SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja : Zs salo leto prodplabut 16 vid., is pol leta 8 gld., za četrt lata 4 (Id., u jede« I mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., »a četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ; V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne i te vilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i d s e r a t f) »sprejema npravnifitvo in ekspedlclja t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izrzemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vrednlitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. &tev. 63. V Ljubljani, v petek 17. marca 1899. Lettiili XXVII O političnem položaju. (Govoril poslanec PovSe na zboru »Katoliškega političnega društva.«) Nalog mi je podati kratko sliko našega državnega politiškega položaja. Ne bom obširen, ker pravega plodonosnega delovanja v državnem zboru ni bilo; kako se je pa zlati čas tratil, to je pa itak vsem znano. Bilo jo dela na kupe, dela, od katerega prave rešitve je odvisno toliko, da se zboljšajo narodno - gospodarski odnošaji v državi. Naj omenjam le avstrijsko-ogerske pogodbe. Poleg te bilo je na dnevnem redu tudi več prav potrebnih, ljudskemu blagostanju koristnih predlogov n. pr. olajšave za pristojbine pri podedovanju in prevzetju kmetskih posestev itd.; toda strast obstrukcijo je tudi tako koristne razprave onemogočila. Obstrukcija bila ni več tako burna in divja, kakor v prejšnji sesiji, toda onemogočila je le vsako parlamentarno delo. Iztuhtali so voditelji, da treba resno in temeljito lotiti se nagodbe z Ogersko, in tako se je izvolil nagodbeni odsek, ki je imel prav mnogo sej. Toda gospodje opozicije so tako temeljito hoteli razpravljati dotično predlogo, da bi bržčas še sedaj ne bila dokončana obravnava v odseku, kajti pri bančni predlogi treba je bilo več sej, da še § 1 niso končali! V zbornici niso sicer ropotali, ampak omislili so novo cokljo, in sicer da so zahtevali, da se doslovno vse peticije v celoti preberejo, iti skrbeli so, da je takih došlo na kupe in da so bile dolge. Da pa bi zapisnikarji ne izpustili črtice, nastavljali so stražo, ki je stražila zapisnikarje, da niso kake besedice izpustili. Kedar je ta coklja pošla, seveda so se spomnili še zelo duhovitega sredstva, da se imenoma glasuje, ali se naj natisne v stenografiški zapisnik silno važna in modra peticija. LISTE Sodnji dan. Spisal J. Joergensen. XIX. V tuji deželi in tujem mestu. Ne da bi se kje zadrževala, sta bežala proti jugu, dalje zmeraj proč od severnega mesta. In zdaj sta prišla v tujo deželo in tuje mesto, kjer hočeta živeti. Utrujena po dolgem železničnem potovanju gre gospa Lily takoj k počitku. Niels Graff pa ne more spati. Hitro se preobleče in odide iz hotela. Na glavnem mestnem trgu stoji; pred njim se vzdiguje velikanska stolna cerkev. S svojimi portali in visokimi okni, svojimi oboki in zob-častimi vrhovi, s svojimi zmajevimi glavami in levjimi žreli kipi v višavo in kaže z dvema sivima stolpoma ravno v svitli polni mesec. Počasi, počasi stopa Niels Graff okrog stolnice. Potem gre dalje. Po modernih cestah hodi mimo prodajalniških oken z železnimi zastori. Zavije okoli in zablodi v ozke, temne ceste, katerih slemena in strehe črno odsevajo proti mesečnemu svitu. Tu in tam jc kaka gostilna, — Sleherni je moral videti, da bi nagodba z Ogersko ne prišla v tej zbornici, in dokler bi jo zastopalo sedanje ministerstvo, nikdar do obravnave in sklepa. Zato je bilo edino umevno, da se je nehalo nevredno zborovanje. Vsled odložitve državnega zbora nastopil je §14 svojo dobo. Predno pa o tem govorim, bodi mi dovoljeno, da kratko omenjam postopanja slovanske naše državnozborske delegacije. Težaven je bil nje položaj, ker tudi pod to vlado imelo je naše ljudstvo skusiti krivice, kakor poprej. Opominjam na čudni sklep graškega nad-sodišča, na razna imenovanja v justici in šolstvu. Jeli so se pojavljati izrazi skrajne nezadovoljnosti osobito v krogih katoliško narodne stranke na Kranjskem in pri vseh izvenkranjskih Slovencih, ki bijejo trd boj za svoj obstanek; tako izjava slov. dež. poslancev Štajerske. Vzrokov za ne-voljo bilo je žal preobilol Naši poslanci so to vpoštevali in skrajno razburjenost v Blovenskem ljudstvu z vso jasnostjo prijavili toliko zaveznikom svojim v desnici, kolikor ces. kr. vladi. Resnici na ljubo moram priznati, da je združena desnica priznala opravičenost naših pritožb in zato naročila, da sestavimo svoje najnujniše zahteve v olajšanje in zboljšanje res hudega stanja našega naroda. Tako smo došli do konkretiranja naših tirjatev ali postulatov, katere je združena desnica povsem priznala opravičenim in obljubila svojo podporo v dosego tega, kar nam gre po zakonih. In tu navajam izrek enega najmerodaj-nišega politika poljskega, ki je meni kot načelniku slovanske kršč. narodne zveze rekel: Vaše zahteve so toliko zmerne in pravične, da jih mora izpolniti vam vsaka vlada avstrijska. Kardinalnega pomena za naš narodni kulturni razvoj je pač ustanovitev slovanske univerze. Protivnikov je nebroj okna so sicer zaprta, skozi srcem podobne odprtine pa prihaja glasen hrup na cesto. Srečava deklice, ki nosijo velike kamene vrče v gostilne in prihajajo zopet ven s kipečim pivom, in v duhu vidi pred seboj starega debelega župana, kako sedi v svojem naslonjaču in prazni žolto tekočino vrč za vrčem. Tam pred starim cerkvenim porta-lom, pod zelenimi drevesi, stopa gor in dol nestrpna devojka in čaka na svojega izvoljenca. Potem pride Niels Graff na velik trg, kjer leži kakor sneg mesečni svit. Onstran trga so veliki, beli gradovi. Širok drevored se vije ob umetni železni ograji okoli grajskega parka. V njem stoje silovita stara drevesa, katera vzdigujejo svoje s popki pokrite krone naravnost proti polni luni. Niels Graff stoji mirno in se naslanja na ograjo. Noben glas se ne čuje — le v daljni, daljni daljavi tiho šumljenje žuborečega studenca. Niels Graffu se razširi srce, kakor bi mu hotelo vzkipeti. Dolgo, dolgo stoji tu in posluša. Zdi se mu, kakor bi bil v bajni deželi, v mestu poezije. Ne more se odpraviti domu. Dalje hodi po pustih cestah. Mesto je počivalo. Lc od časa do časa ugleda kako deklico, ki hiti po pivo, in mimo kota, kjer gori svetilka pred svetnikovo v vseh vrstah, vsaj dobro vedo, da potem utrdi naš narod svoj kulturni razvoj, do katerega bo dospel, ker ga diči naravni talent in vstrajna volja. Radostno pa zamorem konstatovati, da so voditelji desnice priznali opravičenost našega naroda zahtevati to najvišje izobraževališče in potrebo univerze, ker ta bo še le omogočila, da bomo imeli dovolj svojih sinov za vse stroke javne uprave v slovenski naši zemlji. Pogajanja jela so se potem vršiti tudi z vlado. Nje izjava vsekako ni zadovoljiva, pa priznati se mora, da ima sedanji voditelj vlade resno in dobro voljo biti našemu narodu pravičen. In če se marsikaj ni doseglo, vzroka je iskati v tem, da so podrejeni pa merodajni načelniki in uradi v naših kronovinah podajali informacije našim težnjam gotovo malo ugodne. Ni tu na mestu, da razpravljam o dogovorih, umestno pa se mi dozdeva le jedno zadevo navajati, ki znači dovolj, kako sodi načelnik vlade o naši stvari. In to je zagotovilo popolne hrvatske gimnazije v Pazinu za istrske naše brate. Postavljen je trošek za ta zavod, neizmerne važnosti za razvoj naših bratov v Istri, v letošnji proračun in ako Bog da, bo letos jeseni že otvorjen. — Nastal je silen vihar, protesti so jeli prihajati na Dunaj, ki pa so se od načelnika vlade kar lepo po pošti poslali retour! Tudi osebni ugovori italijanskih poslancev bili so brez vspeha. To je dejstvo, ki kaže moški značaj ministerskega predsednika, da vztraja pri sklepu, kojega je storil po prepričanju svojem, da je ta kulturni zavod potreben in da je narod slovensko-hrvatski v Istri opravičen, dobiti ga, ker ga potrebuje za svoj kulturni razvoj in ker tudi država po njem dobi potrebno število uradnikov za javno državno upravo. Upati smemo, da se izpolne naše povsem opravičene zahteve glede uradovanja v justici in podobo, hiti neka usmiljenka. Beloprsno nadelo se sveti in križec blišči na črni obleki. Pride do široke reke, ki drevi skozi mesto. Star most vodi na drugi breg, star most s sivimi, kamnitimi kipi. In Niels Graff gre prav do kraja mostu, se ustavi in pogleda nazaj. V mesečnem svitu leže mestne strehe in stolpi. In med njimi se vzdiguje stari grad, ob katerem je sezidano mesto. Jedna sama rudeča luč se vidi tam gori. Široka in narasla hiti velika reka dalje, šumno in nemirno se peni ob mostu krog stebrov. Mesečni svit leži na vodi, močan in čudovito živahen. V šumečih vodah se iskri ko srebro, kakor blesk tisočerih in stotisočerih lusk in neskončne ribje množice. Nics Graff stoji dolgo na starem mostu in zre na reko in mesečni svit. In v njegovem srcu se bori neka skrb; ne njego\a, — pesniška skrb, globoka ko slast. V tihi noči drobi z ustnicami, ki ne morejo peti, Šubertovo melodijo na Heinove verze — drobi skrbno in tiho : Tiha je noč io mirne so ceste V tej hi3i biva moj zaklad. Tam gori je bivala, v jedni izmed teh starih hiš, katerih ospredje moli proti šumeči reki. politični upravi, da se popolni, zboljša naše šolstvo, da se razširi poučni slovenski jezik na višje razrede gimnazij, da se odpravijo neverjetni grozni odi.ošaji v ljudskem šolstvu na Koroškem in na Primorskem, da dobimo za naš gospodarski razvoj potrebnih obrtnih strok, šol ter da konečno do-spemo tudi do svoje lastne univerze. Nekateri odloki vlade kažejo nam, da je nekaj dobre volje in pravega razuma za zboljšanje gospodarskih in socijalnih razmer, in želeti bi bilo le, da bi se vlada poprijela z vso eneržijo zboljšanja razmer v narodnem gospodarstvu. Rekel sem, da je bilo težavno stališče naših poslancev, ker iti čez drn in strn z vlado, koji posamezni člani se pač malo ozirajo na naše zakonite zahteve, ki se celo dajo informirati ne le po podrejenih uradih, in burokracija je v ogromni večini nam nasprotna in nima srca za nase zakonito nam zajamčene težnje, — ampak celo od politikov nam skrajno nasprotnih in v ostri ob-strukciji delujočih, je velika žrtev, katero pa so naši poslanci storili, ker v prvi vrsti moramo kon-statirati, da se naš klub ni nikdar izjavil kot vladni klub, ampak le kot klub večine, v kateri so zbrani vsi slovanski avstrijski narodi. Če so vztrajali v desnici, bilo je prepričanje, da v desnici jedino je naš spas, in ker so videli, kako so levičarji špekulirali na naš izstop iz desnice. — Pazno, naravnost nervozno so zasledovali slovensko časopisje in napravili račun z ozirom na ne-voljo, izraženo v naših listih, da potem ni večine in da tako dozori njim pšenica. To je dejstvo in prav to je odločilo, da smo vztrajali v desnici, naši zvesti zaveznici, ki se jo častno zavezala, podpirati nas v naši borbi za naše dobro pravo. Bojni klic je bil sicer opoziciji: proč z jezikovnimi naredbami. Vprašanje je pa, ali jim res gre le za odstranitev jezikovnih naredeb, ali ne velja boj za njih hegemonijo ! Diplomatični stari nemški liberalci trde, da se gre za odstranitev jezikovnih naredeb. Nemški nacijonalci pa povedo kaj več in naravnost, da z odstranitvijo jezikovnih naredb še niso zadovoljni, ampak uveljaviti se mora nemški kot državni jezik in vrniti se mora nemštvu predpravica, hegemonija nad drugimi narodi v Avstriji. Vsaj je Wolf kar naravnost izrekel : ali nemško vladana Avstrija, ali nič! — In celo od radikalnih nemških nacijonalcev toliko preganjani poslane Steinvvender je izjavil : Wir Deutsche sind ein Herrenvolk, in Wolf je temu pristavil: vi slovanski rodovi ste minderwertige Nation, manj vredni narod ! Gospoda! Ako je poslanec slišal in videl tako govorjenje, psovanje, zaničevanje slovanskih avstrijskih narodov, ali ni imel povoda skrajni ogorčenosti ! In trpeli so desničarji tudi take insulte ter pokazali, da so skrajno potrpežljivi. A besnenje to moralo je vsakemu Slovanu odliazati pot, katero ima hoditi kot politik in po slanec, ker ljut boj se bije, ali postani Avstrija to, kar ima biti: dom vseh jednakopravnih narodov, ali nam še nadalje nadvladuje oholo nem-štvo, katero je manjšina v državi. Rekel sem, da Tam gori je stanovala — in on, on stoji tukaj in čuti, kakor bi jo sam ljubil, kakor bi bila njegova izvoljenka, kateri je prepeval. Ne misli na ženo, ne misli na gospo Lily, zdi se, kakor bi ga spominjalo petje na ljubezen in življenje, katerega ni živel nikoli. In reka raste in šumi, mesečni svit nadaljuje tiho, neprestano igro in njegovo lastno srce plače in plače vsled skrbi, katera ni bila nikoli njegova skrb. Ko se vrne v hotel, je v pivnici še več gostov. Pri posebni mizi, ki je pogrnjena s pisanim prtom, sedi gospodar na jednem, njegova hči na drugem koncu. Ona je živahna, bujna lepotica, s črnimi lasmi in temnimi očmi. Dva mlada gospoda ji marljivo dvorjanita in ona se smeje neprestano. Na gorenjem koncu mize se pa prepirajo o verskih stvareh, in majhen, goreč mož predava na dolgo in široko o pokvarjenosti sveta, o človeški nezvestobi in o lahkomiselnosti sedanje generacije. Niels odide k počitku. Gori najde gospo Lily, ki trdno spi. Splazi se k oknu in ga odpre. Pred njim stoji mesec in majhen, vitek stolp vzdiguje svoje sloke vrhove proti nebu. Potem bijejo vse je to ljut boj, pa tudi dolgotrajen in treba bo še vztrajnosti in požrtvovalnosti, da pravica zmaga, ker za naB slovanske narode govori le naša pravična reč in zakon, za nemško hegemonijo pa deluje nebroj javnih in skritih sil. In pridružujejo se jim tudi politiki iz Translitve, vsaj je ondotni skrajni opozicijonalec posl. Polonyi v ogerskem državnem zboru pred malo dnevi klical zbor in vlado, da naj ne gleda tako brezskrbno in podpira vlado, ki skuša Nemcem odvzeti hegemonijo v Avstriji in na nje mesto posaditi Slovane. Mož, ki živi v šovinizmu, da mora Ogerska biti izključno mažarska, ki odreka Slovanom, živečim pod krono sv. Štefana, vsako pravo, ne more pretrpeti, da bi večina prebivalcev Avstrije prišla do jednakopravnosti, ker boji se, da bi jedenkrat znala vender le tudi na Ogerskem zmagati resnica in pravica, jednakopravnoBt vseh ondotnih narodov. On, ki pač v politiki ni učenec Deakove šole, kliče Deaka v spomin in njega nazore, po katerih ima v Ogerski gospodariti Mažar, v Avstriji pa Nemec. Da ima take nazore še marsikak drugi politik v Ogerski, je umevno, vsaj tam vlada še ona liberalna stranka, ki je bila vsikdar najzvestejša zaveznica naši nemški liberalni stranki. Toda ta stranka je v Avstriji skoro dogospodarila in Ogri to prav dobro vedo in da bi oni zvezali se z antisemitsko stranko, koje nazori glede Ogerske so obče znani, ni misliti, zato je Polonyjev klic zaman ! (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 17. marca. Narodno-politične zahteve Nemcev in katoliška ljudska stranka. Pri glavnem shodu zaupnikov nemške klike neodrešencev bo zastopal Gorenjo Avstrijo posl. Pessler, ki mora izdelati tudi znano poročilo o razmerah in položaju Nemcev v tej deželi. Proti temu zastopstvu pa z vso odločnostjo ugovarja v ime katoliške ljudske stranke »Linzer Volksblatt« ter izjavlja, da dr. Pessler ni opravičen zastopati večine v deželi, in potem pravi: Zelo čudno je, da morajo zahteve prebivalstva v deželi pojasniti oni, proti katerim je velika večina. Že sedaj ugovarjamo, da bi našo deželo zastopal kdo drugi, kakor Član katoliške ljudske stranke. Sploh pa zastopstva na tem shodu sploh ne potrebujemo. Kar mi zahtevamo, je ob kratkem to-le: Zahtevamo, da se izvede jednakopravnost narodov v državi; armadni in parlamentarni razpravni jezik bodi nemški, v vseh drugih krajih in slučajih pa naj se ozira vlada na resnične potrebe prebivalstva v narodnostnem oziru. In to hoče doseči vlada z napovedanim novim jezikovnim zakonom, s katerega nazori se mi popolnoma strinjamo. Mi želimo, da se vrne konečno mir v dežel, in prepričani smo, da bi se mir v najkrajšem času povrnil mej prebivalstvo, ko bi se trajno zamašila usta raznim kričačem. Nadalje želimo, da postane parlament čim preje zmožen za delo in da se konečno prebivalstvu da, kar je njegovega. Zahtevamo, da mestne ure, velike in majhne povprek. Zbor ču-jočih, posvečenih zvonov se razlega po spečem mestu. Polnoči je. Tiho se sleče Niels in zdrsne med hladne rjuhe na svojo postelj. Zaspi in sanja. V gorkem poletnem solncu stopa po livadi. Trava je čevelj visoka in polna rudečih, dišečih cvetk. In vselej, kadar se prestopi, izlete bliščeči ptički — vzlete, švignejo mimo njega in zginjajo v čistem zraku. Z doline pleza kvišku na zelene gore. Pred prepadom stoji v eolnčnem žaru, v cvetlicah, ki mu segajo do kolen in žare in močno duhte. Veliki, svetli mrčesi letajo po zraku in zelene go-ščarice lazijo med cveticami. In srce njegovo se širi v srečnem, tihem razkošju, in nekdo mu za-šepeče živahno besedo na uho, in ta beseda je jutranja zarja. Niels se prebudi. Mesec sije močno v sobo skozi bele gardine na oknih. In v hipu, ko se prebudi, se mu zazdi, da plava neka senca od njegovega zglavja proti vratom. Sklone se v postelji, sedi dolgo pokonci in posluša. Na njegovi strani spi gospa Lily mirno kakor dete. In od daleč čuje glas kitare in petje v tujem mestu. (Dalje sledi.) stopi vlada radikalizmu energično na prste, in naj bode ta v tovarnah ali pr v c. kr. pisarnah. Konečno zahtevamo, da ostane naša dežela katoliška in nemška ter z vso odločnostjo obsojamo »Los von Rom« agitacijo. Kdor drugače govori, nima pravice govoriti v imenu naše dežele. — Tako glavno glasilo katoliške ljudske stranke, ki ravno te dni zopet slavi jedno zmago pri deželnozborski volitvi. S takimi pravičnimi Nemci pač nobenemu narodu ni težko shajati in državnozborska večina si more le čestitati, da ima v svoji Bredi zastopnike te katoliške ljudske stranke. Kriza v predsedstvu češkega deželnega zbora je rešena z imenovanjem poslanca in predsednika praške trgovinske zbornice, Wo-hanka, namestnikom višjega deželnega maršala v češkem deželnem zboru. Sprva so razni listi zatrjevali, da Wohanka ne bo vsprejel te časti, dokler se ne ponudi županu dr. Podlipnemu in je ta ne odkloni, in da bo sicer podeljeno to mesto drugemu odličnemu češkemu zastopniku, toda včeraj, ko je višji deželni maršal naznanil imenovanje, se Wohanka ni prav nič branil prevzeti častnega mesta ter se je cesarskemu namestniku celo zahvalil za izkazano mu zaupanje. Dotični listi so morali biti tedaj slabo informovani ali pa se je poslanec Wohanka premislil kar čez noč. Protestantska agitacija, ki je, kakor znano, v rokah prvakov tevtonske kričaške klike Schonererja in Wolfa, zavzema čim dalje večjo razsežnost. Dosedaj so nabirali protestantski prvaki somišljenikov le po Češkem in v nekaterih večjih krajih naše države, sedaj se je pa pričelo novačenje za odpad od katoliške cerkve tudi po deželah mej meščanstvom in kmečkim prebivalstvom. V Gradcu se je ustanovil odbor »zaupnikov za razširjenje nemško-protestantskega gibanja na Štajerskem«, ki razpošilja po celi deželi zaupna pisma, v katerih se roti vse, kar nemško leze in gre, da pristopi takoj k »narodni« cerkvi. Jedno tako pismo se je posrečilo zaslediti uredništvu »Graz. Volksbiatta«, katero objavlja doslovno. V tem pismu kar mrgoli nesramnih napadov na katoliško cerkev kot nevarno in sovražno nemškemu življu. Dopise, pravi nadalje, je do preklica pošiljati profesorju Polzerju v Gradcu. — Zaupna stvar je vendarle prišla v javnost in vlada sedaj lahko zasleduje vse ne samo veri, marveč tudi državi nevarno gibanje. Razsodno prebivalstvo se sicer ne bo dalo vjeti na te limanice, toda mej omahujočimi provzroči agitacija lahko večjo škodo, ako se ji pravočasno ne zastavi pot. Vojaška predloga v nemškem državnem zboru bo vsprejeta najbrže v smislu predloga članov centruma. Konečni vspeh sicer še ni znan, vendar se splošno sodi, da je kriza poravnana. Vojni minister Gossler je bil pri cesarju v avdijenci ter mu poročal o položaju. Cesar je baje pritrdil predlogu centruma posebno še vsled tega, ker je prvi voljan staviti in glasovati za resolucijo, da se črtano število vojakov doyoli pozneje, ako se bo pokazalo, da vsled črtanja res trpe vojaški interesi. S tem je zadeva poravnana, vendar so nekateri krogi zelo radovedni, kaka koncesija od vladne strani je napotila centrum do te izjave. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. marca. (Zalivala papeževa dež. zboru kranjskemu.) Presvetli knez in škof je dobil včeraj nastopno brzojavko iz Rima: Sveti Oče je želje in voščila deželnega zbora za Kranjsko preradostne duše sprejel; da pa posvedoči svojo dobrohotnost, podeljuje vsem pojedinim članom zbora prav iz srca apostolski blagoslov. Marijan kardinal Rampolla. (Deželni zbor kranjski) Deželnemu zboru je predsedoval deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg, ki je prečital papeževo zahvalo dež. zboru kranjskemu. — Potresni vlak na Gorenjsko. Posl. Š u b i c in tovariši so stavili nujni predlog, odposlati prošnjo na vodstvo drž. železnic, naj prične takozvani potresni vlak s 1. aprilom voziti ter naj se ohrani tudi v zimskem času. Predlog je bil soglasno vsprejet. — S i s tem i z o v a n j e deželnih živino-zdravnikov. Po nasvetu finančnega odseka sklenil je deželni zbor, da naj se polagoma v vseh sodnih okrajih nastavijo živinozdravniki. Po Kranjskem imamo sedaj le na sedežu okrajnih glavarstev c. kr. okr. živinozdravnika, ki ima za celi politični okraj izvrševati svoj posel. Ker so marsikateri okraji jako veliki in vsled gorate lege zelo razprostrti, imajo drugi okraji prav malo od živinozdravnika, nameščenega pri okrajnem glavarstvu. Po tem takem bilo bi v deželi namestiti 19 živinozdravnikov. Deželni odbor izraža mnenje, da se slično kakor na Štajerskem polagoma ustanavljajo mesta živinozdravnikov, subvencioniranih od dežele in od dotičnih občin oziroma okraja. Kjer je za to največja in najnujnejša potreba, naj se najpreje nadomesti živinozdravnik. Deželni odbor nasvetuje, da se podeli deželna podpora k plači živinozdravnika, pod pogojem, da k plači prispevajo tudi občine dotičnega okraja. Zbor je pritrdil načelom, izraženim in nasvetovanim od deželnega odbora, ter dovolil v to kredita 2000 gl., da se okrajem, ki se zglase za živinozdravnika in se zavežejo vsaj tretjino stroškov prevzeti, zagotovi deželna podpora 400 gld., tako da bi dotični živinozdravnik imel 600 gld. plače. Deželni zbor naročil je ob jednem deželnemu odboru, da takoj dožene z okraji, osobito s tistimi, ki so živinozdravnika najbolj potrebni, kakor Metlika, Mokronog, koliko bodo prispevati hoteli k plači živinozdravnika, ter da se potem službe razpišejo. (Poročevalec B a r b o.) O tem predlogu je govoril posl. Schweiger, ki je povdarjal, da je zaradi soseščine s Hrvatsko treba se pri tem ozirati vzlasti na metliški okraj. — Predlog je bil vsprejet. — Za zbirko slik in skiz umetnikov Jurija in Janeza Šubicase dovoli svota 1500 gld. ter jih nakupi dežela za muzej. (Poroč. dr. Papež.) — Deželno kulturni zaklad: Pokritje za 1. 1897 je zneslo 6928 gld. 50 kr., potrebščina pa 4993 gl. 20 kr., torej preostanka 1935 gld. 30 kr. Mej drugim jo deželni odbor izdal za šolske vrte 340 gld., za sadne in gozdne drevesnice 170 gld. 75 kr., za trtnice 376 gld. 87 kr., za pokončavanje hrosčev 862 gl., za bakreni vitrijol 381 gld. 68 kr. itd. Lovskih listov so politična oblastva 1. 1897 izdala 874 po 3 gld.. lovskim paznikom pa brezplačno 1064. Za 1. 1899 se potrebščina tega zaklada proračunava na 5920 gld. (Konec sledi.) (Občui zbor katol. polit, drnštva) je bil včeraj dobro obiskan. Predsedoval mu je kanonik Ka-lan. Presvetli knez in škofje v lepih besedah pismeno pozdravil zborovalce, »prav iz srca želeč — kakor piše — Vam pomoči iz nebes, da v govorih in posvetovanjih zadenete res to, kar je po načelih katoliške politike za verni naš slovenski narod najbolj koristno oziroma na časno in večno njegovo srečo, in da potem tudi v dejanju pogumno in srčno izpeljete vse, kar bote dokazovali, vtrjevali in sklenili«. Nato sta poročala društveni tajnik g. V. Sch\veitzer o delovanji društva in blagajnik prof. dr. Janežič o društvenem imetju. Potem sta sledila govora vodje posl. Povše-ta in profesorja posl. dr. Krek-a. Ta govora »Slovenec« objavi v celoti. — V odbor so bili za tekoče leto izvoljeni gg.: Anton Belec, župan iz St. Vida; dr. J. Brejc, odvet. kandidat; profesor dr. J. J a n e ž i č; kanonik K a -lan; prof. dr. Krek; poBl. dr.Fr. Papež; vodja Fr. P o vse; odvetnik dr. Ivan Šusteršič; odvetniški kandidat Vilj. Schvveitzer; drž. poslanec Venca j z; kot namestnika pa gg. Ivan Kregar in dr. Aleš Ušeničnik. — Želimo, da društvo prav krepko in vstrajno deluje za vveljavljenje krščanskih načel v javnem politiškem in gospodarskem življenju. (Pevski zbor »Glasbene Matice«) ima danes v petek, zvečer ob 8. uri, v Narodnem domu glavno skušnjo za tretji koncert (19. t. m.). — Vstopnina za nepevce 1 krona. — Vsaka pevka ima prost vstop za jedno spremljevalko. (V pokoj) je stopil dež. sod. svetnik in državni pravdnik v Celju g. dr. Jos. Galle; na njegovo mesto utegne priti svetnik pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. M. Bouvier. (Spominek pok. prelata dr. A. Čebašek-a) Pretečem torek (14. sušca) je presvetli knez in škof, dr. Anton Bonaventura Jeglič, mašo bral ob osmih pri svetem Krištofu in potem blagoslovil spominek na grobu rajnega stolnega dekana dr. Andreja Čebašeka. (Častno svetinjo) za štiridesetletno službovanje je priznal deželni predsednik Antonu Perne v Kamniku. (Komisija za odmero pridobnine.) Predsedstvo finančnega ravnateljatva je za litijski okraj imenovalo predsednikom te komisije glavarja M. Grilla, njegovim namestnikom pa fin. koncipista Val. Žuna; člana sta še davčni kontrolor Ign. Kline in pristav V. Nedelj ko. (Pojasnile.) K dopisu »Iz Železnikov, 9. marca«, katerega smo objavili v 60. številki našega lista, po gospodu dopisniku opozorjeni radi izjavljamo, da je izostal stavek, ki je sledil za stavkom: »Druga nadloga .... dobro blago« in katerega smisel je bila, da to ne velja o vseh fužinarjih in delodajalcih, marveč so nekatere častne izjeme, kakor n. pr. podjetje gg. Globočnikov in drugih. — Toliko v pojasnilo, da ne bi morda gospod Globočnik, katerega poznamo kot delavcem naklonjenega gospoda, stvari krivo umeval. (Iz Kostanjevice.) Nesreča. Danes po noči je pri nas v mlinu v graščini zgorel mlinar Franc Hodnik, oče treh nedoraslih utrok. Kako se mu je nesreča pripetila, se ne ve. Najbrže se je udaril, potem padel nezavesten na petrolejsko svetilnico, nad katero mu je zgorel ves zgornji del trupla. Žena njegova dobila ga je že mrtvega. (Novo gasilno društvo) so ustanovili v Šenčurju pri Kranju. Pravila so že predložili vladi v potrjenje. (Iz Bohinja ) V Srednjivasi se je ustanovilo kmetijsko društvo, čegar pravila je trgovsko sodišče že začetkom februvarija potrdilo. Mlado društvo se prav ugodno razvija in je doseglo že skoro 200 članov. Zidati mislimo tudi skupno skladišče precej pomladi, ko se sneg spravi. Les že imamo in kamen začnemo kmalu lomiti. Nasprotnike to seveda boli. Domačih nimamo veliko in še ti so le naščuvani od drugih, kateri lažejo, zabavljajo in strašijo, da bodo kmetom, ki se vpišejo, vse prodali. Splošna ogorčenost je bila po fari, ko je »Narodov« dopisnik prinesel ono tolpo lažij, tako nesramnih, da na nje ni vredno odgovarjati. Naj le zabavlja »Narod« in kolnejo dobri prijatelji kmetijskih žepov, mi ostanemo pri svojem namenu, kmetu pomagati. Dobri vpliv društva se pa že sedaj kaže Še nobenkrat ni cena turšici, moki in drugim rečem tako nenadoma padla, ko letos meseca januvarija in februvarija, ko se je začelo govoriti o zadrugi. Sicer pa našo društvo ne misli biti le konsumno, temveč prava gospodarska zadruga. Kako bo to izpolnila, bomo pozneje poročali. (Nesreča.) Iz Bohinja: V ponedeljek zvečer so našli v sirarnici pri Stari Fužini mrtvega sirarja Lorenca Šolar. Občespostovani pošteni fant je zakuril spodaj dve peči, da bi delal sir. Ker prostor ni bil odprt, se je razvila ogljenčeva kislina (?) in ga omamila. Ko je vzdignil hkb sira, je omahnil, padel znak in umrl okoli treh popoludne. Našli so ga še le zvečer, ko so prinesli mleko v sirar-nico. Roke je imel razprostrte, kot da bi se hotel z zadnjimi spraviti k vratom, star je bil 27 let. (Ogenj v gozdu.) Minuli torek se je vsled iskre iz železn. lokomotive blizu trboveljske postaje vnel ogenj v gozdu, ki je provzročil trem posestnikom do 1000 gld. škode. Še le po preteku šestih ur se je prebivalcem, katerim je prišlo na pomoč 100 trboveljskih delavcev, posrečilo za dusiti ogenj. — Tudi na Šmarni gori je gorelo včeraj popoludne do pozno v noč. Kako je ogenj navstal, se ne ve. (0 volitvi) za mestno skupino Pazin-Labinj-Plomin se dodatno poroča, da je od 68 volilcev v Labinju prišlo na volišče 56, ki so vsi glasovali za italijanskega kandidata; istotako jih je od 50 volilcev v Plominu 49 glasovalo za Constantinija. Torej je dobil g. Kurelič vseh 140 glasov v Pazinu, kar je tem večjega pomena, ker se Lahi upirajo hrvatski gimnaziji v Pazinu. Pripomniti treba, da je v Pazinu 8 uradnikov glasovalo za laškega, jeden za hrvatskega kandidata. To je skoraj gotovo zadnja italijanska zmaga v tej skupini. (100.000, 25.000 in 10.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z odtegnjenimi 20% izplačali. Žrebanje je nepreklicljivo 18. marca >899 Društva. (Pevsko društvo »Slavec«) priredi v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »pri zlati ribi« društven večer, h kojemu so člani in prijatelji društva uljudno vabijo. (Slovensko pevsko društvo »Lipa« v Ljubljani) vabi k javnemu občnemu zboru v prostorih g. Ferlinca v nedeljo, dne 19. sušca 1899. 1. ob 4. uri popoldne. Vspored : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo predsednika. 3. Volitev odbora. 4. Raznoterosti. — Ker je ta občni zbor velike važnosti, želeti je, da bi se ga udeležilo kolikor mogoče veliko mladeničev. Novi člani dobro došli! (Vabilo) k veselici, katero priredi »Slov. bralno društvo v Škofji Loki« v nedeljo, dne 19. marca t. 1. — Vspored : Na vsestransko željo tretjič: »črevljar baron«. Šaljiva igra v treh dejanjih s petjem Nemški spisal Rudolf Kahn, poslovenil J. Alešovec. Jako zanimiva prosta zabava. — Vstopnina: udom 15 kr., neudom 25 kr. — Pričetek ob polu osmi uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor »Slov. bralnega društva.« Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 17. marca, Grof Thun se je posvetoval zadnje dni z baronom Chlti-mecky-jem in knezom Anerspergom. Listi poročajo, da se kmalu sklieejo načelniki desnice na Dunaj. Dunaj, 17. marca. Včeraj popoludne je imel občinski svet zelo burno sejo, ki je trajala do 1. ure po polnoči. Na dnevnem redu je bila glavna razprava o novem občinskem statuta. V prvem branju je bila predloga vsprejeta. Dunaj. 17. marca. V dunajskem mestnem zboru je bilo v sinočni seji mnogo viharjev pri razpravi o novem mestnem statutu. Forster je bil za tri seje izključen iz zbornice. Dunaj, 17. marca. Abbe Blanchard, spovednik morilca Lucchenija, je bil včeraj pri cesarju v posebni avdijenci. Imenovani duhovnik si mnogo prizadeva za zgradbo spravne kapele v Grenevi. Zader, 17. marca. Poslanec Biankini je predlagal resolucijo glede združenja Dalmacije s Hrvatsko ter proti postopanju vlade v nagodbenem vprašanju. Predsednik ni dovolil razprave in glasovanja o tej resoluciji. Zader, 17. marca. Včeraj se je pojavil tu precej močan potresni sunek. Opava, 17. marca. V deželnem zboru je izjavil deželni glavar, da znanega Tiirko-vega predloga iz /adnje seje ne more dati na razpravo, ker več njegovih točk preko-rača kompetenco deželnega zbora. Posl. Tiirk in sodrugi so dalje časa ugovarjali proti tej izjavi, a zaman. Berolin, 17. marca. Državni zbor je z 222 proti 132 glasovom vsprejel vojaško predlogo, spremenjeno v smislu zahteve cen-truma in z dodatkom, da se v slučaju potrebe dovoli tudi ono, kar se je črtalo v vladni predlogi. Atene, 17. marca. Kralj je včeraj s prestolnim govorom otvoril zasedanje poslanske zbornice. Zahvaljeval se je najpreje velesilam za imenovanje princa Jurija kre-čanskiin komisarjem, ter nato navedel več preosnov, ki jih predloži vlada, mej drugim glede osmega, trgovinskega ministe.rstva, spremembo tiskovnega zakona in zboljšanje položaja uradnikov. Hlmrli k«: 13. marca. Lovrenc Majdič, sejmar, 49 let, Sv. Petra cesta 33, mrtvoud. 15. marca. Ana Pintar, delavka, 44 let, Vodmat 22, jetika. V bolnišnici: 12. marca. Franc Mohar, gostaC, 53 let, jetika. 13. marca. Marjeta Kerhm, pregledr.ika žena, 33 let, tuberkuloza. 14. marca. Viljem PodkrajSek, sprevodnika sin, 9 mesecev, tuberkuloza. — Žiga Strel, črevljar, 27 let, jetika. — Jožef Lesjak, skupovalec las, 6S let, jetika. Meteorologldno porodilo. Višina nad morjem 306'2 in., srednji zračni tlak 736-0 uim. a « O Čas opa-lovanja Stanja barometra v mm Temperatura po Oobiji Vetrovi Neb« IS. * . i «51« * „ 16 9 zvečer ~~7394 - 0-8 brezv. jasno 17 7 zjutraj 2. popol. 740 4 737 7 18 17-6 si. szah. si. jug jasno n 0-0 ~F£t"H Yt tli P TYk 'ZTrs'n0 sredstvo za ohranitev le-J->/ U/lULVlfl, S0Tja> preprejuje gnilobo, oprhlost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 16 11—1 Društvo pogrebne bratovščine sv. Jožefa bodo imelo 19. sušoa 1899, t. j. na praznik sv. Jožefa, popoldan ob 7.5. uri v šolski sobi tukajšnjega frančiškanskega samostana svoj letni občni zbor, h kateremu so vsi moSki udje te bratovščine povabljeni. 271 2-2 Odbor. VABILO k občnemu zboru »Okrajne hranilnice in posojilnice V Idriji, regietrovane zadruge e neomejeno zaveso", ki se bode vršil v nedelje, dn£ 26. marca 1899., ob I. uri popoldne v dvorani mestne hiše. Dnevni red: 1. Potrjenje računa za leto 1898. 2. Dovoljenje remuneracije za poslovanje. 3. Dovoljenje podpor. 4. Volitev ravnateljstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Idrija, dne 16. marca 1899. 285 i-i Ravnateljstvo. ^^ričar d ^ffl&jac v JSjuBljani, Š?ze,£>e,ztoo M? o jo ^afoc) o najnvičn&j&inii p zelizabnimi novostim/ co ^>om(ar Iz SouthamptoiiH dotaknhsi se ev. Cherbourga vsaiosredo in nedeljo Iz Genove dotaknivSi se Neapr.la via Gibraltar Brema - Sev. Amerika. L>o Novi-Jorka. Brema-Južna Amerika. Do MontevMeo. dva ali trikrat na mesne. Brema - Vzhodna Azija. Do Kitajskega. Brema-Avstralija. Do Adelaide, Melbonrna Sydneja. Do Japonskega. Do Baltimore. v oznja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 6 do 7 dnij. Najlepša in najceneja priložnost za potovanje. Gla vni zastopnik v Ljubljani : Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. lakso Veršec Srečke na mtsečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olrn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dn6 po 4 Poštno - hranllnlone položnioe na razpolago. D u n a j k a borz a . Dne 17. marca. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C., kr. cekini........... Dne 16. maroa. Kreditne srečke, 100 gld. ...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 199 gld 170 > 25 101 gld. 30 kr. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 60 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 > 30 100 » 40 » 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 158 > — » Rudolfove srečke, 10 gld....... 28 » _ 120 » 45 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 194 > 50 » 85 » 75 101 > 10 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » — » St. Genois srečke, 40 gld....... 84 » 75 119 » 70 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... 141 » — > \Valdsteinove srečke, 20 gld...... 60 » — 97 » 80 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 130 > 75 » Ljubljanske srečke......... 24 » — 913 » — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 > Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 156 » 60 368 > 2", » Posojilo goriškega mesta....... 112 » — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3415 » — 120 > 45 » 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... 98 > 26 > Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. 475 » — 59 » — • Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 98 > 10 » Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . 64 » 60 U > 79 . Prijoritetne obveznice državne železnice . . 218 » 25 » 113 . — 9 » 65 » » » južne železnice 3°/0 . 119 » 20 > Montanska družba avstr. plan..... 242 > — 44 » 25 ► » » južne železnice 5°/0 . 124 » 70 > Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 1^6 > — 6 » 67 > » » dolenjskih železnic 4"/„ 99 » 50 » Papirnih rubljev 100 ....... 127 » 12 1 Af Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 'mmmmmmmm■ Menjarnicna delniška družba „11 E K C U I., Wollzei1e 10 in 13, Dunaj, I., •t 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visokega obrestovanja pri popolni varnosti " n 1 <> ž «n i li sr 1 n v ii i c. "LSI UMI—I—lllll MUlIlLilUlIUMMIMlilililLU .MU. ~