SSlfTO XXIX, številka 7, 4. april 1997
iGORNJESAVINJSKI
Cena 239,00 SIT
ČASOPIS
Gradbena priloga
s
Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
I HIII INI 4 IIIMIliUlM
CENTER
I llllll ■ MCZIRJE TEL: 831 >(14. 831 ■ 871

cement PC 450 apno 33/1 beli cement SALONIT 8V armaturne mreže 9x6
modul opeka betonski mešalec samokolnice LIV betonske plošče 40 X 40 betonske plošče 50 X 50 rezervni deli za BC 5 in molzne stroje
679,00
EKfefcilll
2500,00 l-bTiWjTy
5320,00
47.700,00
250,00
IDR&I
Se p r i p
*	sadike jablan	790,00
*	mreže proti voluharjem
*	zemlja - HUMUS 50 1
*	semenska koruza
(BC 278; BC 318; LG 22 - 44;
LG 23 - 10)
'4Na zalogi imamo vse vrste škropiv za zaščito rastlin:
*	PRIMEXTRA (za plevel v koruzi)
*	DICURAN FORTE (plevel v žitih)
*	PROHELAN (za plevel v krompirju)
*	PYRAMIN TURBO (za plevel v pesi)
*	vse vrste škropilnic
o r o č a m o !
<3£>TOYOTA pooblaščeni prodajalec - servis
RAV4 2,0i GX4WD5vral
PICNIC
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING
NOVOST
servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112, 3000 Celje, tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664
OPTIKA
PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL
MATEJA LIKEB s.p.
Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240
db^db^db^cib^ db~ dd~ dd~ db~ db~ db~
NUDIMO VAM:
*	domače in uvožene korekcijske okvirje in stekla, kvalitetna zaščitna sončna očala, očala za zaščito pri delu, popravila očal, vrvice, etuije, krpice...
*	tekočine za kontaktne leče, povečevalna stekla
*	ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE
(kot so: akustimulator, kosmodisk)
*	NOVOST: VEČ VRST DALJNOGLEDOV:
(pustolovski, lovski, klasični)
*	strokovno svetovanje
2/la/rit t/ff/i /e/i.u
ISSN 0351-8140 teto XXIX, št. 7, 4. april 1997
'-Izji&ja/vsak druglpete)^\v\v.
. \\ \\ x\\\ \\ \\ \\ \\ \\ \\
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje XX'X

i
X X
Izdajatelj:	'
, Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.,. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, x\ •/•' telefon in faks: 063/833-230. žiro - račun 52810-685-13016 XO ■X\ \\X ''i 'iXX \;X\'XX/V' Glavni in odgovorni urednik:	■ X;xX\;
' Franci Kotnik	;■
Stalni sodelavci:	X\
\ Edi, Mavrič;, Aleksander Videčnik, Ciril ' i; Sem, Slavica Slapnik, Benjamin Kan)ir, Vida Skok; Uroš Kotnik, Igor Solar. \\ Alenka Klemše, Igor Pečnik, Marija ; Sodja-Kladnik, dr. MajaNatok. Kranjc X Pukart, Milena; Zakrajšek. Metod Rose.
Kmetijska svetovalna služba. Zavod za %-gdzdoVej;'x;\v::\\^	'x\: x:\
' X X Xv ' ' X' ,'x -Tsynica uredništva:
Barbara ?.acirkövnik v

Računalniška obdelava:
T-omaž' Pajk. X ■ >	; x
■XX
Trženje:
Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240
:;x	'
Naslov uredništva:
Savinjske novice ■
Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ' Telefbid:;063/8i33:230:x Faks: 063/833-230
E-posta:
savmjske.nov:co a siol.net
'XXX XV X
..Internefc;.;--/. ^Xv^X\XX hUp//:Wvr.¥.ine:ia.eunet.si/saviijske novice
X'
Cena ža izvod: 239,00 SIT, x / X/ .; za naročnike: 203.00 Sil' v\\ 'X;x\\ '
V\\x.	\\ ,\\ \\	\\\\ ,V\\\	\
jxx>. ' X ,
IöEA d o o Nazarje	X/'X, „ XX
.	' x%xU:
Rokopise, objave, razpise in oglase je . potrebno dostaviti v uredništvo j X-/najkajsneje osem dni pred izidom / \tj^p5e;'š%viwxx''X;\j'/\ x/\x^''Xxj\\ X Po mnenju Ministrstva za ^ • informiranje RS Št, 23/130-92 z dne 26.2,1992; šteje časopis med proizvode, informativnega značaja, za katere se ; plačuje davek od prometa proizvodov :
po stopnji 5%.
■XX
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil.	\
//Pisem bralcev in oglasov
: lektoriramo.
\XX\ XXX',' XX',. \
- \N
iglasov rie	, ^
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.


xXX'x
X. ' \\ \
,xX
Tokratno številko Savinjskih novic smo, spoštovani bralci in bralke, zaključevali v nekoliko “dramatičnem ” slogu, saj so se zadeve v zvezi z zaprtjem odlagališča komunalnih odpadkov v Podhomu spreminjale tako rekoč iz ure v uro. Začelo se je prvega aprila zjutraj (na dan lažnivcev torej) s sporočilom po telefaksu, da bo odlagališče do nadaljnjega zaprto. Sporočilo je kajpak prišlo z občine Gornji Grad, katere občinski svet se je tega dne sestal na izredni seji in sprejel omenjeni sklep.
Navkljub zahtevi, da se še istega sestanejo tudi zgornjesavinjski župani, se je to zgodilo dan potem. Sestali so se na občini Nazarje (skupaj s predsedniki občinskih svetov), toda v dobrih štirih urah niso našli ključa za rešitev iz nastale situacije. Kakšne so zahteve gornjegrajske občine, lahko preberete v prispevku našega dopisnika Edija Mavriča, ki je neposredno spremljal tudi omenjeni sestanek. Kot rečeno - rešitve ni bilo, pač pa se bodo danes ob 13. uri župani in predsedniki svetov znova sešli, tokrat “oboroženi ” s stališči matičnih občin. Nazorski župan Ivan Purnat je optimist in napoveduje izhod iz neprijetnega položaja, v katerem se gotovo tudi vam, občani in občanke, pred vrati kopičijo smeti.
Zaradi tega res ne more biti nihče posebno dobre volje, zato je v interesu vseh, da se razmere čimprej uredijo. Se pa ob tem postavlja tudi vprašanje, kaj za vraga so se župani o tej problematiki pogovarjali doslej. Na voljo so namreč imeli dve leti časa. Je morda kdo pri dogovarjanju o reorganizaciji komunalne dejavnosti držal figo v žepu? Tudi mogoče, vsekakor pa je cinizem prve vrste obtoževati medije, da so vzrok zaostritve odnosov spričo že opisanih razmer: Mandat sedanjih občinskih vodstev se res izteče že prihodnje leto, toda občine bodo ostale sosede tudi po letu 1998, kajne?
IZ VSEBINE:
Zadruga Mozirje:
Pismo novemu \ v,'■ / -kmetijskemu ministru ... 4 Sejem Alpe-Adria:
Zgornjä/^a^nis^a .::\x \\ -
skromneje kot lani...;..x 6
Gornji Grad:	V , \
/Odlagališče odpadkovv Podhomu.do nadaljnjega
zaprto...................6
Zgornja Savinjska dolina d.o.o.:	'//; X>N;' -
\ 'XXX XWX X''X XX\^ XxxX\ v, \\
Skupno podjetje za Sx,/ x
turizem..................6
Mozirje in Nazarje:
Odprta vprašanja Prihove in Komunale ostajajo Intervju:
Ciril Rose, tajnik občine
Luče./.-.-...//..jz....  9
Odbor za zaščito Menine: Država nadaljuje
aktivnosti za radar..... JO
WZ Mozirje:
Mali korenjaki na dopustu v Robanovem kotu ;..:./X/17: Fotoreportaža:
Utrinki cvetne nedelje //x;x
in velike noči........  18
Ivan Druškovič:
■X\\\ '.\\\\'.\/\\X\\\ \\\\ '.XX
70 let za volanom.......19
Zgodovina in narodopisje:
Ljudsko verovanje in
.........22
Tema meseca:	x - :-x ' X
Gradimo in obnavljamo 24
Zdrava koža...................... 30
n\ \\\ \\	\\ W XV\ \\\\\\\ x\\ \\	\\\
Planica:
Fenomenalni Primož' x Peterka...........................34
NASLOVNICA
\\ \\ Vx \V\ \\ ■ .\ \ W \\ \
•... \\ vOvv \\\\-\\ \\ x\N <x^pxČedib^ ,
\xx
x\
Zadruga Mozirje
Pismo novemu kmetijskemu ministru
“Zgornjesavinjski zadružniki, zbrani na rednem občnem zboru Zadruge Mozirje, smo se odločili, da vas za popotnico k - upamo - uspešnemu ministrovanju seznanimo z najbolj perečimi problemi, ki nas spremljajo ob vsakodnevnem delu in skrbi za obstoj naših kmetij. Pa ne le seznanimo, saj jih kot kmet večinoma že dokaj dobro poznate! Predvsem vas prosimo, da jih v vaših resornih strokovnih službah skrbno pretehtate in poskušate storiti čim več za njihovo odpravo.”
S temi besedami se začenja obširno pismo novemu kmetijskemu ministru Cirilu Smrkolju, ki so ga sestavili zadružniki na 5. rednem občnem zboru Zgomjesavinjske kmetijske zadruge, ki je bil v torek, 25. marca v prostorih bivše šole v Radmirju. Pismo predstavlja pravzaprav povzetek razprav na zborih dvanajstih zadružnih enot in zboru zadruge.
O pogojih poslovanja v letu 1996 in poslovni problematiki je na občnem zboru spregovoril direktor Anton Vrhovnik. Finančne kazalce poslovanja je predstavil računovodja Franc Miklavc, aktualno problematiko v kmetijstvu pa vodja DE Kmetijstvo Ivan Acman. Planske usmeritve je nakazal pomočnik direktorja Lojze Plaznik.
Ker je bistvo razprave na zboru zajeto v omenjenem pismu kmetijskemu ministru, povzemamo nekatere bistvene dele:
“Dohodkovni položaj kmetov in kmetijstva nasploh se nezadržno slabša. Presegel je že spodnjo kritično mejo, ko brezperspektivnost in malodušje odvračata mlade od kmetijskega šolanja in prevzemanja kmetij,
Zadružniki so zborovali v Radmirju
(foto: Ciril Sem)
starejše generacije pa od intenzivne tržne pridelave, kije v zadnjem času s spremembo sistema premij bolj finančno kaznovana kot pa nagrajena. Imamo zaskrbljujoče primere, ko naj intenzivnejši in največji tržni proizvajalci mleka opuščajo to proizvodnjo in si pomagajo z alternativnimi viri boljšega zaslužka. Namesto razvojne vizije je glavni cilj mnogih kmetov le še golo preživetje. Pa še za to je nujno črpati rezerve iz že tako preveč izčrpanih gozdov, kar se bo dolgoročno maščevalo prihodnjim rodovom.
* * *
Breme finančnih izdatkov za zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva kmečkih družin je za večino kmetij tolikšno, da ga s prihodki od kmetijstva ne zmorejo. Vse večje primerov odjav iz sicer obveznega 1PZ.
* * *
Vlaganja v kmetijstvo so se povsem ustavila. Tudi delno regresiranje obresti - ne pa tudi subvencioniranje TOM - po objavljenih razpisih je premalo stimulativno, postopek uveljavljanja regresne pravice pa nerazumno zakompliciran. Zlasti strojna oprema na kmetijah se hitro stara, stroški investicijskega vzdrževanja so zato vse večji, lastnih sredstev in sprejemljivih kreditov za nujne zamenjave pa ni! Najeti tuji viri so absolutno predragi glede na nivo odkupnih cen za kmetijske pridelke in gozdne proizvode.
* * *
KD od kmetijstva kot osnova za obdavčenje in socialne pravice kmetov se revalorizira vedno hitreje od rasti dohodkov od kmetijske dejavnosti. Z
njim se neenakopravno zvišuje cenzus za pravice do štipendij in drugih socialnih pomoči kmečkim otrokom. Vsi ugovori in protesti so bili doslej zaman!
* * *
Riziki tekoče proizvodnje in elementarnih nesreč na kmetijah vse bolj ostajajo na plečih kmetij samih, saj se zaradi gmotne nezmožnosti in visokih zavarovalnih premij opušča premoženjsko in nezgodno zavarovanje ali pa se sklepa globoko izpod realnih vrednosti. Tudi hitro rastoče tarife za veterinarske storitve postajajo hud problem živinorejcev. Bojimo se dolgoročnih posledic v obliki popuščanja že vzpostavljenega strokovnega reda v reprodukciji in zdravstveni preventivi.
* * *
V prireji mleka so pogoji že tako zaostreni, da jim pri nas komaj sledi le še slaba polovica od nekdanjih proizvajalcev (450 od 950). Dobra polovi-cajih je že obupala in se preusmerila v drugo proizvodnjo ali pa celo nazaj v samooskrbno životarjenje (ostareli kmetje brez naslednikov). MKGP, ki je v prejšnjem mandatu pomagalo mlekarnam ukiniti materialne vzpodbude za koncentracijo mlečne proizvodnje z očitki, da le-te niso v skladu s sprejeto strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, naj bi v prenovljeni
kadrovski zasedbi doseglo, da se najde zanje drugo ustrezno nadomestilo.
* * *
Predlagamo, da omogočite spremembo Uredbe o prepovedi klanja telet v tem smislu, da bodo iz prepovedi izvzeta - poleg telet ČB pasme - tudi moška teleta SR krav z nad 50% AR, kar je možno kontrolirati s podatki selekcijske službe.
* * *
Predlagamo tudi, da se pašno govedo, vzrejeno z okolju prijazno pašno tehnologijo v planinah ali na domačih višinskih pašnikih, po vzom sosednjih alpskih dežel prizna in opredeli kot posebna slovenska blagovna znamka. Takšna zdrava govedina bi morala biti pri potrošnikih ustrezno promovirana in cenjena skozi drugačno tržno ceno kot jo mesarji trenutno priznavajo po klasifikaciji EUROPE.
* * *
Glede nujnosti uvajanja dopolnilnih dejavnosti na naše, po evropskih kriterijih “vrtičkarske” kmetije zelo pogrešamo ustrezno specifično zakonodajo. Splošna je pretoga in glede na prakso sosednjih dežel povsem nesprejemljiva, saj bolj onemogoča kot pospešuje.
* * *
Ker je na našem območju kar 3/4 kmetij uvrščenih v območje z omejenimi proizvodnimi dejavniki (hribovske in višinske), še posebno boleče čutimo njihov izjemno poslabšan položaj. Že pred desetletjem priborjene
skromne bonitete so se v zadnjih letih povsem izničile.
* * *
Predlagamo, da izdajatelj Uredbe o prepovedi uporabe gnojevke... omogoči prizadetim kmetom tudi pravico do nepovratne pomoči iz “ekološkega tolarja” za izgradnjo dodatnih gnojničnih jam vsaj do 1/2 predračunske vrednosti.”
Zadružniki so novega kmetijskega ministra povabili tudi na obisk v dolino, po zaključenem občnem zboru pa so si ogledali radmirsko zakladnico.
Franci Kotnik
Movi organi zadruge
Na tajnih volitvah je bil za novega predsednika upravnega odbo-: ra zadruge in hkrati predsednika zadruge izvoljen Florjan Remic iz Vologa. Novi podpredsednik je postal dosedanji predsednik zadruge Stanko Zagožen z Ljubnega:
Izvoljena sta bila tudi novi upravni in nadzorni odbor zadruge.'
Ljubno ob Savinji
Odprt Diskont JATA
Podjetja Ultra iz Nazarij je pred dobrima dvema tednoma v sodelovanju s podjetjem Jata iz Ljubljane na Ljubnem ob Savinji odprlo novo diskontno prodajalno. Gre za specializirano prodajalno kompleksne ponudbe Jatinih proizvodov: svežega in zmrznjenega mesa piščancev in puranov, izdelkov iz omenjenega mesa, kot novost pa se predstavlja konzervni program pasje in mačje hrane.
Po besedah njenega predstavnika jalnah po Sloveniji enako cenovno
Toneta Miklavčiča ima Jata v svojem programu mesa in mesnih izdelkov dva ožja programa: tako imenovani program »piknik« in pa program varovalnih živil s posebno oznako. Naziv varovalnega živila podeljuje Društvo za srce in ožilje, s katerim Jata zelo dobro sodeluje. Trenutno imajo v omenjenem programu že 18 izdelkov s to oznako.
Zelo širok je izbornjihovih hrenovk, ki sojih v zadnjem času začeli pakirati v posebno embalažo, ki omogoča, da ni potrebno porabiti celotne količine hrenovk naenkrat.
Miklavčič je ob tem poudaril, da ima Jata v vseh diskontnih proda-
politiko. To v praksi pomeni, daje sveže piščančje in puranje meso cenejše za 15 odstotkov, zmrznjeno meso za 30 odstotkov, izdelki iz piščančjega in puranjega mesa za 25 odstotkov, hrana za pse in mačke pa za 10 odstotkov. Zaradi tako visokih popustov so nakupne enote sicer nekoliko večje kot v maloprodaji, toda ne pretirano.
Diskont Jata na Ljubnem za Zgornjo Savinjsko dolino gotovo pomeni novo, doslej manj znano ponudbo, za katero pa sta tako proizvajalec izdelkov kot podjetje Ultra iz Nazarij prepričana, da bo pri kupcih doživela pozitiven sprejem.
Franci Kotnik
Direktorju podjetja ULTRA Janezu Vrtačiču je ob novi pridobitvi čestitala tudi ljubenska županja Anka Rakun (foto: F. Kotnik)
P
TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY
3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, tel.: 063/71 53 00,71 2510 fax : 063/71 31 86
1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 tel+fax: 061/168 1683
PRVOMAJSKA PONUDBA IZLETOV
HOLANDIJA30.4.-4.5.ZEZA355DEM ŠVICA 1 .S.-3.S. ZASAM0 299DEM
IZREDNO UGODNE CENE Z MOŽNOSTJO OBROČNEGA BREZOBRESTNEGA ODPLAČEVANJA
PRVOMAJSKE POČITNICE
VZDRAVILISCIH,PLANINAH,
ISTRI,DALMACIJI IN KVARNERJU
ZAHTEVAJTE KATALOG "POTEPUHOVO POLETJE '97
ne zamudite: v letu '97 letovanja na otokih
KORZIKA in KRF
po promocijskih cenah!!!
»MtTHUMt C r,
KQ TtŠfK
Državljanska obveznost za leto 1996 je končno opravljena, čeprav jih ni bilo malo, ki so z raznoraznimi listki tekali okrog še med samimi velikonočnimi prazniki. Moč navade najbrž.
Tudi obračun davka od dobička pravnih oseb je že za nami. Z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi prilogami vred seveda. Obračun smo oddali, čaka pa nas še nakazilo premalo ali pa vračilo preveč plačanega davka v obliki akontacij v letu 1996.
Razliko za nazaj so družbe dolžne poravnati v 30 dneh od predložitve obračunanega davka, kar pomeni datum 30.4. letos. Družba, kije plačala akontacij več, kot je izračunana obveznost za leto 1996, bo dobila preplačilo vrnjeno v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna in zahtevka za vračilo preveč plačanega davka.
Upam, da ste to že storili.
Od višine davčne obveznosti je odvisno, ali boste plačevali davek od dobička v letu 1997 trimesečno ali mesečno. Morebitno razliko v višini akontacije za leto 1997 bo potrebno plačati ob prvem naslednjem obroku. Če je družba plačala za januar in februar premajhno akontacijo davka glede na obračun, mora razliko za nazaj in povečano akontacijo za mesec marec, plačati 10.4.1997.
Tudi družbe lahko po Zakonu o davčnem postopku (podobno kot samostojni podjetniki) v primeru, če akontacija davka od dobička, izračunana za leto 1996, ne ustreza rezultatom za leto 1997, v petnajstih dneh po koncu vsakega trimesečja oddajo vlogo za spremembo višine akontacije. Vlogi je potrebno priložiti obračun rezultata poslovanja za obdobje leta, ki je preteklo (trimesečje, polletje, devetmesečje). S tem boste dokazali, da je akontacija previsoka glede na pričakovane rezultate poslovanja. Na vašo vlogo bo davčni organ odgovoril z odločbo.
Kljub večini opravljenega dela vendarle še nismo čisto gotovi. Čaka nas še obrazec M4, ki gaje potrebno v aprilu oddati Republiškemu zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. V ta obračun boste vpisovali podatke o plačah, obračunanih v letu 1996 (ne tako kot za dohodninsko napoved, kjer smo prijavljali izplačane plače v letu 1996).
Vida Skok
3. aprila se v prostorih podjetja INVEL d.o.o. Velenje pričenja
90-urni tečaj
vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva
v izvedbi podjetja VISING d.o.o. Mozirje.
Tečaj bo potekal dvakrat tedensko od 8. do 12. ure.
Prijave sprejemamo po tel./fax 833-543.
Sejem Alpe-Adria
Zgornja Savinjska skromneje kot lani
Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je v času od 18. do 22. marca potekal eden od sejmov Alpe-Adria z naslovom Turizem, rekreacija, navtika, ribolov in lov, fotografija. Turistični del sejma je bil zanimiv tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, saj se je le-ta kot celota na omenjenem sejmu predstavljala že v minulih letih.
Za razliko od lanskoletne, lahko bi rekli bleščeče predstavitve, so se letos zgornjesavin-jski župani odločili za racionalnejšo varianto, po kateri je vsaka od občin (z izjemo ljubenske, ki ni sodelovala) prispevala po 100 tisoč tolarjev. Na ta načinje bila pokrita polovica stroškov za najem sejemskega prostora, preostalo polovico pa so prispevali aktivni udeleženci predstavitve: Logarska dolina d.o.o., Savinjski
gaj, turistična kmetija Govc iz Robanovega kota, Penzion Raduha iz Luč, turistična kmetija Zgornji Zavratnik iz Luč, RTC Golte, klub jadralnih padalcev Finesa in EPSI d.o.o.. Razstavni prostorje opremilo gornjegrajsko podjetje Smreka. Od turističnih društev iz doline je sodelovalo le Turistično društvo Rečica.
Najbolj podjetno seje na razstavnem prostoru predstavljala Logarska dolina, v sklopu katere so sodelovale vse tamkajšnje turistične kmetije, hotel Plesnik, penzion Palenk in lokostrelski klub Indiana. Prodajala sta se Palenkov in Plesnikov velikonočni paket in pa letni program. Ob tem velja dodati, da se tržil tudi enoten program za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, kije nastal v sklopu ustanavljanja novega turističnega podjetja (več o tem v posebnem prispevku na strani 7). Na sejmu so stekli pogovori s turističnim podjetjem Kvarner Express, da bi ekskluzivno prodajalo ponudbo doline na hrvaškem trgu. Za začetek bi bili to trije programi: prvi klasično izletniški, dingi rekreativni in tretji za
poročna potovanja. Sredi tega meseca je predvidena promocija doline na Reki in nato študijski obisk agentov Kvarner Expressa in agentov hrvaškega zasebnega turističnega združenja v Zgornji Savinjski dolini.
Kot omenjeno, je öd turističnih društev na sejmu Alpe-Adria nastopilo le rečičko. Predstavitev z izdelovanjem butar in šopkov iz krep papirja, promocijo Brinečevega kmečkega mli-
na in gostišča Markelj iz Spodnje Rečice ter pokušino domače hrane (želodec, kruh, tovkec...)je potekala v četrtek, 20. aprila. Opisali bi jo lahko z vsemi, že lani izrečenimi pohvalami. Rečičani se namreč tudi tokrat niso izneverili svoji gostoljubnosti, kije omenjenega dne naravnost izžarevala iz zgornjesavinjskega sejemskega prostora. Za popestritev so rečički turistični zanesenjaki ponudili na ogled tudi velikonočne »pirheke«, ki sojih obiskovalci sejma z občudovanjem opazovali. Zanimalajih je tudi spretnost rečičkih žena, ki so z živobarvnimi šopki iz krep papirja očarale marsikaterega med njimi.Morda je manjkal le kakšen ljudski godec...
Kot vse kaže, bo nastop na sejmu Alpe-Adria v prihodnje organiziran povsem na podjetniški osnovi. To je po svoje razumljivo in prav, po drugi strani pa je očitno, da številne slovenske občine in regije nastopu na omenjenem sejmu pripisujejo zelo velik pomen in se temu primerno na njem tudi predstavljajo.
Franci Kotnik
Občinski svet Gornji Grad
Odlagališče komunalnih odpadkov Podhomdo nadaljnjega zaprto!
Prvemu aprilu navkljub, ki sicer velja za dan šaljivcev, je na občini Gornji Grad vladalo obsedno stanje. Tega dne naj bi se po dogovoru med predstavniki mozirske in gornjegrajske občine, konkretneje JP Komunala Mozirje in JKP Komunala Gornji Grad, izvedel prenos komunalne deponije Podhom v upravljanje slednjega.
V	Mozirju so si očitno zadnji hip premislili, temu naj bi menda botrovala pogodba o prvi fazi sanacije in pripravi gradnje naslednjih faz ter končnega zapiranja skupnega odlagališča. Uresničitev pogodbe aj bi uredila tudi področje zbiranja in odvoza odpadkov s Komunalo Mozirje oziroma predvidenim novim podjetjem, ki naj bi ga ustanovili občini Nazarje in Mozirje.
To se iz več ali manj znanih vzrokov še vedno ni zgodilo, v Mozirju se tudi sklicujejo na nerešeno delitveno bilanco JP Komunala Mozirje, ki je še vedno lastnik skoraj vse komunalne infrastrukture bivše občine. Vse to je seveda res, res pa je tudi, da so bili ravno v občini Mozirje dolžni pripraviti vse potrebno za prenos omenjenega premoženja na nove občine.
V	Gornjem Gradu so prepričani, da gre za očitno sprenevedanje, z željo pridobiti na času. Navsezadnje je v igri tudi enajst milijonov izgube, ki jo je mozirska Komunala prigospodarila v lanskem letu. Kdo naj bi jo pokril, si je seveda lahko misliti. Za nameček so, tako trdijo v Gornjem Gradu, storili vse, da se vprašanje deponije umakne z dnevnega reda.
Že leta 1995 so vsem občinam napisali pismo o nameri, edini so sprejeli odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, z ustanovitvijo lastnega komunalnega podjetja naj bi rešili tudi vprašanje upravljanja. Očitno seje nekje zalomilo, vendar v Gornjem Gradu so trdno odločeni, da jim Mozirje ne bo več krojilo komunalne usode.
Stvari so vzeli v svoje roke, rezultat izredne seje, na kateri so svetniki naslovili precej pikrih na račun občine Mozirje ,je nedvoumen. Deponija Podhom je do ustreznega dogovora
Rečički turistični zanesenjaki so na prisrčen način prikazali zgornjesavinjsko gostoljubnost (foto: Ciril Sem)
oziroma rešitve problema med občinami fizično zaprta.
Sklepi izredne seje so jasni. Opraviti se mora primopredaja odlagališča, kar se fizično uredi in potrdi s podpisom zapisnika o primopredaji, nadalje se mora na odlagališču začeti poslovati po sprejetem programu upravljanja, in kot tretje, občine morajo tudi v prihodnje nemoteno zagotavljati sredstva za sofinanciranje sanacije.
V Gornjem Gradu so prepričani, da bodo njihovo odločitev podprli tudi prebivalci Podhoma, nenazadnje prav njim nestrokovno urejena in prepolna deponija povzroča največje preglavice.
Resen zaplet, ki ob zaključku redakcije še ne kaže znakov, ki bi
nakazovali možnost razrešitve.
Očitno so na potezi v Mozirju, oziroma nazarski župan Ivan Pur-nat, kije za v sredo zjutraj sklical izredno sejo županov in predsednikov svetov vseh petih občin.
Upajmo, da bodo našli boljšo rešitev, kot stajo doživela delavca, zaposlena na deponiji. S prvim aprilom sta namreč ostala z delovno knjižico na cesti. Tako se je odločil direktor mozirske Komunale, mag. Jože Kumer. S prenosom upravljanja smetišča v Gornji Grad bi omenjena delavca obdržala zaposlitev v JKP Komunala Gornji Grad.
Brezprimerna packarija, očitno je nekdo resnično potreben ceste!
Edi Mavrič
Pavličevo sedlo
Mejni prehod že v letošnjem proračunu?
V sklopu priprav na realizacijo projekta “Pavličevo sedlo” so si cesto in prehod sam v četrtek, 27. marca, ogledali predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakob Presečnik, njegov svetovalec Tone Špolar, direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste Anton Šajna in njegov pomočnik Drago Bole.
Ob ogledu, kateremu sta prisostvovala tudi župan občine Luče Mirko Zamernik, ki je obenem tudi podpredsednik omenjenega parlamentarnega odbora, in županja občine Ljubno Anka Rakun, so udeleženci pozitivno ocenili možnosti izgradnje tega, za Zgornjo Savinjsko dolino tako pomembnega infrastrukturnega objekta in zagotovili, da bodo vladi in državnemu zboru predlaga-
li, da se projekt uvrsti že v letošnji proračun. Vlada naj bi nadaljevala z dogovori glede prehoda s sosednjo Avstrijo.
Udeleženci tokratnega ogleda so spregovorili tudi o problemu prekategorizacije cest in o možnostih pri nadaljevanju rekonstrukcije ceste proti Lučam ter preplastitvi večih odsekov regionalnih cest v dolini.
Franci Kotnik
Zgornja Savinjska dolina d.o.o.
Skupno podjetje za trženje, promocijo in razvoj turizma
O potrebnosti združitve zgornjesavinjskega turizma v najširšem pomenu besede je bilo v preteklosti izrečenih že ogromno besed in popisano veliko listov. Marca lani pa se je podjetje EPSI iz Nazarij s projektom Organizacija in načrt trženja turistične ponudbe Zgornje Savinjske doline prijavilo na javni razpis Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Projekt je bil s strani ministrstva podprt z željo, da ga podpre tudi vseh pet občin.
To seje dejansko zgodilo, nakar je bilo vsem večjim turističnim subjektom v dolini poslano pismo o nameri za združitev turizma. Od stotih naslovnikov se jih je na pismo odzvalo 26, od katerih seje prvega sestanka udeležilo 12 zainteresiranih turističnih subjektov: Logarska dolina d.o.o., Hotel Plesnik, TK Govc, Penzion Raduha, TK Plaznik, Šport center Prodnik, Gostišče Trobej, KTC Burger, Gostišče Grad Vrbovec, RTC Golte, Savinjski gaj in EPSI. O smislu združevanja so se poenotili z dveh vidikov: po eni strani je skupni nastop močnejši in cenejši, po drugi strani pa je v pripravi zakon o pospeševanju turizma v Sloveniji, ki predvideva ustanovitev lokalnih turističnih organizacij, ki naj bi, tudi s sofinanciranjem države, združevale potenciale na lokalnih nivojih.
Po temeljitih razpravah na večih sestankih so se našteti subjekti odločili, da ustanovijo družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri ne bo nihče profesionalno zaposlen, ampak se bodo naloge realizirale projektno. Podjetje se bo imenovalo Zgornja Savinjska dolina d.o.o. in bo izvajalo funkcijo promocije, trženja in razvoja turizma. Ustanovitelji podjetja se bodo med sabo razlikovali po višini ustanoviteljskega deleža (razdeljeni bodo v tri kategorije), temu primeren bo njihov vpliv pri odločanju. Do registracije podjetja vse aktivnosti na podlagi pooblastila ustanoviteljev koordinira EPSI.
Nekaj nejasnosti seje sprva pojavilo na relaciji z novoustanovljenim Zgomjesavinjskim podjetniškim centrom, saj je slednji želel prej naštete funkcije združiti v sklop svojih dejavnosti. S tem predlogom turistični delavci niso povsem soglašali, saj so menili, daje za promocijo in trženje glede na njuno specifičnost bolje, da sta v lastnem podjetju. Razvojni del pa bo dejansko potekal preko podjetniškega centra in v tem kontekstu bo podjetje Zgornja Savinjska dolina po formalni registraciji namesto EPSI-ja postalo soustanovitelj ZPC-ja.
Župani in županja so se odločili, da bodo podjetje Zgornja Savinjska dolina podprli in po presoji sofinancirali konkretne projekte. Občina Luče bo celo med soustanovitelji, kar velja tudi za ZPC. Končno število ustanoviteljev, trenutno jih je 18, naj bi bilo znano do konca tega tedna, nakar bo v kratkem sledil notarski podpis pogodbe v podobni obliki kot pri podjetniškem centru. Sedež podjetja bo v tisti občini, kjer bo največ ustanoviteljev, torej skoraj zagotovo v Lučah.
Novo turistično podjetje se bo na regijskem nivoju povezovalo z ZPC-jem in sorodnimi lokalnimi turističnimi organizacijami, na državnem nivoju pa z ministrstvom, pristojnim za turizem, Centrom za promocijo Slovenije in Nacionalnim turističnim združenjem. V vsaki občini bodo delovali koordinatorji turizma, ki bodo hkrati tudi člani upravnega odbora podjetja. Cilji podjetja Zgornja Savinjska dolina pa so združeni v šestih točkah:
1.	povečati zasedenost obstoječih nočitvenih kapacitet,
2.	pripraviti celoletne prodajne programe po posameznih turističnih produktih,
3.	s koordiniranim planiranjem in izvajanjem promocije povečati dotok turistov,
4.	s koordiniranim spodbujanjem povečanja števila turističnih nočitvenih kapacitet doseči 2000 postelj v dolini,
5.	oblikovati turistično informacijski center in
6.	uveljaviti prodajo vseh turističnih zmogljivosti v dolini preko podjetja.
Franci Kotnik
Mozirje in Nazarje
Prihova in novo komunalno podjetje ostajata odprti vprašanji
V prejšnji številki smo poročali, da sta se konec februarja sestali delegaciji nazar-ske in mozirske občine in se pogovarjali o zapletu, ki je nastal v zvezi z ustanovitvijo novega, skupnega komunalnega podjetja. Nazarski občinski svet je namreč sprejetje formalnega sklepa pogojil z rešitvijo problema Prihove.
Zapisnik o poteku in zaključkih omenjenega sestanka delegacij je pripravila članica nazar-ske delegacije, bivša predsednica KS Nazarje, Marija Krivec. V zaključku je navedla dve skupni ugotovitvi: prvič, da so predstavniki občine Mozirje zagotovili, da prebivalcev Prihove pri vodenju postopka o morebitni izločitvi ne bodo ovirali in jim bodo omogočili, da se o tem demokratično odločijo na referendumu, ki naj bi ga razpisal državni zbor, in drugič, da so predstavniki občine Nazarje zagotovili, da bodo soustanovitev komunalnega podjetja uvrstili na prvo sejo občinskega sveta v marcu, o zagotovilu občine Mozirje seznanili svetnike in si prizadevali, da le-ti ne bodo nasprotovali ustanovitvi skupnega komunalnega podjetja. Nazarčani so zapisnik Marije Krivec podpisali in ga poslali na občino Mozirje, kjer pa se delno z vsebino, vsekakor pa z zaključki zapisnika niso strinjali.
Predsednik KS Rečica ob Savinji in tajnik občine Mozirje Jože Kramer, udeleženec razgovora na mozirski strani, je zato napisal drugo verzijo zapisnika, ki se delno razlikuje od zapisnika Marije Krivec pri povzemanju razprave, bistvena razlika pa je v zaključku, saj vKramerjevempiše: “Na sestankuje bil sprejet zaključek, daje iz razprave razvidno, da obči-' na Nazarje ne bo več pogojevala podpisa o ustanovitvi JP Komunala s Prihovo, ker je le-ta v občini Mozirje.”
Po Kramerjevih besedah bo občina Mozirje njegov zapisnik posredovala v podpis udeležencem razgovora iz nazarske občine, vendar je malo verjetno, da bi ga dejansko podpisali, saj so pred tem že podpisali zapisnik Marije
Gornji Grad
Krivec. To pa hkrati postavlja reševanje odprtega vprašanja povsem na začetek, saj gre očitno za povsem drugačno razumevanje izrečenih izjav na eni in drugi strani.
Stališče občine Mozirje ostaja slej ko prej enako, potrdil gaje tudi podžupan Anton Venek, da sta Prihova in komunalno podjetje dva povsem ločena problema, ki ju je treba ločeno tudi reševati. Pri tem je v ospredju komunalno podjetje, saj gre za izvajanje ene najbolj vitalno pomembnih funkcij za občane.
Nazarska občina meni drugače. Glede na to, da še vedno obstajajo pretenzije po nazarski občini, kar je mogoče sklepati iz izjav nekaterih predstavnikov mozirske občine, prevladuje v nazarskem občinskem svetu mnenje, da se ne gre formalno povezovati (npr. v skupno komunalno podjetje) s sosednjo občino, dokler odprta vprašanja z njo niso razčiščena. V tem smislu je namreč izzvenela razprava na zadnji seji nazarskega občinskega sveta, koje bilo govora o omenjeni problematiki.
Na osnovi navedenega bi lahko samo nepopravljivi optimisti sklepali, da se bodo razmere uredile v kratkem času. Bolj kot ta, se sama po sebi (žal) kaže druga verzija, po kateri naj bi nazarska občina odstopila od namere za ustanovitev skupnega komunalnega podjetja z občino Mozirje, pač pa je zainteresirana za prevzem upravljanja z vodo iz zajetja Letošč. Kakorkoli že - spet so na potezi občinski politiki, in tako bo tudi v prihodnje, ne glede na dobre ali slabe medsosedske odnose med posameznimi občinami.
Franci Kotnik
Ljubno ob Savinji
750 let od prve pisne omembe kraja
Leta 1247 se pod peresom tedanjega kronista prvič omenja ime Ljubnega, pomembna obletnica torej, ki zasluži primerno obeležje. Na Ljubnem se zavedajo zgodovinske pomembnosti njihovega kraja, vseskozi je bil tesno vpet v dogodke gornjegrajskega samostana in pozneje ljubljanske škofije, zato bodo med ostalim izdali knjigo in v njej predstavili prehojeno pot. Po področjih bodo odstirali življenje skozi sedem stoletij in pol Aleksander Videčnik, Angelos Baš, Martin Pušenjak, Lenka Kralj, Darja Dobovičnik, Rajko Pintar, Jožica Osovniker, in Primož Budna. Knjigo planirajo predstaviti ob prazniku občine Ljubno, slovesnost pa naj bi dodatno požlahtili znani Slovenci, ki so pognali korenine na Ljubnem oziroma v njegovi okolici. Polde Bibič, Maja Šugman, Bernarda Marolt in še kdo bodo v času praznovanja med dragimi gosti na Ljubnem.
Pomembno obletnico bodo obeležili tudi z številnimi kulturnimi prireditvami, kijih bo v dneh okoli tradicionalnega flosarskega bala resnično na pretek in za vsak okus. Večino nastopov bodo pripravili domačini sami, ker pa se Ljubenci zavedajo, da je bil njihov trg vso zgodovino tesno vpet v delo in življenje doline, bodo povabili tudi ustvarjalce iz drugih krajev doline. Med drugim bodo na Ljubnem gostovali gornjegrajski gledališčniki z zgodovinskim spektaklom, ki se vsebinsko navezuje tudi na dogodke srednjeveškega kraja ob valovih Savinje.
Edi Mavrič
Most bo zgrajen v predvidenem roku
Veliko naporov, dobre volje, nasprotovanj in prepričevanj je bilo deležno vprašanje prepotrebne nadomestne gradnje mostu preko Drete v Gornjem Gradu, pri podjetju Smreka. Znani so napori, kijih je morala občina Gornji Grad vložiti za pridobitev nekaj kvadratnih metrov malovredne zemlje, preko katere bo speljan priključek do novega mostu. Očitno so se strasti umirile pravočasno, tako da dela na prepotrebnem objektu potekajo zares intentivno. 70 milijonov “težko” investicijo bo pokrila država ministrstva za promet in zveze. Most naj bil predan svojemu namenu predvidoma v maju, do takrat naj bi bili urejeni tudi vsi cestni priključki. Upati je samo, da bo imel izvajalec, Cestno podjetje Celje s svojimi kooperanti, srečno roko tudi z vremenom. Z dose-
danjim resnim in odgovornim pristopom so dokazali, da so sposobni tako strokovno kot časovno izpolnjevati začrtane plane. Prepotrebna pridobitev torej, ki bo, upati je tako,
odstranila eno najbolj črnih prometnih točk v tem delu doline.
Ciril Rose, profesionalni tajnik občine Luče
Računalniški strokovnjak, ki so mu všeč latinski izreki
Do imenovanja za profesionalnega tajnika je bil podpredsednik občinskega sveta. Da je med ljudmi priljubljen, ni potrebno posebej poudarjati; zadošča podatek, daje na volitvah njegovo ime obkrožilo preko 70% volilcev.
SN: Po izvolitvi župana Mirka Zamernika v državni zbor ste mesto svetnika zamenjali za funcij o profesionalnega tajnika. V čem je razlika, oziroma, kaj trenutno počnete?
ROSC: (sproščen smeh) Kot prvo bi rad rekel, da je župan, kljub številnim odsotnostim, še vedno šef. Pri vseh pomembnejših vprašanjih se posvetujem z njim, nenazadnje gre za kvaliteto velikokrat sila pomembnih odločitev. Trenutno pripravljamo, papirnatno, če lahko uporabim ta izraz, ponudbe za adaptacijo gasilskega doma. Kot veste, je v zelo slabem stanju in kar kliče po posegu. Uradno gre za adaptacijo, spodaj naj bi bila garaža, v tem delu iščemo tudi rešitev pošto, ki je nujno potrebna večjih prostorov. V zgornjih prostorih načrtujemo dvorano za kulturne prireditve poleg naštetega naj bi pridobili tudi štiri stanovanja.
SN: Gotovo gre za pomembno vsestransko pridobitev. Kdo bo investitor?
ROSC: Pomemben delež bo prispevala občina. Zaradi pomembnosti objekta računamo tudi na sredstva iz kulturnega in obrambnega ministrstva, tu je tudi župan, ki se bo kot poslanec angažiral in poskušal tudi za to investicijo pridobiti čim več sredstev. Nenazadnje gre za objekt, kije na samem vstopu v kraj. Takšen, kot je sedaj, nam gotovo ni v ponos, še posebej če resno mislimo razvijati turizem.
SN: Omenjate turizem. Kot da se nekdanja turistična veličina kraja, kije nesporna, rahlo razblinila. Kako ste s tem?
ROSC: Osebno menim, da smo najnižjo točko v turizmu že presegli, krivulja se dviga. Poleg internih težav je svoje storila izguba nekdanjih turističnih trgov in še kakšen objektiven vzrok bi se našel. Vendar menim, da nimamo časa tožiti za izgubljenim, poglejte, lani smo bili izbrani za najlepši kraj v svoji kategoriji. Prav tako tudi Robanov kot. To gotovo nekaj pomeni in istočasno obvezuje.
SN: Kako si predstavljate raz-
voj turizma brez urejene infrastrukture? V mislih imam cestno povezavo z Ljubnim in ostalim svetom.
ROSC: Kolikor vem, država resno razmišlja o odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Brez urejene ceste je mejni prehod utopija, zato gre vendarle upati, da se bo delo nadaljevalo. Vse bo bolj pregledno, ko bo sprejet državni proračun. Mi bomo storili vse, kar je v naši moči, da se
konkretno, se to odraža tudi v dejanjih?
ROSC: Mislim, da lahko odgovorim pritrdilno. Še vedno ostaja zelo velik problem Maces-nikov plaz, predvsem v spodnjem delu drsenje ogroža celo hiše. Tudi cesta proti Svetemu Duhu je zaradi tega težko prevozna. Dosedanji posegi niso ustavili največjega plazu v državi, ravno ta bo morala poleg ostali bistvene-je poseči v reševanje težavne sit-
Ciril Rose: “Dela je za vse dovolj...
(foto: Franci Kotnik)
problem ceste Ljubno - Luče čim prej umakne z. dnevnega reda. Kot rečeno, vse je odvisno od volje in pripravljenosti države.
SN: Kaj pa Solčava? Zdi se, daje njena vnema za pridobitev samostojne občine nekoliko zastala.
ROSC: Rad bi poudaril, da s Solčavo zelo korektno sodelujemo. S pogostimi pogovori poskušamo preseči probleme, v kolikor se ti pojavijo. Skratka, upal bi si trditi, da nadaljujemo delo, ki gaje zastavil že župan. Kar se občine tiče, je težnja Solčave povsem legitimna. Osebno pa sem sicer prepričan, da pred novimi lokalnimi volitvami ni pričakovati teritorialnih sprememb.
SN: Govorila sva o političnem sodelovanju z Solčavo. Kaj pa
uacije, ki jo nenehno drsenje gotovo še povečuje. Omenim naj tudi ureditveni načrt Solčave, ki je bil v razgrnitvi, načrtujemo tudi izgradnjo avtobusne postaje.
SN: Nekaj je vendarle neizpodbitno. Največji problem občine Luče postaja upadanje števila novorejenčkov.
ROSC: Res je. V celi občini Luče je največji problem nataliteta. Lansko leto seje enajst ljudi več odselilo kot priselilo in več umrlo kot rodilo. Številka, ki mora vse skupaj skrbeti.
SN: In kaj storiti?
ROSC: Ena od rešitev je v reševanju stanovanjske problematike, ustvarjati bo potrebno pogoje za odpiranje novih delovnih mest in nenazadnje, problem je tudi cena vrtca.
SN: Sliši se lepo. Lahko obči-
na vzpodbudi naštete dejavnike?
ROSC: Stanovanjski problem bi radi premostili z gradnjo bloka. Ideja je sicer še v glavi, vendar bi moral biti tudi državni interes, da ostanejo ti odročni kraji poseljeni.
SN: V preteklih letih je bilo precej energije namenjene plinifikaciji kraja.
ROSC: Plinifikacija je ekološka rešitev za kraj. Ljudje so zainteresirani za projekt, idejni načrti so narejeni. Razpis za koncesijo bomo poskušali realizirati še letos, kdaj bo speljana dejanska realizacija, je v tem trenutku težko predvideti. Vsekakor je jdej še veliko, ki bodo morale počakati na realizacijo.
SN: Osebno vprašanje: kako sodelujete z ostalimi občinami in seveda tudi sodelavci v občinski upravi?
ROSC: Ne vidim vzroka za slabo sodelovanje. O stvareh se je pač potrebno pogovarjati in iskati optimalne rešitve. Živa je tudi ideja, da bi se tako kot župani sestajali na koordinacijah tudi občinski tajniki. Informacijsko naj bi se povezali preko interneta, tudi tako se Luče odpirajo v svet. Razdaljeniso večproblem. Seveda se znotraj uprave dobro razumemo. Delaje za vse dovolj, vsak opravlja svoje, ki mora biti skupno usklajeno. Preko interneta vsako jutro preberem vic, ki ga potem prenesem na upravo. To poudari dobro vzdušje.
SN: Kaj pa zasebnost? Nova delovna dolžnost vam gotovo pušča še manj prostega časa.
ROSC: Prostega časa je bilo že prej bolj malo. Kljub vsemu želim ostati v računalniški stroki, to pomeni nenehno izpopolnjevanje, slediti je treba novostim. Trenutno pripravljam podatke o Logarski dolini, želim jih predstaviti tudi na internetu. Včasih sem precej časa namenil latinskim pregovorom. “Kaplja ne izdolbe kamna s silo, temveč z vztrajnim padanjem,” pregovor z veliko sporočilno modrostjo.
Odbor za zaščito Menine pred radarji
Država nadaljuje aktivnosti za postavitev civilnega radarja na Vivodniku
Vse očitneje postaja, da so vsa prizadevanja in aktivnosti s katerimi želijo ljudje Zgornje Savinjske doline in vsi ekološko in naravovarstveno osveščeni prebivalci Slovenije prepričati državo o škodljivosti postavitve radarjev na Menini bob ob steno.
Ministrstvo za okolje in prostor je naslovilo na občino Gornji Grad podrobni program priprave lokacijskega načrta za radar dolgega dosega za vodenje zračnega prometa na Menini planini. Možnost pripomb, kijih občina resnici na ljubo ima, ne gre oporekati, vendar bo pristojno ministrstvo v kolikor teh ne bo, smatralo, da lokalna skupnost s programom soglaša. Urad RS za prostorsko planiranje je pripravil podroben program, ki naj bi služil za podlago pridobivanja lokacijskega načrta z predhodno razgrnitvijo v občini. Občina je namreč pozvana, da svoje prostorske akte uskladi z državnimi. Možne so tudi pripombe, ki jih bo Vlada upoštevala, še bolj gotovo pa je, da jih ne bo. Gre pač za pridobivanja mnenja in nikakor ne za soglasje občine. Mnenje torej, ki pravno formalno državo v ničemer ne zavezuje oziroma ne omejuje. Gornjegrajski odbor za zaščito Menine je sicer kategorično zavrnil osnutek programa lokacijskega načrta, pač v smislu dosedanjih aktivnosti občine Gornji Grad. Na odboru, prisoten je bil tudi župan Toni Rifelj, so odločno zahtevali, da se občinski svet v nobenem ne sme podrediti diplomatski zahtevi države, s katero naj bi prostorsko planiranje uskladili z državnimi interesi. Čas bo sicer pokazal koliko so državne potrebe usklajene z stališči Cerkve, ki je denacionalizacijski upravičenec do zemlje na kateri naj bi radar stal. V Gornjem Gradu so mnenja, da bi bilo v vsakem primeru dobro preveriti stališče Cerkve, ki se bo očitno tako kot v primem Šavnic “znala” prodati za primemo ceno. Tem bolj, ker je
omenjena lokacija povsem paš-niška in kot taka dolgoročno profitno (beri: lesno bogastvo, op. E.M.) neinteresantna.
Vsa zadeva ima seveda ozadje, ki se imenuje OBVEZNOSTI do mednarodnih organizacij ICAO in EUROCONTROL, katerih članicaje tudi naša država. Cena torej, ki jo bo potrebno plačati za članstvo v evropskih integracijah. Vivodnik je menda v vsej državi najprimernejša lokacija z optimalno lego za ustrezno kontrolo zračnega prometa. Kot je razvidno iz osnutka lokacijskega načrta bo potrebno zgraditi železobetonski stolp višine 20 metrov na katerem bo nameščena antena in mehanizem za vrtenje antene. Zaradi metereoloških pogojev bo antena še dodatno pokrita s kupolo, poleg tega se ob stolpu načrtuje železobetonski objekt za pripadajočo opremo. Vse skupaj je seveda povezano s infrastrukturo, saj bo potrebno urediti dostop do objekta, zagotoviti elektroenergetsko napajanje in telekomunikacijske povezave.
Takšna je torej reanost. Postopki pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij v kolikor so sploh potrebni gredo nemoteno naprej. Do tu je seveda še vse v mejah razumnega, saj je naročeno delo potrebno dokončati. Ustavi jih lahko samo naročnik. To pa je politika oziroma Vlada Republike Slovenije. Ceno za vstop v NATO in ostale evropske združbe bo očitno plačala Menina planina. Ali tja res hočemo, pa ljudi tako ali tako nihče ne vpraša. Pa bi jih, oziromajih bo moral, že zaradi pokritja legitimnosti političnih, strokovno gledano, povsem zgrešenih projektov.
Edi Mavrič
Občinski svet Nazarje
Potrjen zaključni račun za leto 1996
Svetniki občine Nazarje so 21. redno sejo opravili pred štirinajstimi dnevi. Med pomembnejšimi točkami je bil tokrat na dnevnem redu zaključni račun proračuna občine za leto 1996, katerega so svetniki sicer potrdili, vendar je bila razp-
rava ob tem precej pestra.
Nanašala seje predvsem na subvencije v kmetijstvu, za katere je nazarska občina v minulem letu namenila 1,4 milijona tolarjev. Svetnik Boris Šporin seje dotaknil sredstev, ki se namenjajo za sofinanciranje prevozov mleka. Tajnik občine Jože Štiglic mu je razložil, da občina sofinancira prevoz mleka od kmeta do zbiralnice, od tam naprej pa naj bi bila to stvar odjemalca mleka. Župan Ivan Pumat je ob tem opozoril na nelogičnost, da se vsi pridelovalci mleka uvrščajo v isti razred, ne glede na to, koliko ima kdo od njih dejanskih stroškov prevoza. Ureditev tega vprašanja bo prva naloga občinskega odbora za kmetijstvo, ki bo imenovan na naslednji seji sveta.
Brez posebno široke razprave in posameznim pomislekom navkljub so svetniki sprejeli sklep o sous-tanovitvi Zgornjesavinjskega podjetniškega centra. Nekaj več predlogov in pripomb je bilo slišati pri prvi obravnavi odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, ki bo urejal nazarsko in šmar-ško pokopališče. Upravljanje bo tudi poslej v rokah krajevnih skupnosti, zato občinski svet pričakuje njuno tvorno sodelovanje prijavni obravnavi. Sicer pa so v Nazarjah že pričeli z načrtnim opuščanjem starega pokopališča, kije premajhno glede na potrebe kraja.
Po sprejemu sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanj in pov-
prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča so člani nazarskega sveta imenovali Odbor za varstvo narave občine Nazarje, ki ga bo vodila Marija Sodja Kladnik. Odbor spričo nezavidljivih ekoloških razmer, še posebej v kra-ju Nazarje, čaka zelo zahtevno delo.
Za izvajalca vzdrževanja gozdnih cest v nazarski občini je bilo za letošnje in prihodnje leto izbrano Gozdno gospodarstvo Nazarje, v svet Centra za socialno delo Mozirje pa je bila imenovana Zora Štrucl. Sprejet je bil tudi sklep o podaljšanju odloka p začasnem financiranju občine do sprejema novega proračuna, pod točko »razno« pa so svetniki spregovorili tudi o odprtem vprašanju Prihove. Župan Ivan Pur-nat je povedal, da se je občinska delegacija medtem sestala z mozirsko, vendar ker slednja še ni podpisala zapisnika omenjenega sestanka, na dnevni red tokratne seje ni bila znova uvrščena točka o sous-tanovitvi skupnega komunalnega podjetja z občino Mozirje. Po županovih besedah se še vedno pojavljajo pretenzije po nazarski občini, zato je bilo v razpravi slišati razmišljanja o tem, da bi občina Nazarje odstopila od projekta skupne Komunale, pač pa bi prevzela upravljanje z vodovodom Letošč.
Franci Kotnik
TRETJE
TRADICIONALNO
SMUČANJE
FRANCIJA -TIGNES
26. april - 3. maj 7-dni najem app 6-dnevna SKI karta
im »en
otroci do 15. leta popust
TURISTIČNA AGENCIJA
Grad VrboVec Nazarje
Tel./faks: 831-316
MO\/OST: letovanje v Črni Gori in še veliko drugega!
Prodajamo aranžmaje
DELOVNI ČAS: od 9.00 -17.00, ob sobotah 9.00 -12.00
Glasbena šola Nazarje
Koncert v čast kulturnemu prazniku
V Delavskem domu Nazarje so 28. februarja v okviru meseca kulture učenci Glasbene šole Nazarje na javnem nastopu predstavili del glasbenega znanja, pridobljenega z dolgotrajnim in vztrajnim delom.
Uverturo v enourni koncert je zaznamoval zvok harmonike. Sledila je iz dveh trobent prepletajoča se Bethovnova Himna radosti. Violina nas je seznanila z Mozartovo Abecedo, kitarske strune pa so zadonele v latinskoameriških ritmih. Za mogočno trobento se je oglasil temen alt klarineta, razigrani flavti ter poskočno poigravanje klavirja. Zahtevne, z občutkom in priokusom muzikalnosti odigrane skladbe klavirja, trobente in violin so le še stopnjevale do' janje v napolnjeni zvočni ati, sferi. Med poslušalci je z elementi blue-sa vzbudil prijetno pozibavanje uigran trio: na tolkalih učenec Uroš Benetek in dva profesorja, Toni Acman na klavirju, na saksofonu pa Bojan Zeme.
Sklepno točko koncerta je izvedel Mladinski pihalni orkester pod taktirko Franca Goljufa. 28 članov pihalnega orkestra, pretežno učencev glasbene šole,
je uglasilo svoje instrumente v starem dobrem Straussovem valčku.
Pred dodatkom, ki gaje z burnim aplavzom izzvala publika, je dirigent Franc Goljuf povedal, da je bilo v ta nastop vloženega veliko dela, saj se mladi glasbeniki prvič srečujejo z orkesterskim igranjem. Pozval je starše, naj le pridno vozijo otroke v šolo, tako bo namreč ob njihovem novem pridobljenem znanju vsem nam še lepše. Obenem se je zahvalil za šopek in čestitke, ki mu jih je izročila ravnateljica glasbene šole Olga Klemše. Le-ta pa je izrekla zahvalo Prosvetnemu društvu Nazarje in Zvezi kulturnih organizacij za Zgomjesavinsko dolino, ki sta podprla to dobro obiskano glasbeno prireditev.
Vse večja številčnost mladih glasbenikov botruje vedno višji kvaliteti izvajanih del; gotovo ne po naključju.
Marko Slapnik
Srečanje pesnikov in pisateljev
Svetovni DAN KNJIGE, 23. april, bo v Sloveniji letos praznovan še posebej slovesno in v zasnovi ideje, da bi na ta dan vse, ki jih imamo radi, obdarili s knjigo in cvetom. Prispevek prijaznemu prazniku pa načrtujemo dodati tudi s srečanjem pesnikov in pisateljev ljubiteljev iz naše doline.
Srečanje bo potekalo 23. aprila ob 18. uri, v Kulturnem domu v Bočni. Medse bomo povabili gospo Jerco Merzel. S svojo navzočnostjo nam bo v pomoč pri premagovanju začetnih spoznanj tovrstnega kulturnega delovanja.
Na srečanje ste povabljeni vsi, ki ste se s pisanjem pesmi ali proze šele začeli ukvarjati in tisti, ki ste svoja dela že objavljali.
Morda poznate soseda ali prijatelja, ki ga to pisanje ne bo doseglo, želel pa bi znanstva z ljudmi te zvrsti ljubiteljstva - povabite ga, da pride na naše srečanje. S seboj prinesite svojo najljubšo
zbirko del.
Društvo slovenskih pisateljev, ki letos že drugič organizira slovenski DAN KNJIGE, organizira ta dan na kongresnem trgu v Ljubljani knjižni sejem, kjer bo sodelovalo čez 30 založb. Ob sejmu bo potekal bogat kulturni in zabavni program.
Župani vseh slovenskih občin so že prejeli dopise z željami, da tudi občine sodelujejo pri pripravah na praznovanje DNEVA KNJIGE v svojih okoljih.
Kuturno društvo Bočna in ZKO
Zgornja Savinjska dolina
OŠ Mozirje	*
V Premogovniku Velenje
Učitelji mozirske šole se zavedamo, daje zelo težko pripovedovati učencem o tem, česar sam nisi videl, zato vsako leto organiziramo ekskurzije tudi za učitelje. Tokrat je bil naš izziv velenjski rudnik premoga, zato se je skupina učiteljic odločila, da si ogleda delo rudarjev »v živo« .'
Preoblečene v rudarje smo se pod vodstvom izkušenega in svojemu poklicu predanega rudarskega tehnika spustile v globino 500 m. Prehodile smo 6 km rudarskih rovov pod Družmirjem in si ogledale delo rudarjev v jami Preloge.
Velenjski premogovnik je eden največjih in najmodemeje opremljenih premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga v Evropi in ima pomembno mesto v strategiji razvoja slovenske energetike. Odkop in transport potekata seveda mehanizirano, zato rudarja s krampom ne srečaš več, saj to delo opravljajo stroji. Kljub temu paje delo v jami težko, predvsem zaradi plinov, prahu in prepiha.
Vse dogajanje v rudniku je računalniško vodeno in s tem je za varnost rudarjev zelo dobro poskrbljeno. Velenjski premogovnik velja namreč za enega najvar-
PGD Pobrežje
nejših pri nas. Kljub temu ob pozdravu »Srečno« nismo ostale ravnodušne. Veliko vlagajo v modernizacijo proizvodnih procesov, v raziskave in razvoj. Vendar v ospredju še vedno ostaja človek. Zato si podjetje zelo prizadeva, da v rudniku delajo zdravi in zadovoljni posamezniki, ki so združeni v uspešen kolektiv.
Ko smo se pogovarjale z rudarji, smo ugotovile, da če si po srcu rudar, ne moreš biti slab človek, saj moraš imeti zelo razvit smisel za delo v skupini in za nudenje vsakovrstne pomoči sodelavcu. Svoje delo imajo radi, čeprav so vsak dan izpostavljeni nevarnostim, ki v jami preži nanje.
Iz jame smo odšle bogatejše za spoznanje, da je dobro spoznati tudi delo drugih, saj potem lažje premaguješ napore svojega poklica.	Marija Venek
Premalo sredstev za redno dejavnost
Pobreški gasilci so v preteklem letu uspeli dokončati prizidek gasilskega doma in tako ustvarili pogoje za boljše operativno delo društva v prihodnjem obdobju. O lanskoletnih uspehih in načrtih za letos so spregovorili na občnem zboru.
Štab operative je dobro deloval, enaka ocena velja tudi za udeležbo ekip PGD Pobrežje na različnih tekmovanjih. Pri tem je še posebej izstopala veteranska ekipa, ki seje udeležila celo državnega tekmovanja. Veliko pozornosti so namenili izobraževanju in kmalu bodo imeli v društvu poleg osmih gasilskih častnikov še višjega gasilskega častnika.
Resno je bil izpostavljen problem financiranja iz občinskega proračuna. Dobrih 367 tisoč tolarjev, kijih dobi društvo na podlagi opravljene kategorizacije, je po mnenju gasilcev premalo za “normalno” delo, zato so upravnemu odboru na čelu s predsednikom Jankom Žunterjem naložili, naj skuša na občinskem nivoju doseči
povečanje omenjenih sredstev za redno dejavnost.
Glede sofinanciranja zgornje-savinjske gasilske zveze so člani PGD Pobrežje menili, naj ostane v nespremenjeni obliki do njenega občnega zbora, takrat pa bo treba razčistiti še nekatera druga odprta vprašanja.
V letošnjem letu bodo pobreški gasilci na domačem domu obnovili fasado in lesenino, uredili “hitro” sobo za intervencije, ob tem pa redno opravljali dejavnost na področju požarnega varstva, zaščite in reševanja. Ker znajo dobro usklajevati mladostno norost in starostno modrost, jim bo to gotovo kot doslej lepo uspevalo.
Franci Kotnik
LD Dreta Nazarje
Gojitev divjadi na prvem mestu
Člani lovske družine Dreta Nazarje, ki so se sredi marca zbrali na rednem občnem zboru v svojem domu v Lačji vasi, bodo tudi v prihodnje skrbeli predvsem za gojitev divjadi, medtem ko bo odstrel v drugem planu. Prav zato zaradi neizpolnjenega plana odstrela v letu 1996 niso posebej zaskrbljeni.
Kot je dejal starešina družine Forti Krivec, je bil odstrel manjši od načrtovanega tudi zaradi motenj, ki jih lovci zaznavajo v lovišču, to pa so predvsem klateški psi, pogin divjadi zaradi trčenj z motornimi vozili, vse pa kaže, da se pojavlja tudi krivolov. Poleg redne dejavnosti je Krivec omenil 50-letnico družine, ki sojo praznovali v svečanem vendar ne razkošnem ambientu.
V imenu savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin je občni zbor pozdravil Peter Habjan, ki je delo nazarskih lovcev pohvalil in opozoril, daje pri odstrelu bolj pomembna kvaliteta kot pa količina. Vodstvo LD Dreta je spomnil, daje potrebno najkasneje do novembra uskladiti društvena pravila z leta 1995 sprejetim zakonom o društvih, kar bo lažje na podlagi osnutka pravil, ki ga je pripravila Lovska zveza Slovenije. Habjan seje dotaknil tudi novega lovskega zakona, katerega predlog je bil vložen v parlamentu že v prejšnjem mandatu.
V letošnjem letu si bodo nazarski lovci še naprej prizadevali za izboljšanje pogojev za življenje divjadi v lovišču. Čistili bodo travnate površine za pašo, izdelali nekaj novih lovsko gozdnih stez, redno oskrbovali solnice, popravili nekatere visoke preže, poleg tega pa temeljito skrbeli za vse tri objekte, s katerimi upravljajo. Z lovci pobratene družine iz Velke se bodo srečali na njihovem terenu, seveda pa ne bo manjkala niti vsakoletna strelska tekma.
Najbolj prijetna opravila so člani LD Dreta prihranili za konec občnega zbora. Najbolj prizadevnim lovcem v minulem letu, med katerimi je po ustaljenem sistemu točkovanja prvo mesto osvojil Aleš Benda, so podelili zaslužena priznanja, v svoje vrste so sprejeli Stanka Filčiča, Zoranu Celinšku, Matjažu Grosu in Urošu Benda pa so čestitali za uspešno opravljen lovski izpit.
Franci Kotnik
PGD Nazarje
Ponosni v najlepšem doma
Nazarski gasilci so nedavni občni zbor izkoristili za spominsko fotografiranje pred prenovljenim gasilskim domom, za katerega so v letu 1996 od Turistične zveze Slovenije prejeli priznanje za najlepši dom, zgrajen po letu 1970. To je bila hkrati tudi prva “uradna” fotografija z občinskim grbom na uniformah.
Predsednik društva Roman Kra-jner seje pri pregledu lanskoletnega dela še enkrat toplo zahvalil Francu in Katki Grudnik, ki vzorno urejata gasilski dom in njegovo okolico, nato pa se je posvetil najpomembnejšim aktivnostim, ki so bile realizirane v lanskem letu. Poleg že omenjene prenove doma je poudaril pregledovanje gasilnih aparatov, nakar je o operativnem delu društva spregovoril poveljnik Miran Krefl. V minulem letu na nazarskem območju ni bilo nobenega požara, pač pa so gasilci sodelovali pri intervencijah izven občinskih meja. Enkrat je posredovala tudi enota za tehnično reševanje, ki je sedaj opremljena s prenosno radijsko postajo in peti-
mi odzivniki, zato je njeno alarmiranje mogoče tudi brez sirene. Še vedno pa omenjena enota ostaja brez namenskih sredstev s .strani Gasilske zveze Slovenije.
Delo nazarskih gasilcev sta v nadaljevanju občnega zbora pohvalila župan Ivan Purnat in predstavnik zgornjesavinjske gasilske zveze Franc Terbovšek. S takšno uspešnostjo kot lani nameravajo gasilci nadaljevati tudi letos, v obdobju podaljšanega mandata.
Po 25 letih se je od blagajniške funkcije v PGD Nazarje poslovil Viktor Kolar, za njegovo prizadevno delo so se mu simbolično oddolžili s priznanjem.
Franci Kotnik
DVVP Kalin Mozirje
Dvajset uspešnih let
Šestega februarja je Društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin Mozirje praznovalo 20-letnico obstoja. Zato so se pred nedavnim člani društva zbrali na letni skupščini in obudili spomin na dogodke v času od ustanovitve do danes.
Poleg osemnajstih članov društva (vseh je 24) sta se skupščine DVVP Kalin udeležila tudi predsednik Ekološko hortikulturnega društva Savinjski gaj Darko Bele in predsednik Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Republike Slovenije, Drago Kovačič iz Kamnika. Slednji je društvu prisrčno čestital ob lepem jubileju in se nadvse pohvalno izrazil o uspehih, ki jih dosega društvo po Sloveniji in v svetu.
Skupščina je ob tej priložnosti sprejela nova pravila društva, nakar je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo.
Za uspešno delo v preteklem obdo-bju je Drago Kovačič podelil priznanja Ferdu Remicu iz Bočne, Srečku Gostečniku iz Mozirja, Tonetu Resniku iz Mozirja, Miru Celinšku iz Spodnje Rečice in Francu Zehlju iz Pustega polja. Za dobro sodelovanje v parku cvetja je prejelo priznanje tudi EHD Savinjski gaj.
»Kalinovci« so skupščino ob 20-letnici društva zaključili s kosilom, vsem bralcem Savinjskih novic pa so poslali lepe ptičarske pozdrave z vabilom, da se jim pridružijo.
Srečo Gostečnik
Gobarska družina Ajdovec Gornji Grad
Za nadzorovano izkoriščanje dobrin
V Gornjem Gradu so se pred nedavnim na prvem občnem zboru zbrali člani tamkajšnje Gobarske družine Ajdovec. Ustanovljena je bila na pobudo turističnega društva. Namen družine ni zgolj združevati nabiralce gob, njeno poslanstvo je predvsem v varovanju narave. Med drugimi sta zbor počastila s prisotnostjo predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije Ivan Križaj in domači župan Toni Rifelj.
V Sloveniji so gobarji organizirani že dobrih 35 let z zelo močnim strokovnim potencialom. V okviru zveze je gornjegrajska družina najmlajša. Predsednik Ivan Križaj je v razpravi predstavil delo slovenskih gobarjev. Trenutno je v državi kar sedemdeset vrst gob (evidentiranih okoli 24.000 vrst) prepovedanih za nabiranje. Gre za tako imenovan rdeč seznam, ki raste samo na specifičnih območjih. Gobarji si močno prizadevajo, da bi bili zaščiteni samo dve vrsti gob, vendar je zadeva v vladni proceduri, kjer se tozadevne stvari potrjujejo.
Po Križajevem mnenju je v Sloveniji prisotna velika potreba po ustreznem izkoriščanju gozdnih dobrin. Gobe namreč pospešujejo rast gozda, nenadzorovano izkoriščanje nekaterih redkih vrst pa terja razmislek o postopnem uvajanju dovolilnic - izkaznic, na podlagi katerih bo možno nabirati gozdne sadeže.
Popolnoma jasne so tudi relacije do lastnikov gozdov. Gre za to, da gozdni lastnik nima pravice preganjati nabiralcev gozdnih sadežev, razen v primeru ustvarjene škode
oziroma ob evidentirani večji količini od dveh kilogramov nabranih sadežov na dan. Dejstvo je, da so določene vrste gob že tako redke, da jih bo potrebno varovati, sicer j ih bodo bodoči rodovi lahko občudovali samo še iz učbenikov.
Tudi gornjegrajski župan Rifelj je pozitivno ocenil ustanovitev in sploh namen Gobarske družine. Glede na dejstvo, daje gornjegrajska družina prva na območju Zgornje Savinjske doline, je po županu potrebno imeti odprta vrata za vse, ki bi vidijo svoje interese znotraj gobarskega združenja. Slednje so si gobarji zapisali tudi v program dela za leto 1997, zato vabijo vse, ki jim je zdrava in lepa narava nekaj več kot samo gola beseda, da se jim pridružijo.
Poleg tega želijo gobarji letos popestriti turistično ponudbo kraja z gobarsko razstavo, sodelovali bodo z lovci ob njihovi obletnici, predvsem pa bodo poskušali pridobiti gozdno specialko, s katero bodo lažje opredelili rastišča gob.
Zgornjesavinjska čebelarska zveza
Zveza ima zopet predsednika
Konec februarja je bil redni občni zbor Zgornjesavinjske čebelarske zveze Mozirje. Čebelarji so se zbrali z namenom, da pregledajo delovanje zveze v lanskem letu in si določijo okvirne smernice, po katerih bodo delovali v letošnjem. Izvolili so tudi novega predsednika zveze.
V	zvezo se povezuje sedem čebelarskih družin z 209 člani, ki posedujejo skupaj 2780 panjev. Največ čebelarjev deluje na področju Mozirja - 46, najmanj pa na področju Rečice -11.
Srečanje se je začelo z minuto molka, posvečeno Janezu Podkrižniku, pokojnemu predsedniku zveze.
Kot je v navadi, so tudi letos podelili priznanja najzaslužnejšim članom. Podelili so tri odličja Antona Janše druge stopnje. Dobili so jih čebelarji, ki s svojim dolgoletnim delom dvigujejo nivo in ugled te organizacije: Rudi Golob, Jože Jamnik in Jože Časi. V nadaljevanju so sprejeli poročila, v katerih je bilo opisano delovanje zveze v lanskem letu. Lansko leto je bilo za čebelarje slabo. Pomanjkanje paše je povzročilo slab pridelek medu, ki pa ga zato ni bilo težko prodati. V teh težavah je čebelarjem pomagala Zgornjesavinjska kmetijska zadruga, ki jim je dobavila sladkor. Svoje je pristavila tudi država, ki je regresirala del sladkorja. Svoje so opravile tudi bolezni čebel. Bolezni, kot je varoja, se pojavljajo vsako leto, prave zaščite pred njimi pa ni. Zbora čebelarjev se je udeležil tudi svetovalec za čebelarstvo naše regije, Drago Goročan. Odgovarjal je na vprašanja čebelarjev in jim priporočal vrste zdravljenj, ki jih tudi sam uporablja na svojih čebelah.
V	nadaljevanju zbora so se dogovorili, da bodo v letošnjem letu organizirali dve predavanji za čebelarje s področja tehnologije
Brigadirji MDB
Simbolika je med drugim tudi v tem, daje letališče v neposredni bližini začetka trase gradnje ceste Celje - Šempeter. Gradilo jo je 1298 brigadirk in brigadirjev. Na delo so prišli iz vseh krajev Slovenije. V tem davnem 1947. letuje bila to največja akcija na Slovenskem. Ponosni smo na naš delež.
Po 50 letih bomo obudili spomin na našo mladost. Hvaležno se bomo spomnili krajanov, ki so nam nudili prisrčen sprejem in prijetno bivanje. Tudi opravičili se jim bomo za vse povzročene “mladostne nevšečnosti”.
Na srečanje vabimo brigadirje vseh udarniških delovnih akcij, njihove svojce, še posebno vnuke ter prijatelje. Veseli pa bomo srečan-
čebelarjenja in zdravljenja čebel.
Zveza je lani ostala brez predsednika. Vršilec dolžnosti je postal Tone Krivec. Na zboru je upravni odbor podal predlog, da izvolijo novega predsednika. Novi predsednik Zgornjesavinjske čebelarske zveze Mozirje
Govor novega predsednika čebelarske zveze, Marka Purnata (foto: B. Kanjir)
je tako postal Marko Purnat, član čebelarske družine Kokarje. Ob svoji izvolitvi je podal smernice, po katerih se bo lotil dela na novem mestu. Predvsem si bo prizadeval na ohranitev pasišč, zaščito medu, za povečanje podmladka in znanja, ki ga čebelar potrebuje pri vsakodnevnem delu s čebelami.
Benjamin Kanjir
ja čimvečjega števila brigadirjev, ki so neposredno sodelovali v brigadah, ki so gradile to cesto. Pripravili bomo tudi priložnostno razstavo fotografij, na katerih se boste lahko prepoznali, kako “mladi in delovni” ste bili.
Udeležbo prijavite svojemu območnemu Klubu brigadirjev. Neposredne udeležence te akcije pa prosimo, naj nam sporoče svoj naslov in pošljejo spominske predmete (fotografije, zapise), na želijo tudi proti vrnitvi, na naslov ZB NOB - za Koordinacijo Klubov MDB, Celje, Gledališka 2.
Za organizacijski odbor Igor Ponikvar
Kviz Mladi in kmetijstvo
Več znanja
Delo mladih s podeželja vse bolj izgublja vrednost, ki si jo zgodovinsko in gospodarsko zasluži. Vse več družbenega kapitala ostaja v urbanih in centraliziranih središčih, kamor mladi odhajajo po znanje in vse prevečkrat tudi po kruh. In prav zato se morajo mladi med sabo spoznavati, se srečevati in izmenjevati znanje, ki ga rabijo za svoje delo.
Zavoljo slabih gospodarskih pogojev, kijih v zadnjem času nudi vse bolj načrtno osiromašeno podeželje, odhajajo mladi za kruhom v mesta in zaprašene tovarne. Vendar je tako prislužen kruh grenak. V sebi ne skriva tiste sladkosti, ki jo ponuja življenje med obdelanimi polji. Zato se mladi s podeželja združujejo v društvih podeželske mladine. V teh društvih dobivajo potrditev svojega dela. Mladi pa se radi tudi srečujejo. Ena izmed priložnosti je kviz Mladi in kmetijstvo, ki v teh dneh poteka po vsej Sloveniji.
Mladi s kmetij tekmujejo na območnih tekmovanjih, zmagovalce pa čakajo regijska in kasneje državno prvenstvo. Kviz za naše območje doline je bil v petek, 7. marca v Bočni. Organizirala gaje zveza podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, krajevni odbor Bočna in republiška kmetijsko svetovalna služba v sodelovanju z ZKZ Mozirje. Kviza se je udeležilo 11 ekip, ki so tekmovale v temah, enotnih po vsej državi. Letošnje teme so bile gospodinjstvo, drobnica in stročnice. Mladi so pokazali zavidljivo znanje. Edina ekipa, kije pravilno odgovorila na vsa zastavljena vprašanja, je bila ekipa Luče 1, ki seje tako uvrstila na regijsko tekmovanje v Zreče. To tekmovanje je bilo 15. marca, ekipa iz Luč pa je z doseženim drugim mestom za las zgrešila uvrstitev na državno tekmovanje.
Vsekakor je potrebno, da mladi preizkušajo svoje znanje tudi na takšen način, kot ga ponuja vsakoletni kviz Mladi in kmetijstvo. Mladi bodo kmalu, če že niso, prevzeli skrb za svoje kmetije in vsako znanje pride prav slej ko prej.
Benjamin Kanjir
PROSVETNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
SEKCIJA LJUDSKIH GODCEV
VABIMO
na
srečanje z ljubenskimi ljudskimi godci in pevci
na belo nedeljo, 6. aprila ob 15. uri
v dvorani Prosvetnega doma na Ljubnem!
Odločitev za srečanje je sprejeta
V doslej objavljenih člankih smo napovedali, da bo letošnje srečanje brigadirjev MDB v zadnji dekadi maja ali prvi dekadi junija. Sedaj napovedujemo točen datum. Srečanje bo v soboto, 24. maja s pričetkom ob 11. uri na letališču celjskega Aerokluba v Levcu.
Turistično društvo Rečica
Rečiški turizem bo polno živel tudi letos
Na rednem občnem zboru so se sredi marca zbrali člani turističnega društva Rečica ob Savinji. Pregledali so svoje delo, opravljeno v lanskem letu in ocenili, da jih tudi v letošnjem letu čaka veliko pomembnih nalog.
Predsednica turističnega društva Rečica ob Savinji, Vida Or-lovič, je kronološko nanizala projekte, ki sojih uspešno realizirali v lanskem letu. Teh ni bilo malo. Začelo seje z zastopanjem občine Mozirje na prireditvi Alpe Adria v Ljubljani.
V maju so organizirali ocenjevanje zgomjesavinjskih želodcev, izvrstne kulinarične suhomesnate specialitete. Poudariti je treba, da je ta proizvod, predvsem po njihovi zaslugi, kot prvi suhomesnati proizvod v Sloveniji lani pridobil zaščito geografskega porekla.
Julija so v sodelovanju z ostalimi krajevnimi društvi pripravili
odmevno tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja. Izkupiček teden trajajoče prireditve, kije znašal 450.000 SIT, so namenili v fond za gradnjo osemletke na Rečici. V okviru te prireditve vsako leto pripravijo etnološko razstavo. Lani je bila to razstava Pozimi pa rožice ne cveto. Obudili so star običaj izdelave suhega cvetja iz krep papirja. To razstavo so septembra prenesli v prostore generalnega konzulata RS v Celovcu. Tudi tam je na zbrane goste naredila dober vtis.
Meseca oktobra so pripravili Lenartov sejem. Na njem so se predstavili domači rokodelci in značilni prebivalci kraja iz konca
prejšnjega in začetka tega stoletja. Poleg teh večjih so pripravili tudi nekaj manjših prireditev.
Ob koncu poročila seje predsednica dotaknila tudi pisanja našega lokalnega časopisa in izrazila svoje nestrinjanje z načinom in obsegom pisanja o nekaterih njihovih prireditvah.
Veliko nalog turistično društvo čaka tudi v letu, ki seje pričelo. Kot naj večja je začetek projekta, ki naj bi trajal tri leta. V teh treh letih bodo zbrali gradivo za knjigo o življenju ljudi večih rodov, ki so poseljevali Rečico. Strokovna in finančna zahtevnost projekta malce zavira delovno vnemo, vendar se za končni us-
peh skorajda ni bati.
V nadaljevanju zbora so razrešili člane upravnega in nadzornega odbora ter izvolili nove. Sprejeli so tudi nova pravila društva, ki sojih morali prilagoditi novemu zakonu o društvih. S sprejetjem novega pravilnika društva so imenovali tudi sedem častnih članov društva. Častni člani bodo postali: Terezija Bastl, Anton in Janko Dolenc, Alojz Plaznik, Jakob Presečnik, Tone Turnšek in Aleksander Videčnik. Njihova javna razglasitev bo na letošnji prireditvi Od lipe do prangerja.
Benjamin Kanjir
ZAKONODAJNI REFERENDUM
» OHRANIMO NAŠE BOGASTVO«
Spoštovani,
vprašanje vračanja veleposestniških gozdov tujcem in cerkvi postaja vse bolj vroča politična tema. Kot že tolikokrat, tudi v takšnih razmerah ni mogoče pričakovati ustrezne in učinkovite odločitve na zakonodajnem področju, brez jasno izražene volje večine Slovencev. Čeprav se številni akterji trudijo med državljane vnašati čimveč zmede, je vendarle referendum edina zares učinkovita in objektivna priložnost, ki lahko prepreči nove politične kupčije na škodo večine Slovencev.
V sindikatu gozdarstva Slovenije smo se trdno odločili, da referendumska pobuda s podporo vas volilcev uspe. Prav zato se obračamo na vas s prošnjo, da s podpisom podprete zahtevo za razpis referenduma. Za podporo referendumske pobude, ki jo je spodbudila Združena lista v soglasju s Slovensko nacionalno stranko, seje odločilo že v prvem tednu zbiranja podpisov več kot 22.000 volilcev. Tudi v sindikatu gozdarstva Gozdnega gospodarstva Nazarje smo prepričani, da je ta predlog bistveno primernejši in bolj dosleden kot predlog, ki gaje pripravil pobudnik g. Janez Černač.
Poudariti želimo, da podpora za referendum ni strankarsko politična odločitev, temveč odločitev za ohranitev slovenskih gozdov. Prav zato bomo hvaležni vsaki posamični odločitvi po vaši izbiri.
In kakšna je predvidena procedura za podporo volilca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma?
Precej zahtevna, saj se morate osebno oglasiti na sedežu Upravne enote v Mozirju. V občinski stavbi, Savinjska cesta 7, v pritličju desno, v sobi številka ena dvignete obrazec, ga izpolnite z vašimi podatki in podpišete. Izpolnjen obrazec nato z žigom potrdi še uradna oseba, zato morate imeti s seboj ustrezen osebni dokument (osebno izkaznico, potni list...). Tako izpolnjen obrazec je nato potrebno odposlati na naslov pobudnika referenduma. Da bi vam na tej dokaj zapleteni administrativni poti vsaj malo olajšali vašo odločitev, smo se v sindikatu gozdarstva odločili, da bomo v ponedeljek 7.4., sredo 9.4. in petek 11.4.1997 organizirali na sedežu Upravne enote posebno dežurstvo.
Naš predstavnik vam bo nudil dodatna pojasnila, na željo pomagal izpolniti obrazec in poskrbel za dostavo izpolnjenih obrazcev na naslov pobudnika referenduma.
SPOŠTOVANI, VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE!
Pričakujemo vašo čimvečjo podporo. Naj tudi vaš podpis prispeva k ohranitvi slovenskih gozdov kot najpomembnejšega nacionalnega naravnega bogastva.
KD Jurij Mozirje
Mati, bodi luč
V kulturnem društvu Jurij iz Mozirja si prizadevajo za oživitev starih običajev, ki so vezani na cerkvene praznike. V začetku tega leta je bilo to koledovanje s tremi kralji, ob prazniku angelovega oznanjenja Mariji pa so pripravili slovesnost, ki so jo naslovili Mati, bodi luč.
Ob prazniku, ki se v zadnjih slovesnost, ki je napolnila dvo-letih uveljavlja tudi kot materin- rano kulturnega doma v Mozirju.
Praznik je bil posvečen predvsem mamam, v Mozirju pa so ga razširili tudi na očete. Materinski dan je tako postal dan staršev. Ker oba, tako mati kot oče, soodločata o-življenju in vzgoji otrok, nosita veliko odgovornost. Današnji čas ni naklonjen starševstvu. Moralno krizo življenja pogojuje liberalna miselnost. Svoboda, ki jo tvori takšen način življenja, pa je zgolj navidezna. Kakor je dejal govornik, predsednik kulturnega društva, Jurij Repenšek, prihaja čas, ko bo potrebno sprejeti življenje in se zanj večkrat odločati. To ski dan, so prizadevni organiza-	pa bo mogoče šele takrat, ko bodo
torji kulturnega društva Jurij ljudje pozabili na materialne Mozirje pripravili prisrčno zadržke.
Nastop violinskega dua Benjamine In Kristine Šuster
(foto: Ciril Sem)
V kulturnem programu, ki je sledil govoru, je najprej nastopil otroški pevski zbor župnije svetega Jurija Mozirje, ki ga vodi Jelka Repenšek. Z Marijinimi pesmimi so prisrčno obeležili in povzdignili praznično vzdušje. Sledil je nastop violinskega dua sester
Benjamine in Kristine Šuster.
V drugem delu prireditve pa je nastopil fantovski pevski zbor Vasovalci iz Ljubljane. V samostojnem koncertu so predstavili delček pesmi iz svojega bogatega repertoarja.
Benjamin Kanjir
Materinski dan
Pozornost mamam tudi na Rečici
V dneh okoli 25. marca se je zvrstilo po obeh dolinah veliko prireditev, ki so povzdigovale pomen materinstva v vsakdanjem življenju. Eno izmed njih so pripravili tudi v prosvetnem društvu Rečica ob Savinji.
Da se lahko z dobro voljo in pravilnim pristopom veliko doseže, so pokazali vsi sodelujoči na prireditvi. Že kar začetek je obetal, da bomo tokrat doživeli nekaj posebnega. Ansambel Darka Atelška je zaigral pesem, kije otoplila večer. Otroci iz osnovne šole Rečica so se skrajno potrudili, saj je tokrat šlo za njihove mame. Člani turističnega krožka OŠ Mozirje so odigrali slovo fanta, ki odhaja k vojakom. Izvirni kostumi in besede so marsikoga izmed prisotnih spomnili na dogodke iz preteklosti. Da ni bilo vse skupaj preveč resno, sta poskrbela Kodelov Joža in Edo. Kako duho-
viti so lahko preprosti skeči, čejih odigrajo dobri igralci! Nastopile so tudi Kancijanke in pravi mali zborček družine Senica. Res lepo, ko človek vidi, da živi pesem v njihovi družini na tako bogat način. Svoj doseženi napredek je na sintesaizerju pokazala Monika Mlinar, prireditev pa je zopet sklenil ansambel Darka Atelška.
Vzdušje in občutki ljudi, ki so spremljali prireditev, so bili res enkratni. Domačnost in dobra volja so napolnili slehernega izmed njih, prireditev pa bo ostala v enkratnem spominu.
Benjamin Kanjir
PGD Grušovlje
Novo gasilsko vozila
Tako pa izgleda novo kombinirano gasilsko vozilo znamke mercedes, ki so ga te dni v svojo garažo pripeljali gasilci PGD Grušovlje. Želimo jim, da bi ga čim večkrat uporabljali za vaje in čim manj za prave intervencije. Krst vozila bo sredi maja, takrat pa bomo o njem in ljudeh, ki ga bodo uporabljali, napisali še kaj več.
Benjamin Kanjir
RAZPORED CEPLJENJA PROTI STEKLINI
1.torek	15.4. ob 8.00	Ljubno na Forštu
	10.00	Rečica pri Zadrugi
	12.00	Šentjanž pri Majerholdu Okonina - Gasilski dom
	14.00	Radmirje pri Zadrugi
		Jeraj - Primož
2. sreda	16.4. ob 8.30	Struge pri gostilni
	9.30	Luče pri Zadružnem domu
	11.00	Solčava pri Zadružnem domu
3. četrtek	17.4. ob 7.00	Otok
	8.00	Nova Štifta pri Zadrugi
	9.30	Gornji Grad pri Zadružnem domu
	11.00	Kropa - Fricelj
	11.30	Bočna pri Zadrugi
	13.00	Šmartno pri Zadrugi
4. petek	18.4. ob 8..00	Kokarje pri Zadrugi
	9.30	Sp. Pobrežje pri Fleretu
	11.00	Prihova pri Unovtu
5. sobota	19.4. ob 7.00	Ljubija, Veterinarska postaja Loke
		Lepa njiva
	10.00	Tmavče pri Pečniku
	11.00	Šmihel pri gostilni
Za vse zamudnike vsak dan od 7. do 8. ure na veterinarski postaji Mozirje
Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine
POLETITE V TANDEMU!
Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah:
*	Golte (Medvedjak) ■ Mozirje...........4000	SIT
*	Golte (Medvedjak) - Rečica................4000	SIT
~ Golte (Stari Stani) - Ljubno..............4000	SIT
*	Lepenatka ■ Gornji Grad...................4500	SIT
*	Semprimož-Gornji Grad ................3000	SIT
*	Logarska dolina (pan. cesta) .........4000	SIT
*	Velika planina - Podvolovljek.............4000	SIT
Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev.
V ceno so vključeni: prevoz na vzletno mesto, najem opreme in nezgodno zavarovanje.
REZERVACIJE IN INFORMACIJE: 063/843-296 ALI 0609/625-960
Zimovanje Menina 97
Živ žav na snegu
Kar tradicija je že, da Planinsko društvo Gornji Grad med zimskimi šolskimi počitnicami organizira zimovanje otrok na Menini. Tradicija, ki se ohranja in krepi po zaslugi zagnanih članov - organizatorjev!
Tako je tudi letos preživelo na Menini teden dni v februarju 38 otrok iz Nove Štifte, Gornjega Grada in Bočne. Planinski dom je bil poln veselega trušča, ki seje malo umiril le takrat, ko sta kuharici Micka in Fanika postregli s kuhanimi in pečenimi dobrotami - najbolj zaželjena je bila seveda pizza!
Največji živžav pa je bil na snegu! Otroci so bili razdeljeni v skupine, vsako skupino je vodil eden od vaditeljev. Smučali so dopoldne in popoldne, na vrsto pa so prišle vse discipline od veleslaloma, slaloma in smuka do skokov in turnega smučanja. Dopoldne so v šoli smučanja pridobivali nova znanja, ki so jih popoldne že uporabili na strminah globač. Smučarji so izkušnje nabirali dobesedno v lastnem potu, saj ni na Menini nobene žičnice in je bilo vse na “nožni pogon”
-	tudi navzgor v breg! Tudi to je čar Menine, kot še marsikaj drugega, kar so otroci doživeli na tem zimovanju!
Namen zimovanja je, da se otroci naučijo smučanja, da se okrepijo in sprostijo. Vsega tega so bili deležni v polni meri! Meninaje bila prelepa
-	dovolj snega in vse dni sončno vreme!
Ob polni luni so se počitnikarji odpravili na Vivodnik, kjer so z razglednega stolpa v temi dobro videli osvetljena mesta, najbolj seveda Ljubljano.
Zabavno in veselo je bilo zvečer ob družinskih igrah, zanimivo ob predavanj ih pohodnikov v tuja gorstva, nekaj posebnega spanje na skupnih ležiščih in jutranja “toaleta” na snegu. Izkušnja večje bila turna smuka po Menini, ko so si otroci sami pripravili opoldanski obrok -sami so na snegu zakurili ogenj in si spekli klobase!
Zadnji dan, v soboto, 22.februarja je bilo še smučarsko tekmovanje, kije najboljšim prineslo medalje. Številni starši smo si ogledali tekmo, popoldne pa smo se vsi skupaj vrnili v dolino. Menino smo prepustili prihajajočim udeležencem Meninskega veleslaloma, ki je bil predviden za naslednji dan.
Vodnikom, vaditeljem, nosačem, kuharicam in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, daje zimovanje tako dobro potekalo in se srečno zaključilo, se starši otrok najlepše zahvaljujemo!
Mojca Letonja
Špas
Jamamoto pri nas
Japonski admiral lsoroku Jamamoto, tisti, ki je imel svojo floto - ne gre za pomoto - je prihajal k meni vsako soboto. Sem gor na planoto, na pustoto in v priljubljeno mu samoto. Sam, ne s pehoto, je prihajal s svojo gmoto in seveda pohoto, uživat mojo dobroto, nagoto in danes že minljivo lepoto. Vsekakor Japoncem v sramoto.
Vendar je doživel zaroto, ker seje okrog mene "moto”. Siroto, po njegovem kroto, ki mu je bila v napoto, je moj mož Oto
-	naj uživa božjo dobroto - tako “sšroto ”, da se za mojo doto
-	šlo je za precejšnjo vsoto -niz očetom "poboto ”. Preklinjal je gloto (nas seveda) in zahteval poroto. Ko se je vrnil v Kioto, mi je poslal celo protestno noto, ki je prišla v anekdoto: “Sem sploh še Jamamoto, saj iz mene naredila coto, "je bil nekako njen moto.
Pač prepozno je obžaloval svojo zmoto in slepoto. Aprila 1943 je okusil trdoto in strahoto vojne. Takrat se ni “izmo-to	Gospa Iks
Po posnetku pripravil Janez Mavrič
Nazarje
Včasih je luštno b’lo
V petek, 21. marca, so se v nazarskem Delavskem domu predstavili učenci OŠ Nazarje na prireditvi z naslovom “Včasih je luštno b’lo”. S prireditvijo so prijetno počastili materinski dan. Mamicam in vsem krajanom so na prisrčen način predstavili ljudske pesmi, plese in običaje.
Pevski zbor je prepeval slovenske ljudske pesmi, mladi plesalci pa so v narodnih nošah zaplesali ljudske plese. Med ples in petje so vpletli deklamacije ljudskih pesmi in pripovedi. Prikazali so tudi otroške izštevanke in dramatizirali ljudsko pripoved. Videli smo stara kmečka opravila, dogodivščine navihanih pastircev...
Učenka in učenec sta, oblečena v kmečkega očaka in njegovo ženo, v prijetnem kramljanju o dobrih starih časih pripovedovala o idiličnem življenju na vasi, o vasovanju, o delu in o medsebojni po-
moči in povezanosti med vaščani. Prireditev pa so nastopajoči še posebej popestrili z ljudskimi modrostmi, vpletenimi v pesmi in pripovedi.
Nastopajoči učenci so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom in zadovoljnimi obrazi obiskovalcev, saj so se izkazali s sproščenim in lepo izvedenim programom; bili so kot pravi “mali igralci”. Navdušenje pa je prav gotovo veljalo tudi izvirni zamisli prireditve, ki nas je popeljala v stare, dobre in skoraj pozabljene čase.
Vesna Banjevič
VVZ Mozirje
Mali korenjaki na dopustu
Tudi letos so otroci Vzgojno varstvenega zavoda iz Mozirja zimovali v Robanovem kotu. 27 otrok iz enot Mozirje in Rečica, ki sojih spremljale vzgojiteljice, je preživelo sončen teden v osrčju neokrnjene narave. Teden so se na podobno pustolovščino podali tudi otroci iz Nazarij in Šmartnega ob Dreti.
Na pobudo delavk Vzgojno varstvenega zavoda iz Mozirja, je bilo tudi letos organizirano zimovanje otrok v Robanovem kotu. Za vse tiste otroke, ki so želeli zimovati, a jim finančni položaj to ni dovoljeval, sta poskrbeli občini Mozirje in Nazarje, ki sta prispevali del potrebnih sredstev. Na turistični kmetiji Govc, kjer gospodari družina Vršnik, so jih bili zelo veseli. Pripravili so jim udobna bivališča, ki so pregnala skomine po domu in domačih. Vzgojiteljice Irena Jeraj, Jožica Jeraj in Slavica Jakšič, so se na zimovanje maksimalno pripravile. Obložene s šaljvimi in poučnimi igricami, zemljevidi in še marsičem, niso dopustile dolgčasa. Z otroci so raziskovali Robanov kot, obiskali Solčavo in Luče, smučali do onemoglosti, zraven pa počeli še tisoč drugih stvari. Vsaka dejavnost (stvar) zase pa je pomenila nepozaben kamenček mozaika, ki spleta življenje. Ogledali so si pravega pravcatega divjega medveda, ki pa že nekaj let ne straši domačinov. Najbolj pestri so bili večeri. Vrstili so se obiski, dogajale pa so se same lepe reči. Mojca je pripeljala Kaličopka, to je tisti, ki ga otroci
poznajo z A kanala. Na citre jim je zaigral Robanov Franci. Ples, no ja, to je bil pravi otroški disko, se je odvijal karvpidžamah. Da je Robanov kot zanimiv tudi ponoči, so otroci odkrivali s pomočjo snopov iz baterij, ki so v zraku risali prave male strahce.
Višek vsega dogajanja je bil zadnji dan. Prava tekma v veleslalomu je razvnela tekmovalne strasti, zmagovalci so si s svojim drznim smučanjem zaslužili prave medalje. Ob tem je treba dodati, da je ves teden bdel nad otroškim znanjem smučarskih veščin h'ranci Podbrežnik. Uspelo mu je to, za kar so otroci pravzaprav na zimovanje tudi odšli. Vsakdo se je naučil tistih osnovnih veščin, ki se potrebujejo na smučarskih poljanah. S svojim neizčrpnim virom zabavljaškega humorja, pa je popestril tudi večere. S tem si je prislužil tudi nekaj dekliških src, ki sedaj govorijo le o njem.
Teden pozneje pa so h Govčevim odšli tudi otroci iz Nazarij in Šmartnega. Spremljali sta jih vzgojiteljici Vanja Hoftrauer in Melita Mikek. Vsi, ki ju poznate, veste, da so bili otroci v
Mozirski in rečički zimski športniki...
(foto: Beno Kanir)
najboljših rokah. Kakšen dolgčas neki?! Bilo je živo in veselo, kot še nikoli.
Otroci so prav radi odšli zimskim dogodivščinam naproti, ob prihodu domov pa se je utrnilo mnogo solz veselja in sreče, ki jih je pogojilo ponovno srečanje s starši.
Kljub temu so vsi zatrdili, da se ob letu zopet srečajo v Robanovem kotu. Ne bo težav, če bodo le vzgojiteljice, obe občini in društvi prijateljev mladine, za to. Otroci namreč bodo.
Benjamin Kanjir
.
P' A■
■ V •	1,1 •
in njihovi vrstniki iz Nazarij (foto: Beno Kanjir)
Himna
iz Robanovega kota
Smučarji Zadrečki mali zimovat smo h Govc’prišli.
S Francijem smo se spoznali, smučat on nas zdaj uči.
Zjutraj smučke smo pripeli, smo trenirali močno, po kosilu raziskali smo dolino to lepo.
Nas Marjana sam ’ razvaja, želje vse izpolni nam.
Petra, Nina in Helena polnijo naš lačni hram.
R.: Kikiriki, kikirikiriki, zdaj zapojmo na ves glas: res ful kul je tukaj gor pri vas.
Tovarišici pa v skrbeh sta, kaj če sneg se nam stopi, pa Matej nam z dobro voljo tudi tega priskrbi.
R.: Kikiriki, kikirikiriki, zdaj zapojmo na ves glas: res ful kulje tukaj gor pri vas.
Otroci in tovarišici iz vrtcev Nazarje in Šmartno
Ciril Sem:	Utrinki cvetne nedelje in
velikonočnih praznikov
Ljubenske butare, znane širom po Sloveniji
Mozirski snop - precej visok, se vam ne zdi?
Otroci so z gobami prišli po ogenj
Zegen potuje iz cerkve na domove
		Jj	■■F-’Mi		\\	h?	• Ji1
					0 1	'J i	
Velikonočna procesija na Rečici ob Savinji
Ivan Druškovič z Ljubnega je, če že ne najstarejši pa gotovo med najstarejšimi aktivnimi vozniki na Slovenskem
Sedem desetletij za volanom
Vsakodnevno vsak od nas srečuje mnogo ljudi. Nekatere poznamo, se večkrat izkaže, da jih poznamo zgolj površno, nem, v mirnem kotičku neopazne hiše v bližini bencinskega temu natančno tako.
poznamo, nekatere ne. Pa še za tiste, za katere trdimo, da jih da vemo o njih le nekaj stvari. Le kdo bi si mislil, da na Ljub-servisaživi eden najstarejših slovenskih šoferjev? Vidite, pa je
Njegova življenjska pot seje začela davnega leta 1909, torej šteje Ivan Druškovič polnih 88 let. Njegova mati je bila sicer doma z Ljubnega, toda Ivanu je zibelka tekla v Kozjem. V spomin na domačo hišo in takratni nivo avtomobilske tehnologije hrani zanimivo fotografijo, kije bila posneta pred njihovo markantno hišo v Kozjem, na njej pa je tudi avtobus s pogonom na verigo, karbidno razsvetljavo in polnimi pnevmatikami.
Po preživetih otroških letih seje šel učit za ključavničarja, nato pa je leta 1928 odšel v Ljubljano, kjer je opravil vozniški izpit. V Ljubljani je nato tudi ostal, saj se je pri podjetju Magister zaposlil kot voznik avtobusa, tu pa je spoznal kasnejšo legendo zgornjesavinjskih voznikov, žal že pokojnega Roka Kopitarja. Leto kasneje so avtobusno podjetje ustanovili tudi v Celju in oba s Kopitarjem sta se preselila bližje domu. Toda kmalu je bilo treba na služenje vojaškega roka v Subotico, kjer pa se ni ločil od volana. Z osebnim avtomobilom je prevažal komandanta takratne prve armijske oblasti in tudi na to obdobje ga spominja zanimiva fotografija z datumom 15. julij 1931.
Po vrnitvi v Celje je Franc
Druškovič devet let vozil na relaciji Celje - Dobrna, kasneje pa je delal tudi v avtomehanični delavnici, saj je bil na področju takratne avtomobilske tehnike pravi mojster. Za vzdrževanje in popravilo avtobusov znamke Krupp se je usposabljal v Essnu, za mercedese pa v Gagenauu. Spominja se, da so prvi avtobus z dieselskim motorjem dobili leta 1935, pred tem pa so imeli avtobusi izključno bencinske motorje.
Ob začetku druge svetovne vojne je Druškovič iz Celja pobegnil na Kozjansko toda že naslednji dan so ga zaprli. Z obilico sreče je kmalu prišel iz zapora in ostal na Kozjanskem do konca vojne. Nato je odprl svojo avtomehanično delavnico, toda kaj kmalu so prišli ponj predstavniki celjskega avtobusnega podjetja. Ponudbi, da prevzame mesto šefa v njihovi delavnici, se ni mogel upreti.
Kot šef mehanične delavnice je bil znan kot zelo natančen in dosleden. O njem je med vozniki krožil celo dovtip, da »kadar da Druškovič druga očala na nos, potem je gorje«. Kajpak so želeli s tem poudariti njegovo natančnost pri pregledovanju tehnične brezhibnosti vozil.
Ivan Druškovič je bil v tem času
poleg redne službe še predsednik izpitne komisije in tudi sodni cenilec. V zasluženi pokoj je odšel pred tridesetimi leti.
Manj burno kot njegova služba je bilo njegovo zasebno življenje. »Ko sem bil nekoč na dopustu v Logarski dolini, je bilo vreme zelo slabo. Zato sem se med potjo nazaj v Celje ustavil v Lučah in na Ljubnem, tu pa sem spoznal
Druškovič je bil tudi med ustanovnimi člani celjskega združenja šoferjev in avtomehanikov, ki seje sprva imenovalo Volan. Tudi letos je bil na njihovem občnem zboru, kjer so mu izkazali vso pozornost, z malce grenkobe pa pripomni, da se ga zgorajesavinjski šoferji in avtomehaniki žal ne spomnijo. Lepši so njegovi spomini na 70-let-
Ivan Druškovič ob svojem nepogrešljivem ficku
(foto: F. Kotnik)
Ivan Druškovič (skrajno desno) v družbi mehanika Ivana Krušiča in Line Lopan leta 1933 pred gostilno Vreča v Vojniku. Avtobus, ki ga je takrat vozil Druškovič, je bil znamke Mercedes.
svojo kasnejšo ženo Stanko,« pripoveduje Ivan, Stanka pa ob tem hitro doda, da to sploh ni pomembno. Na prigovarjanje, da je zakonska zveza vendarle pomembna, povesta, da sta se poročila leta 1954 in takrat seje Ivan tudi priselil na Ljubno, kjer v domači hiši žene Stanke živita še danes.
Ob njegovi nadvse bogati vozniški karieri, med katero je zmanjkalo časa za štetje prevoženih kilometrov, nikakor ne gre spregledati podatka, da Ivan vse do danes, ko še vedno vozi avto, nikoli ni imel resne prometne nesreče. Šlo je kvečjemu za manjše, nepomembne praske, ki so se rešile brez prisotnosti policije. Tudi v takih primerih je ostal miren, priseben, predvsem pa pošten in nepristranski. »Še danes lahko vsakemu pogledam v oči,« krepko zatrdi, koje govora o današnji nemorali udeležencev v prometu.
nico prvega avtomobila v Logarski dolini, ko seje še zadnjič slikal z Rokom Kopitarjem, zanimiv pa je pravzaprav tudi njegov vsakdanji ritem, ki obvezno vsebuje vožnjo v trg vsaj enkrat na dan.
Da mu vozniških veščin čisto zares še ni zmanjkalo, dokaže pred fotografiranjem, saj urno prestavi ne ravno rosno mladega fička na primemo mesto. Danes je torej »le« še voznik osebnega avtomobila, na avtobuse pa ga spominja vozovnica celjskega podjetja Izletnik, s katero se lahko brezplačno popelje na katerikoli od relacij.
Da bi mu zdravje stalo ob strani tako kot doslej, saj mu nihče ne bi prisodil njegove dejanske starosti, in da bi imelo vozniško dovoljenje še naprej mesto v njegovi zbirki dokumentov, mu želimo v imenu uredništva in bralcev Savinjskih novic!
Franci Kotnik
NOVO V MOZIRJU
Boutique
I MARCUS I
Sportina
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
ajd OIL COMPANY Squaw V RAYBEST GYMNASIUM
servisno trgovsko podjetje d.o.o. Mariborska 112,
3000 Celje,
tel.: 063/32-481, 411-665, faks: 063/411-664
VELIKA IZBIRA SCOOTERJEV
PIAGGIO
50 -150 ccm:
o ZIP 50 o ZIP 50 FAST RIDER
o TAYPH00N 50 o NRG 50 o SI/ERA125 4T o NFXAG0N150
radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
X.
SIMSON
SALON POHIŠTVA
Šolska ulica 10, Mozirje
Tel./fax: 063/832-946
VZMETNICA "EKOLOŠKE SANJE"
° VZMETNICA VRHUNSKE KAKOVOSTI JE NAMENJENA LJUDEM, KIM IMAJO TEŽAVE S HRBTENICO OZIROMA IMAJO RAJE TRDO LEŽIŠČE; JE ORTOPEDSKA, ZATO POMAGA VAŠEMU ZDRAVJU
° VZMETNICA JE ZIMSKO-LETNA: ZIMSKA STRAN JE OBDELANA S 100% VOLNO, NA LETNI PA JE BOMBAŽNA PREOBLEKA ° VZMETNICAJEPROTIBAKTERUSKOZAŠČITENA
° ZA POLNILO JE PROIZVAJALEC IZBRAL POSEBNO PENO (BREZ VZMETI), KI NE VSEBUJE FREONA IN JE ZRAČNA - PRIMERNA JE TUDI ZA GIBLJIVE POSTELJNEVLOŽKE
OBIŠČITE NAS TER SE PREPRIČAJTE O KVALITETI IN IZREDNO UGODNI CENI, KAJTI POČUTJE PODNEVI JE ODVISNO OD SPANJA1
Si i l a i
Savinjska c. 4 Nazarje
-	Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah
-	Vleka vozil
-	Odkup poškodovanih vozil
Tel. 832-822,0609446442 J
Spoštuj žlahtno kapljico
V prijetnem okolju gostišča Vid je bila v soboto, 22. marca, degustacija domačih sirov Hudejevih iz Tera, kvalitetnega domačega mesa mesarije Bogner iz Prihove ter vin vinogradništva Steyer. Žlahtna kapljica, okusni siri in pripravljeni izdelki iz mesa so poživili hladen večer.
Vinogradi vinogradništva Steyer ležijo v osrčju radgonsko-kapelskih goric. Njihovih 6,5 hektarov vinogradov se razprostira na plitvičkem in aženskem vrhu, ki sta le nekaj kilometrov oddaljena od Gornje Radgone. Vina, kijih sami pridelujejo in donegujejo v lastni kleti, so iz sort traminec, laški rizling in chardonnay. V preteklem letu so zasadili večje število novih trt s sortami renski rizling, sivi pinot, sauvi-gnon, rumeni muškat in z rdečo sorto modri pinot. S temi vini bodo svojo ponudbo obogatili čez dve leti.
Vinogradništvo Steyer je precej novo ime na slovenskem trgu. Svoj prvi vinograd so kupili leta 1989. Pridelavo vina najbolje pozna oče, kije 25 let služboval v privatni vinski kleti v Avstriji. Za vinogradništvo pa seje navdušil tudi sin Danilo, ki bo v kratkem diplomiral iz te veje kmetijstva.
Degustacija se je pričela s chardonneyem letnik 1996. Zanj je značilna rumena do zlata barva, vonj jabolk, hrušk in breskev. Po okusu sodi med sorte, ki dajejo krepka, polna in bogata vina. V vinogradništvu Steyer ga priporočajo k telečjim zrezkom ali morskim sadežem.
Naslednja predstavljena sorta je bila traminec. Steyerjev traminec letnik 1996 je polsuho vino, značilno rumene barve z zlatimi odtenki. Nežen okus ima značilno aromo, ki se z leti bogati. Danilo Steyer priporoča traminec k začinjenim jedem.
Trgatev laškega rizlinga letnik 1995 je bila 24. novembra. V tem vinu pozne trgatve se zaznajo nežne cvetlične vonjave. Njegova polnost se začuti takoj po požirku, nekaj sekund pa je potrebnih, da se na jeziku pojavijo zaznave ekstraktnega vina, ki pušča dolge vtise svojevrstnos-ti. To vino se pije k sladicam.
Ob koncu degustacije pa je Danilo Steyer predstavil še chardonnay letnik 1995 pozna trgatev. To je vino z značilno polnostjo in plemenito zaokroženostjo vseh sestavin, kar mu daje zrelost grozdja s prisotnostjo žlahtne glivice. Pri poznih trgatvah je potrebno paziti, da jih ne ponudimo prehladne. Prava temperatura je okoli 12 stopinj celzija.
Kljub temu, daje vinogradništvo Steyer relativno mlado, so njihova vina že dobro poznana in temu primemo iskana. Dobijo se tudi v gostinskih lokalih in trgovinah po Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini.
Benjamin Kanjir
(foto: Metod Sem)
Ogledalce, ogledalce, povej, kdo najlepše čisti v deželi tej?!
Vsak voznik seje že soočil s problemom zamaščene šipe. Problem nastane predvsem ponoči ali pa v primem, koje sonce tik nad obzorjem, iz neba pa pada rahel dež. Čim prižgemo brisalce, razmažemo vse oljne madeže, ostanke insektov itd., kar nam nevarno zmanjša vidljivost. Problem lahko rešimo z dodajanjem čistil v vodo za pranje šip. Vendar tudi vsa čistila niso enako uspešna. Nekatera so kratko malo zanič, draga samo dišijo, tretja pa so res odlična in si človek kar ne more predstavljati življenja brez njih.
Pri nas ali v tujini je teh čistil kar precej na razpolago v raznih avto trgovinah, kot tudi na bencinskih črpalkah. Iz osebnih izkušenj je gotovo najboljše čistilo Dr. Wack CW 1:1000 Super (pri nas le redko opažen), 250 ml “flaška” zadostuje za 50 litrov vode, doziranje pa je enostavno z dozirno glavo. Čiščenje šipe je več kot odlično, saj odstrani vse insekte in umazanijo že po treh potegih brisalcev. Nad Sonaxom in Rexom sem bil razočaran. Vseeno, če bi dodal cet, le penita se manj. Res pa je, da Rex limon diši prav prijetno. Prav tako je razočaranje Petrolov dodatek Vitrex. Glavna njegova napaka je, da med čiščenjem ponoči naredi film na šipi, ki zelo zmanjša vidljivost, dokler se ne posuši. Torej poskusite še kaj dragega, da bo šipa čista in vožnja vama.
In kaj bo novega?
Prvi dan je ustvaril tigro..., sedmi dan je prišla
PUMA!
Mačke, mačke! Ford kot konkurent Oplu ali obratno? Nova puma na osnovi corse z 1,7 litra, 125 KM, 9,2 s do 100 km/h in končna hitrost 203 km/h. Kaj še ostane velikim? Mogoče....!?
In če niste ljubitelji mačk, vam Peugeot predstavlja novega 206, ki bo nadomestil legendo 205. Oblika privlačna, prav tako motorji - od 75 do 115 KM, od teh dva diesla. Kasneje pa še kaj močnejšega!
II» ŠE DVE NOVIČKI!
PORSCHE- norost ali zgolj dobiček
Porscheje zaupal proizvodnjo svojega novega superšportnika boxster nikomer drugemu kot Fincem, in sicer v kraju Uusikaupunki. No, pa smo zopet Slovenci ostali praznih rok! Vendar brez panike, prosim! Na Finskem so do sedaj že izdelovali saabe in oplovo calibro. Torej izkušnje so, 1.200 ljudi pa bo lahko letno proizvedlo okrog 10.000 boxterjev. Na Finskem jih žal ne bo mogoče kupiti! Je previsok davek!!!??
100.000 A4 nazaj na servis
Audi bo pisno povabil vse lastnike A4 z 1,8 motorjem, naj obiščejo servisno delavnico, kjer jim bodo zamenjalo oljno “pumpo”. Le-ta proizvaja previsok pritisk, kar vpliva na delovanje ventilov, tako da motor ob mrzlem startu deluje slabše, kot bi moral. Vsa zadeva nima nobenega vpliva na življenjsko dobo motorja, vsaj tako trdijo Audijevi strokovnjaki. Ampak kdo bi vedel?
Igor
Piše: Aleksander Videčnik
Kulturno-
zgodovinski
spomeniki
Radegunda, podružnična cerkev sv. Radegunde
Vhod v cerkev je preko zvon-ice zvonika, ta je na vzhodni strani pred pravokotno ladjo. Prezbiterij, kije ožji in nižji od ladje, ima posnete vogale. Ob njegovo severno steno je prizidana zakristija.
Zvonikova pločevinasta kapa je čebulasto laternasta. Stene ladje so členjene z lizenami in velikimi polkrožno zaključenimi okni. V višini talnega zidca je odstranjen omet do živega. Močno izstopajoči pilastri nosijo oproge, ki delijo plitev banjast obok na tri traveje. Plitva češka kapa pa svodi prezbiterij. Zidana pevska empora stoji na dveh stebrih in dveh slopih. Vsa cerkvena notranjščina je dekorativno poslikana.
V prezbiteriju stoji glavni oltar, ki gaje koncem 19. stoletja napravil Janez Vurnik. V levi slavoločni steni je oltar, ki gaje naredil Ignac Oblak, na desni slavoločni steni pa je prižnica, ki je narejena proti koncu 18. stoletja.
Cerkev je naslednica starejše kapele sv. Vida, ki se omenja že leta 1241. Leta 1690 se cerkev že imenuje po sv. Radegundi. Aprila 1895 je potres močno poškodoval cerkev, zato so jo morali podreti. Nova cerkev je bila posvečena leta 1903.
Radmirje, župna cerkev sv.
Frančiška Ksaverija
Cerkev sestavlja pravokotna ladja, pred katero stoji zvonik. Ladji sta simetrično prizidani enako visoki pravokotni kapeli. V preostali dolžini jo obdajata odprta mostovža za romarje. Ravno zaključen prezbiterij je enako širok in visok kot ladja. V kotu med njim in kapelama sta dve zakristiji enake velikosti kot kapeli.
Zvonik je do prve etaže členjen s horizontalno rustiko. V drugi etaži je nad delnim zdicem polkrožno zaključena niša in v tretji etaži številčnica. V vrhnji etaži so polkrožno zaključene zvonove line. Zvonikova gornja nadstropja, kakor tudi vso ostalo zunanjščino obtekajo lizene in horizontalni pasovi. Med praznimi polji so na kapelah in prezbiteriju predrte lunetne odprtine, na ladji pa pokončno pravokotna okna. Na vsaki strani zvonika sta portala z ravno preklado in letnicama 1726. Nad polkrožno zaključenim vhodom v mostovž je na vsaki strani niša s kipom sv. Barbare in Angela varuha. Vhodno fasado zaključuje profiliran zidec, nad katerim se pne trikotno čelo.
Ladjo pokriva banja s tremi pari svodnic, enako visoki kapeli in prezbiterij so obokani s kupolami z diagonalnimi oprogami. Vse stene so členjene s pilastri. Južna zakristija je deljena v dva, severna pa v tri prostore. Spodnji del velikega oltarja, posvečenega sv. Frančišku Ksaver-iju, je naredil Franc Rottmann v
letih 1764 - 1765. Leseni oltarni nastavek je nastal šele v letu 1770. Oltarna nastavka ob slavoločni steni sta iz časa, ko je nastala prižnica, to je leta 1781. Slika sv. Barbare je iz okoli 1700. leta. Nastavka oltarja v kapelah sta iz konca 18. stoletja.
Cerkveni inventar obsega vso ostalo cerkveno opremo in opravo, ki se nahaja v zakladnici, ali ki se nahaja v cerkvi.
Na Stražah je prvotno stala podružnična cerkev sv Barbare, kije verjetno nastala na začetku
16.	stoletja. Po letu 1715 seje začelo romanje k sliki umirajočega Frančiška Ksaverija. Ta podoba je leta 1716 dobila svoj lastni oltar, leta 1717 pa svojo kapelo. Med leti 1712 in 1725 je bila preko stare, zgrajena nova cerkev, za tem so staro podrli. Cerkev je bila posvečena leta 1728. Svojo sedanjo opravo je dobila pretežno v drugi polovici 18. stoletja. Cerkveno fasado so obnovili leta 1860, pa tudi v letu 1996.
Radmirje, podružnična cerkev sv. Mihaela
Cerkev sestavljajo dolga pravokotna ladja s predzidanim
Nekoč mije starejši Šmihelčan govoril o tem, kako so se spomladi, ko je bilo treba pričeti sejati, ravnali po vegetaciji v gozdu. Gledali so tja v Mozirsko goro in ugotavljali po barvi, kako daleč je v rasti bukva. Ponekod so v te namene služila druga drevesa ali katera od rastlin. Vinogradniki so imeli blizu hiše sajen oreh, po tem, kdaj seje ta “mezil”, so se ravnali pri rezi trte. To so pač bila izkušnje iz roda v rod, tudi neke vrste ljudska modrost.
Pa preberimo nekaj rekov in verovanj iz okolice Mozirja.
Kadar smreka storžuje, je dobro rž sejati.
Čas košnje detelje - rastlina ima o starem stržen, o mladem pa ne. Če se detelja o mladem kosi, se živina peni.
zvonikom, tristrano zaključena zakristija ter na severni strani prizidana zakristija.
Zvonik je v pritličju kvadraten, v nadstropju pa oktagonalen, pločevinasta kapa je čebulasto laternasta. V južni steni ladje sta ohranjena dva, v prezbiteriju pa tri šilastoločno zaključena okna z gotskim krogovičjem. Ostala okna so pokončno pravokotne oblike.
Ladja je pokrita z banjo, v katero so vrezane sosvodnice. V stenah so vidni ostanki konzol gotskega oboka. Slavolokje os-troločen s posnetimi robovi. Prezbiterij je zvezdasto obokan. Sklepe reber krasijo figuralni in ornamentalni sklepniki. Rebra počivajo na oktagonalnih polste-brih, ki jih krasijo figuralni kapiteli.
V zvoniku visi zvon iz leta 1540.
Cerkev se prvič omenja leta 1395. V drugi polovici 15. stoletja je dobila sedanji prezbiterij, ladjo pa so obokali leta 1540 in še podaljšali proti zahodu in ji prizidali zvonik. Leta 1720 so prizidali zakristijo. Po potresu leta 1895 so povišali ladjo za meter ter postavili novo zakristijo.
Da žito bolje rodi, je treba ob polnoči prehoditi njivo in za seboj vlačiti rjuho. Ob tem so molili posbno molitev.
Na kresni dan se ne sme voziti gnoja. Tudi o ščipu ali ob polni luni ni primerno voziti gnoj na njive.
Najuspešnejše cepljenje opravijo tri dni po mlaju. Če se o starem cepi, raste počasi in pozno rodi. Ponekod verjamejo, da toliko let ne rodi, kolikor je dni preteklo od cepljenja do mlaja.
Teleta moramo odstraniti, ko mesec gor jemlje.
Če otroka po hrbtu tolčemo, bo jecljal. Pred letom starosti otrok ne sme na zemlji sedeti, ker bo potem močil. Ponekod so pazili, da otroka pred letom dni ni osvetlila luna, ker bi lahko postal
y<_
KRESNIČKE
v . { S
Vc_
Prijateljstvo - svetohlinska beseda, zlorabljena po namenu interesov, ki medsebojno spoštovanje postavljajo v luč enostranskega samoljubja.
Edi Mavrič Savinjčan
bjudsko verovanje in modrost
mesečen.
Pri klanju ne smejo otroci gledati, ker bi lahko postali krvoločni.
Blodeče luči, ki se pojavijo na travnikih ali v močvirnem svetu, so blodeče duše rajnih, ki iščejo pomoči. Pomagajo jim s posebnim zagovorom ali molitvijo. Baje se najraje prikažejo ob velikih praznikih.
Na Trnovcu pri Rečici je neki studenec, kjer se zbirajo čarovnice. Kdor pije to vodo, postane lahko hudo bolan.
Najpogosteje straši v mlinih in žagah, posebno na kvatemi teden.
Proti nevihti so radi zvonili, rekli so da “meglo prezvanjajo”.
Že smo pisali o zagovorih in zagovarjal-cih. V okolici Šmihela so bili zagovarjalci uspešni le, če so stali na trdnem, najbolje je bila kakšna skala samica.
Sanje nesejo vsakemu, enemu tako, drugemu drugače. Jutranje nesejo bolje kot večerne. Baje je neki mož, kije veliko igral na srečo, zahajal spat proti jutru, da so mu sanje bolje nesle inje zanesljiveje stavil na srečo.
Vse navedene modrosti in verovanja je napisal pred drugo vojno mozirski učitelj Mlinšek. Seveda je njegovih zapisov veliko več in se dotikajo na splošno ljudskega izročila.
Občinski odbor pred pred 112 ieli
Konec fevdalne dobe je prinesel velike spremembe tudi v delovanje občin. Že v času vladavine Jožefa II. je prihajalo do prvih sprememb v odnosih med tržani in meščani. Razne pravice, ki so bile nekoč značilne za meščane in tržane, so se že omejevale, tudi cehi so postopno izgubljali svojo moč in privilegije. Dokončno je poslovanje občin uredil zakon, ki so ga v Avstriji sprejeli 2. maja 1864.
Že smo omenili, daje otežkočeno opisovanje dogajanj po fevdalizmu, ker pač arhivov občine Ljubno ni več. Ljudje šc marsikje hranijo stare listine in tako je ohranjen zapisnik “občinskega zastopa ljubenske-ga” z dne 25. aprila 1885. Tedaj je bil na Ljubnem župan Jože Ermenc in tajnik Ivan Čakš. Odborniki pa so bili - Martin Juvan, Martin Cirej, Anton Krolnik, Matija Strnad, Anton Ermenc, Tomaž Bizočnik, Jože Benda, Jože Piki, Franc Tesovnik, Jože Tes-ovnik, Konštancij Solar in Anton Podlesnik.
Zapisnik je napisan v lepem slovenskem jeziku in ugotavlja sklepčnost s temi bese-
dami - “ker se je zbralo dostojno število odbornikov skup zbralo”. Sejo je otvoril predsednik, kije bil hkrati župan. To pomeni, daje občina bila organizirana po načelu dvotimosti, torej kot samoupravna povezava in kot oblastna predstavnica, saj je država prenašala na občine nekatere njene izvirne naloge, ta opravila je tudi plačevala, prav to pa je bil poglaviten dohodek občin.
Na seji so obravnavali prošnjo gasilcev za podporo, popravilo neke ceste, posvetovali so se o prestavitvi mrtvašnice, in poudarili, da mora biti le-ta sredi “mirodvora” (pokopališče). Župnik Matija Strnad kot odbornik prosi, da se najde prostor za streljalnico (hramba možnarjev in smodnika), predlagali so gradnjo ceste proti Lučam (nadaljevanje), izglasovali so pooblastilo tajniku za podpisovanje listin (po pooblastilu župana), sklepali o skrbništvu nekaterih občinskih revežev in končno razpravljali o vlogi občine Oberzeiring, ki zahteva za odgon Marije
Ramšak plačilo. Naj pojasnimo, za kaj je v tem primeru šlo. Tiste čase so uveljavljali domovinsko pravico in s tem pristojnost. Očitno je Ramšakova bila pristojna v občino Ljubno in je bila v nadlego v občini Oberzeiring, zato so tam sklenili, da jo odženejo v pristojno občino, to je Ljubno. Seveda so tu nastali stroški za občino Ljubno, zato so odborniki sklenili, naj Ramšakova kar pride domov, plačali pa ne bodo, ker hoče ta ženska občino opehariti za nekaj denarja...
Iz poteka seje in vsebine zapisnika smemo sklepati, da je tedaj občina še imela trško srenjo inje župan nastopal kot predstojnik srenje na eni strani, na drugi pa kot predsednik občinskega odbora, ki so ga radi poimenovali “zastop”.
Še vedno je torej veljalo pravilo kot v časih trških sodnikov, da so ti bili izvajalci nalog zemljiške gospoščine in hkrati vodili posle srenjskega predstojnika.
iščemo stare fotografije
K žegnu so ženske nosile v velikih košarah. Slika je posneta leta 1929 pred gostilno v Strugah. Sliko je posodila Mihaela Podkrižnik z Ljubnega.
Tudi na Ljubnem so igrali Slehernika. Bilo je leta 1935, glavno vlogo je igral Franc Marolt. Sliko nam je poslala Ana Hudej - Kadunc s Tera.
Pripravila
Karolina In Edward Vrtačnik
ARHITEKTOVA RAZMIŠLJANJA
Sonce + voda + bazen = svoboda
Prihajajo dnevi, ko bomo vse pogosteje iskali osvežitev in sprostitev v vodi. Vendarje Savinja za večino izmed nas prehladna, kopališča predaleč, daljši dopust na morski obali pa žal predrag. Rešitev je odprt bazen na vašem vrtu. Bazen običajno postavimo v neposredno bližino hiše, od koder pripeljemo vodo in elektriko za delovanje črpalk in ostalih naprav, ki so bolj ali manj potrebne za delovanje in vzdrževanje bazena. Pri izbiri lokacije za postavitev pazimo, daje lega sončna in ne preblizu večjih dreves (odpadlo listje in iglice nam
povzročajo dodatne preglavice). Okoli bazena si nasadimo okrasno grmičevje (zimzelen), ki nas zakrije pred radovednimi pogledi. Oblika bazena je odvisna od okusa nas ali naše družine. Klasičen pravokotni bazen izrin-jajo bolj modemi okrogli, ovalni .. ali bazeni najrazličnejših nenavadnih oblik. Najpreprosteje je, da projektiranje in izvedbo prepustimo enemu izmed podjetij pri nas, ki že za dostopno ceno uredi vse potrebno in nam zgradi bazen tako rekoč na ključ.
KRATKI NASVETI
MREŽA - Zamašeni strešni žlebovi povzročajo stanovalcem hiš nemalo težav, saj teče meteorna voda ob dežju čez robove. Rešitev je mreža na odtočni cevi, ki zadrži umazanijo in ohrani odtočne cevi dalj časa čiste.
JEKLENI NOSILCI - V zidovih hiš so pogosto jekleni nosilci. Ob sesedanju terena ali drugih mehanskih vplivih omet razpoka in odpade. Nosilec najprej temeljito očistimo rje in ga premažemo s temeljno barvo. Okrog nosilca ovijemo tanko mrežo in omečemo z ometom, ki sedaj zagotovo ne bo odpadel.
OKNA - Največja izguba toplote pri stanovanjskih hišah je skozi steklene površine. Veliko prihranimo pri stroških ogrevanja, če starim še dobrim oknom namesto klasičnega stekla vstavimo termopan steklo, ki zagotavlja veliko boljšo toplotno izoliranost.
DIMNIK - Starega klasičnega (z opeko zidanega) dimnika ni potrebno vedno sanirati tako, da zgradimo novega. V star dimik lahko vstavimo cevi iz nerjaveče pločevine. Potrebni so minimalni gradbeni posegi in stroški posodobitve so veliko nižji.
STREŠNA OPEKA - Klasične strešnike (iz betona, žgane gline) uporabimo le na strehah z naklonom nad 22 stopinj. Za nižje naklone pa raje uporabimo kritine iz lažjih materialov in drugo tehniko prekrivanja.
Tako, s pomočjo prve teme meseca ste, upamo, malce polepša li notranjost doma. Tokrat pa smo vam pripravili nekaj idej in predlogov, ki vam lahko pomagajo popraviti ali polepšati tisti del, ki ga sosedje in obiskovalci najprej opazijo...
Morda nekoliko pomišljate, eni zaradi finančnih razlogov, drugi zaradi strahu pred avtoričino strokovno usposobljenostjo za gradbene in podobne posege.
Brez panike! Tokratno temo smo oblikovali s pomočjo strokovnih publikacij, posebej za bralce Savinjskih novic pa smo obiskali sejem Alpe Adria -Dom. Torej veselo na delo in veliko uspeha...
PESTROST KRITIN
Kakšno streho nad glavo
Streha simbolno predstavlja varnost, zatočišče, dom... je nepogrešljiv del vsake zgradbe in graditeljem je še vedno v veliko veselje, ko spravijo hišo pod streho. Je pa tudi okras, pravzaprav ogledalo našega okusa oziroma ustreznosti presoje ujemanje stilov.
Ker je poleg klasičnih opečnih strešnikov že dolgo na razpolago čela paleta dodatnih možnosti, je dobro pretehtati čim več ponudb. Nekaj osnovnih informacij smo za vas poiskali na sejmu Alpe Adria - Dom.
Skandinavska strešna kritina. Njena najpomembnejša lastnost je, da imamo pri prenovi možnost prekrivanja prek obstoječe kritine. Streha se prezračuje prek slemena, tako imenovana deera pa je tudi izredno lahka (6,7 kg, kvadratni meter).
Bitumenske valovite plošče Prava mala strešna revolucija ... Izdelane so na osnovi celuloznih vlaken (brez azbesta) in impregnirane z bitumnom. Po sestavi so primerljive s tegolo, po obliki pa s salonitnimi ploščami. Posebej se obnesejo za strehe v kmetijstvu. Tudi v tem primeru pri obnovi ni treba odstranjevati stare kritine (salonit). Plošče prodajajo v črni, rdeči, zeleni in srebrni barvi, na voljo pa so tudi take iz prozorne plastike.
Bitumenska skodla (tegola). Prenaša tudi najtežje klimatske pogoje. Pod vplivonm sončne to-
plote se v poletnih mesecih na strehi zlepi in tvori po vsej površini enotno plast. Odlikuje jo vrsta odličnih lastnosti, med drugim lahkost in zmanjšano drsenje snega.
Bitumenska strešna lepenka. Je tako rekoč večna, saj je za razliko od katranske ni treba vzdrževati. Najprimernejša je za garaže, med tem ko za bivalne objekte ni primerna, saj nima toplotnih izolacijskih lastnosti.
Bobrovec. V slovenskem prostoru najbolj avtohtona in najnaravnejša kritina (poleg klasičnih strešnikov, ki jih ne bomo pose-
bej predstavljali). Je povsem naraven, izdelan iz zemlje, vode, zraka in ognja. Sprva so z bo-brovcem prekrivali le cerkve in gradove, kmalu pa je postal nepogrešljiv del slovenske arhitekture.
Ta kraljevska kritina nudi dobro zaščito pred atmosferskimi vplivi, sodeluje pri izenačevanju vlažnoti in temperaturnih razlik.
Križevske opekarne bodo z letošnjem letom začele izdelovati bobrovec v različnih barvah. Upajmo, da pestrost barv ne bo zasenčila pristne kraljevsko rdeče...
MONTAŽNE HIŠE
Nov dom za prihodnje tisočletje
Prve montažne hiše so se začele pojavljati z industrializacijo gradbeništva. V petdesetih letih seje uveljavila predvsem škatlasto blokovna gradnja, ki pa ni bila dovolj kvalitetna. Danes govorimo o tako imenovanih montažno demontažnih objektih. To so stavbe, ki jih je mogoče tudi razstaviti, prestaviti ali celo reciklirati.
Vse večji vpliv ekologije je tudi na gradbeništvo. Ekološki vidik in prihranek energije sta kriterija, ki jima tovrstna industrija namenja vse večjo vlogo. Podjetja kar tekmujejo med sabo, katero bo uspelo v največji meri zadostiti novemu pristopu h gradnji. Pri načrtovanju montažnih hiš upoštevajo tudi možnosti uporabe alternativnih virov energije in opuščajo primarne vire (les, premog, kurilno olje..), ki najbolj obremenjujejo okolje.
Nazaj k naravi tudi v gradbeništvu
Pri gradnji hiš v svetu največ uporabljajo les. Naše hiše pa so pretežno sestavljene iz opeke in kamna in le v manjši meri iz lesa, kar zelo podraži gradnjo. Montažne hiše naših dveh največjih podjetji, so zgrajene iz pre-
delanega lesa, delno tudi iz masivnega. O gradnji polmontažnih hiš iz bmn, kije v svetu najbolj popularna pa pri nas še ne razmišljajo. Poleg lesenih montažnih hiš in takšnih iz predelanega lesa obstajajo tudi betonske. Strokovnjaki dajejo prednost naravnim materialom (les), saj so drugi materiali manj prijetni za bivanje ali pa celo zdravju škodljivi.
Montažne gradnje bi morale biti cenejše, ker so izdelane na industrijski način. Toda pri nas je cena montažne hiše še približno enaka ceni klasične gradnje ali pa celo dražja. Vendar pa moramo upoštevati, da je montažna hiša običajno eneigetsko varčnejša in tako dolgoročno gledano cenejša. Toda finančna sredstva graditeljev so večinoma omejena in začetni stroški igrajo veliko vlogo. To je naj večji razlog, da se graditelji raje odločajo zgraditi svoj dom na klasičen način.
Danes naročeno, jutri vseljeno
Velika prednost je hitrost postavitve takšne hiše. Naša podjetjajo postavijo v dobrem tednu dni, dela pa zaključijo v dveh do treh mesecih. Na postavitev vreme skorajda ne vpliva, saj v proizvodnjih prostorih tovarne izdelajo cele stene z vgrajenimi okni in vrati, ter z skoraj gotovo fasado.
Običajno taka hiša “preživi” eno ali dve generaciji. Kar je popolnoma dovolj. Tudi mi bomo morali spremeniti miselnost, da gradimo hišo za sebe, otroke in vnuke. Tudi klasična hiša se postara in postane neuporabna. Težave pa so z njeno odstranitvijo (rušenje, odpadni material). Montažne hiše je enostavno z veliko manj dela podreti in tudi težav z odpadnim materialom je minimalen, saj gaje mogoče reciklirati.
Potresna varnost je zelo pomembna. Montažne hiše veljajo za potresno varne in to celo bolj kot klasično grajene iz betona in opeke, ker so lahke in zato nimajo velike vztrajnosti pri nihanju. Naši proizvajalci, zagotavljajo, da njihove hiše prenesejo potres devete stopnje po MCS.
Hitrost postavitve, toplotna izoliranost, lahka konstrukcija, kije primerna tudi za zahtevnejše terene, uporabljeni ekološko neoporečni materiali so prednosti montažne hiše o katerih bi veljalo razmisliti pred pričetkom gradnje.
PRENOVA SALONITNIH STREH - brez odkrivanja
Nov, trajen, ekološko prijazen in človeku neškodljiv pristop k reševanju saniranja propadlih salonitnih streh.
Patentiran sistemski premaz omogoča, da se od vremena oslabljene salonitne plošče optimalno utrdijo in postanejo trajne, kot se to zahteva od sodobnih kritin.
Premaz ustreza strogim nemškim ekološkim standardom TRGS 519 (tehnični normativi za nevarne odpadke) in standardom ISO 9001.
PREDNOSTI:
*	trajnost - obraba zaradi vremenskih vplivov je 0,0004 mm/leto (premaz debeline lmm torej traja 2500 let)
*	povečana trdnost salonitnih plošč - premaz zopet trdno poveže prosta vlakna in zapolni morebitne razpoke
*	raznovrstnost dekorjev - na razpolago je široka paleta barv
*	cenovno ugodna rešitev sanacije salonitne strehe
*	ni razkrivanja in ni deponij materiala in odpadkov
*	hitro in neobremeniuioče za okolico opravljena dela
*	človeku prijazno opravljena dela - ni nekontroliranega uhajanja prostih azbestnih vlaken, ki povzročajo raka (nevarnost, da ta vlakna kontaminirajo okolico, kot so stene, seno v senikih, podstrešja, vrtove, travnike...)
*	ekološka sprejemljivost - nevarne stare salonitne plošče se ne odstranijo in ne deponirajo na smetišče, ter tako ne ogrožajo podtalnice
*	izdelano po standardu ISO 9001
Za podrobnejše informacije kličite EUROing d.o.o. tel 063/481-884
v ž

Ljubija 55,	3330 Mozirje, Tel.: 063/ 831 681
Izdelava oken In balkonskih vrat raznih oblik in dimenzij po naročilu!
Utrinek z lanskoletne predstavitve Mizarstva Kovač na celjskem sejmu
OBNOVA FASADE
Obleka naredi človeka, fasada pa hišo
Dež, sonce, veter in drugi vplivi nam dolga leta načenjajo fasado našega doma. To pa kvari njen izgled, nemalokrat pa tudi toplotno izoliranost hiše. Nekega dne pa nam postane jasno, da jo je potrebno obnoviti in preprečiti nadaljnje propadanje. Najboljši čas za to je spomladi ali začetek poletja, ko temperature še niso previsoke. Prava temperatura je pomembna tako za gradbeni material, kot tudi za nas, ki se bomo lotili obnove. Ker so dnevi vse daljši, lahko izkoristimo popoldanske urice ali konec tedna.
V naših trgovinah že dobimo najrazličnejše fasadne barve na bazi lateksne ali akrilne smole, ki emulgira v vodi. Tako za raz-redčevanje barv in čiščenje čopičev in pleskarskih valjčkov ni potrebno imeti posebnih razredčil, temveč le vodo.
Nujna temeljitost
Čas, ki ga bomo porabili za obnovo fasade, je odvisen največ od njene poškodovanosti. Fasado moramo vedno pred premazovan-jem popraviti in očistiti vseh umazanij. Premazati poškodovano ali
umazano fasado pomeni izgubo denarja in časa, saj ne bo preteklo leto, ko seje bomo morali zopet lotiti. Z vodo ali kakšnim namenskim čistilnim sredstvom temeljito operemo umazanijo. Stare premaze iz apnenih in drugih barv moramo popolnoma odstraniti, sicer bo nova barva reagirala s staro in novi premaz se ne bo oprijel ometa. Najlažje jih operemo s toplo slano vodo in ščetko, ostanke pa speremo s čisto tekočo vodo. Žičnate krtače in ščetke so sicer primerne za odstranjevanje starih barvnih premazov, toda ob obilici nastajajočega prahu je delo zelo neprijetno.
Razpoke, kaj pa je vas treba bilo?...
Ko smo fasado očistili, se lotimo razpok. Statične razpoke, predvsem pa tiste, ki segajo globoko v zid, moramo najprej razširiti, zapolniti z elastičnim polnilom za tovrstne reže ali malto za popravila, in utrditi še s plastjo tkanine. To premažemo s hitro-veznim cementom ali z izravnalno maso, odporno na vremenske
vplive. V dveh, treh dneh se bo sloj popolnoma posušil in celo površino lahko prebarvamo z želeno barvo. Tak sloj je dovolj prožen in preprečuje ponovno nastajanje razpoke.
Najenostavneje odstranimo majhne razpoke. Krhki omet premažemo s sredstvom za utrjevanje. Ta emulzija prodre v material in ponovno utrdi omet.
Očistili smo zid in odpravili razpoke in reže. Vzamemo primerno fasadno barvo in steno najmanj dvakrat premažemo. Najprej z malo bolj razredčeno barvo, ki bo tako lažje prodrla tudi v najmanjše pore in potem z normalno gosto. Tako je naša hiša spet lepa in užitek se je ozreti nanjo z mislijo to je moj dom.
Kaj moramo vedeti o razpokah na zidovih
Vrsta razpoke	Značilnosti	Vzrok nastanka
majhne razpoke	drobne, mrežaste, komaj vidne, so le na ometu	omet seje prehitro sušil zaradi sonca, vetra, prepiha, vpojnosti zidu
razpoke zaradi sušenja	podobne prejšnjim, toda večje in globje ometu	še en možen razlog: slaba sestava ometa
razpoke zaradi rež	so navpično ali vodoravno nad režami, med opeko in tovarniško izdelanimi elementi	neprimeren material za reže, ki ni usklajen z gradbenim materialom (različen razstezek)
razpoke zaradi napetosti	vedno so posamične, možne so dolge razpoke	največkrat jih lahko pripišemo napakam pri planiranju ali gradnji, pozabili so na medprostore za razstezanje ali pa je material za reže pretrd
razpoke zaradi sesedanja	potekajo čez celo zgradbo, zidovi so kakor nalomljeni, bolj kot se tla posedajo, bolj se večajo take razpoke	neenakomerna nosilnost tal, podtalna voda, poškodbe zaradi spodkopavanja (kleti,...)
vir: Selbermachen - kein Problem
MLINAR JOŽE s.p.
Šentjanž 40 a
3332 REČICA OB SAVINJI Tel. 841-611
Vam nudi:
PREVOZE IN IZKOPE:
GRAMOZA
ZEMLJE
UTRDITEV PARKIRIŠČ DVORIŠČA SELITVE SE PRIPOROČAMO!
STEKLARSTVO BUDNA s.p.
Foršt 52, LJUBNO OB SAVINJI
* stavbne zasteklitve * okvirjanje slik
Tel.: 063-841-224
Šlandrov trg 41 a, 3310 ŽALEC, Tel./ fax: 063/715-931
Največja izbira talnih oblog v Savinjski dolini!
PONUJAMO VAM PREKO 200 VRST TALNIH OBLOG,
tekače, preproge, dekorativno blago, skaj, pluto, moltopren, namizne prte in predpražnike in kot
novost:
- velika izbira zaves standardnih mer in po naročilu z raznim okrasnim blagom • tapiciranje sedežnih garnitur, stolov...
TALNE OBLOGE VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI ZAROBIMO, PRIPELJEMO NA DOM IN POLOŽIMO!
Možnost plačila na 3 čeke in 5% popust za plačilo nad 50.000 SIT.
VSE NAREDIM SAM
Ometavanje zidov
Potrebujemo: posodo za mešanje malte, veliko in majhno plazno (hobel), veliko pravokotno gladilno kelo, veliko trikotno kelo, grobo krtačo, dve majhni po obliki različni keli za zapolnjevanje manjših lukenj, vedro za vodo in veliko posodo za mešanje ometa. V njej ročno ali strojno zmešamo omet. Uporabimo cement, apno in droben pesek.
V eni roki držimo plazno z malto, v drugi pa kelo. Malto za omet zavihtimo na zid le iz zapestja. Maltanaj bo ravno prav mokra, da se bo lepo oprijela zidu. Cel zid omečemo na primerno debelino. Potem naneseno maso s plazno grobo poravnamo. Vlečemo jo vijugasto od spodaj navzgor.
pri tem pa plazno držimo rahlo poševno.
S trikotno kelo popravimo večje luknje v grobo poravnanem ometu. Pri ometanju vogala stene si pomagamo z desko Pribijemo desko na rob stene in omel zgladimo do deske. Tretja faza ometanja je glajenje z mokro plazno. S krožnimi gibi gladimo po površini z začetkom dela
počakamo toliko, da se omet malo posuši.
Z veliko gladilno kelo nanesemo tenak omet na delno posušeno površino. Tudi tu pazimo, da nanašamo od spodaj navzgor. Tej mešanici ometa dodamo nekoliko več cementa. Krtačo stalno pomakamo v vodo in z njo rahlo udarjamo po svežem ometu. Tako lahko naredimo omet, ki je podoben brizganemu, 'lega naredimo s pomočjo posebnega zidarskega orodja. Brizgo napolnimo s tekočim ometom (grobost peska določa hrapavost površine), ki ga z vrtečo krtačo škropimo na zid.
Na notranji omet nanesemo še fini mavčni omet s pomočjo pravokotne gladilno kele. Mešanico takega ometa lahko že pripravljeno kupimo v trgovini z gradbenim materialom. Mavec razredčimo z vodo in ga zopet z gladilno kelo nanašamo oil spodaj navzgor. Ta plast je zelo tanka. Zid je tako pripravljen za barvanje ali tapeciranje. Paziti pa moramo, da se malčna plast popolnoma posuši.
Del fotografij in zamisli povzet po Selbermachen-kein problem
\ß Ö3 0
Podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Mozirje
Aškerčeva 28, Mozirje 3330 Tel.&fax:063/831 -727
-	IZDELUJEMO VSE VRSTE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE in
-	NUDIMO SVETOVANJE PRI PRIDOBIVANJU TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
PRI NAS DOBITE:
*	IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava)
*	28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL
*	OKVIRJAMO TUDI SLIKE
*	PRI NAS KUPLJENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU
Naročila sprejemamo tudi na mob. 0609 643-842
ZELO UGODNE CENE!^
..................................._____
žj
?!
PRODAJNI CGNTGR - Latkova vas Latkova vas 84, 3312 PRGBOLD TGL: 063/702-250, 702-251
TRGOVINA Z GRADBGNIM MATGRIALOM Krakovska 4b, 1230 DOMŽALG TGL: 061/716-454, FAX: 061/713-288
OD OPEKE ... DO STREŠNIKA - in še mnogo več ... H!
Nudimo vam vse potrebno za GRADNJO in OBNOVO:
* strešnike (bramac, bobrovec, opečni dvozareznik), opečne izdelke, schiedel dimnike, izolacijske materiale (kombi plošče, demit fasade, termopuc), betonske izdelke za ureditev okolice (tlakovci, robniki, prane plošče v različnih barvah), cement, apno, armaturne mreže...
*	zidarsko orodje, mešalce, cevne odre, podpornike, ...
*	stavbno pohištvo, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a,
AKCIJA v mesecu aprilu: strešnik BOBROVGC r=> strešnik BRAMAC še po STARI CGNI
NA ZALOGI še manjša količina SALONIT plošč
* Material vam lahko DOSTAVIMO ZAVTODVIGALOM.
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. - 13. ure

SKORUN
splošno mizarstvo
Šentrupert, 3302 Gomilsko Tel. 063/726-072, Saks 063/726-390
*	Obnova štorih dotrajanih oken
*	Izdelava stavbnega pohištva - tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna zunanja vrata...)
CGNG SO IZJGMNO UGODNG!
Primer
starega
obnovljenega
okna
Izdelava termoizolacijskega stekla po zelo ugodnih cenah!

d.o.o.
kleparstvo, izolacije, krovstvo
Kajuhova 17, 3325 Šoštanj, tel.: 063 881-026, Fax: 063 882-267
Smo mlado podjetje z dolgoletno tradicijo na področju izvajanja krovsko -kleparskih del.
Smo mednarodno uveljavljeni, saj večji del svojega prihodka ustvarimo v tujini.
Nudimo svetovanje, dobavo in montažo vseh vrst krovsko kleparskih izdelkov po ugodnih cenah in brezobrestnem kreditiranju ~ do štirih mesecev.	Y "

it«5
tv
a*!

tm
Nazarje
tel. 832-0 1 1 , 833-67 1
Heiko Izoles Ljubno
tel. 841-573
VSE
ZA GRADNJO IN OBNOVO STANOVANJA
Pričakujemo vas od 7.30 do 19. ure
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
Tel. 063/720-
Parižlje 1, 3314 Braslovče Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441
-	CENTRALNO OGREVANJE OLJE, PLIN, TRDA GORIVA
-	VODOVODNE INSTALACIJE
-	OPREMA KOPALNIC
-	PRIBOR ZA ZALIVANJE
EUR0F1RE
a
son UNITAS
armal



VABLJENI V NASO POVEČANO IN POSODOBLJENO PRODAJALNO V PARIŽLJAH!
»•••••••••••••••••••••••••••••••v
• •
drugod ni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust dostava na dom, montaža
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d. d.
	Velenje
@(pl]®§IXKä
gx?3S©[ka
*	VRSTA OBVEZNIC
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5% letno.
Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki.
Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
*	SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev).
*	APOENSKA STRUKTURA
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000 SIT
-	3.200 obveznic po 100.000 SIT.
*	PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1.2.1997 do dneva vplačila.
* V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH
/O
Uspešen kolobar v vrtu
Pridelava zelenjave na vrtu okoli hiše je ža marsikoga velik užitek. Hkrati pa predstavlja pridelava vrtnin v vrtu vir sveže zelenjave, kije v zdravi prehrani ljudi ne sme primanjkovati. Urejen in oskrbovan vrt nam daje videz urejenega okolja in lepoje, če imamo vrt urejen skozi vse leto enako, tako da nam ne kvari urejenost bivalne okolice.
Pri uspešnem vrtnarjenju so nam v veliko pomoč mnoge sorte vrtnin, ki jih je danes moč kupiti in pridelovati. V pridelavi takšnih vrtnin in tudi tistih že preizkušenih, se velikokrat zatakne do te mere, da s pridelkom nismo zadovoljni. Zakaj?
Vzrokov je lahko več. Eden od njih pa je prav gotovo kolobar. Prepogosto gojenje določenih vrtnin na istem mestu in enostranska raba površin nam pogosto povzročata velike težave in izpade pridelka. Rešitev za to je ustrezen kolobar, s katerim lahko dosežemo ustrezno velike pridelke na hektar ob sočasnem ohranjanju in izboljševanju rodovitnosti tal. Zato je smiselno menjavanje (kolobarjenje) vrtnin. Najbolje je, če isto vrtnino sejemo na isto gredo tako, da med obema setvama mine čim več let - ponavadi 3 do 4 leta.
S pravilnim vrstenjem vrtnin v kolobarju nam bodo vrtnine pomagale rahljati tla, hranila se bodo enakomerneje porabljala, preprečevali bomo širjenje bolezni in škodljivcev vrtnin, zmanjša pa se tudi zapleveljenost našega vrta. In na kakšen način si obliku-
jemo dober kolobar v vrtu?
V ta namen se priporoča zelenjavni vrt razdeliti na več poljin, s katerimi kolobarimo. Na-jprimemejeje 3 letno kolobarjenje s 3 + 1 poljinami.
1.	POLJINA: Vrtnine, ki zahtevajo gnojenje s hlevskim gnojem.
Sem spadajo:	solatnice,
paradižnik, kumare, paprika, jajčevec, por, buče, bučke, zgodnji krompir, zelje, cvetača, ohrovt, koleraba, špinača.
2.	POLJINA: Vrtnine, ki ne prenesejo direktnega gnojenja s hlevskim gnojem.
To so čebulnice (česen, čebula), korenovke (peteršilj, korenček, redkvica, gomoljna zelena).
3.	POLJINA: Vrtnine, ki ne za-htevajo gnojenja s hlevskim gnojem.
Sem spadajo stročnice ( grah, fižol, leča, soja, bob), čebula, česen.
4.	POLJINA: Trajnice
Hren, rabarbara, trajne dišavnice, jagode. Za trajnice izberemo prostor, kjer bodo le-te ras-tle več let in nas ne bodo ovirale pri kolobarjenju.
Svoj vrt si razdelimo na 4 poljine ali grede, kijih gnojimo s hlevskim gnojem tako, da v tekočem letu pognojimo 1. gredo, na katero bomo sejali vrtnine iz 1. POLJINE. V naslednjem letu te grede ne bomo gnojili s hlevskim gnojem, zato bomo nanjo sadili primerne vrtnine iz seznama vrtnin za 2. POLJINO. Tretje leto bodo na tej gredi najbolje uspevale vrtnine iz 3. POLJINE, ki ne potrebujejo gnojenja s hlevskim gnojem.
Za uspešno vrtnarjenje je dobro, če upoštevamo še vrstenje hitro in počasi rastočih vrtnin, dobre in slabe sosede in mešane posevke vrtnin. Tako veljajo za nezahtevne, oz. neizbirčne vrtnine v kolobarju solatnice, endivija in motovilec. Kot predposevek dobro uspevajo tiste vrtnine, ki imajo kratko rastno dobo. To so solata, radič, zimski česen, zimska solata, špinača. Ti posevki rastejo preko zime in gredo spomladi zgodaj zapuščajo. Takšnim posevkom sledijo glavni posevki, ki gredo zasedajo daljši čas in to so fižol, pozne kapusnice, kumare, paradižnik, korenček... Tistim posevkom, kijih pospravimo sredi poletja, lahko sledijo naknadni posevki kot so endivija, kitajski kapus, zimski česen, motovi-
Znanstvene raziskave so omogočile poznavanje sestave in delovanja kože, njenega procesa rasti in proces staranja. Odkrili so, da sta za zdravo in lepo kožo pomembni dve stvari, to sta: nega kože od zunaj, se pravi uporaba kozmetičnih izdelkov, s katerimi skušamo ohranjati mladost kože in preprečiti nastajanje gub ter upočasniti proces staranja oz. njegova vidna znamenja,
ter nega od znotraj, kjer se omenja pravilna prehrana. Ko govorimo o koži, večina pomisli na kožo na obrazu, vendar se moramo zavedati, daje koža organ, ki »pokriva« celo naše telo in nas ščiti pred zunanjimi vplivi, kot so mraz, veter, vročina, prah, plini... in jo bomo v nadaljevanju omenjali kot celoto.
Pa pričnimo z nego od znotraj!
Poskrbeti moramo, da naše telo dobi vsak dan dovolj beljakovin ( 55 do 65 gramov). Dnevno moramo zaužiti vsaj 2 litra tekočine (voda ali zeliščni čaji), pri mleku in mlečnih izdelkih se osredotočimo samo na nemastne, izogibamo se čokoladi, lešnikom, suhemu sadju, ocvrti hrani, kolam, kavi, alkoholu, cigaretam, preveliki količini soli, če pa se želimo posladkati, poskusimo z medom. Naštejmo najpomembnejše vitamine in minerale: A vitamin -koža ostaja mehka, gladka in
lec. Med vrtnine, ki se na začetku počasi razvijajo in rastejo, lahko posejemo vmesne posevke, kijih pospravimo do takrat, koje glavna vrtnina popolnoma razvita.
Sodobnejše vrtnarjenje nam je lahko v veliko pomoč in v zadovoljstvo, saj lahko z upoštevanjem kolobarja in vključevanjem večih posevkov na isti gredi pridelamo več v krajšem času in hkrati tudi dovolj kvalitetno in zdravo svežo zelenjavo za potrebe gospodinjstva. Seje čas, da še v letošnji rastni sezoni poskušate storiti kaj za večji in boljši pridelek vaše zelenjave. Veliko uspehov pri vrtnarjenju.
KSS Mozirje Igor ŠKERBOT, dipl. ing. kmet.
zdrava, odporna proti okužbam; C vitamin - preprečuje širjenje aken, pospešuje celjenje ran, prask in brazgotin, preprečuje pokanje krvnih žilic na licu;?; vitamin - pospešuje pretok krvi v drobnih žilicah, pospešuje celjenje ter obnavlja površinske kožne celice z novimi, preprečuje akne, pospešueje celjenje opeklin, prask in brazgotin; kalcij - skrbi za mehko in gladko kožno tkivo; baker - pomemben za polt; železo - preganja bledico; kalij-pomaga pri suhi koži in aknah; cink - zunanje in notranje celjenje ran; holin in inozitol (člana družine kompleksa B) - skrbita za emulg-iranje holesterola (maščobne blazinice pod kožo) ter čistita ledvica, kar je prav tako pomembno za kožo; acidofil - uspešno odpravlja kožne izpuščaje, kijih povzročajo škodljive bakterije v telesu.
Priporočljiv beljakovinski napitek za zajtrk:
1,5 del nemastnega mleka + 1 jedilna žlica dietetičnega kvasa v prahu ( veliko vitamina B) + 3 jedilne žlice acidofila (med mlečnimi izdelki ga najdete pod imenom Acidufidus v tetrapak embalaži) + 1 jedilna žlica lecitina v zrncih + 1 jedilna iglica beljakovin v prahu + 1/2-1 jedilna žlica medu + rožičeva moka, banane, jagode ali drugo sveže sadje za okus, vse skupaj premešate
d&tridejcT'
hram
Sedaj je čas:
drevnine, grmovnice, balkonsko cvetje,... lonci in korita, substrati, gnojila,... najboljše za vas po konkurenčnih cenah
VABLJENI!
v 3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-33ly
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
Zdrava koža »od zunaj in znotraj«
Podpišite pobudo za referendum
v mešalcu in po želji dodate 3 do 4 kocke ledu. Dober tek!
Nega od zunaj!
Ko slišimo o izdelkih za nego kože izdelanih na podlagi naravnih surovin, se moramo vsekakor o tem tudi prepričati (preberite sestavine na embalaži). Za lažje razumevanje določenih pojmov, ki se pojavljajo na tej, navedimo nekaj naravnih sestavin lepotilnih sredstev: amil dimetril PABA (sredstvo za zaščito pred soncem-faktor kompleksa B); anato ( rastlinsko barvilo pridobljeno iz neke tropske rastline); arašidno olje (rasti, olje); avokad-no olje (rasti, olje); cetilni alkohol (sestavina rastlinskih olj); cetilni palmitat (sestavina palubnega in kokosovega olja); citronska kislina (naravna organska kislina); decil oleat ( pridobljen iz kokosovega olja); dišave (olja, dobljena iz rož, trav, korenin, stebel); gliceril stearat (organski emulgator iz glicerina); hidrogenirano racinovo olje (voskasta snov iz racinovega olja); imida-zolidinil urea (kozervans pridobljen naravno pri presnovi beljakovin); kalijev sorbat (iz sorbin-ske kisline, kije v jagodah jere-bike); kapronski triglicerid (pridobljen iz kokosovega olja in daje koži voljnost); karageenan (nar-
avno zgoščevalo iz posušenega mahu); kokamidDEA (zgoščevalo iz kokosovega olja); lanolin (daje koži voljnost); lavrat-3 (organska snov iz kokosovega ali palminega olja); metil glukozid seskvisterat ( emulgator iz naravnih enostavnih sladkorjev); natrijev cetil sulfat (detergent in emulgator iz kokosovega olja); natrijev laurat sulfat ( detergent iz kokosovega olja); natrijev lau-ril sulfat (isto); natrijev PCA ( naravno vlažilo); olivno olje (rasti, olje); oljni hibrid barvil-nega rumenika (naravno sredstvo za gladko kožo); pektin (pridobljen iz jabolčne lupine); PEG lanolin (snov iz lanolina, ki deluje kot emulgator in koži daje voljnost); petrolatum (vazelin); ricinovo olje (rasti. o\]e)\rudninsko olje (deluje kot mazivo); sezamovo olje (rasti.olje); sirotka kozjega mleka', sorbinska kislina (naravni konzervans pridobljen iz jagod jerebike); tokoferol (naravni vitamin E); undekilanamid DEA (naravni konzetvans iz ricinovega olja); voda (univerzalno topilo).
Vzemite si čas in opazujte svojo kožo ter ji posvetite samo najboljše.
Tibaja
Državljani Slovenije smo se začeli politično prebujati. Nekdanje socialistične države, ki je skrbela skoraj za vse, ni več. Današnja država poskrbi le za nujno potrebne probleme, pa še pri teh včasih zamuja ali se odloči mimo volje večine ljudi. Torej jo moramo državljani vsaj pri pomembnih zadevah opomniti in spodbuditi k pravočasnim in legitimnim odločitvam. Ena možnost je referendum. Če se zbere dovolj podpisov državljanov, ki se soglasno zavzemajo za neko rešitev problema, mora država razpisati referendum, da se na njem lahko odločijo vsi državljani.
Zelo vroča tema letošnje pomladi je prav gotovo vračanje po vojni nacionaliziranih gozdov tujim in domačim veleposestnikom in Cerkvi. Po zakonu o denacionalizaciji bi se morali vsi gozdovi vračati. Ker so bila mnenja politike o tem deljena, je parlament kasneje sprejel moratorij na vračanje. Moratorij je pomenil, da se vračanje začasno ustavi. Vprašanje vračanja gozdov tujim in domačim veleposestnikom in Cerkvi je postalo tako žgoče, da sta bili letos dani v javnost dve pobudi:
Za prvo pobudo stoji Janez Černač, upokojeni gozdar iz Kočevja, ki ga podpira LDS. On predlaga, da naj tujim veleposestnikom ne vrnemo ničesar, domačim do 800 ha gozda, za preostalo ne dobijo odškodnine, Cerkvi pa se vrne do 1000 ha, za presežek se ji zagotovi odškodnina.
Drugo pobudo je dala ZLSD, podpirata jo tudi SNS in zelena alternativa. Predlagajo, da tujcem ne vračamo ničesar, domačim upravičencem in tudi Cerkvi do 1000 ha, za preostanek ne bi priznali nobene odškodnine, že izdane sporne denacionalizacijske odločbe pa je potrebno revidirati.
Zakaj mislim, daje pobudi pametno podpisati:
To je ena redkih možnosti, da lahko državljani izrazimo svoje prepričanje pri pomembnih političnih odločitvah, saj bomo tudi posledice odločitev nosili sami. Gozdovi so predragoceni in preveč pomembni za vse državljane, da bi lahko bili predmet trenutnih političnih	interesov
posameznih političnih strank. Živimo v majhni državi, ki je precej revna z naravnimi viri, zato moramo tiste redke, kijih imamo, toliko bolj varovati in ohranjati. Če ste dobro premislili in ste prepričani, da je vprašanje vračanja gozdov treba reševati po najbolj demokratični poti - z referendumom, potem podpišite pobudi. Katera je boljša, se boste vprašali? Ne vem, prepričan pa sem, da je vsaka boljša od sedanje rešitve, torej vračanja vseh gozdov vsem upravičencem. Zato sem podpisal obe pobudi. Povedati je treba, da v primeru, da se zbere zadostno število glasov za katerokoli od obeh pobud, to še ne pomeni dokončne odločitve. To pomeni le, da se bo razpisal referendum, kjer bomo lahko glasovali vsi državljani in takrat bo šele padla odločitev.
Kako podpišete pobudo?
Oditi je treba na upravno enoto v Mozirje (bivša občina), se oglasiti v sobi 1, kjer boste dobili obrazce za podpis pobude. Na obrazec vpišete svoje ime, rojstni datum in naslov ter se podpišete in obkrožite predlog pod točko A - zakonodajni referendum. S seboj morate imeti osebno izkaznico, da vam uradna oseba overi vaš podpis. Potem je treba pobudo poslati tistemu, ki podpise zbira. Naslove boste prav tako dobili na upravni enoti. Pošta pa je na srečo kar na drugi strani ceste. Podpisane pobude se zbirajo do 8.maja. Vzemite si čas in povejte svoje mnenje!
Zeleni Franček
\ TRGOVINA SERVIS
k IOKIJ	Attemsov trg 9
Gornji Grad 3342
Tel. in faks: 063/843 236, 843 007 NOVO! UGODNO!
Motorna žaga PARTNER 370
cena: 38.650,1
Motorna žaga HUSQVARNÄ 254
_cer^a; 98.600,OO^šsšsiSE^
Motorna žaga HUSQVARNA 61
cena: 78.980,00-
NOVOST!
Pobiralec listja in smeti HUSQVARNA ......
cena: 22.000, (
Na zalogi motorne vrtne kosilnice Husqvarna in Partner Pri nakupu prejmete darilo!! Servis in razervni deli zagotovljeni!
Bobenček danes malo drugače.
Ste lepo preživeli praznike? Jaz sem jih v postelji. Ob mislih na velikonočna jajčka, in jajčka so nekakšen začetek, mi je ob sedenju za računalnikom padlo na misel, kako se je pravzaprav začelo vse to z računalniki. Ali veste, da so prvi računalnik naredili že v prejšnjem stoletju? In da so bili potem računalniki (leta 1946 Eniac je tehtal celih 30 ton) veliki kot soba? In da ta isti računalnik ni bil nič bolj sposoben kot majhen namizni kalkulator? In da
Prvi intelov mikroprocesor 4004
so potem v petdesetih letih izumili tranzistor (prej je šlo vse to na tako imenovane žarnice, prav takšne, kot jih lahko vidite danes še
v kakšen starem
črnobelem televizorju na podstrešju. In da so potem naredili v sedem-
Racunalniki leta 1974
destih letih pri tedaj še neznanem Intelu (saj veste - polno reklam sedaj "Intel inside") mikroprocesor. Ta mikroprocesor še zdaj upravlja vesoljsko ladjo, ki
kolovrati po vesolju. Novembra je prav tisti procesor 4004 praznoval svojo petindvajsetletnico (za primerjavo procesor 4004 je naredil 60.000 operacij na sekundo, današnji Pentium pro pa celih 300 milijonov). Pa koga to zanima?
Vem, "malinoci in 'mali-noke", vas zanima pri računalnikih samo igranje. Dobro, pa napi-
Commodore 64, eden najbolj razširjenih računalnikov 80-ih let
ZX Spectrum je bil pri nas tudi zelo razširjen
Zaxxon, vesoljska igra, ki smo jo igrali na commodoru 64
širno nekaj o tem.
Začetek igranja na računalnikih sega v sedemdeseta leta. Pri nas, kolikor se jaz spomnim, je bil začetek s spectrumi, comodorci in atariji. Se spomnite (morda še ga kdo ima) gumijastih (membranskih) tipk na spectrumu? Vprašajte starejše brate ali celo očete, kaj bi dali za enega takšnega, morda so ga celo imeli. In prvih igric, kako "kul" je bilo. Pacman, razna streljanja in vesoljske igrice, ko si se na
spodnjem delu televizorja z neko sestavljanko iz malih kockic (ki naj bi bila vesoljska ladja) pomikal sem ter tja in streljal vse vprek na vrhu, in Zaxxon... Ne smemo pozabiti tudi na dolgotrajno nalaganje teh iger z običajnih kaset, ki je trajalo in trajalo, in brez obveznega pripomočka - izvijača (za ravnanje višine glave v kasetniku) ni šlo. Kar vprašajte, boste slišali kako je to nekoč bilo.
Ja, potem pa je prišla Amiga in diskete, to je bil luksuz, diskete. Da ti vidiš, kako hitro si naložil igro. Grafika je bila fantastična. Vmes pa je že prihajal PC, ki pa mu niso napovedovali lepe prihodnosti, vsi pravi igračkarji tistih časov so slišali samo besedo Amiga. Pa so se zmotili. Vse skupaj se je začelo s tetrisom, v raznih firmah so razni šefi, brez zafrkavanja, imeli PC-je samo za igranje tetrisa! Moj kolega je videl na nekaterih ekranih (ugasnjenih) odtise tetrisa! Pa veste, da je bil ta tetris bil narejen v Rusiji in da so ta isti tetris v tedanji Sovjetski zvezi uporabljali za preizkušanje sposobnosti ruskih pilotov? V eni prihodnjih številk Savinjskih novic pa morda še nekaj o tem, kje je danes računalništvo (in igrice) in kam pluje.
Ločani na Triglavu!
Prišlo je težko pričakovano jutro, ko smo se planinci iz Lok pri Mozirju odpravili proti Triglavu.
Bilo je hladno, ko smo se z avtobusom odpeljali proti Vratom, kjer je bila naša izhodiščna točka. Vozili smo se približno dve uri. Ko smo prispeli do Vrat, smo se tam namalicali, prcobuli, nato pa odrinili proti Kredarici, kije bila cilj za prvi dan. Bili smo skupina samih mladih fantov in deklet.
Prvi dan nas je spremljalo lepo vreme. Hodili smo približno šest ur, ko smo po zanimivi poti prispeli do Kredarice. Na koči smo dobili prenočišča. Zbrali smo se okrog mize in naš prihod naznanili s pesmijo, kiji pravimo “Loč-ka himna”. Glasi se takole:
Ja, ja, Ločani smo res fantiči, noben hudič nas ne uniči, zato pa vsako dekle ve, da Ločan res prav luštkan je!
Na koči pod Triglavom je bilo prekrasno vzdušje do teme, potem pa je prišel na vrsto počitek, katerega smo bili vsi zelo željni.
Noč je minila kar hitro in ob šestih zjutraj smo odrinili na najvišji vrh naše prelepe Slovenije. Bilo je veliko planincev, ki so ravno na ta dan imeli;enak cilj kot mi, zato je bila gneča dokaj velika. Vendar nas to sploh ni motilo. Bili smo razigrana, živahna druščina.
Po približno eni uri hoje smo prispeli na višino 2.864 metrov, kjer stoj i stolp Jakoba Aljaža. Tam smo imeli tradicionalni planinski krst, potem pa nas je mraz kar hitro pregnal in začeli smo se pomikati v dolino Triglavskih jezer.
Ure so hitro minevale in kar kmalu smo prispeli do prvega jezera. Tam smo se malo ohladili in občudovali neokrnjeno naravo, ki je je na tem našem planetu še zelo malo. Tukaj si človek res lahko odpočije in uživa ob pogledu na prekrasne gore.
Pot nas je pripeljala do koče na Triglavskih jezerih. Spet smo vsi razigrani začeli prepevati in kar hitro se nam je pridružila skupina mladih. Skupaj smo se zabavali in bili kot ena velika družina. Za popestritev našega programa je poskrbel Tomaž Jurkovnik, ki je bil s svojo pripovedjo Martina Krpana iz Vrha pri sv. Trojici nagrajen z bučnim aplavzom.
Bilo je že kar pozno in počasi smo se odpravili spat. Res je, da nismo mogli takoj zaspati, zato smo se še malo pogovarjali in smejali, kar naenkrat pa iz sosednje postelje zaslišimo močan moški glas, kije vpil “basta”. Ugotovili smo, daje to bil neki Italijan, katerega je naše vzdušje očitno motilo. Zato smo se potem umirili in zaspali do jutra.
Počasi smo vstali, se umili in najedli, ob desetih pa smo se odpravili proti Stari Fužini. Preden smo prišli do cilja, smo imeli še kar hekaj postaj, a vendar smo prišli pravočasno. Seveda vsi utrujeni, a smo še vedno imeli dovolj energije, da smo se skopali v Bohinjskem jezeru. Po tej prijetni kopeli smo si privoščili kosilo, potem pa poležavali ob jezeru, dokler ni prišel po nas kombi, s katerim smo se vrnili nazaj v Mozirje.
Skupaj smo preživeli tri prekrasne dni, zato seje bilo kar težko ločiti, vendar smo se vsi polni doživetij vrnili domov.
Urška Cokan
il
MULTI HARMO SHOW je ime show skupine, ki jo sestavljajo Zoran Zorko in Savinjčana Slavko Bojnec in Boštjan Podlesnik. Člani te show zasedbe skupaj delujejo že od leta 1994. Njihovi nastopi so zgolj koncertnega značaja. Glasba, ki jo ustvarjajo z diatonično harmoniko, kitaro in bas kitaro, je v večjem delu parodija na narodnozabavno glasbo. V Zgornji Savinjski smo jih enkrat že lahko videli in slišali. Upajmo, da ne zadnjič.
Zgomjesavinjska skupina ČRNA MAČKA, ki jo sestavljajo brata Dušan in Jani Čerček ter Boštjan Podlesnik, bo konec aprila na povabilo slovenskih izseljencev v Ameriki obiskala New York. Glavni namen gostovanja je predstavitev nove kasete, ki je izšla v mesecu oktobru. Več o njihovem obisku pa po vrnitvi skupine.
Po dveletnem snemanju in petletnem predahu je konec lanskega leta novo kaseto izdala štiričlanska skupina MA-NOWAR. Poimenovala jo je Lauder Than Hell. Že sam naslov kasete nam kaže usmerjenost in prepričanje skupine. Tudi naslovi njihovih komadov govorijo o smrti (Today Is A Good Day To Die, My Spirit Lives On). Nekaj novega za ljubitelje verig, lobanj, krvavih sekir in podobno.
Temni angeli usode pa je novi album skupine DEMOLITION GRUP Zanimivost tega albuma je, da so pesmi po dolgem času spet izključno samo v slovenskem jeziku.
Album naj bi izšel v mesecu maju.
Alenka
Zadruga mozirje
Mercator - Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
GLASBENA LESTVICA OSNOVNIH SOL
NA KADIJU POUSIA
Med glasovnicami, ki so za našo lestvico prispele v mesecu marcu, smo izžrebali srečno dobitnico walkmana, ki ga podarja pokrovitelj - ZADRÜGA Mozirje: Mojca MAROVT,
Cesta v Savino 3, 3333 Ljubno ob Savinji.
In zdaj k novi lestvici:
1.	No doubt - Don’t speak, 2. Robert Miles - One and one, 3.Back-street Boys - I never break your heart, 4. East 17 - Do u still?, S. Scooter - Break it up, 6. No Mercy - When I die, 7. Fun Factory -1 love you, 8. Boy Zone - Father and son, 9. Kelly Family - Every baby, 10. Mark Owen - Child
GLASBENA LESTVICA OSNOVNIH SOL
HA KADUU P012EIA
Glasujem za skladbo
izvajalec - skladba
Ime in priimek_ Naslov
Kupon, nalepljen na dopisnici, pošlji na naslov: RAP - Radio Polzela, p.p. 30, 3313 Polzela najkasneje do petka, 11. aprila 1997.
Planica
Fenomenalni Primož Peterka (ob pomoči Zgornjesavinjčanov)
Smučarski poleti v Planici letos niso bili zgolj slovenski nacionalni praznik, kot je ob tovrstnih prireditvah pod Poncami že običaj, ampak še precej več. Planica je tokrat tudi dokončno potrdila zmagoslavje našega skakalnega meteorja Primoža Peterke v skupnem seštevku svetovnega pokala v sezoni 1996/97. Primož je tako postal prvi Slovenec, ki mu je uspelo osvojiti veliki kristalni globus.
Kako prepričljivo je mladenič iz Moravč v tej sezoni opravil s svojimi tekmeci, nazorno pove podatek, daje sedemkrat zmagal, zasedel tri druga in štiri tretja mesta, zmagal na prestižni novoletni turneji Intersport in na koncu osvojil tako skupno zmago kot tudi zmago v posebni razvrstitvi smučarskih poletov. Prav slednji lovoriki si jc moral priboriti v velikem finalu, kije v Planico v treh dneh privabilo preko 100 tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, kajpak tudi iz Zgornje Savinjske doline.
Finale se je pričelo s petkovim treningom in hladnim tušem za celotno slovensko javnost, saj je Primož v preveliki želji po poletu preko 200 metrov napravil napako in grdo padel. Marsikdo je ob tem pomislil, da je zanj svetovni pokal končan, toda Moravčanje znova dokazal, daje iz “pravega testa”, in seje po terapiji maserja nemške reprezentance v soboto znova pojavil na zaletišču planiške letalnice.
Kaj seje tega dne dogajalo v dolini pod Poncami, je pravzaprav težko opisati. Že v zgodnjih jutranjih urah so se tjakaj zgrinjale kolone osebnih avtomobilov in avtobusov. Med slednjimi je bil tudi Izletnikov avtobus z bralci lokalnih časopisov iz celjske regije in prav v tem avtobusu je bila tudi posadka Savinjskih novic, ki sojo sestavljali Darja Es, Zlatko Štruclj, Rafko Solar, Branko Polčnik, Franci Strmčnik in urednik Franci Kotnik.
Že v času poskusne serije seje ob izteku letalnice zbralo preko 60 tisoč gledalcev, ki so z zastavami, transparenti in navijanjem ustvarili fantastično vzdušje. “Primož, poleti do Prekmurja”, “Dajmo, Peterka, čez 210 metrov”, “Leti, leti, leti, leti, Primož...” so bili le nekateri od napisov v nepregledni množici, ki jo je s poletom 210 metrov najprej navdušil Norvežan Espen Bredesen. Ni bilo treba dolgo čakati, že je njegov rojak Lasse Ottesen poletel še dva metra dlje. Nov svetovni rekord!
Sledilo je skrajšanje zaletišča in s tem krajši poleti, vsi pa smo napeto pričakovali obračun med Primožem Peterko in Nemcem Dietrom Thomo, kije edini še lahko ogrozil njegovo zmago v skupnem seštevku. Thomaje izkoristil ugodne pogoje in poletel kar213 metrov, toda pritiska ob doskoku ni zdržal, podrsal je in se uvrstil šele na 18. mesto. Peterka je z zanesljivim poletom 196,5 metra po prvi seriji držal peto mesto.
Thoma v drugi seriji kljub odličnemu poletu v ponovljenem poskusu ni uspel narediti čudeža, Primož pa se je z rutinskim nastopom (186 metrov) zavihtel še mesto višje. To je pomenilo, daje skupni zmagovalec Slovenec in slavje seje pričelo. Najbolj so žvenketale pločevinke piva, pa tudi drugih pijač ni manjkalo. Kot vedno ob takšnih priložnostih je tudi tokrat nekaj “ljubiteljev poletov” gledalo preveč v kozarec in premalo na skakalnico.
V napetem pričakovanju sobotne tekme - posadka Savinjskih novic (foto: F. Kotnik)
Seveda smo k Peterkinemu zmagoslavju pripomogli tudi Zgomjesavinjča-
ni, kar nekaj avtobusov nas je bilo vseh skupaj, in veselo nazdravili slovenskemu uspehu. Vrstni red sobotne tekme:
I.	Okabe, 2. Funaki (oba Japonska), 3. Soininen (Finska), 4. Peterka (Slovenija) itd.
Tudi nedeljska tekma je v Planico privabila veliko število gledalcev. Primož Peterka je lovil še zmago v skupnem seštevku točkovanja v poletih (Kulm + Planica), čeprav je imel Japonec Okabe velikih 60 točk prednosti. Tekma se je razpletla Moravčanu v korist, saj je bil tega dne boljši od njega samo Japonec Higashi. In znova razlog za veliko ljudsko rajanje, nenazadnje tudi za nacionalni ponos.
Konec dober - vse dobro. Kljub temu pa se velja zamisliti o nastopih ostalih naših reprezentantov, ki so svojo nalogo opravili zelo slabo. Samo z enim, resda fenomenalnim skakalcem se našemu skakalnemu športu piše slabo in odgovorne čaka še veliko dela.
Franjo Pukart in Franci Kotnik
Podjetju IZLETNIK Celje se v imenu udeležencev izleta v Planico in uredništva Savinjskih novic zahvaljujem za nadvse korektno sodelovanje v skupni akciji.
Odgovorni urednik Franci Kotnik
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Začetek pomladanskega dela prvenstva
Po daljšem premoru se danes pričenja pomladanski del Zgornje-savinjske lige v malem nogometu v sezoni 1996/97. Liga bo, tako kot jeseni, potekala ob petkih popoldan na nazarskem igrišču in bo gotovo postregla z zanimivimi predstavami trenutno najboljših ekip v dolini.
Danes je na sporedu 10. kolo, pari pa so naslednji: Kokarje : Zg. Nazarje, Solčava : Davidov hram, Policija : Vološki voli, Foršt-Gamit : Razborje, Polda’s club : Zalugnca.
Za osvežitev spomina še pogled na lestvico po jesenskem delu prvenstva:
1.	Kokarje 22,2. Foršt-Gamit 19, 3. Davidov hram 16,4. Solčava 15,
5.	Razborje 15,6. Vološki voli 11,7. Polda’s club 11,8. Policija 10,9. Zg. Nazarje 9 126 17:29 (-12) 5, 10. Zalugnca 2
Komisar lige Franjo Pukart
Primož Peterka
(foto: Sašo Bernardi)
Pikado
Prvak je Kegljišče I
Na Ljubnem ob Savinji so pred kratkim uspešno zaključili prvo sezono krajevne lige v pikadu. Prvo mesto je prepričljivo osvojila ekipa Kegljišča I v postavi Franjo Vavdi, Zdravko Detmar, Janez Orešnik, Slavko Ermenc, Simon Volovšek, Alojz Zamernik in Slavko Fludernik.
Veselje zmagovalcev je bilo povsem zasluženo, saj so skozi celo sezono pokazali najbolj solidno in konstantno formo. To dokazuje tudi podatek, da'so v 14 tekmah svojim nasprotnikom oddali le dve točki.
Drugo mesto je pripadlo ekipi Bistro Breza, ki je veljala za favorita. Ne smemo namreč prezreti, da omenjena ekipa uspešno nastopa v državni ligi. Na tretjem mestu pa je pristala še ena ekipa z izkušnjami iz državne lige - ekipa Proda.
V okviru zaključka lige, kjer so najboljše ekipe prejele zaslužena priznanja, je bil organiziran še turnir dvojic za vse igralce, ki so sodelovali v ligi. V konkurenci 14 dvojic sta imela najbolj mirno in precizno roko Slavko Ermenc in Janez Orešnik, ki sta v razburljivi končnici z rezultatom 2:1 premagala dvojico Franjo Vavdi - Alojz Zamernik. Tretje mesto sta osvojila Iztok Trbovšek in Boštjan Rajter.
Na končuje potrebno poudariti, daje bila prva krajevna liga v pikadu odlično vodena in organizirana, za kar gre priznanje predvsem vodji lige, Slavku Ermencu.
Končni vrstni red:
1. Kegljišče I 26, 2. Bistro Breza 21, 3. Prod 19,4. Bistro Irena 18, 5. Prepih 11,6. Savina 9, 7. Kegljišče II 8.
Franjo Pukart
Polzela
3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343
Kraja starega razpela
Neznani storilec je sredi minulega meseca iz kapelice v Šmihelu ukradel leseno, okoli 120 let staro razpelo s Kristusom. Kip je visok 80 centimetrov, sive barve. Lastnik Anton M. iz Šmihela je oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev.
Kolesar je obležal
14.	marca so bili policisti ob 21. uri obveščeni, da pred gradom Vrbovec v Nazaijah leži poškodovan kolesar. Patrulja je ob prihodu na kraj dogodka ugotovila, daje zaradi vinjenosti obležal kolesar Damjan H. iz Spodnje Rečice. Ko se je zdramil, je bil že toliko pri močeh, daje lahko sam odšel domov.
Najdena
bomba
15.	marca je 10-letni otrok v Rovtu pod Menino našel neaktivirano bombo, o čemer so bili pet minut pred 15. uro obveščeni tudi policisti. V Rovt so odšli skupaj s pirotehnikom, ki je ugotovil, da gre za bombo iz druge svetovne vojne, in jo strokovno uničil.
Kurila kljub prepovedi
16.	marca so bili policisti obveščeni, daje minulega dne v popoldanskem času v Raduhi 63-letna Marija D. kljub objavi splošne požarne ogroženosti kurila travo. Ogenj se je pri tem razširil tudi na bližnje drevo, nakar ji gaje uspelo ukrotiti. Policisti so zoper Marijo napisali predlog sodniku za prekrške.
Avto s ceste in na bok
16. marca se je v dopoldanskem času zgodila prometna nesreča v Lepi njivi. 25-letna Adriana Š. iz Lepe njive je vozila osebni avto po lokalni cesti v smeri proti Mozirju, zaradi neprimerne hitrosti pa jo je v enem od ovinkov zaneslo s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo na bok. Poleg materialne škode na avtomobilu je voznica utrpela tudi lahke telesne poškodbe.
Trčenju
botrovala
vinjenost
17.	marca se je ob 16.10 zgodila prometna nesreča na Ljubnem ob Savinji. 29-letni Gvido R. iz Velenja je vozil osebni avto iz Radmirja proti Ljubnemu. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti je trčil v osebni avto, ki gaje nasproti pravilno pripeljala 49-letna Marija Z. iz Bočne. Trčenje se na srečo končalo le z materialno škodo, Gvido pa se bo seveda srečal še s sodnikom za prekrške.
Požar v tovarni ivernih plošč
18.	marca je okoli 10.15 ure izbruhnil požar v sušilnici nazarske tovarne ivemih plošč. Ugotovljeno je bilo, daje do požara, ki so ga pogasili delavci sami, prišlo zaradi kratkega stika na regulatorju temperature pri grelcu za sušenje ivemih plošč. Ogenj seje iz regulatorja razširil na grelec in ga povsem uničil. Škodo so ocenili na približno 540 tisoč tolarjev.
Odvzem vozila
24.	marca je v Mozirju nekaj minut po 17. uri 30-letni Mitja B. iz Mozirja zaradi nep-oplačanih dolgov odvzel osebni avto 30-letnemu Matjažu K. iz Šoštanja. Policisti so pri obravnavi primera ugotovili, da lastnik avtomobila sploh ni Matjaž, ampak podjetje Petrol iz Ljubljane. Avto so zato vrnili dejanskemu lastniku, zadeva pa bo dobila svoj epilog na sodišču.
Pretep na Ljubnem
25.	marca so bili policisti 20 minut čez 23. uro obveščeni o pretepu v ljubenski gostilni Na produ. Bojan K. z Ljubnega naj bi pretepel sokrajana Petra K. in Antona K.. Ob prihodu patrulje so se strasti že pomirile, svoje početje pa bodo udeleženci pretepa pojasnili sodniku za prekrške.
Dva samomora
V času od 15. do 28. marca so policisti PP Mozirje obravnavali tudi dva samomora, od katerih se je eden zgodil na Ljubnem ob Savinji, drugi pa v Konjskem vrhu.
Problematika odnosov med občinama Mozirje in Nazarje zaradi naselja Prihova - drugič (sprenevedanje in nepoznavanje)
Gospod Jožo Kramer, predsednik sveta KS Rečica ob Savinji!
V svojem “poglobljenem” razmišljanju v nekaterih časopisih suvereno pišete o zavajajočih podatkih, ki naj ne bi odražali dejanskega stanja v naselju Prihova. Od kod in od kdaj si jemljete takšno pravico? Kje ste bili 5. junija 1988, ko smo krajani Prihove pričeli postopek? Kdaj in koliko veste o številnih sestankih, zborih občanov, referendumih, zbiranju podpisov? Kaj veste o vseh naših naporih, ki sojih s poniževanjem in prezirom zavirali vsi po vrsti -od vodstva takratne občine Mozirje in njenih družbenopolitičnih organizacij, do družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je kot družinski prijatelj nekaterih Rcčičanov sramotno zlorabil naše, zaupanj c, na koncu do takratnega vodstva KS Rečica ob Savinji, ki je tudi na najbolj nesramen način “vodilo”, se pravi zaviralo postopek? Ni kaj, dobro nadaljujete delo svojih vzornikov!
Očitate zavajanje in neresnične podatke, vendar zavajate vi, ali ste zavedeni sami. Kaj sc vas tiče, če referendum za občino Nazarje v KS Nazarje ni uspel? Referendum jc uspel v referendumskem območju Nazarje, tudi z glasovi prebivalcev Dobrovelj in Prihove. Na to dejstvo v krajevni skupnosti in občini Mozirje pozabljate. To območje jc določil ZAKON, nikakor peščica gorečnežev na Prihovi! Vas zanima izid na Prihovi? Če “veste” vse, sc pozanimajte še za ta podatek.
Na vseh zborih sc jc večina odločila za priključitev k Nazarjam, tudi na EDINEM, ki gaje sklicala rečička KS na Rečici ob Savinji, in to jc edini zapisnik, ki ga v zajetni dokumentaciji na Prihovi nimamo. Če vas, med ostalim, zanima število lastnoročnih podpisov za ali proti Nazarjam, pridite, radi vam vse pokažemo. Če ne kje drugje, tudi v Bifeju Breznik, ki vas moti. NI RES, da v njem “mnogi” krajani niso mogli izraziti svoje volje! Vsi, ki so bili proti, so kar nekajkrat prav v bifeju Breznik tudi glasovali proti. Lanski zbor v septembru jc bil “samooklican”. Jasno, saj gaje bila KS Rečica v slabih osmih letih sposobna sklicati samo enkrat - in nikoli več; pa še tega ni bila “sposobna” upoštevati. Sprememba volišča in višji odstotek? Zakaj ne navajate prejšnjih odstotkov? Sicer pa jc vse odvisno od vsebine, o kateri krajani odločajo, kar s podatki dokazujete sami (83 in 54 odstotkov).
Ni res, da sc iniciativni odbor noče pogovarjati z matično občino in krajevno skupnostjo. Pokažite in dokažite eno samo vabilo, zlasti iz krajevne skupnosti, za katero ste sc podpisali. Če ste tako goreč zagovornik pravice krajanov, da sc sami odločajo, zakaj ste odgovor na našo vlogo za pričetek postopka poslali neposredno vladni službi nam pa no? Čeprav smo po vašem mnenju “nezakoniti”, prebivalci vaše krajevne skupnosti smo še vedno - in ljudje (udi!
“Večina Prihovčanov ne želi v nazarsko občino” med drugim tudi ugotavljate. In to ste ugotovili osebno po pogovorih s prebivalci Prihove! Jasno, ne poveste pa, koga in koliko ste jih vprašali, pravzaprav - koga ste želeli in hoteli vprašati. Mene in “ostalih” gotovo ne, pa bi vam radi kaj pojasnili.
Žal mi namreč zmanjkuje prostora; žal, gospod predsednik, mnogi vas sploh ne poznajo, vi pa govorite in pišete v njihovem imenu!
Iniciativni odbor naselja Prihova, Jože Breznik
Materinski dan v Bočni ali starševski dan, kot so ga poimenovali
“Mati” jc beseda, ki naj bi bila vsakemu sveta, jc pa mnogokrat žal zlorabljena kot najgrša psovka. Toda v nedeljo, 23. marca, jc bilo v Bočni nadvse prijetno vzdušje v dvorani kulturnega doma. Proslavili smo materinski dan.
Predsednik krajevne skupnosti jc pozdravil vse mame in očete, jim zaželel vse lepo v življenju, posebno še ob današnji prireditvi. Najbolj prisrčni so bili otroci iz vrtca v Bočni. Prizadevni vzgojiteljici sta so morali kar potrudili, da sta te mlade nadebudneže naučili toliko pesmic in tudi pokazati, kako to gre. Prav posrečeno so bili oblečeni. Dekletca enako, nabrana krilca, bele bluze in rutice na glavah, fantje pa bele srajce in telovnike.
Pod vodstvom g. Jožeta Vcnišnika jc zapel dve pesmi ženski zbor iz Bočne. Da pa jc med nami tudi mnogo pesniških duš, ki v prostem času ali kadar mu pač srce narekuje, zlije svoje misli v verze in na papir. Ponavadi jih hranijo v svojih predalih, le kdaj pa kdaj jih žele povedati tudi drugim. Že znani pesnik in kulturni delavce jc Marko Potočnik. “Materi mojih otrok” jc naslovil svojo pesem, ki jo je zelo občuteno prebral in s tem povedal, da so mu nenadomestljivi.
“Mami in očetu” pa jc posvetila pesem Marjana Rihter. Prebrala jo jc njena hčerka Lilijana. Mati in oče staji velika vzornika in učitelja. Vsak dan seju spominja in še vedno ne dojema vseh njunih naukov. Jemlje jih kot kažipot v življenju. Marjana riše, piše, poje in jc neutrudna prosvetna delavka.
Proslavo so popestrili mladi glasbeniki. Lidija Rcsoničnik jc na sinthesizer zaigrala pesem za mamico in seveda za vse navzoče. Brat in sestra Mikck vedno zaigrata kaj veselega. Tako jc bilo tudi v nedeljo.
Oddajo jc vodil in povezoval Andrej Rihter. Hvala vsem, ki ste sc trudili in
nam pripravili urico sprostitve in zabave.
Marija Ročnik, Podhom 6, Gornji Grad
Odgovor na pismo Olgi Kermauner, Savlje 41, Ljubljana v SN št. 6 in vsem njenim bratom in sestram Podrižnikovim iz Zavodic
Gospa Olga v pismu, kije bilo korektno, navaja, da sc čuti oziroma čutijo prizadeti polbratje in polsestre Podrižnikovi, ker v govoru pri odprtem grobu Cirila Dobnika niso bili omenjeni, in ker ker v govoru ni bilo povedano, daje njihov pokojni oče Anton Vodovnik p.d. Podrižnik tudi oče Cirilu Dobniku.
Govor jc bil izključno namenjen pokojnikovemu življenju Cirilu Dobniku, s čimer sc v pismu strinja tudi ga. Olga, vendar pa moram javnosti povedati, da so bratje in sestre Podrižnikovi že na dan pogreba blatili pogrebni obred. Blatenje pogrebnega obreda ne morejo zanikati, ker so se besede širile od ust do ust. Žalili so sc pri g. p. Božidarju, naslednje dni pa s telefonskim klicem ošteli g. Francija Kotnika. Podana jc bila zahteva župnijskemu svetu, da obravnava pogrebni obred (obravnaval sc ni).
Opravičujem sc g. p. Božidarju in Franciju Kotniku, ker lc-ta ni bil avtor govora, ampak jc govor samo prebral.
Podrižnikovi so Cirila Dobnika o smrti očeta Antona Vodovnika (Podrižnika) in polbrata Ivana ustno obvestili, pri pogrebnem obredu pa kot sin ni bil nič omenjen, prav tako tudi pri pogrebu Ivana ni bil nič omenjen, vendar sc za to ni pritoževal.
Ga. Olga v pismu želi sporočiti javnosti, dajo Ciril Dobnik imel očeta in z njim tudi stike, kar jc tudi res, vendar pa oče Anton Vodovnik ob rojstvu nezakonskega sina Cirila pisno - uradno nikoli ni proznal in kadarkoli jc Ciril Dobnik dajal oziroma potrjeval svoje rojstne podatke, jih jc z globoko bolečino v srcu - brez očeta. Kako ponosen bi bil, ko bi bilo v njegovem rojstnem listu napisano ime očeta.
Koje bil 5.2.1997 sprejet v bolnišnico Topolšica, mu jc ob prisotnosti žene Fanike in bolniške sestre, kije preverjala njegove rojstne podatke, ob vprašanju po imenu in priimku očeta utihnil glas. Pri ponovnem vprašanju po očetu so sc mu zarosilc oči in z bolečino je izjavil, da ni priznan.
Koje 2.3.1997 za vedno usahnilo njegovo življenje, jc bil izpolnjen in izdan mrliški list, a vrstica oče, oče, oče jc ostala prazna.
Pridružujem se zadnjemu stavku pisma ge. Olge: “Z objavo tega sporočila bo zadoščeno želji, da se na očeta ohrani spomin, kakršnega si zasluži.” V dokaz prilagam mrliški list, ki potrjuje resnične podatke.
Mislim, da sc bo s tem končalo obrekovanje in blatenje pogrebnega obreda Cirila Dobnika in žene Fanike.
Fanika Dobnik, Tominškova 2, Nazarje
UPRAVNA ENOTA .
REPUBLIKA I5S SLOVENIJA
VELENJE	Taks« »roste po dl«.« 13 ZUT
Izpisek iz matične knjige umrlih
V matični knjigi umrlih za matično območje ............... .............MskIb.............
je pod zaporedno Številko....................7.5...........za leto......_.l.®.$.7..........
Priimek		DOBNIK	Spol >8kl
Ime		Ciril *	
Enotna matična številka občana		0104929500288	
Dan, mesec, leto In ura smrti		02./4r»sl/ssr«c 1997 ob 03 «rl 00 si«.	
Kraj smrti		Topslšics	
Dan, mesec in leto rojstva		01.04.1929	
Kraj in občina rojstva		KadalrJ«, MosirJ«	
Zadnje stalno prebivališče in naslov stanovanja		Naaarj«. TeslaAkov« «l.še.2	
Priimek in Ime zakonca		Dsbslk Frsadliks	
Priimek In Ime staršev	očeta		
	matere	Stifter KosJtanciJa	
201-01/97-75
V«l«nJu
03.03.1997

K
.110G-LXXHM.S-9S to 1.
POMtl. pnpomtanl Sa uporet*. u
DZS d.d.. ZALOZMSTVO TISKOVIN - Obf. 11,20 ■
V postnem času na tihi petek si tiho odšel m prestopil prag večnosti.
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža in očeta
Antona ZAVRŠNIKA
Poljane - Rečica ob Savinji (28.12.1906 - 14.03.1997)
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, prinesli cvetje in sveče ter darovali za sv. maše. Hvala dr. Širku za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala gospodu župniku Luknarju ter govorniku g. Grobelniku.
Žalujoči domači
Športno društvo »VRBOVEC« Nazarje
MARATONSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU
V počastitev 27. aprila - DNEVA UPORA PROTI OKOPATORJU in 1. maja - PRAZNIKA DELA organiziramo 19. maraton, oz. 24 -urni turnir v malem nogometu.
Pokrovitelja turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje.
Turnir se bo pričel 30.4.1997 ob 18.00 urina športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 1.5.1997 ob 18.00 uri.
Prijavnina za turnir znaša 9.000,00 SIT in se plača v gotovini ali na žiro račun društva (ŽR: 52810-678-54586) pred izvršenim žrebanjem.
Prijave sprejemamo do 28.4.1997 na naslov Športno društvo «VRBOVEC« Nazarje, 3331 Nazarje, ali pa tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno 28.4.1997 ob 18. uri v prostorih Športnega društva (ob športnem igrišču).
Na žrebanju bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. Nagrade za najboljše štiri ekipe:
1.	mesto: 70.000,00 SIT in pokal v trajno last
2.	mesto: 40.000,00 SIT in pokal v trajno last
3.	mesto: 20.000,00 SIT in pokal v trajno last
4.	mesto: 10.000,00 SIT
Te ekipe prejmejo tudi priznanje društva.
Pokala in priznanji prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD »VRBOVEC« Nazarje ali pa po telefonu na številko (063) 832-365 (dopoldan), Matej PEČOVNIK.
Športno društvo »VRBOVEC« Nazarje
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja bolezen je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
Jereke VAVDI
iz Solčave
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo v času njene bolezni obiskali in bodrili.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, darovali sveče, cvetje in sv. maše.
Hvala dr. Zunterju, sestri Veri za vso skrb in nego v času njene bolezni. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru in g. Čerčeku za lepe poslovilne besede.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Bilo je trnje, bolečina in tema, rana v srcu, čas brez upa, čas solza. Pomlad bo na naš vrt prišla in sedla bo na rožnata tla in čakala da prideš ti in jokala, ker več te ni.
Ob boleči izgubi ljubega sina in brata
Vladimirja
KOSMAČA
(15.04.1967 - 17.03.1997) iz Konjskega vrha 9, Luče,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom dobrim sosedom, znancem, njegovim sošolcem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala gospodu dekanu za opravljen obred, pevcem in govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: ata, mama, brat Janez, sestri Anita in
Nevenka z družino
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Od 31.03. do 06.04. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417,
od 07.04. do 13.04. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418,
od 14.04. do 20.04. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419.
Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418
Konjaška služba: 451-031,
sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933
Veterinarski zavod Slovenije, Marjana Mohorko, dr. vet. med., tel. 0609-649-436.
Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure.
•••••••••••••••••••••••••••••c*
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času
dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••••s
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
Od 31.03. do 06.04. Lever Peter, Paška vas, tel.: 885-150, od 07.04. do 13.04. Tratnik Franc, Pusto polje, tel.: 831-263, od 14.04. do 20.04. Marolt Marko, Mozirje, tel.: 831-877.
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
jc na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jcromcl.
SMREKA d.o.o.
3342 GORNJI GRAD, Podsmrečje 20 tel. 843-122
VABILO K SODELOVANJU
SMREKA D.O.O. GORNJI GRAD, je s svojimi proizvodi osvojila zahtevne zahodne trge. Naše prednosti so znanje in kvaliteta. Tržne možnosti za naprej kažejo potrebo po zaposlovanju.
Če Vas veseli delo z lesom, se oglasite v tajništvu podjetja na razgovor, ali pošljite pismene prijave o zaposlitvi.
Oglasite se, morda boste prav v SMREKI našli delo, ki ga iščete in ga boste z veseljem opravljali.
KAKOVOST.UDOBJE.ZDRAVJE
KINO MOZIRJE
5.	in 6.4.1997 BLISK SMRTI- akcija
Režija: John Gray Vloge: Steven Seagal
Sle\ en Seagal kot lovec na serijskega morilca. Njegov stil je pra\ poseben.
12.	in 13.4.1997 SPACE JAM - komedija
Režija: Joe Pvtka
Vloge: Michael Jordan. Zajček Dolgoušček Priljubljeni junaki Warnerjevih risank so \ ne\ urnosti. Će želijo ostati na Zemlji, morajo premagati \ esoljčke v košarkarski tv k -mi. Na pomoč jim priskoči Michael Jordan.
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI.
KINO NAZARJE
5.	in 6.4.1997
KLUB VRAŽJIH BABNIC - komedija
Režija: Hugh Wilson
Vloge Diane Keaton, Goldie Hawn in Bette Midler
Kaj se zgodi možem, ki zapustijo svoje žene zaradi mlajših, pri'
lačnejših? Maščevanje!
12. in 13.4.1997 ODKUPNINA - triler Režija: Ron Howard Vloge: Mel Gibson. Rene Russo
Slav netnu magnatu ugrabijo sina in zahtev ajo odkupnino Po propadli policijski akciji se magnat odloči, da ne plača odkupnine, temveč javno razpiše nagrado na glave ugrabiteljev. Lov se začenja...
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB
NEDELJAH OB 17. URI.
KINO LJUBNO
5.	in 6.4.1997 SPACE JAM - komedija 12. in 13.4.1997
KLUB \ R AŽJIII BABNIC - komedija
PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB
NEDELJAH OB 17.30 URL
CENA KINO VSTOPNIC E JE 450,00 SIT.
Šport center PRODNIK
Juvanje X Ljubno
Nudimo vam tudi:
*	NEDELJSKA KOSILA
*	PIZZE
*	DOMAČE JEDI...
VABLJENI TUDI V
FITNESS STUDIO!
Za večje skupine pripravljamo:
*	poroke
*	obletnice
*	krste
*	obhajila in podobno
Cvetke in koprive
"Slike v Savinjskih novicah so premajhne, premalo razločne, ljudje sc na njih sploh ne spoznajo,” je šc nedavno tega krmentil naš odgovorni urednik. Potem pa sc mu je povsem nepričakovano izpolnila želja, da bi imel za primerno velike slike tudi primerno velik fotoaparat. Kaj menite, bo tale na sliki dovolj velik? (ZDAJ BO ISKAL VZROKE ZA SLABO VOLJO KJE DRUGJE)
Sicer pa nima smisla prikrivati, kje je nastal zgornji posnetek. Nikjer drugje kot sredi ljubljanskega sejma Alpc-Adria, kjer seje predstavljalo tudi rečičko turistično društvo. Daje bil nastop Rečičanov zelo uspešen, gotovo že veste, verjetno pa niste vedeli, da je k temu pripomogel tudi rečički rojak Tone Turnšek. S štantom Pivovarne Laško, kjer je direktor, je pomagal vzdrževati kondicijo nastopajočih, ti pa so sc oddložili z želodcem. (TO JE KLASIČNI PRIMER SODELOVANJA, KAKRŠNEGA POGREŠAMO PRI KOMUNALI)
Na sejmu so bili nadvse lepo postreženi tudi vsi predstavniki našega časopisa, čeravno je predsednica TD na občnem zboru natrosila kar nekaj krepkih na račun člankov v njem. V mislih je imela seveda članke o delu društva, med katerimi naj ne bi bili vsi korektni. Povsem možno. No, in ko smo že ravno pri korektnosti, kaj mislite, koliko minut je zamudila predsednica na občni zbor svojega društva? (ODGOVOROV DO 15 MINUT NE BOMO RESNO UPOŠTEVALI)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
T

n
OVEN od 21.3. do 20.4.
Prišel je težko pričakovani čas veselja in volje do življenja in vsega lepega. Imate izredno veliko zagonske energije in vsi ovni, ki še niste zaljubljeni, boste tokrat kar pokali od notranjega navdušenja. Če boste vso energijo, ki jo trenutno premorete, koristno uporabili, boste dobro sodelovali na vseh področjih, še posebno je treba opozoriti na ljudi, ki vam dolgo niso bili naklonjeni, sedaj pa vam ponujajo roko sprave. Sprejmite, to bo vzpodbudno delovalo na ozračje med sodelavci. Kar štirje planeti v vašem znamenju bodo poganjali v dir celo čredo vašega sončnega znamenja. Izžarevali boste močin privlačnost in lahko boste speljali vodo na svoj mlin. Saturn vas bo vlekel nazaj, da ne boste v vsej svoji euforiji storili napake. Denar, ki si ga boste sposodili, poskušajte čim prej vrniti.
BIK od 21.4. do 20.5.
Dogodki sami po sebi niso zaskrbljujoči, kljub temu, da so nekatere opcije prav mučne. Radi bi si vzeli čas, da premislite o različnih možnostih, toda pritiski, da je treba ukrepati hitro in takoj, v vas vnašajo zmedo in vas frustrirajo. Vendar je to ena izmed stvari, ki jih lahko spremenite... Tudi vi zahtevajte kaj drugega in to boste prav zlahka dobili. Strelec ali strelka vam bo prekrižala pot in vnesla spremembe, pravo presenečenje pa vas čaka šele za vogalom. Toda preden boste naredili dokončne sklepe, stvar ali dogodek preizkusite in temeljito premislite. Kakšen dan ali dva fizičnega počitka ne škodujeta, poč pa morate biti miselno želo prisebni. Ne pokvarite si dva dobra dneva v začetku aprila zaradi svoje vsemogočnosti.
DVOJČKA od 21.5. do 21.6.
Dvojčki ljubite svojo svoboda, tudi v prejšnjem obdobju je vpliv Saturna povzročil, da ste se morali osredotočiti na nekatere neprijetne dolžnosti, toda ne glede na preživete težave, zdaj od rezultatov žanjete koristi. Se vse do srede aprila bo Pluton vplival na vaše odločitve in medsebojne odnose. Čakajo vas težke praktične odločitve, toda morda bi .bilo bolje, če bi jih vsaj nekaj prepustili drugim. Zdaj je napočil čas, da se odločite za investicije... (ne samo za finančne, morda bi lahko poskrbeli za ljubljeno osebo), ki se bodo v tem obdobju odlično obrestovale. Poti nazaj ni, zato pa lahko mirno zrete v prihodnost. Če se utegne pojaviti kaka zdravstvena težava,
boste tab kot vse ostale tudi te premagali z dobro _____
voljo.	O O
RAK od 22.6. do 22.7.
Dvomi in vprašanja, ki se sučejo okoli vaših odnosov, so trenutno osrednja točka, okoli katere se vrti vaše življenje. Velikokrat se zgodi, da popustite in izpolnjujete želje ter hrepenenja drugih, toda dogodki vas bodo prisilili, da se boste končno vprašali o svojih motivih. Zdaj je na vrsti vaš partner, da bo razumel obvezo, ki ste jo zadali sebi ali nekomu drugemu, in obveznosti, kot je skrb za zdravje in dobro počutje. Polna luna bo prelomnica, ki bo prinesla razumevanje celo za vaše sanjarjenje. Zato bo to obdobje čas, ko se lahb košček sanj prevesi v realnost. Poizkusite, videli in spoznali boste, da to deluje. Nekaj več poguma pa lahko uporabite v denarnih zadevah. Ugodni dnevi bodo v prvi polovici tega meseca.
Ohranite zdravo razmerje z ljudmi, ki so vam blizu.
LEV od 23.7. do 23.8.
Vsekakor bo najboljše, da ta mesec v ospredje postavite praktične zadeve, kot so delo, zdrav način življenja in finance. Vsaka odločitev, ki se bo dotikala spremembe okolja, tudi če bosta posredi le izlet ali počitnice, moro temeljiti bolj na vaši intuiciji, kot na dejstvih in razumnem tehtanju. Na področju ljubezni oziroma romance se bo veliko spremenilo, toda zdaj še ni čas za trdnejše in dokončne odločitve. Zato bo bolje, da se prepustite dogodkom in izkusili boste obilico sreče in občutkov povezanosti, za katere ste mislili, da jih ni mogoče doživeti. Modrost je lohko v tem času vaša največja učenost, vse ostalo pa se bo odvijalo elegantno samo po sebi. Slabše psihofizične sposobnosti okrepite na svežem zraku.
DEVICA od 24.8. do 23.9.
V tem obdobju bo prišlo do velikih sprememb in transformacija bo vplivala na vsa področja vašega življenja. Stvari so zelo nejasne, vendar vam bodo zvezde naklonjene pri navidezno dosegljivih ciljih, ki jih boste v tem obdobju dosegli še lažje, kot se bo sprva zdelo. V vašem znamenju je bojeviti planet Mars, ki vam zagotavlja zvrhano mero poguma, vendar pa bo vplival tudi na to, da v določenih situacijah ne boste prav potrpežljivi. Ne boste se mogli izogniti nekaterim spremembam, zaradi nejasnosti pa nekaterih stvari ne boste mogli speljati do konca. Svoje znanje in sposobnosti na delovnem mestu boste lahko dokazovali do prve polovice aprila, potem pa bosta ponovno na preizkušnji vaša samozavest in podzavest. Posvetite se družabnemu življenju, ki lahko ublaži marsikatero napetost. Tudi kultura in umetnost lahko za nekaj časa sprostita vaše misli in možgane.
si

nt

TEHTNICA od 24.9. do 23.10.
Predvsem zaradi številnih sprememb v vašem življenju in okolici, ki so prišle tab nenadoma, bi prav radi vedeli, kaj se pravzaprav dogaja in kje je trenutno vaše mesto. Zalo ste presenečeni in zmedenih misli in na trenutke stvari obžalujete. Vendar potisnite dvom vstran... Vse se bo razrešilo. Trenutki sladkosti bodo sicer redki, zato uživajte v njih. Obrat lahko pričakujete proti bncu tega obdobja, ko bodo finančne tegobe manjše, pričakovanja drugih jasnejša, vi pa boste lahko začeli načrtovati. Zato tokrat ne oklevajte, zberite pogum in stopite v akcijo. Osamljenim tehtnicam bo zgodnji spomladanski čas zelo dobro del, ostalim pa tudi, če bodo ostali na primerni razdalji. Odločitve sprejemajte elegantno. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.
Že kar nekaj časa slutite, da se je nekaj spremenilo.
Priložnosti je vedno več, ljudje pa so prijaznejši. Toda največja sprememba se je zgodila v vas in vašemu razpoloženju, ker ste po dolgem času spet v sebi našli optimizem. To je zelo občutljivo obdobje in vi ste, drugače kot sicer, zelo negotovi. Toda brez panike! Ko bo vaš vladajoči planet Pluton zapustil vaše znamenje, bo življenje ponovno tako, kot je treba. Takrat se boste otresli negotovosti in na novo pridobljena samozavest in optimizem lahko naredita čudeže. Le malo bolj se boste morali potruditi. Nekaj dni v tem obdobju boste v siloviti dilemi, kaj storiti glede odločitev, ki jih morate sprejeti v tem času. V kolikor do pravih smernic ne boste prišli po tej poti, vzemite v roko razum.
STRELEC od 23.11. do 21.12.
Ko bo v. vaše znamenje stopil najmočnejši izmed planetov - Pluton, se boste lahko mirne vesti poslovili od preteklosti. Tisto, kar bo prišlo novega, bo nepričakovano in vas bo navdajalo z občutkom svobode, vendar boste novost v začetku zavrnili. Ne bodite zaskrbljeni če tako storite... To bo samo začetek sprememb, ki se bodo zgodile to leto. Zdaj boste lahko začeli uresničevati skrivne sanje, toda morali se boste samodisciplinirati in svoje življenje bolje načrtovati. Vendar je to majhna cena, ki jo boste morali plačati glede na to, kaj boste poželi v zameno. V času naslednje polne lune si morate priznali krivdo, da doslej še niste spregledali ali priznali nekaterih stvari, ki vam praktično ležijo pred nogami. V družinskih in zdravstvenih težavah bodite še naprej pozorni in obzirni.
KOZOROC od 22.12. do 20.01.
Pretvarjajte se, da se vam zdi vse neproblematično. V bistvu pa vidite v vsakem aspektu svojega življenja kopico problemov. Zapletene misli in tesnoba, ki vas zgrabijo ob misli na spremembe, vas bodo spremljale tudi to obdobje. Ne jemljite tega kot pretnjo, temveč se poskušajte čim več naučiti. V začetku aprila bo šlo že na bolje. V voše življenje se bodo vpletli dogodki, ki se bodo dotaknili vašego srca, dela doma in lastne identitete. Vendar boste imeli priložnost, da boste to, kar ste imeli, spoznali od blizu. Videli boste tisto, kar naj bi bili dolžni biti. Vendar brez strahu, vmes bo tudi veselje. Zavedajte se, da je to proces čiščenja podzavesti zaradi Neptuna, ki še vedno vztraja v vašem znamenju. V kolikor boste v tem času zboleli, je lahko to eden izmed znakov, kako se v vaši notranjosti bijejo ne somo telesni, ampak tudi duševni boji. VODNAR od 21.01. do 20.02.	✓VW
Konec meseca pričakujte dramatične spremembe, ki se ... bodo nadaljevale tudi v naslednje mesece. Zahtevajte, kar hočete, in tisto boste dobili. Bodite previdni, morda nepričakovanih velikih sprememb sprva ne boste pravilno razumeli, morda se vam bodo zazdele preteče in imelo vas bo, da bi se borili. Toda v resnici vam bodo prinesle možnost novega stila življenja in tudi sreče. Stare sanje boste morali zamenjati za nove. Zato bo vsakršno oklevanje izguba časa, akcija pa vam bo prinesla veliko novih informacij. Veliko časa boste posvečali učenju, intelektualnemu, nekateri vodnarji tudi fizičnemu. Na ta način boste ohranili potrebno duševno in telesno ravnovesje, ustrezno kondicijo in dobro zdravje. RIBI od 21.02. do 20.03.
Prejšnji mesec ste še morali urediti in disciplinirati, predvsem pa kdaj pa kdaj potrpeti. V tem obdobju bo na vaše življenje vplival predvsem Jupiter, ki vas bo obdaril s priložnostmi. Nekatere od njih ste pričakovali, nekatere pa bodo za vas popolno presenečenje. Vse to pomeni, da lahko vplivate na vsa omejevanja in glavobole, s katerimi ste se ubadali doslej. Toda pozor, nikar ne pričakujte pomoči od drugih, ali pa da bi morali vedeti ali uganiti drugi, kaj si vi želite. Vztrajajte, da bodo stvari narejene po vaši volji. Konec koncev tudi vi potrebujete vzpodbudo in toploto, ki greje zlasti tiste ribe, ki nimajo trdnih partnerskih vez. Več odločnosti - in projekte ter načrte lahko speljete do konca. Delovnega elana boste imeli dovolj, zlasti ker čutite in razumete, da ste sami svoj kreator. Naporno bo, vendar delajte v tej smeri naprej.

K
SPREMEMBO PRINČESKE, PROSIM!
Zeljnata glava pride k frizerju in reče: "Prosim, da me sfrizirate!"
"Hm, kako pa?"
"Na ohrovt, prosim!"
SLOVNIČNA ZANKA
Pleskarski mojster je dobil naročilo, naj izdela reklamno desko z besedilom "Kovač in sin". Ko je razvrščal besede, je moral paziti, da sta bila med besedami "Kovač" in "in" in "in" in "sin" enaka presledka.
VEDNO V SLUŽBI
Šimen rad hodi v kino, ampak Bepo, njegov kamarad, še raje. Nek film je videl najmanj dvajsetkrat.
"Bepo, daj povej, zakaj si šel pred leti tisti film tolikokrat gledat," zanima Simna. "Kaj ti je bil res tako všeč?"
"Všeč? Sploh mi ni bil všeč! Veš, v filmu je bil prizor, kjer se ena deklina slači, da bi šla naga v vodo. Malo preden se sleče, pride policaj in to prepreči. Hudik! A veš da sem film dvajsetkrat videl, tisti 'kifeljc' je imel pa vedno takrat službo!"
POUK ANATOMIJE
Profesor Lukavičnik je predaval o moški potenci in trdil, da so črnci s tem zelo obdaijeni. "To bi bilo nekaj za vas," je rekel študentkam.
V tem trenutku je ena izmed študentk vstala in se napotilaproti izhodu.
"Kam hitite?" jo je vprašal profesor, "Letala v Afriko danes ne vzletajo zaradi goste megle na Brniku!"
GALANTNEŽ PRI SOSEDI
"Naš sosed je pravi mož," reče Micka svojemu dedcu, "zjutraj, ko gre v službo, poljubi ženo in popoldne, ko se vrne, jo spet poljubi. Zakaj ti ne narediš tako?"
"Ja, Mici, saj jokomaj poznam!"
V TEH KRAJIH SMUČAJO DO POZNIH LET!
DAVČNANAPOVED
Trgovčev sin piše letno bilanco za davkarijo. "Oče, kako se pravilno reče: tri odstotke ali tri procente?"
Oče pravi: "Če gre za naše stroške, so procenti, če pa prijavljaš dobiček, gre pa za promile..."
POŠTENO ZAMENJANO
Krpačnikov Hubert si v piceriji naroči pizo. Vendar si premisli in naroči pivo. Izprazni krigel in misli oditi.
Natakar: "Hej, Krpač! Piva nisi plačal!" Hubert: "Saj sem ti vrnil pico!"
Natakar: "Tudi pice nisi plačal!"
Hubert: "Kaj bom plačal? Saj je nisem pojedel!"
SAMSKI OČE
Učitelj: "Gospod Bolfenk, nihče od učencev noče sedeti zraven vašega sina. Moral bi se večkrat umivati."
Bolfenk: "Sina pošiljam v šolo, da bi se kaj naučil, ne da ga vohate. Saj ni roža!
J-J-J-JECLAL J-J-JE
"Kako, daje tvoja žena dvajset let starejša od tebe?”
"Za- za- zaradi po- po- pomote. Ho- ho- hotel sem jo pro- pro- prositi za za za ro- ro- roko njene hče- hče- hčere, p- p- pa ni- ni- nisem mo- mo- mogel po- po- povedati s- s- stavka do do do ko- ko- konca..."
HU- HU- HU..., MA, VRAG!
V letalu daje inštruktor bodočim padalcem še zadnja navodila:
"Torej, delajte tako, kot smo vas učili: najprej preštejte do deset, nato potegnite vrvico padala!"
Po končanem izpitu opazijo, da Janeza ni. Najdejo ga vsega opraskanega na bljižnem drevesu. Iz krošnje se sliši: "Se- še- šele š- š-šest, papa sem ž- ž- že naze- ze- zemlji..."
MI- MI- MILO MU JE VRNIL
Jeclač vpraša plešca: "Ko- ko- koliko po- po-porabiš za fri- frizer-ja?"
"Manj kot ti za telefon!"
j ■; iv; t						SAVINJSKE NOVICE	VEČJA STANOVANJSKA ZGRADBA	TEKMEC, NASPROTNIK	GLASBENIK SOSS	ŠOLSKO BERILO	ZMANJŠANJE TEŽE	NAMEN, NAMERA
						SLOVENSKA SMUČARKA (ŠPELA)						
						KOVINA ZA ULIVANJE						
						OMOT						
						ARISTOTEL (skrajšano)						
SESTAVIL: METOD ROSC	DELEŽ DRUŽABNIKA	NAČRTNOST, UREJENOST	NEMŠKA SMUČARKA (MARTINA)	REKA SKOZI VELENJE					JUDOVSKI KRALJ			
				MLEČNI IZDELEK					ALŽIRSKI PISATELJ (KATEB)			
POROTNIK							NEMŠKI BIOKEMIK, NOBELOVEC, (FEODOR)					
							ZNAČAJ					
ORGANSKA BAZA V PREMOGU								MESTO NA JUGU MAROKA				
								SLAST DO JEDI				
KOL SREDI KOPE						PERNATA ŽIVAL					HRVAŠKI POBUDNIK ILIRIZMA GAJ	SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA SREBOTNIK
						IME DVEH DRŽAV V AZIJI						
NEMŠKI SATELITSKI TV PROGRAM				AFRIŠKA GOZDNA						LOJZE KOLMAN		
				GLAVNI ŠTEVNI K						IVANA KOBILCA		
TELUR			DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP									
			GRAJA									
SAVINJSKE NOVICE	GLAVNI DEL AVTOMOBILA						ZAJEDALEC PERUTNINE					
	JAPONSKA UMETNOSTNA SMER						GLAVNO MESTO AVSTRIJE					
PROGNOZE									ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI	PRITRDILNICA		
										EKSPLOZIVNO TELO		
JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA (MIDORI)				KRAJ V PRLEKIJI								
				REKA V BELORUSIJI								
MATERINA DUŠICA								JUŽNI SADEŽ				
								LANTAN				
MOŠTVA, j KLUBI						VRSTA AMINOKISLIN						
JSTANOVITELJ SIKHIZMA						INDIJSKA POLITIČNA STRANKA						
MINI SLOVAR
APORT: Delež družabnika JANATA: Indijska politična stranka UNESEK: Zmanjšanje teže
IPA: Reka v Belorusiji
NITEN: Japonska umetnostna smer
YACINE: Alžirski pisatelj (Kateb)
Rešitev prejšnje križanke:
Maksim, utvara, RAI, GJ, Penzion, kuna, Ali, adenom, sklic, ramazan, Soča, Arago, Ozim, go, Irena, iva, Ove, orometer, naloga, orada, Him, Rore, UF, jesen, reduta, Acara, acetat.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 6. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 4 osebe): Jože Robida, Za Ljubnico 16, Ljubno; 2. nagrada (plošča za dve osebi): Mija Cigala, Solčava 38; 3. nagrada (sadne kupe za 4 osebe): Antonija Bastl, Volog 1, Šmartno ob Dreti. Dobitniki koristijo nagrade v Penzionu Kozorog v Mozirju. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 7. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 11. aprila 1997, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kartice + Tropic kartica.
\.top/e ®
CAFFE-TROPIC *ao PRAŽARIMA ŽALEC
714-285
NI VSAKA
POSEBNA PONUDBA V NAŠEM KAVNEM BUTIKU V ŽALCU:
MLETA MINAS KAVA (ioog) SAMO 90 SIT
ZA GOSTINCE: servisni sladkor (natisnemo vaš logotip) (5g) samo 294 SIT za kg Možnost ugodnega nakupa iz premične trgovine CAFFE-TROPIC 1 TROPIC KAVA
Morda ste iskali prav to...
TESNENJE OKEN IN VRAT
Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju do 30%. Preprečujejd prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo rolet, polaganje lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831 -041.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar
s.p., 845-194.
RTV PURNAT
Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424.
PRODAJA RAČUNALNIKOV PO KONKURENČNIH CENAH!
Nudimo Vam računalniško opremo po Vaših željah. Skupaj bomo sestavili poljubno konfiguracijo računalnika. Zelo ugodne cene!!! Dve leti garancije. Dostava na dom. ROSCOM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88, 3334 Luče. Tel.: (063) 844-023.
TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. REČICA
Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848.
ČISTILNA OPREMA BRALCOM s.p.
Globinski sesalci za mokro in suho sesanje, čistilni vozički za poslovne prostore in razna brisala za vse vrste podov. Tel. 063/885-304, 833-503 (biro), 0609/624-658.
KOLESARSKI SERVIS PROFI, LJUBNO OB SAVINJI
Ugodna ponudba koles SCOTT, SCHWINN, MARIN 95, 96, 97, kvalitetna montaža, strokovno svetovanje ob nakupu, zagotovljen servis. Kolesarjenje z dobrim kolesom: šport, rekreacija, užitek... Tel. 063/841-055.
URARSTVO HOBI IGRAČE
Novo! Puzzle z raznimi motivi, tudi umetniški! Za prve pomladne dni imamo enostavne makete letal za otroke. Tel. 841-084.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109.
e - pošta:
savinj$ke.novice@siol.net
Kupim parcelo, hišo, vikend, manjšo kmetijo v okolici Polzele, Braslovč, Šmartna. Tel. 063/858-513,061/448-735.
Prodam manjše posestvo v Zgornji Savinjski dolini. Tel. 422-393 po 20. uri.
Hišo v III. gradbeni fazi, 1000 m2, v bližini centra Mozirja, na sončni legi z razgledom, prodamo. Informacije na tel. 832-813 po 16. uri.
Hišo in delavnico v centru Gornjega Grada oddam v najem ali prodam. Tel. 843-196.
V najem iščem večje stanovanjc ali manjšo hišo v Mozirju oz. bližnji okolici. Lahko tudi zamenjava manjše za večje. Tel. 833-181.
manjše obdelave ter 1MT 539, ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 831-445.
Prodam Casio sinthesizer CTK-530. Potočnik Gojko, Zadrcčka c. 9, Nazarje.
Prodam dimnik šidel fi 20, 8 m dolžine, komp. Tel. 831-967.
Iščem za ansambel bobnaija, kitarista in baskitarista do 18 let starosti, in da pojejo. Nujno. Tel. 063/832-386.
Gorsko kolo Wheeler 6000, amortizerji, okvir št. 19, cr-mo ugodno prodam. Tel. 843-678.
Avtoradio Kcnwod, zvočniki Pioneer, novo + montaža 500 DEM. Tel. 841-427.
V najem damo 3 ha košnje (ravnica). Cena po dogovoru. Kos Vera, Brezje 37, Mozirje.	Prodam gobelin Tihožitje, velikosti 80 X 40. Cena po dogovoru. Tel. 841 -220, zvečer od 8. do 9. ure.
Kupim telička starega en teden. Tel. 061/825-400.	Prodam karamboliran osebni avto Jugo 45. Tel. 832-112.
Prodajam jarkicc grahastc in rjave, možna dostava. Tel. 472-071.	Prodam Kawasaki KMX 125,1. 90, cena 3000 DEM. Tel. 831-450.
Prodam telička starega 7 dni. Tel. 841-751.	Prodam igrice Commodore 64, zvočnik power bass 450 W. Tel. 831 -
Kupim seno ali silažo. Tel. 832-047.	450.
Prodam beli krompir, kg. 35,00 in vino 1. 200,00. Tel. 831-377.	Prodam vakuumsko črpalko za cisterno. Tel. 831-272.
Prodam bikca starega 14 dni. Tel. 831-404.	Prodam odlično ohranjen VW hrošč 1200. Tel. 841-590.
Prodam kimono velikost 165 cm, cena 100 DEM. Tel. 832-943. Prodam ohranjen otroški avtosedež - ugodno. Tel. 832-269.	Prodam motor štiri brzine, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel. 833-295.
	R5 campus, 1. 8/92, reg. do 8/97, rdeče barve, zelo ohranjen, prodam ali menjam. Tel. 841-373.
Ugodno prodam kom. otroški voziček. Tel. 832-077.	
	Prodam Jugo 55 A, registriran do 98/ 3, nove gume. Cena po dogovoru. Tel. 063/833-205.
Kombiniran otroški voziček, ter novo hojico ugodno prodam. Tel. 832-597, popol.	
	Audi 80 CC TD ugodno prodam. Reg. do jan. 98. Tel. 831-602.
Ugodno prodam električni štedilnik (4 plošče + pečica). Tel.: 832-215.	
	Škoda 105 S, reg. do 7/97 ugodno prodam. Inf. na tel. 843-767 po 19. uri.
Prodam krožno žago za razrez okroglega lesa (Terglav) in cirkular za cepljenje in obrezovanje desk ter večjo količino sena. Tel. 831 -409. Prodam 80 1 električni bojler, cena po dogovoru. Tel. 841-068.	
	Prodam avto priklop, curo izvedba, za avto Nissan Sunny, zadnja izvedba HB, za pol. ceno. Tel. 832-031.
Traktor Kramer 18 KS, primeren za	
Na trgu 36, Mozirje
RUMENA, ZELENA, ORANŽNA -barve letošnje pomladi in poletja. Pri nas že pestra izbira puloverjev, kril in jopic v modnih barvah po ugodnih cenah. Vabljeni!
ULTRA
d.o.o. NAZARJE
vas vabi k ugodnim nakupom v svoje prodajaine v Mozirju, Nazarjah in Varpoiju, ki so odslej ob delavnikih odprte do 20» ure.
Na Ljubnem ob Savinji pa smo medtem odprli
DISKONT JATA!
Po izjemno ugodnih ženah vam nudimo:
© zmrznjeno pišianije in puranje meso © izdelke iz pišianijega in puranjega mesa © ohlajeno pišianije in puranje meso
Delovni čas: ob delavnikih 9.00 - 17.00, ob sobotah 8.00 - 12.00 Tel. 841-432	VABLJENI!
Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil
R5 CAMPUS 5V 6/91	41000	630.000,00
R5 CAMPUS 3V 4/89	69000	472.500,00
R 21 TL 1,4 4V 12/89	83000	800.000,00
R 19 RT 1,4 4V 7/93	83000	1.368.000,00
R4 GTL 9/90	127000	229.156,00
R 19 GTS 5V 5/91	73000	1.125.000,00
CLIO RL 1,2 5V 6/94	70000	1.100.000,00
CLIO RN 1,2 5V 8/93	44000	1.070.000,00
CLIO RN 1,2 5V 9/93	43000	1.050.000,00
FORD FIESTA 1,3 CLX 2/93	67000	1.100.000,00
LADA SAMARA 1500 1/94	31000	740.000,00
PEUGEOT 205 L 12/91	48000	829.500,00
JUGO 45 KORAL 6/91	62700	281.034,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI.
[im
d. o. o.
Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043
Del. čas: 8.00 - 16.00
RENAULT
drogerija#
Grabnerjeva hiša, Na trgu 7,3330 Mozirje Rji Telefon v lokalu: 063/ 832 541 int. 17
PROMOCIJA
VSE STRANKE VABIMO NA PROMOCIJO JTJVENE, KI BO 9. aprila od lO.ure dalje

POMLAD JE
IN ČAS ZA NOVO ŠMINKO V MODNIH BARVAH. DOBITE JO V NAŠI DROGERIJI
■M.S1
emo Vas
drogerija j
im/J.
□GRAIL.
GRADNJE
Ravne 103/c. 3325 Šoštanj
Tel.:063-893-074,893-660 Fax:	063	-	893	-	013
Mobitel: 0609 - 614 - 217
IZVAJANJE ELEKTRO INSTALACIJ
ETŠ - ELEKTRO JEZERNIK TEL / FAX: 063 / 853 - 468 ČRNOVA 57,3320 VELENJE	MBT: 0609 - 624 -912
IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ
KREVZEL instalacije s. p.	TEL: 063 / 881 - 038
VODOVOD, OGREVANJE, PLIN	FAX: 063 / 881 - 812
TRG SVOBODE 5, 3325 ŠOŠTANJ MBT: 0609 - 614 - 216
Zlatarstvo ROŽIC
Na trgu 7
v Grabnerjevi hiši v Mozirju
' tel.: 063/832-200
Odprto:
N0N-S10P: 8.00-19.00, sobota: 8.00-12.00
VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA
Celje - skladišče D-Per
SUKOPI711997

t fimmiMi. milil, iilwfciin
• B«IHnH HiiW « Pl««(fan{e napuMsv in disn

Z NAŠIM MATERIALOM PRIHRANITE TUDI DO 20%
Primer: otroška soba
AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV	NOVIC
Vprašanje: Koliko strani je obsegala letošnja 5. številka Savinjskih novic?
Odgovor:______________________________________________________
KtlDOIl zžl žlvtofouS zvestih Ilžiročnikov”* Prvo kolo nase letošnjo akcije, spoštovani naročniki in naročnice, je ~	' za nami.
V prvem poskusu so imeli največ sreče:
-	Majda Krajner, Dobletina 41, Nazarje;
-	Vida Voler, Raduha 16, Luče;
-	Štefka Zagožen, Sp. Kraše 3, Šmartno ob Dreti;
-	Alojz Lever, Potok 28, Nazarje;
-	Ana Lamprečnik, Bočna 3, Gornji Grad;
-	Pavla Lekše, Hofbauerjeva 19, Mozirje.
Vse ostale, ki bi želeli z nami na izlet na Primorsko, pozivamo, da izpolnjen kupon, nalepljen na dopisnici, najkasneje do petka, 11. aprila 1997 pošljejo na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje._________________________________
Ime in priimek:
Naročniška številka:
Naslov:
Jel.:
.1