Poštnina plačana v gotovfiiL Leto LXV., št* 66 Ljubljana, torek 22. marca I932 Cena Din i.- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemaj nedeJje m praznike. - inaerati do 30 petu tJSfrtV10 "S S* 0tBH2JSU °? 100 do SOO vrst a Din S.—, večji Inserati Jetn DiB f0^1 P° dogovoru, Inseratrn davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo DiHs.-. Rokopisi se oe vračajo. UREDNISTVO IN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nflca ftt. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3126 In 3126 Anglija za sanacijo srednje Evrope Anglija nr! nravi j ena za sodelovanje pri gospodarski obnovi srednjeevropskih držav ~ Stališče Madžarske napram Tardieujevemu načrtu London, 22. marca. AA. > Times« priob-Čuje uvodnik o gospodarski obnovi srednjeevropskih držav. List pravi, da je težko izločiti politične naklepe iz načrtov. kT se tičejo podunavskih držav, jasno pa je, da bo Anglija praktično sodelovala pri vsakem načrtu, ki bo slonel na zdravih finančnih in gospodarskih načelih in ki ne bi služil političnim ciljem. Načrt o gospodarski povzdigi podunavskih držav le odvisen od dobre volje Anglije, ki bo morala žrtvovati nekatere svoje koristi in interese, ki so posledica načela o največji ugodnosti. Anglija bo morala prav tako podeliti razne kredite vsaj dotlej, dokler nc bo sprejet načrt o prelerenčnlh tarifah. Eno in drugo je odvisno od podrobnih načrtov in zdravih trgovskih dogovorov na široki mednarodni podlagi. Budimpešta, 22. marca. Zunanji minister Valko se je po desetdnevni odsotnost? v Rimu, Ženevi in Parizu vrnil v Budimpešto, kjer je bil včeraj sprejet v av-diienci od regenta Horthvia. Poročal mu je o svojih razgovorih z italijanskimi, francoskimi in angleškimi državniki ter politiki. O vprašnju glede srednje-cvropske gospodarske ureJiUe še ni zavzela Madžarska nikakršnega stališča, ker še ni dobila uradnega obvestila o francoskem načrtu in razgovorih francoskega ministrskega predsednika, poučeni krugi pa nagla-šajo, da sprejema Madžarska v načelu vsakršna gospodarsko sodelovanje s svojimi sosedi, ako se izključijo vsa politična vprašanja. Bivši madžarski zunanji minister Gratz je objavi! članek v katerem zagovarja gospodarsko sodelovanje med Češkoslovaško, Avstrijo in Madžarso. v katerem vidi jedro gospodarske antante podunavskih držav. Pariz, 22. marca. Ministrski predsednik Tardien ie poročal včeraj ministrskemu svetu izčrptio o zunanie-političnem položaju ter obenem obrazložil stališče francoske delegacije na razorožitven; konferenci v Ženevi. Pri tel prilik? je omenil tudi priprave za ženevska pogajanja, ki se bodo zopet pričela dne 11 anr'«ia. nr: čemer ie posebno naglasa! pomen francoske spomenice n kateri se hn začela rnznrava ta^ot po zonetni otvoritvi ženevski posvetovanj. Ministrski predsednik je podal tudi nekatera pojasn;la o razgovrili glede gospodarske antante srednjc-e\ r< pskih držav, kakor tudi o gospodarskih pogajanjih med Francijo m posameznimi državami. Pariz, 22. marca. Finančni odbor Društva stv~ narodov ho končuj svoje delo šele prihodnje dni. Sedaj i-e bavi s sestavo poročila o finančnem položaju v Avstriji. Bolgariji, na Madžarskem in v (Jrčiji. Kakor poroča ».Journal des Dcbats«. bodo priporcCiia odbora vsebovala naslednje: 1. Vprašanje prioritete zu plačevanje posojil Dništva narodov, 2. možnost in oportunost dovolitve novih kreditov, 3. sanacija proračunov omenjenih držav. Kakor poroča »Asencc economique et financiore«, bo poročilo finančnega odbora Društva narodov opozarjalo tudi na orizadevanje za gospodarsko obnovo v srednji Evropi ter poudarjalo vnovič potrebo večje svobode fjjospodarskeaa pokreta teh držav. Pariz, 22. marca Finančni odbor Društva narodov bo najbrže da-nets ali jutri končal svoje delo. Poročilo, ki vsebuje pri-poročilr. odb-ra, ho prcd'o2cno svetu Društva narodov, ki <*e sestane 12. aprila. Prijeti ponarejevalci nemških mark Nemška policija je izsledila dobro jala nemške bankovce, da Berlin, 22. marca č. Po vesteh iz Stutt-g-arta je policija izsledila družbo ponarejevalcev bankovcev po 100 mark. Doslej so ponaredili že za 8 milijonov mark denarja. Falsifikati so izredno lepo uspeli, zaradi česar je bilo aelo olajšano njihovo razpečevanje. Policdja je aretirala 8 oseb. Družbi je nacetovau trgovec Schroder, ki je z denarjem, katerega je prejel iz Južne Amerike, sosnoval« to podjetje. Družba je delala noč in dan, zaradi česar je nastal s posestnikom hiše, v kateri so tiskali banikovce, spor, ki je bil povod, da je policija končno izsledila ponarejevalce. Stuttgart, 22. marca. Preiskava v pona-redervaln-ici denarja je pokazala, da se je akc.i;a r.a ponarejanje denarja .pripravljala organizirano družbo, ki je ponare-bi jih razpečala v inozemstvu 2e dalje času in da bi zavzela ogromen razmah ter utegnila povzročiti ogromno škodo. Policija je doslej prijela 12 osei>. Ra-cni znaki kažejo, da so nameravali ponarejevalci ves ponarejeni denar spraviti v promet v Inozemstvu. Policija je sumila, 1a so del pouarejenla novčanic nairuravah P-oslatfi z rGrofom Zeppolinom - v Južno Ameriko, zaradi česar je se v nedeljo zvečer tik pred startom v Frieilrihschafnu natančno pregledala vso pošto Kakšen je r.\ rezultat, še ni znano. Tiskarna stuttsrart-skih ponarejevalcev deuarja je l>"Ja oprem-Ijana z naj modernejša m i napravami in vsem, kar..je potrebno za to*~n:> Izdelovanje falzifikatov. Notranje posojilo ČSR Praga, 22. marca. Ker se bo francosko posojilo porabilo za proračunske namene, se v odločilnih finančnih krogih razmotriva načrt notranjega posjila, s katerim naj bi so našla sredstva za razne investicije in istočasno za omiljenje brezposelnosti. 'L doprinosom notranjega posojila bi se kril tudi večji del stroškov za podpiranje brezposelnih, ki jih cenijo sedaj na milijardo kron. Notranje posojilo naj bi nudilo dalekosežne ugodnosti, da bi našlo odmev tudi med najširšimi plastmi prebivalstva. Kakor pravijo, bi se razpisalo kot posojilo s srečkami ali premijami ali pa v zvezi z davčnimi olajšavami po vzorcu posojila nemških državnih železnic, s katerim je bila zvezana davčna amnestija. Taksna ureditev bi bila za Češkoslovaško posebno velikega pomena, ker znašajo davčni zaostanki več milijard kron. Miljardni primanjkljaj Amerike Newyork, 22. marca Razprava o proračunskem primanjkljaju Je dala v kongresu povod za burne prizore. Primanjkljaj je naraste! od okroglo dobre miljarde na 15 ml-ljard (računano v dinarjih). Voditelji k<»n-zervatlvcev in republikancev so predlagali zaradi kritja primanjkljaja zvišanje prometnega davka za pol odstotka In istočasna črtanja v proračunu, kar pa je večina vladnih članov odklonila Nato sta bila sprejeta dva predloga, po katerih se no uvedla pri dob nt na v višini kakor pred vojno in razen tega odrekla podružnicam Inozemskih tvrdk v Ameriki pravica, da bi_ se pri plačevanju ameriških davkov upošteval: že v inozemstvu plačan-1 davki. Obsedno stanje ob Dnjestru Bukarešta, 22. marca. Kakor poročajo listi, Je sovjetska vlada spričo vedno pogostejših pobegov čez reko Dnjester v Rumuni jo proglasila v pasu 2 km ob reki Dnjestru obsedno stanje. Vsakdo, k/i M se mudil v teh krajih brez izkaznice GPU, bo na mestu ustreljen. Listi poročajo dalje o novem preliv a uju krvi v kraju Tašlak ob Dnjestru. Včeraj so hoteM agenti GPU zasesti tamošnjo cerkev. Ker se je prebivalstvo temu uprlo, je oddala četa vojakov salvo v množico ter je bLlo 50 oseb ubitih Sličen dogodek je doživela tudi občina Bu-turuga. kjer so ubili v stanovanjih vse one osebe, ki se v zadnjem času niso udeležile komunističnih zborovanj. Strahovit orkan v Ameriki New York, 22. marca. Strahovit orkan divja od nedelje ponoči nad osrednjo Alabamo. Najbolj je trpelo mesto Northport, ki ie približno 80 km daleč od Birminghama, kjer ic vihar poruši! skoro vse hiše. Po dosedanjih ugotovitvah ie bilo 30 oseb ubitih, 133 pa ranjenih. Nadaljnjih 20 mrtvih in 70 ranjenih so imeli v mestih Marionu. Lindeiiii in Faunsdalu. Obstoji bojazen, da se bo število mrtvih še povečalo, ker pogrešajo več oseb. Klajpedski spor Kovno, 22. marca. V soboto popoldne so izročili zastopniki Anglije, Francije in Italije zunanjemu ministru Zauniusu v imenu svojih vlad izjavo, ki ugotavlja, da Simmartov direktorij ne more imeti zaupanja klajpedskega deželnega zbora in da je osnovanje popolnoma litovskega direktorija v nasprotju s klajpedskim statutom in izjavami zunanjega ministra, ki jih je podai v svetu Društva narodov. Zato se morajo signatarne države odreči dogovorjenemu postopku glede odpoklica predsednika klajpertekega direktorija Bbtt-cherja. Tudi morebitni razpust deželnega zbora bi bi1 v nasprotju s sklepom sveta Društva narodov od 20 februarja 1932. Zunanji minister dr. Zaunius je zagovarjal litovsko stališče ter je najostreje protestiral proti ugotovitvi signatarnih oblasti, da je osnovanje novega direktorija v nasprotju z njegovimi izjavami v svetu Društva narodov. Lloyd George za ukinjen je reparacij Ixmdon, 22. marca. AA. Lloyd George je izdal novo knjigo pod naslovom »Resnica o reparacijah in vojnih dolgovih«, ki jo vs*i listi živahno komentirajo. V knjigi skuša dokazati, da so svetovni gospodarski kriza skoraj izkliučno vzrok reparacije in vojni dolgovi, v drugi vrsti pa slaba razdelitev zlata po posameznih državah in mnogoštevilne zaščitne carine. Avtor se zato zavzema za popolno črtanje voinib dolgov in reparacii. Sanacija nemške paroplovbe Berlin, 22. marca. AA. Nemška vlada ie ratificirala odredbe za finančno rešitev velikih nemških paroplovnih družb >Ha-paart in >Norddeutscher Lloyd* ter jima dovolila jamstvo za Kredite v višini TO mi-MJonov mark. Buster Keaton JE POSTAL CEL, >CASANOVAeunetrov«c^ kx je zastopal ministra za trgovino in industrijo, je r kratkem govoru naprosil senat, *naj ta proračutn odobri, kakor je bdi predložen. Po njes>ovem govor« <*© je mrvila debata, v kateri so govorili senatorji Šola. Jovan S tanko vic, Milan Popović in Ivan Hribar ter Emilo Gavrila, nakar j« bil proračun mnnistrstva za tagovčno m industrijo sprejet. Sletiil je nato četrturm odmor, oh pol 12. pa se je pričela razprava o prora-cn*mi mirtistrstva ta šume in rujcknke, Jri jo je otvori! minister 7» Sume io rodmk« dr. Sibentk % eksporejem o deki svojega ret*ora. Kreugerjeva zapuščina Stockholm, 22. marca. Bivši »vedski zunanji minister dr. LbwgTen je bil imenovan za upravitelja Kreugerjeve osebne zapuščine. Njegova naloga je zelo t*w!ka in obsežna, ker bo moral proučiti vse ogromne Kreugerjeve posle. Dr. Low"gren bo te dn' odpotoval r Pariz, kjer je policija zapečatila Kreugerjevo zapuščino. Preis-kava o položaju Kreugerjeveg« koncema je potrdila, da je Kreuger najbolj zapletene denarne transakcija in posojila svojega koncema v najširši izmeri vodil osebno, tako da bo zelo težko ustvariti pregled vseh teh poslov. Med drugim je nemogoče ugotoviti, lako so bile plasirane rane hipoteke na dolg koncema. Kakor poročajo beti, so z-nasale kratkoročne zadolžitve švedskim bankam okrog 125, inozemskim bankam pa tudi nekako 125 milijonov švedskih kron. Nadalje se trdi, da bo moralo nekaj borznih tvrdk v Stocholmu v zvezi s Kreugerjevim samomorom ustaviti svoje delovanje. Največja borza tvrdlka H. Schultz, ki je imela pol milijona švedskih kron osnovne glavnice, je že pričela z likvidacijo. Premirje v Šanghaiu Šanghaj, 22. marca. Tukaj menijo, da bo premirje oficijelno sklenjeno v sredo, nakar bodo takoj pričela mirovna pogajanja. Roparski napad na vlak v Mehiki Newyork, 22. marca. Luksuzni vlak, ki vozi iz Ghikaga v Mexieo Citv. so blizu Queretara napadli mehiški banditi. Na osamljenem mestu so raztrgali tračnice, zaradi česar je vlak skočil s tira. Lokomodva in več vagonov se je prevrnilo, pri čemer sta bila strojevodja in kurjač ubita, več potnikov pa hudo ranjenih. Mehiška obmejna policija je dodelila temu vlaku, ker je vedela, da se je bati roparskih napadov, oddelek vojaštva s strojnmji puškami, ki je takoj začel streljati na roparje. Sredi največje panike «e je vrsiia skoraj pol ure divja bitka, v kateri je bil en vojak ubit. Roparji so se končno umaknili in odnesli vse svoje žrtve s seboj. Mehiška železnška uprava je izvedela za napad šele uro pozneje, ker so roparji pred napadom porezali vse brzojavne in teietonske žice. Sprava kralja Karola s princem Nikolajem Bukarešta, 22. marca č. »Cuventul« poroča, da se bo brat kralja Karola. princ Nikolaj, ob koncu meseca vrnil v Bukarešto in da bo ponovno prevzel funkcijo generalnega inšpektorja rumunake vojske. Eksplozija v tunelu Pariz, 22. marca. d. V republiki Andori se je v tunelu, v katerem so delavci po-lacraH električni kabei, pripetila večja eksplozija, pri kater! je bilo ubitih 7 delavcev. 20 pa ranjenih. me3 njimi 6 smrtno nevarno. Volitve v srezu Otočac Zagreb, 22. marca. Včeraj so biiri objavljeni definitivni rezullati ponovnih volitev v sr*zu Otocar. (Haaovalo j© 90 odstotkov vo-Ulcov. Ud 6807 plasov je prejel dr. Milan llič 3812, dr. Djordje Brankovič pa 2966. Naši reralci na mednarodnem letalskem mitnrgu Reo*rad, 22. marca. ▼. Od 22. do 51. rali ja se bo vršil v Corihu tretjrt mednarodni leta tek i miting, na katerega je povaMjeno tudi naše vojno letalstvo. Pni tej priMci «e bo vršil tudi polet vojnih letal okoli Alp za Petrovič^Pajevićev pokal, v apomin na oba naša junaška letalca, ki sta izgubila življenje pri mednarodnem letalskem cnii-tin^iu L 1927. Letalskih tekem ec bodo udeležili tudi trije naši najboljši letalci. ;n sicer kapitan I. klase Ferdo Gradišnik, hrti Mrak in Zlatfko Sintić. Sodelovanje s čsi. filmsku Industrijo Praga, 22. marca. Te dni sta prispela v IVago MvSi jmgoalovcnsJci minister Čedo Mihaj^ovic in šef Centralnega rVesfoiroja Milan Marjanovič, da prouči ta položaj v češkoslova^Sci filmski industriji m stopita v zvezo s Češkoslovaškimi izdelovatelji filmov. Trboveljska deca v Beogradu Beograd. 22. marca. Kakor znano, j« trboveljska šolska deca priredila pnoči v dvorani Kolarceve zadužbine izredno uspel koncert, ki ga je posetilo mnogoštevilno občinstvo. Koncertu je prisostvoval tudi minister Ivan Pucelj. kakor tudi najodličnejši predstavniki beograjske družbe. Akademsko pevsko društvo >Obilič< se je udeležilo koncerta korporativno, razen tepa pa eo bile zastopane mnogoštevilno tudi druge beograjske kulturne in humanitarne organizacije. Trboveljska deca je izzvala s svojim lepim nastopom silen vtis in je pela tako lepo, da je mnogim izvabila solze. Koncert je otvorila s petjem rudarske himne. Po koncertu je pevsko društvo >ObiliČ€ priredilo deci malo zakusko. Dopoldne so si otroci ogledali še nekatera beograjska znamenitosti, popoldne pa so odpotovali proti domu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Deviie. Amsterdam 2285.61 — *2296.97, Berlin 1&45.67 — 1356.47, Bruaelj 790.13 do 794.07, London 206.88 _ 208.48, New York ček 5650.96 - ,56779.22, Pariz 222.76 do 223.87, Praga 167.86 — 168.72, Trst 292.82 do 295.22. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.02. Pariz 20.35, London 18.90 Newyork 518.12, BruseJj 72-20, Milan 26.80, Madrid 39.15. Amsterdam 208.90. Berlin 123.05. Sofija 3.75. Stran 2. >S L O V E N S K 1 NAROD«, dne 22. marca 1932 Izseljenci so se začeli vračat: Okrog 334«ooo Slovencev v tujini — Lani jih je prignala beda 428 nazaj Ljubljana. 22. marca Vprašanje naših izseljencev postaja zadnje Čase vedno bolj pereče, ker se vračajo številni brezposelni izseljenci. Izselieniški urad ie tudi letos sestavil zanimivo sta-tfstiko. ki nam kaže socijalno, kulturno in gospodarsko življenje naših izseljencev. Tz poročila banskega ''zseljeniškega re-renta posnemamo, da fe §lo v zadnjih 10 letih iz dravske banovine v prekmcrske dežele 18.594 izseljencev. Največ se jih ie iz-seTi!o v letih 1°?6 in 1927. na.mani pa lani. ko je odšlo v prekomorske kraje samo 410 naših ljudi. Večie pa ie bilo izseljevanje v razne evropske države, kamor ie samo v zadnjih štirih letih odšlo s trebuhom za kruhom 18.676 izseljencev. Lani je odšlo v tujino 3306 našrb ljudi, med njimi je bilo mnogo takih, ki so odšli .»amo na sezonsko de!o v Francijo ali Nemčijo, pa so se čez zimo vrnili. Takih, ki so se v zadnjih 50 letih za stalno izselili iz Slovenije je 79.649. Ce računamo, da so se večinoma poročT in da imajo potomce, lahko rečemo, da živi v tjini okrog 334.000 Slovencev. Največ naših rojakov je v Ameriki, in sicer okrog 250.000 v Argentini 20.000. v drugih državah Tužne Amerike 5800. v Kanad: 6000, v Avstraliji 200. v Nemčiji 30.000 v Franciji 16.000, v Belgiji 3000 in na Holand-skem 3000. Tod; v tuf mi je borba za kruh vsak dan težja in zato ni čuda, da se je moralo mnogo nasnh izseljencev lani vrniti, ker so ostali brez posla in zaslužka. Vrnilo se jih ie 428. Seveda je pa računati, da se bodr začeli vračati naš: 'ZseJienci v velikem številu, ker se zaradi splošne gospodarske krize povsod slabšajo razmere in vse države se hočejo čim prej odkrižat; tujcev. V tem pogledu prihajajo zlasti neugodna poročila iz Nemčije, Francije in Belgije, v zadnjem času tudi iz Holandije Za ameriške izseljence ni nevarnosti, ker je večina že sprejela ameriško državljanstvo. Zanimiv je tudi pogled v kulturno in gospodarsko življenje naših izseljencev. k; so najbolje organizira:u v Ameriki, kjer je cela vrsta organizacij, ki štejejo mnogo tisoč članov in razpolagajo z milifonskn premoženje-ni. Tako je na primer v Jolletu Kranjsko-slovenska katoliška iednota. ki šteje 242 društev s 34.500 člani. Njeno premoženje znaša 2,600.000 dolarjev. Še n '. nejša ie organizac:ja delavskega stanu Slovenska narodna podnorna iednota v Chicagu. ki šteje 732 društev s 63.500 Slani, fljfli premoženje znaša 3,105.729 dolarjev, to je okroglo 206 milijonov Din. V kraju Elv je sede* Jugoslovenske katoliške jednote. ki :ma včlanjenih 217 društev z 19.000 Člani, dočim je v Chicagu sedež Slovenske svo-bodomise'ne podporne zveze, ki Šteie 222 JruStev in 12.000 članov. V Clevelandu je Slovenska dobrodelna zveza, ki ima 53 društev z 10.000 člani. Zapadna slovenska* zveza v Denverju. država Kolorado, ima 41 včlanjenih društev s 3000 člani. Potem so še druga društva, tako Jugoslovanska podporna zveza Sioga Slovensko-hrvatska zveza v Calumetu. Družba svete družine v Toliettu. Slovenska ženska zveza v Chica-gu itd. V Nemčiji je 43 društev Sv. Barbare in 38 iugoslovenskih delavskih podpornih društev, mnogo takih organizacij pa deluje tudi v Franciji. Belgij' m na Holandskem, dočim imajo naši ljudje v Braziliji in Argentini Ju^rosl-ovenska prosvetna in izobraževalna društva s knjižnicami. V Ameriki živahno deluje tud' Tugosloveiiski Sokol. Banska uprava v Ljubljani ie z večino teh društev v stikih, nekaterim je nakazala tudi po potrebi podpore in jim poslala 60000 knjig, med njimi 3000 šolskih knjig za manjšinske šole otrok našfh izseljencev. Tud: kulturno življenje naših izseljencev je prav živo. Največ slovenskih listov izhaja v Ameriki, med njimi -Amerikanski Slovenec« v Chicagu, »Glas Naroda * v New Yorku. »Prosveta« v Chicagu.. ^Fnakoprav-nost«, »Ameriška domovina«. »Glasilo KSKJ in Nova Doba« v Clevelandu. »Obzor« v MiKvaukee. »Slovenski Tednik, »Jugoslavija« in »Gospodarstvo^- v Buenos Mresu. »Glas svobode-. »Mladinski Mst« fn Proletarec« v Ch'cagu. »Vestnik« w M;l-A'aukee. »Ave Marin' v Lemonte in »Rafael" v Heerlemu na Holandskem. Izseli en ISk i urad ;e kot rečeno v stalnih stikih z našo enrgracijo in ji gre v vsakem nogledu na roko Na podlagi časopisnih vesti obvešča nn ootrebi sorodnike v domovini o smrtnih nrimerh :n nesrečah naših rojakov v tujini ter Mm pomaga v zapuščinskih zadevah, v zadevah g'ede zavarovalnine in odškodnine. Tako je nosredova' v 51 fnk:h nrimerih in polovica teli ie bila "godno rešena. Banska uprava posveča zadnje čase tud-rmsebno nažnjn vprašanju repatrijacije naših bre7noseInih ;zse!iencev '■? Nemčije. Belgije. Franc-ie in FfoTandske. ^eveda so v tem pogledu nrece;šn;e težave, kajti večina povratnikov :e brez denarja, zaposlitev domovini ie na tud: težka. Za enkrat je banska uprava sklenila, da bo one. ki s' sami ne morejo preskrbeti stanovanja, hra-ne in dela. pošiljala v pristojne občine. Uspehi uradniške zadružne organizacije ObSfti zbor Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih nameščencev l j ubijana, 22. marca. Kakor smo že včeraj poročali, je sooči imel v svojem impozantnem domu v Gajeva ulici Hranim; in posojilni konzorcij državnih nameščencev že svoj 57. občni zbor, ki je bil primerno prav dobro obiskan. Otvori! ga ie predsednik in ravnatelj g. Ivan Rostan s pozdravem vseh navzočih ter v lapidarnih besedah pojasnil pomen te močne uradniške zadružne organizacije v teh težkih časih ter z markantnim! črtami orisal uspešno delovanje v minulem letu, zlasti nemoteno in neprekinjena poslovanje rodi ob dnevih denarne krize, ko so ostali denarni zavodi ustavili iz-plačila. Hranilni in posojilni konzorcij Je pa ves čas Izplačeval rodi najvišje vsote ter vzival tako zaupanje, da so celo ob najbol) kritičnih dnevih razni trgovci celo vlagali prav velike vsote. Ko je predsednik še prečital pozdravno pismo odbornika senatorja g. dr. Rožiča, je podal besedo tajniku g. Sirci, ki yl njegovega poročila posnemamo le naslednje podatke: Denarnega prometa ;e imel konzorcij biizu 17% miMjona tako, da je od prejšnjega leta naraste! za 100%. Članov je biio 1325 tako, da je konzorcij med zadrugami, ki so včlanjene v savezu nabav-Ijačkih zadruga v Beogradu po članstvu na tretjem, a po starosti na prvem mestu. Tudi deleži so prav znatno narasli in prav tako tudi posrrtila in hranilne vloge, a izplačila le malenkostno presegajo vloge, kar je dokaz velikega zaupanja in ugleda konzorcija v javcosti Rezervni sklad znaša 313.404 Din in bo z dotacijo iz čistega dobička znašal 350.000 Din. Cista jamčevina konzorcija znaša 6,104.810 Din tako, da znaša sama sirpergaranciia nad 4 milijone in pol Drn. V Rostanovem dobrotvor-nem skladu je 22.590 Din, v pokojninskem skladu 33.222.85 Din. a tudi ostali skladi so prav dobro založeni. V zvezi s tako živahnim kretanjem prometa je tudi porast administrativnih poslov. la Ivan Rcstano-vega sklada je bik) v minulem teto izplačanih 10 ustanov po 300 Din med najpotrebnejše vdove in sirote. Dom je stal £243.705.73, a reprezentira faktično' vrednost najmanj 3,500.000, ker s« samo stavbršče na enem mestu ceni na pol mihjona Din. Bilanca izkazuje čistega dobička Din 93.509.94 Din, ki se razdeli po pravilni. Predsednik Rostan >e povdarjai. da je čisti dobiček v vsem nad polstoletnem delovanju najvišji in da je konzorcij v najbolj kritičnih časih dosegel presenetljrv rekord s svojim dobrim in previdnim gro-spodarstvom. Predsednik LTršič ie v svojem poročilu konstatira!, da je bilo nadzorstvenemu odboru vse delovanje upravnega odbora vedno na vpogled in odkrito ter da ie upravni odbor deloval vedno no pravilih in sklepih občnega zbora obenem je pa vladal vedno najlepš red. Tud: bilanca je v redu. še posebej ie na omeni! denarno krizo v septembru. k: je srečno minula in brez posledic. To dej-stve ie zasluga predsednika Rostana. ki mu je s požrtvovalnostjo pomagal agilni upravni odbor: ko ie predlaga! absoluto-rij in zalivalo, sta bila soglasno sprejeta, prav tako kakor tudi razdelitev čistega dobička n vse druge točke dnevnega reda, s čimer ie ohčni zbor izkaza! svoje največie zaupanje vodstvu konzorcija. Obrestna mera ie bila določena na S% s pri* stojbinami. ki se pa lahko zniža, a obrest na mera vlog je določena za nevezane vfoge no 5%. vezane vloge od 10.000 do 40.000 po 6%. čez 40.000 Din pa 6K>%, a za vloge čez 10.000. ki niso vezane na 3 mesece, se smatrajo vezanim za 1 mesec, pa se obrestuje po 514%. Vloge v tekočem računu se obrestujejo no dogovoru, toda najvišje do 1%. Sprememba pravil po zahtevi novega uradniškega zadružnega /ikona je bila predložena in je bil upravni odbor pooblaščen, da v ta namen skliče do oktobra izredni občni zbor. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljen: naslednji gospodje in sicer v upravni odbor direktor J. Reisner. Viktor Markič in Damlo Herkov. za namestnike Sporn Mi-lan. Schilen-feld Rudoh* in gdč. Weber Min-ka. v nadzorstvo Vodopivec Srečko, za namestnika pa Hočevar Hinko in Konjar Pri shičfjnostih je g. Zupane v daljšem govoru predlaga!, naj občni zbor izvoli predsednfka g. Rostana ob 30 letnici plodonosnega delovanja pri konzorciju za častnega predsednika. Njegovim lepim besedam sta se z govori, polnimi priznanja m zahvate pridružila tudi g. ravnatelj Pa-ternoster in g. Begirs, ki je povdarjal. da jubilantu čestita v imenu nabavljalo e zadruge državnih uslužbencev in se kot nekdanji prtneapijemi njegov nasprotnik odkrito pridružuje predlogu, da konzorcij tako nagradi svojega vodjo za vztrajnost in požrtvovalnost. Ce ima kdo na zadružnem pohju zasluge, jih ima gotovo s. Rostan. Predlog ie bil sprejet z vsemi glasovi proti enemu. Bnster Keaton JE NAVDUŠEN ZA LEPE 2ENSKE! Utidje so v velikih stvareh inajlmi. t majhnih pa vetifei. Obupen položaj j naše industrije Zanimive ugotovitve storiti, da me LJubljana, 22 marca. V nedeljo 13. t. m. ie bila v Delavsk? zbornici v Ljubljani ob udeležbi zastopnikov industrijskih podjetij dravske banovine, državnih oblaste v, delavskih korporacij in delavskih zaupnikov iz skoraj vseh industrijskih krajev velika anketa o položaju kovinske industrije v dravski banovini. Delavska zbornica je sestavila o anket, zapisnik in ga dostavila vsem mero-dajriim krogom. Iz podan/ih referatov :n diskusije se morejo razbrati napletla je ugotovitve enkeic: Splošen položaj Kranjska industrijska družba ua Jtse-senicafc odpusti s 16. maixrem 211« delavcev, — Gustan jeka jek i ama dela 1 du. v Udnu s 316 delavci, — tovanja Store dela 4 o>i v tednu z J37 delavci, - železarna Muta dela s 110 delavci, dva obrata pož-i-vata, liva obrata sta lo delno zaposlena, --^Kovina^ Maribor zaposluje normalno 280 delavcev, sedaj 80 z 3-2 urami tedensko, — Tovarna bakra in medi Slovenska Bistrica zapoalnje norma'tio L60 def&voev, sedaj obratuje deloma (2 obrata s 115 delave!), — Tovarna VVesten. Celje zaposluje normalno 1400 delavcev, sedaj dela 3 do 4 dni v tednu z 900 delavci, — Cinkarna v Celju zaposluje normalno ;»S0 delavcev. sedaj •joratuje 3—4 dni v tednu z 267 delavci, od flveh peći sta samo dve v obratu. — Strojne tovarne in livarne v Ljubljani zaposlujejo normalno 420 delavcev, sedaj dela>o le 4—5 dni v tednu. >Saturnusc Moste pri LJubljani zaposluje normalno 490 delavcev, sedaj 400, namerava pa delovni čas skrčili na pet dati v tednn, — Tovarna verig v Lescah zaposluje normalno 115 delavcev, radj nedostajania naroči! pa namerava d«>-lovni čas skrčiti, — Elektrodna tovarna KI D Dobrava zaposluje normalno 450 delavcev, sedaj le 70. Delo nameravajo ustaviti popolnoma. — Zebljarska zadruga Kropa, ki je zaposlovala 1. 1929 delavcev, je odpustila skoro vse delavstvo in jih zadržuje le še 60. Z delavstvom izgublja zaslužek tudi večje število obrtnikov v prizadetih krajih. Najtežje je vprašanje Jesenic Najtežje je vprašanje pre.iran ' : -st,va na Jesenicah, kjer obrati popolnoma počivajo in kjer je število nezaposlenih največje. GJasom statistike delavskega zavarovanja preživ.lja tovarna ua Jesenicah neposredno 54-2-3 oseb [n sicer 3138 delavcev in nameščencev, i3->6 žen in 1939 otrok. To prebivalsrtvo potrebuje za samo prehrano, kurjavo, razsvetljavo cca. 1,2 milj. dinarjev na aiese*-. Potrošnja živil o J strani delavstva KLD se da Konkretizirati za razue predmete uekako takole: 7 vagonov moke eca l>'n 32O.0O0.— 7 vagonov kromip'irja > 70.000.— >200 Kg rlža > 22.000— 1200 lt olja > 21.000.— 500 k? masti > 7.500.— 70.000 lt mleka > 170.000— 11.000 kg mesa > 110.000— H.0O0 sladkorja > 165.000.— 3000 kg soli > 12.000.— skopaj cea Dm S97.500.— Za Krono se potrebuje okrog 1,. 10 tej zueskov. Ako b; se hotelo pod-P-ra-t; jeseniško delavstvo po pravtLniku za borze dela, _ F.i predvideva povprečno podporo 15 dinarjev na delavca In dan. — bi morali imeti na razpolago na mesec za podpore 750.00'J Din. Ta znesek je velik, četudi je .lasno, rla 15 dinarjev na dan 2a prehrano rodbine ni zadosten. Jeseniško delavstvo je zavarovano pri Bratovski skladnici, ki ablra prispevke za slučaj brezposelnosti sede nekaj mesecev. Bratov&Ka sklaoaiea ima na razpolago v«ega skupaj v tozadevnem fondu nekaj uad 70.000 Din. Dalje se je na euketi ugotovilo, da leže Jesenice v agrarno de-cela pasivnem kraju, ki ivi izključno od industnioe. gozdarstva in lesne industrije ;n niristike Tudi slednja dva pridobitna vira sta trenutno skorai popolnoma usahnila. Ogromna naročila v inozemstvu Na drugi stram je enketi ugotovila: Da so se oddala zadnji čas — sicer pod pogojem, da se donese investicijski kapital ia inozemstva, — v ua^-i drŽavi inoz^msK. kovinski industriji ogromna naročla. Gre za zgradbo treh velikih železniških prog in mostov po firmah Bat-ignolles, Losinger & Co., in za investicije pri dalmatinsk.h elektrarnah in cementarnah Suffid in l>ai-matiene. Ta naročila obsegajo okrog 4000 vagonov i«dejanega želeea, že en del teb naročil bi obvaroval domačo kovinsko industrijo katastrofaluega propadanja. Bnketa je ugotovila, da se je s temi po--lodbami dovolHo uvažati v našu državo ko-viinske izdelke brez carine in po cenah, ki so višje od cen, po katerih nudi te izdelke domaća kovinska industrija. Pri ( vsem tem pa niso podane nibi vse garancije, da se bo prisesal kan-ltal za te investicije res iz tn-jine. Za oetat: doma6i trg je ugotovila en-keta, da potrošnja radi finančne krize, radi krčeaja p-rivatnih in javnih k r ena to v katastrofalno pada In da je računati s pri-aodnjim letom v najboljšem slučaju ko-ka-j s 50 odst. normalne potrošnje. Kaj je treba ukreniti Z oairom na vse t« je bila enketa mnenja, da so potrebna sledeči ukrepi: 1.) V evrho osi^uranoa prehrane je po treben takojšen kredit v iznosu 500.000 denarjev. Za ta kredit je že zaprosila krajevna bratovska skia-dnVca na Jesenicah pri Cantralnem odboru za posredovanje de-a v Beogradu. Ta kretMt naj bi vračali pan-tetno poddetje ic delavci. Z.) Ceaejea moka is zalog pjuviligirano-ga jflcvo&nega društva, ki aaj bi dalo aprovi-zaou»kemu odboru na Jesenicah moko i »o cenah za izvozno trgovino. 3. ) Oskrba Industrijskega delavstva s cerealijamri is dela državnega kredita za prehrano pasivaih krajev. 4. ) Podpiranje bresposelmb kovinak^h delavcev od strani banovine in sociara'n zarodov. v Delavski poloia} zboljša — Kaj Po sJičnih pravci j naj se skuša osigu aLi prehrana v vseh ostalih obra .h, t\ bi 'polnoma počivali. Nujno potrebno je, da sodeluje pri oskr ruvanju bi*ezpose!nih tuiL drž;:\a: za to se mora uvesti poseben davek za pobijanje posledic krize. 5. ) Ker je večina delavstva kovinskih obratov zv »rovanih pri bratovskih sklad •lieah, je potrebno: a) da se raztegne pooblastilo čl. 47 a finančnega zakona na bratovske skladnice; b) da se spremene čl. 4 7, 48, 49 in 50 pra\iluiku bratovskih skla In c tako, da reducirani kovinarji ne bi izgubili svojih pravce iz penzijskega zavarovanja; c) za časa redukcij naj plačujejo podjetja prispevki- za bolniško za\ arovanje. 6. ) V pugiedu eariuske zaščite emkete ne zahteva povišanja cariu6kih postavk. Obsoja pa samovoljno tolmačenje varinskLi predpiisov po (.ajrinskem uradništvu ter navaja kot eklaranteu primer slučaj oearinje-nja trupcev za železarno v štorah kot pol-fabrikat, kar je za preteklost v nasprotju z dosedaj veljavno prakso, ki se v vsako letnih izkazih o uvozu objavlja. Brez predhodnega obvestila zainteresiranih ttl dopustno, da se praksa samovoljno izipremi-nja. S takimi samovoljnim! izpreme in batni, — v tem slučaju je oškodovana tovarna za 4 mesečne delavske plače, — se postavljajo kalkulacije na glavo in ustvarja kriza še tam. kjer bi se mogia sicer morda prema-magati. ; 7. ) V svrhu poživitve domače kovinske industrije in produktivnega pobijanja nezaposlenosti je potrebno: a> pogodbe, sklenjene z inozemskim: družbami glede dobave kovinskega materijala (Batignolles, Dalmatien) naj s s novelirajo tako. da bodo inozemske družbe dolžne izvršiti del naroči! preko domače kovinske industrije. Zlasti naj bo zabranjeno uvažati carine prosto predmete, ki se izdelujejo v državi in naj se tozade . ue Joločbe fin. zakona naknadno spremen*. A-ko ni mogoče doseči sporazumne spremembe pogodb, sklenjenih z inozemske/mi družbami, naj se spremeni s posebnim zakonom. S.) S posebnim zakonom naj se osnufje zavod za financiranje industrije po vaor-cih, kakor se je zaščiti] pri nas agrarni in finančni kreddt in kakor so rešile to vprašanje nekatere druge države. 9.) Bnketa je končno ugotovila, te je skrajšan delovni čas povsod predpostavlja* ti popolni obnstavitrvg de.la. Delavski zastopniki so zava«rJHli skrajšanje delovnega časa pri nezmanjšanih plačah, delodaoalski zastopnik! pa so ugotovili, da je mogoč skrajšan delovni čas le pri sorazmerno znižanih mezdah. Soglasno je bilo sprejeto mnenje, da > časih težki.i kriz podjetja ne bi smeia računati pri obratovanju na prebitke in da bi ne smela ustavljati obratov, kjer gre le za kratkotrajne šn zmagijive obrabne izgube. Delavski zastopniki so brli mnenja, da bi bila državna kontrola v svrho ngtovu-bve upravičenosti ustavljanja obratov in znižavanja mezd vpričo sedanje težke krize ootrebna. Jati morda bolj kot ene^a ti-dili fin, ih gledamo dan za dnem v naših kloou*« \ raf ih. Ves film, ki nam tako nazorni, popiti 'ivljeoje in domovino ruoiem ra>< .e izdan v nemškem jezilm Pi 'm era bo 9$ iko nedeljo v Elitnem kiiiu Matici pn pieJ-- Lavah Z K D. ZVOČNI KINO IDEAL Vesela šaloigra sladkih melodij, petja in humorja Modre oči in sladek tango Lien Deyers /ohannes Riemans Paul Horbiger redstave ob 4., ]o6., }->8. in 9. zv Mandžurija v zvočnem filmu lVelikonočni filmski spored ZKD) Oči vsega sveUi m obrnjene proti vzho du. Časopisje, leleton, brzpjav, radio, vse je polno pororil o vojnih operacijah in j^rozo tab v Mandžuriji, o krvavih borbah med Kitajci in Japonci. Mandžurija in šanghaj sta danes imeui, o katerih govori ves svet. In zato bo za Ljubljano nedvomno velika senzacija vest, da booio za veliko noč vide li in >!?"aii film, ki nam pokaže dogodke o katerih govori zdaj ves civilizirani svet ZKD je pridobila za svoj velikoi.očni pio gram veliki zvočni film v nemškem jeziku ^Hoiba za Mandžurijo*-. Film je izdelala ekspedicija, ki se je pred tedni povrnila z daljnega vzhoda Vojnih prizorov m bitk e*i cer ni mnogo v tem filmu, ker se je ves-bojni ples začel malo kasneje, toda prika zaoa so v njem vsa mesta, o katerih čujemr zda i dan za dnem. V prekrasnih posnetkih gledamo vsakdanje življenje Japoncev in Kitajce*, v lepih barvah je prikazana baj oa lepota teb eksotičnih krajev, sijajno i«-prikazan ogromni kontrast med starodavni kulturo in moderno civilizacijo. Skratka: >Borba za Mandžurijo: je film ki ni samo izredno aktualen, temveč tud zanimiv in poučen Polen vseh teb lastno*!' moramo pa pri tem filmu poudariti še, 'la je zelo zabaven in de ga je vredno poglc- 2e/ esmeo KOLEDAk' Danes: Torek 22 marCi Katarina. Slavo; pravoslavna 9 marct, DAN A §N J P PRIRF^! Kino Matica: Ben Hur Kino Ideal: Modre oči liadek taniio. Vodnikova družba ob: i or ob !s v ZKD. n. interna produkcija ; >.u državnega konservatorija ob 18. v FUbarmonfei n? dvorani. DE2URNT LEKARNE Danes: Trnkoczy. Mest ; 1 in Ra- mor, Miklošičeva cesta 20, Narodno gledališče OKAMA Začetek ob 20. 22. marca torek: 'uprtu 23. marca, sreda: Ar.u'ia' Lupin. Kcd u 34. marca, četrtek: BBfirl Zadnje tri dni velikega tedna [{#• trtek, petek in soboto) ot?tanc Nar'» [no ^ledali^će zaprto. Premijera Shakespeareje\ t komedije Kar hočete \ naši drami. Na veliko nedeljo dne 27. t. m. zvečer ob 20. uri se uprizori v naši drami popolnoma na novo p«-§tudiran« in inscenirana Sli i keapeare lv a komedija Kar hočete. Delo je naitudiral dr. Branko Gavella. ki je imel s to re svojedasno v Zagrebu najveću l^pehe. Celo letošnjo zimo je delovni g, dr. Cj:i\ui*i kot dramski in operni režiser na Narodnem divadiu v Brnu. Češka kritika je z velikim priznanjem pisala o njegovih režijah, ki &o dosegle na odru v Brnu naravnost vel k* uspehe. Ljtibljanski publiki jc dr. Gavella xnan kot prs'ovrsten režiser ; ' lanske sezone, ko je na našem odru zrežiral par \l. Predstava Kar hočete ho v vsakem popje du izredno interesantna. Več o delu in zasedb: prihodojič. OPERA Začetek ob 20. uri. 22. mance, torek: Medea, Maska smrti, Dandi v vicah. Red E. 23. marca, sreda: Robrne pred sodiščem dejanje priznala in izpovedala da e razpečala sedem !0 dnarskih bankovcev, na Robu Štiri tri pa v Zadružnem domu •» VeL Laščah Nakana da bi spravila v promet bankovec za Din 100 pa se ji ni posrečila. Sirota si ie hotela na ta način pomagati iz težkega gmotnega položaja Sodišče jo Je seveda obsodilo In sicer na 3 mesece ječe. pogojno za dobo 3 let. stev.fie Stran 3. Dnevne vesti — Velikonočne šolske počitnice. Ministrstvo prosvete je odredilo, da trajajo velikonočne šolske počitnice letos šest dni in sicer se prično v petek 24. t m. in končajo v torek 29. L m V sredo 30. t m. se prične na osnovnih, meščanskih in srednjih šolah zopet reden pouk. — Praški župan na Jadranu. Na Sušak je prispel praški župan dr. Baxa s soprogo, ki poseti vsako leto naš Jadran. Na Sušaku ostane čez velikonočne praznike, potem se pa odpelje ob dalmatinski obali du Kotora. — Novi pripravniki Hipotekarne banke. Državna Hipotekama banka razpisuj!.' uule-čaj za 40 urauiiiških pripravnikov, ki bodo morali polagati sprejemni izpit. S fakultetno izobrazbo (viš. trgovska akademija z ran-rom fakultete ali juridična fakulteta) |>otre-buje banka S pripravnikov, s srednješolsko izobrazbo (državna trgovska akademija) -7 pripravnikov, od teb 7 žensk, z ne]h>pol:io «rednješolsko izobrazbo (nižja trgovska šola s 4 razredi srednje šole) pa 5 pripravnikov, od teh 1 žensko, prošnje je treba vložiti do 10. aprila. — Nova odprava brzih in potniških vlakov. Od i. aprila dalje be spremeni način odprave brzili in potniških vlakov v toliko, da vsi dosedanji vidni in slišni signali pred odhodom vlaka odpadejo. Sprevodniki ne bodo dajali nobenega signala. Za preprecen.e nezgod je potrebno, da vsak posameznik sam skrbi za svojo varnost na ta način, da med postankom vlaka nemudoma vstopi ali izstopi. Zato je potrebno, da se pomiki že pred prihodom v postaje, do katere se peljejo, pripravijo na izstop ter činrprcj izstopijo pri prednjih vratih v smeri vožnje, potniki pa, ki se nameravajo odpeljati, pa brez odlašanja vstopijo pri zadnjih vratih. Po zakonu o železnicah lavnega promeU' je prepovedano skakanje na vozeče vlake oziroma raz vozečih vlakov. Vsak potnik naj se v svojem lastnem interesu vestno drži danih navodil, da se izogne kazenskemu progonu in pone-srečenju. Potnike Še posebej opozarjamo, da naj prihajajo pravočasno k blagajnam po vozne listke, ker se v smislu predpisov hsrki 5 minut pred odhodom vlaka več ne izdajajo. — Češkoslovaško - jugoslovenska zbornica v Pragi Se imeia te dm sejo v na-^zočnosti predsedirka DvoFačka in podpredsednika posl. ^ebe. Seji je prisostvoval tudi naš poslanik v Pragi dr. Gnsogo-no. ki je v svojem govoru uagiašal, da je Jugoslaviji izmed industrijskih držav najbližja Češkoslovaška, ki ?e z njo Jugoslavija zvezana po vodnem koridorju. Carinsko zapiranje moj je dvorezno orožje. Poslanik je zaključil svoj govor z obljubo, da bo poslaništvo pod njeg »vini vodstvom sporazumno z zbornico delovalo na to, da sc morebitni nesporazumi pr. .. ispodarskrh stikih med obema državama čimprej odstranijo. Buster Keaton se uči nemški: — Zasedanje glavnega prosvetnega sveta. Glavni prosvetni svet ima daljše 'zasedanje v ministrstvu prosvete. V smislu svojeiia statuta razpravlja o učnih knjigah, šolski kvalifikaciji u radništva in £ol. Seje se udeležujeta iz naše banovine kot >talna elana načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani g. Josip Mazi in predsednik sekcije JUT za dravsko banovino g. Ivan Dimnik. — Za velikonočne praznike na naš Jadran. Počim je v Sloveniji še vedno dober teren za naše smučarje, se na našem Jadranu že kopljejo in se povsod pripravljajo sprejeti za velikonočne praznike prve izletnike. Hoteli so znatno znižali svoje cene za velikonočne praznike, naše železnice dovoljujejo 75°/o |)opusta na povratku že po petdnevnem bivanju in Jadranska plovidba priredi v času od 26, «lo 30. marca poceni izlet vzdolž jadranske obale od Sušaka do Kotora in nazaj s postankom v Splitu, Dubrovniku in Kotoru. V ceni tega izleta — Pin 1000 — za osebo, je všteta vožnja po morju, prehrana, prenočišče na parobrodu >Prestolonaslednik peter« za čaea vsega potovanja. Prijave sprejema * Putnik« v Ljubljani še 25. t. in. dopoldne. Ker je dosedaj prijavljeno zadostno Število izletnikov, se ta izlet sigurno vrši. — Iz življenja ameriških Slovencev. V Cicvelandu so našli S. marca zmrznjenega na železniškem tiru Franca Martinčiča. Pokojni je bil doma iz bloške fare. star ie bil 55 let. Zadnje čase je btl brez dela In brez doma. Zapustil jo dve hčerki, od katerih živi ena v v^levelandu, druga pa v Kanadi. — Istega dne so našli v Cieve-andu mrtvega tudi 59 letnega Nika Sve-tanoviča. Pokojni je zapustil ženo, štiri sinove in hčerko. — V BarbertiiMi je zadel Lužarjevo rodbino hud udarec. Umri ji je 10 letni sinček Anton. Za njim žalujejo starši in tri sestre. — Rodbini Cesar v člevelandu je umrl 4 letni sinček Josip. — V kraju Mc Kees Rocks je umrl Franc Sandok, star 54 let Doma je bil iz Kapeie pri Brežicah. V Ameriki je bival 20 let. Zapustil je ženo in štiri otroke. — V John-stowmj je umrl Janez Miklavčič, star 23 let Podlegel je pljučnici. — V Norandu v Kanadi je umrl Kari Arko. Pokojni je bil doma iz Ribnice. — V Los Angelesu je umrl Drago Žitko, star 5o let. — V De-troitu je umrl Andrej Jarc. _ Slab ribolov ua Jadranu. Zaradi neugodnega vremena je bil ribolov na Jadrana zadnje dni zelo slab. V nedeljo v Splitu na trgu sploh ni bilo rib, včeraj so jih pa pripeljali komaj 300 kg. Cene kljub temu niso poskočile. — Otrokr ki ima 26 prste?, fclizu bosanske Kostajnice se je rodil nekemu kmetu otrok, ki ima na vsaki nogi po 7, na vsaki roki pa po 6 prstov. Zdaj je star že 12 let, pa bi človek mislil, da je Še petletno dete, tako je zaostal. — Bojevniki« Kdaj in kje bo naš letošnji veliki tabor*? Zadnji naš občni zbor je z večino skupin določil zopet Brezje. Predlog za Ljubljano je večina odklonila, Zn*.o se snidemo zopet na Brezjah, in sicer 10. julija t L Priprave so v polnem teku, za polovično voznino smo zaprosili. Torej na veselo snidenje, tovariši, 10. julija na Brezjah. — Osrednji odbor bojevnikov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in toplejše vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh kiajib naše države bolj ali manj oblačno. V Beogradu in Sarajevu je snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Ljublani in Zagrebu 8, v Mariboru 6, v Skopi j u 4, v Beogradu 2, v Sarajevu 1 stopnjo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7G7.3, temperatura je znašala 3 stopinje. — Otrok padel v vodnjak. V vasi Šriuji-ne pri Splitu je padel v vodnjak in utonil 3-letni Zorko Perajnič-Svetina. Pete se je igralo pri vodnjaku in je padlo vanj, pa ui bilo nikogar blizu, da bi nesrečo preprečil. — Samomor živčno bolne vdove. V Novem Sadu se je obesila v nedeljo 38-letna vdova Leposava DjikuČ. V smrt je šla zaradi težke živčne bolezni. — Oetomor. Služkinja Veronika Kontak v Koprivnici je porodila v vinogradu nezakonsko dete in ga pustila, da je zmrznilo. Trupelce je ponoči zakopala v skednju, pa so ga že zjutraj našli in nesrečna nezakonska mati. ki jo je pognala v zločin strašna beda, se bo morala zagovarjati pred sodiščem. Iz Lfubljane —It Rekorden naval na socijalno-poli-tični urad. Davi je bil na socijalno politični urad mestne občine naravnost rekorden naval Prazniki so pred durmi in zato ni čuda, da je naval siromašnih slojev večji kakor običajno. Davi je bilo že okrog S. zjutraj zbranih pred uradom in na stopnicah okrog 300 prosilcev, njih število se ic pa dopoldne še pomnožilo. Socijalno politični urad je glede nakazovanja podpor v precejšnja zadregi. Fond iz Pomožne akcije je že davno izčrpan in sedaj nakazuje urad podpore iz proračunske postavke. Ker je število prosilcev uaravnost ogromno, se pri nakazovanju predvsem ozira na one, ki so pristojni v Ljubljano in pa na one, ki morajo preživljati rodbine. Samci so to pot izključeni od podpor. Mestna občina nakazuje siromakom in brezposelnim izključno samo živila in sicer moko. sladkor in mast. Pa tudi v tem nogledu se je moral urad omejiti. Dočim je popreje lahko nakazoval za SO—100 Din živil, je sedaj prisiljen, da nakazuje samo za 30—50 Din živil, tako da dobi vsakdo nekaj. Nekaj živil so magistratu zopet obljubili plemeniti ljubljanski trgovci, ki se zavedajo težkih časov. —Ij Nad 4000 brezposelnih v Ljubljani! Brezposelnost od tediia do tedna narašča, Dočim je bilo v januarju okrog 3000 brezposelnih, jih ie bilo v februarju že 3500. zdaj jih je pa že nad 1000. Z današnjim dnem je bilo namreč Borzi dela prijavljenih 4072 brezposelnih (pretekli teden 3983) in sicer 2868 moških in 1204 žensk. —Ij Naša znana juristka gdčna. dr. Fini A h a č i č, odvetnica pripravnica pri svojem očetu odvetniku g. dr. Viktorju Ahačieu v ?kofji Loki, se ie po vseh z odliko napravljenih študijah poročila z g dr. Vladimirjem Grossmannom iz Ljutomera, odvetniškem pripravnikom prj ljubljanskem odvetniku g. dr. Albinu Smoletu. Mlademu pravniškemu paru iskrene čestitke! —Ij Novi odbor ljubljanske sekcije Avto-kluba. Koncem preteklega meseca se je vršil občni zbor ljubljanske sekcije Avtoklu-ba, na eni zadnjih sej se je pa konstituiral odbor tako-le: predsednik Avgu&t Praprot-nik, I. podpredsednik dr. Karol baron Bora, II. podpredsednik dr. Ciril Pavlin, tajnik Rado Hribar, blagajnik Kari Govekar, gospodar John P. šabec, aačelnik športno turističnega odseka Ante Tavčar in odborniki: Viktor BohiD.ec, Erik Krisper, Mirosiav Urbas, Stane Vidmar, dr. Vinko Verhunec, mr. Rihard Sušnik, Ivan Mohorič, dr. Fred Crobath, dr. Leon Savnik, Bruno Kleinenčič. Sportno-turistični odbor: načelnik Aute Tavčar, člani Rado Hribar, Sabec, Urbas in Bruno Kleinenčič. Prireditveni odbor: Kari Govekar, šabec. Crobath in Urbas. —Ij II. interna produkcija gojencev drž. konzervatorija se bo vršila drevi ob 18. uri v Filhanuonieni dvorani. Spored je naslednji: Jug Majda zaigra ua klavirju Blochove Sanje in Velik prepir. Pianecki Zoran II. stavek koncerta za violiuo v g-molu, na klavirju ga spremlja prof. Jeraj. šaplja Bože-na igra na klavirju Marxov Preludij in Bujoni jevo Etudo. Zupan Leopold in a zapoje Lajovičevo Ah. tako mi je prešla mladost m Pavčičeve Mehurčke, sprem rja jo na klavirju Gallatia. Hrašovee Silva zaigra na kta-virju Griegovo Otožnost in Humoresko v d-duru Žagar Drago zapoje Schubertove pelini: Vrana, Lajnar in Podoknico, spremlja ga na klavirju Mena rdi Pia. Fratnik Štefanija in Pianecki Zoran recitirata Wild-gansovo Ljubezen Actus ouintus sub spe-ciae aeternitatis. Mucha Božeua zaigra na klavirju iz Sukovega cikla >Pomladc: Pomlad, Vetrcek in Hrepenenja. Bajda Oton zaigra Popperjevo Koncertno polonezo za čelo s premljevanjem klavirja, katero oskrbi Lipovšok Marijan Ravnateljstvo vabi starše gojencev in prijatelje zavoda k produkciji. Vstop je prost proti nakupu sporeda, ki stane 2 Din in ae dobi od pol 6. ure dalje v veži pred koneertno dvorano. —Ij Ustanovna skupščina krajevne organizacije JRKD sa koliiejski okraj se je vršila ob dobri udeležbi v petek, dne 18. t. m. zvečer v salonu gostilne pri >Lovu<, Gosposvetska cesta 16. Skupščine je izbrala sledeči odbor: predsednik dir. Jug A., podpredsednik Gever Rudolf, tajnik dr Rudolf Kropivnik, tajnikov namestnik geom. Kle-pec Josip, blagajnik Čebular Leo. blagajnikov namestnik Bavdaš Janko, odborniki Lampe Josi j-. Pohani Otinar, Skofic Jernej. Žagar Janko in Bregar Franc. Nadzorni od- bor: prof. Kobal Franc, Ivančič Josip in Lr bežni k Josip. —Ij Predavanje v društvu »Pravniku«. V sredo dne 23. t. m. priredi društvo »Pravnik« točno ob 18. uri na sodišču soba štev. 79 predavanje. Predava g. sodnik okrožnega sodišča dr. Bajič Stojan »O delovnem pravu po novem obrtnem zakonu« Predavanje bo zanimivo zlasti iz vidika primerjave tozadevnih določb obrtnega zakona z določbami civilnopravnih zakonov. K številm udeležb vab; odbor pomlad IN VSE JE ZOPET DOBRE VOLJE, DA VSAK IZBIRA PIRHE ZA SVOJE DRAGE. POZEN PRIHOD rp-ln/jft* pomladne sezone JE ZDRUŽEN Z VELIKONOČNO OBDARITVIJO IN PRAZNOVANJEM TAKO, DA JE LETOŠNJI VELIKI TEDEN ZA PRODAJALCE PRAVI %tati teden Izkoristite priliko in oglašujte v »SLOVENSKEM NARODU , ki ima NAJCENEJŠE OGLASE in je EDINI DNEVNIK, ki iziđe še na veliko soboto popoldne, nato bo pa velikonočna številka tri dni v rokah čitateljev. NE POZABITE NA VELIKONOČNE ČESTITKE! —Ij Veliko zanimanje za zvočni tilm »Ben Hur«. Elitni kino Matica predvaja od včeraj zvočni film >Ben Hur« z Ramonom Novarrom v glavni vlogi. Za tilm vlada med občinstvom izredno veliko zanimanje. Impozantno filmsko delo pa tudi zasluži splošno zanimanje. Matica predvaja tiirn danes ob 3. pop. in ob 9. zvečer. Vstopnice naj si občinstvo nabavi že v predpro-daji. Jutri je film nepreklicno zadnjikrat na sporedu v Matici; zato priporočamo občinstvu, da ne zamudi zadnje prilike in si impozantno filmsko vele delo sigurno ogleda. —Ij Postrvi za veliki petek. Naročila za postrvi iz banoviuskega ribogojnega zavoda po ceni 47 Din sprejema Mihael ermavner, hišnik kmet. oddelka kr. banske uprave v Go?poaki ulici 15. do četrtka popoldne. Ribe se bodo oddajale v petek dopoldne. Pri oddaji naročila je trcba ribe plačati v naprej. —Ij Učiteljski pevski zbor JUU v Ljubljani. Pevski tečaj za mešani zbor se vrši 1. in 2. aprila v prostorih Glasbene Matice. Pričetek 1. ob 9. uri. Točno vsi in vse! — Odbor. —!j Pravljice pripoveduje v četrtek, dne 24. t. m. ob 17. uri popoldne v beH dvorani Uniona gdč. Maša Slavčeva, članica drame. K obilnemu obisku vabi naše malčke T:a. Na Cesti na grad si. 46 v Zavodni pri Celju je umrla 19. t m. 52-letna gostilničarka Ana Kopriva, 21. t m. pa na Kralja Petra cesti št. 8 v starosti fcJ9 let ga. Marija Lajušecova, vdova po sodnem poduradniku. V celjski javni bolnici so pa umrli: 19. t. ni. 80-letni Heurik Mattione, vratar v radio-teririalnem kopališču v Laškem in najstarejši laški gasilec ter 30-let-iii brezposelni delavec Martin Zontič a Fran kolo vega, 20. t. m. pa 75-letni brezposelni delavec Ivan Zaje, ki jo bil brez stalnega bivališča. N. v m. p.! —c Ilgubljeno in najdeno. V nedeljo 20. t. m. je izgubila med raznašanjem mleka mlekarica Marija Mirnikova nekje v Gaber-ju 114 Din gotovine. Na cesti Celje-Ostrožuo je bila 18. t. m. najdena družinska kniižica na ime Terezija Vitrin z nekaj gotovine in razuimi papirji V nedeljo je bila na Slom škovem trgu najdena ženska ročna torbica z različno manjvredno vsebino. Najdeni predmeti se dobe pri celjski mestni policiji. —c Podružnica SPD v Celju sporoča, da bo Kocbekov dom na Korošici odprt od 25. marca do vključno 4. aprila. Koča bo preskrbljena s toplimi jedili, turistom se pa priporoča, da se sami založe z mrzlimi prigrizki Do koče vodi zimska markacija Spotoma planinci lahko prenoće pri Planinsku Cene v koči običajne planinske. —e Alpinski smuški tečaj na K orasi e) spri redi Sf>D podružnica Celje od 27. marca do vključno 3. aprila. Tečaj je namenjen fe nekoliko Izvežbanim smučarjem, da se !»■ nrijo v alpinskem svetu. Udeležba v tečaju je mogoča poljubno Število dot Tečaj vodi g. Branko Diebl Prijave v koči. V •otobo ob pol 15. popoldne skupen odhod iz Celja z avtobusom pod vodstvom g. KopinSka. Celfa (8esedc itnafo naši čitatelji Prošnja SPD Za bližajoče se velikonočne praznike odpre SPD nekaj svojih postojank v Julijskih Aipab in s tem omogoči nadaljevanje smučarskega sporta, ki ga je pri nas prekinil pravkar začetek pomladi. Ta akcija SPD je vse hvale vredna, kajti ni je lepše stvari n3 svetu kot je smučanje v zgodnji spomladi po širnih solnčnih planjavah pod Triglavom. Na žalost pa je to veselje mnosim onemogočeno. SPD je namreč za prenočnino (na skupnem ležišču seveda) določilo 20 Dii za člane, kar je vsekakor preveč. Domovi SPD naj ne bodo kot švicarski hoteli! Za eno prenočnino bo plačal turist — Član SPD — skoraj 30 Din (vstopnina, prenočnina, kurjava, rešilni prispevek), drugače 40 Din, če ni član. Ali naj bo ta pomladna alpinska sezona same za gornjih desettisočVv, drugi pa naj sede doma. Tudi za Vel. planino je določena previsoka prenočnina (>kupno ležišče 14 dinarjev), zato je tudi poset te koče čedno manjši. Prizadeti prosimo SPD. da se ozira tudi na naše interese in stvar čimprej uredi. Smučar-turist. Ljubljanica, izgini! Znamenit načrt, ki ozivotvorjen razširi jedro Ljubljane, je objavil SN 18. X 1932 št. 64. Z njim je g. rn/enjer F. Klopčar imenitno rešil dve pereči vprašanji: kam z živilskim tržiščem, kam i novim rotov-žem. Prvo naj se premakne z Vodnikovega trga na zaz>klano Ljubljanico, mestna hiša pa kraljuj na stavbišču nekdanjega frančiškanskega samostana, poznejšega šolskega poslopja, na sedanjem Vodnikovem trgu. Ko sem čital zanimivi članek, sem se spomnil duhovite vizije, kri ic izšla leta 1901 v Novicah (l- 2»—*■) nepodpisana najbrž izpod peresa uredmika Malovrha pod maslovom: (Sez petdeset let. V tej »bajki«-je popisana Ljubljan-a. kakršna utegne biti leta 1945. Mlad Ljubljančan je zapustil po potresu 1895 rojstno mesto in šel po svetu. Hrepenenje po domovmi j« čez 50 Vet privedlo nazaj. Presenetila ga je lepota kolodvorskoga poslopja; bilo mu jc neznano, novo; mislil je, da j« v Zagrebu. Izpred kolodvora se je odpeljal v hotel Triglav, ki je stal — tri-nadstropen. moderno ograjen :« opremljen t. v&em konfortom nasproti Slona. V zaju-trkovalrnci se je drugo jutro seznanil s sinom »vojega pokojnega prijatelja. Ponudil se mu je za cicerona po Ljubljani. Šla sta po Frešernovm ulicah proti Marijinemu trgu. Nekdanje pritlične prodajalne poleg frančiškanskega vrta so se umaknile lepim trinadstropnim hišam. Marijin trg ie bH precej povečan m polepšan. Od Friševe do Cetinovičeve h^še ie bil* ena sama lepa ravna vrsta. Toda kaj je to? Kje je Ljubljanica? Vodnik se zasmeje: ^►Ljubljanica teče pač se tam, kakor prej, toda obokana je od nekdanjega šentjakobskega do nekdanjega mesarskega mostu in na ta tako pridobljeni velikanski prostor se je preselil ves promet z Glavnega in Starega trga.« Krasen pogled! Ob straneh so bili hodniki za pešce, potem na vsaki strani vrsta lip, tir za kolesarje, v sredi dvojni tir električne železnice in cesta za vozove. Vse hiše so kazale lepa oroče!ja: v pritličjih so se vrstile prodajalne. Doli nože na prostornem trgu med nekdanjim frančiškanskim in mesarskm mostom se j« vzdigovala ravno v sredi nad obokom Ljubljanice impozantna, večinoma iz železa zgrajena prostorna mestna tržnica. Ves trg je napravil velikanski vtis. Zdelo se mi je. kakor da se sprehajam po dunajskem Rhigu ali po pariških boulevardih. Oudil sem sc, da so konservativni Ljubljančani izgotovili ta velikanski projekt. Zanimal me je očdvidni napredek in olepšava ljubljanskega me«ta; zato sem začel svojega vodnika o vseh podrobnostih natančneje izpraševati. Ta mi je pripovedoval: »Morda se še spominjate, koliko časa se je vlekla zadeva osuševanja ljubljanskega barja. Končno se je ta stvar vendar ugodno rešila; z delom sc je pričelo v začetku sedanjega stoletja. Struga Ljubijanijpe ako-■\ mesto se je znižala za 60 do 130 cm. obrežja pa so se razs;rila z m očni mri obrežnimi zidovi toliko, da se ie širina stroge zožila na 22 m. Ko je bilo to delo dovršeno, je objavil nekega dne mlad inženjer, domačin, projekt obokanja Ljubljanice. Na podlagi širine in nositeljne moči je iz-račtunil slokost in debelino betoniranoga oboka, ki bi dajal zadostni upor vsaki prometni teži. pritiskajoč na 'x>k. Za vzor so mu služili načrti ki računu oboka Dunaj-ščice in na podlagi teh je preračuni, da bi +ta! kurentni meter 22 m širokega oboka, podkrepljenega z rnočnimi traverzami in s potrebnimi odri 1600 kron. Daljava znaša 726 m, tedaj jc vse delo skupno preračumi na 1 milijon 161.600 kron. Mnogo se je pisalo in govorilo o tem projektu Končna sodba pa je bila ta. da so imenovali načrt bedastoćo, porojeno v možganih fantastičnega pustolomika. Ta sodba je bila vzrok, da nadarjeni mož ni mogel dobiti kruha v domovini. Sel je v svet in nekaj let pozneje >e njegovo trne zaslovelo po časopisih. Proslavil se je kot ženijaro.' zgraditclj velike saharske železnice in Slovenci, ki so ga prej zasmehovali in mu niso privoščili koščka kruha, so ga z veUkrim ponosom reklamirali za svojega rojaka. Poene je so prišle čile mlade moči v mestni zastop in jelo se je razpravlja ti. bi I ne kazalo vendar uresničit! ta projekt, ko vendar regulacija nekaterih ulic, s ka- tero se je primeroma le malo svota pnu tiste goste mogle, ki jo izpubtevala po sr.-di mesta iz Ljubljanice. Načrt ie Kil po nekaterih spremembah sprejet m pred pr bližno 40 loti so pričeli z delom, ki je tri jalo tri leta. In kako so sc pokrili stroški? »Radii denarnega vprašanja je bilo seveda dosti pričkanja. Končno so ekvi>a lent razdelili tako. da je prispevauj državici bi bila imela gradui nov mo kron. ostanek pa s* razdelil na one posestnike, katerih Vi ^« stoje ob velikem novem trgu in so pridobile večjo \*rednost. Financirani*, zgradbe pa je prevzelo veliko naše domače podjcti-Narodno gospodarsko društvo nrot- pe' desetletni amortizaciji. • * * Vizija neznanoga Noviškejja p sate!*«* pred 31 loti je ostala brez odziva. Upam. da bo srečnejši krasski načrt g. r*i. Klop carja. Razvoju Ljubljane bi bil v vel-ko korist, ako bi sc uresničil Stur Lfuht ,snčitn. Danes samo z predstavi ob 3* in 9* zvečer največji vseh filmov sedanjosti kot zvočni film Ramon Novarro Za-dnja priložnost, da si ogledate to monumentalno vedelelo! SAMO SE JUTRI! NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Elitni kino Matica Telefon 2124 Redukcija španskega parlamenta Na jxredik>g španske vlade bo zalizano število narodnih poslancev v šoanskem parlamentu, danski parlament šteje sedaj 470 članov. To število ho zjiižaiio na MiO. največ morda na 400. Mnogi poslanci sami zahtevajo, naj se parlament se bol-j reducira. Sej parlamenta se udeležuje kvečjemu 300 poslancev. Samo volitev predsednika republike se je udeležilo lani 10. decembra 410 poslancev, kar je bila doslej največja udeležba v parlamentu. Ce bti prišli v parlament vsi poslanci naeitkirat, bi nastal kočljiv položaj. Ne imeh bi namreč kje sedeti, ker v parlamentu ni toliko prostora. V rrjem je prostora največ za 420 poslancev. Pod vlado Pnmo de Rivere je itd španski parlament 400 poslancev in 300 senatorjev. Republika je pa sena: odstranila in uvedla euozborrrični s-steaiL Zato se je tudi zvišajo števH-) poslanskih mandatov. Zdaj bo števih> poslancev znižano zato. ker jc delo v parlamentu zaradi velikega števila poslancev težko, pa tudi zato. ker tak parlament državo preveč stane. Sreda, 23. niarca. 12.15; PloSče; 12.45: Dnevne vesti; ič>: Čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Alojz Zupane: Belokranjske pravljice; 19; Dr. L Preobraženski: Ruščina; 19.30: Kaj nam pzomeni Goethe; 20: Gla^ beno predavanje . g. škrjanei; 20.30: Samospevi Cirile akerlj-Medvedove; 21; Salonski kvintet; 21.30; Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 24. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, piošće, borza; 17.30: Salonski k vin L f . 18.30: Ingr. Zupančič: Vin; voj 19: Pero Horn: Poglavje iz vzgojeslovja; 19.30: Salonski kvintet; 20.30: Handel: Samson oratorij v treh delih za soli, zbor in orkester, izvaja narodno glasbeno društvo Slogra . dirigent Heri SveteL Sodelujejo: ga. Lov-šetova, sopran, ga. škerlj-Medvedova. alt; g. Goetič, tenor g. Rus. bas; 22: Napoved programa za naslednji dan. 99 Stran »SLOVENSKI NAR J DPri normandskem mornarju« in se odpeljali Vpr k razvalinam. Široki kostanjevi listi so dobivali rjave lise, hrasti so rumeneli in ob vznožju griča so se prikazali z bršljanom poraščeni stolpi. Most na zarjavelih verigah je legv^l čez jarek, ki pa v njem že davno ni bilo vode. Vrata so bila samo priprta. Psi so zalajali in prihitel je čuvaj. Spoznal je Onesima in se globoko priklonil pred Dottijem. — To sta tuja učenjaka, prijatelja gospoda barona, prišla sta pogledat grad, — je dejal Onesim. — Mnogo ne bosta videla, gospoda, — je odgovoril čuvaj. Monsignor Dotti je bil že daleč naprej. Opazil je bv'1 zid in odprtino, ki ga je močno spominjala na starinski nor-mandski grad na Siciliji. Ni se dal zadržati. Chebsky jo je ubral za njim. Čuvaj je imel na sebi moder jopič, volneno čepico in .slame polne coklje; njegov obraz je bil sama guba, usta so bila brez zob. Šepal je in govoril za-tegnjeno, počasi, zlog za zlogom. — No, očka Gicquele, vidite še dobro? — ga je vprašal Onesim. — Ne, gospod Onesim. — Kaj pa gospod grof, so zdravi? — Zdrav, čujte, očka, ste videli ta dva gospoda? — Sem. Duhovnik nosi vijoličaste nogavice; ali ni monsignore? — Da, je. — O, kolika škoda, da je moja hči na trgu; poljubila bi mu bila prstan. — Kaj pa oni drugi, očka, ste ga opazili? Ali ga niste nekje že videli? — Ne, ne spominjam se, da bi ga bil kje videl. — Morda se pa le spomnite, da ste nekoč že videl? ta obraz, tega slikarja, ki se je mudil tu med onim procesom. — Ah, gospod Onesim, to je že tako dolgo! ... Aha, čakajte ... slikar ... sem prihaja mnogo slikarjev ... zelo mnogo. — Toda tak kuštrolasec? — Aha, tega vidim večkrat. — In ki tako čudno govori? — Vsi slikarji govore čudno. — Torej ne morete spoznati tega obraza ? — Morda ga spoznam, ko si ga natančneje ogledam. Človek se stara, gospod Onesim. O sv. Martinu jih bom že enainsedemdeset- Gospod grof jih ima že triinsedemdeset, toda on je dobro ohranjen. Oh, gospod Onesim, letos smo imeli slabo letino. In to je bilo vse, kar je spravil iz njega. Pustil je starca in hitel za svojima spremljevalcema. Dotti je skrbno ogledoval vse kamne ter vpraševal vi-konta o tem in onem, pa mu slednji ni mogel odgovoriti na nobeno vprašanje; obžaloval je, da ni tu mladega gospoda Mavliana in delal s Chebskvm dolge skoke v srednjeveško umetnost. Cheb-sky ni bil tako učen, kakor abbe, zato je pa imel več razumevanja za romansko umetnost, ki ga zopet abbe ni imel; tako sta se vsaj izpopolnjevala in se dobro razumela. Pri obedu so govorili o normandski zgodovini. Tu je imel prvo besedo Cheb-sky. Dotti se je zanimal za ekspedicijo Normanov v Rusijo. Ob dveh so se vrnili v Mondreville. Ko so stopili v baroničino sobo, je Chebsky vprašal: — Ali se je tu odigralo prvo dejanje tragedije ? Očka Gicquel je pogledal v drugo stran; on ni imel rad tujcev, posebno radovednih ne. Onesim je pritrdil, odprl oči in napel ušesa. Abbe je poslušal kot Človek, ki več ve, pa se v nobeno stvar ne vmešava. — čital sem obtožnico, ki je bila v papirjih nesrečnega Maurica, — je nadaljeval Chebsky. — Pobegnil je torej skozi tole okno, ob temle zidu in skozi tistole odprtino. — To je izključeno, — je menil abbe. — Niti Casanova bi ne mogel pobegniti tod. — Kako naj bi bil sicer pobegnil? Čez dvorišče? Tam je rastla trava, poznale bi se bile stopinje. Ta zadeva je zelo zanimala Dottija. Obrnil se je na čuvaja. — Prijatelj, ali ste bili takrat tu? Čuvaj bi za vse na svetu ne bil govoril o tem z nobenim tujcem; toda govoriti s služabnikom božjim, to je bilo nekaj drugega. Snel je čepico in se priklonil : — Da, gospod škof. — Samo monsignore, — se je zasmejal Dotti. čuvaj je v zadregi zakašljal in se pokril. — No, ah so se poznali takrat sledovi v travi? — je vprašal Dotti. — Ne, zaman sem jih iskal. — Maurice je torej pobegnil čez tole dvorišče, med steno in stolpom, — je nadaljeval Dotti; — zagonetka je čisto priprosta ... Tam na stolpu morajo biti stopnice. Čuvaj se je zasmejal. — Zadnja vrata se zapirajo od znotraj, kaj ne, očka Gicquel? — je vprašal Onesim. — Da. — In so bila drugi dan po pobegu zaprta? — je vprašal abbe. — Seveda, — je odgovoril Onesim, ki so mu šla ta vprašanja že na živce. Abbe je bil pa neizprosen; ker je bil že na sledu tako romantični zgodbi, se ni več - hotel ustaviti. Ta pobeg ga je izredno zanimal. Ni odnehal, dokler ni odšel na dvorišče, kjer je preiskal stolp. — Po tej poti Maurice ni mogel pobegniti, če ni imel pomočnika, — je menil abbe. — Tudi meni se zdi tako, — je pritrdil Onesim. — Videl je, da postaja pogovor zanimiv in napeto je opazoval Chebskega. NOGAVICE z ŽJ60M Ivar Kreuger doma Nikoli za nobeno stvar ni imel časa, poznal je samo svoje delo Najboljše, naftrapne^CL zato U najcenejšel Predzadnjo nedeljo zjutraj si je končal v Parizu življenje plah star samec. Ta konec je za Ivara Kreugerja tipičen. Pokoju/ kralj vžigalic je bil popoln kozmopolit, ki je poznal vsa glavna mesta sveta, osebno je bil pa znan le z redkimi ljudmi, samo z onimi, ki mu je bilo na njih kaj ležeče K tem je zahajal redno, toda brez obvestila, skoraj skrivaj. Tiho, tiho, to je bilo njegovo geslo. Če ni potoval je prebival v Stok-hoimu, v glavnem sedežu slavnega švedskega vžigaličnega trusta, ki ga je sam ustanovil- Tam je i-mel svojo skrbno zastraženo sobo. ki nepoklicanim ni bila dostopna. Delal je neprestano in neprestano je molčal. Za zabavo ni imel niikoH časa. Tudi za žearitev ni našel potrebnega časa. Če bi mu bile razmere dovoljevale, bi bil najgostoiTubnejsi človek na svetu. Toda tudi za to ni imel časa. Nekoč se ie razširila o njem vest, da se je zaročil i mlado, dražestno švedsko aristokratko. Toda orri, ki so ga dobro poznali, so zmajevali z glavami, češ. to ni mogoče, saj nkna časa. V Londonu je bil Kreuger prav tako malo zsian. kakor v drugih mestih. Poznalo ga je le nekaj finančnih magnatov- Vsake tri mesece enkrat je prišel Kreuger v London, kjer je delal od jutra do večera, večkrat pa tudi vso noč v dveh sobah, najetih zelo visoko v hotelu Savoy z razgledom na Temzo. V hotelu, kjer imajo gosti na razpolago najboljše jedi in pijače sveta, Kreuger na jed sploh ni mislil. Nepremično ie sedel za pisarno mizo in komornik mu je moral nositi hrano kar v sobo. Večkrat ga je moral ponovno opozorita, da še ni jedel in da se bo jed ohladila, če je Kreuger slučajno stopil v dvorano hotela, ga ni nihče poznal. Samo hotelska služinčad je vedela, kdo je. In tako je bilo povsod. Svet ni poznal enega največjih fmančntikov, kar jih pozna zgodovina. Do njegove smrti je bila knjiga življenja Ivara Kreuger-ja zunanjemu svetu zaprta- V svojih mladih letih je bil odlikovan, ker je skočil v Havandeii zadnjič živega. Revolver, ki si ie z njim končal življenje, se je svetil, kakor da ga je prav kar kupil- Najmodernejše hiše V Ameriki imajo že zopet nekaj novega. Če potrebuje človek hišo, stopi kar k telefonu in siporoči svojo željo v to ali ono tovarno za hiše^ pa mu čez teden dni hišo postavijo. Ge si Američan kupi parcelo, se napoti v tovarno in si izbere kovinasto hišo, ki najbolje odgovarja njegovim zeham. Iz tovarne mu takoj pošljejo poedine dele hiše in delaven mu jo v enem tednu postavijo, če hoče pozneje hišo razširiti ali dvigniti za eno nadstropje, opravi to delo tovarna v nekaj dneh. Kovina, ki so iz nje narejene te najmodernejše hiše, se imemi.ie ahumi-naire. Kovina je blesteča, toda stene se pokrivajo s tenkimi deskami, ki jih imajo tovarne polna skladišča. Hiša nima kleti, niti temeljev. V prrtličuu je garaža, shramba za orodje m peč, ki ogreva vso hišo. Peč se avtomatiicno napaja s petrolejem iz posebnega proti ognju dobro zavarovanega rezervoarja. Temperatura se lahko regulira v vsaki sobi posebej. V prvem nadstropju je jedilnica, salonček in kuhinja. Vse je narejeno zelo enostavno, povsod pazi tovarna na to, oa se nabira čim manj prahu. V drugem nadstropju so spatkiice in kopalnice. Povsod so široka okna, stene kopaklioe in kad sama so črne. Hiša ima tudi dvigalo, ki dviga jedi in razne predmete isz prvega, v dtrogo na^istaopje alf nasprotno. Če pozvoniš pni glavnih vratih, domačim ni treba hodite odpftrat. V zgornjem nadstropju so namreč pri oflcnrb posebne odprtine, da se vreli, kdo zvoni. Ge stoji prod Mšb oepova-blijen gost* mu seveda ne odpro. Ce je pa zvonil prijatelj ah" znanec, pritisne gospodar ah gospodinja na gurrtb ftn vrata se sama odpro. Podnajemnic. — Afi ]e res, gospa, da se riameaa-vate poročiti s svojhn po*kom'> — Res je. Dolžan mi je namreč toft-ko za stanovanje, da bova lahko s tem denarjem oba dobro Zavela. RAZPIS. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo inštalacije električne razsvetljave, zvoncev in telefonov v nebotičniku v Ljubljani. Proračuni ter splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. marca dalje med uradnimi urami za Din 50.— v vložišču. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 5. aprila 1932 do V2 12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ■ Razpis V*aka beseda SO par« Plača me lahko tađL Za odgovor znamko I — Nd vprašanja bra* ■ nđaamaw§mam — Najmanjši o&Iom Din klavirji Zaloga in izposojevalnica virjev prvovrstnih svetovnih tvrdk. Prodaja najcenejša na najmanjše obroke z garancijo. Najcenejša izposojevalnica! — VVarhinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5. I BlKti " fm Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo centralne kurjave* toplovodne naprave« inštalacijo vodovoda za objekt III« ter inštalacijo vodovoda za Proračuni, splošni in podrobni gradbeni pogoji se dobijo od 21. marca t. 1. dalje med uradnimi urami pri podpisanem zavodu za Din 50.—. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti do 1. aprila t. L do pol 12. ure opoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Gledališka ulica 8'ITI. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani "»i, |,r j •m iilli; ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«. Gledališka olica 4 (nasproti opere) 19JT VOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne Izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T GOSTILNO pripravno za trgovino in lesno trgovino, na zelo prometni cesti, 15 minut od kolodvora — odda s 1. majem v najem Bohm, lesna trgovina, Vuhred. 1264 Najcenejši nakup! ANTON FRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. KONFEKCIJA — MODA 22/T SKLADIŠČE LESA v Zagreba prodam jako ceno (5 tisoč Din) skladišče drv z barako. Jako prikladno za skladišče lesa in desk. Ponudbe na Ciril Praznik, Zagreb, Draškoviceva 54. 1268 ŽELIM POZNANSTVO z gospodično — smučarko — za velikonočni izlet na planine. — Naslov poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Prijatelj 1261«. BUKOVO OGLJE suho, vilano, več vagonov prodam tudi v malih količinah. Naročila na naslov: Postni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1270 BETU ŠE RJ A dobro veščega retuše negativa, pozitiva in povečanja iščemo za Split ter LABORANTA veščega razen dela v laboratoriju tudi zunanjih posnetkov. Ponudbe s sliko interesenta kakor tudi referenc poslati na Fo-to-Slavija, Split, dr. Gjurkovič, šubičeva ul. 1. 1266 VLNICAR vešč vinogradništva, sadjarstva in vseh gospodarskih poslov, dobi takoj mesto. Prednost imajo oženjeni z odraslimi otroci. Ponudbe z letnimi spričevali na naslov: Dr. žiga Spitrer. Zagreb, KurelČeva ulica 3. 1265 CISTO KURJE PERJE prvovrstno po Din 10 kg razpošilja Ciril Žagar, Konjice, 1267 VELIK ČOLN 10 m dolg, skoro nov tn eca dva vagona KISLEGA SENA poceni proda Franc Premrov, Martinjak 3, posta Cerknica. 1262 NATAKARICO z osebno pravico, samostojno in pošteno dekle, za na deželo — sprejme takoj Ciril Novak, gostilničar na Hrastu št. 34, pošta Suhor pri Metliki. 1264 VREČE od parafina, voska ln sL-...:or-ja ca. 300 komadov, poceni naprodaj. — Union družba, Mari-bor-Melje, Trstenjak ova št. 23. 1263 VINO ČEZ ULICO haložan beli, lit. Din 7.— cviček » » 9.— črno dalmatinsko > » 9.— rizling » » 9.— burgundec rdeč » » 13__ muškat sil van ec > > 13.— sadjevec Ia » » 4.— praško šunko, razne salame, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desertna vina — ima najceneje S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 39T 7 PARCEL skupno 6.500 m* v prvem mestnem okraju naprodaj posamezno ali skupno. Informacije: ing. Pust, Streli&ka ulica 31. 1237 KLAVIRJI, PIANTNI prvovrstnih Inozemskih znamk od 11.000 Din naprej (MuslkaA, Sv. Petra c. 40. 18/T MB— ZA POSTELJE Izdeluje najceneje točno po naročilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih in železnih okvirjih tvrdka Pavel Strgnlec, LJubljana, Gosposvetska e. IS (Kolizej) poleg skladišča »Alko«. 125/1» RESTAVRACIJA-KA VARNA »LJUBLJANA« KRK, OTOK KRK Izmed najlepših kopališč na otoku Krku in s peščenim kopališčem brez blata ter romantiko nadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. — Sezona se prične s 25. marcem in traja do 31. septembra. Za številen obisk se priporoma Uprava »Ljubljane«. Brzojavi: ^Ljubljana«, Krk, otok Krk. 38/T Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za opravo ta tnaeratnj del Hita: Oton Carlftot — Vit t LJubljani.