Št. m (15.555) leto Lil.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
1500 LIR
POSTMNA PLAČANA V GOTOVINI SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
SREDA, 15. MAJA 1996
SNAM izgubil bitko, a ne vojne
Drago Gašperlin
Tržaški zaliv je zaenkrat rešen. Ce hoCe družba SNAM na vsak način uresničiti svojo zamisel o uplinjevalniku tekočega metana pri Moščeni-cah v tržiški občini, bo morala predložiti nov načrt, ker je ministrstvo za okolje na podlagi ugovorov Spomeniškega varstva v Trstu zdajšnjega zavrnilo. Njegovo mnenje ni sicer zavezujoče, je pa vseeno pomembno, saj daje prav družbenim in političnim krogom, ki že od vsega začetka nasprotujejo plinskemu terminalu in so protest podkrepili z marčnim zborovanjem pred mestno hišo v Tržiču.
Tamkajšnja uprava ni zavzela jasnega stališča, medtem ko so se upravitelji občine Devin-Na-brežina, kjer ima večino ista politična sila kot v sosedni občini na Goriškem, odločno izrekli proti, kakor so to storili tudi njihovi kolegi v drugih štirih okoliških občinah na Tržaškem. Enako velja za deželno vlado, ki načelno ni proti Snamovemu projektu in je v petek zahtevala še nekaj časa za razmislek, a se je ministrstvo za okolje nanjo očitno požvižgalo.
V marcu smo zapisali, da mora prevladati trezna presoja koristi in zlih učinkov, ki hi jih prinesla plinska postaja, ne pa špekulacija. V resnici se pri vsej zadevi tesno prepletajo globoki eko-nomsko-finančni in politični interesi, pa ne samo znotraj tabora, ki je terminalu naklonjen, temveč tudi v taboru, ki uplinjevalnika ne mara. In ker smo pred dvema mesecema opozorili, da se je kraški živelj v zadnjih desetletjih že dovolj žrtvoval v prid »skupnih interesov« in se zato noče znova, mora biti vsem jasno, da interesi okoliških občin ne sovpadajo z interesi tistih, ki vihtijo zdaj meč proti Snamu, a so zlasti po letu 1978 bistveno pripomogli k divji pozidavi Krasa ter k razlastitvi dragocenih vinogradov, pašnikov in vrtov.
Se nekaj. Družba Sea-stok namerava pri Zavljah zgraditi podzemno skladišče tekočega propana; tudi med tamkajšnjimi protestniki so mnogi taki, ki še trenili niso, ko je šlo za namestitev naftnih hranilnikov na slovenski zemlji v dolinski občini.
I Dunaj: Prekinjena | razprava o reformi
DUNAJ - Razprava o zakonu o narodnostnih skupinah v Avstriji je odložen na nedoločen čas, to pa zaradi sprtosti osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij, ki se tudi na včerajšnji seji sosveta za koroške Sovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju nista mogli zediniti glede skupnega zakonskega predloga, ki sta.ga pripravila vladni stranki.
Na 3. strani
I Kmečko banko I bo vodil Peter Sanzin
GORICA - Pretekli petek, 10. maja se je v gori ški Kmečki banki uradno končala komisarska uprava, v ponedeljek, 13. maja pa je vodstvo banke prevzel nov upravni odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru delničarjev. Njegovi člani so na prvi seji iz svoje srede izvolili predsednika in to dolžnost zaupali odvetniku Petru San-zinu, ki je odbor delničarjev vodil že skozi vse težko obdobje komisarske uprave.
Na 9. strani
I Načrt SNAM za | zdaj zamrznjen
TRST - Ministrstvo za okolje se je povsem nepričakovano izreklo proti načrtu družbe SNAM za gradnjo uplinjevalnika utekočinjenega metana znotraj industrijske cone pri Tržiču. Njegova poteza je presenetila deželno upravo Furlanije-Julijske krajine, ki načelno ne nasprotuje plinskemu terminalu, a je zahtevala odlog vsakršne odločitve v pričakovanju, da se razčisti problem učinkov na okoliš.
Na 3. strani
RIM / SCALFARO JEZEN ZARADI POROČANJA NEKATERIH ČASOPISOV
DRŽAVLJANSKA VOJNA
Prodi: Nobenega spora ne v Oljki ne s Kvirinalom
Korektivni manever morda že danes
RIM - Po včerajšnjem sestanku Lamberta Dinija z Romanom Prodijem kaže, da je korektivni javno-bilanCni manever praktično že pripravljen in da bi ga lahko vlada obravnavala ali celo sprejela že na današnjem zasedanju. Po zadnjih neuradnih vesteh naj bi ukrepi za popravek javnih računov zahtevali
9.600 do 12 tisoč milijard lir, čeprav je bolj akreditirana druga vsota.
Dinijeva vlada se je pri pripravi ukrepov menda bolj držala varčevanja kot ožemanja državljanov, čeprav se govori o podražitvi neosvinčenega bencina in listka loterije »praskaj in zadeni«.
RIM - Romano Prodi noče ničesar več povedati o tem, kako poteka izbira novih ministrov, ampak se omejuje na zagotavljanje, da »ni problemov«. To pa potem, ko so časopisi včeraj objavili različne vesti ne samo o težavah znotraj Oljke (še posebno med DSL in Ljudsko stranko o podelitvi obrambnega in notranjega ministrstva), ampak celo o sporu med Prodijem in predsednikom republike Scalfa-rom, kar je tudi sam Kviri-nal demantiral z neobičajno ostro noto.
Vsekakor pa je Prodi na včerajšnji skupščini parlamentarcev Oljke pozval levosredinsko zavezništvo k strnjenosti, pri čemer si je zagotovil tudi odobravanje tajnika SKP Bertinottija (na sliki s Prodijem ob zaključku skupščine), ko je napovedal glavno skrb bodoče vlade dramatičnemu vprašanju brezposelnosti.
Predstavniki opozicijskega Pola svoboščin pa so včeraj sklenili, da sprejmejo predsedstva parlamentarnih jamstvenih komisij, ki jim jih je ponudila Oljka.
Na 2. strani
Odisejada liberijskih beguncev se je za sedaj končala: Gana jih je sprejela
MONROVIA - Medtem ko se je začasno rešil položaj beguncev, ki so zbežali iz Liberije z ladjo »Bulk Challenge« in so se izkrcah v Gani, kjer jih bodo začasno sprejeli v begunsko taborišče, se boji in pokoli
v Liberiji nadaljujejo. Žrtve državljanske vojne rastejo iz ure v uro in ni nobenega upanja, da bi se stvari uredile.
Na sliki: pripadnik ene strani se znaša s sulico nad svojim mrtvim sovražnikom.
FRANCOSKI PREDSEDNIK PRISPEL Z VLAKOM
Chiracov obisk v Londonu v znamenju dobrih odnosov
LONDON - Francoski predsednik Jacques Chirac je včeraj začel štiridnevni uradni obisk v Veliki Britaniji, kamor je prispel z vlakom skozi predor pod Rokavskim prelivom in tako tudi simbolično potrdil močno povezanost med državama, večnima tekmicama in večkratnima sovražnicama ter zaveznicama. Čeprav je Major za pariški Le Figaro včeraj izjavil, da so odnosi med Parizom in Londonom boljši, kot so bili sploh kdaj v zadnjih petdesetih letih, je Chiraca poleg kraljevske družine tudi izbruh »evrofobije« v britanskih časnikih.
Danes v Primorskem dnevniku
Istatova slika dvojne Italije
Zadnja konjunktuma kriza je še poglobila socialno, gospodarsko in razvojno neravnovesje v državi, kjer brezposelnost poraja novo revščino.
Stran 2
Langer tudi v slovenščini
V Gregorčičevi dvorani v Trstu so sinoči predstavili slovenski prevod knjige Alexandra Langerja«Od-loCitev za sožitje«.
Stran 3
Trst kmalu »kronometropolis«
Proti koncu poletja ali kvečjemu prve dni jeseni naj bi temeljito preuredili umike trgovin in javnih uradov, da bodo bolj ustrezali povprečnemu občanu.
Stran 5
Gorica: sklep za novo bolnico
Ravnatelj Zdravstvene ustanove v Gorici je včeraj sprejel sklep za gradnjo nove splošne bolnišnice.
Stran 8
Lira se še vzpenja
Marka je včeraj padla na 1.012 lir, nov rekord, s katerim je denarni trg izrazil pričakovanje za hitro sestavo vlade in sprejem javnobilančnih ukrepov.
Stran 9
RIM / KVIRINAL OSTRO DEMANTIRAL VESTI O SPORIH S PRODIJEM
Izbira novih ministrov poteka »brez težav«
»Zbližonje« med Prodijem in Bertinottijem
RIM - Izbira ministrov bodoCe Prodijeve vlade poteka »brez problemov«, je včeraj zagotovil Romano Prodi, domnevni spor s predsednikom republike pa je gola časopisna izmišljotina, je potrdil Kvirinal.
Neobičajno ostro noto je predsedstvo republike objavilo včeraj zjutraj, potem ko so nekateri vsedržavni dnevniki na prvih straneh objavili vest o domnevnem sporu ali vsaj o delnem razhajanju med Prodijem in Scalfarom glede sestave nove vlade. »Vest,« piše v noti Kvirina-la, »je povsem izmišljena in je odraz velike dezinformacije, v nasprotju s profesionalno etiko.« Politični kronisti ne pomnijo, da bi se kdaj prej s Kvirinala pojavilo tako rezko besedilo, iz Cesar sklepajo, da je bil Scalfaro tokrat res razkačen.
Da ni s Kvirinalom nobenega razhajanja, je včeraj potrdil, kot rečeno, tudi sam Romano Prodi, ki pa ni hotel ničesar povedati o seznamu ministrov, ki ga pripravlja, češ da sploh še ni prejel mandata in da bi torej bilo kakršnokoli javno govorjenje o ministrih sila nekorektno.
Prav tako naj bi ne bilo sporov v Oljki, niti okrog vprašanja podelitve notranjega in obrambnega ministra. Po Časopisnih domnevah naj bi oba resorja pripadla predstavnikom DSL (notranje ministrstvo Gior-giu Napolitanu, obrambno pa Pieru Fassinu), kar je včeraj v intervjuju mi-
lanskemu Corriere della Sera kritiziral tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco. Na včerajšnji skupščini novoizvoljenih parlamentarcev Oljke je Prodi v tej zvezi dejal, da ni sicer nobene norme, da pa je doslej veljalo nepisano pravilo, po katerem so ministrstva istega sektorja pripadala različnim strankam. In tako je v časopisnih napovedih na Stolčku obrambnega ministra Piera Fassina zamenjal Antonio Maccanico.
Včerajšnja skupščina Oljke je tudi zabeležila zbližanje med Prodijem in tajnikom SKP Faustom Bertinottijem. Slednji je sicer na skupščini zahteval »izstop Italije iz Maastrichta«, kmalu potem pa je
pohvalil Prodijevo poročilo, ker je bodoči premier postavil glavni poudarek na problemu brezposelnosti.
Na nasprotnem bregu se je sestal tudi »vrh« Pola svoboščin, ki je sklenil, da sprejme predsedstva nekaterih parlamentarnih jamstvenih komisij, ki jim jih je ponudila Oljka. Ali je to znak, da so na desnici »golobice« prevladale nad »jastrebi«? V enako smer kaže tudi včerajšnja izvolitev bivšega demokristjana Beppeja Pisanuja za predsednika parlamentarne skupine Forza Italia. Pisanu, ki velja za »golobico«, je prejel 84 glasov, njegov tekmec, »jastreb« Antonio Martino, bivši zunanji minister, pa komaj 28.
Romano Prodi (foto AP)
Di Pietro: V vlado na valu zaupanja, ne pa ideologije
MILAN - Nekdanji sodnik Antonio Di Pietro je v rubriki, ki jo objavlja tednik Oggi, zakaj se je odločil, da pristopi k Prodijevi vladi kot minister za javna dela. Ta vlada mi je zaupala in jaz zaupam ljudem, ki jo bodo sestavljali. In to brez skritih namenov in predvsem brez vsakršnih ideoloških obarvanj. Združujejo nas le programi o rečeh, ki jih bo treba izpeljati, je zapisal.
Tistim, ki so mu očitali, da je po volitvah skočil na zmagovalcev
voz, je odgovoril, da so mu bila v preteklosti ponujena mnogo bolj pomembna ministrstva (mislil je seveda na Berlusconija, ki ga je bil svojcas prosil naj prevzame v svoje roke notranje ministrstvo). Ma-stelli je repliciral, da ni ciljal na«pomembno mesto«, paC pa da bo le »poskušal storiti kaj pomembnega«.
V uvodi se je obregnil tudi ob Giuliana Ferraro, ministra za stike s parlamentom v Berlusconijevi vladi. »VeC mesecev je namigoval, da naj bi se lotil
politike z namenom, da bi se rešil sodnih preiskav. Storil pa sem ravno nasprotno: najprej sem počakal, da so mi sodili, in ko se je izkazalo, da so bile vse obtožbe neutemeljene, sem sprejel politično funkcijo. Njegovi strankarski tovariši niso bili tako tenkočutni,« je vrnil Ferrari milo za drago.
Včeraj se je Di Pietro v rodnem Monteneru di Bisaccii srečal z dijaki iz Moliseja. Njegova ura državljanske vzgoje je bila - po odzivu dijakov sodec - triumfalna.
STATISTIKA / LETNO POROČILO ZAVODA ISTAT
Dve Italiji na pragu tretjega tisočletja
Kriza leto 1993je poglobila gospodarski in socialni razkol med severom in jugom
RIM - Iz letnega poročila statističnega zavoda Istat, ki so ga predstavili vCeraj v Rimu, je izšla bolj razdeljena Italija. Razkorak se je povečal in rece-sijska kriza leta 1993, ki je - kot se pogosto dogaja v takih primerih - na videz skrčila socialne, gospodarske in razvojne razlike, je v resnici povzročila še ostrejši razkol. Država, ki se ponaša s članstvom v »ekskluzivnem klubu« G7, je v zadnjih treh letih doživela vznemirljivo povečanje socialne neenakosti (10% najbogatejših družin porabi osemkrat veC kot 10% najrevnejših) in brezposelnosti, ki je iz konjunktume postala kronična (lani je bilo na 100 aktivnih prebivalcev kar 12 brezposelnih, 8 od teh pa je delo iskalo že veC kot leto). V tem Času tudi ni bilo storjeno nic učinkovitega za odpravljanje vse bolj perečega problema revščine (10% družin živi pod eksistenčnim minimumom, na jugu pa se ta številka celo podvoji). Skratka, iz Istatovega poročila izhajata dve podobi Italije, M jo na pragu tretjega tisočletja kljub nedvomnemu napredku pretresa akutna kriza identitete.
Ta občutljiva prehodna faza je - vsaj v ekonomskih terminih - še bolj oddaljila jug od ostale države. Medtem ko kriza na severovzhodu družinske porabe praktično ni okrnila, se na otokih še niso pokazali znaki oživljanja porabe, nasprotno, lani se je že Četrto leto zapored znižala. Sest odstotkov družin na jugu meni, da nima zadostnih sredstev za potrebe vseh družinskih članov, na severu pa je takih družin le za tri odstotke. Se bolj kriCeCe je nasprotje na področju zaposlovanja: na jugu išCe delo 6,8% družinskih poglavarjev, v srednji in severni Italiji pa 2,1%. NiC Čudnega, da se ta gibanja poznajo tudi pri strukturi družine, ki so se v številnih primerih spremenile v prave socialne blažilce za otroke, ki ne najdejo dela (40% jih ima veC kot 25 let). Trenutno že 70% družin nima veC kot tri elane, velika razlika pa se pokaže pri enočlanskih družinah: na severozahodu države je takih že 25%, na jugu pa le 16%.
Evolucija družinske strukture in ritmi demografskega gibanja že kažejo posledice, ki bodo v prihodnjih desetletjih korenito spremenile italijansko
družbo, njen skrbstveni in zdravstveni sistem ter kakovost življenja.
Pokojnine ogrožajo zaposlovanje
Ničelna rast zaposlitve in demografsko nazadovanje utegneta ogroziti finančno ravnovesje poreformnega skrbstvenega sistema. Poglavje o pokojninah v Istatovem poročilu pa poleg opozorila vsebuje tudi nekaj pozitivnih podatkov iz obdobja 1991-94. Po zaslugi zamrznjenja pokojnin po končani delovni dobi se je v tem Času upočasnila rast socialnih pokojnin (invalidskih, starostnih itd.): stopnja njihove rasti se je od 2,6 znižala na 1,4% letno. Se vidnejša je upočasnitev izdatkov, saj se je letna stopnja njihove rasti znižala od 5,9 na 1,8%.
Sestavljale! pokojninske reforme so predvideli, da se število zaposlenih v prihodnjih desetletjih ne bo spremenilo, kar spričo ničelne demografske rasti pomeni, da so računali na močan porast zaposlenosti. Ker pa ta ne narašča, bodo predvidevanja na daljši rok preveC optimistična. Pri tem Istat opozarja, da bodo okrog leta 2030 šle v pokoj velike generacije rojenih v šestdesetih letih, ki jih bodo morali vzdrževati maloštevilni rodovi devetdesetih let. Drugo, za bodoče upokojence boleče poglavje bo višina pokojninskih zneskov, ki se bodo postopno krčili vzporedno z višanjem življenjske dobe in torej števila let, ko upokojenec bremeni pokojninski zavod.
»Sužnji« avtomobila in mineralne vode
Italijani so še vedno vroCi ljubitelji štirih koles (kar 70% delavcev se vozi dnevno na delo z motornim vozilom), čeprav se močno pritožujejo nad prometnimi zastoji, onesnaženjem in pomanjkanjem parkirišč. Mineralna voda je skoraj že nadomestila vodo iz pipe, prenosni telefon pa ni izgubil svojega Čara. Poplava podatkov v Istatovem poročilu govori, da je Italijan še vedno na sredi poti med industrijsko omiko in podrazvitostjo, o Čemer priča tudi ugotovitev, da je za polovico italijanskih družin najbližji oddelek za prvo pomoC še vedno težko dostopen, problem pa predstavlja tudi dosega policijske postaje in celo živilske trgovine.
1 JUŽNOTIROISKA STRANKA
SVP bo Prodijevo vlado sodila po programu
BOČEN - Južnotirol-ska ljudska stranka (SVP) bo stališče do nove vlade zavzela takrat, ko bo znan vladni program glede avtonomije Gornjega Poadizja in glede načrta federalne države. Tako je vodstvo SVP po včerajšnji seji pojasnilo, da je bil glas njenih predstavnikov v poslanski zbornici za predsedniške kandidate Oljke »zgolj institucionalni sklep« in da SVP »dosledno zastopa sredino in se ne pusti vleči ne na desno ne na levo«.Južno-tirolska stranka ne soglaša s trditvami novoizvoljenega predsednika poslanske zbornice Luciana Violanteja glede uporabe sile proti secesiji in glede Salo j ske republike, češ da »svobodno izražanje misli v demokraciji ne more biti zatrto z orožjem,« in da »z vidika resničnega anti-
fašizma ni mogoče spremeniti obsodbe Salojske republike«.
SVP Severni ligi priznava, da je s postavitvijo vprašanja secesije spodbudila razpravo o federalizmu, pri tem pa poudarja, da bi tudi v primeru secesije položaj Gornjega Poa-dižja ne bil pod vprašajem, ker njegovo avtonomijo ščitijo mednarodna določila. Sicer pa je SVP »za resnični federalizem, za Evropsko regijo Tirol (ki naj bi jo sestavljale Gornje Poadižje, Tridentinska in avstrijska Tirolska, op.ur.), za evropski regionalizem, ki naj preseže nacionalne meje in za večje italijansko angažiranost v Evropski uniji.« V svojem dokumentu je vodstvo SVP tudi poudarilo »neodtujljivo pravico Južnih Tirolcev do samood-ločanja«.
MILAN / ŠKANDAL NA OBČINI
Formentinijevemu odboru se slabo piše
Nad mestno upravo Severne lige se je spravil tudi Osservatore Romano
MILAN - »Nisem pomislil na odstop in tudi ne verjamem, da je moj mandat v nevarnosti.« Tako je včeraj dejal milanski župan Marco For-mentini (na sliki AP) ob robu sestanka opozicije, ki je razpravljala, kaj ukreniti po škandalu, v katerega je bila vpletena odbornica Cristina Gandolfi, ki jo je sodna oblast osumila izkoriščanja uradne funkcije in suspendirala za dva meseca. Formentini je še pojasnil, da je govoril z Bos-sijem ter pristavil, da ni naredil napake celotni odbor (sestavljajo ga predstavniki Severne lige), temveč preiskava teče samo proti enemu odborniku in morebitna krivda posameznika ne more pogojevati vse ekipe. Formentini je še odločno pribil, da ne bo milosti za tiste, ki so morebiti grešili, zavrnil pa je vsakršno primerjavo s podkupninskimi aferami, ko je po njegovih besedah šlo za splošni korupcijski sistem, medtem ko v tem primeru gre morebiti za napako posameznika.
Da se Formentinijevemu odboru pišejo slabi Časi, pa potrjuje tudi
stališče milanske DSL, ki je v tiskovnem sporočilu zapisala, da bi odstop prinesel razCišCenje. Če do tega ne bo prišlo, je DSL pripravljena podpreti nezaupnico. Obenem poudarja svojo negativno oceno odboru in meni, da se mora tudi
župan sprijazniti z dejstvom, da je njihova izkušnja doživela polom in potegniti temu primerne zaključke.
Medtem je javni tožilec Francesco Prete zanikal, da bi za Gandolfijevo zahteval aretacijo. Slo je za materialno napako, kar je potrdila tudi sodnica za predhodne preiskave Clementina Forleo.
Dokaj kritičen in polemičen je bil včeraj »Osservatore Romano«, ki je zapisal, da je naCin upravljanja Severne lige vse prej kot novost: Ce bi milansko Občino imeli za primer vladanja Lige, sami predstavniki Lige ne bi mogli mimo spati. Tudi Ce bi hoteli verjeti naporom za moralizacijo, nadaljuje »Osservatore«, bi morali istočasno priznati, da je pobuda propadla prav v mestu, od koder bi se morala razširiti. Po drugi strani, dodaja Članek, besedi federalizem, secesija, ki navdihujeta provokacije Severne lige, izhajata iz volje po dejanskem razbitju države, a Ce so to predpostavke, ne izražata obenem tudi pozitivnih sprememb države.
Folkest ‘96 predstavili v Milanu
MILAN - Osemnajsto izdajo Folkesta, mednarodnega festivala etnične glasbe in novih teženj na glasbenem področju, so vCeraj predstavili tudi v Milanu na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta FJK Matteo Bor-tuzzo. Umetniški vodja manifestacije Andrea Del Favero je poudaril, da je Folkest postal pomemben dejavnik ljudske kulture in glasbe ter vsako leto gosti pomembne umetnike. Za letošnjo izdajo so svojo udeležbo že napovedali veliki Bob Dylan, Jackson Broivne, Loreena McKennit in Bruce Cockburn.

TRST / PREVOD LANGERJEVE KNJIGE
»Pot k sožitju je večkrat naporna«
Pobudo ZSKD in zadruge Bonawentura Posega Marina Voccija in Aceta Mermolje
V Trstu so sinoči predstavili slovenski prevod edine Langerjeve knjige (Foto KROMA)
TRST - V Gregorčičevi dvorani sta včeraj zadruga Bonawentura in Zveza slovenskih kulturnih društev predstavili slovenski prevod knjige Alexandra Langerja »Odločitev za sožitje«, ki sta jo kulturni organizaciji objavili v sodelovanju z založbo Devin. Knjigo, ki je v italijanščini izšla pri založbi E/O, sta predstavila Rossella Pisciotta (Bonavventura) in Andrej Furlan (Devin), o njeni vsebini in o liku pokojnega evropskega poslanca pa sta obširneje spregovorila Marino Vocci in Ace Mermolja. »Odločitev za sožitje« so izdali v okviru prireditve »Kdo so drugi«.
Predsednik kulturnega krožka Istria Vocci, ki je bil Langerjev osebni prijatelj, je govoril o mostovih, ki združujejo in o zidovih, ki ločujejo. Izpostavil je Langerjev odnos do različnosti in drugačnosti ter njegov pojem »etnične kontaminacije«, ki nikakor ne pomeni vtapljanja v morju asimilacije, a pomeni nasprotno obrambo lastne identitete, ramo ob rami z različno govorečenimi in mislečimi. To predstavlja velik izziv, ki ga je Langer zagovarjal vse življenje, v vsakdanji politiki, pri naporih za zaščito okolja in miru. Ni naključje, da je za svoje potovanje pred poslednjo gesto izbral prav Tuzlo.
Mermolja je izrazil prepričanje, da je okrog pojmov večjezičnosti in multikulturnosti vse preveč zmede. Nekateri tolmačijo ta dva pojma kot uvod v narodnostno asimilacijo, drugi pa (tudi namerno) mešajo multikulturnostjo z interna-cionalizmom, ki nimata popolnoma nič skupnega. Langer jeva misel ne spaja posameznosti in različnosti, a jih nasprotno vrednoti. Lažje je biti zaverovan in vase zaprt, kot odprt do spodbud in izzivov, ki nam jih postavlja narodnostno mešano okolje.
Narodnostne manjšine
ne smejo biti talec držav, če hočejo dialogirati med sabo in z večinami, pa morajo biti varne. Langer je dosledno poudarjal to potrebo, stalno pa je tudi opozarjal, da vedno najdeš koga, ki je šibkejši od tebe. Od tod nujnost strpne politike, ki se mora udejaniti tudi v navidez malenkostnih zadevah.
Furlan je med drugim opozoril na tako imenovano »sivo cono« ljudi, ki se ne čutijo narodno opredeljene in na katere tudi manjšinske ustanove prepogosto pozabljajo oziroma ne dovolj upoštevajo njihov potreb ter razmer, v katerih vsakodnevno živijo. Zastopnica Bonawenture pa je postavila v ospredje velik pomen sodelovanja med Mielo in ZSKD, ki ga je treba v bodoče obogatiti in po-
r NAČRT SNAM / PO NEGATIVNEM MNENJU MINISTRSTVA h
Ali bo Občina Tržič oklicala referendum?
Zadovoljstvo opozicije v deželni skupščini
pestriti, za kar obstaja obojestranska pripravljenost.
Prireditev »Kdo so drugi« se počasi izteka, organizatorji pa že razmišljajo o novi izvedbi, saj so mnenja, da gre za napore, pri katerih velja vztrajati. Pobuda ZSKD in Miele je prav v teh dneh na pobudo filmskega krožka Cappella Un-derground prečkala državne meje in se preselila na tla nekdanje Jugoslavije. V Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani in Beogradu namreč v teh dneh predvajajo dokumentarni film "Ujetniki vojne", ki sta ga realizirala režiserja Vervant Gianikian in Angela Lucchi Ricci. V Mleli bo jutri ob 17.uri srečanje s filozofi, ki bo posvečeno različnosti, v petek pa bo sklepni koncert posvečen Eriku Sa-tieju.
TRST - Komaj tri dni po zasedanju tako imenovane konference za storitve v Rimu, na katerem je deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Mario Puiatti izbojeval odlog razprave oziroma odločitve ministrstva za industrijo glede načrta SNAM za gradnjo uplinjevalnika pri Tržiču, je državni resor za okolje ta projekt zavrnil. Ministrstvo je svoje mnenje utemeljilo s poudarkom, da bi uresničitev plinske postaje prizadejala nepopravljivo škodo vsemu okohškemu in zalednemu krajinskemu bogastvu, četudi bi načrtovalec spoštoval ugovore Spomeniškega varstva v Trstu.
Dogodek je presenetil oba tabora - tistega, ki je proti terminalu, in onega, ki je zanj. Zakaj? Zato, ker so se na petkovem sestanku domenili za novo snidenje 10. junija, da bi medtem globlje preučili vse vidike Sna-movega načrta kar zadeva varnost človeka in učinke na ekosistem v Tržaškem zalivu. Deželna vlada ni zavzela namreč jasnega stališča, ampak samo razložila, da načelno ne nasprotuje uplinjevalniku tekočega zemeljskega plina, da je pa potrebno še dodatno razčiščenje. Cernu torej tako hiter izrek mnenja na ministrstvu za okolje, ki ni sicer zavezujoče?
To se je vprašal tudi tržaški župan Riccardo Illy, ki je mnenje iz Rima vzel na znanje ob pripombi, da njegova utemeljitev zajema samo nekaj tipkanih strani, medtem ko obsega štu-
dija o morebitnih vplivih metanskega terminala na okolje več tisoč strani. Se bolj pa je ministrski ”ne“ presenetil tržiškega župana Adriana Persija, saj je bil zanj docela nepričakovan; kakor je znano, se mestna vlada v Tržiču ni izrazila ne za ne proti Snamovemu projektu in mu je pod nekaterimi pogoji celo naklonjena, kar velja tudi za industrijske kroge.
Povsem nasprotno stališče so zavzele, kot je znano, devinsko-na-brežinska, zgoniška, re-pentabrska, dolinska in miljska občinska uprava (v Miljah imajo že itak opraviti s podobno pobudo na območju nekdanje rafinerije Aquila pri Zavij ah), saj so ravno one - poleg Tržiča, San Giorgia di Nogaro in siceršnjega ondotnega obalnega pasu - najbolj neposredno prizadete.
Pri Snamu so na potezo ministrstva za okolje reagirali umirjeno, ker so jo bržkone tudi pričakovali, menijo pa, da so se v Rimu nekoliko prenaglili. Zatrjujejo namreč, da je ministrstvo izreklo svoje mnenje na podlagi družbinega prvotnega načrta, ne pa na osnovi spremenjenega projekta, ki upošteva tudi navodila tržaškega spomeniškega varstva. Načrtovalec vsekakor ne mara popustiti. V resnici zadeve s tem še ni konec, saj lahko predloži nov načrt.
Veliko zadovoljstvo je pa seveda v krogih, ki so najbolj nasprotovali izgradnji plinske postaje oziroma uplinjevalnika uvoženega metana. Gre za nekatere politične sile, gibanja in skupine, ki gredo od skrajne leve do skrajne desne in do WWF. Deželni svetovalci opozicije, in sicer Li-
DUNAJ / ZARADI SPRTOSTI SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
Odložena reforma manjšinske zakonodaje
Vladni stranki ne bosta sprožili novih pobud, dokler se Slovenci se bodo zedinili
DUNAJ - Razprave o dvajset let staremu zakonu o narodnostnih skupinah v Avstriji je odložen na nedoločen čas. Razlog za to je sprtost osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta in Zveze slovenskih organizacij, ki sta se tudi na včerajšnji seji sosveta za koroške Sovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju nista mogli zediniti za skupni zakonski predlog, ki sta ga pripravila vladni stranki in ki predvideva krepitev narodnostnega sosveta za koroške Slovence in ustanovitev konference predsednikov in podpredsednikov narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja.
Predsednika poslanskih klubov socialdemokratske stranke in ljudske stranke Khol in Kostelka, ki sta prisostvovala seji sosveta sta
poudarila, da vladni stranki ne bosta sprožili nikakršnih parlamentarnih pobud, dokler se koroški Slovenci ne bodo zedinili za skupni in vsklajeni predlog. Khol je s tem v zvezi odkrito kritiziral Narodni svet
koroških Slovencev češ, da je le-ta s svojim odklonilnim stališčem do osnutka Khol-Kostelka preprečil napredek v manjšinski politiki. Dejal je tudi, da NSKS s predložitvijo temeljnega zakona ovira napredek v
V letu 1995 FJK povečala svoj izvoz za 24 odstotkov
VIDEM - Globalni izvoz Furlanije - Julijske krajine v letu 1995 je dosegel vrednost 12.466 milijard lir, kar pomeni 24,1 odst. več kot leto prej, ko je vrednost izvoza znašala 10.049 milijard. Kvota FJK v vsedržavnem okviru znaša 3,3 odst., enako kot leta 1994.
Levji delež pri izvozu je imela videmska pokrajina s 5.025 milijardami lir, sledijo pokrajine Pordenon (4.072 milijard), Gorica (1.713) in Trst (1.656). Pač pa se je izvoz v raznih pokrajinah različno povečal: največji skok je napravila goriška pokrajina (+38,9 odstotka), sledijo Trst (+24,4 odst.), Pordenon (+24,3) in Videm (+19,4).
Glede vrste izvoženega blaga so v treh pokrajinah na prvem mestu kovinarski izdelki, v goriški pokrajini pa (po zaslugi tržiškega Fincantieri) prevozna sredstva.
Vse gornje podatke je posredoval videmski CREF (Center za ekonomske raziskave in usposabljanje).
manjšinski politiki.
Narodnostni sosvet za koroške Slovence tudi včeraj ni sprejel sklepa o uvedbi ustavnega določila, v katerem se Avstrija priznava k svoji zgodovinsko zrasli jezikovni, kulturni in etnični raznolikosti. Sosvet o tem ni sklepal, ker je Khol menil, da ljudska stranka zaenkrat takemu določilu ne daje prioritete, Kostelka pa je dejal, da bi tako ustavno določilo moralo biti vsklajeno in sprejeto v sklopu z reformo zakona o narodnostnih skupinah.
Predsednik sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm je po včerajšnji neuspešni seji napovedal ustanovitev gremija med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev, ki naj bi preučil nastali položaj in skušal najti izhod iz pat pozicije.
Ivan Lukan
ste za Trst, Nacionalnega zavezništva, Forze Italia in CDU so celo izrazili prepričanje, da je mnenje ministrstva za okolje odločilno. Deželno vlado so pozvali, naj se vendar uradno izreče proti uplinjevalniku in to stališče iznese na junijskem zasedanju konference za storitve, od občinske uprave v Tržiču pa so zahtevali, naj nemudoma okliče referendum, ki da naj se raztegne še na devinsko-nabrežinsko in druge okoliške občine.
Deželna uprava se še ni oglasila, čeprav je ministrstvo za okolje napravilo svojo potezo, ne da bi počakalo na njeno dokončno mnenje, torej vsaj še do konca prve tretjine junija, saj je vedelo, da je odbornik Puiatti kot rok za takšen izrek v petek omenil celo september.
PREVENTIVA / LISICE
Ob meji bodo nastavili vabe s cepivom proti steklini
TRST - Na gozdnatem področju vzdolž italijansko slovenske meje bodo v prihodnjih dneh nastavili kar 25 tisoč vab s cepivom proti steklini, da bi preprečili širjenje bolezni med lisicami. Tako je odločilo deželno ravnateljstvo za zdravstvo, potem ko je ugotovilo, da so tudi v preteklem letu odkrili na tem območju še nekaj steklih lisic.
Vabe bodo nastavili v tržaški pokrajini, v goriški pokrajini (razen na območju gradeške občine) in v 37 obmejnih občinah videmske pokrajine. Območje preventivne akcije proti steklini bo obsegalo kar 1.600 kvadratnih kilometrov. Kraji, na katerih bodo gozdni stražniki, izkušeni lovci in naravoslovci pustili vabe, bodo primerno označeni z napisi in informacijami o preventivni akciji.
Vabe s cepivom bodo podobne čokoladnim kvadratkom (4, 4 cm za 4,
4 cm). Cepivo bo skrito v živalski masti in ribji moki, katere vonj močno privlačuje lisice. Deželno ravnateljstvo za zdravstvo opozarja lastnike psov in mačk, naj s svojimi domačimi živalmi ne obiskujejo območja z vabami, in to v obdobju do enega meseca od začetka akcije. Vabe naj bi začeli nastavljati v teku maja.
Zdravstvene oblasti obenem opozarjajo ljudi, naj se ne dotikajo vab s cepivom, ker bi znalo biti dotikanje za človeka nevarno. To pa predvsem v primeru, ko bi si človek pomel oči z roko, ki se je dotaknila cepiva. V takem primeru naj si ne-pazljiveži najprej takoj obilno sperejo oči z vodo, roke pa naj si umijejo z milom, da bi preprečili nadaljno kontaminacijo, zatem pa naj takoj poiščejo zdravnika ali pa naj se zglasijo v bolnišnici na oddelku za hitro pomoč.
OGLEDALO
V	Bratih Karamazovih F.M. Dostojevskega poda Veliki inkvizitor eno izmed najtemnejših podob oblasti. Sebe, cerkev in inkvizicijo opraviči s tem, da samemu Kristusu razlaga, kako so ljudje Čreda, ki hoCe le kruha in miru. Kristusa da Veliki inkvizitor zapreti zato, da ne bi ponovno razodeval ljudem duhovnih skrivnosti. Neizprosni starec dopoveduje Odrešeniku, kako je bil njegov prvi prihod med ljudi faliment. Čreda namreč ne Zeli svobode vere in razuma, ampak kruha. Ne potrebuje ponosa, ampak to, da drugi skrbijo zanjo. Noče vere, ampak si želi le čudežev, ki odganjajo skrbi. Namesto ljubezni si Čredni ljudje želijo skrivnosti in avtoritete. Skrivnosti hoCejo, da jim ni treba misliti, avtoriteto zato, da drugi odločajo. Veliki inkvizitor opraviči teror, grmade in lastno nasilje nad ljudmi in samim bogom v imenu brezsrčne in brezglave množice, ki se je za kruh in mir pripravljena odpovedati vsemu duhovnemu. Ljudje hoCejo takšno oblast, ki bo prevzela nase odgovornosti, ki jih je Kristus naložil vsem. Čreda zahteva zase pastirja, ki jo bo vodil na pašo z železno palico.
V	tej prispodobi oblasti me najbolj vznemirja to, da postaneta nezaupanje in cinizem osnova medčloveških odnosov. Dostojevski je pokazal, kako lahko z njima opravičimo vse, tudi inkvizicijo, ki ni nic drugega kot dokazovanje avtoritete. Grmade pa kažejo ljudem grešnike in jih osvobajajo odgovornosti. Za slabe in grešne ljudi itak poskrbi oblast, zato tistim, ki niso na grmadi, ni treba skrbeti za lastno dušo in dejanja. Ce kdo slabo dela, a ni na grmadi, je očitno opravičen, saj oblast skrbi, da ločuje gnila jabolka od zdravih.
Mehanizem se mi zdi nenavadno aktualen. Kamorkoli se ozremo, opazimo inkvizitorje, ki preganjajo krivoverce, »čredam« ljudi pa obljubljajo zelene pašnike, kjer bodo lahko mulili travo brez sleherne odgovornosti. Ob koncu drugega tisočletja je evropski zemljevid posejan z majhnimi inkvizicijami in inkvizitorji. Zdi se, da so znamenje Časa. Balkanska vojna se je pričela tako, da so vodje pokazali množicam grmade in grešnike ter v imenu naroda osvobodili ljudi odgovornosti za nepopisna dejanja in jim obljubili deželo polno kruha. Se zdaleč ne mislim, da so ljudje Čreda, globoka družbena stiska in radikalno nezadovoljstvo pa lahko utreta pot ideologiji Črede. Jasno je, da ni na Balkanu nihče od oblastnikov in krvnikov spoštoval vrednote, kot so duhovna svoboda, dostojanstvo in odgovornost.
Kar se je dogodilo na Balkanu, lahko v omiljenih oblikah opažamo v našem življenju. Tudi v Sloveniji se niso izognili sindromu Velikega inkvizitorja in črede. Razumljivo je, da se skuša nova oblast Čimbolj distancirati od prejšnje, da kaže na napake starega režima in da skuša popraviti očitne krivice. Manj razumljiva je vnema nekaterih, ki pet let po osamosvojitvi kažejo na »komuniste«, partizane, včerajšnje poslovneže in sploh na ljudi, ki so imeli včeraj kako funkcijo, kot na grešnike in krivoverce, ki bi jih bilo treba posaditi na vsaj simbolično grmado. Cilj ravnanja je jasen, prav tako njegova shema. Početje računa na to, da ljudje ne znajo razmišljati in da jim je treba obljubiti razrešitev skrbi in odgovornosti. Volil te bo tisti, ki mu boš jasno pokazal krivca za njegovo stisko in nelagodje. Politika, ki razbremenjuje ljudi odgovornosti in se uveljavlja z buCnimi parolami, v svojem bistvu ne ceni volilce, in pristaja na cinične odnose. Komunisti in partizani so najmanj nevarni grešni kozh. Bivši komunist je lahko vsakdo, ki je delal pod komunizmom, partizani pa so zvecina upokojenci, ki nimajo vec nobene funkcije in niti ne sredstev za »maščevanje«. Čarovnice so bile ženske na robu družbenega dogajanja, tisto »drugačno«, ki je »normalnim«
ljudem dokazovalo pravoverstvo. Služile so za nečedno igrico: ljudem pokažeš krivca in obljubiš rešitev. Prepričaš jih, da bo vse v redu, ko bodo izgnali iz templja krivoverca. Takrat bo bolje in dežela bo moCna, polna kruha in blagostanja. Za to se ne bo treba niti vehko truditi, saj bo vse avtomatično. V stiski radi verjamemo pravljicam. Kaj je na primer lažjega od tega, kot da za ekonomsko krizo obtožimo rdeCe direktorje? Kazniva dejavnja je treba kaznovati, Ce pa za vse zablode obtožiš le skupino ljudi, poskrbiš za kolektivno in lažno odvezo. Krivda ni v gospodarski situaciji, v zastareli tehnologiji, še manj je v skupinskih razvadah: vsega je kriv direktor. To poznamo tudi v Italiji. Veliko ljudi je sodelovalo pri pojedini in si po malem mazalo roke. Prav ti ljudje so danes najbolj glasni pri obsodbi tatinskega Rima, kamor so še včeraj hodili po beneficije in priporočila. Določena politika spretno izkorišča razdvojenost in sproža mehanizem, ki dovoljujejo kolektivno umivanje rok. Čredna ideologija je očitna: ob predpostavki, da ljudje zavračajo svobodno mišljenje, ponos in odgovornost, se jim politik ponudi kot vodja in inkvizitor. On bo našel grešnike, krivce in hitre rešitve, le da se mu ljudje predajo. V tem sistemu ima zgodovina nalogo, da nas oprošCa današnjih odgovornosti. In kaj je s ponosom? Najlažje ga ohraniš, Ce razglašuješ velike teme, kot so Čast domovine, slovenstvo, demokracija, pluralizem in pozabiš na vsakodnevne grehe, kot so napake pri vodenju podjetja, zgrešene politične izbire, nečednosti, ki si jih storil za napredovanje, klientelizem itd. Marsikdo se res odpove lastni svobodi in ponosu, Ce mu politika ponudi grmado in grešnika ter mu obljubi lahko pot do raja. Pri tem je bistveno, da nihče ne zastavi vprašanja: kaj boš ti naredil, da bomo boljše živeli? Boš državljan bolj pošten in pozoren? Si se pripravljen odpovedati delčku svojega za skupno dobro? Boš prevzel nase tudi družbeno odgovornost? Srž vsake demagogije je, da raCuna na ljudi, ki si želijo pastirja z železno palico.
Podobni psihološki mlinčki so na delu tudi med Slovenci v Italiji. Krivci za vse postajajo znani »pristaši enoumja«, ki so vgnezdeni v bankah, v podjetjih, na Primorskem in v ustanovah. Enoumje je le še gorjača, prazna beseda, ki sluzi kot bet. Z njo si lahko vsi umijejo roke. Kdor na svoji strani lotizira, cenzurira, obdeluje nasprotnika z nizkimi udarci, kdor ne priznava drugim pravice do mišljenja, ni ničesar kriv, ker je krivda izključno v enoumju in pri tistih, o katerih pravijo, da ga molijo med rdečo mašo. Nekateri pa so si že tako napolnili usta z vrednotami, kot so narod, svoboda in pluralizem, da se zdi splošna odrešitev za vrati, le da se zeljnik počisti. Se enkrat smo pri ideologiji Črede, pravičniki pa ponovno opravičujejo zgrešena dejanja in netolerantnost tako, da se sklicujejo na nebogljenost ljudi. Primer je na dlani. Veliko berem prav o Primorskem dnevniku. Redno naletim na stališča, da je treba po novem časopis pravično razdeliti med vse slovenske komponente, točneje: pol ga je treba dati »belim« (uporabljam izraz, ki je v navadi). Nihče od ljudi, ki zahtevajo polovico, se ne vpraša, kaj menijo o tem bralci in naročniki Časopisa. Nasprotno, slišal sem tezo, da je treba Časopis najprej razpoloviti, potem pa se bodo bralci že naučili pluralizma. »Mali« Človek ostaja objekt oblasti, saj naj ne bi bil sposoben svobodnega mišljenja. Od »zgoraj« ga bodo naucih demokracije. Tako nekateri mislijo v Beogradu, v Zagrebu, v Ljubljani, v Trstu in tudi v Mantovi, kjer je Padanija dobila nov parlament in ji sedaj manjka le še sodišče. Pred novim tisočletjem je na pohodu armada sodnikov in inkvizitorjev, ljudstvo naj jo Čaka, da bo bolje...

ODPRTA TRIBUNA
	
O dejanskih vzrokih propadanja Inštituta za slovansko filologijo
Leta 1967 je prof. Wolf Giusti, celih 20 let redni profesor za ruski jezik in književnost na Filozofski fakulteti in ravnatelj Inštituta za slovansko filologijo, zapustil Trst in se preselil v Rim. Logika, pa tudi večkrat podčrtana pomembnost Inštituta, bi tedaj narekovali, da se bo Filozofska fakulteta zavzela za ohranitev mesta rednega profesorja s področja slavistike, fakultetni svet pa tej potrebi ni prisluhnil in dodelil izpraznjeno mesto drugi, ne-slavi-stiCni stroki. Od tedaj pa vse do leta 1980 so na Inštitutu za slovansko filologijo poučevali samo začasno nameščeni docenti, ki dejansko niso imeli možnosti vpliva na izbire Fakultete same, saj po zakonu niso bili prisotni v nobeni od zares odločujočih struktur. Fakulteta ni nikoli razpisala mesta za rednega profesorja s področja slavistike, čeprav so v inštitutu poučevali ljudje, ki so kasneje stolico zmagali z natečajem na drugih italijanskih univerzah.
Univerzitetna reforma leta 1980 je »začasna« mesta ukinila in jih z ustreznim predhodnim natečajem spremenila v stalna, vendar ne na ravni »rednih« profesorjev (professori ordinarij, temveč »izrednih« (professori associati). Tako je bilo v začetku 80. let na Inštitutu za slovansko filologijo redno nastavljenih 5 izrednih profesorjev, ki so seveda upali na razcvet stroke znotraj tržaške Filozofske fakultete in večkrat zahtevali razpis vsaj enega mesta za rednega
profesorja slavistike (ki bi s svojo prisotnostjo v odločujočih svetih lahko dejansko vpili val na izbire Fakultete in zagotovil razvoj slavistike) in Inštitutu vrnil nekoč odvzeto dostojanstvo. Vsa prizadevanja so bila zaman, ker Filozofska fakulteta tega mesta ni nikoli razpisala. Od takrat do danes je Inštitut nemočno gledal na stalen osip docentov: nekateri so stolico za rednega profesorja zmagali na drugih Univerzah ali fakultetah (Pirjevec, Vere), nekateri so se iz osebnih razlogov in v odsotnosti vsake perspektive razvoja preselili drugam (Žani, Be-nacchio), tako da je v začetku 90. let v Inštitutu ostal stalno nameščen en sam izredni profesor (Marija Pirjevec), kar po pravilih pomeni njegovo zaprtje. Filozofska fakulteta se za razvoj slavistike ni nikoli stvarno pobrigala, Čeprav je bilo vec možnosti za rešitev nelahkega stanja: poklicala bi lahko nazaj docente, ki so jim druge univerzitetne strukture zaupale mesto rednega profesorja ali pa vsaj razpisala nove natečaje za mesta, ki so se z odhodom docentov izpraznila. Prve variante ni fakultetni svet nikoli vzel v poštev in uradno zavrnil predlog, da bi Inštitut za slovansko filologijo dobil takrat znotraj Fakultete prosto mesto rednega profesorja za ruski jezik in literaturo (mesto je bilo preusmerjeno na psihologijo), z drugo varianto pa je bilo še slabše. Ko se je na primer prof. Pirjevec preselil v Padovo, je pustil prosto mesto za izred-
nega profesoja in prav tako se je zgodilo s prof. Benacchio, ki se je tudi preselila in pustila prosto mesto za novega docenta. Fakultetni svet je tedaj ti dve mesti, ki sta »zgodovinsko« pripadali slavistiki, preusmeril drugam in ju dodelil nesla-visticnim predmetom. Kratkovidna politika Filozofske fakultee je dejansko zapečatila usodo Inštituta za slovansko filologijo. V tem okviru je morda tudi razumljivo, zakaj se je na koncu edini redno nameščeni docent, ki je po vseh teh Čistkah ostal na Inštitutu sam, na koncu odločil za odhod v drugo univerzitetno strukturo.
Krivdo za propad Inštituta za slovansko filologijo nosi torej Filozofska fakulteta in njeni vodstveni organi, ki so iz potrebe po potrjevanju lastnega obstoja in ohranjanju »po-litiCno-akademskega« ravnovesja vnašali vse mogoče in nemogoče predmete, potrebam »nepomembene« (z vidika znotraj-akadem-skega ravnotežja) slavistike, ki jim je služila le kot »bela krizantema«, pa niso znali ali hoteli prisluhniti.
Jokati po toCi in kriviti druge za lastne napake je demagoško in, dejal bi, nesramno. Filozofska fakulteta si je dejansko zapravila vsa razpoložljiva mesta za slavistiko, zdaj pa na ves glas zahteva »politično« rešitev in v ta namen skuša celo angažirati poslanike sosednjih držav. Tudi v primeru, da bi Filozofska fakulteta mesta za redne in izredne profesorje »ex novo« dobila (Čeprav ni jasno
odkod), ni nobenega jamstva, da bi ta mesta dejansko ostala slavistiki. V tem pogledu je zgodovina Filozofske fakultete v Trstu, ki sem jo na kratko predstavil, neverjetno jasna in zaskrbljujoča.
Povsod po svetu je univerzam največje zlo prineslo prepričanje, da se znanstvene zadeve rešujejo na politični ravni. Slavistika na tržaški univerzi obstaja. Sestavljajo jo redno nameščeni docenti ( 1 redni, 5 izrednih in 4 raziskovalci), le da niso na Filozofski fakulteti, temveč na Visoki šoli za tuje jezike za tolmače in prevajalce, ki je, za razliko od svojih »filozofskih« kolegov, načrtno vlagala konkretna sredstva za razvoj slavistike (na tej fakulteti izhaja prva slavistična revija v celi zgodovini tržaške univerze). Vsi ti docenti so tako ali drugače pripravljeni pomagati Filozofski fakulteti, vendar na drugačni dostojanstveni in institucionalizirani osnovi: ustvariti je treba samostojno akademsko strukturo za slavistiko, ki bo pokrivala potrebe vseh fakultet na tržaški univerzi (Visoke šole za prevajalce, Filozofske in Pedagoške fakultete). Taka struktura bi uživala podporo celotne Univerze in ne bi bila odvisna od sprotnih muh te ali one fakultete, kot se je do danes dogajalo. O tem se bomo pogovarjali na ustreznih forumih tržaške univerze. Vse ostalo je času in potrebam neprimerno.
Ivan Verč (redni profesor za ruski jezik na Univerzi v Trstu)
PISMO UREDNIŠTVU
0 »vojni za priveze« v Kanalu pri Rusem mostu
Spoštovani Primorski dnevnik!
V zvezi s člankom »Vojna za priveze v Kanalu«, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku v soboto, 27. aprila 1996, bi rad povsem jasno povedal, da je Kanal pri Rusem mostu sedaj blatno močvirje, na dnu katerega ležijo najrazličnejši trdi mestni odpadki in veC kot 30 ostankov potopljenih plovil.
Da bi Kanalu povrnili dostojen videz, kar bi koristilo tudi zunanjemu videzu celotnega mesta, bi bila potrebna dela, katerih vrednost je bila v poročilu, ki je bilo izročeno vodstvu Pristanišča, za leto 1996 ocenjena na 80 milijonov lir.
Nemogoče je kanal upravljati in ga obča-
sno čistiti s 24 milijoni lir letno, kolikor znašajo najemnine. Prejšnji koncesionar (A.C. Porto S. r. 1.) je ravno zaradi zelo nizkih najemnin in visokih stroškov upravljanja odstopil od koncesije za kanal, kot je v devniku »II Piccolo« izjavil njegov predsednik.
Odločitev Economi-sta je pogumna odločitev, ki hoče v skladu z zakonom odločno poseči v to propadanje okolja in kulturno nazadovanje. Zato pozivam vse tiste, ki nezakonito uporabljajo priveze, da se povežejo z našo upravo, da bi se tako izognili neprijetnim zakonskim posledicam (1161. člen Pomorskega zakonika predvideva pripor do
šestih mesecev in denarno kazen v višini do 1.000.000 lir, Ce kršitev ne predstavlja hujšega kaznivega dejanja).
Uporabniki že preveč let le »opazujejo«, kako plovilo počasi propada, dokler ne potone. K takemu ravnanju jih spodbuja tudi zelo nizka najemnina, ki v poprečju znaša 120.000 lir na leto.
Gre v glavnem za osebe, ki plovila sploh ne uporabljajo. Takih, ki dejansko uporabljajo svoja plovila vsaj enkrat letno, je približno 50, medtem ko je drugih 220. Treba je tudi povedati, da je prostih približno 60 privezov, ki jih bo naša uprava razdelila na podlagi Čakalne liste pristaniških oblasti. Vsi ostali privezi pripadajo
uporabnikom, ki »opazujejo«.
Nastala je neke vrste dedna renta; stari imetniki privezov prenašajo to pravico iz generacije v generacijo, v resnici pa plovila ne uporabljajo. Za to plačujejo smešno nizko letno najemnino v škodo velikanskega števila oseb, ki prosijo za priveze in ki dejansko ljubijo morje ter bi svoja plovila občasno tudi uporabljali. Za to bi plačali Časom primerno letno najemnino (365.000 lir) in imeli tako na razpolago tudi storitve, ki bi bile v skladu z videzom in dostojanstvom našega mesta.
S spoštovanjem
Generalni sekretar Economisfs Cluba Claudio Bartol

_____UNIVERZA / ODGOVOR NA KRITIKE_
Rektor Bonuso o stovtsliki v Trstu
Pojasnilo o Inštitutu za slovansko filologijo
Rektor Tržaške1 univerze Giacomo Boiruso je s tiskovnim sporočilom odgovoril na novice o usodi Inštituta za slovansko filologijo na filozofski fakulteti. V stališču, ki ga je podprl akademski senat (z izjemo prav dekanke filozofske fakultete), je poudaril, da je zaprtje Inštituta izključno upravni akt, in da mu zato ne gre pripisovati političnega in kulturnega pomena, kot so to storili na sobotni proslavi 50-letnice ustanove. Rektor je obrazložil, kaj je izzvalo tisti upravni akt. Po nenadni smrti ravnatelja, prof. Arnalda Bressana, je ostal Inštitut brez rednih docentov. Po veljavnih zakonih pa lahko univerzitetni inštitut de-
luje le, Ce zaposluje tri redne docente in tri redne raziskovalce. Inštitut za slovansko filologijo ni odgovarjal tem predpisom, zato ga je bilo treba ukiniti. Novice o izgubi delovnih mest so torej povsem neresnične, saj res ni jasno, o katerih delovnih mestih naj bi bil govor, ko pa rednih delovnih mest na Institutu ni bilo.
Rektor je nakazal tudi, kaj naj bi se sedaj zgodilo. Prvič: delovanje inštituta naj bi premestili v drugo enoto, postal naj bi oddelek drugega instituta. Na ta naCin naj bi se izobraževalno delovanje nadaljevalo, Stu-denjte torej naj bi ne bili v ničemer prikrajšani pri njihovem študiju.
V primeru, ko bi filo-
r POBUDA / V PRID OBČANOV n
Občina Trst pripravlja nove umike
Možnost, da se urniki trgovin in javnih uradov za javnost bolje prilagodijo potrebam občanov, postaja iz dneva v dan stvamejša. Za to si že dolgo prizadevajo osrednji trije sindikati CGIL, CISL in UIL ter združenja potrošnikov, tako da je tržaška občinska uprava z županom Riccar-dom Illyjem na Čelu sklenila vprašanje Cim-prej rešiti, Četudi jo je k temu v določenem pogledu prisilil tudi kratek stik z dobršnim številom trgovcev zaradi prometnih omejitev v mestnem središču.
No, včeraj je bil na prefekturi razširjen sestanek, med katerim je delovna skupina, ki so jo nalašč v ta namen umestili občinski možje, zaključila tako imenovano prvo, to je študijsko fazo uresničitve načrta Cronometropoli, tej pa bo zdaj sledila druga, s katero bodo zadevo še temeljiteje poglobili in natanko opredelili predloge za njegovo izvajanje. Srečanja so se poleg Zupana udeležili prefekt Mario Moscatelli, odgovorni za omenjeni načrt, predstavniki javnih ustanov ter glasniki trgovcev, sindikatov in potrošnikov.
»Naš cilj je ta, da z boljšo sinhronizacijo urnikov zaščitimo tako ineterese podjetnikov kakor interese občanov in Se predvsem žensk,« je izjavil Illy, a dodal, da bo drugačna razporeditev delovnega Časa omogočila tudi prometno razbremenitev v
mestu in torej Čistejši zrak; stanje je še posebno hudo v prvih jutranjih urah, ko doseže promet vrhunec zaradi istočasnosti začetka pouka na šolah in službenega urnika, a tudi odprtja trgovin in javnih uradov.
Za ugodno rešitev problema bosta zadolženi dve delovni skupini, ena javna in ena privatna, ki bosta preučili iznesene predloge, izbrali najustreznejše med njimi in nazadnje podpisali loCena protokola o soglasju; njuno delo bo usklajala občinska delovna skupina.
Dejansko naj bi nove urnike uvedli proti koncu poletja oziroma prve dni jeseni.
V okviru načrta Cronometropoli bodo medtem zaceli obravnavati tudi ukrepe, ki jih narekuje novi status Trsta kot turističnega mesta. Zupan Illy je povedal, da so se z organizacijami trgovcev že zaCela posvetovanja za opredelitev občinske uredbe, preko katere naj bi življenje v mestu tako uredili, da bi ga prikrojili zahtevam turistov in hkrati tudi občanov. S tem je prvi mož v mestu posredno odgovoril sindikatu UIL, ki je pred nekaj dnevi sklical novinarsko konferenco, s katero je želel opozoriti javnost na nevarnost, da ostane "Trst turistično mesto" samo geslo na papirju. Sindikalisti so izrazili zaskrbljenost nad okoliščino, da utegne biti pridobljeni status le dimna
zofska fakulteta zaposlila nove docente slavistike, bi lahko le-ti zaprosili akademski senat naj začasno spet aktivira Inštitut za slovansko filologijo.
Inštitut bi vsekakor lahko deloval le začasno, saj je v teku prenova italijanskih univerzitetnih struktur, ki predvideva preosnovo institutov v oddelke.
Na tržaški univerzi zadeva ta reorganizacija že 80 odstotkov profesorskega zbora, kar je privedlo do zaprtja že številnih inštitutov, in to brez vsakih travm in brez Črtanja posameznih študijskih sektorjev. Tako je bil na primer prav na filozofski fakulteti ukinjen »slavni« Institut za glosologijo, docenti, ki so na njem poučevali pa so bili premeščeni na oddelek za italijanistiko.
Rektor Borruso je v svojem sporočilu poudaril, da slovenščina ne bo izrinjena s tržaške univerze. Prisotna bo Se vedno na višji šoli za moderne jezike, na kateri poučuje slavistiko in druge predmete, ki so z njo povezani, sedem rednih docentov, ob njih pa se štirje raziskovalci. Ta Sola predstavlja eno od udarnih točk fakultete in univerze sploh.
Ob koncu je Borruso Se spomnil, da sta razvoj in krčenje različnih študijskih sektorjev v pristojnosti posameznih fakultet. Od njih sta torej odvisna študijska usmeritev in uporaba sredstev, s katerimi razpolagajo.
POLITIKA
Natečaj za vrtce na seji Občine
SinoCnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela z obravnavo poteka in izidov natečaja za sprejem v službo učiteljic občinskih vrtcev, ki je že nekaj Časa predmet polemik in tudi sindikalnih sporov. Natečaja se bo lahko udeležilo le 84 učiteljic, ostale pa, kot kaže, nimajo možnosti za zaposlitev. Prišlo je do glasnih protestov, ki so odmevali tudi na sinočnji občinski seji, kateri je sledilo tudi precej učiteljic.
Vprašanje sta postavila zastopnika Kartela svoboščin Camber in Sulli, odbor pa je po začetni razpravi pristal na poglobitev tega vprašanja, s katerimi se bo v petek ukvarjala pristojna svetovalska komisija. Občinski svet se je nato zaCel ukvarjati s problematiko Sklada za Trst, na zahtevo svetovalca Marinija (CCD) pa so sejo prekinili, predsedujoči Rosato pa je sklical načelnike svetovalskih skupin.
Med važnimi temami dnevnega reda sinočnje seje je bilo tudi vprašanje nadaljnjega preu-stroja mestnega podjetja ACEGA. Zadeva je tesno povezana z zahtevo po ljudskem referendumu o tem problemu, za katerega se zavzemata desnica in Stranka komunistične prenove. Nekateri predlagajo, da bi ta občinski referendum izvedli že 23.junija istočasno z deželnimi referendumi o preustroju zdravstva. Problem pa je politično in proceduralno zelo sporen.
NABREŽINA / NOVINARSKA KONFERENCA
Razvojni projekt Doma za ostarele
Sodelovanje z zdravstveno ustanovo
Na nabrežinskem županstvu so včeraj predstavili novo konvencijo med Občino Devin-Nabrežina in krajevno zdravstveno ustanovo ter »Listino uslug«, ki jih uprava nudi gostom Doma za ostarele »Bratje Stuparich« v Seslja-nu. Na novinarski konferenci so spregovorili župan Giorgio Depangher, odbornik za skrbstvo Danilo Ver-zegnassi in Franco Rotelli, ki v okviru zdravstvene ustanove odgovarja za preventivo. Na srečanju z novinarji so tudi predstavili načrt za posodobitev zgoraj omenjenega doma, ki ga je izdelal poverjeni direktor Maria Cufersin.
Listino ah seznam uslug je nabrežinska uprava, med prvimi v državi, sestavila na osnovi vladnega odloka, ki doloCa pravice in dolžnosti koristnikov javnih storitev oziroma servisov. Seznam so prilagodili realnosti Doma Stuparich z namenom, da se prvenstveno zaščitijo pravice ostarelih gostov in da se s tem zagotovi njim in njihovim družinam nadzor nad kakovostjo uslug. Sesljanska ustanova zagotavlja priletnim gostom ne samo bivališče, temveč tudi njihovo zdravstveno in socialno
Udeleženci tiskovne konference v Nabrežini (f. KROMA)
oskrbo.
Javne uprave morajo po novem seznanjati goste-po-rabnike zdravstvenih in podobnih struktur s pravicami, ki so jim priznane, ter tudi s postopki, ki vplivajo na kakovost raznih služb. Gre za pomembne in dobrodošle novosti, ki bodo gotovo ustvarile nove odnose med javno upravo, osta-
Tovama Stock prodira na vzhod
Tržaška tovarna žganih pijač Stock, ki jo od lanskega leta nadzoruje nemška družba Eckes, začenja prodirati v bivšo Jugoslavijo in Rusijo. Preko angleške multinacionalke Allied Domecq bo v Sloveniji in na Hrvaškem prodajala vodko Keglevich [v Sloveniji tudi brandy 84), beograjski Kozimpex-Rubin pa bo po licenci proizvajal brandy Stock 84 in v prvem letu postavil na srbski trg najmanj dva milijona steklenic, Čemur naj bi sledila se vodka s sadnim priokusom. Vodko bo kmalu zaCel proizvajati tudi ruski Actis.
rebrni gosti in njihovimi družinami. Zanimivo je, da omenjana listina priznava vsem gostom sesljanskega doma pravico do svobodnega izražanja v zazeljenem jeziku in to upoštevajoč potrebo po sožitju med različnimi in ob spoštovanju ustavnih načel.
Predstavili so tudi projekt za celovito posodobitev sesljanskega Doma, ki ga bo Občina izpeljala v zelo tesnem sodelovanju z zdravstveno ustanovo (formalnega naslednika krajevne zdravstvene enote KZE), ki jo je na včerajšnjem srečanju, kot rečeno, zastopal prof. Rotelli. Devinsko-nabrežinski občinski svet je konvencijo z zdravstveno enoto odobril na svoji zadnji seji, sinoči pa je o njej tekla beseda na skupščini v Domu Stuparich, ki so se je, poleg stalnih gostov, udeležili tudi njihovi sorodniki.
VČERAJ / NA SEDE2U FJK V RIMU
Predstavili kartico T far You
Popusti za vse, ki bodo vsaj enkrat prenočili v mestnem hotelu
Predstavniki Tržaškega turističnega podjetja (APT) so na rimskem sedežu deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine včeraj predstavili posebno ponudbo za tiste, ki bi prebili vsaj en vikend (in prespali vsaj eno noc) v kakšnem tržaškem hotelu.
Gre za kartico T for You, ki omoca od maja do konca leta vrsto popustov in številnih drugih ugodnosti. Kartica T card omogoča enkraten brezplačen ogled mesta oziroma tudi Krasa v spremstvu vodica, cenejše nakupe v trgovinah ter cenejšo postrežbo v restavracijah in v tradicionalnih kavarnah, pa še ogled vseh občinskih muzejev, poletnega mednarodnega festivala operete, festivala južnoameriških filmov, raznih umetniških razstav (Praški zakladi - od 7. julija do 7. januarja, Natura Naturans - od 7. junija
do 19. julija, Karel Teige - do 23. junija), priznane prodajne razstave antikvariata in mnogih koncertov na izjemni kakovostni ravni, vse to zno-
traj Miramarskega gradu oziroma v okviru prireditve Sodobni Trst (Trie-ste contemporanea) v obdobjih maj-j unij in okto-ber-november.
Na cesto zgrmeli težki cementni bloki
Na križišču med cesto 202 ter Bazoviško cesto nad Katinaro je prišlo vCeraj zjutraj do večjih zastojev v prometu, potem ko se je s tovornjaka prevrnil tovor: na asfalt so zgrmeli trije veliki in po 60 stotov vsak težki cementni bloki, ki služijo pri gradnji cest. Tovornjak z beneško registrsko tablico, ki ga je upravljal Gian-nino Pavan in je last podjetja Rorato Diano, je prihajal iz smeri OpCin in je bil namenjen proti mestu. Na križišču nad Katinaro je zavil na desno in zatem v levo proti Bazovici. Tedaj je tovor iz razlogov, ki jih morajo še ugotoviti, zgrmel delno na cesto in delno na varnostno ograjo. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci z Opčin z dvema voziloma ter vozilo z žerjavom iz centrale. Gasilci, ki jih je koordiniral načelnik Tullio Martissa, so tovor naložili na drug tovornjak istega podjetja. Za urejanje prometa so skrbeli openski mestni redarji in karabinjerji.
NOVICE
Na deželi srečanje dijakov s političnimi silami
Skupina petdesetih dijakov šol iz vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine se je včeraj na deželi srečala s predsednikom deželnega sveta Cru-derjem, podpredsednikom Budinom in predstavniki svetovalskih skupin političnih strank, da bi se z njimi pogovorili o vprašanjih, ki najbolj zanimajo mlade. Govor je bil tako o zaposlovanju, o okolju, o kulturi, pa tudi o spornem deželnem zakonu št. 14 o javnih prispevkih zasebnim Solarn. Predstavniki slovenskih dijakov so spregovorili tudi o težavah slovenske manjšine, ki se vedno Čaka na zaščitni zakon, in o zamejski soli, ki ji grozi racionalizacija. Podpredsednik Budin je v tej zvezi poudaril, da dežela nima nobene pristojnosti glede racionalizacije, izrazil pa je prepričanje, da se bo z novo vlado spremenil odnos do zamejskega šolstva.
Informacije v zvezi z davčno prijavo
Davkoplačevalci se pri sestavi letošnje davčne prijave lahko poslužijo navodil in pojasnil, ki jih nudijo na dveh telefonskih Številkah, ki ju je odprlo finančno ministrstvo. Prva (16474) deluje avtomatično, na drugi (16475) pa dobimo zvezo z Benetkami, kjer nam bodo nudili potrebne informacije. Za klic nam bodo zaracunah dva impulza, ne-glede od kod in koliko Časa kličemo. Ce linija pade, ne bo nic zaračunano. Druge informacije so na razpolago na okencih self-service, na televideu ali po Internetu. Od 6. t.m. se lahko obrnemo tudi do vseh deželnih davčnih uradov.
SKGZ / SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
GLASBENA MATICA / ZAKLJUČNE AKADEMIJE
Zmaga Oljke odpira boljše perspektive
Pokrajinski občni zbor SKGZ bo 15. junija v Zgoniku
Klavirski večer na visoki ravni
14 mladih pianistov v Goethe Institutu
Ocena političnega položaja po parlamentarnih volitvah in priprave na pokrajinski občni zbor so bile osrednje točke razprave pokrajinskega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek zvečer. V poročilu je pokrajinski predsednik za Tržaško Suadam Kapic izrazil zadovoljstvo nad vsedržavno uveljavitvijo koah-cije Oljke, vendar pa si je zastavil vprašanje, »kako se kot Slovenci odgovorneje in bolj aktivno vključiti v to gibanje, kajti ne smemo le pričakovati pozitivnih dejanj, moramo se vključiti v ustvarjanje pogojev za uveljavitev naših interesov in pravic«. Na ponedeljkovem zasedanju je bil odobren predlog, da bo pokrajinski občni zbor SKGZ za Tržaško v soboto, 15. junija, v Zgoniku. Udeleženci seje so nadalje odobriti tudi ključ določanja delegatov za občni zbor m kandidatov za naslednji pokrajinski svet organizacije.
Po oceni pokrajinskega predsednika Kapica je zmaga koalicije Oljke pomembna, ker gre za velik korak k večji demokratičnosti italijanskega političnega sistema, na mednarodni ravni pa lahko končno pride do dobrih sosedskih odnosov med Italijo in Slovenijo. V zvezi s tem vprašanjem je Kapic rekel: »Rezultate volitev smo sprejeti z zadovoljstvom in olajšanjem tudi zato, ker si nadejamo, da se bo obrnila stran v italijansko slovenskih odnosih, ki so ključnega pomena za usodo naše skupnosti in nasploh za klimo in življenje ob meji. Upamo, da bo kmalu konec politike izsiljevanja močnejšega napram šibkejšemu, napram majhni državi, da
bo konec instrumentalne uporabe bolečih dogodkov, ki so zaznamovati prvo povojno obdobje, da bo konec poskusa potvarjanja zgodovine.«
Zmaga levosredinskega tabora naj bi končno zaustavila tudi organizirano kampanjo moCrtih nacionatistiC-nih lobijev italijanske države proti slovenski organizirani prisotnosti. Pri tem, je poudaril Kapic, ne moremo mimo neugodnega volilnega rezultata v Trstu, ponovno je prišla do izraza pogojenost mesta od odnosa do vsega »slovenskega« in »slovanskega«, še zmeraj pa se kažejo tudi posledice stoletne politike iredentizma. Mesto je zašlo v slepo utico, kar pogojuje tudi položaj Slovencev, vendar pa slovenska manjšina nikakor ne sme narediti napake, da bi se še sama zaprla v svojo slepo utico, ker bi to bilo zanjo pogubno. Glede tržaške mestne uprave pa je Kapic dejal, da si - predvsem zadnje čase -zasluži marsikatero kritiko, ker se vede preveč oportunistično. Pri tem je omenil županovo okrožnico o rabi slovenskega jezika v uradnih aktiv, v kateri Illy pogojuje uporabo jezika s finančnimi težavami.
V poročilu se je Kapic dotaknil tudi nekaterih najbolj bolečih aktualnih tem, med temi je opozoril na skorajšnje volitve jusarskih odborov, opomnil, da sta še popolnoma odprti vprašanje zakona za Kras in racionalizacije šolske mreže. Za organizacijo pa je seveda velikega pomena tudi določitev strategije dela v prihodnje in s tem v zvezi tudi priprava pokrajinskega občnega zbora. V dosedanjih razpravah o izbirah za nadaljnje delovanje Zveze je bilo izrečenih
veliko predlogov, tudi zelo radikalnih, vendar pa bi po KapiCevem mnenju morati »v snovanju izbir za naprej upoštevati našo dosedanjo tradicionalno vlogo organizacije civilne družbe, v kateri prihajajo do izraza interesi naše pestre organiziranosti, in tradicionalno bazo, ki je bila vselej predvsem laično levičarska ali sredinskole-viCarska«.
Kapic je še dejal, da vprašanj kot so odnosi s Slovenijo in SSO ne bi načenjali na ponedeljkovem zasedanju, ker bodo nedvomno predmet razprave na občnem zboru. Na koncu pa je omenil anketo javnega mnenja o pogledih na vrednote OF, NOB in na polpreteklo zgodovino, ki so jo izvedli v Sloveniji in rezultati katere navajajo k prepričanju, da ni razlogov za
pisanje nove zgodovine in za sramovanje nad tedanjimi izbirami slovenskega naroda.
V razpravi so se disku-tanti zaustaviti predvsem ob vprapšanjih, ki najbolj neposredno zadevajo slovensko manjšino, kot so npr. volitve jusarskih odborov in izvajanje raznih zakonov. Glede delovanja Zveze pa je bilo reCeno, da bi morali privabiti nove ljudi, istočasno pa tudi ovrednotiti dosedanje delo, med katerim je nedvomno prišlo do napak, vendar pa je bilo narejenega veliko v korist celotne manjšinske skupnosti. Odločnejši nastop pa bi bil koristen, tako v okviru manjšine (dogovarjanja z ostalimi) kot tudi v širših koalicijah (npr. v Oljki), samo tako bo mogoče kaj doseči.
Prva od sedmih zaključnih akademij šole »Marija Kogoja« Glasbene matice je bila posvečena spominu pred 20 leti bagiCno umrlima klavirskima pedagogoma Glasbene matice, Ermi-niju Ambrosetu in Jožici Lasič. Zato so v akustično dopadljivi dvorani Goethe inštituta v Ul. Coroneo nastopiti samo pianisti iz glasbenih šol v Gorici, Spetm, Trstu, in v Žabnicah. Tudi odločitev vodstva šole »Marija Kogoja«, da na tem »klavirskem večeru« prestavi od vsakega klavirskega pedagoga po enega gojenca, je bila posrečena, čeprav je zato moral izpasti še kak gojenec, ki pa bo imel priložnost nastopiti na drugih akademijah, ki se bodo zvrstile v naslednjih dneh. Prva bo na vrsti že ta petek, prav tako
ZALOŽNIŠTVO / NOV UDAREC
Revija »Trieste&oltre« zapira
Uredništvo ni več zmoglo prevelikih stroškov za izhajanje
Tržaška založniška dejavnost je doživela nov udarec: zaradi finančnih težav bo po treh letih prenehal izhajati trimesecnik »Trieste&oltre«. Vest sta sporočila direktorja, poslanec Corrado Belci, predsednik Zavoda jadranskega združenega sveta iz Devina ter prof. Giacomo Borruso, rektor tržaške univerze, ki sta bralcem, naročnikom in oglaševalcem sporočila, da »ni vec pogojev za nadaljevanje izhajanja«.
Z revijo so hoteli nuditi prispevek k vlogi Trsta in njegovega območja v kontekstu spreminjajoče se Evrope in so pri njej sodelovala znana imena, diplomati, gospodarstveniki, akademski profesorji, italijanski in tuji, Belci in Borruso z grenkobo ugotavljata, da kljub temu revija ni imela zadostnega števila bralcev in
abonentov, ki bi zagotavljali kritje stroškov za izhajanje, torej tistega minimalnega števila, ki je neobhod-no potrebno za ravnovesje in razumno razmerje med razširjenostjo in stroški. Prav stroški za papir in tisk pa so stalno naraščali in založniško zadrugo je bremenilo na desetine milijonov lir.
Po treh letih so se torej morali sprijazniti s spoznanjem, da cilja niso dosegli. Belci in Borruso pri tem izražata upanje, da gre pomanjkanje zanimanja pripisati pomanjkljivosti mednikov in da ne gre za pokazatelja zaskrbljujoče kulturne površnosti današnjega Časa. Potem ko sta se zahvalila vsem. ki so prispevali k izhajanju revije, sta vseeno izrazila upanje, da bi lahko zagledala luC nova serija, Ce bi okoliščine to omogočale.
v dvorani Goethe inštituta.
Na prvi akademiji - klavirskem veCem se je predstavilo 14 mladih pianistov od drugega do petega razreda, iz prvega in drugega razreda srednje šole in iz prvega razreda višje šole. Tak izbor je številnim poslušalcem nudil priložnost, da so dobili nazoren vpogled tako v študijsko zorenje mladih pianistov, kot v pedagoške prijeme posameznih učiteljev. Ob upoštevanju starostnih razlik (po trajanju uCenja) je prišlo do prepričljivega izraza visoko povprečje osvojenega znanja in torej visoka pedagoška raven klavirske šole GM, kar sicer ni novost, je pa lepo in spodbudno potrdilo, toliko bolj, Ce vemo v kako težkih pogojih je prisiljena delovati naša glasbena ustanova.
Prva je sedla za klaviaturo Nataša Žerjal iz 2. r. prof. Vesne Zuppin in kar z zanosom zaigrala PavCiCe-vo skladbo Spomin na prvi ples. Sledil ji je Kristjan VVilleit iz 2. r. prof. Tatjane ZepiC iz Zabnic. Spoprijel se je z Bartokovima morda prezahtevnima skladbicama Ples s palico in Pesem pijanca. Dane Vižintin iz 3. r. goriške šole GM iz razreda prof. Agnese Plesničar je solidno podal Allegro ma non troppo iz Beethovnove Sonate op. 49 št. 3, Axel Furlan iz 3. r. prof. Xenje Brass pa Allegro iz Mozartove Sonate facile K 545 ter Tarantello in Marš iz Otroškega albuma S. Pro-kofjeva. Lara Komar iz 4. r. prof. Ravla Kodriča je z umirjenostjo podala Bachovo Troglasno invencijo št. 5 v Es-duru, Goran Obad, prav tako iz 4. r. prof. Clau-die Sedmach, pa je s stavkom Allegro molto e
con brio iz Beethovnove Sonate v b-molu op. 10 opozoril na nedvomen glasbeni talent. Maja Kragelj iz 5. r. prof. Erike Zavadlav goriške šole GM je ritmično ustrezno zaigrala Gol-liwogg’s cake walk iz De-bussyjeve skladbe Chil-dren’s comer.
Iz 1. r. srednje šole so se predstavili štirje gojenci. Neva Klanjšček iz Gorice iz r. prof. Beatrice Zonta, je stilno Cisto izvedla Chopinovo etudo iz op. 10, Veronika Pertot iz r. prof. Ve-renke TerCelj se je predstavila najprej z Bachovo Preludij in fuga v As-duru in zvezka Clavicembalo ben temperato in z Mendels-sohnovim Preludijem op. 104 v h-molu, Katja Gra-nier iz r. prof. Savice Malalan pa se je spoprijela z Mendelssohnovo skladbo Rondo Capriccioso op. 14.
Stefano Artesi iz r. prof. Mojce Siškovie, je s Chopinovo Etudo op. 25 št. 1 znova potrdil talent in očitno napredovanje v obvladanju klavirske tehnike, kar v polni meri velja tudi za Davida Clodiga iz špeterske šole GM iz r. prof. Paole Chiabu-dini, ki je z občutenim podajanjem zaigral Debussyje-vo Jardins sous la pluie.
Pri gojenki 1. r. višje šole iz razreda prof. Bogdana Kralja, Jani DrasiC, smo bili priče Čustvenemu interpretiranju v Chopinovem Noc-turnu v cis-molu, Marko Sancin, prav tako iz 1. r. prof. Aleksandra Rojca, pa je za učinkovit zaključek poskrbel s kar markantno koncertno izvedbo Chopinove Sonate op. 35 št. 2 v b-molu, še posebno prepričljivo v tretjem stavku Marcia Funebre. Skoraj vsi nastopajoči so nastopali brez notne predloge.	j .k.
Tudi letos velik uspeh tečajev tujih jezikov na Ljudski univeizi
Te dni se na liceju Dante zaključujejo tečaji tujih jezikov, ki jih organizira Ljudska univerza. Prav letos poteka 50 let, odkar se univerza udejstvuje na tem specifičnem področju. V šolskem letu 1995/96 je bilo 105 tečajev, ki so imeli na tisoče obiskovalcev vseh starosti. Vzdušje med njimi je res spodbudno, o čemer pričajo razne zanimive pobude. Ze drugo leto zapored so na primer v sekciji za španski jezik imeli sklepno prireditev, ki je razumljivo bila v jeziku, ki so se ga v teh mesecih učili. Predstavili so okroglo mizo o bikoborbi, pri čemer so »igralci« na odru (vsega skupaj šest) obrazložili svoje stališče in se obračali do številnega in zadovoljnega občinstva, naj se izraža z uporabo aplavzomera, pri čemer so posnemali TV, seveda v humoristične namene.
Ml E LA / PRIREDITEV »KDO SO DRUGI«
Zelo uspel plesni maraton
Med gosti tudi plesalci in plesalke iz Slovenije in Hrvaške
V okviru odmevne kulturne pobude »Kdo so drugi« je bil predsi-noCnjim v Mieli pisani plesni maraton, ki sta ga priredila združenje Ar-teffetto in zadruga Bo-navventura. Udeležili so se ga poklicni in amaterski plesalci iz naše dežele, Veneta, Slovenije in Hrvaške, ki so do pozne noči izvajali vse vrste plesov, od klasičnega do modernega, od tanga (na sliki-foto KROMA), do tip-tapa in jazz-dancea.
Požrtvovalni prireditelji so skušali s tem svojstvenim in zelo uspelim maratonom postaviti temelje za kolikor toliko trajnejšo sodelovanje plesnih skupin s tega obmejnega prostora.
V Mieli načrtujejo tudi posebno kulturno agencijo, ki bi na neki način povezovala raznovrstne plesne šole in skupine, ki se ukvarjajo s to zelo priljubljeno umetniško panogo.
DSI / PREDSTAVITEV
Knjiga Lojzke Bratuž
V Društvu slovenskih izobražencev je bil ponovno na sporedu večer posvečen literaturi. Točneje je šlo tokrat za predstavitev knjige zadnjega dela profesorice Lojzke Bratuž, ki je izšlo pred kratkim in je bilo pred tem že predstavljeno na goriškem gradu. V Peterlinovi dvorani sta o knjigi spregovorila predsednik založbe in Marija Cenda, nekaj uvodnih misli pa je izrazil Sergij Pahor.
Knjiga Gorica v slovenski književnosti je bogato opremljena knjižna izdaja z izčrpnim literarno zgodovinskim uvodom in obširnim antologijskim delom. Tu so zbrani verzi in odlomki iz slovenskih del, v katerih je tako ali drugače omenjeno mesto Gorica.
Marija Cenda je podčrtala, da je kljub priložnostnemu izidu ob jubileju mesta (čez nekaj let bo Gorica praznovala ti-
sočletnico prve omembe), knjiga vsebinsko neoporečna. Predavateljica se je nato zaustavila ob nekaterih imenih in izpostavila sre-diščnost narodnostne motivike.
Med diskusijo je bilo izraženo mnenje, da bi morali knjigo vsaj delno prevesti in upanje, da bi se podobne publikacije dotaknile tudi drugih krajev v zamejstvu.
Matejka Grgič
IGRALEC LIVIJ BOGATEČ O SVOJI IZKUŠNJI
KINO
Gledališki igralec Livij Bogateč je bil v Argentini. Za to potovanje se je delno odločil zato, ker je želel obiskati nekatere znance in sorodnike, ki so se tja že pred leti preselili, delno pa zato, da spozna tamkajšnjo stvarnost, predvsem kulturno dejavnost, ki se odvija v dveh pomembnih slovenskih kulturnih središčih v Buenos Airesu - kulturnem domu »Triglav« in v »Slovenskem domu«.
O svojih vtisih s tega potovanja nam je želel povedati nekaj veC in nas je zato obiskal v uredništvu.
Med njegovim bivanjem v argentinski prestolnici je tam gostovalo slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro »Roberto Zucco« istoimenskega avtorja. Predstava je bila v Nacionalnem gledališču San Martin, do te kulturne izmenjave pa je prišlo na pobudo Oskarja Molka, elana sveta za emigracijo v Argentino. Gostovanje je zelo lepo uspelo in mladi igralci so bili deležni navdušenega priznanja.
Livij je obiskal oba kulturna domova ter navezal stike s elani obeh domov, kot tudi s tistimi, ki prireditve v omenjenih domovih redno obiskujejo. Domova obiskuje veC kot 3000 Slovencev. V Slovenskem domu so še pravi
Slovenci, nam je povedal, ki znajo in se pogovarjajo med seboj v slovenščini. V domu Triglav, ki je bil ustanovljen že veliko prej, pa znajo slovensko še starejši elani, mlajši pa ne, Čeprav pojejo in nastopajo v slovenskem jeziku in se tudi čutijo Slovenci.
Livij a so povabili tudi na slovensko radijsko postajo, ki deluje enkrat tedensko pod naslovom »Okence v Slovenijo«. Tu je direktorica oddaj Ana Ličen, voditelj oddaje Mirko Vasle, ustvarjalec in začetnik teh oddaj pa je bil Albert Cuk, po rodu iz Trebe. Tu je imel Livij razgovor, v katerem je povedal marsikaj o našem gledališču ter o problemih slovenske manjšine v Italiji nasploh. Takrat je bila v Buenos Airesu tudi razstava slovenske knjige, na kateri je sodeloval direktor Mladinske knjige Milan Matos.
»Zame je bilo srečanje z izseljenci priložnost, da se spoznam z njihovim življenjem. Čeprav živijo daleC od domovine, so zelo navezani na svoje kraje in veseli vsakega obiska in vzpodbude. Sam pa sem bil vesel, da sem jim lahko posredoval vesti o naši gledališki ustvarjalnosti in o slovenski manjšini.«	Neva Lukeš
Danes, SREDA,
15.	maja 1996
ZOFKA
Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.55 - Luna vzide ob 4.34 in zatone ob 18.26.
Jutri, ČETRTEK,
16.	maja 1996
JANKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 16,8 stopinje.
VČERAJ-DANES
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Filip Kralj, Marco Lagovini, Thomas Renar, Veronica Netti, Serena Lenuzzi.
UMRLI SO: 46-letna Dušanka RadoSavijecic por. Stojanovič, 89-letna Maria Zorzini, 74-letna Lidia Čušina, 85-letni Severine Turus, 60-letni Giuseppe Favero, 72-letna Marcella Punis, 78-letna Mileva Piscanec, 60-letna Maria Dagri, 94-letna Dina Dini, 92-letna Caterina Sedmak, 19-letni Junio Lo Cuoco, 59-Ietni Romano
OBČINA TRST
MEDSEKTORSKA URBANISTIČNA UPRAVNA SLUŽBA
Prot. St. S.A.I.U. - 96 - 12569/4/93/9 PREDMET: objava obvestila Podrobnih Občinskih Regulacijskih Načrtov
RAVNATELJ
na podlagi spodaj navedenih sklepov občinskega sveta in ki jih je Deželni ozemeljski nadzorni odbor v Trstu spoznal za neoporečne, so bili sprejeti urbanistični ukrepi:
-	st. 140 z dne 14.9.1995 varianta načrta za lotizacijo zemljišča k.p. st. 1212/2 Gvardiela, Ul. Valerio - gspodje Guštini, Banfi, Crepaldi;
-	st. 108 z dne 5.6.1995 PORN privatna pobuda zemljišče k.p.st. 4046 Trst, Ul. Salem - Luci Costmzioni s.r.k;
-	st. 187 z dne 21.12.1995 Valorizacijski načrt na pobudo javne ustanove "Ul. delle Beccherie”;
-	st. 188 z dne 21.12.1995 Valorizacijski načrt na pobudo javne ustanove "Ul. della Pescheria”;
-	st.189 z dne 21.12.1995 Valorizacijski načrt na pobudo javne ustanove "Rimsko gledališče 2”.
Na podlagi 45. člena D.Z. st. 52, z dne, 19.11.1991
obvešča
da je dokumentacija v zvezi z zgoraj omenjenimi načrti deponirana v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 30 (trideset) dni in sicer od 15. maja 1996 do 13. junija 1996;
-	da si jo v tem roku lahko vsak zainteresirani ogleda od 8. do 14. ure ob delavnikih ter od 9. do 12. ure ob praznikih:
-	da lahko za Časa deponiranja:
-	lastniki s PORN vezanih nepremičnin predložijo ugovore in pripombe na Občino na kolkovanem papirju;
-	vsakdo lahko predloži Občini pripombe na zadeven PORN, izpolnjene na kolkovanem papirju.
GLAVNI TAJNIK	RAVNATELJ
(Raffaello Fabbro)	(VValter Cossutta)
Spangaro, 66-letna Fulvia Germani.
CZ3
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 13., do SOBOTE, 18. maja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Plavi a 89 (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Bel-poegio 4, Trg Giotti 1, Zavije
-	Ul. Flavia 89.
FERNETIČI (tel. 416212)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 635264). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111
ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Ninfa Plebea«, r. Lina VVertmuller, i. Lucia Gara, Stefania Sandrelli, Raoul Bova, prepovedan mladini pod 14. letom.
EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »L’al-bero di Antonia«, r. Mar-leen Gorris.
AMBASCIATORI
17.30,	19.45, 22.00 »L'eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stovve.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Diabo-lique«, i. Sharon Stone, Isa-belle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ami-che per sempre«, i. Demi Moore, Melanie Griffith.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »lo bal-lo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »II giu-rato«, i. Demi Moore, Alec Baldwin.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Rapporti anali in un pomeri ggio caldo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »Decisione critica«, i. Kurt Russell, Števen Sea-gal. Zadnji dan.
ALCIONE - 18.30, 20.15,
22.00	»Four Rooms«, i. Ma-donna. Valeria Golino, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals, Tim Roth.
LUMIERE - 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »Nelly e Mr. Arnaud«, r. Claude Sautet, i. Emanuelle Beart, Michel Serrault.
PRIREDITVE
KD VESNA vabi na koncert “Zborovsko srečanje" v nedeljo, 19. t.m., ob 18. uri, v dom A. Sirka v Križu. Nastopata MePZ F.B.Sedej iz Steverjana ter DPZ Vesna.
GLASBENA MATICA -Sola “M.Kogoj" Trst vabi na zaključne akademije, ki bodo po naslednjem razporedu: 17.t.m., ob 20.30 v Goethe Institutu, Ul. Coro-neo 15; 20., 23., 27. in 29. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - trg S. Silvestre 1 in 6. junija, ob 20.30 v evangelicansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili. Vljudno vabljeni!
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu do 20. t. m. PRAZNIK LIBERAZIONE IN ISKRA. Danes, ples z ansamblom Long Zlunk, v jutri, 16. t. m. ples z ansamblom Mama fa Stala, v petek, 17. t. m. ples z ansamblom Tono, v soboto, 18. t. m. ples z ansamblom Oasi, v nedeljo, 19. t.m. ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 20. t.m . ples z ansamblom Status sym-bol.
V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo v soboto, 18. t. m. PRAZNIK PIVA z nagradami in glasbo.
AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na premiero igre Josipa Tavčarja IVAN IVANKA v nedeljo, 19. t. m., ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku.
GODBA NA PIHALA RICMANJE -PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba v nedeljo 19. maja v Ric-manjih. Začetek ob 17. uri. Nastopata: Godba Ricmanje in Delavska godba Trbovlje. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KD S. Škamperle in Odbor za ohranitev Stadiona 1. maj prirejata PLES NASTOP S TEKMOVANJEM v pelsih cha-cha, mambo,
sama, ji ve in disco husle v nedeljo, 19. t. m., ob 18.30 na Stadionu l.maj. Prijave plesnih parov sprejemamo po tel. pt. 572595 in 773752. Vstop samo z vabili, ki jih dobite pri TKB, Zadružni kraski banki, Stadionu 1. maj in pri poverjenih.
S______________IZLETI
LJUDSKI	KROŽEK
BRIN prireja v nedeljo, 19. t. m. izlet v Reggio Emilio. Ogledali si bomo rojstno hišo bratov Cervi in znano sirarno. Vpisuje Zofi Sedmak, tel. St. 220251.
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO prireja v nedeljo, 19. t. m.strokovno vodeni izlet po Turistični pešpoti ob strugi reke Reke. Odhod ob 8.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah, odkoder bomo z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do Famelj, kjer se začenja pešpot. Hoje približno 3,5 ure. Vabljeni!
24., 25. in 26. junija izlet v sončne Marke in Umbrijo z ogledom tudi kraskega jamskega sveta “Le grotte di Frasassi". Informacije v večernih urah na st. 226314.
□ OBVESTILA
SAMO 20 LETNIM PO-ROCENCEM: Dvajset let mineva od tistega veselega dneva, ko smo pred oltar stopili, večno zvestobo si obljubili. Obletnico bomo praznovali vsi skupaj spet, se zbrali v Avstrijo na izlet, za skupnih 20 let. Kdor zraven hoCe, to je Se mogoCe, skrbi naj doma pusti, telefon 226386 zvečer zavrti.
EKONOMSKI KROŽEK sporoča, da je zbirališče za obisk Tržaškega pristanišča jutri, 16.t.m., ob 8. uri, za Tripkovichevo dvorano pri želežniski postaji. Prosimo za toCnost.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA obvešča pevce, udeležence množičnega nastopa, ob bližnjem papeževem obisku v Sloveniji, da bo zadnja vaja danes, ob 14. uri v Postojni. Odhod z avtobusom danes, ob 12.15 na Opčinah, pri zadnji tramvajski postaji.
SPDT in KD V. VODNIK obveščata, da se plezalni tečaj začenja s srečanjem, ki bo danes, ob 20.30 prostorih bivše poste v Dolini.
KONTOVELSKI jusarski odbor sklicuje občni zbor, ki bo v petek, 17. t. m. v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem ob 21. uri v telovadnici SD Kontovel. Vabljeni vsi vaSCani.
OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v drugem sklicanju v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadstr.
H ČESTITKE
Nasa parterca KLARA VODOPIVEC je slavila 14. maja svojo 16. pomlad. Vse najboljše ji iz vsega srca vosci. . . družina Vodopivec iz Doline.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM Mini mayfair, rdeCe barve, letik ’78 za
3.000.000 lir. Tel. St. 228737 od 11. do 14. ure.
PEUGEOT 205XR, letnik ’90	1100,	60.000 km
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST - Ul. Voldirivo 36 -1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
Ob rojstvu drugo-rojencka
Vedrana
iskrene Čestitke Mojci, Vasiliju in Matjažu
SK Kras
Kolektiv SDZPI
se veseli z Mojco, Vasilijem in Matjažem ob rojstvu malega
Vedrana
opremljem z verigami in prtljažnikom za smuči. Izhodiščna cena 6.000.000 lir. Tel. St. 814242.
PRODAM avtomobil Peugeot 405 SRI, letnik '87, 6 milijonov lir, možen dogovor. Tel. 0336/506570.
PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) prodajamo zelo svetlo stanovanje v prenovljeni palači 120 kv. m potrebno popravil. Tel od 13. do 14. ure ter od 19. do 20. ure na sledeči Steviliki 213564 ali 212456.
PRODAM harmoniko Victoria 120 basov “sciol-ti“. Cena 2.500.000 lir po dogovoru. Tel. St. 200052.
PODARIM televizor potreben majhnih popravil. Tel. St. 040/44631.
ODDAM dve muci. Tel. St. 229528 od 16. do 18. ure.
SKLADIŠČE dam v najem v občini Dolina, 250 kv. m, višina 3,50 m vode, luC in WC, vhod z možnostjo večjih vozil. Klicati od 12.30 do 13.30 v večernih urah na tel. St. 828861.
NUJNO iščem resno osebo za lekcije iz matematike (licej). Tel. zvečer na St. 53421.
30 - LETNA iSCe zaposlitev kot hišna pomoCnica 2 -3 krat tedensko. Klicati na tel. 275132 po 16.30.
ZAKONCA srednjih let, zaposlena iščeta stanovanje ali starejšo hišo po možnosti na tržaškem Krasu. Pripravljena oskrbovat Starejšo osebo. Tel. zvečer na st. 0038667/73424.
25-LETNA knjigo-vodkinja iSCe zaposlitev kot tajnica z dobrim znanjem srbohrvaščine in nemščine, nekaj angleščine, veSCa uporabe računalnika (programom Window in Word-star). Tel. St. 040/211941 v večernih urah - Katja.
OPRAVLJAM vrtnarska dela. Tel. št. 226568.
POTREBUJEM mizarja. Tel. St. 228877.
BORIS LAURIHA ima odprto osmico v Dolini. Toči belo in Črno vino.
OSMICO ima odprto v Medje vasi Paolo Ferfolja.
OSMICO je odprl Kuzmič v Prebenegu. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO ima odprto Alojz Kante v Praprotu St. 18.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
PRISPEVKI
Ob 20. obletnici smrti Dominika Sedmaka darujeta Kristina in Majda 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V isti namen daruje Julka Meden 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Marije Puntar darujeta Lučana in Ančko (Križ)
20.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na drago Darinko Veljak Kralj darujeta Ema Tul 20.000 lir in Norina Brana 20.000 lir za ANED.
V	počastitev spomina gospoda Alberta Miklavca daruje Minka Pahor 50.000 lir za katinarsko Solo, kjer sva oba preživela veliko lepih dni.
V	spomin na Bernarda Slavca darujeta, ob priliki prvomajske budnice, žena Dori 10.000 lir in sestra Elvira 10.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na Marijo Puntar vd. Ukmar darujejo Ivanka, Neda in Viviana
50.000	lir za prosesko cerkev.
Ob praznovanju rojstnega dneva daruje Petra Korošec 60.000 lir za zbor Jadran iz Milj.
V	spomin na Vanjo Turina darujeta Bojana in Ladi Jazbec 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
V	spomin na Vanjo Turina daruje Mira HreSCak
100.000	lir za MPZ Tabor.
V	spomin drage sestre Vanje daruje Zora 50.000 lir za Glasbeno matico,
50.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev in
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Marcelo Pahor in Vanjo Turina daruje Milan Bolcic 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin Vanje Turina daruje D.K. 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na ljubo Vanjo Turina daruje Jelka 50.000 lir za Dijaški dom in 50.000 lir za Stadion 1. maj.
V	spomin gospe Francke Turk vd. Birsa daruje Laura
50.000	lir za ASTAD Opčine.
V	spomin na dragega strica Erone Cristofoli darujeta Sonja in TonCi
100.000	lir za Sklad Lu-chetta-Ota-D’Angeio-Hro-vatin.
V	spomin na Mirota Petelina daruje Marica Doglia (Praprot 2) 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na strica Mirota Petelina darujeta Lucia in Livio Doglia 100.000 lir za nogometno društvo Trie-stina.
15. 5. 1989	15. 5. 1996
Minilo je sedem let, odkar nas je za vedno zapustil nas dragi
Ivan Čač
Z ljubeznijo in žalostjo v srcu se ga spominjajo
Vsi njegovi
Bazovica, 15. maja 1996
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
ZDRAVSTVO / NOVA POTEZA DR. BARATTIJA
SOVODNJE / OBČNI ZBOR KD SOVODNJE
Sprejet sklep za novo bolnišnico
Novo poslopje bo v Ul. Vifforio Veneto
Novi prijemi obogatili kulturno delovanje
Bogat triletni obračun in spodbudni pogledi na bodočnost
Ravnatelj Zdravstvene ustanove Gianbattista Ba-ratti je včeraj sprejel sklep o gradnji nove splošne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto. Gre za formalizacijo že sprejetih obvez ustanove, ki jih je pred nekaj tedni osvojila tudi konferenca županov. Tik za sedanjo splošno bolnišnico naj bi sezidali novo, sicer precej manjše poslopje (v njem bo prostora za 320 ležišč), kjer bodo namestili “goriško polovico” pokrajinske bolnišnice. Poleg tega bodo uporabili novejše zgradbe okrog sedanjega poslopja, ki ga bodo porušili. Barattijev sklep predvideva tudi uporabo bolnišnice Janeza od Boga, ki jo danes upravlja verski red usmiljenih bratov. V tem poslopju bo Zdravstvena
ustanova združila administrativne službe in urade, splošne storitve, fizioterapevtske ambulante in oddelek za zdravljenje in rehabilitacijo dolgo-ležeeih bolnikov.
Vodstvo Zdravstvene ustanove je vCeraj tudi formalno preklicalo svojčas odobreni načrt konzorcija Edilsa za gradnjo nove bolnice v Ul. Tuscolano. Dr. Baratti je komentiral, da je takratni načrt zastarel glede na nova načela organizacije bolnišničnih oddelkov. Prav tako nefunkcionalna bi bila preureditev sedanjega glavnega poslopja, saj bi bil strošek enak kot za gradnjo novega, rezultat pa gotovo slabši.
Včerajšnji je prvi od dveh formalnih sklepov v
pristojnosti Zdravstvenega podjetja v postopku za realizacijo nove bolnišnice. Naslednji korak bo po-veritev izdelave načrtov nove bolnišnice. Baratti zagotavlja, da bo v zelo kratkem Času poskrbel tudi za to. Drug problem pa je seveda zagotovitev finančnih sredstev, ki odvi-si od finačnih razpoložljivosti v državnih postavkah za nove bolnišnice. V Gorici se tako župan kot sindikati, ki soglašajo z načrti Zdravstvenega podjetja, zavzemajo za to, da bi denar iz svojih sredstev anticipirala Dežela. S tem bi odbornik Fasola odpravil še vedno prisotne bojazni, da Gorica kljub vsem obljubam ne bo nikoli zagledala nove bolnišnice.
Člani Kulturnega društva Sovodnje so na občnem zboru ocenili pestro delovanje v zadnjih treh sezonah in razmišljali o novem poglavju, ki naj bi se z volilno uveljavitvijo levosredinskih sil odprlo za manjšino in seveda tudi njeno kulturno življenje. Prav temu aspektu je predsednica Alenka Florenin posvetila pozornost v svojem poročilu. Ugotovila je, da smo v zadnjih dveh letih okusili trdo roko nam nenaklonjene desničarske politike, ki se je preko ukrepov zoper Kmečko banko poznala tudi v usihanju prispevkov za kulturo. Sovodenjsko društvo, ki je v tem Času moralo posodobiti električno napeljavo v Kulturnem domu, se je tako mo-
ralo opreti zgolj na lastne sile in pomoč domačih ustanov, podjetij in vaščanov.
Prav zato je zasuk na aprilskih volitvah zbudil velika pričako-vanja, je naglasila Flore-ninova, ki pa je tudi podčrtala, da ne smemo le pasi čakati bomo
svojih pravic tem lažje prišli, kolikor bolje bomo znali uveljavljati naša stališča.
Predsednica je glede društvenega delovanja podčrtala, da je bilo v zadnjem mandatu, ki ga je označevalo tudi slovesno praznovanje 50-letni-ce, pozitivno. Društvo je med drugim izdalo dve publikaciji, utrdilo je animacijsko dejavnost z otroki, ponovno je zaživel Mladinski odsek, živahno pa je bilo tudi siceršnje kulturno delo. Namen odbora je nadaljevati po teh tirnicah, obenem pa razvijati še nove oprijeme in vsebine, ki bi bile zanimive za človeka na pragu 3. tisočletja. Floreninova je poročilo sklenila s hvaležnim spominom na prerano preminulo Klaro Fornazarič, dolgoletno tajnico in odbornico društva.
Podrobnejši pregled dela je v tajniškem poročilu predstavila Tatjana Cotič. Med redne prireditve sodijo vsakoletna miklavževanja, revije
zborov Sovodenjska poje (letošnja bo 24. maja), božičnice, proslave ob dnevu kulture, praznovanja dneva Zena, gostovanja pevskih zborov in gledaliških skupin. Društvo je redno prirejalo te dejavnosti in jih posodabljalo z uvajanjem novih zamisli. Pred dvema letoma so začeli plodno sodelovanje z osnovno šolo in vrtcem, še pred tem je zaživela animatorska skupina za otroke Ciciklub, okrepilo se je delovanje Mladinskega odseka, uspešno delujeta tudi Balinarski odsek in vokalna skupina Sovodenjska dekleta. V obračunu sta še dva kuharska tečaja, niz predavanj za pubertetnike, razstave, prireditve za otroke in drugo. Posebno omembo zasluži praznovanje 50-letnice z izdajo publikacije M. VValtritscha “Protagonisti sovodenjske stvarnosti” in nedavni izid zbirke pesmi Franja Rojca.
Pregled stanja so dopolnila še poročila blagaj-
nika Emila Tomšiča, gospodarja Slavka Tomšiča, mladinskega in balinarskega odseka (Magda TomsiC in Ivo Peteani). Številni so bili pozdravi gostov: ob županu Igorju Petejanu in predsedniku ZSKD Rudiju Pavšiču so pozdravili še predstavniki krvodajalcev, ribičev društva Vipava, KSD Vipava, KD Skala, društva Rupa-Peč, SD Sovodnje in lovskega društva Doberdob.
Člani so nato izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo: Patricija Batistič, Darija in Tatjana Cotič, Nadja in Darjan Fait, Alenka Florenin, Valentina Milocco, Davorin in Zlatka Pelicon, Rudi Pe-tejan, Drago, Emil, Ladi, Slavko in Vesna TomsiC, Sonja in Tanja Vižintin. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Alojz Butkovič, Jožef Ceščut in Vilko Fait.
Na sliki (foto Bumba-ca) predsednica Alenka Florenin podaja svoje poročilo občnemu zboru
Zeleni: večina ne sme kriviti opozocije za svojo nesposobnost upravljanja
Razburljiva seja občinskega sveta, med katero je predsednik Busolini ukazal karabinjerjem, naj odvedejo svetovalca Zelenih Fiorellija, ki je ostro kontestiral sklep o podelitvi častnega občan-stva brigadi “Gorizia”, še odmeva v javnosti.
Včeraj so na tiskovni konferenci zeleni občinski svetovalci Renato Fiorelli, Italo Maniacco in Giulia Bortolotti ter mestna glasnica stranke Lorena Vuga podali svoje poglede. Fiorelli je utemeljil svoj oster protest. Podelitev častnega obCanstva brigadi, povrhu z lažnimi utemeljitvami, je po njegovi oceni nesprejemljiva.»Že takoj sem napovedal, da se bom odločno zoperstavil sklepu. Ostra opozicija pa še ne opravičuje po-
seganja po javni sili, s katero je bila nezakonito omejena moja osebna svoboda in mi je bilo onemogočeno politično delovanje. Pazite: take poteze vodijo v fašizem. Spomnimo se, kako so svojčas ravnali z Matteottijem...«
Zeleni so tudi odločno zavrnili kritike večine, češ da zavirajo delo občinskega sveta in povzročajo izgubo časa. Ko se razpravlja o nečem, čas ni izgubljen, je dejal Maniacco: slabše je uporabljen čas tistih svetovalcev večine, ki na sejah dremajo in ko dvigajo roke, sploh ne vedo za kaj glasujejo. V sedanjem sistemu, kjer ima večino pristojnosti uprava in ne občinski svet, je absurdo trditi, da opozicija enega ali skupinice svetovalcev zavira delo na občini.
Za temi obtožbami se skriva nesposobnost Valentijeve uprave, da bi reševala probleme mesta in skuša svojo politično in upravno ničnost prikriti s tem, da obtožuje druge, pravijo Zeleni.
Danes se ob 17. uri spet sestane občinski svet, pol ure prej pa komisija za obmejno sodelovanje. Fiorelli napoveduje, da bo ponovno kandidiral za njenega predsednika. 2e na prejšnji seji je njegova avtokandidatura zmedla večino, ki je najprej mislila predsedstvo prepustiti svetovalcu opozicije Crocettiju, spričo Fiorellija (ki so ga podprli tudi DSL, sam Crocetti in večinski svetovalec Brezza) pa so se zabarikadirali za kandidaturo načelnika Forza Italia Forna-sirja.
NOVICE
Vpis v otroške jasli do 31. maja
Goriška občinska uprava opozarja interesente, da je treba prošnje za vpis otrok v občinske jasli predložiti v protokolnem uradu županstva najkasneje do 31. maja, tako da bo lahko občinska uprava v teku meseca junija izdelala prednostno lestvico "med prosilci. V občinskem uradu za šolstvo in v otroških jaslih razdeljujejo obrazce za prošnje, kjer so navedeni prednostni pogoji in dokumentacija, ki jo je treba priložiti. Kdor je prošnjo že predložil, ni pa še priložil vse dokumentacije, mora za to poskrbeti prav tako do 31. maja.
Obisk emigrantov v Argentini
Večja skupina goriških emigrantov v Argentini bo danes na obisku v Gorici. Ob 11. uri jih bo na občini sprejel župan Valenti. Sledili bodo ogledi mesta in okolice, ob 18. uri maša v cerkvi sv. Karla, ki jo bo daroval nadškof Bommarco, ob 19. uri pa koncert zbora sekcije alpincev ANA iz Argentine v Fogarjevi dvorani na Korzu Verdi.
Razstava L. Cargnela še do jutri
Na goriškem gradu, v razstavnih prostorih v nekdanjih zaporih, je še danes in jutri na ogled razstava fotografij Luigija Cargnela, ki jo je postavil fotoklub CIFI v sodelovanju z občinsko upravo. Na ogled je približno petdeset čmobelih fotografij, ki prikazujejo opus velikega goriškega fotografskega umetnika. 2e v soboto bodo v istih prostorih postavili novo razstavo: na ogled bodo fotografije Carla Bevilacque, rojenega leta 1900 v Fa-gagni, ki pa je večji del življenja preživel v Krmi-nu, kjer je umrl leta 1988.
g





1!
.
RAZSTAVA / LAURA GRUSOVIN V KULTURNEM DOMU
Slike polne iger domišljije
Odprtje razstave goriške slikarke privabilo množico obiskovalcev
V petek popoldne so v galeriji Kulturnega doma v Gorici o tvorili razstavo mlade in obetavne goriške slikarke Laure Gru-sovin (na sliki - foto Bumbaca). Razstavo sta priredila upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice in kulturna zadruga “Maja”, pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto.
Na petkovi otvoritveni slovesnosti, ki se je je udeležilo številno občinstvo, sta najprej v imenu prirediteljev pozdravila predsednica Kulturnega doma Nada Komjanc in predsednik rajonskega sveta Renato Boegan. Slikarko je nato predstavil likovni kritik Joško Vetrih, ki je Grusovino-vo označil kot slikarko, v delih katere prevladujejo igre domišljije. Vetrih je nato nadalje val: »Ge pa se že z natančnostjo risbe in naravnostjo podrobnosti umetnica na-
slanja na evropske nadrealistične tokove, ki so najuglednejšega zastopnika imeli v Salvadorju Daliju, se v delih Laure Grusovin prepoznavajo tudi odmevi izkušenj hi-perrealistiCnega slikanja in odmevi realističnega slikanja s socialnim prizvokom.«
2e po sami otvoritveni
slovesnosti je slikarka požela marsikatere čestitke, saj je mnoge prijetno presenetila s svojim kvalitetnim, natančnim in vsebinskim slikarskim prikazom, kar je dalo večeru še poseben prizvok. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure.
Skok v smrt s Pevmskego mostu
Gasilci so včeraj pozno popoldne potegnili iz Soče truplo Edoarda Saulija, ki se je le malo pred tem odločil za skok v smrt s Pevmskega mostu. Njegov usodni skok so opazili nekateri mimoidoči, ki so nemudoma obvestili policijo, na kraj pa so prihiteli tudi gasilci in reševalci službe 118. Vse prizadevanje je bilo zaman. Ko so ga potegnili na suho, so lahko le ugotovili, da je umrl. Sauli je bil star okrog 30 let, živel pa je v dokaj bednih razmerah. Bil je brez stalnega bivališča, zadnje čase pa je našelk zatočišče pri kazer-metah. Najbrž gre njegov tragični naklep pripisati prav tej odrinjenosti.
KINO
GORICA
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II giurato«. D. Moore in A. Baldwm.
TR2IC
COMUNALE 21.00 »II passo sospeso della cicogna«.
H________________IZLETI
SRD GORICA prireja 9. junija izlet na Matajur ob priložnosti 25. Srečanja zamejskih planinskih društev. Prijave na sedežu danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. ure.
L] LEKARNE
DE2URNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BIAN-CO, C. Italia 10, tel. 531576 DE2URNA LEKARNA V TR2ICU - S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338 DE2URNA LEKARNA V DOBERDOBU - AL LAGO -PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel.78300
POGREBI
Danes: 10.00, Silvia Delne-ri na glavnem pokopališču; 11.00, Ugo Vidoz iz splošne bolnišnice v Ločnik; 13.15, Anna Poian vd. Orzan iz splošne bolnišnice v Medeo.
-FARGO.
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA® 1
COSMETICS ITALY
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918
_________
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
TRGI / V PRIČAKOVANJU NOVE VLADE IN JAVNO BILANC N IH UKREPOV
Ura je nadaljevala vzpon, maika padla na 1.012 lir
Pozitiven tudi milanski delniški trg, kjer pa so bili posli zelo selektivni
LIRA
SRE	ČET	PET	PON TOR
15615 15654 15555 15614 1555,2
1025,3	1029,1	1025,7	1018,6 1012
,

MILAN - Vse kaže, da sta lira in do neke mere tudi borza včeraj antici-pirali navdušenje, ki ga navadno povzroči na trgih oblikovanje nove vlade ali pa sprejetje ukrepov za sanacijo javnih računov. Vesti o teh dveh dogodkih bi lahko tokrat prišli celo skupaj, o čemer govori že ponedeljkova okrepitev lire. Včeraj se je italijanski bankovec okrepil do take mere, da je marka veljala le še okrog 1.012 lir, kar se ni zgodi-
lo že poldrugo leto ali točneje od oktobra 1994. Takrat je marka nezadržno rasla, saj je le nekaj dni prej presegla »psihološki« prag tisoč lir.
Včeraj dopoldne je marka zdrsnila celo na 1.011, 75 lire, na tečajnici Banke Italije pa je potem veljala 1.012, 69 lire. Ošibel je tudi dolar (1.555, 18 lire, v ponedeljek 1.561, 37), ki je izgubil nekaj moči tudi na mednarodnih trgih zaradi ovrednotenja jena nad marko. Vzporedno z
marko se je lira včeraj okrepila tudi do ekuja, ki se bliža tečaju 1.900 lire, potem ko je pred štirimi meseci zapustil kvoto 2.000 lir.
Kot rečeno, je bil pozitiven tudi milanski borzni sestanek, čeprav je bilo zvišanje kotacij dokaj previdno v pričakovanju novic o krekti-vnem manevru. Delniški trg je tako kot v ponedeljek le delno izkoristil dobro gibanje BTP in lire, kupci pa so bili zelo selektivni. Poslov je bilo
za skupno vrednost približno 700 milijard lir, posebna pozornost pa je veljala delnicam ENI, ki jih čaka kar zajetna dividenda. Splošni indeks MIB je na koncu včerajšnjega sestanka porasel za 0,53 odstotka, zadnji Mibtel se je zvišal za 0,55, indeks najbolj ka-pitaliziranih vrednostnih papirjev Mib-30 pa je napredoval za 0,54 odstotka. Naj dodamo, da je indeks MIB od začetka leta pridobil že več kot 13 odstotkov.
Del obveznega avtomobilskega zavarovanja zniža davčno osnovo
RIM - Davkoplačevalci bodo lahko letos odbili od davčne osnove v svoji prijavi 740 tudi del obveznega zavarovanja za svoj avtomobil. Ugodnost, ki zadeva vse lastnike osebnih vozil, torej približno 20 milijonov Italijanov, izhaja iz okrožnice, ki jo je finančno ministrstvo izdalo 3. maja, kar pomeni, da se je ne morejo poslužiti tisti obvezanci, ki so že oddali obrazec 730. Gre za 6, 5-odstotni delež zneska obveznega av-
tomobilskega zavarovanja, ki bi moral biti izrecno naveden v zavarovalni polici in ki je namenjen nacionalni zdravstveni službi (SSN), zato ga lahko davkoplačevalec odbije (v vrsti Pl 2) od obdavčljive osnove kot »obvezen skrbstveni prispevek«. Naj dodamo, da znaša npr. ta delež pri novem najmanjšem avtomobilu (-npr. fiatu 500) približno 60 tisoč lir, za večje avtomobile pa se ustrezno poviša.
r BANKE / KOMISAR JE ODŽELn
Peter Sanzin predsednik Kmečke banke
GORICA - ZaKme-čko banko se je s tem tednom začelo novo obdobje,' saj se je končala komisarska uprava, zavod pa so prevzeh novi izvoljeni organi s predsednikom odv. Petrom Sanzinom na čelu. Do formalne predaje banke njenim delničarjem je prišlo v ponedeljek na prvem sestanku upravnega odbora, ki je bil izvoljen na obenem zboru 4. maja. Sestanka se je zato udeležil tudi komisar, ki je svojo dolžnost uradno končal v petek, 10. maja, izvoljeni organi pa so banko uradno prevzeli v ponedeljek, 13. maja. Gre torej za pomembno prelomnico in spodbuden uvod v novo obdobje slovenske banke.
Za predsednika upravnega odbora je bil, kot rečeno, izvoljen znan goriski odvetnik Peter Sanzin (na sliki),
človek, ki je dosledno zastopal interese delničarjev skozi vse neprijetno in več kot poldrugo leto trajajoče obdobje komisarske uprave. Podpredsedniška funkcija je pripadla predstavniku bolonjskega partnerja Kmečke banke, Gi-anluigiju Bandieri, v izvršni odbor pa so bili imenovani trije predstavniki Bologne in dva predstavnika slovenskih delničarjev, ki sta sam predsednik Sanzin in goriški komercialist Diego Marvin.
		14. MAJ 1996	v LIRAH	
	5 1	valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1534,00	1575,00
	5	nemška marka	1003,00	1028,00
	s	francoski frank	296,00	305,00
	8'f	holandski gulden	893,00	920,00
	£ S |1 o <	belgijski frank	48,30	50,30
		funt Sterling	2319,00	2406,00
		irski Sterling	2407,00	2390,00
	tl	danska krona	259,00	267,00
		grška drahma	6,20	6,60
	št 1?	kanadski dolar	1121,00	1156,00
		japonski jen	14,50	15,10
	11 11	švicarski frank avstrijski šiling	1226,00 141,90	1263,00 146,30
		norveška krona	233,00	240,00
	it	Švedska krona	226,00	233,00
		portugalski escudo	9,70	10,10
		španska pezeta	11,90	12,50
	1	avstralski dolar	1226,00	1263,00
	1	madžarski florint	11,00	14,00
	5	slovenski tolar	11,20	11,70
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
SODELOVANJE / NA TRGOVINSKI ZBORNICI
NOVICE
V Trstu dva dni za predstavitev možnosti gospodarskega sodelovanja z ZRJ
TRST - Na Trgovinski zbornici so včeraj predsta-vili gospodarsko-politiCno delegacijo Srbije in Črne gore (na sliki - foto KROMA) , ki se bo danes in jutri udeležila predstavitve Zvezne republike Jugoslavije oziroma možnosti za gospodarsko sodelovanje s to balkansko državo. To je že druga predstavitev ene od držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, potem ko je bila prva pred dvema tednoma v Trevi-su. Country Presentation, kot tovrstne prireditve imenujejo v poslovnih krogih, je organiziral italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE v sodelovanju s krajevnimi trgovinskimi zbornicami.
Gostje iz Srbije in Cme gore so že na včerajšnjem predstavitvenem srečanju orisali svoje namene oziroma potrebe in možnosti, ki jih sami nudijo za poslovno sodelovanje s potencialnimi italijanskimi partnerji. Vodja delegacije, v kateri so predstavniki vseh glavnih gospodarskih zbornic, podpredsednik srbske vlade Svetozar Krstič, je orisal priložnosti za gospodarsko so-
delovanje z Zvezno republiko Jugoslavijo, na današnjem zasedanju pa bodo gostje podrobneje orisali svoje projekte.
Dvodnevna predstavitev bo potekala v prostorih Trgovinske zbornice;
danes se bo začela ob 9.30 s pozdravom predsednika tržaške zbornice Donag-gia, jutrišnji dopoldan pa bo posvečen bilateralnim srečanjem med gospodarstveniki, med katerimi bodo tudi člani SDGZ.
Ljubljana se pripravlja na jubilejni 70. sejem vina
LJUBLJANA - Po lanski spremembi datuma, bo ljubljanski vinski sejem tudi letos junija, in sicer v dneh med 4. in 8. V zadnjih dneh maja bodo strokovnjaki - ki jih je letos 36 in bodo v slovensko prestolnico prišli z vseh koncev sveta - pokusili več kot 1.300 vzorcev domačih in tujih vin, ki so jih vinogradniki poslali na ocenitev. Ocenjevanje bo med 20. in 26. majem. V večji meri kot lani bodo na sejmu zastopana avstralska in novozelandska vina, kot se je zgodilo tudi na sejmu Vinitaly v Veroni. Med ocenjevalci v Ljubljani bo tudi predsednik italijanskih enologov Pietro Pittaro, sicer doma iz videmske pokrajine.
Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani, ki je eno sedmih najbolj uveljavljenih v svetu (Montreal, Pariz, Mendoza, Bruselj, Verona in Urgupa), poteka pod pokroviteljstvom urada OIV v Parizu. Kot so se lani lahko prepričali tudi briški vinogradniki, je ocenjevanje po novih predpisih zelo strogo.
Tudi letos bo razstavljalcem in obiskovalcem vinskega sejma na voljo ves prostor Gospodarskega razstavišča. Tokrat se bodo izkazali tudi gojenci vseh gostinskih Sol iz Slovenije z razstavo pogrinjkov. Vinski sejem v Ljubljani slavi letos sedemdesetletnico, odkar so septembra 1926 v okviru takratne prireditve »Ljubljana v jeseni« uredili pivo razstavo vina v Ljubljani. (M.W.)
Guglielmo Moscato novi predsednik grupe ENI
RIM - Na včerajšnjem občnem zboru energetskega holdinga ENI so delničarji odobrili lansko bilanco (kot smo že poročali, je čisti dobiček 4.327 milijard lir, 33 odst. več kot leta 1994) in poročilo s strateškim razvojnim načrtom, ki ga je podal pooblaščeni upravitelj Franco Bemabe. Delničarji bodo preje-li dividendo 215 lir (lani 117), za novega predsednika pa je bil na mesto Luigija Meantija, ki mu je zapadel mandat, že imenovan Guglielmo Moscato.
		
14. MAJ 1996	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1540,00	1570,00
nemška marka	1007,00	1025,00
francoski frank	295,00	305,00
holandski gulden	892,00	917,00
belgijski frank	48,50	50,30
funt Sterling	2315,00	2395,00
irski Sterling	2384,00	2479,00
danska krona	258,00	268,00
grška drahma	6,21	6,81
kanadski dolar	1119,00	1154,00
švicarski frank	1229,00	1254,00
avstrijski šiling	141,74	146,24
slovenski tolar	11,20	11,60
			
•14. MAJ 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1555,180	—
ECU	—	1905,560	—
nemška marka	—	1012,690	—
francoski frank	—	299,220	—
funt Sterling	—	2358,740	—
holandski gulden	—	905,860	—
belgijski frank	—	49,261	—
španska pezeta	—	12,138	—
danska krona	—	262,370	—
irski funt	—	2429,970	—
grška drahma	—	6,391	—
portugalski escudo	—	9,858	—
kanadski dolar	—	1138,660	
japonski jen	—	14,761	—
švicarski frank	—	1242,850	—
avstrijski šiling	—	143,900	—
non/eška krona	—	236,060	—
švedska krona	—	230,180	—
finska marka	—	326,990	—
avstralski dolar		1246,940	
			
12. APRIL 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.5007	1.5047	1.5087
funt Sterling	2.2676	2.2746	22816
irski funt	2.3436	2.3506	2.3576
kanadski dolar	1.1055	1.1095	1.1135
nizozemski gulden	89.387	89.497	89.607
švicarski frank	23.120	123.220	23320
belgijski frank	4.8587	4.8687	4.8787
francoski frank	29.375	29.435	29.495
danska krona	25.850	25.910	25.970
norveška krona	23.078	23.138	23.198
švedska krona	22.345	22.405	22.405
italijanska lira	0.9534	0.9574	0.9614
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1912	1.1952	1.1992
portugalski escudo	0.9700	0.9730	0.9760
japonski jen	1.3805	1.3820	1.3835
finska marka	31,940	32.020	32.100
_________KONCERT / GRAD DOBROVO___
Glasbeni dogodek vreden superlativov
Nastop dua Franco Gulli (violina) in Enrico Covollo (klavir)
______CANNES / FILMSKI FESTIVAL_
Vračanje k filmskim izvorom
V tekmovalnem delu Fargo in Temptress Moon
Koncert, ki je bil 10. maja na gradu v Dobrovem, brez dvoma lahko štejemo med najbolj markantne glasbene dogodke letošnje sezone Kulturnega doma v Novi Gorici: zanimiv je bil po slavnem duu - Franco Gulli, violina in Enrica Cavallo, klavir, kakor po izredno uigranem godalnem kvartetu Tartini iz Ljubljane, ki ga sestavljajo Črtomir Siško-viC - 1. violina, Romeo Drucker - 2. violina, Aleksander Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo in ne nazadnje tudi po smiselno izbranem in sestavljenem programu - C. Debussy: Sonata za vioino in klavir, M. Ravel: Godalni kvartet v F-duru in E. Chausson: Koncert za violino, klavir in godalni kvartet op. 21 - kakor tudi po briljantni in muzikalno im-pregnantni izvedbi dua, kvarteta in vseh skupaj združenih v Koncertu.
Franca Gullija poznamo po številnih prvovrstnih posnetkih oziroma po ploščah in pa po visoko ocenjujočih kritikah, ki ga uvrščajo med redke vrhunske umetnike, prav tako tudi pianistko Enrico Cavallo kot enakovredno sooblikovalko; oba povezuje pristna občutenost v povedno oblikovanje močnega odziva, ki prevzema in osvaja v svojsko iztanjšani intimni zamaknjenosti kakor v svojih razgibanih notranjih naponih. Odlikuje ju blesteča, virtuozna igra, ki pa ne prestopi meje samodo-padljivosti, temveč se podreja z elementarno zagnanostjo logiki poustvarjalnega dogajanja. Sta umetnika izredno prefinjene muzikalne kulture, prodoma, učinkovita poustvarjalca,
pa naj interpretirata sama, v duu, ali v ansamblu; to sta potrdila v Chaussono-vem Koncertu, pri katerem sta se združila z ansamblom - godalnim kvartetom - v celoten oblikovalni proces izredno nazornega, iskrivega muziciranja in s tem utisnila skladbi svojsko podobo. Seveda je k učinkoviti interpretaciji prispeval tudi, tako po virtuoznosti kakor tudi po visoki muzikalni kulturi prežeti Kvartet.
Posebej pa moram naglasiti redko tako močno odzivnost interpretacije Ravelovega Godalnega kvarteta v F-dum, kakršno smo slišali tokrat v izvajanju ljubljanskega kvarteta Tartini, delo, ki so mu izvajalci segli do dna korenin, dojeli njegove vrednote in ga vsej muzikanski razboritosti ter pristni zagnanosti izoblikovali v, lahko bi rekel, edinstveno zasnovano poustvaritev, ko se je zdelo, da se njena govorica, njena izpovednost vspenja kakor v nadrealne dimenzije poduhovljenosti, nedopovedljive tonske lepote. Ta ansambel nas je že nekaj krat obžaril s svojimi izredno nazorno oblikovanimi interpretacijami, toda tokrat nas je naravnost osupnil s svojim prvinsko občutenim kreativnim zanosom. Tako plastične poustvaritve tega dela ne bomo zlepa slišali, razen v izvedbi tega ansambla, ki se je s tem povspel Se za stopnjo višje v evropskem komorno glasbenem prizadevanju. Zato se ne čudim sodelovanju slavnega violinista in pianistke, Franca Gullija in Enrice Cavallo, s tem odličnim ansamblom.
Ivan Silič
r-1 JUBILEJNI KONCERT k
Ttiaški oktet tudi v Gorici
Goriškim ljubiteljem vokalne glasbe se v kratkem obeta večer, ki ga ne gre zamuditi. Tržaški oktet bo namreč proslavljal svojo 25-letnico tudi v Gorici. V petek 17. maja ob 20.30 bo v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici
(Ul. I. Brass 20) jubilejni koncert, ki ga prireja goriška Glasbena matica s sodelovanjem Upravnega odbora Kulturnega doma. Predprodaja oziroma rezervacija vstopnic poteka v uradu Kulturnega doma. (tel. 0481/33288).
Kaže, da je postalo vračanje k izvoru nekakšna zadnja razvada filmskih ustvarjalcev. Tako se vrača k svojim koreninam Bernardo Bertolucci s filmom lo ballo da sola, ki bo na tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu danes, in tako se vračata v svojo preteklost brata Joel in Ethan Coen, režiser in producent filma Fargo, ki je bil na sporedu včeraj. Kakorkoli bo njun film ocenjen, lahko že v naprej rečemo, da je bila njuna izbira tokrat posrečena, kajti s svojo groteskno zgodbo sta krepko ogrela kritiko in popravila ne ravno najbolj briljanten vtis, ki sta ga pred dvema letoma prav v Cannesu zapustila s filmom Mr. Hoola Hop. Brata Coen se s Fargom ne vračata le k svojim filmskim izvorom (črni humor, s katerim obravnavata krvavo zgodbo, spominja na njun prvi film Blood simple), temveč tudi v svoje rojstne kraje, to je na mejo med Severno Dakoto in Minnesoto. Gre za prikaz drobca ameriškega Midvvesta in njenega prebivalstva, ki ga nič ne zdrami iz kronične zdolgočasenosti, brezbrižnosti in naveličanosti, niti serija krvavih dogodkov, ki so se v tistih krajih res dogodili leta 1987. S spretno roko sta brata Coen oblikovala karikaturo nasprotja med abuličnostjo prebivalstva in krvoločnostjo dveh kriminalcev, ki jih je nekdo, obtežen z dolgovi, najel, da bi ugrabila njegovo ženo in zahtevala odkupnino od boga-
Od leve Kevin Lin, Gong Li in Leslie Cheng
tega tasta, a se že na samem začetku zapleteta v vrsto grozljivih umorov.
Ge ima Fargo Se kakšno Sanso, da se na festivalu uveljavi, se kitajskemu filmu Temptress Moon (Luna skusnjavka) obeta slabša usoda. Vsaj kar zadeva mnenje kritike, če naj sodimo po hladnosti in žvižgih, ki so spremljali njegovo včerajšnje predvajanje. Film ima sicer velike ambicije. Narejen je bil tudi brez varčevanja. Pravzaprav gre za pravcati kolosal. Režiral ga je eden največjih kitajskih filmskih ustvarjalcev Chen Kaige in v njem nastopata največji »vzhodni« zvezdi, kot sta očarljiva Gong Li (včeraj je bila v Cannesu spet v središču pozornosti) in Leslie Cheung, ki sta leta 1993 zmagala zlato palmo, vendar film
kljub vsemu ni prepričal - oblikovno razkošen, eksotičen, vznemirjajoč (Kaige je namreč velik mojster pri ustvarjanju vzdušja neke dobe in pri tem nima kaj zavidati niti Viscontiju), vsebinsko pa nekoliko puhel. Tako ga ocenjuje kritika.
Film je ambientiran na Kitajskem v tridesetih letih, po padcu cesarstva in nastanku republike, in opisuje zapleteno ljubezensko zgodbo. Gre skratka za prikaz nekega prehodnega razdobja, ki kot vsako razdobje na prehodu prinaša velike možnosti in priložnosti, a tudi bolečino in nesigurnost. Kaige je izbral tisti čas (tako je včeraj povedal na tiskovni konferenci), ker ima po njegovem mnenju veliko skupnega z današnjim časom, ki ga preživlja Kitajska.
V TARANTINOVI MONODRAMI STABAT MATER
Odlična Piera degli EsposH
Tržaški festival sodobne dramatike, ki ga je priredilo Deželno stalno gledališče, je svojemu občinstvu spet ponudil globoko gledališko doživetje z monodramo Sta-bat Mater, v kateri nastopa odlična Piera Degli Esposti in ki je bila na sporedu sinoči in v ponedeljek v Kulturnem domu. Monolog dopolnjuje »misterij za dva glasova« z naslovom Passione secondo San Giovanni (Janezov pasijon); zanju je avtor, slikar Antonio Taranti-no, ki se je prvič prei-skusil v pisanju gledališkega teksta, leta 1993 prejel nagrado Riccione zlasti zaradi posebnega novega gledališkega jezika, v katerem se spajajo piemontski dialekt nižjih slojev, arhaično narečje Lombardije in popačena italijanščina; ta jezik aktivno in dosledno izraža današnji
vsakdan, v katerem avtor plastično opisuje ljudi z obrobja, ki se jasno zarisujejo, medtem ko se dogajanje v spiralnih za-
Stabat Mater govorica, ki bi jo lahko označili kot. zelo sorodno Testorijeve-mu inventivnemu jeziku, prvi element, ki že po
vojih bliža grotesknemu vozlu končne tragedije. Res je v monodrami
prvih besedah zgrabi pozornost gledalcev. Prek nje takoj spoznamo
okolje, v katerem živi Maria Croce, njen boj za preživetje na dnu družbene lestvice, odnos z Giovannijem, ki je z njo imel otroka, a ga ni hotel priznati, čeprav si je hotel prilastiti doklado, ki je pripadala Mariji kot neporočeni materi, spoznamo Marijin prezir do Giovannijeve žene, smrdeče golide, kot ji pravi, težavni odnos z zbirokratiziranimi socialnimi delavci in bolj razumevajočima duhovnikom don Aldom in nuno Che-rubino, razumemo njeno navezanost na sina, za katerega pričakuje boljše življenje, a mu je verjetno usojena nasilna smrt. V naslovu odkrito namigovanje na evangelij še poudarjajo imena oseb, ki nastopajo v Marijinem žlobudranju: sinovi ljubici je ime Maddalena, policijskemu komisarju, ki si ob težavah Marijinega sina umije roke, je
ime Ponzio, sodniku pa Caraffa, vendar v delu res ni najti nič bogokletnega.
V Cherifovi skrbni režiji je čutiti vero v moč Tarantinovega besedila, vsekakor je njegova sporočilnost osredotočena na interpretaciji Piere Degli Esposti, ki nastopa pred likovno zasnovano abstraktno sceno Arnalda Pomodo-ra. Igralka z zvenom glasu in gibi telesa uteleša Marijino življenje in daje dostojanstvo vsem Marijam, mimo katerih prezirljivo stopamo. Smeh ob začetnem Marijinem negodovanju nad Giovannijem se spreobrača v ironični sarkazem in končno v globoko ganjenost ob obupu nemočne matere. Na koncu predstave je občinstvo pozdravilo igralkin nastop z zares dolgim in navdušenim aplavzom.	(bo v)
ULM / IO BALLO DA SOLA
Iskanje lastne identitete in razmišljanje o mladosti
lo ballo da sola, režija Bernardo Bertolucci, igrajo Liv Tyler, Jeremy Irons, Donald McCann, Jean Marais, Stefa-nia Sandrelli, Italija 1996
Vrnitev h koreninam za režiserja, ki je v zadnjem času deloval predvsem na tujem (Poslednji cesar, Mali Buddha idr.), ali pa svojevrstno razmišljanje o svojem življenju?
Res je namreč, da se devetnajstietna Lucy vrne v Italijo, a to je svojevrstna Italija, v kateri se življenje odvija po pravilih, ki niso skupni ostali deželi. Lucy preživlja namreč vroče poletne mesece v skupnosti ameriških in angleških intelektualcev na gričih okrog Siene, njena percepcija Italije - še zlasti Toskane - pa je tipična za tujca: poljske rože, olivno olje, rumena barva, ki jo povsod sejejo sončni žarki.
Zakaj vse to? Sončno okolje je prav gotovo potrebno, da poudarja dimenzijo filma, v katerem je v ospredju Lucyno dozorevanje, fizično in psihično. Dekle je namreč odločilo, da mora biti njen prvi spolni odnos »nekaj posebnega«, mučijo pa jo tudi nerešeno vprašanje o identiteti njenega očeta in spomini na preteklost. Prebivalce griča preseneča njena prisotnost, njen obraz in njeno telo, ko samotno - a ne osamljeno - pleše ob zvokih rock glasbe, a tudi skrivnost, v katero ovija svojo osebnost. Sonce, rože, travniki in žitna polja poudarjajo njeno svojevrstnost, ki še zlasti privlačuje smrtno bolnega Nikolaja...
Film torej, ki se globoko razlikuje od režiserjevih glavnih del, saj je tu v ospredju predvsem iskanje identitete in razmišljanje o mladosti. Bertolucci se je tako vsaj začasno odpovedal kolossalom in posnel intimistični film, ki je že navdušil gledalce in kritiko. Kmalu ga bodo vrteli tudi v Cannesu: bo navdušil tudi tamkajšnjo žirijo?
Nadja Rebec
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 15. maja 1996
LIBERIJA / KONČNO POMOČ
n
NOVICE
»Ladja obupa« je končno priplula v pristan v Gani
Odločilen poseg Združenih narodov in številnih držav
Življenjske razmere na prenatrpani ladji so nečloveške (AP)
AKRA - Vse kaže, da se je odisejada smrti nigerijske tovorne ladje Bulk Challenge in njenih skoraj S tiri tisoč izstradanih in izmučenih potnikov, vendarle končala. Ganske oblasti so na pritisk Združenih narodov in Številnih držav vendarle privolile, da je ladja priplula v pristanišče Takoradi, kakih 250 kilometrov od glavnega mesta, in da so beguncem iz Liberije priskočili na pomoč. »Ladja obupa«, kot so jo ze poimenovali, je veC dni plula ob zahodnoafriški obali s svojim človeškim tovorom, ker ni hotela nobena od sosednih držav sprejeti begunce, ki so ušli bratomorni državljanski vojni v Monrovii. Zadnje dneve je postajal položaj vkrcanih vse slabši. Zmanjkovalo je hrane in vode, zdravstvene razmere so bile nevzdržne, saj ladja razpolaga le z enim straniščem.
Nekateri potniki, ki so se na sreCo izkrcali med sicer kratkotrajnimi postanki v pristaniščih, so povedali, da so tudi kapitan in elani posadke izigravali begunce, saj so zahtevali za
hrano in drugo blago, ki so ga nato var j ali v pristaniščih, visoka plačila.
Novico o sprejemu »ladje obupa« je sporočil namestnik ganskega zunanjega ministra
Mohammed Ibn Chambas. Dodal je, da bo Gana (s pomočjo humanitarnih organizacij in drugih držav) nudila pomoC vsem, ki bi želeli ostati v državi.
V preteklih dneh so ganske oblasti ravnale drugače, beguncem so svetovale, naj se vrnejo v Liberijo, ker naj bi se državljanska vojna polegla. Nekaj dni je namreč v Momovii res zavladalo nekakšno zatišje, vCeraj pa se je spopad med pripadniki Nacionalno-patriotske fronte Charlesa Taylotja in etnije Krahn Roosevelta Johnsona spet razvnel. Kaže da so slednji, ki so se zabarikadirali v kasarni Barclay, zaceli protiofenzivo, Monrovia se je tako spet spremenila v bojišče. Številni ljudje so se medtem spet zatekli v prostore ameriškega veleposlaništva. Po nekaterih podatkih naj bi jih bilo kar 20 tisoC.
Nesreča dežnikarja v depresiji
TOKIO - Dvainpetdesetletni možakar se je vCeraj s svojim avtom zaletel v stranski drog vhoda v japonski parlemnt in nekaj minut kasneje podlegel hudim poškodbam. Ugotovili so, da ni šlo za atentat, temveC za dejanje dežnikarja, ki je že dalj Časa bil v hudi depresiji. Njegovo dejanje ni imelo nobenih političnih motivacij, kot so mislili v začetku, ker se je februarja v isti drog zaletel pripadnik nekega levičarskega gibanja, ki pa takrat ni utrpel poškodb, Čeprav je bil avto popolnoma uničen.
Tajfun v Bangla dešu
NOVI DELHI - Tajfun, ki je prizadel področje Tankabja, kakih 120 km severno od glavnega mesta Bangla deša Dake, je povzročil približno 300 mrtvih in pet tisoč ranjenih. »Na najbolj prizadetem območju so že našli kar 150 trupel, iskanje pa se še nadaljuje in končni obračun bo prav gotovo mnogo višji,« je dejal vladni funkcionar. Doslej so v vojaško bolnišnico, ki je edina zdravstvena struktura na tem območju, in ki zmore 35 postelj, pripeljati veC kot 2000 ranjenih, naravna katastrofa je sprožila val solidarnosti, tako da prihaja iz glavnega mesta na stotine prostovoljcev, ki pomagajo vojski pri reševanju ponesrečencev.
Rober De Niro morda že poročen
NEW YORK - Po nekaterih vesteh naj bi slavni ameriški igralec Robert De Niro bil na tem, da zapusti samski stan, še veC, morda je to že tudi storil. Njegova izvoljenka je Grace Hightower, temnopolta nekdanja stevardesa. Pred tem je bil De Niro čustveno vezan z drugima dvema temnopoltima ženskama: manekenko Naomi Campbell in lastnico restavracij Touki Smith.
H ZDA / ATENTATI NA LETALA h
V New Torku začetek sodne obravnave proti domnevnim islamskim teroristom
NEW YORK - Islamski skrajneži so leta 1995 načrtovali vrsto atentatov na ameriška letala, ki so za las spodletela. PaC pa so leto prej izvedli »poskusni« atentat na filipinsko letalo, v katerem je izgubil življenje potnik japonske narodnosti, več ljudi pa je bilo ranjenih. Ameriške obveščevalne službe so po dolgotrajni preiskavi konCno prišle na sled teroristični organizaciji, katere pripadniki so se sedaj znašli na zatožni klopi pred poroto v New Yorku.
Pod obtožbo terorizma, zaradi katere tvegajo tudi dosmrtno jeCo, se morajo zagovarjati Ahmed Yousef, Abdul Hakim in Wali Khan Shah. Med tremi je najbolj znana osebnost Yousef, ki sumijo, da je
glavni organizator atentata, ki je februarja leta 1996 poškodoval stolpnico v New Yorku, kjer ima sedež VVordl Trade Center. V atentatu je izgubilo življenje šest oseb, ranjenih pa jih je bilo veC kot tisoč.
Teroristi so hoteli podtakniti peklenske stroje na letalih, ki so povezovali New York z vzhodno ameriško obalo. Policija je pravočasno odkrila kriminalni načrt po golem naključju. V Hakimo-vem stanovanju v Manili na Filipinih je izbruhnil požar, prišli so gasilci in policisti, ki so v nekem računalniku odkrili namene islamske teroristične organizacije. Takoj zatem je stekla akcija, s katero so Američani preprečili pokole na letalih.
WASHINGTON / PO LETALSKI NESREČI
Iz močvirja na Floridi potegnili prve človeške ostanke in »črni skrinjici«
Iskanje trupel je težavno - Clinton ukazal proučitev varnostnih ukrepov
i
i
VVASHINGTON Ameriški predsednik Bill Clinton je ukazal, da znova proučijo varnostna določila v letalskem prometu po nesreči, ki je doletela DC9 družbe Va-lujet na Floridi. Letalo se je zrušilo v močvirje Everglades in reševalci so našli prve Človeške ostanke in eno od »Črnih skrinjic«. V tragediji je izgubilo življenje 109 oseb.
Clinton je ukazal, da razširijo preiskavo, ki bo sedaj zajela spoštovanje varnostnih ukrepov tudi pri drugih družbah. »Hočem biti prepričan,« je dejal, »da je ameriško civilno letalstvo najbolj varno na svetu.«
Iz močvirja, v katerem so krokodili, kaCe in zelo gosta trava (o kakšnji vidljivosti sploh ni govor) verjetno ne bodo potegnili celih trupel.
Doslej so našli le prste, roke, noge, je povedal policijski načelnik Al Harper. Zato bo identifikacija trupel, ki že razpadajo, zelo težavna. Predvčerajšnjim so vsekakor našli eno od »Črnih skrinjic«, regi-strator podatkov letenja, na katerem je označeno delovanje hidravličnih inštrumentov kontrole letenja. Po mnenju oblasti so se potniki zavedali, da letalo, ki ga je upravljala Candalyn Ku-beck (na sliki AP levo), pada proti močvirju (tedaj je letelo s hitrostjo 800 km na uro). Letalska družba se je takoj postavila v bran Kubeckove, ki je prav na dan nesreče dopolnila 35 let: za sabo je imela 8.885 ur letenja, dve tretjini kot komandant letala. Neka druga pilotinja, Patricia Eidson, je izgubila
življenja leta 1991, ko se je v skrivnostnih okoliščinah v Coloradu Springsu zrušil boeing 737 družbe United Airlines.
Medtem še plamtijo polemike o letalskih družbah, ki ponujajo nižje tarife: take družbe rastejo kot gobe po dežju. Med drugim se je izvedelo, da je Valujet vzdrževanje letal poverila mehanikom, ki jih je priskrbela agencija, specializirana za kratkotrajna dela. Družba, ki je bila v vzponu, je doživela padec na borzi, kjer je njena kotacija padla za 25%. V zadnjih letih so v ZDA ustanovili 39 novih letalskih družb. Polemike se nanašajo tudi na sama letala: leta 1961 je bila poprečna starost 1, 1 leta, lani pa se je poprečje povečalo že 14 let.
TEHERAN / ŽELEZNIŠKA PROGA CARIGRAD-PEKING
Iz Turčije čez Iran na Kitajsko
Spravljiva govora predsednikov Rafsanžanija in Demirela
TEHERAN - Odkar so leta 1979 zrušili šaha, v Iranu še ni bilo tako razkošne slovesnosti, s kakršno so predvčerajšnjim izročili namenu iranski odsek železniške proge Peking-Istanbul. Navzočih je bilo dvanajst državnih poglavarjev z vsega zahod-noazijskega območja (pa še delegacije drugih 40 držav), med njimi predsedniki Gruzije Sevardnadze, Turčije De-mirel in Pakistana Leghari. Značilna je bila zlasti Demirelova prisotnost, saj je nastal med Iranom in Turčijo nedavno kratek stik, ker je ankarska vlada dovolila izraelskim letalom prelet svojega ozemlja. Demirel je progo Istanbul-Peking označil kot »drugo pot svile«, a tudi iranski predsednik Rafsanžani vi-
di v pobudi sredstvo za »okrepitev zaupanja med vladami«, za »boljše medsebojno razumevanje« in za »polet gospodarskega sodelovanja med Daljnim in Srednjim vzhodom«.
Slovesnost je bila tik ob meji med Iranom in turkmensko republiko, kjer so se gostje zbrali pod 18.000 kvadratnih metrov prostranim šotorom in kjer so v rekordnem Času zgradili tudi letališče, na katerem lahko pristajajo tudi najveCja letala. Od tod so se po priložnostnih govorih z vlakoma preselili v turkmenski Sarakhs, kjer je bila še ena svečanost na mostu Cez reko Hari, kot ji pravijo Iranci, ali Tedzen, kot jo imenujejo Turkmenci. Iranski del nove železniške proge je dolg 165 kilometrov.
Iskanje ostankov v floriskih močvirjih, ki kar mrgolijo aligatorjev, je zelo zahtevna in nevarna naloga (AP)
POGOVOR S TURŠKIM PREMIEROM MESUTOM VILMAZOM
Na prepihu med Evropo in islamom
Ohraniti posvetno vlado in rešiti kurdsko vprašanje
ANKARA - Turška vladajoča koalicija, ki temelji na enem samem skupnem cilju - preprečiti prihod na oblast islamistom, zmagovalcem decembrskih volitev že od svojega nastanka spominja na prisilno zavezništvo psa in mačke. Sedanji premier, vodja konservativcev Mesut Vilmaz, in njegova predhodnica Tansu Ciller, šefica Stranke prave poti, sta ob oblikovanju koalicije skušala pomesti pod preprogo stara nasprotja in se posvetiti razvoju Turčije kot posvetne in evropsko usmerjene države. Toda vse kaže, da je njun poskus obsojen na neuspeh. Po vrsti sporov - na Čelu s parlamentarno preiskavo proti Cille-rjevi zaradi njene domnevne vpletenosti v korupcijo, ki so jo konservativci podprli in tako obrnili hrbet koalicijski partnerici - je pred dnevi izbruhnil nov škandal; v javnost je pricurljala novica, da je marca, v zadnjih dneh vladavine Cillerjeve, iz skrivnega vladnega sklada, namenjenega sumljivim »varnostnim operacijam«, izginilo 6, 5 milijona ameriških dolarjev. Nekdanja premierka je priznala, da je denar »umaknila« iz blagajne, ni pa želela pojasniti, Čemu, Ceš da je proti interesom državne varnosti, da bi ta podatek prišel na dan. Z razlago seveda ni bil zadovoljen nihče in koalicijska naveza se je še bolj zrahljala. O negotovi prihodnosti sedanje turške vlade in države, občutljivem vprašanju kurdske manjšine, odnosih z Zahodom, zlasti Nemčijo, in arabskimi sosedami ter drugih perečih vprašajih se je s premierom Mesutom Vilmazom pogovarjal novinar nemškega tednika Spiegel.
SPIEGEL:	Gospod
predsednik vlade, vi ste prvi turški premier, ki se s tednikom Spiegel pogovarja v nemščini. Pred več kot dvajsetimi leti ste študirali v Kolnu in Nemčijo boste prvič obiskali kot premier. Ali še vedno verjamete nemško-tur-škemu prijateljstvu?
YILMAZ: To prijateljstvo je zelo pomembno, posebno za Turke. Sicer pa je bilo vedno bolj tur-sko-nemško kot nemško-turško.
Enostranska ljubezen?
-	Ne povsem. Vendar moramo nase odnose ocenjevati bolj realistično. Turčija mora spoznati, da je za nesoglasja bolj odgovorna, kot je bila doslej pripravljena priznati.
Kaj ste naredili narobe?
-	Predolgo se nismo bili pripravljeni odkrito pogovarjati o slabostih nase demokracije. Človekove pravice, svoboda izražanja ali sindikati - na Številnih področjih moramo Se veliko storiti.
Nemške grehe pa zanemarjate? Ali sovražnost do tujcev in napadi desničarskih skrajnežev niso spremenili vašega pogleda na Nemčijo?
-	V ozadju teh incidentov je le manjšina. Zvezna vlada in nemška javnost sta ta dejanja ostro obsodili, oblasti pa so primerno ukrepale. Zato se moramo Turki ukvarjati bolj z lastnimi problemi, kot pa s prstom kazati na druge.
Za številne napade na turške ustanove so odgovorni kurdski skrajneži. To, da je Nemčija postala prizorišče turških notranjih sporov, je vašo državo stalo veliko simpatij.
-	Ločevati moramo med dvema stvarema. Na eni strani imamo separatistični terorizem. Na drugi strani pa mnogi trdijo,A da so turski državljani kurdskega porekla pogoste žrtve diskriminacije.
Eno je posledica drugega. Kurdi se upirajo, ker so zatirani.
-	V nobenem primeru ne smemo upravičevati ali sprejemati terorja. Tam, kjer se pojavi, ga je treba s silo preprečiti. To počnejo vse države na svetu. Teror povzroča represalije, in prav to je cilj tistih, ki sejejo nemir.
Ali imate sploh razumevanje za to, da imajo Nemci že dovolj tega, da morajo plačevati za napake turške politike do Kurdov?
-	Nemško zvezno vlado smo dovolj dolgo svarili, da se lahko ta spor prenese tudi na nemška tla. In imeli smo prav.
Toda ključ za konec nasilja je v Ankari.
-	Seveda nas boj proti terorizmu ne sme omejevati pri reševanju težav. Tega žal predolgo nismo počeli. V zadnjih letih je bilo za tmške vlade kurdsko vprašanje zgolj vojaška naloga.
To se še vedno ni spremenilo. Turška vojska je v svoji tradicionalni spomladanski ofenzivi spet udarila z vso silo in tudi tokrat napovedala popolno uničenje skrajne Delavske stranke Kurdista-na (PKK).
-	Ja, takšni posegi so njena dolžnost, in vojska je bila zelo uspešna. Skoraj polovica naše armade je v jugovzhodni Anatoliji
... več kot sto tisoč vojakov, torej prava državljanska vojna.
-	Trenutno ima armada popoln nadzor. Vodja teroristične skupine PKK Abdullah Ocalan grozi s samomorilskimi atentati v mestih, vendar si njegove morilske skupine že dva meseca niso upale udariti.
Ne veselite se prezgodaj.
-	Menim, da PKK za kaj takega ni več sposobna. Tudi podeželska območja nadzirajo naše varnostne sile.
Toda resnica je približno takšna: skrajno levičarska PKK je čedalje močnejša na političnem področju. Po vsem svetu postaja simbol volje kurdskega naroda do svobode.
-	Ja, vojaški uspehi nam na političnem področju niso veliko koristili, nasprotno. Zdaj smo morali ugotoviti, da je kmdsko vprašanje postalo izredno pomembno in da ga spremlja tudi mednarodna javnost.
Ob proslavljanju kurdskega novega leta Nevroz ste napovedali preobrat. Katere kompromise ste pripravljeni sprejeti?
-	Najprej to: mi ne vemo natančno, koliko je turških državljanov kurdskega porekla, mogoče osem milijonov, mogoče celo petnajst. Gotovo pa je to, da približno dve tretjini živita v drugih delih Turčije, torej ne v jugovzhodni Anatoliji - in ti so popolnoma asimilirani. Zato ne govorimo o kurdskem problemu, ampak o jugovzhodnem problemu. To daleč presega etnično definicijo.
Kakorkoli že imenujete ta spor - kako ga nameravate rešiti?
-	Okrepili bomo lokalno upravo na jugovzhodu
in ji dali več odgovornosti. Podprli pa bomo tudi reforme na kulturnem področju, ki smo jih pričeli izvajati konec osemdesetih let.
Takšne obljube smo slišali že iz ust vaših predhodnikov - toda ostalo je le pri besedah.
- Dovolili smo na primer izdajanje časopisov in knjig v kurdskem jeziku. Teh svoboščin, ki smo jih omogočili s spre-mebo zakonov, varnostne sile v praksi niso povsem uresničile. Televizija in Sole v kurdskem jeziku so Se vedno prepovedane. Ta velikanski regionalni razvojni projekt se je pričel v osemdesetih letih, pred petimi leti pa je popolnoma zastal. Zdaj smo ga spet zagnali. To bo prineslo preobrat v tej regiji. Leta 2010 bi lahko jugovzhod s svojimi dvajsetimi jezovi postal eno najbogatejših tmških področij. Ce bo to
uspelo, se bo spor rešil sam.
In če bodo reforme tudi tokrat doživele neuspeh, ker vaša vlada ne bo imela dovolj moči za uresničitev tega programa?
-	Ce ji kurdskega vprašanja v doglednem času ne bo uspelo dokončno rešiti, Turčija v naslednjem tisočletju ne bo več mogočna država in regionalna velesila.
Kdaj nameravate svoje sile umakniti z jugovzhoda?
-	Ze konec junija bomo ukinili izredno stanje v jugovzhodni Anatoliji, veljalo bo le še le v dveh do treh provincah na mejah z
Iranom in Irakom. Za vojaške varnostne ukrepe naj bi prevzeli odgovornost civilni uradi, podobni španskim uradom za boj proti teroristični organizaciji Eta, v katerih bi delali posebej za to usposobljeni ljudje. Vojska naj bi v prihodnje skrbela le Se za obrambo države.
Tako, kot se je moral Jeruzalem pogajati z voditeljem PLO Jaserjem Arafatom, se bo tudi Ankara težko izognila neposrednim pogovorom z voditeljem PKK Ocalanom.
-	O ne, ne verjamem, da bi to storila katerakoli turška vlada. Kurdi ne potrebujejo Ocalana za ure-sničevemje svojih pravic. Nasprotno: on je tisti, ki ovira napredek.
In če se bo Ocalan odpovedal terorju, kot je to storil Arafat?
-	Ocalan je odgovoren za smrt dvajset tisoč ljudi. Je množični morilec. Tega
ne morejo spremeniti nobene obljube.
Kurdski spor otežuje tudi odnose Turčije z Evropsko unijo. Ali se boste v Bonnu zavzeti za to, da kancler Kohl podpre čimprejšnji vstop Turčije v EU?
- Naš pristop k EU je v Turčiji vedno zelo aktualna tema. Sam pa na to gledam zelo realno: trenutno preprosto še nismo zreli za polopravno članstvo, predvsem ne na področju gospodarstva. Turčija potrebuje vsaj nekakšno perspektivo, na primer to, da bomo po prelomu tisočletja postali polnopravni člani EU. Carinska unija, ki je začela veljati v začetku tega leta, je
le vmesna stopnja, ne pa končna postaja. Toda žal vedno znova slišimo, da prav Nemčija - Se bolj kot Grčija - ovira naše polnopravno članstvo.
Iz strahu pred velikim valom priseljevanja, če bi svoboda preseljevanja znotraj EU veljala tudi za Turčijo ...
-	... nočem verjeti, da Nemčija Turčijo izključuje iz Evropske unije. Nemčija tega vprašanja ne sme ocenjevati z nacionalnega egoističnega stališča, saj je to vprašanje strateškega pomena tudi za Evropo.
Kaj je po vašem mnenju pravi vzrok za zadržanost Evropejcev? Vaš nekdanji mentor, pokojni turški predsednik Turgut Ozal, je domneval, da krščanski svet preprosto noče sprejeti muslimanske države.
-	Pred pol stoletja sta bili na svetu le dve po-
membni neodvisni muslimanski državi: Turčija in Iran. Zdaj jih je več kot petdeset, toda spet sta le Turčija in Iran tisti, ki sta pomembni za razvoj islamskega sveta.
Ti državi predstavljata diametralno nasprotna modela: Teheran fundamentalisti čno božjo državo, Ankara pa posvetno republiko.
-	Točno. Toda to, ali bomo lahko nadaljevali to pot, je popolnoma odvisno od drže EU in zato tudi drže Nemčije. Mi smo edina država v muslimanskem svetu, ki je demokratična in laična. Brez podpore Zahoda pa mogoče ne bomo mogli več dolgo zagovarjati teh vrednot v muslimanskem svetu. Potrebujemo integracijo v EU, da bi lahko nadaljevali svojo pot. Ce se ima Evropa za skupnost kristjanov, bo to koristilo islamistom v Turčiji.
Nevarnost, da islamisti prevzamejo oblast, se zdi večja kot kdajkoli prej. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je Erbakano-va Stranka blaginje postala najmočnejša sila. Kako dolgo jih bo se uspelo izključevati iz vladnih poslov?
-	Skoraj vse trenutno koristi predvsem islamistom: težave na gospodarskem področju, naše težave v odnosu z EU in prizadevanja nekaterih islamskih držav, da bi uničile turski model. Tudi dolga nedejavnost Zahoda v Bosni, odnos Evrope do Čečenije in podpora Armenije v boju proti Azerbajdžanu so stvari, ki koristijo Islamistom.
Ali krepitev fundamentalistov v Turčiji ni v predvsem posledica nemoči in sprtosti meščanskih strank? Delovanje vaše vlade se po dveh mesecih že bliža koncu, predvsem zato, ker ste s svojo koalicijsko partnerico v stalnem sporu in bo Cillerjeva mogoče umaknila svoje ministre iz vladnega kabineta.
-	Tako kot naši stranki sva tudi midva s Cillerje-vo huda tekmeca. Dolga leta smo se bojevali med seboj, in to je nemogoče pozabiti v dveh mesecih.
Številni poslanci iz vrst vaše stranke so z opozicijo glasovati za ustanovitev dveh preiskovalnih komisij, ki naj bi preveriti očitke Cillerjevi, da je vpletena v korupcijo. To bi bila lahko smrtna obsodba za koalicijo.
-	Naša frakcija lahko glasuje po lastni presoji. Del frakcije je glasoval za preiskavo in gospa Cillerjeva v tem vidi zaroto. Osebno sem v prvem primeru glasoval proti, v drugem pa za, saj verjamem, da Cillerjeva ni povsem nedolžna. V naši koalicijski pogodbi je zelo pomemben boj proti korupciji, zato mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti.
In vi kljub temu verjamete, da vas bo Cillerjeva lahko prihodnje leto, tako kot je bilo predvideno, nasledila na čelu vlade?
-	Svoje dolžnosti bom uresničil in storil vse, da se bo to tudi zgodilo. Prepričan sem, da se bo koalicija obdržala. Saj Cillerjeva nima druge možnosti.
Mogoče bodo islamisti že kmalu sami prevzeli oblast.
-	Mi se zavedamo svoje zgodovinske odgovornosti. Toda tudi EU in Nemčija ne smeta pozabiti svoje soodgovornosti. Tudi v preteklosti smo imeli hude težave, in vsakič smo probleme rešili z razumom.
Ati pa z vojsko. In leta 1999 se spet vidite v vlogi predsednika vlade?
-	Ce bo vse slo tako, kot je bilo dogovorjeno, da, toda priznam, da se lahko zgodi, da bomo morali izvesti predčasne volitve.
Helmut Kohl je že skoraj štirinajst let na oblasti. Mogoče vam bo on razložil, kako je treba opraviti s tekmeci.
-	Kancler Kohl je moj vzornik. Zelo ga spoštujem in občudujem njegovo sproščenost pri reševanju težav. On je mož, ki ga teZave ne zmedejo. Včasih me v Turčiji primerjajo z njim, ker sem tudi sam zelo potrpežljiv in me pisanje časopisov ne zmede. Tudi jaz bom nadaljeval svojo pot tako kot Kohl.
ZRJ ČAKA NA EPILOG SPORA MED GUVERNERJEM NARODNE BANKE IN ZVEZNO VLADO
Avramovičeva usoda še ni zapečatena
Tisoči delavcev so prišli pred skupščino podpret »Avrama«
BEOGRAD - Prvo letošnje zasedanje jugoslovanske skupščine se je včeraj začelo v izredno zaostrenem ozračju, v znaku delavskih protestov in spora med guvernerjem narodne banke Dragosavom Avramovičem in zvezno vlado. Pred zgradbo parlamenta se je zbralo več tisoč delavcev, zaposlenih v Industriji motorjev iz Rakovice in nekaterih drugih podjetjih, Id so na pobudo sindikata Neodvisnost in pod pokroviteljstvom voditeljev srbske opozicije prish v središče Beograda izrazit podporo Avramovidu.
Ko se je na vhodu v zgradbo zvezne skupščine pojavil priljubljeni 77-letni guverner, so ga delavci navdušeno pozdravili, on pa jim je obljubil, da se bo na seji boril za njihove pravice. Po nekaj urah so se protestniki razšli, s pojasnilom sindikata, da je njihov glavni namen - omogočiti Avramoviču nastop pred poslanci - dosežen. Guverner je v parlamentu res dobil priložnost, da pove svoje mnenje o trenutnem gospodarskem položaju v državi in načinih za izhod iz krize ter se hkrati kritično izrazil o jugoslovanskem premiem Rado ju KontiCu in njegovih sodelavcih. V svojem govoru je bil izredno oster, o Čemer najbolje pričajo nekateri izrazi, ki
jih je uporabil: »idiotska politika«, »morbidni ljudje«, »tipi se vedejo, kot da bi padli z Marsa« ...
Te nic kaj pohvalne oznake so bile seveda namenjene predvsem dvema osebama - premiem KontiCu in Jovanu Zebiču, ki ga je vlada pred nedavnim imenovala za glavnega koordinatorja pogajanj z mednarodnimi denarnimi ustanovami.
ZebiC je na napade odgovoril s trditvijo, da je AvramoviC človek, ki bi se rad dokopal do nadzora nad nečim, kar sploh ni v njegovi pristojnosti. Pri tem je nedvomno imel v mislih politično plat pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom. Guvernerjeve oCitke, da je vlada tr-
masto preprečila dogovor z MDS, Čeprav država »krvavo« potrebuje posojila, je ZebiC odločno zavrnil in dejal, da je ZRJ izkoristila priložnost in zaščitila interese Beograda tudi s tožbo proti Sloveniji in Hrvaški zaradi ločenih sporazumov z bankami upnicami. S to potezo se namreč AvramoviC ni nikoli povsem strinjal.
Med zasedanjem se je kmalu pokazalo, da je bila AvramoviCeva izjava, da je »preživel« ponedeljkov sestanek sveta guvernerjev narodne banke - pričakoval je, da ga bodo na tej seji odstavili s položaja, kar pa se ni zgodilo - preveč optimistična in prezgodnja. Člani sveta so namreč vCe-raj poslali pismo zvezni skupščini, v katerem so zahtevali, naj parlament »po hitrem postopku razreši ali guvernerja ali svet«, saj naj bi bili nekateri Avramovi-čevi postopki nezakoniti, njegova zahteva, da sam vodi pogajanja z MDS, pa nesprejemljiva. Seveda so se takoj zaCela ugibanja o tem, ali bi utegnili poslan-
ci že na drugem delu včerajšnjega zasedanja zapečatiti guvernerjevo usodo. Sef Črnogorskih socialistov Milan Gajovič je ob tem izjavil, da njegova stranka sicer načelno podpira Avramoviča, vendar pa je ta »prekoračil pooblastila«, poleg tega pa poslanci »ne morejo glasovati v nasprotju z odločitvijo svoje koalicijske partnerice«, torej MiloševiCeve Socialistične stranke Srbije. Tako je postalo jasno: Ce pride do glasovanja, AvramoviC ne bo dobil Črnogorske podpore, na katero je ves Cas računal. PaC pa so se v skupščinskih klopeh pojavili poslanci vseh opozicijskih strank (razen radikalcev), ki sicer bojkotirajo delo zveznega parlamenta, tokrat pa so prišli podpret guvernerja.
Navsezadnje se je izkazalo, da je bilo razburjenje odveč, saj so nadaljevanje parlamentarnega zasedanja in torej tudi morebitno glasovanje o AvramoviCevi usodi zaradi nesklepčnosti preložili na danes.
Maja Maršičevič
Guverner Dragoslav Avaramovič - »superdedek« je za Srbe že postal pravi narodni junak (Reuter)
NOVI POSKUSI REŠEVANJA FEDERACIJE BIH
NOVICE
Mostar ne sme ostati žrtev etničnega čiščenja
Na srečanju v Washingtonu bodo voditelji federacije največ pozornosti namenili zakonu o obrambi
VVASHINGTON (Reuter, M. S.) - Danes bodo v VVashingtonu predstavniki Hrvaške ter Bosne in Hercegovine skušali pod ameriškim pokroviteljstvom rešiti nove zaplete v zvezi s Federacijo BiH. »Federacija je vedno imela svoje težave. Vendar pa predstavlja hrbtenico daytonskega mirovnega sporazuma, temelj za mir v Bosni in Hercegovini,« je pred srečanjem izjavil Nicholas Burns, tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva.
Po Burnsovih besedah je Zevanje muslimanske in hr-glavni namen srečanja »po- vaške vojske, implementaci-govor z voditelji federacije o ja civilnih aspektov številnih povezavah, ki naj daytonskega sporazuma, kot bi federacijo obdržale sku- so izvedba volitev, vrnitev paj«. To so predvsem zdru- beguncev, zaščita človeko-
vih pravic in mogoče ustanovitev skupne komisije za obnovo.
Voditelji federacije so se prejšnji teden v Zagrebu dogovorili za hitrejše izpolnjevanje določil mirovnega sporazuma. Srečanje v VVashingtonu naj bi bilo predvsem nadgradnja zagrebškega. Hrvaški zunanji minister Mate Granič je novinarjem pred srečanjem sporočil, da je v tem trenutku najpomembnejša Čim-
prejšnja rešitev zapleta v zvezi z obrambnim zakonom. Granid naj bi se želel pogovarjati tudi o nadtu za izvedbo volitev v Mostarju. Hrvaška stran trdno stoji za tem, da se volitve izvedejo 31. maja, Čeprav se zanje ni registrirala nobena muslimanska stranka. Bosanski velposlanik pri Združenih narodih Muha-med SaCirbegovič trdi, da so težave z volitvami slabo zan-menje za federacijo. »Osnova za zvezo bi morali biti pošte-
nost in odprava posledic vojne in etničnega CišCenja... Ce nismo pripravljeni na to, bo imela federacija napačne temelje,« je SaCirbegovid izjavil za Reuter.
Američani kljub vsem zapletom ostajajo optimistični. »Čeprav so odnosi med Muslimani in Hrvati daleč od idealnih, so veliko boljši kot odnosi med Muslimani in Srbi. Ce ne drugega, za reševanje zapletov obstajajo mehanizmi federacije.«
KRITIKE IN POHVALE NA RAČUN AMERIŠKEGA ADMIRALA LEIGHTONA SMITHA
Z majhnimi koraki k uspehu

Kurt Schork / Reuter
SARAJEVO - Ameriški admiral Leighton W. Smith, ki ima za seboj tudi 280 bojnih poletov nad Severnim Vietnamom, je imel v svoji dolgoletni karieri malo trdih pristankov, pa tudi protiletalska obramba ni bila vedno omemebe vredna.
Zdaj po admiralu z vsemi topovi tolčejo kritiki, ki pravijo, da je njegova previdnost pri poveljevanju mirovne operacije Severnoatlantske zveze v Bosni in Hercegovini eden od vzrokov za to, da dežela še zdaleč ni na poti k pravd združitvi, trenutno stanje pa vse bolj izkoriščajo politiki vseh treh narodov. Smithove zagovornike so napadi neimenovanih diplomatov, ki jih je objavil New York Times, pošteno razburih. Diplomati trdijo, da je admiral premil do bosanskih Srbov, ki bi se jim moral bolj odločno upreti, zato ogroža mirovni
proces. Zagovorniki imajo druge argumente: pod Smithovo taktirko operacija Ifroja poteka nemoteno, izpolnil pa je tudi najpomembnejšo nalogo, ki je bila določena z daytonskim mirovnim sporazumom - pripadniki vseh treh bosanskih vojsk so zapustiti bojišče in se vrnili v vojašnice ali na svoje domove. Po njihovem mnenju ni pravično, da mora admiral poslušati kritike zaradi neusklajene politike do Bosne. »Smitha poznam že zelo dolgo in vem, da njegova dovzetnost za kritiko ni samo znamenje previdnosti,« je povedal Bob Murray, predsednik Centra za mornariške analize. »Ce zveza Nato v Bosni ne igra primerne vloge, je to posledica politične odločitve - vojska nima s tem nic opraviti.«
Kritiki Smithu najbolj očitajo njegovo nasprotovanje uporabi vojaške sile, s katero bi lahko, po
mnenju nekaterih, zagotovil uspešen prehod BIH v večnacionalno demokracijo. Pri tem omenjajo, da je preprečil lov na osumljene srbske vojne zločince in ni ustavil požiganja sarajevskih predmestij, ko so Srbi bežali iz njih. Neki Smithov zagovornik pisanje New York Timesa odločno zavrača kot »zlonameren poskus pisarniških moljev, da bi vzbuditi dvom o poštenem človeku, ki se je skozi prava in politična minska polja v Bosni prebil praktično brez izgub na naši strani«. Ameriškega admirala je v londonskem Daily Telegra-phu raztrgal tudi upokojeni britanski general sir David Ramsbot-ham: »Osupnilo me je, ker so se Američani odločili, da so za poveljnika tako kočljive operacije spet imenovali mornariškega častnika, saj je so imeti preveč težav z admiralom Johnathanom Howom
v Somaliji.« Smithovi zagovorniki pa so osupli ob teh kritikah, saj so Howu vsi očitali nastopaštvo in prekomerno uporabo sile, Smith pa »jih mora poslušati« zaradi nasprotnega ravnanja. To, da ni ujel voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča ali generala Ra tka Mladiča, opravičuje z domnevo, da bi v tem primeru svoje enote izpostavil maščevalnim napadom. Spomini na poletje 1995, ko so bili pripadniki modrih Čelad talci bosanskih Srbov, so še preveč živi. »Vsi so nestrpni zaradi teh dveh tipov (Karadžiča in Mladiča, op.p.) in to nam bodo vseskozi nositi pod nos. Amapak Ce zadevo pogledamo širše, ugotovimo, da bi preveč tvegati. Države, iz katerih so vojaki Iforja, še niso pripravljene sprejeti tega tveganja,« je v nekem intervjuju razložil svoje stališče ameriški admiral.
Klaus Kinke! prihaja v Beograd
BONN (STA, dpa) - V Bonnu so včeraj uradno sporočili, da bo zunanji minister Klaus Kinkel jutri obiskal Beograd, kjer se bo pogovarjal s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in vodjo jugoslovanske diplomacije Milanom Milutinovičem. Srečal naj bi se tudi s predstavniki opozicijskih strank in albanske manjšine na Kosovu. Glavne teme pogovorov naj bi bile izvajanje daytonskega sporazuma in razvoj odnosov med Nemčijo in ZRJ. K temu sodi tudi vračanje zavrnjenih prosilcev za zatočišče, ki živijo v Nemčiji. Kin-klov obisk bo po petih letih prvi obisk kakega nemškega zunanjega ministra v Beogradu.
Bonn je normaliziral diplomatske odnose z Beogradom 17. aprila letos, potem ko je ZRJ priznala že večina držav Članic EU.
Novi mirovni predlogi Washingtona
BEJRUT (STA) - Iz krogov evropske diplomacije v Bejrutu se je izvedelo, da so Združene države svojim štirim partnericam v odboru za nadzor premirja v južnem Libanonu predstavile nove mirovne predloge. Ti naj bi biti v ključnih točkah »veliko bolj prozni« od prejšnjih. Predloge so v ponedeljek predstaviti tudi libanonskim oblastem. Predstavniki petih držav, Članic omenjenega odbora - ZDA, Francije, Sirije, Libanona in Izraela, so se včeraj sestati v VVashingtonu, da bi se dogovoriti o načinu delovanja odbora, ustanovljenega 26. aprila na podlagi sporazuma o izraelsko-tibanonskem premirju.
Začenja se češka predvolilna kampanja
PRAGA (STA) - Na Češkem se danes tudi uradno začenja predvolilna kampanja za parlamentarne volitve, ki bodo 31. maja in 1. junija, na njih pa bo sodelovalo 20 strank. Te si bodo v prihodnjih dveh tednih razdelile 14 ur breplaCnega programa na državni televiziji in radiu. Zadnje raziskave javnega mnenja sicer kažejo, da se politični položaj tudi po volitvah ne bo spremenil. Premier Klaus in njegova Državljanska demokratična stranka stavita na reformske uspehe zadnjih let, medtem ko krščanski demokrati kmetijskega ministra Josefa Luxa nastopajo s sloganom »Mirna sila«. Opozicija na Čelu s socialdemokrati Miloša ZemanOOa pa v primeru zmage napoveduje »bolj prijazno družbo«. Češko ustavno sodišče naj bi danes odločilo, kaj bo s tako imenovano varščino v višini 200 tisoč Čeških kron (približno 900 tisoč tolarjev), ki so jo morale plačati stranke za registracijo v vsakem od osmih volilnih okrožij. Opozicijski poslanci so zaradi te uredbe vložiti pritožbo pri ustavnem sodišCu, ki lahko zdaj zahteva njeno odpravo, kar bi pomenilo, da bi se volitev lahko udeležile tudi stranke, ki kavcije niso plačale, to pa so tudi nekdanji komunisti.
Socialni klub o materinskih domovih
LJUBLJANA - V sklopu srečanj, ki jih v hotelu Lev prireja Socialna zbornica Slovenije, je bil včeraj že četrti tako imenovani Socialni klub. Tema in razgovor sta bila to pot namenjena problematiki potreb in realnosti materinskih domov in ženskih hiš. Gostiteljica Socialnega kluba v Levu je bila predsednica Socialne zbornice Zora Tomič, nanj pa je tudi tokrat povabila strokovne delavce in sodelavce v socialnem varstvu, ki jim pojem socialna država pomeni več kot le deklarativno ustavno načelo. Srečanja so ena od dejavnosti zbornice, ki so vpete v skrb za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialno varstvene dejavnosti. (KaN, foto: B. Reya)
Čista, bela Ljubljana - skrb vsakega meščana
Včeraj popoldne je ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel na Magistratu v Ljubljani podelil priznanja učencem ljubljanskih šol, ki so tekmovali pod geslom »Čista, bela Ljubljana - skrb vsakega meščana". Tekmovanje pod omenjenim geslom je zamisel Ljubljanske turistične zveze, njegov namen pa je še čistejša, lepša in prijaznejša Ljubljana. Tekmovanja se je udeležilo devet šol s kar štiriintridesetimi nalogami, iz šole Majde Vrhovnik iz Ljubljane pa so na tekmovanje poslali celosten projekt, v katerem učenci s sedemindvajsetimi nalogami opisujejo, kako si predstavljajo Ljubljano. (N. R., foto: B. Plavevski)
PROMETNA UREDITEV OB PAPEŽEVEM OBISKU V MARIBORU IN POSTOJNI
Ni razlogov za paniko
Tako v Mariboru kot Postojni bo marsikatero cesto zaprto - Prireditelji opozarjajo no strpnost voznikov
MARIBOR, POSTOJNA - Na včerajšnji tiskovni konferenci na upravi UNZ v Mariboru je tekla beseda o prometni varnosti in varnosti udeležencev ob nedeljskem papeževem obisku v Mariboru. 2e od sobote od 7. ure in do nedelje do 20. ure bo prepovedan pomet in parkiranje na celotnem kompleksu Slomškovega trga in na cestah, ki vodijo na Slomškov trg:
Odsek Slovenske ceste od spodnje Gosposke do Strossmayerjeve na zgornji strani, Miklošičeva, Orožnova, Gledališka od Slomškovega trga do Gregorčičeve, Gospejna, Poštna in Ulica 10. oktobra. Na tem območju se bo možno gibati samo s posebnimi dovolilnicami oziroma akreditacijami. Ze v četrtek bodo policisti na Slomškovem trgu zaceli izdajati stanovalcem omenjenih ulic posebne dovolilnice, ki jim bodo omogočale nemoteno gibanje v omenjenem Času.
Policija bo ob mestnih vpadnicah preventivno začela delovati že v petek po-
poldne in v soboto, ko pričakujejo povečan promet zaradi prireditev v Ljubljani in Postojni. V noCi iz sobote na nedeljo bo še dodatno okrepila svoj nadzor na vseh mestnih vpadnicah. Posebni vlaki in avtobusi bodo proti letališču v Slivnici zaceli voziti iz Maribora že v nedeljo ob tretji uri in bodo vozili vsakih deset minut, od 6. do 9. ure pa vsake tri minute. Od polnoči iz sobote na nedeljo bo za ves promet zaprta tudi avtocesta med Hočami in Slovensko Bistrico, ker bo namenjena parkiranju. Vse ceste bodo zaprte tudi v okolici letališča. Dovoljen bo le
promet vabljenih gostov in invalidov, ki se bodo lahko pripeljali neposredno na letališče. Ceste od Slivnice do Hoč so namenjene pešcem. Na območju Rogoza bo potekal enosmerni promet, in sicer iz smeri Miklavža do Ekartove ulice in nazaj po Rogoški in Miklavški cesti do magistralne ceste v Miklavžu. Vse spremembe bodo urejene z ustrezno signalizacijo. Za avtobuse, ki bodo pripeljali iz drugih krajev Slovenije in iz tujine, bo parkirni prostor pri tovarni avtomobilov, kjer bodo udeležence čakali avtobusi, ki jih bodo odpeljali na letališče.
Tudi v Postojni in okolici bo na dan srečanja s papežem na letališču pri Postojni, v soboto, 18. maja, veljala posebna prometna ureditev, ki so jo predstavili na postojnski UNZ. Tako bo od 8. do 24. ure za ves promet,
razen za intervencijska vozila, zaprta Reška ulica, ki pelje tik ob prireditvenem prostoru, in sicer od križišča pri Livu do Rakitnika. Prav tako bo ta dan veljala zapora v naselju Ribnica (na magistralni cesti Ilirska Bistrica - Postojna), od koder bo nadaljnji promet iz smeri Ilirska Bistrica preusmerjen skozi Vremsko dolino do DivaCe in po magistralni cesti ali avtocesti do Postojne. Vozni pas avtoceste med Razdrtim in Postojno iz smeri Razdrto bo namenjen parkiranju avtobusov, ne glede na to, iz katere smeri bodo prišli. Promet na tem odseku avtoceste se bo tako v obe smeri odvijal ne levem voznem pasu. Zaprta bosta izvoz in vstop na avtocesto v Postojni, priključek pa bo mogoč na Razdrtem ah v Uncu. Po regionalni cesti med Ilirsko Bistrico in Pivko, skozi Knežak, bo
dovoljen le lokalni promet, prav tako naprej do Prestranka, kjer bo preusmerjen na lokalno cesto Orehek - Hruševje.
Po ocenah prirediteljev naj bi se približno deset do 15 tisoC ljudi do ustreznih parkirnih prostorov pripeljalo z avtomobili. Tem bodo namenjena parkirišča ob Postojnski jami, za industrijsko cono ob Reški cesti (Kaza-rje), za invalide pa najbližje prireditvenemu prostoru, ob cesti za Grobišče. Za kolesarje ah motoriste bo parkirišče urejeno ob Ribiški koci. Od omenjenih parkirišč in železniške postaje, od koder bodo posebej označene pešpoti, ob njih pa naj bi za red in informacije skrbeh redarji ter policisti, bo pot različno dolga, vendar največ eno uro. Seveda le v primera, da ne bo zastojev.
Mateja Godejša,
Martina Pavšič
PAPEŽEV OBISK / PRIPRAVE
Civilna zaščita opravila svoje naloge
Generalke so razkrile nekaj pomankljivosti, ki jih bodo do prihoda odpravili
LJUBLJANA - V okviru priprav na papežev obisk v Sloveniji so prejšnjo soboto na lokacijah, Iger se bodo slovenski verniki lahko sreCah z njim, izvedli generalke. Sicer so opazili nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih bodo do papeževega obiska odpraviti.
Precej dela v zvezi s pripravo prizorišč za papeževa srečanja z verniki je opravila tudi slovenska Civilna zaščita, ki je svoje delo predstavila na včerajšnji tiskovni konferenci.
Načelnik republiške civilne zaščite Miran Bogataj je dejal, da je bila naloga civilne zaščite predvsem logistična podpora, pri Čemer je omenil utrjevanje intervencijskih poti za reševalna vozila, ureditev sanitarij,
zagotovitev pokritih prostorov za razdeljevanje hrane in reševanje vprašanja oskrbe s pitno vodo. Na vseh treh prizoriščih bodo delovale zdravstvene ekipe, zagotovili bodo ležišča za obnemogle obiskovalce, delovale pa bodo tudi ekipe protipožarne obrambe. V Postojni bo tako na voljo 24 reševalnih vozil, v Ljubljani jih bo 33, v Maribora pa 46; ekipe ne bodo le na kraju dogajanja, ampak tudi ob
poteh, ki vodijo od parkirišč k prizoriščem.
Predstavili so tudi brošuro, ki jo bodo ob prevzemu vstopnice za eno od srečanj s papežem prejeli vsi obiskovalci, v njej pa so opisani dostopi do prizorišč, nasveti za obnašanje na njih, nasveti voznikom, ki bodo prišli od drugod, in skice prizorišč ter dostopov nanje. Kot je še dejal Miran Bogataj, se je v zadnjih dneh povečalo povpraševanje po vstopnicah za srečanja s papežem, ki naj bi bila po vremenskih napovedih v oblačnem, vendar suhem vremenu
Ant iša Korljan
Predstavili so tudi brošuro, ki bo obiskovalcem srečanj v veliko pomoč (Foto: B. Reya)
KOMENTAR
Bernard Pesjak
Zapravljanje časa in denarja
Dogajanje na včerajšnji izredni seji državnega zbora in vse ostale pobude ter zahteve za razpis referenduma o spremembi volilne zakonodaje ali volilnega sistema ne gre komentirati drugače kot navadno norčevanje iz volilnega telesa in njegovo zlorabo za ozke politične namene, kar so ugotovili Ze nekateri poslanci. Vendar je bolj žalostno to, da se tega zaveda le manjšina predstavnikov ljudstva, medtem ko večina pridno zapravlja Cas in denar davkoplačevalčev.
Temu v prid govori kar nekaj dejstev. Ustavno sodisce je pred kratkim že obrazložilo, da je spreminjanje volilne zakonodaje neposredno pred volitvami v nasprotju z naCeli parlamentarne demokracije - zato je bila razprava v parlamentu verjetno brezpredmetna, kar pa bo moral Se pokazati Cas, saj je državni svet poslal ustavnemu sodiSCu v presojo nekatera določila zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ce ustavno sodišče ugotovi neskladje zakona z ustavo, bo postal vprašljiv ne le včeraj izglasovani razpis referenduma, temveč tudi referendum za zaprtje jedrske elektrarne, zbiranje podpisov za Janšev referendum, zahteva državnega sveta za razpis referenduma in še kateri. Ce pa ustavno sodišče odloči drugače, se lahko zgodi, da bodo referendumi za spremembo volilne zakonodaje sledih drug drugemu, ne glede na to, kakšni bodo izidi odločanja ljudstva. Sicer 25. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi pravi, da državni zbor eno leto po izvedbi referenduma ne more ponoviti referenduma o istem vpmšanju. Toda postavlja se dilema, ali termin vpmsanje pomeni temo, o kateri se glasuje, ali konkretni zakon. Nekateri strokovnjaki menijo, da se to nanaša na ponavljanje istega referendumskega vprašanja, ne pa na referendum o isti stvari, Ce je zastavljeno vprašanje vsebinsko drugačno.
Referendum, ki ga je držami zbor razpisal na zahtevo skupine poslancev, naj bi izvedli zadnjo nedeljo v juniju. Tudi če ta referendum uspe, lahko državni svet zahteva razpis referenduma o svojem predlogu spremembe volilne zakonodaje. Držama zbor mora razpisati referendum v roku od 30 do 45 dni. In isto se lahko zgodi z referendumsko zahtevo SDS, seveda, Ce jim predhodno uspe zbrati 40 tisoč podpisov podpore državljanov. Referendumi pa niso zastonj, lahko pa so zaman. Izvedba enega referenduma državo in s tem državljane stane od tri do štiri milijone nemških mark. Torej je teoretično možno, da bomo za referendume za spremembo volilne zakonodaje porabili nic manj kot 12 milijonov!!!!) nemških mark.
Vendar sploh ni nujno, da državni zbor sprejme odločitev, sprejeto na referendumu. Pa Ce uspe en sam ali pa vsi trije. Poleg tega pa ima predsednik države vso pravico že 10. avgusta razpisati nove volitve - to mora storiti najkasneje do 7. oktobra - tako da je več kot jasno, da v običajni proceduri do začetka volitev sprememb ni mogoče izpeljati na »referendumski« način, razen če bi se državni zbor končno začel vesti do volilcev odgovorno in bi zbral dve tretjini potrebnih glasov vseh poslancev ter tako dosegel spremembe in dopolnitve volilnega zakona, ki je že v proceduri.
‘S.	:
Posebnem statutu, ki je priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954 in ki ga povzema tudi Osimski sporazum, je določeno, da se na dvojezičnih območjih v Sloveniji (občine Koper, Piran in Izola ter Murska Sobota in Lendava] osebne izkaznice izdajajo na dvojezičnih obrazcih vsem prebivalcem, kar se je do zdaj tudi izvajalo. Sesti člen predloga novega zakona o osebni izkaznici, ki je v parlamentarni razpravi, pa predvideva, da »na območjih, na katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, izda pristojni organ osebno izkaznico pripadniku narodne skupnosti na dvojezičnem obmzcu« in da »v primem, da državljan ne želi imeti osebne izkaznice na dvojezičnem obrazcu, se mu izda osebna izkaznica na obraz-
ZA
Nove osebne izkaznice...
cu v slovenskem jeziku«. Poslanka LDS v DZ Jadranka Sturm Kocjan meni, da je to določilo, za tiste, ki živijo na dvojezičnih območjih, nesprejemljivo, saj naj bi bilo v nasprotju z že omenjenimi dokumenti, ki urejajo dvojezičnost javnih listin.
Po njenem mnenju omenjeni predlog znižuje Ze doseženo raven zaščite in varstva pripadnikov narodne skupnosti, vodi v nesoglasja med večinskim in manjšinskim narodom ter lahko pripelje do odtujevanja med njima in preštevanja pripadnikov manjšine ter do novih zahtev, da bi princip izbire uveljavili tudi za dmge
dvojezične dokumente ali celo obcestne table. Poslanka Sturm Kocjan opozarja tudi na možnost, da bi sprejetju zakona v taki obliki sledila odločitev itahjanskih oblasti, da podobno taktiko uberejo tudi v slovenskih občinah v tržaški pokrajini. Po mnenju Sturmove imajo ti dokumenti mednaroden značaj in bi jih bilo potemtakem mogoče odpraviti le z izvršilnim zakonom mednarodnega sporazuma.
Ker sta na dvojezičnih območjih uradna jezika tudi italijanski in madžarski, poslanka predlaga, naj se sporni šesti člen glasi: »... izda pristojni organ dvojezično osebno izkaznico«, torej brez »pripadniku narodne skupnosti« in tudi brez drugega odstavka, ki omogoča izbiro med osebno izkaznico na dvojezičnem ali slovenskem obmzcu.
PROTI
ržavni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Slavko Debelak je glede spornega šestega člena povedal, da ni v nasprotju z ustavo in ne zmanjšuje pravic narodnih skupnosti, kar naj bi potrdili tudi vladna služba za zakonodajo, strokovnjaki iz ustavnega pmva na pravni fakulteti in eksperti Sveta Evrope, ki se ukvarjajo s preverjanjem zaščite narodnih manjšin. Poleg tega pa naj bi se vlada že odločila, da bo odboru za notranjo politiko predlagala spremembo šestega člena v tistem delu, kjer je določeno, da pristojni organ izda dvojezično osebno izkaznico »pripadniku narodne skupnosti«. Po novem naj bi bilo torej v prvem odstavku šestega člena zapisano, da se na dvojezičnih območjih izdajajo osebne izkaznice na
Pravice manjšin niso ogrožene
dvojezičnih obrazcih, kar bi po Debelakovih besedah veljalo za temeljni princip. Nespremenjen pa naj bi ostal drugi odstavek, Id posamezniku, ki ne želi imeti osebne izkaznice na dvojezičnem obrazcu, omogoča, da dobi ta dokument samo v slovenščini. To naj bi bila izjema, meni Debelak, saj bo v skladu z novim zakonom o osebni izkaznici ta dokument postal pmvica in ne več dolžnost, kot je veljalo do zdaj. Dokumenti, enakovredni osebni izkaznici, bodo tako tudi ostale državotvorne javne listine, na primer

vozniško dovoljenje in potni list. Prav tako kot naj bi bila osebna izkaznica pravica vseh državljanov [in ne dolžnost), je pravica narodnih skupnosti uveljavljanje dvojezičnosti, ki pa je po mnenju vladne službe za zakonodajo ni mogoče vsiliti, saj se pravice ne predpisuje.
»Pravica enega ne more iti na škodo pravice drugega, zato smo v drugem odstavku [šestega člena) določili izjemo,« je v razlagi spornega člena povedal Debelak. Glede bojazni, da bi se za podobno potezo odločila tudi Italija, je Debelak priznal, da v pravu po navadi velja načelo reciprocitete, ki pa jo lahko uveljavlja tudi Slovenija proti Italiji. Italijani na primer v Slovenijo lahko prihajajo le z osebno izkaznico, medtem ko Slovenci te pravice nimajo.	Tanja Urdih
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG gostuje s predstavo G. Taborija »Mein Kampi« danes, 15. t. m. in jutri, 16. t. m., ob 20. uri v Mestnem gledališču v Ljubljani.
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri gostuje v Kopru s komedijo M. Costanza »Izpraznjeno vrni«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico:
V	torek, 21. t.m., ob 20. uri (red A) - G. Verdi »La Traviata«. Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi. Predstave bodo trajale do 2. junija
Gledališče Rossetti
Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red sreda popoldan): Pier Paolo Pasolini »I Turcs tal Friul«. Režija Elio De Capitani, nastopa Lucilla Mor-lacchi. Predstava v abonmaju: odrezek 17 moder.
Jutri, 16. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. Vstop prost.
TS FESTIVAL Gledališče dei fabbri
Danes, 15. t. m., ob 16.00 in 21.00 (red prost): Stalno gledališče F-JK: L. Archibugi »La notte della vigilia«. Režija G. Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel (po izbiri).
Gledališče Cristallo
Danes, 15. t. m., ob 21. uri: »E fuori nevica!«. Režija Silvano Piccardi. TSFestival: F9.
Jutri, 16. t. m., ob 21. uri Stalno gledališče F-JK »Un pezzo di strada insieme« Rodolfa Fellinija in »Au premier regard« Enrica Prot-tija. TFSFestival: odrezek F14.
V torek, 21. in v sredo, 22. t. m., ob 10. uri zadnji predstavi namenjeni otrokom. Na sporedu bo »Bertolde in festa«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 15. t. m., ob 19.30 Peter Turrini »Sauschlachten«; jutri, 16. t. m., ob 19.30 musical »Anatevka«.
Avla Zvezne gimnazije za Slovence: v soboto, 18. t. m., ob 19. uri solska akademija pod geslom »Človeški liki - Sola v sliki«.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: danes, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z
domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave; v nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri koncert »One world - one voice«.
BRNCA
Kulturni dom - SPD DobraC: danes, 15. t. m., ob 20. uri 90-letnica SPD DobraC. Nastopajo oktet Suha, VaSCani pojo, Polizeichor Villa-ch, tamburaši SPD Šentjanž, mladinska skupina SPD Jepa-Basko jezero.
PLIBERK
Pri Brezniku: danes, 15. t.m., ob 19.00 -Srečanje Glasbene Sole na Koroškem in GS Ravne.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana: jutri, 16. t. m., ob 20. uri »Poročil se bom s svojo ženo«.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	ga »La distruzione degli Ebrei d’Europa«.
Koferencna dvorana na Železniški postaji	Gledališče Miela - »Kdo so drugi«
(Trg Liberta): jutri, 16. t. m., ob 17.30 Institut	danes, 15. t. m., ob 20. uri gledališka pred-
za zgodovino narodnoosvobodilne borbe F- stava »Maschere stuprate« v izvedbi dijakov JK vabi na predstavitev knjige Raula Hilber- Znanstvenega liceja G. Galilei.
GLASBA
TRST
Glasbena matica - sola »M. Kogoj«
vabi na zaključne akademije po naslednjem razporedu: v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu (Ul. Coroneo 15); 20.5., 23.5., 27.5. in 29.5., ob 20.30 v Baziliki Sv. Silvestra (Trg Sv. Silvestra 1); v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v Evangelicansko-luteransko cerkev (Largo Pamfili).
Gledališče Miela - Glasbena mladina Italije-Koncertna sezona 1996
Jutri, 16. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Sara Sternieri (violina) in Leonardo Bartelloni (klavir). Na programu Mozartove skladbe; v Četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria; koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Veneta.
Rossetti
V torek, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne.
Societa dei concerti: letošnja koncertna se-
zona se bo zaključila s koncertom dua Bru-nello - Lucchesini (Celo in klavir), ki bo na sporedu v ponedeljek, 20. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 v gledališču Rossetti.
BOUUNEC
Pivnica III. Generazione
V	petek, 17. t.m., ob 21. uri bo nastopila skupina Midnight Express Blues band; v petek, 24. t.m., ob 21. uri pa skupina Back door Blues; 31. t.m. pa ansambel Xi’An.
R1CMANJE
V	nedeljo, 19. t.m., ob 17.00 bo na vrsti drugi koncert že 10. izvedbe Promenadnih koncertov. Nastopata Godba Ricmanje in Delavska godba - Trbovlje.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 17. t. m., ob 20.30 jubilejni koncert ob 25-letnici Tržaškega okteta. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288).
RAZSTAVE
TRST
Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«.
Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju.
Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo odprt do 15. t. m. od torka do sobote od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman.
Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia
6): do 24. t. m. razstavlja Marcello Di Toma-so.
Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca.
Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita.
Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 28. t. m. razstavlja Brigida Nussdorfer.
BOUUNEC
V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy.
GORICA
Katoliška knjigarna: na ogled je razstava tržaškega slikarja Deziderija Švare.
Kulturni dom: na ogled je razstava goriške slikarke Laure Grusovin.
ŠTANJEL
V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona.
KOROŠKA_________________________
CELOVEC
Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian.
Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije).
BEUAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli.
Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno».
TINJE
Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner.
BISTRICA NA ZIUI
Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik -Oki.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-Sil
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
1)
______IJUSIJAVS_______
Sofokles, H. Muller: FILOKTET Danes, 15. maja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 2 VEČERNI. Dvojni projekt.
D. Jovanovič: ANTIGONA Jutri, 16. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
ZADNJIC V SEZONI!
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950
HUlGtMtak camuSČA V UUeUAHt
Pavel Sivic: CORTESOVA VRNITEV Petek, 17. maja, ob 16.30, za abonma PETEK in IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
Danes, 15., in jutri, 16. maja, ob 20. uri: G. Tabori: MEIN KAMPE. Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Mala scena
Peter Shaffer: EQUUS
Petek, 17. maja, ob 21. uri, za IZVEN in KONTO.
L. Wilson: ZAŽGI!
Sobota, 18. maja, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962
Veliki oder
Nedelja, 26. maja, ob 20. uri:
J. Lorenci: ANTIGONA.
Predstava je v okviru 50. obletnice AGRFT.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
Vito Taufer: SILENCE
Petek, 17. maja, ob 19.30, za IZVEN.
Petek, 24. maja, ob 19.30, za IZVEN.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860
Jutri, 16. maja, ob 19.30:
P. T. Afričan: EVNUH, za abonma red PREMIERSKI in IZVEN. PREMIERA.
SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206
Opera in balet
S. S. Prokofjev: ROMEO IN JULIJA Jutri, 16. maja, ob 19.30, za red TOREK, abonente in IZVEN. Ponedeljek, 20. maja, ob 18. uri:
R. Benatzky:
PRI BELEM KONJIČKU,
za abonente in IZVEN.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški tra 2 tel.: 062/26-748
Nedelja, 19. maja, ob 11. uri:
B. Gregoric-J. Sitar:
PORCELANASTA MUCA, za otroke od petega leta naprej. Nedelja, 26. maja, ob 11. uri:
Pavel Polak: SNEGULJČICA, za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Danes, 15. maja, ob 10. in 11.15: TEATRO MUF, MEXICO CITY:
LUTKOVNA CAROBNOST-POGOVOR BREZ BESED, za otroke od tretjega leta naprej.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Glavni trg 6
tel.: 064/222-681. 222-701
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI
Gostuje Mestno gledališče Ljubljansko.
Danes, 15. maja, ob 20. uri, za abonma MODRI,
IZVEN in KONTO.
Jutri, 16. maja, ob 20. uri, za abonma ZELENI,
IZVEN in KONTO.
Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ.
Sobota, 18. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 tel; 063/25-332
Eugene Labiche:
FLORENTINSKI SLAMNIK Sobota, 18. maja, ob 10.30, za abonma SOBOTA in IZVEN.
CANKARJEV DOM	RAZSTAVE
Gledališče
Nedelja, 19. maja, ob 20. uri (gledališki abonma CD) in ponedeljek, 20., ob 16. in 20. uri: PICCOLO TEATRO DI MILANO, PIERRE MARIVAUK: OTOK SUŽNJEV, komedija. Režija Giorgio Strehler. Predstava je v italijanskem jeziku, sočasni prevod v slovenščino.
Glasba
Sobota, 18. maja, ob 20. uri: ZLATI ABONMA: KOMORNI ORKESTER AKADEMIJE ST. MARTIN IN THE
FIELDS. Vodja Kenneth Sillito. Program:
W. A. Mozart, E. Elgar,
K. Penderecki, J. Turina, B. Britten.
Film
UNDERGROUND
(PODZEMLJE), 1995. Režija Emir Kusturica. Danes, 15. maja, ob 20. uri.
(do Četrtka, 16. maja)
Razstave
Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja.
lina je odprta od 11. ure do 13,30 in od 16, do 20. ure, ob sobotan od 10. do 13. ure in uro pred začetkom
prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015.
GLASBA
KULTURNI DOM NOVA GORICA
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA Jurka Zoroja, flavta; Milko Bizjak, orgle. Jutri, 16. maja, ob 20. uri. Cerkev na Kostanjevici.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana
Sobota, 18. maja, ob 20. uri: KILLDOZER. Zadnje srečanje s ameriško bard rock punk legendo.
PLES
HALA TIVOLI Celovška 25. Ljubljana
Jutri, 16. maja, ob 19. uri: Lamanite Generation. Brigham Young University, Provo, Utah, ZDA. Slovenska premiera folklornih plesov.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC LAMUTOV LIKOVNI SALON KOSTANJEVICA NA KRKI
Petek, 17. maja, ob 19. uri: odprtje razstave del akademskega slikarja Jožeta Marinca.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE Trg republike 2. Ljubljana
Janez Knez, A. D. Knez in Janez Mišo Knez Digitallure. Zapisi. Motiv. Skupinska razstava iz cikla Očetje in sinovi, matere in hčere (do 17. majaj. GALERIJA Š.O.U. KAPELICA Kersnikova 4. Liubliana Rajko Bizjak; Fotografije
Razstava bo na ogled do 21. maja.
KUD
FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Marjan Gregorič Rock izre(a)zi Razstava bo na ogled do 20. maja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana
Vaško Lipovac Kolesarji Razstava bo na ogled do 26. maja.
NOVICE
Na povratni finalni tekmi pokala UEFA Bayem brani prednost 2:0
BORDEAUX - Nogometaši Bayema iz Miinchna bodo danes v Bordeamcu proti tamkajšnjemu francoskemu klubu Girondins Bordeaux v povratni finalni tekmi za pokal UEFA branili prednost 2:0 s prve finalne tekme. Toda to Se ni nobeno zagotovilo, da bodo Bavarci po 20 letih znova osvojili evropsko lovoriko, kajti v Bordeauxu se je že opekel tudi sloviti Milan. Danes bosta v francoskem moštvu znova dva nevarna moža, napadelec Christophe Dugarry in igralec sredine igrišča Zine-dine Zidane. Za Bayem pa bi uspeh v pokalu UEFA predstavljal dober obliž na rano zaradi izgube državnega naslova.
Z morebitno zmago bi se Bayem pridružil majhnemu številu ekip, ki so slavile v vseh treh evropskih klubskih pokalih. Doslej so namreč v vseh treh pokalih slavili Juventus, Ajax in Barcelona. Neposredni prenos srečanja se bo začel ob 20.40 na RAJ 2.
Macchiutova in Coslovicheva ponovno uspešni
Slovenski atletinji, članici turinskega društva Si-spor, Margaret Macchiut in Claudia Coslovich sta konec preteklega tedna sodelovali na drugem delu ekipnega deželnega prvenstva, ki se je odvijalo v vseh italijanskih deželah. Dež in mraz tudi tokrat nista prizanesla tekmovalcem. Kljub temu sta obe Tržačanki dosegli rezultata na državni ravni. Na 100 m z ovirami se je Macchiutova zlahka uveljavila v času 13, 87, Coslovicheva pa je zmagala v metu kopja (z znamko 53, 56 m). Da bi pomagala svojemu društvu je Macchiutova prvič v svoji karieri pretekla tudi razdaljo 200 m in kljub veliki opreznosti zmagala v času 25, 70. (Adrijan Lasič)
KOŠARKA / POLFINALE KONČNICE
Teamsystem
prvič v finalu
V 5. tekmi Bolonjčani nadigrali Benetton Poleg Myersa in Djordjeviča blestel Gay
Teamsystem - Benetton 84:70 (46:29) TEMASVSTEM: Djordjevič 18, Blasi 2, Pilutti, Ruggeri 2, Myers 31, Gay 20, Frosini 8, Damiao 1, Ferroni, Grossi 2.
BENETTON: Bonora 16, Gracis, Via-nini 2, Pittis 5, Ambrassa 6, Chiacig, Rebrača 8, VViUiams 19, Rusconi 14.
Prosti meti: TeamSystem 18:20; Benetton 13:23. Tri točke: TeamSystem 8:20 (Djordjevič 2:4, Blasi 0:1, Pilutti 0:2, Ruggeri 0:1, Myers 6:11, Ferroni 0:1); Benetton 7:21 (Bonora 3:5, Pittis 0:3, Ambrassa 2:4, Williams 2:9).
Bolonjski Teamsystem se je prvič v zgodovini kluba uvrstil v finale za naslov košarkarskega državnega prvaka. Odločilne za razplet pete polfinalne tekme proti Benettonu so bile zadnje minute prvega polčasa, ko so si Bolonjčani (po izenačenem začetku) priigrali 17 točk prednosti, v drugem polčasu pa brez tveganj nadzorovali že demoralizirane goste iz Trevisa. Myers (6 trojk) in Djordjevič (met 7:14, dve trojki, prosti meti 2:2 , dve podaji) neusmiljeno polnila nasprotnikov kos, a junak tekme je bil
Dan Gay (9 skokov, prosti meti 6:6, met 7:9), ki je prvi v dvoobjih z Benettonom igral kot resnično zmore. V skokih je Te-masystem prevladal 38:29. Prva finalna tekma za naslov prvaka z milanskim Stefanelom bo v soboto.
Košarkarji grozijo s stavko
Sindikat poklicnih košarkarjev, ki mu napeljuje nekdanji reprezentant Marco Bonamico, grozi s stavko, če združenje klubov ne bo takoj pristalo na ukinitev odškodnin za prestope igralcev in takojšnjo »osvoboditev« igralcev, ki jih s klubi vežejo že zastarele pogodbe. Sindikat pričakuje odgovor najkasneje do petka, kar pomeni, da bi lahko preprčeil igranje prve finalne tekme za naslov.
Kukoč najboljši »Sesti mož« lige NBA
Hrvaški as moštva Chicago Bulls Toni Kukoč je bil imenovan za najboljšega »šestega igralca« lige NBA. Prejel je 45 preferenc. Na drugo mesto se je uvrstil Portlandov Litvijec Arvidas Sabonis. V 81 tekmah rednega dela sezone je Kukoč v povprečju na vsaki tekmi dosegel 13,1 točke, 4 skoke in 3,5 asistence.
__________TENIS / V RIMU____________
V Rimu si obetajo polfinale Muster - Gaudenzi
Italijan včeraj izločil Mlaska, v 2. kolu pa bo igral s Stichom
RIM - Rimski ljubitelji tenisa si na letošnjem mednarodnem prvenstvu Italije obetajo polfinalni dvoboj med prvim nosilcem Avstrijcem Thomasom Mu-sterjem in domačim ljubljencem Andreo Gaudenzi jem.
Čeprav je Italijan v zadnjih mescih na lestvici ATP zdrknil na 48. mesto (izgubil je torej več kot dvajset mest), obet navijačev ni iz trte izvit. Gaudenzi je včeraj razmeroma brez težav premagal Švicarja Hlaseka, v naslednjem kolu pa ga čaka Nemec Michael Stich, ki je po operaciji na kolenu še daleč od zadovoljive forme in je včeraj z veliko težavo izločil španskega veterana Sancheza. Pred morebitnim dvobojem z Mustrom bi moral Gaudenzi v četrtfinalu premagati Se Šveda Enqvista.
Pomembnejši izidi 2. dne, 1. kolo: Reneberg (ZDA) -Aynaoui (Mar) 6:7 (6:8), 6:3, 6:1; Clavet (Spa) - Car-bonell (Spa) 7:6 (7:3), 6:3; Muster (Avt, 1) - VViltsch-nig (Avt) 6:3, 6:0; Ferreira (Jar, 6) - Forget (Fra) 7:6 (7:5), 6:2; Rosset (Svi, 10) - Zabaleta (Arg) 6:3, 7:6 (7:2); Gaudenzi (Ita) - Hlasek (Svi) 7:5, 6:1; Med-vedjev (Ukr, 14) - Ruud (Nor) 6:3, 2:6, 6:3; Stich (Nem, 13) - E. Sanchez (Spa) 6:3, 7:6 (7:5); Berasate-gui (Spa) - Santopadre (Ita) 7:6, (7:3), 6:2; Courier (ZDA, 5) - Furlan (Ita) 6:3, 6:3; Rios (Cii, 7) - Corretja (Spa) 7:6 (7:5), 3:6, 6:2; Haarhuis (Niz) - Nargiso (Ita) 6:1, 6:4; Kafelnikov (Rus) - Bprroni (Ita) 4:6, 6:3, 6:4.
UMETNOSTNO KOTALKANJE / DE2ELNO PRVENSTVO ZA KADETINJE
TENIS / NA MLADINSKEM TURNIRJU
Tanja Romano je v Pordenonu s svojim nastopom navdušila
Prva v prostem programu in kombinaciji z visokimi ocenami Članico Vipave Cristina Sirotti osvojila bron med naraščajnicami
Aleš Plesničar z dvema zmagama na glavni turnir prve kategorije
Konec tedna ga čaka nastop na turnirju v Milanu
Mlada Poletova ko-talkarica Tanja Romano je tudi na deželnem prvenstvu za kadetinje v Pordenonu pokazala, če je sploh Se bilo potrebno, da se razvija v izredno perspektivno ko-talkarico. Čeprav v tej starostni kategoriji nastopa šele prvo leto, je premočno osvojila zlato medaljo v prostem programu in tudi v kombinaciji (v obveznih likih je bila peta), bolj kot končni rezultat, ki niti ni nepričakovan, pa še odmeva kakovost nastopa poletovke, ki je bila za dva razreda boljša od vseh svojih tekmic in se suvereno postavlja kot kandidatka za osvojitev medalj tudi na bližajočem se državnem prvenstvu.
Dvodnevno tekmovanje na obnvoljenem kotalkališču Palamarmi v Pordenonu se za našo predstavnico ni pričelo najboljše, saj je v prvem od treh obveznih likih naredila napako in ostala brez medalje, zlato pa je pripadlo varovanki našega nekdanjega vrhunskega kotalkarja Sama Kokorov-ca Ireni Bergamasco iz Percota. Kot je povedal trener Peter Brleč, je napaka imela na Tanjo prej pozitiven kot negativen učinek, saj se je še bolj koncentrirala in že po večernem kratkem programu z najvišjimi ocenami 4, 2 in 4, 1 nakazala nedeljsko zmagoslavje. In res: naslednji dan je v dolgem programu resnično navdušila in za celih 75
točk prehitela drugouvrščeno Crevatinovo, eden od sodnikov, mednarodni sodnik Da-miani, pa ji je za nastop prisodil zelo visoko oceno 5, 4.
Državni finale bo letos v naši deželi, točneje na Piancavallu od 14. do 18. julija, torej tik pred začetkom olimpijskih iger.
Rezultati kadetinj -obvezni liki: 1. Irene Bergamansco (Percoto),
2.	Daniela Crevatin (Jolly Trst), 3. Roberta Venica (Olimpia Videm), 5. Tanja Romano (Polet); prosti program: 1. Tanja Romano 347 točk, 2. Daniela Crevatin 272, 3. Giovanna Videni (Pol. Opicina); kombinacija: 1. Tanja Romano 578 točk, 2. Daniela Crevatin 514,
3.	Rossana Anginelli (Cordenons).
V Pordenonu so na deželnem finalu nastopile tudi naraSčajnice, odlično pa se je odrezala Vipavina kotalkarica Cristina Sirotti. Dosegla je odlično 3. mesto v prostem programu, čeprav niti ni pokazala vsega, kar zmore.
Sirottijeva je v obveznih likih osvojila 13. mesto, tako da je bila v kombinaciji peta.
Z dobrim nastopom v Pordenonu, s katerim sta bili trenerki Jadranka Faganel in Tanja Peteani povsem zadovoljni, si je Sirottijeva tudi prislužila nastop na državnem prvenstvu v tej starostni kategoriji, ki bo v Riminiju, 3. julija letos.
Tanja Romano in njen trener Peter Brleč
Mladi teniški igralec Gaje Aleš Plesničar je konec prejšnjega tedna dokaj uspešno sodeloval na mednarodnem mladinskem turnirju 1. kategorije za igralce do 18 let v kraju Santa Croce pri Piši. Mladinski turnirji so kategorizirani od A, ki je najvisja, do 5. kategorije. Ker Plesničar še nima točk na lestvicah AITF (mednarodna teniska zveza za mladinske kategorije) je moral seveda najprej skozi kvalifikacije, v katerih je bil kot B4-kate-gomik postavljen za 14. nosilca. V prvem kolu je bil prost, v drugem pa se je pomeril s čilskim predstavnikom Rodrigom Alfanom in ga premagal s 6:3, 6:4.
V drugem krogu je dobil 1. nosilca kvalifikacijskega dela, Švicarja Aschman-na, ki je na svetovni mladinski lestvici na 273. mestu. Plesničar je zaigral zelo dobro in se z gladko zmago 6:2, 6:1 uvrstil na glavni turnir, kjer pa je bil njegov nasprotnik v 1. kolu 49. mladinec sveta Francoz Pequary. Mladi gajevec ni igral slabo, kar še posebej velja za drugi set, toda na koncu je moral vseeno priznati premoč Francoza, ki je slavil s 6:2, 1:6, 6:3. Gajin tenisač se bo konec tega tedna udeležil novega mladinskega turnirja. Tokrat bo to turnir A kategorije v Milanu, kjer bo seveda tudi moral najprej skozi
kvalifikacije. Gre za zelo kakovosten turnir, saj bo na njem na primer sodeloval tudi najboljši mladinec sveta Mariano Zabaleta (Argentina), ki je na lestvicah ATP na 155. mestu, v teh dneh pa se je tudi uspšeno prebil preko kvalifikacij na teniškem turnirju v Rimu.
V moški C ligi Gaja izgubila v Pordenonu TC Pordenone - Gaja 5:1
B. Plesničar - Piccin 6:2, 6:4, Gabelli -Franco 5:7, 7:6, 6:3, Santarossa - Stoka 6:0, 6:2, Miha - Pugha 6:3, 6:3, Miha/Santarossa - Plesničar/Puglia 1:6, 6:1, 6:4, Piccin/Gabelli - Franco/Stoka 6:1, 6:4.
S porazom v Pordenonu so tenisači Gaje že izločeni iz boja za uvrstitev v polfinale deželnega prvenstva v C ligi. Samo Borut Plesničar je osvojil točko, vsi ostah pa so morali tokrat priznah premoč nasprotnikom.
Ostalih dveh srečanj v skupini B zaradi slabega vremena tokrat niso odigrah.
VRSTNI RED: Pordenone 7, Triestino’ 6, Gaja 4, Martignacco* 3, Danieli* in Campagnuzza* 0 (*tekma manj)
VRSTNI RED SKUPINE A: Garden 8, Lahsana 6, ZaccareUi 5, San Vito 3, Morena 2000 2, Muggia 0.
________________ODBOJKA /VI. ZENSKI DIVIZIJI NA TRŽAŠKEM
V derbiju Breg gladko premagal Kontovel
Igralke Bora Friulexport so bolj izkušeni ekipi Sant'Andreo nudile močan odpor
Breg - Kontovel 3:0 (15:11,15:11,15:10)
BREG: Zeriali (na sliki) , Kosmač, Canziani Nataša, Laurica, Sancin M., F., S.,’Mauri, Sturman, Petirosso Uhana in Irina.
KONTOVEL: Sossa, Škrk, Stoka, Čeme, Milic, Battigelli, Regent, Bogateč.
Slovenski derbi se je v Dolini končal z zmago domačink. Ze od samega začetka so Brežanke z dobrim napadom povsem nadigrale Kontovelke. V vodstvu so bile od prve
do zadnje akcije. Igra Brežank je bila v drugem setu precej neurejena, razen nekaterih dobrih potez v obrambi in napadu, kar jih je vseeno pripeljalo do zmage. V zadnjem setu sta ekipi igrali enakovredno vse do rezultata 10:10, ko je dolinska sesterka odločno reagirala in zaključila tekmo v svojo korist. (V.M.)
Computer Discount -Bor Friulexport 3:1 (11:15,15:13,15:8,15:7)
BOR: J. in Z. Miličevič, Flego, Macho, Rogelja,
Sadlovski, Fajman, Ster-nad, Virgilio.
Proti bolj izkušeni šesterici SanfAndrea so Borove odbojkarice izgubile, toda z igro zadovoljile. Domača ekipa se bori za napredovanje, nasprotniku pa ni smela dovoliti ničesar. Prepričljivo je začela (9:4), toda nato so borovke zaigrale res dobro in osvojile prvi set. Z zrelo igro so nadaljevale do izida 12:7 v drugem. Nakar so, kot se je že večkrat pripetilo v prvenstvu, popustile, pričele
delati napake in set je splaval po vodi. Naposled je bila odločilna večja motivacija domačink, kajti Borove igralke so zaigrale manj odločno, kar so izkušene domačinke pridno izkoristile. (Dejan)
Ostala izida 12. kola: Nuova Pallavolo - Preve-nire 3:0, Pallavolo TS -Killjoy 0:3.
Vrstni red: Nuova Pallavolo 24, SanfAndrea 20, Killjoy 18, Breg 14, Bor Friulexport 8, Pallavolo Trieste 6, Kontovel
NAMIZNI TENIS / DANES OB 19. URI V ZGONIKU POVRATNA POLFINALNA TEKMA ZA NASLOV
NOGOMET / PLAV OFF ZA 2. AL
Krasu za uvrstitev v finale zadošča tudi neodločen izid
Coccaglio so krasovke v prvi tekmi v gosteh premagale s 6:4
Breg danes v Dolini gosti Maniagolibero Juventina s Caprivo za superpokal
Tekma bo v Štandrežu ob 20.30
Dobrih enajst let je minilo od 9. marca 1985, ko si je namiznoteniška vrsta Krasa z dvema zmagama nad Stetanom iz Neaplja v Zgoniku drugič zapored v svoji zgodovini zagotovila naslov državnega prvaka. Takrat so barve zgoniskega društva branile Marina Cergol, Sonja Doljak, Damjana Sedmak in Sonja Milic, ki je bila istočasno tudi trener ekipe. Od takrat krasovke tako visoko niso nikoli vec segle, Čeprav tudi velikih uspehov ni manjkalo. Toda ekipni naslov je bil v vseh teh letih za Kras nedosegljiv.
Tudi letos so se razmišljanja o Cem takem pred začetkom sezone zdela Cista utopija. V Zgoniku je bila uradno priznana beseda samo obstanek v družbi najboljših ženskih ekip v Italiji, na kaj vec pa nihče vsaj na glas ni niti pomislil. Pa vendar so VVang Xue Lan, Ana Bersan, Katja in Vanja Milic s trdim vsakodnevnim delom pod vodstvom Sonje Milic (na sliki skupaj z Ano Bersan) na koncu rednega dela zasedle presenetljivo tretje mesto in se uvrstile v play off za naslov državnega prvaka.
Marsikdo bi se morda zadovoljil že s tem, Se posebej če bi v polfinalu imel za nasprotnika branilca državnega naslova Coccaglio. Očitno pa krasovke niso bile tega mnenja. Kitajska okrepitev VVang, Bersanova in obe Miličevi so v soboto v prvi tekmi res dale vse od sebe in se domov vrnile z zlata vredno zmago s 6:4. S tem pa so na poti do finala za državni na-
slov že napravile morda odločilnega pol koraka, ki ga bodo drevi ob 19. uri v domači telovadnici v Zgoniku skuSale zaključiti in še enkrat premagati (ali igrati vsaj neodločeno) Coccaglio. Kraševkam tudi neodločen izid zagotavlja uvrstitev v finale. Samo v primeru zmage gostij pa bi bilo treba odigrati Se eno srečanje v Coccagliu.
Da bodo krasovke dale vse od sebe, ni treba dvomiti. Ob njihovem trudu pa bo tokrat zelo pomembna tudi pomoC občinstva, ki bi lahko odločilno prispevalo k uvrstitvi v finale, kjer Čaka na nasprotnika že najboljša ekipa po rednem delu Castegofreddo, ki pa se je do finala prebil brez boja, saj je messinski Al Ar polfinale predal, kar je Škandal brez primere, posledic pa najbrž ne bo nosil nihče.
Sonja Milic je pred današnjim srečanjem precej mirna:»Predvsem mora-
mo ostati z nogami trdno na tleh. V Coccagliu so vse Štiri moje igralke zaigrale izvrstno in pokazale izredno voljo do zmage. Upam, da se bo to ponovilo tudi na povratnem srečanju v Zgoniku. Ob vsem tem pa bo zelo pomembno, da bomo znali pred srečanjem vsi skupaj od odbornikov do vodstva in igralk ohraniti neko pravo mero, da nam prevelika želja po uspehu ne bi odrezala nog. Ce bomo znali naSe misli usmeriti samo v igro, potem se ne bojim za rezultat. Ekipa je v formi in Ce bodo tudi naše glave na pravem mestu, upam na najbolje.«
Za konec dodajmo samo Se to, da bi že uvrstitev v finale za Kras predstavljala osvojitev nekakšnega majhnega državnega naslova. Ce pa bi potem prišlo Se kaj vec, bi bil dosežek Se toliko večji. Toda o tem bo treba, upajmo, razmišljati nekoliko kasneje....(rg)
Dvanajst let trdega dela od »Cocčaglia do Coccaglia« in v igri je spetdržavni naslov
CetrtouvrSCem messinska Fiamma Al Ar je odpovedala polfinalno tekmo s Castelgofred-dom zaradi domnevnih finančnih težav. Kljub temu škandalu, ki nima primere v nobenem drugem športu, pa jo bo Alessandro Arcigli, sicer tehnični vodja italijanske Zenske reprezentance, odnesel brez kazni. Po pravilniku je dovolj, Ce se tekmo odjavi teden dni prej.
Ko smo se v soboto ponoči zadovoljni vračali po zmagi iz Cocaglia v najetem kombiju, pa o tem nisem razmišljala, temveč sem se spomnila neke obletnice. Dvanajst let je minilo, ko je Kras osvojil proti Bolzanu prvi državni naslov ravno v Coccagliu. Dva avtobusa navijačev nas je bilo z zastavami, transparenti. Z generacijsko zamenjavo v prvi ekipi Krasa si sedaj mlajša utira svojo pot zelo strmo navzgor. Za Ano Bersan, Vanjo Milic in Katjo Milič je vec kot deset let vsakodnevnih treningov, brezštevilnih tekem, tudi nastopov za državno reprezentanco in manj ugodnih potovanj v vlakih, kot je tale z najetim kombijem. Kakšna velika pridobitev bi bila za Kras lastno klubsko vozilo? Za krmilom je sedaj Sonja Milic, legenda zamejskega namiznega tenisa, igralka in trenerka, ki kot rdeča nit povezuje športno življenje tega odseka in do nedavnega celotnega društva. Sonja nas pelje domov, potem ko je vodila dve uri in pol dolgo napeto tekmo na dveh mizah. Napeto tudi zaradi nešportnega obnašanja nekdanje državne prvakinje Zampinijeve. Vmes je s tribun priletel žal že večkrat slišan refren (lani na državnem prvenstvu celo s strani mednarodnega sodnika): »Parla italiano,« provokacija, kateri ne smemo nasesti. Sledi skromna večerja: ali pizza ali krožnik testenin in obvezna mineralna.
Ko pridemo domov, najprej odložimo Kitajko VVang. Koliko zapletov je bilo, preden se je Kras lahko ojačil s tujko in koliko problemov, da ji je uredil prijetno bivanje tudi s Človeške plati. Vse to je Kras, vse to so naSe prvoligaSice. To je naša edina prvoligaška ekipa v zamejstvu. Zato računamo, da bo drevi dvorana športno kulturnega centra v Zgoniku zasedena do zadnjega kotička. Tekma se bo pričela točno ob 19. uri. Pridite raje malo prej, da bodo naša dekleta lahko zbrano začela odločilno tekmo prvenstva.	Jasna Jurečič
Nogometaši Brega bodo danes ob 18. uri v Dolini gostili ekipo Maniagolibero, ki se skupaj s še šestimi drugouvrščenimi ekipami iz vseh skupin tretje amaterske lige prav tako bori za eno od treh mest, ki vodijo v 2. amatersko ligo. Brežani so zaceli zelo dobro in v So-vodnjah (UD) z golom Vuka v 40. minuti premagali Savognese. Maniagolibero je v prvem kolu igral doma s Sagra-dom neodločeno 1:1. Breg je že v zaključnem delu rednega dela prvenstva pokazal solidno formo, ki jo je na prvi dodatni tekmi samo Se potrdil. Današnje srečanje je za obe ekipi zelo važno. Breg bi se z zmago že precej približal napredovanju, Maniagolibero pa
si po neodločenem rezultatu doma spodrsljaja ne sme privoščiti. Zato se lahko gledalcem drevi v Dolini obeta zanimiva nogometna predstava.
V areni bodo danes (ob 20.30 v Štandrežu) tudi nogometaši Juventine, ki so letos z napredovanjem v elitno ligo dosegli izjemen uspeh. Zdaj Juventi-no Čakajo še boji za deželni superpokal, njen nasprotnik pa bo drevi Capriva, ki je osvojila prvo mesto v skupini B 1. amaterske lige. S tem nasprotnikom se bo Juventina pomerila Se v nedeljo v Koprivnem, zmagovalec po obeh tekmah pa se bo uvrstil v polfinale, kjer se bo pomeril z zmagovalcem troboja med Cormonesejem, Ta-maijem in Flaibanom.
Obvestila
SMUČARSKI KLUB DEVIN obvešCa, da bo prva seja nobega odbora danes, 15. maja na sedežu ob 20.45 v Ce-rovljah.
TRŽAŠKI POMORSKI KLUB SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna teCaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija.
Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in Četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, št. 32..
Danes 2. del osnovnošolske olimpiade Športne šote Trst
V telovadnici osnovne šole Otona Zupančiča pri Sv. Ivanu bo danes drugi del osnovnošolske olimpiade Športne Sole Trst. Tokrat bodo na vrsti učenci in uCenke zadnjih treh razredov, ki se bodo pomerili v tradicionalnem atletskem troboju (tek 20 m, met medicinke, skok v daljavo). Tekmovanje bo štelo za podelitev športnih značk, pričelo pa se bo ob 9. uri.
NOGOMET
Drugi
poraz
ekipe
Doline
POPRVENSTVO
V 3. AL
Vallenoncello -Dolina 2:0 (0:0)
DOLINA: P. D’ Agnolo (Corrente), Lovriha (Pečar), Ba-budri, S. D’ Agnolo, Rapotec, Scibilia, Fle-go, Curzolo, Marussi, Udovicich, Bozzi (Kariš)
Tudi v drugem srečanju so DolinCani ostali praznih rok. Domačini so imeli stalno pobudo v lastnih rokah vendar v prvem delu je tudi Dolina igrala solidno, tako da domačini niso uspeli doseči zadetka. V drugem polčasu pa so gostje nekoliko popustih in igralci Vallenoncella so dosegli dva zadetka, in sicer v 55 in 75 minuti. (E.B.)
MLADINSKI NOGOMET / ZMAGA MLADINCEV JUVENTINE
Deseti uspešen nastop cicibanov Primorja Telita!
Uspešni tudi Brežani - Tesen poraz začetnikov Mladosti
MLADINCI
Memorial Petarin
Juventina - Muggia 5:1 (3:1)
JUVENTININI STRELCI: Gambino 2, Lavena 2, Ma-m 17.7n 1.
JUVENTINA: Pavio, Romano, Milotti (Screm), So-nego, D. Trampuš (Subani), Franchi, Braida, Gallo, Ma-cuzzi (Ballaben), Gambino, Lavena.
Standresko mladinsko moštvo je odlično začelo turnir za »Memorial Petarin« v Fari in v prvem kolu visoko premagalo Muggio. MiljCani so prvi povedli, Standrežci so nato odločno reagirali in v nekaj minutah z Macuzzijem, Gambinom in Laveno dosegli tri zadetke. V nadaljevanju so le potrdili svojo premoč, dosegli Se dva gola in s tem tudi visoko zmago.
V drugem kolu bodo naši nogometaši igrah v soboto v Fari ob 17. uri proti San Canzianu.
ZAČETNIKI NA GORIŠKEM Monfelcone - Mladost 3:2 (3:1)
STRELCA ZA MLADOST: Cemic, Devetak.
MLADOST: Francescot-to, Ferlež (Vižintin), Fallius-si, M. Roner, Spacal, T. Devetak, B. Roner, Černič (I. Devetak), Stjepanovič, Špacapan, Lovrenčič.
Našim nogometašem je pretil visok poraz, saj so po prvih 10 minutah že izgubljali z 0:3. Nato so Dober-dobci vendarle reagirali in ob koncu polčasa z Alanom Černičem znižali izid na 1:3. Mladost je nadaljevala s silovitimi napadi tudi v drugem polčasu, dosegla pa je samo še en zadetek s Tadejem Devetakom. CICIBANI NA GORIŠKEM Azzurra A - Juventina 2:0 (0:0)
JUVENTINA: Sundas, Camielli, Novelli, Scarabot, Manfeda, S. Kogoj, Santoro.
Po izenačenem prvem polčasu, ko sta obe ekipi predvajali lep in zanimiv nogomet, so v nadaljevanju imeli veC od igre gostitelji, ki so dosegli dva zadetka in tudi zasluženo zmagali.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Telita! - San Sergio 0:0
PRIMORJE: Kante, Clau-dio, Pilat, Stoka, Pipan, Balti, Cozzutto, Sciccardi, Jovanovič, D’ Oronzio.
Tekma (na sliki cicibani Primorja v temnih majicah) je bila na dokajšnji tehnični ravni in obe ekipi sata predvajali lep nogomet, tako da je neodločen izid tudi za oboje pravilno plačilo.
Naj omenimo, da je to že 10. zaporeden uspešen nastop mladih primorjaSev (6 zmag in 4 neodločeni izidi).
Breg Grmada - Esperia B 3:1 (1:0)
STRELCI za Breg: Franco, Milic in lozza
BREG GRMADA: Slavec, Franco, Sancin, lozza, Milic,
Mihelčič, Klun
Plavi so brez večjih težav slavili novo zmago. Srečanje je potekalo enosmerno, saj gostje niso bili posebno nevarni. Med domačini, ki so nastopili le s sedmimi igralci, bi tokrat pohvalili Kluna. (E.B.)
MLAJŠI CICIBANI Primorje Tehtal - Mont. Don Bosco 2:2 (0:0,0:1,2:1)
PRIMORJE: Druscovich, Dobranovich, Lucchesi, Zuppin, Pipan, Kante, Ziani Di Maria.
Čeprav so v prvem delu tekme ProseCani stalno napadali, pa do gola ni prišlo. V drugi tretjini so bili boljši gostje, ki so tudi zasluženo povedli. Naj omenimo, da bi gostje lahko dosegli še kak zadetek, toda Druscovich, ki je prvič igral v vratih in je zamenjal obolelega Regenta, je odlično opravil svojo nalogo.
V zadnji tretjini pa so naši nogometaši prevzeli pobudo v svoje roke, dosegli dva gola in si zasluženo priborih neodločen izid.
Costalunga - Breg Grmada 4:1 (1:1,2:1)
STRELEC za Breg: Lovrečič iz 11-metrovke
BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Romano, Merlak, Cheber, Lovrečič, Carli, Kraljic, Di Donato
Mladi Brežani so žal doživeli prvi prvenstveni poraz. Tekmo je pogojeval močan veter, kar so izkoristili domačini, ki so igrah dve tretjini z vetrom v hrbtu. Edini zadetek za Breg je dosegel Lovrečič iz U-me-tovke. (E.B.)
Sreda, 15. maja 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Z'"'	"N
Horoskop
zapisa!
B. R. K.
OVEN 21.3,-20.4: Se malo potrpite in pritisnite na plin, pa boste poželi več, kot ste si obetali. A varujte se skuSenj; ce se boste namreč gnali za velikim, boste dosegli malo; veliko vselej preseneča.
BIK 21.4-20.5.: V središču godlje ne boste mogli jasno razlodti, kdo plača in kdo pije, zato se vam utegne zgoditi, da boste plačali vi, dolžni pa se bodo še naprej okoriščali na vaš račun.
DVOJČKA 21. 5. • 21. 6.: Zamikalo vas bo, da bi postali enaki bogovom, zato boste mrzlično raziskovali poti, ki naj bi vas karseda kmalu pripeljale do prestola. Bogovi so vam naklonjeni, hudič vam ni
RAK 22. 6. - 22. 7.: Marsikatera sotrpinova lastnost vam bo šla temeljito na živce, saj ga boste primerjali z ničemer drugim kot s svojimi slabostmi. Tekmujte rajev vrlinah, pa bo za oba bolje.
LEV 23. 7. - 23.8.: MoC vaših želja bo vse bolj naraščala, zato boste brskali po zalogah energije. Nič ne bo, preden ne odpravite ovir, ki vas ne pustijo naprej, in zablod, ki vam meglijo pogled
DEVICA 24.8. - 22.9.: Zbali se boste izgube težko pridobljene samogotovosti, zato boste še nekaj časa vztrajali na starem mestu. Pametna odločitev. Kdor namreč brezglavo rine, ta kmalu ostane brez glave.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Spravili se boste nad nekoga, ki ga boste čutili kot oviro na poti k svojemu uspeha Uprl se vam bo, zato se boste zapletii z njim v spor. Zmagal bo tisti, M bo prej popustil
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Zmanjkalo vam bo občudovalcev, zato se boste začeli na vse kriplje truditi, da bi pridobili nove. Ne bo jih zmanjkalo, vam pa bo zagotovo začelo zmanjkovati dragocene energije.
STRELEC 23. 11. • 21. 12.: Telo vam bodo poseliti nenavadni občutki. Omahljivo se boste približati svoji simpatiji in ji s pogledom izpovedati naklonjenost. Ne bo si vas drznil razumeti.
KOZOROG 22.12.-20.1.: S sodelavci boste modrovali o usodi vašega podjetja. Nič ne bo pomagalo; usodo mu namreč krojijo tisti, ki so predaleč od vaše stvarnosti in preblizu svojim pohlepnim željam.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Pretirano pričakovanje navdušenja s strani sodelavcev se bo končalo v pretiranem razočaranju. Ni treba, da vas za vsak majceni uspeh povzdigujejo v nebesa Zadostuje nemi raj.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Večina stvari vam bo tekla kot po maslu, zato boste močno dvignih raven pričakovanja od samega sebe. V težnji po potrditvi boste ga-rab čez vsako mero. A vsaki meri sledi meja.
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
»Rebus«
Ali bi človek težil h kakovostnejšemu življenju, če bi živel povprečno ali celo zadovoljivo življenje, ki mu ga »mimoidoči« zavidajo? Seveda bi, kajti narejeni smo tako, da ko zadovoljimo manjši djj, hlepimo po še večjem in tako naprej. Na tak način se vrti nase življenje. Letošnje leto žal plujem čisto pri dnu. Ce bi napisala, da se mi podira vse, kar me je doslej držalo pokonci, ne bi prav nič pretiravala. Pred leti mi je služba pomenila vse, sedaj pa sprašujem, kako se lahko vse skupaj tako hitro spremeni. Tudi študij, ki naj bi me vlekel ven, mi gre po zlu; doslej nisem opravila niti enega izpita. Pojavljajo se pritiski od zunaj, največjo težavo pa odkrivam v sebi. Kako jo preseči? Prosim vas, da se za trenutek zazrete v mojo prihodnost in mi poveste, kako mi kaže na študijskem in službenem področju. Menim, da ste srečen človek, ker srečo nosite s seboj, hkrati pa jo razdajate tudi drugim. To vam želim še v prihodnje.
Benjamin: Brez skrbi, vsakdo teži h kakovostnejšemu življenju, tako tisti, ki jim »mimoidoči« zavidajo, kot tisti, za katere menimo, da so dosegli tako rekoč vse, kar zadostuje za trajno srečo in za čemer se večina tudi tako prizadevno žene: imetje, ugled, zdravje, ljubezen ... Res je torej videti, da nismo nikoli zadovoljni in se vrtimo v začaranem krogu; ko zadovoljimo cilj, za katerega smo upali, da nas bo osrečil, kmalu ugotovimo, da smo se ušteli, nakar projiciramo možnost sreče v drug cilj, se poženemo v dir in po nekem času iluzornega ugodja znova ugotovimo, da smo zgrešili; hitimo k sreči, ta pa se nam nenehno izmika. Zakaj misliš, da je tako? Zaradi človeške narave? Zagotovo, če s človeško naravo misliš tudi njegovo temeljno zablodo, ki je pravzaprav osnovni »krivec« vrtenja v začaranem krogu. V čem je ta zabloda? Vsakdo je bil v otroštvu obremenjen s številnimi travmatičnimi izkustvi, ki so v naši duši pustila trajne sledove; doživljamo jih v
obliki bojazni pred svetom, v obliki občutka manjvrednosti, zavrženosti in nepriljubljenosti, skratka: odmevi na otroške travme se reproducirajo v obliki stalnih notranjih napetosti. Osnovni človekov vzgib, vzgib h kvalitetnejšemu življenju, je pravzaprav v prvi vrsti vzgib po znižanju oziroma odpravi teh napetosti - in prav tu delamo največjo napako: namesto da bi se z notranjimi napetostmi spopadli na ustrezen način, se zaganjamo za zunanjimi stvarmi, s pomočjo katerih se lahko kvečjemu začasno pomirimo, kajti s tem, da posvečamo pozornost njim, notranje vzroke napetosti zgolj trenutno potlačimo, nikakor pa jih ne odpravimo. Od tu tudi nezadovoljstvo z doseženim in gonja za novimi in novimi pomirjevalnimi predmeti in potrditvami. Ne tarnaj torej, če ti je spodletelo nekaj pomirjevalnih ciljev, saj z njimi tako ali tako ne bi bila dolgo zadovoljna; tvoj neuspeh ni v tem, da si »zamocila« v svojih zablodah, ampak v tem, da se Se zmeraj izogibaš resničnemu problemu in pravi poti za njegovo rešitev; oboje tiči v tebi. Ne bo preteklo veliko časa, ko boš naredila radikalen zasuk in začela iskati trajno srečo v sebi, in od tedaj ti bodo tudi zunanji cilji začeli bolje uspevati; delno zaradi vse večje notranje lahkotnosti, delno pa zaradi tega, ker jim boš odvzela neupravičeno dodane pozitivnosti. In tedaj boš tudi ti začela deliti srečo med druge, zlasti z razkrivanjem njihovih zablod in nakazovanjem realnejše poti. Vso srečo ti Želim!
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Se kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanosa se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in Cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Paula Yates se otepa s finančnimi težavami
Paula Vates, ki se je ta teden ločila od glasbenika Boba Geldofa, se ubada z večjimi finančnimi problemi. Njen avstralski fant in verjetno tudi bodoči mož Michael Hutchence ji v teh težkih časih sicer stoji ob strani, vendar Paulinih skrbi ne more povsem pregnati.
Oddajo sta vodila nagca
LONDON - Voditelja neke britanske glasbene oddaje Greg Upvvards in Helen Puicell sta se nenehno prepirala o tem, kateri spol je bolj pogumen. Ker nista našla rešitve problema, sta se odločila, da pogum preiskusita tako, da bosta neko jutro na delo prišla gola in takšna tudi vodila oddajo. Jutro je napočilo in dokazala sta, da sta oba pogumna. Greg je imel med oddajo manjše težave, kajti medtem, ko se je kolegica lahko skoncentrirala na njegovo golo glavo, sam ni vedel, kam bi gledal.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	UMIRITEV, POMIRITEV	GRDOBIJA	OBRI	VRSTA DETEUEZ RUMENIM CVETOM	KRANJ	ANTIČNI BEOTIJEC	SOVRAŽNICA ZELEZA	SESTRIČNA (STAR.)	PANJ ZA SEKANJE DRVA	INDIJSKI RELIGIZNO- FILOZOFSKI NAUK	OLIVER CROMIELL	AVTOR: MARKO DRESCEK	SADNA PIJAČA	AVTOMOBIL. OZNAKA TRSTA	REKA NA ZAHODU KOLUMBIJE	AVSTRIJSKI ARHITEKT (ROLAND)	REKA NA Z. AVSTRIJE	NEPOMEMBEN ČLOVEK	SVIC. PISATELJ (CLAUDE)	KRAJ PRI KRŠKEM
DEJAVNOST UGANKARJEV												TRGOVEC S STARIMI PREDMETI								
PRVOROJENI SIN							>					ZAPUŠČINA ČETRTI IN PRVI VOKAL								
HRVAŠKI SKLADATEU (KRSTO)					PLANTAŽA POLOŽAJ						OKAV ROMANSKA LIRSKA PESEM			MAJHEN RILEC ODLIKOVANJE						
SLOVENSKI SKLADATEU PAHOR						PRID	PRISILNO DELO TLAČANOV						BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU				PODTALNA BASKOVSKA TERORIST. ORGANIZACIJA			
PREDMET, KI KAJOVUA, sem							REKA V FRANCUI SAMOTEN KRAJ V HRIBIH					NASILNIK, SAMOVLADAH	FIGURA PRI ČETVERKI				SIN BRATA ALI SESTRE	ALIFATSKI RADIKAL S PETIMI ATOMI 3GUIK0V0DIKA	REDKO MOŠKO IME	POVRŠINA, PROSTOR
JAKOB SOLAR			[RG V GRŠKIH MESTIH						TRINITRO- TOLUEN				NASEUENA PTUJ.POUU							
			MESTO V MAVRETANUI						TREBUH				HOKEJIST (IVO)							
SLOV. HUMORISTKA PUTRIH				ZAOKROŽITEV ZEMUISC VZDEV. HINKA BRATUŽA											3KANDINAVSK DROBIŽ	VISOK PLEMIČ V ARABSKEM OKOUU				
JOSIP BROZ					...ANDREAS AASEN OGNER ERVIN					PLUG (STAR.)						REPUBLIKA NA JZ. J. AMERIKE				
										CIRKONU						VOLTAMPER				
LASTNOST ENAKEGA								ZENSKA, KI KAJ NAZNANJA NAPOVEDUJE												
GLEDALIŠČE Z ZABAVNIM PROGRAMOM								OBRAMBA					ORIENTAL RIŽEVO ŽGANJE					3IJACA STARIH SLOVANOV		
•io
'WHV
‘Nvaa
‘aiaravA
‘vnvAalNVNZo
‘1S0XVN3
‘ano
‘orvm
‘HVAI
'QT.r.T.
‘VlDVONOHV
‘VDI
‘VAVNHOa
‘XNI
‘VUGOV
‘Sl
'313
‘VNOS
‘miiAO
‘VJ3
‘NVW
‘VHVTL
‘10HV3
‘X301M
‘30
‘avsvN
‘3vao
‘vnitviso
‘D3Nal030AHd
‘3VNIHV1S
‘0AlSW3NV0n
lOUABJOpOA
	

RAI 3
slovenski
program
RAI 2
RETE 4
ITAUA 1
Slovenija 1 Ul Koper
RAI 1
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giurato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik
Film: Abbasso la ricchez-za (dram., It. ’46, i. A. Magnani, V. De Sica) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti (vodita L. Sardella, J. Majello), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Jessica in jabolko (i. Angela Lansbury)
Dnevnik, 13.55 rubrika Cover, gospodarstvo Film: La valle dei re (pust., ZDA ’54, i. R. Taylor, E. Parker, C. Thompson) Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Paolo Bonolis)
Vreme in dnevnik Nogomet:	Bordeaux-
Bayern Munchen (pokal UEFA, finale) ali film Dopo la tempesta (dram., i. Senta Berger)
Dnevnik
Aktualna odd. o politiki: Porta a porta
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Ijg Film: La presidentessa
Variete za najmlajse Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 Dnevnik
Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Film: A letto col marito? (kom., ZDA ’90, i. P. Kensit), vmes(17.15) dnevnik Sereno variabile Šport in dnevnik flash Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik Film: Centro storico (kom., It. ’92, i. G. De Sio, S. Grandi, B.R. Rey) Aktualna odd.: L’ errore -Napaka
Dnevnik, Neon, Knjige PonoCi, na trgu Italija
RAI 3
Jutranji dnevnik, drobci Film: Anna (dram., It. ’51, i. S. Mangano) Videosapere: Vstop prost, Hic smrt leones, Media/Mente, Zdravje, Faust, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Ce-
Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik
Nan.: HiSa v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Per soldi o per amore (kom., ZDA ’63, i. K. Douglas, G. Voung) Dnevne zanimivosti: Giorno per giorno, vmes
(19.30)	' dnevnik in vreme Variete: Game Boat Dok.: Amid animali Film: Taxisti di notte (kom., ZDA ’92, i. W. Ry-der, R. Benigni), vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti
CANALE 5
Na prvi strani, vremenska napoved
Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Sante Licheri)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook)
Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke
Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualnosti: Planet Nan.: TJ. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao parade in risanke, 14.25 Fax Fan Club Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.05 Generazione X Aktualno: Planet Nan.: Bayside School,
16.45	Beverly Mills,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Secondo noi, 18.50 Šport studio
Nan.:	Baywatch
VVeekend s prikaznijo (2. del), 20.00 Mr. Cooper -Resnične laži (i. M. Curry)
Film: Bella, pazza eperi-colosa (kom., ZDA ’92, i. A. Gross, C. Christian) Film: Facolta di medicina (kom., ZDA ’85, i. Steve Guttenberg) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet
# TELE 4
ČM 19.30, 22.15, 00.20 Do-"j godki in odmevi Q Dok.: Lepote Hrvaške ^ Nan.: The Cat I Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Chicago Story Glasba: Slot Machine,
ros	Dnevnik		Nan.: 11 villaggio dei cor-		18.15 Parole e mušica
n	Aktualno:Telesogni,		sari		(vodi Valerio Fiandra)
	13.00 Kljub vsemu,		Risanke: Georgie		Al lupo! Al lupo!
	mojaltalija.VideoZorro		Kviza: OK, il prezzo e		Gospodarstvo
	Deželne vesti, dnevnik		giusto! (vodi Iva Zanic-		Odprti prostor
	TGR Eurozoom		chi), 19.00 La mota della		
	Športno popoldne: tenis		fortuna (vodita Mike		
S	Dokumentarec Dnevnik, deželne vesti		Bongiomo, A. Elia) Dnevnik	(#) MONTECARLO	
	Aktualno: 10 minut		Variete: Striscia la noti-		
	Variete: Blob		zia (vodita Lello Arena,		
Snkfi	Aktualno: Mi manda Lu-		Enzo lacchetti)	KM	20.00, 22.30, 1.30 Dnev-
	brano		Aktualna odd.: Arniči di		nik, 13.30 Šport
RIS	Dnevnik, deželne vesti		sera - Prijatelji (vodi Ma-		Film: 11 segreto del lago
BJg	Aktualno: Linea 3		ria De Filippi)		(krim., ZDA ’52)
R55	Hollywood party		Variete: Maurizio Costan-		Varieteja: Tappeto volan-
BSj	Dnevnik, pregled tiska		zo Show, vmes (0.00)		te, 18.00 Zap zap
■j 1	Variete: Fuori orario		nočni dnevnik		The Lion Trophy Show
HB i	Šport:	IP v moški		Sgarbi quotidiani		Film: La piti grande sto-
	košarki, 1.45 kolesarstvo		Pregled tiska		ria mai raccontata
	Nad.: C. Colombo (’68)		Nan.: Cin Cin		(dram., ZDA ’65)
Videostrani Otroški program Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 2. del Hov!, 2. del Roka Rocka
Izgubljene civilizacije, angleška dok. oddaja AFS France Marolt Poročila
Kolo sreče, pon. tv igrice Zgodbe iz školjke Dlan v dlani
Mednarodna obzorja: Poljska
Ljudje in zemlja TV Dnevnik 1 Pod klobukom Fallerjevi, 16. del Kolo sreče, tv igrica Risanka TV Dnevnik 2 Gospod Bean, 12. del Film tedna: Marta in jaz, mednarodni koprodukcijski film TV Dnevnik 3 Severna obzorja, 1. del VVimbledonski zastru-pljevlec, 2. del Poročila
Slovenija 2
Euronevvs Prisluhnimo tišini
V	žarišču (Ne)znani oder Stoletje filma: Francoski film, francoska dokume-tnarna oddaja
Papež Janez Pavel II., amriški film Gospod Bean,
11. del angleške nanizanke
SeaQuest, 21. del Pesek Časa, 1. del ameriške nadaljevanke 1. tekma za slovenski pokal v nogometu: Primorje ■ SCT Olimpija, prenos Po Sloveniji
Iz deževnega tropskega gozda, 1. del
V	vrtincu
V	žarišču
Bordearoc 2. finalna pokalna tekma UEFA, Bor-deaux - Bayem, prenos Plesni nokturno, Regina Križaj in Damjan Mohorko
Pomlad na Dunaju, posnetek koncerta Euronevvs
Euronevvs
Dialogi, oddajo vodi Ezio Giuricin
Ameriški avtorji:
Carl Sandburg Slovenski program Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika Vsedanes Ameriški avtorji:
Carl Sandburg Euronevvs
Nočni sodnik, nanizanka
Koncert »Stradivari« v
Portorožu
Vsedanes
Razkošna dekleta,
italijanski film
Režija: Bernard Vorhaus
Hrvaška 1
TV koledar
Santa Barbara, 1256. del Dobro jutro Poročila
Ameriški pisatelji:
Jack London Glasbo v Času Naši likovni ustvarjalci Ko o drstem Poročila
Ljubezen, 245. del Pridi v Las Vegas, pon. ameriškega filma Pomembno in nepomembno, 9. del Ljubim svoje mesto Poročila
Portreti hrvaških skladateljev
Hrvaški likovni ustvarjalci Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo,
120. del nadaljevanke Kolo sreče Virus Dnevnik Zgodovina RTV Dokumentarna oddaja Koncert ob svečani obletnici radia in televizije, glasbena oddaja Dnevnik Slika na sliko Vse ima svoj namen Poročila
Slovenija 1
5.00,	6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Zborovska glasba po želji; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Modne novosti; 17.00 Računalniški val; 19.30 Glasbeni večer z J. VVebrom;
22.00	Zrcalo dneva.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna
\matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne
molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Glasbeni utrip; 17.00 Koncerti EBU;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.47 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8,50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivost; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zabavno glasb. odd. A...O...A..; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E.
Galletti; 10.40 Souvenir; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah; 13.15 aurora in Maria Laura; 14.45 Igra za otroke; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Vlila Ut; 19.15 Siigla singei.
Radio Trst A
8.00,10.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Primorski obzornik, 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 8.) 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.40 Smeh ni greh; 13.50 Lahka glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, popoldnevi stare in sodobne glasbe; 18,00 Literarne podobe: Miirabi-lia poetica; 18.30 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Primorski obzornik.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
20
Sreda, 15. maja 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
r	SREDIŠČE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
6
66
-J
6°d

I
-\NI\II c
VREMENSKA SLIKA
Nad Balkanom in vzhodno Evropo se zadržuje plitvo območje nizkega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka s severnimi vetrovi vlažen zrak.
v			
r-SRHHSHHMHHIHi			
Sanjsko dekle
iz kompjuterja
TOKIO - Ker ni agenciji HoriPro uspelo najti nobene posebno nadarjene najstnice, ki bi jo lahko oblikovala v televizijsko zvezdnico, si jo je... izmislila. ToCneje, izdelala jo je s kompjuter-sko grafiko. Kakšna je ta virtualna ”star“, ki naj bi bila v prihodnje idol japonskih najstnikov? Stara je 16 let, visoka 1, 63 metra, tehta 43 kilogramov in prebiva v Tokiu. Poleti se bo pojavila v televizijskih reklamnih spotih, udeležila pa naj bi se celo programov v živo kot plesalka. Z razliko od zvezdnice iz mesa in krvi si Kyoko Date, kot so jo poimenovali, ne bo belila glave zaradi kožnih gub in staranja.
Se dlje je sla Gainax Corporation, ki vabi doraščajoče fante, naj si kar sami in po meri izberejo idealno dekle.
Kako? Z videoigro Princess Maker (Naredi si princeso), to je s softverom, ki stane okrog 200.000 lir in ti omogoči, da punčko vzgojiš v odraslo dekle. Dogaja se v nekem izmišljenem srednjem veku, protagonistka pa je desetletnica, ki jo posvoji najstnik-vi-deoigralec. Izbere ji ime, poišče zaposlitev - denimo kot otroška negovalka - iz nje razvoje športnico in tako naprej, dokler pac ne odraste. Med tem časom postaja vse lepša in prikupna, pri 18. letu je že seksi, a tedaj postane znano, kaj bo z njo v prihodnje: postala bo kraljica, lahko pa minister ali preprosto dekle za nočno zabavišče...
Kritiki očitajo njenemu izumitelju Takamiju Akaiju pretirano mero erotičnosti, on pa to zanikuje.
Nesreča v Pakistanu
ISLAMABAD - Vsaj 50 ljudi je umrlo v nesreči, v kateri je avtobus, s katerim so se peljale, strmoglavil v kanal ob cesti. Avtobus, ki je vozil na redni progi v južnem Pakistanu, je bil prepoln potnikov, ki so viseli z vseh oken in so se vozili tudi na strehi. Nesrečo je povzročila dotrajana guma, ki je počila.
Kolera v Penangu
KUALA LUMPUR - Na otoku Penang so malezijske oblasti proglasile zasilno stanje, ker je izbruhnila epidemija kolere. Zaprli so tovarno ledu, ki je izdelovala led z okuženo vodo.
Najdaljša kravata je dolga kar 100 m
O.J. Simpson v Škripcih: dolguje milijardo lir drZavi
LOS ANGELES - OJ. Simpson, nekdanji športni as in filmski zvezdnik, ki je širši evropski publiki postal znan, ko so mu sodili zaradi umora njegove žene in njenega prijatelja, je v hudih finančnih težavah. Odvetnikom, ki so ga zagovarjali na procesu, je moral odšteti kar 10 milijard lir, sedaj pa bi moral državi plačati milijardo lir za davke iz leta 1994.
Davkarija je za sedaj prepovedala prodajo Simpsonove vile in njegovih avtomobilov: Simpson bi se z davkarijo lahko do-
menil o načinu plačevanja svojega dolga: lahko bi plačal 690 tisoč dolarjev zaostalih davkov na obroke ali s prodajo svoje lastnine. S prepovedjo neposredne prodaje njegove lastnine pa se hoče davkarija zavarovati, da se nekdanji športnik ne bi izognil svojim dolžnostim do države.
Simpsona je sodišče sicer oprostilo obtožbe, da je umoril ženo in njenga prijatelja, svojci obeh žrtev pa so ga tožili in zahtevajo približno 700 tisoC dolarjev odškodnine.
Na sliki: OJ. Simpson
V Bangkoku so izdelali najdaljšo kravato na svetu: dolga je 99,64 metra, posvečena pa je 50. obletnici vladanja sedanjega tajskega kralja (Telefoto AP)