iz prakse za prakso 73 Learning to ride a bike among preschool children Abstract The article introduces learning of cycling for children in the pre-school period. A tool that perfectly prepares a child to learn to ride a real bike is the balance bike. It significantly changed the learning of cycling that we were used to in the past. The article describes what we need to pay attention to when buying a balance bike, how to approach children’s learning of cycling with a balance bike, and how a child can easily upgrade to the right bike after using a balance bike. Children have an easier time learning how to ride a bike when starting with a balance bike because it is done through a play so that a child has fun and learns new skills at the same time. A child thus enjoys learning progress and thereby gains a positive at- titude towards cycling. Keywords: cycling, preschool children, balance bike. Izvleček V prispevku predstavljamo učenje ko- lesarjenja za otroke v predšolskem ob- dobju. Pripomoček, ki otroka odlično pripravi na prehod v pravo kolesarjenje, je poganjalec. Ta je bistveno spremenil učenje kolesarjenja, ki smo ga bili va- jeni nekoč. Opisali smo, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu poganjalca, kako pristopimo k učenju kolesarjenja otrok s tem pripomočkom in brez večjih težav preidemo na pravo kolo. Učenje poteka skozi igro, tako da se otrok hkrati zabava in uči novih spretnosti. Na- loge so zasnovane tako, da otrok napre- duje in na koncu doseže uspeh. Le na ta način uživa v učenju in pridobi pozitiven odnos do kolesarjenja. Ključne besede: kolesarjenje, otroci, poga- njalec. Mateja Videmšek, Maja Meško, Tasja Videmšek Učenje kolesarjenja v predšolskem obdobju Foto: Maja Remic 74 „ Uvod Kolesarjenje je športna zvrst, s katero se otrok lahko sreča že zelo zgodaj. Spodbuja otrokovo zdravje, saj krepi srčno-žilni in di- halni sistem ter razvija gibalne sposobnosti, predvsem ravnotežje, koordinacijo gibanja in moč. Številne raziskave so pokazale, da imajo otroci in mladostniki, ki se vozijo s kolesom v šolo, bolj razvite aerobne spo- sobnosti kot njihovi vrstniki, ki jih v šolo vo- zijo njihovi starši (Cooper idr., 2006; Voss in Sandercock, 2010; Mye idr., 2012). Kolesarjenje se danes sicer spodbuja kot aktivna oblika prevoza, ki prispeva k manjši onesnaženosti zraka in pozitivno vpliva na zdravje otrok in mladostnikov, vendar pa se poraja vprašanje glede varnosti kolesar- jenja po poteh in cestah, ki vodijo do šole (Lenton in Olwen Finlay, 2018). Skrb glede varnosti je vodilni dejavnik, ki omejuje kolesarjenje otrok. Obvladova- nje kolesa namreč ne zadostuje za varno vožnjo po cestah, kjer mora otrok komu- nicirati z drugimi udeleženci v prometu in nenehno sprejemati odločitve, ki jim omogočajo, da ostanejo na varnem. Otro- ci morajo biti sposobni nadzorovati svoje kolo, prepoznati in se odzivati na prome- tne znake ter znati predvidevati premike drugih vozil na podlagi njihovega položaja in gibanja ter hkrati oceniti hitrost drugih vozil (Lenton in Olwen Finlay, 2018). Ko pristopimo k učenju kolesarjenja mlajših otrok, se moramo zavedati, da je njim naj- pomembnejša igra. Pred samo dejavnostjo otroka motiviramo in navdušimo za kole- sarjenje. Učenje moramo načrtovati tako, da se bo otrok hkrati zabaval in učil. Naloge morajo biti zasnovane tako, da bo otrok napredoval in na koncu dosegel uspeh. Le na ta način bo užival v učenju in pridobil pozitiven odnos do kolesarjenja. Otroci naj bi odraščali v duhu, ki spodbuja dojemanje in spoznavanje kolesarjenja kot prijetno športno rekreacijo za vso družino in najbolj naravno mobilno možnost. Tako bodo lahko v poznejših življenjskih obdo- bjih samoumevno in lažje uporabljali ome- njene načine gibanja in mobilnosti. „ Učenje kolesarjenja v predšolskem obdobju Še pred desetletjem je bilo prvo prevozno sredstvo za otroka tricikel s pedali. Mno- gi danes menijo, da je tricikel slaba izbira za otroka, ker ima številne pomanjkljivosti. Starši velikokrat nimajo možnosti kupi- ti tricikla, ki bi ustrezal malčku, pogosto z nogami niti ne doseže pedal. So težki za poganjanje, tako da se otrok hitro utrudi in izgubi motivacijo za vožnjo. Prav tako je okoren tudi za prenašanje in shranjevanje. Izkušnje kažejo, da tricikli niso varni na ne- ravni površini; otrok lahko izgubi ravnotežje in se prevrne. Otroci na triciklih ne razvijajo ravnotežja in se ne uvajajo v kolesarjenje, ampak se pravzaprav učijo le poganjati pe- dala (Martins, 2018). Foto: Jana Možina Boljša izbira od tricikla s pedali je poganja- lec tricikel. Otroci se lahko že kmalu po tem, ko shodijo, poganjajo na njem, seveda če je ta ustrezne velikosti in teže. Navajajo se na kolo, krepijo mišice nog in se veselijo ob gibanju. Tudi skiro je športni pripomoček, s katerim otrok uživa v gibanju na prostem, razvija ravnotežje, moč in koordinacijo gibanja. Skiro lahko uporablja otrok že takoj, ko po- polnoma obvlada hojo. Ko se otrok vozi na skiroju, se postopoma navduši tudi za ko- lesarjenje. Pripomoček, ki otroka odlično pripravi na prehod v pravo kolesarjenje, pa je nedvo- mno poganjalec. Ta je bistveno spremenil učenje kolesarjenja, ki smo ga bili nekoč vajeni; pri učenju kolesarjenja smo nava- dno uporabljali kolo s pomožnimi kole- sci. Namesto da bi otrok na kolesu razvijal ravnotežje, mu s pomožnimi kolesci ni bilo treba skrbeti za ta primanjkljaj (Kodrin in Videmšek, 2013). Danes menimo, da so podporna stranska kolesa za učenje kolesarjenja neprimerna. Otrok se zanaša na njihovo podporo in stabilnost, vendar pa lahko izgubi ravno- težje zaradi neravne površine ali pa pade zaradi preobremenjenega podpornega kolesa. Pogosto se tako na kolesih s stran- skimi kolesi zgodijo nesreče (Videmšek idr., 2018). Poleg tega se otrok pri vožnji nagiba na levo ali desno stran, ker je navadno eno kolesce nižje od drugega, kar negativno vpliva na hrbtenico. Foto: Alenka Ludvig Ribič Foto: Alenka Ludvig Ribič iz prakse za prakso 75 „ Poganjalec Poganjalec je torej učinkovito sredstvo za premikanje, ki je namenjeno otrokom pri- bližno od drugega leta starosti. Sestavljen je iz dveh koles, okvirja in krmila. Lahko je narejen iz lesa, kovine (aluminija) ali iz ka- kovostne umetne mase. Poganjalci so sicer zelo enostavni, vendar je izbira ob vse večji ponudbi na tržišču vse prej kot enostavna. Lesen ali kovinski poganjalec? Leseni poganjalci so priljubljeni zaradi svo- jega naravnega izgleda in prijaznosti do okolja. Na trgu obstaja veliko lesenih po- ganjalcev, a le malo je narejenih iz visoko kakovostnih materialov. Visoko kvalitetni okvirji lesenih poganjalcev lahko vzdržijo več let, če je za njih ustrezno poskrbljeno, medtem ko leseni poganjalci nižjega ce- novnega razreda težje prenašajo zunanje vplive, kar se lahko hitro pozna tudi na okvirju poganjalca (Katerega izbrati: lesen ali kovinski poganjalec, 2019). Les je običajno lažji, vendar tehnologija omogoča izdelavo tudi lahkih kovinskih poganjalcev. Kovinski poganjalci so iz jekla ali aluminija, od materiala pa je predvsem odvisna teža in kvaliteta poganjalca. Poga- njalci z jeklenimi okvirji so nekoliko težji in zato običajno uporabljeni pri cenejših mo- delih poganjalcev. Kakovosten aluminij je lahek, močan, odporen proti rji in se upo- rablja predvsem pri vrhunskih aluminijastih poganjalcih. Če pri opisu poganjalčka torej ni posebej navedeno, da so izdelani iz alu- minija, so običajno iz jekla (Katerega izbrati: lesen ali kovinski poganjalec, 2019). Običajno z rastjo cene in kvalitete poga- njalca pada teža poganjalca, poceni kovin- ski poganjalci so običajno težji, aluminijasti višjega cenovnega razreda pa so lahko tudi lažji od lesenih različic. Vsak poganjalec ima svoje prednosti in slabosti, najpomembne- je je, da ustreza velikosti otroka. Pri izbiri poganjalca upoštevamo (Bra- un idr., 2013): • Poganjalec naj bo odporen na vremen- ske vplive, na korozijo, enostaven za čiščenje. • Ima naj omejen zasuk balance ter bi- lančne ročaje s širokimi odbojniki. • Gibljivi deli naj ne zahtevajo vzdrževa- nja. • Na poganjalcu naj ne bo mest, kjer bi obstajala možnost ukleščenja otroških prstov. • Vsebuje naj opremo z gumami, ki so najudobnejše ter hkrati najbolj podob- ne otroškemu kolesu. • Ima naj višinsko nastavljiv sedež in po možnosti globoko odprtino. Sedež po- ganjalca naj bo nastavljen tako, da sta obe nogi s celim stopalom varno na tleh; noge naj bodo nekoliko pokrčene. Silly (2014) med drugim poudarja: Višina sedeža: Najnižja višina sedeža naj bi bila od 2,5 cm do 4 cm nižja od višine otrokovega razkoraka. Čeprav bo otroku ustrezalo tudi kolo, katerega višina sedeža je enaka njegovi višini razkoraka, mu bo dodatnih nekaj centimetrov pomagalo zlesti na kolo in z njega, kot tudi zmanjšalo poškodbe pri padcih. Teža poganjalca: Poganjalec ne sme biti težji od 30 % otrokove telesne mase. Lažji poganjalec je priročen tudi za starše, ki ga morajo velikokrat nositi zaradi različnih ra- zlogov. Pnevmatike: Obstajajo različni tipi pnev- matik za poganjalce. Penaste gume so naj- lažje in se zagotovo ne preluknjajo, vendar zagotavljajo najmanj oprijema in oblazinje- nja. Pnevmatike iz trde gume zagotavljajo boljši oprijem kot pnevmatike iz penaste gume, hkrati pa smo lahko brez skrbi, da bi spustile zrak. Ti dve vrsti pnevmatik sta ide- alni za vrtce in starše, ki se ne želijo ukvarja- ti s praznimi pnevmatikami. Zračne pnevmatike so najbolj priljubljene in univerzalne, saj ponujajo najbolj udobno vožnjo. Za malčke, ki se vozijo po ulici, bodo pe- naste gume čisto v redu, za starejše in bolj zahtevne otroke pa je dodatni oprijem zračnih pnevmatik bistvenega pomena. Položaj sedeža: Če je sedež na zadnjem delu okvirja, otroci izkusijo boljšo vodljivost in so na splošno hitreje napredujejo. Med vožnjo s sedežem na zadnjem delu imajo otroci tudi več prostora za naravno nagiba- nje naprej med tekom. Prvi koraki na poganjalcu Pri učenju vožnje s poganjalcem je po- membno, da izberemo primerno trdo pod- lago z majhnim nagibom, vendar otroka za pospeševanje hitrosti nikoli ne potiskamo. Otrok na njem sedi, hkrati pa se z obema nogama dotika tal. Z nogami se nato tudi poganja na način, da hodi ali teče. Ko se otrok navadi na gibanje in že nekoliko Foto: Maja Remic Foto: Maja Koren Foto: Alenka Ludvig Ribič 76 Prva stopnja – uvod Cilji Dejavnosti Poznavanje ustrezne čelade in nameščanje le-te na glavo. Poznavanje delov poganjalca. Namestitev čelade – čelada mora biti nameščena na sredini glave, pod paščkom pri bradi naj bo prostora za dva prsta. Deli poganjalca – Otrok pokaže dele poganjalca glede na učiteljeva navo- dila. Poganjalec gre na sprehod – otrok sledi vaditelju, medtem ko ob sebi pelje poganjalca na sprehod. Preizkus višine sedeža – otrok se usede na kolo, stopala morajo biti v celoti na tleh, kolena rahlo pokrčena. Poganjanje, hoja, tek – otrok se spoznava z enostavnim gibanjem na poga- njalcu. Druga stopnja – pelji in ustavi Cilji Dejavnosti Vzdrževanje ravnotežja med gibanjem. Ustavljanje med vzdrževanjem ravnotežja. Ohranjanja ravnotežja brez poganjalca – otrok vzdržuje ravnotežje med hojo po ravnotežnih piramidah, vmes ponazarja držanje krmila. Poganjanje, hoja, tek – otrok izvaja gibanje na poganjalcu, poskuša obdržati ravnotežje. Prosti tek – Otrok se pri določeni oznaki odrine z nogami in prosto pelje na poganjalcu, pri čemer se z nogami ne dotika tal. Zaustavljanje – Otrok se pri določeni oznaki odrine, pri stop znaku ali dolo- čeni drugi oznaki pa se zaustavi z nogami. Tretja stopnja – zavijanje in obračanje Cilji Dejavnosti Vzdrževanje ravnotežja pri obračanju. Vzdrževanje ravnotežja pri zavijanju. Vzdrževanje ravnotežja pri vožnji po črti in pri obratu – otrok se vozi na poga- njalcu po črti do oznake (stožec,obroč …), se zaustavi, obrne in pelje nazaj na izhodišče. Črta je najprej ravna, nato rahlo vijugasta. Vzdrževanje ravnotežja med vožnjo po koridorju (med dvema črtama). Zavijanje med stožci. Križišče – na stičišču dveh poti (pri oznaki) se mora otrok zaustaviti, pogle- dati levo in desno, preden nadaljuje z gibanjem na poganjalcu. Otrok se pelje na poganjalcu po neravni talni površini. Četrta stopnja – vožnja na poganjalcu v oteženih okoliščinah Cilji Dejavnosti Sproščena, varna vožnja v dinamičnem okolju, v oteženih okoliščinah. Otrok se vozi na poligonu med, pod in čez ovire. Otrok poskuša voziti poganjalca z riževo vrečko na čeladi, brez da bi mu le-ta padla na tla. razvije ravnotežje, se začne odrivati od tal in krčiti noge, tako da pride do vožnje po samo dveh kolesih. Otroci se pogosto kar sami naučijo osnov- ne vožnje s poganjalcem, ker lahko upora- bljajo hojo kot naravno obliko gibanja. Igra s poganjalcem je možna že zelo zgodaj, preko nje pa otroci razvijajo sposobnosti ravnotežja, koordinacijo gibanja, moč, vzdr- žljivost, naučijo se krmiljenja ter uravnava- nja hitrosti. Otroci razvijajo sposobnost orientacije v prostoru, zaradi nenehnega stika s tlemi pa se lahko igrajo z ravnotež- jem (Videmšek idr., 2018). Shim in Norman (2015) sta izvedla raziskavo na tri do petletnih otrocih, ki so se štiri te- dne vozili s poganjalcem (trikrat na teden po 20 minut). Ugotovili so, da so statistično značilno izboljšali ravnotežje ter da so že v tretjem tednu bistveno izboljšali spretnost s poganjalcem v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati raziskave dokazujejo, da se otroci hitreje in lažje naučijo kolesariti s poganjalci v primerjavi s kolesi s pomožni- mi koleščki. V nadaljevanju bomo prikazali primer uče- nja kolesarjenja s poganjalcem, ki temelji na štirih stopnjah (prirejeno po: Kodrin in Videmšek, 2013; Shim in Norman, 2015; Becker in Janny, 2017). Dejavnosti lahko po- pestrimo z različnimi igrami v vrtcu, šoli ali v domačem okolju. Stopnje učenja vožnje s poganjalcem so opredeljene tako, da otroci postopoma iz prakse za prakso 77 Foto: Maja Remic razvijajo spretnosti kolesarjenja. Če niso pripravljeni na bolj zahtevne izzive, še ne- kaj časa urijo določeno spretnost, dokler je ne usvojijo. „ Prehod na otroško kolo Ko otrok z znanjem vožnje poganjalca preide na kolo, ima problem ravnotežja že rešen in ostane mu samo še učenje poga- njanja (Colebrook, 2018). Pedaliranje pa je precej lažja spretnost kot vzpostavljanje in vzdrževanje ravnotežja, zato je prehod na otroško kolo mnogo lažji. Foto: Katja Tomažin Najprimernejše je kolo z globoko odprti- no. Taka konstrukcija poskrbi za uspešno sestopanje v naglih situacijah. Kolo naj bo robustno in naj ne zahteva prevelikega vzdrževanja. Kolo naj bo prirejeno tako, da lahko otrok brez težav z obema rokama doseže in drži krmilo ter lahko s celim stopalom doseže tla. V primeru, da je kolo preveliko oziroma premajhno, ga otrok ne more učinkovito poganjati, sedi neudobno in je na kolesu negotov. Krmilo ne sme biti predaleč, kar pomeni, da otrok ne sme imeti iztegnjenih rok, ampak rahlo pokrčene, in da morajo njegovi prsti z lahkoto seči do zavornih ročic, ki pa morajo biti tehnično brezhibne (Cvijetićanin, 2011). Otroku razložimo, da mora krmilo vedno držati z obema rokama, da med vožnjo ne sme spustiti nog s pedal, da za kolo ne sme privezovati ničesar in tega vleči za sabo. Na kolesu nikakor ne sme voziti prijateljev niti sede niti stoje. Otroci se s kolesom zelo radi vozijo, saj jim predstavlja tudi igralno sredstvo; z njim od- krivajo svet in številne nove dogodivščine. S kolesarjenjem otroci zaznavajo okolico, prostor, čas in samega sebe. Ko otroci zač- nejo obvladovati kolo, čutijo veselje, var- nost, ugodje, dobro se počutijo, pridobijo samozaupanje in samozavest (Videmšek, Meško in Videmšek, 2016). Z izboljšano kon- trolo gibanja se znižuje tudi tveganje mo- rebitnih poškodb; dobro razvito ravnotežje, koordinacija gibanja in sposobnost hitrih reakcij v primeru nevarnosti preprečujejo morebitne nevarne padce in nesreče. Pomembno je, da otroci do prvega stika s kolesom pridejo preko staršev ali vzgoji- teljev oziroma učiteljev, ki jim zaupajo, saj se bodo tako hitreje in z veseljem naučili kolesarjenja. „ Oblačilo in čelada Otroci naj bodo na kolesu oblečeni v obla- čila živih barv, da bodo na cesti dobro vi- dni. Nikakor naj ne nosijo ohlapnih oblačil, ki se lahko zataknejo v dele kolesa, in obu- tve, ki se sezuva! Najbolj pomembna pa je čelada, ki se mora dobro prilegati in je za otroke obvezna. Čelada naj bo v svetlih in kričečih barvah, saj je tako bolj opazna, na vročem soncu pa se tudi manj segreva kot temna. Zelo pomembno je, da je otroku če- lada všeč, da jo bo sprejel kot obvezni del opreme in jo bo z veseljem nosil pri kole- sarjenju. Foto: Maja Koren Foto: Katja Tomažin 78 Foto: Maja Remic „ Vključevanje mlajšega kolesarja v promet Otrok mora tehnično obvladati kolo, pre- den se podamo na skupne kolesarske izlete. Ker otrok še ne dojema prometa v celoti, se z njimi podamo na kolesarsko pot v prometno mirnejših okoliših, področjih s hitrostno omejitvijo 30 km/h ali na kolesar- skih stezah. Otrok naj se pelje pred nami, da je vedno v našem vidnem polju. Tako ga lahko primerno usmerjamo, hkrati pa je za- ščiten tudi pred prehitevajočim prometom. V primeru, da se z otroki vozita dve odrasli osebi, naj tvorita začetek in konec kolesar- ske skupine (Braun, 2013) in na ta način še dodatno poskrbita za otrokovo varnost. Otrok v tej starosti namreč še nima v celo- ti ustrezno razvitih sposobnosti za varno vključevanje v promet. Njegovo vidno po- lje je zelo omejeno (za 1/3 manjše kot pri odraslih). Zvokov, šumov in hrupa, ki priha- jajo od strani in od zadaj, ne more ustrezno določiti. Ne zmore tudi prepoznati realne hitrosti približujočih se vozil. Otrok se po- čuti, kot da je v središču sveta in hitro poza- bi na zaznavanje drugih stvari (Braun, 2013). Ocenjevanje hitrosti in razdalje je spre- tnost, ki jo otrok doseže do približno 12. leta starosti (odvisno predvsem od izpo- stavljenosti), izvedba odločitev, ki so enkrat sprejete, pa je pri otrocih veliko počasnejša kot pri odraslih. Odzivni časi ne dosegajo ravni odraslih do približno 14. leta starosti (Lenton in Olwen Finlay, 2018). Z vidika udeležencev v prometu so kole- sarji zelo ogrožena skupina. Še posebej je pomembno, da so na cesti varni tudi naši najmlajši, ki s kolesarjenjem spoznavajo novo vlogo udeležencev v prometu. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na peš- poti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v območju umir- jenega prometa. Kolo sme samostojno vo- ziti v prometu na cesti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let (Braun, 2013). Otroci kolesarski izpit opra- vljajo v šoli, ko že znajo predvidevati potek dogajanj, znanje povezovati s prakso ter ocenjevati pojave, kot so: hitrost, oddalje- nost, reakcijski čas, zavorna pot, osvetlje- nost, vidnost, tehnična urejenost in posle- dice ravnanja v prometu. To so sposobnosti in lastnosti, ki so pomembne za samostoj- no, varno vključevanje otroka s kolesom v promet. „ Gibalni/športni pro- gram Mali sonček V šolskem letu 2011/12 je Zavod za šport RS Planica v sodelovanju s strokovnjaki Fakultete za šport, Pedagoške fakultete, nekaterimi vzgojiteljicami in ravnateljicami vrtcev začel z izvajanjem gibalnega/špor- tnega programa Mali sonček, ki predstavlja posodobitev, dopolnitev, zlasti pa razširitev Zlatega sončka, saj posega tudi v prvo sta- rostno obdobje (Videmšek idr., 2012). Vsebuje 4 stopnje: Mali sonček – modri (za otroke od 2. do 3. leta); Mali sonček – zeleni (za otroke od 3. do 4. leta); Mali sonček – oranžni (za otroke od 4. do 5. leta); Mali sonček – rumeni (za otroke od 5. do 6. leta). Vse štiri ravni se vsebinsko povezujejo, do- polnjujejo in nadgrajujejo, zato je zaželeno, da otroci sodelujejo na vseh stopnjah pro- grama oziroma predelajo celoten program. V okviru gibalnega/športnega programa Mali sonček, ki se je uspešno uveljavil v večini slovenskih vrtcev, je posebna pozor- nost namenjena tudi vožnji s kolesom. V vseh štirih programih (modrem, zelenem, oranžnem in rumenem Malem sončku) so opredeljene gibalne naloge in igre, ki jih lahko otroci izvajajo z različnimi prevo- znimi sredstvi – trikolesom, skirojem, po- Foto: Maja Remic Foto: Nina Makuc iz prakse za prakso 79 ganjalcem in kolesom – na raznovrstnih poligonih. Ilustracija: Tina Švajger Sivec V zadnjem času se vrtci odločajo zlasti za nakup poganjalcev, s pomočjo katerih se otroci hitro in enostavno naučijo kolesarske veščine. Učenje poteka od prvih poskusov hoje na poganjalcu, vožnje po črti in uče- nja zaustavljanja do popolnega obvladanja poganjalca na poligonu, ki ga oblikujemo z različnimi pripomočki, kot so stožci, obroči, jogurtovi lončki itd. Na zadnji – rumeni stopnji Malega sonč- ka pa je cilj, da se otroci prosto vozijo vsaj eno minuto s primernim dvokolesom po prostoru, pri čemer se lahko nekajkrat (občasno) z nogo dotaknejo tal. Prostor s stožci ali drugimi oznakami uredimo tako, da otroci vsaj nekajkrat spremenijo smer (zavijejo). Vse štiri stopnje Malega sončka se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, zato so v vrtcu otroci deležni enostavnih oblik kole- sarjenja že od 2. do 6. leta starosti. Seveda pa imajo pri učenju kolesarjenja veliko vlogo tudi starši, ki bi morali otroka spodbujati v njegovih prvih gibalnih po- skusih in mu omogočiti, da z igro usvaja osnove kolesarjenja. Otrok postopoma sprejme kolesarjenje ne samo kot igro, am- pak tudi kot vsakodnevno prevozno sred- stvo ter prijetno športno dejavnost na pro- stem oziroma kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje in ga sproščala ob psihičnih napetostih vse življenje. „ Literatura 1. Braun, M., Illek, G., Reiter, K. in Wrighton, S. (2013). Kolesarjenje od otroških nog naprej! Aktivna mobilnost od dojenčka do šolarja (evropski projekt Evroregija - Zdrava regija, vodja projekta ZZV Murska Sobota, Belović, B.). Graz: Austrian Mobility Research FGM- -AMOR. 2. Becker, A. in Jenny, S. E. (2017). No Need for Training Wheels: Ideas for Including Balance Bikes in Elementary Physical Education. Jour- nal of Physical Education, Recreation & Dance, 88 (4), 14–21. 3. Colebrook, L. (21. 5. 2018). Balance bikes vs scooters for toddlers. https://www.cyclin- guk.org/article/balance-bikes-vs-scooters- -toddlers 4. Cooper, A. R., Wedderkopp, N., Wang, H., An- dersen, L. B., Froberg, K. in Page, A. S. (2006). Med Sci Sports Exerc, 38 (10), 1724–1731. 5. Cvijetićanin, M. (4. 5. 2011). Kolo kot prva otroška ljubezen. Polet. Pridobljeno iz http:// www.polet.si/kolesarjenje/kolo-kot-prva- -otroska-ljubezen 6. Kodrin, M. in Videmšek, M. (2013). Učenje vožnje s kolesom za otroke. Šport, 61 (1/2), 59–66. 7. Lenton, S. in Olwen Finlay, F. (2018). Public health approaches to safer cycling for chil- dren based on development and physiolo- gical readiness. Implications for pracice. BMJ Paedriatrics Open, 2 (1), 1–6. 8. Mye, A. A., Voss, C., Ogunleye, A. A., Mic- klewright, D. in Sandercock, G. R. (2012). Tecreational cycling and cardiorespiratory fitness in English youth. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44 (3), 474–480. 9. Martins, N. (18. 1. 2018). The Trouble with Tricycles and Why Balance Bikes are Better. https://www.twowheelingtots.com/trou- ble-with-tricycles-balance-bikes-better/ 10. Shim, A. in Norman, S. (2015). Incorporating pedal-less bicycles into a pre-K through third grade curriculum to improve stability in children. Journal of Physical Education, Rec- reation & Dance, 86(1), 50–51. 11. Silly (2014). 11 pomembnih značilnosti pri iz- biri poganjalca. Pridobljeno iz https://silly.si/ blogs/poganjalci/17385227-11-pomembnih- -znacilnosti-pri-izbiri-poganjalca 12. Silly (2019). Katerega izbrati: Lesen ali kovinski poganjalec? Pridobljeno iz https://silly.si/blo- gs/poganjalci/lesen-ali-kovinski-poganjalec 13. Videmšek, M., Karpljuk, D., Videmšek, D., Breskvar, P. in Videmšek, T. (2018). Prvi koraki v svet športa. Ljubljana: Fakulteta za šport, In- štitut za šport. 14. Videmšek, M., Gregorc, J., Stančevič, B. in Re- beršak Cizelj, M. (2012). Gibalni/športni pro- gram Mali sonček. Šport, 59 (1/2), 19–24. 15. Videmšek, M., Meško, M. in Videmšek, T. (2015). Kolesarjenje v obdobju dojenčka, malčka in zgodnjega otroštva. Šport, 63 (1-2), 153–157. 16. Vos, C. in Sandercock, G. (2010). Aerobic fi- tness and mode of travel to school in English schoolchildren. Medicine & Science in Sports & Exercise, 42 (2), 281–287. Prof. dr. Mateja Videmšek, prof. šp. vzg. Katedra za pedagogiko in didaktiko v športu Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport mateja.videmsek@fsp.uni-lj.si Foto: Maja Koren Foto: Maja Remic