STANKO VUK
TIRI JESENSKE
SABOTIN
lenki, zeleni oblaki nad ilnato goro gredo. Morda veer, morda jesen neso.
OKTOBER
K.o pride gorski veter s Krasa, zadii nad strehami po borih. Veer se zagreni.
Trpki okus domae prsti pride z njim in me vznemiri ko lovca krik gosi.
Dale za zeleno vodno ravnino je krotka zemlja z vinogradi, bori.
Nalijem si vina. Oktobrski veter, grenek si mojemu srcu kot ta rnina.
LOV
JCo lovec na lovu moj trs v jeseni nekomu sledi: o lepi, lepi eni.
38?
V poznem veeru je tesen lov. Trs rezko poje ko krik vetrov.
Ozka, o ozka je srna rana: rno iz nje curlja ko kri fazana.
Nad vodo zvezda trhlo gori. Umolknil je trs. Veer me tesni.
JESENSKA
liho je Doberdoba
dno. Jesen, o jesen.
Tih je veer
meglen.
Na kopnem zadnji
bor rjavi, jereb
v loju
samotno krii,
ozek, o ozek
je ribiev
oln
in ribi je alosti poln.
V movirju piska
na trs zelen,
z drobno se pesmico
tiho razda
med bore in loje
in veer meglen.
Jesen, o jesen.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si