m Olitt A J iv. ŠT L PRIMORSKI DMEYNIK ČI7ATELJŠI !.tT-pr—7----------------------gasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje SSJ* ■ Stev^TčŠ79)--------------- Jutri začnemo objavljati važen in zanimiv članek znanega publicista FR. SAJETA: Jatikan in primorski Slovenci ' s Se neobjsivlfenimi odlomki iz dnevnika pok. ljubljanskega Škota A. B- Jegliča Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 21. marca 1953 Cena 20 lir ^PNO^ POROČILO O OB SKU PREDSEDNIKA FLRJ V LONDONU SKUPKI INTERES V ODPORU PROTI NHPHDU !*LjL0HRHHITVI HHRODHE NEODVISNOSTI to>rolivufn'L»°^laŠata'da *** zj}°*i®anje odnosov med Jugoslavijo in Italijo še bolj okrepilo enotnost Ha * narodov “ °bisk ie prispeval k okrepitvi prijateljstva, skovanega v dveh vojnah "es »dpotnje predsednik Tito z ..Galebom« v domovino * <«» - d. DOrn^ |IZdali V Londonu k Tita v Vr2*iSkU mar' Vilo pravi y, '‘kl Bn‘aniji. liu 1 drugim: *i'»zeoainSleŠk0‘jugosl0vanski- ■fc’* 50 pot€ka'i v ” »totoviii ‘*krenem ozračju, beni B . obširno enotnost Vjštvom vlada je z za-Vj t(^?KSPre^ela nedavni VviJo p onosov med Ju-% '^J0 in Turčijo; ti ^ k utrdit 1)0 važen prhpe-tr«>‘V. mirnn »5 mirun. soglašata na- V odn?"'0 — da b* 'zbolj-Italijo f!°y med Jugoslavijo t0st ®iroH,.h^lj okrepil° enot-*l»4j stl° ubn*h narodov. Obe V* v gotovUi svoj skupni v ohran-f°ru proti napadu Vioi—.. >tvi narodne neod- 'a teJ se obvezali, da N seboj n soJelovali tako ^uiiui h.- 1 ostalinii miro-S' s°Slasn, posebej sta 8,sUi v da bi spopad, ki bi r°bi, teiko *ru napada v Ev-^ačajp obranil lokaliziran Poroiiio pred?!?! nadalje, da j« h?' ki sf-d ka Tita v Lon-! °a v R.' obisku gospoda Ouvai l. Sratiu lansko jesen, 1 tesi>eea nadalinJemu razvo-Va V| ra:umevanja med ullate,jstva ?a in k okrepitvi J>s, ^ med obema deže-b.**1 voinah bil° skovano v ..dričanj 0be vladi sta ’ da so te vezi b^oncu nm sgbo Predsert! 3 Poročilo, J^stvom k Tito s svoiim vlo v .„vapustiI Veliko fcojjib vrnil 21‘ marca 'n C* Udu1 v JugosJavijo po V» bodontanske m0rna' A spremljale do dalj101?, 20 - it, dvi Danes, Veliki zad- Bri- KVbiska 'ivor bjv^aršal Tito ogle-0b,..yiII u ga kralja Hen-Tem. ampton-C°urt na Um turistu^.^i ie ena nai" ' jjSa. Po-?1. Privlačnosti “Usof„_:°zne]e - )e obiskal še ‘sorsk- Qsad’.ki ga ie z®ra‘ .•tl ’ znan'‘^barril!ke palače a kraljevska rezi- A1!4.0 ie »o««, Ij. jc bil danes gost Odbor ?a ie Priredil iz-oritanske laburi- stične stranke. Kosilu so prisostvovali tudi državni tajnik Koča Popovič, jugoslovanski veleposlanik Velebit, državni podtajnik Aleš Bebler in drugi. Z britanske strani pa so bili prisotni skoraj vsi člani izvršnega odbora stranke, med njimi Attlee, Morgan Philipps, Bevan in drugi. Po kosilu je povzel besedo vodja britanske opozicije Attlee, ki je poudaril prijateljstvo, ki veže narode Velike Britanije in Jugoslavije. Maršal Tito je odgovoril na Attleejeve prisrčne besede z improviziranim govorom, ki je trajal približno pol ure. Predvsem je izrazil zadovoljstvo, da je gost izvršnega odbora laburistične stranke. Poudaril je, da so se prijateljski odnosi med Veliko Britanijo in Jugoslavijo začeli razvijati v povojnih letih, ko je bila na vladi laburistična stranka, in izrazil zadovoljstvo, da tudi konservativna vlada razvija te odnose. V zvezi s svojim obiskom je mansal Tito poudaril, da ima za cilj izmenjavo mišljenj z britanskimi državniki o raznih mednarodnih problemih, v prvi vrsti pa o obrambi pred napadom. Ko je govoril o razvoju socialistične Jusoslavije, je maršal Tito izrazil željo jugoslovanskih narodov in državnikov, da bi razvijali čim bolj pristne prijateljske odnose z vsemi miroljubnimi državami. Maršal Tito je zapustil spodnjo zbornico ob 16. uri. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je imel danes popoldne tiskovno konferenco za domače — britanske — in druge novinarje. Med drueim je poudaril, da obisk maršala Tita v Veliki Britaniji ni samo izraz obstoječih prijateljskih odnosov, ki izvirajo iz zadnjih dveh vojn, temveč tudi izraz potrebe po izmenjavi mišPenj med pred stavniki dveh držav, ki sta zainteresirani na obrambi miru v svetu. Na vprašanje, ali^so Jugoslaviji obljubili na londonskih razgovorih vojaško podporo, je Popovič odgovoril: ((Britanska in jugslovanska vlada vlada je pripravljena začeti zadevna pogajanja na višji platformi. Na vprašanje, katera druga vprašanja je mislil, je Popovič odgovoril, da je mnogo gospodarskih, prometnih, ribiških in tudi vojaških vprašanj, ki bi morala biti rešena. Popovič je v nadaljnjih odgovorih izjavil, da prenagljeni plebiscit v sedanjih pogojih ne bi bil priporočljiv. Dejal je, da bodo vedno obstajale težave, kadar bodo poskušali v praksi potegniti etnične črte. «Moje ošebno prepričanje je, da je jugoslovanska vlada dokazala veliko zanimanje za ta problem. Prav tako mislim, da bi se to vprašanje lahko rešilo, če bi italijanska vlada s svoje strani pokazala razumevanje in dobro voljo,'. Na vprašanje, ali bodo italijanske volitve vplivale na odložitev rešitve tržaškega vprašanja, ie Koča Popovič odgovoril: «Ce italijanska vlada meni, da laže doseže rešitev tržaškega problema po volitvah, nimamo nobenega razloga, da ne bi sprejeli takega mišljenja*. V nadaljevanju svoje tiskovne konference je Koča Popovič omenil, da lahko med posledicami Stalinove smrti pričakujemo tudi normalizacijo jugoslovanskih odnosov do Sovjetske zveze. Dodal pa je, da še razumov. Sploh pa sem več kot zadovoljen z britanskim zanimanjem za varnost Jugoslavije* — je zaključil Popovič. Tiskovna konferenca je bila v jugoslovanskem veleposlaništvu. Prisotnih je bilo nad 200 britanskih 'in drugih novinarjev. Obisk maršala Tita v Veliki Britaniji se je zaključil nocoj z velikim sprejemom v jugoslovanskem veleposlaništvu v Londonu. Med gosti so bili ministrski predsednik Velike Britanije Winston Churchill, zunanji minister Eden, vodja opozicije Attlee in številni drugi člani britanske vlade, lordi, poslanci in šefi vojaških štabov- Obisk maršala Tita v Veliki Britaniji je v središču pozornosti jugoslovanske javnosti in tiska, Vsi drugi notranjepolitični in gopodarski problemi so stopili v ozadje. Ljudstvo Jugoslavije se najbolj zanima za bivanje svojega predsednika v Londonu in ne prikriva svoje- ga zadovoljstva spričo prisrčnega sprejema, ki so mu ga priredili odgovorni krogi in ljudstvo Velike Britanije, To potrjujejo med drugim tudi številne brzojavke maršalu Titu in pisma, ki jih redakcije beograjskih listov sprejemajo iz raznih krajev države. Treba je ugotoviti, da beograjski tisk v polni meri zadovoljuje zanimanje svojih bralcev. Tudi nocojšnja ((Borba* in ((Politika* posvečata največji del prostora obisku maršala Tita in tiskovni konferenci Koče Popoviča. Maršal Tito je na nocojšnjem sprejemu v jugoslovanskem poslaništvu v Londonu izjavi1!, da je zelo zadovoljen z izidom svojega obiska v Angliji. Njegova pričakovanja so celo presežena. Na sprejem je bilo povabljenih nad 800 gostov, med njimi večina tujih diplomatskih zastopnikov, ki so akreditirani v Londonu, z izjemo zastopnikov kominformističnih držav in Španije. Dullesova tiskovna konferenca VVASHINGTON, 20. — Danes je imel ameriški zunanji mi nister John Foster Dulles svojo običajno tedensko tiskovno konferenco. Na vprašanje, če mislijo ZDA zaprositi Sovjetsko zvezo za pojasnilo, kaj je menil Malenkov s svojim govorom, v katerem je izrazil željo po miru, je Dulles odgovoril, da ne misli reči nič drugega, kakor da so si Združene države vedno prizadevale, da pravilno ocenijo pomen sovjetskih izj av. Ko je neki časnikar pripom-nil, da je predsednik Eisenho-wer izjavil, da ni dchil od so. vjetskih voditeljev nikakih ne. posrednih predlogov, in je vprašal, če mislijo Združene države na kake neposredne predloge, je Dulles odvrnil, da na to vprašanje rajši ne bi od. govoril. Rekel je, da morda ne bi mogel odgovoriti nanj pozneje, če sprejme navado, da bi odgovarjal na take vrste vprašanja. Ko so ga vprašali, kaj misli o tem, da je iranski ministrski predsednik Mosadek zavrnil predloge za rešitev petrolejskega spora, je Dulles odgovoril, da so bili po njegovem mišljenju predlogi dobri in pametni. Pristavil je, da še ni videl uradnega besedila Mo-sadekove zavrnitve, vendar se mu zdi, da je zavrnitev «umer. jena*. LONDON, 20. — Britanski minister brez listnice Selwyn Lloyd je danes odpotoval z letalom v Kartum ČLANEK UGLEDNE AVSTRIJSKE REVIJE „VERKEHRM AVSTRIJCI SE PRITOŽUJEJO NAD TRŽAŠKIM PRISTANIŠČEM Visoki pristaniški stroški, visoka italijanska tranzitna železniška tarifa, negotova kalkulacija, zapletenost in zamudnost carinskih formalnosti, neupravičeno zaračunani davki, preredka mreža pomorskih prog • Bartoli bi se moral obrniti na Rim, ne na Dunaj DUNAJ, marca. — V zvezi z na njegov račun blago preva- ni mogoče v takem obsegu kot FAŠISTIČNE DEMONSTRACIJE ZA 20. MABGC V MILANU obiskom tržaške gospodarske za. Isto velja tudi za izredne delegacije, v kateri je bil tu- . stroške, nastale zaradi preki-di demokristjanski župan Bar- j nitve dela; te stroške plačuje toli, na Dunaju ob dunajskem o konkurenčnih pristaniščih pomladanskem velesejmu, je klient samo takrat, če jih je objavila revija «Verkehr», gla-1 sam zakrivil. Nadalje so prisilo vrste avstrijskih špediter-1 staniški stroški, zlasti za draških in drugih združenj, čla- go blago, v Trstu višji kot nek o avstrijskih željah glede j v konkurenčnih pristaniščih. Trsta, ki ga je napisal Wil- Nadurne pristojbine, carinski helm Pace, avstrijski gospo-1 stranski stroški in tako ime-darski delegat v Trstu. Članek novane daljinske pristojbine v strnjeni obliki povzema! — drugod popolnoma neznan glavne nedostatke tržaškega unikum — so nadaljnji fak-pristanišča in prometa, na ka- j torji negotovosti za vsako kal-tere smo tudi mi že večkrat kulacijo. opozarjali. Ker izraža mnenje: Nerazumljiva je nadalje za avstrijskih gospodarskih kro- avstrijskega klienta neka nelo-gov, obenem pa ga je napisal pika v izvajanju načela svo- pil, kakor je sploh težko prerokovati o posledicah Stalinove smrti. Osebno Popovičevo mnenje je, da bo smrt moža s tako veliko avtoriteto za tak režim kot je sovjetski, pomenila močan udarec za njegovo stabilnost in za stabilnost sovjetskih satelitov. Jugoslovanski odnosi do sosednih držav, ki jih kontrolira Sovjetska zveza, se v zadnjem času niso spremenili. Jugoslovansko mnenje o Albaniji je, da morajo Albanci sami najti izhod iz težav svoje države. Potek londonskih razgovorov soglašata, da je mir nedeljiv, i je jugoslovanski državni tajnik M ’ i 1 In UnUnnnlvn «irl nrln J A — „ — n X: t — Maršal Tito in britanska vlada sta pri razgovorih ugotovila, da bi bil izoliran napad nemogoč. Glede tržaškega vprašanja, o katerem so prav tako, razpravljali v Londonu, je Popovič dc’al, da bi po jugoslovanskem mnenju morali naiprej urediti z Italijo vsa druga vprašanja, da bi dr^eali ugodnejše pogoje za reišitev tržaškega vprašanja. Jugoslovanska cerajšnji cit, etelji se gotovo spo- ra za obrambo italijanstva Tr- *'.tiča hhsiioie» • p°teka in ! 5t“ (ki 0° zvu in Rim ščitita ižrZL:nih marčni I ja-'bolj kot nekoč sam Mussolini). ki sta jih v \ obr?r^°vLJenega «Odbo-kii jedila ,b“ italijanstva Tr-!(ti? c°nsK , župan Bar-St i pred>:!>J ZVu postav- m prefekt ega, nalašč za to >>ž".irobn?neno»ani) Palutan Vi” Po*«!,. P°r°iilih in po-. n,h člankih smo f3aJa‘i- da je šlo K? Jo nasi-t,tSno komedijo, i°t,Tebo'>ah v Rimu, ‘SSn Washingtonu kot dSt1 tržaškega če ne bi dovolili odboru zbo rovanja v gledališču Verdi in muziciranja godbe na plha'a «Lege Nazionale» in končno če bi bila policija v taki pripravljenosti, v kakršni je bila včeraj in v kakršni bo — kot pravijo — vse do 24. t. m. Odgo-vor je dovolj zgovoren’. Ostaneta še logičen zaključen in nauk, ki iz gornje pri-' merjave izhaja. Kaj je spričo I volje ZVU, t. j, l.on-Washingtona, ostalo I za zunanje zadeve označil za pomemben prispevek k utrjevanju miru. Dejal je, da ima Churchill zelo podobno mnenje kot Tito glede ohranitve miru s krepitvijo odnosov med miroljubnimi narodi. Na vprašanje, ali ima maršal Tito v načrtu še obiske v drugih zahodnih gavnih mestih, je Popovič odgovoril, da bi bile vse podobne navezave stikov z drugimi vladam; zaželene. Popovič je tudi poudaril, da ni bilo govora o vstopu Jugoslavije v atlantski pakt. Deial je, da Jugoslavija tudi v sedanjem položaju prav tako koristi skupnemu prizadevanju za mir. ((Jugoslovani smo prepričani — je dejal Popovič — da je mogoče tudi izven organizacije atlantskega pakta mobi'i-zirati miroljubne sile*. Popovič je končno dejal, da v Londonu niso razpravljali o sklenitvi kakšnega sporazuma. ((Sedanji odnosi in izgledi za njihov razvoj so zadovoljujoči in zato po mnenju britanskih in jugoslovanskih državnikov ni potrebno sklepati novih spo- Večinoma pa so se neofašsti pokorili demokristjanski liniji - Senator Mo.e obtožuje demokristjane, da hočejo uvesti diktaturo, da pa se tega ne upajo javno povedati - Razpust senata? - Giožeča stavka trgovskih nameščencev (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Obletnica tristranske izjave je — kot sicer doslej vsa leta razen lani — potekla v Italiji razmeroma mirno; večina ljudi se niti ni zavedla tako važnega datuma. Aktivnejši so bili le neofaši-sti, ki so v Milanu priredili celo demonstracije; udeležilo se jih je nekaj sto oseb, večinoma študentov. Demonstranti so poskušali razgrajati tudi pred angleškim in ameriškim .konzulatom. Policija je po Sceibovih navodilih, ki so bila letos vse drugačna kot lani (časi se spreminjajo!), nastopi, la razmeroma kar energično in v začetku zaprla nekako 150 oseb. Vendar so aretirance ra-zen nekaterih, proti večeru, ko je že vladal popoln mir, spet izpustili. V pomanjkanju večjih po. uličnih demonstracij ki jih, kot vse kaže, v Rimu v sedanjem političnem položaju nimajo za primerne (in zanimivo je, kako so se tudi fašisti v glavnem pridno držali linije demo kristjanske vlade), se je o tristranski izjavi tem bolj razp1 sal tisk. vendar ne ravno • pogumnem tonu. Glavno upanje, ki ga izražajo listi — m ki je obenem tudi sramežljiv opomin Londonu — je to, da je Churchill «vsaj nekoliko pritisnil na Tita*. Florentinski list «La Nazione* dodaja, da je «za Italijo glavno vprašanje v zvezi s Titovim obiskom, ali je bil ta pritisk močan ali šibak*. Rimski «Tempo» pa meni, da bi bilo tržaško vprašanje že rešeno «na najboljši način*, ko bi bila v Jugoslaviji drugačna vlada... Tudi poluradni «Giornale dTtalia* pravi, da je «Titov obisk v Londonu dobra prilika, morda zadnja* za pritisk na Jugoslavijo v zvezi s Trstom; ((Churcl ;U in Eden, nadaljuje list, bi smela dopustiti, da se jima ta priložnost zmuzne iz rok*. Desničarski list «Roma» iz Neaplja pa pra. vi, da «ni navaden slučaj, da ob Temzi slavijo Tita prav ob obletnici tristranske izjave*. Glede možnosti 2a rešitev tržaš&ega vprašanja pa listi ne kažejo nobenega posebnega optimizma;katoliški list «L'Av-venire dTtalia* iz Bologne pravi na primer dobesedno: «Trieste, ki tako željno pričakuje prihoda bersaljerjev se bersaljerjem odpoveduje, če bi se moral odpovedati coni B». To zveni zelo daleč od tristranske izjave, ne glede na to, da bi se Trst v vsakem primeru rad odpovedal prihodu bersaljerjev... Medtem se v senatu nadaljuje razprav? J volilnem zakonu, ki se mnogo bolj zavlačuje, kot je vladi ljubo. Spor, ki je nastal včeraj zaradi procedure pri nadaljnjem^ razpravljanju o tem zakonu (šlo je za to, ali ima vladna zahteva zaupnice absolutno prednost pred ostalimi predlogi), je predsednik senata paratore rešil na način, ki je pravzaprav pomenil neuspeh za vlado; Scelba je v senatu tudi izrazil svoje nezadovoljstvo zaradi tega. Pred glasovanjem o volilnem zakonu v celoti, s katerim ie povezana zaupnica, — glasovanje bo na eni izmed prihodnjih sej — so danes govorili odločne dona in i^Vionrf Za takrat predvi- ! Bartoliju, Palutanu, fašistu Stllt ,i,ronsko konferenco, ! Coloniattiju, republikancem dobila cim veš itd., kot da spričo dejstva, ■ ni A m da bi se I je pač ((prenevarno ven’ da se r u m n 7 — 1------ * ven se iffri*« uugleska vlada na nagniti*, javno objauijo poziv ftl- 't 'r»J , ■? Ttl ni n I L. >' J.. ■ __ %>>! maroni predlog, j vidimo Z°JU.dk d« vsa za- — malo oddolžili fantki Via „ •- ehi to *0a, očitnega sode-°agoi>( ^*,rateLa'Ca^,,bre2 skr't0 ^ m n , icnijj !5V‘ °roZnHOVCrne'šifl °bla- a°hci „ °U' Spomnimo se enega smeš- il Vti na° naše čitatelje S J* Ca “nS,Cl 20■ marec 1 bC' z rZja trenutek *« vedenjem po.!i- • , organizacijo. bi hi?; flpra- *T0V0katoVskegaBaodbo. tos? kandi(5ato|’a pe Pandit čil za fašiste, ker so malro • n>strski predsednik i •;£'-dn^riir,i.dns™fe odobril zakon za red. Letos — vsaj v marcu ne! Ietnlce p bit iuS&uS tnt! WS^TS5SjiasiwE Sl, zato izgredi niso potrebni strije' g°vorl1 p° rad,‘u lP j« V :1Jhji ihla zaiV^arncstneSa 0Čvtahd-1iiske del6"3 kandi' V'• *® «la„ gatke g°- % sta tajnico S* glasoval Je prSe iifje' ve<*en PtoTi, eo'v° Pozval?01'0*"1 ■ rta bitLlvanV- naj Z*}11 Pet stal. oarPravi Politi?-• Avstralije in bistvu pa jih je lani Bartoli tako »Te-IS.0* petrolejskega spora. Po-cano obljubil, pisarijo danes, udlriMe da so ti predlog, ne- da je to pomanjkanje izare. 1 ■.Jfi,,T dov «m' č močnih* (iiMesmn-1 sPreJem j gero Venetov), ali pa se iznn I Mosadek je najprej govoril o varjajo, da je pred petimi le', razgovorih z ameriškim poslati morda res šlo samo za «vn , nikom Hendersonom in je delilni manever* (glasilo katoli' L3*- da s0 novl/Fu i°m Va" ške akcije eVita Nuooa*) „ ; rianta stare Churchillove m pa pravijo, da se ,,kljub’ ob. Trumanove ponudbe. «Name-ljubam in obveznostim od I st° da zahtevali, kakor zad- u zu- njič, odškodnino za razveljav- ljenje pogodbe z AlOC. zahtevajo sedaj od nas odškodnino za izgubo ki jo je družba utrpela zaradi podržavljenja, petroleja To bi imelo hude posledice za našo prihodnost. Dohodki petroleja ne bi zadostovali za plačilo od kodnine družbi AlOC. ki je v preteklosti izkoriščala perzijCe. To kar je ArCC napravila v preteklosti, je bilo navaden0 ropanje in ne upravljanje. Kako more torej zahtevati odškodnino za izgubo?* Drugi del predlogov ki jih je Velika Britanija stavila po ameriškem ooslani' u se tiče kupovanja ronskega pe! eja Po mednai dnj družbi ki bi vsebovala tudi AlOC. Toda 20 marca 1948 v coni B za Italijane vojna nadaljuje* («Ulti-me Notizien). Zdi se torej, da trenutno rimski klerikalni in fašistični apetit ne bo potešen. Pa sa, tudi ne more biti. sicer ne hi mogli predpostavljati, da tudi v Rt mu odobravajo realnn vrednost stavka, ga bere‘"° t> današnjem uradnem poroči SnT-^Tta ~ J°s;“ nu. loda za izboljšanje odr>„ sov ni dovolj vedenje ki snel mirna na renčanje priiez P psa, in še to iz strahu policijskim spo. nega pred u m"nyane!om Za tn je potrebno mnogo. ueč.../ mnogo so v tem, da bi ta del britan-’ skih predlogov začel veljati šele potem ko bi Iran pristal na nepravično zahtevo plačila odškodnine družbi AlOC. Tretji del predlogov je vse-boval ponudbo neke ameriške družbe, da bi kupila z znatnim popustom iranski petrolej za 133 milijonov dolarjev in bi predujmila iranu 50 milijonov dolaijev Mosadek je zavrnil tudi to ponudbo, ker je tudi predvidevala plačilo odškodnine družbi AlOC Mosadek je nato izjavil, da ostanejo vrata odprta za pogajanja. «Ce AlOC navede meje svoje zahteve po odškodnini, j° dejal Mosadek če nam na primer pove, koliko milijonov šterlingov mora ta odškodnina znašati je iranska vlada pri-pravljena predložiti to zahtevo haaškemu sodišču in sprejeti njegovo odločitev jran bi plačal odškodnino s tem. da bi polagal 25 odstotkov izkupička za prodajo petroleja, ali pa da bi proda al petrolej po mednarodnih cenah družbi AlOC. Vedno sem pripravljen pogajati se na tej podlagi z britanskimi piedstavniki in prija tejjsap rešiti to vprašanje*. Dalje je Mosadek poudari' da de troba pri ocenjevan u morebitne odskodn ne upoš e-vati simo pob-žaj kakrien je bil v trenutku podržavljenja, in izključiti vsako odškodnino zaredi bička. misel na izgube do- V svojem govoru je Mosadek govoril tudi o borbi proti britanski kolonizaciji in je potem obrazložil pogajanja med iransko vlado na eni strani ter britansko in ameriško vlado na drugi strani v zadnjih dveh letih Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je v zvezi z Mosadekovim govorom izja-vil, da je Mosadek «zavrnil pametno in pravično rešitev* ter da je na ta način «onemogočil ustvaritev zdravega gospodarstva v Iranu ter normaliziranje političnega in trgovskega položaja*. Dejal je tudi. da izhaja stališče iranske vlade «iz povsem zgrešenega tolmačenja* zadnjih britansko-ameriških predlogov. Predlogi ostanejo še vedno v veljavi, toda Velika Britanija mora še dalje vztrajati ra glavnem načelu plačila odškodnine družbi AlOC kot nadomestilo za izgubo, ki jo je družba utrpela po podržavljen u iranske petrolejske industrije. Predstavnik je nato navedel glavne točke zadnjih britansko - ameriških predlogov (O odškodnini naj odloča haašao sod'šče; bodoči nakupi iranskega petro eja; takojšnja finančna pomoč iranski vladi). predstavniki raznih političnih skupin. Najbolj zapažena govora sta imela danes senatorja Mole (levi neodvisni) in nekdanji liberalec Lucifero (mešana skupina), prvič zato, jjer sta se oddaljila od običajnih tem kominformovske opozicije, drugič pa zato, ker sta napadala volilni zakon večinoma s stališča političnega postenja m demokratičnih parlamentarnih tradicij. Senator Enrico Mole, podpredsednik senata, je dejal, da poskušajo demokristjani* z volilnim zakonom zamenjati demokratično-liberalno državo z državo ene same stranke, ki predstavlja privilegirane sloje in razrede*. Ko se je oglasil pravosodni minister Eoli z medklicem, ki razodeva demo-kristjansko nadutost: «Mi smo vendar večina!*, je Mole odgovoril; «Zakaj potem hočete še ((nagrado večini?* Ce hočete diktaturo, povejte odkrito in se ne skrivajte za volilnim za. konom, zakrinkanim z demo-kratičnimi načeli, ki v taki ob. liki ne morejo pomeniti niče-sar. To ni volilna reforma, temveč smrtna obsodba parlamenta, Kajti z umetno večino, ki si jo bo ustvarila vlada, ne bo več mogoče razpravljati o zakonih ali jih proučevati: par. lament bo samo dvigal roke in odobraval vse tisto, kar vlada hoče ali želi*. Mole je govoril več kot dve uri. Omenil je tudi, da če vlada predstavlja večino, novi volilni zakon ni potreben; če pa predstavlja manjšino, gre za diktaturo: aniso potrebne uniforme in beli konji, da se u-stvari diktatura*. Krščanska demokracija, «že osem let ne-sporni gospodar, se je polagoma vtihotapila na vsa področ. ja italijanskega življenja in zdaj povsod diktira svojo voljo, Volilna reforma ima namen, da te pozicije ne le ohrani, temveč jih celo okrepi*. Senator Lucifero je poudaril, da se volilnemu zakonu upirajo vsi «najbolj liberalni duhovi v senatu*: Jannaccone in Frassati iz centra, Molč in Labriola z levice, Bergamini z desnice. Polemiziral je nato z demokristjanskimi trditvami da v parlamentarnem režimu edino večina kaj šteje, in dejal, da parlamentarizem ne sloni na večini temveč na parlamentu, ki ga sestavljata večina in manjšina; večina si mora zato sama postaviti neke omejitve, če noče, da se manjšina zateka k nedovoljenim obrambnim sredstvom. Medtem so se začele v Rimu širiti govorice, da bo senat razpuščen. Med ljudi jih je baje spravil socialdemokratski senator Gonzales, ki je to utemeljil z incidenti, ki se zadnje čase — točneje, med diskusijo o volilnem zakonu — ponavljajo v senatu, kar da je že preveč omajalo ugled gornjega doma italijanskega parlamenta. Medtem se težki socialni položaj v Italiji odraža v vrsti stavkovnih gibanj. Glavno je tisto, ki zajema trgovske nameščence. Ce se pogajanja za sklenitev enotne kolektivne pogodbe za trgovske nameščence za vso državo ne bodo premaknila s sedanje mrtve točke, grozi za soboto 28. marca popoldne stavka trgovskih nameščencev v vseh večjih italijanskih mestih. Stavkovnega gibanja se udeležujejo sindikati vseh struj. Jutri, 21 marca, pa bo po vsej državi 24-urna stavka na-1 meš'ene v ministrstva za iav-, na dela in ustanove AN AS. | A. P. človek, ki je neposredno seznanjen s problematiko av-strijsko-tržaških gospodarskih odnosov in Trsta kot pristanišča in trgovskega emporija, ne bo odveč, če ga skoraj v celoti navedemo. ((Skupni imenovalec avstrij-sko-tržaških odnosov — pravi W. Pace — je v sedanjem položaju prometa, kajti obnovitve vloge Trsta kot trgovskega obmorskega emporija Avstrije ni mogoče doseči s takojšnjo rešitvijo. Hitra normalizacija evropskega gospodarstva v obdobju likvidacije načrta ERP. ki ga označuje splošen povratek k zakonom klasičnega narodnega gospodarstva, je šele ustvarila tržaški prometni problem kajti naenkrat se je začel čutiti regulacijski faktor proste konkurence. Trst, ki ga je v veliki meri podpirala usmeritev največjega dela ERP za Avstrijo preko njegovega pristanišča, se je nenadoma znašel v ogorčeni konkurenčni borbi s pristanišči Hamburg, Bremen, Antuier-pen, Rotterdam in Reka, ki jih ne ovirajo politični faktorji — kot je. v Trstu negotovi teritorialni položaj — trt ki šo se hitreje prilagodili novemu položaju. Zdaj mora Trst popraviti zamujeno, dokler ne bo zanj življenjski del avstrijskega prometa za dolgo časa, če ne za vedno izgubljen, kot bi se lahko zgodilo pri enkratni odločilni preusmeritvi.» Grof Pace nadaljuje, da je Trst zaradi svojega zemljepisnega položaja najprikladnejše pristanišče za Avstrijo in da je zaradi tega tudi Avstrija zainteresirana na ohranitvi storilnosti tržaškega pristanišča, in navaja nato želje avstrijskih gospodarskih krogov ki bi Jih po njegovem moral' predočiti tržaški delegaciji: «Predvsem bi Avstrijci želeli, da se ponovno uvede institucija tržaškega pristaniškega odbora, ki je obstajala do leta 1938 (takrat Comitato Italo-Austriaco p er i l porto di Trie-ste), kot stabilna osnova za redno koordinacijo obojestranskih naporov. Nato bi želeli izboljšanje železpiške pristaniške tarife Avstrija - Trst -prekomorje vsaj na raven, ki jo je imela do leta 1938 jadranska tarifa, ustvarjena v okvira jadranske konference. To je zelo razumljivo, če pomislimo, da velja danes za to tarifo italijanska tranzitna tarifa, ki je za 50 odst. višja kot italijanska notranja tarifa; posledica tega je, da stane avstrijskega operaterja prevoz v eTrst-pre-komorjes kljub popustom tarife “ • - za 7,5 odst. draže kot prevoz v «Trst - loco». K železniškemu vprašanju spadajo tudi spreminjajoči se obmejni stroški. ki povzročajo težave pri kalkulaciji. Najprevrostejši imenovalec, na katerega je mogoče spraviti želje avstrijskih klientov, se torej glasi; ugodni kalkulacij-ski pogoji, se pravi 1. pocenitev vseh voznin, pristojbin in stroškov ter poenostavljenje njihovega obračunavanja; 2. pospešenje kroženja kapitala s pospešenjem pretovarjanja. Kako je trenutno s tem v Trstu? Stroški pretovarjanja so višji kot v konkurenčnih pristaniščih, deloma tudi zato, ker ni mogoče vedno računati z neposrednim pretovarjanjem . V konkurenčnih prstaniščih — celo v italijanskih plačujejo pristojbine za žerjave ladijske plovne družbe, v Trstu pa tisti, ki se bodnega pristanišča in pretirana zapletenost vseh carinskih formalnosti. Tako se n. pr avstrijski operaterji pritožujejo zaradi stalno zaračunanih stroškov za (ifuori circuitos, ker po pravici sodijo, da na ozemlju svobodnega pristanišča ne bi smeli nastajati nobeni dodatni carinski stroški. Zelo nepraktično je carinsko obravnavanje kosovnih pošiljk, pri katerih je potrebno carinsko spremstvo, pa čeprav gre za en sam zabojček. Tu bi se gotovo dalo pomagati z ureditvijo skladišča za zbirne pošiljke (kot n. pr. v Hamburgu), medtem ko bisedalo opustiti sedanje skladišče za emerce tascabiles, ki povzroča stroške in sitnosti. Zelo zaviralno vplivajo tudi pretirane carinske kavcije za prevoz mnogih vrst blaga, n. pr cigaret, čez italijansko o-zemlje; te kavcije bi bilo treba odpraviti. Nadaljnja podražitev stro-škov pretovarjanja nastaja posredne tudi zato ker davek na poslovni promet (IGE), ki velja po zakonu samo za notranjo trgovino in bi ga morali biti tranzitni posli na elno oproščen i, zaračunavajo ne le v vseli tarifah Splošni skladišč. temveč nato še enkret v fakturah ipedicijskih podjetij». Ugledna dunajska revija na- daljuje po teh pritožbah gl e-j izkoriščena) v mnogih drugih pristaniščih. Vendar bi se dalo na tem področju v Trstu še marsikaj storiti in trenutno lahko le pri levantinskih relacijah govorimo o zadostni gostoti odhodov. Poleg tega so ladijske voznine iz Trsta mnogokrat višje kot iz drugih pristanišč, Dejansko je prišlo že tako daleč, da mislijo že v neposrednem tržaškem zaledju, kot na Koroškem, ki je veljalo doslej za nesporno domeno tržaškega pristanišča, na prevoze v Južno Ameriko skozi druga pristanišča. ker so skupni stroški tam nižji kot pri prevo u skozi Trst. K tržaškim prometnim posebnostim spada končno tudi to da med Trstom in Dunajem ni teleprinterske zvezen. ((Verkehr* zaključuje, da obstajajo kljub obnovi tržaškega pristanišča, ki jo mimogrede zelo pohvali, in kljub dobremu slovesu tržaških špedicijskih in plovnih podjetij še vedno številne ovire, ki «zavirajo in preusmerjajo naravne prometne tokove»; avstrijski klienti so sicer pripravljeni pomagati pri odstranjevanju teh ovir — «to pa je mogoče le v sodelovanju s Trstom in ob odgovarjajočem razumevanju za potrebe avstrijskega gospodarstva». Mi bi še dodali da ne gre samo za «sodelovanje Trsta*, ker ima Trst danes vezane roke zaradi nenaravnega izključnega navezovanja na italijansko gospodarstvo in podrejanja tržaških interesov italijanskim. Kot je razvidno iz gornjega članka se Avstrijci predvsem pritožujejo zaradi težav, ki nastajajo prav zaradi tega nasilnega povezovanja na ita-hjansko gospodarstvo, in — kar je še bolj' neposredno občutno — na italijanski centralistični birokratski sistem. (Prav tako r-acejev članek ne izčrpuje vseh ovir — tako na primer ne omenja dejstva da je glavna tranzitna železniška proga — južna železnica — ne- de poslovanja v tržaškem prt stanišču: «Razumljivo je, da daje avstrijski klient prednost onemu pristanišču v katerem lahko na primer vsak tretji dan natovarja blago za Južno Ameriko, če nudi Trst le enkrat mesečno to možnost. Sicer so v Trstu v zadnjem času precej naredili da bi zgostili mrežo, pomorskih prog, čeprav to tam Iz teh dejstev izvirajo tudi naši glavni dvomi glede uspeha Bartolijeve delegacije, čeprav bi ga sicer v interesu našega gospodarstva želeli. Po vsem navedenem je namreč jasno, da bi se Bartoli moral obrniti na drug naslov, saj težave. ki zavirajo tržaš o - avstrijske odnose, ne izviraio ne iz Trsta, ne z Dunaja, temveč iz Rima. POGODBA O OBRAMBNI SKUPNOSTI PO RATIFIKACIJI v bonnskem parlamenta Socialni demokrati se bodo še upirali izvršitvi ratifikacije. Ade* nauerieve lziave. Komentarji britanskega ia Irancoskega tiska BONN, 20. — Pravni svetovalec nemške socialno demokratske stranke dr. Arndt, je izjavil, da je stranka pripravljena podvzeti vse mogoče zakonite ukrepe, da se upre ratifikaciji bonnskih konvencij in pogodbe o evropski obramb, ni skupnosti. Stranka pa ne bo takoj zahtevala od ustavnega Hruščev novi tajnik CK sovjetske partije LONDON, 20. — Moskovski radio javlja, da je centralni komite sovjetske kominformi-stične stranke sprejel ostavka ministrskega predsednika Ma-lenkova na položaj tajnika centralnega komiteja, in da je bil za novega tajnika določen Nikita Hruščev. Radio javlja tudi, da so na seji centralnega komiteja izvo. lili nov sekretariat, ki je sedaj takole sestavljen: Hruščev, Sušlov, Pospelov,- Satalin in Ignatjev. V prejšnjem sekreta. riatu pa so bili Stalin, Malenkov, Bruščev in Sušlov. Praški radio javlja, da se bo jutri sestala češkoslovaška narodna skupščina, da izvoli novega predsednika republike. naj ne napravi ratifikacije iz vršljive. Socialni demokrati nameravajo odločno nastopiti, toda brez pretirane naglice. Arndt je na koncu dejal, da se Adenauer in predsednik zveznega sveta nista še sporazumela, ali mora ta svet odobriti zakone o ratifikaciji. Kancler Adenauer je v razgovoru z dopisnikom francoskega lista «Le Monde* med drugim izjavil, da ni nobenega vzroka za borbo med Francijo jn Zahodno Nemčijo za nadoblast v Evropi, in da bo vpliv Francije v svetu odvisen od njenega sodelovanja pri zgraditi evropske enotnosti. Glede posebnega položaja Francije v obrambni skupnosti je Adenauer dejal, da se je na rimski konferenci priporočalo začasnemu odboru, naj pri raz. pravljanju o dodatnih protokolih upošteva obveznosti nekaterih držav članic v prekomorskih ozemljih. Dodal pa je, da ie treba uveljaviti načelo, da ne sme biti nobene diskriminacije in da morajo dodatni protokoli imeti značaj tolmačenja. O Posarju je Adenauer dejal, da bo rešitev tega vprašanja znatno olajšano, ko bo premogovna in jeklarska skup. nost začela delovati, ter je pripomnil, da je Nemčija priprav, ljena upoštevati zakonite interese Francije, Glede bodočih namenov Zahodne Nemčije o vzhodnih o-zemljih je Adenauer izjavil: ((Mislimo, da zahodni svet politično in vojaško združen lahko mirno ugladi spor med Vzhodom in Zahodom z diplo. matsko akcijo ter da lahko reši vprašanje združitve Nemčije ter meje na Odri in Nisi, toda to ne sme spraviti v nevarnost miru in tudi ne naše svobode*. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Dulles je izjavil, da je zadovoljen, da je zvezni parlament odobril bonnske in pariške dogovore. V ameriških uradnih krogih so mnenja, da bo to spodbuda za druge evropske države. Londonski ((Times* piše, da ni mogoče reči, da je pogodba o evropski obrambni skupnosti že dokončno ratificirana, ker je oblast nemškega parlamenta relativno omejena. Razen tega so še druge številne ovire: «V Franciji so možnosti za ratifikacijo zelo dvomljive. Pred kratkim se ie pokazala prednost za državne armade namesto za evropske sile*. Francoski tisk ne govori toliko o ratifikaciji v Bonnu ka. kor o zadnjih izjavah vladnih oblasti o morebitni potrebi re. ferenduma v zvezi z ratifikacijo pogodbe o evropski vojski. «Franec Tireur* pravi, da se vedno bolj uveljavlja misel referenduma, dodaja pa, da bi bilo bolje, da bi se ta referen. dum izvedel o ustanovitvi politične naddržavne oblasti namesto o pogodbi. Ce bi namreč referendum odobril ustanovitev te oblasti, bi bila pogodba o evropski vojski s tem izrecno odobrena. Nemški liberalni list ((Frankfurter AUgemeine* piše, da vi. si nad zveznim parlamentom, ki razpravlja o nemški oborožitvi in o evropski vojski, sen. ca globokega nemško-franco-skega spora. List zaključuje, da prevladuje vtis, da Bidault ne bo pospešil vstopa Francije v evropsko skupnost, pač pa da ga bo še zakasnil. Nemški deželni parlament (Bundesrat) je danes soglasno odobril nemško-izraelski dogo. vor o reparacijah, ki ga je nato predsednik republike Heuss podpisal. Notranji minister Spodnje Saške je odredil razpustitev organizacije ((Deutsche Ge-meinschaft* (nemška zveza) kot novonacistične organizaei. je, ki ima edini namen zbirati voditelje m člane razpuščene «nemške stranke rajha* (SRP), Policija je izvedla preiskavo v stanovanju voditeljev te organizacije in zaplenila številne dokumente ter številne propa. gandistične brošure protižidov. skega in novonacističnega zna. čaja. V resnici bogat je tisti narod, ki Je bogat na idejah. SIM. RUTAR Danes, sobota “j;]?*1'* Benedikt, Vl--da M ob Sonce vzide ob 6.08 m‘ * wji 18.18. Dolžina dnevai » ^ vzide ob 9.14 'j1, BarU Jutri, nedelja 22. m Benvenut, iue*_ DELEGACIJA LEPIH BESED V preteklih dneh se je mu. dila na Dunanju «tržaška gospodarska delegacija«, ki je obiskala tudi dunajski velese, jem. Delegacijo so sestavljali predstavniki vodilnih tržaških gospodarskih ustanov, vodil pa jo je tržaški župan Bartoli, ki mu na žalost ne moremo priznati gospodarskih vrlin pag pa da je do sedaj delal vse v škodo tržaškega gospodarstva, da je spremljal nove tržaške ladje v italijanska pristanišča in da je vedno postav, ljal koristi italijanskega imperializma pred vsako možnost gospodarskega razvoja mesta. Kljub temu pa ne smemo mimo delovanja te delegacije na Dunaju, kjer je prišla v stik s predstavniki avstrijskega gospodarskega sveta. Na žalost pa razpolagamo samo z informacijami iz vira italijanskih nacionalističnih krogov, ki hočejo prikazati stike in delovanje omenjene delegacija za »korak napiej v razvoju tržaškega gospodarstva«. Po poročilih agencije «A-stra« vemo, da so bili v delegaciji poleg župana,^ „ tudi predsednik ustanove tržaškega velesejma inž. Sospisio, pred-sednik tržaške trgovinske zbornice kap. Cosulich, ravnatelj javnih skladišč v Trstu dr Bernardi, predsednik usta. nove za turizem inž, Slocovich, podpredsednik industrijskega pristanišča v Zavljah in^ podžupan tržaške občine inž. Vi-sintin ter še nekateri drugi gospodarski strokovnjaki. Ista agencija nas tudi obvešča, da je bila tržaška delegacija sp-e. jeta celo pri predsedniku avstrijske vlade dr, Figlu in da se je sestala z najvidnejšimi predstavniki avstrijske trgovine, industrije, prevoznih pod jetji itd. Po teh informacijah sodec, bi morali priti do zaključka, da je bilo delo. ki ga je «trža. ška gospodarska delegacija« opravila na Dunaju, koristno za splošen razvoj tržaškega gospodarstva, ki je danes v veliki krizi. Zato ne bo odveč, če omenimo tudi nekatera stališča in izjave, ki so jih tržaški predstavniki dali na Du-nanju, na raznih tiskovnih konferencah, predavanjih in «zasebnih» sestankih. Agencija «Astra» poroča, da je bilo predavanje dr. Bernar-dija dijakom Hochschule fuer We thandel najbolj zanimivo od vseh sestavkov in konferenc »tržaške gospodarske delegacije« na Dunaju. Ravnatelj tržaških javnih skladišč je govoril o «razvoju« prometa skozi tržaško pristanišče v zadnjih letih. Dejal je, da je šlo skozi tržaško pristanišče v 1952. letu 4,6 milijonov ton blaga; 1951. leta 3.7 milijone ton biaaa; 1937. leta 3.2 milijona ton blaga; 1913. leta pa 3,45 milijone ton blaga. Druga evropska pristanišča, ki so tudi soudeležna pri prevozu avstrijskega blaga, pa beležijo nasled-ji razvoj ali nazadovanje prometa: Hamburg 1952. leta 15,2 milijona ton; 1937. leta Pa 25 milionov ton; Bremen 1952. leta 9 milijonov ton; 1937. leta pa 8,3 milijonov ton; Rotterdam 1952. leta 42 milijonov ton; 1937. leta 42 milijonov ton. Nato je dr. Bernardi pojasnil, da je bilo v preteklem letu samo 2,5 milijona ton blaga tranzitnega značaja. Dalje je ravnatelj tržaških javnih skladišč dejal, da je Avstrija v 1952. letu, izvozila in uvozila skozi tržaško pristanišče 2 milijona ton blaga. Od vseh evropskih pristanišč, ki se borijo za avstrijski tranzitni promet, je Trst še vedno prvi posredovalec avstrijske tranzitne trgovine in avstrijskih dobav s 60 odst. vsega avstrijskega uvoza in izvoza iz in za prekomorske dežele. Ta ugotovitev je brez dvoma točna. Toda postavlja se vprašanje, zakaj ni dr. Bernardi povedal avstrijski javnosti, da je današnji trgovinski - tranzitni promet skozi Trst mnogo manjši od trgovinsko-tranzitnega prometa z zalednimi državami v letih 1937 in 1913? Kot vemo je dr. Bernardi resna crseba in je že večkrat osebno poudaril težkoče tržaškega pristanišča, ki ne more konkurirati z dobro opremljenimi in dobro oskrbovanimi pristanišči severne Evrope. Prikriti avstrijskim gospodarskim krogom dejansko stanje in dejanske možnosti tržaškega pristanišča (o katerem so Avstrijci zelo dobro obveščeni in so že večkrat podali svoje ob:ektivno mnenje), pomeni posredno škodovati razvoju tržaškega pristanišča in tržaškega gospodarstva sploh. Avstrijcem, kakor tudi vsem onim, ki se zanimajo za tržaško pristanišče, je treba odkrito prikazati vse težave in vse pomanjkliivosti našega gospodarstva, iskati pri njih pomoč in sodelovanie. da se te težave in pomanjkljivosti odpravijo Samo tako bi bila misija tržaških gospodarstvenikov hvalevredna in bi koristila tržaškemu gospodarstvu. Ostali predstavniki so na Du-naiu govorili o tržaškem velesejmu, industrijskem pristanišču v Zavljah in o možnostih turističnega sodelovanja med Trstom in Avstrijo. Vsi sestanki, konference, banketi in predavanja so se končali z lepimi besedami o »možnostih sodelovanja z Avstrijo«. o ((medsebojnih sporazumih« itd.. Nihče od tržaških predstavnikov, ki jih je vodil znani nacionalistični župan Bartoli, pa ni Avstrijcem odkrito, odgovoril na njihove pritožbe glede tržaškega pristanišča, na ugotovitve avstrijskih gospodarskih krogov, da je Trst danes favoriziran predvsem zaradi ameriških dobav Avstriji, da pa je konkurenca severnih pristanišč vedno večja in vedno bolj učinkovita, ker so ta pristanišča danes dobro organizirana in odgovarjajo sodobni gospodarski strukturi povojne Evrope. Na uradu za delo pogaianja o odpustih v tLENT Prihodi ji ponedeljek bodo na uradu za delo pogajanja, na katerih bodo razpravljali o nameravanih odpustih 38 delavk podjetja malih žarnic FLENT. To podjetje je prvič napovedalo stečaj in bodo v kratkem na javni dražbi prodajali premoženje, ti je še ostalo. Nato so prevzeli podjetje v roke drugi lastniki, ki so ponovno začeli s proizvodnjo, toda tudi to pot se stvar ni obnesla. Zato je tudi nova uprava podjetja sklenila da odpusti vso delovno silo in podjetje likvidira Pro*i temu so se uprle VČERAJŠNJI PAN JE JASMO POKAZAL, PA; Policija lahko zajamči red in mir samo če hoče! Zadovoljstvo tašistično -iredentističnih škvader, da domovina ni potrebovala njihovega „herojstva" - Nobene zastave zaradi vseh mogočih govoric, sindikalne organizacije, ki so ki so krožile dan ali dva pred predlagale sestanek na iTradu obletnico pokopane tripartitne deklaracije. K ustvarjanju te- Včerajšnji dan je v Trstu 1 raj, temveč že predvčerajš-potekel mirno, čeprav je bilo j njim, ko so agenti zastražili čutiti neko napetost, predvsem j nekatera poslopja, ki so po na. ' vadi tarča ((neznanih« metalcev bomb ih podobnih .igračk'. predlagale sestanek na uradu za delo na katerem naj bi sku- . ... , šali rešiti podjetje pred pro- ga napetega ozračja je morda , • . v. . , s. st no uto/hi m om nninnin Affl a pastjo m tako preprečiti tudi odpuste delavk Komisija za vojno škodo pri lrgovski zbornici Pri tržaški Trgovski zbornici so ustanovili komisijo, ki bo proučevala uveljavljenje zakona o povračilu vojne škode. Neki funkcionar iz Rima je ob tej priliki obrazložil navzočim glavne značilnosti novega zakona, zlasti pa njegove uporabo za oškodovance iz naših krajev. Na podlagi tega zakona bodo izplačali zlasti vojno škodo za premičnine in za o-premo malih industrij. Izplačevanje vojne škode bo poživi- dali vodi neko posebno snov, ki naj bi neprevidnega mani-festanta ali demonstranta še dolgo časa spominjala na neljubo srečanje s pobarvano vodo. Jasno je, da so bili za to priliko mobilizirani tudi vsi policisti z motorji in konjenica, ki je prav tako patruljirala po mestu, predvsem po Sv. Ja. kobu. Omenimo naj še, da so bila zastražena tudi vsa poslopja, kjer imajo sedeže najrazličnejše politične organizacije in da so bodisi na cestnih blokih bodisi na vlakih, ki pri. hajajo iz Italije, policisti vršili strogo kontrolo osebnih listin. Kljub temu, da so bili izdani pozivi na «mirno zadrža-nie«, pa je bilo na Drevoredu XX, septembra le opaziti nekaj manjših škvader znanih fašističnih razgrajačev, ki so bili videti kar zadovoljni, da se morajo tako «pcžrtvovalno držati nazaj« in tako kazati svo. jo «moč» kot je zapisal «Mes-saggero«. Vendar se je vse skupaj omejilo le na medsebojno diskusijo in «junaki» so jo pobrali domov, zadovoljni, da jim ni bilo treba igrati ((herojev« madrepatrie. Tudi ob takih prilikah običajnih zastav v strogem središču mesta včeraj ni bilo, razen nekaterih na Silosu. Policisti, ki so bili zaradi elastičnosti in hitre ieka »manevriranja« včeraj brez plaščev, so patruljirali po cestah še pozno v noč. medtem ko so ostala že omenjena poslopja še nadalje zastražena. Tako je bilo včeraj. Kako bo danes, jutri ali v bodoče pa še ne vemo. V nedeljo bodo v Domu pri- I pred kratkim trdil, da pomeni ga zakonika. Zato je jasno, da ^k^odno-* vo-l novi zakonik pravo zasužnjeva. j varajo voditelj, družb delavce, dan dokazal da DsU k, odg, v največji meri pripomogla policija, ki je bila za to priliko do skrajnosti mobilizirana. Vi. deti je bilo, da policija ni ver. jela slavnostnim izjavam in po. zivom na (imirno zadržanje«, pa čeprav je tudi Colognati v zadnjem trenutku — verjetno pod pritiskom demokristjanov — objavil podobno izjavo v imenu neofašistične stranke. Včeraj smo se lahko prepričali, da se ie policija za to pripravila tako, kot morda še nikoli v vsem času njenega ob. stoja. Mobilizirani niso bili sa. mo policisti, ki službujejo v mestu, temveč tudi tisti, s podeželja, tako da so bile vse policijske postaje skoraj prazne. Tisti, ki so bili morda na dopustu, so morali dopust preki. lo tudi zidanje novih hiš. ker 1 niti in se javiti na svojih po-predvideva zakon tudi to pa- veljstvih. Zbiranje policijskih nogo, | sil se pa ni začelo šele vče- Včcraj navsezgodaj zjutraj so policisti v parih zasedli vse glavne tržaške ulice, in sicer od Drevoreda XX. septembra, Ul. Carducci in Trga Goldoni do Korza, Borznega trga in Trga Unita. Posebno številni policisti so patruljirali v okolici šolskih poslopij. Pred policijskimi postajami je bilo vi. deti po vež kamionov, polnih policistov, medtem ko so bile postaje v stalni zvezi s policisti, ki so z «jeepi» patruljirali po mestu in po radiu obveščali o položaju po mestu. Posebno zanimiv je bil pogled na desni pomol Pomorske postaje, kjer je bilo v pripravljenosti nekaj kamionov policistov, dalje «.ieepi» z zaščitnimi mrežami, policisti s pobarvani, mi ameriškimi čeladami ter protiplinskimi maskami in seveda avtocisterna s cevmi, ki naj bi v primeru resnejšega položaja ohladile prevroče butice. Pravijo, da so za to priliko do- ob vuuivah toas7ti/ m odboiuiV phimmiških dhužb Kominformisti prikrivajo dejansko uveljavljanje zakonika o pomorski plovbi Sedanje volitve temelje že na novem pravilniku, ki ga piedvideva zakonik za pomorsko plovko in ga postopno uveljavlja urad za pristaniška delo staniških delavcev volitve diteljev in odbora pristaniške družbe za nakladanje in razkladanje ladij. Vodstvo se je na volitve dobro pripravilo in je v ta namen sklicalo v četrtek občni zbor družbe, kjer so si voditelji peli sami sebi hvalo ter naštevali razne namišljene zasluge. O skupščini se je razpisala tudi »Unita«, ki pa je popolnoma zmešala pojme in zamenjala družbi, saj je celo v naslovu zapisala, da bodo v nedeljo volili odbor družbe za prekladanje blaga na suhem, medtem ko so volitve odbora te družbe bile v nedeljo. V tem primeru gre seveda za pomoto. Niso pa pomota govo. rice, ki jih širijo kominformov. ski voditelji družb v pristanišču. ki pravijo, da nima ukaz ZVU, s katerim so raztegnili na Trst italijanski zakonik o pomorski plovbi, nobenega pomena. To pomeni načrtno varanje delavcev, katerim hočejo prikriti dejansko stanje. Po zadnjih volitvah so tudi začeli trditi,‘da bi ostalo vse pri starem, čeprav je Ghetz še SAMO CE je, na katere morajo biti razredno zavedni delavci vedno pripravljeni. Res je, da gre pri tem na roko ; pripravljajo na sindikalne bo. vodstvom družb tudi urad za pristaniško delo, ki uvaja zakonik previdno in polagoma, da bodo delavci laže požrli grenek požirek. Vodstvo družb bi moralo delavcem odkrito povedati, da so . , . . rn ■ «aa ■ se zadnje volitve vršile na ,10 bODKOVCGl/ p0 JU 10 1UU ilf Zamenjava AW bankovcev TRANZITNI PROMET BLAGA skozi pristanišče v februarju Olifutrn puraNt prometa blaga za Avktrijo - Pereče \ pramati je tranzitnega prometa blaga za Egipt Promet prihodov in odhodov blaga je bil v preteklem mesecu dokaj živahen, čeprav ne tudi razveseljiv, kar zadeva njegove strukture. Po morju so v 28 dnevih preteklega meseca prišle v na. še pristanišče naslednje koli-čine blaga (v stotih); iz ZDA 1 milijon 235,410 (od tega 389.963 žita, 476.265 koruze, 158.496 nepredelanega mineral, nega olja, 97.405 premoga itd ), iz Sirije in Libanona 486.078 (479 704 nepredelanega mine-ralnega olja, 5.771 južnega sadja), iz Italije 140.203 (57.89-železnih rud, 24.989 litega železa itd.), iz Nizozemske 100.506 (98.300 premoga, 999 kave), iz Turčije 94.136 (40.160 železnih rud. 26 193 bombaža, 9088 nepredelanega tobaka, 7-397 suhega sadja, 1.990 sye-žega sadja itd), iz Grčije 79.252 (28.287 starega železa, 20500 pirita, 9.147 južnega sad. ja, 7.351 suhega sadja, 3.550 nepredelanega tobaka itd.), iz Kitajske 65.620 stotov pogačic oljnih semen, iz Poljske 52.000 premoga, iz Tunisa, 48.500 železnih in drugih rud. V istem času so iz tržaškega pristanišča odpeljali po morju naslednje količine v stotih: v Italijo 259.074. v Grčijo 150.147, v Indijo 83.386, v Turčijo 66.675 v ZDA 55 049. v Sirijo in Libanon 29.628, v Izrael 12.765, v Libijo 11.843, v Egipt 11.460. Iz Avstrije je prišlo po že-leznici v Trst v februarju skupno 337 651 stotov blaga in sicer; 141.735 amoniakovega nitrata, 111.157 lesa 42315 pa. pirja in lepenke, 15.889 obdela, nega in polobdeianega železa, 14.500 celuloze itd. Iz Češkoslovaške je prišlo 100 266 stotov blaga, med kate. rim največ lesa (84,048) v manjših količinah pa steklo, kristal, ječmen itd. Iz Italije je prišlo 94.7)7 stotov blaga med katerim največ obdelanega in polobdeianega železa (15 987),premoga, južnega sad-ja (10.108). Iz Jugoslavije je prišlo 34844 stotov blaga, iz Nemčije 17.401. iz Madžarske 5.580, iz Francije 5.255, iz Nizo. zemske 3.58!) tid. Iz Trsta pa so bile poslane po železnici naslednje količine blaga; Avstrija 1.052.031 (koiuze 396 207. žita 252.311. premoga 99445), Italija 116-406 Nemčija 30.975, Jugoslavija 32.431, Madžarska 27.137, Ce- škoslova.ška 24,986. Švica 9.243, Belgija 942, Poljska 766. Čeprav ima Trst redne zveze proti Bližnjemu vzhodu in E-giptu, je iz gornje statistike opazna izredno nizka udeležba Egipta pri tržaškem tranzit, nem prometu. Ne glede na to, da veljajo tudi za Egipt razne pritožbe na račun počasnosti pomorskih zvez s Trstom in nazadovoljivega poslovanja pristanišča, pa je za tem še drugo ozadje, ki postaja z bli. žajočim se aprilom ponovno pereče. Egipt je namreč pred časom izdal ukrep, o 100- odstotnem zvišanju carin za vse blago, uvoženo v Egipt skozi Trst. Ta ukrep je Egipt izdal zato, ker nima nikakega direktnega trgovskega sporazuma s Trstom, t-rvič bi moral ta ukrep stopiti v veljavo preteklega oktobra, vendar je bila njegova aplikacija na posredovanje ZVU odložena za pol leta, t, j. do konca aprila t. 1. Kot vse Kaže, pa kljub raznim intervencijam pri egipt. ski vladi do preklica tega u-krepa ni prišlo in obstaja nevarnost, da bi z aprilom stopil v veljavnost z vsemi po. raznimi posledicami za Trst in države, ki se za promet z Egip-tam poslužujejo tržaškega pristanišča. Ze tako nizek tran-žitni promet z Egiptom bi se še zmanjšal, ker bi se države izvoznice poslužila pač drugih. bodisi severnih ali pa italijanskih pristanišč, S podob-no odločitvijo je pred časom že zagrozila Avstrija. Upati je, da bodo ZVU in po njej poverjeni organi ta spor uredili v prihodnjih dneh in tako preprečili, da bi stopil v veljavo neupravičeni in za Trst škodljivi ukrep egiptovske vlade. Važnost tega je toliko večja prav sedaj, ko mo-ra Trst voditi hudo borbo s konkurenco severnih pristanišč in diskriminacijsko politiko italijanske vlade in italijan-skih pomorsko-gospodarskih krogov, ki favorizirajo italijan. ska pristanišča, v prvi vrsti Genovo. Opečeni kovač Popolone se je oglasil v bolnici 46-letni kovač Renato Gio-vanelli iz Ul. Monte Grappa. katerega so zarado opekline na levem očesu pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 15 dneh na okulističnem oddelku. Giovanelli je zdravnikom izjavil, da mu je med avtogenič-nim varenjem v notranjosti bolnice INAM v gradnji v Ul. Farneto priletel v oko razbeljen košček železa, ki mu je poškodoval oko. Ponesrečen ooskus samomora v Bo juncu Z znaki zastrupljenja so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na opazovalnem oddelku bolnice 40-letno Marijo De Filip-po por. Fil'pin iz Boljunca št. 73 Zenska je ob prihodu v bolnico izjavila da je v svrho samomora odprla pip0 posode tekočim plinom «Liquigas». 47-letna Frančiška Žerjal, ki stanuje kot podnajemnica v stanovanju Filipmove, je okoli poldne zaslišala iz spalnice lastnice stanovanja stokanje, ki se ji je zazdelo sumljivo. Stopila je v sobo in takoj opazila Fiiipinovo ležečo na poste- I lji, medtem ko je iz cevi uha: jal plin, ki je gensko že skoraj omamil. Zerialova je alarmirala sosede k1 so priskočili na pomoč in *eni dali piti nekaj mleka, medtem ko je nekdo obvtstil osebje Rdečega križa. Nekaj čas» kasneje se je pred domom ustavil rešilni avto, na katerega so naložili ženo, ki so jo odpeljali v bolnico, kjer Su jo tudi pridržali. Njeno stanje ;>a n, resno ter bo Filipi-nuva. ki ni hotela izdati vzrokov ki so jo dovedli do poskusnega samomora, okrevala v enem dnevu. podlagi novega pravilnika, ki ga predvideva zakonik za pomorsko plovbo, in ne skrivati pred delavci dejstva, da ni šlo pri volitvah vse po starem. Ti-sti delavci, ki so vse to spletkarjenje- razumeli, se tudi vprašujejo, zakaj so na glasovnice zapisali, da volijo delavca, ki jih bo zastopal pri pogajanjih, medtem ko so dejansko izvolili tega delavca kot predstavnika v svet za pristaniško delo. V ta svet bodo izvoljeni trije delavci, in sicer iz vsake pristaniške družbe po eden. Doslej pa so začasno zastopali delavce v tem svetu voditelji treh družb, to je Ghetz Dapreto in Meneri. Svet za pristaniško delo pa je bil kakor tudi urad za pristaniško delo, ustanovljen na podlagi novega pravilnika. Pri vsem tem pa si upajo razni kom-infornovski eksponenti ie tr diti. da ukaz ZVU o raztegnitvi italijanskega zakonika sploh ni stopil v veljavo! Ce pri tem Ghetza in druge imenujejo voditelje (dirigenti) Italijansko zakladno ministrstvo opozarja na zakon št. 3'66 od 11. XII., na' podlagi katerega je mogoče do 14. aprila t. 1. zamenjati AM bankovce vseh vrednosti in bankovce «Banca dTtalija« po 50 in 100 lir, ki so zastareli 31. XII. 1951. Po tem datumu bodo nezamcnjani bankovci dokončno izgubili vsako veljavo. IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Ooroščen šofer zaradi siora z Amerikancsm Attilio Tendella. šofer avto-taksija, ki se je 14. februarja tega leta sprl z nekim ameriškim vojakom, ker mu ni hotel plačati vožnje s taksijem po predpisani tarifi in o katerem smo že pisali prejšnji teden, je bil včeraj oproščen vsake obtožbe. Maj. Grabb je najprej poslušal pripovedovanje šoferja, katerega je Arne- Razpis natečaja za mesto dodatnega asistenta Z najnovejšim odlokom predsedstva cone je bil razpisan javni natečaj za nastavitev dodatnega asistenta v kemičnem oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in orofilakso. Rok za predlaganje prošenj zapade 31. maja 1953 ob 12. uri. Zainteresirani dobe vse informacije na predsedstvu cone, soba št. 8. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; De Colle, Ul. P. Revoltella 42; Depangher, Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del mare, Largo Piave 2; Zanetti-Testa d'oro. Ul. Mazzt-nl 43; Harabaglia. Barkovlje in Nicoll v Skednju. Osvobodilna fronta KRAJEVNI ODBOR OF NABREŽINA Vpisovanje novih članov OF v Nabrežini je vsak torek in petek od 20. do 22. ure v kulturnem domu »Igo Gruden« in se zaključi dne 31. t. m. Člane, ki še nimajo izkaznice OF za leto 1953, vabimo, da se oglasijo na sedežu organizacije v torek in petek od 20. do 22. ure. POSVETOVANJE OF V SV. KRIŽU Danes 21. III. 1953 ob 20. uri bo pri Beljanovih v Sv. Križu važno posvetovanje OF. Na dnevnem redu 1. Važnost kongresa L.FJ in 2. Občinske zadeve. Poroča dr. Jože Dekleva. Ljudska prosveta SHPZ V ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri bo na sedežu SHPZ seja referentov ljudske prosvete. Zaželena točnost. ZDRAVSTVENO PREDAVANJE V DOLINI Danes ob 20.30 bo v Jercogovi dvorani v Dolini predaval dr. Robert Hlavaty «0 JETIKI«. Predvajali bodo zdravstvena filma «V obrambi zdravja« in «Bor-ba proti jetiki«. Napovedano predavanje tov. Zorzuta odpade zaradi tehničnih ovir. 2-DNEVNI IZLET V LJUBLJANO Okrajni odbor OF za Nabrežino organizira dne 5. in 6. IV. izlet z avtobusom v Ljubljano. Vpisovanje je pri Švabovih v Sv. Križu in na sedežu OF v Nabrežini v večernih urah do 25. t. m. IZLET PDT NA PLATAK 29. t. m. bo smučarski izlet na Platak pri Reki. Vpisovanje še danes v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. IZLET MOTOCIKLISTOV Moioklub »Skedenj« s sedežem v Skedenjski ulici 122 organizira izlet motociklistov na Bled. v O-patijo in v Sv. Lucijo. Lastniki motoskuterjev so vabljeni, da se vpišejo ra sedežu dnevno od 18. do 20. ura IZLET V LJUBLJANO Motoklub »Amatori« organizira za veliko noč t. j. 5. in 6. aprila motociklistični izlet v Ljubljano Vpisovanje vsak dan na sedežu v Ul. Alfieri 8 od 17. do 19. ure do srede 25. t. m. Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« V nedeljo, 22. t. m. običajni sejem od 9. do 12.30 ure v prostorih SHPZ, Ul. Roma 15-11. ROJSTVA. SMRTI IN FOHOKF. Dne 19. in 20. marca se je v Trstu rodilo 10 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 13 oseb. POROČILI SO SE: geometer Silvio Del Favero in gospodinja Emilia Belfi, natakar Angelo Zambon in bolničarka Luigia Cor-delli, industrijski tehnik Luciano Ritossa in gospodinja Lucia Daniel is. UMRLI SO: 72-letna Lida Chia-pussi vd. Souartini, 7?rletni Enri-' co Brambara. 74-letni Antonio Dozzi, 62-le ji Eugenio Della Piazza, 48-letni Giovanni Černigoj, 81-letni Anton Zajc. 72-letni Alberto Valenti, 23-letni Emilio Carli, 61-letna Anna Tartin por. Marchesan, 40-letna Homilda Cri-sma vd. Berini, 73-letna Antonia Braut por. Velioogna, 65-letni Gi-rolamo Rizzi. 87-letni Giacomo Glessich vd. Zlobec. TELEFONSKE ZA PRIMER Rdeči križ: Gasilci: Policiia ŠTEVILKE NUJNOSTI 66 66 2-22 2-23 IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Med Trstom in Chioggio izginilo ezulsko blago . . _ , rikanec udaril v obraz in mu namesto konzule, kakor pravi 1 p0§k0(joval tudi vrata taksija, ukaz. to prav nič ne menja na r - ----- : stvari, saj smo Že dejali, da uvajajo zakonik previdno, da ne bi preveč rczburili delav- r« 1 • « • s:__ i _ 4 „ L»4 stva Delavci, ki jim je to kot na dlani, pa se tudi sprašujejo, čemu ni na primer «Uni-t5» že tako dolgo nič pisala o zakoniku pomorske plovbe in ni nič protestirala proti njego. vemu postopnemu uvajanju. Eksponenti vodstev pristani, ških družb pravijo, da se zakonik ne uvaja in uveljavlja, resnica pa je, da se uvaja z raznimi ukanami, da bi bil laže sprejemljiv. Prav zato je treba ponovno pribiti, da so se tudi zadnje volitve izvajale rta podlagi novega zakonika, da s<> bili in še bodo na tej podlagi izvoljeni novi voditelj) družb in tudi predstavniki v svetu za pristaniško delo. Tega ne more nihče zanikati, kakor ne more zanikati, da vse to pomeni tudi dejansko priznavauje nove. Po šestih letih prišli pred sodišče čožotski čolnarji, ^kega vojaPk°l!UkialjeUsicearmpH-1 ki 80 prevažali pohištvo in opremo ezulov iz Pule znal, da m hotel plačati 290 7 — lir. ker je števec kazal samo j jg47 jeta je marsikateri Ita- zmetali v vodo predvsem za-240 lir. Tedaj on ni vedel o jjjan iz puje jn okolice zapa- radi razburkanega morja, dodatni nočni tarifi. Amerika- vabam iredentistov, ki so medtem ko je drugo izginilo nec je izjavil da ga je šofer 0t,ljubili v ((domovini« iz čolnov med opoldans' im obrcal in sunil, nakay da je brezskrbno življenje polno ra- odmorom, ko so vsi člani po-reagira.. Ker je tedaj pnha- dcst[. s ratka obljubljali so sadke kosili na obali. Tedaj so jala ameriška vojas a polici- -im . jn VS1 so sevecia tek- namreč hodili ljudje na čol-ja, s katero ni hotel imeti sit- movaji (toda verjetno ne za- ne in odnašali blago, nosti jo je odkunl toda brez stonjj da bi pri preseije- Odgovori večine obtožencev ?ePvC!;hkarJnLh ' vanju pomagali. Nekateri ezu- so hiSh pač *elo- naivni in ta- lerjevm r0/1®11.’ ii So svoje pohištvo in ostale je sodišče po dolgi razpra- zadmvo težko ^so™'ter* e ?ripeIiali n^pref \™’ vi “bsodil° Giuseppa Zennara zaoevo mzKo^ r^azsoaiu^ ier je odj|.0[]er so se kasneje hoteli) jn (jga Vianella pogojno vsa- preseliti v okolico Chiog- kega na 11 mesecev zapora in gie. Za prevoz blaga pa na plačilo 11.000 lir globe. Proso ezuli najeli več čol- , ti Gasparottu so ustavili po- nov iz okolice Chioggie, ki so sestavili pravi konvoj, kajti dva vlačilca sta vlekla 8 do vrha s pohištvom in drugimi rečmi naloženih čolnov. Ko pa je konvoj prispel do trn G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 21. marca 1953 ob 20.30 uri na KONTOVELU Schillerjeva tragedija jMsniurar V vlogi Luize Millerjeve nastopa Tea Starčeva V torek 24. in v sredo 25. marca ob 20. uri gostovanje v KOPRU z dramo Helle Woulijoki J Prosvetno društvo »VOJKA SM6C1 priredi v torek 24. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul- Roma 15. zan;mivo predavanje tov. LUDVIKA ZOliZUTA «BENEŠKA SLOVENIJA v besedi in sliki » Predavatelj je temeljit poznavalec Beneške Slovenije. Članstvo in prijatelji vljudno vabljeni k čimvečji udeležbi. Stare številke „C1CIB4NV' in „PIONIRJ4“ dobiš na upravi Primorskega dnevnika Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 7338 ( GLEDALIŠČE VEKDI) - ■ ■ - —# GIOI - CIMARA Danes zvečer nastopi skupina Gioi - Cimara s sodelovanjem Gabriela Farzettia z Lefrancovo novostjo »Neločljivi«. Jutri ob 17. uri ponovitev Zor-zijeve «Zlate žile«. III. LJUDSKI KONCERT Jutri ob 11. uri bo v gledališču Verdi tretji ljudski simfonični koncert Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta L. Toffola in s sodelovanjem pianista Andreja Wasowskega. Program: Rossini — «Pepelka» (sim onija), Chopin — Koncert za orkester in klavir, Turchi — Mali nočni koncert, Stravinski — Ognjeni ptič. ODVETNIK Dr. PflER MEDVEŠEK naznanja, da je preselil odvetniško pisarno v Trstu v Ul. Milano 14/HI. kjer uraduje od 10. do 12.30 jn od 17. do 18. ure. Tel. 56-54. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK sklenil oprostiti šoferja, ki je bil obtožen, da je povzročil članu ameriške vojske telesne poškodbe, vsake obtožbe. \JViUv m citaph fht molk ki dimmik! Nesreča delavca na jugoslovanskem parniku Med delom na jugoslovanskem parniku »Skopje«, zasidranem v novem pristanišču, je 49-letnemu oelavcu Ermene-gildu De' 'dtu iz Ul. S. Davis, ki je zaposlen na račun vkrce-valne in nzkrcevalne skupine, priletel na glavo velik kos lesa, ki ga je ranil na zatilmku in mu povzročil manjšo poškodbo na levem očesu. Devide, ki se je zatekel z rešilnim avtom v bolnico, je izjavil da je kos lesa padel z pet’h me'rov višine in sicer z žerjava. Ponesrečenega delavca so »prejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na opazovalnem oddelku ŽALOSTMA BRDNIKA VhSKLKGA JliZbiFOVANJA 24 prometnih nesreč v enem samem dnevu 5 Nje i« 11 laže ranjenih Prizadetih je bilo 13 avtomo bilo*. 14 laibret in «eso, 1 motor. 3 lama mila In 2 kolesi Lepo vreme in praznovanje kolesarja, deset motociklistov stopek, ker je bil mož že za isti prekršek obsojen septembra 1947. leta pred našim sodiščem. Razpravo proti Anto-niju Busettu so do nadaljnjega odložili, ker je obramba za' italijanske obale in nadaljeval htevala psihiatrični pregled pot ob njej. so karabinjerji iz obtoženca, medtem ko so akte Caorla opazili, da pri stvari o Aureliju Vianellu izročili nekaj ni v redu. O zadevi so j pravosodnemu odseku ZVU, obvestili tudi beneško polici- da bi jih ta izročil ltalijanske- vseh Jožefov in Jožic je predvčerajšnjim privabilo na deželo ogromno število meščanov ki so izrabili praznik za krajše ali daljše izlete v prebujajočo se naravo; pemlad je pred vrati in vsako priliko je treba izrabiti. Ven iz me6ta. je bilo geslo predvčerajšnjega dne. KJor ie mogel se je vse-del na svoje vozilo, bodisi motor, od najlažjih do najtežjih, bodisi avto, drugi pa so se vsecili ali na nak ali na avtobuse. < Zal pa se dan ni končal brez nesreč posebno prometnih ki jih je bilo kar 24. Štiri nesreče so se končale kaj slabo, kajti 5 oseb se je moralo zaradi hudih poškodb zateči v bolnico, kjer so jih sprejeli s prognozo okrevanja v 4l) ali celo več dneh 11 jin je bilo laž!e ranjenih, ostale nesreče pa so se končale le s poškodbami vozil. Med ranjenci je 5 pešcev dva in 6 potnikov, lažjih motorjev vrste «lambreta» in »vespa«. Med natančnim pregledom predvčerajšnje čzne kronike bomo opazdi, da se je 8 oseb ranilo zaradi nerodnega padca po lastni krivdi, 4 pešce so po. drli neprevidni vozači eden pa je moral v bolnico zaradi irčenja dveh vozil. 9 oseb, ki so se vozile na raznih vozilih, je bilo zaradi trčenja ranjenih in so se morali zateči po zdravniško pomoč. Med štirimi hujšimi nesrečami je bilo torej 5 težje ranjenih m sicer 1 pešec, 2 motociklista in 2 potnika motornih vozil S*atistika nesreč pa ima še eno točko, namreč število vrst vozil k' so bile udeležena pri nezgodah. Od teh je 13 avto-mob lov vseh vrst 1 motorno kolo, 14 lažjih motornih vozil vrste »lambreta« m »vespa«, 3 javna vozila in 2 kolesi. mu sodišču, kajti ugotovljeno je bilo, da je Vianello izvršil svoj prekršek v Italiji in ga zaradi tega tržaško sodišče nima pravice soditi. Vsi ostali jo, ki je seveda uvedla preiskavo, posebno še po prijavi prevaranih ezulov, da so čolnarji delno zmetali blago v morje, delno pa so ga hranili pri kmetih z namenom, da ga i pa so bili oproščeni, kasneje dvignejo. Preiskava je' nadalje ugotovila, da je izginilo za okoli tri milijone lir rjuh pohištva, oblačil, perila in celo zlrtnine. Policiji je u-spelo zapleniti le za 300.000 lir preostalega blaga: ostalo je izginilo brez sledu. Seveda so veliko število članov posadke aretirali In tako, pet let po prevari oziroma tatvini, so se morali zagova*jati pred sodiščem 62-letni lastnik čolna, Giovanni Busetto. 30-letni Antonio Bu-setto, 29-letni Giuseppe Zenna-ro, 47-letni Aurelio Vianello, 51-letm Ugo Vianello, 32-letni Sante Vianello, 56-letni Eugenio Hampazza, 62-letni Antonio Piccnato, 28-letni pietro Filippo, 41-letni Giuseppe Ga-sparutto 28-letni Orlando Po-lato in 26-letni Angelo Filippo. Vsi razen Aurelija Vianella so obteženi tatvine, medtem ko je Vianello obtožen nakupa blaga. 3 obtoženci so bili odsotni; dva sta namreč v Nazgoda otroka med igranjem Med igranjem s svojimi prijatelj v nostranjosti otroškega vrtca «(!entile» v Skednju, je 13-letn.i Aldo Sighel iz Skednja št 22 hotel skočiti preko meter visokega zidiča, toda poskus se mu je ponesrečil in fant je padel na tla ter se pošteno udaril. Po padcu so Si-ghela naložili na rešilni avto in ga pripeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na urološkem oddelku. OF Barkovlje izraža svojcem umrle članice tov- ROZKE PERTOT svoje globoko sožalje. * * * Prosvetno društvo Barkovlje izraža svojemu predsedniku in pevovodji tov. Milanu Pertotu, italijanskih zaporih, eden baje odborniku in pevcu tov. Riko-za poskus umora, enega pa ni- ' tu Pertotu in ostalim sorodni- so mogli najti. Vsi so se izgovarjali, tako na policiji kakor tudi pred sodiščem, da so nekaj blaga kom iskreno sožalje ob smrti njune sestre pevke tov. ROZKE PERTOT. ADEX IZLETI 4., 5. IN 6. APRILA 1953 IZLET V LJUBLJANO-ZAGAEB VIPAVO-AJDOVŠČINO OPATIJO-REKO POREČ CELOVLC Vpisovanje še danes pri »Adria - Express», Ul. F. Severo 5-b - Tel. 29243. Rossetti. 16.30: »Otok Eter> da Darnell, Tab H Gray. Barvni fi™r JinoiicJ,t', Excehior. 15.30: leor,0r «r Sievvart Granger. ni fSS ker, Janet Le.gn- iroC!B,i-Naziocale. 16.-15- ' y. Mi® lev«, Jean SinJ®ups'relc> lij Fenice. 16,30: A«*1' pad«, Rod Carneron, Long, J>m.Dav-S- 0. ^uiB Filodrammatlco. 16.00-^ & blata«, Gary c'00per film. fl0. „Sneii^j Arcobaleno. U pe-K, 9U Kilimandžaruii, ^ Hayward, Ava Garan film. . (iTrij!^ Astra Rojan. 16'3^ler.n Rita Hayvvorth. ” jO)-1 t Grattacielo (Ul. Bat Dr,* «Plamei», Er R.nf pel® ^ Nazzari, E-„^eg3vi k' »SX%* fgs lepa», Jane barvni film. , ^tiec -m i Armonia. 15.30: «beP°u )nes.» /,tice **, »rmvv.a. - ra B?rj tornih kolesih«. icC w Fulvia Franco. E" j p0i % Aurora. 15.30: »P^ prirf ja«, najbolj znan tdesL, ni motiv, zadnjih ^a Garibaldi. 15-00: ‘ Anne F Dale Robertson. A . Barvni film. ,naredn« K«le. i«-?? ‘SSSL&1 'veni", rMon>>. Im^roflsV^ les Boyer 11 Robertson, A. f) film. l6 00: 'pt- Kino ob morju. 1 jjjrn krajcarja upanja' Vincenzo NduSoU • sno ® Massimo. 16.00: «A‘“Cl»rV Gene Barry;, LidJL»j# U Moderno. 16.00: ^ VVilliam Powe’L.|ljaP,0rj®. 9 j sambel radia LJ ^ M # j , Stane Manzini. !»• pa.S^ fh ko cesta. 18-41^-prpii^.riie let kraljice nih stavkov. 19- an h jtilbrf 21.00 Radijski $ ta Stina«. 21.30 koncu tcdr.a. do sobote. 23.10 1^roi“ noč. 23.30 Zadnja K£'k 306.1 u> a" -strl. fefjr 11.30 Lahki °r [2.0 jAf vsakega neKa£ 13.00 Glasb® P° a ročila. 14.15 Pn u .jch®: rak/Simfonij® Poročila. '20.00 * • kIJ^jo K, ■ lodije. 20.30 SPf 2l.C0 p&A Zabavna glasPLS’ naufit«;V l0 _ maio žar«-fl0 S) peretna Koncert, za srk.'i pS>' a , Remu. 13.25 klavirJl*0d d‘p. motivov? Pr'. „poj°J/P! 14.00 lz film®- ii ., P. B 14.25 Slavni /rfdfjjVl Casr.desus. 20-3 Kester' 22.00 Komorni o na glasba « I v .4 ŠT. o» * 327.1 i". g“a|'v® 12.00 KonceBO a ’ j »J izvajajo » in*»Jra,$ Vinko Pleve,4.40 Ig harmoniko. - netz-. lažja Glasbena medigra oiasuc— m 30 43 in ritmi. 20.®, uon& in ritmi, zv- k0 21.15 Za vese* Poročila- eprej le*« ?*tu VRUSVHTIUU DRUŠTVO ,.v' ' jj PRIKEDI 4.. 5. IN 6. A P«’ < IZLET V LJUBIČ 0 ***** V R 4 0 ^ / 4 apf'la 00 ' f Odhod iz Trsta v soboto «• a. Ob tej priliki si bomo ogledali v soboto opero k in v [RO IZ ONEGA SVE1A UL Fabio Severo. an«5 Ji' - gg oa Prijave sprejemamo od 16. do 19- pr g.ll'9' Ul. Roma 15/11, telef°n , , — h Cene nizke i Ola šave P' ^eSi Pohitite s prijavo, ker Je štev TELEVIZIJA V SODOBNI DRUŽBI Kakor so stopnjevali film m moderni razvoj ter pridobitve tehnike beg z doma m pospeševali življenje v mestnem vrtincu, tako utegne televizija prispevati k povratku v družinsko inti mnost, kar more povzročiti daljnosežno socialno-psihološko spremembo v sodobn1 družbi Televizija v družinskem krogu Napredek, ki ga doživlja televizija v zadnjih letih v Ameriki in v Evropi, zbuja vsesplošno živo zanimanje. V Italiji že dalj časa pripravljajo televizijske oddaje in tudi v Trstu so se že pojavili v izložbah prvi televizijski sprejemniki. Prvo vprašanje, ki smo si ga stavili ob njih, je bilo pač — koliko stanejo. In ko smo zvedeli, smo se tudi zavedli, da nam kaj takega še dolgo ne bo dosegljivo. Najtrši oreh, ki ga bodo morali v evropskih državah s tem v zvezi najprej rešiti, je pocenitev televizijskih aparatov. Sele večje število televizijskih naročnikov bi lahko omogočilo, da bi postavili mogočne oddajne postaje. Ven- dar pa so s poskusi že pričeli v .skoro vseh zahodnoevropskih državah. Ponekod kot v Veliki Britaniji že pred skoro 20 leti. Pri teh poskusih gre v zadnjem času samo za to, da bi dosegli močnejiše oddajne postaje in jasnejše slike v sprejemniku. V Združenih državah je šel ta razvoj televizije svojo pot ;n so največjo težavo že uspešno premagali. Televizijski aparat je v Ameriki dosegljiv že povprečnemu Amerikancu. Ze večkrat so objavili uradne številke o razširjenosti in zmogljivosti ameriških televizijskih milijonov televizijskih sprejemnikov in da vsaj 30 milijonov Amerikancev lahko redno spremlja televizijske oddaje. Vse te številke se nanašajo na belo-črno televizijo, ki pa jo bo verjetno kmalu nadomestila televizija v barvah, kar bo novemu izumu odprlo nove razsežnosti. In še neko drugo zanimivost prinašajo ameriške statistike. Velika večina tistih, ki razpolagajo s televizijskim aparatom, prežive pred njim 14 do 17 ur na teden. Gotovo je to zanimanje v prvi fazi za vsako no- oddajnih postaj. Naj tu nave- Vost nekoliko pretirano, a kljub /Inrvin la 4 r\ dn 70 I i __________________________ 1__ demo le to, da ima doslej že več kot 60 ameriških mest televizijske oddajnike, več kot 13 SKLISA MOBILIZIRATI SVETOVNO JAVNOST PROTI JUGOSLAVIJI “Osti nK u- i aQrni k s*u maršala Tita, predsednika jugoslovanske republike. Veliki Britaniji so katoliški reakcio-Hali' P°ostrili svojo gonjo proti Jugoslaviji, v blaznem upanju, da bo ta njihova robota koristila nsKim demokrščanskim državnikom v njihovi politiki izsiljevanja na škodo jugoslovanskih narodov V is klera'' ^atikana> katoliške- -u v n;ln Vseb organizacij, Napadu g0Vem območju na ?re6anjanhT0tl namišljenemu uSoslavii; cerkve in vere v sak c,.. smo , Podal, ze “nogo pi-kaze „ Sn:l0 neizpodbitne Sol!aze, a. zrokih te gonje in fr*°vana iP Vsaka gonja o-l6«ern na nekem namiš-N, d "an3anju. prav go-iuČje Vs' dobromisleči 6>So * ,2aPadu, v ^favlSrŠnih koli v kolikor vzrokov iVet0' Sonjo gi hočejo doseči s to svojo potezo. Da bi pa omenjena spomenica bila «dokumentirana» in zato bolj učinkovita, so njeni avtorji vnesli vanjo tudi vesti oprati. Sicer pa so podobne primere prekrščevanja doživeli tudi Angleži sami in sicer pred štirimi stoletji, ko so angleški katoliški krogi, to je predniki sedanjih sestavljav- «o streljanju velikega števila j cev znane spomenice, tre- duhovnikov» in da je asvobo- j bili in morili protestante, ker j_ ----------.. t------- se niso dali prekrstiti. Kar se pa tiče «svobode vesti* in «protiverske politike*, je odgovor kratek. Njihov ((mučenik*, Stepinac, je s prisilnim prekrščevanjem dal klasičen zgled «svobode vesti*, kot so jih pred njim dali še mnogi cerkveni dostojanstveniki in pre'ati v vsem ((katoliškem* da vesti* v Jugoslaviji že zdavnaj ukinjena. K tem in takim ((dokumentacijam*, ki jih je spomenica polna, bomo tudi mi nekaj pripomnili. V času vojne je bil "vd»h° resnico,' že "ždavnai I med v0Saškimi in političnimi d 'da je ta gonia le sred- I voditeljl zavezniških vojs' u-d. biii"“ “! 1* il^V;lr^evalni duh°to0V’^ -f '.bodo po vojni kaznovani vsi 1 pre a in duh med Jugo- . . * . Ta .. . svetu. ■°dii 1 bU, ^Padnim svetom o t!oe.ga UsPeha kot bi zeleti. nn „ Pove, i*eče ah „ >mela le pičle ,, , , , . ... . človek verjel ali tudi ne ver- ( „ pa iiv, , , . del tega sklepa je bil po voj- . . , .. ^ » sploh ni ime-1 ■> t ,«i 1..1 i, _i.-------... Do sedaj je ta vojni zločinci. Ta predlog je ^i Pa bomo rei.li še ne- dal sam Winston Churchill, te- ka] ve?: kako more?° §ovorltl danji in sedanji predsednik!,0 «svob°dl vesti*, cepa prav vlade Velike Britanije. Vsaj V, Soapo(Le "e d°yolijo, da b. ni tudi izvajan. Nuernberški i I jel bil vernik te ali one ve- re ali ločme ali pa celo ateist? mnog* , 31* nP,„ Primerih pa jei• , , , , ., , (C au .učne an pa ce.o prav . !ln dolga vrsta drugih procesov ..... , . v 0 Je v-.-, aten rezultat. _ , . , , ' Njihov zakon je, da S0 Vat‘kanske kroge raz- ' bordeauxskega..pra«,sa; 'lit ?fiinostSltr0tlok’ ki j£ P°d nji’ v Jetti0 - ln tega je ne-«v°j0 ..'hPego, so vpregli i, T a n° m Vztrajno go-na kateri koli na- prelata. Skof Stepinac, ki je bil obsojen na 16 let zapora, ki pa je bil lani pomiloščen, bi se moral že leta 1941 zamisliti v svetopisemski rek: «Kdoi meč izdira, od njega umira*. In njegova navcdHa o prisilnem pre. rščevanju pravoslavcev, ki so jih mnogi njegftvi zvesti služabniki, ka- Ripka je bil kot zastopnik češke narodne socialistične stranke, minister v praški vladi od osvoboditve pa vse do februar, ja 1948. ko je pred dnevi umrli predsednik češkoslovaške republike Gottwald, izvedel državni udar. Po državnem uda. ru se je Ripka umal-nil v Pariz, kjer živi še danes. Iz Riokove knjige bomo na- toliški duhovniki, izvajali s vedli le nekaj podatkov, ki ' posebno vnemo so se pogosto nam zelo nazorno prikazujejo t, KievZman^aab pomen ob-h*0vanieetanje, smešenje, ob- ti1? ,ahkJe bll° naiman3- |,;ar llhow° vsak — - Kot t,sku- (L^UtT ze ugotovili, je bil končala s strelom, «kamo» ali nožem. Stotisoči žrtev verske nestrpnosti so težek greh, ki ga niti kardinalska porpora ne more in ne bo nikoli mogla odnos moskovskih oblastnikov, zlasti pa pred kratkim umrlega Stalina, do satelitskih držav. Ko je leta 1947 ameriška vlada, na predlog tedaniega zunanjega ministra ZDA Marshalla, napravila načrt o pomoči Evropi, je povabila k sodelovanju vse evropske države in med temi seveda tudi Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško in poljsko republiko. Češkoslovaška je na razgovore, ki bi se morali vršiti v Parizu, takoj, pa četudi z velikimi rezervami, pristala. Na prvo zasedanje v sednik poljske vlade, Cyran-kievvicz V delegaciji pa je bil tudi tedanji poljski minister za industrijo in trgovino Mine. V čeških in pol iških krogih v Pragi je vest o tem, da je Molotov nenadoma zapustil konferenco v Parizu, zelo težko odjeknila. Tedaj so povsem jasno vičhli, da so se začele Parizu, kier se je razpravlja- j stvari z Marshallovim planom lo o Marshallovem načrtu, je šel tudi moskovski zastopnik in sicer sam Molotov, ki je po. vedel s seboj celo vrsto gospol darskih strokovnjakov. Sovjetski delegat pa je že prve dni zapustil konferenco. Ravno v dneh, ko se je v Parizu vršila prva konferenca, se je mudila v Pragi poljska delegacija, ki jo je vodil pred. atl2leš e°"jet "1Čen- DrUgi ti sa tlska je nam- Titov obisk s sim- ; sfir/>r“ ega tiska je nam- *» 'ni- To , tja.. se predvsem opa- Nednit dn’. sedaj, ko je w*'l;e v r JUS0slovanske re" jAa , Londonu. Toda Ka-s n,)a v Veliki Brita- A.,..0™ dC-|Stv<>m ni mog-‘J&zniti. J0ffoig]°ekai dnevi je vojvoda -Se * ,.y imenu Katoliške Dr*tamje poslal V a,ku angleške vlade, m v i. Churchillu, spomeni-H ... ®ri Unija ((izraža skrb tn,‘*liaOovkut0,likov in druglh k zarafi Jugoslaviji*. To «!**' Ki i' ',fJr°t'verske politi- 0 “aje izvajajo jugo- ^ vl°,b!asti- To spomeni- '0i«zn objavili tudi laL'-*** taJ • wuJa¥lu IUU1 V čitarv,niku rena. ° n?ed drugim tudi teu iaaie krščanske ve-1 doh!.-ke ane~glede ali gre Sim Poznan3 pravo'lavce, ie . nana stvar*. Kot Ji k*skrk'riSk' katoliški kro-n0; arnPak J° Samo..za katoli-t* ,ZavZeh »sirokogrud- šilvtorej z- za Pravos (i , 6 n ? J'azko'r>ike, ki * ViJ * ni: a _ 1 za pravoslav-po kili n°gl so ver?fta kraljeEtva' P(“!t„ a to rta ? tno ze poza- Pr»vi meseci i1? 36 že pred Odi ?s'avnf» Patriarh srbske 55* PoveTaf0 jaSn° ‘n VoM govorit? mmajo Pjih e cew V ™*nu pra-e°tuvto ne Vpye' Seveda, za skih ° lih 33 *n tU(fi prav ?a1i^rav0slauS°da lugoslovan- toda m mal° ne n° S? Pri liurt . računajo na ^Ptil^iemiiiv8 ’ ki i£ ved' dl r ntalti- ° tu^' za take dov,mbruhe' k’ pa ^b,ti tie .yuli Poučeno ali ° zadnjem, CU^- ki ga u kro: Priila je pomlad zelena (Foto Magajna) zapletati. Kljub temu pa so le upali, da se bodo sporazumeli. kajti stakšče malih držav, kot sta Češka in Poljska, je po Mincovem mnenju povsem drugačno, kot je stališče velesile kot je Sovjetska zveza. Kljub vsemu temu pa so Cehi in Poljaki sklenili, da bodo za naprej na Dariški konferenci nastopali skupno in složno. Zanimivo je, da je bil, kakor bomo videli pozneje, tudi tedanji predsednik češkoslovaške vlade Gottwald, mnenja, da mora Ceš oslovaška republika sodelovati pri Marshallovem načrtu. 4. julija je tedanji češkoslovaški zunanji minister Masaryk, na Gottvvaldov predlog dal na seji vlade svoje poročilo o pariški konferenci Po. ročilo je bilo kratko: Češkoslovaška potrebuje kredit za krit-tje svojega trgovinskega primanjkljaja in za nabavo suro. vin na Zahodu Od vsega tedanjega češkega gospodarstva je bilo od 60 do 80 odst. odvisno od Zahoda. K ekspozeju je Masaryk dodal, da kljub vsemu temu Češkoslovaška s sporazumom o Marshallovem načrtu ne bo pristala na take obveze, ki bi ne bile v skladu s politično in gospodarsko neodvisnostjo države. Tedaj se je javil k besedi tu. di Gottwald, ki je Masaryka vprašal, če ve, kaj misli o tem Moskva. Masaryk je odgovoril, da je že stopil v stik s sovjetskim odpravnikom poslov Bo-drovim, ki trenutno zamenjuje sovjetskega poslanika. Bodrov ni k načrtu dal nikake pripombe. Po teh pojasnilih 5e bil Ma-sarykov predlog sprejet soglasno. Kljub temu pa je češkoslovaška vlada, po Molotovem odhodu iz Pariza, javila svoji delegaciji v Parizu, naj se v bodoče drži čim bolj rezervirano. V približno istem času pa je morala odpotovati iz Prage v Moskvo češkoslovaška delegacija, ki naj bi obravnavala vprašanje novega trgovskega sporazuma s Sovjetsko zvezo ter pregledala nekaj splošnih političnih vpračanj, med katerimi predvsem predlog o fran-cosko-češkem sporazumu, o ka. terem se je že precej govorilo. Ker je Ripka zbolel, ni šel v Moskvo, in so delegacijo sestavljali sledeči češkoslovaški državniki: Gottrvald, Masaryk in minister pravosodja Drtina, seveda z vsem strokovnim spremstvom. Delegacija je odpotovala z letalom B. julija. Istega dne pa je moskovski ra. dio objavil vest. da je poljska delegacija že zapustila pariško konferenco. To se je zgodilo prav v času, ko je poljska vlada v Varšavi šele razpravljala o svojem sodelovanju na konferenci v Parizu. Isto se je zgodilo tudi z Romunijo. Ta vest prav gotovo ni obetala češkim delegatom na poti v Moskvo nič kaj posebno lepega. Češko delegacijo je na letališču v Moskvi sprejel sam | Molotov, z letališča so jih od-| peljali v hotel, ki je navadno določen za take goste. Tu pa se je dogodil zelo čuden in za razmerah, To bi pomenilo razbijanje fronte. To bi pomenilo uspeh zapadnih sil. Švica in čudila vse navzoče. Sam Gott-wald je pred nekaj dnevi v Pragi na seji vlade soglašal z Masarykovim predlogom, naj bi Češkoslovaška republika sodelovala na pariš’:i konferenci, j njuni odločitvi. Mi vemo, da. Razen tega je prišla češkoslo- ste naši prijatelji in nihče pri vaška delegacija v Moskvo s j nas še ni podvomil v to. Ce pa jem mestu je Sovjetska zveza, o katere tehničnem napredku tudi na tem področju vemo zelo malo. Poročilo UNESCO navaja zanjo številko 50.000 sprejemnikov. Na četrtem mestu je potem Francija s 30.000 sprejemniki. Naj navedemo še to zanimivost: sistem televizijskega prenosa sloni na sistemu točk, ki sestavljajo vidno sliko. Televizijska kamera prenaša televizijsko podobo v določenem številu točk, ki se potem na televizijskem sprejemniku združujejo in tvorijo projekcijsko sliko. Kot je znano, uporablja Velika Britanija televizijski sistem s 405 točkami, dočim večina drugih narodov daje prednost ameriškemu sistemu s 625 točkami. V tem je tudi glavna razlika med ameriško in britansko televizijo. r Pred dnevi je bil v fizikalni dvorani univerze v Ljubljani zaključen trodnevni ciklus predavanj, ki ga lahko imenujemo tudi posvetovanje o gradnji elektrarn na kraškem terenu. Predavanja sta organizirala Elektrotehniško društvo in Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Ciklus predavanj je začel že v torek ameriški strokovnjak Tehnične pomoči OZN g. ing. A. V. Karpov, ki se že dalj časa mudi v Jugoslaviji. G. ing. Karpov je imel v Ljubljani naslednja predavanja: Prvo predavanje je bilo o podrobnih preiskavah za hidroelektrarne na Krasu ki bodo služile za projektiranje in gradnjo. V svojem drugem predavanju je g. ing. Karpov poročal o izvedbi del pri gradnji akumulacijskih jezer na Krasu, o mejianizaciji in poizkusnem gradbišču danes pa je g. ing. Karpov predaval o daljnovodih visoke napetosti. Poleg ing. Karpova so predavali tudi številni domači strokovnjaki. Naj omenimo samo nekatera izmed teh predavanj, tako predavanje N. Cadeževe: Geološko in hidrogeološko poročilo o Cerkniškem in planinskem polju poročilo ing. F. Jenka o vodnogospodarski o-snovi Ljubljanice, o metodah in rezultatih hidroloških študij. Ing S. Janežič je podal kratek opis projekta hidroelektrarne na Planini in tehničnih problemov v zvezi z ureditvijo akumulacijskega jezera na planinskem polju. Dr. ing. L Suklje je predaval o geomehanskih analizah mate- Svedska ie oklevata. Ce po- riala s Planinskega in Unške-ziv sprejmete, boste vplivali na i niur,; nrtlnrlitui luri A* 8a POlJd. povsem drugim načrtom. Poleg tega je bilo vse to že tako jasno in kar nesramno vmešavanje v notranje zadeve neke suverene države, da je bilo vsako nadaljnje razpravljanje odveč. In Gottwald je na vse to tako mirno in pohlevno pristal. Očitek je bil tako grob še posebno zato. ker je češkoslovaška vlada ie v samem za. Gottwalda nič kaj lep, toda £etku sklenila, da bo svojo de. Ul*---,*; ____x: i _ ~ j j . i_ lePariin v Parim r»rlr»nlr1ipn1a hkrati zelo značilen dogodek. Ker Ripka ni bil v Moskvi, mu je o vsem noteku pripovedoval pozneje Masaryk. Ko so se češkoslovaški delegati v moskovskem hotelu raz. mestili po sobah, so se že po nekaj minutah ponovno zbrali v salonu, da bi razpravljali o konferenci s sovjetskimi državniki. ki bi morala biti naslednjega dne. Vsa delegacija se je zbrala, le Gottwalda ni bilo. Ker pa je Masaryk hotel, da bi pri razpravljanju sodeloval tudi Gottwald, je prosil Gottwaldovega šefa kabineta, Rajmana, naj ga pokliče. Raj-man se je kmalu vrnil in sporočil, da Gottrvald spi. Cez dobro uro je Masaryk ponovno prosil Rajmana, naj vendar pokliče Gottivalda. Ko se je Raj. man ponovno vrnil, je rekel, da se Gottrvald želi še odpočiti. Le nekaj minut zatem pa se je pojavil v salonu sam Gottrvald in z vidnim zadovoljstvom na obrazu rekel; «Bil sem pri Stalinu. Vse je v redu!* Kako je to vplivalo na prisotne, ki jim je Rajman, po verjetnem sporazumu z Gott-rvaldom, lagal, da je Gottrvald v sobi in da počiva, medtem ko je pa že bil v Kremlju, si lahko vsakdo misli. Vendar je najhujše šele prišlo. Gottrvald je pozval vso delegacijo na poročanje. Tu jim je rekel; »Zaradi vaie politike z Zahodom smo v krasnem položaju. Vedno sem trdil, da je to zgrešeno. Prihajam od Stalina. Se nikoli ga nisem videl tako razjarjenega. Z grenkobo mi je očital, da smo sprejeli povabilo za sodelovanje na konferenci v Parizu. On ne razume, kako smo mogli storiti kaj takega. Stalin trdi, da smo napravili prav tako, kot bi se pripravljali obrniti Sovjetski zvezi hrbet. Jaz sem pravilno mislil, da smo pogrešili, ker smo sprejeli ta sklep, ne da bi se prej pomenili z Moskvo. Toda vam se je vedno mudilo Sedaj smo v krasnem položaju. Stalin je razburjen in jaz sem prepričan, da povsem upravičeno. Danes zvečer se boste o tem sami prepričali. Stalin nas je povabil, da ga obiščemo ob 23 uri*. Ta Gottwaldova izjava je za- le ga c: jo v Parizu odpoklicala, čim bo uvidela, da je to potrebno. Ko pa je bila zvečer delega-cija pri Stalinu, se temu ni zdelo umestno niti to, da bi delegaciji pojasnil razloge, zakaj je moskovska vlada sprejela tak zaključek o Marshallo. vem planu. Na konferenci v Kremlju ni Gottrvald postavil niti najman!šega ugovora, pa četudi je vedel, da je od 60 do 80 odst. češkoslovaškega gospodarstva odvisno od Zahoda. Masaryk je na konferenci v Kremlju predlagal, naj bi češkoslovaška delegacija ie nada. lje ostala v Parizu, vendar, da jo bodo odpoklicali čimprej. Na ta predlog je Stalin odgovoril; «Ako sodelujete na konferenci, se boste znašli v težkih vi na konferenci sodelujete, bo to pomenilo, da lahko z vami računamo kot s sredstvom Za. hoda proti Sovjetski zvezi. Niti naša vlada, niti sovjetsko ljudstvo pa bi tega ne dopustili*. Kaj take besede iz Stalinovih ust pomenijo, je jasno. Ma. sarvk je skušal pojasniti, da Češkoslovaška potrebuje devi. ze. Toda Stalin je na to odgo-govoril; «Mi vemo, da imate dovolj deviz*. Nato se je obrnil k Molotovu ter z nasmehom dodal; »Oni so si rekli, da lahko dobijo dolarje in niso hoteli izgubiti te prihke*. S tem se ie konferenca v glavnem končala. O rezultatu konference ne bomo govorili, kajti znano je. da velja za vse satelite kot zakon le nekoliko spremenjen stari rek : «Roma locuta — causa finita* ali v našem primeru; «Moskva locuta — causa finita*. Ta primer menda dovolj dra. stično govori o enak ipravnosti držav v sklopu sovjetskega bloka. Gottwaldov lik pa je v tem primeru, kot tudi v mnogih drugih, dovolj krepko očrtan. In Gottvvald je bil tedaj predsednik češkoslovaške vlade! Ta ciklus predavanj je za razvoj elektrifikacije v Sloveniji velikega pomena, saj treba v kratkem začeti graditi elektrarne tudi na krasnem terenu ki je bil doslej slabo raziskan Nova avtomat čna naprava ?a razk(adanje ladij V ladjedelnicah Vidlcers-Armstrogs, v Barrow-in-Fui> ness, so ladjo «Carl Schmede-man», ki so jo zgradili za neko rudarsko družbo iz Jamajke, za prevažanje bavksita, opremili s prvo avtomatično razkladalno napravo na svetu. Naprava, ki obstaja iz zbiralnega pasu, ki teče pod pod-palujem, so izdelali v mehaničnih delavnicah podjetja General Electric Company, Fraser et Chalmers, Ko pričnejo z razkladanjem ladje odprejo v podpalubju 152 vratc, iz katerih se na zbiralni pas prične vsipati rudnina; skupni zbiralni pas, do katerega vodijo posamezni pasovi. pa iztovori na obalo 1400 ton rude v eni uri. S tako napravo je mogoče opremiti tudi ladje, ki prevažajo prod in premog. Skupina manekenov, ki predstavljajo tipično ameriško družino v dnevni sobi, sedi približno tri km od mesta v Nevadi, kjer je pred dnevi eksplodirala atomska bomba. Na njib to preizkuisili učinek atomskega izžarevanja m toplote na razne vrste blaga. Vremenska napoved za danes: Napovedujejo še vedno pretežno sončno vreme brez bistvenih temperaturnih sprememb. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 11 stopinj'; najnižja 4.3 stopinje. TRST, sobota 21. marca 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RA IH® ■ Tri stveno tekmo na igrišču proti etaP‘ ki je sedaj na tretj . j(!i lestvici, bila pa Je P prvak, prva tekma ^ je sicer končala z v j( |( I go domačinov, bila tf. | uvod v poznejšo ^ šfcih uspešnih teke*ranjh rizia je po 22 od^)*k mah na sedmem me ^ stvici, Lanerossi P3 P la 23 tekem in ima 2 < Gorizia bo tokrat na«* , popolni postavi; _ UP ^ 1 crralcl fl°5 JI način bodo znali igralci da se bodo na tak - , ga rali na čim boljše m ^ l ključni lestvici. TeN , jju«! 15.30 na občinskem Tudi Goriziana la na domačem b0 sp* igrišča _ vadne zveze. Tek®8 S* čela ob II. uri. G°r^p> karji bodo nastopu ^ postavi. Nasprotnik li iz Pesara, ki Sf» » v tem prvenstvu Že P ^jlj- z eno točko razlllie;emrf!!,J pa je ista ekipa P visokim rezultatom |ejlr moštvo. Goričani so -j jr ro z gotovostjo zag lig*' stoj v prvenstvu * vendar sta jim za vost potrebni še laj v za prestop v nižje Gallarate, Triestina J Prvi so svoje meS‘°. ]JJ « gi skoro že zapus« '(1ti pa druga žrtev? J 1» Neapelj. Upajmo, ^ li Tržačani v posle«" tekmah zmagati. ji StandreSka JujooV nedeljo izgubila eji 'L tri minute pred k jjiidlL, Vendar se ne 8»«^, Soigralci demorali*1 ši - bil nasprotnik Prva -ihn* » ne. Ta poraz je 1e f > ' nja v vrsti uspesm« ^ se da z nadaljnj1111 sj iflc ^ zakrpati Juventin« (očk. , pridobiti nujno se bodo larako obdr Sr ni kvalifikacijski lig1' te]!'-, • < tako tere so se lani * _0ld»*. u.* priborili. Jutri p°*!cU * gostovali v jj svoJ*. f r jvoKi ši, kjer bodo srec:‘‘ji[e, dicionalne naspr0tmO. sedaj na devetem mvc11^ stvici z 20 točkami. ^ ^ PARIZ, 20. — Francoz Robert Cohen (welter) je včeraj zvečer po točkah premagal Ita-lo-Tunizijca Gaetana Annalora. V New Yorku pa je Joe Ju-liano prav tako po točkah v osmih krogih premagal milanskega boksarja Itala Scorti-chinija. SAH V tretjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Mar del Plati je Svetozar Gligorič premagal Medino (Španija), Finec Ojanen Burgalata, Ma-derna Jaureguija (Cile), Ga. charna Wexlerja Guimard pa Bolbochana, Trifunovič Lethe-liera, Najdorf Steinerja, partija Pilnik Shocrom pa se je končala neodločeno. Nedokončani sta še partiji Eliskases-Carvalho in J. Bolbochan-Ros-setto. pa na kami. dvanajste10 SANTIAGO iv svetovnem prven: ki drugi 44:26. stV,U za ženske so ^ . 35:3* V °b’ 5*1 per« * ti-le nadaljnji reZ^!3i, C||!( gvaj - Argentii Francija 45:35. skupini: Tako misli®0 Atalanta-Torino Como-Bologna Juventus-Novara Milan-Napoli |n- Pro Patria-Fiorent' Roma-Lazio Spal-Sampdoria Tries4ina-Inter Udinese-Palermo Catania-Mess'08 Treviso-Monza Verona-Brescia Empoli-Alessan®1 Padova-FanfuUa Marzotto-Legnao ju: i i ii' Si i i s« i< !' ZADNJA POROČILA. Potres v Turčiji do kraja P°rU.S; meslo Yendje s tri tisoč prebiv^' * ----------------------------------------------------------------------------h • 5 Potres je bil najmočnejši v zadnjih 12 letih - 406 oseb mrtvih, 1.000 ran|eJ^j pol*1 K I N O princezt- VERDI. 16.30: «Mala nja«, S. Temple. VITTORIA. 17: «Proti vsem zastavam« E. Flynn in M. 0’Hara. CENTRALE. 17: »Bojna steza«, E. 0’Brien in D. Sagger. da znaša pol milijarde lir - Mednarodni Rdeči križ je po svetu organiz11 K CARIGRAD, 20. — Potres, ki je v noči od srede na četrtek prizadel Turčijo, je najmočnej. ši v zadnjih dvanajstih letih. Epicenter je bil najbrž v mestu Yendje, ki šteje 3.000 prebivalcev in leži v bližini Dardanel. Mesta ni več. Razen treh hiš so vse porušeno. No tranje ministrstvo je sporočilo, da so nocoj povlekli izpod ruševin 200 trupel in da z reševanji nadaljujejo. Domnevajo, da je v tem mestu izgubilo življenje 300 oseb, 600 pa je ranjenih. Vsaka družina je v nesreči izgubila vsaj eno osebo. Potresni sunki so trajali tudi ves včerajšnji dan, vendar niso bili nevarni. Uradno poročilo pravi, da je v potresu v okraju Balikesir izgubilo življenje 406 oseb, nad 1000 pa je ranjenih. Skoda znaša okoli pol milijarde lir. Te številke še niso dokončne. Ob. lastem polagoma pošiljajo podatke o nesreči, ki je prizadela oddaljenejše kraje. Vse kaže, da je potres prizadel okoli 50 vasi v bližini Dardanel. Opustošene kraje je danes obiskal predsednik turške re publike Celal Bayar. Najdelj Časa se je zadržal v kraju Ye-nice. Ameriški veleposlanik Mac Ghee pa je obiskal vas Gonin. Mednarodni Rdeči križ je sporočil, da so iz Ankare poslali telegram, v katerem se zahvaljujejo za pomoč, ki so jo obljubili po telef< f i. V Nemčiji so vzpostavili majhen «zračni most« za prevažanje zdravil in obleke v prizadete kraje. Jutri zjutraj bodo iz Wiesbadena odletela v 2enevo štiri transportna letala C-119, kjer bodo naložili ma. terial, ki ga je zbral mednarodni Rreči križ, in ga odpeljali v Carigrad. Turški Rdeči križ je prebivalstvu prizadetih krajev poslal s parniki, letali, vlaki, av. tomobili itd. okoli 2000 šotorov, 2 potujoči bolnici z 200 posteljami, zdravila in denar za nabavo živil. Se vedno pa potrebujejo šotore, odeje in zdravila. Popravljanje nosa in prs je «b-iže arhitekturi kot medicmi» PARIZ, 20. — Pariško sodišče je danes obsodilo zdravnika Mariea Louisa Claouea, specia^sta v plastični in kozmetični kirurgiji, na plačilo globe v znesku 302.000 frankov in 50.000 frankov škode svetu francoskih zdravnikov zaradi obtožbe, da je izvrševal poklic brez dovoljenja. Dr. Claoue je zelo znan v kozmetični kirurgiji. Predvsem izvršuje opera, cije na nosu in prsih. Operiral je že številne znane Francozinje. Popravil je tudi noso. ve filmske zvezde Martine Ca. rol, igralke Marie Uaems in pevke Juliette Greco, Obtoženi se je na procesu zagovarjal, da n „ pomeni zdra bjU . P medtem k° td(s c(c‘ klienti vsi lici]1 5P j t žensk, ki so P ’ da 50 56 odi bolaZ‘" dO storilo zaradi d*,. smehovanjen1- ( visoke parif e0periraf!, F*.F la, da je bila >> nepravilnega ^ rAcniri oa S,jstetiK*de)^ -CSsS resnici pa prsi zaradi zdraV5)*y ključku je se njegovo de^ { . Ljubljana Trg revolucije I« tel 20-00» tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega llS,<