Tečaj XIV. List 51. <1 ospodarske^ obertnijske in národsk Ishajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl.30 kr. V Jubljfliti v gredo 25. junija 1856. > kar se ne more zadosti priporočiti ondi 9 prostor in zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poskodje. Tudi se zna po no vito germovje okolišinah drugo rodovito ali has zasaditi, postavimo murbino, za rej o svil- nih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in po-troškom poti, ceste in vasi kaj zlo olepša in veliko dobicka prinese, veselje ; eden Tako lepšanje vasi bo mnogemu lep izgled in drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga bo scasoma v cast stanovnikom lepsega obličja. Res je, da vse mahoma ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko res-nem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení in le na starih navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne stori, tuđi dandanašnji veljal, ako bi se nam- í ce s palico ne dobiu, se reč za svojo đomačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega cloveka vodi lastna živina za cast, dobicek in veselje, pa tadi čast in dobicek cele soseske. iz azijatiskih dolin, so se takrat gotovo le malo z govejo Dobro nadělaně poti pa tudi dobicek donašajo , na kterega rejo pecali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna se ne mislite. Kupčevavci in barantači grejo le raji v take vasi kupovat, kjer so lepe poti, da se laglej odpelja , kar Bolj verjetno je, da v mircodolinski živini teče kri ogerska, ker bližina dežel in mnogo enakih lastnost pricuje to sorod-vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od nost, le s tem razločkom, da na Štajarskem se je napravilo jezdica , ki je kakor Madžar prijezdaril iz štep nakupijo, in tudi raji dražje plačajo, kakor pa da bi v take kupljenega blaga. Lepe, dobre poti, prijetili verti, veliko dobrega in lepega sadnega iz lesa izdelane hiše in drevja, čedno pozidane pozneje lepo lastno pleme, ker zrak, piča, voda in še druge i i • V « # 1 v A - ali tudi okolisine store, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. stanja, ki se snažno deržijo, cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take po-hištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav raz- dobri, radovoljni in pobožni Ijudje prebivajo, ali flosarji. Od svojih mladih let sem obilo priložnosti imel življenje naših pridnih in marljivih plavičarjev ali flosarjev (kaki ob nedeljah in praznikih bolj pridno k Božji službi pri- kor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati. njih stanje, tergovino, veselje in žalostné dní gledati, ter ž njimi se ob umni, pridni, V dejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih delà blagoslovi, da so premožniši, in tako čiti. Ne vém se spomniti, da bi bile „Novice" kadaj kaj od tudi laglje svoje davke odrajtujejo. Glejte, koliko tedaj po- njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zve-prava potov in lepšanje vasi duši in truplu blagra prinese! diti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnihnašincev. S a v i n a (izgovarjaj „Savna", kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodo- En dan v parižki razstavi. vitnim (Konec.) Pervo za durhamskim plemenom je na in bogatim 1 eso vjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, Angležkem h krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grin tovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , ■■■■^HIHHHaAiift« in niž je doli Merzlico, fordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride Gojznika, Malica in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem dernejsko pleme in plemena iz otok avolj obilneg mleka in so kaj živa živina ki slo vijo memo lenih in 1 za njih bogato tergovino nov, fabrik in steklarnic služi, temoč tudi mnogo žag, mli Steklarna naša roba ne za V • r ziv1. počasnih Durhamcev in Herefordcev. Onn kerriškega, ki je večidel černo in celó še plemena klada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa Aug V « popi vajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se je les bogastvo te okrajine slovenskega Štajara. rece, da so mesojedci in mlekopivci, kakor je ze per zmagavec Britanije rekel („lacté et carne vivunt") mleko i Mnogokrat ze sem v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal:ali ' jim je velika skerb, zato pa pridelujejo jim ne bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil Na mastnih travnikih molze živina obilo odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla ra- sirovo maslo in sil tudi toliko klaje, mastnega mleka in si pridobí obilo mesa Kar pa se tiče m o 1 so holandské krave se bolj odgovor: „ kove poti, ga še bodemo zmiraj vozili ; kadar vozili ne bomo ga pa vec i fs ga pa se manj zmanj kovalo bode". Gotovo m e m o angležkih m imajo sila velike. Al mleko ho- pa smo z našimi lepo zeleními, zdravo-zračnimi gorami za ta landskih krav ima to napako, da nima toliko kor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa jajo Holandci veliko i me ni tn ega ka dovoljneji, kakor sira.—Švaj carske goveda pa se bolj umetno ejajo kakor tiroljsk Švaj carske da bi na njih mestu stalo kakošno kalifor niško zlato-rudato pa pusto pečinje. Že broj (število) ljud stva, kterega kaže , da je narod delaven , in ker zemlja, večidel blizo 4000 duš na štirjaški milji živi. ocitno pesena V • je bilo veliko in lepe v razstavi; večja je memo ti- in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od oljske, in to ebiti zato, ker v Svajci ze goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko paso Tir oljske go tergovine, rokodelstva lepše med njimi cvetč. in obertnije živiti, ktera dan na dan veda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjsa zato pa tudi kakor sei živina )e> Od Lj u b n e g a že zamore Savina flose nositi. Od bolj nja pleza po hribih ; tudi ni kočlj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. ampak zadovoljna s pičlo kei in ne shujša tudi pri pi nih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsk pie f iih cele zvezujejo ( zvezana plavíca ali „zvezani jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani ílos flos 44 44 Tukaj , ali Za černe bar i okroglo kakor valj in bistrih V f oci 1 da je kaj. vězilo jim sluzi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati Tisti junec in krava, ki ju je cesarica ili cesarjevič od ne- hocejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni trohice kega Tiroljca v krave dar přejela, sta bila tega pa so se posebno sponašale rodu. Cilsk olj obilnosti mleka pri flosu. Deske ali letve po 20—30 z brezovino zvezanih ? imenujejo „ fask u (morda sorodno s hetrursko-rimsko besedo njih mleko je tako mastilo, da od ene same kr leto cent sirovega masla (putra). dobé na „fasces"). Vsaki flos ima po dvoje vêsel, jedno spredej, dru£:o zadej, ktere ste na » 11 stolu 44 v 11 sedlu" tako privezane, dolin Tudi plemena gornj živina k Ina pa je iodolinske, pincgavske in iz da se daste na vse strani lahko gibati. Mož pri prednjem so posebno dopadale ogledovavcem, vêslu je „predujek", oni drugi „zadnjek". Včasih tudi tako azodevala ocitno i kaj v živino kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor reji pridnost in trud gospodarjev premor Gosp. Festetič sami pravijo „voziti" more, da namreč z eno roko sprednje, je poslal iz Ogerskega bi vol i ki so edini bili v raz stavi Ogersko pleme pa se po tej v • • • živini z drugo zadnje vêslo vodi; takcmu flosu pravijo, daje „kuzla 44 1 stavi viditi, ni dalo do dobrega spoznati ki je bila v raz- in ga večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo Ie Ogri v dodaném celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine popisu dokazujejo, da ger s k 1 i ne pa tur (Auerochs) i kakor so naravoslovci nekdaj mislili, je p plemen na svetu. Al to ni res. oce o* » ovejih Ogerski vol je že sin dr redijo da v Egiptu, Fénicii, Sirii itd so imeli zih starsev in gotovo je, goveda pred kakor na Ogerskem, tedaj tudi ni mogoče, da bi se bile iz Ogerskega tje zaplodile. Pa kdo jiní bo to zaměřil, ker je znano, da se Madžar rad povsod enmalo po- 1 temuč tudi sirovo apno v „lajtah", kterih po 6—8 na enem flosu stojí,—dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovác , — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leséno pohišno orodje. Pervo „stavo" imajo v Celji, če je dobra voda (snež- nica), lahko kar i se poleti mnogokrat pripetí, rnajhna baha! Tako Korizmicz piše, da ed pišle na Ogersko ko so imeli Lahi z Og v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa , imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni drugega storiti, kakor z drogmi ga odriniti, da sopet v globokejo vodo veliko opraviti, zaplodile na Laško pride, ali pa je treba s širokimi deskami na levi in desni ogerske goveda so z in da odtod so se v srednj Ogr; veku v P dežele i se enako pie n ah a j Al Madžari, kakor vsi tatarski i in mongoljski narodi, ki so pi V vodo zajeziti, da pod flos udari in ga vzdigne. Zatega voljo mora prednjek zmiraj že skušen in z vodo dobro znan biti, 205 tla se vé pecin ogibati d na pro di h pi strugo pozná, ravnine in tù sklenil i peljati svoje Longobarde iz panon in da v kakosen most ali berv ne zadene; zadnjek je pa skill ravnin v ta mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček res pi eljski paradiž Prot jugu nam zaperajo sterme golicave Višnjegore in njenih Od Celja doli se jim ni treba već prodov in pecin bati, sedov, z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in ker pi Celji Voglaj Savini dovelj vode pripeij zato Sl špranjah, vès daljni razgled pod nami globoko 0 v c j o cl c proti tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev domu. Drugo stavo imajo pri Z or etu med Zidanim mo- med vštric pred nami stojećim Nab 5 zapadu pa vidimo tik za njo se odpira na levo is-oni inCernim ver- sion» in Račjem v Savi semtertje tudi na Laske m h om ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj ze tri po flose skup denej Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretj stavo v Kerškem ajo Dalj memo Bi V » tudi pervo vodno mito plaćati moin Suseda gredó do četerte stave popev azgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in oštro okó, pricemsi z goro Monte cani no našteje devet verst gorá; na desno pa se vleće kanaljska dolina gori proti Pon- - Kaj tacega, kakor tukaj, je mogel viditi nas tabel-u. Vodnik na V i zakaj tudi tukaj clovek nehotoma pr t i zagrebšk V tem redu pa samo tisti gredó, kteri mislijo svojo robo dalje v Slavonijo peljati; kdor pa ni tje namenjen, gleda, da berž ko je moć flose prodá. Kadar na Horvaško přidej ( kerstijo, ter mu „kuma" in „kumico" postavijo in ga Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim. V Ciste sape sred mej Menim, da na nebr živim krogam r i imajo navado, da vsakega, kteri pervikrat doli pride i Prezg ne s Savo pak z vinom poli V Rug ker doli ni već mostov, celó po 15 do 25 flosov skup takemu kakor njiva šíj - pa zvezejo, in V « • | ZI VU odaj so mi pać minule ure, ktere sem tukaj pr , pa imel sem danes še daljno pot storiti. Gnalo me je namreč še v Rabeljsko dolino in na Predil, želel sem i pa se zvecer priti nazaj na Terb • V okemu ilosu s 4 vesli, kteri po 2000 vec muditi toraj se mi ni bilo Zapustil sem Višarje v družbi war kaplanov koliba N slavonski do 3000 goldinarjev velja, pravijo „ meji novinca. kteri ni še Turške vidil, s kako terto pi dobro premoštrajo, da v Slavonii bil Y vse žive dní pomne, kdaj je pervikrat in Mitrovcah prav obo Slavoncem Sisku, Gadiski, Brodu Sumper-a in Fercnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namést po vćerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo i lahko in za dober dobiček poprodajo svojo in Turkom; kdor pa še več dobička želi svincnih topi pr M erzi i to erre v Pancevo m v izhodu Di vj e dol ropotanje od cesarskih d i (Kaltwasser), ki stojijo Palanko. Predlanskem je šel někdo celó do 0 den je. da se ime tega pogumnega in verlega moža ? Vre-kteri ine (Kaltwassergraben) med visoko Višarsko goro in stermim Kraljevim verhom. Ravno pri tel» je p flosarj pot v laško-sedmograške kerčil i O per v na meje bugarsko poter železne vrata v kal, da naj se odprejo lesu iz štajarsko-slovenskih gor, naših ..Novicah" vsem slovenskim bratom v izgled in njemu v čast priobči : ta mož slovenske korenine je Praznik iz Roči ce. sem přisel na veliko cesto, ktera tù prestopi iz desnega na levo obrežje Žilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kralj evega verh a, ki »e kakor stenni zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leží v ravni meri proti jugu, je tukaj prav ozka; le malo ostane cesti in modro-zeleni reki Žilici ravnega prostora. Nemudoma sem se poda! na- prej i ker sem topi nazaj gredé pogledati hotel Flosarj i lepe dnarje domů prinesejo, ali pa žito 9 Od mosta pelje cesta, obsenčena od kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaskem sku- pujejo in domů vozijo. telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš koliko navkreber Pri nji se nam košatih bukev, ne , Na verhu homca stoji harmica (šranga). Rabeljska dolina popolnoma odprč. Divje lepa Tudi kar se v na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodu nasel Sred zime bosi po Savini gazijo in plavij tertje v brege zapikuje, in nič les ki se sem je pac! Kakor orjaska straznika jo na desno podolgasti Kraljevverh, Pet verh (Funfspitz), mogočni Mon ta č pa nam proti jugu varujeta dva velikana; na levo še stermejši jim ne škoduje vse to V/ V Zagrebu 15. junija 1856 K. Žavničan zapira dolino in zastonj isče neskušeno oko popotnika prostor za daljni pot čez Predil. Dolina je zlo těsna, pa še jo pokriva večidel bel prod, ki nam spričuje večkratno Popotni spominki. silovitost sicer na videz mirne Žilice Akor stojí Dva dní v Goratanu. (Dalje.) Rabelj v sredi doline, ga nam vendar nizki pešćeni gr cek skoraj tako dolgo zaki — - » «■» • ----------- v—v—j v^.v viww xiuiwtv«, da že va-nj dospemo. > a, YMšarje so imeniten kraj; kamorkoli se ozreš odtod le ta ni velika in zahvaluje svoj obstanek bogatim svine m m A V » V YT J A i ai • t v . « « - _ ■ _ ____ A ___ ^ Z _ ^ « ^ ^ _ m / ^ iJ « ^v • 1 J Y • 1 1 1 m -m m • m -m m m -m Vas v široki svet, reci zamores z Vodnikom: 1/ Stej snežnikov golicave, Kar derží nar dalj oko. Gori na severo-zapadu kaže čez druge gore z večnim snegom pokriti véliki zvonik (Grossglockner) svojo belo nrm rudnikom, ktere večidel hranuje v nedrijih svojih mo gočni Kraljevverh. Y7idil sem rudokope kar rušno na gor odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tesra to V or to lavo ; od njega doli proti izhodu se vlecejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhunci, mejači Koroškega in Solnograškega. Dobro se raz-locite ena za drugo dravska in ziljska dolina s svojimi planinami. Ker pa ju visoki hribi obdajajo, ne moremo gledati nju ravnine. Proti izhodu doli vidimo na levo Z i logor o (Dobrač), Gerlico, in več drugih verhov; pa tudi lepe ravnine nam kažejo nebrojno število mest, vasi, gradov, jezer, cerkev, polj in borštov; — na desno se nam kaže okolica belopečanska in kraj nskog or ska dolina notri do Jesenic in Stola. Se bližej tii na desno pa nam je sivi bi pac stala Rabeljska dolina kakor zapušena pušćava, ker se tako ima le malo rodovitnega zemlj • • v v in prostora. Hudi pla pozimi i tesnoba doline , ktero popolnoma malokdaj solnee ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sa dikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domu. Ruda se vsa tukaj loči in potolče: topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli 2000 , na drugenr pa okoli 7000 centov svinca. (Dalj sledi.) Slovanski popotnik. krajnski Manga rt prav za prav mejnik treh deželá kakor tudi koroški Kralj e v verh, imenovan tako po kralji ii Dell 1 lettere del professore G slave n e 1 ovanni de £ d i R u b e r t Alboinu, ki je na njega temenu pregledoval talijanske nuje zanimiva knižica, ki je prišla letos v Zad Prosim castitega celjskega dopisnika „Novic", naj bi v korist našega narodopisa kaj važnejega o tem predmetu, posebno kar se tiče statitičnih in historičnih stvari te vejo naše tergovine, ako je mogoče. priobčiti blagovolil. potisnjena iz časnika „Osserv. Daim Znani grof N a p o 1 i se imena svetio, G r s a t je bil na Laškem in se je soznanil z nekim PV • V 0 Cl C politanskih Slovanov (Serbovj, profesorj iz Aquaviva, in tega pisma je P na d li u b e r t i s- V • na etlo dal 300 V/ V V Moskvi izhaja letos vsake kvatre en zvezek no- pirajo, vendar vega časopisa pod naslovom „Ruskaja besjeda*4, v kteri revežev, ki jih ni na ko bi ktero dobro serce se usmililo nasih na tavžente. Lepo prosím, sto, ampak sl. vredništvo „Novic" in ..Danice": ker ste ze se, kakor program pravi, bo posebna pozornost obraćala na slovansko življenje in kniževnost, na národno pesništvo in dobrega storil prislovice, na razločke slov. narečij , na ljudske šege itd. prosite še za nas! * in ze mnogi m kaj P tolik i, pc Ima dopisnike v vseh slov. deželah. (Neven.) V/ Ravno ko to pišem, se prijoka uboga žena k meni in Konec prêt, leta je přišel na svetio 1. del važnega me pomoci prosi. Pravi, da so hotli oblake streljati, in ko zgodovinskega delà Dějepis mesta Prahy4- (Povestnica me- nje mož možnar nabija, se utrene iskra in žakelj smodnika sta Prag od slavnoznanega povestnika V. Tomka; delo je posvećeno 6 gosp ministru grofu T hunu in bo y obsegalo vname ter v moža puhne, da zdaj revež zatekel in vès čern. vidi, je hudo knig V Pr nas se večkrat primeri, da se kdo obstrelí ali osmodí Mertvasko trugo kralja poljskega Leszek-a Cer- ker morajo pri obdelovanji kamenje iz njiv in nogradov nega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno streljati; letas je ta že druga takošna nesreća. Ne morem našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, se prav domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim te-ki je bila pod tlakom blizo vélikega oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavité v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni go- da j sl. vredništvo ,,Novic" nam se enkrat povedati pisatelj jugoslavenski spodarskega lista ? je zacasno prevzel vredništvo n u zagrebškega. Na cêlo tega novega posla . ki si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi mi vsem, nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki ne fali". n 'i* Da je Beč (Dunaj) središče mnogoródnega ce sarstva. se vidi očitno iz i tega, da razun nemški h gleda liše (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dóbah tali janske, češke, poljske in madžarske igre. A Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko o b r a z o v (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojiscu za serbsko samostalnost ali na polji domaćega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) v 11 /vedeni kmet4 t ali ,Naj potrebniši nauki i kmetijstva za nedeljske šole po deželi" se ime nuje nova slovenska kniga, ki jo je zložil po želji c. k. teržaskega dezelsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski ogleda. V«* Pred nekoliko leti se je prikazal na slovanském kni-ževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Ilattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že več važnih spisov; naj ime-nitejše delo pa je gotovo njegova skladba českega jezika i ktere 1. del je přišel lani na svetio, 2. del pa pride kmali. Sliši se tudi, da i S sedaj venski jezikv na Ilattala, kteri vseučilišču pražkem i razlaga jugosla-izdeluje ilirsko gramatiko X»/ za Cehe. Na stroske vládne je prišla na svetio na Dunaji botanika v horvaškem jeziku pod naslovom „Biljarstvo" za višje gimnazije na Horvaškem, Slavonskem in Dalmatin skem od gosp Bogosla va Suie ka. Kdo bo Sloven cem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semca na Dolenskem 19. junija v Bog je dal i Bog je vzel ; bodi češeno njegovo ime"! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene dvakrat zabliskne in od Planine (Stockendorf) se přivalí kakor jesenska bela megla zgolj toce s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje V.v 1 V... " y m vse uboge otročiče tolažili : „Cakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi !" (ki je bil tako lep, in res zrel), in zdajjokajo in tarnajo, kaj bo ? da se Bogu smili ! Včs naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj pa je tako okleščeno, da po nekterih nogra dih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen kosček nase tako velike in imenitne gore je ostal. Nesreća je J. Volčič Novičar iz raznih krajev. Ta teden so zaceli okoli Dunaja ze večidel zeti. Silna da od leta 1794 Iz več zorila ječmen in rež tako hitro i vroema je ne pomnijo v teh krajih tako zgodnje letine. dežel našega cesarstva se sliši, da okoli 19. in 20. dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na Ceskem je 18. t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež je bil res po naključbi „voda na mlin44 vremenskega prerokovanja, od kte rega smo unidan omenili. Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto zapustili Dunaj ter se podali v svoje škofije domu. Za gotovo se pripo veduje, da bojo presvitli cesar letos potovali v Benedke Vlada v Krimu je oklicala, daje in Milan na Laško. začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali jih ogledavat iz zgolj radovednosti ali obiskavati grobe mertvih , je vsem vradnijam na mejah naročeno, naj povedó vsakemu, da sedaj, ko še vse križem leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopolj-ska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijo- nov frankov, tedaj vsako uro 200.000 fr„ Turci i vsaki Fr an- ? mesec 45 mil. frankov, tedaj vsako uro 62.500 fr. cozom vsaki mesec 90 mil. fr., vsako uro tedaj 125.000fr>, Ansrležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet e> vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. Mnogo Boljarjev v Mol ravno toliko, frankov ali vsako uro 512.000. davi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim knezom, ki naj bo iz kake ptuje vladne hiše, le iz nobene sosednih đeržav ne. Ali jim bo obveljalo, se ne vé. — Na južnem Francozke m so unidan zaperli spet mnogo cesarju Napoleonu in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo na (Re cr » entschaft), kterega pogla mestnega vladařstva vitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti ce s ari c a je namestna vladarica, ako ne določi cesar dru y gač; dokler tako vlada rice ali če je cesar se ne smé omožiti : ako ni cesa i y drugač sklenil i nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladařstvo; svetovavcov namestnega vladařstva je pet. Vsaki dan je gotovše , da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za včs razpor bo le poslanec angležki Krampton terpeti mogel. - Res, da siromakov je povsod dosti, pa vémo tudi, da se milo-serenih ljudi tudi nikjer ne manjka, ki milovanja vred nim radi pomagajo. ako se le prosijo pomoci; vémo tedaj, da se bojo usmilili siromakov Sem Ko bi pač tišti, ki ptuj vezem grozna; kje hočemo pomoči iskati; prosili bi, milo prosili, ali kaj, ker je toliko beračev, da eden drugemu vrata od- **) Bomo drugi pot koli nic ne dajo z izgovorom: „saj imamo dosti domaćih". stegnili dobrotljivo roko tudi do daljnih revnih bratov kmali bi se nabralo dokaj milodarov. Vred Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis Natískar in založnik : Jožef Blaznik.