca. A najsi je Tagore prc.iel že 1. 1913. Noblovo na« gradu za leposlovje, vendar še ni n pr. na galskih tleh bog ve koliko znan. Res, da ga jc prevajal A Gide in ga med drugimi uva« j al kritik Leandre Vaillat, ali g. Lebesgue je smatral za potrebno, ponovno pov z do g« niti glas v prilog indskemu klicarju moral« ne prenovitve. Paul Claudel sc ic nekoč obregnil ob Rabindranatha, češ, da jc ta več prejel od Evrope, nego ji ic podaril. A pisec razprave I.a Pensee de R. Tagore, ki 'l letos že tretja kni'g.i :zpod njegovega peresa, ne misli takisto. Z veliko prisrč« nostjn analizira Tagorejcve nazore, po gc« ki: -<a;mer est le sccref dc comprendre« (5). Razume ga, ker mu ni povsem tuj. Ka«
kor da je zanj izbrusil Paul Geraldv tole iver: «Nekoliko si moramo biti slični, ako se hočemo razumeti; da pa se ljubimo, mo« ramo biti malce različni«. V svoji razlagi je navedel pisatelj omenjene študije so« rodne misli, paberkoval v italijanski liriki, južnoslovanski p>esmi, med Brazilci itd. Od« pira nam razglede po vsem širnem svetu. Vmes pa je osvetlil snov še z — bengalič« no lučio, s prevodi iz bengalskega misleca.
A. D.
Rosetta Andaveva. altistka Državni* opere na Dunaju je "povabljena prihodnji mesec na gostovanje v Zagreb, kjer bo pela naslovno partijo Bizetove cCarmen* in ulogo Amneride v Verdijevi <Aidiv.
Cosima TVagnerjeva. druga žena skladatelja Riharda Wasnerja. je dopolnila o božičnih praznikih svoje 90 leto. Stnra dama. ki je učakala tako castitljevo starost v Bav-reuthu, je hči skladatelja Fr. Liszta.
Vasilij Mirk: Deset povesti za našo klavirsko mladino. Založilo in izdalo pievsko društva Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Črna 20 Din brez poštnine. Naša mladinska klavirska literatura je siromašna: razen Pav-čičevih zbirk, ki so izšle pri Kleinmavru & Bambergu in v Glasbeni Matici, so te klavirske skladbe edine in jih klavirski mladini toplo priporočamo. Izdaja jo po vsebini bogata, po zunanji opremi lična. Naroča se pri založniku, pevskem društvu Ljubljanski Zvi n. dobi se pa tudi _ v vseh ljubljanskih knjigarnah.
Danes ob pol 5., četrt na 7., tričetrt na 8. in četrt na 10.
NIKOLAJ" COLIN
Pariški potepuh
Tustolovna drama, v glavni vlogi znan/ francoski umetnik Nikolaj Colin.
Telefon 2730.	Kino »DVOR«.
nekaj nad 22.000 Din in nad 50 znamk po 1 Din ter nekaj večdinarskih znamk.
Vlom je prvi opazil danes ob 7. zjutraj sluga, ki je prišel kurit peči v pisarno. Takoj je alarmiral bližnjo policijo, ki je prihitela na lice mesta s policijskim psom ter natančno preiskala sledove. Pes a e pokazal sled v Lekarniško ulico, nadaljna preiskava pa je bila brezuspešna, ker so ljudje po ulici že mnogo hodili, tatovi pa so stro-kovnjaško zabrisali sledove za seboj in niso zlasti v vlomljeni pisarni pustili ničesar, kar bi jih moglo izdati.
Policijska preiskava pa je tekom dneva razvila vso svojo prakso in so baje že na pravem tiru suma za vlomilci. Pred par dnevi so namreč vid : v Mariboru sumljivega in nevarnega pc:epuha, ki je bil z vlomilcem pri peku Robausu in tretjim tovarišem skupaj v znanih zaporih Karlau pri Gradcu.
Kako predrzni so bili nocojšnji vlomilci, ki imajo gotovo že mednarodno prakso, .ie razvidno najbolj iz tega, ker se nahaja v neposredni bližini poslopja bolniške blagajne. komaj nekaj hiš naprej na istem Slomškovem trgu, poslopje policijskega ko-misarijata, pred katerim je navadno noč in dan policijski stražnik.
28. januarja Jadranska Straža PLES V NARODNIH NOŠAH
Justifikacije v Mariboru
Včeraij smo prinesli daljšo črtico o tri-desetletniici obstoja mariborskega okrožnega sodišča. Med ljudstvom je najbolj znano delovanje okrožnega sodišča kot kazenskega sodišča, zlasti pa porote. To ob vsakem zasedanju po novinskih poročilih z zanimanjem zasledujejo in je vsaj v tem oziru postala popularna med širšimi sloji, dasi zaradi neredkih slučajev pravno nepravilnih sodb ne uživa posebnega ugleda.
Višek porotne justice so obsodbe na smrt, ki pa se običajno ne izvršujejo. Izieme so skrajno redke. Tekom tridesetih let, odkar obstoji okrožno sodišče v Mariboru, je bilo obešenih samo pet zločincev zaradi umora, in sicer: 21. maja 1898 Fran Bračko iz Poličke vasi na dvorišču sedanjega muzejskega poslopja. 16. marca 1923. Andrej Licbtemvalner od Sv. Bolfenka pri Središču, 25. maja 1923. .Anton Rozman od Sv. Antona v Slovenskih goricah ter dne 20. marca 1926. Fran Čič iz Studencev pri Mariboru in Janez Zlahtič z Brega pri Ptuju, poslednji štirje na dvoriščih sodne palače oziroma jetnišnice. Pač žalostna statistika!
Omotične injekcije
Ljubljana. 29. decembra
Pustolovščine lažnega doktorja Gustava Ropotarija so zaradi svoje originalnosti živahno odjeknil v pogovorih najrazličnejših ljubljanskih družb. Polagoma prihajajo na da.n uprav zanimive podrobnosti o delovanju in zdravniki« praksi talentiranega pustolovca Pravijo mu dr. Indefinititis. ker ie na svaiih receptih tako označeval vse bolc-ni. ki iih ni znal — »definirati.. In ta dr. Indjfinitins jc živel v Ljubljani kakor nmli bog. V rinil sc je v različne družbe, ms;- "a! je povsod kaker pravcati rd-ličncž. saj doktorski titel z\eni v Ljubljani .pr;.v nobcl.
Posehnri srečo je imel Gustav Ropotat pri žen kali. Navflianec ic prav okreten, znal jc nas o^Bti :zrcc'no prikupliivo. a vendarle sanv-zavestno.
S takimi samozavestnimi nastopi jc ravno impotvral lahkomiselnim žen-k'm. poročenim in nopf.ročeniin. mladim in celo starini. Ob? o njegovih imenitnih zdravniških receptih se ie kmalu razširil po vsej četrti mesta. V fkoiii ulici ga ie poznal skoro v:ak rtrok. Vendar pa sc dr Indefinititis ni prav mnogo zadrževal doma, marveč ic iskal pacijentov in pacijentk tudi -po raznih gostilnah kar sam.
Včasi jc imel denarja kakor pečka. včasi pa mu ic kljub dobro idoči praksi zmanjkalo celo drr.biž.a . .
Ob neki taki priliki ie prihitel v gostilno Josipa Slivška na Sv. Petra nasipu. Padel je v sobo kakor bomba iti nujno zaprosi! gostilničarja, naj mu hitro posodi 140 Din, ker da potrebuje denar za neke medicine iu razne malenkosti, ki so potirebne pri težavni operaciji, katero da mora ravnokar izvršiti na neki osebi v hotelu vSn-ča«.
Gostuvčar ie doktorju-. ki je pri njem že več dni kosil iu večerial — na kredit, seveda. — popolnoma- zaupal in mu denar takoj izročil. Bil pa jc o-eharjen za to vsoto in za ves ostali dolg.
N'a drugi ssrani pa Gnstelj ni bil saino lahkom-:se'.n. rn ie tudi drugače zlorablja! svojega »dobtarja«.
S pomočjo raznih injekcij je uspaval celo poročene ženske. Razume se, da v svoje -posebne namene . . .
Preiskava teh delikatnih zadev in injekcij še ni završena in bodo prišle na dan še razne zanimivosti . .
Okolica bolnika se~r>brani pred boleznijo grla z uporabo okusnih
anacotpast
- -V.ANDERA
katere ne potrebujejo nikakih posebnih priporočil, ker so po vsem svetu znane radi svojega preizkušenega delovanja.
Domače vesti
* Tehniška iakulteta v Ljubljani Prejeli smo: Glasom beograjske »Politike« z dne 28 L m. je na konferenci, ki so io imeli beograjski univerzitetni profesorji proti ukinitvi posameznih fakultet, rekei profesor beograjske medicinske fakultete S- dr. Dj a Nešič, da ima ljubljanska tehniška faka. a 120 slušateljev. Temu nasproti mi je čast ugotoviti, da je vpisanih v zimskem semestru 1927-28 na ljubljanski tehniški fakulte; 495 slušateljev. _ Dekan tehniške fakulteta inž. Foerster.
+ Jugoslovenski znanstvenik na Sorbonni Beograjski listi beležijo, da bo proi. beograj ske univerze veliki matematik dr. Mihajlo Petrovič v nastopnem semestru predaval na glasovi ti pariški univerzi v Sorbonni. Povabil ga je po soglasnem sklepu vseh članov Svet pariške univerze. Učenjak Petrovič bo predaval o svoji teoriji matematičnih spek-trov
*	Sprejem v našo državljansko zvezo. V
našo državljansko zvezo sta sprejeta dosedanja češkoslovaška državljana Gvidon Procky, pogodbeni vojaški lekarnar v Ljubljani in Bogirmil Čechak v Ljubljani skupno z ženo Olgo in dvema maloletnima otrokoma
*	Ameriški poslanik predava v Zagrebu.
V prvih dneh po Novem letu prispe v Zagreb ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince, ki bo ustrezajoč povabilu zagrebških znanstvenih krogov, priredil nekoliko predavanj o Slovanih v Ameriki in o slovanskih jezikih. Arperiški poslanik g. Prince, ki je znan učenjak, je bil, predno se je posvetil diplomatični službi, profesor slovanskih jezikov na Columbia-univerzi v Newyorku.
*	Lepo odlikovanje šolskega voditelja. Občinski odbor občine Toplice pri Novem mestu je v svoji seji z dne 26. t. m. soglasno
.izvolil g. Martina Matica, šolskega upravitelja r.a osnovni šoli v Novem mestu za zasluge, ki si jih je pridobil tekom 27 letnega bivanja in nSteljevanja na osnovni šoli v Toplicah. za svojega častnega občana. Čestitamo!
*	Razpisane inienjerske službe. Generalna direkcija državnih železnic kakor tudi oblastne železniške direkcije rabijo nekoliko mlajših in starejših gradbenih inženjerjev, a generalna direkcija poleg tega še starejšega elektrotehničnega inženieria kot referenta za telegrafsko-teleionske in varnostne naprave in enega inžecjerja statističar-ja. Refiektanti na gornja mesta, ki imajo potrebno kvalifikacijo, naj predložijo predmetne prošnje, opremljene z vsemi dokumenti v smislu čL 15. zakona o državnem prometnem osobju in priložijo detajKran pregled njih delovanja., oziroma de".a od dovršitve tehničnih študij dalje do danes. Prošnje naj se predlože generalni direkciji drž. železnic v Beogradu, Frankopanova ulica 11, najkasneje do 23. januarja 192S.
*	Kje morajo poštni uradniki polagati izpite. Minister pošte in brzojava je odredil, ca morajo vsi poštni uradniki f. kategorije kakor tudi oni IL kategorije s teritorija no-vosadske in škocjanske poštne direkcije polagati svoje strokovne izpite samo pred komisijo ministrstva pošte in brzojava v Beogradu. Uradniki II. kategorije bodo polagali strokovne izpite v Ljubljani, Zagrebu
svojo podružnico. Cunard Line namerava v prvi vrsti onemogočiti italijansko parobro-darstvo na jadranski obali ter ustvariti v Splitu emigracijsko točko za vso centralno Evropo. Na ta način bi se tudi izključila konkurenca Tista, in Genove. Cunard Line bo v doglednem času zgradila v Spiitu svoj »Dom«.
i * Jugoslovenski veterinarski glasnik. Izšla j je 12. številka tega lista, ki prinaša razne j razprave o živinoreji, nje gojitvi in sploh mnogo na to panogo se nanašajočega strokovnega gradiva. »Veterinarski glasnike izhaja v Beogradu v vseh treh naših narečjih. Velja celoletno 60 Din.
♦ Slovenska dijaška zadruga v Pragi se obrača do dobrotnikov v Sloveniji s prošnjo za podporo ob Novem letu. Obstoj Zadruge zavisi le od velikodušnosti dobrotnikov. Slovenska javnost velikokrat pozablja na visokošolce v tujini. Državne podpore so ukinjene, a na postranski zaslužek v tujini ni misliti. SDZ podpira le revne in pridne visokošolce. V devetih letih svojega obstoja je že mnogim pomagala doseči svoj cilj in ti so danes po večini odlični kulturni in gospodarski delavci v svoji ožji domovini. To je zasluga nesebičnega dela Zadruge in zavednosti slovenske javnosti Slovenska javnost je dolžna podpirati študij naše mladine v slovanski Pragi, katera bo zmožna pozneje uspešno delovati na polju kulturnega in gospodarskega zbližanja med bratskiiti narodom češkoslovaškim in jugoslovanskim Vsi darovi naj se pošiljajo na račun SDZ pri Ljubljanski kreditni banki.
* »Ženski svet» za december 1927. je izšel. Vsebina: Jeia Spiridonovič-Savič: Pe-sma žene. — Matilda Serao: Molitev neveste na dan poroke. — J. Potočka: Božena Nemcova in zakor:. — Janez Rožencvet: Zlata lestev. — Ellen Keveva: Žena bodočnosti. — Andreja Vera; Današnja žena. — Walt Whitman: Odlomek iz Adamovih otrok. — Marica Bartoiova: Inteligentna
proletarka. — Fr. L.: Kmetska žena__P:
V soboto zvečer. — Strindberg: Skrinjica draguljev ali njegova boljša polovica. — France Bevk: Pismo. — Karlo Kocjančič: Žena z možem pijancem. — Gizela Majeva: Ločena žena. — Dr. J. R: Pravni odnosi med možem in ženo. — Franja Miheličeva: Žena v jugoslovenski narodni pesmi. — Priprava za zakon. — Lea Fatur.ieva: Junakinja zvestobe. — Izvest.ia. — »Ženski svet« izhaja vsak mesec Uprava v Ljubljani, Karlovška cesta 20.
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO ■ ■
0 ATRAKCIJA RADIO--PLES 0
5 januarja KAZINSKA DVORANA
i radlo-z?
seboj in z drugimi gosti, r.akar sta pričela premetavati mize. Stvar ie končala s pretepom, ki ga ;e pomiril šele stražnik s tem, da je oba pei. na legitimiral in prijavil. To bo rodilo nekoliko neprijetne posledice, ki bodo občutene najbolj v žepu.
C Zanesljiv sprejem. — Najboljše god« 0
0
be domačih in tujih oddajnih postaj. Prihitite tudi neplesalci — Zmerna
Q	• vstopnina!
3IOIOIOIOIOIOI
OIOBO-
Oblačila trte J MAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
manove klinike v Berlinu in ordinira v Beogradu, Krunska ulica 19-1. od 2.-4. 2:27
*	Prijave za reklamni davek (tiskovine) dobile pri Aloma Companv, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2-1.	2031
*	Vasilij Mirk: Deset povesti za našo klavirsko mladino — je naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobl.ieno perilo v najlepšo izvršitev.
iz
Čudovite uspehe dobežete z LIKER ESEXCI iz poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ru ma. — Dobite jih v drogeriji A. KANC sinova. Židovska ulica.
in Sarajevu, uradniki III. kategorije pa pri svojih pristojnih direkcijah.
*	Iz uradnega lista. ^Uradni list« za ljubljansko in mariborsko oblast objavlja v 129 letešr.;: številki raredbo ministra za socijalno politiko o izpremembi mezdnih razredov o zavarovanju delavcev; nadalje disciplinska pravila za učence srednjih in srednjih strokovnih šol, ki so pod ministrstvom za prosveto; izvršilno naredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o registriranju in oznamenovanja motornih vozil v prometu ter razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani glede odmere raznih vrst davkov za leto 192S.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla soproga gozdarskega nadsvetnika ga. Regina Obereigne-jeva. Pogreb bo jutri ob 15.30 uri z mrtvašnice državne bolnice — Na Sv. Petra cesti št 14. je umrla vdova gimnazijskega profesorja in hišna posesmica ga Ivana Lederhasova. PogTeb bo jutri ob 14. uri. — Na Aljaževi cesti 30 v Sp. Šiški je umrl Po dolgi in mučni bolezni zasebnik g. Ivan Kociper. Pogreb bo jutri ob 14. uri. — V Mali čolnarski ulici št. 14. je umrla po dolgi in mučni bolezni ga. Frančiška Sever jeva,
roj. Javančič. Pogreb bo jutri ob 16. uri. _
V Škofi Loki je umrla po kratki in mučni bolezni soproga notarskega uradnika ga. NeB Šubiceva. Pogreb bo jutri ob 16. — Na Savi pri Jesenicah je umrl v 68 letu starosti tovarniški delavec in hišni posestnik g. La-ka Javorski. Pogreb bo danes ob 15.30 trri. Pokojnikom blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
♦ Društvo za gojitev treznosti. Zidani most
Dne 1. januarja 1928. bo predaval ob 15. v šoli v Zidanem mosfn g. L. Pahar o pomenu treznost; za železničarje. Predavanje bodo pojasnjevale skioprične slike.
Ne mučite Vaše dece z ribjim oljem
dajte ji JEMAL.T. Jemali ji dajete lahko vedno v vs-ih slučajih namesto ribjega olja.
Dobite ga v vsih lekarnah.
♦	Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani prireja efektno loterijo povodom 25 letnice ob-s:o:2. Glavni dobitek :e avto. -2daljni glavni dobitki pa: konj z opremo in vozom, radio Epe-a:. 1 vagon premoga, šivalni stroj, moško ali žensko kolo. dinaroo, stenska ura. zlata žepna ura, 100 m platna, poljska ko-v2črnca in mnogo dresih bogatih dobitkov. Žrebanje bo 1. febraarja 1928. Cena srečk' je 3. Dir.. — Obrtniki in prijatelji segajte po n' ::! Naročajo se pri Zvez' obrtnih zadrt:; v L:-jb!:ani. Beethovnova urica.
♦	Split središče emigracije za centralno Evropa Iz Splita prihaja poročilo, da namerava Cunard Liae čimprej ustanovili tamkaj
*	Obsodba v špijonskem procesu v Zagrebu. Včeraj opoldne je bila v Zagrebu prečitana sodba v znanem špijonskem procesu. Obsojeni so: Ivan Perkut na 5 le: težke ječe, a se mu všteje 6 mesecev preiskovalnega zapora, nadalje Ivan Meniga na 2 leti zapora in se mu istotako uračuna 6 mesecev preiskovalnega zapora. Milan Priba-lič pa je bil oproščen.
*	Nagla smrt Slovenca v Zagrebu. Predvčerajšnjim dopoldne, ko so gledališki ognje gasci sedeli v stražnici, je mahoma postalo slabo Alojziju Zarnu, rojenemu leta 1880. na Trški gori pri Novem mestu. Njegovi tovariš; so mu skušali pomagati, a brez uspeha. Žaren se je mrtev zgrudil na tla. Zdravnik je izjavil, da ga je zadela" srčna kap
*	Zagoneten zločin v osješki okolici. V železniškem jarku ob Gurmanov! progi je v sredo zvečer neki delavec našel napol golo mrtvo truplo mlade deklice. V pokojnici so spoznali neko 18 letno delavko v osješki pivovarni, ki je pred dnevi na zagoneten način izginila. Na deklici je bi! izvršen sadistični zločin. Zllkovec S je z železnim predmetom razbil glavo ter ji usta zamašil s prstjo. Zločincu niso prišli na sled.
Mož, kj oživlja mrtve V Karlovcu je pred dnevi umrl član neke ugledne družine. Njegova rodbina je čula, da živi v Beogradu 90 letni starec Arsa Svetkovič. ki zna z masiranjem oživljati mrtvece, ako še pravočasno pride do njih. Rodbina je torej pozvala Arso v Karlov;c. kamor :e včeraj tudi prispel Svetkovič je kazal kakih 200 potrdil občinskih oblasti v Srbiji, da zdravi razne bolezni in da je v nekoliko slučajih oživel tndj mrtvece. Policija, ki nima smisla za čadodelnfka, pa je starca aretirala in ga Poslala nazaj v Beograd.
*	Strašna smrt pod vlakom. Blizu Kasto-šije v zagrebški okolici so našli predvčerajšnjim med železniškimi tračnicami proge, ki vodi v Slovenijo, strahovito razmesarjeno truplo neke deklice. Desna noga je bila odtrgana pod kolenom, glava zdrobljena in obraz grozno raztrgan. Domneva se, da je deklica iz enega vagona hotela med vožnjo preiti v drug vagon, pri iem pa je padla na tir in prišla pod kolesa.
*	Lov občine Koče se bo oddajal v zakup na javni dražb: za dobo 5 let in dva meseca t. j. od 1. februarja 1928- do 31. marca 1933. Dražba se bo vršila dne 14. januarja 1928. ob 10. uri pri okrajnem glavarstvu v Kočevju. Lov je jako priporočljiv ker je bogat
Liah-iane
u— Predavanje v Zbornici TOI. V torek, 3. januarja 192S. se bo vršilo ob 6 uri zvečer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje vseači-liškega profesorja g. dr. Walterja Hoff-manna iz Freibarga na Saksonskem. Tema predavanja bo: »Ueber die deutsche Wirtschaft«. Odlični predavatelj je znan po svojem publicističnem delu in po mnogih razpravah, ki jih ;e napisal o naši državi. Na to interesantno in poučno predavanje opozarjamo in vabimo pred vsem gospodarske kroge, pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo.
u_ Franeosko-sloranski klub v Ljubljani Prihodnji sestanek v torek, 10. januarja ob 9. zvečer. Odslej bodo redni sestanki vedno ob torkih.
u— Reduta v cvetju. Vabila za »Reduto v cvetju« so po večini razposlana. Vse one, ki vabila pomotoma. niso prejeli in žele reduto posetiti. prosimo, da se obrnejo osebno ali pismeno na naslov: Odbor za prireditev »Redute v- cvetju«, kavarna Evropa. Pri pismenih reklamacijah je navesti točen naslov kam je val o poslati.	2022
u— Ljubljanska radio oddajna postaja bo dne 5. januarja oddajala najizbranejše plesne komande od 20.30 ure dalje. Čulo se jih bo v Kazinski dvorani, kjer se bo vršil radio-ples atrakcija, ki že danes zanima staro in mlado Vabljen; vsi prijatelj; moderne tehnike, lepe godbe in plesa. Radio-klnb.	2134
n— Reduta v cvetju. Odbor za prireditev »Redute v cvetju« prosi vse one. ki žele nastopiti na redni! v pošebnifa skupinah ali solo točkah, da se prijavijo najkasneje do 4. jan. na naslov: Odbor za prireditev »Redute v cvetju«, kavarna Evropa.	2.22 u— Prvo slovensko tamburaiko društvo Krim priredi 31. t. m. Silvestrov večer v gostilniških prostorih g. A. Steinerja. Opekarska cesta. Trnovo. Začetek cb 8. uri. Vstopnina prosta. Spored zelo obširen. Društvo vabi člane in prijatelje društva. — Odbor.
u— Prvič nastopi javno šestletni bobnar-ček in jazz-bandlst Janez Biba na Silvesrro-vem večeru Ljubljanskega Zvona v- zgornjih Narodnega doma
u— Posebna godba bo igrala za ples ves večer na Silvestrovanju Ljubljanskega Zvona v Narodnem domu.
n— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina čevljev, 1 tatvina ure, 1 poskusen vlom, 1 oskrumba mladoletne deklice, 1 nevarna grožnja, 2 poškodbi tuje lastnine, 1 prestopek žaljenja straže, 1 primer stikanja neznanega moškega po tujih stanovanjih. 2 prestopka kaljenja nočnega mini, 2 prestopka zglaševalnih predpisov, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 zaradi poneverbe in 1 zaradi tatvine.

Gostilna «Fajmošter», Sv. Petra nasip
priporoča za praznike nova in stara vina:
Portiijalka nova
Otelo za slabokrvne
Stajerc
B^zelc
Rizling
Barsandec
Din 16— „ il— - 12— „ 14— „ 16— .. 20—
|iiiiiiiiiimmii
Nežno kožo svojega otroka
gotovo nočete zanemarjati. L porabljajte z zaupanjem Ni» vca«cremo, katera učinkuje z ozirom na to, da vsebuje Euce« rit. neprimerno lečilno in hla» dilno. Za Vašega otroka ni boljšega od
Iz Maribora
a— Silvestrov večer priredi odsek za zgradbo Sokolskega doma v Narodnem domu.	2040 a— Pri Ruški koči na Pohorju (1250 m) bodo na Silvestrov večer znane dobre koline. Pohorska godba. — Srečno in veselo novo leto 1928. želita vsem obiskovalcem Mirko in Micka Seme. 2038
Mariborsko pismo
N
ivea-creme.
mimimiiiiii
SILVESTROV VEČER
LJUBLJANSKEGA SOKOLA v Narodnem domu. Izbran spored.	Ples.
Na Silvestrov večer
Godba s plesom, v Šiški pri Anžoku
Maribor, 29. decembra.
Že dva dni sneži in tako prihajamo šele za Silvestra v božično razpoloženje. Na vsezgodaj je brnel po ulicah motorni plug in oral nakopičeni sneg Za njim je snežilo mirno, pa neutrudno. Tihi pokoj lega r.ad mesto Poleg avtobusov vznemirjajo pasante tudi zvončki fiiakarskih sank. Pohorie zopet vabi, mladina ima v mislih samo smuči in sanke. Skromnejši čakajo, da se ustavijo snežinke in bodo ogrebli tudi drsališči pri Treh ribnikih. Sedaj šele vikne prava zimska poezija tudi v plesne dvorane in toplo zakurjene sobe. Za brezposelne bo zopet kruha pri mestni občini. Njem je sneg najbolj dobro došel. Pred borzo dela so čakali dan na dan. raztrgani, v žepih z rokami, ki bi rade delale.
Dosedanji gospodarji občine pa imajo čisto dTuge skrbi. Ni tako lahko obdržati županski stolček, če imaš od 41 samo 14 glasov in zvestih zaveznikov samo 5 in še te le po milosti nemških protestantov. Zato spuščajo v Cirilovi tiskarni v teh snežnih dneh balončke. Poskusili so že na vse strani, prav pri vseh, katere so toliko bombardirali v zastonjkarskem »Mariborčanu«, pri obrtnikih, demokratih in sedaj so zvedeli, da je tudi delavstvo enodušnega mnenja za zo-petno zvezo socijalistov z rimsko SLS na magistratu. Tako torej! Celo takšne muhe hudič žre v sili, če se mu izneverijo že tudi radikali So pač tudi oni uvideli, da je vsakdo goljufan, ki se veže z rimskim klerikaliz-mom. Romana fides...
Najnovejša mariborska specijaiiteta Pa je Tegetthoff. Sicer se je od zadnje besedne bitke za njegov mariborski spomenik Tegetthoff že toliko moderniziral in pomladil, da so zlati napis na njegovi rojstni hiši po parkratnem pontazanju poslovenili in ove-kovečili »Geburtshaus« v rojstno hišo. Kljub temu pa so neka;.. i mnenja, da s tem še vedno nismo mariborski Slovenci zadostno počastili spomina velikega avstrijskega pa-trijota. Nekdo je bi! mnenja v »Marbarger-ci«, ca ima Tegetthoff tudi za Jugoslavijo velike zasluge, drugi zopet pobija to tezo in pravi, da ima Tegetthoff zasluge, ker ie Mariborčan in bi mu zato ne smeli postaviti spomenika Nemci, ampak kvečjemu mi Slovenci, Olepševalno in Zgodovinsko društvo. Mariborčani molče, ali pa se pridušajo izza oglov. Saj imamo itak hiperprodukcijo velt-nadjonalnih organizacij in društev. Imamo tudi državne čuvarje in predstavite!;« patri-jorične misli cb severni državni meji, imamo to in ono. svojo vojsko, kdo bi se torej bal mrtvega Tegetthoffovega spomenika! Če so v Pragi pometli z javnih trgov vse spomenike avstrijskih generalov, celo veličastni menament našega ljubega Radeckega. ali je treba, da smo tudi m: tako malenkostno smešni, mi. ki lahko rečemo, da bomo s tem iz Maribora dražili Talijane!
Imamo inšpekcijo dela, ki ji je vse to znano. Isti inšpekciji dela se je pritožila pred tedni JČ Liga nad inozemskim prirezovačem druge tovarne, ker je s svojim nasilnim obnašanjem razgnal prireditev Češkega kluba in njegove češke šole nedeljskega popoldne v Mariborski okolici Bi! je dunajski Nemec s slovanskim imenom in lepo češko govorico. Inšpekcija dela pa mu je dala par dinarjev- kazni in določila, da je za tovarno in jugoslovenski Maribor še kljub temn nenadomestljiv. Inšpekcija dela torej — dela.
Medtem, ko tarejo nas jugoslovenske Mariborčane tako težke skrbi, kako in kaj bi z avstrijskim admiralom, so nabil; po službenih deskah železniškega kolodvora in delavnic ljubezniv božični telegram našega generala in železniškega ministra, ki želi vsem železničarjem katoliške vere vesel' božič in jim pri tem izreka priznanje za požm-oval-no delo. Obenem jih poziva v teh dneh miru in vesel'a. naj vztrajajo v težkem delu in se s podvojeno energijo žrtvujejo še naprej z vso duševno in telesno moč:o za doher. zsnes'j:v. točen in hiter promet v korist države. Krasne in ganljive besede so gotovo s polnim učinkom teknile v notranjost železničarjev. katerim so letos parVrat redncl-rali prejemke in drage bonitete, da so mogli »uravnotežiti« kIerorad:kalni proračun. Dvakrat veseli so bili te božične poslanice mariborski železničarji, ki so slišali od svojih v Maribor vozečih avstrijskih tovarišev, da so dobili tam za Božič božično dokiado. Mi pa si lahko v dneh veselja osnujemo slsvnostni odbor za vzpostavitev Tegetthcf-fa
Kadar se princip: o narodnosti in patrijo-t:zmu na ta način postavljajo r.a glavo, mo-! ramo brri slepi tudi za marsikaj druzega,
kleti se bo točilo na Silvestrovem večeru Ljubljanskega Zvona v zgornjih prostorih na vsakovrstnih divjih živalih. — Žapadstvo i Narodnga doma.
Nerodni ponočnjaki. Med ponočnjaki se ie razpasla zopet navada, da pri svojih »pohodih« po ulicah ne morejo trpeti na zidovih oziroma nad vrati raznih hiš napisnih abel. V sredo ponoči so taki razboriteži odtrgali ln razbili napisni tabli dveh obrtnikov v Rožni dolini — Istotako je nek; ponočnjak v navalu »korajžnosn« razbil v sredo ponoči 150 Din vredno tablo brivca Vende-u Sebaldn v Florfanski urici. Predrznim razgrajačem je policija že na sledu, u— Pristno ljutomersko vino iz Gradove kar nam reže v kri in meso. Verno, da raste
občine Koče, okraj Kočevje.
2039
Glej izložbe tvrdke F. ČUDEN. Pre-
* Pri prehudem zaprtju, napenjanju, žrvč- i šernova ulica 1. ki nsdj krasna novoletna
nih bolečinah v kolkih, bolečinah v straneh, pomanjkanja sape, utripanju srca. migreni šumenja v ušesih, omotici, duševni potrtosti Vam povzroči prirodna grenčica »Franz-Josef« izdatno izpraznen'e črevesa in Vas oprosti čuta tesnobe. Mnogi zdravniki z iz-boraim uspehom uporabljajo vodo »Franz-Josef« tudi pri zdravljenja trakalie. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah.
* Špecijalist za notranje bolezni med dr. Marija Goropevšek se fe vrnila iz prei. Berg
darila za dame in gospode.	255
u— DelTkatesa Jane. Židovska alica 1.
PriDoroča fino šunko, domače žovce, krače in druga	2332
ti— Pretep v gostilni V gostiln; Bolele na Tržaški cesti sta se predsnočnfim našla v prijateljski vzajemnosti in hrepenenju po doživljajih čevljar Vinko in plesksr Janez Nekaj časa sta Dri pijači v pogovora res harmmrrala. nenadoma pa sta pesk-čila s stolov in treščila drug v dragega. Začela sta se zaradi neke malenkosti prepirati med
I brezposelnost ne samo med proletarijatom, : amtiak tadi duševnih delavcev imamo že na i stotine, ki so brez službe in kruha. Zato pa se kljub zakona o zavarovanju delavcev, kllub nared^am socijalnega ministra fn ma-riborske inšpekcije dela množe pritožbe r importu tujih uradnikov. Posebno nove industrije so postale pravi kadri tulega. ver -oma inozemskega nemštva. Še ta teden ' moral mariborski sodnik zasliševati kot p čo korespondenrirjo tekstilnega tovarna-^šlega seve iz »Deutschbohmen« v ne-ker n'z?2'3-;ti'oliko slovenski, da -•dsftjv2r:2la sod-lkov;rn vprašanjem. V ' tovarni dela na stotine naših žensk pri st-:ih po 12 nr na dan. zato da dobi konc: tedaa pc 120—160 Din mezde.
Iz Ce!ia
e— Nadučitelj Janez Reieh, 70 letnik. V
ožjem krogu svoje rodbine je praznoval 24. t. m. g Janez Reich, upokojeni nadučitelj v Strnišču pri Ptuju, svojo 70 letnico. V Soli je deloval nad 40 let ter služboval kot nadučitelj na Gomilskem. pri Su Bolfenka v Slov. goricah in nazadnje v Št Janžu na Dravskem polju. Sedaj na stara leta mora prebivav eni izmed barak v znanem Str-nišču. Jubilant je bi! vedno odločen narodnjak in je povsod na svojih službenih mestih deloval tadi izven šole. Eden izmed njegovih štirih sinov je profesor na drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Gosp. nadučitelju kličemo tudi mi: Še na mnoga leta!
e— Občni zbor Celjskega pevskega društva se je vršil 21. t. m. ob pičli udeležb' članstva. Predsednik g. prof. Fink je uvodoma opisal delovanje tega kulturnega društva iekom 33 letne dobe ter nato povdarja! razne uspehe in neprilike, ki jih fma zabeležiti t0 društvo. V bodočem poslovnem letu se bo skušalo zanimanje za pevski zbor kolikor mogoče poglobiti. Pripravlja se koncert velikega obsega za mesec april 192* Brez rarike stana in političnega prepričanja bo CPD tadi v bodoče zbiralo pod svoje okrilje vse cme Celjane in Celjanke. ki ča-tijo v sebi ljubezen do petja in do lepe T>e-smi.
— Idejni tečaj naprednega dljaštva v Celju. Pod okriljem SJSU »Sloge« v Celja se je vršil dne 28. in 29. i. m. dvodnevni idejni tečaj napredne srednješolske mladine, ki se ga je udeležilo diiašrvo iz vse Slovenfe. Pro teki orat nad tem idejnim tečajem je prevzel g. prof. Janko Orožen. Predavali so: upravitelj Prekoršek o zgodovini omla-d!ns5'.-;a gibanja v l. 1904 _ 1906. akad. Če-n;: o zgodovini ©mladinskega gibanja po preobratu in o politiki, sodnik dr. Dolničar o okolstvu glede na dijaštvo, prof. dr. Orožen o slovanski vza:emnosti. prof. Mravljak o naši severni meji in o Maribora pred vojno, ob preobratu in po preobrata, Ambro-žič o pomena dijaških glasil. Maroit o umetnosti 'n Prevoršek o reorganizaciji srednješolskih družin. S tečaja se je poslala brzo-javka bolgarskemu dijaštvu, izražaioča željo po čim tesnejšem sodelovanju. Idejni tečaji naprednega dljaštva. ki se vršijo običa -no vsako leto po raznih mestih S!oveir:c. imajo med drugim tudi namen, da poglob:io s:reml'e-ie po samotzobrazb! in organizacijskem delu
Seja okoliškega občinskega odbora
Celje, 29. decembra.
Včeraj x Je vršila druga seja okoliškega občinskega odbora. Na dnevnem redu je bik izvolitev in konstituiranje odsekan in šolskega sveta in nekatera gradbena do\<r-Ijenja. Navzoči so bili vsi občinski odbor« niki in župan je otvoril sejo točno ob 18. uri.
Takoj po prehodu na dnevni red je na« stala burna debata med dr. Godničem in Bohrnom. Povod je bilo odklonilno stališče večine napram socijalistom, da se jih iz« voli v odseke. Večina je bila mnenja, da so se -ocijilisti sami izločili od sodelovanja s tem. da so odklonili ponujeno mesto v svetovalstvu
\ odseke so bili torej izvoljeni zastopnl« ki vsen strank razen socijalistov. V šolski svet so bili izvoljen: 22.: Levstik, dr. God= nič (SLS): Kukovec (SDS); Vltavskv (NRS) Pečuh (Nemec). V šolskem svetu so še župan g. Mihel-žič kot predsednik, okrajni zdravnik g. dr. Hočevar in šolski upravitelj g. Vcglar.
Pri sbičajmosrih je nastala zopet debata med g. d-. Godničem in g. B^hmom. ker je prvi predite*-! ustanovitev ljudske kuhinje in naje':e brezobrestnem t»oso''!a. Gospod Bohm je smatral ta predlog za demagogijo, ker oa ie dr. Oodnič prevzel od soctja'1« stov. ki s ga forsiraK že v prejšnjem ob« čin^kem odboru.
Druge nesreče ni bilo. socijalisti pa ir-rajo učrt;. da je politika ptiča noja veli« kcVrg* šV^d!':--«.
Sah
Božični turnir
5. kola je Bredo v napada
figur
V
::anj porazil Volkarja, Gabrovšek Vidni: Furlani Zidana, Vogelniku se je p&s: b brezupno pozicijo proti Rupnlka xt> remijem. Včeraj so se igraje prekinc"eT rfie in je VoStar dobil proti Vidmar. •lekA prod Breda ia Furiaoi proti V -ju; s tem se je pojavila na prvem m.
zopet močna roka — Furlani. vanje po 5 kolu je naslednje: Furlani Jan 3 in pol. Vogelnik 3 (1). Vidmar M. brovšek, Bredo 2, Rtipsisk 1 in po!. Volar 1 (1).
ii Trbovelj
f— ouivo/ v Trbovljah priredi jutri Sil* vesirov večej v Sokolskem domu. Program bo zelo zabaven, zbog česar se pričakuje velike udeležbe. Začetek ob 20. uri. Da bom še zclrav ostal — Se s Kačnikom bom peljal. On ne pije, avta ne zbije, in vozi počas', da je daljši špas. Zahvaljujoč se za dosedanjo naklonjenost, želi srečno in veselo novo leto vsem cenje nim gostom ter se ?e nadalje priporoča
IVAN KAČNIK, 2033	avto promet Trbovlje.
Bilanca naših mednarodnih tekem
Naš nogometni savez je priredil v letu 1927. šest mednarodnih tekem. V teh tek* mah je nastopilo 11 igračev iz Zagreba, 10 iz Beograda, 5 iz Splita in 1 iz Subotice, in sicer po 5 igračev Hajduka in BSK, po 4 igrači Gradjanskega in Jugoslavije, 3 igrači Haška, 2 igrača Concordije, in po 1 igrač Gradjanskega iz Sremske Mitrovi* ce,"zagrebškega Železničarja, Sanda in za« grebške Viktorije.
Mednarodne tekme so se odigrale v sle* dečem redu:
Jugoslavija : Madžarska 10. aprila v Bu* dknpešti 0 : 3.
Rumunija 15. maja v Bu*
Jugoslavija karešti 3 : 0.
Jugoslavija 2 : 0.
Juge Javijo Beogradu 1 : Jugoslavija
: 1.
Bolgarija 18. maja v Sofiji Češkoslovaška 31. junija v
Madžarska 25. septembra v
Zagrebu 5:1.
Jugoslavija : Češkoslovaška 28. oktobra v Prag: 3 : 5.
Zmagali smo torej pri treh tekmah, ena je ostala neodločena, a dve smo izgubili. Diferenca golo-.- znaša 14 : 10 v našo ko* rist.
Bilanca je torej v ktu 1927 dokaj ugodna.
Smučarji. — novince iz Ljubljane, ki so se prijavili za smusii tečaj na Sv. Pla* nini (in tudi druge), vabim na prvo vežbo na Gradišču (706 m, 45 min.) nad Višnjo goro dne 1. januarja. Skupni odhod iz že* lezniške postaje Višnja gora ob 7.38 po prihodu jutran^ga vlaka iz Ljubljane. Eventuelna odpoved bo ogl šcna v izloioi trg. Magdič pred pošto. R. Badjura.
Ko: nogometni podsavez. V zmislu sklepa zadnje glavne skupščine JNS sc je nedavno vršila v Skoplju konstit-iiraioča skupščina skopljanskega nogometnega "od* saveza, za čigar predsednika jc bil izvoljen g. Ristič. To je osmi nogometni podsavez ter šteje 26 klubov-.
V jugoslov. plivsčkem .. .ezu je V12 verificiranih plavačev. I'rva.< Jugoslavije JSK Jadran iz Splita ima nad 80 verifici* ranih plavačev, Viktorija na S-jš.^u 71, a beograjski Brdjanin 64.
Vrerr.ensko noročilo J/- SS. Y Kranjski gori in Planici ie zapadel nov sneg. Smuka prav dobra. Na Pohorju prav dober sn.g. ■Smuka izvrstna. Na Kovcah je zapadlo 40 cm novega snoga. V slučaju zadostnih nri* jav bo vozil avto iz Tržiča oz. i^iubljane do Sv. Ar. Prijave sprejema tvrdka Go* rec.
Izredna skupščina Hmeljarskega društva v Žalcu
Zavrnitev očitkov kmetijskega ministrstva, da je društvo nedelavno in nesposobno. — Zborovalci so menili, naj bi bilo signiranjc hmelja neobvezno.
Ob navzočnosti nad 300 članov se je vršila 18. t. tn. v Žalcu izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. Zborovanje je vodil predsednik gosp. Franc R o b 1 e k. ki je obrazložil povod za sklicanje izredne skupščine ter pozval društvenega poslovod jo gosp. Antona P e t r i č k a. da je prečital znano okrožnico ministrstva za kmetijstvo in vode vsem občinam sreskih poglavarstev Celje, Gornjigrad in Šmarje pri Jelšah. V tej okrožnici se je Hmeljarskemu društvu očitala nedelavnost in se mu je od rekla sposobnost za povzdigo ter okrepitev hmeljarstva v Sloveniji. Poslovodja je nadalje prečital vlogo društva s prošnjo, naj ministrstvo za kmetijstvo in vode utemelji svojo trditev. Ministrstvo je to storilo z odlokom od 26. oktobra t. 1.. ki vsebuje sedem očitkov Hmeljarskemu društvu. K vsem tem očitkom so zavzeli predsednik in odborniki svoje stališče ter jih na podlagi svojih izvajanj kot neutemeljene zavrnili.
Prvi očitek zadeva hmeljarski konferenci v Beogradu in Celju. Izpodbijal ga je predsednik gosp. Roblek, ki je. med drugim izjavil: Zastopnika Hmeljarskega društva na konferencah sta zahtevala, da ostane označba »Savinjska dolina — Južnoštajerskos le za kvalitetni hmelj iz okrajev Celje, Gornji grad in Vransko; razen tega sta predlagala. naj bo signiranje kvalitetnega hmelja le fakultativno (prostovoljno) Očitek v zadevi izvoza manj vrednega hmelja na svetovni trg je zavračal predsednik z utemeljevanjem, da kaže na nepoznanje hmeljskih razmer na svetovnem trgu, na katerega nima niti naše ministrstvo, niti Hmeljarsko društvo nikake ingerence.
Očitek, zadevajoč pravilnik o prometu hmeljskih sadežev je obravnaval gosp. Edvard Kukec, ki je dejal med drugim: Glede tega očitanja je smatralo vodstvo Hmeljarskega društva ob času, ko je došel odlok ministrstva v njegove roke (25. avgusta t. 1.), da je zadeva zamujena, ker ob takratnem položaju hmeljarstva ni bilo več računati na razširjenje hmeljarstva. Društvo je pa pravočasno opozorilo v isti zadevi in z istim utemeljevanjem ministrstvo na zle posledice brezmejnega sajenja hmelja in prevoza okuženih sadežev. To je društvo storilo ob priliki beograjske konference 6. marca in na rednem občnem zboru 13. marca t. 1.. ko je sklenilo in poslalo ministrstvu naslednjo resolucijo: cHmeljarji smatrajo sedanje brezmejno širjenje hmeljarstva ne le iz svojega, nego tudi iz splošnega gospodarskega stališča kvarno in po zivajo vlado, da skuša to omejiti potom primernega pouka in potom kontrole, da se izvažajo iz kraja v kraj le zdravi, ne po pe-ronospori in plinthus porcatusu okuženi sadežih
Kar se tiče nameravane hmeljske razstave v Žalcu, je dejal društveni poslovodja gosp. Petriček: Razstave kateregakoli kmetijskega pridelka se po vsem svetu prirejajo, vendar le takrat, kadar so pridelki prvovrstne kvalitete in so dani vsi drugi pogoji za uspešno razstavljanje. Da je društveno vodstvo imelo resno voljo prirediti hmeljsko razstavo, dokazuje dejstvo, da je sestavilo in razglasilo načrt razstave potom poverjenikov vsem društvenikom in ga razglasilo tudi po časopisih. Povodom hmelj ske razstave 1. 1913. se je zglasilo 132 hmeljarjev. Ko je pa prišlo do zbiranja vzorcev, je odpadlo 25 zglasilcev, tako da se je razstave udeležilo le 107 hmeljarjev s 86 vzorci goldinga in 21 poznega hmelja.
Za letošnjo razstavo se je pa zglasilo le 25 hmeljarjev s 28 vzorci in tovarna «Ka-stel» v Ivarlovcu s sredstvi za uničevanje hmeljskih škodljivcev. Po preteku zglasil-riega termina (28. avgust) so se pa zglasili šp 4 hmeljarji. Od začetnih 25 zglasilcev bi sigurno še odpadla ena petina, tako da bi ostalo morda le 20 razstavljalcev. Za dostojno reprezentacijo našega hmeljarstva je
Malo sledenja na Silvestrovo
prinese lahko
bogastvo v novem letu
Prištedite vsaj Din 23 za četrtinko srečke drž. razr. loti rije, pa ?e boste lahko udeleževali igranja na milijonske dobitke. Pomni* te, da bo vsaka srečka izžrebana. Deloma boste prejeli tudi vplačilo vrnjeno.
Žrebanje se prične 7. januarja 1928. Zato naj bo do tega dne že vsakdo v posesti naše srečke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
Glavna razpeeevalnica srečk za Slovenijo.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Za I^jubljano prodajata srečke:
Oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ul. 4. Ekspozitura oglasnega oddelka «Jutra»
v Šiški, Celovška cesta 53.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod > Ljubljani 29. decembra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubliana Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . . .
7.
Barom.	Tempcr	f# s > Ci	Smer vetra in brzina v metrih	Oblačno 0—10	Padavine Vrsta v mm do 7 nre	
I ?<7	- 2	Hi	\V 1	3	sneg	5.0
7/2-8	- 4	95	N\V 8		megla, sneg	16.0
			NE 10			
770 5	- 1	93	mirno	10	dež	2.0
/69*	— 2	92	mirno	10	sneg	13.0
/ht> 4	4	9J	mirno		megla, prš	3.0
762 7	y	68	SE S	0		
775-3	— 8	-	ENE 6	0		
Solnce vzhaja ob 7.39. zahaja ob 16.26, luna vzhaja ob 11.27, zahaja ob 22.2. Najvišja temperatura danes v Liubliani 0.2 C, najnižja — 2.9 C. Dunajska vremenska napoved za petek: .Manj oblačno, na zapadu se bo mraz poostril. Tržaška vremenska napoved za petek: Burja, nebo večinoma jasno; temperatura od 0 do 4 stopinje; morje razburkano.
pa društveno vodstvo pričakovalo najmanj 150 zglasitev. Pičlo število udeležencev za letošnjo razstavo ni znak brezbrižnosti, temveč je dokaz inteligence naših hmeljarjev, ki so glede na razne škodljivce in bolezni mogli pričakovati za razstavo le nesposobno blago.
Hmeljarsko društvo bi bilo napravilo veliko napako in povzročevalo velikansko škodo, ako bi po vsej Evropi razširilo novico, da pričakujemo v Sloveniji letos hmelj slabe kvalitete. Društveno vodstvo se pa že 48 leto trudi, privabiti nakupovalce hmelja vsp Evrope na naš hmeljski trg, ker je na-ziranja: čim več prihaja kupcev, tem višje so cene in tem lažje se blago proda. Da pa smo ministrstvu poročali glede kvalitete objektivno. smo smatrali kot svojo dolžnost.
Očitek v zadevi direktne zveze članov Hmeljarskega društva z velctrgovci in pi* vovarniško industrijo jc zavračal g. Franc Piki: To očitanje jc neutemeljeno, ker ve* letrgovina in deloma tudi pivovarniška in* dustrija kupujeta pri nas hmelj direktno od producenta. Trgovino popolnoma izpod* riniti s nikkor ne bo doseglj, ker kupuje pivovarniška industrija (morda 90 odst.) hmelj proti akceptu, naši hmeljarji pa pro* oajajo hmelj le proti gotovemu plačilu. Da pa že nekateri pivovarnarji kupujejo naš hmelj direktno od produccnta, je zasluga Hmeljarskega društva, ki dela potom sve* tovnih razstav in potom strokovnih listov Evrope primerno propagando za naš hmelj. Poudariti se mora, da jc treba okroglo 90 odst. vsega našega pridelka izvoziti v inozemstvo, ker ga v Jugoslaviji potrebu* jejo le približno 5 odst.
Očitanje v zadevi organiziranih ogledov umetnih gnojil itd. jc pobijal društveni po* slovodja: To očitanje je tudi neutemeljen no. ker je društveno vodstvo priredilo leta 1926. 26, letos pa 8 poučnih shodov v raz* ličnih krajih, na katerih se je razpravljalo o gnojenju s hlevskim gnojem in z umet* nimi gnojili, o škodljivcih in boleznih, se* lekciji hmeljske rastline, o pravočasnem obiranju hmelja, o pravilnem sušenju, sor* tiranju, basanju, o prodaji hmelja itd. Hmeljarsko društvo priredi povsod poučna predavanja, kjer jc vsaj 10 članov to že* Iclo. Društveno vodstvo je preskrbovalo in še preskrbuje svoiim članom znamenite Sackove pluge, praktične kultivatorje, bra* ne, škropilnice, sušilnice in drugo.
Pravilnik hmeljske statistike je mmistr* stvo izdalo že leta 1922., a jc ostal, žal do danes Ic na papirju. Društveno vodstvo je čakalo leto za letom zaman na izvršitev navedene ministrske odredbe. Hmeljarsko društvo bi drage volje preskrbovalo hmelj* sko statistiko, ko hi mu ministrstvo node* lilo v to svrho potrebno denarno podporo.
Kar se tiče očitka glede nepoznavanja načina hmeljske trgovine jc izjavil društve* ni poslovodja: Hmeljarsko društvo je v in* formiranje svojim članom razposlalo in še lazpošilja brzojavna tržna poročila iz 2at* ca in Ntirnbcrga. Teh poročil je bilo do da* nes 40, ki so se v začetku razpošiljala 102 poverjenikoma, pozneje 20 in sedaj še osmim, skupaj torej 1474 poročil. O stanju hmeljskih nasadov v Sloveniji je društve* no vodstvo v informiranje hmeljske vele* trgovine in hmeljskih konsumentov objavi* lo v strokovnih časopisih Češkoslovaške, Nemčije, Avstrije, Belgije, Francije in Polj* ske mnogoštevilna poročila.
Potom posebnih lepakov je društveno vodstvo vsako leto opozarjalo vse hmeljar* je na lepo obiranje, sušenje, basanje in na reelno prodajanje hmelja. V to svrho je društveno vodstvo razposlalo 48 poverje* nikom* vsakemu po več komadov navede* nih lepakov.
Hmeljarsko društvo je letos preskrbelo 479 strankam 1846 legitimacij za polovično voznino hmeljskih obiravcev. Če se raču* na na vsako legitimacijo vsaj 5 oseb in se prihrani pri voznini za vsako osebo le 10 Din, znese to okrog 92.300 Din.
Nadalje je Hmeljarsko društvo po prav ugodnih pogojih posredovalo zavarovanje proti požaru 47 udom 750 q hmelja za vso* to 5,964.000 Din. Naročilo je svojim čla* nom v tekočem letu 15 vagonov premoga in 4 vagone gnoja. Število udov, ki je zna* šalo v 1. 1926. 684, je letos poskočilo m 1336 kar nepobitno dokazuje, da imajo hmeljar* ji vse zaupanje v svojo strokovno organi* zacijo. Opravilni zapisnik Hmeljarskega društva šteje do danes 1012 številk, pošt* nih odpošiljatev je pa čez 4000.
Po obširni debati je izredna glavna skup* ščina na predlog g. Vinka Stoparja (Vele* nje) soglasno odobrila dosedanje delovanje Hmeljarskega društva za Slovenijo.
Na predsednikov poziv je društveni po» slovodja prečital odlok ministrstva za kme* tijstvo in vode od 22 septembra t. 1. v za* devi signiranja našega hmelja. Zaradi so* glasnega sklepa se navzoči hmeljarji stri* njajo s prečitanim osnutkom pravil hmelj* skih oznamovalnic za SHS. vendar z veči* no glasov izražajo željo, da se iz okoliša I. (Celje. Vransko, Gornji grad) izloči okraj Laško, ki se naj priklopi okolišu III. (Brežice*Sevnica). Nadalie se je sklenilo, ministrstvu priporočati fakultativno signi* ranje hmelja le najboljše kakovosti, ker smatrajo hmeliarii obvezno signiranje svo* jim koristim škodljivo. Tozadevne razpra« ve so se udeležili: sreski kmetijski referent g Goričan, g. Turnšek (Polzela), g Stopar (Velenje), g Orožim (Braslovče). g. Ma« tinc (Braslovče). g. Hrastnik (Laško), so* spod Drev (Šmartno ob Paki). g. Omladič (Braslovče), g. Plaskan (Orla vas) in drugi.
Soglasno sta bila sprejeta tudi predloga g Franca Piklna (Žaleči, in. sicer:
a) S sestavo trgovinskih uzanc o hmelj* ski kupčiji se naj poverita društveno vod* stvo in Gremij trgovcev v Celju. Osnutek teh uzanc se naj predloži redni glavni skup ščini Hmeljarskega društva za Slovenijo mcseca marca prihodnjega leta v odobre* nje.
h) Ministrstvo za kmetiistvo in vode se naj potom društvenega vodstva naprosi, da uveliavi obveznost članstva za vse hmeliar* ic Slovenije pri lastni strokovni organi* zaciji.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog oblastnega kmetijskega referenta g. ing. Zidanška: Izredna glavna skupščina Hme* ljar^kega dništva za Slovenijo dne 18 de* cembra 1927. izreka soglasno svoje obžalo* vanje, da ie prišlo med ministrstvom za kmetijstvo in vode ter Hmeljarskim dru* štvom za Sloveniio do neljubega nespora* zumlienja.
Oblastni kmetijski referent g. ing. Zidan* šek je končno zaprosil društveno vodstvo, nai tudi v bodioče deluje v prospeh našega
hmeljarstva v isti meri kakor dosedaj. Po* zval je navzoče hmeljarje, da se oklenejo s oje edine strokovne organizacije.
Donos neposrednih davkov in možnost znižanja davčnih bremen
Ob priliki zadnjih debat in razprav glede znižanja neposrednih davkov v prečanskih krajih, ki so prekomerno krivično obremenjeni, se je z merodajnih strani ponovno čulo, da trenotno ni mosočp izvesti znižanja, ker so državni dohodki od neposrpdnih davkov v tekočem letu znatno nazadovali ter zaostajajo za predvidenimi vsotami. «Jutro» je že ponovno opozorilo, da je ta primanjkljaj napram proračunu le navidezen ler ga je pripisati dejstvu, da se v naši državi plačujejo davki po pretežni večini v zadnjem četrtletju koledarskega leta, to je v oktobru, novembru in decembru. V tph mesecih državni dohodki od neposrednih davkov vsako leto znatno prekoračijo v pro računu za posamezne mesece predvidene vsote. Na ta način se prvotni primanjkljaj zopet krije.
Naše trditve nam potrjuje najnovejši izkaz državnih dohodkov neposrednih davkov, po katerem se je donos neposrednih davkov v oktobru znatno dvignil. Dosenel je 215.3 milijona Din. nairani 1111.4 v spp-tembru. 161.5 v avgustu. 122.8 v juliju, 84.3 v juniju. 123.8 v maju in 81.9 milijona Din v aprilu. Ker jp razmerje med donosom v posameznih mesecih vsako leto prilično ena-ko, zato je pričakovati, da se bo donos neposrednih davkov v novembru in dpcembru še povečal. Lani je znašal v oktobru 212.1 milijona Din (letos 215.31. v novpmbru 275.7 in v decembru 224.5 milijona Din^
V prvih spdmih mesecih tekočega proračunskega leta je znašal skupni donos neposrednih davkov 912 milijonov Din napram 936.2 milijona Din v istem razdobju preteklega proračunskega leta (po tekočem proračunu odpade na sedem mesecev 995.3 milijona Din).
Primanjkljaj donosa neposrednih davkov napram proračunu je s tem za prvih sedem mesecev nazadoval na 83.3 milijona Din ali 8.4 % napram 18.3 % za prvih šest mesecev. V primeri s predvidenimi vsotami pa je položaj letos ugodnejši kakor lani, kajti v istem razdobju preteklega proračunskega leta (prvih 7 mesecev) je znašal primanjkljaj napram proračunu 142 milijonov Din ali 13.1 %; navzlic ieinu pa je zaradi višjega donosa v novembru in decembru donos za celo leto 1926. 27 prekoračil v proračunu predvideno vsoto. Tudi letos lahko (sodeč po sedanjih rezultatih) z gotovostjo računamo, da donos neposrednih davkov koncem proračunskega leta ne bo kazal primanjkljaja napram proračunu. Izgovor, da neposredni davki znatno nazadujejo napram proračunu in da zaradi tega ni mogoče znižati davkov, torej ne drž'. Poleg tega pa je treba upoštevati, da se tudi donos ostalih neposrednih in posrednih davkov ugodno razvija (carinski dohodki so v zadnjih štirih mesecih celo znatno prekoračili lanske vsote) ter je tudi s te strani dana možnost za znižanje davkov, če se istočasno tudi proračun izdatkov primerno zniža.
= Jugoslavenska banka bo s t. januarjem prevzela somborsko (iradjansko banko. Te dni se je izvršila za vse gospodarstvo liaško važna" transakcija. Jugoslavenska banka v Zagrebu je namreč sklenila prevzeti s 1. januarjem somborsko Gradjansko banko z vsemi aktivami in pasivami. Gradjan-ska banka, ki si je zaradi solidnega in korektnega poslovnega vodstva tekom desetletij pridobila veliko zaupanja med tamo-šnjim prebivalstvom, bo odslej poslovala kol podružnica Jugoslavenske banke, kar bo tamošnjim gospodarskim krogom moglo prinesti le koristi
= Lombardna posojila pri Poštni hranilnici. Počenši s 1. januarjem bo Poštna hranilnica lombardirala 2 in pol odstotne obveznice Vojne škode s 300 Din po komadu. Obrestna mera za taka lombardna posojila znaša 7 %, na račun stroškov pa se poleg tega še računa yx % za 3 mesece.
—	Naraščanje števila železniških uradnikov in uslnžbenrev. Ministrstvo za promet je pričelo mesečno objavljati število železniških uradnikov in uslužbencev 1. septembra je pri tem ministrstvu znašalo število uradnikov 8337, število zvaničnikov 15.899. število služiteljev 2655, število pisarniškega pomožnega osobja 2422 in število delavčev 39.288: skupaj 68.621 uslužbencev, napram 65.429 uslužbencem 1. avgusta. Tekom avgusta je torej število uslužbencev naraslo za 3192.
= Stanje Narodne banke SHS (22. t. m.) (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju z dne 15. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 451.1 (— 23.6). saldo raznih računov 953 (— 57.9), posojila na menice 1321.6 (— 5.1), na vrednostne papirje 253.1 (— 5.2); pasiva: obtok bankovcev 5549.8 (— 63.5), državne terjatve 330.8 (+ 59.1), obveznosti po žiru 743.2 (— 27.5), po raznih računih 301.2 (— 60.2). Ostale postavke so ostale v glavnem nespremenjene.
= V trgovinski register so se vpisale v Sloveniji nastopne firme: <Sana», tvornica čokolade. Hoče, družba z omejeno zavezo, podružnica Celje; Slaščičarna Dolinar. d. z o. z. v Ljubljani; Grajski kjno, d. z o. z. v Mariboru; podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu.
—	V zadružni register so se vpisale v Sloveniji naslednje zadruge: Splošna hranilnica in posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z.; <BaIkankredit», splošni hranilni in kreditni zavod, r. z. z o. z. v Mariboru; <Vodo-vod» Sv. Peter pod Svetimi gorami, r. z. z o. z. Izbrisala se je Lesna obrtna zadruga v Mozirju, r z. z o. z. (ker se je razdružila).
= Likvidacije. V likvidaciji se nahajajo: Splošna gospodarska zadruga kmetov in obrtnikov v Kostanjevici, r. z. z o. z.; Posojilnica v Marenbergu, r. z. z n. z.; Živinorejska zadruga v Moravčah, r. z. z o. z.; Mlekarna v št. Jurju ob južni železnici, r. z. z o. z. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev.
= Konjunktura in denarni trg v Češkoslovaški. Guverner Češkoslovaške narodne banke gosp. Posnišil je nedavno podal zanimivo izjavo glede konjunkture in stanja na denarnem trgu v Češkoslovaški. Položaj na denarnem trgu se je v tekočem letu znatno izboljšal. Zaradi velike likvidnosti se gospodarstvo v zadnjem času le v majhni me-
ri poslužuje kreditov pri Narodni banki kakor tudi kreditov v inozemstvu. Velika likvidnost je posledica močnega naraščanja hranilnih vlog in močne tvorbe kapitala, katero pospešuje nov davčni sistem. Z nazadovanjem obrestne mere je tekom leta padla tudi rentabilnost državnih papirjev od 6.6/» na 5.72 %. Gospodarska delavnost se dviga tako, da moremo govoriti o ugodni konjunkturi, ki je posledica ugodnega stanja na denarnem trgu. Konjunklurni dvig pa se razlikuje od enakih pojavov v drugih državah predvsem v tem, da je bil dosežen brez pomoči inozemskih posojil, zato sloni tudi na zdravi podlagi.
= Preokret v gospodarski konjunkturi Nemčije. Nedavno smo poročali o ponovnem naglem naraščanju brezposelnih delavcev v Nemčiji ter ugotovili, da je tamošnja gospodarska konjunktura prekoračila kulminacij-sko točko. Po najnovejših poročilih se je v prvi [»olovici t. ni. število brezposelnih v Nemčiji ponovno znatno dvignilo. 15. t- tuje bilo v Nemčiji zabeleženih že 1 milijon brezposelnih napram 752.000 1 t. m. in 521 tisoč 15. novembra. Tekom enega meseca se je torej število skoro podvojilo, napram poletnim mesecem pa celo potrojilo. Vendar pa 5e ni doseženo število brezposelnih, ki ie bilo zabeleženo v januarju t. 1., ko je znašalo 1.75 milijona. To naglo naraščanje brezposelnosti je gotovo posledica preokre-ta v gospodarski konjunkturi Nemčije.
= Franeo-ka banka je nepričakovano znižala diskont. Kakor poročajo iz Pariza, je včeraj Francoska banka znižala diskont od 5 na 4 To znižanje diskontne obrestne mere je prišlo popolnoma nepričakovano, posebno z ozirom na dejstvo, da se je v zadnjih mesecih obtok bankovcev dvignil od 53 na prpko 56 milijard frankov. Kakor je podoba, skuša Francoska banka potom znižanja diskontne obrestne mere le pospešiti produktivno delavnost in s tem odpraviti preveliko likvidnost na denarnem trgu.
29. decembra.
Na ljubljanski borzi je bila ponudba v devizah tudi danes znatnejša, vendar se je povpraševanje gibalo v ožjih mejah kakor pretekli teden. Narodna banka je le naznat-no intervenirala v devizah na Curih, Dunaj in Berlin. Dinar je dalje mednarodno čvrst, zato kažejo vsp devize popuščajočo tendenco. V Zagrebu in Beogradu so devize ponovno nekoliko nazadovale, dočim so ostali tečaji na ljubljanski borzi na prilično isti višini kakor včeraj.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi čvrstejša. Pri slabem prometu je promptna notirala 410—411. kasa pa je bila zaključena po 410. Tržišče zasebnih vrednot je ostalo zanemarjeno. Eskomptna se je trgovala po 87 — 88, Jutro-banka pa po 95.5 — 96. Med industrijskimi vrednotami je bil zaključen samo Gutmann po 200.
Devize in valute. Ljubliana. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095). Dunaj 7.98 - 8.01 (7.995). London 276.22 do 277.02. (276.62); Nevvvork 56.45 — 56.65 (56.55). Pra?a 167.5 —* 168.3 (167.9). Trst 298 - 300 ( 299).
Zagreb. Dunaj 7.975 — 8.005. Budimpešta 9.905 — 9.935. Milan 297.34 — 299.34. London 276.2 - 277, Nevvvork 56.432 — 56.632. Pariz 222.375 — 224.375. Praga 167.4 do 168.2, Curih 1093.5 — 1096.5.
Beograd. Pariz 222 — 224. London 276.071 •lo 276.874. Nevvvork 56.41 — 56.61. Milan 298.5 — 300. Praga 167.33 — 10S.13. Dunaj 7.955 - 7.985, Budimpešta 9.93 _ 9.!«. Berlin 13.515 — 13.545. Curih 1092.81—1095.81.
Trst. Beo»rad 33.3250 _ 33.6250. Dunaj 264.50 — 270.50. Praga 55.95 — 56.25, Pariz 74.40 — 74.70. London 92.35 — 92.55. Nevv-vork 18.87 — 13.93. Curih 365 75 — 367.75: dinarji 33.20 — 33.75.
Dunaj. Beograd 12.4725 — 12.5125. Berlin 168.67 — 160 17, London 34.4875 — 34.5875. Milan 37.2850 — 37.3850, Nevvvork 706.15 do 708.65. Pariz 27.81 — 27.91. Praga 20.92 do 21. Pi-rih 136.48-136.98; dinarji 12.3725 do 12.4325.
Curih. l?eograd 9.14. Berlin 123.575. Nevvvork 517.20, London 25.2575. Pariz 20.365. Milan 27.31. Praga 15.32, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.18. Sofija 3.74, Varšava 58.05. Dunaj 73.10.
Kfekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0. Ljubljanska kreditna 135 — 140, Kreditni zavod 16(1 —0. Vevče 135—0. Kranjska industrijska 350—0 Ruše 260 — 280. Stavbna 56 — 0. šešir 125 -. O.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 410 — 411, kasa 410 — 411, za januar 403 do 406. za marc 380 — 0, investicijsko 86.25 rio 86.5, agrarne 53—53.5; bančne: Eskopmt-na 87 — 88. Poljo 18 — 19.5, Hipo 57.5 do r-8, Kreditna 90 — 0. .lugo 95.75 — 93, Praštediona 877.5 — 882.5, Ljubljanska kreditna 134.5 — 135; industrijske: Gutmann 200 do 205. Slaveks 105 _ 110, Slavonija 11 do 13. Trbovlje 0 — 465. Union 0 — 290, Še-čerana 570 — 580. Drava 555 — 570, Du-brovačka 416 — 420. Danica 165 — 168, Isis 50 — 52.
Beograd. Vojna škoda 412 — 414. za januar 4<i9 — 409.25, investicijsko 85.75 do 86.25. agrarne 53 — 0.
Blagovna trž<šča
Ljubljanska blagovna borza (29. t. in.) Les: Tendenca mirna. Nudi se bukovo oglje, suho, vilano, fco vagon meja po 85 za 100 kg in suha bukova drva, fco meja po 23. Povpraševanje pa je za hrastove pod-nice 43 mm (z nadmero 1.5—2 mm), 2.85.m (z nadmero 5 cm), 19—28 cm širine, fco vagon meja po 1200. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Cene so ostale nespremenjene.
Dunajski svinjski sejem (28. t. ni.) Dogon 14.601 komad, od tega 3448 iz Jugoslavije. Mesne svinje so se podražile za 15 — 20 grošev. Za kg žive teze notirajo: pitane svinje I. 2.15 — 2.20, angleške križane 2 do 2.30. kmetske 1.95 _ 2.15, stare 1.90 — 2, mesne 1.90 — 2.45 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (28. t.
m.) Na dunajskem tržišču je tendenca dalje zelo mirna. Konsumenti so ostali dalje rezervirani. Tudi prijaznejše razpoloženje na ameriških tržiščih ni moglo vplivati na situacijo tržišča. Cene pšenici in rži so oslale nespremenjene. Za turščico je zanimanje nekoliko živahnejše. Povpraševanje je prpdvspm za staro blago. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75-40.75, ma-ožarska Tisa (81/83 kg) 44 _ 44.5; rž: marchfeldska 41 — 41.5; turščica: 31 do 31.5; oves: domači 33 — 335.
.lože Krapi:
Pod Blegašem
Pod Biegašem ie vas. Prav noter v grapo je potisnjena. Nima Bog ve koliko hiš in še te so nizke, maihne. stare s slamo krite. Ziv krst ne bi bil mislil. da bo vasica kedaj zaslovela kakor n. pr. Poljane, ki so v isti dolini. Pa je postala slavna, kar čez noč; ne morebiti zaradi kontrabantarjev, ki so imeli v njej zadnjo postajo pred mejo — Lahi so blizu — ali. pa. da bi bila dobila južno podnebje m bi bile v njej pričele bujno cvesti pomaranče. Ne, saj je prešlo že sedem suhih let, pa niti na oni strani, za koniini. ni nobena pognala.
To ne; ampak — nu da. saj vam takoj povem!
Iz te vasi. kjer nočejo rasti pomaranče. jo je pred leti popihal j Ameriko lastnik ene tistih bajt v grapi. Nihče ni tedaj dejal ne cev ne bev. ko je oni odhajal. Je pač tako! Odšel ie. Naveličal se je gledati dan na dan gori v Blegaš, če ima kapo ali ne... pa si je mislil: Kaj bi doma ril v to pest zemlje, ki nič ne da!? In gledal pajke. kako predejo svojo mrežo v hiši in okoli Ti je. Kar v Ameriko pojdem! Tam je
denar, zlato kopljejo... Vrnem se v širokih hlačah in z dolarji v njih!...
Ni imel možakar slabe ideie. Nič ni pomišlial; lepega dne je z ženo Marič-ko izgini! iz doline, pustivši Blegaš in pajke v hiši in okoli nie ...
Vasica pod Blegašem je samevala že nekaj let; kontrabantarji se že dolgo niso več ustavljali v njei (tudi pomaranče še niso bile pognale), ko je zašu-melo po vasi: Prodovec se je vrnil! In Marička ž njim! Pa denar.ia imata! Saj pravim: več sreče kot pameti!
.Mimogrede. Vsa vas je govorila, da možakar ni ravno pri pravL. tako vsa-ke kvatre enkrat, ga nrime. — Ja, za Boga kdo b; pa kaj dal na take besede!? Da je šel v Ameriko? Saj ni. da bi moral vsak. kdor gre tja. biti brez enega kolesca! Zavist, nevoščljrvost, dolarji — sai vemo.
Torej Prodovec se ie vrnil v domačijo. Izpolnila se mu ie bila želja po širokih hlačah in dolarjih. Pajki so mu bili med tem napravili dostoien slavolok: za slučaj, da se vrne. Razkošatila se je bila Marička. Ponosna, skoraj prevzema je bila postala, kar je pogledala v deželo avtomobilov.
Spet sta gledala Blegaš. Včasi ie imel kapo. včasi pa tudi ne. Dosti pa jih tudi ni zanimal. Se sta bila v Ameri-
ki, kjer stoje visoke, lepe hiše — oh, ta njihova bajta — novo bosta zidala; pa ne tu, v tem bregu — in lep vrt zraven — pa še to. pa ono — sai denarja imata.
Neko noč Prodovec ni mogel spiti. 7aman ga je povpraševala žena. kij mu <>. Zgodaj je oblekel svoie modre hlače: »Ti, .Marička. jaz pojdem k mizarju !<•
»Ja, po kaj neki?«
»Tisto boš pa že videla. Pa naj potem reko ljudje, da sem neumen (sam Bog ve. kdo mu je bil na nos prinesel?). jim bom že zavezal jezike. Nekaj takega, česar še nima svet! — Nikar ne bodi radovedna! Boš videla potem!«
Zaman je Marička poskušala izvleci skrivnost iz moža Nekaj kave je našel v loncu za pečjo, jo popil in jo mahnil po dolini... Kaj je hotel mizarju, ne vemo. le to so 'pravili ljudje: ko je odhajal stari Prodovec, ie mizar stal na pragu in se je široko smeial za njim.
Neko nedeljo, dober mesec dni po obisku pri mizarju, je stal Amerikanec pred cerkvijo. Gruča mož in fantov okrog njega: Prodavec je pa govoril:
»Boste videli! Še ta teden bo narejen moj avtomobil. Takrat pa ne bo
nihče več dejal, da sem neumen! Pa ne bo treba bencina, čisio sam ga bom gonil... Ampak, peljal se ne bo z njim nihče: samo Marička!« ...
Smejali so se iant.ie navdušenim go-vernikovim besedam, starejši pa so odkimovali z glavami in odhsiali proti domu.
V soboto je zabučala vas. Od hiše do hiše je šel glas: Prodavec ima avtomobil! Pojdite ga gledat! Lesen je. pa sam ga zoni!--
Po cesti skozi vas se je pomikal rdeče prepieskan voz z lesenimi kolesi in platneno streho. Oblastne ie sedel za »vodilom« Amerikanec Prodovec in žena .Marička. Otroci so se gnetli za novim «avtom*. Po ravnem je še šlo. ko pa je prišel klanec, ie »motor« odpovedal.
Tedaj je stopil na cesto vaški pek in je poklical kopo otrok k sebi v peka-riio.
'■Poslušajte, otroci! Vsakemu dam žtmljo. če boste ubogali! Pojdite za avtomobil in potiskajte, kar morete! Pa če vam kaj reče. nič ne poslušajte, porivajte kar naprej! Zemlie vam dam!«
S kislim obrazom ie sedel Amerikanec na svojem sedežu. Marička je bila izstopila in je spuščala oči zdaj po
»šoferju«, ki se ie trudil, da bi pognal svoj avto naprej, zdaj po hišah in oknih.
»Ali mar ne gre?« je dejal pek in pristopil. Ka.i neki mu ie. temu tvojemu avtomobilu? Dai. daj. poskusim jaz!«
Prisede! je. otroci pa so menda razumeli in so navalili na voz.
»O. saj gre! Vidiš. Prodovec. samo namazan ni dovolj, pa se včasi ustavi«! --
Otrokom so dišaie sveže rumene, lepo pečene žemlie. pa so naoeli vse svoje moči.
»Ali mi greste proč, otroci! Naj pride kdo pod kolo! Proč!«
-Pomikal se je avto po klancu navzgor. Prodovcu ie Poskakovalo srce. pek je robantil nad otroci, vas se je smeiala.
»Ti! Kako pa. da ne daš svojemu avtu imena? Veš, imena dajejo ljudje po kakem slavnem generalu, ali pa kogar so najrajši imeli. Koga pa ima^ ti najrajši?«
»I. koča? Maričko!«
»Nu. pa napiši »Marička«!«
Vas se je zabavala: pozabila je na kosilo, ki je vrelo po loncih. Zapeljali so avto na pekovo dvorišče, nekdo je
niti s pritokom kruha iščočih žensk z dežele. Zato je v Berlinu 420.000 žensk med 14. in 25. letom napram 3/7.000 moških iste starostne dobe, 1,119.000 žensk med 25. in 55. letom proti 915.000 moških iste starosti in med osebami, ki so presegle 55. leto 336.000 ženskih pa 249.000 moških. To so seveda samo zaokrožena števila. Iz njih bi sledilo, da znaša povprečna starost Berlinčana 33.5 let. Berlinčanke za 35 let.
Samomor dveh višjih mornariških častnikov na Japonskem
Pri zadnjih manevrih japonskega vojnega brodovja v avgustu t. 1. sta trčili skupaj dve vojni ladji. Oba komandanta, Mitzuzairo in Jintsu, bi morala biti te dni sojena pred vojnim sodiščem v Tokiju. Na večer pred odločilno razpravo sta izvršila harakiri. Vse japonsko časopisje proslavlja sedai njuno prostovoljno smrt in pravi, da se ni zgodilo nič lepšega in večjega, odkar sta se v 1. 1922.. pred pokopom tedanjega mikada. usmrtila admira! Nogi in njegova žena. Tudi najvišje mornariške oblasti hvalijo izredne sposobnosti in pogum obeli častnikov, katera bi vojno sodišče oprostilo.
K stabiliziranju laške lire
Grof Voljri, finančni minister v .Mussoiinis jevem kabinetu.
Drzen roparski napad v Lipskem
Na Štefanovo zjutraj je bil v Lipskem izvršen drzen roparski napad na cestno železnico, ki vozi med Lipskim in predmestjima Dolitzem in Probsthei-do._ Napad pa se je na srečo izjalovil.
Stvar se je odigrala tako-le:
Na lipski cestni železnici je običaj, da poberejo zjutraj med -4. in 7. uro s posameznih tramvajskih postaj denar, ki se nabere v nočnem prometu in ga s posebnim avtomobilom odpeljejo v poslopje tramvajske uprave. Avtomobil vozi stalni šofer in njegov spremljevalec. a ker je bil voz poslednje čase de-fekten, mu je bil dodeljen pomožni avto. ki ga k: upravljal poseben šofer.
Na Štefanovo sta šoferja svoje posle večinoma že opravila in sta bila na potu k postaji Probstheida. V neki stranski ulici sta tedaj nenadoma zagledala pred seboi neki avtomobil, ki je stal povprek čez cesto in jima je zapiral pot. Zato sta avtomobila ustavila. Tisti trenutek je pristopil k njima neki možak z roženimi očali ter ju je prosi1 bencina Še preden mu je mogel kdo odgovoriti, so počili streli in iz obcestnega jarka je planil neki možak z zakrinkanim obrazom. Šoferjev spremljevalec je takoj odgovoril s streli iz službenega revolverja, šofer pomožnega voza pa je skočil iz avta in začel po napadalcu udrihati z gumijevim pen-drekom. Morda bi se mu bilo posrečilo, da bi ga zmogel, ako ga ne bi bil od zadaj napadel mož z očali. Toda roparja sta morala v tem že uvideti, da jima
je načrt izpodletel; popustila sta zato svoji žrtvi in jo jadrno ubrala k svojemu avtomobilu, ga pognala in izginila
Napadena šoferja in njun spremljevalec so se brž opomogli in so se odpeljali na bližnjo policijsko stražnico, kjer so napad prijavili. Nekaj minut za tem ie poiicija v avtomobilih prevzela zasledovanje. ki je bilo kmalu kronano z uspehom. Avto roparjev je namreč imel defekt in ie v neki stranski ulici obtičai. kjer so potem drzna napadalca aretirali.
Nemški listi pišejo, da je bil ta napad eden najdrznejših, kar ^e jih je dosedaj Primerilo v Lipskem. C^ b: se bil posreči!. bi padlo napadalcema v roke okoli 12.000 mark (162.000 Din).
Polkovnik Lindbergh
(na desni) se pred odietom iz Washingto« na poslavlja od poveljnika tamošnjega ie« tališča. Kakor znano, je drzni letalec v enem poletu premeril razdaljo iz \Vashings tona v Mexico, od kodeT je te dni nadalje^ val polet v srednjeameriške države.
Kako so dali „Casanovo"
v Berlinu?
Pogosto se čudimo, da polnijo nekateri filmi dvorane velemestnih kinematografov po cele mesece. Ta stvar je razumljiva, če pomislimo, da presega število velemestnih kinoobiskovalcev iz daleka število posetnikov v manjših mestih in trgih. Toda poleg v§ega tega upoštevajo po večjih mestih še eno mogočno činjenico. ki v veliki meri vpliva na obisk kinopredstav in to je zunanja reklama in oprema kinodvoran. Z izredno spretnostjo in umetniškim okusom vedo po velemestih vzbuditi zanimanje publike za sleherni program, tako da dožive prav pogosto filmi, ki po manjših krajih docela propadajo, v teh gledališčih kolosalne triumfe.
Zanimivo je. s kakim velikanskim zu-
Pr'de!
Pride!
ivAM M0ŽUH1N
slavn; ruski filmski umetnik v svojem naj» noveišem in najboljšem velefilmu
CASANOVA
ELITNI KINO MATICA.
Telefon 2124.
Na glavobol 5
sem že pozabil) Našel £ tem sredstvo, katero H zvesto uporabljam Čim začutim predznake glavobola, takoj zaužljem neprekos-Ijive
Aspirin-
tn me glava sploh ne pričneboletl Kupujem pa samo pristne „Beyerove-ta-blete" v originalnih zavitkih z modro-belo-rudečo garancijsko znamko.
nanjim pompom so predvajali pred kratkim v Berlinu film «Casanovo», ki ga v prihodnjih dneh dobimo tudi v Ljubljano v kino Matica. Premijera tega ogromnega dela se je vršila v Gio-ria-Paiastu. Ves foyer .ie zrcalil in pred-očeval publiki z mehkimi, božajočimi barvami elegantnost in luksurijoznost dotične dobe. Mrzli, odbijajoči kamenin tlak je bil pokrit z modrimi velur-nimi preprogami; vse stene so bile bogato obložene s tapetami. S stropa, prevlečenega s svetlomodro svilo, so visele na temnomodrih svilenih vrvicah razne blesteče krone v baročnem slogu. Ob stenah je bilo razstavljeno najdragocenejše pohištvo v rokokoju in baroku, beneške vaze in luksusni predmeti. Vse ogromne električne žarnice so bile prevlečene s svetlomodro svilo, vsa čakalnica bogato parfumirana. Ogromni Gloria-Palast se je zdel krasna luksusna kaseta, ki skriva v svoji sredini veliko dragocenost «Casanovo». Ni čuda torej, da je postal Gloria-Palast tiste tedne shajališče najelegant-neiše družbe Berlina.
Razumljivo je seveda, da Ljubljana v tem oziru ne bo mogla pripraviti svoji kinopubliki one zunanje elegance, saj smo lahko veseli, da dobimo ta razkošni film v tako kratkem razdobju po Berlinu.
Družinska tragedija v Monakovem
V monakovskem predmestju Ober-merzingu je stanoval bivši odvetnik dr. Franc Geiss z ženo in dvema hčerkama. Geissa so za časa vojne zaradi nečednih poslov izključili iz odvetniške zbornice. Pred letošnjimi božičnimi prazniki so ga zaprli, ker so ga zalotili pri nakupovanju s ponarejenim bankovcem za J 00 mark. Pri hišni preiskavi so našli še 22 takšnih bankovcev. Na božič se je Geiss v zaporu zastrupil s cijankalijem. Policija ie obvestila njegovo družino. Še istega dne so se vse tri ženske zastrupile z veronalom. Ženo in eno hčerko so našli mrtvo, drugo hčer so prepeljali v brezupnem stanju v lx>inišnico. V pismu, ki so ga ostavile samomorilke, so napisale, da niso prenesle krivice, ki so jo storili možu. oziroma očetu. Policija skuša dognati, če je bi! Geiss udeležen pri ponarejanju bankovcev ali ne.
Eče se geslo ...
... za mesto London.
London Countv Concil - je razpiral nareča; /a geslo, ki sa naj dobi London, (ravno mesto Anglije ima namreč na čudo samo svoj grb. ne pa gesla.
Leta 1914. je bila prediagana Taclto-va rečenica «!oci dulcedo nos artinet« 'milina kraja nas privlačuje). Predlog a .ie bil zavrnjen in od takrat je kar deževalo novih predlogov, od katerih so bili nekateri agresivnega, drugi dc-kiamatoričnega značaja, pa tudi religi-jozna in celo humoristična gesla so bila med njimi zastopana. Da vse te ideie preštudira in preceni, je bi! imenovan poseben komite, ki te dni zaključuje svoje delo. Kakor kaže. komite ni naše! nobenega primernega gesla in tako bo London še nadalje obsojen na «životar-jenje» ob samem grbu . . .
Iz življenja in
0 usodi Wilsonove nečakinje
miss Graysonove ni še nobenih pozitivnih poročil. Vedno bolj se utrjuje domneiva, da je letalo z vsemi potniki izginilo v valovih Atlantskega oceana, na katerem divjajo zadnje dni silni viharji. Ce je padel <Dawn» v morje, se je moral že zaradi svoje teže takoj potopiti. Morda so se držali potniki še nekaj časa nad vodo, a njih boj, po mnenju strokovnjakov, ni mogel trajati dolgo. Oče Graysonove je izgubil vsako nado, da bi še kdaj videl svojo hčer. Zdi se mu, kakor je sam izjavil, da je njena dobra in srečna zvezda de-finitrvno ugasnila.
Ni še pojasnjeno, po kakšni nepriliki se je morala izvršiti ta tragedija. Brezžična e ostaja St John je ujela malo pred katastrofo kratko brzojavko z *Dawna», ki je govorila o nekakšni poškodbi. a ni bilo mogoče dognati, če so letalci menili poškodbo na motorju ali na kakšnem drugem delu ponesrečenega avtiona.
prave za okna, ki jih prodaja naša po vsem svetu znana tvrdka Iks Ipsilon — sedaj vidite, kaj se lahko zgodi, če ljudje naše ponudbe ne uvažujejo.*
Princesa Marija-Jose (belgijska)
(zgoraj) m princ Humbert italijanski, kos jih zaroka bo spomladi oficijelno razgla« šena.
Nazadovanje porodov v Italiji
»Popolo d' Italia* sporoča število italijanskih porodov v zadnjih letih in pravi, da jih je bilo i. 1924. 1.173.264. leta 1925. 1,156.428. I. 1926. 1,134.500, v prvih desetih mesecih tega leta pa samo 924.445. Na eni strani z vsemi silami započeta propaganda fašističnega režima, da bi število otrok povečali — na drugi strani ti klavrni uspehi — navzdol. »Popolo d'Italia® razglaša, da bo nastopila vlada zaradi tega z novimi ukrepi in grozi z represalijami vsem tistim, ki se jim ne bodo pokorili. Koliko bo zaleglo obljudovanje preob-ljudene države s papirnatimi naredba-mi in z mahanjem z rokami, o tem se bomo prepričali iz «Popola» ob koncu prihodnjega leta. Menimo, da leži prerokovanje za državo, ki nima ne dela ne jela. ne svobode za svoie ljudi, precej na dlani.
Moški in ženske v Berlinu
Nemške statistike opozarjajo ob vsaki priliki, da tvori pretežno večino nemškega prebivalstva ženski spol. To je pojav, ki ga opazujejo skoraj po vsem svetu, ki je veljal že pred vojno in ki je postal po vojni iz razumljivih vzrokov še očitnejši vendar je nemška država, če jo primerjamo v tem oziru z drugimi državami, menda res na slabšem.
Na deželi stvar ni tako huda. mesta pa dosegajo rekordne številke. Tudi to se da razložiti na lahek način. Prouče-valci nemških gospodarskih razmer pravijo, da dobe Nemke zaradi nadšte-vilnosti zelo težko moža in so zato prisiljene, da si iščejo raznih služb, ki jih morejo preživljati. Ker pa je v mestu prilika za zaslužek večja nego na deželi, se v velikih masah naseljujejo v mestih.
Vsa ta dejstva se izražajo zelo jasno iz številk, ki jih navajajo statistike za Berlin.
Po zadnjem štetju živi v nemški prestolnici 1,848.859 moških in 2,175306 ženskih oseb — ženskih oseb je torej za celih 326.447 več nego moških ali z drugimi besedami: na vsakih 1000 moških prebivalcev odpade 1176 žensk. Pri tem pa je nepremakljiva resnica, da se rodi v Berlinu več moških otrok nego ženskih, iako da je prvih do 14. leta okroglo 307.000. dočim ie deklic okroglo 300.000. Šele od 14. leta dalje prevladujejo ženske, kar se da po.ias-
Mrs Graysonova
<e za božič hotela leteti iz Amerike v Eva ropo. a se je ponesrečila na progi Nevvork Harbour^Grace (Nova Fundlandija).
Ameriška reklama
Mr. Graumanna. lastnika največjega kinematografa v Los Angelesu. smatrajo v Ameriki za najbolj prevejanega mojstra v reklamni stroki. V njegovem kinu se predvajajo premijere vseh sen-zacijonalnih filmov, obiskovalci njegovega podjetja so izključno filmski igralci in vodilne osebnosti v filmski industriji. Ves ta izbrani publikum plačuje rad neverjetno visoko vstopnino 25 dolarjev, samo da pride k predstavi. Mr. Graumann je odkril zelo preprosto, a vendar genijalno sredstvo, da si je pridobil srca teh svojih obiskovalcev. To sredstvo temelji na psihologiji ljudi ali prav za prav na nečimernosti ljudi. Graumann ve. da so zvezde in zvezdniki na filmskem nebu silno nečimerni, pa jim ustreza baš v tem. Vselej, kadar se pripelje k predstavi kakšna znamenitost te vrste (ali znamenitost, ki si domišlja sama, da je znamenitost, ali ki bi znamenitost rada postala), jo pri izstopanju iz avtomobila obžariio z reflektorji. obenem sporočijo z megafo-nom zijalasti množici njeno ime. Ce pride kakšna Mary Pickfordova ali Gloria Svvansonova. jo sprejmejo s streli iz možnarjev in z raketami. Po radiu spor oče vsej Ameriki imena obiskovalcev. značaj njih toalet in včasi tudi vrednost teh toalet s pripadajočimi dragulji. Na kratko rečeno: Reklama med dvonožci, ki sami iščejo reklame.
Izboren, čeprav nekoliko nesramen trik si je izmislila neka firma, ki prodaja varnostne naprave za okna V temni noči je splezalo več maskiranih mož skozi okno v spalnico nekega zakonskega para. Eden izmed možakarjev je naperil samokres na prestrašena aakonca in je spregovoril čisto mirno: «Pred nekaj dnevi smo vas obiskali. da vam priporočimo varnostne na-
Slovensko zadovoljstvo z iial janskim otroškim vrtcem v Bistrici
t*..d tem naslovom smo poročali, da se je !}•> pa Mlkuier;£eva. soproga odvetnika dr F. Mik uletiča povodom neke priredit« se v Otroškem vrtcu v Bistrici zahvalila imenom sIoven»:<cg- ljudstva za dobrote tegi. italijanskega vrtca.
Sedaj čitamo v «Ed.nosti» i/javo gjspe Valerije Mikuletičeve o tej stvari in io po» natiskujemo. da bo lavnost prav obvešče« na o niei
-Ned ivno ie tržaški «l';ccolo» poročal o nc.ci prireditvi v otroškem vrtcu v Bistrici, kier ic z /uhvgin in' besed imi nastopila rtni nek i gospa 'MiciileHch Drug-i listi in pr v itiic govorice su hoteli vedeti, da sem to bili i •/ ,c me imenovali , polnim ime« n ni n zivačbo. namreč- Valerija Mikule« tič. ž n i h:str:škejl-» odvetnica dr Fortu> n m ' a M kuletič. To sc ie z"- d lo pcpolno« mu ijcoMi- vano k-.-r «P;ceoI.-'» nt imenoval r'a>.,:!: krstrn.gr imena Liudjm in Ii-slom so ■ b *vi priliki zarri zanimali, sp - r vam di / omenieno prireditvijo in t' z de r mi poročili n;*tm v n:Vaki z- ezi z h'v« m 5>'St mcftv na Reki s svoji« m: < - ka'eri ne zahajalo v nikak otro« š! rte Rjica. H. XII. 1VJ7
I 'uicri,:;t Mikuletič.»
Trt — i?^Todni \imvh
l" rrstu, koncem deccmbra. Pred r/.š iin s dnini dvorom sc je vr« š'a r ./prava, ki ic v/.huia največje za« trnias.je Slo ic k-tkor je p=; ,i »Popoio«, za .»v siučji v /t»:j<j v ni od tvj, ki ima tu« d. zelo li-tnalen političen okvir: italiian« sk:-. iad ans-c in tlalina' nske težnie
zad. s': , in muzeiti b. gafu / iloženem
onstran granic
1/kopn'n.imi iz rini ske
g-ške dobe.
sc ic nahajala in sc še vedno n-ihaja stek« lena k'-pa i'/ aleksai .d--nske d be. ki ima v reliefu ge lo «L,;b..- »en N'iken» kar po« men; «pi grabi Zmago«
Ko sc ic D' Annur./.o pnšedši iz Reke, iz..rcai - Zadru !c- opazil to kupo in je po rab.l to oKoi ščino z.i govor, v kateiem je ■:/. ajil iz r^gj gjsla največje, upe /a bo« uočno-it. Ziidisko. kupo jc D' Annunzio po« no.no ■.-incuja! rekoč. da kupa s tem tako znae.lv..m prastarim geslom nc more ostati v Z.:<iru. kjer sc v vse. svoji krutosti kaže p habljciije zm.iir. temveč, da bi st mo« rala hraniti kje drugič m hi se morala vr« n:ti v Zader. ko bodo izpolnjene vse itali« jan ke težnie gi-.de Jadrana
Mladi zadrski Icg»j: nar Vinctnc tsmi« tn . ie menil. icakor p>še fašistični «Pi>po« k>» d.i ga ni kraja, ki bi se v njem Iva« niia kupa ik> .dnsva odrešenja, ko D" An« nun/.'cv «\'ittorialc» (vila ob Gard.,kcm-jezeru, za katero je D' Annunzio oropal neki ga ncniškeg t nrofesorja)
l -miani sc je d<;g ivoril z nekim zadr« skim d -iavcun n-.-k in Collanovichem in po rečiio sc mu ie. d^ jc vdrl v muzej in od ..'sel kupo Takoj pO izvršen: izmaknitvi jc 1'smiani krenil v !'ulo Tatvino so cd« krii in smian; je bil aretiran na parniku. k; >e vozi \ Trs*".
Pr: raznravi v Zjilru sta trdila, tla sta iz« m.ikivla kupo z d >moliubaini namenom, da jo p■ ' ! lita O' A nunziu Kol priča zašli« " ni g.-nc lini tainik nacijonalnega udruže« nij vo'n h prostovoljcev Avg.isro Pescoli« d->. ie pi trdil »plemeniti namen« obtožen« cev. ki sta mtt gi razi dela. a državni pravd n:k ie izjavi! d < dejanju, ki sta ga izvršila obtoženca ne<! '»raje svoj-tva prilastitve in <•': >'-ščen.ia. Od- Coselichi ie povdarjal navd šenie obtožencev -za jadransko stvar, nika' ju ie sodni dvor oprostil, češ. ker de ian'e. k' sta g: 'vršla obtoženca, ni kaznivo diianje. Občinstvo ie spreielo to e-provtilro raz odbo z burnim odobrava« rii m Tafi va. ki nista tatova, sta danes sp!o"no bčud: vana narodna iredentistična junaka
V Z'dru m tudi še marsikje drugič, kjer m; ?e izvedelo o tem degi dku, pravijo, da pač ne bi bilo treba «izmikati» kupe. kajti č- ie kupu res tako velikanskega simbolič« neg \ pomena z.i odrešenje Dalmacije in če le n eno prvo mesto res edinole v D' An« nunziievem «Vittorialu», bi k) mogel Za« rit-r pa; sam dati prenesti tjakaj in na ne« kol ku častneiši nač;n. kakor po kakem po« s*"nacn
In s> zelo taki Ivi bneži, ki menijo, da ii- D' Annunzio že zdavnaj pozabi! zadr« -•'- o kupo in da bi b-la kupa. če bi bila sreč« p.' nrispela v Trst. krenila od tod vse dru« C-int nc pa v Gard- ne. ter da je bi! «viso« k: vatT:o*n"ni namer« 'c snrfno žc vnaprei •/'•'•inii kr!"'-a zr c^iča'. čc bi podietie iz« — ;i»f i , T® h" ..-bneži trd:in celo. da ie b■' v Trs*" ž'.- pripr-.,vl;en Icimček ameri« š' h dolarjev 7-i cp^grnbi znajo«, katero p- a v - i ■ • ic 11' Ann"nz'-r> le za*o tolikokrat i'--«ni'! Ver "ni 'ed i i. kn ie bil v Z->dru.
prinesel čopič in zablestele so črke: »Marička«.
\1., ,.g|:r.T> vf, io Prpiiovee svoi^srn «avta». Mazal su ie in mazal. pa ni 5'■■ Nm.,!,<(! pa ie o:>s?avil r:\ hišo »za bol še čase«, ko cogrunta. kje mu jt- nanaka...
Ko sem Do'eti h;fel na Rleeaš. sem v®-'el r;st<> -dečo Marij),-''«. pa recite, dn vas ni znamenita! Dala nam ie :" -rrite'ia 'fspppjra avtomobila. Res ie s®-er da »Marička« ne tere. a moderna f. T-r.-: . utegne odpraviti tudi ta nedo-statek.
<ter so najboljši in najcenejšL
pač ni kazalo, da bi jo bil sam «pograbil», pozneje pa ni imel več prilike za to.
p— Tihotapec. 521etni V. Schmoliner je tihotapil iz Avstrije na. Goriško saharin, sladkor, kavo, tobak in še drugo blago. Fi« nančni stražniki so mu dvakrat prizanesli, slednjič je prišel pred sodnike v Gorici, ki so ga poslali za 5 mesecev v zapor in glo« t>e mera plačati 1267 lir.
p— Rudarski prapor iz Radoboja. Neki Idrijčan nam piše: Ko sem čital o razvitju rudarskega prapora v Radoboju. sem se spomnil, da že obstoja prapor rudarjev iz Radoboja in se nahaja v zasužnjeni Idriji. Leta lb63 ali 1864 je prispelo več rudarjev z družinami iz Radoboja v Idrijo baje za« to, ker ;,e ic bilo ustavilo delo Ti rudarji so pirnesli s seboj tudi svoj prapor, ki so ga potem pri svečanostih in procesijah (Sv. Ahac. Sv Barbara) nosili, ob strani pa sta dva rudarja nosila rudarski simbol, dve kladivi. Idrijska in radobojska zastava sia po italijanski zasedbi izginili kam pod kako streho
p— Polno Itiških sleparjev se podi po go« riški deželi Y Prvačini se je bil nastanil neki 34Ietni Gubitta iz. neke stare provin« ce. Imel je lepo milično obleko, ki mu je izhorno služili pri razn h sleparijah. Izvab« bal ie iz ljudi denar, marsikje brezplačno ledcl in pil. zadnje čase pa se je sukal okoli trgovcev s kolesi, si izposojal kolesa in jih ni nikdar več vrnil Končno so ven« dar prijeli mladega laškega postopača in g-a vtaknili v zapor
p— Pokoimne drugorodnim učiteljem, k® so bili odpuščeni iz službe raeli neza« dostnega znanja italijanskega iezika, sc do« ločijo v kratkem, kakor poroča «Informa« tore della Sfampa» Nato bo takoi objav« I jen dotični ukaz
p— Nove vojašnice v Vipavi so že sko« ro gotove. V Idriji Ivočeio postaviti veliko vojašnico ali ne miwcio dobiti za to pri« mernega terena Pred kratkim so pnsku« šali z zgradbo «na Z-emlii» na so /e npnsti« li delo sf-dai ;ščejo ngodneiš • tla.
Ptujsko ^fes?a!iško
vnrsšapie
Zgodovina našega slovenskega gledališča je bila zelo mlada O njem lahko govorimo še lc po vojni, ko je postalo za naše me« sto iz narodnih in kulturnih ozirov prav važnega pomena
Poprej je vprizar.ala gledališke predsta« ve Narodna Čitalnica, poleti so pa priha« iali v r-oste pod Danilovim vodstvom ljub« Ijanski igralci Nekoliko pred vojno se je ustanovila Podružnica mariborskega dram. društva, ki ie na ta način olajšala Čitalnici prev |" uelokrog. Med vojno je bilo de« lovanje društva onemogočeno Dihati je za« čelo zopet šele koncem I. 1917
Na deske »Mestnega gledilišča« so sto« pili naši diletanti prvič I. 1919. toda o ka« kem -edni m delovanju ni bilo govora Na eni strani so delo ovirali preveliki režijski strošk' na drugi pa odločna nenaklonie« nos* merodajnih krf.gov Vnel se je hud in d ilgotrajen boj za gledališče, ker so se zani skrito borili tudi Nemci Končno ie vendar zmagalo Dram. društvo ter doseglo 1. 1923. z mestno občino najemno pogodbo za gledališče in inventar. Tako je bila ust« varjena življenska možnost društva, ki jo je leto pozneje podtliša' župan Bla/ek z novo najemno pogodbo na 10 let
Z letom 1923. je stopilo Dram. društvo pred lavnošt s prvo redno sezono. Uspeh jc bil razveseljiv 2e prihodnje leto vidi« mo vse lože in več kot polovico parterja v abonementu. prav tako v sezoni 1925«26. Domači igralci so z vidnim napredkom iz« vajah smotreno sestavljene repertoarje in perijodična gostovanja mariborskega gle« dališča so jih podžigala k tekmovalnemu nastopanju, a občinstvo jih je nagrajalo s številnim obiskom.
V sezoni 1926«27 vidimo artistično vod« stvo našega odra v rokah poklicnega igral« ca, ki ga je društvo nastavilo namesto od« stopivšega režiserja Velikanski lepaki po mestu so oznanjali svetu obsežen delovni program in repertoar, ki ie v svojem naj« bolj bistvenem delu, — ustanovitvi dram. šole itd ostal le na papirju Kdor je paz« Ijivo in objektivno zasledoval razvoj slo« venske drame ter delovanie naših umetni« kov. je takoj videl, da Dram. društvo ii imelo srečne roke. in posledice so se po« kazale kmalu. Abonenti so začeli odpove« dovati. obisk je padal, kar sta v glavnem povzročila nesmotren in enostranski reper« toar ter stališče, da se mora publika prila« goditi odru ne pa narobe, dočim je jasno, da se mora obiskovalce najprej vzgojiti, če se od njih zahteva razumevanje oder« skega dela Zato smo bili razočaram. La« skave in pristranske kritike teg-a dejstva ne morejo odpraviti.
Letos živimo še vedno v znamenju pred« sezone Kdaj in kako bomo dočakali zače« tek «glavne sezones, si ne moremo pred-, stavljati. ker je bilo gledališče dusedaj zelo slabo obiskano, a abonentov skoraj ni več Zdi se nam, da bomo ostali pri «mrtvi se« zcni». Naše gledališče je danes ubito in dolžnost Dram. društva je, da poveri vcfd« stvo krepki roki. ki bo jamčila za uspešno delo. To je treba uvideti ter se resno lo« titi vprašanja, kako rešiti naš oder, ki sta« ne danes ogromno denarja kljub manjšim uspehom.
Nekoliko še o finančni strani našega gledališča! Dram. društvo je krilo iz last« nih sredstev vse izdatke, celo gostovanja, ter plačevalo mestni občini pogodbeni pri« spevek, vrh tega pa izkazovalo vsako se« zono še lep prebitek. Z lansko sezono seje to temeljito izpremenilo Dohodki pred« stav niso zadoščali za previsoke plače ter režijske stroške in mestna občina ie mora« Ia gledališče podpreti z izdatno subvencijo; enako tudi letos. Prav tako, ali mislimo, da bi sc dal ta denar koristneje izrabiti
Kakor čujemo, jt pripravljeno maribor« sko gledališče prevzeti pod ugodnimi po« goji vodstvo našega odra. za kar ie kot oblastno gledališče popolnoma upravičeno. Tudi Ncmci so pred vojno zalagali Ptui in Celje iz Maribora s svojimi predstavami
in danes bi bila to edino možna, pametna in trajna rešitev. Upamo, da bo storilo Dram. društvo vse, da se uresniči ta na« črt. Če mu je za stvar, bo uvidelo, da je naš oder premajhen za preizkušnje novih dramskih del, ki rešujejo povečini ene in iste, že davno rešene «moderne probleme«. Zaveda se pa naj tudi, da naše gledališče ni rešilna barka ali molzna krava, temveč ustanova, ki naj služi resnični vzgoji naro« da in umetnostL Dram. društvo naj izpre« govori odločilno besedo, če hoče. da si ohrani težko izvojevani hram «Talije»!
Silvestmvo na Tabori*
Živahno se razpravlja po Ljubljani, kje naj preživim staro leto. da pozabim na vse tež-koče in neprijetnosti, katere smo •uživali v teli težkih časih. 2e lansko leto je bila Sil-vestriva pn.editcv na Taboru na višku ter se ie snirišm razširjala govorica, da v boljšem in prijetnejšem razpoloženju se ni moglo dočakati novega leta Vse ie bilo živahno in zadovoljno Letošnja prireditev bo pa presenetila Ljubljano Spored večera je izredno obširen;
nastopiio d-uštveni telovadni oddelki, komiki in umetniki, katerih ima društvo mnogo na razpolago Spored se zaključi z veliko sceno, pri kateri nastopi 50 sodelavcev pod režijo priznanega ljubljanskega umetnika.
Brzoiavnn smo obveščeni, da se je odzval vabilu svetovnoznani ameriški varijele. kateri je na turneji in je z velikim uspehom nastopal v znanem pariškem lokalu »Casino de Pariš« pod vodstvom direktorja g Simigalomi. Nastopa 16 svetovnih komikov in umetnikov, nad katerimi se raditje ves svet Varijele ima lastno godbo, katero vodi dirigent g. Figofure Opozarjamo samo na znane filmske komike in umetnike, ki so naši publiki že poznani Med temi se nahajajo svetovni atleti Muk-Rek-Rac. Puii in loti. kateri promenirajo in plešejo po eni roki. Zonglerja Rili in Johnson bosta prednašala umetniške atrakcije Smeh sporeda in zadovoljstva bo nastop filmskega zvezdnika Chaplina, katerega hipnotizira direktor Simigalomi Nadvse zanimiv bo nastop dveh robotov, katera predstavljata bodočnost človeštva, delo. liuhe-zen in sovraštvo. Galatočka večera je dresura medveda Miškota v rokah Chaplina Priljubljeni zamorski plesalec Zumba iz otoka Finčik pleše originalni zamorski ples Rlack-Botton. po ljubljanski povedano (gazenie blata).
Direktor Simigalomi. kateri poseli s svojim osobjem prvič Ljubljano, izjavlja, da bo na Silvestrovo 60 stopinj smeha; zato priporoča primernih pripomočkov in varnostnih naprav ter primernega okrepčila. da bo vse veselo in zadovoljno dočakalo Novo leto I92& 20:-i6	šimisalomi
Inozemski c*i?aki na čeških univerzah
Svoiečasno smo že prinesli pojasnilo o re-kriminacijah glede veljavnosti izpitov ljubljanske medicinske fakultete na češki univerzi v Pragi. Konzulat ČSR v Ljubljani pa se je še posebej informiral v zadevi pri ministrstvu šol in narodne prosvete v Pr.i;»i. in nam je posivi sedaj še naslednjo podrobnejšo informacijo:
Pri nostrifikaciji študija na ljubljanski univerzi, se smatra slednja za popolnoma enakopravno vsem, že davno priznanim evropskim univerzam. Pri vštet iu inozemskega zdravniškega študija pa vuljij-v principu razlika med češkoslovaškimi državljani ter inozemci.
Razlika pa je naslednja: češkoslovaški državljani, ki so študirali kjerkoli v tujini, se morajo praviloma podvreči vsem strogim zdravniškim izpitom v ČSR iu tudi del zdravniških semestrov morajo . absolvirati na naših univerzah. Tujim državljanom, ki prihajajo na češkoslovaške univerze, da bi
nadaljevali svoj zdravniški študij in se po absolviranju vrnili domov, pa se praviloma njih prejšnji študij priznava brez posebnih pogojev in se dovoljuje nadaljevanje študija na medicinskih fakuIMah ČSR-
Kakor je torej iz gornjega razvidno, ne delajo češke univerze nikake zapreke našim visokošolcem. tudi medicincem ne, ampak je nasprotno ČSR celo mnogo strožja napram svojim državljanom, kakor pa naša država, ki bo. odslej priznavala celo juri-sfom za advokatski poklic inozemske diplome.
MOSTc. Podružnica Ko a Jugoslovenskih sester Moste-Sv P>ner priredi na novega leta dan c.b 14.30 uri božičnico. pri kateri bo obdarovala revne šolarje in t:bo.?.e starčke iz Most Božienica. katere sp:ired ie zelo pester, združena s pogostitvijo dece in družabne čajanke, sc bo vršila v šolski telovadnici K obilni udeležbi vabi odbor.
JEŽICA V soboto priredi Sokol v svoji dvorani Silvestrov večer Na programu ie burka • Mutasti nruizikant«. šaljiv prizor «Nace Hlačnica«, telovadne točke, kupleti .Ob polnoči živa slika ob .svitu električnih luči Začetek prireditve ob 20 uri Po končanem sporedii orosta zabova in ples Glede na velike stroške orireditve vabimo občinstvo k rtinngobrnlni udeležbi	2042 VIČ. V Sokolskem domu na Viču se bo vršil v bntn Silvestrov večer z iako pestrim sporedom Poleg dveh burk enode-jank raznih pevskih točk in čarovnij se nain nredstavi tudi fakir Opolnoči času in razmeram primerna alegorija. Plesa v izobiliu Tud® tisti Drideio na svoj račun, ki ima.in več sreče v igri kot v ljubezni. Preskrbljeno ie tedai za vse in vsakogar. Zato ne hodite ta večer drugam! 111 h JESEMICE Pretek!e dni ie ie vršil ustanovni občir /bor stavbne zadrn-ce »Stan in dom« za Jesenice in okolico Po izčrpnem referatu učitelia g Zupančiča ie bil izvoljen Sčl.a.nski odbor z g Franom Zupančičem na čelu. v katerem so sami ugledni in trezni delavci s čimer ie podano iam-stvo. da bo zadruga kns svoji težki, a zeln važni sociialni akciii K zadrugi ie pristopilo takoi prve dni nad 90 članov ter se še vedno priglišaio novi člani Zadruga namerava zgraditi že v letu 1928. veliko število enodružinskih hišic, ki bodo vsebovale vežo kuhinjo, shrambo, tri sobe in' kopalnico. Cene hišic bodo od 30 do 40 000 Din. ki se bodo odp'ačevale v večletnih poljubnih obrokih — Na Štefanovo se je vršila prva seja novega občinskega odbora. Sejo ie vodil kot najstarejši odbornik g dr Kogoj (SDS) Preden se ie oričela volitev žuoana in svetovalcev, so podali soci.ialisti deklaracijo, v kateri so zahtevali, da mora občinski odbor posvetiti več pozornosti sociija!n:m vprašanjem obenem na so ostro ošibali nečeden volilni boi SLS Pri voiitvi župana ie bil izvoljen za žuoana d-oseda-n.ii župan c. -Čutar Izvoljen ie bil s 17 glasovi, kar znači da sta oba radikalna odbornika volila listo SLS
KRANJSKA GORA. Na dan sv Štefana so naši na-predni fanti in dekleta v prid tujsko-pro.metnemu društvu vprizorili ljudsko i"m Verica« Predstava ie bila sijaj-
na. Vsi igralci in igralke so se potrudili, da bi čim bolj dovršeno podali svoje vloge. Odlikoval se ie tudi pevski zbor pod vodstvom g Zavodnika ki nam ie nudil res lep užitek * svojimi šestimi pesmicami. Naj ne bo »Veriga« prva m zadnja prireditev temveč ii nai slediio še druge! Poleg moralnega uspeha tudi gmotni uspeh ne bo izostal
LITIJA Sokolsko društvo v Litiji priredi običajni Silvestrov večer s pestrim sporedom: Burka - enodejanka. odlomki iz »Revčka Andrejčka«. poje g. Pleničar. komični nastopi, polnočna alegorija, ples. godba jazzband Začetek točno cb 20 uri pri pogrnjenih mizah	111 b
KOČEVJE 501etnico svojega rojstva je te dni obhaiai prof g. Ivan Polovič. pedagoški vodja v Dijaškem domu Jubilant je bil sošolec pesnika Dragotina Ketteja. Po končanih gimnazijskih študijah se ie posvetil študiju slavistike na graški univerzi, kjer je bil njegov profesor učenjak Murko. V Kočevju deluje kot profesor že skoraj 20 let — K okrožnemu sodišču v Novem mestu ie premeščen na lastno željo sodni kanclist g Fran Osolnik.
Trgovino z delikatesami in gostilno
na prometnem kraju v Ljubljani prodam z inventarjem in zalogo ca Din 300.000.—. Pojasnila: Dr Ivan Čeme, gospodar, pisar« na, Miklošičeva 6, Ljubljana.	1395>a
L Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Ii
T
Y globoki žalosti naznanjamo
vsem sorodnikom in znancem, da je v četrtek 29. dec. t. L ob 2 uri zjutraj za večno zaspala po kratki in mučni bolezni ljubljena soproga in zlata mamica
Neli Šubic
soproga notarskega urrtnika
Pogreb bo v soboto 31. dec. ob 16. uri (4.) popoldne iz hiše žalosti v Škofji Loki.
Škofja Loka, 30. dec. 1927.
Ivan Šubic, soprog.
Milka, Slavka, Milan, Romana,
otroci.
Milica, Franc Prevodnik, Helena unukinja. zet.	sinaha.

mm,
NNie
in vse druge od divjačine
kupuje iu zanr-ljivo -loliro plača I) ZiiraviČ. Ljuliju-na. Florijanska ulic, št V-47
»♦oo—-i .	»1 •
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod
iNAKOU.NA KNJIGARNA, d. L o. z.
knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. I.iuhljana, Stftarjeva ulica štev. 2.
Oblastno dovoljena
RAZPRODAJA
vsled opustitve trgovine. Razprodala bo traiala samo do srede februarja 1928.
Znatno znižane cene — Ugodna prilika za
knvžnire in <!r'".'
rrspnte

ivan ivoci
t
Mestni pogrebni zavod.
zasebnik
dne 29 decembra t. 1. po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v so« boto, dne 31 decembra t. 1. ob 2. uri pop. iz doma žalosti Sp Šiška « Aljaževa cesta 30 na pokopališče k Sv Križu.
V Ljubljani, dne 29. decembra 1927.
Globoko žalujoče rodbine:
Hiter — Kociper — MuiHa.
Potrti naznanjamo vsem sorodnikom in znan« cem, da jc naša dobra mama oziroma soproga
Begina @$ereigner
gozdarskega nadsvetnika soproga
dne 29. decembra 1927 ob 2. zjutraj preminula.
Pogreb bo v soboto, dne 31. decembra ob 15H iz bolnične mrtvašnicc na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 29 decembra 1927.
Ing. Emil Obereigner Ing. Miloš, Stane in Nada soprog	otroci

t
Mestni pogrebni zavod.
V globoki bolesti naznanjamo, da je naša pre« dobra mama, sestra, teta, tašča, stara mama, gospa
vdova po gimn. profesorju in hišna posestnica.
danes dne 2ti. decembra po prejemu sv. zakra* mentov za umirajoče vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto dne 31. decembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti. Sv Petra ccsta št. 14 na pokopališče pri Sv Križu. Blago rajnico priporočamo v pobožen spomin
Globoko žalujoči rodbini
Lederhas — dr. Logar
Umrla jc danes po dolgi, mukapolni bolezni naša mama, stara mama, tašča, gospa
Frančiška Sever
roj, Juvančič
Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 31. de« cembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti. Mala čol« narska 14.
Maše zadušnicc bodo brali v Trnovski cerkvi v Ljubljani.
Ljubljana. 29. deccmbra 1927.
Žalujoči ostali.
Zane Grey:
15
Železna cesta
Koman.
»Nu prav, počešem vam jih jaz.« Čudeč se njeni potrpežljivosti, ko se je vendar nadejal odpora, ji je česa! razmršene lase. V svoji resni zaverovanosti ni pomislil, kako čuden bi se moral zdeti niegov opravek vsakomur, kdor bi ga po naključju opazoval. Tako je bil zamaknjen v delo, da ni videl Larryia Kinga. ki jo je počasi pri-mahal k njima.
Cowboy je ves ostrmel, a nato se je zarezal od zadovoljstva. Dekletu je bilo očividno že bolje; ni se bilo bati ničesar več.
»O, imenitno!« je vzkliknil s svojim zategnjenim glasom. »Saj sem vedel, Neale, od nekdaj sem vedel, da si ženskar.« S temi besedami je sedel k njima v travo.
Dekličin obraz ie bil napol skrit pod bujnimi lasmi; glavo je držala pobešeno. Neale ie svareče ošinil Larryja z očmi, češ. nai si ne dovoljuje dovtipov.
»Moj prijatelj, co\vboy Larry Red King,* ie rekel Neale. »Bil ie z menoi, ko sem vas našel.<
»Larry — Red — King,« je zamrmralo dekle. »Meni ie ime Allie.«
Nealu se ie bilo spet posrečilo, da je zrahljal nieno trmasto od-ljudnost. Odgovor, ki ga ie dala. ga ie tolikanj osupil, da je izpustil ščetko in se je zastrmel v Larryja. In Larryjev veseli režaj je izginil; pogledal ji ie v lice in skrb mu je prepregla obraz.
»Allie — nu. drago mi ie. da vas spoznam,« ie zajecljal; še nikoli ni bil slišal Neale v njegovem glasu toii globokega čuvstva. Se en-
krat se je cowboy ozri v žalostno, bledo ličece, nato je vstal in odšel, zamišljeno vlekoč noge za seboi.
»Allie vam je ime?« je rekel Neale. »Nu. Allie — in drugače?«
izmed sto vprašanj je odgovorila komaj na eno; njegove besede niso našle poti do njenega umevania.
»Ali se hočete zdaj splesti?< jo je vprašal.
Odgovor je bil običajni enolični »ne,« toda njene roke so segle v bogate lase in so jih začele mehanično spletati. Nazadnje io je pripravil do tega, da se je z njim izprehodila ob potoku in da ie malce jedla in pila.
Ko ie bil dan pri kraju, se je čutil tako iznemoglega. kakor da se ie pravkar vrnil z napornega plezanja v gorah. A misel, da jo lahko prisili k neki brezvoljni, nezavedni poslušnosti, ga je vendarle hrabrila.
Drugi dan se je pokazalo v Alličinem stanju skoro neopazno zboljšanje. Uro pred zatonom solnca .ie sklenil Neale. da odrine na pot, in je velel Larryju, nai stopi po konia. Nato ie šel k Allie.
»Allie.« Večkrat ie moral ponoviti nieno ime, preden ga je začula. Nato je vzdignila glavo. Globina in turobna zapuščenost njenih oči ga ie bolestno presunila.
»Vrniti se moram v tabor. Kmalu se spet oglasim.«
Z naglo kretnjo ga je zgrabila za komolec.
»Ne hodite proč!« Mrka tesnoba ji ie strmela iz oči.
Ta nenadna, žarka prošnja je zadela Neala kakor blisk. Obenem pa je začutil veliko, neznano radost. Potrpežljivo je jel razlagati, da mora na delo, a da se kmalu vrne in jo poseti; toda še preden je nehal govoriti, je Allie spet utonila v svojo topo, mračno brez-čutnost.
General Lodge in njegov štab so bili sklenili, da razmestijo ob zasnovani železniški progi več inženjerjev, ki naj bi proučili snežne žamete. Dognanje krajevnih prilik v teku prihodnjih zim ie bilo sila važno za gradnjo železnice. Kdor je prevzel ta posel, se je moral pripraviti na težke napore, toda Neale se je radovoljno javil in šei mu je prisrčno čestital za to. Določili so ga, da prouči učinke snežnih žametov ob Shermanovem prelazu.
Ko se je spet oglasil v Slingerlandovi koči, je Neale od vel na-stavarja v kraj. na senčen prostorček pod visokimi borovci, in mu .ie razložil svoie načrte za zimo.
»Zmrznili boste, sinko!« ie vzkliknil nastavar.
»Razume se. da si zgradim kladaro in se pripravim za najhujši
mraz.«
Slingerland ie zmaial s kosmato glavo. »Stavim, da ne poznate tukajšnjih zim tako dobro kakor jaz. Toda dolgi greben, ki ga imenujete Shermanov prelaz — hm, saj ni tako daleč odtod, da ne bi mogla po smučeh do njega, razen kadar je vreme od sile slabo. Rekel bi, da ostanite kar tu pri meni.«
»Izvrstno!« ie vzkliknil Neale. »In zdaj — zastran Allie.«
»Da, zastran Allie!«
»Ali nai jo pustim tu ali naj io spravim s prvo karavano nazaj v Omaho ali pa z vojniki v Fort Fetterman?«
»V vašem varstvu ie. sinko, a deia! bi, da jo rajši pustite tu, posebno zdai, ko ostanete pri naju. Ubožica bi umrla ali vsaj zmešalo bi se ji, če bi io poslali drugam. Ne pove nam niti tega, ali ji še kje živijo svojci. Zdi se mi, da je čisto sama na svetu. Najbolje bo. da ostane pri naju dveh. Dekletce se mi je kar priljubilo.«
Naročila, in, vse- dopisa.. Učoi4,jv tnalih, oguutou. ji, podat, M,OgLajru,<xL dtUk -Jutra.' Vr%Juiunja.+.T<U. si. i^gi
Ust- prurlojbui*. jt, upada, li ootttajn. z tuzročuUm>, jo-czr /» oflast, «* prvobcuo. čtkoutu. račun, polhu. Lra,-HLLUC* (juhijOAa.sl nJj2.
----j----.	-----— —^	—-, dopur-oisosifo. l/i, oglasu irtjouriuga,ali,
04, futmvu. ob<x*Ju>a, uiaiza. btj-cda, <50 pas-. — Ncy • r^ltlamMga. značaja, *. waka. besadas Din, r-.— Maj' manjši zsl+sojl Vin. 5 -. Pruelojhoia, za, šifro Vit-J^ I nanjfi zjtzszk. Vi*, to-~ Pristojbina, za, šifro j)uu
JLaLt, oglasi, hi, sluLjo paf~ie£ouaJjv. in. roajaL
Vino
e«! niico: črno po 10 in in belo po 11 Dm liter pri-jioroča Tin ska klet na Sv. Petra cesti 43.	41013
Silvestrov večer
s plesom prire-li gostilna Pavšek, Ketie-Muroova it. X.	41199
Veselico s plenom
;»r:red! na Silvestrov večer _ jrfbeno fimštvo Grada&ca v -oMilni .Amerika. na Glincah. Vstopnina prosta.
' 41192
Snežne čevlje
in galoše
sprejema v popravilo samo tvrdka S. Trebar — Sv. Petra cesta štev. 6.
40731
Snežne čevlje
in saloše dajte v popravilo
•atna strokovnjaka Av-. Škofu. Borštnikov u* št. 1 za dramskim gledališčem.
Snežne čevlje
in faioše sprejema v po-
pravilo samo Franc Cebnlj. i.jubljana VII. Sv. Jerneja r«> št. 18.	41-'17
Poniklanje
in splošno palvaniziranje -aj.p':h delov ' 'T brušenje
lov in in jekia. Se pripo-r- . Viri Aberšek. Ljnb-/ana. KarloTška eesia
41«e8
Auto «Ford»
▼ najboljšem stanju prodam. — Xa o-led v Jugo-anto garaži št. 3. 41149
Avto
kutHin n.i obroke	prou garanciji. XasIov v oglasnem
cdjelka «Jutra».	4I0Č7

U^nko
P<*tecih staršev in s primerno šolsko izobrazbo -v-rejmem v trgovino z mešanim blagom na. deželi. — Hrana in stanovanje r hiši — nastop takoj. Naslov v ©jasnem oddelku »Jutra*.
40062
Uradnika
ta etrejemaaje in izplačevanje ]*sa, sprejmem takoj prori primerni kav-r ji ali garanciji. Plača po ^o^ovoru. — Drago Hadl. Novo mesto.	4097$
2 trg. pomočnika
mešane f i roke. mlajša, do-Kfa ta 3 mesece zaposlitev. _ Ponndbe sa oglasni »•ddelek »Jutra* po<i šifro »Tr*ov*ki pomočnik*.
4099-2
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega »prejme takoj Kranju Vraničar. brivec v v kol ji Loki.	41105
Pridno natakarico
s;*e>mein. Kaslov ▼ op!as. oddelku »Jutra*. 41092
Šiviljo za perilo
• s'r»jw**m na dom. Xxsio v i-:»ve oriaeni oddelek Jntra 41133
Strojepisko
* spanjem nemščine in hr-▼ai^tn«1 »frejmem NafloT v n^acnpjn oddelku Jntra.
41155
Služinčad
kuharice. iK»b<irice. natakarice. hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — ako Zjfiase v birou Ekonomija. Beograd. Visa na 11 41057
Služkinja
za vsa hišna dela. ki rna samostojno kuhati in govori nem-ko a'i italijansko, dobi stalno službo. >"a«lor v ogls&nem oddelku Jutra.
41144
Damsko frizerko
dobro izvežban«, takoj sprejmem 7.a Ljubljano. — Ponudbe na ogias. oddelek ».luira-' pod šifro <Dobra služba*.	41150
Služkinja
pridna in poštena, ki zna n*>kaj kuha?i in opravljati vsa hišna dela, dobi stalno službo. Naeiov v oglasnem oddelku * Jutra*. 41136
Zastopnike
provizijske — zmožne in vpščp. z» Kranjsko išče veletrgovina z vinom. Pismene ponudbe pod značko < Zastopnik» na anončno »•ki»pedicijo* H in k o Saz v Mariboru.	41129
2 prodajalki
izurjeni v manufakturi — • (»rejmem takoj. Ponudbe z navedbo plače pod značko <Dobra moč 31 > na og^r.i oddelek <Jutra«. 411U1
Prodajalko
r.a šivalne stroje, veščo v pouku vezetra in |«er-f^k*no v slov. in nemški korert>oi»denci. sprejmem tako.'. Ponudl»e * referencami in zahtevo plače pod ši'ro <>iv. croji* na oe:«4. oddelek «Juwa	41157
Kot oskrbnik
ali pa kot hišni mizar želim službe. Sem zanesljiv, trezen in z večletnimi spričevali. Xa-:lov pove oglas, oddelek «Jutra>. 41095
Bivši orožnik
žeii alužbo slugt, vratarja, nočnega čuvaja ali kaj sličnega. Nastop 15. marca Ponudbe na oglas, oddelek < Jutra* [»od šifro <Za-nes-Ijiv 63*.	41063
Natakar
želi za takoj služVo kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek c.Iutra* pod šifro »Natakar 2S*. * 41195
Notarski uradnik
mlad. zmožen vseh pisarniških del. samostojen posebno še v zemljiškoknjižnih zadevah, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Spo-soben 41».	41127
Sodavičarskega pomočnika
izvcibnueara in trezn^a sprejme fskoj v stsir.o aluf-l-o F.. Mor«». fodavičar v LjuKJJani. Kette- Murnova cesta'11.	4117S
Knjigovodja
slovenski, srbohrvatski in nemški kore^>ondent. strojepisec. samostojen, želi premeniti službo. Ponudbe pod «Ves«ten 15» na ogla.sni od4ielek »Jutra*. 41159
Službo sobarice
v hotelu želi gospa, ki govori več jezikov. Gre tudi •tvati Ljubljane. Ponudbe na og5a.<ni oddelek «Jutra* pod »Sobarica*.	41078
Strokovnjak
šp*r-erije in delikatese. išče službo ali vzame v najem trgovino. Razpolaga s kavcijo 25.000 Din. — Sprejme tudi službo potnika pri bo'J5i firmi. Pi^mtne ponudbe na podružnico Jutra r Mariboru pod »Vesten*.
1356
Gospoda ali gospo
s;--"mem ra proda?o umetniških — brez k >Vsnrenč'i5h medmetov v SH?. Potre-fv-n kapital Ž5—30.000 P in. Nemške pc.rudbe r* ogla*, oddelrk «Jutra» |«»d ?Tfr.-» «H. K. 71*.	41171
Čevljarskega strojnega prikrojevalca
?rhniltfrlseri ^»rejmemo r »talno sluibo proti dobri plači. Ponudbe na naslov: <N'\«a de*-a*. Beograd. D*>-čanska u ica 9.	41118

Vsem filatelistom
nazoanjam. da sem otvoril trgovino z znamkami Dobavljam Bosno, Jugoslavijo Ba'kan. Evropo — manko-listab najceneje — I Ošwald. Pre val je. 4^691
Motvoz
(špago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvama Šinkovec Grosuplje.
261
Športne sanke
jako lične in trpežne dobite najceneje, dokler traja zaloga, pri M. Fajfar. kolarstvo, Trnovska ul. 25.
41169

Gostilno
s stanovanjem oddam v Ljubljani na račun. Potrebna osebna pravica in 5000 Din kavcije. Pismene ponudbe ca oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Dobra gostilna*.	41214
Linoleum
4 X 4 m, nov, boljši, poceni prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
41201
Zastopstvo «Apna»
želim sprejeti za 1928. — Možnost razpečave do 900 vagonov. Imam kamnolom in velke peči po zelo ugodni ceni za odkup na razpolago — premog v neposredni bližini. Interesenti za prvo in drugo naj izvolijo pisati pod »Apno* na Aloma Gompanv, Ljubljana 41196
pridem
Ajdovo moko
po 5 Din, korutni rdrob Din 3.50. prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 40596
Krompirja
večjo množino ima naprodaj tvrdka Jadran. Sv. Križ pri Litiji. Slovenija.
41303
Najboljši premog
Cebin. Wolfova ulica 1/n.
I
Perj
goeje. račje, kokošje tn mirje oroda vsako množino in r»o najnttjj eeni tvrdka E Vajda Cakoree Medji-tnur;e T*Moc it 59 60. S 238

Pisarniška uradnica
verzi rana. zeli zaposlenosti pri sklepanju novoletne inventure v trgovini aii podjetju. Ponudbe je po-s:ati na: Mira K r a n j c. Ljubljana 1. ooste reetante 41152
; 2 smučarski bluzi
j novi. za šibkješo postaro. I po 300 Din naprodaj. Naslov pove ociasnt oddelek »Jutra*.	41093
Velik štedilnik
malo rabljen, radi selitve t^o ugrodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	41198
Nogavice
•irutre T..etenine iz-lciuje p«i najnižjih dnevnih cenah J s. Lu nder. B'. Brezovica j»ri Vrhniki. Po naročila pridem ca dom.	411« <
sfashtiu*
Čevljar, pomočnik
star 19 ]e<. z dobrim spričevalom. želi službe za mešano delo. Nasiov pove ogabni r^luelek »Jutra*.
Trdih drv
1Š0 m* nrodam tri četrt ure od kolodvor*, na le-T^em prostoru — Cena po •logovom Severin Rozman. Zg. Otok, Radovljica.
40S48
Bencinmotor
H» k s . v jako dobrem '•»ru nrod^ za 5000 Din Konrad Vernik. Ormož.
409S2-a
Damski
prik roje valeč
dobro izvežban v krojenju pla^čev in kostumov — t večletno prakso T inozem-vtu. spre^n«. službo prikrojevalca "ali fK>slovo i je. ozir. delovodje, eveniuelno prij-topi kot družabnik. Po-mdbe ta oglasni oddelek »Jntra* pod šifro «Dam*ki prikrojevalec*.	41179
Majhno peč
lončeno, prenosljivo, pro-•iim. Na og!*d v «rt»<1u Velesejma.	4116S
Dve omari
dot.ro ol -*n:eni. p r o ^ a Terezi "a Jakše. Br»»: 2 1.
41148
Dirkalno kolo
smučke I. a. Triglav in tT^k; v..zjček prodam. -Na#!or v osla«n®m oddelku
»Jutra».	41176
Blagajno
srednje veliko kupim proti gotovini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod »888*.	40946
Pletilni stroj
št. 10. mali. kupi, event. zamenja s štev. 8 Strojna pletarna v Mariboru, Vo-jašniška 2.	41211
Stružni stroj
(Drehbank> od 1.50 m dolžine naprej, dobro ohranjen kupi tovarna žebljev v Tacnu, pošta St. Vid nad Ljubljano.	41135
Diro na vzmeti
eno- ali dvovprežno, dobro ohranjeno, kupim, oziroma naročim tudi novo. — Ponndbe na naslov: Egidij Erjavec. Brad, p. Št. Vid nad Ljubljano.	41057
Par boljših slik
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Slika*.	41182
Gostilno
s 6 prostori, v Ilici na prometni točki v Zagrebu, radi smrti p—vda za 25.000 D:n Pe.-o Vidjak. Za žreb. Ilica 248.	41204
Brivnico
dobro obiskano, oddam v najem mlajšemu pomočniku pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove oglas, oddeiek »Jutra*.	41161
Trgovino
na prometi točki periferije Ljubljane oddam takoj radi bolezni. — Ponudbe na oglasni odde4ek »Jutra* pod «15.000*.	41181

Stanovanje
2 sob in kuhinje, po možnosti v sredini mesta išče mirna stranka brez otrok za takoj. Ponudbe na osrl. oddelek »Jutra* pod' Šifro
»Mirna stranka*.
41180
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami oddam takoj kupcu pohištva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lepo stanovanje*. 41191

Opremljeno sobo
b posebnim vhodom. 2 vso postrežbo in oskrbo perila oddam v sredini mesta. N*a?'ov t cglasn.3j odi.-lku c Jatra«.	« F81
Prijazno sobo
s separiranim vhodom želim. Ponudbe in pogoje na oglasni oddelek <Jutra> pod tnačko »Uradnik 39>. 41156
Opremljeno sobo
elegantno, po molinosti t kabinetom, električno rai-svetljavo in strogo separiranim vhodom, v sredini mesta, najraje na Poljanski cesti želi gospod. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra. pod d. jaouar>. 41163
Elegantno sobo
v vili blizu Bleiweisove (■eete oddani. Kaslov pove oglaeni oddelek «Jutra>.
41146
Opremljeno sobo
mimo >n aračno. s eiektr. razsvetljavo, s hrano aii brez oddam solidnemn go-epodn. Kaslov v oglasnem oddelku - Tutra>. 41145
A.
y Sasberser Ljubliana
Tavčarjeva 5
NIC NE POMAGA!
50 NAJBOLJŠI, KVALITETA ODLOČUJE!
Krasni kovčegasti aparati z lepim polnodonečim glasom. Pravi umotvori so salonski namizni in stoječi aparati. Za gg. restavraterie in posestnike kina posebne vrste orjaške G R A M O F O N E z ali "brez
vrneta denarja.
Velika zaloga prvovrstnih umetniških gramofonskih plošč.
Samo kvalitetno blago!
A. RASBERGER. LJUBLJANA. TAVČARJEVA UL. 5.
Tovarniška zaloga in zastopstvo: »H1S MASTER'S VOICE«, »ODE-ON«. »POLYDOR«. »COLUMBIA«. »HOMOKORD«.
MOJI GRAMOFONI
Vera R., Maribor
Zopet v Ljubljani.	— Ste
dvignili pismo? —	Prosim oglasite se na dani naElov.
Alak.	41113
----Gospoda
sprejmem na slanovanje. — Naslov v oglasnem oddeiku «Jutra>.	41189
Lepo sobo
elegantno, s posebnim vhodom oddam na Vikloeičevi ce?ti. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 41190
Prazno sobo
poleg sodnije. z elektriko in prostim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	41109
Sobo
z lepim pohištvom in električno razsvetljavo oddam dostojni gospodični za Din 350 mesečno. Poizve se trgovini Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana. 41098
Gospod
želi sobo s posebnim vhodom. — Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod Šifro »Inženjer*.	41091
Dvoje sob
ali sobo tn predsobo, strogo separirano. event. tudi opremljeni, želim? Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Doktor*.	41068
Sobo z vso oskrbo
iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «B. T. 21* 41056
Sobo z 2 posteljama
oddam, ali pprrjmem sostanovalko dijakinjo aii uradnico. Naslov v c?las. oddelku »Jutra*. 41059
Trgovski lokal
oddam v industr kraju, na zelo prometnem prostora. tik glavne « este Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	40987
Lepo sobo
« posebnim vbodom oddam bolj^mu gos>p**dn. Naslov v oglasnem oddelku Jutra., 41200
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam gospodu na Poljan=ki cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrnv 41185
Za vinotoč
ali gostilno
ie'» i m v Ljubljani ali predmestju primerne prostore. Ponudbe na o?'as. oddelek »Jutra* pod «M. B 1928».
41112
Pisarno
o d J a in za souporabo in ;>revzamem na dom inven-'ure jn bilance, katere iz-vršujem -am. ali pomagam pri izvršitvi Ponudi,*> na oplasni oddelek »Jntra* p • !
Prazno sobico
p^pro^to. oddam na .Ttt-( čerem trgu 2 11. 41164
2 sostanovalca
sr»».:me® Naslov v or'a< oddelku »Jutra*. 4116"
'M.
41175 1
Sobo
s >.>«ebnim vbodom, električno razsvetljavo, dvema PO*t*-liama rn souporabo kubinie odd?TT;. Na«lov v oglasnem o'Ue!ku »Ju?ra-.
41165 1
Opremljeno sobo
udobno, s popolnoma separiranim vhodom, električno razsvetljavo. zračno in svetlo, oddam v bližini kavarne Evropa. 3e boljšemu grospodu. Naslov v osla,-, oddeiku »Jutra*. 41197
Prazno sobo
prostorno in s posebnim vhodom oddam eni ali dvema gospodična m a tik opere Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	41183
2 gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	41207
Sostanovalca
s svojo posteljo, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	41209
Trgovec
želi separirano sobo za nekaj dni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* ped šifro »Takoj 10».	41194
Potnika
ki se je oglasil dne 11. novembra pri Mariji Cvaj-nar v Sp. Senici 9. radi nezgode Ivana Mihovec — prosim, da naznani naslov zavarovalnice.	41067
Gospod
ki mi jo dal sestanek v Narodni kavami, naj posije svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Razočarana*.	41128
senitve
Mlad trgovec
dober in simpatičen, posestnik dobro idoče trgovine se ieli seznaniti z gospodično staro od 16—30 let, katera bi imela veselje do trgovine, v svrho skorajšnje ženitve. Trpovsko izobražene ali šivilje, z nekaj premoženja imajo prednost. Samo resne ponudbe je poslati s sliko na o?lasni oddelek »Jutra* pod »Zvesto srce*.	41134
Na domačo hrano
sprejmem več oseb. Istotam sprejmem tudi	sostanovalca. Naslov v	o?las. oddelku »Jutra*.	41206
Vdova
srednjih let (35). s petletno hčerko, s čednim stanovanjem v sredini mesta, se je naveličala samotariti. — V svTho poznejše možitve se želi seznaniti z srospo-dom v starosti 42—54 let s primerno eksisteco. Prednost imajo vdovci resnejra značaja, katerim je ljuba družinska sreča. Prosim le resne ponudbe pod značko »Družinska sreča* na podružnico »Jutra* v Mariboru.	41213
cla^ba,
Fin klavir
ohranjen kakor nov. poceni naprodaj. Naslov v orlas. oddelku »Jutra*. 41126
baterije za žepne svetilke. — Dvojna cena. Petkratni čas gorenja.
Generalno zastopstvo
Viking. Zagreb
llica Ban Jelatiča 2.
•■•■■»■•■■■■■■■■■■■■■■■■(■■■■■um
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. cariniki posrednik, Ljubljana. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■i
■■■■■■■■■
CIIBBIISIIIIIIHIIRIMIIBIIIflll ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I

Največje ckladiič« A VRAM KAJON. Sara je* o
Prestolonaslednika Petra 26.
Veliko industrijsko podjetje na dežeii sprej« me s takojšnjim nastopom vzornega
knjigovodjo
neoženjenega. absolventa trgovske akademije, ki popolnoma obvlada ustmeno in pismeno srbsko« hrvatski in nemški jezik. Prednost imajo tisti, ki so bili že zaposleni v industrijskih podjetjih, v omenjeni službi.
Ponudbe s prepisi spričeval in pogoji na oglas* ni oddelek «Jutra» pod št. 666.	13945a
umammunmmmmmmmmmmmmummmmnmm
Na domačo hrano
dobro, sprejmem več abo-nentov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41132
Družabnika
pridnega in poštenega. * primerno gotovino 150.000 <io 2f«0.000 Din sprejmem ta dobro vpeljano industrijo. kjer lahko r enem letu znesek zasluži. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 40982
DobičkanoSno idejo
prodam samo serioznemu refiektantu z gotovino. — Podjetje je razen male državne dajatve davka r<oeto Ponudbe na upravo »Jutra* Mariboru pod »Milijonska ideja*. Znamke za odgovor je ronudbi priložiti. 39878
Mlad obrtnik
dobrega človeka, ki f zmožen in voljan xir>a-ti pri Jw»nki ra 100.000 Din radi Ustanovitve ze'o dobrega podjet;a. — Pr/jzne pyrindbe n.i orla« oddelek »Jutra* pod »Ziran:*
41193
Nahrbtnik
pozabljen v vlaku dobite v oglasnem oddelku »Jntra*.
41188
Pes nemški ovčar
vefik. "e je zatekel v Sne-berje St. 51 p" Ljubljani.
41153
Najdebeleiša dama
posta ae vitka — če boče.
L'spet» viden že ▼ par dneh — To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega prepirata »S a n o *» čudo, ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar Cena zavojčku franko 85 Din. — L'poraba turanja. na vod:, o priloženo Naročila ra na-*Jov: »Saaitaria*. Crikve-nica. Primorje	4^796
.Uemi sec" (zmerno sladek), „Bouvier sec" (ne sladek), „Cu„-ee Reservee* (nekoliko sladek)
I Originalna vina v steklenicah
g	iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric.
| Vina v~sodih
■ -
■	Cenike razpošilja na zahtevo brezplačno zastopstvo ta J	Slovenijo: Kerne & Favai. Ljnbljana. Dunajska 15. ali ®	Kralj. dv. dobavitelji Clotar Bourier. veleposestTo vino-
s	gradov, Gornja Radgona.
■ -
■	šampanjec in Tino v steklenirah »Bourier« se dobi r vseh
t?	boljših trgovinah.
■
Sopotnika za avto
.(•rejme stara, r.nomirana | tovarna za -"otovacje fo vsej ^'..veni.ii. Prekmarju j in iledjiraurj.i. V po?f^v j pri-Iejo :e otroke r. enim J pr-'lm-*oio in ki bt	j
val*, -talno -kozi v— Mo i (rt 311 "n; . Pf.in ilH. ir- I ' oc'>*ni fnl.teVk .Jutra« »-.J I šitro c Avto l»3t" 41!iK>1
Posebnosti za dame
B&rvanje iaa s preparati: L' Oreal, ali L' Ortentol v vseh barvah. Cena od Din 50.— dalje. — Op. Na zahtevo se barva z vsakim zaželjenim preparatom, kakor tudi z barvo, katero ponese stranke s seboj. — Masaža lica z električnimi aparati Iroir: kisikove oblose (Sauervtoff.Pakunaen) Orado l^ema itrf
Cena od Din 10.— dalje.
Striženje dečje frizure .... Din 8._.
frizura z ondulacijo.....* 10.—
vodna ondulacija ..... » 25.—, manikura •••.«.. » 12.—! Mtokovr,, prvovrstna postrežba — Komfortno popolnoir,? ločene kabine — Za obilen obisk se priporoča *«lon
NAVINŠEK, Ljubljana. Selenburgova ulica.
lzposojujem damske lasulje.
rWtuie Davorin Ravljcc. Izdaja za Konzorcij cjutraa Adoii Ribnika/. Z* Narodno tiskamo dd. kot beieznsrja Fran Jeseradc. Z« inaeraml dei j« odgovona Atolsij Novak. Vri v 1 H^trrt