Lef^^E^S^ V Celju, dne 13. jannarja 1911 _Št. 2.
iffioll LIST
Izhaja vsak četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. —
▼se poS.ljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je poSiljati na naslov: »Slarednl List" v ftelju. -■-■ Reklamacije so poStnine oroste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Itev. 3.
Še beseda za Novo leto.
Niso vsi ljudje enih misli. Nekateri zahtevajo zase in za druge čim več pravic in svobode, drugi zopet pa hočejo zasužnjevati slabejše, jih držati v temi in nevednosti- Eni hočejo biti enakopravni z vsakim, drugi pa bi radi bili vsakomur gospodarji. A naš veliki Učenik je učil in proglasil, da so si vsi ljudje med seboj enaki in da pri Bogu najde milost največji siromak ravno tako kakor vsak kralj ali cesar.
Ko smo snovali narodno stranko, nismo hoteli nikogar zasužnjiti v kako gotovo politično mišljenje, ampak je bil naš cilj: da se neuki narod izobrazi, da se ga osvobodi iz gospodarske inpolitične sužnosti, da postane vsak član našega naroda svoboden in enakopraven državljan inda se mu olajšajo težka in krivična bremena. A vstali so proti nam oni, ki so bili vajeni, da so zapovedovali in da se jim je vsak klanjal, jih slušal in se jim slepo pokoril, kar po naukih našega Odrešenika gotovo ni krščansko. Ti ljudje, ki so si sami prisvojili gospodstvo nad ljudsko voljo, vidijo sedaj, da se narod vsled naše probuje začenja bojevati za svoje pravice, za svojo svobodo. In z vso silo se trudijo, da bi narod ne spregledal, ampak da ostane, kar je bil po njihovi zaslugi toliko stoletij: ne.edeu in zasužnjen. Z vso silo so se uprli našemu delu, da bi še nadalje ostali vodje in gospodarji nad ljudstvom.
Ako narod sam ne mara zase in za svojo bodočnost, ako mu samemu ni do tega, da strese raz sebe težki jarem sužnosti, gospodarske in politične odvisnosti, ako sam hoče še nadalje ostati v nevednosti in temi, je samo ob sebi umevno, da ga ne more nihče prisiliti, da dela nasprotno. A vsak pravi in zavedni rodoljub je dolžan poučevati in voditi nevedne in nevešče.
Zato naj naši prijatelji ne prenehajo v svojem rodoljubnem delu za probujo in osveščenje naroda, ampak naj s podvojenimi silami na tem delajo. Naj izobražujejo narod, naj širi.io napredne misli svobode in enakopravnosti, naj dvigajo in zbirajo narodne vrste, ker le potem bo začela naša domovina živeti boljše življenje, bo srečna in zadovoljna.
Vsakega pravetra rodoljuba sveta dolžnost je, da se briga za svoj narod, za svojo domovino. Dočim drugi narodi napredujejo i i težijo za čim večjo svobodo in prosveto, ne sme zaostati tndi naš narod, ampak mora v vsem dobrem, koristnem in lepem iti vsporedno z bolišimi in naprednejšimi. To se bo doseglo s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Stojmo vedno na krovu za obrambo narodnih pravic, tolmačimo iu pojascujmo narodn program in načela narodne stranke, snujmo središča prosvete in izobrazbe, širimo dobre knjige in prave ljudske liste, iz katerih bo narod črpal zdrave, dobre in — obilne nauke.
Z novim letom se naj naša stranka pomladi in ojači. Dvigajo se proti niej razni sovražniki, v prvi vrsti klerikalci in Nemci, ki naroda ne ljubijo, oziroma ga sovražijo in ga zastrupljajo, ki niso nikdar storili za narod ničtsar trajno dobrega, ampak so jra samo zapeljevali s praznimi besedami in obljubami.
Z dobro voljo in z nesebirnim delom se zmore vse. brez tega nič. Dal Bog. da prinese naše in delo naš h prijateljev narodu sieco in zadovoljnost.
„ .Narodni List" mane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, z» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 K 60 vin Naročnina se plačuje vnaprej. — PosattiMM številk« stane 10 vin.
Zaveza slovenskih prost, gasilnih društev za Spodnje Štajersko.
razpošilja te dni na svoja društva sledečo okrožnico:
One požarne brambe naše zaveze, katere niso dobile tekom dveh let nobene podpore iz deželnega ognjegasilnega zaklada, imajo pravico zahtevati to za leto 1911. Za dotične vloge (prošnje) uporabljati se smejo samo priložene litografirane pole, kjer je treba zapisati samo ime in kraj požarne brambe, pritisniti pečat in podpisati od načelnika in tajnika. Prošnji se priloži vprašalna pola, katera mora biti izpolnjena v vseh rubrikah, podpisana od dveh članov načelstva, pritisne se ji tudi pečat.
Označene prošnje z vprašalnimi polarni naj se takoj ali vsaj najdalje do 15. februarja 1911 fran-kirano vpošljejo načelstvu Zaveze slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko v Žalcu v nadaljno predložitev visokemu štajerskemu deželnemu odboru. Obe poli se morata predložiti v izvirniku in ne v prepisu.
V	rubriki: »Ktero orodje si želi gasilno društvo« naj zapiše požarna bramba dotične svoje želje; pri tem pa se mora natančno ozirati na sledeče predpise:
I. Denarne podpore dobijo se za:
delavsko, razdiralno in popravljalno orodje, vodne naprave, plezalne stolpe, čelade, vozne pomi-kalne lestve, vozove za vodo, kolarnice, plašče, moštvene vozove, popravila na orodju, dež. običajne prednje vozove (oziroma sanke) za prevož-njo snemalnih brizgalnic, in konečno poravnanje starih dolgov, kateri so nastali še pred letom 1892.	'
2. V blagu (naturi) se dobi:
sesalna cevi z vijaki in brez vijakov, kropilne cevi z vijaki in brez vijakov, naslonjačne in vtikalne lestve s podpiralnimi drogi in brez njih, sobne in berglajne brizgalnice, vozne brizgalnice, nosilne premikalne lestve, lestve s kljuko (oblika po Kraškem običaju), strešne lestve, sekire s konico, dimobrambni pristroji, vedrice za vodo in cevne vrvi.
Razven tega pa ie še dovoljeno:	!
v nujnih slučajih tudi pred potekom triletnega roka prositi potom Zaveze sloven. prostov. požarnih bramb za pomoč v denarju ali v blagu, če se zato ne zahteva podpore v poslednjih 3 letih.
Podpore se ne dobi za: uniforme (razven pla-ščev), moštveno opravo (razven sekire), hidro-fore, cevno skopčanje (razven štajerskega normalnega vijaka), vozove za orodje, opravo plezalcev, univerzalno orodje, rešilne vrvi in poravnanje dolgov, kateri so nastali po letu 1892.
ad 1. Gasilna društva, katera prosijo poravnanja dolgov, morajo priložiti prošnji vse dotične račune ali dolžna pisma in potrdila za storjena na-plačila ali odplačila. Računi se smejo glasiti samo na dopustne pripomočke.
Prošnjam, katere niso stavljene po navedenih predpisih, ali pa v katerih se preti, da se bode društvo razpustilo, če ne dobi podpore, se ne bode nikakor ustreglo.
Tudi mora biti pri vložitvi prošenj plačana letna zavezna članarina.
V	slučaju, da bi bila požarna bramba prisiljena si kaj važnega nabaviti, za kar bi ona pozneje prosila pripomoči iz deželnega ognjegasilnega zaklada, mora društvo to nujno nabavo in zato govoreče vzroke takoj naznaniti zvezi slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko v predložitev na visoki deželni odbor štajerski. —
Žalec, meseca prosinca 1911.
Za načelstvo zaveze slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko:
Josip Širca, t. č. načelnik.
Edvard Kukec, t. č. tajnik.
Oglasi *e računajo po 13 vinarjev ena petit vrsta. —
Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po poŠti na naslov: Narodni List" v Celju.
Ji političnega sVcta.
Politične spremembe na Kranjskem. Čuje se, da odstopi v kratkem deželni glavar pl. Šuklje. Njegov naslednik bi postal dr. Šušteršič.
Državni zbor. Seje se bodo pričele zopet 17. tm. Najprej se bo odpravil proračun in predloga o avstroogrski banki, nato pa nova postava o krošnjarstvu in nova društvena postava. Prvo branje proračuna se ima končati do 27. t. m. Še prej pa se ima v proračunskem odseku zvršiti razprava o pravnem oddelku laškega vseučilišča. V tiskovnem odseku se je končala razprava o novi tiskovni postavi, ki bo morda že februarja prišla na dnevni rei v državnem zboru.
Slovenski klerikalci lezejo v vladni tabor. „Slovenec" poroča, da je imel poglavar slov. kler. dr. Šušteršič zadnji čas večkrat sestanke in pogovore z ministerskim predsednikom baronom Bie-nerthom, in da je slednjemu na tem ležeče, ustvariti ugodno razmerje med vlado in klerikalnim Slovenskim klubom. Smo radovedni, koliko časa bo še trajalo, da bo postala iz rjovečega protivladnega leva dr. Šušteršiča ponižna vladna ovčica.
Državni dolg. Naša država je imela s koncem januarja 1910. 12 milijard kron (Ogrska nekaj čez 5, Avstrija blizu 7 milijard!) državnega dolga. Od tega se mora plačevati na leto 479 tisoč miljonov kron obresti.	—
Nova vlada. Dne 10. tm. je cesar imenoval novo vlado: ministerski predsednik je zopet baron Biererth; notrajno ministerstvo bo vodil grof Wickenburg, trgovinsko dr. Weisskirch-ner, pravosodno grof S t ii r g k h, domobransko Georgi, železniško dr. Glombinski (Poljak), finančno dr. Maier, ministerstvo za javna dela dvorni svetnik Marek (Ceh), poljedelsko baron W i e d m a n n ; poljski minister - rojak je grof Za leski. Da ima ta nova vlada nam Slovanom skrajno sovražni značaj, je razvidno na prvi pogled.
Na Češkem bo najbrže že v nekaj dneh odstopil cesarski namestnik grof Condenhove. Njegov naslednik bo, kakor se čuje, grof Thun.
Rozpor med nemško in češko socijalno demokracijo vedno bolj narašča. Pred nekaj dnevi je pozvalo glavno glasilo češke socijalne demokracije, ,.Pravo Lidu", češke socijalnodemo-kratične poslance, naj izstopijo iz skupnega kluba socijalnodemokratičnih poslancev v državnem zboru.
Ogrsko. Košutovi pristaši se krčijo in, kakor poročajo časopisi, njegova stranka razpada. V ogrskem državnem zboru je imel doslej Košut 53 pristašev; sedaj jih hoče prestopiti 17 k stranki gro:a Aponja, 15 pa k stranki grofa Tisze, 8 pa k Justhovi. Tako bi jih Košutu ostalo samo 13.
Turška vlada bi rada najela posojilo 2 in pol milijona liber ter se pogaja z neko francosko banko v Parizu. Turčija rabi denar za zgradbo cest.
Ustava v kneževini Monako. Te dni so
razglasili v kneževini Monako novo ustavo, ki jo je knez potrdil. Ljudstvo jo je z veseljem sprejelo.
Bdczlc.
Ponatis »Kondelika«. Ker od mnogih strani dobivamo pozive, naj ponatisnemo »Kondelika«, javljamo, da smo to pripravljeni storiti, ako se tekom enega mesca' oglasi zadostno število t. j. tisoč odjemalcev. Javljamo pa dalje, da stane v češkem izvirniku prvi del Kondelika (»Oče Kondelik in ženin Vejvara«) K 5.20, drugi del (»Tast Kondelik in zet Vejvara«) pa K 5.50, in sicer so to cene za broširane knjige. Da mi slovenske izdaje teh knjig ne moremo cenejše napraviti, je naravno. Naj se torej blagovolijo dotični, ki bi naročili obe knjigi (ker en del sam je za vsakega brez pomena!) oglasiti kot odjemalci najkasneje do 15 febr. To tudi v odgovor na razna vprašanja, ki smo jih sprejeli! — Narodna založba v Celju.
Povišanje dr. Ploja. Državni poslanec dr. Ploj je imenovan za senatnega predsednika upravnega sodišča (IV. činovni razred).
-t;
Popravek. »Prosveti« in sicer slovenjebistri-škemu in konjiškemu odseku se je naklonil iz III. Narodne zbirke znesek 70 K, in ne, kakor je bilo zadnjič omenjeno, 50 K. — Nadalje je dobila iz iste tudi dr. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slov. Bistrici znesek 25 K.
Za III. narodno zbirko »Kluba napr. slovenskih akademikov v Celju« smo prejeli nadalje sledeči prispevek; Kapele, pošta Dobova (gdč. Irma Vidmar) 12 K 40 v.; prisrčna hvala!
»Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju« naznanja vsem prosilcem za lanske letnike različnih časopisov, da so se isti že razdelili in se žalibog pozneje došlim prošnjam ne moriš več ustreči. Odbor.
, Cesarjeva darila. Cesar je podelil iz svojega premoženja 100 K vojaškemu veteranskemu društvu v Hrastniku, dalje 120 K gasilnemu društvu v Starjnovivasi ih 150 K onemu v Št. Lenartu v Slov. Gor.
Glavna posojilnica v Ljubljani je vsled nesrečnih špekulacij in vsled neopravičljive lahkomiselnosti Pri podeljevanju posojil firišla v plačilne. težave, vsled česar je postal njen obstanek nemogoč. Na: občnem zboru & "t. m. se je sklenila likvidacija. Izvolil se je posebni likvidacijski odbor. — * ; '
Mestna hranilnica ljubljanska in klerikalci. — Klerikalni časopisi so se zadnji čas z vso silo zagnali V ljubljansko mestno hranilnico. Za celo stvarjo ne tiči nič drugega nego nad vse umazana konkurenca in dobičkarstvo za klerikalno »Ljudsko posojilnico«. Ljubljahska »Mestna hranilnica« Ig najmočnejši denarni zavod na slovanskem jugu in ima danes 39,700.713 K 77 v. hranilnih vlog. — Klerikalna gonja je seveda popolnoma brezuspešna.-^— ■' • "■'■
Snega
so padle te dni velike množine. Na Juž. železnici so imeli nekateri vlaki zamude.
Iz finančne službe. Imenovani so za davčne nadupravitelje gg. davčni upravitelji: Franc Bar-tovšek v Mariboru, Vaclav Horak v Slov. Bistrici in Aleksander Orožen v Šmarju pri Jelšah.
Zglašenje zaradi vojaške takse. Opozarjamo vse one, ki imajo plačati vojaško takso, da se do konca januarja zglase s tozadevnimi dokumenti ustmeno ali pismeno pri občinskem uradu.
Spremembe v vojaških posadkah. Čuje se, da pride na spomlad 7. pešpolk iz Gradca v Trst in 97. pešpolk iz Trsta v Gradec,
»Mirovci«, pamet! Celovški »Mir«, nekdaj nepristransko glasilo vseh koroških .Slovencev, danes pusto klerikalno trobilo, si tudi ni mogel kaj, da bi se ne zadri v naša celjska narodna podjetja, v Zvezno tiskarno itd. Pri tem pa je zagrešil ljubi »Mir« očividno h o t o m a to lumparijo, da je zamenjal »Zvezo slovenskih posojilnic«, ki je lastnica teh podjetij, z »Zadružno Zvezo« v Celju« ter proti slednji hujska. Ce dr. Brejc misli, da je za njega kot odraslega človeka in kot politika to častno, blagor mu. Pošten človek bo pa na tako moško čast — žvižgal!
Nečuveno! Na Ogrskem prebiva še danes nad 300 tisoč Hrvatov, vkljub temu pa je tam ena edina čisto hrvaška šola. Na drugi strani pa je na Hrvaškem Madžarov komaj lOOtisoč, a imajo 72 madžarskih šol. Tako se povsod opazuje, kakšna je pravica za Slovane!
Cesarjevo božično drevo. Cesar je praznoval Božič letos pri svoji hčeri nadvojvodinji Valeriji v Wallsee. Tja je železnica pripeljala iz prestolo-naslednikovega posestva Konopišta prekrasno smreko, t. zv. »srebrno smreko«. Ta smreka je doma v Sev. Ameriki. Pod smreko so postavili božične darove za cesarja. Med drugim je bil tam krasen umetniški predmet: na ploskvi iz ametista dva zlata divja kozla. Nadvojvodinje so dale cesarju dragoceno vezenino za na mizo; vezle so jo celo leto.
Dopolnilna volitev za štajerski deželni zbor.
Pred nekaj mesci je odložil socijaldemokratični poslanec Jodlbauer svoj deželnozborski mandat iz splošne kurije za kraje Eggenberg, Andritz, Go-sting itd. Nemški nacijonalci so se z vso silo vrgli na ta volilni okraj, a so pri volitvi dne 5. t. m. grdo pogoreli. Zmagal je soc. demokratični kandidat Kollegger.
Kako nas štejejo. Iz Koroškega se piše: V Trgu je uradnik okr. glavarstva v pouku števnim komisarjem rekel, da je v trškem okraju občeval-ni jezik nemški in morajo vsled tega vpisati števni komisarji povsod nemški občevalni jezik. Slutimo, da se je to zgodilo tudi po drugih krajih, kjer tvorimo Slovenci narodne manjšine. Tako nam prihajajo iz Št. Vida pritožbe, da za tamošnje Slovence na zahtevo komisar ni maral vpisati slovenskega občevalnega jez.ka. Vemo, da v trdoslovenskih krajih okrajna glavarstva niso ukazala tega za Nemce, ki znajo in so prisiljeni slovenski govoriti. To je tista hvalisana nepristranost naših nemških uradnikov.
Nečuveno! V Špitalu na Koroškem je obsodilo okrajno glavarstvo g. Milana Petka, asistenta juž. železnice, na 20 K globe, ali pa na zapor za to, ker je povodom ljudskega štetja navedel slovenščino kot svoj občevalni jezik! Smo pač daleč prijadrali v naši nad vse »pravični« Avstriji in kmalu bodo menda začeti zapirati vsakega, ki se bo drznil reči, da je Slovenec!
Razmere na rogaški železnici. Rogaški oki. zastop je v svoji seji dne 29. decembra protestiral proti ravnanju upravnega sveta rogaške lokalne železnice, kateri se pri določitvi voznega reda
ozira edinole na kopališče Rogaško Slatino, na potrebe, domačega prebivalstva v okrajih Rogatec, Šmarje in Kozje pa se popolnoma nič ne ozira. Zahtevalo se je, da naj vozi jutr. vlak tako, kakor pred sedanjim voznim redom, za zvezo Slatine z dopoldanskimi vlaki na južni železnici pa se naj vpelje nov vlak. Tudi se naj za celo leto dovo-lita večernja vlaka, ki sta vozila minulo poletje vsak dan v občno zadovoljnost, žal, da samo dva meseca. Z upravnim svetom rogaške železnice je domalega vše nezadovoljno;
Graško nadsodišče proti slovenskim pravnim praktikantbm. Izvedeli smo za dva slučaja, da graško nadsodišče ni hotelo sprejeti slovenskih pravnih praktikantov,- ki sta se hotela posvetiti sodnijski službi^ Če!f, da i€"Vse prenapolnjeno. Slovenski poslanci bodo morali enkrat odločno poseči v to sršenje gnezdo!
Nečedna agitacija. »Marb. Zeit:« nujno svetuje našim spodnještajerskim nemškutarjem, naj zapišejo nemščino kot občevalni jezik — zaradi tega, ker je zapisal pri zadnjem ljudskem štetju tudi naš'cesar nemščino za občevalni jezik. »Mar-burgerica« priporoča to okolščino kot agitacijsko sredstvo! Vsak dostojen človek ve, da se krone ne sme vlačiti v naše notranje politične, zadeve, samo mariborski odpadniki in navdušeni prijatelji Hohenzollerncev tega ne vedo ali ne upoštevajo. Ali pa ne veljajo tudi t za mariborsko državno pravdništvo isti predpisi kot za ono v Celju, ki je svoj čas v silni nagliCl-^aplenilo lepake celjskih Slovencev »Slovenski'dtrok v slovensko šolo«??
Današnja številka še je za en dan zakasnila zaradi tehničnih ovir v tiskarni.
(tljslii oKraj.
Plesni venček priredi osobje Zvezne tiskarne V: Celju v soboto 21. ^m- v »Skalili kleti«. Svira oddelek celjske narodne godbe. Začetek je ob 8. zvečer. Vstopnina lf krona. Dame vstopnine proste. Vabilo velja kot legitimacija.
Ženska Ciril-Metodova podružnica v Celju pripravlja velikanski »Kmečki ples«. Vršil se bo prihodnjo nedeljo od 8. .ure zvečer naprej, v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Kakor se nam poroča, posetijo to prireditev tudi kmetje iz Balkana,, iz Rusije in drugod. Baje se namerava udeležiti tudi Martin Krpan s celm dvorom cesarja Janeza V. in cesarice Katarine. Svira celjska narodna godba. Nikomur ne bo žal, ki si to prireditev ogleda.
Kmečki ples v Celju. Odbor ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Celju kot priredite-ljice Kmečkega plesa 15. t. m. v Narodnem domu prosi vse, ki bi ne bili'.sprejeli povabila na ples, naj se obrnejo nanj, oziroma naj blagovolijo to notico smatrati kot uljudng povabilo.
Velika maškarada Celjskega Sokola se vrši na pustno nedeljo dne 26. svečana t. 1. v Narodnem domu. Vabila se razpošljejo. še ta teden. Kdor pomotoma ni dobil povabila, naj se takoj obrne na društvo »Sokol« v Celju. Slavno občinstvo pa že danes opozarjamo na to maškarado, ki obeta biti jedna najoriginalnejših, kar smo jih imeli dosedaj v Celju. Zvedeli smo že marsikaj zanimivega o skupinah, ki bodo vzbujale splošno pozornost. Na pustno nedeljo torej vsi v celjski Narodni dom na maškarado!
»Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« ima svoj redni letni občni zbor v petek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Bezenšku (gostilna pri Jelenu) v posebni sobi. Dnevni red kakor običajno.
Dramatično društvo v Celju. V pondeljek 2. t. m. se je vršil občni zbor celjskega pevskega društva, ki je doslej prirejalo slov. gledališke predstave v Celju. Na predlog društvenega tajnika g. Miloša Štiblerja se je sklenilo ustanoviti posebno slovensko dramatično društvo v Celju, kar pomeni prvi temelj stalnega slov. gledališča v Celju. V pripravljalni odsek so izvoljeni znani naš igralec Salmič, dalje pa dr. Koderman in dr. Kalan.
Celjsko pevsko društvo je imelo lani 2135 K 45 vin. dohodkov in 2109 K 63 vin. izdatkov. Priredilo je 6 večjih predstav v Celju, 1 v Gaberju in 3 umetniške večere z osobjem ljubljanskega slov. gledališča. V odbor so izvoljeni g. R. Salmič kot predsednik, dalje pa: prof. D. Beranič, prof. Fr. Mravljak ter Fr. Peternel, Bruno Rotter, Ant. Jošt in Miloš Štiber.
Telovadno društvo »Sokol« v Žalcu vabi na veliki sokolski ples, ki se vrši na svečnico 2. svečana 1911 v vseh prostorih »Hotela Virant« v Žalcu. Priprave za ples so v najboljšem teku, tako da obeta biti cela prireditev res nekaj impozantnega. Naj bi bil 2. svečan dan, ko se zbere vse slovensko Celje, vsa napredna savinjska dolina v svojem prijaznem središču — v Žalcu.
Žalec. Občni zbor kmetijske podružnice žalske se vrši v nedeljo, 15. januarja 1911 ob 3. uri popoldne v gostilni gospe Hausenbichler v Žalcu. Dnevni red: 1. Društveno poročilo. 2. Poučni govor deželnega živinorejskega nadzornika gosp. Martina Jelovšeka. 3. Volitve. 4. Brezplačno žrebanje kmetijskega orodja za dosedanje ude podružnice. 5. Sprejemanje novih udov in pobiranje udnine. Nasveti in predlogi. K prav obilni udeležbi prav uljud-no vabi odbor.
Občni zbor prostovoljne požarne brambe v Braslovčah se vrši dne 15. prosinca 1911 v gostilniških prostorih g. Vinka Brišnika ob 3. uri popoldne. 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje novih članov. 4. Slučajnosti. Odbor.
Laški trg. Pri tukajšnji sodniji se je nanov* ustanovilo mesto enega sodnika Mesto je razpisano do 17. t. m.
Braslovče. Tukajšnji trgovec Viktor UŠen je prišel v-konkurz. .
Za prvo letošnje porotno zasedanje v Ceflu so poklicani kot sodniki predsednik pl. Wurmser. pl. Garzarolli, Kotzian, dr. Roschanz in dr. Koče-var.	-
Vabila za plesui venček Slov. trgovskega društva v Celju so se že razposlala. Kdor ga Še ni dobil, naj se zanj blagovoli javiti pri društvu.
Sokol v Št. Pavlu pri Preboldu bode imel v prostorih g. Franca Vedenika v nedeljo 15. januarja 1911 popoldne ob 3. uri svoj občni zbor, da si izvoli za upravno leto 1911 svoj novi odbor. Vsi sokoli in njih prijatelji so vabljeni, da gotovo pridejo.
Nesreča. Nogo si je na tri pri spravljanju lesa Ivan Ježovnik iz Štangroba pri Novištifti. Padel je tako nesrečno, da si je levo nogo natrl in. tudi drugače poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Smrtna kosa. Umrl je v Novi Štifti pri Gor-njemgradu dne 29. decembra 1910 veteran Gregor Golob v visoki starosti okrog 80 let. Udeležii se je tudi bojev na Laškem. Blag mu spomin f Naj v miru počiva! ., , -	v
Nova Štifta pri Gornjemgradu. V naši pb^ni se je pojavila nalezljiva bolezen, živinska kuga na gobcu in parkljih. Enemu posestniku je obolela vs* živina : na tej bolezni, nekaj živine pa še drugim štirim posestnikom. Dobro bi bilo, da bi se tozadevni živinozdravniški predpisi spolnjevati. Bati Se je, da se bolezen še bolj razširi.
Iz Polzele. Tukajšna Ciril-Metodova podružnica je priredila na Štefanovo ljudsko slavnost > prid božičnici na slovenski šoli. Kakor znano, je Schulverein letos v jeseni otvoril pri nas enoraz-rednico, ki jo obiskuje okoli 50 otrok; so to po večini otroci od nem. tovarne odvisnih delavcev in malih posestnikov, precej pa jih prihaja tudi iz sosednjih Braslovč. Da se nekoliko zatre vpliv nemške božičnice in da se pomaga revnim slov. otrokom, smo izdali prošnjo za prispevke. V častnem številu so se odzvali napredni slovenski zavodi In posamezniki. Ciril-Metodova podružnica pa je hotela tudi po svoje pripomoči slovenski stvari ter priredila v ta namen slavnost. Z veseljem omenjamo, da smo imeli lep obisk, dasi je domaČi župnik iz prižnice povedal, da sv. Štefan ni ljubil takih veselic! Imenom CM družbe je govoril g. pot. učitelj I. Prekoršek obširno o ponemčevalnem dela Schulvereina in pomenu narodne šole. Domači podružnični diletanti pa so prav dobro uprizorili dve Šaljivi gri. Delavni polzelski podružnici želimo še v naprej krepkega dela in neustrašenosti na dve strani — le tedaj bodo tudi uspehi trajni, dasi navidezno majhni.	,
Goljufijo s poštnohranilnlčnimi knjižicami uganja po celjskem okraju nek lajnar. Pred kratkim se je naselil pri gostilničarju in trgovcu Pergei-ju v Levcu, dolgoval mu je slednjič za stanovanje in hrano 66 K. Izročil je krčmarju poštno hranilno knjižico z vlogo 100 K, naj si plača, kar mu gre. Krčmar je šel v Celje in hotel vzdigniti denar, a na pošti so mu povedali, da more vzdigniti denar le tisti, na čegar ime se glasi knjižica. Lajnar Ima namreč to metodo, da knjižico za svoje dolge sicer izroči, na pošti pa pozneje pravi, da jo je izgubil, in si da napraviti novo. — Dolžniki pa si lahko stare knjižice shranijo za spomin, ker denarja itak ne dobe. Za lajnarja se zanimajo oblasti.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Gdč. učiteljica Marijana Skrbinc je dobila dopust ter obenem zaprosila za upokojitev.	i
Iz Gornjegagrada. Kakor že prejšnja leta, prireja naša č.talnica tudi sedaj gledališka predstave. S tem nudi svojim članom pa tudi prebivalstva sploh razvedrilo in izobrazbo. Na Silvestrov večer se je prvič na našem odru uprizorila štiridejanska burka »Moč uniforme«. Na splošno željo se je ponavljala ta šaljiva igra na dan sv. Treh kraljev popoldan. Popoldan pa zato, da prisostvujejo gledališki predstavi tudi okoličani, ker jim je zvečer pozimi neprijetno hoditi od doma. Prišlo je ljudstva več kakor je bilo pričakovati; kajti čitalniška dvorana je bila nabito polna. Posebno so se odlikovali naši sosedi iz Bočne. Mnogo se jih je pripeljalo v sankah. Okoli tri četrt na tretjo uro pa nas je prav presenetila dolga procesija Bočanov, ki je prikorakala v trg. Bilo jih je okoli 50 pod vodstvom g. Bizjaka. Res krasno jih je bilo gledati v dolgi vrsti: možje, žene, fantje, mladenke. Oni pa, ki so doma ostati morali, so poslali vstopnino. Vsa čast narodnim Bočanom! Tudi Šmarčani so se pokazali. Prav lepo število jih je bilo. Zastopana pa sta bila tudi Sv. Frančišek in Novaštifta. Igra je splošno zelo ugajala in vsakdo je bil zadovoljen, da se ni ustrašil slabe poti, ampak je prišel gledat naše vrle diletante. Pisatelj Štoka je prav pogodil s to igrico. Ko bi le več takih iger imeli. Take so kakor nalašč za manjše odre. Pa tudi igralci so splošno prav dobro igrali in s tem pripomogli predstavi do popolnega uspeha. Pevske točke so prav melodi-jozne in so se občinstvu takoj prikupile, zlasti ona konečna arija, ki jo pojeta Liza in Molek. Pravi tip kranjskega mojstra, ki je pod pantofljem svoje boljše polovice, nam je podal mojster Cvirn. Molek je bil dober krojaški pomočnik, kateri pa je končno bil ves srečen, da je dobil klepetavo Lizo. Ta je svojo ulogo izborno igrala in je tudi njen so-Icspev zelo posrečen kuplet. Trgovski potnik Ma-jer je ugajal s svojim govorjenjem in z debelim
»osom. Dobro je pogodil židovskega agenta. Kaj •a} fečefno o Agati? Rezolutno je nastopala vkljub flvoji mladosti ter v pravi strah spravila svojega soproga mojstra Cvirna. Eksekutor je imel močen glas Ih napolnjeno steklenico Jeruša, iz katere je trio srkal. Predstavljal je dobro, pa tudi kuplet Ima lepo arijo. V občinski seji je posebno pozornost vzbujal župan s svojim velikanskim »Občinskim redom«, pa tudi ostali občinski svetniki so dobro nastopali. Omeniti je še dobro izvršen ples Agate z Majerjem. Kratko rečeno, vsi diletanti so dobro predstavljali. V zahvalo jim je bil konečen aplavz, tako da so se morali zopetno pokazati občinstvu. Težavno nalogo spremljevanja na glaso-Vtijii je g. D. izborno rešila. — Želeti je, da naši diletantje v kratkem zopet nastopijo s kako Štokovo igra
Zahvala. Odbor »Kluba napr. slov. akademikov v Celju« izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo gg. dr. Jurju Hrašovcu, odvetniku v Celju, Hinku Po-žnnu, notarskemu kandidatu v Celju in g. Vavkenu tajniku »Južnoštajerske hranilnice« v Celju za knjige, katere so mu bagovolili nakloniti. Odbor.
Spremembe pri »Deutsche Wacht« v Celju. Znani prijatelj kapucinskih klobas dr. Ballogh se je popolnoma odpovedal sotrudništvu pri »vahtarici«, ker se noče dati sekirati od »grbavca«. Tudi Ržiha odide od »vahtarice«. Ali bodo počasi šli vsi zvesti Junaki in branitelji celjskega »nemštva«?
Komedije dr. Jabornegga. Kakor smo zadnjič poročali, je dr. Jabornegg odstopil kot celjski župan. A že pred sejo je dr. Jabornegg preklical svoj odstop. Dal se je torej preprositi. Enako komedijo zaigral je tudi že pred leti. Mi se temu le sme-jemo. Dr. Jabornegg bo najboljše storil, ako se kot žopan podpisuje odslej: »župan do preklica«.
Novo poslopje za celjsko okrožno sodnijo. Koliko let se že o tem govori, da bi se za celjsko okrožno sodnijo postavilo novo poslopje. Pa menda Je ne bo iz tega kmalu kaj! Tudi še v letošnjem državnem proračunu ni za to nobene postavke. Celjski poslanec Marckhl pa molči. Zakaj neki? I no, stvar je enostavna: celjsko mesto ima sedaj pač lepe dohodke, ki jih plačuje okrožna sodnija In državno praVdništvo kot najemnino. Zato pa naj lc ostane okrožna sodnija v sedanji baraki tako dolgo, da se bo nekoč nad sodniki in jetniki podrla. To Je skrb za ljudsko zdravje!
»Dijaška kuhinja v Celju« ima svoj izvnredhi občni zbor dne 14. januarja t. 1. ob 2. uri pop. v po-sojilnični dvorani Narodnega doma.
Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo 6. ti m. svoj običajni letni občni zbor, ki je bil z ozi-rom na slabo vreme prav dobro obiskan. V nad dve uri trajajočem, pri nekaterih točkah precej burnem zborovanju se je rešilo mnogo važnih zadev. — Da ima društvo v gospodu Brinarju izredno požrtvovalnega, a tudi spretnega, neustrašenega iji premišljenega predsednika, je pokazalo zlasti to zborovanje. Njegov govor o našem položaju nas je kar elektriziral. Čast takemu možu! — Svoje navdušenje zanj smo pokazala s tem, da smo ga eno-glasno zopet zbrali za predsednika. V odbor so še bili izvoljeni: gg. Ernest Slane (podpredsednik), J. Sevhik (tajnik), Tilka Brinar (blagajničarka), Ciril Pregelj (pevoVodja), Fr. Žagar knjižničar) ter Anton Petriček in Anton Sivka (odbornika).
Narodna društva v Vojniku. V nedeljo 8. t. m. Je imela svoj redni občni zbor »Narodna čitalnica« hi Ciril-Metodova podružnica. Malo se sliši od nas • društvenem življenju, v trgu samem tudi omenjeni društvi nimate mnogo zaslombe, vsa njih moč in ves pomen naših društev je v naši okoliški mladini, ki je tudi v nedeljo po uro daleč prišla na občni zbor, vojniški narodnjaki pa so ostali doma. Imenom čitalnice je poročal njen predsednik o delova-■ju knjižnice v preteklem letu, prireditve ni bilo nobene, dasi smo si zadnja leta ravno s pomočjo ■(jih omogočili obstoj. Nemila smrt nam je tekom leta ugrabila delavnega tovariša tajnika Kresnika; blag mu spomin! Po daljšem razgovoru se je izvolil sledeči odbor: predsednik Anton Gmeiner, podpredsednik Matko Lešnik, tajnik iur. Fr. Gorečan, blagajnik Franica Gmeiner, knjižničar Jožko Zgaj-■er, namestnika Kafl Stojan in Mici Repin, preglednika Henrik Korošec in Tončka Pušnik. Iz samih mladih močij obstoji tudi novi odbor čitalnice. Kar ima danes naša čitalnica, je iz nje zrastlo, tisti,, ki so ob početku stali ob strani, ki so nas prezirali tn katerim smo bili na potu, se tudi danes ne potrudijo k nam. Število narodno zavedne mladine, ki razume pomen društva in hrepeni po izobrazbi, pa vidno narašča, in to nam daje pogum za delo v prihodnjem letu. Nato se je vršil občni zbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. G. J. Prekoršek je poročal o skromnem delovanju te naše nekdaj tako delavne podružnice ter nam v domačih besedah razložil namen prekoristne slovenske šolske družbe. Kakor drugod, raste tudi pri nas za njo zanimanje. Za prihodnje leto se je izvolil sledeči odbor: načelnik I. Prekoršek, namestnik R. Zupanek, učitelj, blagajnik Anton Gmeiner, namestnik Ant. Prekoršek, odborniki: nadučitelj J. Štukelj, Ana Vrisk in Fr. Hrastnik, pregl.: iur. Gorečan, F. Exl, učitelj. Novemu odboru veliko vspeha!
Za Ciril-Metodovo družbo (podružnico Školja-, vas-Vojnik) se je nabralo na ,furovžu' pri Goričanu v Višnjivasi 21 K 2 vin. Iskrena hvala!
Za Ciril-Metodovo družbo so nabrali in žalski moški podružnici izročili ženitovanjski gostje pri Hausenbichlerju povodom poroke gosp. A. Kosa, trgovca iz Podsrede, z gospico Roziko Šneberger — darilo 10 K 50 h, za kar jim bodi v imenu podružnice izrečena iskrena zahvala.
Popravek. V zadnji številki »Nar. L.« se je pomotoma poročalo, da se je gospod davčni uradnik Fr. Zuža poročil z gdč. Dragico Lipoldovp. Glasiti bi se imelo, da se je zaročil.
Sirov zet. V Šmarjeti pri Celju je posestnik Anton Filipič tako pretepel ^svojega tasta, prevžit-karja Lileka, da je ta težko zbolei. Vpeljala se je sodnijska preiskava.	. ^
Zakonske sladkosti Zakonska Čavrek v šmarski okolici živita v neprestanem prepiru. — Pred kratkim je grozila žena možu, da zažge hišo in ga ubije. Nato sta se stepla; žena je možu zvi-nila mezinec na desni roki, mož pa je ženo grozno pretepel in jo vrgel končno na gnojišče pri hiši. Konec te historije bo seveda pred sodiščem.
Iz Šmarja pri Jelšah. V soboto dne 14. jan. se vrši pri g. Habjanu vojaški koncert in v zvezi z njim plesni venček. Svira godba pešpolka št. 70. iz Zagreba. Začetek ob 8. uri zvečer.
Mlad tat. Pri posestniku Antonu Zgoncu v št. Jurju ob j. ž. je bil v reji 121etni rudarski sin Jožef Cretnik. Dne 7. t. m. pa je izginil, z njim pa gospodarjeva denarnica z 90 kronami. Fant se je odpeljal na Zgornje štajersko.
Iz Št. Jurja ob j. ž. nam piše popotnik, da je tamošnji župnik g. V. Mikuš postal tako velik gospod, da niti ne odzdravi, ako ga kdo po trgu še-tajočega pozdravi in se mu celo pokloni. Te, te!
Iz Trbovelj. V torek, dne 3. t. m. so se končale občinske volitve v Trbovljah z županovo vo-litvijo. Izvoljen je dosedanji pri vseh strankah priljubljeni župan g. ravnatelj Gustav Vodušek. — Občini gospodari 30 odbornikov, izmed teh 10 občinskih svetovalcev z županom na čelu. Občinski svetovalci so: gg. Kramer, Goropevšek, Dežman, Burger, Dirmayer, Počivavšek, Heinrich, Malovrh in Sušnik; torej 3 Nemci, 6 narodnih Slovencev in 1 slovenski socijalist. In tako smo spravili trboveljski volilci našo veliko občino zopet v dobre roke.
Sv. Štefan blizu Šmarja. Ker se je pri nas v torek dne 3. januarja začelo ljudsko štetje, si v dolžnost štejem, da Vam poročam o naših spremembah, bodisi v političnem, bodisi v navadnem rodbinskem življenju. Leta 1910. se je rodilo pri nas 40, umrlo pa 24 ljudi: Poročenih jih je bilo 10 parov. V političnem gibanju smo pa napredovali in sicer: leta 1909. so bili naročeni na »Nar. List« 3 naročniki, na »Slov. Gosp.« 16 in na »Štajerca« 5 naročnikov. Lansko leto 1910. pa je imel »Nar. List« v prvem pol letu 8, v drugi polovici leta pa 14 naročnikov. 11 naročnikov (in sicer zdaj ob novem letu) ima »Slov. Gosp.«, »Štajerc« pa dva. Opomniti še moram, da »Nar. List« ima v naši občini še več naročnikov, kateri so si ga rajši na druge pošte dali nasloviti, n. pr. na Loko in v Slivnico. Torej, kakor .Vidite, g. urednik, se v naši občini politično pomičeitfBln zdatno napredujemo; v društvenem oziru' pa nič. Tu je seveda krivda na obeh straneh, mi smo preleni, zvezarji pa nam nasprotujejo. Pa počasi bo že šlo, kakor v drugih občinah, katere so še bolj politično zanemarjene. Torej le korajžno na delo v tem novem letu, in glejmo na to, da bomo. lahko v drugem novem letu, ko se bo pisalo 1012, poročali, kako deluje naše novo društvo. Tofej le korajžno naprej! — Lekmarski Šimek.
jKariborsHi oKraj. _
šfct. SlovTgledališče t Mariboru. „V znamenju križi" se zopet igra v nedeljo dne 15. t. m. ob pol štirih popoldne. Ta velika zgodovinska slika se je igrala prvič z velikim uspehom in npamo, da se bode v nedeljo še z večjim. Za nedeljsko predstavo se naredi tndi nekaj novih kulis, tako, da bo uprizoritev popolna tndi v tehničnem oziru. Ker se ta krasna igra letos več ne ponovi, naj v nedeljo nihče ne zamudi opleaati si jo. Da se bodo tudi zunanji posetniki gledišča lahko vrnili pravočasno domu, je predstava nalašč popoldan.
..Slovanska čitalnica" v Mariboru priredi dne 2. svečana velik ples in prosi sosedna društva, da se ozirajo na to prireditev.
Pročodrimovsko gibanje t Mariboru. Lani je prestopilo v Mariboru k protestantski veri 211 oseb (l. 1909, 168). Pročodrimovsko gibanje torej narašča in duhovščina se ga silno boji. Odtod izvira tndi narodna mlačnost mariborskega škofa in malodane vse podrejene duhovščine.
Nesrečni zaljubljenec. V Mariboru se je ustrelil blizu infauterijske vojašnice v magda-lenskem predmestju pekovski pomočnik A. Šef iz Brebrovnika pri Ormožu. Došel je v Maribor pogledat k svojemu dekletu, a to ni hotelo ničesar vedeti od njega. Zato se je bojda ustrelil.
Mariborska moška Ciril Metodova podružnica je odposlala meseca grudna glavnemu vodstvu v Ljubljani sledeče prispevke: Narodni davek (nabr. g. Majer) 19 K. Daroval neimenovan 20 K. Članarina 30 K. Nabiralniki v „Nar. domu" 11, v Mtdenovi gostilni 10 in gostilni g. Amra pri Sv. Martinu 4 K. Skupaj 94 K. Dalje 5 listkov ,.Tulstovrške slatine" za restavracijo ..Nar. doma" in 7 takih za Medenovo gostilno. Nabiralnik v gostilni g. Anira pri Sv. Martinu je donesel v kratkem času prve 4 krone. Zahvaljujemo se za to tamošnjim domoljubom ter jih prosimo, da bi se tudi v prihodnje spominjali naše šolske mladine na narodnih mejah.
Studenci pri Mariboru. Pri nas postavi Ciril Metodova družba trirazredno slovensko liudsko šolo in otroški vrtec. Posestvo je kupljeno, z
zgradnjo se prične na spomlad. V poslopja bo tndi velika telovadnica, kjer bodo lahko šolske slavnosti. Dražba bO dala za poslopje nad 75.000 kron. Šola bo nedoglednega narodnega pomena za Maribor in okolico.
Iz Gočove. Klerikalno časopisje je zaradi poraza pri občinskih volitvah'znorelo in" vpilo, da se jetg.^jFr. Kramberger zvezal z nemškatarji in spravil občino v nemške"roke.7 Na to ..izjavlja g. Kramberger: »Podpisani plačam tisoč kron bratomornemu društva »Slovenska Straža", ako mi kle* rikalci.dokažejo le pičico kakega ustraenega ali pismenega kompromisa z nemškatarji. Da je bilo izvoljenih nekaj mojih osebnih prijateljev, ki niso prepričani narodnjaki, so krivi baš dosedanji občinski funkcijonarji, kateri so delali vedno £meni in "možem Narodne stranke ovire v gospodarskem ozira in dragod. Ti možje so dali sedaj zadoščenje naši Vstran ki, klerikalcem pa zasluženo brco. V očeh''klerikalcev je »narodna" izguba, ako se odslej v občini nejjjo več tirala (politika osebnega ko-ristolovstva: to je namreč pri klerikalcih prvo, kje jim je še le narodnost! Za slovensko nradovanje in ^narodne zadeve sploh,".'pa bode imel, mislim, novi odbor natančnejšo vest, ko stari — in bolj ko marsikateri klerikalni kolovodja — kaj še le naši gočovski! Zaradi vaših osebnih napadov, ki izvirajo iz uprav satanskega sovraštva napram meni, povem vam v brk, "se še srečamo drogje. Tudi v našem okraja bo moralo izginiti plačano „narodnjaštvo". — Franc Kramberger".
Makole. Izkaz blagih darovalcev za tukajšnjo boličnico:'Posojilnica v Makolah 15 K; č. g, župnik Lendovšek 5 K; g. Mahor T. 5 K; g. Mahorič 5 K; ga FanilGeorg 5 K; g. Fr. Osebek 5 K; g. Juršič 5 K; g. Skale 3 K; ga. Kati Posti 3 K; ga A. Škor-janec 2 K in košaro jabolk, g. J. Mušič 2 K; neimenovana 1 K; g. J. Geratič 5 K; gospica Olga Bradaška 10 K; neimenovana 3 K, g. Bogina 16 parov„nogavic; ,'g. Črnoga 2 K; neimenovana dva sežnja drv. Za naše razmere je ta vsota ogromna in tako nam je bilo mogoče, vštevši radovoljne prispevke kot vstopnino nad 58 K, obleči vsaj deloma 100 otrok. Vsem blagim darovalcem se v imena naše vesele mladeži — naših šolarjev — iskreno zahvaljuje	učlteljstvo.
Makole. »Lepo je bilo krog božičnega drevesa", tako je dejal vsak, ko je zapuščal »Narodno dvorano". Že pozdravni govor g. nadučitelja Šamprla, v katerem je jako lepo orisal ljabezen do mladine in bedo šolskih otrok, so ljadje navdušeno odobravali. Jako dopadale so se nam otroške igrice, ki so se igrale tako ljnbko in nežno, da gdčiVučnik in g. Gselmanu le častitamo na njunem dela in uspehu. Najlepši prizor pa je bil krog božičnega drevesa. Vse v lnčicah — krog odra pa se gnete nad 100 revnih otrok. Tedaj pa nam je g. učitelj Ramšak v navdušenih besedah orisal čar božiča — spominjal se onih blagih duš, ki so gihotno pokazale ljabezen do mladine. Poleg darov je podal otrokom lepe naake — prisrčne želje, da so hvaležni dobrotnikom, starišem, mamici—; ostanejo zvesti njeneina jeziku — ker le potem bo rod slovenski, ki biva tod, krepak in zdrav. — Ko so bili skoro vsi revni otroci (krog 90) obdarovani z oblekami, obljubili smo si, da se snidemo gotovo zopet, ko zadrhti tiha, sveta neč nad poljanami.
Selnica ob Dravi. Tukajšnje društvo »Mlade-niška izobraževalna zveza« se je razpustilo. Zato naznanjamo, da se ne sprejemajo več nobena pisma in časopisi. Joško Strnad, zad. predsednik.
ftnisKi oKraj.
Od Velike Nedelje. V nekem ljubljanskem lista smo te dni čitali, da naše šolsko vodstvo dopisuje okrajnemu šolskemu svetu v — nemškem jeziku. Hočemo vedeti, če je to res!
Odlikovanje. Cesar je podelil dolgoletnemu županu v Šarainjah pri Ormožu, Fiorijanu Kuha-riču, srebrn zaslužni križec s krono.
Iz Sobetinc niže Ptuja. Tukaj je omrla na Noveera leta dan žena mizarskega mojstra Franca Žuideršiča. Rajna je bila vobče priljubljena, kar je pričal mnogoštevilni pogreb, katerega se je udeležilo vkljub slabemu vremenu veliko občinstva. Rajnka je bila stara 32 let in zapušča moža s štirimi še nepreskrbljenimi otroci. Bodi ji žemljica lahka!
Razburjen sredlškl kaplan. Naš kaplan se
je v nedeljo pri pridigi grozno razljutil nad »liberalnimi" časniki. Ogenj in žveplo je klical na »Narodni list" ter ljudi svaril pred naročevanjem i a čitanjem in v svoji goreči jezi pozabil svojo dolžnost oklicati nek ženitninski par; pa bo že šlo z dvema oklicema. Ko bi prišel sam Bog na ta svet uredovat list, kateri ne bi našemu kaplana enakih duhovnikov hvalil ter tuintam — kakor »Nar. List" — grajal njih početja, preklinjali bi ga. Bi pa prišel sam Belcebub iz pekla in izdajal list, v katerem bi iih hvalil, priporočali bi ga in delali zanj, da bi bilo veselje. Pojdite, hinavci!
Iz Pušinec pri Ormožu. Odkar so se vršile pred tremi leti zadnje volitve v občinski odbor, postajala je nezadovoljnost zoper sedanjega »župana" in sploh zoper celo občinsko zastopstvo od dneva do dneva večja. Ne le, da se rok zadnjih volitev občanom niti naznanil ni, vsled česar so se najintimnejši privrženci sedanjega občinskega odbora volili sami, in se je tako občini narav-
nost boljše zastopstvo iz zmožnejših občanov od vzelo, se je šele sedaj izprevidelo, da se je občini v narodnem in gospodarskem oziru delala krivica Kakor kažejo spisi c. kr. okrajne sodnije v Ormoža proti sedanjemu županu, je le ta ravna s takozvano solastnino 19 kmetov v Pušincih popolnoma po svoji glavi in tako samolastno, da so se mu morali najodličnejši in najuglednejši občani upreti in varovati proti njemu kot županu in odborniku upraviteljskega odbora kmečke solastnine skupne interese. Kar pa zadene naše davkoplačevalce še hujše, je naravnost strašno zvišanje občinskih doklad. Občinske potrebščine sicer niso velike, ker po proračunu znašajo izdatki okroglo 1600 K, od katerih se je z dosedanjimi 60% dokladami, ki so znašale vkljub raznim odpisom vsled ujm po suši in toči vsako leto nad 8 00 K, in najemnino od lova pokrilo vse. Zakaj se je za prihodnje leto občinske doklade zvišalo, nam je uganka, posebno, če se pomisli, da se je najemnina od lova zvišala na 401 K. Občani, ako hočete sebi in občini dobro, izvolite si pri teh občinskih volitvah može, ki so svojo nesebičnost v prid občini pokazali v najodličnejši meri že preteklo leto in katerih izkušenost v življenja Vam jamči, da bodo zastopali občinske koristi v polni meri ne le v občinskem odboru, ampak tudi v krajnem šolskem svetu. Znano je itak, kako težko stališče imajo za naše šolstvo vneti člani kraj nega šolskega sv^ta proti nekaterim svojim tovarišem, ki hočejo z vso silo kljub temu, da imajo v Ormožu nemško šolo, okoliško slovensko šolo ponemčiti in to le v-led prigovarjanja z gotove strani nemške klike v Ormožu, ker vsled neizkušenosti v javnem življenju ne znajo samostojno misliti. Če torej občani in davkoplačevalci hočete postati v vsakem ozira samostojni in voliti na korist občini in sebi, zapišite pri volitvah, ki se Vam bližajo, na glasovnice enoglasno imena sledečih zaupnikov, oziroma kandidatov, ki čutijo z Vami, ki imajo smisel za občinske in skupne koristi in sicer za prvi razred: gg. Štibrc Ivan, veleposestnik in župnik v pok. v Pušencih. Trstenjak Ivan, posestnik v Pušencih. Bezjak Lovrenc, posestnik v Pušencih. Praprotnik Ivan, posestnik v Pušencih. Namestnika: gg. Janežič Franc, posestnik v Pušencih. Plaveč Martin, posestnik v Pušencih. — Drogi razred: gg. Skoliber Martin, posestnik v Pašencih. Trstenjak Filip, posestnik v Pušencih. Kocjančič Blaž, posestnik v Pušencih. Lešničar Franc, posestnik v Pušencih. Namestnika: gg. Pavlinič Anton, posestnik in krojač v Pušencih. Trop Jožef, posestnik in čevljar v Ormoža, spodnje predmestje. — Vsa pojasnila, kakor glede izpol-nienja glasovnic in glede vseh volitve se tikajočih zadev, daje slov. pol. društvo „Sloga" v Ormoža.
Skupni volilni odbor.
V Ptuju se je poročil 7. t. m. g. dr. Franc Kotnik iz Dobja pri Tolstem vrhu na Koroškem z gdč. Reziko Kranjc. Bilo srečno!
Ptuj. (Ustanovno zborovanje kmetijske podružnice za ptujsko okolico) se vrši v nedeljo, dne 22. prosinca t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne g. Drag. Zupančiča v Ptuju. Dnevni red: 1. Pozdrav navzočim. 2. Predavanje odposlanca kmetijske družbe g. tajnika Holza. 3. Vspre-jem udov. 4. Volitev podružničnega odbora za dobo treh let. 5. Volitev odposlancev k glavnemu zborovanju v Gradcu. 6. Predlogi za glavno zborovanje. 7. Razni samostojni predlogi in nasveti. — Vse kmetovalce ptujske okoliške in sosednih župnij vabimo, naj pridejo in pokažejo s svojim vstopom k c. kr. kmetijski družbi, da se zavedajo dolžnosti do svojega stanu. Za pripravljalni odbor: Dragotin Zupančič.
Bralno društvo „Naprej" pri Sv. Barbari v Halozah bo imelo v nedeljo 16. t. m. ob 3. uri popoldne v društveni sobi svoj 12. redni občni zbor z navadnim sporedom. Po zborovanju se vrši pri gosp. Korenjaku mala zabava s tamburanjem, petjem in drugo. Gostje dobrodošli!
Žetale. Pri nas se uresničuje pregovor, da je smrt slepa. Dne 3. januarja smo pokopali čisto mlado gospodinjo Micko Potočnikovo, omoženo Pogoršek v Dobrini, ki zapušča same male otročičke. V enaki mladosti je umrl Jernej Peklič, kmet v Dobrini. Dne 8. t. m. nas je zopet presenetil mrtvaški zvon, umrl je na pljučnici Alojz Bukšek, kmet v Žetalah, ki tudi zapušča mlado ženo in male otroke. Oj ti nemila smrt, kaj li delaš Koliko je onemoglih sirot, ki si prosijo za smrt, a je ni ; a mladi, kojih bridke izgube ni več mogoče naaomestiti, morajo umreti. Pač čudna su pota božje previdnosti, Btg ve, koga izmed nas zmanjka, predno še mine ravno nastopivše leto. Smrt ne gleda, ali je kdo mlad ali star, klerikalec ali liberalec. Zato tndi mi mirno živimo, in delajmo dobra dela, katera vidi le Bog in le On nas bo sodil; človeške sodbe so ničeve in slepe, ravno tako kakor je slepa smrt
Iz Žetal. Dne 8. prosinca so napravili šolski otroci v šoli krasno božično igro s petjem „Sveta noč", igro s petjem „Ljubezen do domovine", igio »Kaznovani šaljivec", pesem »Slovenec sem", igro »Klepetavi Miček", pesem »Slovenska zemlja". Obdarili so otroke III. razreda z robci in blagom za tople zimske srajee. Igro so otroci krasno izvršili in petje ravno tako. Pač trre prva hvala gg. učiteljem, g. Sotošeku kot nadučitelju za lep uvodni govor in pozdrav, g. Zrimšeku za trud v petju in itrri, istotako g. Drofenikn. Pokazali so, da imajo res pravo skrb za našo mladino, čeravno
jih še marsikdo zbada z »liberalci" ali »brezverci". Blagor vsakemu, ki dela tako nepristransko. Ta si videl v šoii vse, mlado in staro, moške in ženske, brez ozira na to, ali je ta ali oni liberalec ali klerikalec. Hodimo po poti treznosti in razuma in strpljivosti, in ne bo prišlo pri nas do tega, kakor se godi žalibog že prepogosto na naši tužui slovenski zemlji, da se že šolarji napadajo zaradi politike, kakor sem čital nedavno v nekem listu, da je ustrelil neki fant šolarja, ker je bil drugega mišljenja. Ne smemo pozabiti onih otrok pri naši šolski veselici, ki so delovali tako izborno, in ti so: Sotošekovi, Mikoličev Anzek, Kodričevi, Kru-šičevi, Blazina, Koresova. Koresovo dekle Micika je imelo celo lep zahvalni govor. Starši, ljubite svoje učitelje, ki vzgajajo otroke v dobrem! Hvala vsem, ki so kaj pripomogli! Le tako naprej!
Žetalanec.
Iz Ormoža poroča »Slov. Narod": Z ogorčenostjo smo čitali vest, da je bil na Koroškem obsojen Slovenec, kateri je navedel slovenščino za občevalni jezik. Kako pa se godi pri nas? K mestni oočini ormoški spada vas Dobrova, kjer prebivajo trdo slovenski kmetje. Občevalni jezik teh je seveda slovenski, saj nemški niti ne znajo. Naš števni komisar, obenem občinski tajnik, po-nemčen Slovenec Gedlička sili prihajati stranke na občino. In tam navajajo trdo slovenski kmetje iz Dobrave nemščino za občevalni jezik! S kakimi nedovoljenimi sredstvi operirajo naši nemškutarji pri ljudskem štetju, kaže prav jasno sledeči slučaj: K vdovi Vaupotič na Dobravi je prišel občinski redar in jo je nagovarjal, naj navede nemščino za občevalni jezik,ker so le Nemci mogočni, ti ji bodo preskrbeli podporo itd. Nagovarjal je na ta način osebo, ki govori vedno slovenski in ima otroka v slovenski šoli, h kaz-njivemu dejanju. In koliko slučajev je. za katere ne izvemo. Kaj poreče k temu ptujsko okrajno glavarstvo, ki mora števne komisije nadzorovati?
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Z novim letom se je nastanila pri nas c. kr orožniška postaja. Njen delokrog obsega občine Sv. Miklavž, Brebrovnik, Hermanci, Kog, Veličane in Žerovinci, ki so se odcepili od postaje v Središču. Ustanovitev je bila nujna potreba in dolgo vrsto let so se potegovale občine za njo. Imenovane občine ležijo več ali manj na ogrski meji, od koder so čestokrat prihajali razni uzmoviči. Segali so najraje po živini in jo odpeljali čez mejo, kjer se jim ni moglo do živega. Upamo, da bode sedaj naše ljudstvo bolj varno svojega imetja, nego je bilo do sedaj.
SloVcttjcgrafHi okraj.
Kradež. Bivši hlapci gostilničarja Golla v Velenju so temu pokradli v kompaniji za okroglo 500 K vina, žganja in šampanjca. Pred kratkim pa so tate v kleti opazili in jih zaklenili. Orožniki so spravili na to ptičke na dan in pod ključ.
Huda gospodinja. 27 letna Frančiška Čretnik, ki je bila nslužbena pri peku Kohnetu v Velenju, se je lani decembra z gospodarjem sprla ter mu prepira dala tako krepko zaušnico, da mu je počila ušesna mrena. Celjska okrožna sodnija ji je za to prisodila en mesec težke ječe.
ljutomerski okraj.
Ljutomer. Murski Sokol ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 15. tm. v prostorih brata Sevra v Ljutomeru. Začetek ob 3. uri popoldne. Vspored običajen. Volitev novega odbora itd. Prijatelji društva dobro došli! Odbor.
Kmetijska podružnica v Ljutomeru sklicuje na nedeljo, 15. jan. po rani maši ob 8. uri zjutraj v prostore Kukovčeve restavracije zborovanje s podučnim predavanjem: o sredstvih proti sedaj se razširjajoči govejski kugi, in predavanje tajnika c. kr. kmetijske družbe .v Gradcu Fr. Holc-a o perečih gospodarskih vprašanjih. Ne le ndje podružnice, temveč vsi kmetovalci iz okraja se k temu zborovanju uljudno vabijo.
Malanedelja. Pri nas je lansko leto umrlo 43 in narodilo se 70 oseb, med temi 11 nezakonskih.
Brežiški okraj.
Konjski tat. Nek Franc Posteržnik je ukradel josestniku Jožefu Brinovcu v Zakotu pri Brežicah par konjev med tem, ko je bil kmet z družino pri večerji. Tatu so dobili v Jaški na Hrvaškem, io je hotel konje prodati.
Iz Bizeljskesra, Občni zbor »Ljndske knjižnice" se je vršil na Silvestrov večer pri g. Bla-žinčiču. Blagajničarka gospa Kos je poročala, da je imelo društvo od ustanovitve sem 827 K 95 v dohodkov in 771 K 69 v stroškov, torej ostane v blagajni 56 K 26 v. Knjižničar je poročal, da imamo 455 knjig, izposodilo se jih je pa 2777 iztisov. Po obenem zboru se je vršila veselica; gg. pevci so zapeli več lepili pesmi. Hvala jim! Nekaterim Bizeljancem, posebno inteligenci, bi nič ne škodilo, ako bi se za to nepolitično društvo bolj zanimali ia ga pod,irali; če že nič ne berejo, bi vsaj prišli k veselici, ker ,.Ljudska knjižnica" je ustanovljena za Bizeljsko, tor*-j ne moremo veselice napraviti v brežiškem Narodnem domu.
Stožci V tujini.
Novice iz Amerike. (Slovenca je ubilo) V premogokopu v Ravensdale, Washington, se je
13. decembra 1910 pripetila velika eksplozija in zahtevala osem žrtev. Dva rudarja sta bila ubita. Med ubitimi je tudi naš roiak Alojzij Mavrič. Rojak Dernovšek je pa težko poškodovan, a je upanje, da okreva. — (Italijan ustrelil Slovenca.) V nedeljo, 11. decembra t. 1. je ustrelil nek Italijan rojaka Andreja Klančarja. Besen Italijan je prišel v hišo Jakoba Kralja, kjer je bilo zbranih več Slovencev. V rokah je imel dva samokresa in pričel v sobo streljati. Krogla je zadela Klančarja, ki se je mrtev zgrudil. Klančar je doma iz Dolj-nega Loga pri Litiji.
Iz Amerike. Dne 17. dec. je v Chimney Rocku ponesrečil slov. rojak Josip Kranjc. Premogov voz ga je tako nesrečno pritisnil ob steno, da je po treh urah v groznih mukah umrl. Bil je doma iz Luč pri Ljubnem.
III. redni občni zbor slov. akad. društva Adrija v Pragi (Spalena ul. 20) se vrši dne 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Iz Amerike se nam poroča, da je pri zadnji katastrofi ubilo Slovenca Alojzija Mavriča, doma iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. Bodi mu lahka zemlja amerikanska, v katero si je šel iskat sreče!
Slov. podporno in izobraževalno društvo «Domovlna» v Gradcu priredi svoj 9. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih, Stigergasse 2. I. Prijatelji društva so uljudno vabljeni.
Vestnik
»ZVeze slovenske napredne mladine".
Kaj je z mladinsko organizacijo! Predsedstvo „Zveze slovenske napredne mladine" naznanja, da se vrši v nedeljo 22. t. m. seja odbora, v kateri se bodo pretresla razna važna organizacijska vprašanja. O prostoru in nri bodo odborniki in odbornice pismeno obveščeni. V tej seji se bo tadi sklenilo, kedaj in kje bo občni zbor. Skoro gotovo je že, da bo drugo nedeljo februarja v Petrovčah. Tamošnji pododbor mladinske zveze prav pridno dela.
Gospodarski paberki.
Živinska kuga na goben In parkljih.
(Dolžnost naznanitve). Živinska kuga na gobcu in parkljih razsaja sedaj že po vseh avstrijskih deželah, dalje na Ogrskem, v Hrvaško-Slavoniji in v Bosni-Hercegovini. Silne raztrositve te kuge je največ kriva zanikernost in brezbrižnost nekaterih . posestnikov živine ali živinskih trgovcev, kateri izbruh kuge pri svoji živini ali sploh niso naznanili ali prepozno. Da se marsikdo, posebno pa živinorejci, občine s sejmskimi pravicami, kakor tudi drugi, ki imajo opravka z živino, obvarujejo pretečo nevarnosti, oziroma škode, opozarjajo se vsi oni, ki imajo opravka s parkljato živino (govedo, prešiči, ovcami in kozami), da je postavno zapovedano, izbruh kuge na gobcu in parkljih ali tudi le sum te kuge nemudoma naznaniti županstvu ali pa bližnjemu javnemu živi-nozdravniku. Kdor opusti izbruh te kuge naznaniti, kaznuje se z zaporom do dveh mesecev ali z denarno globo do 600 K. Kdor pa po malomarnosti kugo raztrosi med drugo živino, kaznuje se z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev, oz. z denarno globo od 50 do 2000 K. Ako pa dotični zakrivi večjo nevarnost za kmetijstvo, kaznuje se z zaporom od 3 mesecev do 2 let. Nasprotno sme deželna vlada onim osebam, katere so lastne koristi zapostavile ter izbruh kuge pravočasno, kakor je predpisano, naznanile in s tem pripomogle pretečo nevarnost omejiti, podeliti premije od 10 do 50 K.
Župnik Kneipp o zdravljenju živinske kuge na gobcu in parkljih. O živinski kugi na gobcu in parkljih, ki se je pojavila v nekaterih krajih ter se je grozno razširila, je pisal pokojni mnogozaslužni župnik Kneipp sledeče: »Živali, ki so bile v prvem Stadiju te bolezni, sem pustil zdraviti na ta način z vodo: Določil sem dva hlapca ali dekli, ki sta se morala postaviti eden na desno in drugi na levo stran živali. Oba sta imela škaf mrzle vode in pri-mefoma precej trdi krtači. Celo žival se potem umije in skrtači. Začne se pri glavi ter krtači potem hrbet ter strani na desrro in levo. Krtačo se mora hitro in pogosto zmočiti v mrzli vodi, tako da je v teku štirih do pet minut, največ pa v desetih minutah cela žival umita in okrtačena. Potem se žival dobro pokrije s suhim, debelim suk-nom (konjsko odejo), ki je dvakrat ali trikrat skupaj zgrnjena, in v kratkem času začno živali tako hlapeti, da vstajajo hlapovi kakor dim kvišku. — Tako se postopa z vsemi živalmi. Živali se navadno tudi začnejo tako potiti, da jim kar pot stoji na koži. Ako je vročina zelo velika in žival suha, mrzlica pa precejšnja, potem se umivanje ponovi. Žival se sme umivati dvakrat ali trikrat na dan. Ako se vse živali umije, potem kmalu nastane v hlevu velika para, ki razširja grozen smrad. Če sp živali postale suhe, potem naj se v hlevu odpro vsa vrata in okna, da se pokvarjeni zrak odpravi. Vsled takega ravnanja pojenja kmalu vročina in v dveh ali treh dneh izginejo mehurčki, ki so nastali vsled izločevanja raznih bolezenskih snovi ter so v šestih do sedmih dneh živali zopet popolnoma zdrave.«	»Slov.«
LISTEK.
Lepa
Anka.
Spisal Avgust Šenoa--Poslovenil Jože Namreč.
(Konec.)
Prebendar in prior sta prišla do Lackovičeve celice, iz katere se se slišalo strahovito kihanje. Prior odpre vrata. Skrčen je ležal na slami nesrečni Lackovič. Zagledavši Junkoviča veselo poskoči.
»Amice! Amice! Rešitelj moj! Tvoj prijatelj Lackovič, emeritus advokatus, je nor. Okopali so mi glavo, kakor kodrastega psička, mučili me z gladom, toda jaz sem še vedno pri zdravi pameti.«
»Vidfte«, reče škilasti prior, »habet lucidum intervalum« (ima svitel trenutek).
»Amice«, poljubi prebendar odvetnika, »ti si to vse trpel za drugega. »Pojdi, da te rešim iz babilonske sužnosti, da te napojim in nasitim.«
Prebendar in prior sta mu slekla jopič. Raztegne se parkrat ter se obrne k priorju.
»A-a! Ali je lepo biti pameten človek! Bog ne daj, da kedaj znorim! Toda priore, da imam sedaj palico, bi jih vam privoščil.«
»Silentium!« pristavi prebendar, »prior ni ničesar kriv. Z menoj idi v moje stanovanje spat, vam, dragi prijatelj, razjasnim vse jutri. Toda ne povejte ničesar o stvari!«
»Hm! Bene!« skomizgne z ramami prior, »in vi gospod Lackovič, če ste pri zdravi pameti, oprostite mi tuše.«
»Idite, vi, k vragu s tušem«, se razjezi Lackovič ter odide s prebendarjem v njegovo stanovanje v Novi vasi. Črez malo časa sta sedela prijatelja pri okrogli mizi, na kateri je stal steklen vrč, poln črnega vina, in pečeno pišče. Ko si je gospod Lackovič potolažil želodec, je puhnil trikrat dima iz svoje pipe in spregovoril:
»Sedaj, moj dragi Baltazar, povej, čemu vsa ta komedija? Kako sem jaz nedolžen prišel v blaz-nico? Pojasni mi to, ker ravno sedaj se mi je jelo mešati, ko vse to premišljam.«
»Imbrice dragi«, odgovori prebendar, »rad ti vse povem, toda obljubiti mi moraš, da se ne boš jezil, naj bode že kar hoče.«
»Hm, zgodilo se je! Tu je moja roka in poštena "beseda.«
»Ti si hotel delati jesih?«
»Da.«
»In svilo?«
»Tudi svilo.«
»In kopati zlato?«
»Zlato in srebro.«
»Kdo te je nagovoril k temu?«
»Lilienfeld.«
»Komu si obljubil Anko proti njeni lastni volji?«
»Temu Lilienfeldu.«
»Poznaš tega človeka natanko?«
»E da.«
»Seveda ga poznaš. Uzoren gospodar?«
»Gotovo.«
»Seveda. Tri leta ni že okopal vinograda.«
»A?«
»Vino mu je ciknilo, kruh kupuje pri peku, mast pri židu.«
»Ali je to mogoče?«
»Eksekvirajo ga radi velikih menic.«
»Ta —«
»Teta Mihaljevičeva ga je razdedinila.«
»Kap me bo zadela —«
»Silno troši denar z neko švabsko igralko.«
»Pri Bogu, Baltazare, ta človek je prodal vragu dušo.«
»In temu si hotel dati svojo Ančico?«
»Bog mi odpusti greh, gotovo bi rekel, da sem znorel.«
»Jesih in svila je sama gola komedija.«
»Sramota.«
»Hotel je kopati zlato — toda v tvoji mošnji.«
»Naj počaka ta palatinski huzar, mojega zlata ne bode kopal.«
»Vendar si hotel njemu dati svojo hčer. S teboj ni bilo spregovoriti, velika gospodarska podjetja so ti bila zmešala glavo. Tvoja hči je jokala, kei ne ljubi tega huzarja.«
»Naj se ne boji, naj si zbira poštenjaka po svojem srcu.«
»2e si ga je zbrala. Kaj misliš, koga?«
»To je zopet druga zarota. Kaj poznam jaz dekliške muhe!«
»Mladega Milana Milica.«
»Miliča — nekdanjega bogoslovca?*
»Mati mu je izročila posestvo.«
»Hm, naj si ga pa vzame.«
»Si ga je že vzela.«
»Oho! Baltazar, ti delaš komedijo. Kako sme deklica brez moje dovolitve?«
»S tvojo pismeno dovolitvijo.«
»Z mojo — mojo — čuješ, Baltazar, ne jezi me — gotovo bi mislil, da sem znorel.«
»Čuješ, Imbrice«, prime prebendar v smehu odvetnika za roko, ti si mi obljubil, da se ne bodeš jezil. Mala komedija, ki si jo ti zakrivil. Poslušaj. S teboj se ni bilo zmeniti o Lilienfeldu, vedel sem pa, da mlada ljubi Miliča. Zato sem vama natvezel o kineškem čaju. Ti nisi sprevidel sleparije, ti si zaupal in podpisal na slepo naš dogovor o čaju ali bolje rečeno dovoljenje, da sme Anka vzeti mladega Miliča.«
»O, zabita glava, ti adjutant živega vraga, to je torej kineški čaj?!«
»Kaj hočeš? Moral sem hčerko s silo iztrgati iz vražjih krempljev, ker si ti zgubil glavo. Mlada dva sta se poročila.« »Dobro, dobro!«
»Hotel sem te na tvoje oči prepričati, da je I.ilienfeldovo gospodarstvo sleparija, in drugi dan sem te hotel peljati na njegovo posestvo. Da bi bil odsoten, sem mu dal pismo za priorja usmiljenih bratov, naj blazneža pridrži nekaj dni. To bi bila kazen za njegovo sleparijo.«
»To bi bilo tudi popolnoma prav.« »Na nesrečo je dal to pismo brez moje vednosti tebi —«
»In jaz sem bil za norca, jaz sem prišel pod tuš, nikoli mu ne bodem odpustil. Toda tudi ti -tudi ti, Baltazar, ti si vražji mojster, ti si moral služiti v kuhinji samega vraga — jaz bi te samo rad —«
»Molči! Kaj hočeš! Odnesi mirno svoje batine. Ali hočeš napraviti škondal, hočeš, da zve ves svet, da so gospoda odvetnika usmiljeni bratje po livali z mrzlo vodo? Ali hočeš, da se ti bode ro-galo celo mesto?«
»Prav mi je, popolnoma prav, čemu sem s spuščal v svilena in jesihova podjetja!«
»Ko se ti je omožila hči, ko je zakon sklenjen, reci amen, pa živela novoporočenca.«
»Idi k vragom, ti kineški modrijan. Živela no voporčenca!«
Drugega jutra se je pripeljal gospod Lackovič s prebendarjem v Repinac. Vse ga je plaho pri čakovalo. Poklical je Milana in Anko. Prebendar je njima namignil v dobro znamenje. Ojunačena sta stopila pred očeta.
»No, no, no, mlada gospa!« je kihal starec. »Malo drugače se je končalo — vekakor boljše.
»Vse po očetovi volji«, pristavi prebendar. Lackovič ni rekel nič, samo s pogledom je ošinil Junkoviča.
»Moja deca! Bog vaju blagoslovi, kakor sta se našla. Zena«, se obrne proti svoji oprogi, »sadi prosto zelje, repe, georgine, kar ti je drago, murbe naj vzame vrag. Meni pa, ki sem prenesel iz Zagreba nahod, pripravi čaj —« »Kineški?« vpraša gospa. »Ne jezi me !Kakšen kineški? Čaj iz gamilic. Naenkrat stopi v sobo Otmar ves iz sebe. »Gospod Lackovič —« »Gospod baron?« »Prišel sem vprašat —« »Kaj ste prišli vprašat? Za svilo, zapredite se sami v njo.«
»Gospod Lackovič —« »Za jesih? Spijte ga sami.« »Gospod Lackovič —« »Za zlato? Plačajte svoje menice.« »Gospod Lackovič, to je —« »Za Anko? Vzemite svojo švabsko igralko. Et in fine finali, moj dragi baron, sluga pokoren, letos je pri nas kislo grozdje, batine pa zelo goste.
» Starec pahne preplašenega barona iz sobe, in ko se je ta vsedel na voz, je vrgel skozi okno Lackovič vse načrte za jesih in svilo: »To je tuš za vas! Servus!« Vsemu svetu je bila tajnost, kako se je to zvr-šilo, vsakdo je vprašal, odkod ta sprememba. ■ Samo Anka in Milan nista vpraševala: bila sta zvezana za veke. Milan sedeč pod lipo je poljubil svojo ženko in ji šepnil:
Da li je istina, da li je san?« Da F je istina, da li je san?« »Gola resnica«, se je zasmejal z grohotom prebendar za grmom, »tudi jaz pravim, deca: Amen.«
Tast Kondelik in zet Vejvara.
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
(Nadaljevanje iz »Narodnega Dnevnika«.)
XXXVII. »Inšpekcija«.
Drugič se je torej pripravljala gospa Konde-likova od doma, toda topot drugače kot pred odhodom v Črni Kostelec. Tedaj je sicer tudi hitela, da bi bila že skoro proč od Prage, toda v oni naglici je bilo nekaj prisiljenega, sitnega. Njena pot v Kostelec je bila podobna bolj begu nego veselemu odhodu na letovišče. Toda sedaj, ko je mojster Kondelik privolil, da se za par tednov usidra v stanovanje Karaskovih, je znašala svojo »balo« za začasno stanovanje skoro z otroškim veseljem. Samo da bi že bila tam. In veselila se je, kako bo Pepica debelo gledala. Zakaj to je moralo biti za Pepico presenečenje.
»Zato te prosim, stari«, je rekla gospa mojstru Kondeliku takoj zjutraj pri zajutreku, da ne zineš nikomur niti besedice, veš? Niti Vejvari, Pepici pa še sploh ne. Kar tja pošljem — mnogo tega ne bo, stari, ne boj se — zložimo za sedaj na skrivaj pod streho, da ne bo nihče zvedel, in ko bo šla gospa Karaskova proč — takoj s tem doli, v stanovanje. Potem povem enkrat Pepici — to bo gledala! Niti dočakati ne morem tega!«
»Toda mati«, je ugovarjal mojster, »Pepica bi morala biti slepa, če ne bi videla, kaj se godi. Kaj preneseš posteljo, stol in mizico v žepu? To je ravno tako, kakor bi hotela prenesti sod vina ali divjačino mimo mitnice, ne da bi plačala užit-n.ne. — In misliš, da ne bo hišnik obesil tega na veliki zvon? Kaj?«
»Hišnik mora molčati, stari«, je odgovorila gospa odločno, »to se mu zaukaže — sicer bo vi-
del! Ti boš tudi molčal in jaz tudi, kar se razume samo ob sebi.«
»In Katinka?« je ugovarjal mojster. »Stari, naša Katinka! To je taka dobra žival! Kakor da je ne bi poznal. Ta bi lahko spovedo-vala. — Tako, oče. in sedaj bom znesla z njo vse doli.«
»Ne, mati, nič ne boš nosila«, se je uprl Kondelik. »Za tako delo sedaj nisi. Dvigneš kaj, v križu ti kaj poči — in potem boš imela selitev. To bova že s Katinko uredila.«
In mojster je šel junaško s Katinko pod streho, pri čemur pa ni mogel seveda ubraniti, da ga ne bi njegova žena spremljala. Čez pol ure je bilo tega v kuhinji cel kup, z veliko zbirko pajkov seveda, katere so prebudili iz večnega spanja tam za dimnikom in ki so sedaj lezli po raztrganih pajčevinah. Deli doslužene postelje, trohneli stoli, star obešalnik za obleko, mizica, starodavna omara s predali — in bogve kaj še vse, se je nakopičilo v teku dolgih let v vseh kotih pod streho.
Mojster je gledal na kose pohištva resno, majal je z glavo in je slednjič spregovoril:
»Povej mi, mati, kje smo to brkljarijo dobili?«
»No, kje naj bi jo dobili?« je odgovorila gospa. »Nekaj je od doma po mamici, nekaj smo zavrgli, ako si kupil kaj novega. Dragi moj, počasi se tega dosti nabere.«
»Nabere, mati, nabere. Vidim to. Mislil sem, da se je to že davno razsekalo in požgalo.«
»Stari, razsekalo! Kdo pa seka hišno opravo. To najdeš v vsaki hiši. Samo ko bi si ogledal enkrat prostore pod praškimi strehami, videl bi —«
»Lepe stvari bi videl!«
»Le počakaj, stari, ko se to obriše. Cela bala bi bilo to za kako bolj revno nevesto...«
»Revna bi morala biti«, je pokimal mojster z glavo, »bogata ne bi vzela tega.«
»Toda nehaj vendar že enkrat«, se je namrdnila gospa Kondelikova. »To sploh ni zate.«
»Ne, ne, mati«, je pritrdil mojster in je ogledoval sebe in roke, ki so bile umazane od prahu in saj, katerih je bilo na vsem za prst debelo, »Tole je prej za dimnikarja. Poglej, kako so se me prijele pajčevine — in po celem telesu me srbi. Lepe stvari si se domislila!«
Sedaj je prišla iz kleti Katinka s škafom in začelo se je čediti. Gospa Kondelikova je prijela cunjo, da bi brisala umite dele pohištva, toda mojster ji ni pustil.
»Pravim ti, mati, da pusti vse v miru. Ko sem že tako zamazan — daj sem cunjo, bom pomagal Katinki!«
»Toda stari!« je sklenila gospa roki, ko je videla, da slači mojster suknjo, zavihuje rokave in sega po cunji. »Kakor da bi ti kdo ukazal!«
»Ne boj se, mati«, je odgovoril mojster, »saj boš čakala predno me pridobiš za to drugič. Nerad bi, veš, da bi onga — da bi vas bilo tu še večji kup ...«
Gospa je pogledala Katinko, toda ta je umivala in pljuskala z vodo, kakor ne bi ničesar slišala. Zato ni gospa Kondelikova soprogu odgovorila. Samo pripomnila je še:
»Da bi kdo sedaj prišel in te videl!« »Potem bi videl«, se je zravnal mojster, »da nosim svojo ženo na rokah. Sicer pa — koga bi
sedaj vrag prinesel--«
V tem trenotku je mojster Kondelik gotovo pozabil, da vrag vselej prinese, kadar koga najmanj potrebujemo in vemo tudi, da vrag naravnost čaka na najugodnejši trenotek in da ima vselej koga pripravljenega, da nam ga malopridno potisne med vrata. In tako se je zgodilo, da je mojster komaj spregovoril besede, ki so bile v tem trenotku skoraj podobne kletvi, ko je vrag izpolnil svojo hudomušno dolžnost. Na stopnjicah so se zaslišali koraki in med kuhinjskimi vratmi ki so bila nastežaj odprta, se je pojavila postava, katere Kondelikova nista ne le pričakovala, ampak na katero sta sploh tudi pozabila. To je bila ženska postava, koščena in suha, priletna dama, oblečena po modi, ki bi lahko slavila kak spominski jubilej, dama z rdečimi lisami na obrazu — no, skratka, gospa Muknšnablova.
»Bog daj dober dan!« se je izvilo iz širokih, tenkih ustnic, okoli katerih je krožil zelo prijazen nasmeh. »Ti moj bog, dragi gospod, takega gospoda je treba iskati. I no, seveda, svojo drago gospo mora varovati — sedaj se ne sme napenjati in siliti z delom!«
Smehljajoče oči gospe Muknšnablo.ve so se vstavile na gospej Kondelikovi, objele so takore-koč celo njeno telo in gospej Beti se je zdelo (kar je tudi popreje povedala soprogu), kakor bi jo gospa Muknšnablova z očmi dvignila in jo potež-kala. Gospod Kondelik (ki je tudi potem zaupal to svoji dragi ženici) bi bil gospo Muknšnablovo najrajši počil s cunjo, ki jo je držal v roki. Toda sedaj, ko je ta dobra dama spregovorila, ni napravil tega, in zdelo se je, da sploh ne ve, kaj naj napravi. Stal je tu v veliki zadregi, priklonil se je malo in stopil za korak nazaj, kakor bi hotel gospej Muknšnablovi napraviti pot.
Tudi gospa Kondelikova ni vedela, kaj naj napravi, kaj naj pove. Tudi ona se je poklonila bre^ besede in je zamahnila z roko v smeri proti obed-nici, da bi šla vizita naprej.
Edina Katinka ni izgubila ravnotežja. »Zdravi!« je zaklicala ali prej zavriskala in niti za trenotek ni nehala drgniti s ščetjo poslednjih stranic; ravnokar je obdrgnila drugo nogo.
SI,
ako imate nahod in ste hrip^vi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid*. Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd, o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. iSicat na poskušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga mm* lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg štev. 264 na Hrvaškem.	535 j,
odložila je ščet, oblila stranice z umazano vodo, potegnila jih iz škafa in jih dala gospodu Kondeli-ku. Mojster je prijel vse skupaj že čisto mehanično, kakor ga ne bi nič premotilo v delu in ie skrbno brisal s cunjo.
(Dalje sledil
Kalhreiner Kneippova sladnakava
je le ena, potnem* kov pa je več! Zato pozor I Zahtevajte in jemljite samo izvirna zavoje mm m imenom ■■
Kalhreiner
Jz raznih slovanskih HrajeV.
Edino slovensko politično društvo na Koroškem — razpuščeno. Vlada je razpustila katoliško pol. in gosp. društvo za Slovence na Ko-roškem», ki je svoj čas neizmerno mnogo storilo za narodno probujo Slovencev, ki je, pa zadnji čas zašlo popolnoma v klerikalni tif. Baje je društvo prekoračilo svoj delokrog.
Voda udrla v rudnik. Iz Zagorja ob Savi se poroča z dne 9. t. m.: V rudniku v Kisovcu imajo vodo. Začela je prihajati na sv. Treh kraljev dan popoldne ob treh. Vodni curek je zelo močan. Začele so precej delovati brizgalne, ki jih goni elektrika, ali vode ni mogoče sproti izmetati. Kmalu sta prišli dve brizgalni pod vodo in prenehali z delom. Voda narašča čedalje bolj. Pripeljali so na pomoč nove brizgalne. Ne ve se še, ali prihaja curek iz zastane vode ali je studenec. Če je studenec, je to za rudnik zelo nevarno, ker leže zdaj jame okrog 170 m globoko pod zemljo, in so za Kisovcem visoki hribje 500 do 800 m. Danes so z delom splošno prenehali. Delajo le še v Kotredežu, kjer je pa le malo delavcev.
Koroški Slovenci in ljudsko štetje. Iz Ce lovca se poroča: Pri ljudskem štetju na Koroškem se gode silne nezakonitosti. Števni komisarji Slovence kar trumoma popisujejo za Nemce.
Krvav dogodek na meji. Iz Beljaka se poroča: V soboto se je odigral na italijanski meji krvav dogodek. Posestnikov sin Peter Filafer je hotel iti na svoj dom, ki stoji nedaleč od meje. Spotoma ga je ustavil italijanski finančni paznik ter ga dolžil tihotapstva Paznik ga je pozval, naj mu sledi v Pontebo. Filafer pa se je branil, pač £ pa je bil pripravljen iti z njim na avstrijski ko-misarijat v Pontabel. Sedaj pa je italijanski stražnik skušal Filaferja s silo spraviti s seboj; ker pa tega ni mogel, je potegnil revolver ter ustrelil na Filaferja, ki se je smrtnonevarno zadet zgrudil. Nato je italijanski stražnik pobegnil. Filaferja so prenesli ljudje, ki so ga našli, v Pontabel, od tam pa so ga prepeljali v Beljak. Italijana so še v soboto aretirali v Spodnji Donji.
Izseljenec, trgovec z deklicami. V petek je aretirala policija v izseljeniškem domu v Trstu 27 letnega Božidara Kobilanskega, ki je čakal na parnik v Buenos Aires. Hotel je prodati tri dekleta iz Galicije, med njimi dve sestre v neko javno hišo v Ameriki.
Krvay boj med policijo in anarhisti v Londonu.
Že več časa je londonska policija iskala dva nevarna anarhista imenovana Fritz in Peter, ki sta umorlia več redarjev. Minister Asquith je dal londonski policiji nalog, da ju mora dobiti najsi bo živa ali mrtva. In res, policija ju je izsledila v neki hiši v Sidney-Street, ki leži v najbolj sumljivem delu Londona (London, glavno mesto Angleške). Sedemsto redarjev je obkolilo h-šo in s kordoni zaprlo vse dohode. Detektiv (tajni policist) Desson je hotel z drugimi detektivi udreti v hišo. A že na
vratih ga je zadela kroglja v prsa, tako da so ga odnesli umirajočega.
Nato se je razvila med anarhistoma in policijo prava pravcata bitka. Iz vseh oken so padali streli, na katere je policija odgovarjala. Za-sela je tudi okna nasproti ležečih hiš in streljala na anarhista. A kmalu se je izkazalo, da je policija prešibka. Poklican je bil oddelek vojakov, ki je skupno s policijo oblegal hišo, odkoder se je neprenehoma streljalo.
Poklicani so bili tudi gasilci, ki so naslonili visoke lestve na okna oblegane hiše. Več redarjev je zlezlo na lestvice in od tu skozi okna streljalo v notranje prostore, dočim so gasilci brizgali vodo. A pomagalo ni vse nič. Oblegana anarhista se nista hotela udati. Sklenila sta, bojevati se do zadnjega. Ko sta videla, da ne moreta več ubežati, sta sama sebe ustrelila. Vsled streljanja v hišo pa se je vnela tudi v njej se nahajajoča zaloga pa-tron, in vžgala se je cela hiša. Seveda je bilo radi živahnega streljanja ranjenih več oseb, zlasti mnogo redarjev. Ranjen ie bil tudi šef policije, ki je osebno vodil obleganje. Na licu mesta se je nahajal minister notraniih stvari Churchill. Pod razvalinami hiš je našlo smrt šest gasilcev.
Slovenski zrakoplovec Rusjan — ponesrečil.
Se zadnjič smo poročali o lepih uspehih, ki jih je imel prvi slovenski zrakoplovec Edvard Rusjan s poleti s svojim zrakoplovom (aeroplanom) v Zagrebu. Poročali smo tndi, da se je napotil v Belgrad, kjer se je mislil prodneirati, in odtam je mislil iti v vse večja kraje na slovanskem jngn. V Belgradn se je mislil prodneirati 7., 8. in 9. tm. A že pri prvem poletn dne 7. t m. je ponesrečil. Dvignil se je na poletišču veličastno v zrak, preko Save, se jadrno okrenil in v drznem poletn plnl proti belgradski trdnjavi. Občinstvo je ploskalo, mahalo z robci in navdušeno klicalo rŽivio". Videlo je že mnogo zrakoplovcev v Belgradu, a nobenemu se polet ni .tako sijajno posrečil.
Medtem se je Rusjan približal belgradski trdnjavi. Od daleč je bilo videti, kakor da bi mogočen orel krožil nad njo. Z napeto pozornostjo je občinstvo vsakemn okretu Rusjanovega zrako-j plova sledilo. Na km t se je videlo, kakor da bi orel povesil svojo perut Množica je onemela od strahu. Zrakoplov se je še malko zazibal ter nato, kakor od krogle zadeta tica treščil na tla. Nepopisen strah se je polastil občinstva. Nastala je smrtnonevarna gnječa. Vse je hitelo proti mestu. Mahoma so bili zavzeti vsi izvoščeki in zasedeni vsi vozovi električne železnice.
V nekaj minutah se je raznesla po vsem Belgradu vest o Rusjanovi nesreči. Vse je drlo proti trdnjavi. Tu so našli Rusjana ležati v krvi na cesti. Kmalu nato je umrl. Zrakoplov je padel iz visočine kakih 20 metrov na trdnjav-sko obzidje, odkoder je zdrčal na cesto. Kolikor se da presoditi, je nesrečo zakrivil grozen veter, ki je zrakoplovu zlomil krilo. Če je bil zrakoplov že morda vsled prevoza iz Zagreba pokvarjen, se sedaj seveda ne da konštatirati.
Nesreča je napravila na belgradsko prebivalstvo silen vtisk. Povsodi vlada žalost in tuga vsled strašne nesreče, a ta žalost je tem večja, ker se vsi Srbi zavedajo, da je bil Rusjan Slovenec — kri njihove krvi. Zlasti neutolažljiv je Rusjanov drug g. Merčep.
Merčep je Hrvat iz Zagreba, ki je kot bogataš pomagal Rusjanu pri izdelovanju aeroplana in pri nakupu potrebščin.
Rusjan je bil rojen v Gorici 1.1886. (bil je star torej šele 24 let!) in je bil zaveden Slovenec
Časten spomin mlademu drznemu junaku — premagovalcu zračnih višin!
Listnica uredništva.
N.H: Ime dopisnika ostane samoobsebi umevno tajno. Vendar pa dopisujte le resne stvari, nič osebnosti! — Hrastnik: Zapisali smo že in poudarjamo ponovno, da takih osebnih, politično brezpomembnih napadov ne bomo objavljali. Kaj drugega! — F. 6, Novaštitta: Številke dotičnih listov, ki bi jih radi imeli, eo se nam žal vse poizgubHo. Dopise ža „Vestnik" le pošljite. Glede organizacije pa pišite na naslov: Andrej Os t, najemnik. Toistivrh, p Guštanj (Koroško) Pozdrav! Obrež, Verače, Kapele, Tolsti vrh, Bukovci niže Ptuja, Sv. Vid-ferobelno: Danes ni več mogoče. Prnie vse prihodnjič, kar bo le še porabno! — Toistivrh : Priloga stane K 25 ter poštnina, kolikor jo pošta zaračuna! Rabimo 3000 izvodov. Zdravo!
Listnica upravništva.
B. K., Rog. Slatina: Potrjujemo, da imate plačano do konca 1.1911. — Glede kakega mesta se boste vedno|najbolje informirali, če pišete na naslov: „Slov. trgovsko društvo v Celju4. — K., Rakovec 20, Dobova: Plačano imate do 1. oktobra 1910.
Poslano
Podpisani Posojilnici v Celju ie
je sporočilo, da se hujska proti njej in njene vložnike vznemirja s tem, da bo imela velike zgnbe pri Glavni posojilnici v Ljubljani.
V pojasnilo izjavlja Posojilnica v Celju, da nima pri Glavni posojilnici v LJubljani nobenih vlog in sploli nobonih terjatev ter da z Glavno posojilnico v Ljubljani ni in ni bila nikdar v poslovnem stiku in da tudi ni njena članica.
Sploh je Posojilnica v Celju ena izmed najbogatejših in najmočnejših slovenskih posojilnic ter nudi za varnost hranilnih vlog nele rezervni fond kron 360.000 po letnem sklepu 1910, temveč tudi neomejeno jamstvo nad 4400 članov.
Posojilnica v Celju
so registrovana zadruga z neom. zavezo,
jšče se spreten gospodar
ki bi prevzel v oskrbo in obdelovanje večje posestvo za polovico pridelka. Drugo po dogovoru. Prodaja se tudi hi&a z malo trgovino
pod ugodnimi pogoji. — Naslov se izve v našem upravništvu.	s 2-a
Pristnega uina
letnik 1908, proda
?ranc mihelič, posestnik, Krasna
p. Studenice pri Poljčanah. Vino ima 6 stopinj. — Cena od 50—-60 Tin.

Adolf Bursik
čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta
Izdeluje vse različne vrste obutal v m o- -dernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vijeno obutev

:	Ženitna ponudba	\
Samica, 27 let sara, posestnica lepe kmetije	■
■	na Spodnjem Štajerskem, v vrednosti nad 30000 K	■ 5	se želi seznaniti v svrho ženitve s fantom ali	m i	vdovcem v starosti 24 — 40 let. Raz ven poštenja,	■
■	zdravja in pridnosti želi, da bi ženin imel kakih
■	1000 kron premoženja, a to ji ni glavna stvar.
S	Resne ponudbe na naše upravništvo pod „A. W."	m
Loterijske številke.
Trst, dne 8. januarja 1911: Jjine, p „ „
52, 84, 87, 8, 38. 23, 46, 88, 40, 34.
29
Zahvala.
Neža Pilih, posestnika v Tr-novljah pri Celju, se ob priliki smrti svojega preljubljenega moža
Moho Pila
posestnika v Trnovljah
ki je dne 5. t. m. previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal, ; zahvaljuje v svojem in v imenu cele rodbine za v balezni in ob smrti pokojnega izkazano sočutje in tolažbo ter vsem udeležencem pri pogrebu za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti. Bog vsem poplačaj!
Trnovlje, 8. januarja 1911.
Podpisana sem bila mnogo let bolna, iskala setr; na mnogih krajih pri raznih špecijalistih zdravniške pomoči. Obupala sem že popolnoina, da bi se mi zamoglo kedaj zdravje vrniti. Končno sem se še obrnila na g. Dr Valentina Schelesni-kerja, zdravnika v Slovenjemgradcu, kateri me je v kratkem času popolnoma ozdravil. Vsled tega se čutim dolžna izreči gosp. dr. V. Schelesnikerju, jsJravniku v Slovenjemgradcu, najiskrenejšo zahvalo in priporočam vsakemu bolniku, posebno gospem, da se v potrebi zaupno obrnejo na njega.
Slo ven ji gradeč, dne 8. jaa. 1911.
Apolonija Zorzini, posestnica.
ir Zahtevajte vzorce! -m
Barhant, flanele, modno blago, ==— opreme ——
platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja franka izvozna tvrdka V. i. Havliček in brat v Podžbradeh na Češkem.
Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodni prilika! Izredno cen! 15 -12
20 -2
Izborili
brzoparilniki za krmo
se najboljše naročajo v
trgovini Josipa Cizcl na Polzeli
v Savinski dolini
kjer je vedno takšni brzoparilnik na ogled in na posknšnjo. Prihranitev na kurivu in času
je ogromna! Krma je mnogo boljša! Dobiva se tudi izvrstni Nlrešliik-zakrivač iz tovarne F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani.
Odlikovano * najvišjimi darili na mednarodni rastavl leta 1910.
Pravi čudež pri pranju na nov način
„Vzemi me seboj" je naravnost ideal za vsako gospodinjo, ker je to sredstvo najboljše in za 55% vrednejše kot vsa druga pralna sredstva, .le edino izmed pralnih sredstev, kateri ne potrebuje nobenega dru/.etra pridatka. — Sestoji g^ J^j^jaSfl namreč iz najboljšega mila.
Potreba je le pol ure kuhati in dostž^te, da je perilo snežnobelo. — Glavna zaloga Ceh & Blitz, Dnnaj XX/2, Dresdner-. strasse 82, tehfou 12.359. 7 2-2
Zerritna ponudba.
Vdovec, 49 let star, brez otrok, z večjim premoženjem In gostilno v lepem kraju, vse brez dolga, želi znanja z izobraženo žensko v starosti 30 — 40 let z večjim premoženjem. — Le resne pconudbe na upraivniStvo »Narodnega tfsfa" pod Šifro „Vdovec". 2 2-2

Ri
na več let velika trgovina z novimi Šta-lažami in vsemi za trgovca potrebnimi rečmi. Trgovina je ravno na trgu pri farni cerkvi, tudi. postaja ni daleč. Vse je v velikem prometu. Kdor. ima veselje, lahko tam tudi dobi gostilno z vsemi pravicami v najem. Na leto se veliko vsega proda. Kdor želi vzeti, ;; naj si Stvar hitro ogleda. - »
FR. FURLAN, gostilničar in trgovec Dobova pri Brežicah. 4 3-2
mineralično in animalicno, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. Vsebina strogo garantirana. Žajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. -1- Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih; kmet. zadrugah in društvih. ' 16 14-4
Bureaus Praga, Prikopi17.
ojster
pošten, samec, ne čez 45 let stav, kakor tudi priden
se takoj proti dobri plači sprejmeta pri:
• ' Sjk' 1
Ivanu Pfeifer», Košnica
/-mrm-:
pri Celju.
18 3-2
Srečen zakon
je, ako je bala iz
n ar o d n e v e I e t r g o v a n e ] \ R, Stermecki v
■

88
Oblastveno dovoljena razprodaja.
Ivan Berna
Celje, Gosposka ulica ši. 6
svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. —r Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske iu lovske čevlje. Izdeluje se po meri v iastni delavnici,
sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 22 naročila proti povzetju. 12-3
Vabilo na
»Lastnega doma4
registrovane kreditne in stavbene zadruge z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju, ki se bode vršil
v četrtek, dne 26. prosinca 1911 ob 6. uri zvečer v zadružnih prostorih Rotovška ulica št. 12.
DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Odobrenje računov za 1. 1910, — 4. Razdelitev čistega dobička. — 5. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva. — 6. Slučajnosti.
OPOMBA: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši zborovanje z istim dnevnim redom eno uro pozneje; pri tem zborovanju je sklepčno vsako število navzočih zadružnikov (§ 60 zadr. pravil).	26 i	NaČelStVO.
=11=
Nagrobne
vence
t raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
n1
v Celju.
82 -1
,'J
Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov
je. j
Zvezna trgovina, Celje. 351
23 28-1
""»3
Eol, la- rx deželne
Suhe gobe, žito, fižol neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Koleno, ceije
»Narodni dom" in Graška cesta.
Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n i debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju.
Drugam po dogovoru .'.
Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini.
SINGrER—
šivalne stroje
kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenja.
(M
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška družba za šivalne stroje v Celju, Graška ul.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega, dobrega, puljenega
2	K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg vi-lefinega, snežnobelega, pnlje-iega H K 40 h ; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 8; belega, finega
10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdefega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 čm dolga. 120 cm široka, z 2 zglavni koma. vsak 80 cm dolg. 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 1K K; napol puh 20 K; |uh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; zglavi iki 2 K. 3 K 50 h. 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70. 17 80 in 21-—; zglavniki 90 cm dolgi. 70 cm širok K 4 50, 5'20. 5'70; poiipernica iz modnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pa povzetju od 12 K naprej franko. hovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cennvnik zastonj in franko.	14 -22
S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko.
—	BVVIV uv^aiv AlUUgU
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Darujte za Nar. sklad!
Brzojavni naslov: Brikettid Dunaj %
,Bf*ikettid'-lu6
(gčše^llschaft


Telefon it. 4236.
Radi posebne varnosti zlasti t stanovanjih uporabno. Oblastveno dovoljeno! — Najcenejši in najboljši sistem. Od 1—30 luči. — Na zahtevo se Tam vpošlje cenik zastonj.	8 4-1
Glavno zastopstvo: Zinauer & Co. luč?'™!. V- Sv. Jakob v Slov. goricah pri Mariboru.
Brzoparilniki za krmo
,ALFA'
velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti istega!
Zahtevajte cenike! Dopisuje se sSovenskol
Delniška družba
fllfa ffiarator
Dunaj XII.
m
: atMMMB


Postne hran. n»#nn m. 54.36«. Najboljša prilika za sšiitirtso štedenje je plodonosno nalagan e gotovine - Telefo.. it. 48.	—	= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DONI'
©•3 ®®
Pisalna jt; v Cei<u,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedeEj in praznikov od 8. —12. uire e © © dopoldne. © © ©
25 51-1
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge aH ne, na tekoči račun aii na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnisi iavo»iow sprejema kot gotov denar, rae da bi se okrestevanje prem bato. — Rentnt davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da di.hijo lih ttto celili S K od naloženih 100 K. — Posojila daie proti 6°/o obrestovanjn aa osebni kredit, pioti zasisvljenji) vrednotil, oiagocemisii ali nepremičnin na menice aii dolžna pisma. — Odpla<n,e se na račun ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih oorekih © © © Q ©
asruik in iz»la)aieii Nhidou« naložba v (Jeljn.-
Odgovorni tirtiii-
k.o s I a
■ Mer
Tisk Zvezue uskarne v (Jel.n