Šišenski podnapisni problem
Brezimni bounty hunter na lovu za razkačencem
V Javni tribuni XXVI/12 (272) z dne 22. X. 1986 je bii na str. 22 objavljen v rubriki »Kino« prispevek z naslovom Šišenski problem »Bounty« — in drugi filmi. Prispevekjebilnepodpisan.zatolahkoupravi-čeno domnevam, da izraža (tudi) mnenje uredništva Javne tribune. Vsekakor urednistvo v nobenem pri-meru ni odvezano soodgovornosti za prispevek, ki med drugim trdi naslednje:
1)  dapridejstvu, da so »uvrstili na šišensko plat-no... film..., ki je imel... hrvatske (pod)napise in to dejstvo je razkačilo nekega državljana«, ne gre za nič drugega kakor »v resnici... za kaprico in manj za (politični) problem«;
2)  da so hrvaški podnapisi v tem primeru, in torej vseh podobnih, »lepotna napaka« in »zato sve-tujemo: strpnost in še strpnost«, s čimer je po-sredno rečerto, da je neznani razkačeni državljan iz-kazal nekakšno šovinistično nestrpnost; tu kaže opozoriti na množino pri »svetujemo«, kar znova kaže na verjetnosl, da gre za mnenje uredništva;
3)  da»v vseh, papravvvsehljubljanskih knjigar-nah lahko kupite (skoraj) vso hrvaško, srbsko, bo-sansko, makedonsko, pa tudi kosovsko književ-nost... v originalnem jeziku«;
4)  da »drži: vsi smo za slovensko nacionalno in-tegriteto... zlasti če sta ogrožena jezik in samobit-nost. Toda: nikar ne pretiravajmo!« — kar logično pomeni, bodisi da slovenskega jezika ter slovenske samobitnosti in nacionalne integritete ne more ogro-žati to, da se po Sloveniji na rednem programu vrtijo filmi, podnaslovljeni v kateremkoli jeziku sveta, ali vsaj v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov in t. i. narodnosti; bodisi pomeni, da takšni podnapisi sicer lahko ogrožajo slovenski jezik itd., vendar samo takrat, kadar so v nekaterih neimenovanih ne-slovenskih jezikih, ne morejc pa vsega tega ogrožati ravno podnapisi v hrvaščini;
5)  da »svetujemo: strpnost in še strpnost« do hr-vaščine pri podnapisih v Sloveniji tudi iz nasled-njega razloga: »Ne pozabimo, da smo Šiškarji brat-sko povezani s Kavadarci«, to je mestom v južni Makedoniji, v katerem je odstotek hrvaškega prebi-valstva gotovo povsem zanemarljiv, če ga je sploh kaj.
V omenjenem prispevku so še druge zanimivosti, npr. implikacija, daje hrvaščina poseben jezik (npr. v razmerju do srbščine). V njem sotudi še druge nelo-gičnosti, tako se npr. film Bounty najprej označuje samo s »še kar soliden film«, takoj v naslednjem stavku pa kar kot »prvorazredna, patudi inteligentna repriza znane zgodbe«. Vendar to puščam ob strani. Zahtevam pa, dauredništvo Javnetribunejavnood-govori na naslednja vprašanja:
Ali je res Zakon o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, 31. VIII. 1984) zgolj »kaprica«, in če je zgolj kaprica, zakaj Javna tribuna očita nestrpnost ne-kemu neimenovanemu državljanu (čigar razkače-nost je bila tako rekoč zakonsko spodbujena), ne očita pa nestrpnosti slovenski skupščini, ki je zakon sprejela? Ali pomeni javni nasvet, naj tega zakona (ali vsaj njegovega 20. člena) ne spoštujemo, hkrati nasvet, naj tudi drugih zakonov z ustavo vred ne spoštujemo (vsaj ne členov, ki zadevajo pravice slo-venskega jezika)? Ali uredništvo Javne tribune vztraja pri trditvi, dajemogoče v Ijubljanskih knjigar-nah, incelovpravvseh, kupitiskorajvsonpr. kosov-sko književnost, in sicer na kraju samem takoj v knji-garni, ne mordas prostovoljnim naročilom Ijubljanski knjigarni kot posredniku (kajti pri ogledu Bountyja je šlo pač za neslovenske napise na kraju samem, še več, bili so, da tako rečem, edina knjiga v knjigarni)? V kakšnem smislu se pojem »kosovska književnost« ujema npr. s pojmom »srbska književnost«, v smislu politično zemljepisne enote (= književnost na Koso-vu)ali vsmislu naroda? Česlednje, kajjeto: kosov-ski narod? In če prvo, čemu kot edini nista bili ome-njeni črnogorska in vojvodinska književnost? (Po-dobno velja pri »bosanski književnosti«) Kakšna je bila do zdaj in kakšna bo poslej vloga (srbo)hrva-škega jezika v stikih med Siško in Kavadarci?
Če pa se uredništvo Javne tribune stališčem se-stavka Šišenski problem Bounty delno odreka (pri tem naj navede natančno, v čem jih vendarle podpi-ra) ali povsem odreka, potem zahtevam javno poja-snilo, zakaj jih je potem objavilo (in kdo je njihov avtor) brez komentarjavčasopisu, ki izhajav nakladi 30.000 izvodov in je brezplačnodostavljen malone v sleherni šišenski dom, in povrh tega v številki s po-sebno privlačnostjo za bralce (saj v njej prevladujejo dokumenti v zvezi s t. i. ekološkim samoprispev-kom). Očitno so namreč stališča tega anonimnega članka porog ne le skrbi za zdrave odnose v narod-nostno in jezikovno različni državi, ampak tudi slo-venski zakonodaji in večkrat objavljenim stališčem SZDL Slovenije, torej kar najširše slovenske organi-zacije in hkrati nadaljevalke izročila Osvobodilne fronte; pri tem naj omenim, da je Javna tribuna leta 1975 prejela srebrno priznanje Osvobodilne fronte in da je občinsko glasilo SŽDL.
P. S.: Bounty v angleščini pomeni .razsipno ra-dodarnost; (vladno) podporo, nagrado, npr. podar-jen kos zemlje z namenom pospešiti naseljevanje'; bounty hunter pomeni .človeka, ki za nagrado lovi bandite ali pobija škodljive živali'.
Velemir Gjurin