"Proletarec" je delavski lisi za misleče čitatelje Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT _ NO 1363 »»•"'«•»►«•r «. IS*T, at thr IM..I orrivr nv/' NI 4 M* ««». m.. Hü,Irr Ihr Ari »f t »ugrr.. »i Murrli Hrrf. lwT». CHICAGO, ILL., 25. OKTOBRA (OCTOBER 25) 1933 1'ublUhr«! m rek I y «t .M:» \V. Mik M«. LETO — VOL. XXVIII. RAZOBOROZITVENA KONFERENCA RAZPADLA VOJNA NEVARNOST SE VEČA VZLIC MIROVNIM POGODBAM Nemčija in Japonska pod vlado militaristov. — Neiskrenost Mussolinija. — Kriza v ligi narodov - Ječa na otoku za 44nevarne zločince »» IZSTOP Nemčije iz lige narodov je povzročil krizo v ligi in povečal vojno napetost. Razoborožitvena konferenca, v kateri so bile zastopane vse važnejše dežele na svetu, se je sesula. Zastopniki Anglije, Francije in Zed. držav so poskušali, da jo vsaj navidezno rešijo, pa jim je Hitlerjev korak prekrižal račune. Predstavniki vseh vlad, med : -r:-. . -r- ko spreminja zdaj Hitler svojo njimi kancelar Hitler, poudarjajo ob vsaki priliki, da bo pri hodnja vojnah če se dogodi, veliko bolj katastrofalna kakor zadnja. Vsi priznavajo, da so izgubili v nji zmagovalci in poraženci. Sedanji pobmi so v veliki meri posledica vojnega klanja in rušenja v letih 1914—18. Milijarde, ki so bile investirane v vojno, vzete nu posodo od ljudstva v Evropi in od Zed. držav, so izgubljene. Razen posestnikov municijskih tovarn in števila drugih posa meznih kapitalistov tudi kapitalizem kot sistem ni imel koristi od vojne, pa je zagazil v polome, iz katerih se nikakor ne more izkopati. Ko so pod pokroviteljstvom lige narodov vlade vodilnih de-. žel organizirale razoboroiit-veno konferenco, so optimisti upali, da je odprava militarizma mogoča celo v kapitalistični uredbi. Vlada Zed. držav je urgirala posebno evropske države, naj drastično omeje izdatke za armado in vojno mornarico. To niso storile iz kakega idealnega nagiba, pač ker so želele in žele iztirjati od Evrope kolikor največ mogoče od državo v kasarno, v kateri je disciplina in pa pokornost vla-ii stroga dolžnost vsakega prebivalca. On uči evangelij obra čuna. V tu namen hoijsfca, p'.^mti in navdušuje vse Ijud-tvo na novo vojno, ki mor3 priti. Mladino je že dozdaj militar ziral bolj kakor je bila pod kajzerjem. Hitler je potegnil Nemčijo iz Lige narodov, ker je bilo to ootrebno v interesu njegove notranje politike. On hoče mogočno, militaristično državo, ki se je bo svet bal, jo respek tiral in ji v svojem strahu pred njo nudil koncesije. Kakor Mussolini za Italijo, tako naglasa tudi Hitler za Nemčijo, da zahteva kolonije in prosto pot za razmah proti vzhodu Evrope. Italija hoče kontrolo nad Balkanom. Mussolini ne grozi več toliko ko včasi. Posebno ne od kar je Nemčija pograbila vlogo provociranja. Od tedaj se Mus solini ponuja ccJo za mirovnega posredovalca. Kdor pozna italijanski fašizem in njegovega poglavarja, ve, da je neiskren, in dax ima bržkone s Hit- Ras ne evropske države imajo poleg ječ na celini tudi zapore na otokih "za nevarne9* po-litične in druge jetnike. Nakatere imajo jet-ritnice celo na ladjah, da je beg toliko bolj nemogoč. Italija ima tvoje politične jetniko ne otoku Liparu. t Tudi Zed. države so ai zamislile ječo na otoku. V ta namen jim je na razpolago jetniš-nica na otoku Alcatraz pri San Franciscu, Calif. Pravijo, da bi v njo zapirali le najnevarnejše izmed zločincev, ki so zdaj v zveznih kaznilnicah na celini (v Atlanti in Lea-venworthu). Predvsem žele "varen" kraj za kriminalce, ki se pečajo z ugrabljevanjem bogatašev in potem tirjajo visoko denarno odškodnino. Vse ameriške ječe se v teh letih naglo polili jo. Sedanji., sistem a svojimi . panikami, fraftom in raketirstvi je vzrok moralnemu propadanju mnogih, izmed katerih se potem rekrutirajo zločinci. Največ seveda iz ljudskih nižin, ki životarijo v slumsill. Poleg kriminalcev, ki poslujejo nelegalno, je tisoče drugih, ki so obrali ljudstvo a svojimi "zlatimi" bondi, delnicami, oljnimi vrelci, rudniki, stavbišči itd., itd. Ljudstvo je ob Stotine milijonov, zločin goljufije in slepar-stva je bil dokazan že mnogim v višjih plasteh ameriške družbe, in tu in tam so celo že koga obsodili, samo v ječo ni treba nikomur ismed njih. To je naravno, ker mogotci pač ne grade ječ zase. Na sliki je otok Alcatraz z jetnišnicami. POT V PRIZNANJE SOVJETSKE UNIJE posojil, ki so jih ji dale med Ienem tajen dogovor. Tudi če vojno in prva leta po vojni. Posojil pa evropske dežele ne morejo vrniti, razen malih vsot, niti jih ne mislijo. Kar je bilo investiranega v rušenje, se ne izplačuje in ne prinaša dividend. Anglija, Francija in Italija, ki so Zed. državam naj«več dolžne, pravijo, da je vojne dolgove najboljše pozabiti. V Zed. državah se jeze raditega, toda ne več toliko ko pred nekaj leti. člani kongresa in administracije so se uda-li v neizbežno, kakor vlagatelji, ki imajo svoj denar v propadlih bankah. izdatki evropskih dežel, Japonske, in tudi Zed. držav, za militarizem so večji, kakor pa so bili pred svetovno vojno. V primeri z obubožanostjo ljudstva vsepovsod je militarizem hujše breme ko kdaj prej. Kljub temu ga vse vlad.:« negu jejo dalje. Niti en državnik nc grozi z vojno. Tudi Hitler, Mussolini in ministri v japonski vladi govore kakor da jim je mir največja svetost. Hitler povdarja, da je bila prošla vojna kuga za vse dežele, in ker se tega zaveda, je za mir, edino za mir in za prijateljski sporazum s Francijo in z vsemi de ielami. Toda kar on v resnici misli, ne vodi v mir. Kakor pred nekaj leti Mussolini, ta- V tej številki na 6. strani članek v angleščini o 30-letnici kluba št. 1 «J« S. Z. taka zveza med njima ne obstoji, bo Mussolini porabil prvo priliko za nadaljno nasilno prisvojitev tujih dežel. Njegov militaristični aparat je« za to nalogo vsako uro pripravljen. V Aziji pa se je dvignila v prošlih par letih japonska mi-Iitaristična sila kakor še nikoli poprej. Njen namen je vzeti vzhodno Sibirijo Rusiji, podjarmiti si Kitajsko in izriniti iz Azije vpliv Anglije, Zed. držav in drugih imperialističnih dežel. Vlada v Tokiu je popolnoma pod kontrolo generalov in admiralov, ki hočejo nasilnih akcij proti vf» m "«ovraž-nikom" Japonske. Tak je danes položaj z ozi-rom na svetovni mir kljub mirovnim pogodbam, svečanim zaobljubam in "pacifističnim" stremljenjam državnikov. Jasno je, da neglede kako se vlade boje nove vojne, so pogoji za mir v uredbi, ki bazira na kapitalizmu in imperializmu, nemogoči. 2rtov te blazne igre pa je delavsko in kmečko ljudstvo. Dviganje plač ter cen potrebščin je neenakomerno . Statistika delavskega de-partmenta izkazuje, da je bila do Nire povprečna plača 42.7c na uro, potem pa 48.5c na uro. Povprečni delovni teden je bil do Nire 42.3 ur s povprečno plačo $18.06 na teden, po Niri pa je povprečni delovni teden 38.6 ur s povprečno plač d $18.72. Zvišanje zaslužka je tort;j malenkostno. Življenske potrebščine so se o>d aprila t. 1. podražile približno 10 odstotkov. Obleke ra pr. so se podražile v tem letu okrog 25 odstotkov. Ker je povprečni zaslužek prav malo zvišan, cenrj potrebščinam pa so šle neenaKomer-no navzgor, to pomeni, da bo blaga še več ostajalo kakor doslej in na ta način bo kriza toliko večja. Edino ako se dvigne nakupna moč delavcev toliko, da si bodo lahko privoščili kar potrebujejo za dostojno preživljanje in udobnosti, bo krizi zadan resen udar:c. BOJI MED UNIJAMI Delavski dept. pravi, da zaposlenost še narašča Frances Perkins, tajnica delavskega departmenta,, pravi, da je meseca septembra dobilo delo 620,000 delavcev. Ameriška delavska federacija pravi, da,v Jed. državah ni prostora za druge unije razen njenih. Predsednik Wm. Green je konstatiral, da tako-zvane dualne unije ne bodo to-lerirane. Enoten sistem unij je potreben. V Zed. državah ga ni, največ po krivdi A. F. of L., četudi pravi, da ni vzroka za obsta- rala stopiti vmes vlada. Mislil je namreč stavke, ki se dogajajo ne proti kompanijam, ampak v boju med unijami, ki so v boju zaradi "jurisdikcije". Take stavke so se pred krizo dogajale največ v gradbeni industriji, kjer je vsaka stroka organizirana zase. Ako bi bili vsi stavbeni dolavci v skupni uniji, bi bilo mnogo laglje za Janje' drugih urij."Zanemarila I feonnpanije. manj stroškov za je organiziranje delavcev v ve- *el.8VCe vel.,k? ve£ u1nlj"keKa likih industrijah in pole* pa ¿e iuha T".1, T vedno vztraja na že davno za- ,ne'4tetokrat <^o-1932. S svojimi prerokovanji lavci? so bili doslej vsolej v zmoti.; - Bojimo se, da ozdravljenja tu- Pridobite prijatel ja, da se di prihodnjo pomlad še ne bo, naroči na svojega prijatelja vsaj ako vzamemo za merilo1 Prole'arca. ftrijah so bili poraženi. Amal gamated Clothing Worken u-nija, ki je prijavila pridrože-nje k A. F. of L., je tudi /r lela ob nesoglasja, ker vkljv ije v svojih lokalih ne samo krojaške delavce, m ¡go tudi voznike, mašiniste itd., ki so vposljfcni v tovarnah oblek. Razni odborniki strokovnih unij so zahtevali, da naj se sprejme A. C. W. le pod pogojem, ako prepusti vse dru?e delavce, razen krojaške, pristojnim strokovnim unijam. Tako bi morala oddati voznike uniji razvažal-cev, mašiniste uniji strojnikov itd. Ta sporna vprašanja so bila predana v rešitev odboru. SliČne nepriiike je imela na prošli konvenciji A. F. of L. unija pivovarniških delavcev. Sprejemala je v svoje vrste razvazalce in druge poklicne delavci? v pivovarnah, toda vodstvo A. F. of L. z večino konvencije vred je odločila, da »me pivovarniska unija sprejemati le tiste delavce, za katere že nc obstoji kaka druj*a unija. In tako bedo imele pivovarne opravka nam. nt3 z eno kar s pol tucata raznin unij, ki se dele po strokah. Zaradi vprašanja juri dikcije je bilo med unijami poslednje tedne izredno mnogo sporov in tudi stavk. Načelnik NRA Hugh Johnson je govoril na konvenciji A. F. of L. in po-udarjal, da ako unije same nc bodo moglo r:Aiti svojih nesporazumov brez stavk, bo mo- oporo, Ki jo ima U. M. W. Borita se med seboj že mcsece in me^rce v tekmi za uničenje druga druge — in je prav lahko mogoče, da bosta koncem konca res obe omagali. Ne gre se radi plač. ne zaradi dolgosti delavnika in drugih pogojev pii delu v rovih, ampak le zaradi pravice do dela na podlagi priznanja. Nekatere kom-panijo imajo pogodbo z unijo Progresivnih rudarjev, Peabo-dy kempanija pa z U. M. W. Oblast v splošnem je bolj naklonjena Le w is o vi U. M. W. kot pa Claude r*ercyjevi uniji, dasi ima slednja večino rudarjev na svoji strani. V takih bojih so delavci največ na izgubi. Krivua sicer ni povem njihova, kajti tako-zvane dualne unije nastajajo, ki r je bilo v mnogih konservativnih unijah nemogoče vreči koruptne odbornike, ki jih ne samo kontrolirajo nego diktatorsko vladajo. Ako se V tem letu stališče unij ne skristalizira in se bodo boji med njimi nadaljevali, bo posegla vmes vlada, ki se že pripravlja, da si podvrže unijo pod svojo oblast, ozirima da prepove stavke, sporne zadeve pa bi potem morale unije kakor tudi delodajalci predlagati v rešitev pristojnemu razsodišču, v kakršnih običajno domi-nirajo privatni interesi. Oglašajte prireditve društev in klubov v Proletarcu, PREDSEDNIKI Wilson, Harding, Coolidge in Hoover so vztrajali odločno na stališču nepriznanja sovjetske Rusije. Ampak to Rusije ni izbrisalo z zemljeyida. Niti ni ameriško nepriznanje strmoglavilo boljševiške vlade, kakor ni tretja internacionala "razbila" ameriških ''institucij". Za vzrok nepriznanju je ameriška vlada od početka navajala, da sovjetski vladi ni zaupati, da ne drži pogodb, da ne spoštuje privatne svojine in da taka kot je sploh ne bi smela obstojati. Medtem se je v Rusiji veliko izpremenilo. Namesto agresivnih govorov, v katerih so obljubljali strmoglaviti ves kapitalistični sistem in grozili posameznim kapitalističnim državam, sta zunanji minister Jurij čičerin in nato Maksim Litvi-pov uvedla z odobritvijo Stalina in drugih sovjetskih državni-xov taktiko sprave in kooperacije s kapitalističnimi deželami. Po prebolenih porodnih bolečinah revolucije in potem po prvih uspešnih odnošajih s kapitalističnimi državami se je Rusija lotila industrializiranja in velikih reform v agrikulturi. Nemčija in več ali manj druge dežele so ji delale stroje, deloma proti takojšnj^m-u plačilu, največ pa na obroke. In sovjetska vlada je dozdaj svoje obveznosti za stroje in drugo blago redno poravnavala. Skozi vso dobo petletke ni imela Rusija nobenega res težkega nesporazuma s kako sosedno ali katerokoli zunanjo državo, razen z Japonsko, vzlic trditvam komunistov, da se ves svet oborožuje za napad na sovjete. V resnici se kapitalistične dežele oborožujejo poslednja leta bolj druga proti drugi kakor pa proti Rusiji. Na razorožitvenih konferencah in tudi na drugih so zastopniki Rusije zelo odkrito predlagali svoje načrte in odkrivali hibe kapitalizma. Ali polagoma so se "poboljšali" tudi v tem in zdaj govore veliko bolj "diplomatično". Vse te spremembe pomenijo, da Moskva računa z državami kakršne so, na drugi strani pa so se tudi kapitalistične vlade sprijaznile z resnico, da je vlada v Moskvi trdnejša kot marsikatera druga na svetu. Vse pa imajo velike gospodarske teŽkoče. Vse so več ali manj odvisne druga od druge — bodisi v trgovini, in v mnogih drugih ozirih. Gospodarske konference prošlo poletje v Londonu so se udeležili tudi zastopniki sovjetske Rusije. Ob tej priliki so prišli prvič skupaj z zastopniki Rooseveltove administracije. Imeli so par sestankov pod masko skupnih obedov, in tu so tipali drug drugega o vprašanju obnovitve diplomatičnih od-nošajev med Zed. državami in Rusijo. Arogantno stališče ameriške vlade skozi prošlih 15 let sovjetski Uniji ni bilo všeč. Vedela je, da je neiskreno. Kajti na svetu je precej vlad, ki ne spoštujejo pogodb in ki so diktatorske ter brutalne s svojimi podložniki, pa jih Zed. države vseeno priznavajo. Vlada v Moskvi je večkrat poskušala, da pridobi ameriško vlado za priznanje. Dosegla je le toliko, da so se povečali med to deželo in Rusijo gospodarski odnošaji, ki so bili v prid ameriški industriji in trgovini, kajti Rusija je naročala v tej deželi mnogo več blaga, kakor pa ga je prodala. Hoover priznanju Rusije osebno bržkone ni bil nasproten, toda varovati je moral "čast" svoje stranke in čast "patriotič-nih" organizacij, ki so vztrajale, da o kakem ameriškem poslaniku v Moskvi in o boljševiškem poslaniku v Washingtonu ne sme biti govora. Novi predsednik ni bil navezan nadaljevati s politiko prejšnjih. Poraz republikancev mu je dal priliko, da zavrže njihovo stališče. Polagoma je začel pripravljati javno mnenje na spremembo. Iz vladnih propagandističnih pisaren so prihajala poročila, ki naj bi ameriško ljudstvo poučila, da je odrekanje priznati sovjetsko Unijo velika nesmisel. "Patriotične" organizacije, kot so n. pr. "Hčere ameriške revolucije", vplivna Ameriška legija in mnoge druge, dalje Ameriška delavska federacija (njo so odtujili komunisti s svojim "vrtanjem"), so aile ves čas odločno nasprotne priznanju in so večinoma danes. Zato jih iz Rooseveltove pisarne tolažijo, da je Rusija povabljena poslati sem le zastopnika, s katerim se bo skušalo premostiti sporne zadeve in nato pa bi ameriška vlada poslala v Moskvo nekakega trgovskega komisarja, Moskva pa enakega odposlanca v Washington. Predsednik Roosevelt s tem zagotovilom ni potolažil patriotov, zato pa v protiutež porablja jačje karte z dokazovanjem, da bodo neovirani, diplomatično podprti trgovski odnošaji med obema deželama zelo pomagali k odpravi depresije. Namen Rooseveltove administracije je Rusijo priznati kakor priznava druge vlade, s katerimi ima diplomatične zvoze. Obe deželi bosta potem fOcušali, da se okoristita z medsebojno trgovino, kar bo v pomoč obema, in z medsebojnimi odnošaji v zunanji politiki. Patriotične skupine bodo še argumentirale, da Roosevel-tova administracija ne sme priznati vlade v Moskvi, ker njena ♦refcja internacionala ruje s pomočjo ameriških komunistov za nasilno strmoglavljenje ameriških ustanov in vlade, ampak danes to ni več bav-bav, v čigar resnost bi Še kdo verjel. Komunisti v Zed. državah se že več let ukvarjajo predvsem z bojem proti socialistični stranki, kar je v korist, ne pa v škodo kapitalizmu. Kominterna jim bo tudi naročila, da ne sme biti ob prihodu Litvinova v to deželo nikakih izzivalnih manifestacij proti ameriški vladi ali ameriškemu kapitalizmu. Litvi-nov bo torej sprejet kakor je bil italijanski zastopnik Grandi, MacDonald, premier Bennett in drugi zastopniki tujih vlad. Socialisti smo se bojevali za priznanje Rusije ves čas in 8 svojo vzgojevalno taktiko mnogo pripomogli, da velik del amx> * riškega ljudstva razumeva, kako neumno je bilo stališče ameri-Ake vlade, ki je hotela z nepriznanjem zatajiti fakt, da je na svetu država, ki se imenuje U. S. S. R. ; tpJTPI — / * PROLETAREC _ Liti m lateroeo del»v»k<|> lju. Izhaja v»ako sredo. Izdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druibs. Chicago. lit ¿¿•tjK......I" • 11__\ n , < { |__ Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvomo. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; • za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi in oglasi morajo biti v našem uradu naj- pozneje do pondeljka popoldne za priobčitev • .inPT y številki tekočega tfdna. ■'«I il^ ! prolTtarec Published every Wednesday by the Jugoslav Work« mcn'ii Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..................................Prank Zaitz Business Manager....Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATEST United States, One Year $3.00; Six Mon hs $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year N *3.50; Six,Months $2.00. PROLETAREC 3S39 Wi 26th St., CHICAGO, ILL. Telephone: Rockwell 2864. Revolucionarnost v praksi čemu v sovjetski Uniji ni bilo niti ene demonstracije, niti enega protesta in niti enega shoda proti Hitlerjevemu terorju v Nemčiji, ki divja nad komunisti prav tako kakor nad socialisti? . Kako to, da so ruski delavcivna svojih «hodih v tovarnah in z demonstracijami v mestih protestirali proti obsodbi fíacca in Vanzettija, in za osvoboditev Mooneya ter obtoženih zamorcev v Alabami, medtem ko ne store ničesar za osvoboditev preganjanih sodrugov v Hitlerjevem ^tretjem rajhu"? • Demonstracije'.pred Hitlerjevimi nemškimi konzuli in Hitlerjevim poslanikom v Rusiji niso dovoljene! To je dobro poudariti radi t'ega, ker komunistični tisk v Zed. državah venomer ponavlja laž, da je milwauáki tupan socialist Hoan poslal policijo proti demonstrantom, ki so se zbrali pred hotelom, da protestirajo zoper poslanika nemške fašistične vlade, ki je prišel v Milwaukee ne neuraden obisk. Pojasnjeno je bilo že neštetokrat, da je vodilna kontrola in oblast nad policijo v Milwaukeeju županu odvzeta. Ima jo večina mestnega odbora, ki je proti-socialistična. Socialistični mestni pravnik aretirancev ni hotel prosekutirati, dasi je sodnik to od njega zahteval. Zupan Hoan ni poslal policije proti demonstrantom in ni naročil aretacij. Cemu so si komunisti izbrali za svojo tarčo r-ayno Milwaukee? Zato, ker hočejo na vsak način "disk red it i rati" socialistične uradnike in jim nagajati s svojimi pustolovščinami pri njihovem težavnem delu. Zanimivo je tudi, da zahtevajo komunisti v kapitalističnem Milwaukeeju pravice, kakršne se komunistom v Rusiji odreka. Ko je bil po vojni umorjen v Rusiji poslanik kajzerjeve vlade, je sovjetski režim dal krivce usmrtiti — ne iz ljubezni do kajzerja, ampak v interesu miru in svoje države. ,, Sedanja taktika komunistov v Rusiji, ki na zunaj ne kaže Hitlerju prav nikake sovražnosti, je politika, ki se ravna po okoliščinah. Komunisti sami jo označujejo za oportuni-zem, namreč kadar se je poslužuje kdo drugi, in ne oni. Sovjetska vlada ni zaveznica Hitlerja in ne zaveznica Mussolinija. Kljub temu je bilo in je še v takozvanih demokratičnih deželah velika več resničnega boja zoper italijanski in nemški fašizem, kot pa ga je v prvi proletarski državi! Vzrok je, da si sovjetska Rusija zaradi gospodarskih vzrokov ne more "privoščiti zunanje politike, ki bi bila omenjenima fašističnima državama ne.prijateljska. f Zato Je "revolucionarnost" neodgovornih pustolovcev povsem drugačna, kot pa revolucionarnost odgovornih komunistov v sovjetski Uniji. Režim v Moskvi in Hitler v imenu Nemčije sta obnovila nenapadalno pogodbo, ki je bila prvotno sklenjena 1. 1926 v Berlinu. S socialistično internación al o pa komunisti v Moskvi nočejo sporazuma, ki bi me J drugim vključeval tudi "nenapadalno pogodbo". "Sovjetsko časopisje ni objavilo niti enega protestnega članka proti persekutiranju komunistov v Nemčiji", pise Louis Fisher v reviji Nation, in dodaja, da je Izvestja v Moskvi ponatisnila nekaj protestov iz francoskih buržvaznih listov — in to je bilo vse. Fisher, ki je iskreti prijatelj sovjetske Unije, tolmači, ,aa si Rusija zaradi ekonomskih in političnih vzrokov ne more privoščiti razprtja z Nemčijo. Glavni namen sovjetske Rusije danes je — ne borba proti fašizmu ali kapitalizmu — nego gospodarska utrditev in industrijaliza-cija vsega prostranega ozemlja pod vlado govjetov. ío je praktično revolucionarstvo, ki za preganjane komuniste v Nemčiji in drugod v Evropi ni prav nič vzpodbudno. Ako bi ttila V-Moskvi na mestu komunistične so-oiali tična vlada, bi jo komunisti po vsem svetu pšovali zaradi njenega oportuni• *"r '" f J v\>- lABfitKs • JOr. W P^^^^^HBP^HMMM^pBk/ oT. ^vyâ J^MTf I Jgjgft* - ■ y Jjjl i A/ K/* ' ■ K - ij¿ uMivu^ai ¿m f- gl • T* ¿ff^-s^^r ^ I- »> ' K , ■ A&p^B^aŽT-čtaS^*. . , Bh^ JÊf ~ * ^ *< ■ HOl ifJly^Ä hH|ÉM ■ ' f »* v*' • /j hB« iiVK i 3Jrf I k llrjÄr Na sliki so jetniki tz državne kaznilnice v naša jo bacile spalne bolezni. Preje so isti Parchmanu, Mississippi, ki so se dali na raz- komarji bili spuščeni k opicam, katere so . >. . i . .. • ■ . , zdravniki že okužili s to boleznijo. Ako are- polago medicinski ved. v razukovanju tako- ,UnU eU.p#pim«at ir€Čno pwtanejo, bodo zvane spalne bolezni. Zdravniki so spustili svobodni. Riskirajo pa is svojo osvoboditev nanje komarje, o katerih domnevajo, da pre- zdravje in življenje. . POVEČANJE "PROLETARCA" Nikomur ni bilo težje ko uredniku, ker ni mogel ustrezati posebno dopisnikom. Znižali smo stroške kjerkoli je bilo mogoče, zato da bi list lahko še naprej izdajali na 8. straneh, kar smo parkrat poskusili. Toda kljub varčevanju dohodki niso zadoščali, da bi pokrivali stroške za tisk. Zagazili smo v občuten dolg. Kriza ¡»o je nadaljevala In število raročnikov se je krcilj. Ni bilo drugega izhoda: Fro-letarsa smo morali zmanjšat!, da ga obvarujemo. Začeli smo s kampanjo za prispevke v tiskovni fond in dobili posojilo na račun stavbinskega fonda JSZ. da smo plačali dolg tiskarni. Dolg moramo poravnati, da stavbinski fond ne bo oškodovan, in v ta namen plačujemo za poravnanje obveznosti vsak mesec določeno vsoto. Po rešitvi problema, ki ga nam je povzročal dolg; smo se lotili vprašanja povečanja Proletarca. Po raznih posvetovanjih in iskanjih informacij smo končno zaključili, da ga začnemo izdajati na šestih straneh. Ker prejšnja tiskarna nima stroja za tiskanje litis šestih strani, ga bo v tej obliki tiskala tiskarna Adria. To je prva številka, ki je tiskana v njeni tiskarni. S tem povečanjem bo precej več prostora za dopise, vendar pa še ne zadosti za vse gradivo, ki se nudi glasilu JSZ. Poudarjamo pa, da je list na 6 straneh, kot je zdaj[,Pro-letarec, — večji, kot pa je večina drugih delavskih tedni^ kov. Naročnina na Proletarca je $3 na leto, $1.75 za pol leta in $1 za tri mesece. Ameriški delavski tedniki so sicer cenejši, toda tfeba Domisliti, da sega njihova naklada v deset- tisoče izvodov, pa še izhajajo večinoma /. isgubo, ki jo pomagajo kriti unije, ali pa subvencije iz kakih drugih virov. Da-li nam bo mogoče to povečanje Proletarca tudi ohraniti, odvisi popolnoma od naročnikov, agitatorjev v splošnem in od zastopnikov. Zdaj, ko je list večji, bo tudi agitacija zanj nekoliko lažja. Klubi, zastopniki in čitatelji naj se zavzamejo, da dobe novih naročnikov. Z zbiranjem prisnnvkov v tiskovni fond Proletarca je treba nadaljevati. še en drug način je, ki ga naši sodrugi in zastopniki premalo uporabljajo. In ta je, rafcdajanje' Proletarca rterta-ročnikom. Vsaka večja naselbina bi ga mon.*a dobivati v ta nam n v-aj po kakih 10 in j tudi več izvodov. Na ta način ljudi seznanite z listom in njegovo vsebino. Ko jih agitator potem obišče, ne bo imel toliko pojasnjevanja in truda, kakor sedaj. V tej številki smo morali porabiti več zapisnikov konferenc in eksekutive JSZ. V pri- hodnji bo toliko več prostora za druge prispevke. Tako bo mogoče v bodoče dopisnikom ustrezati v večji meri. Ni pa zadosti, da bi se dopisniki oglašali le z apeli v listu, pač pa je potrebna agitacija med delavci, kakršna producirá naročnike. Poročajte o svojih uspehih, o svojih aktivnostih, o prireditvah, o agitaciji, shodih, o splošnih razmerah v naselbini, pisanju člankov pa se izogibajte, kajti to je delo urednika. Le na ta način bomo s skupnimi močmi list napravili čimbolj zanimiv. Sodrugi in naročniki, naprej za večjega Proletarca in za njegovo razširjenje. Slovencem na side" north IZČRPEK ZAPISNIKA KONFERENCE JSZ NA AVELLI, PA. Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice z delokrogom v zapadni Penfisyl-vaniji se je vršila dne 24. sept. 1933 v Slovenskem domu na A veli i. Zborovanje je otvoril tajnik Konference J. Ambro-zich. Za predsednika je bil izvoljen John Kvartich in Louis Glaser za zapisnikarja. Prečita se pisma iz gI. urada JSZ in druga poročila. Po kratki razpravi so sprejeta na znanje. Prečita se pismo A. Zornika z agitacijske ture na antracitu in v N. Y. Vza'rne se pohvalno v upoštev. G. Smre-karju se odsotnost z zadnje konference oprosti, ker se seje zaradi začasne zaposljeno-sti ni mogel udeležiti. Poročilo o računih Konference se odobri, istotako poročilo o pikniku povodom zadnje konference v Libraryju, ki je prinesel $67.59 prebitka. Sodrugom na Library in v okolici, ter drugim, ki so pripomogli do tega uspeha, izreče Konferenca zahvalo. S. John Terčelj poroča o tield, ki ga vrši v vseh panogah organiziranega delavstva v harmoniji z drugimi aktivnimi sodrugi. V Canonsburgu bo v soboto 28. oktobra kampanjska veselica. Za klube, društva in Slovcn-pke domove poročajo zastopniki Kavčič, fikerlj, Yerant, Smrekar, Mavrlč, Tek ave, Bre-gar, Kokalj, Strmljan, Dermo-ta, Troha, Kvartič in Glaser. Sledi razprava o NRA. Vsi se v svojih izvajanjih strinjajo, da le v socializiranju indu-! str".j in prometnih sredstev je i rešitev delovnega ljudstva, ne pa v krpanju lukenj, kar prak-ticirajo reformisti dneva. Debata se je zavlekla radi unije UMW ter nje odbora. Konferenca se izreče v Nira le za točko, ki dovoljuje svobodno organiziranje delavcev v induatrijalne unije. Vprašanje glasila Proletarca. Razprave se udeleže Ter-čel, Sotel, Ambrozich in dru«?i. Sklenjeno, da Konferenca prispeva v tiskovni fond Proletarca $10. Med navzočimi se nabere v isti namen $4. Resolucija detroitskih klubov za razpust JSZ. — Po razpravi o nji sklenjeno, da se popolnoma strinjamo s stališčem eksekutive in glasila. Razne zadeve. — Sklenjeno, da si nabavimo eno knjižico številk v korst kluba v Moon Runu in tamošnjih društev. Prihodnja konferenca se bo vršila v Syganu. Datum določi odbor pozneje. S. Terčel ijravi, da se vrši prihodnje leto X. redni zbor JSZ. Poudarja, da se je treba nanj pripravljati že sedaj, posebno v finančnem oziru, da nam bo mogoče poslati zadostno Število delegatov. Ob zaklučku se predsednik zborovanja s. Kvartiih zahvali sodrugom v Avelli za vso priprave in dobro postrežbo. Konec sej*. Louis Glaser, zapisnikar. Chicago, 111. — Pred dobrimi sedmimi meseci je bil za slovensko delavstvo na north side ustanovljen socialistični klub, kateri je dobil v JSZ ¿t. 16. Ta klub obdržava svoje seje vsak tretji petek v mesecu ob 8. uri na 2250 Clybourn Ave., kjer je znani loka? srbskega kluba št. 20 JSZ. Mnogo je še rojakov in rojakinj na north side, ki pravijo, da so socialističnega mišljenja. Vse te ponovno vabimo, .da postanejo člani našega kluba. Ako ne bomo organizirani, ne bo soc. r.tranke, ne delavskega gibanja. Lepo je. da ste naklonjeni socialistični stranki, ampak to ne zadostuje. če bi bili somišljeniki socializma tudi organizirani, bi veliko šteli, če pa bomo le vsak zase, ne bo napredka. Premislite vse to in sklenite, da postanete član kluba št. 16. Njega tajnik je Peter Swol-shak, 3504 No. Ashland Ave. Predstava v Wauke-ganu Ker je sezona priredb v prosti naravi minila, smo v Waukeganu - North Chicagu posvetili običajno pozornost tudi dramatiki. Dramski odsek Slov, nar. doma \ prizori v nedeljo 26. novembra ob 2. pop. v Slov. nar. domu dramo "Prisega o polnoči". Vloge so v veščih rokah. N. pr. branjevko bo predstavljala Mary Hrevatin, brodarja Frank Pezdir, Anko Frances Hrovatin, Markota Paul Siffler, Ankino mater Rozi Skala, Albinčka L. Miller itd. Vse te -in ostale vloge bodo rešene izborno, kar vam jamčijo igralci in igralke. Pridite imenovano nedeljo na to predstavo, ker vam bo dala mnogo užitka in zabave, ob enem pa daste z obilnim posetom igralcem pogum, da vztrajajo dalje. — Tony Turšič, Član odbora. A. Zornikova agitacij-ska tura Herminie,. Pa. — V treh ted-jnifc agitacije sem obiskal naselbine Little Falls, Gowando, Providence in nekaj drugih v New Yorku, dalje Scranton, | Forest City, Wilkes Barre, Lu-i zerne, Nanticoke, Johnatown, Krayn, St. Michael, Lloydell in nekatere druge. Kriza je povsod zelo občutna, vendar pa je brezposelnost 'v nekaterih krajih precej večje ko v drugih. Ko sem bil na antracitu, je bilo med rudarji veliko nesoglasja in tudi stavkali so. Za pridobitev rudarjev pod svoje okrilje se bori nova unija, o kateri trdijo, da ima veliko pristašev. Poročali so, da je bilo tod 35,000 premogarjev na stavki. Po mojem mnenju si z bojem unije zoper unijo delavci le škodujejo, dasi jim je to težko dopovedati. Agitacija mi je bila otežkočena, ker so se ljudje pač izgovarjali na stavko. Dobil sem v 3 tednih 47 naročnin Prolitarcu, 20 za American Guardian, 4 za Neue Volkszeitung, par za Prosveto in $12 v tiskovni fond Proletarca. Govoril sem na štirih shodih, oziroma na petih prireditvah v naselbinah Providence, Forest City, Gowanda, St. Michael in Moxham. V par krajih je bil poset zelo dober. V Johnstownu so mi med drugim pomagali tri večere Langerholcovi, na uslugo mi je bil rojak Pajk, in bil sem pri Krasnovih, ki sta mi povedala, da radi svojih tehtnih vzrokov zdaj nista v nobenem klubu soc. stranke. Fr. Pod-boy, ki je bil poslednje tedne zelo zaposljen v agitaciji za unijo, me je bil peljal v Krayn, kjer sem prenočeval pri Frank Nagliču. On me je naslednji dan peljal na Lloydell. in od tu pa šusteršič na St. Michael, kjer sem govoril v gledališču na shodu UMW. Bil sem tudi v naselbini Tire Hill, kamor me je peljal naročnik Ukmar. Od tu sem moral na važno sejo okrajne organizacije S. P. v Greensburgh. Imel sam srečo. Leo Bevc, ki je t,udi naročnik, je šel v Pittsburgh, pa sem šel z njim. V nekaterih krajih, ki sem jih obiskal, rovi že ne obratujejo po par let. Mnogi delavci so v obupnem položaju. Ljudem je nerazumljivo, Čemu kriza tako dolgo traja, in tudi to se jim zdi čudno, da je blaga in vsega drugega v izobilju, njim pa vsega manjka. Povedal sem vsakemu, kogar sem dosegel, da take krivične razmere ostanejo, dokler se delavci ne organizirajo za socializem. — Anton Zornik. Debata v Chicagu Chicago, III. — Mladinski odsek kluba št. 1 je skupno z mladinskim odsekom kluba št. 114 v Detroitu aranžiral debato, ki se vrši v soboto 28. oktobra ob 8. zvečer v Kafko-vi dvorani, zgoraj, 3846 W. 26th St. Predmet: "Ali je naloga socialistične stranke delovati za ustanovitev nove delavske stranke?" člani mladinskega odseka čikaškega kluba bodo zastopali negativno, in iz Detroita pa pozitivno stališče. Po debati bo domača zabava. Vstopnina je prosta. Vabljena je ne samo mladina, nego tudi starejši člani klu^a in somišljeniki, da pridejo na to debato. — P. O. Collins je Hillquitov namestnik v eksekutivi Na mesto pokojnega Morrfca Hillquita pride za člana eksekutivi:« soc. stranke John M. Collins iz Chicaga, mešinist po pok!icu in Član soc. stranke od pečetka. Star je 69 let. Bil je izvoljen za namestnika v ekse-kutivo na konvenciji soc. stranke 1932. Občinstvu v Clevelandu Collinwood, O. — Klub M. 49 JSZ vabi vse zavedno delavsko občinstvo v Collin-woodu in okolici na poset klu-bove priivditve, ki »e vrši v nodeljo 29. oktobra v Slov. del. domu. Prebitek je namenjen za agitacijo v probujo delavstva. Prireditev se prične ob 7:30 zvečer. Vstopnina je 40c. Predvajan bo bogat spored. Ne za mudit? ga. — A. Skapin. ' ,■ 1 r v ft m Si 8t » H| f (»O 4 OLOIIAIM FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Lead vil le st ne pons.la samo da je najvišje "inkorporirano" mesto na svetu (10,200 čevljev nad morjem), nego tudi z visokimi gorami. Mt. Massive (14,4?4 čevljev) in Mt. El-Dert (14,421), obe nedaleč od mesta, sta najvišji gori v Coloradu in med štirimi najvttjijni v Zed. državah. Dve sta v Californiji. Vsega skupaj je v Coloradu dvanajst gora Kjmočino nad 14,000 čevljev. Najbolj komerziatizirani med njimi je Pike's Peak blizu mesta Colorado Springs. Visoka je 14,180 čevljev. V okolici Leadvila je tudi mnogo jezer. Največja sta Twin Lakes, s površino 2,800 akrov. Pri Leadvilu je izvor reke Arkansas in mnogih potokov, ki se to stran kontinentalnega razvodja iztekajo v reko Arkansas in ono stran v reko Colorado. Prva teče proti' Atlantiku in druga v Paciflčno morje. Pota okrog Leadvila so v poletju lepa, toda le tu in tam tlakovana. Jezera so mikavna, priroda je tu bogata na krasotah ko malokje, vendar pa Leadville z vso svojo naravno lepoto ni moglo uspeti, da bi postalo letovišče. Vzrok je bila preodaljenost po železnici od velikih središč, pozneje pa slabe ceste, ki so bile za komfortno vožnjo z avti neporabne. Zdaj je v tem oziru veliko bolje. Avtobusi v Leadville ne vozijo. Ako človek nima svojega avta, more priti sem le z vlakom. Mnoga druga mesta in mesteca v Coloradu imajo popolnoma turistovski značaj, Leadville pa je rudniško mesto kakor nekoč. Samo nekdanjega življenja ni več. Ko je bilo Leadville na višku, je obratovalo v njemu 110 rudnikov in šestnajst rudotopil-nic. Vlaki dveh širokotirnih in ene ozkotirne železnice so prihajali v Leadville. Med vojno so eno železnico (širokotimo Colorado Midland R. R.) podrli skozi iz Colorado Springsa pa do Grand Junctiona. Stala je mnogo milijonov dolarjev. Velik del njene proge ob gorah in preko planot je zdaj spremenjen v cesto za avte... Danes je v Leadvillu samo še ena rudoto-pilnica, posest American Smelting and Refining kompanije. Ima pet topilnih furnacev. še pred desetimi leti je bila v najboljšem stanju, danes pa je zelo zanemarjena. Do srede pohtja je obratovala po kakih 14 dni tu in tam — rude pa je dobivala le za en fumez, kvečjemu dva. Koncem julija so ustavili v nji ves obrat do je3eni. V nji delajo — kadar delajo — še zdaj večinoma Slovenci. Joe Gruden, ki je bil delegat na prošli konvenciji SNPJ, je ženo in mene spremil v topilnico ter nama jo razikazal. Bil je poslednji dan, ko so delavci še delali v nji. Veliki predeli za rudo so bili prazni. Ogromne naprave za sortiranje, mletje in čiščenje rude so ustavili za nedoločen Čas. Predstavljal mi je rojake: večinoma priletni mežje, ki so pustili t j in v drugih topilnicah svoje moči in svojo mladost. Pozna se jim skoro vsem, cTa so silno garali. V tej šmelci sem delati v Vrizj pred leti nekaj dni. Vrstili smo se in zaslužek je šel večinoma trgovcu za grocerijo in druge potrebščine. Izmetaval sem rudo iz vagonov 10 ur na dan. Plača v šmelci, posebno pri takih delih, je bila nizka. Delo pa silno naporno c-lo za "Bošnjake", Hercegovce in Ličane. Težko sem se kosal z njimi, ampak moral sem se, kajti izprazniti smo morali vsako karo ob določenem času. Pripovedovali so mi, da je Joe Gruden poročal po konvenciji na vprašanje nekega člana svojemu društvu na seji, da so "vrgli nekaj zelo alabih ven iz odbora", posebno enega, in da so se jako trudili "vreči ven tudi Zajca", a zaenkrat še ni šlo. Gruden je pomagal, kolikor je bilo v njegovi moči, uverjen, da dela "v koris t jednote". To ni storil iz zlobe, pač pa, ker so ga omrežili znani vplivi, ki so pre-žali na neizkušene, nepoučene delegate. Orno-tili po marsikoga. V neki drugi naselbini v Colorac'u mi je delegat njenega društva pravil, da ko je prišel na postajo v Chicagu, je stopila k njemu neka ženska (iz čikaškega north side) !n mu takoj začela zabičevati, da naj glasuje proti vsem glavnim odbornikom, z izjemo enega, kajti edino dotični je še vreden ponovne izvolitve. Delegat se'je čudil, ker ni pričakoval takega sprejema. Joe Gruden je bil z mano zelo vljuden in uslužen, kajti tu v gorah ga čikaško pocestno hujskanje ni več motilo. Ko me je k njtfmu pripeljal Anton Mihelich, predsednik društva SNPJ. sem bil Grudnu in njegovi družini dobrodošel. Po kratkem pomenku sem se počutil pri njih kakor doma. 2e prvi dan prihoda v Leadville smo se s r ajdigovimi ustavili v slovenski gostilni v Stnngtownu. Nekoč je bila to velika vas blizu prej omenjene šmelce. Skozi njo vodi cesta, ki gre mimo postaje Malta v Leadville. Ud mesta je kako miljo. (Dalje prihodnjič) Slicnost diktatur • » Najpopolnejše diktature imajo danes Rusija, Italija in Nemčija. V vseh treh je dovoljena edino vladna stranka. V vseh treh smejo izhajati edino časopisi, ki služijo politiki vlade. V vseh treh smejo obstojati samo tiste organizacije, ki so del vladnega političnega, gospodarskega in verskega sistema. V vseh treh je cerkev strogo podrejena državni kontroli. In opozicija je v vseh treh strogo prepovedana. - - ■ "»TT*!?-i JJVJsT* TlW • • ^wrm^ " - ' - - •— -.......- ■ -f^f ~----. r - ProIeUrec, October 25, 1933 P. Z O L A t RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN (Nadaljevanje) Drugi večer je Pierre zopet izražal Bene-deti in Dariju svoje občudovanje rimskih vodometov. Rim je ono mesto na svetu, kjer ¿umi največ vode in na najkrasnejši način iz marmorja in brona — od "Barke" na Piazza di Spagna, od Tritona na Piazza Barberini, od želv na malem trgu, ki je kržčen po njih, od treh vodometov na Piazza Navona, kjer se v sredi blišči ogromno Berninijevo delo_ in zlasti do silne Fontana di Trevi, kazoče tako bahav okus in nadvladane od Neptuna, ki stoji med visokima postavama Zdravja in Plodovitosti. Drugič je prišel zv-ečer ves srečen domov in je pripovedoval, da si je končno razložil čudni vtisk, ki so ga napravile nanj ulice starega Rima okrog Kapitola in ob Tiberi, povsod, kjer se prilepija staro zidovje ob boke velikih kneževskih palač; prišlo je odtod, ker ni nobenih pešpoti, pa hodijo pešci brez naglice med vozovi in jim ne prihaja na misel, da bi se držali na strani ob hišah. Bili so stari okraji, kakršne je ljubil, neskončne, vijugaste ulice, ozki nepravilni trgi, ogromne, četverokotne palače, ki takorekoč "zgrinjajo v zbiti množini hiš kakor v poplavi. Tudi okraj ob Eskvilinu je tak: povsod s sivim pie-skom posute stopnice, vsaka obrobljena z belim kamnom, močno vzbočeni klanci, terase, viseče druga nad drugo, semenišča in samostani za zaprtimi okni liki mrtve hiše, velik, gol zid, nad katerim se pne krasna palma v brezmadežno nebeško modrino. Drugi večter, ko je raztegnil svoj izprehod še bolj od Kampanje, ob Tiberi navzgor do Ponte Molle, se je vrnil navdušen, ker se mu je razodela klasična umetnost, kakor je še nikoli ni užival. Ob bregu je videl same Passinije — rumena, počasno tekoča reka, breg zarasel z bičev-jem, nizke, štrleče čeri, katerih kredasta belina se odraža od rdečkastega ozadja ogromne valovite, le od modrih gričev na obzorju omejene planjave, nekoliko okornih dreves, ne vrhu brega razvalina v praznoto zijajo-čega portika, in ^iolga vrsta belkastih ovac, ki so se prišle napajat, v tem ko se je ovčar z eno ramo naslanjal na hrast pa gledal. Bila je posebno krepka in trda, v enostavno ravno in piano črto stegnjena in z velikimi spomini Čudovito oplemjsnjena lepota; še vedno so korakale rimske legije po tlakovanih cestah skozi golo Kampanjo, in se vedno je vladalo dolgo spanje srednjega veka in je prihajalo antično prebujenje v katoliški veri, ki je drugič napravilo iz Rima gospodarja sveta. Neki dan, ko je bil Pierre obiskal Campo Verano, veliko rimsko pokopališče, je našel zvečer ob Darijevi postelji zopet Celijo v Be-nedetini družbi. "Kaj, gospod abbe, Vam je zabava hoditi k mrličem?" je vzkliknila mala princezinja. "Oh, Franzoci, Francozi!" je nadaljeval Dario, katerega je bolela že sama misel na pokopališče. "S svojo ljubeznijo do žalostnih slik si namenoma kvarijo življenje." "človek vendar ne uide resničnosti smrti", je blago odvrnil Pierre. "Najbolje ji je gledati ravno v oči". "Resničnost, resničnost! čemu neki, če resničnost ni lepa, je ne gledam. Potrudim se, da ne mislim nanjo." Knez se je nenadoma razjezil. Duhovnik je kljub temu mirno in ljubeznivo, kakršen je bil njegov način, razkladal, kaj ga je tako presenetilo: Snažnost pokopališča, praznična slika, ki mu je dajalo jasno jesensko solnce, izredna krasota marmorja, potratno po grobovih razpostavljeni marmornati kipi,«kapele iz marmorja, spomeniki iz marmorja. Gotovo je bil to učinek starodavnega atavizma; ponosni mavzoleji iz Via Appia, bahava krasota, brezmejna ošabnost Še v smrti je tukaj vnovič vzklila. Zlasti na vrhu, kjer je imelo rimsko plemstvo svojo aristokratično četrt, je bil kup pravih hramov, ogromnih podob, iz mnogih oseb se«-stavljenih skupin; tupatam izražajo obžalovanja vreden okus, ali izdati so morali za to pač milijone. A vse je bilo čudovito dobro ohranjeno, in nedotaknjena belina mramor-natih figur med grmovjem in cipresami je bila prav posebno dražestna. Žarko poletno solnce jo je zlatih, in nikjer ni bilo videti pege na mahu, nikjer ni dež izglodal kamna, kar daje kipom po severnih deželah žalosten izraz. Benedeta se je nalezla Darijevega neugodnega razpoloženja, pa je molčala. Končno je prekinila Pierrovo razlaganje in je dejala Celiji: "Lov je bil torej zelo zanimiv." Tisti hip, ko je bil duhovnik stopil v sobo, je mala princezinja pripovedovala o lovu na lisico, kamor jo je bila mati vzela s seboj. "O, moja draga, nič na svetu ne more biti zanimivejše!... Sestanek je bil določen za poldne, tam doli pri grobu Cecilije Metele.-Tam je bil pod šotorom pripravljen bife. In kakšna množina ljudi — tujska kolonija, mlada gospoda iz poslanstev, častniki, ne glede na nas; vsi moški so prišli v rdečem fraku, mnogo dam v jahaški opravi. Odhod je bil določen za eno popoldne in ježa je trajala več kakor dve uri in pol, tako da se je dala lisica šele prav daleč ujeti. Jaz nisem mogla z njimi, ali videla sem vendar jako zanimive reči: visok zid, ki ga je morala preskočiti vsa lovska družba, potsm jarke, meje, dvji lov za psi... Primerilo se je dvoje nezgod, nič posebnega ne: Neki gospod si je izpa.inil roko, drugi si je zlomil nogo." Dario je poslušal s strastnim zanimanjem, zakaj tak lov na lisico je bil največja zabava Rimljanom. Kakšen užitek je bil tak dir po tej rimski, tako plani, pa vendar z zaprekami posuti kampanji, kakšna radost, če se je prišlo zvijačam od psov izvohane lisice v okom, kakšna zanimivost, da je neprenehoma odskakovala, včasi popolnoma izginila, pa se naposled, vsa utrujena in upehana, zgrudila in se morala dati ujeti. In to je lov brez puške, lov, pri katerem je vsa zabava v tem, da se hiti za repom živali, da se preteče in premaga. "Oh, tako neumno je to, če je človek ukle-njen v tej sobi," je dejal obupan. "Nazadnje se umrjem od dolgega časa." (Dalje prihodnjič.) 2rtev sistema tra odbor, da je potrebna, toda ne manj ko dvakrat v letu. Prihodnja konlerenca bo v Power Point, O. Aranžma zanjo se izvrši sporazumno s klubom. S. Tušek priporoča klubom in posameznim članom, da naj v prihodnjem letu sodelujejo pri prirejanju slavnosti 30-letnice društev SNPJ, S. Rebol priporoča, da bodimo člani SNPJ in JSZ na straži za Jed noto, ker je vedno razvidno kako ji nekateri ljudje žele škodovati. V istem smislu govori sodružica Kravanja. Nato se sejo zaključi, in nji je sledila zabava, na kateri je bil Nace Žlemberger deležen mnogih čestitk k svoji 65-let-j\o na prste. niči in sprejel mnogo pozdravov. Matt. Tušek, zapisnikar. pajo z delavci enako brutalno, <>ite kupon In pouClte a« o ugodnosti na-J«mn* parne toplot«. P LINO KURIVNI psrni rsdis- mesec, v mrsli sezoni, (v sedmih torji se zdsj lahko usposts- eimskih mesecih) plsčste le idu vi jo na va&em domu, urs du ali trgovini, ns zelo ugoden najemni način. Lastniki ali ns-jemniki zdaj lahko poskusijo plinsko gorkoto v poslopjih bre* centralnega grelnega sistema, ali za "hitro odpomoč" v delih poslopja, ki ne dobe dovolj toplote iz centralne kurjsve. Naša nova ilustrirans knjiiics vsm pojssni vse potrebno in pove natančne stroške za gretje. Nobenega predplačil« Upostavimo vam enega sli več plino-grelnih radiatorjev, brez predplačila vnaprej. Enkrst na It ecin; pi malo vsoto za najemnino — komaj $1.00 ns rsdistor. Ts se priftteje k rednemu mesečnemu računu zs uporabo plina. Po-služite se te ugodnosti in izne-bite se nepotrebnega dels s prenašanjem premoga in pepela. Hitro «postavljeno Poučite se o Plino-parnih radiatorjih in našem ugodnem načinu najemanja. Upostavimo jih hitro, kamor in kadar želite. Tskoj — Še dsnes — piši t« po nsfo brezplačno knjiiico. THE PEOPLES GAS LIGHT and COKE COMPANY 122 South Michigan Avenue Članom kluba it. 1 Obveščam vse one, ki so bili navzoči pri slikanju kluba, da so slike izgotovljene. Cena je 75c in $1.00. Na prihodnji seji bodete imeli priliko videti sliko in si jo naročiti. Ako je vam nemogoče udeležiti se seje, so slike v uradu Proletarca, kjer lahko nsročilo izročite sodr. Pogo-relcu sli John Raku. Nadalje apeliram na vse one, ki še niste poravnali vstopnice od zadnjega strankinega piknika, da to storite! V soboto zvečer 28. oktobra je zanimiva debata. Debato je aranžiral mladinski odsek kluba it. 1 in mladinski klub v Detroitu. Debata se vrši v Kafkovi dvorani. 26th in Avers Ave. Pričetek ob osnrl uri. So-drugi, udeležite se te debate. — Peter Bernik, tajnik. Zapisnik vzhodnoohijske konference JSZ Iz več vzrokov se je vzhod-noohijska konferenca klubov JSZ in Prosvetne matice vršila v nedeljo 24. sept. 1933 pri s. Zaveršniku v Prney Forku, O., namesto pri Nacetu Žlem-bergerju. Ker se tajnik Jos. Snoy radi bolezni še vedno ni mogel udeležiti konference, je poslal pooblastilo Nacetu fclemberger-ju, da ga nadomestuje. S. Žlemberger otvori konferenco točno ob 10. dop. Izjavi, da ga veseli, ker je udeležba obilna. Za predsednika seje je izvoljen John Rebol. Za zapisnikarja Matt. Tušek. Zapisnik prejšnje konference z dne 30. aprila 1933 v Bridgeportu sprejet kot čitan. Pismo tajnika Snoya med drugim navaja, da mu je žal, ker ne more biti osebno navzoč, in ker ne more delati za pokret. Vzpodbuja druge, da naj ostanejo aktivni in vztrajni. To je prva konferenca, da ni Snoy prisoten. Zahvaljuje se oddaljenim Pineforčanom, ker so pri&li dvakrat v Bridgeport na piknik, ki se bi imel vršiti v prid Proletarca, pa je prireditev vsakikrat preprečil dež. S in poročilo nadzornikov se odobri. Poročila zastopnikov. Albina Kravanja pravi, da jim je v naselbini Glencoe klub št. 2 nemogoče obdržati, ker so se člani in drugi večinoma razšli. Na Glencoe je samo še ona članica in pa njen soprog. Sklenjeno, da ima Albina Kravanja polno moč v sporazumu s tajnikom JSZ izročiti Zvezi klubov arhiv in drugo imovino. Ona dva ostaneta še člana. Karl Bogatay od kluba št. 9, Power Point, pravi, da če bo v njih klubu kaka sprememba, bo naprej* ne na*zaj. Za klub št. 11, Bridgeport, poročajo J. Rebol, J. Skoff in F. Kravanja. Volilcem v svojem okrožju priporočajo, da naj glasujeo za' s. Louis Bez-noska, ki kandidira v občinski urad. S. Beznoska, ki je navzoč, pojasnjuje, da se ni on silil v kandidaturo, nego so ga nominirali. Ako bo izvoljen, se bo zavedal svojih dolžnosti. Od kluba št. 25, Powhatan Point, poroča John Omerzel, in za št. 95, Piney Fork, Nace Žlemberger. Od društev SNPJ, pridruže- Nira, unije, batine itd. pripravami je imel klub št. 11 ^h Prosvetni matici, poroča- vsled tega precej škode. Nace Zlemberger pa je zagrozil vremenskim bogovom, da bo hodil toliko časa v Bridgeport, da bo dežja zmanjkalo. V tretjič se je klubu in Nacetu res posrečilo iztakniti lep dan, Proletarec pa je dobil povolj-no podporo. Finančno poročilo tajnika NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE _gi m a i m jr m arm ^r /m 'rum iISK AlrVl 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jesiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE TMM PKOPI.RII CIAS MCI H T mmú CORK COMPANY Telephon«, Wa-boeh «00« 122 South Michigan Ave., Chicago, III. (•lease sen« me year heeklet mm Gaetenaa raSlatere. Nsme ................................................................- Address ................................ City ............ Phone No.. CLEVELANDČANI! Pridite v nedeljo 29. oktobra v S. D. D., Waterloo Rd. na prireditev KLUBA ŠT. 49 J. S. Z. Odrski program in plesna zabava Nastopijo! Soc. pevski «bor "Zarja*9, Miss Irena Ogrin, bratje in ««stre M ar in če k, Edward Slejko in Miss Blumel POSEBNOST: KUPLET "NATAKA R" v «nem dejanju. Igrajo: A. Eppich, V. Coff m «soproga, H. Prince, F. Slejko in drugi. VSTOPNINA 40c. PRIČETEK OB POL 8. ZVEČER. jo: št. 13, Bridgeport, Martin Kos; št. 275, Maynard, je poslalo pismeno poročilo. N. Zlembergerju izreka društvo čestitke k njegovi 65-letnici; od društva št. 189 SSPZ, Power Point,- je poročal Jacob Tanchar, istotako o društvu št. 858 SNPJ, ki letos ni več v Prosvetni matici. Pri točki "V korist organizacije" referirá s. Zlember-ger. Vzpodbuja delegate k delu za unije in soc. stranko, in nato predlaga z ozdrom na UMW sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta. (Op.--^Bila je priobčena v Proletarcu z dne 5. oktobra 1933.) Na predlog s. Veharja se je zbralo v tiskovni fond Proletarca $6.05. Vsi prejšnji odborniki Konference ponovno soglasno izvoljeni. Doda pa se urad pod-tajnika, v katerega je izvoljen Joseph Skoff. Sklenjeno, da se konference v bodoče vrše le kadar sma- Gowanda, N. Y. — Tukaj je bil na agitaciji za Proletarca in več drugih delavskih listov, ter razpečaval brošure in knjige, Anton Zornik iz Pa. Nekaj uspeha je sicer imel,, toda na žalost moram priznati, da niti iz daleka ne toliko kot bi bilo v korist delavcem potrebno. Zdi se mi, da je ljudstvo preveč zaverovano - v Niro. Res, da NRA daje priliko delavcem, da se organizirajo v unije. Vsaj na papirju ima zapisano, da ne smejo braniti delavcem organizirati se po svoji volji in priznati jim morajo pravico do kolektivnega pogajanja po zastopnikih, ki jih sami izberejo. Razveseljivo je, da imamo delavci vendar enkrat priliko se organizirati. Petinosemde-set odstotkov industrialcev je že podpisalo razne kodekse na podlagi Nire, v kateri točka 7 pravi, da morajo podjetja priznati unijo delavcev, če je organizirana v njihovih podjetjih. Toda poglejmo, ali se gospodje ravnajo po zakonu? Ali izpolnujejo določbe, ki so jih vzajemno podpisali? Ne! čimveč kompanij je podpisalo kodese, ti m bolj so boesi pokazali, da se ne mislijo ravnati po podpisanih pogojih. V delavcih je vsled dolgotrajnega izkori-čšanja vzkipelo in že prošli mesec jih je bilo nad sto tisoč na stavkah. Mnoge so se nadaljevale v ta mesec in nastale so tudi nove. Samo v Penni je bilo okrog 100,000 delavcev v stavkah. Ako vlada resno misli izvesti svoj "new deal", bo morala zavzeti "quick action". S samimi apeli na kapitaliste ne bo omehčala njihovih src. S serumi, ki jih je vlada uporabljala sedaj in jih še ubrizgava, ne bo obudila mrtvoudno telo kapitalizma ter privabila prosperiteto k njemu. Zdi se mi, da ima delavec v prej omenjeni 7. točki Nire prav malo zaslombe in protek-cije. Poglejmo v našo državo New York. Ko hitro delavci kje zastavkajo pride zraven policija, in ne mine dolgo, ko začno njeni količki padati po glavah stavkarjev. V nemalo slučajih obmetavajo delavce z bombami za solzenje in policijski umori nad stavkarji so se že tudi dogodili. V Pennsyl-vaniji je isto. Povsod posto- Vsled poloma kapitalizma je sedanja vlada sicer podvze-la akcije, ki jih bi človofk pred leti ne pričakoval. Od njih je odvisno, če bodo doviolj po« gumni skončati započeto delo. Vsaj toliko, kolikor so v zakonu obljubili. V enem ko drugem slučaju delavcem ne preostaja drugega kot da se organizirajo v unije in politično ter pometejo tudi z demokrati. Dokler tega ne store, ostale kapitalizem vrhovna vlada. Delavci si bi že davno lahko izvojevali boljše razmere in pravice, če ne bi bili tako brezbrižni, ali pa če ne bi tako radevoljno drli zdaj v demokratsko, zdaj v republikansko stranko. Kljub vsi počasnosti ameri* škega delavstva kar se organizacije tiče, pristopajo gdaj v unije veliko bolj kot pa so pred krizo. Tudi k nam so prišli organizatorji. Prvi so bili od Shoe and Leather Workers Industrial Union. Nekdo se je informiral in razglasil, da se pod tem imenom skriva komunistična unija. Njeni organizatorji niso uspeli. Potem so prišli organizatorji A. F. of L. Koliko bodo oni dosegli, bom poročal. Med delavci drugih narodov je še dokaj zanimanja za unijo. Kako bo s Slovenci, ne vem. Dne 6. oktobra sem se udeležil sestanka. Izmed 25 navzočih sva bila dva Slovenca. Predsednik je obljubil za naslednje sestanke preskrbeti, da bodo oglašani z nalepljenimi letaki tudi v tovarnah, govornika pa da bodo povabili iz Buffala. Meni je izrazil željo, da naj bi pomagal z oglašanjem med delavci, s katerimi sem v dotiki. Slovenskih delavcev je precej tukaj. Vabljeni so v unijo v svojo korist. Ako se ne boste organizirali sami, drugi vas gotovo ne bodo. Enako potrebno je, da se organizirate tudi politično. Vabljeni ste v obnovljeni klub JSZ, ki je bil tu nedavno ustanovljen s sodelovanjem Anton Zornika. Kdor iz enega ali drugega vzroka smatra, da Še ne more postati ¿lan kluba, naj pomaga na druge načine. Delavci, slovenski in drugi, nehajte podpirati sedanji gnili sistem, ki tare vas in bo eati-ral vaše otroke! IPoprimite "uma sviti i meč" v armadi zavednih delavcev in ga sukajte toliko Časa, da nam tzasije sonce osvoboditve. — John Ma-tekovich. Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Csnsl 9694 1SSS W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: »•12 A. M.j 15 and 6-S P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-1 Oth St., Tol. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Seje kluba it. 27 JSZ se vrla vsak prvi potek v mesecu ob 7>90 svecer. 2enskega odseka prvi torek ob S. avslsr. Mladinski angleški odsek vsak petek iavea prvega ob S. sveder, vso v ktubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruMco, agitirajto in pridobivajte novih ¿lanov in članic klubu ter novih naročnikov Proletarca. V organisaciji in isobrasb! je naša moč. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI « » ■ ■ ■■■ mi"i,»nf WTtfifui—if !ifn ii«i»'»"«iiii3 ■ PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU NAROČITE SI DNEVNIK 40 99 ■ Na*i vorniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in (I Berwynu in dovaiajo čistega na dom P TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO t " Telefoni« CANAL 7172-7173 i J 1727-1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. I |!«fl »I I i I I I » I I I » <11 ••••« • ti 1 fl ! PltOSVETA Stane ma celo leto $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova druitvs. Deset članov(ic) je treba ss novo druAtvo. Nsslov ss list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. PRVA 30-LETNICA V J. S. Z. |:pev,,ki zbor p.ridf * - I na sla vnos t kluba st. 1 Vzrok katastrofe ni se pojasnjen Jubilejna »javnost 80-letnui kluba ¿t. 1, ki se vrši v nedeljo 29, oktobra v dvorani CSPS (gkjte oglas na tej strani) je prva te /nte med Slovenci. Klub it 1 je najstarejša izmed vseh slovenskih in drugih jugoslovanskih organizacij v tej debeli, ki so aktivne v naprednem ali v razredno delavskem smislu. Zato ima ta njen jubilej1 toliko večji zgodovinski pomen. Med našim delavskim občinstvom v * Chicagu vlada za ktabovo jubilejno prireditev prihodnjo nedeljo veliko zanimanje. Pa tudi v scsed-nih naselbinah. Iz Wauke#a-na-North Chicaga poročajo, da nas pon:»tijo v velikem šte-viKi. Iz Detroita je prišel glas, da bo zastopan na proslavi. Nedvomno pridejo gosti tudi i« nekaterih drugrih krajev. . Kdor še nima vstopnice, naj si jo kupi v pred prodaja. Cena 4&c. Pri blagajni 50c. Po vstopnice lahko telefonirate v urad Proletarca. Spored se mora prHS- ti ob 3. radi svoje ob*e2m>sti. Govori bodo kratki. Govornik, ki bo na tej slavnosti zastopal soc. stranko, je milwauški župan D. W. Hoan. V prizor jen i bosta dve enoti* janki, čuli boste pevske in muzikalne komade, deklama-cijo otrok v zboru (v takem obsegu prvič med nami), vi-d :!i boste ¿ive «like ita. Črtajte spored v celcti v oglasu. Klub -e je prtiuiil, da bo to re? slavnos., vvedna praznovanja 30-letnega dela. Vsa. kdo, ki se je udeleži, bo z užitkom cbilno nagnjen. Po končanem sporedu bo plesna zs.bava. Igral bo John Ko-chevarj;:v ork.ster. Chicago, HI. — Slovenski meian pevski zbor-Lira, ki je pred leti pel na mnogih prireditvah kluba ilt. 1, je bil povabljen, da sodeluje tudi na klbbovi sla/vnosti 29. oktobra. Ker *o nekateri pevci in pevke začasno odsotni, jim je to nemogoče, tajnica Lire Miss Eve. lyn Fabian pa sporoča, da pridejo vsi ostali skupno na prireditev. DOPISNIKOM Vseh poslanih dopisov nifrmo mogli priobčiti v tej Številki. Ostali pridejo na vrsto v prihodnji. Za Waukegan in No. Chicago, lil. VVaukegan, lil. — Tudi pri nas vlada veliko zanimanje za 80-letno proslavo kluba št. 1 JSZ, ki se vrii prihodnjo nedeljo. Nafti naselbini bosta častno zastopani na tej redki proslavi prve slovcnsJce socialistične organizacije v Ameriki. Do zdaj imamo prijavljenih že nad 20 of):"b. Vsi, ki se žele udeležiti te proslave, naj to sporoče so-družici Zakovšek, ali pa meni. Naš namen je, da odpotujemo skupno. ____Aana Mahnich, Tel. Majeatic 2922. Amerika ni Rusija Nanticoke, Pa. — Na dru štvenem in političnem polju ne morem beležiti uspehov za delavce. Tudi naša mala slovenska naselbina se brani uvideti, da je rešitev le v socializmu. Zato klub JSZ tu le životari. Kriv* tismu stanju je precej ameriški neoficijelni komunizem, ki ga je seve takrat največ, ko so glave razpaljene. Mnogokrat sem že zapisal in rekel, da s samim govorjenjem ne bodo napravili revolucije, in da Zed. države niso Rusija, pač pa je možno, da postanejo fašistična država ko Nemčija ali Italija. Te resnice ljudje ne bi *meli prezreti. Henrik Pečarič. Pred par tedni se je dogodil požar v Grif- življenje v plamenih. Oblast je takoj uvedla fith parku bli*u Los Angelesa, Calif., v ka- preiakavo, toda pravega vzroka ni dognala, terem ao delali breapoaelni, da ai odalužijo n*«? K objavljala le domneve, in pa aumni- . . . . . , , t • čenja, da je nekdo požar namenoma povaro- podporo. Ogenj se je po auh. trav. m draeju ^ ^ ^ M kra^ ^ „ ^ ^ tako naglo airtl, da mnogim ni bilo mogoče Zf0dila, in nekaj ogorelib mrtvecev. Slika pobegniti. Okrog 30 tek revešev je izgubilo je bila vzeta takoj po požaru. = Dolžnost vseh resnično naprednih druAtev je, da pristopijo v Pro«v\?tno matico. Iz zapisnika seje eksekutive J. S. Z. ;} SLAVNOST 30 - LETNICE KLUBA ŠT. 1 JSZ v NEDELJO 29. OKTOBRA 1933 r dvorani f SPS. 1126 W. Ittth Si. CHICAGO, ILL. Predvajanje sporeda se prične radi obsežnosti točno ob 3. pop. Dvorana odprta tri četrt ure prej. Občinstvo je proieno, da pride začasno VSTOPNICE: V PREDPRODAJI ......................40c PRI BLAGAJNI ..........................50c Po končanem apsoredu plea in proata - zabava - J. KOCHEVARJEV orkester i r. Igra Med sporedom svira TAMBURAŠKI ZBOR KLUBA ST. 20 J: S. Z. SPORED: 1. JOšKO OVEN o pomena prireditve. 2. MOč ORGANIZACIJE. 2iva slika. Spremlja s sviranjem Internationale tamburaški zbor kluba št. 20 JSZ, pod vodstvom Sava Bojanovicha 3. Govor zastopnika SNPJ — IVAN MQLBK . 4. NAS JUBILEJ. Deklamira Ang-ela Zaitz 5. Klub št. 1 po 30. letih. Govori tajnik kluba PETER BERNIK 6. a) Bratje, le k soncu, svobodi! (Ruski napev) b) Jutranja (Miroslav Kunčič) c) Dani se (H. Riva) Poje mešan pevski zbor SAVA* Zborovodja Jacob Muha 7. Delo kluba št. 1 med mladino. Govori DONALD J. LOTRICH 8. ROBERT ZAKOVSEK iz North Chicaga igra na harmoniko 9. Pozdravni govor v imenu JSZ. — CHAS POGORELEC 10. Enodejanka \OVAIGRA (New Deal) Spisal IVAN MOLEK OSEBE: JOHN POTROSBK, imigrant...................Andrew Miško BARA, njegova žena . ......... ..............Anna MUko RUDI, njun sin ................................Frank Sodnik TfLKA, njuna hči............................Alice Artach TOM SMOLAR, Tilkin ljubček ...................Johnny Kochevar BRADAVICA, agitator*.......................John Hujan Godi se v sedanjem čas* v Z edin jenih državah DRUGI DEL 11. FRANK COT M AN Jr. igra na harmoniko 12. Pozdravni nagovor zastopnika Slavije št. 1 SNfPJ. — F. GODINA 13. TULACKB CEdKI KVARTET: J. Jaeger, J. May, F. Smrha. Direktor B. Alexa 14. Srbski delavci klubu št. 1 -r- GfiORGE MASLAOH 15. Postanek in delo kluba št. 1. — FRANK ZAITZ 16. KLIC MLADIH. Deklamira recitacijski zbor otrok pod vodstvom Katke Zupančič in Louis Benigerja. TRETJI DEL 17. D. W. HOAN, župan mesta Milwaukee. Govor " THE TRIAL A Play in One Act. Two Scenes CHARACTERS: PROSECUTING ATTORNEY .................Johnny Kochevar £ UL^'iiL * ..................................Oeemr Codina DEFENDANT ..............................John«v R*k court CLÄRK ...............inri JURY FOREMAN .............................frmak Zaitm JURY Timet Today; Theme: The Class Struggle. Scenes A Courtroom. Director JOHN RAK Spored aranžiral in ga vodi dramaki odsek kluba št. 1: Fnmk Zaitz, Louis Be-niger in John Rak s sodelovanjem zWov, članov in članic ter prijateljev kluba. Anonncer Joiko Oven. Maiksr FiKp * Seje odborov JSZ dne 6. oktobra 1933 so se udeležili od eksekutive F. Godina, D. J. Lotrich in F. Zaitz; od nadzornega odseka J. Kopach in B*. Novak; od nadzornega odseka slov. sekcije Alice Artach, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz; od prosvetnega odseka A. Garden, I. Molek in J. Rak. Tajnik Chss. Pogorelec. S. Vider je sporočil, da mu je nemogoče priti na to sejo. Se ga oprosti. Dalje, so zadržani vsled dela Maslach, Kokotovich in Bojanovich. Odsoten je J. Oven. Za predsednika seje je izvoljen A. Garden. Zapisnik prejšnje seje sprejet. V svojem poročilu je tajnik C. Pogorelec med drugim omenil agrtacijsko potovanje A. Zornika v naselbinah Penne in New Yorka. Govoril je na shodih in sestankih^ V Gowan-di, N. Y., je bil z njegovim sodelovanjem obnovljen klub št. 14 JSZ. Tajnik kluba je s. Ma-tekovich, ki piše, da bo storil vse v svoji moči. da se klub ne samo obdrži, pač pa da bo tudi napredoval. V klubu st. 1 je bil reorganiziran angleški odsek z 18 Člani. Dalje Pogorelec poroča, da se je udeležil konvencije židovske soc. federacije v imenu JSZ, ki so jo povabili. Delegatov je bilo okrog 80 in dvorana polna poslušalcev. Bil je sodružno sprejet. O resoluciji detroitskih klubov so raz pravi jaK sodrugi na konferenci v zapadni Penn-sjrfvaniji ¡n na konferenci v vzhodnem Ohio, ter v klubu št. 49 JSZ. Vsi so proti njeni sugestiji za razpust JSZ. Priporočal je, da naj da JSZ ogrlas v program no knjižico kluba št. 1, ki jo izda ob priliki slavnosti svoje 30-let-ivice. Prosvetna matica. — V tej ustanovi poletne mesece ni bilo posebnih aktivnosti, pač pa se prično takoj v jeseni, članarino je poslalo še par orga-niizacij. Zdaj šteje približno 100 podpornih in kulturnih društev, domov in klubov. Igre in vloge so bile od časa prošle seje poslan* kiubu št. 47 v Springfield u. Proletarec. — V tiskovni fond so. prispevali poslednje čase sledeči klubi bodisi iz blagajne ali pa prebitek posebne prireditve v ta namen: klub št. 1, Chicago, $75.50; k hib št. 27, Cleveland, O., $42.30; kluba št. 37, 189» Mil-waukee in West Alis, $41.59; posamezniki $6.91, skupaj $47.60; št. 222, Girard, O., 115; Konferenca JQZ v zapadni Pennsylvaniji $14; organizacija brezposelnih v Chicagu $10; klub št. 16, Chicago, $5. V proŠLih dveh tednih je prišlo precej prispevkov tudi od posameznikov, vsega skupaj nad $200. Za naročnine je prišlo meseca .septembra nekaj manj ko v avgustu. Izgleda, da v koledar ne bo mogoče dobiti toliko oglasov kakor prošlo leto. Poskušali bomo, kolikor se bo dalo narediti. h starega kraja smo spet naročili precejšnjo množino raznih slovenskih knjig. Poročilo tajnika vzeto na znanje. Sklenje no, da se da oglas v klubovo program no knjižico pol strani in pol strani pa naj da Proletarec. Rak poroča o Prosvetni matici z ozirom na angleško poslujoča društva. Zbor JSZ. — Zaitz predlaga, da r.aj se prihodnji zbor vrši 1.—3. septembra 1934, to je, v jeseni, namesto na pomlad kakor dozdaj. Pogorelec omeni, da je bilo par sugestij za odložitev. Novak podpira . predlog. Zaitz ga utemeljuje, da bi odložitev sedaj pomenila odložitev za tri leta, namreč na 1936. kar bi bilo za JSZ kvarno. Potrebno je, da obdržuje svoje zbore redno. Predlog soglasno sprejet. Sledi razprava o mestih, ki jih je prošli zbor določil za referendum o sedežu prihodnjega zbora, namreč Cleveland, Canonsburg in Chicago. Vsa tri imajo pogoje, da se zbor bodisi v enem ko drugem ne le uspešno izvrši, nego so tudi dobre možnosti za velike agi-tacijske prireditve in shode. Uspeh slednjega odvisi popolnoma od klubov, ali kluba, ki bi vodil priprave. Sklenjeno, da naj pozdravi udeležence slavnosti 30-letni-ce kluba št. 1 Chas. Pogorelec. Vinko Ločniškar poroča o delu kluba brezposelnih. Zaitz poroča, da je bila resolucija detroitskih klubov priobčena. Pogorelec omeni na vprašanje, da ni dobil na pismo klftboma še nikakega odgovora. Godina smatra, da bi bila diskusija pred članstvom v Detroitu koristna, zato predlaga, da naj jih tajnik v to znova urgira. Sprejeto. Sklenjeno, da če pristanejo, bo odposlanec JSZ J. Oven. John Rak poroča o svojih vtisih v Clevelandu. — Konec seje. MM+»»»sssts»ssa»»a»»»ee «ilS RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. T«l. Crawford I3S2 : Priatna in ok mm domača jedil« Cono raerat. Poatreiba točna. Razno iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Pri klubu št. 11 smo zaposleni z agitacijo za starostno zavarovanje, o katerem bomo imeli volitve 7. novembra. Delavci, glasujte za to predlogo in urgirajte svoje tovariše, da store isto. Ko bo enkrat sprejeta, >i bo potem tudi odprta pot v izboljševanje. Delavec ne bo ekonomsko svoboden , dokler mu družba ne bo garantirala zaslužka in na starost pa zadostno pokojnino. Socialisti se bore za penzijo starim delavcem trideset let. Pred leti so smatrali to zahtevo ljudje in posebno še kapitalisti za silovito radikalno. Ampak jo bodo morali sprejeti. Danes so zanjo mnoge podporne organizacije, unije, dobrodelne družbe itd., ker je zanje bmme miloščin-skega podpiranja postalo pretežko. Pokojnina ni miloščina, nego nekaj, do kar je človek po gotovih letih garanja upravičen, kakor so upravičeni do l>okojnine ali penzije razni državni uradniki. Živahna je pri nas tudi agitacija za izvolitev L. Bezno-ska, člana kluba št. 11, ki kandidira za mestnega odbornika. Blizu našega mesta je po dolgem obljubovanju končno vendar začel obratovati Stanley rov. SvojeČasno je bilo v njemu zaposlenih precej naših rojakorv. Tudi rov na Barti spet deluje. Oba sta bila dolfro zaprta. Nihče pa ne ve, kako bo z obratom v bodoče. Začno, pa spet tebi nič meni nič prenehajo. Tu je bil dne 8. oktobra na obisku s. Jskob Ambrožič, tajnik pennsylvanske Konference JSZ, s svojo soprogo. Njunega poseta sem bil jaz jako vesel. Dne 9. oktobra je bila podpisana za te kraje pogodba med UMW in operatorji. V kratkem bodo' volitvo unijskih uradnikov. Takrat je čas, da so rudarji previdni. Ka»* izvolijo, to imajo — dobro ali slabo. Dne 28. oktobra priredita društvi št. 13 in 640 SNPJ vinsko trgatev. Prebitek je namenjen društveni blagajni, ker sta obe izčrpani. Kar sta imela denarja, je v zmrznjeni banki, ki se ne otaja tudi če bi še tako kuril okrog nje. člani in drugi rojaki so vabljeni na njuno prireditev. V soboto 11. nov. vprizori klub št. 11 igro, potem bo plesna zabava. Igral bo dober orkester. Več pozneje. Op&zar-jamo občinstvo že sedaj, da pride ob tej priliki praznovat Martinovo. Kako so ljudje vzlic krizi še vedno kratkovidni! Ko je človek brez dela, se prelevi v komunista ali v revolucionarja kake druge sorte, ko pa je spet delo in nekaj denarja, pa hajd nazaj v staro konservativnost in brezbrižnost. Sicer tudi vsi ti-le besedni revolucionarji, ki so komunisti vsled jeze, nič ne pomenijo. Ampak čas prihaja in mora priti, ko bo delavec izprevidel, da mu ne NRA, ne drugi sličnj poskusi zdaj vladajočih ne bodo pomagali. Brez socializma ne bo rešitve. — Joseph Snoj. NRA v klubu št. 1 Chicago» III. — "Nira in ameriško delavstvo" je predmet, o katerem bo na prihodnji seji kluba št. 1 v peteik 27. oktobra predaval Ivan Molek. Potem bo diskuzija, Pridite na sejo zgodaj, ker se prične ie pred 8. uro. Člani in Članice so urgirane, da razpečajo te dneve čimveč mogoče vstopnic za klubovo slavnost 30-letnice. — P. O. Priredile društev. JOHNSTOWN. PA. — "NmU Slo-«a" it. S00 SNPJ. Voaolica v aobo«o r IS. m. Isra "2o»it«r" t aa-doljo IS. ao*. 1933 v SUv. dot dom« aa Moxhamu. Dr. Job* J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Ttl Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tot Canal 9695 i Wednesday and Sunday by appointments only Reaidonco Tol.t Crawford S440 If no aaawor — Call Avatta 5700 ; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ;; Balance Your Daily Diet With Wencel's Dairy Products GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH I 23AO-82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 I a Poselite domovino —POSLUJUTE SE ZNANE PREKMORSKE ČRTE CUNARD LINE preko Cherbourga z njenimi velikimi brsopamiki "AQUITANIA" "BERENGARIA" SAMO 6 DNI NA MORJU Velik božični izlet pod vodstvom spremljevalca na BERENGARIJI 29. novembra in IS. decembra Za nadaljne informacije se obrnite na enega sledečih naslovov v Chicagu: MALESH A ARANZA 3030 Wentworth Ave. JOHN ŽAGAR 2400 Wentworth Ave. ^NARODNA POTNIftKA AGENCIJA 1664 Blue laland Arm. Tel. Canal 1233 M. GAWANSKY A CO., 309 S. La Salle St. all na CUNARD LINE—CHICAGO, ILL. ANTON GARDEN Nekaj besed o demokraciji Orodje fašističnih provokatorjev V t -Janji svetovni krizi, ki pretresa civilizacijo do korenin, je umiranje stoletnega klica po svobodi, demokraciji In enakopravnosti najbolj melanholično dejstvo za Človeštvo. Melanholično je V3led tega, kor zatoneva v tuljenju siren fcAizma, ki prinaša po-sobno delavskemu razredu novo ruienjatvo, kakor tudi vsled idejne .Ta in organizacijskega kaosa me i tistimi, katerih dedna in zgodovinska naloga je boj za emancipacijo človeštva potom odprave razredne družbe. Ta nalogit seveda spada delavstvu in tist!m iz drugih družabnih plasti, ki se bore ob njegovi strani v interesu skupnosti. Radi kaosa v lastnih vrstah pa jih je fašistična reakcija potisnila ne le v defenzi-vo, ampak jih v nekaterih državah, čijih večje število se bolj in bolj množi, tudi popolnoma strla. V večjem številu evro,pikih držav je delavsko gibanje strto ali pa impotent-no. Sadovi mnogih desetletij dela in žrtev so uničeni, na pozorišču pa vstaja nova srednjeveška reakcija, ki se namesto religije odeva v nacionalizem. Ti odmevi segajo iz evropskega torišča tudi v druge iežeje. Konflikt no pojmovanje demokracije Po fašističnih nazorih je glavni vzrok krize — demokracija. Po komunističnih domnevah pa je demokracija de-kLa kapitalizma in vsled tega se ji mora delavstvo kratko-malo odpovedati. Brcniti jo mora na smetišče, kakor je Mussolini sunil njeno "bolno telo" na gnojišče — Hitler ga je pri tem še prekosil. Obema nazoroma aplavdirajo liberalni buržoazni ciniki, katerim je demokracija karikatura. V sredi med tema dvema eks-trsmoma, med komunizmom in fašizmom, pa so v liberalno demokracijo, slepo zaverovani "evolucionarni" socialisti, ki sicer prisegajo v marksizem, pri usmerjanju gibanja in osebnih aktivnosti ter odgovornosti pa se izogibajo njegovim revolucionarnim implikacijam ali pomenom. Po njih darvmističnih nazorih, ki nimajo opore v politični in socialni zgodovini, mora iti družabni razvoj po zavrtani poti, ¿'tojlnjo za stopnjo, in preobrat morg priti "le/alno", kadar se večina izreče za socializem. (Mirnega razvoja ne pozna niti biologija, kjer igra zakon prilagoditve potom mutacije glavno vlogo.) To teološko pojmovanje socialnega in go* spodarskega razvoja na eni ntrani, na drugi pa fanatičen boj komunistov proti demokraciji in njeno izključitev iz njihovega teoretičnega sistema — vse to je odgovorno za im-potenco in posebno za skrahi-ranje nemškega delavskega gibanja v kritini dobi ter za razkol med delavstvom. O vprašanju, kaj je demokracija, na svetu kar mrgoli pojmov. V očeh fašistov je pošast, katero je treba zatreti in pomandrati v blatu. V očeh komunistov je dekla kapitalizma. Liberalnim buržoaznim cinikom je karikatura. Orto-doksnrm socialistom je fetiš. Političnim boeom m njih poma-gačem pomeni službe pri vladnem koritu; če teh ni mogoče drugače dobiti, pa potom korupcije, prevare in goljufije. Stoprocentneiem pomeni patriotizem, izkoriščevalcem in zavajalcem pot do izkoriščanja. Na drugi strani je demokratični Abraham Lincoln smatral dtmokracijo "vlado ljudstva, iz ljudstva in za ljudstvo," kar pa je v razredni družbi nedosegljivo. Vandervelde, belgijski socialistični voditelj, jo je na izrednem kongresu interna-cicnale v Parizu definiral za "samo pridobitev, katere si je izvojeval delavski razred v bojih presegajoč eno stoletje." . » Marksistično pojmovanje demokracije V marksističnem pojmovanju ni demokracija nobena karikatura, fetiš ali pa dekla kapitalizma. Je dinamična sila. v pravem pomenu besede antiteza kapitalizma in (bistveni pogoj za napredek človeštva. V političnem smislu pomeni Na aiiki na levi je Holandec jviarinus van der Lubbe, ki je na obravnavi pred nemškim vrhovnim sodiščem priznal, da je is netil požar v državnozborski palači v Berlinu. Poleg njegs so bili obtoženi sodelovanja pri zločinu trije Bolgari in bivši komunistični državni poslanec Torgler. Lubbe je sločn priznal, toda vsa obravnava je nefaiiste še bolj uverila, da sc pravi krivci požara v Hitlerjevi .vladi, ne pa v ječi. Požar je bil fašistom potem pretveza za uvedbo terorja in za razpustitev delavskih organizacij. Lubbe, o katerem so poročali, da je bil pred aretacijo zdrav in energičen, se je na obravnavi obnašal ko da je napol mrtev. Včasi je komaj odgovarjal na vprašanja. Par zunanjih opazovalcev obravnave je mnenja, da ga v zaporu fašistična oblast polagoma zastruplja. Sodniki je trdil, da je požar zanetil brez sodelovanja. Nedvomno je bil Lubbe le orodje, ki je služil Hitlerjevemu načrtu za vprizo-ritev dramatičnega, senzacionalnega čina, kar naj bi upravičilo uvod v fašistično diktaturo. .n«; ^ ^ . miaustiima zveza PRIDRUŽENA SOCIALISTIČNI STRANKI Naslov: JUGOSLAV FEDERATION, S. P. 3639 West 26th Street Chicago, 111. Tudi «e mi čudno zdi, zakaj so tako utihnili mnogi, ki so se včasi oglašali v Proletarcu, na pr. Anna Krasna, Mary Fra-del, Ivan Jontez, Frank Barbič itd. Sodrugi in sodružice, na plan in v boj. Kajti brez boja ni življenja! Max Slanovec. Naši denarni zavodi Zadnje Čase je vse pričakovalo od predsednika Roosevelta nekakšnega "prononsmenta" glede finančne situacije: ali bo inflacija ali ne? — In če bo — v kakšni formi? To je tudi zs delavce važno, posebno za tiste, ki imajo še prihranjen l:ak dolar. Preudarjajo tudi, katere denarne institucije so še varne — če sploh katere. In kakšen je bil njih položaj enako in tajno volilno .pravico, med krizo. v O bankah ni potreba govoriti. V (Dalje prihodnjič.) Fred Henderson v Penni Herminie, Pa. — Dne 20. novembra ob 8. zvečer se bo vršil v Greensburghu v Odd Fellows Hali shod, na katerem bo govoril sloviti angleški socialistični pisatelj in žurnalist Fred Henderson. Prišel je iz Anglije na povabilo ameriških socialistov predavateljsko turo. t • Ni se čas razpusta Nanticokc, Pa. — Klub At. 33 JSZ je na redni seji 15. oktobra vzel v pretres resolucijo detroitskih klubov JSZ in zaključil, da je njena sugestija neumestna, kajti čas za razpust JSZ in direktno pridrirže-nje k stranki ni še prišel. V teh rednih časih j>£i nam JSZ potrebna. Tisoče Slovencev je se, med katerimi zaradi jezika ne mere nihče uspešno vodiiti socialistične agitacije. Če ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami ajL i\ v/ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Prečitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list9 ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. :?nnm Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 540 W. Juneau A V«. MILWAUKEE, WIS. iirmumnuti tu ..„UIUÜ ■ ■ ■■ ■ ■ ■ BARETINCIC & SON ■ B POGREBNI ZAVOD " 1 424 Broad Street ■ i JOHNSTOWN, PA. § ■ Tel. 1478 Eksekutiva Socialistične Stranke: • Da dial W. Hoan, Wisconsin; Norman Thom», New York; Darlington Hoopes, Pennsylvania; Power» Hapgood, Indiana; J< hn M. Collins, Illinois; Albert Sprague Coolidfc, Massachusetts; Leo Knycki, Wisconsin; Jimei D. Graham, Montana; John C. Packard, California; Jasper McLevy, Connecticut; Lillith Wilson, Pennsylvania. * Gksekutivni tajnik Clerence I Senior. • ' Glavni urad: S49 W. Randolph St., Chicago, III. n Tajništvo J. S. Z.: Tajnik: Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, lil. Eksekutiva J. S. Z.:- Filip Gedina, Peter Kokotovich, Donald J. Le-trich, George Maslach, Joiko Oven, Fred A. Vider, Frank Zaita. Nadzorni Odbor J. S. Z.: Save Bojanovich, John Kopach, Bla* Novak. • t t • t Prosvetni Odsek J. S.Z.: Anten Garden, Ivan Molek, John Rak, Cbas. Po-gorelec, tajnik. Nadzorni Odbor Slov. Sekcije J. S. Z.: Alice Artach, Vinko Lrčniskar, Angeline Zaits. "Proletarec" glasilo in last slovenske sekcije JSZ. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA: John Olip, predsednik; Joiko Oven. podpredsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godi na, blagajnik; Fred A. Vider, Donald J. Lotrich, Anton Garden, nadzorni odbor. Urednik r Frank Zaits. Upravnik: Chas. Pogorele«. IMENIK KLUBOV: ILLINOIS št. 1, CHICAGO.—Tajnik-blagajnik Peter Bernik. 3204 S. Karlov Ave. Organizator Anton Včič. Zapisnikar Ju9tin Zaitz. — Zboruje vsaki četrti petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. S». 3, OGLES BY.—Tajnik-blagajnik John Pohar, Box 03. Organizator John Hotko. Zapisnikarica Christina NadveŠnik. Seja vsaki 3. petek v mesecu ob 7. zvečer na domu tajnika. _ St. 4, LA SALLE.—Tajnik blasrajnik Peter BanicK. R. 1. Organisator Joe Certalich. Zapisnikarica Jennie Martinjak. Seja 3. sredo v mesecu v Siov. naT. domu. St. 16, CHICAGO.—Tajnik-blagajnik Peter Swol-iak. 3504 N. Ashland Ave. Organizator Louis Volk. Zapisnikar Fred Matjasich. Seje vsaki 3. petek v mesecu ob 8. zvečer na 2250 Clyboum Ave. St. 20, CHICAGO.—Tajnik-blagajnik George Haslach, 837 Fullerton Ave. Organizator Sava Bojanovich. Zapisnikar Geo Maslach. Zboruje zadnjo soboto v mes. zvečer v svojih prostorih, 2250 Clybourn Av-\ St. 4S, WAUKEGAN—Tajnica-blagajnica Anna Mahnich, 624 Helmholz Ave. Zapisnikar Martin Jud-nich. Organizator Jack Mesec. Seje vsako 3. sredo v mesecu ob 8. zvečer v Slov. nar. domu. St. 47. SPRINGFIELD.—Tajnik-blasrajnik Joseph Ovca, 1841 S. 15th St. Orsranizatorja John Ocepek in Anten Per. Zapisnikarica Julia Krmelj. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 3. popcldne v Slov. nad. domu. St. 50, V1RDEN.—Tajnik-blagajnik Frank lUrsich, Box 681. Zapisnikar Simon Kavčič. Organizator Frank Reven. St. 224, PULLMAN__Tajnik P. Verhovnik, 10138 Wentworth Ave., Chicago, 111. INDIANA St. 41, CLINTON.—Tainik lerac Spendal, Box 340. Organizator Bartol Oblak. Zapisnikar John Škof. Seje zadnjo nedeljo v me^ocu. KANSAS St. 21, ARMA.—Tajnik-blagajnik Anton Shular, Box 27. Zapisnikar John Shular. Organizator John Kunstelj. Redne svje se vrše vsako drugo nedeljo v me«ecu ob 2. popoldne v Moose Hall, Arma. MICHIGAN St. 114, DETROIT.—Tajnica-blagajnica Katharine Junko, 550 Belmont Ave. Organizator Joseph Klarich. Zapisnikar Franjo Kuhovski. Seje vsako 4. nedeljo v mesecu dopoldne na 116 W. 6 Mile Rd. St. 115, DETROIT.—Tajnik-blagajnik Joseph Korsich, 15373 Petoskey Ave. Organizator Joseph Kotar in Lewis Korošec Jr. Zapisnikar Anton Stef-fler. Zboruje prvi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slov. del. domu, 437 Artillery Ave. NEW YORK St. 12. GOWANDA.—Tajnik-blagajnik John Mate-kovich, 145 Miller St. St. 14, LITTLE FALLS.—Tajnik-blagajnik Joseph . Cvetesar, 67 Petrie St. Organizator Frank Petavs. Zapisnikarica Elizabeth Penich. Seje zadnjo nedeljo v mesecu ob 7. zvečer v prostorih s. Penich. OHIO St. S, WEST PARK.—Tajnik-blagajnik Math Bisjak, 13101 Crossburn Ave. Organizator Joseph Sen-kar. Zapisnikar Paul Slabe. Zboruje vsako prvo soboto v mesecu pri s. Bizjaku. St. S, MAPLE HEIGHTS—Tajnik-blagajnik Frank Vrček, 15319 Broadway, Bedford, O. Zapisnikar Martin Martinček. Organizatorja Rudolf Franetiič in Mike Fimec. Seja drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne pri s. Vrčku. St. 9, POWER POINT.—Tajnik Jacob Bar,.nt, R. D. 2, Box 19, Liftbcn, O. Organizatorji Charles Boga-tay, Steve Chuck in Matt. Tušek. Zapisnikarica Agnes Chuck. Seja drugo nedeljo v mesecu pri Matt. Tušeku. St. 11, BRIDGEPORT.—Tajnik-blagajnik Joseph Snoy, KFD 1, Box 7, Zapisnikar Tony Kravanja, Organizatorji Frank Matko, I^ouis Gorenc in Frank Blatnik. Seje vsako t. nedeljo v mesecu v društ. dvorani. St. 23, EUCLID.—Tajnik John Rome, 19602 Chich-asaw Ave., Cleveland, O. Organizator John Pozun, Zapisnikar Joseph Ivančič, Seja vsaki tretji petek v mesecu. St. 25, POWHATAN POINT.—Tajnik-blagajnik Jchn Mersel, Box 344. Organizatorja Frank Sabec in John Krall. Zapisnikar John Kastrevc. Seja prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldno. St. 27, CLEVELAND.—Tajnik-blagajnik Ivan Bah nik, 1053 E. 67th St. Organizator Louia Zorko. Zapisnikar Joseph Jauch. Knjižničar Edw. Branisol. Seja vsaki prvi petek ob 7:30 zvečer v Slov. nar. domu. St. 28, NEWBURGH.—Tajnik-blagajnik Frank Hribar, 10805 Avon Ave. Organizatorja Jos. Lever in Anton Zeleznik. Zapisnikar Peter Segulin. Seje prvo nedeljo v mesecu v Slov. dil. dvirani na Princa A v«., ob 1:30 popoldne. v It. 49, COLLINWOOD.—rTsjnik-blagajnik A. Ska-pin, 14904 Psppir Ava. Zapisnikar James Koželj. Organizator Frank Barbič. Seje vsako prvo nod »Ijo v mesecu v Slov. del. domu. •t. 06, PINEY FORK. — TaJnik-bU^a.-nik Nace Zlemberger, Box 213. Orr inizator Jrhn Robaj. Z.\>i*-nikar Nace 21tmberger. Bejs vsako 3. nsdelji v mescu ob 2. popoldne v prostorih tajniks. St. 222, GIRARD.—Tajnik John Kosin, 1006 Stat? Rt. Blagajnik Andrew Krvina. Organizator Anton D>-brovolc. Zapisnikar John Tan-ek. Sejs vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v Slov. domu. PENNSYLVANIA St. 5, FRANKLIN CONEMAUGH__Tajnik-blagajnik Frank Pcdboy, Box 61. Park Hill. Zmhnikarica Mary Zabric. Organizatorji: Andrew Vidrich, Anton Gabrenja in Frances Langerholc. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu. St. 7, SHARON.—Tainik-blagajnik Joseph Go4laa, 1037 Bsldwin Ave. Zapisnikar Frank Cimperman. Organizator L decide in the strife and on the question whether Glas Svobode should remain on the index of the recognised socialist publications. It was rttfefcen off. » iki branch then established Its own paper, Proletarec, which is now in its 28th year and property of the Federation. "Our main duty is to work as organizers and educators among Jugoslav workers," was the motto of the branch. It was always loyal to this tarfc. Branch No. 1 is not "just another branch". It was a torch bearer, always on the movement in this City and among the Jugoslavs all over the country. It helped to sustain Proletarec financially to the best of its ability. The paper was again in great danger thru the present economic panic. Branch No. 1 did everything in its power to cover with the help of other branches the debt of the publication which amounted to a few thousand dollars. No other branch of the Federation has such an array of membership. The ranks of Branch No. 1 consisted from the beginning of the industrial workers, (which are a great majority), tradesmen, white collar workers, labor journalists, a few small business men and professionals. The membership is grouped about the same to-day. When in 1910 the Jugoslav Socialist Federation was established, as it is now constituted, Branch No. 1 was one of its leading units thru all the Federation's history. To-day it is the most vital part of the Federation and its work. After the World War Branch No. 1 had been and numerically still is the largest branch of the Socialist Party in Cook County. That, of course, was not to our wishes because the strength was not at all proportional. The Branch did not aim to become the main organization prop of the Socialist movement in this city of gangsterizem and corruption. The Party in Chicago finally emerged from a spell of weakness and the Socialist movement turned upward. This gave our comrades a sigh of relief. They did not want to have the honor to be the largest Socialist unit in the town of three million! They reasonably expected "American workers" to show something in the line of a growing organization. When representatives of Branch No. 1 came before the members and reported that we no longer were the largest group of the S. P. in Cook County, and that new branches were springing up everywhere in town, they were the happiest lot. After all persecutions which prevailed during the War, after campaigns of slander and terror, and then after splits and nasty attacks from our "friends" to the "left" — the Party again become the live organization, and naturally, our members were glad! They know very well that there could not be much of a Socialist Party in this County unless branches would develope in various parts of the city which would not only be larger than ours but politically and otherwise energetic groups, determined to advance. Branch No. 1, J. S. F„ is proud of its history and its work. Thru thirty years the comrades were working against odds, which many times seemed impregnable. But they alwayi won in the end. Some of them are in their graves now. Some turned to ashes in the Crematories. Quite a number of them became too tired to continue and stepped aside — but others remained, new members joined, and the work goes on! Branch No. 1 is to-day stron-ger than ever in its thirty years of active life! Under its auspices hundreds of public meetings were held — some very big, others small, in attendance, with speakers in English arid the Jugoslav languages. Hundreds of lectures were given, a very large number of dramas and other plays, recitations, pantomines, concerts, etc., to promote Labor culture and Socialist education. Thousands upon thousands of Socialist pamphlets and other Socialist literature were distributed. Because our language group represents only a small part of the American laboring classes, we never gained national recognition, in the» party or anywhere else. We never sought it. The Branch and the Federation, of which it is a part, knew their field, and they worked without expecting any particular reward or pYaise. The sense of duty was their running power. On Sunday, October 29, at the CSPS Hall, 1126 W. 18th St., this Branch will celebrate its 30th Anniversary with a gala . program, suitable in every respect to this rare occasion. The workers in Chicago and vicinity are invited to come. As we look back 30 years — we see a continuous chain of struggles and strifes. They were overcome and defeated. Ahead — more struggles and strifes. They will also be overcome and defeated, as in the past. We are determined with the rest of the Socialists, the world-over, to reach our goal, which is Socialism. Such is the spirit of Branch No. 1, J. S. F., on its 30th Anniversary, young, full of vigor and hope,..just aa in its inception thirty years ago! A Simple Problem Again I nay, there is only one solution for the present economic and social injustice and that is, the wiping out of the profit ayatem. The president and Jhose who are today attempting to r«li«ve the situation, to save the country, are going to find no solatian for the problem other than a system of production for use and not for psofit. They aro going to have to Insist that every American citizen Tender service to his fellow-man from this time on and without the expectation of receiving a profit from the other man's labor. What a simple problem we would have to solve if the people of the country only knew that the above statement is true and would insist that it be carried out!—George T. Pickett. Some Say It Won't Be Long Now I>uring the stone age, mankind gradually improved upon I he draK system of transportation. They roiled loads upon logs. Unwritten history only knows how long before some bi ight barbarian in a fur girdle observed that such rollers could be cut off short and become wheels. Other sluggish thinkers ot those ages experimented with the possibilities of producing fire, at will, or more likely discovered it by accident but had wit enough to repeat what they saw. HOAN TO SPEAK SUNDAY AT PROGRAM QF BRANCH NO. 1 — DEBATE SATURDAY FAST MOVING "Doesn't that mule ever kick you?" "No, sah, he ain't yet, but he frequently kicks de place where Ah recently was." This week-end, Saturday October 28th and Sunday the 29th, branch No. 1 JSF in Chicago will sponsor two interring affsirs for its members and friend». Firrt will be the debste between the Chicago and Detroit youth groups held at Kafka's Hall (upstairs), 3846 W. 26th St., on Saturdsy, October 28th, beginning at 8 P. M. The subject is "Resolved that Socialists should help form a New Labor Party". Chicago will present the negative and Detroit the affirmative argument on this question. This time, the young Detroit comrades are determined to repay us for the defeat our boys handed them on a similar occasion in their city about a year ago. Good points will be brought out by both teams which will be of interest to all that will be present, therefore, we urge all comrades to invite their friends and enjoy the evening with our visiting comrades and those of Chicago. The admission is- free. After the debate a social will take place with music for dancing. The next day, Sunday, October 29, will be the 30th Anniversary celebration of branch No. 1 JSF at the CSPS Hall, 11J6 W. 18th St. From what we have learned so far, there will be a number ef out-of-town visitors attending this affair. From Detroit, a number of our comradcs and friends expect to be here for the debate and also for the program. A delegation from North Chicago will be the Socialist Party representative, Mayor D. W. Hoan from Milwaukee. Comrade Molek will give a short talk in behalf of the SNPJ and Charles Pogorelec will represent the JSF. Tb? New Deal, a one act play by Ivan Molek, will be staged, describing the firm conviction of a staunch Socialist who is a member of the party for over 30 years. In English, The Trial, another one act play will be presented. It gives a picture of a court procedure in which a worker is defending the right to organize and- the recognition of a union. The musical numbers will be supplied by Robert Za-kovshek from North Chicago and Frank Cotman Jr. of Chicago. Both play piano accordians and promise us some good entertainment. Sava singers are scheduled with a few numbers and our North Side comrades of branch No. 20 will participate with their string orchestra. Another interesting feature of the program will be the mass recitation by juvenile members of the Pioneer Lodge Slovene school. There will be other recitations and numbers on the program which make it well worth the admission price of 40c if the ticket is purchased in advance. The admission at the door will be 50c. Tickets can be purchased from all members of the branch, at the office of Proletarec and from Peter Bernik, .3204 S. Karlov Ave. In Meanwhile, distantly neighboring tribes, when not killing each other or stealing mates, noticed that different people could make and do things differently. These differences, and the desire for their benefits, brought about the institution of trade between peoples. Barter developed between individuals within tribes and to some extent between tribes. We are the supposedly civilized progeny of those hair-covered originals. They required hundreds of thousands of years to take a few steps forward; steps, nevertheless, toward modern transportation, electrical communication, refrigeration, lighting, heating, and all the rest of what some have nowadays and what all want. Humanity has come a long way since then. Yet we are far behind where we should be. Old habits retard us. We make progress mechanically, but prejudices hold us back from making social progress. Hence most of us do not have the benefit of the wonderful things which "civilization" has developed. Those originals of the ston-ji age would not only be amazed if they could see what now exists—they would also be amazed to see that most of us are in penury in the midst of plenty. Do we intend to dilly-dally away other thousands of years in getting rid of a social sys-ten that brings recurring depressions which deprive an insultingly great number of people of everything worth while? Or shall we quickly go forward to a far higher social-evolutionary stagd—the cooperative i commonwealth which Socialism teaches? — T. M. L. SEARCHLIGHT By DONALD J. LOTRICH and Waukegan and another group th* «vening a dance will take place with Johnny Kochcvar's "orchestra playing. Comrales, let's celebrate this 30th Anniversary together with our friends and sympatizers at CSPS Hall Sunday. Thirty years of active work in the Socialist movement is quite an achievement, so let's be there and stand ready to carry on more forcefully the work that has The principal speaker*been done in the past. — John Rak. * from Auburn have promised to be with us on this occasion. Wc also hope to have with us comrades and friends from La Salle, Sheboygan, Milwaukee and other nearby cities. The program will begin at 3 P. M. with a Pantomino portraying "Organization" and coupled with the International played by a string orchestra composed of members of branch 20. IVAN, THE NOT SO TERRIBLE—1933 M We're going to have a very busy weekend in Chicago. This Saturday night we're holding a debate which should interest every Socialist Many wonder why a Labor Party isn't formed. Many urge the Socialists to step in and organize such a party now. If you are interested in either side of the story you should come to Kafka's Hall on 26th St. and Avers Ave., and listen to two young comrades from Detroit endeavor to give , enough reason for the formation of |a new Labor Party. And we in Chicago will show them why we are not forming a new Labor Party. No admission will be charged. We'll start promptly at 8 P. M. to allow time for a social afterwards. • • * Then on Sunday, Oct. 29, we have another big engagement. With Mayor Daniel W. Hoan of Milwaukee as the principal speaker and with many other attractive and worthwhile presentations, Socialist club No. 1 JSZ will celebrate its 30th Anniversary. We are told that everything is lined up in splendid shape for Sunday and the expectations are for a record attendance. The rich program and the occasion demands the support of every progressive thinking worker in and around Chicago. Nothing will be more pleasing thsn to realize on Sun. day, Oct 29, that the work of Socialist Club No. 1 JSF is appreciated and the only way to make that known is thru a magnificent crowd. ♦ • • In addition to these two affairs Chicago Socialists will have the National Executive Committee of the Socialist Party with them on Sunday and Monday, Oct 29 and 30. The N. E. C. is holding its quarterly meeting on those days. They will be guests of the Chicago comrades at a banquet on Sunday night. We are sorry that our own ceJebration had to fall on the same date because we would like to participate in the banquet. We are confident however, that the committee in charge is doing an excelknt job and that the banquet will serve, besides the usual goodwill purpose, in raising funds to carry on the Party work. In this respect, it may be said that the County Executive Committee has things mapped out to improve the Party standing in many ways, including financial. Several of them are working dilligently to get the Party on the proper tracks so that it can roll along smoothly. see Hitler and his Nazi machine has been the chief headlinera in the news of the past weeks. First, that frame up of the reichstag fire and the subsequent trial, perhaps the biggest farce ever perpetrated, is sickening. The more we read of it the more convinced we are that the Nazis themselves planned the burning. The jurists are careful not to question along the lines which might implicate their own men. Then, Hitlers withdrawal from the League of Nations and the Disarmament Conference set the war bugs abuzzing. It was a great stunt of Hitlers; one which fthould go over big in Germany since the German fools are craving for such daredevil publicity. The American newspapers which were friendly to the Nazi leader when he entered upon his chancellorship and his subsequent crushing of the Socialist and Communist parties and the Unions, are beginning to awaken to the fact that Hitler is not going to be stopped by anybody. They are realizing now that he U going to be something to contend with and that he will not quit until he meets his Waterloo. These same newspapers which have bluffed the people so often are beginning to learn that Hitler is another of those dogs gone mad. And you know that mad dogs cannot be held in check. • • • It is going to help much to have the United States recognize Russia at this late date? While it is late and while most of the benefits have slipped away to other nations, we are of the belief that the recognition of Russia is going to have a good effect on the people of the entire world. The U. S. will get some added trade, no doubt Russia will receive some needed credit and the world will feel a good deal easier. a a a President Roosevelt spoke over the radio again last Sunday and told of the benefits of his program. Be patient, we can't help everybody at the same time. It takes time. Sure enough. And the people would have you jailed if you dared say that he'll not succeed. "Even if he doesn't succeed he has done a thousand times more than Hoover." They don't know what Hoover has done and less of what Roosevelt is d>ing. But they are willing to stick with him and argue foolishly for his program. The workers are far from class conscious. Program and Dance by Branch 49, Collin wood, Ohio On Sunday, October 29, branch 49 JSZ in Collinwood, will give a program and dance, beginning at 7:30 P. M., at the Slovene Work-niens' Home, 16335 Waterloo Rd. A well selected program with musics! numbers, singing, playing and recitations will be staged. The men's chorus of the Socialist singing society Zarja will sing "The Workers Hymn", and the ladies chorus of this same society will sing "the Hunters Song". Edward Slejko will recite Mile Klopcich's poem, "A Child's Farewell to His Toys". Miss Blumcl will entertain us with a song "When Irish Eyes Are Smiling", by E. C. Ball. A harp solo will be played by Miss Irene Ogrin and the Marin^ek children will provide us with additional musical numbers with their violins and guitar. The concluding number of our program is a comical sketch, "The Waiter" with singing and music. The comedians are An-1 ton Eppich, Henry Princ, Vinko Coff, Mrs. Coff and others. After the program there will be dsncing in the lower hall. Music by Stampaders orchestra. Don't forget to come 7:30 P. M., Sunday, Octobcr 29. —- Frank Barbie. Great Oaks From— The Astor fortune was built on furs. The Rockefeller fortune was built on oil. The Insull fortune was built on suckers. An the next gre^it fortunes will be built on rewards for reporting NRA violations—if they ever offer as much as $1 per care. —The American Guardian. DON'T ALL SPEAK AT ONCE An Irishman was helping to buiH a new concrete road, and hung his coat on a fence post. Someone of the gang painted the head of a mule on it. When It came time to quit, the Irishman looked at the eoat a minute and asked, "Which one of you hoys wiped your face on me coat?" .