. !o 1-2. tue. Na naročila brez doposlane naročnice-«<•• na «2lrarao> Oglasi In poslanic« so računijo po uetit-jgstah, čo tisfcano 1-krat S kc^i-krat ? kr„ 3-krat 6 kr. vsaka trsta. V.-čira': to pogodbi. — Večje Črke po prostoru McUai:;" m \y.-l v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za tilibk» m v-^bino oglasov odklanjamo vsako odgo- »Vse «a omiko, svol >do in napredek!« Dr. K. Lavrli, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriU vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. dop. IJpravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Naročnino In oglase je plačati loco Gorlea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnifitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od cSočav vsak petek in slane vse leto 3 K 20 haligld. 1-60. tSo5a» in «Brimoreo» se prodajat« y Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi in Jelloraitz v Nunski ulioi; — ? Trsta v tobakarai Lavrenčič na trga delia Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor. Tiskarna f A. Gabrigek (odgov. Iv, Mcljavec) tiska in zal. Tabor na karimalovem grobo ? ZapMya kt»« >". kah «"*' l«>pri-j na shodu v L :,ij',;«'u rjii.:i.'>k;t | r.ti iibrrurtviu uu ! oj -, p. <«, i» «t * if: b!i anua.ii P ,»a ,*vc-L'.>'.•• :t'-i!t''ra*a tim vi>i-.a, upi, «l.i prijo na ra Lb-;.r v obilni št :u!u lu ii kilo!i;ko-nu-r iiti ;:ori*kt Siovond. Na ».'robu k.-r.iinalo-¦, :a j, r i h v ;;i'j o, (ia ostanejo nj«vu-.: i;, ti a 0 c J« m zvesti v .s i k .1 a r. i:< '.ti« t?.> f!on k», puč Cii.noli? v .irlio iHniHc m ,-rVue pi.ibi.-J.m.-bti. Tak bi bi! ,<¦ .i.i.l n..ii.c:i t ;.7j h potij. A'.i it n;ih so n;i-f ravu p«!j^i;jiiu pribul.*!:.^.«' fauatuovariih :>.,;*, kiiti-r-1 Mi tii!at-./<'V,i!i p.if n»*t;ia'ni v ta i atiicil, *kn v.1 pu!*viif i?. is:h tur. Vrč' krulili', r, .tcri' •!,' pura! J;(.' scvi\1.j v*- v v« Pjo fa .1 . .'rii iti v ,*u !:.\iuj0' dsi5 pobo?.u.h rui!iar,"V .. "5i. p, i.,,*ji,-(". ji ron.aru-. Na^i .¦uovon.-.ki *!'r»ka!«t, o kaicnh t:re s!ov*.\«, sla so »a;-, .-rof »('/-s buV\n:kc v. a Il-m tir da so prišli ^M^iiii fanatt/.tiiuoi ;'0 «io n;-;,^ zm-Mosli, ; , :-o -/. ;•;• Ivr.sk J.il.r. Oni iii-.iv -/ail-^oljni ¦- ,p.-b. ;¦.![;• ;•/.;* fa!iiti."5Vjjnh uia«, ni*o ... :i!»i'>,i; '.' ;: ,rfn* iti drn/ntd tiari1.!, ::., r»f<: Uiti po ii t tka ir.ora don^U u-is^j :.» -»\fl.h bi.%;!: p.'.!ih. Iv!;tsk.j jim i*1 tako l ::ra->l'a k m v, Ja f-1 :»•• i:.i *»<"- loCsli ci L., ¦ ; :'ato u.k.ei rav.t;o prir^hti prib?;;lfL..i c, .-. r;a Sv. k".; v Ltibrali'. prip'-..»' ^''t:s k f:aia na .Sv. (iori-. k;i-,r :-'•• hi- In S!.i;J!rf'i J<1_ ;•'¦•; .¦-..:, n.*j: ž -ka :i.» i'"J pr« !t !:-1. r. •.:. . ". r., ^ ¦! u it.ir i r. .: i M.-J-. K!.. :.. v -. J !. ;ir.;.!:: r.i, ;r. .. i .;., vilo .katoliško-naroilnih' goriških Slovencev. Ali se niti urtsniči ta želja? Ali bodo naši poiitikujoči nutiri tako brezvestni, da naže-ne> svoje ljudi na Sv. Goro poslušal ljudskega zapel.ivc i tir. Sustersiča, ki jih l)o uf.il boja spesUi proti iihcMloeiur Ali up poseže lu vmes morda nadškofi ski ordinarijut ter prepove, do. l»i naši katoliški duhovniki vodili ljudi :ia take hujskajoče shode V Ali pa tudi »i- bo posredouii ordinarijat, d.i sn nameravani tabor sploh nebu vrSiii*! Ali ni tako nameravano hujskanje oskrunjen,c svilena kraja, oskrunjen/' groba katoliškega kardinala r! Kristus je učil: Ljubi svoj e g a bližnjica, kakor sam sebe, kriv1 prerok Sleveiieev pa uči: Zaničuj jra l lu tak nauk: Zaničuj svojega bližnjega' naj bi lioiifl 7. groba kardinala katoliške cerkve med slovenski svet \! Kaj smo tako daleč ? Ako se to zgodi, nastanejo posledice, katere utegne brilko občutiti prav katoliška ' cerkev, posledice občutne narave pa se utegnejo |oka.'di že v ..taboru* samem,... Ako pok!ie,ine oblasti dopustijo ta tabor, ako je vladi in cerkvi prav, da bo donel /, groba katolik« g.i kardinala skrajni bojni klie med ua-'e ljudstvo, prav, mi sprejmemo ta klic, iti bomo ziinh dali odgovor. Torej le naprej!... Na taborih si; je zbiralo včasih ivašo ljud-lvo, da je dajalo duška svojim zahtevam poon.h pravicah, katere mora imeti vsak narod, ako luuv bili narod, tabor na Sv. (iori pa ima namen, nahujokati sinove proti sinovom slovenskega naroda, in na tem Uhani nameravajo pris >či, d a o s t a n e j o zvesti v s i k ti a r n a čelom pokojnega k a r d i-n a i a. Kakšna pa so bii.i ta načela? Ta na-č -ij so bila laka, tla jiJ: noben zaveden Sloveli c i;e more odobravali; kajti pokojni kardinal je hote; ustvariti i?, našega ljudstva na !,nl' l""ga boievnika za Kun, kateremu je nad vs. bi; y,.\ \ero (bere za splošno nad v [a.In duhovščine), narodna priza-• i>'..s:!,..!. na;a (drem'jeu;a po jezikovni jedna-koprav:ii.:-!i, ves im% bo; ?a druge politične pravne pa e gr«-h. Kadi tega pa je tudi ;.'¦; i'.e. tilx k ika'-keiit shodil v Ljt.bljani dal r rta? s k. ir.iut.il i >i'ke o e 3 o v o n s k e m v s c-iJ -: i : - ; :i. >> p ! zaini z a s i o vensko *i.'.-'v;- pri '.'..dir.-nih koroških bratih, ra' j j a .»• tu ii ,t •'•¦•»ril ,uawg<»r* zaničijivo | c. ::-,.-ve::i t:,at-ri:;<-u: jeziku, zato pa je bil pospeievatelj ideje za ustanovitev nemške katoliške univerze v Solnogradu —• s love n-•j č i n a m u je bila Y le m b o j u 1 e pripravno sredstvo v dosego njegovih namenov, in nič drugega! In takim načelom, takemu boju proti pravicam slovenskega naroda, hočejo ostali zvesti vaikdar klerikalci, to hočejo priseči na kardinalovem grobu, Slovenski narod mora postati narodnostno popolnoma indiferenten, samo moliti mora in v katoliškem duhovniku gledati poluboga, katerega mora ubogati v vsem skozi celo življenje. Vsi tisti naši narodni ideali, naša narodna stremljenja, naš boj va pravice slovenskega naroda, vse to so že vrgli med staro šaro, vse to se utopije, kakor je rekel kardinal, in da ostanejo zvesti takim nazorom, da so našo narodna stremljenja utopije, to hočejo priseči na Sv. Gori. Tukaj jih zopet enkrat vidite to laži-katoliško sleparje, kakšni so v resnici in kake se delajo včasih, kadar jim kožo. Sleparija jim sledi za petami, najbolj sleparijo pa takrat, kadar govorijo o naših narodnih bojih ali celo navdušujejo za nje! V resnici pa so breznarodni, edino le bojevniki za Rim in njegovo hierarhijo 1 In v teh vrstah se gibljejo tudi naSi goriški klerikalci. Tako so se spremenili. Pod zastavo brezdomovinca Šusleršiča plovejo naprej v boju za kterikalizem, za Him, za absolutno nadvlado duhovščine, pa proti vsem našim narodnim načelom in idealom, katerim je ostala zvesta narodno-napredna stranka. Kje so lista načela, katera so včasih tolikokrat povdarjali, kje so listi možje, ki so se bojevali proti Missiji ? Poskrili so se kakor krti v zemljo, in kadar se prikazujejo na dan, so opasani s kopjem klerikalnih čet.,.. Pa še ugibajo včasih, kdo se je spremenil! — Radovedni smo zdaj, kaj storijo glede na nameravani tabor na Sv. Gori!------- Ako so bo ta tabor vršil, bo isti manifestacija fanalizovane mase za boj za Rim in proti boju za naše prave narodne pravice. Klerikalna stranka se pokaže zopet enkrat v svoji pravi luči. Ta luč pa naj doseže prav nasproten efekt od nameravanega, naj ne slepi marveč posveti našemu ljudstvu, da bo videlo svoje prave sovražnike, ki ga s Kristusom na jeziku sleparijo in varajo na vseh koncih in krajih, ki mu kradejo težko prisiljeni denar iz žepov ter najboljše pridelke iz shramb in kletij in ki ga ,troStajo" z večnim življenjem onkraj groba, da se njim tim bolje godi na tej lepi zemlji, Pridi luč in razsvetli um našemu narodu, da se ne pogubi v klorikalizmu ter ne izgine v druge narode, dokler je le čas. Zgodovina nas uči, da so se dala ljudstva zapeljavali in fanalizovati do skrajnosti od raznih sleparjev in varalic, ali končno so jih spoznali ter zapodili ali pobili. AH pride tako spoznanje kedaj tudi med naš narod P! Upanje imamo, da pride, morda celo s kardinalovega groba.... ______ Dopisi. Iz Touiaja, — Ni res, da bi bil jaz, ki nisem bil ud, vril kot nepoklican gost v odsek; res je pa, da sem bil zbran v to z ravno toliki glasi kot vsak drugi. Ni res, da bi jaz prvi dobil v roke kako okrožnico; res je pa, da jaz iste niti videl nisem. Ni res, da bi društvo radi mene ostalo na cedilu; res je pa, 'da sem jaz prvi sprožil misel, da si pevsko društvo z napravo veselice povzdigne svoje itak vsem znano mizerno denarno stanje, ako noče vedno C. g. predsednik istega vzdrževati. Ni res, da bi jaz provzročil veselico šolskih sester; res je pa, da so jo same napravile. Ni res, da bi se jaz predstavil županu za predsednika pev. in bral. društva »Tomaj*. Ni res, da bi ne bil ud; res je pa, da sem bil že zdavna ud. Ni res, da bi ta »predsednik* (jaz) vse poročal in pisal v Trst, ne da bi previ predsednik o tem vedel; res je pa, da je g. predsednik dobro znal in bil o tem obveščen po meni in dveh drugih pravočasno. Ni res, da bi jaz poročal lažij bratom v Trst v kojem koli pismu; poročal sem le resnico in res je dalje, da ravno v tistem pismu in v nobenem drugem nisem se podpisal kot predsednik in tak tungiral. Da me denarničar ne dobi nikjer vpisanega kot uda ni res, res je pa da sem udnino ravno njemu plačal, namesto pa da bi mi jo bil vračunil v naprej, vpisal mi je isto v preteklo dobo v pokritje primankljeja, ki je za časa njegovega denarničarstva precej narasel. l'a li» .-"daj tu v Tinjeii opat odveze. Opat jo 1 :j-j ne^o pusr-avnik.f I Tcnla ju/, nof-oin toga.e Matija (»bstano ter vpraša oCividno jezen: sNii, ali kaj bo J o roj ? sl'i>jdih!saini k Vitoldu, kor jaz tjokaj ne pojdem.« Ti Auza'. A kdo so pokloni kralju? Ali ti mar ;:a! mojih starih kostijV« -¦X.i vaše kosti i»ade drevo, pa jih še ne polomi. i;<> bi vii bilo tudi vas žal, jaz ne pojdem k Vi- »AH kaj boš. delal? Hočeš li biti sokolar ali pevec na ninxo\e5kem dvoru *"¦ »Ali je mar kaj slabega biti sokolar? Ako pa raiso mnm-ato, nego bi mene poslušali, tedaj pa le mrmrajte.t * Kam pojdeš V Ali ti ni mar za Bogdanec? Hočeš-li s svojimi nohti orali po njem brez ljudij?« »Vi no govorite resnice. Ta lov na Tatarje ste si izmislili sami. Ali ste že culi, kaj so pripovedovali ItiKsini, da so Tatarjcv dobi toliko, kolikor leži ubitih na bojnem polju, kajti sužnja izmed njih nihče ne dobi, kor ga ne more vjeti na stepi. S čim ga tudi hoče vjoti ? Mar z onimi težkimi konji, ki smo jih pobrali Nemcem. Nur tako vidite! A kaj bode moj plen? Hivi kožuhi in ničesar vu8. Pa pridem nazaj v Bogdanec prazen in šo aa klativitoza me bodo imeli.* Matija je le molčal, kajti v Zbiškovih besedah je bilo dokaj resnice. Še le čez nekaj časa reče: »Kaj pa nagrada kneza VItolda?« Saj veste; on da jednemupreveč, drugemu pa nič.« »Torej.povej, kam hočeš iti?« »K Jurandu iz Sjuhova.« Matija zategne od jeze svoj pas na svojem nitastem jopiču ter reče: »Bog daj, da oslepiš!« »Poslušajte me,« odvrne povsem mirno Zbišek. s Govoril sem že z Nikolajem iz Dolgega lesa in ta mi je dejal, da se Jurand hoče znositi nad Nemci za svojo ženo. Pojdem, da mu pomagam. Se pred kratkim ste rekli sami, da se že znam z Nemci boriti, ker poznam nje in njihove šege. Dalje pa najdem ondi poprej ona pavova peresa, nego kje drugje in tretjič pa tudi veste, da pavova peresa ne nosi za klobukom kak sluga. Ako mi pa gospod Jezus dd pero, da mi tudi plen, in končno nemški suženj ni noben Tatar. Nastaniti takega v gozdu, ne bi škodovalo.« »Kaj, ali si se mar skregal s pametjo? Saj sedaj ni vojne in Bog ve\ kedaj napoči?« »O kajpada! Medvedje so sklenili mir s čebelami ter ne rušijo satovja in ne pojedajo medu! Ha! ha! Ali vam je mar to novo, ako tudi ni slišati o veliki vojni, ako je tudi kralj z ministrom pritisnil na per-gament svoj pečat, da je vendar na meji velik motež ? Zgodovinski roman v štirih delih. IVj-M *pl-al H. S.itktmlr/ !»*»? !\«5ra»»ki. A!; kar je «.• r ¦ijp.^.iv.lu -"f, .,!*»» -e p«»h<*d |>o-¦:-: , !s;.ii, - llah;'J. -u/.i^ftv br->/ >U-\;3u. Tat.irjfV je \uk«-r ful.vkj ;ja w-,rjj:i v -Iivria /l"«l»* jih Tu >|j !-*»-.' Ako prl/.oiKs aukih peMrsei hlmu-f>\r, ^> u«> j:H strt-t.iu;- p.-i Ib-piau* u ! ^ t'»m bi se ob>jndiI k«> juiM-ave. ^ tinti \.'< 'fvhlibihi «>iKi. A to pa vedi, >r.i h nikjer ne ram v 5 stii^ubil; toHko neg** tamkaj!« Toda Zta^ek je vrni dav*t. >0 «.\> same Lt»:v]i>ri«», Id ;*!xngu ne poznam. Kuj h naj ime:;em ž njuni v JJoj*-•'•^.jtMit Vrhu tei:a pa sera Se obJj-:bii nabaviti si eno f! i rirmJke zapelje. Kje jih itaj najdem nml Tatarjiv* »Obljubil sj, ker t-i bedast, toda kaj te naj briga taka obljuba':-. »Toda moja snož-beseda in vitežka <\ist!« »A kako je bilo z ItingaloV« >ftin«*alu je zastrupila kmv.a, in fniMVivnik me jo otlvezal.* Ni res, da bi jaz pripovedoval ljudstvu, da ni potreba ljudskih šol j res je pa, da pripovedujem istim, da bi se iste morale preosnovati z oziram na prepotrebni napredek v zastarelem kmet. stanu. Toma j, 2. septembra 1902. A n t. C e r n e, mi. Dostavek uredništva. Ta .popravek* priobeujemo edino le za to, da bo videl svet, kako se je naučil tomajski Cerne ml. pri lažnjivem »Obrambnem društvu" nires-ati. Besedo prepuščamo našemu g. dopisniku. JflljftJlJUK BOVIBB. I Ustavili smo .Sočo' že s 1. t. m. I vsem onim naročnikom, ki na račun leta j 1801 niso se nič plačali. Izjem smo naredili I le prav malo. J Kdor torej »Soče" ne dobiva več, je | upisan v seznamu — dolžnikov. S tem I ¦ pa še ni vse končano, kajti vsakdo moral plačati svoj dolg. j, Pri »Slovanski knjižnici" smo že nare- I uili red, da mora vsakdo plačati naprej; I zdaj je prišla na vrsto »Soča". Po vsem j ; svetu je tako, bodi tudi pri nas! I Prestolonaslednik nadvojvoda Frane I Ferdinand je bil imenovan ob bivanju ce- I sarja na pomorskih manevrih admiralom. I Prvi nadvojvoda, kateri je bil admiral, je bil I nadvojvoda Ferdinand Maks (cesar Maksi- I milijan.) I Osebna vest — Suplent na drugem I državnem gimnaziju v Ljubljani Ivan K o s t i a 1 I je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišču I v Kopru« I Za naš »Kažipot". — Bliža se čas, ko bomo zbirali nove podatke za »Kažipot* I 1. 1903,, oziroma spremembe, ki so se I dovršile od lani. — Ob tej priliki opozarjamo vse gg. trgovce, obrtnike iu druge rojake, ki J imajo v tem osiru kake želje, da se sami j oglasijo. — Oglasijo naj se posebno tisti, I ki so bili lani izpuščeni aH so v tem letu j ustanovili kako trgovino ali obrt... I »Ka ž i p o t* je danes jako važna, mnogo rabljena knjiga. Ona je nekako zrcalo naše I dežele v mnogem oziru. Zato bodi točna, j kolikor je to v človeških močeh. Da bodo j podatki kolikor le mogoče novi, knjiga ne j pojde v tisek pred decembrom, ker smo na- j bavili toliko materijala, da je postavljena cela. I Oglase sprejemamo že zdaj. Za pred- 1 nostne strani velja načelo: kdor prej pride, J prej melje! Prlfetek šolskega leta. — Na tukajšnjem gimnaziju, prične šolsko leto I dnč 18. t. m. V prvi razred se vsprejemajo j učenci 10. in 11. t. m. Ostali dijaki se imajo I zglasiti do 17. t. m. j Na gimnazijski prtpra nicr se j sprejema učence 10. in 11. t. m. j Na realki se vpisujejo v prvi razred j dne 15. t. m. Drugi dijaki se imajo zglasiti j do 17. t. m. I Na ženskem učiteljišču se bo vršilo I vpisovanje 13. in 15. t. m. I Ob začetku šolskega leta pričenja v j Gorici živahnejše življenje. Tudi vojaki so se j že vrnili. Z vojaki in učenci se vrne v mesto J mnogo rodbin. — Trgovina postaja ži- J vahnejša. Zato opominjamo rojake na deželi, j Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih I dokumentov. i Spisal V. A. Se hm i d t evangeljski župnik v Gorici. I (Iz nemškega rokopisa poslovenil L K-č.) I (Dalje) »Naša z Bavarskega tu sem — ne ve I se pa kedaj — priseljena družina je pripadla, j tako je nam otrokom, večkrat pravil oče, ka- I teri je to izvedel od starega očeta, že zgodaj I luierski stvari, ter ni bH urobljena (»leib- j eigen") marveč je im>Ia nvoje pravice (so- I glasa z dokumentom: »Schuaplaaigenthumer*.) j Istotakd, kakor Preglovi, ki so bivali mejč na I naše, še vedno v družinski lasti se nahaja- I joče posestvo, na sedaj »Gilt Abramsperg* | imenovani lastnini, so bili upisani v deželno j knjigo s posebnimi pravicami (»Land- und I Giltbuch*) — ni imela samo posestva, marveč J je bila tudi čislana ter s Preglovimi gotovo I vladarica naše vasi. O njenem evangeljskem I življenju in zadržanju, žal, nam ni dosti I znano; ali s posebnim spoštovanjem in rado J se je govorilo o evangeljski preteklosti naše '' ki prihajajo tudi kaj kupovat v mesto, da si t ogledajo najprej domače naše trgovine. Danes j smo Slovenci, hvala Bogu, že tako napredo- j vali, da naši trgovci in obrtniki v raznih I strokah bolje potrežejo nego drugi. Podpi- I rajmo svojce, ako hočemo koristiti ob enem I narodni naši stvari! I Pripravnica na Prosekn. — Na e. I kr. pripravnici za srednje šole na Proseku J se bodo sprejemali učenci dne 14. in 15. I septembra. Dne 16. septembra bode sv. maša J ob 8. uri. Učenci se morajo zglasiti v sprem- I stvu starišev, oziroma njih namestnikov, in I morajo s seboj prinesti zadnje šolsko spri- j čevalo, krstni list, spričevalo o cepljenju 1 koz in se skazati, da nimajo bolezni na očeh. J Voditeijslvo. i Narodna slavnoat v Kanala. — Ve- I deli smo, da se Kanalci skrbno pripravljajo j na sijajno proslavo Čitalnične 35-letniee, ali I vse to, kar smo tam našli in doživeli, je I preseglo vsakoršno pričakovanje. J Na predvečer se je zastrlo nebo s tež- J kimi oblaki in vlil se je gost dež na zemljo, j Toda Bog nas ima rad 1 Čez noč se je zve- j drilo in nastal je najkrasnejši dan. Vročina i je ponehala in običajnega prahu ni bito. | Krasna vožnja proti slavnostno nadetemu | Kanalu. [ Ves Kanal je bil kakor v gozdu na- I rodnih trobojnic. Takega števila že davno I nismo videli! Pred vhodom v trg od go- | riške strani je bil postavljen krasen slavolok J s trobojnim rupisom: Bratom slovanski | pozdrav. — Drugi slavolok je stal ob J mostu, kateri tudi je bil bogato obložen s j trobojnicami. I Na trgu pred cerkvijo je bila postav- J ljena lična tribuna, kjer bo zbrano stara- I Sinstvo in pozdravi vse goste župan v imenu | občine. — Slavnostni prostor je bil prirejen i na jako pripravnem Malničevem svetu; kras- I nejšega si ni mogoče mislili, kajti doli z na- I ravnih tribun (z brega) je na stotine ljudij I najlepše videlo na oder, odkoder se je petje J izborno razlegalo po vsem obsežnem prostoru, j Napisi na hišah pa so kazali: kam naj J gredo vozovi, kje se hranijo kolesa, kje je j določeno zbirališče temu ali onemu društvu. J In došle množice so takoj razumele znatne- I nitost take pozornosti Kanalcev; vsakdo se J je držal takih migljajev, zato je vladal ves J čas prav uzoren red, da je povišal vso slav- J nost v vsestransko zadovoljnost došlega J ljudstva. — Posamična društva so se zbirala j na določenih mestih in bila prav dobro po- j strežena. Konfuzije nikake. j »Sočin* poročevalec je prišel šele po- j poldne v Kanal, zato ne more mnogo po- I vedati o dopoldanskem delu te slavnosti. — j Veselični odbor je bil že od ranega jutra na j nogah. Poskrbeti je bilo treba še to in ono, j da bo vse v določenem redu. In spreje- J mati je bilo treba goste od severa in juga. J Točnega dohoda ni mogoče naprej določiti kakor pri železnicah, zato si lahko mislimo 1 mučen položaj Kanalcev. Od severa je došlo J nad 100 Tolmincev (tri društva), obe društvi J iz Ročinja, 11 vrlih Sokolov iz Idrije, ki se j niso strašili daljne poti, lepa družba Koba- I ridcev itd. — Od juga je došlo prvo društvo I »Velesila* iz Skednja pri Trstu; pravšte- j vilen zbor je to samih resnih, krepkih mo- I žakov in mladeničev. Med njimi je starosta j pevcev g. Jožef Sanein-Drejač, ki je ob- I I hiše v celem tukajšnjem kraju, kakor je tudi I v naši družini nekak več ali manj svobodni I polet v duševnih rečeh blagoslovljeno sporo-I čilo. Oboje kaže na to, da je morala biti J pripadnost naših prednikov do evangelija po-I sebno globoka, ali vsaj jednako vredna oni J ostalih zvestih spoznavaleev v dolini. V letih i okoli 80 so bili radi svoje evangeljske vere j izgnani ter so odšli v Sveti Križ. Ali so bili J v istini zopet pokatoličeni ali so Šli naprej j izven dežele, ne vemo. Na vsaki način pa je I bil vsaj en član, od katerega izhajamo, ali I zopet pokatoličen aH se je vrnil. Sporočilo o j evangeljski preteklosti naše družine smo ce-I nili v dobi protireformacije pri nas vedno j visoko kakor spomin na zlate čase. Celi podi rokopisov in knjig so bili, žal, vandalsko sc-I žgani, ne da bi se bilo poiskalo ne samo za I zgodovino na sploh, marveč tudi za našo j družino zlasti dragocene evangeljske doku-I niente.* j To sporočilo kaže očitno zamešavanje I dejstev: Pregnanstvo v Sv. Križ ni moglo J skoro pomeniti skrivališče pred ogleduhi v I takrat povsem krivoverskem gorskem mestecu, I marveč je prej zamešavanje z dohodom k že 1 omenjeni Trubarjevi pridigi I. 1564., o kateri i Injal letos 50-letnico, odkar je član pevskih j zborov. j Dopoldne so še vrle Kanalke okrasile I z vencem društveno zastavo, — in položili I so venec na grobu skladatelja Jos. Ko-I cjančiča. I Skupen dohod gostov iz Gorice, Sol- I kana, Podgore, Št. Audreža itd. je bil določen I proti 3. uri pop. Dolga vrsta kočij, vozov, I zardinijer je drvila proti Kanalu. Dež je bil J napojil žejno zemljo, da ni bilo prahu, sicer I bi bilo gorje voziti se v prašnem oblaku. I Sokoli h Idrije so došli nasproti do poko-I palica. Tam so se razvrstila posamična j društva-, na čelu njim Sokoli, in ob zvokih I trobentačev je korakala dolga vrsta dragih I gostov proti Kanalu. I Pred slavolokom in za njim po celem I trgu so stale množ>c? ljudstva, da pozdra-I vijo drage goste. Pri slavoloku je pozdravi! I došle goste v imenu Čitalnice mladi Lojze j Križnic v vznesenih besedah; odgovoril je j dr R. Gruntar. Na oba govora so zagrmeli I viharni živio-klic». — Z godbo h Blavhinjna i čelu smo odkorakali v trg tn se postavili pred j tribuno, na kateri je bilo zbrano občinsko I starešinstvo. Rodoljubne zale Kanalke so I okrasile zastave z venci, Sokole in zastop-I nike društev pa nakitile s cvetjem. — Župan I g. M. Zega je pozdravil v krasnem nago-I voru vse drage goste v imenu občine ka-i nalske. Odgovoril je dr. Gruntar. Na to ob-j hod po trga z godbo na čelu. Po kratkem I odmoru in okrepčilu je pričela veselica na J slavnostnem prostoru, ki se je polagoma | polnil. J Na vsporedu je bilo 13 točk. Tolasle- j dila je druga za drugo brez mučnih odmorov j tako hitro in lepo, da je ostalo občinstvo I do konca pri najboljšem razpoloženju, da, z i enako napetostjo bi sledilo še novim točkam. I — Pozdrav v imenu odbora čitalnice je I bil presrčen. V vzneseni besedi je bil raz-I ložen pomen te slavnosti in pozdravljena so J bita imenovana vsa zastopana društva. — Ka-j nalski zbor je zapel novo Z"govo: ,0 ti J moj dom*, ki je nježna, ljubka skladba; j izvršitev prav dobra. — Slavnostni govornik je bil dr. R. Gruntar iz Gorice. Temelj j govora je bit: narod brez o.nike propade. I To so spoznali naši buditelji, ki so poleg I drugega dela ustanavljali tudi narodna društva. I — Možki zbor iz Gorice je dovršene pel j obširnejo Zajčevo ,U s t a j r o d e', o jbra-i vanja nt bilo konca, dokler ni dodal vedno j krasno »Crnogorac Crnogorki*, ki je j izrazovita, težka skladba. — Mladi in Čili I tamburaški zbor »Podgora* je srčno udarjat J obsežni »Venec hrvatskih narodnih j pes m i j*. Zbor je v kratkem času zopet I izdatno napredovat. Le ta' o naprej t — Zbor j »Velesila* iz Skednja nas je očaral z oh-I sežno Grbičevo »Slovanski brod*. Vrli J Skedenjci so želi burno pohvalo. Čast in hvala jim za daljno pot! — Tamburaši iz ( Tolmina so prav dobro udarjali potpuri »Iz naroda za narod*, same ljubke znane j popevke. — Prav številni zbor iz Št. Andreja j nas je razveselil z Volaričevimi »Kvtško J bratje*. Čudili smo se vsi, da so naši vrli J sosedje v kratkem času tako lepo napredo-J vali. Na pravem polu so J Le tako naprej j v čast slovenskega imena tik Gorice ! — j Združena čitalnični in Sokolov zbor h Sol-I kana sta dtvno odpela vedno priljubljeno pravi Trubar, da so bili poleg »vsi Vipavci". Sicer so imeti nekateri izgnanci, kakor bomo že videli, navado, romati iz jednega kraja v drugi po Vipavski dolini; Sv. Križ je bil tudi takrat pod Attemsovhn luteranskim oskrbnikom nekako glavno središče krivovercev, alt skriti pa bi bili težko tam Šipi je pred očmi ogleduhov; na fcakršensibodi način bi bili morali oskrbovati svoje posestvo s predpra-vicami ali kontrolirati po posredovalcih oskrbovanje, kar pa bi bilo njihovo eksistiratije, kljubu izgonskemu ukazu, hitro odkrilo. O drugih, še danes živečih zastopnikih imen v naši listi, zlasti o široko raztresenih mnogoterih Pregluvsh, nisem mogel izvedeti niti najmanjše reči. AH baš glede Preglovi« se je izpolnila na čudovit način beseda Kristova: »Kjer ljudje molčijo, bodo kameni govorili.* (Luc. XIX. 40.). K tem govorečim kamnom se povrnem še kasneje. Raz ven kamnov govorijo papirji. V najrazličnejših papirjih (arhiv grofa Linthierija v Vipavi, grad Leuttenburg, vicedomski arhiv v Ljubljani, arhiv notranjega mtnisterstva, hišni-dvorni in državni arhiv na Dunaju, papirji Andreja Rovana na Colu, nadučitelja Andr. Hudovernikovo »NaSa zvezda*. Tudi ba- I ritonist je bil kos svoji nalogi! Solkanci so 1 dokazali, kaj zmorejo, ako le hočejo I Naprej, I dragi sosedje! — Mešani zbor iz Gorice ju | posledil ves program z umetniški dovršenim I izvajanjem Sattnerjeve »Vrbice*. Na ne-f prestano zahtevanje je dodal še obširno in f prekrasno »Naše gore*. — Na to so na- i stopili zopet Kanalci, in sicer ženski zbor s i spremljanjem tamburašev. Izvajali so zbor i gorskih deklet iz Vilharjeve opere »S roj- ff ljana*. To je bil še sladkorček na bogati | in srečno izvršeni program. Viharno pohvalo so želi v obilni meri. ¦. ¦ Po prav kratkem presledku so nastopili [ Sokoli; prav lepa četa jih je bila. Ob zvokih i našega »Naprej!« so prikorakali in se raz-1 vrstili v nastop za proste vaje. Vse štiri L proste vaje so izvedli prav točno, dasi niso r lahke. Veliko naših rojakov še ni videlo take Sokolove telovadbe; zato so bili kar očarani, — Na orodju so nastopili v dveh skupinah I d r i j č a n j e in naši Sokoli. Moramo retf. da so pokazali bratje iz Idrije pr.iv dol.fi ¦ šolo. Telovadili so izborno in želi cesto viharno pohvalo. — Naši domači Sokoli pa so > dokazali zopet lep napredek od zadnjega na- -stopa v Rihembergii. Tudi te?,ke vaje so iz- § vajali prav dobro. Č is jim \ f Zi nekoliko časa so bili pozvan: s tr,- ? bento vsi pevci na oder, in zadonela je vi -ličastna pobratimija »S lovenac- i Hrvat'. Dasi od raznih vetrov vendar so pevci dovršeno rešili nemajhno nalogo. Srečno postavljen oder s prav izbornim odmevom nai.i je pripomogel do najvišjega užitka. l)oda!i so Še »Morje a d r i j a n s k o*, enako dovršeno, - in pričel je živahen ples. Z;i., ' da na sporedu ni bilo nobene skladbe Ka- > nalskth domačinov Kocjanč iča in Avgusta Le ban a, na katera so Lhko ponosni. Posebno ona ,l>a .smo Kanalci, izve naj ; ves svet* bi bila kaj primerna. Na veter je bilo povsod vse žiwo, vse veselo. Pri Seg.du so prepevali Št. Andn-žanje, na trgu »Velesil,**, na novi verau.ii pri Ženil (loricaije, z.» cerkvijo Solkanci it.i. itd, Vmes pa so uiiietului ognji švigali s ¦¦ zrak in skrbeli za čarobne poglede Se nas.:« očem. Skratka: to je bil prekrasen narod* :i praznik, kakoršnega ni videl ne le Kauai, marveč redko kateri trg na Slovenskem. Dodajamo, d.i je za ta dan preskrb.-'.' j podjetni g. J. H a u d a ž spominske r a z- I g led nic c s prav dobro sliko Kncjaiičičevo. j < Od naše strani bodi dovolj. Mogoče je, da h smo marsikaj prezrli. Naj bi pa kdd dnv* izpopolnil našo sliko. •- Sklepamo s presrčno /-.'Ijo, da bi 8'i , po kanals>korn vzgledu, kdso se prireja;': narodne slavnosti. povsod drugod. Tako lepega, prijetno delujočega reda pogrešan!«) največkrat, kar kvari splošni Uis in de;.i udeležiisko nezadovoljne. — Vsa čast vrh::.- u odboru, ki je gotovo mnogo »sejal*. veliko k delal, ali vspeh mu dela vso rast in prido- ; biva zahvalo vseh udeli iewv:v. Vsa čas'. ¦ vsem Kaualcem br.-z izjeme, ki so zar*> i uzorno sodelovali v povciičanje te prekrasn | narodne slavnosti. Hvala! ?; V Bolcu je bil izvoljen županom ,". [ Anton Sulin, ur.trski mojster in posestna- '• — »Gorica* se »veseli*, da ni bil tzvoljt-:: g. Ant. Strausgitl in zato dostavlja, da se »v j.: Boku dani*. ¦-¦ To je pa že več kot kleri- / Perneta v S'.uri;ah itd. itd.) som mogel raz- U videti najrazličnejše, zLsti kar zadeva pre-membe in odnošaje posestva. Ker se nabija;.' še mnogi papirji v privatni lasti, moram -.' enkrat opozoriti na to, kaka škoda nastaja vednosti vrled povsem brczkontrolne^a sprav- t Ijanja in pogostega uničenja »slih. Edino re- | Šeni papirji pri Š-ipIjavih so 3 pisma grofi g EdHnga h UstoVlja (!!), zadevajoča kupn I razmere, žil, jako fragmenlirana. Kolika škod j ,' posvetni vednosti, ako so t3ki stari, že raii' '* svoje starosti dragoceni spisi, kljub najboljšemu nadzorstvu od strani družine, razpostavljeni mogočnosti, da se izgubijo, dočim f bi se v kakem muzeju, kjer pač lahko osta-1 nejo last družine, ložje obvarovali, da ne f razpadejo. Pred leti je bilo najdeno v oko- ¦ lici Ajdovščine eno . slovensko sv. pismo. | mislim da od rajnkega slovenskega prole- :' stanta dr. Lavriča, po katerem nosi trg v I. Ajdovščini svoje ime, di je bilo potem, žal da |, ne vem, kam, oddano naprej. Kaka škoda I: cerkveni zgodovini, ako se pogubijo brez | sledu take redkosti, dočim bi se jih v kakem I muzeju lahko prihranilo potomcem. I S (Dalje pride.) | kalna neumnost. Gospod Šulin je vrl m-prednjak, je med prvaki naše stranke na Bolškem in značajen mož, ki se gotovo smeje prismodariji v »Gorici*. Mi smo zadovoljni, in glejte čudež, — »Gorica- tudi I Kakor se vidi, je »Norica* včasih zadovoljna tudi s — kislim grozdjem. Dober tek 1 Kako ubogajo Škofe. — V novejšem času so se poganjali naši- politikujoči nunci, I za avtoriteto škofov celo v posvetnih rečeh.*1 Mi posvelnjaki bi morali skrbno gledali na voljo v farovžih, ki naj bi bila volja vlada-, joče sv, cerkve. — V resnici pa opazujemo, da se prav taki nunci kaj neradi pokorijo svojim škofom, ali da jim celo nasprotujejo. — Slučaj bivšega kurata B u d i na iz Pevrae je *nan* Nadškofmu je prepove d a 1 pri-d igo vati ».romarjem* v Barbaru, ali on je vsejedno pridigal. In da bi svoje poslušalce potrdil z lepim vzgledom, kako je treba škofe poslušati, je ie povedal, da mu je došla prepoved, ali da se on za njo ne briga. -— Ali ni to krasen vzgled katoliške pokorščine ? — Pa še vprašujejo, odkod prihaja pohujšanje! »Edinost* je vse drugače opisala isti slučaj v Ikrbani. Obrnila je, da je nadškof prepoved »I Budinu slovensko propoved v furlanski Barbani. — To pa je izmišljeno. Hujskaču Budinu je bila propoved prepovedana, da bi še bolj ne begal brezumnih oveie I* Povrne! — Obžalujemo, da se je »Ed.* dala mistiflkoviti, in še bolj, da ni popravila svojega krivega poročili po vestni sliki v »Soči*. Slučaj f. Muhe, ki je nagovorih cesarja po nemški, je da) gospodi pri »Edinosti* in pri »Gorici* povod, da so udarili po njem, oziroma tu ii po narodno - ntpredni stranki Gospodje pri »Edinosti* so gotovo vedeli, da g. Muha kakor tudi g. dr. Kure lit* sta nagovorila cesarja po nemški. Gosp. K. je spregovoril hrvatski le toliko, da je varoval načelo. To je prav! Pri cesarju ne bomo radi načela govorili vse tako, da ne bo razumel. Svoj narod častimo lahko drugače z večjim vspehotn! Ali udarili so samo po g. Muhi. U \-u povedal Šolskim tuniko:-.! v>c sUmn-kc znake pri sprtemu c-^arja. To na; bi bila povedala »i.-rodna* »Gorica*. p-d'-m bi bila zi'ia priznanje----- Ali, ali tega ne more, ker pr^f. Berbuč, vladni h'apec, ne črhne v to m pegledu niti be»e-.)*». N-emu je slovenska tn-bjjnioa »\Vursl*, polti ž^p, to pa :e nck.i;, kar veseli ^pc-ga Janeza izp.-,d Csvna ! fn za ž« p se molči, če treba,- ne celi črti l Na tukajšnji realki dobi četrti razred lotos paralelni razred, ki se nastani v sedanji koi f-renčni sobi, za katero se prpravlja prostor na drugem mestu. Tudi to ni res. — »Goric«** pravi, da smo imenovali učiteljice tuk. katoliškega društva nekoč »stare k..,.* Izjavljamo, da tistega pomena, kateri hoče dati .Gorica" besedi »k....*, ni imela naša pisava, marveč je pomen prav nedolžen. Besede pa niso naše, marveč lepega kaplana Aloisiusa; mi, smo jih le citirali nekje v »Tutti frutti*. Kaj je mislil g. kaplan Aloisius pod »k..,.% naj ga gospodje pri »Gorici* vprašajo; saj gotovo povž. — Brez podtikanja in lazi pa jim ne gre »politika* izpod rok...., V cestni odbor komenskl so bili v soboto izvoljeni gg.: vitez Josip Fabjani, veleposestnik iz Kobdiija, Stepančič Karol, župan v Temnici, Pipan Josip, župan v Skrbini, Pipan Alojz, župan v Mavhinjah, Kosmina Ivan, župan v Šnnpolaju, Gergič Franc, župan v Velikemdolu, Štrekelj Ludvik, župan v Gorjanskem, Abram Anton, pod- župan v Tupelčah; namestniki; Lozej Jernej iz Vojščice, Terčon Martin, župan v Berjah, Mahnič Eilip iz Kobdiija. »Gorica* je tako predrzna, da je vso to listo pokazala kakor nekako zmago klerikalne stranke. Smešno! — To je lista, katero so narekovale sedanje krajevne kraške razmere. "Je med njimi res tudi par klerikalcev, večina pa se »Gorici* lepo za--^tvafcfsako bi jo SteJ&jpied ,:^jivpje kimovce. Romarice. — Pretekla dva praznika je bilo na Sveti Gori, kakor običajno, premnogo romaric, romarjev manj. Na Sv. Goro prihajajo skozi Gorico. Reči moramo, da letos ni bilo toliko" pobožnega vpitja po mestnih ulicah, kakor smo ga slišali prejšnja leta, ali vendar bilo je. Marsikatera romarica je čutila potrebo, potem ko je molčala do mesta, spustiti po ulicah v zrak svoje near-tikulovane glasove, ko je pa prišla izven zi-dovja, pa je zopet utihnila. Prav gotovo bi bilo bolj pametno, da bi ideč skozi mesto, molčali, ker onega spakovanja, katero se čuje, ne more biti nikdo vesel, romancam pa ne služi prav v nikako polivalo. Čuti je le kako zmerjanje in kletev na njihov naslov, zlasti ker je nolorično, da I raja ta navdušenost v petju le v zidovju mesta, izven njega pa potihne. To skazovanje po mestu je grd« in edino prav je, da potihne. V soboto proti večeru je porosil dež goriške ulice. To priliko so porabile razne romarice, da so si sezule čevlje ter korakale bose po gorkem mestnem tlaku. Morala je uplivati ta »kopelj* kaj dobro na nožie« in noge romaric, kajti držale so nekatere krila visoko, tako visoko, da je bilo previsoko. Ktdcšen mladi kaplan bi bil zardel ob pogledu na te »visočine", in morda bi ga bila pretresla kaka slrast, starejši gospodje hi bili pa gotovo govorili o pohujšanju I... Oj, ve romarice, kaj delale na božjih polih i*! Povsod! ho jednake t« Marijine hSere! —* Neki tukajšnji laški li*l poroča, da se je dogodil v le h dne h na neki cesti blizu Gradišča ob SoCi škandal, v katerem igrajo glavne uloge neke Marijine hčere. Škandal pa je tak, tako pravi oni lisi, da z ozirom na javno moralo ne more niti približno pisati o njem, pero mu zastaje, da bi opisal one svinjarije, Ker laški listi ljubijo scizaeijonalne in pikantne vesti, se da sklepati m tega. da se je moralo pripetiti res kaj groznega. Glavne junakinje pa so Marijine hčere 1 To vidimo povsodi, da se prav v onih družbah, katerih člani v belih oblačilih po-klekajo pred oltar božji, goji navadno prav sistematično nemorala, in razne Marijine hčere so strašno rade nagnjene h grehu. — O Ltguori, L'guori, kake sadove rodi tvoja nemorala! Komarje je zvrnil. — Na potu, kjer so zavije s S-mpelerske cesto v Podturcn, se ;o prevrnil v soboto zvečer voz romarjev s Krasa. U;;o je kakdi -'() os-.d). Padli so v obcestni jarek, ali k sreči se ni pripr-lilo nobenemu nič hudega. Le zmočili in opraskali so se malo, malo umazali in pa ustrašili. Dva delavca la Italije, ki .sta usluž-bena pri podjetništvu za most čez Sočo, po imenu (largnclli in Grilli, sta se v nedeljo sprla in stepla v Podgori. Grilli je G. obdelat z nožem strašansko. Gnllija so zaprli. Neki Štefan H-jrvat je miril, pa tudi nekaj ujel po glavi in po roku. Poljski .grof". — Po Gorici je hodil neki mladi človek, ki se je izdajal za grofa. Ko je zvedela o tem tukajšnja policija, je zasledovala tega grofa po svojih organih, ter se jej je zdel sumljiv. Redar Buttignoni je vstavil tega mladega moža na Stolnem trgu ter ga vprašal, kdo in kaj da je. Odgovoril mu je, da se imenuje Fonzari. Redar ga je vprašal, če je sorodnik ali član rodbine bogatih Fonzarijev z Dunaju, ali »grof* je odgovoril, da ne, marveč da je iz Trsta. Redar: Torej ste sin finančnega komisarja. »Grof* je potrdil. Kljubu tako točnemu odgovoru pa se redar le ni dal premoliti, marveč je rekel tujcu, naj ga spremi na glavarstvo, da se legitimira. Šel je takoj brez ugovora. V Ra-štelu je še prosil redarja, naj ga pusti domov k materi v Gosposko ulico, da jo obvesti o tem slučaju, ali redar ga ni uslišal. Ko pa sta prišla bližje h glavarstvu, je sunil »grof* redarja ter začel teči na vso moč po Ra-štelu. Redar je tekel, potem se usedel v voz ter dirjal za njim; med potjo ga je skušal pridržati neki narednik, ali se mu je izmuznil kakor jegulja. Šele pri vili Bčckmannovi so ga prijeli. Na glavarstvu je povedal, da se imenuje Jurij Zabiski od Karola, da je star I 26 let, s Poljskega doma ter da"preblva~v Trstu v ulici Caserma. Pri njem so našli tudi dva daljnogleda. Redarstvo sluti, da ima ta ujeti človek na vesti več grehov ter da je nevaren gosposki slepar. Pred par dnevi pa je prišel k tukajšnjemu optiku Klementu Donatu v Nadškofijski ulici neki mladenič, ki je rekel, da ga je poslal grof Zaluskjr po daljnoglede... Donati mu je dal 6 daljnogledov, da si izbere grof, nakar prinese ostale s plačilom nazaj. Na to pa ga ni bilo več blizu. Ta slučaj se spravlja v dotiko s prijetim Poljakom. Ukraden blcikelj. — V petek je pus»i! nekdo v veži št. 13. v ulici Caserma svoj bicikelj. Ko je prišel nazaj ponj, ga ni bilo več. Naznanil je to policiji, ki je takoj začela iskati tatu. Končno ga je ujel redar Kumar. Tat je 27-letni brezposelni natakar Baroni iz Pavijej ki je ukradeno kolo prodal v Trstu, Tatvino je priznal takoj. Bil je že trikrat zaprt radi tatvine. Izpred Hodulje. — Pred sodniki je stal oni Vittori iz Rušiča, kateri je bil — kakor smo poročali — prevrnil s kolesom nekega starca, ki se ni izognit ter je starec potem umrl. Vittori je bil oproščen obtožbe, ker se je pokazalo, da ni bil kriv nesreče. Težko telesno poškodovala sta v nedeljo po noči delavca Fornaznric in Lav-renčič 4 druge, katere sta srečala v ulici Velturini. Pravijo, da sta jih napadla brez vzroka. Napadalca so zaprli. Piloksera t Budi. — V vinogradih v Rudi v Furlaniji so konstatovali filoksero. Takoj so spisali o tem poročilo, katero so poslali namestništvu v Trst ter poljedelskemu ministerstvu na Dunaj, zahtevajo nasadnikez amerikanskimi trtami. Pedagoško društvo v Krškem priporoča sledeče knjige po znižani ceni: 1. "Učiteljski pravnik (nova knjiga) cena 1. K; 2, IV., V., VI., VII., Pedagoški letnik prej 2 K, sedaj po 60 vin.; 3. Jezikovni pouk prej 1 K 20 vin,, sedaj 80 vin.; 4. Nazorni pouk prej 2 K GO vin., sedaj 1 K 80 vin.; 5.* Navod k početnemu risanju prej 80 vin,, sedaj 00 vin.; 6.* Pouk o črtežih prej 80 vin., sedaj 00 vin.; 7.* Stavbni črleži prej 2 K, sedaj 1 K. * Zadnje tri knjige se priporočujejo osohilo rokodelcem, zidarjem, tesarjem in drugim. Te cene veljajo za raročnike, ki na-roče knjige naravnost pri odboru v Krškem. — Pri cenah je vračunjena tudi poštnina. Obmejnim slovenskim učiteljem se vse te knjige darujejo. Listnica. — Gosp. dopisniku v P. Poslani dopis utegne obsegati marsikaj resničnega, toda glede na posebne razmere, ki vladajo v Vuši občini, ga ne moremo priobčiti, ker smo prepričani, da bi za sedaj le škodoval. Ostanite pa pri nazorih, katere razvijate v dopisu. Zdravi! — Mnogo gradiva smo morali odložiti za prihodnjič, dasi bi ga radi podali že danes. — Gosp. L. v Istri: Poročilo o izletu leprga Al....... v Istro smo sprejeli na znanje z vsemi inleresantnimi detajli vred. Ako bo kdaj treba, mu že poribamo pod nos »besede* in »dejanja". — ; Gosp. V. M. na Vipavskem: O lepem i Marku tri interesanlna pisma so na var-I nem. Res je, da je lepi Marko grdo postavljen na laž o vsem, kar je govoril po prvem pisemcu, toda zdaj jih še ne pozabimo. Že i da sam dovolj prilike! < 30.000 kron znaša glavni dobiček olomuske razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno i dne 2 5. septembra ter se izplačajo ! posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10* popustom. Razgled po svetu. j Shod t Žtreh, kateri je priredila nar. napredna stranka t ponedeljek, sejeobnesel imenitno. Govoril izvrstno-dr. Tavčar. Ljud- 1 stvo navdušeno. Par črnih hujskačev se kar pogubilo. j Kranjski deželni zbor. — Poročali smo o poskusih za sporazumljenje med strankami, da bi prišlo do zasedanja kranj- '. skega dež. zbora. Ali upanja, da bi prišlo ' do tega^ je malo ali nič, ker klerikalci niso pri volji, delati, marveč hočejo le še dalje razsajati in razbijati pod krinko: Ljudstvu pravice! Sodi se, da pride težko do nove seje, ker klerikalna stranka noče dati nika-kega pravega jamstva za to, da bo delala, marveč bi bržčas v dež. zbornici vprizorila zopet škandale. Radi tega se govori celo o razpustu dež. zbora. Na vislice so obsodili 6. t. m. porotniki v Novem mestu Franca Franclčai ki je bil svojo ženo ustrelil ter potem pobegnil v Ameriko, odkoder pa so ga pripeljali nazaj, v Novomesto. Ženo je ustrelil v postelji, potem pa je delal, kakor da bi se bila sama ustrelila. Železnica Trst-OpSIne. -¦- Pretekli teden je komisija že drugič pregledala progo iz Trsta "na Opčine ter jo našla v redu. Na temelju tega je izdano dovoljenje, da smejo začeli s prometom. Otvoritvena vožnja je danes. Umetniška razstava v Ljubljani. --Umetniško razstavo otvorijo dne 20. t, m. v veliki dvorani »Narodnega doma*. Mnogo slovenskih slikarjev je že doposlalo svoja dela. Slovensko gledališče v LJubljani. — Sezona se otvori 27, t, m. Do početka se pripravljajo 4 drame, pripravljajo se tudi nove opere. Pomnožili so garderobo, napravili nove dekoracije, tako, da je upati na dobro gledališče v predstojeci sezoni. — Hrvatska dež. vlada je posodila slov. gledališču pbpolen glasben materijal Albinijeve opere »Maričon«, ki bo prva operna noviteta v tej sezoni. Ruska carica je zopet prevarila nade Rusov, ki zaman pričakujejo od nje prestolonaslednika. Carica je povila pretekli teden mrtvo žensko dete. Raznašajo pa tudi vesti, da sploh ni bila nosna, marveč da je imela le neko oteklino, katero so zdravniki odstranili, ter je sedaj carica povsem zdrava. Carica kot nemška princesinja Rusom sploh n! simpatična, in ker očivldno nima sreče, da bi dobila sina, je narod tudi radi tega ne mara. PolnšeevanJ« otrok v Istri. — Na Voloskem imajo tudi — laško Šolo, v katero so upirali letos 28 olrok; le 5 med njimi jih je z Voloskcga, drugi so tujci, Za teh 28 otrok je nameščen 1 učitelj in 1 učiteljica, Za 90 hrvatskih otrok mora skrbeti pa družba sv. Cirila in Metoda! Kaj takega je mogoče le v naših deželah neverjetnosti. Na avtomobila na severni rti«. — Mladi francoski učenjak Pierre Bernault, sin bogatega pariškega industrijalca, je sklenil, da poskusi priti na severni rtič, in sicer z avtomobilom. Do približno 82. stopinje je možno prili z ladijo, od tam pa ;'e do severnega rtiča samo še 1000 kilometrov, katere hoče prevoziti Bernault z avtomobilom. Učenjak se je posvetoval glede tega z raznimi francoskimi tehniki, ki menijo, da je ta načrt možno izvesti. Kot gorivo ne bo uporabljal samega bencina, temveč bencin, zmešan s špiritom. Shod proti ^alkoholizmu se je vršil dne 3. t. m. v Ptuju. Shoda se je udeležilo vse učiteljstvo ptujskega okraja. Sklenilo se je soglasno ustanoviti društvo abstinentov v ptujskem okraju. Rudolf Vlrehow. — V Berolinu je umrl v petek profesor Rudolf Virchov, znamenit nemški učenjak in politik. Bilje zdravnik, kateri je slovel v svoji stroki; spisal je več imenitnih medicinskih knjig. Kot politik je bil navdušen pristaš liberalizma in demokratoma, socijolog in finančnik, vrhu tega pa odločen nasprotnik Bisma rekov. Rojen je bil v nemškem Pomorju, dosegel je starost 82 let. Pokojni uunjak je bil slovanskega po-koljenja. Bazne vesti. — Na Bledu je ustanovila in že otvprila občina hišo za ubožce. Došlo je v to svrho mnogo blagodušnih daril. — V nedeljo 7. t. m. je bila v Cerknici gledališka predstava, pri kateri so sodelovali člani slov. drame iz Ljubljane. Čisti dobiček so namenili pogorelcem v Martinjaku. — V Ljubljani so se naselile pred nekaj leti fran-čiškanke, ki živijo po večini od ,tehtanja". V tem poslu so tako izurjene, da so postale občinstvu že prava nadloga. Te nune se mastijo, reveži pa trpijo. Išče se izkušenega mašinista, kateri je zmožen voditi parni stroj sistem Hoffmeister. Ponudbe je pošiljati na naslov: A. Jaki!, Rupa p. Miren. Vstop takoj. JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnlco umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceui Naročila za deželo izvršuje ločno in solidne Priporoča slav, občinstvu tudi svojo tiskarar črk na perilo. Išče se ucenea ali p f ak t ik a nt a za modno trgovino. Ponudbe sprejema J. Zornik v (iorici v Gosposki ulici. Čistilna voda L & * L 0 „Reale" ii vrelcev Mathiaa, lastnina Henrika Mattmija v Budimpešti je toplo priporoCena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Olauber« in grenke ' soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega redarja (ponočnega čuvaja) v Tolminu z letno plačo (500 kron in prispevkom 50 kron za obleko. Prednost za to službo imajo vpokojeni žandarji. Prošnje je vložiti pri podpisanem županstvu do 15. oktobra t. 1. Županstvo v Tolminu, dne 4. septembra 1902. Župan: Gabršček. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via KinnJino » priporoča pristna bel* in Lrna vina iz vipavskih, 4? furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici ni vso kraje avstro - odrske monailiiJK v sodih od T><; Utrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cmnm imirm. Poitrniba potisna Švicarska urarska obrt. Sam« 16 K. Naznanilo. Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in • okrožna sod-nija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno „M zlatem Itrižn" (pri Lizi) t Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro ku-hinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Milijon dam uuorablja »FEEOLIN". VpraSajte Svojega zdravnika, ča ni »Feeolin« najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! Najneiislejši obraz in najgrže roke dobijo hitro aristokratsko finost ia obliko z uporabo .Feeolina" »Eeeolin« je iz 42. najplerasniiejih in najsvežjih zeljižč sestavljeno angleško milo. Ki jamčimo, da izginejo daije po uporabi »Feeolioa* brez sledn gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najbo\jSe čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanj« las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čisulno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeohn« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu KI__ 3 komadom K 250, 6 komadom K *.-, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga H* Fallh, Dunaj, vn.,Mariahilferstrasse 38 i Naznanjamo vsem veS&tkoni, častnikom, poštnim, železniškim in redar.skim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rr.bi dobro uro, da smo opjvjeli ediro razprodajo novoiznajdeue originalne (,'enfske 14-karatne remont, ure zlatega - elekt.ro - pla-rrae, »sestav glas-htttte*. Te ure imajo protimagneticne pre-ciziski urni stroj, ho najnatančneje regulirane in preskusen« in dajarno za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdenc amerikanske goldinske kovine ter prekril s 14-karat zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veSčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan raoš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjiee) po 3-— 5-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. N a r o č b e je pošiljali na Razpošiljanja ur »Chronos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je slaviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stol. Mizarska zadruga [f [ y iorici (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo • veliko zalogo izgctovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Čcrnigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. t, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajgem času. Cena zmerne. Dele Ji liino ter Mri Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. Pfatfovlm. :š.i .-.• v. in. Pfaffovi šivalni stroji ;!;'!'i;,;.;:"S m"Uu,u> Piaffovi šivalni stroji iSn.ti:-1 " ,i'""i''"',,:,°':1 % Pfaffovi šivani stroji (;:r;;;;;!:,;;;/;,;!':"';i;;;'-;;:'>!p;:^'":*;: * Pfaffovi šivafni stroji tt^t^ult^ ¦'¦""t,,i-n" Nikar naj se ne zamudi prod nakupom oglodati Ptaffova Sivulm« strnjo. laloga Ffaffovih šivalnih in drugih strojev v Eorici via Municipio šlev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnim Šivalnih strojni', dvokoles Nuntdiit ulli.i 11 E. LEBHERZ Gorica t o v a p n a už igalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice Apollo Trgovina z železnino „MERKUR" ¦v Celju, G-rrašlsia. cesta 6te-v« 1S3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, griblje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzeg* blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete, •¦a** Tomaževa žlindra, najboljše umetno gn.ojilo. -p* * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev, * Cene nizke. Srečkanje nepreklicno 25. septembra 1902. Glavni dobitek kron 30.OOO kron ilmuške razstavne srečke po 1 krono priporočajo: G. Gctitillf, V. Michelstifdtcr & Co., O Pinclierle, menjalnice t Gorici. Vsi dobitki se izplačajo od prodajalcev % 10% odbitkom v gotovini. V^arol praščiK* pekovski mejater in eladcicar v Gorici na Kornu št. 3. Pripornfa binnaiiif, torlc 1'rtportua ...,w,,.,i.....;.,., . i, pii-lre^blVpO sakovr-dno pecivo, ko ¦ i. t, •(. s«- slavnemu obem«t arn^ila b-r obljublja < ,ik'i zmernih renah. 1'odpisani priporotH idavnrii rioi in n:i iložoli, svojo nbrin»lvu prodajalnico jestvin. V z::lo;;i ima kave vsidi vr»t, nu'iie«o moke iz Majdieeve^a mlina v Kranju, na>la!j«* imrt tmli ra/novriitui' pijavk, n. pr.: frauooski (^t.^rtar, pristni kranjski brinjovoc, iloitKU-i Sropinnvi"'. fini nun, različna vina, p»ružicc fSonfr, Ciril-Metodovo k-ivoirt (?iril-M«>Mili»vo milo t«T stroko spa«laj-».V b»an» IVtstr.v.ba toivna in po zniPi •enali. Z .>«I»itiiiii K|....;ti»vaiti.-iii Josip Kutin, tnctnvf v S«'inriil-'iki nllrl *t, 1 v lastni hiši, kji-r y* »Trgovska obrtna /ulris^a Dobre ure in po cent! s :i-!..:n:iH ,.:.m.nir, ^t:i-«.vw TUJ/ prra to*»ru* ar » MohIo ¦!*'¦ —* Hanns Konrad, um r ut i!i:i!m Bt«»t it':*;k'--v'. lit.br.i ara t:«a itr^ač '":'i »r^braa ur .i K -m. C .VSo; ' rfl-ra.t v.-"if.i< i-, fl. I žo: bu.hlmi. iz n:L'.-* n. i-fri. Ivr.ll.1 llastroT»n <-«»nik r^stonj! Salame ¦"''"' W..:iS-'l \ ^"l.iirduRajik'.''.^ kr! " Sa-.ika b:-,-.- k--!i (K"!N.-Iiinki'l I-'kr.in I"t«i 31-. >:::!¦> lis.'.-.-) Tu kr.. st:ba Ktanirta 70 kr. r:lav:na i.i\-/ k.».ti is: kr. kilo. velike krattj-k.* kb.ba-.« po :¦« kr. tu