Posamezna številka 30 vinarjev. Slev. 188. V LioMiaot, v poneflelE dne 19. avgnsla m £3 Velja po polti: am ■■ otlo lato uprti.. K 80*— it ep mat«« „ .. „ 4.M it (lomAlJto oalolatu. „ 5V— tt ostalo looEtmitva. „ tO - V Ljubljani aa dom Sa oeloiato uprt).. K saaaiaaaao „ „1 fw V iprrt »rtlMiu uitiu,, t« as Sobota« Izdaja: m Za oelo leta.....III'. ia Bemeitooalalatao. „ H-«. ia ostalo Uoiaagtva. „ 11- Političen list za slovenski narod. Leto ML _I—L Inserati: nai Enostolpna petitvrsta (59 mm ilroka ta 3 mm vlaaka ali a|a proator) aa enkrat .... po SO« aa dva- ta večkrat . „ i5„ pri »ačjlh naročilih primera popnat po dogovora. Ob aobotah dvojni tarlL Enostolpna petltrrata K !• lakaja vsak dan ti rit mil dalja la praaalko, ob 3. ari pop. Sodma lotu priloga voml rad Upravništvo jo t Kopitarjevi nlioi it. 6. - Radna poStne hraallnloa avstrijske it. 24.797, ogrske 28.511, " boaa.-haro, št. 7563. — Opravniikega telefona it 80. Poklonifeu treh zveznih slouanskih narodoo spominu dr. Kreha. Odkritje Krekove spominske plošče o St, Janžu. Triumfalna vožnja slovanskih gostov po Dolenjskem. Takega slavlja še ni videla naša Dolenjska, še ni videla Slovenija, ko so se v Št. Janžu Poljaki, Čehi in Jugoslovani skupno z domačim ljudstvom poklonili spominu velikega dr, Kreka, glasnika svobode Jugoslovanov, vseh Slovanov. V nedeljo, dne 18. avgusta je bilo določeno o opoldanskih urah odkritje spominske plošče na župnišču v Št. Janžu, kjer jc izdihnil dr. Krek. Na dolenjski vlak, ki ie odšel iz Ljubljane proti 8. uri zjutraj, je navalilo toliko občinstva, da so bili v trenutku vsi vozovi nenavadno dolgega vlaka polni. Spotoma so vstopali na vseh postajah ljudje, ki so pohiteli na spominsko slavnost za rajnim dr. Krekom, ki je bila obenem manifestacijska slavnost zavezništva treh narodov Čeho-Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov ter njih bodočih samostojnih, svobodnih in neodvisnih dtžav. — Ljudstvo se je dobro zavedalo velikanske važnosti teh slavnostnih ur in je z navdušenjem pozdravljalo ob celi progi s holmov in gričev, s stolpov, s cest in travnikov, posebno pa na postajališčih došle poslance, v prvi vrsti zastopnike poljskega in češko-slovaškega naroda. Vse je bilo polno znakov v narodnih barvah, slavolokov. Ves vlak kakor v morju cvetja. Povsod radost, prisrčnost, iskrenost. Sila in volja naroda, moč duha in niega zavest sta ta dan dala duška. Dekleta in fantje v pestrih narodnih nošah med zelenjem naših travnikov in belih hiš. In naša pesem tako lepa kot slovenska domovina. Že na ljubljanskem kolodvoru je bil pozdrav gostov nad vse prisrčen. Na dolenjskem kolodvoru se je bila kljub šc prccej zgodnji jutranji uri zbrala velika množica ljudstva, zlasti žena in deklet v narodnih nošah ter je ljudstvo s cvetjem in z zastavami pozdravljalo slovanske goste. Enako je bilo na vseh postajah na dolenjski progi, tako v Šmarji, kakor tudi na Grosupljem. Tu je vrl dolenjski kmet Skubic iz Gor, Slivnice pozdravil došle člane Narodnega sveta, Jugoslovanskega kluba, Čehe in Poljake v imenu občine in v imenu Dolenjske. V svojem pozdravnem govoru je naglašal potrebe skupnega nastopa slovanskih narodov, zlasti v sedanjih hudih in odločilnih časih. Le v složnem, skupnem delovanju moremo dobiti zmago v naši bitki za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, Za njegove možate in jedrnate bsse-de se je zahvalil načelnik Jugoslovanskega kluba in načelnik Narodnega sveta dr, Korošec, poudarjajoč, da je došla mnogo stoglava množica s svojim prihodom in s svojim pozdravom pokazala, da je ene misli s svojimi poslanci in da odobrava niihovo delovanje. Nato je na čelu deklet v narodnih no-Sah pozdravila zastopnike slovanskih narodov v iskrenih besedah gdč. Pcrme Angela. Dekleta so obsula goste s cvetjem. Poslanec ekscelenca Glombinski jc iz- j azil razumevanje poljskega naroda, ki spoznava veliko misel ujedinjenja vseh Jugoslovanov in ki obeta, rh bo storil vse, , kar jc v ni^rfrivi moči, da te ta ideia ures- j illčL V imenu Srbov in Hrvatov je pozdravil zbrani narod odposlanec Narodne organizacije SHS. za Dalmacijo de Griso-gono. S podobnimi odgovori so se poslanci in gosti oddolžili tudi na drugih postajah nad vse prisrčnim sprejemom, ki jih je prirejalo ljudstvo. Povsod so prišle žene in dekleta v narodnih nošah, otroci . Govoril je nato dr. Verstovšek v ;menu Jugoslovanskega kluba, izražajoč svojo radost, da jc bilo poslancem Jugoslovanskega kluba mogoče pokazati gostom, kako čuti narod za veliko idejo, katero zastopa jugoslovanska delegacija v državnem zboru. Poslanec dr. Sunarič jc izražal radost nad tem, da moremo pokazati našim skupnim sovražnikom krepko voljo jugoslovanskega naroda. Med nagovorom in odgovori je v vlaku razdelila pesebna skupina narodnih žen in deklet v narodnih nošah med poslance mal zajtrk z vinom in kruhom ter si s tem iztekla zahvalo od vožnje in pozdravljanja preccj izmučenih izletnikov. Iz Trebnjega je vlak odpeljal po stranski progi proti Št. Janžu. Vlak je sopihal v vročem opoldanskem solncu proti severovzhodu. Na pol pota v Mirno pa mu jc zmanjkalo sape, vedno počasneje je lezel navkreber in končno je ob!ičal sredi proge med skalami. To neljubo zamudo bi bila državna železnica prav lahko preprečila, čc bi bila imela le nekaj dobre volje. Vlak so morali razdeliti na dva dela ter je ostal drugi del na progi, prvi del vlaka pa se je odpeljal naprej do Mirne. Tam je počakal, da je stroj privlekel še drugi del vlaka čez klanec. Kakor basen krasen ie Ml sprejem na tej majhni postaji. Skupina narodne dece s trobojnicami in deloma tudi v narodnih nošah je pozdravila izletnike in otroci so zapeli s svojimi zvonkimi glasovi ljubko Lepo našo domovino«. Poslanci so izstopili ler se prisrčno zahvalili otrokom za krasni sprejem in načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je nagovoril došlo ljudstvo. V imenu okolice je pesnik Franjo Neubauer, ki je tudi aranžiral ves ta ljubki sprejem, prečital sledečo pesem: Prihajate nam od povsod slavil moža, ki večno spava. Nad grobom pa žari mu slava in rod njegov praznuje god življenja in vstajenja iz robskega trpljenja. Ker on se več nc prebudi pa narodu bodite Vi norilci in huditelji, vodniki in učitelji, cla narod neha biti sluga, cla bo pogumen in krepak. Pozdravljen Čeh nam in Poljak, pozdravljeni sinovi juga! Vaš pot naj bo triurni idej, ki pot nam kažejo naprej do lepše sreče in prostosti! pozdravljeni nam mili gostil Medtem ko so gostje čakali, da lokomotiva privleče tudi drugi del vlaka, je koncertirala višnjegorska godba. Med navdušenimi ovacijami ljudstva je končno vlak krenil naprej, povsod pozdravljam — V Mokronogu je bil sprejem zelo prisrčen. Goste je pozdravil v iskrenih besedah domači notar g. D e m š a r. Povsod je ljudstvo prepevalo naše domače himne. PpiiSiod ¥ Rfarmel. Namesto g k rog poldneva, je dospel vlak šele proti 2. uri popoldne na postajo Karmel. Tudi tu nepregledna množica ljudstva. zlasti žena. deklet in otrok v narod- nih nošah, prepevajočih »Lepo našo demo« vino«. Izza kolodvora pa je že bilo videti cele vrste nasajenih bajonetov. Po cesti,, kamor si pogledal, orožnik in vojak'. Navzlic tem izzivalnim odredbam političnih! oblasti je ljudstvo ohranilo mirno kri inl pozdrav g. Prijatelja od Sv. Trojice se j« mogel izvršiti popolnoma nemoteno, kakott se je sploh vsa slavnost izvršila nad vs«| sijajno in v popolnem in neskaljenem redu« Odzdravil je v imenu vseh došlih. gostovl načelnik Jugoslovanskega kluba in Narod-* nega sveta dr. Korošec, zahvaljujoč se mil za krasen sprejem. Ob petju »Lepe naše! domovine« so odšli gostje s kolodvora, kjeu jih je čakala na cesti nepregledna vrsta 7j narodnimi zastavami, zelenjem in cvetjem okrašenih vozov. Mnogi vozovi so nosili poleg tega tudi napise, nanašajoče se na) vzajemnost med slovanskimi narodi, n& bratsko ljubezen do Poljakov in Čeho-Slovakov in na edinost s Srbi in Hrvati tefl na našo bodočo Jugoslavijo. Zastave vi ba rvah našega troimenega naroda aal vihrale z vozov in pred sprevodom gostoti v Št Janž so nosili fantje na visokih dro« govih velike slovenske trobojnice. Ko stf zasedli gostje vozove, katerih je bilo žela veliko število, a vendar mnogo, mnogo pre» malo, da bi bili našli vsi prostora, se je za« čel sprevod pomikati navzgor proti Št Janžu. V St. Janžu- Na čelu sprevoda je korakalo mladina in fantje, za njimi gasilci iz Višnje goret naio drugi posetniki in vozovi ter godba ia Višnje gore, nakar so prišli na vozovih in deloma tudi peš poslanci in drugi posetniki iz Ljubljane, Črnomlja, Metlike, iz Novega mesta, z vseh postaj ob dolenjski železnici ter številni gostje iz Hrvatske. V pekočem opoldanskem solncu se je pomikal sprevod precej hitro proti Št. Janžu. Pred vhodom v kraj so pričakovali že prej došli gostje it raznih naših pokrajin. Bili so tu zastopniki vseh slojev iz Celja, Laškega trga, iz Zidanega mosta, Trbovelj, Brežic, Sevnice, sploh iz vse Savinjske in Savske doline ter mnogi zastopniki hrvatskega naroda. BiH so tu Hrvatic pod vodstvom župnika Ste« pinca in Brdovca, urednik »Novin« Brozo« vič, upravitelj Šlibar iz Novih Dvorov, tajnik hrvatskega sokolskcga saveza v Zagrebu Ulčnik, član uredništva Hrvatske države«- Semič ter Pero Rogulja. Tudi ia Mokronoga so pričakovale tu goste žene v narodnih nošah ter sta si stekli za udeležbo iz Mokronoga posebnih zaslug gospe Mici Souvanova in dr, Češarkova. Tu je čakala goste tudi železničarska godba z Zidanega mosta. Godbi, iz Višnje gore in zidanmoška, sta si vrlo odgovarjali. Ob' vhodu v kraj jc čakal goste pester špalir žena in deklet v narodnih nošah, ki-so pozdravile došlc goste z navdušenimi klici, z mahanjem zastav ter jih obsipale s cvet* jem in jim pripenjale cvetje in spominsko trakove za slavnost odkritja Krekove plošče. Pod slavolokom, ki je uosil napisi Ljubezen do doma in do svobode, to je upanje nase bodočnosti , je pozdravil došlc goste šentjanški župan Majcen: Visoko cenjeni prijatelji in častilci dr, Kreka. Ko danes odkrijemo v naši občini, na hiši, kjer je zatisnil naš jugoslovanski apostelj svoje trudne oči, skromen spomenik, vidimo šele, kdo je bil on. To nam dovolj jasno spriča ogromno število, v katerem ste prišli danes tu sem, da skupno odobrimo njegove ideje, V posebno čast mi je, da zamorem med današnjimi slavi-telji pozdraviti njegove zveste sobojevnike, naše brate Čehe na čelu z dičnim načelnikom Češkega svaza g. Stanjekom, odlične zastopnike plemenitega poljskega naroda. Vsem tem kakor tudi bratom Srbom, Hrvatom in vsem ostalim Slovencem kličem kot župan dr. Krekove smrtne občine v svojem kot v imenu vseh naših občanov dobro došli, pozdravljeni. Krepak nazdar in neustrašen »naprej« po začrtani poti! Za pozdrave se mu je zahvalil v imenu Čehov načelnik Češkega Svaza František Stanek, v imenu Poljakov bivši minister Glombinski, za Jugoslovanski klub pa načelnik dr. Korošec. Dopoldanske slavnosti v Št. Janžu. Mnogo Ljubljančanov se je pripeljalo v Št. Janž že z večernim vlakom. V zgodnjih jutranjih urah pa so pnčele prihajati številne množice ljudstva od vseh strani, deloma pel, deloma na vozovih, ki so bili okrašeni s trobojnicami in zelenjem. Proti šesti uri je prispelo čez Zidan most nad .60 .Hrvatov in Hrvatic v krasnih km«t-skih narodnih nošah. Št. Janž je bil ves v zastavah, mlajih in zelenjem. Posebno lepo je bil okrašen prostor pred župniščem in pa župnišče, na katerem je vzidana spominska plošča dr. Krekova. Na vseh cestah, ki vodijo v Št. Jani, so bili postavljeni krasni slavoloki z izrazitimi napisi. Ob 7. uri zjutraj je bila slovesna sv. maša v proslavo cesarjevega rojstnega dne, katero je daroval domači župnik g. Ludovik Bajec. Pred mašo je imel govor, v katerem je poudarjal zvestobo slovenskega naroda do habsburške dinastije in pozival navzoče, naj prosijo Boga, da bi podelil cesarju moč, da kmalu sklene težko zaželjeni mir, ki bo tudi našemu naro-ju prinesel svobodo. Vojaštva in orožni-ftva pri cesarski maši nismo opazili. Ob 11. uri je bila slovesna maša za dr. Kreka. Med mašo je imel krasen cer-. kven govqr mestni župnik in pisatelj F. 5. Finžgar, Po sprejemu so se podali gostje v župnijsko cerkev, kjer je bila tiha sv. maša za pokojnega dr. Kreka, množice so se pa pričele zbirati na obširnem, z mlaji in zelenjem zelo okusno okrašenem prostoru med cerkvijo in župniščem. Pred govorniškim odrom so napravila dekleta v krasnih narodnih nošah velik krog, kamor so se po končani maši postavili slovanski gostje. Odkritje spominske plosce. Burno pozdravljen je stopil na govorniški oder domači župnik in zvest prijatelj pokojnega Kreka Ludovik Bajec in mel naslednji govor: Bodi mi dovoljeno, da v tem sveca-iiem in zgodovinskem trenuiiku izpregovo-• rim prvo besedo. Naloga, ki mi je dana, ni lahka. Zavedam se, da nastopam danes pred zastopniki in govorim pred elito vseh slovanskih narodov avstro-ogrske monar-1110« Dovolite, navzoči slovanski bratje in .sestre, da pozdravim v Vašem imenu — v imenu šent. župljanov — in mislim, da ne pretiravam, ako rečem v imenu vsega slov. naroda, zastopnike našega bratskega češkega naroda. V prvi vrsti naj velja ta moj srčni pozdrav možu, ki je združil zastopnike celokupnega češkega naroda brez razlike strank in svetovnega nazira-nja v mogočno parlamentarno falango ■—» načelniku Češkega svaza g. Staneku. Prepričani bodite gospod načelnik in Vi gospodje njegovi tovariši, da se danes dobro zaveda ne samo inteligenca, ampak tudi naš slovenski kmet, delavec in obrtnik, kako močno in nerazrušno oporo ima naš slovenski narod v Češkem svazu. Prepričani bodite, bratje Čehi, da odmeva danes po širni slovenski domovini, od mesta in trga pa do zadnje gorske koče en sam klic: »Češkemu narodu je dolžan slovenski narod nesmrtno ljubezen in zvestobo.« _ Nepopisno me je razveselilo pismo, . katerega mi je pisal g. dr- Korošec in v katerem mi naznanja, da pridejo na današnjo slavnost zastopniki našega bratskega poljskega naroda. Skoraj nisem mogel verjeti, da bo smela sprejeti naša Doleniska tako odlične in drage nam goste in jim za-klicati krepki »Na zdarovje«. Naiprisrč-nejše bodite pozdravljeni Vi sinovi onega slavnega naroda, ki je rešil pod junaškim vodstvom kralja Sobieskega Dunaj iu z njim vred vso Avstrijo turškega barbarstva ln suženjstva. Iskreni pozdrav moj velja pred vsem prisotnemu prevzvišene-mu pf. dr. Glabinskemu, Moraczewskemu in grofu Skarbeku, dičnim zastopnikom oolj^kega naroda in njih tovarišem. Bog šivi Polisko! In Vi, naši gospodje zastopniki bratskega hrvatskega in srbskega naroda! Ali naj Vas pozdravim kot goste danes, ko stojimo ob smrtni hiši našega in Vašega velikega očeta, nesmrtnega dr. Kreka? Ne, bratje Hrvati in Srbi! Ista hiša, za katero je n-iredila načrt jugoslov. deklaracija in katero zidajo in so skoraj dozidali naši in Vaši narodni zastopniki, ista hiša m sezidna za nas vse. V tej hiši bomo kupno stanovali, skupno dehli, skupno se csellli, skupno žalovali. V duhu- vidim lati na pragu te mogočne zgradbe lepo •ločno ženo in čujem iz njenih usten klic: Hrnčiči moii. sinovi moji. hčere moie r— ta hiša je Vaša last, jaz pa sem Vaša dobra od smrti vstala mati — Jugoslavija. Zato bodite srčno pozdravljeni, ne kot gostje, ampak sinovi skupne matere, kot kri naše krvi. Pozdrav moj veljaj tudi Vam, našim ljubljenim državnim poslancem. Pozdravljen bodi v prvi vrsti Ti, dragi prijatelj, visokos~oštovani g- doktor, načelnik Jugoslovanskega kluba. Pozdravim Te kot našega jugoslovanskega Arona. T«bi neomajno zaupa naš narod in je prepričan, da ga kmalu pripelješ v obljubljeno deželo. " ' j f M l' li < C Danes je izpolnjena Tvoja želja, ti naš Mojzes, ti naš dobri oče dr. Krek, želja, katero si izrazil malo pred smrtjo: »Misel naše deklaracije — tako si govoril — mora tako pronikniti med naše ljudstvo, d? se bo z njim zrasla, kakor pravi ori nas človek, če ga vprašaš, kako mu je ime .Tiz sem Jsr.tz. j&z sem Miha — jaz sen-M'cka ali Nežka, tako mora biti spojena i :ugos1ova"»ka deklaracija z vsakim naših 1 ljudi.« Danes pa ni uresničena samo ta tvoja želja — zavesa odstrani se — danes zrejo na tvojo spominsko ploščo in gledajo Tvoj relief ne samo Jugoslovani, ampak ob njihovi strani stoje zastopniki mogočnih bratskih narodov Čehov in Poljakov. In Ti naš dobri oče, ki gledaš na nas iz nebeških višav, ti izprosi pri Vsemogočnem, da ostane vez med Jugoslovani, Čehi in Poljaki nerazrušna. Ti naš Mojzes izprosi, da pride skoraj oni veliki dan, ko bomo videli zastopnike teh treh slovanskih narodov združene v eno samo enoto, združene v eno samo celoto, tam v oni hiši, ker nam je nemila usoda slovanske nesloge pisala zgodovino slovanske sužnosti. Da, oni veliki dan bi radi učakali. Izprosi, dragi Janez, da jih nebeška rosa napoji z ono srčnostjo, žilavostjo in z onim pogumom, ki bo potreben, da dokažem« Avstriji in celemu svetu, da slovan- ski narodi še žive, pa ne samo žive, ampak da hočejo živeti svobodno — in brez verig. Mi pa, naš Evangelist, mi tvoji jugoslovanski otroci, ti pa danes slovesno obljubljamo, ne, prisegamo, da hočemo izpolnjevati do zadnjega vzdiha tvojo oporoko: Vi vsi —--- Prokletstvo nad vse, ki odpadajo... Govoru župnika Bajca je sledilo nepopisno navdušenje. Godba je zaigrala »Lepo našo domovino«, katero je tisočera množica navdušeno prepevala. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je stopil na oder šentjanški župan Majcen in prebral zapisnik slavnostne seje šentjanškega občinskega zastopa. Glasi se: Ker je tukajšnji pripravljalni odbor za odkritje dr. Krekove spominske plošče naprosil občinski zastop, da prevzame v varstvo in skrb spominsko ploščo, ki je vsidana v tukajšnjem župnišču, ki je isto-tako izročeno v skrb občine, zato predlagam sledeče: Da se počasti spomin moža, ki je z veliko ljubeznijo delal za narod, za kmeta in gospoda, ter se je v posebni meri izkazal v zaslugah za to občino in ker je tu umrl, »e izreka občinski odbor soglasno za predlog in sprejme v varstvo in oskrbo spominsko ploščo za vse večne čase. S tem se proglaša izključnim gospodarjem plošče in obljublja, da mu bo to posebna, ljuba skrb, vsaj nekoliko se oddolžiti za vse, kar je storil ta veliki mož narodu. To se naroča vsem poznejšim občinskim zastopom, naj nikdar ne pozabijo tega izročila svojih prednikov. Govorili so nato v kratkih besedah k ljudstvu, spominjajoč se umrlega Kreka, še poslanci dr. Glombinski, František Stančk in Sedlak ter načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec. Spominska plošča, vzidana na šent-janškem župnišču, kaže pokojnega dr. Kreka v profilni sliki, izdelani od kiparja Dolinarja, z napisom: V tej hiši je umrl dne 8. oktobra 1917 dr. Janez Ev. Krek. Po odkritju spominske plošče se je vršil v župnišču skupen obed oficijelnih odposlancev, na katerem je župnik Baje, kot gospodar hiše, nazdravil bratskemu poljskemu narodu in Čehom, zastopnikom Hrvatov in Srbov, kot sinovom iste matere, starosti kranjskih politikov dvornemu svetniku pl. Šukljetu in županu dr. Ivanu Tavčarju, kot županu stolnega mesta in kot predsedniku JDS. Poslanec Glombinski se je župniku zahvalil v imenu gostov za prijazni sprejem, na kar je pozdravil goste v imenu VLS. vodja stranke dr. Lovro Pogačnik, Gazdarici, župnikovi materi gospe B a j č e v i, ste stali ob strani gospa dr. Rybžfeva in gdč. Cilka Krekova. Veselica po odkritju. Po odkritju so se množice odpravile na travnik, kjer so stali paviljoni z različnimi okrepčili, in razvila se je živahna, neprisiljena zabava. Za razvedrilo in spremembo je skrbela višnjegorska godba izobraževalnega društva ter železničarska godba iz Zidanega mosta. Ko se je zmračilo, so se gostje začeli razhajati. Večina poslancev sc je odpeljala še isti večer, nekateri pa so prenočili v Št. Janžu in se odpeljali danes zjutraj. Med njimi so bili tudi poslanci Stančk, Sedlak, Kalina, Bradač, Vančk, Korošec, Ryb£f. Povratek v LJubljano. Tudi pot naših poslancev in njih gostov iz Št. Janža nazaj je bila prava triumfalna pot ter je poslance sprejemalo ljudstvo na vseh postajah z velikanskim navdušenjem, s cvetjem in petjem naših narodnih himen. Kjer je postal vlak delj časa, so morali poslanci ljudstvo ogovoriti in po vsej progi je pozdravljalo staro in mlado vračajoče se izletnike kar najprisrčnejše. Xo se je napravil večer, so zaiskrili na Hribih in bregovih kresovi, kar se je posebno učinkovito videlo pri 'ooštanjski graščini. Tudi po nižavah so goreli tu in tam kresovi. Zlasti velik naval občinstva je bil v Trebnjem, Višnji gori, Grosupljem in na državnem kolidvoru v Ljubljani Sobotne slavnosti. Ustanovitev Narodnega sveta. V soboto dopoldne je bilo po obširnih in temeljitih razgovorih ustanovno zboto-vanje Narodnega Sveta za Slovenijo in Istro zaključeno. Posvetovanja so se vršila v petek cel dan in v soboto dopoldne in so pokazala popolno enotnost naziranja glede vseh gjdvnih smernic. O zborovanju bo iz dan še poseben komunike. Slovanska deputacija pri knezoškofu. V soboto opoldne so posetili knezoškofa dr. Antona B. Jegliča odposlanci vseh treh v Ljubljani zastopanih narodov, in sicer ekscelenca Glombinski, František Stančk in dr. Joso Sunarič in se mu poklonili v imenu Poljakov, Čehov in Jugoslovanov. Poslanec Stanek je pozdravil knezoškofa kot cerkvenega kneza, kakršnega Žal Čehi v svojih vrstah pogrešajo. Profesor Glombinski je častital jugoslovanskemu narodu, da ima med svojimi cerkvenimi poglavarji moža, ki stoji v svoji iskreni domovinski ljubezni v prvi vrsti z najslavnejšimi poljskimi škofi. Dr. Sunarič je dal izraza globokemu spoštovanju, ki ga goji ves jugoslovanski narod brez razlike vere do cerkvenega kneza, kateri zasluži ime primasa Jugoslavije. Knezoškof dr. Ant. B, Jeglič se je ljubeznivo zahvalil za pokloni-tev, poudarjajoč, da tudi kot cerkveni knez vrši samo svojo dolžnost, ako se kot veren sin svojega naroda postavlja v vrsto bojevnikov za pravice jugoslovanskega ljudstva; v izvrševanju te svoje velike dolžnosti hoče vztrajati do konca. Knezoškof je izrazil svoje veliko veselje, da so se sestali v Ljubljani zastopniki češkega, poljskega in jugoslovanskega naroda k složnemu delovanju in jim je želel pri tem obilo uspel-:.. Skupno kosilo. Ob 1. uri popoldne se jc vršilo v prostorih Mladike skupno kosilo za slovanske goste, ki so bili ta dan gostje našega slovenskega ljubljanskega ženstva. V okusno okrašenem vestibulu Mladike sta pozdravila goste s kruhom in soljo v imenu ljubljanskega slovenskega ženstva gospa dr. Tavčarjeva in gospa dr. Gregoričeva, V obliki napitnic so govorili posl. dr. Ravni h ar, posl. Vaclav Klofač in eksceb dr. Glombinski. — Po kosilu so odšli gostje k popoldanskim posvetovanjem. • • » Sprejem slovanskih gostov pri županu. Ob 3. popoldne so obiskali poslanci prof. Glombinski, Stanek in dr. Sunarič ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ki je sprejel zastopnike bratskih narodov v navzočnosti mnogih občinskih svetnikov. Poljski, češki in jugoslovanski odposlanci so se županu zahvalili za prisrčen sprejem in za gostoljubnost, s katero jih povsod sprejemajo. Izrazili so svoje občudovanje nad narodno zavednostjo slovenske Ljubljane. Po polurnem razgovoru so gostje zapustili mestno hišo. Sesa Jugoslovanskega kluba. V soboto ob 3. popoldne sc je sestal v srebrni dvorani hotela »Union« Jugoslovanski klub k plenarni seji, katere sta se udeležila tudi hrvatski saborski poslanec prof. Š u r m i n in bosanski narodni voditelj dr. Joso Sunarič. Načelnik dr. Korošec je v otvoritvenem govoru pozdravil ustanovitev Narodnega Sveta za Slovenijo in Istro ter med splošnim pritrjevanjem izrazil željo, da čim preje pride do ustanovitve skupnega Narodnega odbora za Slovence, Hrvate in Srbe. Nato se je vršila živahna politična razprava, katere sta se udeležila tudi profesor Šurmin in dr Sunarič. Z ozirom na trpljenje v ozadju in na fronti, na obupne prehranjevalne razmere in na razne dogodke na vzhodu, dalje z ozirom na absolutistični režim v Bosni, na tamkaj vedno hujšo naraščajočo bedo in umiranje naše dece, zahteva klub sklicanje delegacij in državnega zbora. Klub pa je proti takemu zasedanju parlamenta, ki naj bi imelo edini namen, spraviti pod streho davčne predloge, temveč zahteva normalno zasedanje državnega zbora. Jugoslovanski klub ponovno protestira proti temu, da vlada onemogoča stik poslancev z ljudstvom, da zatira svobode tiska ter prepoveduje vojakom čitanje na rodnega časopisja. V vseh vprašanjih se je pokazala popolna enotnost naziranja v klubu združenih poslancev. Posvetovanje poljskih, čeških in jugoslovanskih politikov. Po seji Jugoslovanskega kluba se je I vršila konferenca poljskih, čeških in jugo- slovanskih politikov. Posvetovanja so se udeležili poljski in češki delegati, poslanci Jugoslovanskega kluba, zastopniki koncentracijskih strank v Banovini in Bosni, zastopniki Narodne organizacije SHS. za Dalmacijo, člani Narodnega Sveta za Slovenijo in Istro ter nekateri posebno povabljeni politiki. Konferenco je otvoril poslanec dr. Korošec, ki je prečital sledeči pozdravni brzojav predsednika Poljskega kluba poslanca T e r t i 1 a : Žal, ne morem priti. Pozdravljamo Vas brate srčno. Edini smo z Vami v neločljivem vdanem spominu na velikega pokojnega poslanca in neumornega delavca dr. Kreka. — Tertil. Navzoči so sprejeli ta pozdrav Poljskega Kola z živahnim odobravanjem. Pozdravne brzojavke so poslali nadalje poslanec p. S t o j a n ter več jugoslovanskih narodnih organizacij. Za predsednike konference so bili izbrani: poslanec Glombinski, Stančk in Korošec; za zapisnikarje pa Kalina (za Čehe), dr. Czernecki (za Poljake), dr. Ravnihar in dr. Petričič (za Jugoslovane). Nato so referirali: poslanec Glombinski pusianec V. K 1 o t a č o političnem položaju aliiranth delegacij v bližnji dobi ter poslanec dr. Verstovšek o gospodarskih in kulturnih stikih med poljskim, češkim in jugoslovanskim narodom. Po kratki debati je predsednik dr, Korošec ugotovil, da vlada v vseh bistvenih točkah popolno soglasje ter je dal izraza globokemu prepričanju, da bo konferenca obrodila obilnega sadu. Nato je bilo posvetovanje ob 7. zvečer zaključeno. O konferenci je bil izdan sledeči komunike: Konferenca, katere so sc v Ljubljani dne 17. avgusta 1918 udeležili Poljaki, Čehoslovaki in Jugoslovani, se je bavila z vsemi kulturnimi, političnimi, socialnimi in gospodarskimi problemi, ki se tičejo uresničenja samoodločbe udeleženih narodov, kakor tudi z vprašanjem, kako naj se trajno uredi razmerje teh narodov med seboj, - .: • ■ pri tem se je konstatirala popoma cnodušnost vseh delegatov, tako v vprašanju načel, k'}kor tudi v vprašanju skupne taktike, s katero naj se doseže končni naš cilj. Skupna veterja v Mladiki. Pri skupni večerji, ki se jc vršila v Mladiki, je predvsem, napil gostom ljubljanski župan dr. Tavčar. Pozdravlja goste in jih prosi, naj oproste, če niso bili tako sprejeli, kol je želelo naše srce. Povdarja, da jc gospodovala v ljubljanski mestni zbornici prc.d. petdesetimi leti izključno nemščina. Nemci so nas tlačili k tlom. Danes so pa Nemci v Ljubljani le neznatna manjšina, Moč ideje je silnejša kot bajoneti, silnejša kot ohromela nemška birokracija. Ljubljana noče biti več sužnja nemške arogance. Poglobili smo danes zvezo z našimi, češkimi brati. In prvič smo pozdravili v Ljubljani poljske kohorte. Korakati hočemo skupno za enim in istim ciljem. V Ljubljani smo doživeli historičen čin: u » t a n o v i 1 sc je trium virat med češkim, poljskim in jugoslovanski m narodom. Nc strašijo nas več očitanja Nemcev, ki nas dolže veleiz-.lajc. Mirno bomo korakali naprej za skupnim ciljem do skupne zmage. Napija gostom s severa. Nato pozdravi cksc. dr. Glombinski. Dragi bratje Slovenci! Gospod župan pravi, da naj oprostimo, ker nas niste sprejeli tako, kakor ste želeli. Povdarjam v svojem imenu in v imenu vseh gostov, da nas boljše niste mogli sprejeti. V demokratičnih časih živimo, Sprejeli ste nas gostoljubno, a dali ste nam najdražje: odprto srce. Težko je bilo naše trpljenje, toda kakor je prišlo krščanstvo potom mučeništva do zmage, tako je bila potrebna tudi za nas Slovane Kalvarija, preko katere bomo prišli do svobode. V naši državi ne bomo nobenega pritiskali, prostost vsakemu. Moč ideje in duha živi v nas. Ta moč bo privedla Slovane do velike bodočnosti, kot je že napovedal naš Mickievvicz. Napije moči duha in ideje! Napija Ljubljani. Češki poslanec Fran ta govori nato v ,« love n š č i n i. Vsaka mati ljubi najbolj nesrečnega sina, mati Slava vas najbolj ljubi, ker ste največ trpeli. Spominjamo se vas Čehi vsak dan, šli bomo z vami do konca, kakor tudi vi z nami. Naprej gre naša pot, nazaj ne. Naše srce se po teh dneh ne ohladi več. Naj nas le kujejo, da oostanemo ena duša in eno telo. Živio slovenski narod! Dr. D r i n k o v i č se zahvali v imenu Srbo-Hrvatov, ki se smatrajo le za del Vipnega jugoslovanskega naroda in niso jci med Slovenci. Edinstvo troiinenega roda je prešlo med Hrvati ze v meso in Jugoslovanski narod s>c čuti tudi eno :>o iri piio telo z drugimi brati Slovani. svojo Belo goro, Poljaki pa štiri delitve Poljske. Napija svobodi in »vezi Jugoslovanov, Poljakov in Čehov. Nato se oglasi k besedi dr. Ant. Korošec. Napija slovenskemu ženstvu, ki izvršuje v tej borbi za svobodo naroda li-tansko nalogo. Trpljenje ženske jc v tej vojni strašno. Možje gredo v boj, padajo, ženske pa morajo nositi vso iežo in bolest vojne. Toda to naše ženstvo ni klonilo duha. Duh moči in duha naroda živi v tem našem ženstvu, ki koraka z nami v naših sprednjih vrstah do zmage. Naj živi slovensko ženstvo. Naj živi prvoboriteljica slovenskega ženstva gospa dr. Tavčarjeva. Posl. Kalina sc spominja mrtvih, onih, ki so padli na bojišču, in onih, ki šo se pred nami na političnem, gospodarskem in kulturnem polju borili za našo svobodo. Slovani smo rojeni demokrati. In človek je vesel, ko vidi, kako preveva med Jugoslovani ljudski duh. Manjši spori so vas preje delili, a danes vas druži vse vera v veliko demokratično dobo, ko bo človek lahko miren in varen v svojem domu. Vemo, da pride velika, lepša doba, demokratičen moment nam to jamči. Izmed mrtvih napije spominu velikega dr. Kreka. To ni bil nemški bog, ampak je bil človek, ki ie poznal potrebe ljudstva, ki je veroval v svobodo. Plakal je ob smrti tega velikega človeka. In včeraj, ko je stal govornik na balkonu Umona, ko je videl tc otroke in le žene, tedaj je razumel, kako čuti slovenski narod, kako umeva, kaj je to velika politika naroda. Vi Slovenci ste Špartanci med Slovani, vi niste imeli plemstva, ne plutokracije, ampak ste poznali samo male sinove naroda. Naj živi mladež, naj živi demokracija, naj živi slovanska Šparta. Končno govori še. poljski socialistični poslanec Moraczewski. Povdarja, da jc poljski narod največ trpel v tej vojni. Vasi so uničene, polja opustošena, a istočasno, ko smo toliko žrtvovali, nima tri in pol milijona poljskega naroda na Poznanj-skeni nobene šole. Strašen je pritisk, slo in dvajset let krvavimo. Govori o momentu demokracije. Danes zmaguje ljudska misel, ljudstvo je podlaga naroda. — Ne čudile sc naši politiki, če jc bih; včasih taka, kakor bi ne smela biti. V Sibiriji, v varšavski citadeli in na vislicah so naši najboljši ljudje umirali. Razdeljeni smo v tri dele, ni enotnosti politike. Toda poljski narod ni nikdar odobraval nespametne politike nekaterih poljskih gospodov. No\ tok je prešel sedaj med ljudi, novo zaupanje v življenje. Narod je prepričan, da se mora končati ta vojna samo z našo samostojnostjo in z idealizmom demokratizma. Med vami Slovenci se ne čutimo goste, ampak brate, člane iste rodbine. Po eni poti korakamo, za enim ciljem. Ideja, združenja vseh Slovanov dobiva med Poljaki vedno več tal. Vemo, da morajo Slovani biti med seboj v /.vezi in da sinejo /aupali le v lastno silo. V misli na samostojnost naroda napija samoodločbi Jugoslovanov, Čehov in Poljakov. Gostje odkorakajo nato skupno h ko-merzu v Union. V soboto zvečer v „Unionu"r Za soboto zvečer ob pol devetih je bil napovedan v veliki dvorani hotela Union komers na čast gostom. Toda ljubjansko c. kr. policijsko ravnateljstvo je komers prepovedalo. Vršiti bi se smel le pod enim edinim pogojem, če bi — molčali in se na komersu obnašali tako, kakor Poljaki na. Pruskem na svojih nemih shodih. Toda ljudstvo je zvečer pričelo prihajati v velikem številu v Union in kmalu jc bila dvorana napolnjena. Prepričani smo bili, da si. za svoj denar zbiramo gostilne kjer in kakršne hočemo in nam tega ne more prepovedati nobena policija. Razpoloženje, med ljudstvom je bilo najboljše, vihar navdušenja jc pa nastal, ko so prišli ob četrt na deset v dvorano dragi nam gostie. Cela dvorana je bila morje navdušenja za Poljake, Čehe in Srbo-Hrvate, na galeriji nad odrom pa je pevski zbor dovršeno zapel »Jadransko morje« in ; Lepo našo domovino C. Gostje, zastopniki strank in člani Narodnega sveta so zasedli svoje proslorc. Ko se je vihar navdušenja polegel, je vstal načelnik Jugoslovanskega kluba in izvajal: Prepovedano nam jc govoriti, a ne citati pisma. Poslal ga nam je prcv/.višeni knezoškof ljublianski, ki se glasi: Slavni zbor! Srčen pozdrav in obilen blagoslov vsem slovanskim gostom z juga in severa. Složno naprei v smislu naših patriotičnih majniških deklaracij, v slogi je moč! t Anton Bonaventura, škof. Nepopisno navdušenje in burni živio-klici so sledili temu pismu. Dr. Korošec j pa je nadaljeval: Srce nam igra veselja, ko j vidimo ined nami Čehe in Poljake. Bratje ! so nam ne le iz časov lepih vremen, am- j pak iz ČUvSa boje\ in da jc Jugoslovan pri- šle pokazali, da so si to bratska srca in kako visoko cenimo Čehe in Poljake in ta njih obisk nam dokazuje, da imamo na milijone somišljenikov za seboj, ki nas ne bodo zapustili. Zato kličemo: Živeli! Dobrodošli ! Temu pozdravu gostom je sledilo velikansko navdušenje navzočih, z galerije in pa po dvorani so pa stoje zapeli »Hej Slovane«, Poslanec Klofač je nazdravljal medsebojnemu bratstvu slovanskih narodom, na kar je občinstvo burno pozdravilo Čehe, pevski zbor pa je zapel »Kde domov muj*. Nato so izpregovorili še dr. Glombinski — na kar je pevski zbor zapel poljsko himno Z dimem požarow< — načelnik Češkega svaza posl. Stanek, podpredsednik bosen-skega sabora dr. Šunarič, ki jc nazdravljal slovenskemu ženstvu, Končno sta govorila še češki po-sanec Vančk in posl. Rybaf. Ob 11. uri je bil lep večer zaključen. Pozdrav z Goriške. V Tolminu, 16. avgusta 1918. Slavnemu načelstvu S. L. S, v Ljubljani. S posebnim veseljem pozdravljam ustanovitev Narodnega sveta, ki naj bi zdruzil vse Slovence v težkem boju za naš narodni obstanek. Naj bi bil Narodni svet ono središče, kjer bi delovali vsi Slovenci za srečo milega naroda. Posebno prosim, naj bi Narodni svet pomaga! v prvi vrsti na«i nesrečni Goriški. Najprijaznejši in najsrčnejši pozdrav vsem slovanskim gostom in dičnim narodnim zastopnikom! Najodličnejšim spoštovanjem Ivan Roječ, dekan in deželni poslanec. Boji z Italijani. jič z ozirom na to, da francoske, cele sedaj \ resnici izvršujejo sovražna dejanja proti ruski republiki in revoluciji in se torej v francoski armadi nahajajoči se vojaki in-direktno udeležujejo vojne proti ruski re-voluciji in republiki: z ozirom na te okol-nosli pnziva svet ljudskih komisarjev ruske državljane na Francoskem, naj se z vsemi mogočimi sredstvi bore proti uvrstitvi v francosko armado. Tiste ruske državljane pa, ki tako uvrščanje podpirajo ali se mu prostovoljno udajo, proglaša svef ljudskih komisarjev za sovražnike repu« blike in revolucije. Oblegovalno stanje v Vladivostoku. London, 17. avgusta. (Kor. ur.) Reu« ler poroča 13. t. m. iz Vladivostoka: Za« vezniki so sklenili, da proglase oblegovalno stanje. »Times« poročajo 12. t. mes. ia Tokija: Francoske čete so prišle v Nikolsk, ki leži severno od Vladivostoka. London, 17. avgusta. (Kor. ur.) »Daily Mail poroča iz Vladivostoka: Oblegovalno stanje se jc proglasilo, ker so boljševiki grozili, da naskočijo zapor, v katerem sol zaprti njih voditelji. Zahtevali so, naj njih voditelji izpuste iz zapora in grozili, di bodo, če se to ne zgodi, razstrelili javna poslopja in se borili z orožjem z oborože« nimi oddelki. Sklenili so tudi, da zapro generala Horvata in sibirsko vlado in d« uprizori 42 strokovnih organizacij stavko, Rotterdam, 18, avgusta. (Kor. urad.) Times, poročajo iz Vladivostoka z 12. t mes.: Sestala sta se dva zastopnika vlad* ki si tekmujeta v tem delu Sibirije. Na se« slanku se ni dosegel kak poseben uspeh, Obe vladi sta voljni, da sprejmeti enega čin na nasprotne stranke, a nočeta uvideti da morata obe vladi odstopiti, predno se more ustvariti vlada, s katero bi bili voljni zavezniki imeti stikov. Boljševiki zahtevajo, naj izpuste vse njih pristaše, ki s» jih ujeli Čeho-Slovaki in da naj zapro general;;. Horvata, ker ga smatrajo za reak-1 cionarja in groze z nasilstvi in s teroristič« nimi napadi, a so v obsegu lo^pov zveznih' vojnih ladij precej brez moči. Vsekako* lahko s tajnim delom povzroče mnogo no prilik. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 17. avgusta. Uradno. Na jugozahodni bojni črti nobenih znatnih bojev. Pri obrambi letalskega napada na Trident ie sestrelil nadporočnik Navratil angleškega letalnega častnika in priboril svojo osmo zračno zmago. V Albaniji smo odbili napad več italijanskih švadronov na dele postojank v loku Semenija. Dunaj. 18. avgusta. Uradno: N:i italijanski fronti se jc razvil mestoma živahen topovski boj. V Albaniji nobenih posebnih dogodkov. Načelnik generalnega štaba. Dogodki v Rusiji. Padec boljševikov. Stockholm, 16. avgusta. Tukajšnji ruski krogi odločno trde, da se je posrečilo radikalnim socialnim revolucionarjem v Moskvi pridobili si večino moskovske rdeče garde in da stražita v Krcmlu Ljenina in Trockega ena mornariški divizija in en leški polk ler da njuna moč nc sega če?; Kremi. Kje sta Ljenin in Trockij? London, 16. avgusta, Reuter poroča: S Finskega «e poroča, da je prišel Trockij v torek v Helsingfors, Ljenin je pa baje na krovu neke bojne ladje v Helsingforsu ali pa v Revalu. Angleško vrhovno poveljstvo v Rusiji. Rotterdam, 17. avgusti. Angleško časopisje poroča, da ie prevzelo angleško vojno vodstvo oficielno vrhovno poveljstvo zveznih čet na Murmanu in Uralu. Tri češko-slovaške armade v Sibiriji. Bern, 17. avgusta. Victoire poroča: V Sibiriji so tri češko-slovaške armade. Poveljuje jim francoski general Janin. M:i-sarik jc na Uralu. Konstituanta v Samari. Kijev, 18. avgusta. (K. u.) Iz Samarc ', zobna tok"Clna. Takoj, uspeh Lena 3 K, 5 slekl. 7 K. KElKENr, Kaschiu (Kassi) I. posini preda! I2-C-30, Ogrsko. 1140 Št. 11262. oklic. V skladišču špedicijske tvrdke „Balkanu v Ljubljani na Dunajski cesti št. 33 bode F. Alberti, trgovec v Trstu, kavarna New-Jork, zastopan po dr. Fran Tominšeku, odvetniku v Ljubljani prodal v sredo 21. avgusta 1918 ob 10 uri dopoldn« potom prostovoljne javne dražbe 35000 kosov surogatnega mila in sicer 350 zabojev po 100 kosov v skupni teži 10200 kg. Kupci se vabijo. mestni magistrat ljubljanski, dne 19. avgusta 1918. srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja i lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven j rotovža. 1212 Več nagonov živega apna ima uaprodai Valentin UttBANČIČ. Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1. Oddajajo se samo ceii vagoni I Proda se povzetju. 2871 E. Lanusuroner mesto za nakup vrei in zamažkov Gradec, LendkaS 15. IŠČE SE POŠTEN, ZANESLJIV kateri je navajen na vsa kmetska dela in gozdni vožnji, proti dobri hrani, plači in stanovanju. — IVAN ŠTEH, Dobrepolje, 2869 Dolenjsko. SIGDRM zatre čudovito naglo stenice vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: s Lekarna »pri upanju« : dar,; 4C Apothtke »zur Hoffnung« tCtd IU, 8000 do 16.000 kvadratnih metrov na meji mesta Gradec na Štajerskem, pri električni napeljavi (Starkstromlei-tung) s tristranskim cestnim ospredjem, za vsako večje podjetje najlepša prilika, takoj po ugodni ceni naprodaj. Natančno pojasnilo da Ernst Wladika v Gradcu, Idlhofgasse štev. 9. Proda se hotel ,Mi Sap" A. Ropret na Bledu z vso sobno in restavracijsko opravo. V pritličju so prostori in kleti, primerne za mesarsko obrt ali za zalogo piva. Natančnejša pojasnila daje: FRANC ROPRET, MENGEŠ pri KAMNIKU. Sprejme se KUPIM ▼ novomeški okolici. Ccnj. ponudbe se prosi na upravo lista pod šifro: J. V. 2818. Kupi se že rabljen ALFA-posnemainik za 12 do 25 litrov. Ponudbe na A. Kri-sper, Trst, Campo Marzio. postelj« z modrocem. Več se poizve v Rožni dolini 233. ^pomanjkanje črnila v steklenicah bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato črnilni ekstrakt v vseh barvah, kakor tudi ekstrakt za kopirno črnilo. Za urade, trgovce itd. Nikak vojni nadomestek, Zajamčeno. Prihranka 50 odstotkov. Nudim nadalje „35taolin" Iz vsakega zavoja skuha lahko vsak do 10 litrov izbornega piva. Nadalje KUPI SE VELIK itediinik Ljubljana, Breg 20 III., od 12. do 3. pop, KUPI SE „Sjes n" MM Z gesfilffID na prometnem kraju t Ljubljani ali okolici. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »HIŠA-GOSTILNA«. 2913 IŠČE SE stanovanje z 2 ali 3 sobami s pritiklinami JV z« takoj ▼ Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod .STANOVANJE«. 2914 „Spura" Kupim srednje veliko ii z nekaj zemlje v celjski okolici ali kje v okolici kakšnega velikega trga. Ponudbe na upravništvo „SLOVENCA" pod ..MLAD GOSPODAR" štev. 2919. se išče za 16 letno učenko (dijakinjo) pri krščanski, najraje nemški družini a tudi slovenske niso izključene. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Slovenca" pod naslov „KTŠčanska družina" štev. 2918. Mesto hižrtega in pisarniškega oskrbnika se odda pri tiskarni Ig. pl. Klein. mayr & Fed. Bamber^, Ljubljana« proti dobri plači, z vso brano in stanovanjem v hiši, v starosti od 17 do 60 let pri IV, PERDANU, LJUBLJANA. Službo občinskega tajnika išče invalid (računski podčastnik), kateri je tako službo pred odhodom k vojakom skozi več let opravljal. — Isti je 44 let star, samec, slovenščine in nemščine popolno zmožen. Ponudbe pod „Zanesljiv" 2921 na upravništvo „SLOVENCA" POZOr! V zalogi itnam novo navadno in sarezno strešna upelto po poljubni množini. Cena po dogovoru Josip Kurait, trgovec, DomžaKe. se sprejmeta pri tvrdki I. I. NAGLAS v LJUBLJANI. Kupim lepe suhe T*^ gobe luržku po naj'višji dnevni ceni. MIHAEL OMAHEN, TRGOVEC, VIŠNJAGORA.