Ameriška Domovi ima

?mm ■ emm- ho (wt
AM€RICAN IM SPIRIT EOR€lGN IN LANGUAGE ONI.V
No. 249
Pfati*nkl nad Internattaul CircolttlAB
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 28, 1959
SLOVCNIAM
MORNING NSWSPAPGR
Guv. Rockefeller trdi, da ne bo kandidiral!
Anthony J. Gerchman
Zsdet od kapi je preminul v
-----	Huron Rd. bolnici splošno po-
Newyorski guverner Ročke- znani Anthony J. Gerchman. feller je izjavil, do sfe je do- Star 50 let, stanuioč na 1371 E. končno odločil, da s'e ne bo 188 St. Zapušča soprogo Jennie, potegoval za imenovanje za roj. Zorman, sina Edwina, hčer republikanskega predsedni- Jean Marinich, 4 vnuke, očeta Škega kandidata.	j Franka st., brata Franka ml.,
NEW YORK NY- Nelson sestre Rose Debelok, Mary Metz,
Rockefeller je’v zadnjih mese- Frances Leonard ter veliko dru' cih prepotoval večji del Združe- g* sorodnikov. Rojen je bil v nih držav, da bi se prepričal na Bagley, Pa. Zaposlen je bil 33 lastne oči, koliko možnosti je, let pri Lincoln Electric Co. Bil da bi bil imenovan za republi- je član društva Utopians št. 604
Novi grobovi Kmetijstvo v Sovjetski JeWafi' k®* glas««'' °
°	zadnjem predlogu jeklarn
'ed M.do 13, januarja
zvezi zopel v krizi
Centralni komitet je sklenil uvesti posebne kmetijske zveze, ki bodo dajale “navodila” državnim in privatnim kmetijskim zadrugam. Glasovalno pravico bo imele do MOSKVA, ZSSR. — Strokov- 600.000 jeklarjev, n jaki so krizo ugotovili že te-
1 WASHINGTON, D. C. — Narodni odbor za delavske odnose je sklenil, da bo izvedel glasovanje o “dokončni ponudbi” jeklarn med 11. in 13. januarjem.
RDEČE KITAJSKE ČETE SE UTRJUJEJO NA MEJI INDIJE
kanskega predsedniškega kandi- SNPJ, pri kateri organizaciji je | Rusi radi tega ne
kom polptja. Sovjetska zveza je namreč imela zelo slabo letino, česar pa ni treba pripisati samo suši, ampak tudi slabemu gospodarstvu v sovhozih in kolhozih.
bodo ravno
data, če bi se za to resno gnal.
Na tej poti se je moral prepričati, da izgledi zanj niso ravno rožnati, tako je objavil, da se je “končno” odločil ,da se za imenovanje ne bo potegoval. Nič ni rekel, da bi imenovanja ne sprejel, če 'bi prišlo samo od sebe.
Podpredsednik R. Nixon, ki ga na splošno smatrajo kot bodočega republikanskega kandidata, je izjavil, da bo Rockefeller igral v republikanski stranki in politiki prihodnje leto zelo važno vlogo.
Luč, veselje in mir!
To je želel paptcž Janez
XXIII. svetu v svojem bo- nečakinj
po- bil vodja atletike ter član Fede-! racije, član Northeast Council št. 2786 Kolumbovih vitezov (Knights of Columbus) ter Najsvetejšega Imena pri fari sv. Pavla na Chardon Rd. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Obiskovanje bo v torek in sredo od 2. do 10. zvečer.
Josip Debeljak
V četrtek zvečer je nagloma umrl Josip Debeljak, kmet iz Thompson, Ohio. Bil je star 75 let in rojen v Velikih Laščah, od koder je prišel pred 50 leti. Tukaj zapušča več nečakov in Pogreb bo jutri zju-
žičnem blagoslovu.
VATIKAN, It. — V svojem božičnem blagoslovu “mestu in svetu” z balkona cerkve sv, Pe--tra v Rimu je papež Janez XXIII. prosil za luč, veselje in mir za vse človeštvo.
Papež je prosil, “naj bi tema človeških zmot izginila pred soncem pravice . . .” naj bi veselje napolnilo človeška srca, kot so ga naznanjali angeli na betlehemskih poljanah ,naj bi se naselil na zemlji mir, kot “dar neba” iskrenim ljudem.
Sv. oče je imel polnočnico za diplomatski zbor, zjutraj je imel v privatni kapeli mašo za domače osobje, kasneje dopol-
traj ob desetih iz Zakrajskove-ga pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na pokopališče Kalvarija-
Edward Jakše
Po kratki bolezni je preminul v Lake County bolnici Edward
Jakše, star 50 let, stanujoč na McMaken Rd-, Madison, O. Poprej je družina Sivela na 1220 lE. 175 St. Tukaj zapušča sopro-1 go Ann, roj. Janežič, otroke ' Kathryn, Lindo in Judy, mater Mary, brata Jamesa v Floridi, I sestro Mary Petrič ter več dru-■ gib sorodnikov.. Oče Ignac je 1 umrl leta 1951, brat Joseph pa leta 1944. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen pa v Reliance Electric Co. 34 let- Pogreb je
dne pa sv. mašo v cerkvi sv. Pe- ^ tra, ki se jo je udeležilo okoli danes zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele
20,000 vernikov.
Ljubimec žene priznal umor njenega moža
CLEVELAND, O. — Floyd E. Hargrove, 35 let stari ljubimec, Mrs. Lois Clark, 30 let stare žene 35 let starega Charles R. Clarka, je priznal, da je na sveti večer tega ustrelil skozi okno v njegovi lastni hiši.
Charles Clark je .v kuhinji odpiral konzervo buč, med tem ko je žena pekla za praznike. Krogla izstreljena z dvorišča Clarkove hiše v Mentorju je zadela tega v glavo, da je obležal na tnestu mrtev.
Pokojnikova žena in Hargrove sta priznala nedovoljene odnose, pa tajila vsako vednost 0 ozadju umora. Hargrove je nagajal dokaze svoje odsotnosti, pa Se končno vdal in priznal, da je Clarka on ustrelil. Zakoncema Clark so se rodili štirje otroci, ki so sedaj brez očeta.

Vremensk
prerok
pravi:
Oblačno in vetrovno, toplo, “jvišja temperatura 60, naj-hižja 32.
in Sinovi pogreb zavoda na 458 E- 152 St. v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Madison ob de-' setih, nato na pokopališče tamkaj.
Mary Stepic
V Euclid Glenville bolnici je preminula Mary Stepic (Ste-piok), rojena Pinculic, stara 7” let, stanujoča na 384 E. 330 Si, Willowick, O. Bila je vdova Tukaj zapušča otroke:	Frances
Borsh, Johna, Rose Royce, Mary Oshaben (v Calif.), Josephine Kosec, Franka, 15 vnukov, 2 pravnuka, brata Johna Pinculic in več drugih sorodnikov-Sestra Ann Kulwin je umrla pred par leti. Rojena je bila v Planini, fara Sv. Križ, kjer zapušča sestro Uršulo Mojstrovic-Tukaj je bivala 52 let in je bila članica Društva Waterloo Grove št. 110 WC. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8-15 iz Jos. Žele
morali biti lačni, toda ne bo jim ostalo dosti ne za izvoz ne za povečanje običajnih zalog. |
Vse to je vznemirilo Hrušče-va; dal je sklicati za predbožične dneve sejo glavnega odbora KPS z edino važno točko na dnevnem redu: kriza v poljedelstvu. Iz opazk, ki jih je delal pri govorih posameznih vodilnih tovarišev, se da zaključiti, da jim I je za kulisami pošteno opral glave.
Na seji so sklenili delno reorganizacijo kmetijstva. Kol-I hozi in sovhozi so bili sedaj od-! visni od mestnih političnih oblasti. Hruščev jim je dal nove-jga gospodarja v “Kmetskih zve. j zah,” ki ne bodo samo odloče-’ vale, kaj in kako naj pridelujejo sovhozni in kolhozi. Zveze bodo tudi upravičene, da se meša-' jo v letne obračune in dobrim kolhozom poberejo prevelike j dobičke in jih prelijejo na sla-j bejše kolhoze. Kolhozi in sovhozi bodo tako postali navadne podružnice kmetskih zvez.
| Hruščev je s tem vsaj deloma uresničil svojo idejo o “agrarnih mestih.” Hotel je namreč že davno preseliti vse kmete v mala mesta in jih tam obravnavati kot navadne poljske delavce. Z avtoibusi bi jih vozil na delo na deželo, drugače naj bi živeli v “agrarnih zveze bodo beti tudi za to, da deželni pridelki ne bodo predragi.
'Centralni odbor je dalje tudi sklenil, da bo treba vključiti v kmetsko zemljo kakih 40 milijonov akrov neobdelanih površin.
Jeklarne morajo sporočiti odboru svojo končno ponudbo najkasneje danes. Vse od'dane glasove bodo prešteli najkasneje do 18. januarja. Po tem dnevu bo ostal še teden dni za pogajanja, kajti jeklarji lahko zopet začno štrajkati 23. januarja.
Da ne bi prišlo do ponovnega štrajka, se administracija trudi na vse nač ne, da pospeši sporazum. Po praznikih bo sam predsednik Eisenhower poskusil pripraviti jeklarne in unijo do sporazuma, med tem pa v tajništvu za delo premišljujejo, kaj vse naj priporočijo Kongresu, ako bi zopet prišlo do štrajka.
ŠTEV. LVm.—VOL. Lvm.
Amerika in Sovjelija bosta govorili o dolgu
Združene države in Sovjetska zveza bodo začele razgovore o sovjetskem dolgu Zdr. državam iz časa druge svetovne vojne.
WASHINGTON, D. C. — Po skoro osmih letih sta se vladi Sovjetije in Združenih držav sporazumeli, da bosta končno le vprašanje sovjetskega
Po poročilih s kitajsko-indijske meje pošilja rdesa Kitajska na mejo Indije močne vojaške skupine, ki se utrjujejo in grade trdna prezimovališča vse od Ladaka na zahodu pa do burmanske meje na vzhodu. — Nehru je za razgovore, pa istočasno za odločno obrambo meje, zavrača vsak vojaški nastop proti kitajskim pošto jan- uredili
kam na indijskih tleh.	I do5Sa Združenim državam na te-
|melju dobav vojaških m drugih
KAL IM PO N G, Ind. — Rdeča Kitajska je poslala na potrebščin tekom druge svetav-indijsko mejo močne vojaške enote, ki so se zakopale in si ne vojne. Celoten dolg je dejan-/gradile oporišča primerna za prezimovanje visoko v Hima-jsko okoli dva bilijona in pol, pa lajskih gorah. Kitajsko vojaštvo se je baje zakopalo vzdolž.so Združene države pristale na cele 2,500 milj dolge meje. Za posebno nevarne smatrajo 'njegovo zmanjšanje na okoli 800 težko oborožene enote, ki so se v zadnjih mesecih pojavile J milijonov, med tem ko je bila v dolini Chumbi, ki je kot nekaka tibetanska zagozda med .Sovjetija pripravljena plačati le državicama Sikim in Butan, za katerih obrambo in zunanjo'okoli 300 milijonov dolarjev.
politiko je odgovorna Indija. ------------------ 7 v | Razgovori o tem dolgu so bili
Tibetanci, ki so pobegnili v žko pa jo končati. Dokler je le še prekinjeni pred sedmimi leti. zadnjih tednih od doma v Indijo, kaj rzgiedov,'bo skušal spor re-j Na sestanku Hruščeva z Eisen-trdijo, da so Kitajci zgradili no-	šiti po diplomatski poti z raz-	howerjem je prišlo na dnevni red
vo letališče pri Kampa Dzong,	govori. Priznal je, da .se je indij-	tudi to vprašanje in sklenjeno je
okoli 40 milj severno od Sikima.	ska vlada premalo brigala za	bilo, naj se končno reši. PUpra-
.	Drugo letališče so uredili nedav-	varstvo meje in tako omogočila	ve so se zavlekle v taki meri, da
De	Gaulle	nezadovoljen	no kiizu Tingrija kakih 50 milj	rdeči Kitajski zasedbo indijske-	se bodo razgovori začeli šele 11.
s	francosko	notranjo	severno od Mount Everesta na	ga ozemlja, obljubd je, da se kaj	januarja. Vodja ameriškega za-
politiko	!nepalsko-tibetanski meji.	takega ne bo več dogodilo, ker j stopstva bo bivši poslanik v Mo-
PARIZ, Fr. — Zakon 0 podpi- Glavno poveljstvo kitajskih bo vlada budno pazila, kaj se na skvi in Manili Charles Bohlen, ranju katoliških šol je zopet dal sil je baje kakih 100 milj sever- mejnem področju dogaja, francoskim levičarjem priliko, da no od Lhase, prestolnice Tibeta.' Predsednik vlade je parla-skušajo obnoviti kulturni boj. Kalimpong je bilo nekdaj va- mentu razlagal, da je v seda-Posebno se so pri tem odlikovali žni indijsko izhodišče za trgovi- njem položaju najvažnejše po-
no s Tibetom. Ta trgovina je se- skrbeti za gospodarski naprodaj skoro čisto zastala, zato pa dek Indije, posebno za razvoj je mesto polno vsakovrstnih vo- njene industrije, kajti na dolgo hunov in agentov. Mesto je na roko bo borbo med Indijo in Ki-
Ijudskošolski učitelji. Zanje je to razumljivo. Katoliške šole so jim trn v peti ne samo zato, ker so po večini svobodomisleci, ampak predvsem zato, ker pomenijo na deželi za nje r >rno konkurenco. V mnogih podeželskih občinah obstojajo javne in kato-: liške šole, pri čemer so katoliške navadno boljše organizirane in zato tudi priljubljenejše.
zunaj ob vseh vesteh o zbirajočih se kitajskih četah na meji mirno. Precej nervoze in vznemirjanja je bilo do oktobra, ko so prišle v mesto indijske čete. Celo področje je prišlo pod strožje nadzorstvo in tujci smejo o-
tajsko odločilo le to, katera od Obeh bo imela trdnejše in boljše urejene gospodarske razmere, katere prebivalstvo bo živelo v zadovoljivejših okoliščinah.
Kitajski predlog za razgovore, ki naj bi se vršili v Burmi 26.
Dasiravno je De Gaulle glad- stati v mestu brez posebnega do- decembra, je Nehru zavrnil že ko zmagal v parlamentu, mu je voljenja najdalj sedem dni. 'preje češ, da v kitajskem pred-šel boj za in proti zakonu zelo Tekom zime ne pričakuje nih- l°gu ni nič novega, kar bi razna živce. Pokazalo se je nam- če kakih posebnih vojaških na- g°vore opravičevalo
vodja sovjetskega pa Mihail Menšikov, sovjetski poslanik v Washingtonu.
Tod smatrajo, da bodo ti raz» govori pokazali resnično sovjetsko razpoloženje in voljo tekom sedanjih razgovorov med Zahodom in Vzhodom.
reč, da hočejo levičarji, radikali stopov, nihče "pa se ne upa pre- nik kitajske
Predsed-vlade Ču-Enlaj je
in komunisti, izrabiti priliko, da rokovati tudi, kaj bo spomladi, v predlogu za razgovore vstra-mestih.’ Kmetske zopet razvnamejo stare politic- ko se bo v gorah začel taliti sneg jal na pravilnosti kitajskega sta-seveda morale skr- ne strasti. Tega general nika- in bodo vojaški premiki zopet iišča in dejansko zavrnil vse kor ne mara. Zagrozil je zato, možni. Ne smemo pozabiti, da so pritožbe Indije.
da bo dal s posebnim referen- Kitajci večji del indijskega o-
IzgredSi v Južni Afriki med prazniki
JOHANNESBURG, Juž. Af. — Med domačini v državi Oranje v Južnoafriški zvezi
dumom odpraviti vse ostale napake “četrte republike,” kar bi pomenilo, da bo predlagal francoskemu narodu, naj še bolj o-meji pravice parlamenta in s tem tudi strank, ki bi volile poslanice.
tekom božičnih praznikov do pravih bitk, tekom katerih je j bilo preko 50 ljudi mrtvih, še več pa ranjenih.
Oblasti trdijo, da je prišlo do izgredov in bojev zaradi pijano-
, nestine Tonn in Ruth v Kent, 11 vnukov in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zju traj ob 9:45 iz Jos- Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na pokopališče v Kent, O. Obiskovanje nocoj od 7. do 10. in jutri od 2. do 10. zvečer-Andrew Kovach Jr. Včeraj zjutraj je umrl v Dea-
—V zadnjih desetih letih se je prišlo ie umetno namakano ozemlje v
Južni Karolini potrojilo po površini.
sti. Udarili so se menda domači črnci s priseljenci iz Njase.
zemlja zasedli lansko in letošnje poletje.
Nehru za mirno rešitev spora
■NEW DELHI, Ind. — Indijski parlament je pred svojimi počitnicami kljub nasprotovanju predsednika vlade Nehruja ponovno debatiral o položaju na meji proti Kitajski. Opozicija je zahtevala oster nastop, če treba tudi z vojaško silo, da se požene Kitajce z indijskih tal.
Nehru je to zahtevo odklonil
Irak zanika zbiranje čet na iranski meji
TEHERAN, Iran. — Sredi preteklega tedna so se razširile vesti, da zibira Irak vojaštvo na i-ranski mejn ob Šat-el Arabu, skupnemu izlivu rek Evfrata in Tigrisa v Iranski zaliv. Irak trdi, da je del področja onstran te reke njegov, med tem ko je Iran na stališču, da teče meja po sredi šat-el-Araba.
Spor sam bi bil gotovo manj
češ, da je vojno lahko začeti, te- pomemben, da ni na iranski stra------------------------------- ---------------------- |ni reke središče iranske petrolejske industrije z veliki čistil-
Hrušžev pozdravlja seslanek na vrhu, Hcami p^oieja v Abadanu Da
i bi te zavaroval je Iran oklical
predlaga zanj le primernejši dalum! 1™^»	m ^
tja vojaške okrepitve. Iranske vojaške okrepitve so odšle tudi
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je v odgovoru na sovjetsko mejo v pokrajino
na zahodna vabila na sestanek na vrhu, tega pozdravil, Aserbejdžan. pa predložil, naj bi bil čas sestanka preložen od 27. aprila na 21. april ali pa na 4. maj.
Revolucija v revoluciji v vodstvu alžirskega upora
PARIZ, Fr. — Akoravno je francoska javnost dolgo časa trdila, da v vodstvu alžirijskih u-pornikov ni nobenih trenj, so taka menda vendarle obstojala in se pretekli teden spremenila v pravo hišno revolucijo.
V	sedanji vladi so prevladovali zmerni uporniki, po večini civilisti. Z njimi niso bili zadovoljni vojaški krogi, ki jim pogajanja z De Gaullom zaenkrat ne gredo v račun: povrhu so bili še zelo razočarani nad al-žirijsko debato z Združenih narodih. Menda je ravno ta debata dala povod za domačo revolucijo.
Člani prejšnje vlade so bili slučajno razkropljeni po Evropi, Ameriki in Egiptu. Poklicani so bili na sejo v Tripoli. Ko so se tam zbrali, so jim vojaški krogi povedali, da jim taka vlada, kot je, ni več potrebna. Nadomestili so se z vojaško vlado petih poveljnikov, ki imajo menda veliko vpliva v Alžiriji in na uporniški fronti.
V	Parizu računajo, da bo nova vojaška vlada veliko bolj nepopustljiva in nezaupljiva do Francije, kar seveda močno poslabša izglede na skorajšnji konec državljanske vojne v Alžiriji.
! cones bolnišnici po 15 dneh bo-in Sinovi pogreb- zavoda na 458 jeznj_ 53 stari Andrew Ko-E. 152 St. v cerkev sv. Kristine	jr s 3652 Erin Ave., roj. v
ob devetih, nato na pokopališče Clevelandu kot sin pok. Andrew Kalvarija.
Viktorija Adamle
V Robinson Memorial bolnici v Ravenna, O-, je preminula Viktorija Adamle. stara 56 let, stanujoča v Chardon, O. Poprej je družina dolgo let živela na 15229 Saranac Rd. Tukaj zapušča soproga Josepha, sinova Josepha ml. v Calif, in dr- Tonya, zdravnika v Kent, O., hčeri Er-
in Lucille, roj- Krajc. Zaposlen je bil pri Wellman Engineering Co. in je delal do pred dveh tednov. Zapustil je sestre Frances Petrich, Mary Sikole in Molile Martick. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St- v sredo. Čas in kraj bosta objavljena jutri. Na mrtvaškem odru bo truplo nocoj po sedmi uri.
MOSKVA, ZSSR. — Sestanek na vrhu prihodnjo spomlad je gotova stvar. Predsednik sovjetske .vlade je predlog zahodnih sil za tak sestanek sprejel, predložil pa je zanj primernejši datum. Ker imajo v Moskvi 1. maj redno veliko slavje, pri katerem so navzoči vsi vodniki dežele, je Hruščev predložil naj bi se sestanek na vrhu vršil 21. a-prila, da bi bil lahko do 1. maja on že zopet doma, ali pa šele po slavju 4. maja. Z veseljem je pozdravil zahodni predlog za vrsto sestankov na vrhu, ki naj bodo pot k ureditvi mednarodnih sporov.
V zahodnih prestolnicah so prepričani, da vprašanje novega datuma ne bo povzročalo posebnih težav. Ta datum je bil določen na sestanku velikih zahodnih štirih v Parizu pred Božičem. Amerikanci bi imeli radi sestanek preje, pa so pristali na kasnejši datum, ker je predvideno, da pride De Gaulle 19. aprila na uradni obisk v Združene države. Kasnejši sestanek bi bil za Združene države še manj primeren, ker bo v tem času
Irak je v zadnjem letu dobil od Sovjetije večje količine orožja in sovjetskih vojaških strokovnjakov. Iranci trdijo, da so jih :z daljnogledi videli med iraškim vojaštvom.
Vlada v Bagdadu odločno zanikava vesti o zbiranju vojaštva na iranski meji, sovjetsko časopisje pa dolži Iran, da namerno zaostruje svoj spor z Irakom v času, ko mednarodna napetost popušča.
-----o------
Slabo se počuti
Bressart je dejal nekoč kot 0-
volivna borba postala že dosti tr°k svoji materi: Mama, ali bi živahna in ameriška javnost se smel danes ošteti doma? Ne poza .vprašanja zunanje politike čutim se prav dobro.” pri tem ne bo posebno zanimala. | Mati ga je v skrbeh vprašala: j
Število Azijcev v Avstraliji narašča
CANBERRA, Avstr. — Avstralija se brani z vsemi sredstvi Azijcev, ker hoče ohraniti značaj bele dežele. Kljub vsemu to število stalno raste. V zadnjih petih letih je poraslo za 30 od.stotkov na — 5,249.
Če pomislimo, da se je v Avstralijo v letih po drugi svetovni vojni naselilo preko milijon belcev, je število azijskih priseljencev brezpredmetno. Celotna Avstralija ima komaj nekaj nad 10 milijonov prebivalcev, čeprav je približno tako velika kot naša dežela.
‘Kje pa?”
“V šoli!” je odvrnil deček.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 28, 1959'
Ameriška Domovina
i^i!^ jar	^^lliniZr iW
6H7 St. Clair Aye. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 249 Mon., Dec. 28, 1959
V aprilu naj bo sestanek na vrhovih?
Taka je želja treh zapadnih državnikov, Eisenhowerja, Macmillana in De Ganila, podpira jih v tem pogledu Adenauer. Vsak zase so poslali primeren predlog v Moskvo, niti toliko se niso mogli zediniti, da bi poslali skupno noto, ki naj bi jo v Kremlju predložili ameriški, angleški in francoski poslanik na skupnem obisku pri Gromikovu. Najbrže je bil Da Gaulle proti temu, da varuje francosko narodno občutljivost.
Ako bo Hruščev povabilo sprejel, potem smemo računati, da bomo doživeli v aprilu sestanek na vrhovih, ki se bo vršil v Parizu. Mogoče je, da bo Hruščev hotel imeti kaka pojasnila, predno da svoj pristanek. Morda mu je bolj potreben čas za premislek kot pojasnila, kajti težko bi človek verjel, da se tudi kitajski tovariši vesele sestanka, ki bi nanj radi šli, pa ne morejo. Hruščev bo moral torej še enkrat potolažiti Peiping, preden pristane na čas in kraj sestanka.
Človek se pri tem nehote spomni, kako pozabljiv je postal današnji svet. Ni še toliko mesecev od tistih dni, ko je ves svobodni svet trdil, da mora biti sestanek dobro pripravljen, da so zato potrebne konference zunanjih ministrov in da sestanek sploh ni potreben, ako ni že naprej jasno, da bo rodil praktične uspehe. Povabilo zapadnih državnikov nam pove, da so vsi trije pogoji pokopani.
O “pripravah” na sestanek ni vredno govoriti. V nobeni važni točki, ki naj pride na sestanku na dnevni red, ni v svobodnem svetu nobene edinosti; o vsakem vprašanju misli vsaka izmed štirih prestolic nekaj drugega. Ni edinosti ne v vprašanju Berlina in Nemčije, ne v vprašanju razorožitve, ne v vprašanju demilitarizacije srednje Evrope itd. Zato je verjetna novica iz Pariza, da bo na sestanku lahko vsak udeleženec ustvarjal kar sproti svoj lasten dnevni red. To se pravi, sestanek se bo spremenil v navadno čajanko po ruskem vzorcu ali v navadno party po ameriškem. Razumljivo je tudi, da v povabilu ni nobenega govora več o kaki konferenci zunanjih ministrov. Saj je res tudi nepotrebna. Ako se ne morejo v načelih sporazumeti državni poglavarji, počemu naj si med seboj kradejo čas zunanji ministri z dolgimi nepotrebnimi in brezpredmetnimi debatami? / Jasno je tudi, da nihče več ne stavi pogoja, da je treba videti naprej uspešnost sestanka na vrhovih. Ako bi izrazil tako željo, bi se samo blamiral pred javnostjo in sestanku samemu delal nepotrebne težave.
Ker je povabilo na sestanek v zvezi s klavrnim uspe-liom pariških konferenc vendarle malo preočitno priznanje, da od sestanka ne sme nihče pričakovati kakih posebnih dogovorov in pogodb, so v Parizu hiteli s pripombo, da bo to samo prvi sestanek, ki naj mu sledi še cela vrsta drugih. Z drugimi besedami se to pravi: ako bo prvi sestanek pomenil polomijo, jo bodo lahko zakrili s upanjem, da bodo prihodnji sestanki imeli več sreče!
Tako si je zunanja politika svobodnega sveta že naprej in predno ve za mnenje Moskve, začrtala pot, ki naj hodi po njej ne samo 1. 1930, ampak tudi v poznejših letih. Na tej poti bo naletela na velike ovire, nekaj jih lahko vidimo že danes.
Najprvo je treba vpoštevati, da bo Eisenhower v Beli hiši samo še eno leto in da ne bo hotel vezati svoje zunanje politike za dobo po 1. 1960. Pa tudi v L I960 mu ne bo postlano z rožicami. Obeta se nam zelo živahno zasedanje našega Kongresa, smo pač v volivni dobi in takrat se na Kapitelu hitro razvname vsaka debata v velik prepir. Kot zmeraj, bo največ diskusije o narodni obrambi. Njen vrhunec bo padel ravno v dneve sestanka na vrhovih.
Takrat se bosta tolkli med seboj stari dve struji: ena bo za znižanje proračuna češ, saj hladna vojna ponehuje, za kar je viden dokaz ravno sestanek na vrhovih. Druga bo uporno trdila, da so komunisti ostali, kakor so bili in da je samo svobodni svet zgubil glavo in začel brez potrebe in brez haska popuščati Kremlju. Lahko si mislimo, v kakih škripcih bo Eisenhower na sestanku na vrhovih. Karkoli bo rekel, na karkoli bo pristal, vse bo predmet kritike in hvale obeh seveda v ameriškem obsegu, ki navadno v volivni dobi ne pozna mej.
Še hujše bo nanj vplival volivni boj sam. Eisenhower velja sedaj pri večini prebivalstva kot narodni voditelj, ki ga v Be.o hišo ni spravila ta ali ona stranka, ampak njegov ugled in njegova priljubljenost. Ta večina tudi misli, da so Eisen-howerjevi uspehi v domači in zunanji politiki delo njegove osebne sposobnosti in njegovih osebnih žrtev in ne morda posledica republjkanske politike. Republikanci bodo seve-oa mislili drugače; hoteli bodo narediti iz Eisenhowerja od-Lenega republikanca in si lastiti vse njegove zasluge. De-mokratje bodo takoj odgovorili, da je Eisenhower tudi odgovoren za vse republikanske polomije in teh ni malo Tako bo Eisenhower postal iz narodnega voditelja tarča za hvalo in kritiko. Beseda bo dala besedo in Bog ve, kaj vse bodo stranke obljubljale na področju zunanje volitike. Res
je in skušnja dokazuje, da volivne obljube kaj malo drže, posebno v naši zunanji politiki, toda trenutno bodo vendarle motile mednarodni položaj. In v takem vzdušju naj Eisenhower kaj doseže pri takih prebrisanih in trmoglavih politikih, kot sta De Gaulle in Hruščev? Še manj bo dosegel njegov naslednik, ker ne bo imel ne Eisenhowerjeve priljubljenosti ne njegovega ugleda.
Drugo oviro za sestanke na vrhovih bo delala rdeča Kitajska. Otročarija bi bilo upanje, da bodo v Peipingu lepo gledali na take sestanke. Enega bi že še prenesli radi ljubega miru v komunističnem svetu, toda cele vrste pa gotovo ne. Njihova odpornost bo od leta do leta večja, kajti nemogoče si je zahiisliti na primer sporazum o razorožitvi brez sodelovanja Peipinga. Nanj pa ne more noben pameten in realen človek računati. Peiping bo zato zelo hitro spravil sestanke na vrhovih v slepo ulico.
Sicer pa, ali bodo takrat sploh še potrebni? Koliko smo si na primer obetali od obiska tovariša Hruščeva! Obisk je za nami in uspehi? Moskovski radio in komunistično časopisje sta postala v debati in kritiki nekaj dostojnej-ša, poznata nekaj več olike, toda cilj komunistične zunanje politike se ni spremenil ali premaknil niti za las. Drugih uspehov človek ne vidi, zato si zagovorniki obiska tako prizadevajo, ,da bi ga čim preje pokopali v pozabljenje. Morda bomo nekaj podobnega doživeli že po prvem sestanku na vrhovih.
Končno ne smemo prezreti, da so se.danji vodilni državniki tudi precej stari ljudje, posebno Adenauer. Ako ga zmanjka, kam se bo nagnila Nemčija? Od odgovora na to vprašanje je odvisna ne samo usoda NATO, zapadne Evn> pe, ampak tudi odnosov med svobodnim in komunističnim svetom s sestanki na vrhovih vred.
j BESEDA IZ NARODA
>»***♦♦»«**♦« M******«'****.! a t	11 ***** 111,
Urban piše o obiskih in potovanju
Pittsburgh, Pa. — V sredo 6. avgusta je bilo. Nekam pusto soparno in vlažno jutro je bilo. Taka je bila tudi noč in kaj slabo sem spal. Vzrok je bil najbrže drugi kraj, druga postelj in to menda mojim ne več mladim kostem ni ugajalo.
Malo pred deveto uro zjutraj smo se odpeljali iz Detroita proti Chicago na skoro polno zasedenem busu. Precej časa smo se vozili skozi razne dele mesta, predmestja in končno smo privozili ven na deželo. Mene kot Slovenca, ki sem se rodil na kmetih in sem se razvijal in ra-stel na deželi med dolenjskimi vinskimi goricami in polji, me zanimajo farme, zato sem neprestano bulil skozi okence na busu in gledal, kako kaj raste, kaki kraji so, itd.
• Na busu je postajalo soparno. Zraven mene je sedela nekake srednje starosti dobro rojena dama. Imela je črne lase in bila bolj temne barve. Zgledala je bolj kakor kaka Italijanka ali Španska. Obračala in premikala se je pa vedno na njenem sedežu, kakor da bi jo kake bolhe ščipale. Ker je bila precej obilna, je kajpada pri premikanju zadevala v mene. Sedel sem pri oknu in se stiskal tja, kolikor mi je dopuščal prostor. To pokoro sem precej časa delal. Enkrat sva se pa oba hkratu premaknila in ona je z nogo butnila vame, jaz pa s komolcem njo. Pogledala sva se in kaj me je premotilo — pomižknil sem ji z mojim desnim očesom, ona me pa pogleda pisano in nekam jezno pripomni:
“We have not much room — eh?
“Sure not misses.” — odgovorim.
Ona je pogled obrnila v drugo stran, jaz pa skozi okno. Nekaj mi je reklo; fant le priden bodi, ta le rejena teta te lahko še pograbi in naJbije po vseh “foršrif-tah.” Saj vidiš, dosti jo je in mora biti močna, če kje, tu je potreben tisti “soobstoj,” za katerega agitira po svetu Nik Hruščev. Udan temu zaključku sem lepo mirno se'del pri oknu in zrl na polja, ob katerih je brnel naprej naš bus.
V Cassopolisu smo se ustavili za kakih 15 minut. Okrog poldne smo bili pa že v Michigan City, Indiana. Tam je bus stal za kake pol ure. Nekaj potnikov je izstopilo. Tudi moja sopotnica se je dvignila in ko smo se odpeljali naprej jo ni bilo več na busu. V Michigan Cityu sem v mali restavraciji pojedel en sendvič in spil šalico kave. Od tam smo vozili še malo manj
kakor dve uri do Chicago.
Po Michiganu sem videl dosti sadnih nasadov. Jabolka so bila zelo polna. Tudi nekaj vinogradov sem vid©! z busa, če je grozdje dobro kazalo nisem mogel opaziti, ker bus je naglo vozil. Ob cesti pa je bilo polno natrpanih stojnic, kjer so bile na prodaj kumare, tomatoes, zeleni fižol in vse vrste druga zelenjava. Zgledalo je, da so imeli vsega v izobilju.
Ko smo se bližali proti Chicagu in je bus za par minut u-stavil v Gary, sem stopil h šoferju busa in ga poprašal, kje bi bilo zame bolje izstopiti v Chicagu, da bi preje prišel na 108. cesto, za kamor sem imel naslov in mu ga pokažem.
“Blizu tam bomo vozili mimo,” mi pove šofer. “Izstopiš lahko na 106. cesti in do tvojega naslova-boš imel komaj dva bloka in pol.”
In tako je bilo. Malo pred 2. uro popoldne me pokliče šofer in pove, da pri prihodnjem bloku bo ustavil in da naj izstopim, grem dva bloka proti jugu in pol bloka proti zapadu in bom na naslovu. Tako sem naredil in prišel do hiše Petra Murato-viča.
Pri Pete Muratoviču sem potrkal na sprednja vrata in o-krog hiše iz ozadja se prikaže moj znanec Pete, ki ga poznam iz raznih njegovih obiskov, na katerih se je večkrat mudil, ko so bili še njegovi starši živi v Pittsburghu. Njegov oče je bil kakih šest let starejši od mene. Bil je rodom Hrvat iz Popovičevega brda blizu Karlovca. Oženjen je bil pa s Slovenko. Oba sta že pred več leti umrla in sta pokopana na North Side v Pittsburghu. Sin Pete je zdaj star že nad 60 let. Zaposljen je v jeklarni v So. Chicago in ker so stavkali je bil doma. On ima zdaj skrajšano ime in ne rabi več dolgega imena Muratovič, ampak se podpisuje za Pete Mura. Mnogo mladih spremeni dolga imena v krajša. Gre pač vse v amerikanizem.
Pete se je poročil pred kakimi 25 leti v Hammondu, Indiana, z neko Poljakinjo, žena mu je umrla pred dvema letoma in zdaj živi sam. Pečlari se. Prejšnja leta je bU večkrat pri meni, zato sva znana.
“Lahko si kar pri meni,” mi veli, “dokler hočeš.” Ponudbo sem sprejel in ostal sem pri njemu. In ker je bil kot stavkar dema in je imel čas, sva se domenila, da me bo on s svojim avtom peljal pogledat v Joliet in La Salle, kamor sem bil še namenjen.
Tri dni sva hodila in ogleda-vala Chicago, ene tri dni pa sva se mudila v-sega skupaj v Joli-etu in La Salle. Petu se imam
zahvaliti, da je bilo moje potovanje prijetno in da se mi bilo treba tamkaj potikati po busih.
V South Chicagu, kjer sem bil okrog leta 1906, se je odte-daj seveda vse spremenilo. Vse je drugače. Onih rojakov, ki so bili tiste čase tam in delovali na raznih poljih ni nobenega več. Poznal sem dobrega rojaka Johna Gradišarja, Kompareta in druge. In vsi so že v večnosti. En dan sva se vozila po Zapadni strani Chicage. Bila sva na 18. cesti in Racine, kjer je imel nekoč salun Košiček. Sin je bil tam, oče John pa je umrl že več let nazaj. Ker sem bil pred leti član dr. sv. Barbare, katere glavni urad je bil v Forest City in se je pozneje sv. Barbara združila z SNPJ, sva šla pogledat še na Lawndale jednotin dom. Bilo je pa že po 7 uri zvečer in vse zaprto. Imajo pa precej veliko poslopje.
Drugi dan sva šla pa z busom v “down-town” v Chicago. Pete mi je pokazal več glavnih trgovin v ‘“loopu” kot Fair Store, Marshall Field in nekaj drugih trgovin. Velike trgovine so to. Bilo je okrog poldne in tam blizu Fair trgovine in stare pošte,, kjer je zdaj U. S. Court House sva stopila v neki salun. Na e-nem koncu bare so prodajali in delili Corned Beef sendviče na rženem kruhu. Kar vsak dva sva “potepla.” Bili so res okusni in ,par glažev piva povrhu in podložila sva se, da sva zopet lahko dihala. Nato mi je rekel! Pete: “Zdaj pa pojdiva za uro' -------------------------------n
ali dve počivat. Stopiva tam le v ‘show’.” In šla sva.
V takem “showu” še nisem bil. Gledala sva, kako so nekake havajske ‘“frkle” skakale in jaz bi bil skoro zaspal. Drugi so pa ploskali in čemu sam ne vem. Ko je posvetila luč, sem pa videl same plešaste glave. Torej sami stari plešci, pa hodijo gledat take le “frfle.” Da se jim le ljubi.
Ko sva šla ven, sva na vogalu čakala na bus. Mimo pride le pa naUšpana dama in jo pogledam izpod klobuka in zopet me je nekaj premotilo, da sem tudi njej pomižiknil. Ona me pa pO' gleda in se zadere:
“Say you jerk, watch what you are doing!”
Odmaknil sem se, da je šla lahko naprej. Kaj je to kar mi je zabrundala pa nisem vedel. Zato sem na busu, ko sva se s Petom peljala domov vprašal Peta, kaj je to “jerk.”
Pete se zasmeje, potem pa bolj na tiho pojasni: “Jerk” pravijo takim, s katerim se hočejo šaliti, namrč, da so tako malo “pr-tusani.”
Smejal sem se tudi jaz, kaj sem pa hotel. No, pa sem se zopet nekaj naučil in to skoro po 60 letih, kaj je “jerk” (džerk).
Drugi dan sva se s Petom podala v Joliet. Kako sva se imela tam pa prihodnjič.
Zopet vse lepo pozdravljam in to pot želim vsem srečno in zadovoljno novo leto 1960!
Urban.
Od papirusovega zvitka do elektronskega
pisma
Največ pisem pišejo ,v Angliji; na vsakega Angleža pride podprečno po 78 pisem na leto. Za njimi pridemo Američani s 70, Švicarji z 61, Nemci s 56 in Danci s 44 pismi na leto. Drugi narodi pišejo manj: Francoz jih piše le 26 letno, Španci, Italijani in Portugalci pa oddajo vsako leto povprečno manj kot 20 pisem na pošto.
Pisma, ki prenašajo misli od človeka do človeka, pišejo danes le še redko. Današnje pismo je večidel le stvarno sporočilo; s sporočili pokrit papir, poslovilnimi naročili, željami, številkami, obrazci. Sicer milijoni pisem, ki hite dan za dnem okoli zemlje še vedno navezujejo tudi ljubezen med človeškimi srci, vendar nimajo več tistega pomena kot nekoč.
Pisanje pisem je bilo nekoč velika umetnost in privilegij kraljev ter velikih modrecev. Iz starega Egipta so ohranjena pisma, ki so jih pisali na apnenčeve plošče. Pisma na papirusu pa >že odlikujejo na natančna pravila vezani slog. Predvsem so polagali važnost na točno določene stopnje vljudnostnih izrazov.
Kar zadeva vljudnost pri pisanju pisem, so bili pač največji mojstri poglavarji kitajskih roparskih tolp. Oni so do konca preteklega stoletja izsiljevali trgovce ogromnega rumenega carstva tako, da so jim poslali v hišo takoimenovano “cvetlično poslanico.” To so bila pisma, polna govorniške umetnosti in vljudnosti, ki pa dejansko niso bila drugega kot v liriko zavite smrtne grožnje. Trgovec, ki je dobil tako pesniško pismo, je vedel, da mora plačati, ako noče v nekaj dneh postati žrtev zavratnega umora.
Pisma, 3ki so pomenila smrt
Nekaj podobnega so bila v Evropi takoimenovana “Lettres
ohranili pisemski arhivi, ki štejejo mnogo stotin lončenih plošč. Grki in Rimljani so prvotno pisali pisma na voščene ploščice, ki so bile zložljive. Besedilo so vrezovali v vosek s kamenčkom. Da so vsebino pisma prikrili očem nepoklicanih, so zložene voščene ploščice povezali in zapečatili.
Tudi na papirju pisana pisma so nekoč povezovali s svileno vrvico in ji oba konca pritrdili s pečatom. Pisemske kuverte, kot jih imamo danes, so uvedli šele po letu 1820; iznašel jih je Anglež Brewer.
V	srednjem veku je bil pisemski papir umetniško izdelan. Pisem niso prebirali le v obliki četverokotnika, ampak so jim dajali tudi obliko srca, cvetlic ali ptic.
V	velikih pisarnah trgovskih hiš uporabljajo danes posebne stroje za pregibanje pisem, kamor prihajajo natipkana pisma po tekočem traku. Stroj pisma pregiba, jih deva v kuverto in razbira za frankiranje. Stroj, ki ga poganja elektrika, odpravi v eni uri 4000 pisem.
Pisarji pisem — donosen poklic
V	starih časih so zapirali pisma s čebelnim voskom ali pečatno zemljo. V 15. stoletju je prišel v Evropo iz Kitajske pečatni vosek. Vsaka ugledna oseba je imela takrat pečatni prstan s svojim grbom ali mono-gramom. Pečatenje pisem z oblati so uvedli leta 1625 v Spe-yerju.
V	16. stoletju je znalo pisati le malo izobraženih ljudi. Notarji in poklicni pisarji so za denar sestavljali in pisali pisma. Pa še v današnjem omikanem svetu imamo poklicne pisarje pisem. Kot znano, je med filmskimi zvezdami in njihovimi občudovalci vedno večje dopisovanje.
šiijejo za Garyja Cooper ja, Mar-lona Branda, Jane Russel, Audrey Hepburn in druge.
Že iv 11. stoletju so poznali učbenike za pisanje pisem, tudi ljubavnih. Zakone, uredbe, prepovedi, so razglašali nekdaj večidel v obliki pisem, še do danes so se ohranila mojstrska in pomočniška pisma.
V	Ameriki je danes pismo eden najvažnejših študijskih pripomočkov. Dva milijona študentov dobiva pisma z znanstveno tvarino od univerze v velikih mestih. Tudi tečaji v raznih jezikih, literaturi, geometriji, poljedelstvu, trgovskem pravu, vzgoji otrok in tako dalje so pismeni.
V	času velikega razmaha cerkvenih redov, ko je bilo v Franciji, Italiji, Nemčiji in Španiji več sto benediktinskih samostanov, je glavni samostan v Cluny-ju drugim samostanom redno po. šiljal okrožnice. Samostanski brat je potoval od opatije do opatije s pisemskim zvitkom in vsak samostan je priložil tej “rotuli” dodatek z opisom dogodkov v svojem območju. Tako so nastali zvitlki, ki so bili pogosto do 10 metro,v dolgi in popisani na obeh straneh. Največje pismo vseh časov pa hranijo v turškem državnem muzeju. Meri 63 kva-kratnih metrov, saj je 9 metrov dolgo in 7 metrov široko, napisal ga je pa perzijski šah sultanu Sulejmanu Veličastnemu.
Najtežje pismo na svetu tehta 400 kilogramov, a ni iz papirja, temveč iz kovine. Namenjeno je človeku, ki bo živel leta 7000; na listih iz zlitine jekla in bakra je vrezan popis našega današnjega življenja in njegovih pridobitev. Pismo hranijo v New Yorku.
Razni slavni možje kot Napoleon, Goethe so napisali mnogo pisem. Gandhi je napisal v svojem življenju več kot 300,000 pisem — v veliko veselje trgovcev s starinami, kajti pisma slavnih ljudi prinašajo mnogo denarja. Zbiralci avtogramov plačujejo ogromno za taka pisma in zato ni čudno, da je tudi mnogo fal-zifikatov, med katerimi najdemo pisma Atilava, Boccacciova, Calvinova, Ciceronova, Keplerjeva, Dantejeva, Lutrova, New-tonova, Petrarcova, Moiierova.
Svetovna poštna zveza s svojim vso zemljo obsegajočim poštnim omrežjem obstaja šele 85 let. Prej je usoda pisemske pošte zavisela v veliki meri od sreče. Pošiljanje pošte se vedno bolj tehnizira. Ob teleprinterjih so pisma prav za prav že odveč, saj itak daljnopisni stroj posreduje sporočila naravnost domov.
Opuščanje pisanja pisem na roko ali na stroj postaja vedno vidnejše. Konstrukterji že izde. lujejo aparate z zamotanimi stikalnimi napravami in nabiralnimi cevmi. Ti aparati bodo oddajali sporočila od enega konca na drugi konec sveta elektronsko, ne da bi bilo pri tem potrebno kako posredovanje jezika. Kmalu pisem sploh ne bo več. Polnoavtomatske aparature bodo jemale na zapisnik, kar nam bo kdo sporočal domov, in isti stroj bo z nekaj prijemi sestavil naš odgovor.
Na čudovite, z roko pisane črke s črnilom, ki se jih je človek sredi 20. stoletja še posluževal, da se je na daljavo sporazumeval z drugimi ljudmi, bodo morda ljudje 21. stoletja gledali ravno tako začudeno, kot gledamo danes mi na počečkane voščene tablice starih Rimljanov po muzejih.
,	,	..	.Zvezdniki, ki nimajo časa za
e cao et, i so krožila v Fran- osebno prebiranje pisem in od-ciji do revolucije. Po kraljevem 1 govarjanje, imajo posebne taj-ukazu napisana pisma niso bila nike, ki odgovarjajo na take dome drugega kot s kraljevim pe-|pise. Niti podpis na takih odgo-catom opremljena skrivna pove.: vorih ni pristen. V Hollywoodu Ija, s katerimi so osumljenca ! ima Miss Rochelle že več let po.
lez vsake možnosti protesta selbno pisarno, v kateri rešuje zaprli, poslali v pregnanstvo ali dvanajst nameščencev pošto zna-tudi usmrtili. Z njimi je bila 1 nih filmskih umetnikov. Ta pi-usoda mnogih ljudi zapečatena sarna odpošlje dnevno povpre-
rez ysake sodne razprave. | čno 6000 pisem, s katerimi posku- — Od vseh držav v Uniii je z časov asirskih kraljev so sedajo ustreči ljudem, ki se navdu- najredkejše naseljena Nevada.
Krive so zvezde!
Neki H. Johnson v Philadel-phiji je bil odpuščen iz mestne službe, ker je prevečkrat ostajal doma in zamujal. Pritožil se je pri komisiji za Civil Service in zahteval, da mu vrnejo službo češ, da je bil rojen pod takim astrološkim znamenjem, ki mu ne pusti, da bi bil na enem kraju dalj kot nekaj ur.
SMERIŠKS DOMOWS,
KRVAVE ZARJE
MEHIŠKI ROMAN
Priredil Kolenc Franc
'] Vljudnost pri Hercegovcih
Do današnjih dni še ni prišla med Hercegovce nobena knjiga o lepem vedenju. Tudi ne ve-ido, če sploh obstoji. A vendar se ljudje znajo vesti po pravilih srčne kulture in po tradiciji — izročenih pravilih. Oglejmo si
Nekega dne se je Loidi od- povedana. Talar je moral na po-|to nekoliko:
velje takoj sleči.	I p0 vaseh so razne veroizpo-
—Kaj hočete od mene? ie vedi: katoličani, pravoslavni in vprašal mirno.	muslimani. Katoličani se po-
-Hišno preiskavo bomo izvr-1 zdravljaj0; “Hvaljen Jezus!” šili — je dejal vodja. — Vse ho- pravos2avnj z; “pomozi Bog!” in m0 zapisali, ker je cerkvena po- odgOVOrij0 jim; <“Bl0g ti pomo-sest od sedaj naprej državna. gao!”; muslimani pa zgodaj zju-Loidi je šele sedaj doznal za traj p0zdravio: “Uranila?” to je: novo ustavo. Protiviti se ni ma- ap sj zgodaj vstala? Po dnevi ral-	pa pozdravijo: “ustala?” kar po-
-Moja posest — je dejal — je menij ali si že utrujena? — Kdo ta koča, miza, slamnjača, nekaj j pozdravi in kdo poda prvi roko, knjig, konj, pes in ta stari rog. 0 ^em ni posebnega pravila; pač Cerkev je tudi revna. Svetujem pa velja za boij vljudnega in po-vam, da se v njej ničesar ne do- n-nega tisti, ki pozdravi prvi. taknete, ker boste imeli z Indi- 2at0 tekmujejo med seboj. Ni-janci opravka.	so lSkopi s pozdravljanjem in
Vojaki so vse zapisali in nato podajanjem rok. Čim večkrat odšli.	tem bolje.
Po odhodu vojakov se je du- Moški imajo značilno pred hovnik zamislil:	nost. Pred njimi morajo ženske
—Ali je mogoče, da je tudi vstati, pa naj so pri delu, preji Merika padla	v roke brezbožne- an pri razvedrilu in jedi. Tudi
žev!	starejša žena vstane pred 18-let-
Kri mu je vzkipela. Osedlal nim fantom, ženska mora je konja in je preoblečen v kme- vsitajanjem moškim izkazovati ta jahal proti sosednemu mestu, moškim čast, to pa zaradi tega, Najprej se je podal v župni- ker je Bog moškega prvega šče. Na dvorišču je našel voja- ustvaril.
ke, ki so divje kričali. Zabavali Za storjeno usluga se bo Her-so se z ženskami, ki so se cvileče cegovec prav lepo zahvaljeval hihitale.	in to ne samo z eno besedo:
—Kaj je to? — je vprašal du- Hvala!, temveč najmanj deset-hovnik neko ženo. — Ali župnik krat med tem bo ob;ljubil po-že ne stanuje tu?	moč, ako bo oni kedaj v potrebi.
Žena mu je namignila, naj go- Tujca, ki pride v va‘s! ne so_ void bolj tiho.	dijo po spretnosti ali obrti, niti
—Župnika so pregnali — J6 po denarju ali obleki, temveč nato dejala.	po njegovi osebnosti, po ugledu
—In kje je sedaj? Jaz sem rodovine iz katere je in po tra-njegov znanec in bi rad z njim diciji naroda kateremu pripada, govoril. .	Brez izjeme vsakega tikajo ker
—Hodite z menoj!	tako veleva njihova bratska
Prispela sta do priproste ljubezen, kmečke bajte.	Pri obiskih ni določen čas ka-
Loidi je našel župnika Don ko dolgo smeš ostati. Nikoli se Amerilla v mali sobici.	ne sme slišati: Nimam časa! To
Ra—jmond, ti sU — ga je z je skrajno neolikano. Čas za veseljem sprejel tovariš. — Tu obiske in razgovore mora biti ti predstavim patra Fray Gerva- čas bližnjemu v prid. zija — je pokazal na moža, ki Testamentov ne delajo nobe-je bil poleg njega v sobi.	nih. Ustno izročilo drži: Tisti
Na Rajmondovo vprašanje je sinovi, ki ostanejo doma, pode-začel AmeriUo govoriti o naj- dejujo posestvo; ako gre pa kdo novejših dogodkih: o izvajanju od teh v službo v svet, izgubi Carranzeve ustave, o Carreso- pravico do zemlje. Pač pa so vem divjanju, o preganjanju mu vrata rojstne hiše vedno od-katoličanov, o odvzemu pofse- prta in pomoč v slučaju potre-stev. .	be od bratov zagotovljena.
Loidi je strmel 0d začudenja. Duhovnike imajo radi. Ko Ob posvetitvi v mašnika mu Ko je tovariš prenehal s pripo- pride župnik v vas na svojem je škof dejal, da si prvo službe- vedovanjem, je ogorčeno vzki-1 konju, hiti skupaj vse staro in
pravljal iv mesto.
—Ali te same ne bo strah? — je vprašal ženo bolj šaljivo kot resno.
—Misliš, da sem otrok — se je nasmehnila Speranza.
Loidi je poljubil ženo in malo Marijo in je odšel.
—Jutri opoldne bom doma!— je še zaklical.
V napovedanem času je res prišel. Ostrmel je. Vrata so bila zaklenjena, zavese na oknih spuščene. Klical je in ropotal, a zastonj. Naposled je razbil vrata. V sobi je našel ženo — mrtvo. Na prsih ji je zevala od bodala zadana rana. Loidi je zakričal in se je zvrnil na ženino truplo.
Sele čez čas se je mož spomnil na otroka. Spet je klical in iskal. Brez uspeha. Naposled je našel košček papirja.
—Jbarrezovo maščevanje! — je stalo na papirju.
Loidi se je stresel.
Nekaj dni po žalostnem dogodku se je oglasil pri Rajmondu neki redovnik Tolažil ga je in mu rekel, naj ga večkrat obišče v samostanu. Mož se je zahvalil za tolažilne besede in je obljubil, da bo prišel v samostan.
Samostansko življenje se je Loidiju dopadlo in ker je bilo vse poizvedovanje po otroku in morilcu brezuspešno je naposled izrazil željo, da bi rad vstopil v samostan.
Predstojnik mu je to odsvetoval.
—Kolikor vas poznam — je dejal — vi niste ustvarjeni za tiho samostansko življenje. Vaš poklic je delo. Bodite raje svetni duhovnik.
Loidi je ubogal. V semenišču so ga z veseljem sprejeli.
Mož se ni ustrašil težav. Z vso vnemo se je posvetil učenju in semeniškemu življenju. Kmalu je v pridnosti in samozataji prekosil vse tovariše. Stari spomini so polagoma izginjali, le slika žene in hčerke mu je migljala vedno pred očmi. Med molitvijo se mu je često dozdevalo, da bo hčerko še videl.
RAZPRODAJA
Ta teden se vrši pri nas predinventorijska razprodaja vsega pohištva in električnih predmetih. Ako kupite sedaj si prihranite
20% do 60%
Cene smo znižali na vseh razstavnih vzorcih od najmanjšega do naj večjega komada, zato izrabite to priliko. Prihranili si boste, ako kupite sedaj!	!
Plačate lahko v nizkih mesečnih obrokih.
Norwood Appliance and Furniture
6202 ST. CLAIR AYE.
EN 1-3634
Odprto zvečer
JOHN J. SUSNIK
Se priporočamo
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
no mesto lahko sam izbere.
—Pošljite me med Indijance Za misijonarja — je prosil no-vomašnik. želja se mu je izpolnila.
Misijonsko delo je bilo spočetka težko. Ko pa so Indijanci v duhovniku spoznali vnetega služabnika božjega in nad vse požrtvovalnega očeta, so se začeli polni spoštovanja in zaupanja zbirati okrog njega. Loidi jim je bU pravi oče. Pomagal je Vsakemu in v vseh zadevah.
Tako je minulo leto za letom. Loidi je osivel. Od sveta je bil odrezan in je le redko šel v mesto med belokožce.
KRIŽ ALI MEČ?
Nekega dne so pridivjali k Loidiju vojaki in so ga surovo vprašali, ali je on duhovnik. Nato so mu sporočili, da je v Nlehiki duhovniška obleka pre-
pel:	I mlado. (V Hercegovini ima nam-
In vi —-vse to trpite? Ali v rče skoraj vsak župnik svojega državi ni moža, ki bi se pome- konja, na katerem gre maševat ril z druhaljo?	ali previdet vernike.) Prisiljen
—Pač imamo može. Mladina je ostati malo pri njih in med plamti, a z višjega mesta priba- pogovorom pokaditi nekaj ciga-jajo opomini, da moramo potr- ret in izpiti “bukaro” vina. peti. In tako molčimo in gleda- Hercegovec govori lep hrvat-mo, kako nam zapirajo, cerkve, ski jezik. Iz Beograda pridejo jemljejo šole, razpuščajo društ- profesorji, da se naučijo prist-va in ko celo guadeluipske Ma- nega hrvatskega jezika. In če-tere božje ne pustijo pri miru. prav so bili pod turškim jarmom —Kaj, guadelupslko Marijo skoraj 500 let, se Hercegovec ni nam hočejo vzeti? — se je začu- hotel oprijeti turškega jezika in dil Loidi.	je ostal zvest svojemu materin-
—Ti še ničesar ne veš? — je skemu jeziku, začudeno vprašal AmeriUo. — Ako se dve družini ali vasi Pod oltar so položili bombo, ki skregata, se morata že pred son-je razrušila oltarno mizo.	čnim zahodom pobotati. Ako
—In Marijina podoba?	trmasti noče kloniti, ga tisti, ki
—Čudežno je ostala nepoško-|je bolj miroljuben, opomni: “U dovana.
xuje nekoliko pozornosti tudi od drugih, šel je v tujino z mislijo, da so tudi po svetu ljudje ta-'d. Vendar pa se bridko razočara, ko naleti na surove delodajalce. Take surovosti si tako žene k srcu, da celo zboli in umre od žalosti. V nasprotnem slučaju pa, ako z njim lepo ravnajo, je zmožen nadčloveških žrtev.’’
*
Vljudnost ni med najbolj razširjenimi cvetkami Amerike. Hercegovska vljudnost je sad dobrote, poštenosti in odkritosti, poplemenitenih z vero. Vera da potem lepo vljudnost, ki bi si jo včasih tako želeli.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bonde!
the Halle Bros. Go. se je pridružila našim oglaševalcem
The Halle Bros. Co-., znana ve-letrgovina na Euclid Ave. v Clevelandu, je spoznala narašča-J°čo moč in vpliv slovenske in ^rugih južnoslovanskih narod-n°stniih skupin v mestu in se za-odločila redno oglaševati v Ameriški domovini svoje blago.
The Halle Bros. je ena najsta-^ejših in naj^večjih trgovskih hiš v mestu veleblagovnica v hravem smislu besede. Znana je tako p0 mestu kot izven njega P° kakovosti svojega blaga.
Imreti bo treba in iti pred sodbo božjo! “Vernemu Hercogov' cu trma popusti in zopet posta-Ineta prijatelja kakor prej. Pri 1 tem si prijazno stisneta roko.
V pogovoru so prijazni in vendar previdni. Hinavsko in [laskavo govorjenje Hercegovcu [ni všeč. Z jasnim pogledom in [bistrim razumom to kmalu do-The Halle Bros. Co. vas prisr- krije in je konec prijaznosti na-
čno vabi, da postanete njen stal- prum taki osebi, še do tistih,
ni obiskovalec in kupovalec nje- kakor so razni izletniki in me-nega blaga. Odprite v njej stal- ščmii, ki jih zaloti v vinogradu, ni odprti račun (Charge Ac- ko kradejo grozdje, bo mirno recount).	kel: “Vidim, kaj vi delate. Le
Ameriška Domovina The Halle I počasi trgajte! “Ako jih dobi v Bros. Co. vsem svojim bralcem smokvinem nasadu, bo šel mi-toplo priporoča! S svojim ogla- j ma Če ga vprašajo: “Očka, če-šanjem v slovenskem časopisu gave so te smokve?”, bo rekel kaže, da ima dovolj smisla in ra-j' Tistega, ki jih trga,” in bo pu-zumevanja tudi za narodnostne I std> da se jih do sitega najedo, skupine v tem mestu in deželi! Kakor je on vljuden in previ-
AD. jden še celo s tatovi, tako priča
FORMALS
Let us dry clean your gown for New Year’s Eve. We have a special right now on price. Bring it in now.
NEW YORK DRY CLEANING
6120 GLASS AVENUE
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite
se do nas
J0S. GLOBOKAR
»88 E. 74th SL
HE 1-6801
DELO DOBIJO
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal SL Clair Ave in E. 68 SL
HELP WANTED—FEMALE
SECRETARY JR.
Must type a minimum of 45 wpm and be able to take 80 wpm shorthand. 5-day week, good salary, excellent fringe benefits. Ages 18 to 32 will be considered. Phone
-Allstate Insurance Co.
Personnel Department WY 1-9000
GENERAL OFFICE
Girls, 18 to 28', East Side resident, preferably single. 5-day week, good salary, excellent benefits. Phone Personnel Department WY 1-9000
for personal interview.
Moški ali ženska
Išče se moški ali ženska za delikatesen trgovino. Mora razumeti slovanske jezike. 12705 Buckeye Rd-, ali WA 1-4050.
(252)
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščemo gospodinjo in kuharico, mora živeti v domu. Vse ugodnosti, 2 sobi in TV. Kličite YE 2-1118.	(251j
Moški dobijo delo
MACHINIST
For Jobbing Machine Shop
General All Around Man Hourly rate, steady work; day shift-
Boom Boiler & Welding Co. 1740 Columbus Rd.
(Near W. 9th)
(251)
(3)
I. B. M. ALPHAMETRICAL KEY PUNCH
Full time or part time operators with a minimum of 1-year of Alphamerical operating experience; work in new office near Warrensville and Kinsman; 5-day week; excellent benefits. Call for appointment. Personnel Department.
WY 1-9000

iz Kalifornije topli zimski
PLAŠČI
$28
Pregovorili smo enega glavnih kalifornijskih izdelovalcev, da je posvetil vse svoje krojilne zmožnosti izdelavi toplih zimskih plaščev za clevelandsko zimo. In tukaj so! Samo pri Halle’s! Prekrasno izdelani kalifornijski kroji v razkošnem blagu — vsi plašči so lično in toplo podloženi. Damske mere 8-18 in majhne od 6-16. V črni, oxford, bančno sivi, sivi, rjavi, kraljevski, zeleni, rdeči, turkizni barvi in v krasnih selekcijah tweeda.
DOWNSTAIRS COAT DEPARTMENT AND SOUTHLAND
5


Urama in zlatarna
REHBERG’S
lastnik Srečko Gaser
29221 Euclid Ave.
lei.: WH 3-1025
MALI OGLASI
NAZNANILO
Naznanjamo, da začenši 26. decembra 1959, bo Šornova restavracija odprta od 7:00 zj. do 8:00 zvečer.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(249)
VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV -BOŽIČNIH KART - KERAMIČNIH IŽDELKOV -BRUŠENEGA STEKLA - SREBRNIH PRIBOROV -STENSKIH UR ter RAZNIH DARIL.
Garantirano popravilo ur vseh vrst!
Odprto vsak večer do devetih, le v soboto do šestih
Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina"

HANDEL-MAZZETTI:
Junakinja iz Štajra|
I

Pridite, pojdimo v cerkev, prosili bomo Jezusa, naj nas blagoslovi, preden vzame slovo od tega nesrečnega mesta.”
Ob osmih zvečer, ko so sodni sluge, ki so jih z bakljami in o-rožjem spremljali štajerski strelci, odhiteli v predmestja, da bi ondi stanujočim razglasili kužno povelje, so žalobno in otožno doneli v temno noč trije zvonovi farne cerkve na gori. Niso vabili k pridigi, niti k rožnemu vencu, niti k blagoslovu, tudi ne k pobožnosti sv. Jožefa — jutri zjutraj ob šestih zaprejo to zadnjo katoliško cerkev v štajru, zato jokajo zvonovi in vabijo ljudstvo, — naj se pride poslovit od svojega Odrešenika, ki biva v Zakramentu ljubezni.
Iz hiš, ki stoje na gori okoli farne cerkve, kjer prebivajo skoraj le katoličani, švigajo temne postave, ki nosijo baklje v rokah. Tudi iz štajerdorfa, tega katoliškega otoka, je prihitela velika množica ljudi, ki dere proti župni cerkvi.
Skoraj nihče ne zine besede, tako sta vse prevzela bolest in
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED—FEMALE
NURSES
ASSISTANT DIRECTORS SUPERVISORS HEAD NURSES O.B.—iO.R. & GENERAL STAFF NURSES
Full trme or part time EXCELLENT BENEFITS ADVANCEMENT OPPORTUNITIES NEW 316-BED HOSPITAL OWN TRANSPORTATION DESIRAB.LE Apply
Monday thru Friday 9 a.m. to 4 p.m.
LUTHERAN GENERAL HOSPITAL
1775 Dempster St. Park Ridge, 111. TAlcott 5-4434
___________________(251)
DIETARY KITCHEN HELP TRAY GIRLS COUNTER GIRLS Full time or part time EXCELLENT BENEFITS ADVANCEMENT OPPORTUNITIES NEW 316-BED HOSPITAL OWN TRANSPORTATION DESIRABLE Apply
Monday thru Friday 9 a.m. to 4 p.m. LUTHERAN GENERAL HOSPITAL 1775 Dempster St. Park Ridge, III. TAlcott 5-4434
(251)
strah. Med zadnjimi hiti proti cerkvenim vratom z roženo svetilko v rokah deklica, ki jo neki moški nagovori: “Mladenka, je-| li to varstvo božje in zmaga Cerkve, o kateri ste vedno govorili?” Mož je, bil eden tistih, ki so se zarotili zoper Hendelna, in mladenka je bila Štefana.
Mirno je odgovorila:
1 “Tudi Jude so zatirali do krvi, potem še le so smeli v izvoljeno deželo. Kjer je sila največja, tam je pomoč božja najbližja.”
Nato je mladenka stopila v cerkev.
Vsem, ki so slišali njene preproste besede, je zopet začel rasti pogum, češ, saj res še ni vse izgubljeno.
Nekako čudno je izgledaia cerkev, ki jo je do razpokanega obločja gori napolnjevala temna noč; le na glavnem oltarju, na oltarju sv- Križa in oltarju Žalostne Matere je brlelo nekaj revnih svečic, katerih plamenčki so trepetali kakor izgubljeni angelci. Kakor strahovi so zrli raz steklenih slepih oken iz svinca narejeni sivi obrisi an-' gelov, svetnikov, spak in zmajev doli v tri cerkvene ladje, ki so se zdele silno velike. Na slemenih ob stenah so mogočno stali kipi svetnikov ter rdeče bronaste postave pobožnih katoliških Štajercev, ki so živeli v davnih časih.
Na glavnem oltarju je Kristus globoko na prsi doli povešal svojo s trnjem ovenčano glavo; veli roki sta mu upadali, kakor bi ne mogli več nesrečnega Štajerja vleči na ljubeče srce. Poleg je jokala Marija, je ihtela Magdalena, celo angeli, katerih leseni obrazi so se sicei veselo smejali, se zdi, da žalujejo ta dan, ta grenki dan jeze božje, ob katerem Zveličar zapušča Štajer-
Počasi, kakor sence, so stopali verniki v cerkev:	nekateri so
se v strahu, da bi jim Mendel niti te žalostne pobolhosti ne
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
Janitors
Excellent jobs for men up to 50, who want steady work with good working conditions. Increased wages and employee benefits. Good health required and references.
Passavani Hospital
320 EAST HURON ST..
(249)
DOGS, PETS FOR SALE
^OODLES — BLACK MINIATURE PUPPIES — Exceptionally Fine Blood Lines. Hickory 7-8777.
AFGHAN PUPS for Christmas. Ch. sire and dam. Beauties. AKC. Show and pet type. Top bldln. — FU 8-7431.
SAVE BY MAIL -EARN MORE!
WHERE THOUSANDS SAVE MILLIONS!
5%
SAVINGS
/O FINANCIALLY
CURRENT INSURED RATE
Sena check or money order today. Free gifts with account. Accounts opened by 20th, earn from 15th.
DEPT. 5
COMMERCIAL SAVINGS and LOAN ASSOCIATION
3 Offices to Better Serve You 334 N. Howara St., Baltimore, Md. 8417 Georgia Ave., Silver Spgs., Md. 7934 Wisconsin Ave., Bethesda, Md.
ASSETS OVER 34,000,000.00
(250)
DEAL Christmas gift. Boxer puppies. 12 weeks. Ears cropped. Flashy fawn show prospects. Champion sired. TE 4-0456 bef. p. nj. and TE 3-9C94 after 6 p. m. and Sunday.
.-(250)
SEASON’S GREETINGS!
SEASON’S GREETINGS
QUIGLEY PREPARATORY SEMINARY 103 East Chestnut Chicago, Illinois
privoščil in se ne znesel nad njimi, poskrili po kotih in spovednicah . . .
Še vedno so v zvoniku v žalostnem in otožnem soglasju doneli zvonovi, sedaj utihnejo
—	le mrtvaški zvon je še javkal. — V zakristiji stoji mrtvaški bled Albert, ki so mu od solz pordečila lica. Najpreje je hotel nekaj govoriti ljudstvu, toda jezik se drži nebesa, ne more govoriti- Kaj naj bi tudi govoril, o Gospod nebes in zemlje? Ne more v svetem navdušenju kriti tabernakelj a s svojim telesom, ker je mož hudobije imenoval cerkev kraj kuge, in mu verjame ljudstvo. Ne more pozvati ljudstva, naj se upre postavi, ki je prav satanska po svoji hudobiji, ki jo pa odevlje navidezno sočustvo in očetovska skrb.
Nič mu ne preostane drugega, kakor da se poslovi — od Zveličarja in ubogih, zapuščenih duš — in to na tistem mestu, kjer je tolikokrat oznanjeval božjo besedo in večno resnico, kjer se je toliko trudil, da bi zaslepljeno mesto obvaroval najzagrizenejšega sovražnika — prepozno, prepozno in o gorje!
—	zaman, zaman!
Ogrinjala ga je bela alba, na
prsih se mu je križala štola, veli roki sta se mu trudno, kakor brez moči povešali in oči so mu srepo zrle.
Jutri bo, kadar pridejo, vzel Najsvetejše v svoje roke in je bo branil, dokler ga ne prebodejo z meči, pobijejo s puškinimi kopiti.
Glej, glej! Umreti hočeš, menih, in ljudstvo samo zapustiti?
Res, zvest pastir si svoji čredi.
Nič ni mučeniška smrt, boljše je v mučeništvu živeti in potrjevati brate v preganjanju- Pa premehak si, ne ljubi se ti naprej vleči svoj križ. Ti si pravi menih, glej, glej!
O Bog! Bog! je iskreno molil.
Zate hočem živeti in zanje. O. usmili se ubogega ljudstva, da brez vsake dušne hrane ne pogine, kakor pogine živina v gozdovih. Pod pretvezo kuge izvršuje božji rop ta moj, ki je krutejši kakor vsaka kuga. Odvrni kugo od nas, reši svoje ljudstvo, osramoti tega moža, vse to zamoreš. — V brezkončni boli, v strašni dušni zapuščenosti se mu zdi, da šepeče skriv nosten glas — ne ve, li prihaja od Boga, ali od hudiča:
“Veng! Veng! Romati v Veng __!” Pred duhovno oko mu priplava milostipolni kraj, izklesan iz kamena, pokrit z zlatom, kjer se darujejo daritve, kjer gori nebroj sveč, se razliva čudoviti blagoslov. Toda — li sme, sme li izzvati jezo sodnika, ki je krvavo prepovedal vsa božja po. ta? Zase se ne boji, je mu le za uiboge štajerske katoličane, te sužnje, ki jih bo ta grozni človek zdrobil z lastno pestjo, če prelomijo njegovo postavo.
Vrhutega je Veng v okuženi deželi . . . Sme li izkušati Boga?
Gorje — kje je naša vera, ki prestavlja gore? Gorje nam, kako uibožni, kako slabi smo postali. Albert, kje je tvoja vera?
Tako se bori, kakor se je nekoč boril Jakob z angelom, proti notranjemu glasu, ki ga priganja, naj pahne ljudstvo v smrtno nevarnost.
‘“Pozvoni!” je ves pretresen rekel služalbniku, “ljudje že čakajo v cerkvi . . .”
Mali zvonček, ki je visel ob zakristiji na starem, preperelem konopcu, je zapel; vse sence, ki so žalostno in jokajoč ždele v izpovednicah in klečale po kotih, so se vzravnale in so se prekrižale.
Težak mu je bil korak, ko je počasi, s povešeno glavo stopal v prezbiterij pred glavni oltar.
Srce mu poka, misli mu zastajajo. “Ne morem drugega,” je | rekel, “kakor, da jih blagoslo- Cleveland, O vim in tebe, o moj Bog, odnesem v drugo revščino, da te krivoverci jutri ne najdejo — ter
oskrunijo. Vse drugo mi je za-aranjeno.”
Pa glej, ko je stopal mimo oltarja Žalostne Matere, je takrat z oltarjevih stopnic vstala dekliška postava, v temi se je tuja roka dotaknila njegove — začutil je poljub na roki in čist glas mu reče;
“Prečastiti, mi moramo na božjo pot v Veng. žuga nam dvojna kuga, o kateri ste govorili: telesna in pa pogin vere v Šta-jerju. Ako romamo tja in prosimo Boga, nas bo rešil.”
Albert je obstal, plaho je pogledal mladenko, in roka mu je nad srcem krčevito grabila kuto . : Tak je bil menda Samuel v svetem strahu, ko ga je klical božji glas, tako je menda izgle-dal Jožef, ko je o polnoči v žarni luči stal pred njim božji angel: Vstani in beži v Egipet.
Od groze^ strahu in pobožnosti ves prevzet je komaj mogel izpregovoriti besede: ‘“Štefana — Štefana — okoli Venga je kuga.”
“V Vengu je svetišče, ki jo o-zdravlja,” je mirno in odločno odgovorila-
V temi so se dvignile glave in i mokre oči so se zasvetile . . . pri | oltarju stoji in govori z mladen- ! ko?	• j
Vnovič je rekel:
“Dete, si li čulo prepoved?” “Seveda, saj so jo izbobnali pri nas doma v štajerdorfu, hudo je. Toda, saj so tudi v prvih časih krščanstva hudobni cesarji kristjanom prepovedovali sveto daritev, kristjani se pa niso menili za take prepovedi. — Tudi mi moramo tako storiti, in Bog nam bo stal na strani. — Sicer nas bo zapustil.”
Stala je ,v svitu večne luči, ki je svetila nad njeno glavo, kakor je nekdaj žarel binkoštni plamen nad Marijino glavo.
Duhovnik pa, ki je že tolikokrat pred njim klečala in mu izpovedala svoje grehe, ki jo je že tolikrat bodril k veri in zaupanju, sedaj sam v duhu pred njo poklekne in v duhu poljubi dekličini roki, ki prekrižani počivata na prsih. Ona, ki naj bi ji bil qn vodnik, postaja vodnica njeniu in vsemu ljudstvu.
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, NAŠEGA DOBREGA OČETA
JOHN DEBELAK
ki se je po nesrečni smrti, povožen od avtomobila, preselil v nebeški dom dne 28. decembra 1956
Leta tri je že minulo, odkar za, vedno smo se ločili, truplo v grob smo položili, du‘šo Bogu izročili.
Pa prišel bo za vse srečni čas, ko Bog bo zopet združil nas. Takrat veliko veselje bo, ko se v raju snidemo.
Žalujoči:
ANTONIA DEBELAK, soproga SINOVI, HČI, VNUKI, VNUKINJE, SORODNIKI
Cleveland, Ohio, 28. dec. 1959.
:A> „■	■:; '■ 1

V blag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA
Joseph Mihevc
ki je umrl 28. decembra 1950.
Devet let je že minilo odkar zapustil si ta svet.
Zdaj počivaš v božjem miru, kjer ni trpljenja, ne solza.
Saj križ mam sveti govori, da pid’mo ;se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROGA IN OTROCI.
28. dec. 1959.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne
Republic uslužbenci:
ZAHTEVA REPUBLIC NESTVARNE SPREMEMBE V DELOVNIH POGOJIH OBRATOV!
Ne! ,Z namenom da povečamo učinkovitost in zmanjšamo izgubo časa, smo predložili skupni študij Unije in vodstva podjetja o določenih odstavkih pogodbe. Če bi do 30. junija ne bil dosežen sporazum, smo predložili, naj bi bilo vprašanje izročeno v razpravo posebnemu posredovalnemu odboru, sestavljenem iž zastopnika imenovanega od unije, zastopnika izbranega od podjetja in tretjega člana, izbranega od obeh.
Če bi prišlo do sprememb v katerem izmed krajevnih obratov, z normalnimi premestitvam1, vežbanjem in nadomestitvami na razpoložljivih delovnih mestih, naj ne bi nihče izgubil dela. V vsakem slučaju naj bi bila sprememba delovnih pogojev predmet rednega postopka za pritožbe in posredovanje.
REPUBLIC STEEL
Me
V ponedeljek
od 9:30 dop. do 9. zv.
se prične in se nadaljuje v torek in sredo
THE MAY COMPANY'S
NAJVEČ J! IH J A J BOLJŠI
VELIKI VARČEVALNI DOGODEK



SKLADIŠČNA
RAZPRODAJA
na East 43rd in Payne Ave.

Ogromni
prihranki
pri vsem, kar kupite . . . pri pohištvu, preprogah, svetilkah, porcelanu in steklu, pri kuhinjski posodi, pri gospodinjskih strojih, pralnikih, hladilnikih, pisarniških potrebščinah, pri raznovrstnem priboru in pri drugem blagu.
Trgovina v mestu odprta v ponedeljek od 9 :30 do 9. zv. Na Heightsu od 9:30 do 9:30.
BREZPLAČNA AVTOBUSNA POSTREŽBA od trgovine v mesta do skladišča... in zapomnile si
EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
-'j