VESTNIK LETMiK XXXH. CELOVEC, PETEK, M. APRiL 1977 Stmmtttumttttmumtuummmtitttuottttttttummtttmtmtmr: Poštni utad 9020 Cetovec E Ver!ag:po$tamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Er:cheinung:ort Ktagenfurt Pošamezni izvod 3 iitinge me$ečna naročnina 12 šiiingov eeioiefna naročnina 120 šiiingov P. b. b. "[Uiutmmmmmmtttmntmumtutimimtmtutmmttnmtmm ŠTEV. 17 {1811) Obtožujemo ,,pravno državo" Avstrijo: lov na Stovence pomeni kršitev ustavnega načeia enakosti pred zakonom Po nedavnem ..uradnem startnem streiu", ki ga je s svojimi besnimi izpadi proti koroškim Siovencem in njihovemu vodstvu dai dežeini gtavar Wagner, ni bito treba doigo čakati, da se bo začei pravcati „iov na Stovence". Vodja državnega tožitstva za Koroško dr. Stoiser je prejšnji teden takorekoč čez noč skticat tiskovno konferenco, na kateri je napovedat, da bo v btižnji bodočnosti prišto do čete vrste procesov, pri katerih bodo pripadniki stovenske narodnostne skupine obtoženi raznih ..detiktov", za katere predvideva zakon visoke denarne in četo zaporne kazni. ______________________ Gre za skupino Selanov, ki so ven. Zanikal je kakršnokoli pove-pri jezikovnem štetju lani novem- zavo med Wagnerjevimi izpadi bra odnesli skrinjico z glasovnica- proti vodstvu koroških Slovencev mi in se bodo morali zdaj žago- in napovedjo procesov. Dejal je varjati zaradi .preprečevanja vo- celo, da Wagnerjevih izjav sploh lilnega postopka"; dalje za skupi- ne pozna, ker jih ni slišal niti jih ni no Podjunčanov, ki jih dolžijo, da bral. Ali res misli, da mu bo to kdo so sodelovali pri .napisnih akcijah" verjel? Vsak navaden državljan bi leta 1976 in bodo na zastožni klo- se raje pogreznil od sramu, kakor pi zaradi .povzročanja hude stvar- da bi izdajal takšno neinformirane škode"; in končno za skupino nost — za vodilnega predstavnika mladih antifašistov, ki so lani v državnega tožilstva pa je narav-Škocijanu protestirali zoper oživ- nost porazen tak odnos do najviš-Ijanje nemškonacionalističnih sit, jega reprezentanta dežele, pa so se varnostni organi nad nii- Seveda pa je to zadeva, ki naj mi znosili po pravih gestapovskih ^ w<3g,ier i" Stoiser med seboj metodah, zdaj pa jim bodo sodili uredita. Za nas in za široko jav-zaradi .upiranja državnim orga- jg ^devi dosti bolj zna- nom" in zaradi .oviranja zborova- nekaj drugega, namreč dej- "i°"- stvo, da so bili procesi proti ko- Skupno bodo pred sodišče po- roškim Slovencem napovedani neposredno potem, ko so se najprej znane nacionalistične organizacije in za njimi poslušno tudi še nekateri politični funkcionarji .pritožili", da oblasti nič ne ukrepajo proti slovenskim .ekstremistom" in .atentatorjem", ki da ogrožajo mir v deželi in vznemirjajo njeno prebivalstvo. Ta praksa je na Koroškem že znana. Zelo nazorno kaže in dokazuje, kako so se merodajne politične grupacije in odgovorne oblasti same degradirale v poslušne izvrševalce zahtev nemških nacionalistov. Da se te svoje ne ravno častne vloge zavedajo, kažejo njihove živčne reakcije. Zlasti se v tem .odlikuje" deželni glavar, ki očitno že povsem zgublja mero za dostojnost. Le tako je namreč razumeti njegov najnovejši .spodrsljaj": ko je skušal svoje nedavne izpade proti Slovencem .utemeljevati", se je v svojem protislovenskem nastrojenju še stopnjeval in nam očital poteg vsega že znanega tudi še iredentizem, torej protidržavno dejavnost. Tukaj, gospod deželni glavar, pa je konec našega mirnega prenaša- #. stran:') Koroški Slovenci pri predsedniku Titu Delegacijo obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev, ki se je v ponedeljek v Ljubljani udeležila slavnostne seje CK Zveze komunistov Slovenije ob 40. obletnici ustanovnega kongresa KPS, je po seji posebej sprejel predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Predstavniki koroških Slovencev so predsedniku Titu čestitali za 85. rojstni dan ter mu izročili priložnostno darilo — model Titove rojstne hiše v Kumrovcu, ki ga je izdelal naš domači ljudski umetnik Franc Hanin v Čirkovčah. Novi veleposlanik SFRJ je prevzel poste na Dunaju Novi izredni in pooblaščeni veleposlanik SFR Jugoslavije v republiki Avstriji Novak Pribičevič je prejšnji teden nastopil svoje novo službeno mesto na Dunaju. V ponedeljek 25. aprila je veleposlanik Novak Pribičevič izročil poverilnice zveznemu predsedniku republike Avstrije dr. Rudottu Kirch- schldgerju. Prav tako je veleposlanik Pribičevič obiskal tudi avstrijskega zunanjega ministra dr. Wi)li-balda Pahra in mu izročil kopijo poverilnic. Pred odhodom na novo dolžnost v Avstriji pa je veleposlanik Pribi-bičeviča sprejel predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Veselin Djuranovič. stavili okoli 25 koroških Slovencev in uprizorili proti niim sodni pregon, kakor da bi šlo za skupino najhujših zločincev. V obtožbah navajajo razne zakone in paragrafe, toda vse to je le pesek v oči javnosti, kajti v resnici gre za nadaljnji člen v dolgi veriai pritiskov, zastraševanja in izsiljevanja koroških Slovencev. Pri tem za državo. ki se rada sklicuje na pravno ureditev, naravnost poraznem manevru iqrajo sodne oblasti ponižujočo vlogo: zasledujejo koroške Slovence, čeprav se dobro zavedajo, da s tem kršijo ustavno nače-!o enakosti pred zakonom. Kajti iste oblasti niso hotele ali niso sme-ie ukrepati leta 1972. ko so nemški nacionalisti in njihovi neonacistični pomočniki s svojimi pogromi na uradne dvojezične napise brutalno Podirali zakon in pravni red v blato. Po vsem južnem Koroškem podrti napisi pa za državneqa tožilca menda niso predstavljali nobene škode, medtem ko hoče slovenske aktiviste, ki so z nekaj napisi opozorili na neizpolnjene obveznosti Avstrije, zaradi ..hude stvarne škode" zasledovati kot velike zločince. ^ Tako izgleda v .pravni državi" Avstriji enakost pred zakonom; H tako izgleda v .demokratični državi" Avstriji enakopravnost njenih državljanov! Dr. Stoiser se je na svoji tiskovni konferenci podal na zelo nizko ra- Velike slavnosti v Sloveniji Popit: „Nikdar ne bomo postaii brezbrižni do zamejskih Slovencev Po veliki svečanosti na Čebinah, o kateri smo poročali že v zadnji številki našega lista, so slavnosti ob 40. obletnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in ob Titovem 85. rojstnem dnevu dosegle višek s slavnostno sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bila v ponedeljek v Ljubljani. Za ta dogodek se je Ljubljana odela v praznično obleko kot še nikdar poprej. Na trgih in cestah slovenskega glavnega mesta se je zbralo več kot 200.000 ljudi, ki so ob številnih nastopih pevskih zborov, pihalnih godb, plesnih skupin in drugih ansamblov ter solistov obhajali pomembne jubileje. Posebno navdušen sprejem pa so priredili svojemu najljubšemu gostu — predsedniku Titu, ki je s svojo navzočnostjo počastil jubilej slovenske partije. Na slavnostni seji CK ZKS so se zbrali najvišji predstavniki Slovenije, predvojni revolucionarji, narodni heroji, člani CK ZKS in funkcionarji občinskih in medkrajevnih organizacij. Navzoče pa so bile tudi delegacije ZKJ ter partijskih organizacij iz vseh jugoslovanskih republik, prav tako delegacija koroških Slovencev (dr. Franci Zwitter, Karel Prušnik-Gašper in dipt. inž. Feiiks Wieser za Zvezo stovenskih organizacij na Koroškem ter dr. Matevž Gritc, dr. Janko Zerzer in Franc Weden)g za Narodni svet koroških Stovencev), delegacija Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta ter delegacije PKI za Furlanijo-Julijsko krajino in KPA za Koroško in Štajersko. Slavnostni govornik je bil predsednik CK ZKS France Popit, ki je poudaril, da se moramo ob razmišljanju o ustanovnem kongresu kot izhodišču sedanjosti hkrati zavedati, da je bil plod dotedanjega dolgoletnega boja delavskega razreda, njegovih uspehov in porazov, spoznanj in zmot. Govor- nik je naglasil, da je bila moč partije v tesni povezanosti z množicami, ki so prav pod vodstvom partije tudi šle v boj proti fašizmu. Osvobodilni boj slovenskega ljudstva se je končal s popolno zmago; v bratski in enakopravni skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti je dobil slovenski narod prvič svojo lastno državnost. Popit je spomnil, da je ustanovni kongres KPS sprejel tudi takrat že skoraj sto let staro težnjo o združeni Sloveniji, ko je v svojem Manifestu zapisal: Treba je podpreti boj slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in druge za njihove narodne pravice, kajti slovenski narod se ne more in ne sme odpovedati svojemu staremu cilju — združeni in svobodni Sloveniji. .Poudanti moramo, da je bit ta citj še najbotj uresničen v oboroženem boju proti nemškemu in itatijanskemu fašizmu, ko je narodnoosvoboditni boj zaje) vse ozemtje, kjer žive Stovenci," je poudaril Popit. .Vendar tega, kar smo dosegti v boju proti fašizmu, ktjub vsem naporom nismo uspeti obdržati v mirovnih pogajanjih z zavezniki. V interesu miru in sodetovanja smo se sporazumeti s sosedno ttatijo in smo sopodpisniki državne pogodbe z Avstrijo. Toda s tem se nismo odpovedati skrbi za nemoten nacionatni razvoj naših manjšin v zamejstvu. V odnosu do manjšin se preizkuša demokratična votja večinskega naroda. Samovoijno kršenje državne pogodbe v Avstriji z nekakim preštevanjem, ki naj dotoča, koiiko odstotkov pravic bo uživata stovenska manjšina, spremijo širjenje nacističnega divjanja in nacistične miseinosii. Smo za vsestransko sodeiovanje z Avstrijo tako kot z drugimi državami v duhu heisinške konference. Nikdar pa ne bomo zaradi naše žeije po dobrem sodeio-vanju s sosedi postaii brezbrižni do zamejskih Siovencev in do izvrševanja mednarodno sprejetih obveznosti." Udeležencem slavnostne seje je kratko spregovorit tudi predsednik Tito, ki je naglasil zgodovinski pomen ustanovitve slovenske partije, nato pa izrazil željo, da bi enotnost, ki se je rodila med vojno in že pred njo, še nadalje oplajala ne samo zdajšnje, temveč tudi prihodnje generacije. .Čakajo nas velike naloge," je dejal predsednik Tito, .kajti naša revolucija še ni končana. Pri graditvi socializma še nismo dosegti vsega tistega, za kar si prizadevamo in kar bomo uresničili. Na tej naši poti se nam bo zoperstavilo še veliko sovražnikov, lako notranjih, kot zunanjih. Zato moramo biti pripravljeni, če bo treba, tudi na to, da branimo pridobitve, ki smo jih izbojevali med vojno, kar je tudi naš dolg tistim, ki so padli v tem boju. In prepričan sem, da se nam ne bo nič zgodilo, če bomo pripravljeni. Kos bomo temu, da ubranimo našo državo. Vendar moramo tudi danes v takem duhu vzgajati nove generacije; zato mora naša mladina poznati vsa dejstva in dogodke iz naše zgodovine." V torek pa je bila v slovenski skupščini slavnostna seja republiške konference SZDL Slovenije, posvečena obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Tudi te prireditve so se udeležili vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije ter zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno gospodarske zveze iz Trsta. Slavnostni govornik, sekretar !K predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, je orisal zgodovinski pomen OF med narodnoosvobodilnim bojem in pri povojnem razvoju, predsednik SZDL Mitja Ribičič pa je podelil zlata Priznanja OF dvajsetim posameznikom in organizacijam. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi urednik Slovenskega vestnika iz Celovca Rado Janežič ter Kulturno društvo .Ivan Trinko" iz Beneške Slovenije. POROČILO PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE: Odnose z Avstrijo bremeni vrsta odprtih in spornih vprašanj Predsedstvo SR Slovenije je pripravilo obširno poročilo, s katerim je republiško skupščino, okrajne skupščine ter javnost seznanilo s temeljnimi političnimi vprašanji družbenega življenja in razvoja SR Slovenije. Razdobje, ki ga obravnava poročilo, je doba intenzivnega uresničevanja ustave, pripravljanja in izvajanja zakona o združenem delu In drugih zakonov, ki uvajajo številne novosti na področju nadaljnjega razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in neposredne socialistične demokracije. V poglavju, ki je posvečeno mednarodnim odnosom, je govora deljenega mnenja manjšine — je rečeno v poročilu predsedstva SR tudi posebej o odnosih s sosednji- Slovenije — upoštevajoč obenem mi državami in je v tem okviru svoje mednarodno utemeljene pra- poudarjeno vprašanje slovenske narodne manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Glede Italije je ugotovljeno, da osimski sporazumi odpirajo nove poti za reševanje vice in obveznosti, je tudi Jugoslavija negativno ocenita sporazume- ampak še posebej njenih določil v čl. 9 o prepovedi organiziranega nastopanja in delovanja nacizma in fašizma ter tudi členov 13 in 19, ki urejata vprašanja oborožitve avstrijske vojske in varstva partizanskih grobišč in spomenikov." Poročilo ugotavlja, da se je položaj na Koroškem še posebej zaostril po izvedenem posebnem štetju, ki pa so ga koroški Slovenci na najrazličnejše načine uspešno bojkotirali. Potrdile so se dolgoletne ocene, da je edina možnost za vanje treh v avstrijskem parlamen- obstanek in nadaljnji razvoj manj- tu zastopanih strank o enotnem nastopu do slovenske in hrvaške doslej spornih in nerešenih vpra- manjšine in odločno zavrnila ugo- šanj; pomemben napredek pa je bil dosežen tudi v odnosih z Madžarsko, kar se je pozitivno odrazilo tudi na položaj slovenske manjšine v Porabju. Le glede odnosov z Avstrijo je v poročilu ugotovljeno, da jih bremeni vrsta odprtih in spornih vprašanj. Le-ta ne izvirajo samo iz problemov narodnih manjšin v Avstriji, marveč tudi iz strategije in taktike izvajanja pritiskov na SFRJ tako velikih sil kakor tudi iz delovanja mednarodne reakcije v obliki obujanja nacizma in (ašizma. V poročilu je naglašeno, da je realno in dolgoročno urejanje teh vprašanj odvisno od krepitve in uveljavljanja progresivnih sil v Avstriji, ki so zainteresirane za takšno sodelovanje, in od upoštevanja manjšine kot subjekta, ki sam ocenjuje svoj položaj in oblike svoje dejavnosti za njegovo utrjevanje in boj za zaščito svojih pravic. n Na podlagi samostojno opre- tavljanje manjšine kot pogoj za njeno zaščito in pospeševanje. Zakon o narodnostnih skupinah je bil zato označen ne samo kot flagrantna kršitev, ampak tudi kot poskus šin njihova povezanost s progresivnimi in demokratičnimi silami in procesi v državi, kjer žive, je rečeno v poročilu. Obenem pa je rezultat štetja ponovno pokazal, da ni možno nobenega izmed manjšinskih vprašanj v Avstriji urediti brez direktnega sporazumevanja z enostranske revizije avstrijske dr- manjšino. Zato poročilo ob koncu žavne pogodbe, pri čemer ne gre za kršitev le manjšinsko-zaščitnega dela avstrijske državne pogodbe, poudarja, da mora matični narod zamejske slovence še nadalje vsestransko podpirati. Sotidarnostna podpora boju koroških Siovencev V okviru Solidarnostnega komiteja za pravice manjšin tudi po lansko- ko imenovanemu zakonu o narodnih skupinah, hkrati pa podprl stališče letnem bojkotu jezikovnega prešteva- obeh osrednjih organizacij koroških nja nadaljujejo z različnimi akcija- Slovencev, da ne moreta sodelovati v mi v podporo boju koroških Slovencev. Tako imajo na primer ta teden, to je v dneh pred 1. majem, predvideno širjenje posebnega letaka med dijaki višjih šol. S tem letakom širijo tudi izjavo, ki jo je Solidarnostni komite sprejel letos januarja in v kateri se je odločno izrekel proti ta- LETOS V LENDAVI: Srečanje narodnosti iz štirih sosednih držav Po vzoru lanskega prvega srečanja narodnosti, ki je bilo v organizaciji ZSO in NSKS v Sekiri ob Vrbskem jezeru, bo 6. in 7. maja letos drugo tako srečanje, in sicer v Lendavi v Pomurju, kjer se bodo zbrali predstavniki hrvaške in italijanske narodnosti v Sloveniji in Hrvaški, predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter predstavniki hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Program drugega srečanja narodnosti štirih dežel, ki ga pripravljajo samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo madžarske narodnosti v lendavski in soboški občini ter komisija za narodnosti pri medobčinskem svetu SZDL za Pomurje ob podpori republiške konference SZDL in komisije za narodnostna vprašanja pri republiški skupščini, bo zelo bogat. Delovni pogovor o položaju narodnosti v posameznih deželah bo dopolnil obisk raznih ustanov, kjer se bodo udeleženci srečanja lahko seznanili s poslovanjem v slovenskem in madžarskem jeziku v občinskih upravnih in sodnih organih in s praktičnim poukom na dvojezični osnovni šoli. Ob zaključku srečanja pa bo pogovor z novinarji iz Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. sosvetu narodne skupine. Zato je tudi Solidarnostni komite poudaril, da je rešitev odprtih vprašanj možna samo v pogajanjih med vlado in predstavniki prizadete manjšine. Med konkretnimi zahtevami pa se zavzema za dosledno dvojezičnost na celotnem jezikovno mešanem ozemlju, kar pomeni nemški in slovenski uradni jezik, dvojezično šolstvo, dvojezične otroške vrtce, dvojezične napise, označbe in uradne objave. Prav tako pa je komite zahteva) tudi zakonske ukrepe za preprečitev vseh vrst diskriminacijskih izjav in dejavnosti proti manjšini. S temi zahtevami bo na primer Komunistična zveza v Celovcu (KB) stopila pred javnost na svojih prvomajskih prireditvah (v soboto 30. aprila ob 19.30 uri bo prvomajska proslava v celovškem Volkskellerju, v nedeljo 1. maja ob 11. uri pa bo prvomajska demonstracija na Novem trgu) in je tozadevno pobudo dala tudi vsem ostalim skupinam, ki sodelujejo v Solidarnostnem komiteju. V širšem vseavstrijskem okviru pa je načrtovano srečanje solidarnostnih komitejev iz cele Avstrije. Točen datum srečanja še ni določen (predvideno 14. in 15. ali pa 21. in 22. maj), dobiti pa naj bi se predstavniki solidarnostnih komitejev v Celovcu, kjer bi v širokem okviru pregledali dosedanje akcije in se predvsem dogovorili o nadaljnji dejavnosti v podporo boju manjšin v Avstriji. „ bi od bolečine.. OA Mg^gt/g g/gst/g gMžrt;yAc so- cht/Ahcne strdnAre ,,/Ct'rMtMer Tggcš-ZCttgMg" Mg Mgšfgg MOTtMgr;g v Ce- /ofCM, tof. SetČMtgAg, se /gAAo MMto še enArgt zgMtts/tMto v to, Agtzt plove JgMgŠMjg zlvstrijg. Poročt/g tov. ,Sct/-MtgAg so sicer odArito risglg, Agj se doggjg Mg KorošAetM, At/g so pg A/jttA tetMg zgdržgMg tM dostojMg. /M prgv v tew je MjtAovg ve/tAg vret/Most, zgrgdt Agtere so Mgpgt/t Mggj Me 'e odveč, gMtpgA /Tft/y;gtr/;g)o /totzAtts zgstrgševgMjg. Z?ttt s/oveMsAt MovtMgr v Ce/occtt, Mted MgrodoMt, At je oAsojeM Mg SMtrt Mg eMt strgMt, ter ve/tAoMetMŠAo At-šffrt;o, At je prep/gvt/g drttgo strgM, prgv gotovo Mt /gAAo. Č/oveA At prt-čgAovg/, t/g At Mgš MOvtMgr vpt/ od Ao/ečtMe, Ao opgzttje to MevgrMo pro-ttjttgos/ovgMsAo tgro, At jo zlvstrtj.t sžo/tM;g;c tttdt s prottčešAttMt provo-AgctjgMtt, At se /trtprgv/^g/o Mg Dtt-Mgjtt oA zAorovgMjtt sttdetsAtA NeMt-cev. A/jttA tetMK je Mgš MOvtMgr oArg-Mt/ tMtr tM čttt zg Mtero. Zgto je Ag- ArŠMgAo/t grgjg /e edeM od posAttsov tttdt tgAo zgstrgštft s/oveMsAegg č/o-veAg Mg AorošAetM tM v ožjt dotMO- VtMt. Prgv oA teMt Mgpgdtt pg At At/o ZgMttMtVO SpOMtMtft se, AgAo sArgjMO MedostojMo tM žg/jtvo je oA Aožtčg /976 (24. /2. /976) poročg/g doptt-Mtcg čgsoptsg Dte fresse CArtsttMg voM AoA/ tz Seogrgdg. 2e Mgs/ov pove svoje; „č/g'AMe, S/ttootcttz ttMd /Mte/eAtrte//e". Gre zg tzpgd ve/tAo-MeMtšAe Mgdtttostt, At st je toArgt spo-sodt/g Mgše g/gVMo TMesto. Optsttje Mpr. Agos, At je v teMt, dg se Me Mtore te/e/oMtrgtt, Aer so /tMtje zgsedeMe, g/t pg števt/Me Mtso prgv zgptsgMe v te/ejoMsAetM ttMCMtAg, pg v tetM, dg je uoŽMjg po Mtesttt „etM /lAeMtetter jttr stcA", v Agterem se Agže srAsAt gMgrAtsttČMt e/etMeMt. pg v strgAotrtt AtroArgctjt, tgAo, dg je MovtMgrAg /gAAo res de/g/g še/e Mg večer ttd. Zg-čeMjg pg to poročt/o s teMt, dg v MeAt četrt; ^zMt/tcg dgM tM Moč pg-trtt/trg", dg se og/gšgjo pete/tMt tM gos; . . . 5ArgtAg; Mered, MesposoA-Most, Mtg/otMgrMost, srAsAt gMgrAtzeMt, po/tct^Ag groŽMjg, pg/gMAg. Ao preAtrgMto gvstrtjsAe čgsoptse, /gAAo vtdttMO, dg tgAg poroč;/g Mtso tzjetMg. PredvsetM pg ttvtdttMO, dg je MjtAovg ost ttsMterjeMg zoper vso /g-gos/gvtjo, AorošAt 5/oveMCt so /e tt-stg MgjAo/j A/tŽMjg žrtev, At j;A prt teMt do/ett Mgjveč MeAgzMovgMtA gdgrcev. A/jttA teMttt stMo /gAAo vcse/t, dg Mg-št MovtMgrjt Me vrgčgjo Mtt/o zg drggo, gMtpgA ostgjgjo dostojMt tM Mežg/jivt. AgvMo v teMt je Mgšg tMOČ, oA Agter; se Ao MeAegg dMe z/otMt/o s/epo so-vrgštvo, At gg štrtjo MeAgter; gvstrtj-sAt MovtMgrjt štroMt /Ivstrtje. OA AoM-ctt pg At At/o prgv spotMMtt; sc Mg to, dg je v /Ivstrtjt vertdgr/e peščtcg odgovorMtA MovtMgrjev, A; vztrgjgjo v postcMCMt de/g. ptim. dt. )