I ^i"t,oceloUto 97J>0J .	List slovenskih delavcev v Ameriki.	^ ^ 75.000 r^ J
TELEFON: CORTLAND T 2876 Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 79. — ŠTEV. 79.	_NSW YORK. TUESDAY, APRIL 5, 1927. — TOREK, 5. M I I M II	j^^^^B Hi	7 VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
KANTONČANI PRODIRAJO
PROTI SEVERNIM PROVINCAN
Rezorganizirana šantungska armada ne nudi nobenega resnega odpora. — Dva nadaljna angleška
bataljona sta dospela v Šanghaj. — Tujci so izpraznili severno Kitajsko. —r Previdno ravnanje.
_____________ ~ i
SANGHAj, Kitajska, 4. aprila. —Avtoritativno! se poroča, da je padlo važno vojaško središče in! Pukov-Tiensin železnici, Pengpu, brez boja v roke nacijonalistov. Amerikanci bodo izpraznili Tsi-nangfu, nadaljno važno središče severno ob isti že-Jezniški črti. Prodiranje južnih sil, ki so zavzele Nanking, se razvija rapidno ker so sedaj šantung ske čete popolnoma razorganizirane vsled propagande za fronto ter se nudijo vsled tega nobenega nadaljnega odpora.
Ameriška trgovska zbornica v Sanghaju bo ob javila javen manifest, v katerem bo naprosila ameriško vlado, naj se pridruži zahtevam, katere bo sta- j vila Anglija kantonskim oblastim v Hankovu v zve- . zi z dogodki v Nankingu. Kar se tiče soudeležbe | Japonske, ni mogoče ničesar izvedeti, ker sta v Tokio dve fakciji. Vladna fakcija pod vodstvom barona Sidehare je ubirala dosedaj proti kitajskim nacijonalistom zelo mehke strune, a nasprotna fakcija zre z vznemirjenjem na razvoj zadev na Kitajskem.
Angleške, japonske in ameriške sile v Jangtse: i dolini postajajo z vsakim dnem večje. Izkrcali so nadaljna dva angleška bataljona. Japonska mornariška sila na Jangtseju je trikrat tako velika kot običajno; danes bodo dospele tri nadaljne ameriške križarke.
V	tukajšnjih angleških krogih zagovarjajo akcijo mornariških sil od Sanghaja pa do Hankova, s čemur bi se praktično odločilo severno Kitajsko od južne. Vsled angleške blokade ob reki pa bi se preprečilo nacijonalistom vojaške operacije.
PARIZ, Francija, 4. aprila. — Glasi se, da bo poslala Francija nadaljno križarko v Sanghaj ter istočasno tudi dva bataljona kolonijalnih čet.
WASHINGTON, D. C., 4. aprila. — Državni
tajni^k Kellogg se je posvetoval s predsednikom Coolidge-om glede novih, važnih brzojavk, ki so prišle od admirala Williamsa ter od ameriškega poslanika MacMurraya iz Pekinga. V kratkem se vsled tega pričakuje formalno objavo kurza, katerega hoče zasledovati administracija. Tukaj prevladuje naziranje, da ima ameriška vlada namen pripraviti vse potrebno za "vsako eventualnost".
V	zvezi z dogodki v Nankingu nočejo staviti ni-kakih zahtev, kojih sprejem bi bil Kantončanom že vnaprej nemogoč. Pri tem se drže teorije, da bi ne mogle služiti skrajne zahteve, vspričo čemur, ki obstajajo na Kitajskem, nobenemu koristnemu namenu in da bi le še povečale napetost.
LONDON, Anglija, 4. aprila. — Soglasno z br- j
?ojavkami, ki so dospele včeraj zvečer, prodirajo kantonske sile vedno bolj proti severu. Ameriško in angleško poslaništvo sta pozvali vse svoje rojake v severni Kitajski, naj se pripravijo na odpotovanje.
Vse bombne aeroplane, ki so na razpolago, bodo Iransportirali na Kitajsko. To potrjuje poročila, da ima angleška vlada namen bombardirati na-' :-i jonalistične arzenale in čete. Če ne bodo nacijonal:-' sti sprejeli zahtev velesil.
Delavski list Herald je izjavil, da bo angleško de-. lavstvo odločno oponiralo prelivanju krvi na Ki-^ tajskem.
Spomenik iznajditelju sira.
PA lil Z. Franci j ?*, 4. aprila. — V pri z um nje, da no gre Tast ie ju-iiliki m in »lavnim, tem«- tudi ponižnim (lcbmdeinikom, je narod Normandije koneeno vprizorii akcijo. da post«vi spomenik na east matfami Mariji Ilarel. ženi nekejra farmer j«, ki je let« 1791 razkrila formulo za Omembert sir.
Ta sir je eden najbolj priljubljenih v Franciji, ki ima 247 raz-iiritili vrsl ter je ponos «*eie Xor-
3". • , ,!'<U( •	ti,.
! Zahteve bolniških strež-j nikov.
AVILKESHAKE. Pa., 4. aprila. Izue eni bolniški strežniki sc se or-<ranizirali v namenu, da uvedejo dvanajsturno mesto 24-urno delavno šifto. 24-urno sluibo bodo zavrnili razven v nujnih slučajih. Pristojbina $50 na teden za nejaro-| vanje akoholikov in duševno bol-
| nih ostane nespremenjena. i ---
! ALI imate ze Slovensko-A meri-kan.tki koledar? — Naročite en iztis še danes!
Osemurni delovnik
je le na papirju.
_
i
V	nemškem državnem zboru so razpravljali o novi delavski zakonodaji. — Grassmann je proslavljal " idealne " razmere v Ameriki.
BERLIX. Nemčija. 4. apriin. —
V	soboto ^o pri tretjem eitanju \ nemškem državnem zboru razpravljali o predlogi za prisilno postavo, ki bi vredila dolžino delovnega dne in ki temelji na vasliing-tonskih dogovorih.
A' bistvu predpisuje odredba osem uril i delovni dan, z 2"» odstotkov višjo plaeo zu prek urno delo, ki ]»n mora biti prostovoljno otl strani delavca.
Predloga pa vsebuje toliko lukenj in izhodov, potom katerih se lahko delodajalec izogne .črki | postave, da ni skoro nie vredna. [Neki soeijaino-demokratieni go-vrrnik se y izrazil, da je sliena ta postava švicarskemu siru.
V celem pa je postava le provi-zoriena. Vladne stranke obljubljajo. da ho do konca poletja urejen ves problem v zadovoljstvo delavcev in industrije. Trajna po-stava za varstvo delavcev bo baje sprejeta v državnem zboru v pričet ku jesenske sezije.
Danes se bo vršilo glasovanje glede te predloge. | Socijalno-demr-kratični poslanec Grassman, ki je govoril za enotni delavni dan. je dvignil pri tem slavospev na ameriške delodajalec. Metode slednjih .ie predstavil kot '"ideal", z katerim bi morali stremeti tudi Nemci.
Proslavljal je sistem kratkesra delovnega dne v Združenih državah. ki daje delavcem dovolj časa za razvedrilo in za kulturna stremljenja in ki tudi pospešuje konsuni blaga. Posebno je proslavljal Henry Forda, ki pravi, da mora delodajalec deliti svoje dobitke z delavci, ker slednji omogočajo njegovo produkcijo.
Podajanja med Lahi in Madžari.
Italija upa, da bo črpala dobičke iz Bethlenove-ga obiska. — Njen namen je v glavnem povečati svoj vpliv na Balkanu. — Dve pogodbi formulirani.
RIM. Italija, 4. aprila. — Veliko politično pomembnost pripisujejo obisku madžarskega ministrskega predsednika, frrofa Bethle na v Tfaliji. ki se je pričel danes posvetovati z Mussolinijem.
Grof Bethlen ni le prišel, da sklone 7. Italijo dogovor jrlede prostega izhoda na Jadransko morje, temveč tudi. da podpiše pocrodbo ■prijateljstva in razsodbe z Italijo, ki je bila že "dol«ro predmet pogajanj med italijanskim in madžar skim zunanjim uradom in ki je bila sedaj sestavljena v zaključno obliko.
j Izbiro Reke kot najbolj ujrodne-| ga. pristanišča /n Mad/.arsko razlagajo tukaj kot italijansko zmago nad Jugoslavijo, ki je ponudile. Split, nad Grško, ki je ponudila Solun in nad Romunsko, ki je ponudila Constanzo. Zmaga pa je bila kaj lahka, kajti Reka uživa najboljšo zemljepisno pozicijo za Madžarsko.
| Edina zadrega za Reko pa je. da je ni mogoče direktno doseči.
— Tukaj je dobra prilika, — izjaviia italijansko časopisje na zvijačen način, — da dokaže Jugo-
i Karol je baje j odpotoval v
aeroplanu.
j -
V Parizu se je izvedelo, da je zapustil Karol Pariz v aeroplanu. — Baje se nahaja na poti na | Balkan z mnogimi tovariši. — Kralj se bolj-i še počuti.
i -
i PARIZ. Francija. 4. aprila. — ;Novicam iz Romunske, da je kralj , Ferdinand zopet težko bolan, je ! sledilo včeraj naglo odpotovjiije' njegovega sina, princa Karola, z j
; njegovega doma v Neuiltv, kj'-r jr
živel od leta	ko se je odi,o
vedal prestolonasledstvu.	,
Karol se je odpeljal včeraj zju-' t raji z Nenilly, in pozneje s.- j.-sporočilo, da je najel aeroplan v Le P.ourget. To je seveda takoj dalo povod domnevanju, da je *»o-hitel k smrtni postelji svojega o-četa ali vsaj na neko točko v bližini romunske meje. kjer bi pričakoval razvojev, če bi kralj umrl. | Princa je spremljalo devet prijateljev. kojih eden je pozneje informiral pariško policijo, da je zapustil Karol Neuillv. Karol je nr.-i m reč dal pred kratkim policij ske-|inu prefektu častno besedo, da ra bo obvestil vsaki pot. kadar bo za-I pustil okolico Pariza. I BUKAREŠTA, Romunska. 4. aprila. — Stanje kralja Ferdinanda, ki je bil resno bolan vsled gu-pe. se je izboljšalo tekom predvčerajšnjega dne ter obstaja upat:.;. . da bo okreval, če se ne bodo pojavile kake komplikacije. I Zanikano je bilo poročilo, da bo odpotoval v Bukarešto jugoslovanski kralj Aleksander, ki je njegov zet.
PARIZ. Francija. 4. aprila. —
Politični nemir na Romunskem ra-j
di dinastičnega vprašanja je bil j
kompliciran izza časa. ko se je do-;
mnevalo. da bo kralj Ferdinand v'
. . i .kratkem umrl. Ta nemir se je raz-f i vil v sedanjem trenutku v trivo-
glati boj med Janam Bratianu. kij že dolgo obvladuje romunsko po-' litiko. sedanjim ministrskim predsednikom Averescu, o katerem se glasi, da ima ambicijo, da postane balkanski Mussolini in Narodi,o kmečko strank >, ki hoče pokliea~ij priča Karola nazaj na prestol, j
Uvel javi jen je sterilizacijske postave.
BOISE. Tdalio, 4. aprila. — Sterilizacijska postava Idaba bo uveljavljena v tekočem letu. Od postave prizadete so vse jslaboum-' ne. blazne, epilrptične in drugače abnormalne osebe, katere smatrajo oblasti y.:i nevarne družbi, ter zločinci iz navade.
slavija svoje prijateljske namene ; nroti Italiji, dn omogoči transit madžarskorea 'blaga na Iieko in i::
Reke na Madžarsko.
Dosti večjejra mednarodnega po-' mena pa je Italijansko-madžarska prijateljska pogodba, katero smatrajo za šesto veliko politično zmago Mussolinija.
Vedno rastoči oprijem Italije na dežele iztočne Evrope pojasnjuje vedno rastočo napetost v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo.
Prva prijateljska pogodba Italije z Jujroslavnjo je bila podpisa na leta 1024. Ta korak pa je vzbudil povsem naravno sume drugih balkanskih narodov, ki se bojf Ju-\ gOsladvije kot najmočnejšega in najbolj bojevitega naroda v onem delu sveta.
Jugoslovansko - italijanski pogodbi pa je sledila šest mesecev pozneje pogodba s Čehoslovaško. a dve leti pozneje je zavrgla Ifa-j li.ia Jugoslavijo ter iskala prija-i
teljstva vseh ostalih balkanskih r
i
dežel.
Rifčani napadli špansko kolono J
Rifska plemena so vpri-zorila na špansko kolono napad iz zasede. — Na lxe mesta so bila o-
jačenja.
■
RABAT. Maroko, 4. aprila, —j Rifska plemena v španskem pro j tektoratu so se zojiet uprla. Odkar' se je udal Abdel Krim. so se sku-; šali Ffaneozi spraviti z domačini, a Spanci so vztrajali pri zatiralni! politiki, kar je imelo za posledico novo vstajo plemen, obsegajočih ! Sinhaja skupino.
Pred nekako desetimi dnevi sej je uprl šerif sultan Kamlingi. Več! nadaljnih plemen se je tudi uprlo, j in španska posadka, v Bab Slih. ki je bila mnenja, da ni lpogoče držati postojanke, je stopila v! francosko ozemlje, dočim so ob istem času pognali oddelek doma čih čet iz Sok Tin. Ti uspehi so na- j potili nadaljna plemena, da so se : uprla
Majoi Ostariz, poveljnik španskega okraja, je takoj zopet zase-1 del Bab Slib, a njegovo spremstvo j je bilo napadeno ter ujeto. Ko se! je Ostariz vrnil, da priskoči na po- j moč, pe bil njegov oddelek napaden iz zasede. Ostariz in trije častniki so bili ubiti. Preživeli, ki šte-jejo kakih 400 mož. se nahajajo v kočljivi poziciji.
Nadaljne španske čete so skuša-1 le zopet zasesti Bab Slib. a brez; uspeha.
i
Značilen spomenik | padlim Francozom, j
V Parizu so razkrili pro-i tivejni spomenik v spomin padlim Francozom. Komunisti so predlagali načrt in izvedli so ga
vojni udeleženci.
-- «
PARIZ, Francija, 4. aprila. — Edini obstoječi spomenik za žrtve svetovne vojne sa razkrili včeraj na pokopališču v Le Vallois Pcr-ret. nekem predmestju Pariza.
Spomenik predstavlja na plastičen način grozote in trpljenja ter pomenja zgovoren protest proti vojni.
N:i eni rani je postavno, kij lomi na svojih kolenih sabljo in puško. Direktno nad njim stoj t vo-iak. ki se zvija v krčih vsled u-rinkov strupenega plina.
Na eni strani je postarao, ki predstavlja žrtev krivične ob-sod-j be vojnega sodišča, a na <lrn^ii strani je črnec, ki je postal žrtev!1 evropskeqra imperijalizma. Zyrci-aj
IZ PREM0GARSKE STAVKE .
Zaloge mehkega premoga bodo zadostovale za več mesecev. — Delodajalci pravijo, da ne bo javnost dolgo občutila posledic stavke. — Nedelja je minula popolnoma mirno. — Več državnih konferenc je določenih za ta teden.
j CHICAGO, lil., 4. aprila. — Premogarji in delo-j dajalci v centralnem tekmovalnem polju počivajo izza ugasnenja Jacksonville dogovora ter čakajo razvojev, d a določijo natančen obseg stavke. Obe strani pa molčita glede položaja.
Dosedaj je bilo le še malo prilike, da se določi obseg stavke, kajti petek je bil premogarski praznik, sobota je bila napol-praznik in ob nedeljah so premogovna polja ponavadi nezaposlena.
Danes, ko se bo obratovanje zopet pričelo, bodo opazovalci zmožni zbrali bolj definitivne nazore glede obsega nezaposlenosti. Od približno 200,000 premogarjev v centralnim tekmovalnih poljih mehkega premoga se domneva, da bo velik odstotek odložil krampe in lopate, dokler se ne bo sklenilo novega dogovora.
Delodajalci iz Illinoisa in unijski uradniki se bodo v petek sestali v St. Louisu. V Indiani je bila sklicana konferenca v Terre Haute za četrtek, da vključi vse površinske rove v državi izven Block Coal polja, kajti 90 odstotkov Block polja je že pristalo, da se nadaljuje z delom na temelju lackson-ville dogovora, dokler ne bo sklenjen nov dogovor.
Governer John Hammill iz lowe je ugotovil, da bo sklical konferenco tekom tedna, da spravi skupaj lastnike in unijo z industrijalno in poljedelsko komisijo v Iowi.
Neglede na to, kar se bo doseglo tekom tedna, ne bo splošna javnost občutila učinkov nezaposlenosti. V pričakovanju stavke so delodajalci na-gromadili velike zaloge, ki bodo nudile s proizvodi neunijskih majn dovolj premoga za več mesecev.
COLUMBUS, O., 4. aprila. — Razven če bo zve za ohijskih delodajalcev izpremenila svoje stališče glede mezdnega vprašanja, se ne bo vršil sestanek delodajalcev in premogarskih uradnikov, določen za prihodnji četrtek, kot je izjavil včeraj Lee Hal!, okrajni predsednik United Mine Workers.
Povabilo na konferenco, katero so poslali delodajalci premogarjem, je bilo sestavljeno na tak način, da naj bi premogarji razpravljali le o skrčenju mezd, če bi sprejeli povabilo. Premogarji pa nočejo storiti kaj takega.
LONDON, Anglija, 4. aprila. — Tretja interna-cijcnala je poslala en milijon rubljev kot prvi prispevek za stavkujoče ameriške premogarje, soglas no z brzojavko iz Moskve preko Kodanja.
; V Moskvi je bil otvorjen centralni urad, da spre-jema prispevke iz drugih dežel v ta namen.
stopi ženska postava, ki objokuje' mueeništvo svojih otrok.
Spora« nik je izdelal kipar Yron-j dv. ki je bil tekom vojne odlikovan. Naroeilo za zgrajenje spon.e-jnilca pa je dal neki prejšnji komu-nisfieni občinski svetnik.
Malo povišanje plač.
New York. New Ilaven in Hartford železnica je povišala svojim tovornim delavcem plače za j>et centov na uro.
Seznam.
To Je seznam, ki pokaj« r koliko ameriikega aH- kanadskega d en »rja nam je treba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki •o veljavni do preklica, ki ae po potrebi objavi na tem meatiL
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posabno fc, ako botta vpofttevali svojo korist in nafto zanesljivo ter točno portreibo.	__
.Dinarji	Lir •	Potebni po-
Din.....* 500	________$ 9.40	Lir	............100 ............$ 5.40	datki.
Din..... 1,000	________$ 18.50	Lir	............200	.	$10.50	Pristojbina za izpis-
Din,.... 2,500	....	$ 46.25	Lir	............300 ............$15.45	itE^S^
Din..... 5,000	________$ 92.00	Lir	............500 ............$25.25	Italiji ina&a kakor
Din..... 10,000	....	$182.00	Lir	............1000 ............$49.50	sledi: za 535, ali
manj i znesek 75 een-
Za pošilja t ve. ki presegajo Llesettisoc* ninarjev ali i>u FtvatisoC I.tr i tov; od $25. naprej I
dovoljujemo po<=el>en zueslru primeren popust.	do $300. po 3 cente
od vsakega delarja.
Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter	Za večje svote po pi_
računamo za str«5!«	sm«iein d0g°V0rU-
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street Phone: cortlantdt 4ust	New YorIL N, Y,
GLAS NARODA, o ARR. 1927.
|	■■ ; ' >	J »il
I GLAS NARODA I
(SLOVENE DAILY)	1
limn......... ill il	f
Owned and Published by
P LOV ENI C PUBLISHING COMPANX IA Corporation)
Frank Sakxer, president.	Loaia B«ne>dik, yrwitftr.
Place of business of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortlandt Bt.,__Borongh of Manhattan, Ne^r York City, N. Y.
11 Q L A B NABODA"
____________"Voice of the People"____
_Issued Every Day Except Sundays and Holiday*-
£0 eelo Uto velja U*t ea Amerika Za New York ta eele let« $7.00
in Kanada-------$6.00 Za pol leta________$3 JO
Pa pol leta--------$3.00 Za inozemstvo ea eele leto —$7.00
Km Mri lata_______$1.50Za pol leta__s._____$9,50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praonitap.
Popiti brci podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Dena? naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-prosimo, da ae nam tudi prejinjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika.
"G LAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N~ Y.
Telephone: Cortlandt 2876'	_
ZAKLJUČNA BESEDA
Prejšnji teden smo <lol»ili <»<1 IMort^a Križa v Ljuh-]jani si«»dere poročilo:
1 "prava lista	^
(i L A S X A K O l) A
Xew York.
Vljudno Vas obvtsčamo. da m1 ravno t«' dni vrše zadnje delitve podpor med poplavlj« nee — v.m- na način, ki smo Vam ga že večkrat opisali.
Te priliko nikakor m* moremo opustiti, da Vam m- hi za Vase požrtvovalno sodelovanja in priponioč ponovno izrekli svoje zahvale. Urez Vaše pomoči bi na .vi akcija nadaleko in- imela onega efekta, ki pa danes Vam in sebi na f*asl izkazujemo. Povsod. pri vsaki delitvi in na vseh svojih zborovanjih pa smo tudi primerno poudarjali Velike Vaše zaslu<re. ki ste si jih iztekli za našo stvar.
Kako naj se Vara in ostalim našim ameriškim rojakom oddolžimo? Samo zagotovilo hvaležnosti je premalo. Prosimo, da sprejmete v vednost nastopno našo iskreno izjavo.
Želimo z našimi ameriškimi rojaki nt le v sili nego tudi sicer najožjih stikov, ker smatramo za svojo domorodno dolžnost ohraniti svoje ljudi zase. zavedajoč se. da morda naše državne politične ekspoziture y inozemstvu za tamkajšnje rojake premalo brige kanejo. Bojimo se^ da hi se nam izseljenei popolnoma odtujili in hi bili izgubljeni
■za našo ožjo domovino. X i so najslabši oni. ki se izselili 5n oni. ki so pri načinu dela v Ameriki v stanju konkurirati > tujimi delavnimi silami in ki so videli toliko svita in toliko narodov. Xc samo ljubimo, tudi spoštujemo svoje rojake, ki so odšli v Ameriko in ki borijo tamkaj hoj na svetovnem delovnem popriSrti.
Prepričani smo, da skrb za ožje stike domovine do naše ameri-šo emigracije spada v okvir naše organizacije.
Na tej podlagi izjavljamo, da smo vednr m vsakokrat pripravljeni služiti v pomoč. Dostikrat se pripeti, da eden ali drugi izmed izseljencev rabi pomoč za kako opravilo, ki <?a je opraviti v hivši domovini. V tako svrho smo vedno rade volje na razpolasrc. bodisi da je izvršiti kake poizvedbe, bodisi da moremo sploh na katerikoli r.ačin komu izmed naših izseljeneev storiti kako uslugo.	|
Za velikanske žrtve, ki so jih doprinesli naši ameriški rojaki za naše poplavi jenee. čutimo potrebo, da išr-emo na vse načine prilike, kedaj in kako bi se primerno oddolžili.
Prosimo Vas, da blagovolite vsebino te<ra dopisa vpoštevati enako iskreno, kakor je bilo napisano in da blagovolite tudi vpoštevati, okvir našega delovanj«, kakor je razviden iz svojčas Vam uposla-nega našega programa. Na tej podlagi morda najdete pri poznavanju tamkajšnjih razmer pot, na kateri bi lahko skupaj hodili in služili skupnim ciljem ter roko v roki paralizimli gorje, ki ga prestajajo drugi. •»	,	...
Sprejmite pri tej priliki, vsi spoštovani gospodje, izraze naše globoke hvaležnosti in posebnega spoštovanja
Dr. Krejci,
^	predsednik ljubljanskega oblastnega odbora
Rdečega Križa SIIS v Ljubljani.
Gorenjavas, 17. marca. 1027.
Kampanja za poplavljenec je torej zaključena, denar jo bil pravilno razdeljen.
Priznanje, ki nam daje Rdeti Križ, poverjamo požrtvovalnim darovalcem, kajti edinole zavedni darovalci so omogočili, da je bila akcija tako nepričakovano u-spešna in da ni bilo treba nesrečnim popolavljericem trpeti neizmerno večjega pomanjkanja.
Ponudba Rdečega Križa, ki je vsebovana v dopisu, bo rojake brez dvoma razveselila in jo bodo v slučaju potrebe vpostevali.
Akcija za popolavljenee se je vršila gladko razen enega samega mučnega incidenta, ki ga moramo na tem mestu pojasniti.
Rdeči Križ je vedno in vselej vztrajal pri svoji nalogi, da je treba najbolj potrebnim najhitreje in največ pomagati.
Vsi poplavi j enci, brez izjemne, so bili pomilovanja ii» usmiljenja vredni. Vendar pa nekaterim ni povddenj. vsega odnesla ter jim je še vedno nekaj ostalo za življc-nje. Taki poplavljenci že vsaj v prvem hipu niso bili
. iimmw t^mpm**. v VljuS	. • {
.Iz igsopisor, posebno pa iz pri valuj]] pisem so poplavljenci izvedeli, da se je nabralo v Ameriki "na tisoče in tisoče dolarjev" ter je hotel biti sleherni deležen podpore.
Tenia knt rečeno, podporo so dobili 1<> najbolj potrebni.
Skupina liezadovoljnežev je menda pooblastila nekega Blaža Eržena v (i oren ji vasi, ki je najprej nam poslal 5 protest proti ravnanju Rdečega Križa. Kot smo izvedeli, so krožili slični litografirani protesti tudi po raznih slovenskih naselbinah.
Ker hočemo biti vedno in vselej odgovorni za vsako svoje delo, smo takoj vprašali Rdeči Križ v Ljubljani za pojasnilo.
Vodstvo Rdečega Križa nam je sporočilo, da deli podporo na licu mesta v strogem soglasju s potrebami vsled poplave prizadetih.
Nadalje nam je poslalo vodstvo Rdečega Križa sledeči preklic omenjenega Blaža Eržena:
r .	Gorenjavas, 11. marca 1027
I*lUHL.JAXSKr OBLASTX1 (»DBOIi
RDEČEGA KRIŽA.
Xaznanjam Vam. da sem sprejel Vaš dopis, v katerem me vprašujete, zakaj sem tako nepremišljeno pisal uredništvu Glas Xaroda v Xew Vorkn glede razdelitve ped por popla vljeneem.
Sedaj sam prijoznain. da sem ravnal napačno in Vas nljudno prosim, da mi oprostite. Jaz sem to storil v razburjenju, ker ljudje tako naganjajo m tarnajo radi podpor. S tem obžalujem svoje ravnanje ter vse preklicu jem. I" pa m.da be s tem zadeva povoljno končana.
Blaž Eržen.
Par ni kasneje nam je pa Blaž Eržen poslal naslednji dopis:
GL.vi$ XAlUjpA. ■S2.Cprtdlan^K Street, Xew York City.
Xa Vaše pismo Vam odgovarjam, da je Rdeči Kriz razdelil v Wcnjivas, ter v občini Trati 40.000 dinarjev podpore poplavljen-cef. Poplavljenci se dele v tri razrede: v prvi. drugi in Ire,ji j red. \ prvi razred .spadajo tisti, ki so imeli največ škode ter so tu-di najvee podpore dobili. Rdeči Križ je v splošno zadovoljnost i., vrsd svojo človekoljubno nalego. Posamezni poplavljenci ^o dobili
i^rz-:.1^ dii,ar-v	-ji-1- .i«wi
Vsi poplavljenei so za podporo srčno hvaležni. Vsi skupaj V,„, izrekamo prisrčno zahvalo za Vaš trud in pibiranje.
S srčnim pozdravom
Blaž Eržen.
Oorenjavas 2:1. Slovenija.
1'paino, da je s tem mučna zadeva dodobra poja«ne-
"i da bo sleherni, ki je kaj daroval za poplavl'jenee toliko uverjen. da so bili njegovega daru deležni res na i-bolj potrebni med potrebnimi.
Dopisi.
North Bergen, N. J.
j V naši naselbini je vse ponava-|di. Dan je podoben dnevu, le včasih je kak poseben dogodek, kot je bil naprimer zadnjo nedeljo pril rrjaku Fricu Lovcu, ko so mu kr-| stili sina. Boter in botra sta bila' lbila Mr. jn Mrs. Polieh. vlogo <ta-{ rt Šine je pa prevzel znani rojak] Mr. Pavle Zalaznik. ki je s svojimi šalami in dobro voljo ustvar-' • , ... 1 jal res praznimo m veselo razpo-!
11 oženje. Da ni manjkalo godbe,j plesa, ter raznih dobrot za grlo in želodec, mi skoro ni treba omenja-' ti. Starišem se vsi lepo zahval ju-* jemo za postrežbo, novorojencu pa' >eliino zdravje in obilo sreče.
Poročevalec.
i
ir. i Glencoe, Ohio, i
Tukaj so delavske razmere jako! slabe, ker so premogovniki pre-! nehali obratovati. Tukaj je precej rojakov, ki so vsi organizirani ter povečini člani S. X. P. J. Zaenkrat ne svetujem sem nikomur hoditi. Pozdrav!
Orogor Cankar..
Glendale, Ont.
Zima se noče in noče posloviti, ml nas. Se vodno imamo nad tri; čevlje snega. Priznati moram, daj mi vaš časopis jako ugaja in da bi 'bil v dolgih zimskih večerih le tež-' ko brez njega. Za delpm ne svetu-j jem nikomur sem hoditi. Č*e se bo* kaj izpremenilo, bom že poročal, j
Pozdrav!
F. Otoniear.
Limerick, Sask., Kanada.
Dovolite mi, da Vam nekoliko sporočim o našem prihodu v Kanado. Iz Ljubljane nas je odšlo dne 16. februarja enoinsedemdeset Jugoslovanov. Jaz in Ivan Divjak sva i z Sevniee ob Savi, ki sva skupaj potovala do tukaj. Ivan Pire je iz Krškega, dva sta iz Litije, nekaj pa i* Metlike tier Ribnice iji Kočevja. Vožnja nas je pretfej ve-tjttfa, keriim* morali itafod čaka J
i?- Vozili smo se preko Jesenic. Beljaka, Fnoiuosta. Jlazla ter preko Belgije v Antwerpen Tam smo čakali par dni v hotelu Jafa. Slednjič so nas sjiravili na tovorni par-lnik Malbourne in odpluli smo pro-Jti Kanadi. Vožnja je bila dol-a. j sicer pa ne preveč slaba. Dne Ji. i marca smo dospeli v St. John. na-jkar smo se odpeljali v Vi ni peg. :Tam so nas popisali ter so nam da-li naslove raznih farmarjev. Xato !-si>v> se razkropili na vse strani, ta-' .ko da seda$ ne Vemo dnifr za dru-j gega. Jaz sem na dobri farmi ter jošrbujem šestnajst konj.
Pozdrav!"	|
Martin Rrinovcar.
Človek — netopir.
j Prihaja čas, ko se bomo ljudje | izpreiuenili v prhutarje: in sicer ! v take netopirje, ki letajo podnevi : ob scinčnem svitu.	'
X'a aerodromu v Hendomu na
Angleškem je te dni izvajal svoje
akrobati je letalec angleške zračne
mornarice Art ur Dobbs. Xa vezal
si je pod pazduho balončke, na kil-1
tere je pritrdil posebne peroti in
se pognal v višino. Baloni so jra'' l i jnc-sh vedno višje, in ker je pihal
iuproden veter, je z veščim krmare-:
i njem letel v tisto smer, ki se mu!
i-je zdela .iui j pri pravne jša. Xekajj
j časa je prav na originalen način'
■skakljal po zraku. Slednjič pa se'
j je revež zaplel 18 metrov nad zem-j
ljo v električno, žico z visoko nape-'
tostjo, ki,ga je usmrtila. Tako j>j
končal prvi poizkus človeškega]
netopinstva s smrtjo drznega letal-j
ea. Toda upajmo, da ta žalosten
primer ne bo oplašil njegovah na-'
sled ni kov.
-POZDRAV.
Predno se podam v staro domovino s parnikom "France", še enkrat lepo pozdravljam vse moje znance in prijatelje sirom Amerike!
Atrion Lavrin, na potu v Hmel-' no pri Zagorju ob Savi.	I
Novice iz Slovenije.
Umrl je
v (Vlju Ivan Kepinšek. poštni pod uradnik v pokoju v ?♦». letu sra-rosti. Bolehal je že tlel j časa. Bil je od nekdaj zaveden Slovenecč
Redek ribji plen.
Xa, dan sv. -Jožefa je ujel v Ka vin ji pri Lisca h Franc Tramske. član celjskega Uibarskega društva 1!» k;r težko sulčjo ikrnico. I*nr»-rabili so jo v rihogojne svrhe; iiiie-la je v sebi okro«r'.*{6.000 iker. IJ^tl-kega plena je bil vCsel - reč i; i ribič hkrati pa tudi člani ribar-ke-ga društva.
Tragičen dogodek pri Višnji gori.
V	Starem trgu pri Višnji gori živi v jako dobrih gmotnih razmerah Jernej Peček. dober posestnik, lesni trgovec in izdelovale«* cementnih izdelkov. Družiniea — žena in dva ljubka otročička — mu je blia vsa radost i.i up bodočnosti. Pa je posejrla vmes ledena roka krute u-;0(le in i;:trgala življenje njegovega najmlajšega otroka
—	31-letno Slavko.
V	ponedejek 14. marca je bi! v Višnji gori sejem, na kojega seje pod sil tudi Peček s svojo ženo. da nakupi potrebnih reči za gospodarstvo. ž-na pa nekaj oblačil za otroke. Mala dva sta ostala doma pod varstvom gospodarjeve «estr. in starejše hčere.
Živahna, zdravja kipeča otroči-ča. sta se igrala ekoli hiše kot ponavadi. medtem ko sta starejša hči in teta opravljali gospodinjstvo. Xaknko po 1. tiri popoldne se oirok na klice ni odzval. Tudi petletni sinček J oš ko ni vedel, kje je njegova sestrica. Takoj je bilo vs«' raaburjf ni>. Iščej«». kličejo — vso zaman.
(>b hiši teče potoček Kosea. ki se par sto metrov dalje izliva v po-tok Višnjica. Vsle<l zadnjega naliva je struga dokaj polna, firoz-na slutnja!... ("iredo klicat stars''. ki prihite r-isto zbejra?ii. Ljudje se zbijajo. Vse kliče, išče — izmeti vseh s<> čiije	očeta in
kriki matere, ki v smrtnem strahu vzMik.it a 7.-\ svojo Sfavico. Pre-isLujejo strugo Kosce. Ze so ob izlivu. Tajna sila. grozen strah .jih žene dalje oh bregu Višnjice. Br< z uspeha. Dobrih tisoč korakov nižje i>a je šel istočasno — bilo je nekako ob .'{.4.*» — ob potoku -loško Ambrož, hoteč v Višnjo iroro. Kar zapazi v vodi kos obleke: Pogled
—	in že vidi Slavko, ki se je s krilcem njeljj n;> neki. v vodo moleč štor. Potegnil jo je na suho. kjer jo je oče sprejel v svoje naročje. Ves njegov trud. da bi jo obudil k življenji:, .ie bi! zastonj. Slavka je bila že med krilati-i. oče je drža! na svojem <reti le še njeno drobno telesce.
Obup ubogih roditeljev, ki sta na tako nepričakovan in tragičen slučaje izgubila svojega ttnjmlaj-S'^ira otro^iča. .je bil neizmeren. Vsa okolica iskreno sočustvuje s toli nesrečno PečTrovo družino.
Projekt električne vzpenjače na Triglav.
Upokojeni svetnik državne železnice Milan Forkapič je zaprosi' za podelitev predkoneesije za vgraditev žične vzjienjače od Aljaževega doma na Kredarico. Od
Mojstrane do Aljaževega doma naj bi se sezidal pozneje planinski h otci. Turist bi prisp«»l na tal način i/. Mojstrane do Aljaževega d< ma v tričetrt ure. od Aljaževe-•;a doma nsi Kredarico pa v pol ure. (.V bo mogel zbrati podjetni svetnik Forkapič potrebni kapital, se prične graditi železnica še letos. Vsa dela bi bila končana vi j enem letu.
Usodni cigaretni ogorek.
Zadušil se je v Sodražici i>o vsej ribniški dolini dob ro poznani sedlar Anton Knol Uvokotee). Zve-|čer še dobre volje kakor malokdaj se je vlegel k počitku, pu-šeč cigareto. Zaspal jr« očivitino z gorečo cigareto v ustih, ki inu je padla potem na postelj, nakar se je vnela odeja in potem še postelj. Sobica je bila seveda hitro poln i dima. Sele proti jutru <o zapaziti domačini* da se razširja po dvorišču in okolici zadusljiv plin. Ker j«- bila soba zaklenjena, so razbili okno. da ugntove. odkod in zakaj toliko dima. <'im so okno odprli, s.- j«- pričel takoj valiti val dima.
(lOspodar. pri katerem je delal Knol razna sedlarska dela /.•• več iet. je zlezel potem *«ko/i malo o-kence v solni in odprl vrata. Xa-š. I je Knola nezave-itnega in n<*-p-i-mičnoira. (>«lnesel '_ra je takttj s pomočjo hlapca' na prosto in mu hotel nuditi prvo jhuiioč. vendar je bilo že prepozno in vsaka pomoč izključena. Tudi poklicani zdravnik ni mogel ugotoviti ničesar dru-'JT«'ga, kakor da je usistopila /.*• smrt. Nesrečneža so prepeljali nato v mrtvašnico v Sodražici.
1	Smrtna kosa.
V nedeljo -0. marca, je po kratki bolezni preminul na Vranskem ' C."), letu sfaro^ti tamoštiji u-glidui trgovec in posestnik Ivan Lavrič. Pokojnik je bil znan kot s f liden trgovec in splošno spoštovan.
Eden njegovih sinov je -Tanko Lavrič. trgovec v Strashurgn.
—	V (iornjem Logatcu je umrl nenadne smrti posestnik in gostilničar Alojzij Gostiša. Pokojnik j-* vžival splošen Uirled.
—	V Žužemberku je umrla dne 10. marca Marija Vehovec. rojena Xalitigal. soj>roga p' sestnika bivše ft a deželnega polanca. župana
j itd.
Zdravje in umiranje v Ljubljani.
(»lasom zdravstvi nega izkaza fizika se je v dobi od L"), do 21. inar-cva t. t. v Ljubljani rodilo 42 o-tf-r-k. 'IS moškega in 24 ženskega spola ■ med temi - mrtvorojenea. umrlo pa je 7 moških in l'i žensk, skupaj torej 2') oseb in ^icer: •> oseb za jetiko. 2 z;i boleznijo na srcu. 2 za pljučnico. 1 zn rakom.
2	za vnetjem ledvic in 1 za prirojeno slabostjo. T oseb pa vsled tiru-1 gib naravnih smrtnih vzrokov. Iz-nieil umrlih sta 2 dosesrla starost nad 7<> let. Xa nalezljivih boleznih so obolel«* 'i osebe; 2 na dušljivem
kašlju. 1 na daviei. , ---
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
i
I Peter Zgagaj
Xeki angleški tlržavnik je imel te dni dolg govor, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče:
"Angleži -e v prvi vrsti zavedajo načela: Živeti in pustiti živeti".
To je resnica. Anglija hoče veti. in drugi ji morajo pustiti živeti ...
I
Predsednik nemške republike maršal Ilindenburg se je izrazil pri neki priliki:
V vsem svojem življenju nisem ničesar drugega čital kot samo vojaške knjige.
Kljub te m»i dejstvu je še precej dober diplomat in precej demokratičen predsed n i k. , (V r-iranje vojaških knjig res veča diplomat-ike zmožnosti, naj In današnji diploma'je čit;ili nalilo vojaške knjige.
at
< e Mussolini ni ničesar drugega dosegel, je že Vs;ij bre/fn iinei no povečal hiško tekstilno indu strijo. Le pomislite. - štirideset milijonov Italijanov. To je štirideset iniiijtuiov črnih srajc.
i
x
Dva dni po poroki. Mlada žena j«- kuhala večerjo. Xaenkrat [<ri-teee v^a zasopla it» razburjena k sosedi:
—	Kaj je za božjo voljo.' — jo vpraša soseda.
—	Le pomislite, večerjo sem kuhala možu. Xaenkrat mi path* kuharska knjiga z tni/e in >e zapre. -laz pa ne vem. na kateri ,tra-ni sem im< la < d prt o in n • vem. kaj sem začela kuhati.
i
Madžarska se pogaja z Italijo glede- reškega pri-itanišča.
\ se kaže. tla se bodo končsdii
pogajanja v prid Madžarski, j Xiti .Madžarski, niti Italiji, se ne zdi vredno, da bi vprašali Jugoslavijo za svet. ! '!,
»oda sedaj .i«* že itak prepozno.
Jugoslavija bi morala tedaj go-voriti iti ravnati, ko je IVAnnun-zio norel im Ifcki in okolici.
!
V-
t
Dosti lažje je dobiti nazaj izgubljeni denar kot pa izgpubljeni čas.
i * t
! Xeki slrokovnr <-a -opis piše: 3 sviloprejk mora delati osem ur. da protlicirajo dovolj svile za par žen-?kih nogavic. I'bogi mož jia mora dalati osem ur na dan. da za more kupiti svoji ženi par svilenih nogavic.
if.
IV neki veselici sem videl rojaka, ki *»e je držal za ograjo in s»* nt usmiljeno davil.
—	Kaj ti je. hftžjo voljo.' — jra vprašam. — Ali je bile vina malo preveč.
—	Xe. — mi s težavo odvrne. — Vina ni bilo čisto nič preveč, sa-
l moj moj želodec .je malo premajhen..
*
Xa.j hujši so ti-sti ljudje, ki ne-nadoma obogate. ki so bili š«* včeraj reveži, danes se pa valjajo v bogastvu.
Xekemu takemu človeku je bil rojen otrok. X'advse Iej> in prijazen otrof-iček. Mati jra je ponosno razkazovala vs< m obiskovalcem.
Ko
je bil otrok star dvanajst mesfcev. je nekdo pripomnil:
—	Lep otrok, nadvse lep otrok. Saj bo kmalu shodil.
Bogata mati je ponosno odvrnila :
—	Se nič ne mudi. Sploh se mi zdi. da mu ne bo treba hodit i. T mamo tri avtomobile.
*
Ko so nekega lajnarja vprašali, koliko z a »luži. na dan. je odvrnil: • — O. včasi zaslftliiti do petnajst dolarjev.
—	To je pa lep zaslužek. Lajna se izplača.
—	Motite se. — jim je odvrnil. — Tega denarja ne zaslužim z laj-nanjem. Ljudje mi dajo za to. da ne vrtim lajne pred njihovimi hišami.
Velika noč in piruhi.
Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike.
Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j iyi darila pravočasno. Zato se obrnite za vtliko - nočna naka^l^. v dinarjih, lirah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	: New York, N. Y.
Azija proti Evropi.
fiLAS NAHODA. S. APK. 1H27.
Londonski 'Daily Express' je priobčil te dni senzacionalno vest o novih naklepih slovitega madžarskega pustolovca Trebitseh -Lincolna, ki se je naselil pred leti v Anpliji in postal celo elan an-trb-škepa parlamenta, pozneje je pa svojo novo domovino izdal Nemčiji. Zdaj je pustolovec baje vodja tajne kitajske misije, ki je odpotovala v Evropo, da nakupi o-roža. streliva in živil, obenem pa dobi štiri milijone sterlinpov posojila /.a organizacijo in pripravo nove svetovne vojne.
Pr-roea se. da je bil Lineoln 1e dni baje v Berlin«, odkoder je odpotoval v Avico.
Za d it j ie se je pojavil madžarski pustolovec v Evropi v zelo trajrič-11 ill okol&einah. liilo je lani, ko je dospel iz daljne Indije, kamor pa zanesla nsoda v neki budistični samostan. Njegov sin je bil ohso-jen v Londonn na smrt radi roparskega umora. Oče je hitel v Evropo, da bi pred smrtjo še enkrat vi-' t del svojega sina. A n pleska vlada je ustregla njegovi želji ter mti dovolila poseliti na Ninrt obsojenega sina pod pogoje m.da pride v Louden pred just if ikaeijo. Toda Lineoln ni imel s reve. Prišel je pre-j pozno. Ko je prispel v Ilaap. je bil j njegov sin že mrtev. Zato mu an-j pleske oblasti niso ve«" hotele dati vizuma. Lineoln se je hotel odpeljati v Nemčijo in že se je vkrealj na parnik. ki je bil namenjen v Hamburgr. kjer je živela takrat njegova žena. toda nemške oblasti-
I
so mu zabranile dostop na rzenilje nemške republike. Pustolovec se jel vrnil na ITolandsko. kjer so mu ob-lasti izjemoma dovolile 14-dnevno; bivanje v Amsterdamu. Po prete-i
kil lega roka je hotel Lineoln od-'
I
potovat i v Zedinjene države, toda j tudi tam pa niso hoteli sprejeti.) < »poreen nad evropsko in ameriško nepostoljubnostjo je Lineoln pri-sepej. da se bo beli rasi kruto maše e val.
— Ne dam se zaničevati in pre-j pan jat i, — je izjavil pri nek: pri-! ''ki. — V Evropi in Ameriki sem' ltir-Ja. tn<!a na Kitajskem imam ve-; V-k vpliv. Med Kitajci sem živel «lo!pa leta. lliI seui tudi odbili taj nik generala Vu-Pej-Ftija. Zdaj hočem zastaviti ves svoj vpliv, daj nahujskam Kitajce in podjarmljc-ne kolonialne narode proti Evropi. Kadar bodo vse priprave končane. navalim s svojo armado na francosko Indokino. kar bo omogočilo Nemčiji odločilni udarec na zapadu. Ta načrt nameravam izvesti s pomočjo sovjetske Rusije in Nome i je. —
lTsod:i Trebitsch-Lineolna je zelo zanimivo. Rojen jo bil kot'sin1 židovskih staršev leta 1879 v P>u-j lini pest i. Že v zgodnji mladosti se je oglašala v njem pustolovska' kri. Nikjer ni imel obstanka. Klatil se je več let po Nemčiji in Opr-^ski. naposled ]wi je odpotoval v Kanado. Pa tudi v Kanadi mu ni ugajalo. Kmalu pa vidimo v Anpliji, kjer se je posvetil prvotno duhovniškemu stanu, ki se pra je pa kmalu naveličal in postal osebni tajnik bogatega tovarnarja in filantropa. Svoj novi poklic je pa -kmalu zlorabil s tem. da je ponaredil podpis svojepa šefa in pa o-slepatil za 700 šterlinpov. Leta
je bil sprejet v angleško dr-jžavjjanstvo in je dodal svojemu, priimku še angleški priimek Lineoln. Kot anpleški državljan se je, začel udejstvovati tudi v politič-'
nem življenju. Pridružil se je libc-' 1 . . i jralni stranki in bil izvoljen leta
lf)10 v parlament kot poslanec o-J
j kraja Darlington. V anpleški spod-(
I nji zbornici se pa spominjajo še se-
j da j kot enega najbolj ekseentrič-
nih poslancev, kar so jih imeli v
parlamentu levičarske stranke. I
Ko je izbruhnila svetovna vojna je naduti pustolovec mislil, da mu je usoda določila važno vlogo v zgodovini Evrope. Slava na bojnem polju mu seveda ni dišala, ker je že po naravi strahopeten. Zato je zaprosil, da bi pa sprejeli v službo vojaškepa vohunskega urada. Toda prošnja mu jo bila odklonjena. Njegovo samoljubje je bilo globoko užaljeno. Zato je obrnil hrbet svoji novi domovini in se ponudil Nemcem. Izdelal je načrt. j*> katerem naj bi Nemčija uničila, vse angleško vojno broodvje, —j j Nemški generalni štab je njegovi načrt ba je odobril.
Potem so pa angleške oblasti a-, retirale in zaprle. V ječi ga ni mo-J ge! nihče trpeti, ker tudi kot jet-i nik ni mogel zatajiti svojega niz-i kotnega poklica. Vohunil je med sojetniki ter prijavil vsako malenkost paznikom. Zato so pa jetniki često pretepli. Leta 1919 je bil izpuščen, obenem pa izgnan iz An-plije. Toda tudi izgon ga ni spravil iz ravnotežja. Vedel je. da biva v Doornu mož. ki je bil v svojih autastičnih načrtih in samoljubju. prav tako užaljen kakor on. Tre-j bit seli je napisal bivšemu nemškemu cesarju Viljemu pismo in pa je; prodi za avdijeneo. Viljem pa je i sprejel, iu pri|>ovednje se. da je madžarski pustolovec pomapal izvesti Kappov puč. ki je imel namen obnoviti v Nemčiji monarhijo.. Toda puč sejo izjalovil in pustolovec Trebitseh - Lincoln je moral pobegniti.
Nekaj časa ni bilo o njem ne duha ne shilia. Naenkrat so pa pri-' • <b>"ili inozemski listi vos. tla je prenesel težišče svojejra pustolovske-; 'X »delovanja na Kitajsko, kjer i-! pra vlogo tajnega svetnika revolu-j eijonarne vlade in pomaga tudi boljsevikom.
•
Duhovniki in konzuli kot agenti Mussolinija.
Več kot petsto proti-fašistov je odobravalo, ko jo bil včeraj na' zborovanju v Church of All Nations na drugi Avenue in Houston St., označen italijanski diktator Mussolini kot tiranski moril ni nasilnež. Enea Sormenti, kateremu jo odrekla Amerika a žilno pravico kot političnemu beguncu, in ka-l toroga namerava deport irati že v j pondeljek, je obdolžil Mussoliniju, da je napravil italijanske konzule ter katoliške duhovnike v vseh deželah" za fašistovske agente.
fit
trinajst Italijanov, ki so iskali v Ameriki kot politični begunci zavetje, je bilo v zadnjem letu deportiranih, in nilcdo ne ve, kaj jt? postalo iz njih. kakorliitro so sto-j pili na italijanska tla.
KRALJ DEMANTOV
_ »*»«r »ilu«. «uwc m. c.
Pod tem imenom je znan eol. Solomon Barnato Joel, ki ga je vidite ž njegovo ženo vred na sliki. Joel je Morganov družabnik v novem ji&enotffueri&kem demantnera sindikatu.
DEFRAVDANTIZSOČUTJA
Za zanimivim slučajem se bavijo te dni kriminalne oblasti mesta Parma v Italiji. Na tamošnjem poštnem uradu je bila odkrita o-1 gromna poneverba v znesku štirih ' milijonov lir. Na jwsti v Parmi je bil za blagajnika nameščen komi-| sar Gasparri, ki je te dni pobegnil. Pri naknadni, zgolj površni kontroli knjip so upotovili. da zna-1 'šil primanjkljaj okoli štiri milijone lir.
| Ker je bil Gasparriju bep v inozemstvo onemogočen, se je vrnil v Parmo in se sam javil oblastim. Na dan so prišle prav zanimive stvari. V preti mest ju Ci a riba Idi je pričel Gasparri preti leti graditi lično kolonijo s hišicami in vrtovi, obstoječo iz 18 delavskih hišic in vil. Za akcijo je rabil seveda mnogo denarja. Ker svojega ni imel. je segel po državnem novcu. Tekom zaslišanja je izjavil, da je bil njegov cilj ublažiti brezposelnost, nuditi prebivalstvu cenena stanovanja in koristiti domovini.	1 ! Da je Gasparri štiri leta nemo-' teno defravdiral, je pripisovati
i
z pol j njegovim spretnim manipulacijam. Znal je spretno voditi re-j i vizorje za nos in če je prišel v Par-i mo kak inšpektor, mu jo liitel raz-[ jkazovati svojo kolonijo. Seveda je
bil vedno deležen dobre pohvale
« • i
i in inšpektor je od navdušenja za ! Gasparrijev velikopotezni projekt pozabil kontrolirati blagajno.
Pred meseci so se pričele širiti vesti, da Gasparri zida z državnim j I denarjem. Iz Rima so nato prispe-' hi v Parmo kar trije nadzorniki,; roda Gasparri jih je znal lepo pre-j govoriti in zopet jih je peljal na! 'igled kolonije. Gospodje so ga po-] hvalili in odšli, ne da bi pregledali j blagajno." Gasparri je živel prav, skromno in solidno ter ni zapravljal poneverjenega denarja. Co ga bo pa njegova človekoljubna in. patriotska akeija rešila zapora, je 'drugo vprašanje.
SMRT ČUDAKA
Y zavodu za umobolne v Budimpešti je te dni umrl svojevrsten
! čudak. Mihael Kol os v. "mož. ki je' i * ; ljubil voseeno lutko".
Kolosy je bil precej ekseentrič-ne narave in se je pred leti zate-, lebal v lepo židovsko dekle. Ker pa' je bil katoličan, ga starši dekleta' | niso marali za zeta. Vedno veselil ; in živahni Kolosy je postal preko j noči sentimentalen. Najel si je stanovanje, ležeče nasproti stanova-nju njegove izvoljenke. Cele dneve je nepremično zrl v stanova-i nje lepe sosede.
Nekega dne je prispela iz Pariza zagonetna posiljatev. Dasi se je Kolosy pred svetom skrival v svoje sobe, je prišlo kmalu na dan, da ima v svoji sobi voščeno lutko, na j las slično njegovi oboževanki. — j Z lutko se je ves dan pogovarjal I kakor z živim bitjem. Med tem se je lepa Židinja poročila in je postala mati. O tem je izvedel tudi Ko-Iosv in je položil lutki v naročje malo dete iz voska.	j
Ker se je revežu čedalje bolj
bledlo, so ga oddali v Umobolnico,!
i
kjer je v družbi svoje lutke sedaj umrl.
Afera poslanca Wojewodzskega.
•	• I
Razkritja varšavskega lista
•'Glos Prawdv" o konfidentstvu!
■
poslanca "Wojewodzskega so vzbudila svoječasno veliko pozornost.; Radi očitka vohunstva in denun-j eianstva je "Wojewodzski zahteval od predsednika parlamenta Rata-J ja. naj parlamentarno sodišče preišče vso zadevo. Te dni je parla-J mentarno sodišče objavilo rezultat; preiskave. Izjavil je, di je poslanec Wojewodzski prejemal denarne nagrade in da je dajal zato generalnemu štabu informacije o beloruskih 4 poslancih. Dalje je konstatiralo sodišče, da je "V^oje-wodzski bil vse do novega leta 1923 zaupna oseba IT. oddelka generalnega štaba v narodnostnih referatih. Sam predsednik parlamenta, Rataj, je predložil sodišču pismo Wojewodzskega. katerim je ta denunciral lastne stranke. Denar, ki ga je "Wojewodzski dobival kot nagrado za svoje denun-ciantsko delo, je dajal večinoma za politično akcijo lastne stranke "Wizwolenie".	1
KUPČIJA Z DEKLETI
i Nedavno smo poročali, da so prišle oblasti v Miskolczu na Madžar-j ,skem na sled ogabni kupčiji z de-| kleti. Na čelu lepe družbe je bil sam šef državne posredovalnice za delo dr. Fran Szikaszv. v umazano afero pa je bilo vpletenih še več drugih odličnih oseb. predvsem pa uradništvo državne borze dela. I J Pred sodiščem se vrši te dni raz-, prava proti glavnim akterjem družbe, ki je izigravala nesrečna de-
i
kleta in iz njih nesreče kovala zase kapital. Obtoženi so dr. Frane Szikszay in dr. Meszaros. vodji posredovalnice za delo. uradnik Mel-j liior Weissberger. lastnik javne hiše Koloman Grossmann in nje-^ gova žena. posestnik Toth in kle-. tar Desidor Eisen.	;
i Pri razpravi je Grossmann izpovedal. da mu je Toth nasvet oval naj se obrne na državno borzo dela v svrho dobave čednih deklet za svoje "podjetje". Bil je često v ( omenjenem uradu in je prosil, naj mu pošljejo brezposelna dekleta. Uradniki so dobro vedeli, kam so dekleta namenjena. Kletar Eisen | je igral vlogo posredovalca in je 'odvajal žrtve Grossmannu. i Zanimiva je bila tudi izpoved podofieijala AVeissbergerja. ki je priznal, da je tudi budimpeštan-ske lokale zalagal s "svežim blagom". Dekleta jo dobavljal tudi j Grossmannu. bil pa je uverjen. da !je ta lastnik kavarno, in no javne hiše. V ostalem se je ravnal po na-! vodilih svojih predpostavljenih. ! Nasprotno pa _'»- Grossmann ponovno izjavil, da jr v uradu zahteval 1 izrecno dekleta za javne hiše. — | Weissberger da je celo pošiljal slugo na dom raznih deklet, in jih povabil v urad državno borzo do-,a.	-	|
Tudi Meszaros se dela pri razpravi nedolžnega in zatrjuje, d.s 'je bil uverjen, da je rabil Gross-! mann dekleta za gostilno, Glavni
I	obdolženec dr. Franc Szikaszv je odločno zavračal ovitek obtožbe.
i da se je bavil s kupčijo z dekleti.
še manj pa je res. da >o so v uradu prirejale orgije. Z dekleti so jo
zgolj šalil. — Imeli smo velik jšpas. — je cinično zaključil.
Razprava se je nato vršila tajno, zaslišanih je bilo več deblef. žrtev j državne borze dela. Neka mladen-,ka, kateri je uspel beg iz javne hi-. še. je izpovedala, da sta jo Ssikas-jzv in Meszaros pretepala, ker je druga dekleta svarila, naj ne .credo h Grossmannu.
Razprava proti obtožencem bo trajala približno pet dni. Vzbudila je po vsej Evropi ogromno pozornost in k razpravi je prišla co-la vrsta časnikarjev-iz vseh večjih evropskih mest.
87 LETNI DOTORANT
Kdo bi si mislil, da ima starost toliko humorja in energije, kakor jo je pokazal 871etni Francoz An-jdrieux. Mož je bil do nedavno starostni predsednik francoske zbor-[ nice, torej politik, še prej pa fran-' icoski poslanik in pred tem policij-' ski prefekt v Parizu. Ko se je naveličal politike, diplomacije in po-1 licijske službe, se je začel priprav-'
II	jat i na — doktorat. Študiral je in j študiral in napisal doktorsko tezo
|v svojem 87. letu. Naloga je bila' sprejeta in odobrena in Sorbonne' je pozvala Andrieuxa na disputa-i cijo. Razgovor s profesorji je tra-' jal šest debelih ur. In pravijo, da' je stari Andritux prestal izpit odlično in da ni bil niti najmanj ti-trujen. ko je zapustil dvorano.
Promocija Andrieuxa za doktorja filozofije se je vršila z vsemi svčanostmi. Navzoč je bil tudi An-drieuxov prijatelj Clemenceau, ki je. obenem s profesorji, ki so doktorskega kandidata obračali na vse strani, da se u veri jo o njegovi vsetranski sposobnosti, staremu doktorju iskreno čestital k uspehu. Andrieux se hoče .sedaj posvetiti profesuri, inC pravi, da še nadeja od svojega najnovejšega poklica lepih sadov.
ALI imate že Slovensko-Ameri-
kanski koledar? — Naročite en tet is ie danes!
PRAŽAN — SOVJETSKI AGENT
Povodom poseta Borodinove soproge v Londonu pri&hčujejo listi zanimi životopis o Jakobu Borodi-j nu. ki igra sedaj kot sovjetski po-, slanik na Kitajskem zelo važno vlogo. Pravo Borodinovo inie je baje Mihael Grusenberg. Mož se jr: sk rival že pod sedmimi izmišljenimi imeni. Kot Gregor Brown je bil v avgut.su leta 102? v Glasgo-! avu obsojen na šest mesecev ječe in] na izgon, in sicer radi kršitve za-1 k >na o evidenci tujcev.
Angleška tajna potieija je pripisovala njegovi aretaciji - veliko važnost, ker je bil mož označen kot nevaren komunistični emisar, poslan v Anglijo, da bi organiziral punt. Ko so ga zaprli, jc sovjetska trgovska misija nastopila proti njegovemu izgonu. Nekaj časa ie bil tudi sovjetski vohun v Angliji. Pred odhodom v Glasgow je huj-skal v Walesu rudarje, da bi zače-!i stavkati. Kako jo prišel v Anglijo. ni znano. Vse kaže. da ga je sovjetska vlada poslala pod tnjnn
i metrom in sicer z naročilom, naj
sodeluje pri organizaciji angleške komunistične stranke iu priprav-j Ija teren za socijalno revolucijo.; Mož je bil v stalnih stikih s tajnikom angleške rudarske federacije Cookom.
Po izjavi nekega anpleškepa mi-4 sijonarja, ki ->e je vrnil pred kratki miz Kitajske, je Borodin sodeloval tudi pri izgredih v Hankovu ter dosegel, da so morali Angleži prepustiti >vojo koncesijo kitajskim potnikom. Njegovo delovanje na Kitajskem je v znamenju sovra-jštva do Apglije. Seda] orpanizira 1 in vodi kantonsko propapando. — Predno seje pridružil boljševikomJ je bil časnikar. Rojen je v Prapi i.i vzgojen na nemških šolah. Svoje študije je dokončal na Harvard u-niverzi v Združenih državah.
_ i
Minka Jelačinova umrla.
Dne 21. marca ponoči je umrla v Ljubijnni. zadeta od srčne kapi.i gospa Minka Jelačin. rojen Traun.j jPokojnica jo vso svoje življenje, i posvetila predvsem v srčni >krbij , hlapni svoje rodbine.
POLETJE V AEROPLANU
Britanska družba za ..kopiov-:.tvo razpošilja te lit. pro katerim vabi na p"!'tn»» i/.! te v aeroplanih. Ljudje, ki -aiajo dovolj poguma i:.	.;.» a:iglešk:h funtov v žepu. »..ii'-o s po-močjo letal preleteli angleških milj. r.blska'; ra/ne /.»1»- 'n i*t-:D vrsto tujih mest ter se kom'-no vrnili z aeropla'K.'iii v <hm«»\iUO.
Izleti so -U •> ; • organ:11». Prva pot letal J" i/. L-m !oi v 1';; riz, kjer >■ j.-;, p. tn U «11 dan. Drugi ilan b.a.1 nruur.'ovali v >/n > v Curih.	l-o lo z.i .lrknvali. 0-
stali čas • pa b. do jzpi Mit'i peš-izlet i v ^kol'.i » i'rot '.i .lan bodo izletnik' l -'-i; r.'i ! M« nalovim in Dunajem, četrto jutro jih bo pozdravile v Vari:v, ».,«". dan pa v Prarri.	P«> diu /j - r; j
pristanejo v l,;p.>!;<m	U >d r
polotijo v	i. ;» >ieni pa v Am-
sterdam in v Bruselj t-r :.ončin nazaj v Lo ;d »m 111 v>e to / , t » brili 10.00fM)in jugosov. donaija.
ALI	j
VESTE ■
I	da je bila leta 1924 sprejeta nova priseljeniška
[	postava?
[	določbe glede kvot?
|	kakšna je razlika med priseljenci izven kvote ter
I	takozvanimi kvetnimi priseljenci?
I	kakšnega pomena so vizeji?
K	kaj j« s priseljevanjem preko Kanade in MeKike?
i	kako se dobi dovoljenje za povratno potovanje?
I	v čem se razlikuje nova postava od postave izza
leta 1917?
kdo ne sme v Združene države? I	kako preiskusajo sposobnost priseljencev?
kateri kontraktni delavci smejo priti v deželo? koga se deportira? » I	kdo lahko pride pod jamščmo v Združene države?
I	koliko denarja je treba imeti pri izkrcanju?
I	kakšne so določbe glede otrok, ki še niso stari šest-
I	najst let?	i
i	kaj je treba vpoštevati ob prikodu v Združene
I	države?
I	pod kakimi pogoji je dovoljeno . potovati v ino-
I	zemstvo?
K	kakšne listine mora imeti priseljenec?
I	kakim nevarnostim je priseljenec izpostavljen?
kako dokazati ameriško državljanstvo?
I	kako naj dobi potni list inozemska žena ameriške-
I	ga državljana?
I	če je dovoljeno obiskati Kanado?
Na vsa ta vprašanja vam odgovarja članek:
"Določbe nove priselje-1 I niske postave." j
I	ki je izšel v
SLOVENSKO-AMERIKANSKEM KOLEDARJU
CENA 50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
82 Cordandt Street.	" New York City
poučne KNJIGE [j KNJIGARNA "GLAS NARODA"	!
MOLiryENKl j SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.	ROMANI
GLAS XARuPA. 5- APR. ,i:i27.... .
BOJ ZA KOBURŠKO PRE-* MOŽENJE
Za kaburito premoženje se je zadnje ease vnel hud hoj, ki bo i-mel, kakor vse kaže, še velike in dalekasežne posledice. Jedro premoženja Kobnržanov izhaja o I madžarskega nrngnata grofa Sfefa-na Koharyj®- Ko je izumrla moška linija Kaharjeve rodbine, .se je poročila princesa Marija Antonija Gabrijela na ukaz dunajskega dvora bas pred 110 leti .s knezom Ferdinandom Koburškim in je dobila za doto premoženje Ko-harjeve rodbine. Leta 1831. je bilo uradno objavljeno, da je Ko-harjeva rodbina izumrla. Grof -Janez Koharv. ki je bil v začetku UV stoletja intendant dtinaj.skegK dvornega gledališča, se je moral radi dejanskega konflikta z nekim nadvojvodo umakniti z Dunaja. 1'inrl je v Srbiji in že njegovi pr tome i »se niso upali vrniti v pre l-vojno Avstrijo. Ve.st o izumrtju Koharjeve motili e linije je bi in torej, če ne izmišljena, vsaj pretirali jena.
Sedaj so se potomci .jati^zfi K oil a ry j a opogumili in so stopili na plan z zahtevo po koburšlc.-m premoženju. Xjiiiov pravni zastopnik je dr. Franc Lelley, ki jc izjavil, da so nadc na povrn*iev kobnržkepa premoženja upravičen^ ter izvršljive. Potomci Janeza ICo-harvja boiVjo dokazati tmraviee-TiOKt do dedšeine z dokumenti, k: jih baje ni liiopoee izpodbijati.
Zadeva vzbuja .seveda predvsem v aruetokratkih krogih og^cnuno zanimanje. <V pride namreč rlo revizije v koburški premož].-!:: za-devi, bo evropska arLstokr.ii.lJ:i doživela škandal, kakršnega že dolge Jii bilo v zgodovini knežjin rodbin.
MINISTER, KI NE POZNA ZEMUEPISJA
P. S. Robb, bivši ataše angleškega <;eueraliie<ra štaba, pripoveduje v "Sunday Timesn" na-fdednjo anekdoto:
Pred nekaj leti je dobil od mili Lutra notranjih zadev pismo, v katerem ga je prosil, naj mu preskrbi karto Guyane, kakršna je visela v uradu vojnega ministrstva. Robb .ve je takoj podal v vojno ministrstvo, da si ogleda zadevno liarrto.
Toda koliko je bilo njegovo začudenje, ko je videl, da karta ne predstavlja Guvane. nego Gvinejo (Guyana je kolonija na severovzhodni obal Južne Amerike, Gvineja pa leži v Zapadni Afriki). V fcadrcgi se je obrnil na ministrskega osebnega tajnika in ara prosil za pojasnilo.
44Moj bog," se je zasmejal sekretar. "seveda jrre za karto Gvineje in ne za Guvane! Samo da gaspod minister ne pozna razlike med obema imenoma!*'
OD GROFA DO POTEPUHA
V bližini madžarsko-avstrijske meje .so prijeli te dni madžarski obmejni orožniki razcapanega moža. ki je ležal ves blaten v cestnem jarku. Ker ni imel pri sebi nobenih izkazrl, so ga tirali na stražnico, kjer je povedal, da .se piše Gustav Keller in da je šele pred kratkim prišel i/, ječe v Gradcu, kjr je p e-bil 14 mesecev ob postu, ričetu in votli.
Oražniska postaja se je o možu informirala na merodajnili ruestih in je izvedela skoro neverjetne stvari. Gutftav Keller se piše s pravim imenom Roeliefoueault in je grofovskega pokolenja. Aristokratski naslov je podedoval z vso 'pravico po svojih roditeljih. Prej je hodil po svetu in po sklepu miru se je priklatil v Budimpešto, kjer je začel Občevati v najboljših aristokratskih krogih. Toda postal je kvartač, peča! se je dvomljivimi kupčijami in je slednjič postal canto navaden pustolovc. Bil je večkrat obsojen tudi v drugih deželah in na konon je propadel Jo j klateža. .	I
jlBVET&TISB in GLAS NARODA
molit ventki:
Duša popolna ................-..1._
Marija Varhinja:
v platno vezano ..............80
v fino platno ..............1.00
v celotojd vezano............1.20
v usnje vezano..............1.50
v fiao usnje vezano ........1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano ............1.00
v fino platno vezano ........1.10
v usnje vezano ............130
v fino usnje vezano ........1.70
Skriti za dušo:
v platno vezano .............80
v usnje vezano ..............1.65
v fino usnje vezano ........1.80
Sveta L ra (z debelimi črkami) :
v platno vezano .............30
v fino platno vezano ........1.50
v fino usnje vez.............1.60
Nebesa Naš Dom:
v usnje vezano..............1.50
v fino usnje vezano..........1.80
Kvišku srca mala:
v fino usnje* vez.............1,20
Oče naš, slonokost l>ela ..........1.20
Oče naš, slonokost rjava .........1.20
PRi Jezusu: v celolojd vez.......1.30
ItozlaČeno ...................1.50
fino usnje vez...............1.60
Angleški molitveniki:
(Za mladino)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano.....30
Child's Prayerbook:	-- »
v belo kost vezano ..........1.16
tiej of Heaven:	»M !
v usnje vezano...............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za. odrasle.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano .........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Marta:
v fino usnje vezauo .........1.40
POUČNE KNJIGE:
Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se
AngJeško-sdov. in slov. angl. slovar .90
naj streže k sv. maši .........10
Boj nalezljivim boleznim .........75
Dva sestavljena plesa:
četvorka in beseda spisano in narisano .......................35
Cerkniško jezero ................1.40
Domači vrt, trdo vez.............1.—
Domači zdravnik po Knaipu
t rd o veza no ................ 1.60
Domači zdravnik po Knaipu
broširano .......•............1.25
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija. Melik 1. zvezek.....1.50
2. zvezek. 2—2 snopič ......1.80
Kubična računica, — po meterski
meri ........................75
Katekizem, rezan.................50
Kratka srbska gramatika.........30
Knjiga o lepem vedenju.
Trdo vezano ................1.00
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .11
Knjiga o dostojnem vedenju.....50
Ljubavna in saubilna pisma......50
Mlekarstvo*^ črticami za živinorejo .75
Nemško-angleški tolmač ........ 1.20
Največji spisovnik ljubavnih pisem .80
Nauk pomagati živini...........60
Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strumnih
gob ...........................1.40
Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.—
broširano ....................75
Nemška slovnica	.60
Nemščina brez učitelja —
1.	del .......................3»
2.	del ...................... .30
Prva čitanka, vez...............75
Pravila za oliko .................65
Psihične motnje na alkoholski
podlagi ......................75
Praktični računar ................75
Parni kotel, pouk za rabo putt ... .1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ...................35
Računat- v kronski in dinarski
veljavi .......................75
Ročni slov.-nemški in nemško-slov.
slovar .......................60
Srbska začetnica................40
Sadno vino .................... .30
Slike iz živalstva, trdo vezana .... i>0 Slovenska narodna mladina,
obsega 432 strani ..........1.50
Slov, italijanski in italj&nsko slov.
slovar ......................96
Spolna nevarnost .................35
Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45
broširana ...................1J20
Sveto Pismo stare in nove zaveze,
lepo trdo vezana ............3.00
Umni čebelar................. . .1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk s kako obdelovati in izboljša«.!
polje ..........r.............30
Varčna kuharica, trdo vez.......1.50
Veliki vsevedež ..................30
Zbirka domačih zdravil...........75
Voščilna knjižica...............S <50
Zdravilna zelišča .................40
Zgodovina S. H. S„ Melik
1.	zvezek.....................45
2.	zvezek, 1. in 2. snopič .....70
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravljenja, vez. ...... ... 1,80
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
j Amerika, povsod dobro, doma
najbolje ....................25
j Angelj sužnjev, braziljsfca povest	.25
' Andeesonove pripovedke, trdo vez.	.79
Agitator (Kersnik) trdo vez.....1.— <
.Andrej Hofer ...................50
Beneška vedeževalka .............35
Belgrajski biser .................35
Beli rojaki, trdo vezano ........1.00
Bisernice, 2 knjigi ...............80
Brez zarje, trdo vez.	.90
Bele noči (Dostojevski) trdo vez. .75
Balkansko-Turška vojska.........80
Balkanska vojska, s slikami.....25
Božja pot na Šmarno goro........20
Božja pot na Bledu .............20
Burska vojska ...................40
Bilke (Marija Kmetova) ........ .25
Berač in Elizabeta, angleška
kraljica .....................50
Beat in dnevnik.................60
Božja kazen .....................35
Boj in zmaga, povest.............30
Cankarjev zbornik, trdo vezan...1.20
Cvetke ............................25
Cesar Jožef II...................30
Ciganova os vet a .................35
^as je zlato .....................30
Cvetina Borograjska ............J>0
Četrtek, t. v. .....................90
Čebelice, 4 zv. skupaj ...........90
(rtiče iz življenja na kmetih.....35
Drobiž, slabi car in razne povesti —
spisal Milčinski ..............60
Darovana, zgodovinska povest .... J50
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .....................60
Doli z orožjem ...................50
Dve sliki — Njiva, Starka —
(Mešk..» .......................go
Devica Orleanska ____..........50
Duhovni boj .....................50
Dedek je pravil; Marinka in škra-
teljčki .......................40
Elizabeta.........................35
Fahijola ali cerkev v Katakombah .43 Fran Baron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................GO
Fra Diavolo .....................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem .............25
Gruda umira, trda vez...........1.20
Gusarji ..........................90
Grška Mitologija................1.00
Hadži Murat, trda vez............80
Hedvika ........................ .35
Humoreske, Groteske in Satire,
vezano ...................... .80
broširano ....................60
Iz dobe punta in bojev .........50
Iz modernega sveta, trdo vez. ... .1.40 Igračke, trdo vez...............1.00
broširano ....................80
Jagnje ..........................30
Jernač Zmago vač. Med plazovi.....50
Jutri (Strug) trd. v..............75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh lO zvezkov, lepo vezanih .................10._
Sosedov sin, broš................40
G. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
trdo vezano ................1.20
broširano ...................75
Juan >Iiserja, povesti iz španskega
življenja ....................60
Kraljičin nečak, zgodovinska povest
iz Japonskega ..............30
Korejska brata, povest iz misijo-
nov v Koreji ...............30
Karmen, trdo vez. ...............40
broširano ...................30
Kralj zlate reke in črna brata.. .45
Križev pot, trdo vezan ..........1.—
Krvna osveta ...................35
Lisjakova hči ...................30
Lucifer ........................ 1.5©
Levstikovi zbrani spisi ...........90
1. z v. Pesmi — Ode in elegije — Ronotje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice in pušiee — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove
kritike in polemike.............70
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarea, Duhovnik, itd.....................60
Mali lord, trdo vezan ...........80
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —
Trdo vezano ...............1.00
Malo življenje ...................65
Jlarijim otroka, povest iz Kavkaš-
kih eora ...................... .25
Maron ,krSčansk;i deček iz Libanona, ............................25
Mlada mornarja ...............30
Mimo življenja, trda vez.......1.00
broširano ...................80
Mladih zanikemežov lastni živo-
topis .........................75
Mrtvi Gostač ...................35
Materina žrtev ..................60
Musolino ......................;. .40
Mali Klatež ......................70
Mesija .......................... .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na
morjn. (Meško) .............L—
Malenkosti (Ivan Albrecht) .......25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovensko mladino .............25
Narod ki izmira ............ ......40
Naša vas, 1. del. 14 povesti...... M
Naša vas, II. del 9 povesti......J90
Nova Erotika, trd. vez............70*
Naša leta, trd. vez................80
broširano ....................60
Na Indijskih otokih.............. M
Napoleon prvi....................75
Nekaj iz ruske zgodovine.........35
Nihilist ......................... .40
Narodne pripovedke za mladino.. .40 Ne v Ameriko, po resničnih dogodkih, (Alešovec) .............60
Na Preriji *.....................JM
Naseljenci ......................M
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe-
ca slovenskega potka ........151
Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.49
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25
Ogenj, trdo vezano..............L30 '
Pri godbe čebelice Maje, trda vez ..LOO
Pabirki iz Roža (Albrecht) .......25
Pariški zlatar ...................35
Pegam Lambergar, sreča v nesreči
in druge povesti ............<____70
Prihajač, povest .................60
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem.......50!
Poslednji Mehikanec .............301
Povest o sedmih obešeuib .......70 •
Pravljice H. Majat ...............30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv.
Roku ........................ .35
Po strani klobuk, trdo vez........90
Požigalec ........................25
Praprečanove zgodbe .............25 !
atria, povesti iz irske junaške dobe .30 ' Predtržani, Prešeru in drugi svetniki v gramofonu ..............25 !
Ptice selivke, trda vez ...........75 j
Pikova dama (Puškin > ...........30 i
Pred nevihto.....................35
Pravljice in pripovedke (Košutnik) |
1.	zvezek ....................40 j
2.	zvezek ...................40
Podobe iz sanj, (Cankari broš. ..1.— I
Poznava Boga ....................30 j
Pirhi ............................30 |
Povodenj .........................30:
Praški judek .....................25 j
Prisega Huronskega glavarja.....30
Prvič med Indijanci .............30
Preganjanje indijanskih misjonar-
jev ............................30
Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. I.—
Rablji, trda vez .................75
Robinzon.........................60 i
Revolucija na Portugalskem......30
Rinaldo Rinaldini ...............50
Romantične duše (Cankar) .......90
Razkrinkani Hahshur/ani .........40
Roman zadnjega cesarja Habsbur-žana .........................1.50
Rdeča in bela vrtnica, povest.....30
Slovenski šaljivec ................441
Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70
Suneški invalid .................35
Skozi širno Indijo ...............50
Sanjska knjiga, mala.............60 !
Sanjska knjiga, nova velika.......90 j
Sanjska knjiga Arabska .........1.50 1
Spake, humoreske, trda vez........90 j
Strahote vojne ...................50
Strup iz Judeje .................. .75 i
Spomin znanega potovalca........1.50
Stritarjeva Antliologija, trda vez .. .90 Sisto.Šesto, povest iz Abrucev .... .30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80
Sv. Genovefa .....................35
Sveta Nothurga...........i...... .35
Sredozimci, trd. vez..............60
broš.........................40
Spisje, male povseti .............35
Sveti večer...................... .35
SHAKESPEAREVA DELA:
Machbet, trdo vez................90
broširano.....................70
Othelo ...........................70
Sen Kresne noči..................70
splo£:.". ::\-iižnca:
ist. 1. (Ivan Aibiecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str.,
broširano ......................35
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drauia v 4 dej., broš,
105 strani .....................35
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.,
broširano ......................50
Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod I Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72
strani, broširano ...............25
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broš. ...........35
Št. S. Akt št. 113 ...............70
Št. 9i (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relijefna karikatura iz
minulosti, 55 str., broš..........25
Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah, 84 str., broš........35
Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str., broš...........30
Št. 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
^ U. Žun, 112 str., broš............30
Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.,
broSS. ..........................80
Št. IG. (Janka Samec) Življenje,
pesmi, 112 str., brc«............45
Št. 17. (Prosper Marimee) Verne f duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, SO str..............30
Št. IS. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lnkovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št. 19. (Gerliart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fuatek, 134 str., bro§..........50
Št. 20. (Jul. Zeyer) Gompaei in Komurasaki, japonski roman, iz češine prevel dr. Fran Bra-
_ dač, 154 str., broš. ............ .45
Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 str.,
1 broširano.......................30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. .........................80
►	Št 25. Poslednji dnevi Pompeja,. T.. • IL del .......................80
Št 26. (L. Andrejev) Črne ma -\ ske, poslov. Josip Vidmar, 82 st,
►	broš. ...........................35
►	Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo-
slenost in problemi skrbstva za
brezposelne, SO str., broš. .....«35
I Št 31. Rokft rok« ..............25
I Št X*. Žinii ______________________95
Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 strnni, broš............50
- . -t;. (Ksaver Meško) Listki,
144 strani ...................65
št. 37. Domače živali .......... .30
št. 39. La Boketne ............1.—
Št. 4G. Magda................40
št. 47. Misterij duše............ll—j
Št. 48. Tarzanove živali .........90 ^
št. 50. Slika De Graye ........1.20
št. 51. Slov. balade in romance .80 t
Št. 52. Sanin ..................lioi
št. 54. V metežu ..............1.—j
Št. 50. To in onkraj Sot le.......30 '
Št. r.7. Tarzanova mladost ____.90
št. 58. Glad (Hamsun) ........ .90'
Št. 01. (Golar) Bratje in sestre.. .75 Št. G2. Idijot, I. del. (Dostojevski).90!
št. 63. Idijot, IL del ...........90
Št. 64. Idijot. lit del...........90'
štev. (15. Idijot, IV. del ........90
Vsi 4 deli skupaj............3.25
Tik za fronto ...................70
Tatič, Bevk. trd. vez..............75
Tri povesti grofa Tolstoja.........50
Turki pčed Dunajem .............60
Trenutki oddiha .................40
Tri indijanske povesti............30
Treskova Urška ..................35
V	gorskem zakotju ...............35
V	oklopnjaku okrog sveta, 1 del... .90
2. del .......................go
Veliki inkvizitor ................1._
Vera (Waldova), broš............35
Višnjeva repatica (Levstik), vez. L— Vrtnar. (RabLndrath Tagore),
trdo vezano ..................75
broširano ....................(jo
Vojska na Balkanu, s slikami.....25
Volk spokornik in druge povesti. 1.—
Valetin Vodnika izbrani spisi.....3«
Vodnik svojemu narodu...........25
Zmisel smrti .....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Z ognjem in mečem ............ 3.—
Za kruhom, povest ...............35
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, trdo vez..........65
Zadnja pravda, broš..............50
Zmaj iz Bosne ...................70
Zlatarjevo zhito ..................90
Za miljoni .......................65
Življenje slov. trpina, izbrani spisi |
Alešovee, 3. zv. skupaj ........i.50 i
Zvesti sin, povest................ ,25
Zlat okopi ....................... .31»
Ženini naše Koprnele.....*.......35
Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zgodovinske anekdote, ...........30
Zločin v Orcivalu, 24G str........1.—
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
1.	zv. Vojnomir ali pogaustvo.....35
2.	zv. Hudo brezdno .............35
3.	zv. Vesele povesti .. ........ .35
4.	zv. Povesti in slike.........*. . .35
5.	zv. Student naj bo. Niš vsakdanji kruh .......................65
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	zv. trdo zveno. Pripoveoks in pesmi .........................50
3.	z v. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. po- j \esti ........................!
•-» ?v. .rtio vrzano. Vinski brat......50
6.	kv. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vesii ........................ ro
Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikiad ....1.60 Rdeča karica; pravljica s slikami 1— Sneguljčiea; pravljica s slikami ..L—
Mlada &ieda ..................1...1..—
Trnoljčica, praTljica s slikami ....l._
KNJIGE ZA SLIKANJE:
Mladi slikar ...................' .73
Slike iz pravljic ................ .*■>
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodiljm;
Mladi umetnik .................l.?0
Otroški \rtec ..................1.^9
Zaklad za otroka................1.^0
IGRE:
Beneški trgovec. Igrokaz v dejanj-60 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih .30 Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70
Mati, (Meško), tri dejanja.......70
Marta, Semenj v Richmondu, 4
dejanja .......................30
Starinarica. Veseloigra v L dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.; .30 Tončkove sanje na Miklavžev večer, Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih .....................60
R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek), vez. ...........45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2
dejanjih .......................30
Veronika Desenlška, trda vez____1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5.
dejanjih .......................35
Ifjudshl oder:
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj .......60
5.	zv. Po 13 letih, 4 dejanja.......60
Zbirka ljudskih iger:
3. snopič. Bllin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje.......................60
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova Idetev, Čašiea kave.............30
12.	snopič. Izgubljen siA, V ječi, Pastiriei in kralji, Ljudmila,
Planšariea .....................30
13.	snopič. Vesta&a, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. JSO
15.	snopič. Turki and Dunajem,
Ckh'lAl. in	. Oft
r20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 f
pesmi in poezije:
Akropoli s In Piramide ...........80
broširano ................... go
Azazel, trdo vez ................i._
Balade in romance, trda vez. 1.25
mebka vez....................j_
Bob za mladi zob, trda vez........40
aodee; Pored narodnih pravljiv o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda vez. . . . ..."l.IO
Kraguljčki (Utva> ..............fj5
Ko so cvele rože, trda vez.......60 '
Moje obzorje, (Gangli ......... .1.25
Narcis (CJruden). broš......."30
Primorske pesmi. (Gruden) vez... .35
Pohorske poti (Glasen, broš......30
Slutne (Albreht), broš........ . .. .30
Pesmi Ivana Zormana:
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini ..................1.25!
Slovenska narodna lirika. Poezije. ,;10 ' Oton Zupančič: —
Ciciban, trd. vez ...................
Sto ugank ...................[ [ *
V	zarje Vidove, trd. vez..........90 j
Vijolica. Pesmi za mladost .......G0
Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano......90
Zlatorog, pra\ljice, tr«Ja vez.......
pesmi Z notami:
MEŠAM in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ......Uit
Slovenski akordi (Adamič) :
1- ^ v.........................
II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. in II. zv!,
, vsak ........................45
Ameriška slovenski lira (Holmer) 1.50
Orlovske himne (Votlopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov _
(Adamič) ........................
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................go
Dvanajst pesmi. I. in II, zv. izdala
tJlasbena Matica ...............50
MOŠKI ZBORI:
Slovenske narodne pesmi (Huhad)
Izdala Glasbena Matica ........-10
Trije moški zbori (Pavčič) —	1
Izdala Glasbena Matica .......40
Narodna nagrobnica (Pavčič).....35 1
Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv.. ,45
SAMOSPEVI;
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25
Sest pesmi, izdala Glasbena Zlatica .75 Stirji samospevi, izdala Glasbena
Matica ........................45
-
I
MEŠANI ZBORI:
Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 j Trije mešani zbori, izdala Glasbe-I na Matica .......................
RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM:
j
Domovini, (Foester) .............40'
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov .... .45, Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvospev .......................20
V	pepelnieni noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75
Dve pesmi (Prelovec), za moški
zbor in bariton solo ...........20 i
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske §ege in navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00
Kupleta Kuza-Mica (Parma) .....40
Naši himni <Marold), dvoglasno s spremi jeva njem klavirja .......15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50
3.	Narodne pesmi (Gerbic) .....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1., 2., in 3.
zv. skupaj .................. 1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
št. 1. Srbske narodne himne.....15
Št.la Što čutiš, Srbine tužni.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
Št. 5. V sladkih sanjah .........'15
Št. 7. Pri oknu sva molče slonela .15 št. <>. Pogled v nedolžno oko ..t. .15
Št. 10. Na planine ...............15
St. 11. Zyeeer	...... t.... .15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino <Ži-____
rovnik), 3 zvezki skupaj ...... .50
Slavček. zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) ____.30
Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................t.—
Mešani in moški zbori. (Aljaž) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go- • spoda; Občutki; Geslo .........40
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;* Domorodna iskrica; Pri svadbl;
Prt irirtra8t<mi enrnrtvln - OooIa AH
S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stnji, solnčice stoj ; Kmet ski hiši .............40
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi za
mešan zbor ...................1._
12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............50
12. Tantum Ergo. (Premrl) .....50
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .......................
Slovenska Sv. Maša. za mešan
zbor, s spremljavo orgel j .......50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foerster) ..............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Gerbič) ...............50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. .50 Slava uebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zl»or. —
•Sopran. a!r. tenor, bas .........40
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................40
10 obhajilnih in 2 v ča«t presv. Srcu Jezusovemu. ((.Jruini .......35
12 Tantum Ergo, 'Premrl' .......50
Missa in bonorem Sanctae Caecili-
ae, < Foerster 1 .................50
Missa in honorem St. Josephi —
< Pogacbnik) ...................40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40
Oremns pro Pontifice.............40
KJfie .............................
K svetemu Kešnjemu telesu _
(Foerster) .....................40
Sv. Nikolaj ......................60
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica...........25
Slovenski cilrar, (Wilfan> .......25
Sarafan. Jtuska pesem. (Uilfanj.. .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambu-
raški zlior in petje. (liajnk)____1.30
Bom šel na planince. Podpuri slov.
na r. pesmi. (Bajub) ............1.00
Na Gorenjskem je flefno........ l._
!
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih
pesmi ........................ .30
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-V AN JEM KLAVIRJA:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino —
(Pavčič) .....................l._
Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45
Moje sanje.......................20
Slovenske zdravice. (Flelsckman).
— .20
Pripoznanje, Tolka mazurka. —
(Jaki) ........................40
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .................... .40
Zmiraj zvesta. Polka, (Jaki) .....40
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) .....................50
Mabel. Intermezzo. (Aletter) .....20
At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) ..................... .20
RAZ (xLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat .......40
Newyorske. Različne, ducat.....40
Velikonočne, božične in novoletne
ducat .........................40
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat .............40
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po ................05
Import irane pro roko valne karte .-L—
Zemljevidi:
Združenih drža\'. veliki ...........40
Nova Evropa ....................50
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po.....25
Zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Minneso-t ta, Michigan, Wisconsin, West - Virginia, Ohio, New York— vsaki po ........................40
Velika stenska mapa Evrope .. 2.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
,82 Cortlandt St., New York
SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA
■------Po "Narodnem OnevmKu".	_
L--i	LUCIETO t	I
GLAS NARODA, 5, ARB. 1327.
KINEMATOGRAFSKE SLIKE NA OBLAKIH
__ril________ . •_=____. m
\Y D. L. Arev Ryan, ravnatelj General Electric Co.. je iznašel poseben. topu podoben aparat, s katerim je mojroee projeeirati kinematografske slike na oblake.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
Vendar m'je nam tudi to |h>>redilo. In tu Miio Mtali jsj»et pred novo težko-"o. V>a Mala-1 farina kor» -K|iondeiiea ni bila ^;nno šifrirana, j temvet- sestavljena iz tako .-kri\-nohtnih izraz m-. «la ni-so nikdar motri i dobiti dokaza za njeno spijo-' nažo.	'
Kar .se pa tiee »pijonaie, eno dejstvo ne •zadwtnje, kakor tu i i ne eno poročilo — t«-stis unt s. te-j .sti.s uuil ii^. — temveč cela vrsta; dejstev in poročil, ki m bedijo iu .se med .seboj izpopolnjujejo, tako da po skrbni preiskavi n»- obstoja noben dvom o avtorjevem namenil.
Ma-ta-llari je bila deinimondka najvišje vrste, in je v teku .svojega ffalanim<ra življenja bila nictre>a najvišjih evropskih o.vbn<v»ti. O-menim le dva njenih ljubimcev, nemškega kronprinea in nizozem-fki-jja min ixtr.sk t-^-a predsednika Van «len Lindnia. Tako .smo vede li. da bi v slučaju njene aretacije zelo visoke (tsehe vplivale, da jo i/, pustimo.
Zato je bil naš ura I prisiljen da je m I k i*i 1 najprej trhtne dokaze, tla; je res »pijonka in jih predložil n••! samo vojnemu sodiSčii. temveč t«-, di pre»Lsednikii republik** in mini-! stru za zunanje zad«*ve. da linii-najvišji uplivi ne bi moqii niee.sari
dosrči.
Zalo snio morali najprej od kri-j ti le doka/.e in to m* je tu ii kma-lu zgodilo.
Kavno v onem ča*»u je prisila 1 Mat'1-H.-iri -za iNivoJjenje. da sme [Kidati v Vil tel. pml pretvezo, j da Ijo tam /stri-tfia nekemu rn.s.k<--! mu oficirju, k;.petami M., za ka-j lerejra .-.e je zanimala.
Ravno takrat p;i smo gradili v: okolici Vi t tela važno letališče, kij iiiij bi bilo .središče naše avijatike. I
Kot .sjno zvedeli iz vpraša I ne po-' le, katere Kino našli pri nekem nje-, tem iifinskcui affiiln. .s«- nemški generalni štab prav p<i*ebnn zani-i ma I za <rifi.ln.jo tej?«, letališča.
Ali je bila morda Mata-ilari :i-j prent ki naj bi to poizve.lela Tojr:i ni.sJiio vedeli, lotla hoteli smo to j ilovnat i. Dali >mo ji torej potno! dovoljenje za Vitt«,'t.
V.sh d nepremišljenosti enegra na-' ših agentov pa je opazila. da jo nadziramo, in ker je bila izredno spretna. ni napravila ni kakega .sumljivega koraka, temveč se je vrnila čez nukaj tednov v Pariz. Da se ]mnorču je iz našega nadzorovanja. -e je na svojem potovanju'
Zaustavite prehlad predno je prepozno.
Red Cross obliž hitro pomaga.j
Nevarno je*jnistlti prehladu, da p:re t svojo |H>t. Kaj lahko ne raavijota in- I fluenea »11 pljuči«-«. <"'e ste prelitaje j ni ali ee mislit«*, da l»oste. inkoj na delo! Kupite mnesljlr in hitro delu-1 j«*!5 J oli n son's Rod Cross ohllž za le-diee ter sm prilepite na prsi. Ta čudovit, jxmioc prinašajoč oblil kot navaden ohliJt ter ni prosojen .V obliki ledte, da se prilepi. Skoro takoj jkv tuaica — irreje. pomiri. fif-itl. — |k»-roaga prehavi ter uredi cirkulacijo. Lekarnarja ta gotovo vprašajte xa JohiiRou'* lied Cross oidiž z rdečim flanelastim ozadjem.	—A«iv*t.
' izmnzflila našim agentom, čeprav so bili to naravnaš! mojstri svoje t roke.
Ker se nam stvar ni posrečila,; *o na pristojnem mestu .sklenili,! da .-M' jo rešijo na ta iia«"-in. da jo T [kratkcmajln izženejo iz dežele. ] j T oil a poznali smo jo'slabo.	j
Xa ročen o je bilo kapetanu La-' • douxu. šefu vojaške protišpijonai-' ne službe, da jo obvesti o tern skle-■ pu.
Dal jo je poklicati v svoj urad in ji naraVnnst v obraz povedal, da jo bodo še i.-:i večer odgnali v Nizo .;cm.-ko. njeno domovino..
Ko j»* špijonka ^poznala. da >o jo odkrili, je prisegla P1"' vseli svetnikih. <ia ni 'bila nikoli v služ-
bi centralnih držav, kakor so jo dolžin, temveč da je imela samo eno željo: vstopiti v .službo Francije!
Ponudila je pa še več: radi svo-j jih zvez. .s kronprincem in vojvo-J dom brarLsehwerg.-kim, ki je bil j tudi njen ljubljenec, nam je ponu-dila. da bi se podala v glavni stan nemške armade, v Stenav in tam izvršila katerokoli misijo ki bi ji j jo poverili.	j
Ker je zelo silila, .smo jo radi to- j like nesramnosti sklenili prijeli za besedo.
Poverili smo ji neko misijo v liel-giji. kjer je o tej priliki naravnost livjal generalni guverner von Hissing. s katerim je bila. ko: je trdila. zelo dobro znana.	|
Poglavje o značaju.
Neki mladi mož je izvedel, da pojd«- Napoleon po dolgenl", tem lie m hodniku; l»rž j«' sklenil, da u
...	• I
mori m usmiljenega so vraga svoje domovin«*. Skril je z;« steber. (Vsar je prišel zamišljen, s po-' veseno glavo. Mladenič je ročno (zgrabil za orožje, nameril in je bas 'hotel sprožiti, ko je neka neoprez-| na kretnja opozorila zamišljenega cesarja na njegovo prisotnost.
Xaprlt on se j»- zdrznil in po bli-skovo razumel poh-žaj. Xi črhnil tiiri besedice, ampak je začudeno zrl mladeniču v obraz. I "si ne so-mu ponosno nasmehnilo in ne-1 dslrašenost se mu je bleščala V o-č -li. ^Iladeničn je padlo orožje iz ■rok, in junak, ki je zmagal v neštetih bitkah, je mirno odkorakal : naprej; zopet se mu je glava povesila in za čelom so rojile važne ( j državniške zadeve .kakor da bi se; ' ne bilo nič zgotlilo. Xapoleonu je bil dogodek zgolj neka slučajnost v vrvežu njegove delavnosti; sa-> mo osebna zmaga, ki bo kmalu pohabljena med >pomini na bitke, ki mi tačas pretresale vso Evropo. Mladeniču pa je bil dogodek z.*l l vse življenje velika izkušnja in j I nauk. ki bi mu ga ne bil mogel da-jii nihče drugi na svetu: spoznal I je svojo ničevost v primeri z ne-, 'zmerno težo Napoleonovega značaja. v katerem je ležala ogromna moč in sposobnost za položaj, ki «ra je zavzemal.
"Pustimo kralja in berača, da se n. prisiljeno pomenita kot člove-; jka", pravi Bulwer. "pa bo berače-i I va krivda, če ne bo povedal nič ta-1 I koga, kar hi kralja prisililo, da bi j snel klobuk pred njim". Toda če-j i um naj se kralj pokloni.' Izkušnjam Xe. sama izkušenost mu ne i ho vsilila spoštovanja. Mar ni na j svetu reči. ki je ne bi imel najnižji j in najrevnejši v enaki meri. če nej ■ v vre j i kakor vladar? Možatost je j ta odlika. Modrost občudujemo, a-l li glave priklanjamo z resničnim spoštovanjem le pred možem, naj-j s i bo kralj ali pa berač!
— liodi cel mož! — pravi Eme-j ron. — iu te bom čutil v slednjem delcu svojega življenja in svoje usode. Preje <e bom oprostil zemeljske teže, nego se izognil tvojemu vplivu! — Značaj je moč!j
— Nikar tega; povej, kar imaš povedati, v njeni prisotnosti. —-je dejal špartanski kralj Kleome-' n«*s. ko je prišel k njemu Auasta-goras iu želel, da bi poslal desetletno hčerko (lorgo iz sobe. vedoč. da je težko nagovoriti koga. naj stori slabo dejanje, dokler je pri njem nj« gov otrok, (iorgo je sedela pri očetovih nogah in je poslušala, kako je tujec nagovarjal kralja iu in u ponujat vedno več denarja, da mu pomore do kraljevske moči v m-ki sosedni deželi. Deklica ni razumela. zakaj gre; ko pa je opazila • četov zamišljen in neodločen obraz. ga je prijela za roko in rekla : - Tata. pojdi proč, da te ta tujec ne pregovori k slabemu. — Kralja ie tako ganilo hčerkino svarilo, da jo je uhop-ai in odšel iz. dvorane; tako je obvaroval sebe in svojo domovino pred sramoto in ponižanjem
Značaj je moč. četudi v otroku!
Ko je Gorgo dorastla. se je oženil ž njo sloviti junak Leonidas. Nekega dne je prinesel sel voščeno deščijo. ki jo je poslal neki prijatelj iz perzijske ječe. Vsi so se trudili, de bi našli na ploščici kako znamenje, ali ves trud je bii zaman. že ^o kralj in dvorjani misii-li. da je šala. Tedaj pa je rekla kraljica (iorgo: — Pokažite mi deščico, sigurno bo kaj napisano pod zgornjo plastjo voska. — Brž so odstranili vosek, in giej — pod njim je ujeti Grk sporočil Leonidi. da se perzijski kralj Xerxes pripravlja s svojo močno vojsko na osvojitev Grške. Leonidas in ostali kralji so zbrali svoje armade in odbili Xerxov napad, čeprav se je reklo, da se je pod koraki njegove vojske-tresla vsa zemlja.
OČETOVA LJUBEZEN
Pred okrajnim sodiščem v Lod-zu na Poljskem se je zagovarjal te dni 671etni Riber zaradi male tatvhie. 1'soda tega moža je res tragična. Pred mnogimi leti je bil Riber bogat hišni posestnik v Lod-zu. Na sodnikovo vprašanje glede šolske izobrazbe je odgovoril, da zna več tujih jezikov, drugače pa šolske izobrazbe nima. Sodnik ga je vprašal, kako se je naučil tujih jezikov, in obtoženec mu je v kratkem opisal svojo preteklost.
Pred 25 leti mu je umrla v Lod-zu žena. Zapustila mu je loletno hčerko, ki jo je zelo ljubiL Nekega dne se je vrnil iz mesta domov, kjer ni našel hčerke. Ugrabili so mu jo trgovci z dekleti. Čez pet let je dobil nesrečni oče iz Buenos A i resa od hčerke pismo, v katerem mu sporoča, da jo je zanesla use »a v javno hišo. Se istega dne je nesrečnež prodal svojo hišo in odpotoval v Buenos Aires, kjer pa svoje hčerke ni našel več. ker so jo ta čas poslali v drugo nlesto. Ves obupan se je napotil dalje in prepotoval. Brazilijo. Čile. Indijo. Afganistan in Mandžurijo ter vse evropske države, da bi našel nesrečno hčerko. Tri leta je taval po svetu. toda hčerke ni mogel najti. — Zdaj je osamljen in brez sredstev,' ki bi mu omogočila preživeti še zadnja leta njegovega življenja.
Sodnike je starekova izpoved tako ganila, da so mu tatvino spregledali in ga oprostili.
Setev in kaljenje.
V jeseni je bilo posejano seme v rodovitno prst. Bila je skrbno izorana in zrahljana, da je lahko sprejela zrna va>e in jim dala vzkliti. Ko ho gorkota premagala mraz in bodo po vsej pri rodi zapluli oživljajoči sokovi, bodo smela pejinati kvišku, da vrnejo poljedelcu njegov trud iu nasitijo hvaležne in nehvaležne ljudi.
Zanimivo je delo prirode. V velikem iu malem. Njene čudežne -i-le delujejo prav tako v drohncin pšeničnem zrnu kakor v ogromnih vsemirskih svetovih. Si«»uri;o je kaleče zrno še zanimivejši pri-rodni izdelek, nego masa razžar-jene materije, ki se imenuje solji-ee. Zakaj v zrnu je življenj dia m-la. ki sama iz sebe razvije kal. požene bilko iu ustvari lcIn— s številnimi novimi zrni. V zrnu je tisti življenjski čudež, ki polje v lies vseh.
Sedaj, ko zimske setve čakajo na naših poljih pomladi iu nje gor-kote. poglejmo nekoliko v delavnico prirode. Vstavimo se pri zrnu.
Zrno. ki je čvrsto zrastlo s kožico, obstoji v glavnem iz treh delov:
Prvi je kožica ali luskina, dru gi je močnato telo. in tretjega i-menujemo kalček ;iii klica.
Predstavljajmo si vse to v velikem obsegu. Linkina je nekak ok-lr,p. topla obleka, ki varuje zrno pred poškodbami. Močnati del zrna j< to. kar je v j;i jcu beljak ; zaloga hrane, ki je pripravljena mladi rastlinici za dobo kaljenja. --Hrane mora biti dobršna zaloga, da se rastlinici zasigura življenj", radi tega je ta del zrna najbolj zajeten.
Kje pa je pravzaprav bitje, ki mu slutita oklop in skladišče fir;i-n e
To je kalček. mlada rastlinica, otrok, ki spi v materinem telesu.
Kalček je kaj preprosto bitje. Ima pa življenje v sebi. kakor ga imajo vsa bitja od majčkene, 'e pod velikim povečalom vidne amebe. ki živi v vodi. pa tja do človeka. kralja vsega zemeljskega stvar siva. In še več: kalček ima tudi rrgan. takozvani ščitek. čigar s< sal ne celice dovajajo kalčku med kal jen jem hrano. V malem zrnu se tedaj odigrava enak življenski proces kot v živalskem telesu. — Hrano črpa ščitek iz "domačega skladišča", to je iz moenatega zrnovega dela.	«
Na nasprotni strani zrna vidimo 'bradico', to je večje število skozi lusko rastočih cevk. ki močnati del zrna vežejo z zunanjo okoli-eo. Ta bradavica je značilen znak pšeničnega zrna.
Kalček vsebuje veliko dušičnih in tolščobnih snovi, v močnatem delu zrna pa vidimo celico s škrobom: povrh tega so tu fosforne, kalijeve in magnezijeve kemične spojine. Če bi hoteli kemijo še kaj vprašati, bi izvedeli, da sta dušič-nati snovi rastlinski albumin in1 lepi ji viprotein. To pa so elemen-j ti rastlinskega življenja.
Zdravo zrno začne kaliti takoj, ko ima potrebno vlago, gorkoto in zrak.
Površina zrna ima to lastnost, da počasi, pa krepko upija vlago, kakor hitro pride ž njo v dotiko. Pri namakanju, ki ga pozna slerer-j ni poljedelce, lahko upije do 80 procentov lastne teže; navadno se'
;
iii'sreblja toliko vlage, kolikor je je moralo oddati pri zorenju, f'im manjše zrno in čim večja je to-j !<:t;t. tem hitreje potega upijan-
jc.
Za kaljenje je potrebna pri raznih žitih razna t«.|>lota. Tako , kali pšenica že pri — 4 stopinjah ('.. pa tudi še pri 30 — 32 stopinjah ('.. vendar pa ji najbolj ug„-.jf le. plota -5 stopili j Olzija. Ta 11'plota je najprimernejša tudi pri ostalih vrstah žita. Ie ječmen s* najbolj zadovolji z 20 stopinjami < Vizija.
Bolj ko se temperatura oddulju-je od najnižjih najvišjih meja. bolj počasno je kaljenje. zato sta ;:a žito pač najugodnejši jesen iu spomlad. V poletju se ogrejejo tla celo do <>0 stopinj Celzija in več. ( Tretji činitelj pri kaljenju je zrak. V zvezi s leni je pri raznem j--»emeujii tudi različna globina, do katere sme posejano zrno priti v zemljo.
, Ko so dani vsi trije pogoji, vzame dihajoče zrno zrak vase. pri čemer takozvani ogljikovi vodani — i škrob i izgorevajo. Tako nastaja j toplota in ogljikov dvokis. ki odhaja z vodo vred iz zrna.
Spomnimo se. da j«* to v bistvu oni isti proces, ki se vrši v nas, ki -e mu moramo i mi zahvaliti, da ; gledamo solnce in božji svet. — Nehote nam stopi v spomin globo-j ka Gregorčičeva pesem "Človeka | nikar", ki se začenja :
"V delavnico sem Tvojo zrl. . ! ! I \ tej delavnici nastopajo po istih zakonih ljubezni in hranljivosti po kemičnih in fizioloških procesih rastlina, žival, človek. Dobro i je dejal sv. Frančišek Asiški. ko je imenoval tudi rastlino našo sestro.' i Vsa prirc-da je odraz ogromnega | hotenja : živeti, razvijati se. mno-J žiti <e. . .
] Toda spremljajmo kalenje še | naprej.
Dtl rezervnih snovi močna te zaloge prehaja radi procesa dihanja i * .. 1 ^di izgorevanja v topljive sladkor-
j nate spojine in nudi razvijajoče-( mu se kalčku snov za rast. to je j hrano. V kolikor ^e izrablja pri di-| hanju tolšča. se izpremeni najprej! i v škrob. Beljakovine se pretvori-1 .jo deloma v topljive, deloma pa ! rabijo kot ferment ali kvas pri, i prevanjanju škroba v sladkor. >
Kalček naposled predre luskino, j |To je v malem tisto, kar je v več-j jem stopnja, ko predre ptič jajčno lupino ali v velikem, ko ugleda drobno človeško bitje luč sveta. Začne se razvijati nova rastlina. Koreninica gre nadalje in se razrašča v zemljo, stebelce pa hiti k^ zemeljskemu površju, kjer kmalu razvije liste in drugo.	j
Iz zrna je postaja bilka, ki bo pognala cvet in rodila sad.
Skozi vso prirodo gre neprestano krogotok življenja : vse stremi iz semena k semenu. V tej luči' sploh ni smrti, zakaj odpadla je 'samo minljiva oblika, življenska j sila pa je šla v nova bitja. Dozore-|lo zrno kali in daje nova zrna. Človek se z vsem ostalim živim stvarstvom neprestano ponavlja v potomcih. . .
Žitna njiva, kjer kale zrna in človeška notranjost, kjer silijo k Tuči in življenju zarodki novih bitij — sta le dva različna izraza e-nega samega neskončnega življenja.
POZDRAV.
Danes se vkrcani na parni k 'France', s katerim se odpeljem na začasni obisk v domovino. Ob tej priliki pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, jmsebno pa svojega bratranca Mr. Frank hren-a in družino v Vhlrich-sville, Ohio, kakor tudi mojo sestrično Mrs. Mary Cekuta v Youngstown. Ohio ter njih družine. Istotako pozdravljam družine lirule. Vampa, Goršek. Jankovie. Koželj in Pa., ki mi je tako galantno poma-di našega sodnika v BroughtonJ iRenali v Broughton. Pa., kakor rtt-Igal pri prošnji za potni li-t. Za-' h val ju jr m se nadalje družini Te-' saro. ki mi je priredila tako izvr-J rstno odhodnico. da smo se zabava-jli do ranega jutra. Hvala tudi rojakom, ki so me spremili na 'Pur-' mana', mislim namreč Pullman voz. s katerim sem se prav dobro
i
p vozila do New York a. Rojaku, ki j je imel Blow - Out pa priporočam ; da v bodoče na take stvari pazi. [da se ne bo obnovilo, kadar <e po-1 vrnem. Mojim otrokom v Brougii-Ton pa kličem: na skorajšnje iu veselo svidenje!
;
I Rojakom, ki nameravajo potovali v staro domovino, priporočam,' ida se obrnejo na znano tvrdko I Fran Saks« r State Iiank. kajti prepričana sem. da hodo zadovoljni s postrežbo, kakor sem jaz. kajti to podjetje ima poleg za to potrebnih dolgoletnih izkušenj, tudi dovolj velik delokrog, da vas lahko tprotektira. je vedno pripravljeno ! ustreči vsakomur in kar je glavno, najdete domače uradnike, do katerih ne lahko obrnete s popolnim zaupanjem ter vedno postrežljive.
Marv Zupančič
I	P R O D A SE
( .">0 let obstoječa trgovska hiša. VJ sob in lokali, mlin na tri pare kamnov na vodni in električni pogon, vinska klet za najmanj 1500 hI prostornine ter zraven spadajoča 'gospodarska poslopja, travniki in gozdi. Voda in lastna električna napeljava v hiši. Virktilar žaga in mlatilnica na vodni pogon. Posestvo leži tik železniške proge in je od postaje oddaljeno samo dve minuti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na: Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
(2x 5.f>)
PRODA SE LEPO POSESTVO
v Toplicah pri Novemmestu
po nizki ceni, zidana lii.ša, hlev, lepe njive, travnike in fi delov odrasčene boste s smrekami.
Za natančna pojasnila se obrnite na lastnika
JOHN PERSHINA 1208 So. IfJ Street, Springfield. 111.
P< >ZDRAV.
S j »os re« lova njem tvrdke FKAXK SAKSER STATE BA.YK se nas odpravlja danes večje število Slovencev. d« s«* vkrcamo na parili k "France", francoske proge, da Ke odpeljemo v domovino. Nekatera od njih za stalno, največ pa le ua začasni obisk sorodnikov v domovini iu upamo, da m* kmalu zopet vrnemo. Vpam, da bomo tudi nr. parniku na ostali vožnji tako zadovoljni. kakor smo dosedaj s postrežbo te tvrdke.
Predno odpotujemo, pozdravljam vse rojake in rojakinje, po-sehno pa prijatelje in prijateljice v Kenton. Pa. Pozdrav in hval i onim. ki so me obiskali pred mejim r-dhcdom v New York, kakor tudi vsem pečlarjem na Flowerhill. 1 Mojemu soprogu in otrokom pa kličem: pozdrav in na skorajšnje vest !o svidenje'
Marv Sinkovee.
POZDRAV.
I
! Pivu odhodom v staro domovino p< zdravi jam vse rojake in rojakinje široni Amerike, posebno pa ! Tony Kacin in njegovo soprogo m [otroki Ter vse one. ki so me spre-j mili na kolodvor. Pozdrav v-em v Durant City in pečlarjeni v Is. chua. N -F.
\":i <ki>rajšnje -videnje!
Anton Lič n.
IŠČEM svojega prijatelja FRANK DOZI.V A. peromače Rr jček. '/. vasi Pre les j c. posla Sf. Kuper?. Slovenija. Jugoslavija. Svoje-časno je živel lu in se preselil nekem v Heihvootl. Pa. Prosim ga, da se mi javi. ali pa če kiio ve za njegov naslov, da ga mi sporo.'-i. ker poročati mu imam m kaj zelo važnega v/ starega
kraja. — Anton Sadar, Box 135, Conemaugh, Pa.
j (2x 5.6 >
j ZAHVALNO PISMO
1 >t'v«-t l»-t >fm imel strašne l olvCin«- v
želf*k'u. d;i jili ,skor<i nifif-rn motful jirr-na&.i.ti. V, « kršit ^m ?=i i< .»•! snir.i si- ini ilit ki i ii<'t>4-Ei(» z.lruv i., in noben zdravnik n-- ntor- fioma^iiti. Trikrat	bil o|M-iir..n t.r«-/. u.«i i..,
Vz-1 sem vsako pri|j<>r .e»-no z.lrr.viti. j..i n.tbene |f»mooi. Vslcil bnlri!« :j!>»« m m- -spati, podiu-vi m,- j- j-., tako i>vit-to. da sem si žtflrl smrti č"e sem im»-i pr > zi-ii žtlodHc, se mi jr vrie'o v i. <>• s<-m pa kaj jt»l>-l, .v«- mi j«- z-l. U,. iln. 1 in>» i kiselkast oku.s, ,n »j	j« Uil \« -
, dno jK'krit z i•«■!<• .v^rinu in Tie;»rest: ' sem moral pljuvali '.judj.- ko s«, obra-i »'-ali <»U_ m«-n.-, kt-r t-..« itn -I tako .->labo sap... f. t.! ne liii v .svojili mladih letih I prlatedil par tiHCn- dohuj« v. L»i bi! nu v.'-| sli. kajti ni nji bilo m mu ^ tlelo, niti za dc-nar. Nič me ni hris:s!.». kij bo ' 7. menoj. Neprestana peeic;i 'mii-iin. v j nOKali in križu, glavobol in omotica, »>e | to jt- t.-iko villi valu name, da sem r.pusiil upanje, da tj oil š.- kdaj zdrav. N.i-enkrat sem i a v Štiriindvajsetih u-. rah popolnoma, predii.tc:u"i! ilanuanei
ne vrSt- T-ud.-ži, ljudi • prepatiletni. lo-! du z menoj je zgodil n.oden-n • ude/.. | Danes delam, trdo delam m rfko&tin nadomestiti. kar sr^m izgul<il tekL.rr: m sino-ireisoga življenja. V zahva* > 7„i doW.'e -no p«jm«>C- sem sklenil povedat, vs.-tkomrr t> mf»jem čudovitem oxdravljeriv, in jnr. pm-eoati vs.- ne da bi Air.t<>.ii kako plačilo i*e hočete izvedeti, kako sem o-zdra ve1.,
mi |»osjjfte koverto z znam! >, . na kateri j. v^S.- imn in naslov. V. ve-i s»-ljem vam b-.m pomapl. ker sem tako , hvaležen sv«»je zdravje. 1'omnite. dj j vam ncčeni pro<lati nobene stvari in da { razen Ntroftkov niK-em nobent ga poneb-[ r.ena denarja. Moja želja je pomapaIi trp, .mu človeštvu. — John Gornik. >•"»-35 Walsh HldK , Pitt.iburpli, Pa. — • Ta nasvet I«) objavljen samo enkrat, zato takoj na delo.)	—Adv't.
DRUGI SKUPNI IZLET v JUGOSLAVIJO
s parnikom
"Paris"
dne 14. Maja 1927.
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi in rednimi kabinami v sredini parniku. Kabine imajo po 2 in 4 postelji, Mfcaj jih je tudi s 6 posteljami za družine.
POTNIKE BO SPREMLJAL NAŠ URADNIK DO JJt KLJANE.
Prtljaga bo čekirana že tu v New Yorku do Ljubljane in Trsta, tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali.
Vozni list lil. razreda stane do Ljubljane $119.67 z vojnimi davkom in železnico vred; za ven in nazaj (Round Trip) pa stane vozni liat za ta parnih $206.00 ter $5.00 vojni davek. Kedržavljani plačajo tudi head-tax.
Potovanje se vrši v najlepšem meseni maju in kdor je namenjen potovati, naj se eimpreje prijavi.
TRETJI SKUPNI IZLET
Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM se vrši
2. JULIJA 1927.
FRANK SAKSER STATE BANK
88 CORTLANDT STREET. : : NEW YORK, N. Y.
POSEBNA PONUDBA NAŠIM
ČITATELJEM
t »
PRENOVLJEN PISALNI J^J^i STROJ "OLIVER"
^^^^^^^^^^^^^ S strešico za slovenske
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnbst. Takoj lahko vsak pise. Hitrost pisanja dobite z vajo. *
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y.
? MATI SKRB
--
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
|: - :
Za Olai Naroda priredil O. P.	S i
IS	fVa^ljevjmji'.)
IX.
Poteklo je pet let, — pet let >krbi in naporov. Za Pavla je bilo' življenje kaj napol uo, kajti delal je od zgodaj zjutraj pa do pozne no«1 i. Njegovi prirodni roki sta se lotili vsakega dela in «'-<>sar se je dotaknil j«* uspevalo. To pa je komaj zapazil, kajti njejjov duh jt_-vsjiko uro skrbno uhajal v bodočnost.	j
Njegovo čelo je c,b vseh urali nosilo ist<» jrube in njegovo oči vo zrle /. istim zamišljenim izrazom. Pogosto so potekli eeji dnevi, ne <'a hi i/pregovoril pri mizi ali pri delu kako besedico.
1-5i 1 je prepričan, da je v bistvu njegovo delo brezupno. Z očetovo hvalo ni mogel nikdar računati, a težko -e je naučil potrpežljivo j prenesti, kadar je volja očeta v eni uri podrla, kar je z muko zgra-! dil v teku tednov.
Kadar so je vrnil oče s svojih potovanj, se je poprosto zgodilo,! <'n mi je pred hlapci zmerjal z bedakom, neumnežem ter se trpko pritoževal, da mora pustiti gospodarstvo v tako nespodobnih rokah,' •'•e <ra za kliče dolžnost v daljavo, — čeprav ni vedel, kakšna je ta' dolžnost.	.	I
Pavel je v tjikih slučajih molčal, kajti globoko v njegovem srcu je počivala zapoved: Spoštuj očeta in mater, — očeta radi me-tere. kajti na tak način je preobrazil to zapoved. Njegovo oko je pa Mirko porivalo na hlapcih in krlor se je smejal v tajni škodoželjnosti.j je bil naslednjega jutra odpuščen.	-	'
Med hlapci pa j«' bil eden. ki je delni ves čas na posestvu. Pi-j
s«:1 se j.. Mihael Radzus te:- j«* bil lit vinskega izvora. Stanoval je na
- - t
planj:ivi nedaleč od Helenenthala v borni, napol podrti koči. k oje stem so bile obložene s šoto. tla jih ni odnesel vihar. Imel je zapuščeno /eno. ki je bila že dvakrat zaporu in ki je pošiljala otroke na beračenje.	J
Iiil je molčeč, mrk dečko, ki je uznrno opravljal svoje delo in ■ i je odšel brez besede mrmranja, če ga niso več potrebovali, a bil ločno na mestu, kadar je bila potreba.
Pavel ga ni mogel izprva trpeli, kajti njegovo obnašanje je na-l*ravilo nanj skrivnosten vtis.
Naenkrat pa mu je padle, v glavo, da se on sam ne obnaša dosti Holj drugače in od one ure naprej ga je vklenil v svoje sree.	<
Oče pa je moral imeti neke vrste rešpekt pred njim. kajti čeprav je pijan pogosto pretepal hlapce, se ni njega še nikdar dotak-j nil. — I»iIo je, kot da ga zadržuje pogled, katerega je vrgel nanj ta človrk izpod košatih obrvi.	i
Ta hlapec je bil najbolj zvesti pomočnik Pavla. Njemu je laliko( zaupal celo prodajo žita na trgu in vedno je vedel, da ho dobil naj-' večje cene.	i
Na tihem prsjstvu na planjavi se je. za vršila v teh petih letih počasi in neopazno velika izprememba. liolj in bolj so se izgubljali sledovi revščine. Na vrtu so se pojavljale cvetke in staro, napol polomljeno se." si ž«' davno nadomestili z novo. Č reda je vsako leto narasla za dve ali tli dragocene krave, in voz z mlekom, ki se je odpeljal vsako jutro v mesto, je prinesel vsakega prvega s seboj čedno kupico grošev.	i Da pa kljub temu ni bilo mogoče govoriti o pričenja jočem se blagostanju, je biln izključno le očetova krivda, ki je večji del do-' hodkov za špekuliral, če jih ni pognal po grlu. I Za njegovim hrbtom je Pavel omogočil, da je ostalo za sestrici vsak mesec par tolarjev. j lira t a sta potrebovala več denarja kot poprej. Maks je napra-' vil svoj državni izpit ter je služil na neki gimnaziji kot neplačan poskusni kandidat. Gottfried, ki je postal bančni uradnik, pa je bil vsakih pet mesecev brez dela Oba sta prosila za denar na vse mogoče načine, od jovijalne zahteve: — Posodi mi .10 tolarjev, — pa do patetične prošnje: — (e nočeš, da se pogreznem, imej usmiljenje /. menoj. «
Pavel je preživel marsikatero noč brez spanja v mislih, kako naj jima pomaga in pogosto se je zgodilo, da si je odtrgal od lastnih ust.
Enkrat mu je pisal Gottfried, da je popolnoma suh in da rabi novo poletno obleko. Pavel se je ravno pripravljal, da si da sam na-| praviti poletno obleko, ker mu je bila stara že premajhna. Z vzdihom je spravil denar v kuverto ter ga poslal bratu s pripombo, da je tudi njegova obleka precej borna. Brat se je izkazal velikodušnega. kajti Štirinajst dni pozneje mu je poslal peket z obleko in pi-( smom, v katerem se je glasilo: — Pošiljam ti svojo j>ono5eno obleko. V -v o jem priprostem stališču jo hoš gotovo lahko porabil.	j
Tudi dvojčicam je Pavel omogočil boljšo bodočnost kot jo je lulo mogoče pričakovati vspričo omejenih razmer v hiši. Posredo-i val j«>. da je obe sprejela žena pastorja, prejšnja governanta, v privatno sol o, katero so zgradili za hčerke dobrostojeeih posestnikov iz' okolice.
Najhujše pri tej stvari ni bila šolnina in tudi zvezke in knjige ; >e je lahko nabavilo, — a težko, zelo težko je bilo vzdržati potrebno obleko, kajti njegov ponosni dopustil, da bi zaostali njegovi sestri* prijateljicami ter bi jti smatrali za beraška otroka. On sam je me) občutek, da so ga preveč od strani gledali in vsled tega ni pri-'" voščili sličnega sestrama.	ji
— Kar delaš sinko moj. — je rekla mati. — bo dobro. — Pavel se je vsled tega odpeljal v mesto ter se dal oslepariti od prodajal-j ca in modistke.	j
Sestri sta medtem vzcveteli brez skrbi in prešerni, brez vsake, slutnje, kaka žaloigra se odigrava v njuni neposredni bližini.	j
Ko sta bili stari deset let, sta se pretepavali z vaškimi dečki, ko sta bili stari dvanajst let. sta šli ž njimi krast hruške in ko sta bili' stari petnajst let. sta sprejemali od njih šopke vijolic ...	j
Kmalu sta zasloveli kot najlepši deklici v celi okolici. Pavel je to ,elo dobro vedel ter bil ponosen, a ni vedel, da sta prirejali za i vrtnim plotom sestanke in da se je lahko polovica njih sošolcev po j Javljala, da so poljubljali njih sladke, rdeče ustnice.
X.
ISilo je meseca junija, nekega solnčnega, nedeljskega popoldne. Iz gozda je zadone!a pritajeno godba trobent. Tam se je vršilo' veliko slavje. Potikajoče se godbe so bile najete za koncert. Od vseli i rtrani so prihiteli prebivalci in svojo udeležbo so pogosto obljubili j lafttniki viteških posestev, kajg kaj takega se ne pripeti pogosto v' takr oddaljeni pokrajini.	. I]
Od opoldne naprej so prihajali mimo osamljenega posestva na plaiyavi vozovi, in stari Majhofer. ki ni rad sedel doma. kadar se'] e kie kaj vi#ilo, je dobil nenadno napad dobrotijivosti ter zakli j' »al ženskam, naj se hitro pripravijo, ker jih hoče povesti na prire-
(Dalj. prihodnjič.j \
fSLAS NAUODA. 5. ATiR. 1027.
RADIO KOMISIJA
Pred kn .ki,n je bila sestavljena posebna r; .lio komisija, koje na-? men bo določati število radio postaj ter njih programe. Na sli ki vidite člane nove komisije.
-l/.l URICE L E VEL:	'
Sam.
I Nekega jutra je odšhi. puste«"- na toaletni mizici li-stek: j — Nisva ustvarjena za skupno življenje. Odpusti mi in pozabi nn . me. Suzana.
j Ker prejšnji dan ni r pazil ni-če.-ar. kar hi napovedovalo ta i.e-I pričakovani ženin korak, je bil '.spočetka prepričan. da gre za trenutno razburjenje aH slabo v«.»!j-.» m da .se do obeda gotovo vrne. Saj j je poznal njene muhe. liila je zelo razburljiva in rada je .strašila moža s takimi grožnjami.
Toda približalo se je poldne, odbila je ena ura, a položaj .se i,i ix-preraenil. Samo kuharica j«* prišla po ve.lat. da se bo obe I pokva-jril. ako bo treba še dolgo čaka'i. | Odgovoril je p o v.se m mirno: j — Or >pa mi je rekla, da je k 'obedu najbrž ne 1><>. Ako .«<• ,Vz deset minut ne vrne. lahko servi-ra J e.
i Gonil je od .sebe misel, da mu je I žena ušla. V duhu ji je dajal za !-nji rok za povratek. Ob pol dveh je .sedel k obedu, bolj razburjen i« nestrpen kot ogorčen. "Šele pri r-r ni kavi .se ga je lotil nemir* poizkusil je čitati in pisal i. pa ni šlo. Misli so mu uhajalo za njo ir. .ski i i vaj se je oziral skozi okno. I Ni je bilo....
i V sobi jo vladala neobičajna ti-jšina. N;>tala je noč in tedaj se je .spomnil neštetih podrobnosti. po-j govorov, šaljivih opazk in globo Ikega molka .— Drhtel je pri misli, da je vse to že minilo.
Drugi dan je nameraval telefonirati njenim roditeljem in prijateljem. Že je stopil k telefonu, to-da v hipu, ko je hotel spregovoriti. mu jo prišlo na misel, da s« vendar le utegne vrniti in da bi bilo zelo mučno pojasnjevati tujim ljudem zmoto.
f Tudi prisotnast služkinje in njena nema vprašanja so ga dražila. Ako se Suzana do večera ne vrne bo treba povedati resnico. 1 Ob osmih je .služkinja sklenila spregovoriti.
t — Kaj pa. če se je milostljivi kaj pripetilo?
slutil je v teh besedah več radovednosti kot bojazni in znova je začel lagati.
—Ne. ne. gospa mi je rekla, la se vrne. Sicer pa, kar prinesite juho.
Jedel je in vsak grižljaj ga ji pekel v ustih. Potem je legel m ototn a no ter napeto poslušal repo' ulice in zapiranje veznih vrat.
Nekoga r ni bilo....	•
Ko je nastopil tretji dan. se g,; je polastila tesnoba in žalast. Zno va si je izmislil nekako pretvezo bolezen neke sorodnie ka-li. Tod; vest o ženinem odhodu .se je bila ž* raznesla po hiši. Najemniki so se l>omilovalno ozirali za njim. Služkinje so postajale po hodnikih ic šepetale. Kuharica ni več vpraše vala. toda njen molk je bil tem neznosnejši.
Razmišljal je:
—Kaj porečem. ako se Suzana vrne.1.... Ali bom imel toliko poguma. da jo pokaram? Ali jo bom mogel vprašati, zakaj-me je zapustila?
Niti za misel mu ni prišlo, da lii jo moral <za to spoditi od hiše. Bil je detev .slabič, ki jo je preveč ljubil in ji že vnaprej odpuščal. Toda kaj poroko ljudje -— ta ne-uljudna kuharica in škodoželjni Gcccdi — kaj ^poreko na to oni ?
IVklical je kuharico in ji r< kci, n" da bi jo pogledal :
—	t'njte.... o.lpolovati mislim.. Xe potrebujem vsi-, več. Poiščite -i drugo službo.,.. Žal mi je....
Potem je odpovedal službo še hišniku, se preselil na drugi konce Pariza iu najel drugo kuliari-Človek bi mislil, da je star .sa m« e. Razlika je bila .samo ta. ti, je vedno upa!, da .se žena vr;ie in da .d je izmišljeval cele romana Gosi>a je <-dpotovala. vrne se če" ■ štirinajst dni.... Kuharici je pri | poved o val o njenih kapricah in na vadali. o tem. k:iko hoče imeti po-jgrnjeno mizo, kam spravlja perilo. kam svoje obleke.... In kadai se je vrnil domov, je vprašal ves v strahu :
I -v- Nobene brzojavke?.... Kaj n. i nihče teb foniral
| Proti koncu meseca je spoznal p' jn snieliili preme!ene kuharice, da ! ni teko zabita, kakor je prvotne mislil. Zato je, porabil prvo prilož , :io.u in je odpovedal službo. Dni ; gi. ki jo je nadomestila, je pripo-I vedoval Lite storije. j — Go.spa se mora v.sak čas vr »liti. Ako bi me slučajno, ne bik doma. ji povejte, da sem šel na : '.zprehod in da se takoj vrnem. I Končno je šel tako daleč, da j' I tž val pri .-vojlh izmišljotinah. La-; ral je sebi in kuharici, ijiko da sam li več prav vedel, je-li se žena re> -rne ali po jo zaman pričakuje j Domov grede je vedno preskakoval ; ri *s11 pnice in komaj Čakal, da zp { rlecla kuharico. Tenia na vsako j /prašanje niti je kuharica odgovo •ila:
—	XV, gospod nikogar ni biio.
Opustil je vsako delo. Same
možgani, polni zdaj brezupnih, zdaj zoptt nadepolnih inlsii, so .se oečali edino z nezvesto Suzano.
Kuharica. ki mu je spočetka '■er.iela, je začela kmalu sumiti, dr "i nekaj prikriva. Odpovedal ji je kakor je odpove lal prejšnji, in sklenil najeti drugo, toda samo zn i irinajst dni. da bi se ji odsotnost Suzane ne.zdela čudna, kadar se gospa vrne.
Toda čas je potekaj, ne d« bi sc v njegovem samotarskem življenju kaj izpremenilo. Dogajalo se je. la je nova kuharica pogrnila mi-<o in servirala gt>*pej najljubša je-lila na njenim krožniku, toda siromak je moral obedovati pred neza medenim .stolom.
potem je štel leta. Opotovano je loločil cel o meje svoje potrpežljivosti.
—	Ako se do konca tega meseca ne oglasi, se ne bom več brigal <a njo.
lil zopet je minil mesec. Določi' 'e novo mejo svoje potrpežljivosti, nanašajoč se. da stori čas svoje, po-:asi sicer, toda gotovo.
Nekega dne se mu je na izpiv hodu zdelo, da jo je videl. Toda njenega odhoda je minilo |>e' let in moda je ta čas gotovo izpre-mcnila njeno zunanjost. Hitel je
za njo..... Dolga vrsta avtomobilov
iu ie ločila. I>il je prepričan, da je bila ona. Videla ga je, pa ni l--nela poguma približati se mu in ga odgovoriti. Da. zdaj je vse v redu. Nocoj, ko se stemni, pozvan« pride.
Kuharici je naročil pripraviti za njo poseben jedilni pribor. Jedilnico je dr A okrasti z rožam'.
Pa ni prišla.
Začel se je starati. Lasje so mu
! New York Edison Ura
8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY
CT-I ni etrov	SOJ CUoeikta
T h c Eil i ton Ensemble
Jit.-ef l^nitiif, VMIIJU.
N/are priljubljene. Uvertura
j 1'esnik in kmet .... Suppe
j j ValPki
ViMiJcva I kiiuira . . . Strsiuss
;
IzA-rpki i .
i iVSka d.-kllrit.....I*.alfe
i ]
• S:mj:srija .... Seluunanu , r j Celo >o1m, Jae]ues Kena.il
; Humoreska .... 1 »vorak i
j Violin S. I., 1'nvltl K..l.in>.m
Itožniv»uic*e . .... Nevin
i Skupina stalili iiriljutiljenih:
Sailing The <»:«! Oaken ISueket j lien Bolt Alice Where Art Th. u j Nauey l.e:» t'heer. Boys, rhe.-r J.»,v«»'s i >1.1 Sweet Song Listen to the Mocking liinl
I Zbirka znanih uiMarnih niel.nlij Minuett in Barcarolle iz Iloffmanovih i>rii»«>vi
< if fen 1 »a.-h
• Stalna radio-iztoiba za udobnost naših odjemalcev in Javnosti je na
124 West 42nd Street.
! The New York Edison Company
Vam na razpolago.
I	"	-
1 - ^^^
- -
vsiveli in no-ge so postal ena .-la-1 -ost težke. Vendar je pa še vedno t skrbel za svojo zunanjost, da bi bi' Suzani všeč. Služkinje so se nic-ljale in v.sjrki je ponavljal i.sto i -torijo. Dan za dnem je vpraševal, i !a-li je gespa telefonirala in da-li ! e v njegovi od sitnosti kdo prišel.
Nekega večera ob osmih je sedei i .
:a mizo m začel razlagali služkt-lji. ki je nastopila .služIlo i.str».i f I ni*:
—	Pre lito pride gospa, ji mora-.a pogrniti divan. Tudi njeno prt-
' j ago bo treba j>c.spravit i. Nek lo je pozvonil. Začutil je. kako mu je sree v pr-! ih poskočilo.
i — Ilitro, hitro odprite! To jt j na.
Lastnim ušesom ni verjel. Od-j v;trlil se je bil verjeti.... ni čuda, I -aj je'menilo že lo let, od kar je >dšla.
Služkinja se je vrnila in deja-I a mirno:
! — To je madame.
—	To je....!
Planil je pokoneu, potem je o-malmil na stol.
Suzana je stala pred njim. skesana in izžeta. Gledala je v tla in
/
vsa njena zunanjost je pričala o burni preteklosti. —
Iztegnil je roke proti nji, odprl usta in hotel zaklicali: —TiTi si! Vendar enkrat! Toda opazil je miren pogled služkinje, ki ji je malo poprej rekel, da se vrne gospa čez 4S ur. Bilo bi malo čudno, ako bi kazal toliko radost in navdušenje po tako kratki odsotnosti. Nn, in tako je pomislil na dolga leta potrpežljivosti, pričakovanja in laži. Zbral je vse sile in spregovoril z glasom, iz katenga je zvenel nedolžen o-čitek:
—	Zopet pozno! To ni lepo. Saj je že osem proč!
POZOR JtOJAKI!
VODNIKOVA DRUŽBA nam je poslala še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko naroče rojaki po $1.00 djirka. To so štiri knjige — dva' romana in dve knjigi poučne vsebine.
"Glas Naroda", 32 Cortlandt St., New York City.
16799 JIH JE UMRLO
samo v New York Citv zadnje leto vsled bolezni na ledieah. Ne dopustite, da bi postali žrtev s tem, da zanemarjate bolečine in bolezni. Zaščitite se proti nesreči. Pijto dosti vode in poskušajte —
Svetovno slavni odvajalni pocii rje-ralec. Xa roti ud zdravilo liofendske !zza leta lflM. Pri vseh lekarnarjih v treh veUkostlh. tla rani irn&o.
Glejte, d« bo im« Gold Medal na vsaki ikatljl. N« kupujte nadomestkov.
Arptanje oarniko* Shipping
t. aprila:
L«-via than, Cherbourg; Muenchen,
Cherbourg, iireinen.
12. aprila:
Martha Wa.«tilncton, Trat.
13 aprila:
Mauritania, Cherbourr 14. aprila:
Albert Ballln, Charbourf, Hamburg.
i 15. aprila:
Olympic:. CherbOTjr*.
16. aprila: Stutisart, Cherbourg. Bremen.
19.	aprila:
itdiuiice. Cherbourg, Hamburg.
20.	aprila:
Aquitunia, Cherbourg: Geo. tVaah-
Ins'un, (Jberlwure, Uremen.
21.	aprila:
New lork, Cherbourg, Hamburg.
22.	parila:
Columt>us, Cherbov.*-g, Bremen.
23.	aprila:
I'aris, Havre; Majestl.% Cherbourg. Tt>rt:k. liremtn.
27.	aprila:
H«-r« njfaria. CherlMiiirp: Prea. Harding, cbei Uiurg, Bremen.
28.	ar-;ta:
Oe»:l>.chland. Cherhourg, Hamburg
30. ar"!a:
l-ev th.in. Ch«-r»KmrJ: Franre, H: 1 vr» , Drem»»n, CherlHjurg, Ilrtmcn
4.	m a' a:
Maiiivtanla, CherlK>:Tg: President RtuwcM'lt, Cbt?rbuiirg, Brrmcii.
5.	maja:
Clrvelutiil, Cherbourg. Hamburg
6.	maja:
Berlin, Cherbourg, Bremen.
7.	maja:
Ulymiiic, Cherbourg.
10.	maja:
Pres. Wilson, Trst. SKUPNI IZt.ET
11.	maja:
Atjuitartia, Cherbourg.
12.	maja:
Hiiiaburg, Chi-rboure, Hamburg; Muenchen, Cherbourg, Bremen.
14. maja:
l^ris, Havre. SKUPNI IZl^ET
17 maja:
l:eren£arla, Cherbourg; Columbus, | Cht-rbourg, iJren>en.
18.	maja:
Or.rr&e Waahington. Chei bourg. Bieineii.
19.	maja:
Westphalia. Hamburg.
21. rnaja:
Letiathan, Cherbourg: Franre Har-
re; l^irfflmser, trenira. 24. maja:
Marinu Washington, Trat; Rellanco,
Cheibuuig, Han.liurg.
I 25. maja:
Mauritania, Cherbourg: President IturUmtf, Ch.-rUuuTif. Bremen.
26. maja:
Albert liaJiln. Cherbourg. Hamburg.
■
28. maja:
Olympic, fherliourg; Ilr-ptibllc, Cn-i men, Cht-rbourg.
131. maja:
A*|iiiiat>la, Cherbourg; Thurlnglu. Hamburg.
4.	junija:
i'aria, Havre.
23. junija:
l'rra. wildon. Trst. SKUP.VI IZt.ET
2. Julija:
lie Ue Fran>r, ll.ivr*. — SKtT.N'l
1ZI.MT
5.	avguata:
I'lCMtirlil WDw.n, Ti!<t —SKt'PXt ___ IZl.KT
^COVKtO	COVE*
SEST DNI PREKO OCEANA
Najkrajša tn najbolj ugodna pot za potovanje na igrorrnih parnikih:
P A R I S — 23. aprila; 14. maja FRANCE — 30. aprila; 21. maja
NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja.	Izredno nizke cene.
Zajatni^ile si prostorom prvo vož:ijr> nov.ga velikana
"ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
Vpmiajte kateregakoli pooblašk-enega agenta ali:
FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York
NAJCENEJŠA	A ^—i
VOŽNJA v JUCOSLAVUO J J tf^^l
COSU LiCH^^Ugnj
DIREKTNA SMEH^I^^^^ POTOVANJA	ii^iS^
Kratka ielezniika vožnja —--fes—
do dema po zmerni ceni. Odplutje proti Tratu in Dubrovr.lku"
MARTHA WASHINGTON
12. APRILA — 24- MAJA
PRESIDENTE WILSON
10. MAJA — 23. JUNIJA Vpraflajte ra cene in proaiore v blUnJl agenturl. PHELPS BROS.. 2 West St, N. V.
i———
PRODA SE IZ PROSTE ROKE
po lastniku parna žaga in elektrarna na vodni pogon 40 IIP in J paro c-d 45 do 65 IIP, eventualno z ostalim posestvom, hiša, njive itd.J ki leži v prometnem trgu Domžale oh železnici Ljubljana—Kamnik.! Žajra iu elektrarna sta v polnem obratu. Cena $36,000.00. Ponudbe pošiljite na:
Parna žaga in elektrarna, Poste restante, Domžale, Slovenija, Jugoslavija.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da ogli»*ii iejo v listu "*Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem.
Uprava 'Glas Naro3aV
t
Prav vsakdo-
kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj lcu-
Ipuje; kdor kaj prodata: prav vsakdo prizna-va* da imaio čudovit uspeh —
MALI OGLASI !
v •Glas Naroda**
I
KNJIGO
KAKO SE POSTANE AMERIŠKI
DRŽAVLJAN* imamo zopet v zalogi Stane 25^. Onim, ki mi jo medtem naročili, smo jo že odposlali.
Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ~
Kdor Je namenjen potovati v •tari kraj. Je potrebno, da Je poo-Cen o potnih Ustih. prtlfBKi in dro. gib rtvareh. Vsled naše dolgoletna liknftnje Vam mt *samoremo dad najboljša pojasnila In priporočamo, vedno le prrorratne brzoparnlka.
Tudi nedržavljanl samr^ejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti rt morajo dovoljenje ail permit la Waahlngtona, bodisi sa eno leto aH 6 mesecer in se mora delati pro-šnjo vsaj en mesec pred od pot oranjem in to nararnnst v Washington, D. O. na generale ga naselnl-Skega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SL julija. 192S se nikomur vefi ne po«Je permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posUes osebno, bodisi v Dajbllfnji naseinl-Skl urad ali pa ga dobi ▼ New Toka pred odpotoranjem, kakor kedo v prodaji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na avoja lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce b starega kraja.
Kdor Bell dobiti sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej pige ca pojasnila. Is Jugoslavije bo pripojenih v tem letu «70 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa amerllke državljane. ki Jfeie dobiti sem -2arlXs la otroka od 18. do 21. leta tn pa sa poljedelske delavca.
Ameriški diavljsnl pa atmortjo dobiti sem iene In otroke do 18. lata bres da bi Mil Šteti v kvoto, po. trebno pa je delati proSnjo v Washington.
Predno podvaamete kaki korak, plftlta nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
O COBTLANDT gt, NEW tORI
ADVERTISE in GLAS NAHODA