Ameriška Domovi ima **■<=/% AMERICAN IN SPIRIT Č0R6I6N IN LANGUAGG ONLT NO. 32 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 15, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV V Vietnamski Partiji ni več stare slopi V Komunistični partiji Severnega Vietnama obstoja menda tudi skupina, ki se zavzema za končanje vojne. CLEVELAND, O. — Tako Vsaj bi se dalo sklepati iz članka, ki ga je napisal vodilni vietnamski komunist Le Due Tho za februarsko številko znanega rdečega glasila Nhan Dan v Hanoju. Članek obravnava razmere v komunistični partiji Severnega Vietnama in prizna, da je nekaj tovarišev že začelo misliti in hoditi po svoje. Za te gar-jeve ovce uporablja seveda vse psovke, ki so jih deležni taki komunisti, ki jih Ho Či Minh ne mara, kot na primer Tito, Brež-njev, Kosygin ipd. Članek prizna, da ima Vietnam težave v sedanji vojni in da mora biti pripravljen na še večje žrtve. V Johnosovi želji za pogajanji za premirje vidi naravno samo hinavščino, ki naj pripravi vietnamske komuniste ob sadove njihove zmage nad ameriškim imperijalizmom. Ker pa človek npa, da se bodo zapeljani tovariši spreobrnili, jim ne žuga z nobeno kaznijo. Članek je zato vreden vpošte-Vanja, ker se je zgodilo prvič, da vietnamski komunisti sami potrjujejo sl uh e, da v njihovih Vrstah ni takega navdušenja za Vojskovanje na jugu kot trdi njihova propaganda. Odkriva tudi nekaj, na kar svobodni sVe't še ni veliko mislil. Svobodni svet je bil namreč prepričan, da so vietnamski komunisti vsaj složni v tem, da smatrajo oba dela Vietnama, , severnega in Novi grobovi Rose Retar V nedeljo je umrla na svojem domu na 988 E. 77 St. zadeta od srčne kapi 73 let stara rojakinja Rose Retar, roj. Dobosek v Ljubljani v Sloveniji, cd koder je prišla v Ameriko 1. 1908. Bila je žena 1. 1948 umrlega moža Josepha, mati Rose Starce (Brooklyn, N.Y.), Norme (N.Y.) Ann, Betty Larkin (Pittsburgh, Pa.), Marge, Franka, Dolores Morgan, pok. Josepha in pok. Edwarda ter 5-krat stara mati. Bila je do lani 10 let tajnica Društva Lunder Adamic št. 28 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri, v sredo, ob 8.15 v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. južnega, za narobno celoto. Sedaj pa se je pokazalo, da celo sever novietnamski komunisti mislijo, da je južni Vietnam “nekaj drugega” od severnega. Ako je skrhan pojem o narodni edinosti, kako oškrabani šele morajo biti ostali stebri komunistične propagande. Kako je moglo priti do pobitosti med nekaterimi vietnamskimi komunisti? Nekateri milijo, da je povod za razočaranje dala obnova bombardiranja. V tistih tednih, ko ni bilo bombardiranja, so se vsi prebivalci tako navadili na mir, da jim je 'bila zoprna vsaka misel, da bi bombe utegnile še padati na njihove domačije in rojake. Drugi zopet mislijo, da je precej komunistov padlo pod ruski vpliv in da so za pogajanja za premirje zato, ker ga priporoča Moskva. Tretji pravijo, da smatralo zagovorniki pogajanj svoje stališče kot protest proti temu, da jih rdeča Kitajska tako slabo podpira. Nekateri Vietnam ski komunisti so zopet razočarani; ker vidijo, kako malo jih svet res podpira. Nekaj podpo-re daje Moskva, nekaj manj moskovski sateliti, zelo malo pod 'pore pride s Kitajske. Ves drugi levičarski svet je pa radodaren samo na besedah, ne daje pa nobene prave podpore, ki bi bila kaj prida vredna Značilno je, da članek priporoča več propagande med “mladino, vojaškimi edinkami, ženskim svetom, manjšinami in vietnamsko komunistično opozi-cijo, morajo torej biti razširjene tudi v širokih narodnih plasteh. Bestih hoče nadaljevali šlrafk do popolne zmage SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Bivši predsednik republike Juan Bosch, vodnik Revolucionarne stranke, ki podpira splošni štrajk, je izjavil, da bodo tega nadaljevali, dokler ne bodo odšli v tujino' tudi vsi glavni poveljniki oboroženih sil, kot je to odredil predsednik Garcia-Godoy. Pretekli teden je odšel bivši obrambni minister gen. Caminero. V političnih krogih so upali, da bo ta odhod levičarje pomiril in preprečil štrajk. Zdi se, da so ti začutili svojo moč in se odločili nadaljevati z bojem proti desničarskim vojaškim vodnikom do zmage. Juan Bosch jim ni pozabil, da so ga odstavili z mesta predsednika republike in ga pognali v tujino. Sedaj jim hoče to vrniti in si istočasno zagotoviti mirni prevzem oblasti, če bo pri predsedniških volitvah zmagal, o čemer pa nič ne dvomi. Indonezija pripravlja prelom z rdečo Kino Džakarta je poklicala svojega zastopnika iz Peipinga in zavrnila kitajski protest kot “vmešavanje” v notranje zadeve. SINGAPORE. — V nedeljo je Indonezija poklicala iz Peipinga svojega poslanika na poročanje “neprijateljskem stališču”, ki ga zavzema v zadnjem času rdeča Kitajska do Indonezije. K temu je privedla rastoča napetost med obema državama, do katere je prišlo po poskusu komunističnega prevrata v preteklem septembru in oktobru. Zdi se, da bodo pred vojaškim sodiščem, ki je včeraj začelo preiskovati ozadje omenjenega prevrata, skušali pokazati na rdečo Kitajsko kot glavnega krivca. Trdijo, da imajo vrsto dokumentov in izjav, med drugimi tudi zaslišanje glavnega tajnika Indonezijske Komunistične partije Aidita, ki kažejo v to smer. Nacionalistični i n d onezijski študentje so od jeseni ponovno demonstrirali pred k i t a j s kim poslaništvom v Džakarti in napravili nekaj krati tam celo nekaj škode. Indonezijska vlada se je /zaradi tega opravičila, pa je odločno zavrnila kitajsko noto zaradi protikitajskih demonstracij 3. februarja. Nota trdi, da naj bi bila demonstracije organizirala vlada sama. Zunanji minister Subandrio, ki je bil v preteklosti glavni 1 Zagovornik sodelovanja s komunisti in posebej z rdečo Kitajsko, je označil tokrat kitajsko protestno noto za “vmešavanje” v indonezijske notranje zadeve in svaril Peiping, naj tega ne dela več, če noče še novega poslabšanja odnosov. Priporočajte list drugim in skušajte dobiti novih naročnikov. Več za glasbo NEW YORK, N.Y. — Ljubiji glasbe v Združenih državah izdajo več za vstopnice na koncerte kot ljubitelji športa za vstopnice k igram baseballa. 5WOW Vremenski prerok pran: Večinoma oblačno. Najvišja temperatura 28. Milijon dolarjev izgube dnevno zar?idi zastoja v pristaniščih Vietnama WASHINGTON, D.C. — Predsednik Unije ameriškega pristaniškega delavstva (AFL-CIO) Thomas W. Gleason je šel jeseni na vladno zahtevo proučit položaj v pristaniščih v Vietnamu, kar zadeva dobave vojaških in drugih potrebščin. Stavil je vrsto predlogov, ki pa jih ni nihče vpošteval. Sedaj je bil ponovno tam in je pred kongresnim odborom povedal, da bi bilo mogoče z nabavo strojev za razkladanje in prekladanje blaga v vrednosti 8 milijonov dolarjev odstraniti dober del sedanjega zastoja in gneče v pristanišču Saigona in drugod v Južnem Vietnamu, če bi se seveda vodstva pristanišč posluževala modernih metod in skušenj. Po Gleasonovem mnenju imajo Združene države v Vietnamu vsak dan milijon dolarjev nepotrebnih stroškov zaradi nepotrebnega zastoja v pristaniščih. Vojaške vodnike je obdolžil, da se bolj ženejo za izgradnjo novih pomolov in novih pristanišč, kot za čim boljšo izrabo obstoječih. Vodnik sovjetske civilne obrambe svari pred nevarnostmi atomske vojne MOSKVA, ZSSR. — Maršal V. I. Cuikov je sovjetsko javnost opozoril na nevarnosti a-tomske vojne, ki ne bo prinesla uničenja samo izključno vojaškim ciljem, ampak prav tako prometnim križiščem in morda tudi samim velikim naseljem. Uničenje, ki bo namenjeno tem ciljem, bo prizadelo tudi ši- fiepcjmljivo trošenje streliva v Vietnam« WASHINGTON, D.C. — A-meriške oborožene sile trošijo vseh vrst streliva v vojni v Vietnamu v nepojmljivih množinah. Pri tem trdijo v obrambnem tajništvu, titt bodo “ognjeno moč” svojih sil v Vietnamu še povečali. Sedaj porabijo povprečno preračunano na celo leto: 1 bilijon patron o v za puške in strojnice, 10 milijonov bomb za metalce in granat za topništvo, 1.8 milijonov bomb, 9.4 milijone 44 mm granat, 88 milijonov streliva malega kalibra za streljanje iz letal. Povprečno potrošijo streliva sedaj več kot so ga v katerikoli vojni. Vse samo “za čuvanje življenj”' vojakov! roko okolico in obširna druga področja preko napadenih ciljev. Maršalovo svarilo je doslej najjasnejša beseda, kolikšno in -kakšno škodo ter uničenje utegne Sovjetska zveza doživeti, če bi prišlo do atomske vojne. HUMPHREY^ PAKISTANU Podpredsednik ZDA H. H. Humphrey je po treh dneh obiska na Tajskem, od koder je poletel za par ur v laoško glavno mesto Vientiane na kratek sestanek s tamkajšnjim predsednikom vlade Suvano Fumo, poletel danes v Karači v Pakistan. Tu bo ostal le en dan, nato bo 3 dni v Indiji. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Floride— G. Frank in ga. Rozi Rupert pošiljata s Pompano Beach v Floridi pozdrave vsem upokojencem v Euclidu k proslavi petletnice njihovega Kluba in vsem, ki bodo navzoči na banketu. KARAČI, Pak. — Danes je priletel sem podpredsednik ZDA H. Humphrey v spremstvu poslanika A. Harri-mana, predsednikovega pomočnika v Beli hiši Valentija in direktorja Informacijske službe ZDA L. Marksa. Tu bo ostal le en dan, da se pogovori s člani vlade o položaju v jugovzhodni Aziji, zlasti v Vietnamu in o odnosih med Wash in gtonom in Karačijem. Podpredsednik je priletel sem iz Bangkoka, glavnega mesta Tajske, kamor je prišel v nedeljo iz Južnega Vietnama. Tajski vladi je obljubil v imenu Združenih držav vso pomoč pri modernizaciji njenih oboroženih sil, da se bo sposobna upreti poskusu komunističnega upora, ki je v severovzhodnem delu države dosegel že kar precejšen obseg. Od tu bo Humphrey poletel za tri dni v New Delhi v Indijo, od tam pa v Južno Korejo, kjer se Munizo ob 1. obletnici smrti, bo s predsednikom Parkom razgovarjal o novi vojaški pomoči Južne Koreje v Južnem Vietnamu. Humphrey si je tekom svo je- jo prošen, da se oglasi— G. John Turk, ki je nedavno plačal članarino za Belokranjski klub, je prošen da pokliče tajnika kluba g. M. Hutarja, tel. 481-3308, ker ta nima njegovega naslova. Zadušnica— Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida, ob 7.15 pa v cerkvi sv. Pavla sv. maša za pok. Johna ga obiska na Tajskem ogledal ne le glavno mesto dežele Bangkok, ampak je poletel tudi v druge predele, da bi dobil boljšo sliko o razmerah v celi deželi. Včeraj opoldne je napravil skok preko reke Mekonga v glavno mesto Laosa Vienttiane, kjer se je sestal s predsednikom vlade Suvano Fumo. Rdeči so obisk takoj označili kot pripravo za prihod ameriških čet v Laos kot delu načrta za razširitev vojne v Indokini. Združene države so obljubile vladi Laosa pomoč v boju s komunističnim Patet Lao, ki bi rad spravil pod svojo oblast še oni del Laosa, ki je ostal v rokah vladnih sil. Podpredsednik Humphrey bo poleg Indije in Južne Koreje obiskal tudi druge države jugovzhodne Azije, Avstralijo, in Novo Zelandijo, predno se bo vrnil v Washington kot “strokovnjak” za Vietnam in jugovzhodno Azijo in prevzel vodstvo zagovora vladne politike v Vietnamu proti liberalnim kritikom v Kongresu in izven njega. Ruski atomski preskus WASHINGTON, D.C. — Združene države so objavile, da so zabeležile atomski preskus v Sovjetski zvezi nekje v bližini preskuševališča S e mipalatinsk. Danes začne razprava proti morile« 2 sester v Tucson« v Arizoni Mestni usluž.bonci dobe povišanje plač— Zupan R. S. Locher je sinoči pokazal, da se v glavnem strinja s predlogi “Male Hooverjeve komisije”, ki proučuje finančno stanje mestne uprave. Ta je predložila zvišanje plač policajem in gasilcem za skupno $550 na leto, ostalim mestnim uslužbencem pa za 7',<. Skupno naj bi to stalo mestno blagajno okoli 2 milijona dolarjev. Letos bo narasle stroške mogoče kriti z Nepotrebna hiadna vojna med Belo hišo in Kongresom CLEVELAND, O. — Hladna vojna se seveda ne razteza na ves Kongres, ampak na tiste senatorje in kongresnike, ki nasprotujejo Johnsonovi politiki v Vietnamu. Če hočemo biti pravični, ne moremo reči, kdo točno jo je začel. Nekaj je gotovo kriva predsednikova nepočaka-nost in občutljivost. Razumemo jo, ker vemo, kaka strašna odgovornost za usodo naše dežele leži na njegovih plečih. Pa vendar bi bil Johnson lahko mirnejši, njegova znana odločnost bi radi tega nič ne trpela. Nekaj odgovornosti za hladno vojno pa nosijo tudi kongresniki in senatorji. Ker vedo, kako je dežela razburkana radi prepirov o vietnamski vojni, bi morali kot odgovorni politiki bolj tehtati svoje besede in svoja dejanja, saj vedo iz skušnje, ika-ko hitro podleže naša javnost raznim preti ravanjem. Pretiravanja pa ne po- priliko, da opazujemo vse te pa zopet ni prav Ful-brightu. Da j ko naj se sedanja administraci-napake ameriške politike, ki so ’zagotovi odborovim sejam po- jo izmota iz Vietnama. To je ti- TUCSON, Ariz. — Danes se začne sodna razprava proti 24 let staremu Charlesu Schmidu, ki je obtožen, da je umoril lani 16. avgusta 17 let staro Gjret-chen Fritz in njeno 13 let staro sestro Wendy. Posebej bo raz- ^."“^rdohodkr prava proti njemu prihodnji mesec zaradi umora 15 let stare Alleen Rowe. Schmida je izdal njegov tovariš Richard Brufls, ki je pokazal policiji grobova obeh umorjenih deklic. Proti morilcu bosta pričala tudi 19 let stari John Sanders in 19 let stara Mary French, ki sta skupaj s Schmidom obtožena umora Alleen Rowe. Saunders in French sta izjavila pri zasliševanju, da sta u-morila 15 let staro Alleen Rowe samo, da bi videla, če sta kaj takega zmožna. Saunder je u-mor priznal in bil že obsojen na dosmrtno ječo. Mary French je tudi priznala svoj del -pri umoru in bila obsojena na 5 let ječe. Mati umorjene Alleen Rower trdi, da so bile njena hčerka in Fritzovi dekleti umorjeni, ker naj bi vedele za “spolni krožek” v Palo Verde High šoli. Policija je izjavila, da ni mogla o čem takem nič dognati. Branco svari Brazilijo pred vojaško diktoluro končno sprožile debato v senat nem odboru za zunanjo politiko o vietnamski vojni. Da je debata potrebna, ne bi dvomili, dvomimo pa, da hodijo njeni avtorji po pravi poti. Za debato se je najbolj gnal senator Fulbright, ki je predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko. Gotovo je kot tak smatral za svojo dolžnost, da sproži debato. Pri tem se pa ni držal prave meje. Hotel je doseči, da bodo naj ožji Johnsonovi sodelavci kot Rusk, McNamara, Wheeler in drugi na javnih od-borovih sejah razkladali in utemeljevali svoja stališča s podatki, ki so najmanj na robu tajnosti. To seveda ne gre, -kajti taki podatki bi desetkrat bolj koristili komunistom kot pa ameriški javnosti. Johnson je zato svojim sodelavcem kratkomalo morejo roditi drugega kot nepo- prepovedal take izjave na jav- trebne prepire in nesporazume, ki jih šele dolge debate spravijo s sveta. Ravno zadnje čase imamo le- nih sejah, dovolil jih pa za tajne. S tem je seveda debata o vietnamski politiki zgubila nekaj privlačnosti za javnost. To zornost naše javnosti, je začel vabiti na seje same znane kritike Johnsonove politike, kot na primer generala J. Gavina in bivšega poslanika G. Kennana. Tu se je zgodilo tisto, -kar je moral pričakovati vsakdo, kdor opazuje naše politično življenje. Kdor je bil zaslišan, je govoril zelo previdno, veliko -previdnejše kot je morda preje pisal ali trdil. Gavin in Kennan sta na primer k r i ti z i r a 1 a preteklo Johnsonovo politiko v Vietnamu, sta pa obenem priznala, da jima niti na misel ne hodi zahteva, naj Amerika pobere šila in kopita in gre iz Južnega Vietnama. Žal se je zgodilo zopet, da je večina časopisja prikrojila poročila o njihovih izjavah svojemu stališču. S tem je bila jav nost zapeljana v zmoto. Vidi pred seboj samo tiste izjave, ki so pred senatnim odborom kritizirale Johnsonovo politiko, u-pošteva pa premalo, na kakšne pogoje je kritika vezana in kaj ji je bilo dodano kot nasvet, ka- pično polovičarstvo, ki ljudi le bega. Če se kdo more tega veseliti, se veselijo kitajski in vietnamski komunisti, ki so slepo zaverovani v prepričanje, da se moralna kriza v Ameriki bliža vrhuncu in da bo sedanji režim kmalu kapituliral in sprejel pogoje vietnamske Osvobodilne fronte. Resnici na ljubo je treba podčrtati, da niti Gavin niti Kennan nista mislila in ne mislita, da bi bila Ameriki potrebna kapitulacija katerekoli vrste, čeprav stojita na stališču, da smo se v vietnamsko tragedijo spustili po nepotrebnem. Lincolnovi dnevi so dali Kongresu skoraj teden dni počitnic. Upajmo, da bodo kongresni politiki porabili te dni za premišljevanje o Lincolnu samem. Mož je imel v svoji politiki še večje težave, kot jih ima sedaj Johnson, pa je srečno izvozil. Ali ne bi mogla sodobna Amerika posnemati njegove modrosti? Zadnje vesti SAIGON, J. Vict. — Rdeči so nastavili mine. na katere s(u zapeljala dva avtomobila s farmarji, ki so pospravljali riž. v predelih, kjer večkrat gospodarijo rdeči. Mini sta eksplodirali in 47 domačih kmetov je bilo mrtvih, večje število pa ranjenih. To se je zgodilo v bližini Tuy Hoa, kakih 225 milj severovzhodno od Saigona. WASHINGTON, D.C. — Združene države sestavljajo “črno listo” ladij, ki vozijo blago v pristanišča Severnega Vietnama in iz njega. Te ladje ne bodo smele v ameriška pristanišča in ne bodo smele prevažati ameriškega blaga. SAIGON, J. Viet. — Enote 1. letalske (konjeniške) divizije so včeraj v spopadih v dolini An Lao pokončale 29 rdečih borcev. Skupno naj bi bili rdeči izgubili v bojih za to dolino v zadnjih dveh tednih že preko 1,35(1 mož, preko 300 pa je bilo ujetih. — Letalske napade na Severni Vietnam je včeraj oviralo vreme, vendar so letala izvedla 19 napadov na razne obalne naprave, posebno okoli Vinha. RIO DE JANEIRO, Brazil. — Maršal Branco bo končal svoje politično delo v marcu 1967. Njegov naslednik bo pa izvoljen i že 3. oktobra. Reakcijonarni vo-; jaški in civilni krogi so za volitve že izbrali svojega kandida- j WASHINGTON, D.C. — Včeraj ta v osebi sedanjega vojnega! Je bilo tu objavljeno, da se bo ministra Coste Silve. Pri tem se i pa potegujejo s tako silo za nje- j govo kandidaturo, da je javnost dobila vtis, da se Braziliji bliža! zopet doba prave vojaške dikta- j ture. Maršal Branco ni zanjo, kar je i prijatelje, že pokazal s svojim delom in s WASHINGTON, D.C.— Zaklad-svojo politiko. Zato je sedaj po-J ni tajnik Fowler je včeraj ob- predsednikova hčerka Lucy poročila ti. avgusta letos s Patrickom Nugentom v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu. V Beli hiši bo nato sprejem za sorodnike in slal vsem odgovornim vojaškim j poveljnikom posebno tajno o-1 krožnico, ki jih v njej svari, naj ne pripravljajo poti novi “čisti" vojaški diktaturi, kajti taka diktatura bi bila deželi le v škodo. Okrožnica svari tudi proti novemu eksperimentiranju v gospodarski politiki, ki bi verjetno znova odprlo pot v novo inflacijo in porušilo vse, kar je narodu napravil dobrega Bran-cov gospodarski režim, ki ga je ustvaril minister Campos. javil, da je znašal primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci lani “le” 1.3 bilijona dolarjev, najmanj v zadnjih H letih. COOKEVILLE, Tenu. — Okoli 200 deklet, ki študirajo na tukajšnji visoki šoli, je včeraj, na Valentinovo, protestiralo proti bradam, ki so jih pustili rasti študentje v zvezi s praznovanjem 100-letnicc univerze. “Obrijtc si brade!” so pozivala dekleta svoje sošolce. ftfej Umi lElEBiSKA DoaiOVBRIA CllTsT^Iair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2.a Kanado in dežele izven Združenih držav: $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No.32 Tuesday, Feb. 15, 1966 bo treba dosti časa, zato naj se oborožijo z nadpovprečno mero potrpežljivosti! J en ja jo naj tudi z odkritim vojskovanjem proti ameriškim četam. Dokler ni vsa dežela res za njimi, naj se držijo tiste taktike, ki jo je imel Mao v drugi svetovni vojni proti japonskim okupatorjem: zanašajo naj se na čas, oprejo naj svoje vojskovanje samo na to, kar imajo v rokah, in naj se ne zanašajo na “bratsko pomoč” od koderkoli. Skratka: Lin Pao svetuje vietnamskim tovarišem več politične stvarnosti v agitaciji za komunizem med vietnamskimi kmeti in manj takega vojskovanja z “ameriškimi imperijalisti”, ki vsaj zaenkrat ne obeta nobenih sadov. Randovi strokovnjaki seveda ne pripisujejo razpravi nobenega vpliva na splošno politiko kitajskega komunizma. Mislijo samo, da svetujejo voditelji kitajskih komunistov svojim tovarišem na vietnamski strani več potrpežljivosti in več posnemanja kitajske vojne taktike v drugi svetovni in državljanski vojni. To sicer odriva upanje na skorajšnjo zmago vietnamskih komunistov, toda je zanesljivejša pot do zmage. Stališče Randovih strokovnjakov je ravno sedaj predmet temeljitega premišljevanja vsaj v Pentagonu, ako ne tudi v Hanoiu. njih, da bodo potem lahko obračunali z družbo v Celovcu. Obenem pa tudi lepo vabijo rojakinje in rojake, naj takoj sedaj že tudi obnove udnino za prihodnje leto, da bodo tako o božiču spet imeli na mizi lepo mohorjevo božično knjižno darilo, ki gotovo ne bo nič manjše od lanskega. Udnina znaša tri dolarje; knjižni dar pa obsega 4 knjige. Novi cerkveni možje Navadno vsako prvo nedeljo v svečanu-februarju volimo pri Sv. Vidu nove cerkvene može. Siovtnsla gornika se ŠEMO ponesrečila v argentinskih Andih BUENOS AIRES, Arg. — Slovenskemu i z s e 1 jenskemu duhovniku v Argentini Jožetu Kastelicu, ki mu je vzela življenje mogočna Aconcagna leta 1940 ter idealnemu slovenskemu fantu, enemu od pionirjev slovenskega andinizma v Argentini, Tončku Pangercu, ki je našel ledeni grob 17. januarja 1954 v pogorju Paine na jugu Argenti- Njihovo število je šest. Vsaki ne in Čila, sta se sedaj pridru-odrasli faran ali faranka ima | žila še dva slovenska mladca — volilno pravico. Poslovna doba, Božo Vivod in Tomaž Kralj; Še enkrat Lin Pao! Kdor sledi le važnim političnim dogodkom in ne hlasta za vsakodnevnimi čenčami, se bo morda še spomnil uvodnika, ki je bil posvečen razpravi sedanjega kitajskega vojnega ministra Lin Pao in enega med vodilnimi pismouki kitajskega komunizma, ki imajo pravico do tolmačenja naukov tovariša Mao. Razprava je obravnavala bistvo in cilje kitajskega komunizma, kot ga razume sedanje vodstvo kitajske komunistične stranke. Zato se je zanjo zanimala tudi vsa mednarodna politična javnost. Radi pomanjkanja prostora smo takrat opozorili samo na tiste dele razprave, ki obravnavajo cilje kitajskega komunizma, nismo sc pa’spuščali v slikanje delovnih metod, ki z njimi hoče tekom bodočih rodov in stoletij kitajski komunizem podjarmiti ves svet. Ravno o teh metodah so specijalisti o komunizmu pri Rand Corp.. ki raziskuje komunizem za naše vojno letalstvo, odkrili zanimive podrobnosti, ki utegnejo imeti svoj vpliv tudi na vojskovanje v Vietnamu. Zato bi jih radi podali v par besedah. Morda bodo ravno ta odkritja kdaj pripomogla k boljšemu razumevanju vojskovanja v Vietnamu. Lin Pao slika v svoji razpravi tudi metode “ljudskega vojskovanja”, ki je prineslo, tako vsaj mislijo Mao in njegova tovarišija, zmago kitajskemu komunizmu. Bistvo ljudskega vojskovanja tiči po kitajski filozofiji v tem, da je Lenin premodril Marksa, Mao pa Lenina. Marks je namreč trdil, da bo komunistična revolucija zmagala najpreje v gospodarsko razvitih industrijskih državah. Lenin pa je pokazal, da taka revolucija lahko zmaga najpreje v gospodarsko zaostali državi, kot je bila Rusija. Pri tem se je pa vsaj nekaj držal Marksovega stališča: širil je komunizem iz velikih ruskih mest in delavskih središč med kmete na deželo. Mao je dokazal, da tudi Leninova teorija ne drži. Kitajski komunisti so namreč najpreje zavladali na deželi, izolirali so mesta, ki so postala reakcionarni otoki Čang-kajškovega nazadnjaškega režima, in se utopili v rdečem kitajskem morju. Končno zmago je torej odnesel Mao kar nad Marksom in Leninom! Da so kitajski komunisti zmagali najprvo na deželi, jim je pomagala zamisel tovariša Mao-ja o strategiji ljudskega vojskovanja. Strategija je preprosta, vsaj na prvi pogled. Komunisti morajo najpreje pridobiti deželo na svojo stran, pa ne s silo, ampak s propagando, s prepričevanjem in čim manjšo rabo nasilja in zastraševanja. Ko so komunisti že blizu tega cilja, lahko začno s terorjem nad lokalnimi zastopniki in voditelji reakcionarnega režima. Obenem lahko začno napadati iz zased sovražnikove postojanke, pa se ne smejo spuščati z njimi v odkrite spopade na daljših ali krajših frontah. Šele takrat, ko sovražnik postane malodušen in začne obupovati nad zmago nad komunisti, šele takrat je prišla doba. ko partizanske vojne edi-nice lahko začno odkrit boj s sovražnimi silami. ________ Na videz se vse to ne tiče vojskovanja v Vietnamu. Pa ni tako, pravijo Randovi strokovnjaki. Po njihovem mnenju so vietnamski komunisti z generalnim tajnikom komunistične stranke Le Duanom in znanim generalom Giapom že davno začeli kršiti načela, ki jih je tovariš Mao postavil za ljudsko vojskovanje. Prezgodaj so prišli do zaključka, da je res vse vietnamsko podeželje na njihovi strani. Med vietnamskimi kmeti je še zmeraj dosti nevernih Tomažev, ki sedijo “na plotu” in čakajo, kdo bo v državljanski vojni zmagal. Te neverne Tomaže je treba pridobiti zlepa za komunizem in ne z nasiljem. Nasilje rodi namreč le novi val nezaupanja prebivalstva do vietnamske Osvobodilne fronte. Tako partizanski zaupniki v Južnem Vietnamu sami rušijo prvotno navdušenje za Osvobodilno fronto, ker so postali nestrpni in izzivajo teror na deželi. Partizani so v Južnem Vietnamu kršili nauke tovariša Mao-ja tudi v svoji vojaški taktiki. Prezgodaj so prešli iz vojskovanja iz zased, kjer so samo napadali, pa se takoj umikali v varno zaledje v džunglah. Prezgodaj so se začeli spuščati v odkrite dolgotrajne boje z Amerikanci. Tako so prisilili Amerikance, da so spravili v Južni Vietnam nove čete, kar je komuniste le prisililo, da so morali tudi oni pošiljati iz Severnega Vietnama zmeraj nove vojaške oddelke na jug. To je zopet napotilo Amerikance, da so začeli pošiljati nove divizije v Vietnam, nakar bodo partizani morali iskati znova pomoč pri scvcrnovietnamski vladi. Kako naj se ta tekma j e fi j a, ne vedo ne partizani ne Amerikanci. Zato vidijo Randovi strokovnjaki v razpravi tovariša Lin Pao tudi nasvet vietnamskim komunistom, naj se čim preje odločijo za novo taktiko: Na kmete v Južnem Vietnamu ne smejo več izvajati nobenega terorja, naj jih skušajo pridobiti s prepričevanjem. Naj ne bodo pri tem nepočakani! Za prepričevanje BESEDA IZ NARODA KOVICE OD SV. VIDA CLEVELAND, O. — Niti tri t. m. je njen dosedanji odziv v dni ni vzelo, da nam je močan jug pobral ves letošnji sneg. V začetku preteklega tedna je namreč nastopila huda odjuga, tako da smo bili v petek zjutraj že brez vsakega snega, čeprav so ga bili tisti, ki se uradno u-kvarjajo z vremenom, pred odjugo namerili osem inč vleža-nega. Ko je sneg izginil, smo dobili, česar smo si res od srca želeli, par močnih nalivov, ki so nam vsaj nekoliko izprali ceste. Strašno veliko umazanije vsake vrste se je bilo že nabralo po njih. Pretekla sobota je bila pa izredno lep sončen dan. Najbolj pogumni so si v prvih popoldanskih urah upali že kar brez plaščev ven, kar je bilo gotovo nekoliko predrzno. V noči od sobote na nedeljo smo dobili nekaj pohlevnega dežja, ki se je v nedeljo zjutraj spremenil v sneg. Snežilo je nato v nedeljo vse dopoldne pa vse tja do četrte ure popoldne, ko je začela temperatura padati. Ob sedmih zvečer smo imeli na Senklerju že samo malenkost nad 30° F; v zraku pa se je že čutila hladna sapa od kanadske strani. Stanje nabirke za škofijski srednješolski gradbeni sklad V vidovskih novicah od 4. jan. 1.1. je stalo, da je bilo do novega leta v naši župniji zbranih za naš škofijski srednješolski gradbeni sklad — bodisi v gotovini bodisi zagotovljeno z obljubo $113,984. Do cilja $150,000, kakor je bil določen po škofiji naši župniji, nam je ob novem letu manjkalo še kar precej, namreč $36,016. Odtlej, t. j. od novega leta pa do konca preteklega tedna, pa se je ta naša škofijska nabirka zvišala za $1,122.01. Po poročilu Farnega oznanila od 13. svečana 1.1. znaša namreč doslej zbrana vsota že $115,106.01. Do cilja nam torej tačas manjka še ved no $34,893.99. Osebno niti malo ne dvomim, da bo naša župnija, ko bo prišel čas, svoj cilj dosegla. Iz oznanila od 13. t. m. posnemam nadalje še tale zanimiv podatek, namreč da je dotlej iz naše župnije v škofijsko nabirko vključenih 969 družin odnosno posameznikov in posameznic. (V slovenskem delu oznanila so gotovo po pomoti izostali “posamezniki”.) Žal, da pa še ni povedano, koliko družin je vsega skupaj v naši župniji danes, odnosno koliko se jih je že vključilo v to nabirko. Če bi to vedeli, bi namreč lahko ugotovili, koliko naših družin še čaka z vključenjem. Sicer sem pa o-sebno prepričan, da se pretežna večina še nevključenih ni vključila iz enostavnega razloga, ker se pač ne morejo, ne da bi zaradi tega same gmotno občutno ne trpele. angleščini oznamenovan kot “a fair” (ugoden) response”, v slovenščini pa za še “kar precej lep odziv”. Mislim, da je eno kot cerkvenih mož traja dve leti. Vsako leto odpadejo po trije in se na njihovo mesto izvolijo drugi. Letošnje volitve cerkvenih mož smo imeli v nedeljo, 6. t..m. Nedeljo prej smo dobili volivni uprav ičenci odn. upravičenke “volivne listke” s kandidati, izmed katerih si lahko izberemo novo trojko cerkvenih mož za prihodnji dve leti. Volitve so torej pismene. Vsak volivec odnosno volivka se mora na voliv-nem listku podpisati in navesti svoj naslov. Na letošnji kandidatni listi smo imeli naslednja imena: drugo oznamenovanje, čeprav ni čisto identično, vendarle j Bas^ovjc Joseph, jr., Grdina častno za vidovske župljane odn. župljanke. Kako je s knjigami Družbe sv. Mohorja med nami v Clevelandu Med knjigami, ki bi jih morala imeti vsaka slovenska družina, posebno pa še one v izseljenstvu, so to gotovo knjige, ki jih izdaja leto za letom, sedaj že 115 let, Družba sv. Mohorja v Celovcu. Ne vem, če je danes med kulturnimi ustanovami v domovini katera, ki bi med drugim s tolikšno ljubeznijo mislila tudi na slovensko kri, raztreseno širom po svetu, ter ji res iskreno želela vse dobro na duhu in na telesu, kot je to Družba sv. Mohorja v Celovcu. Družba sv. Mohorja v Celovcu je najstarejša slovenska knjižna založba. V tem pogledu je naš ponos. Poznam vrsto družin, 'ki so že dolga leta, se pravi, že desetletja ud Družba sv. Mohorja in s ponosom pripovedujejo o tem. Vsa čast jim! Kako je z nami v Clevelandu v tem pogledu? Odgovor na to dobi vsak v mohorskem Koledarju. Tam je, kot veste, med drugim vsako leto objavljen tuli imenik vseh udo,v. Par sto nas je v Clevelandu, ki smo danes udje MD. Biti pa bi nas moralo vsaj še enkrat toliko! Organizacija udov Družbe sv. Mohorja je bila v domovini nekoč izpeljana po župnijah. Tako je bilo tudi najbolj prav, saj je Družba sv. Mohorja v bistvu cerkvena bratovščina. Zunaj v svetu pa to nikoli ni bilo čisto tako izpeljano, ker v velikih primerih niti ni moglo biti. Tu di danes ni. Organizacija nabiranja udov kakor tudi razdeljevanja knjižnega daru izven domovine temelji zato skoraj iz ključno na družbinih poverjenikih, ki iz ljubezni do stvari o-pravljajo brezplačno to delo. Trenutno je med clevelandskimi Slovenci 6 poverjenikov odnosno poverjenic, ki skrbe za to, da ne pozabimo na DM. To so: ga. Koželj Jennie z 687 E. 156. ceste, 44110; ga. Troha Vera z 22031 Miller avenije, 44119; g. Meljač Anton z 7820 Union a-venije, 44105; g. Novak Zdravko z 1084 E. 177. ceste, 44119; g. Jože Vrtačnik z 13235 Puritas avenije, 44135, in Slovenska pisarna v Baragovem domu, 6304 St. Clair avenija, 44103. Vsi clevelandski poverjeniki imajo, če sem prav obveščen, še po nekaj izvodov letošnjega knjižnega daru na razpolago, za gotovo pa vem, da je še kar precej knjig na razpolago v Slovenski pisahni v Baragovem do- Frank, Kolar Michael, sr., Nou-sak Matthew, Oblak Anton, Oster John in Slapnik James, Od prej ostanejo v zboru cerkvenih mož: Edward Ljubi, 886 E. 78. cesta; Louis Petelin, 6330 Carl avenija, in Charles Winter, st., 1227 E. 60. cesta. Imena novoizvoljenih mož bodo priobčena prihodnjo nedeljo v Farnem oznanilu. župnijska pustna zabava Poleg dušnopastirskega dela ima vsak ameriški župnik največ skrbi z zbiranjem gmotnih sredstev za vzdrževanje cerkve in župnišča ter zlasti še za vzdrževanje lepo razvitega župnijskega kot tudi škofijskega šolstva, katero Ra je v tej deželi razmeroma zelo drago. Odtod tudi toliko rednih in izrednih župnijskih prireditev velike vrste ameriških župnijskih cerkvenih organizacij in ustanov. En o1 prireditev te vrste bomo imeli pri Sv. Vidu spet prihodnjo nedeljo zvečer od pol sedme ure naprej v šolski dvorani. Ni dvoma, da bo tudi ta naša župnijska prireditev dobro obiskana ter da bo dala tudi dober gmotni uspeh. Filmska prireditev senkler-skega upokojenskega kluba Posebno poglavje v naši clevelandski slovenski skupnosti smo številni tisti, ki smo že dočakali pokojninska leta. Hvala Bogu, kar veliko nas je takih in dobro se držimo. Naravno je, da je nastala med nami prav za u-pokojence posebna organizacija. Izpeljana je na klubski osnovi in to po slovenskih naseljenslcih okoliših v clevelandskem mestu. Organizacija čisto pravilno prvenstveno skrbi za primerno duhovno razvedrilo svojega članstva. Take vrste družabna prireditev je bila preteklo nedeljo popoldne y SND na SenMerju. Pripravil jo je Upokojenski klub za Senklersko okrožje. Odziv na njo je bil zelo dober. Najmanj tri četrtine dvorane je bilo zasedene. Barvni filmi iz Slovenije, posebno prvi štirje, so bili za vsakega izmed navzočih zanimivi, saj so nam vzbujali spomin na dom, ki ga nosimo najbolj globoko v svojih srcih. Pri zadnjem filmu so pa vsaj mene žalile rdeče komunistične zvezde na naših narodnih zastavah. J. S. zadnji je sin pokojnega voditelja primorskih Slovencev dr. Janka Kralja. V ponedeljek, 17. januarja, sta ta dva fanta nastopila vzpon na mogočno goro Tronador, ki jo je Tomaž Kralj dobro poznal, saj je bil pred tednom dni uspešno dosegel njen vrh. Oba sta bila opremljena z vsemi planinskimi potrebščinami, spalnima vrečama, vrvmi, derezami in hrano. Dogovorjeno je bilo, da se vrneta v sredo, 19. januarja, v gostišče pod Tronadorjem, kjer živi Franc Jerman, »poročen z Lučko Kraljevo. Ker se pa še 20. januarja nista vrnila, je Jerman postal zaskrbljen. Obvestil je o-blasti, bariloški andinski klub ter radijsko postajo. Začelo se je mrzlično iskanje izginulih gornikov, ki pa ni prineslo nobenega uspeha. V ponedeljek, 24. januarja, je orožništvo iz Ba-riloč objavilo, da je treba Boža Vivoda in Tomaža Kralja smatrati za izgubljena in je zato u-stavilo nadajnje reševalne ekspedicije. ------o------ isš lisa veda lahko tudi veliko manjše. Za sklep poročila o naši vi- j mu. Poverjeniki bi radi te knji- Njihova povprečna brzina pada-dovski škofijski nabirki pa še ge kmalu oddali, zato vabijo ro- nja je od 15 do 20 čevljev na se-tole: po Farnem oznanilu od 13. jake, naj sežejo čim prej po kundo. Dežne kaplje BERKELEY, Calif. — Tu so opazili dežne kaplje, ki so imele v premeru četrt palca, so pa se- TORONTO, Ont. — Pred menoj leži knjižica z naslovom: “O čtivu in še kaj”. Prva izdaja te knjižice je izšla 1. 1934, druga v letu 1938. V njej so prispevali svoje razprave dr. Aleš Ušenič-nik: “Umetnost in nravnost” ter “Slaba knjiga in njen vpliv”. Dr. J. Debevec jc prispeval “Nevarnosti leposlovnega čtiva” in Franc Zabret “Katoliška akcija in čtivo”. Ko smo ravno v mesecu februarju, ki je mesec dobrega tiska, se mi zdi primerno povzeti iz te knjižice nekaj značilnih odstavkov, kateri tudi nam pokažejo nevarnosti tiska, močnega orožja v idejnih spopadih, skozi katere danes svet gre. Med drugim na primer sem bral sledeče: “Katoličan, ki bere protikato-liški tisk, se sam postavi v službo sovražnika že samo s tem, ko čita. Prav te hoče namreč sovražnik s tiskom: da ga ljudje mero — ko -ga bero, že delajo za sovražnika. Glavno je, da ga bravec vsrka vase, slabi tisk potem dela sam, avtomatično kot strup. Tako strup v lekarnarjevem predalu ne de-la škode, je čisto indiferentna reč. Pride človek, pa ga kupi in ga zaužije ali si ga vbrizga. Več mu ni treba storiti, .strup dela sedaj sam: o-hromi človeka. Prepoji in pre-kvasi v neznansko finih delcih telesne celice, moti in ustavlja in deloma ustavi njihovo funkcioniranje. In čim večkrat se strup zauživa ali vbrizgava, tem večje so motnje v celicah, tem slabše izvršujejo svojo nalogo, dokler jo popolnoma ne ustavijo. Prav isto je pri tisiku. Namen sovražnikov je dosežen, kakor hitro tisk bereš. Naprej pa gre avtomatično. Kvarni tisk začne motiti delovanje razumskih celic tvoje katoliške miselnosti. Prožnost in gibčnost gibe, nastopa neka omamljenost in otopelost. Udarci ne bolijo več, ranitve se ne čutijo, organizem na napade ne reagira več: “Saj to ni proti veri! Saj ne mislijo nič hudega! Vi prečrno gledate! Kar pustimo stvar na miru! “Katoliška miselnost in čustvovanje zamira, o borbenosti ni nobenega govora več, aktivnost je o- hromela, strup ovlada celega človeka.” Na drugi strani spet berem značilne besede francoskega pisatelja P. J. Rousseau-a, ki jih je v obsodbo zapisal francoskim in delno tudi angleškim pisateljem leta 1750. Takole pravi: “Če pogledamo grozotne zablode, ki jih je v Evropi že povzročil tisk in če Sklepamo po tem, kako zlo iz dneva v dan napreduje, za prihodnost z lahkoto prerokujemo, da bodo kralji prav kmalu obžalovali, zakaj so tej strašni umetnosti dovolil vstop v svoje države. Naj bi bil dal Bog, da ne bi bila večina naših pisateljev nič pisala! Boljše bi bilo za dobre nravi, za mir družbe. Tako pa ti puhloglavi go-bezdači. .. majejo stebre vere in izpodkopavajo nravnost. Tu eden trdi, da je svet Bog in drugega Boga ni, tam spet drugi, da je razločevanje dobrega in zlega prazna izmišljotina, spet tretji, da smo ljudje samo zveri, ki se smemo brez greha požreti kakor volkovi v šumi. To je modrost, ki nam jo oznanjajo... V velike zmote je bila zapletena človeška pamet v poganstvu; toda ali nam je poganski vek zapustil kaj tako sramotne-go, kakor je to, kar se tiska zdaj, ko imamo krščanstvo in evangelij .. . ko se izdajajo knjige, smrdljiva sapa iz ust našega nenravnega stoletja, zveste priče zgodovine naše pr osvetljenosti in našega napredka. Če bodo zanamci brali te knjige in ne bodo ob tem še bolj blazni kakor mi, bodo roke sklenili proti nebu in v grenkosti svoje duše govorili: Vsemogočni Bog, ki duhove v svoji roki držiš, odreši nas od smrtonosne pr osvetljenosti naših očetov in vrni nam nedolžnost, edino dobrino, ki nas more osrečiti, edino, kar ima vrednost pred Tvojimi očmi!” Ali ne zvene te besede kot bi bile pisane včeraj v obsodbo komunistični in zgolj v moderno znanost zave rovani literaturi našega dvajsetega stoletja? Dvanajst let po gornji izjavi se je pisatelj Rousseau sam pridružil “puhloglavim gobezda-čem”. Šele pred smrtjo je uvidel. pogubnost svojega pisateljevanja: “Nikoli ne pogledam svojih knjig, ne da bi trepetal; namesto tega, da bi učil, kvarim; namesto tega, da bi redil, zastrupljam.” (Confessions.) Tudi v našem času je veliko pisateljev, ki kvarijo1, namesto da bi učili; zastrupljajo, namesto da bi redili. Zato se moramo mi, ki jemljemo v roke knjige, zavedati moči tiskane besede. Otmar Mauser ¥ tegr!|@ služit m imk® Graz, Avstr. — Toda na avstrijskem štajerskem kar mrgoli Slovencev, ki prihajajo sem na delo. So to ljudje, ki imajo doma zemljo, pa jim ne rodi toliko, da bi plačali visoke davke, s katerimi Titovi komunisti zdaj stiskajo kmeta. Če davka ne plačajo, jim zemljo odvzamejo. Človeka boli srce ob pogledu na starejše moške in žene, ki morajo na tuje, da si rešijo košček zemlje, ki jim jo požrešni komunisti hočejo iztrgati. Tono Rožman Nevtroni iščejo srebro Ime “vohljač za srebro” so dali fiziki geološkega zavoda ZDA nevtronskemu generatorju, s katerim zdaj poskusno iščejo ležišča srebrne rude. Z nevtroni obstreljuje generator rudnine, morebitni atomi srebra v rudi postanejo za deset minut radioaktivni, Merilni instrumenti tako s površja ugotavljajo srebro v geoloških plasteh. “Vohljač za srebro” je na tovornjaku, ki ga na daljavo krmarijo, iz drugega terenskega vozila izven radiacijskega območja. — Eno šestino vsega petroleja pridobivajo na Srednjem 'vzhodu. KANADSKA DOMOVINA Blagoslovih Slovenskega dem v Toronta v slikah H; Župnik A. Prebil, CM, ob asistenci g. prof. L. Ambroža blagoslavlja C-lovencki dem. Del omizja s častnimi Sesti: Od leve na desno: alderman F. Beavis, R. J. Harris MPP, Perry Ryan zastopal zvezno vlado, Mr. in Mrs. c. Vipavec, vodja včera, P. Markuš, dr. M. Krek, predsednik NO za Slovenijo, in Lojze Dolenc, predsednik 'Hruštva Slovenski dom.” Iz slovenskega Toronfa Rajanje deklic ob blagoslovitvi Slovenskega doma. DR. Miha Krek predsednik NO, z drugih delom častnih gostov. Na njegovi levi so: kontroler Archer, Mr. in Mrs. F. Grmek, podpredsednik “Društva Slovenski dom” in profesor g. L. Ambrožič. Slovenski dom — naše poslaništvo S Slovenskim domom smo1 °bili sredi Kanade svoje narod-n°-kulturno središče, svoje po-! aništvo, če hočete. S cerkvami !n ferami smo se vključili kot iv organizem v vesoljnost vero-Vanja, ki nima meja in ne nacio-^Rlnosti. S slovenskim domom a se hočemo vrasti, kot živa in kujoča celica, celica, ki ima k°vensko obeležje, v moderno padsko družbo. Slovenija je J družbi dala svoj doprinos, '°venski kamenček v kanadski °zaik. Ta dom naj nam poma-sf' ^anacb pokažemo, kaj je n°K e?S^vo 'n kakšno je; da ji ° ažemo našo plemenitost in I v)evavnost> naš smisel za red in /■stenost, našo težnjo po izobra- Vanju in pa, kako cenimo kul-‘Urn I ^abn°st. Naj vidijo Kanadčani, aJ zmoremo, če smo svobodni. J- to pa bomo zmogli le, če A?.0 jemali iz naše zdrave tra-zmogli bomo, če ne bo-^ P°2abili vsega, kar smo pri-ja^Sl.S seboj. Mrlič ne more da-Se 1 življenja; nekulturna čreda ne more vživeti v kulturo kakšne dolžnosti imajo do sebe JUgih- še manj more samo u-' kaj v prvi vrsti dolgujejo sami le vrednote in pošteno dru- nadske družbe bomo le, če bomo skušali biti živ del slovenske narodne skupnosti, tiste skupnosti, ki je ni sram nesti v bodočnost zdravje preteklosti, in ki ima istočasno pogum opustiti vse, kar slovenskemu imenu ne dela časti. Tudi nam kličejo cerkveni očetje 20. stoletja: “Prenovite se, ali boste pa propadli.” (Iz slavnostnega govora na blagoslovitvi Slovenskega doma v Torontu, 29. jan. 1966.) Kramljanje o tisku Zopet smo v mesecu, ko bomo delali kampanje za dober tisk. Brez dvoma so ljudje, ki bodo šli od hiše do hiše in bodo propagirali dober tisk, vredni vsega priznanja. Njihovi velikodušnosti bi morala odgovoriti velikodušnost tistih, ki nimajo tiska v hiši, zlasti ne dobrega, ki malo ali nič ne berejo. Pri kampanjah za dober tisk bi človek na prvi pogled mislil, da je nekatere ljudi treba še posebej opozoriti, kakšne so njihove dolžnosti do tiska. Verjetno pa bi bilo bolj uspešno, ko bi ljudem večkrat pripovedovali, . Aiiuiij mul u bčimu u- a^a^ kulturne vrednote. Tu-r cde doma je tako: ena dvo-lik n Vebvab manj v Kanadi; to-kan ]}S0^ oseb več ali manj; za Važadsko družbo to nima velike nosti> še bo ena nova dvora-več^apneS^a -^anadi eno pivnico tisoči 2ato. eno plesišče več in če so oseb prišli v Kanado samo da se preživijo. živa in ustvarjajoča celica ka- vanje v poklicni stroki in podobno. Že iz povedanega jasno sledi, da je odnos do tiska tak, kot je odnos do lastnega izobraževanja. Kdor za tisk nič ne žrtvuje, navadno nič ne bere in navadno malo ve, čeprav živimo v dobi radija in televizije. Kogar pa žeja po znanju in vednosti, tega ni treba, da bi obiskovali apostoli dobrega tiska. Za nas, zlasti za naše otroke, je vprašanje dvojnega tiska. Mi namreč na vsak način hočemo, da bodo naši otroci govorili, brali in pisali vsaj dva jezika. Za angleščino in za angleško branje pri njih ni težav. Dolžnost staršev pa je, da bodo otroci poznali tudi slovenski tisk in ga vzljubili. Še preden sami znajo brati, jim berimo njim primerne slovenske povesti. Znanje je- S$ omrt-NT lizika ne prihaja samo skozi oči, »Cen MARY—23. aprila iz New Yorka s povratkom 28. junija g „ Prek« nu . ...... ...... S samo potom govorjenja, temveč eko Chcrhourga. — Cena US $340. — Vključno vlak do Ljub- g .. . . ,. , ‘Jane in nazaj US S393 " v veliki meri tudi skozi usesa. ? * “ Ušesa se morajo navaditi na- glasa in melodije jezika. Ker pri našem vsakdanjem govorjenju sebi in česa sami najbolj potrebujejo. Mar ni to izobrazba! Vsakdo brez izjeme bi rad veljal za izobraženega. Če že ne more pokazati spričeval z visokih šol, pa se rad razgovarja tako in včasih tudi obnaša tako, da bi ga drugi imeli za izobraženega, skratka za človeka, ki nekaj ve. Izobražen je končno tisti, ki nekaj več ve. In kdor SKUPINSKA POTOVANJA ¥ SLOVENIJO Pomagaj v Torontu, opremila in natisnila St. Joseph Press v Torontu. Materina beseda je abecednik in učna knjiga za prve razrede slovenskih šol. Za tisk je bila sestavljena in pripravljena pred Veselim domom, a je zaradi nepredvidenih težkoč morala iziti za njim. Uvodne besede na prvi strani pojasnijo, kaj je napotilo učitelje šole Marije Pomagaj, da so se lotili sestavljanja slovenskih učbenikov, in da so knjigo uredili v smislu učnega načrta in metode, ki sta se uveljavila v šoli Marije Pomagaj. Knjiga ima več delov. Prvi del vsebuje abecednik, bralne vaje v zvezi z abecedo, jezikovne vaje, pesmi Jn berila. Bralnim in jezikovnim vajam so dodana navodila, ki bodo učitelju razložila smisel in namen vaje. Berila in jezikovne vaje v drugem delu pa naj služijo učencem drugega razreda. Prav tako 18 vprašanj iz zemljepisa Slovenije in osnovni pojmi iz slovnice ter pravopisa. Mnogi sestavki so poživljeni z risbami. Sedem pokrajinskih slik prikazuje lepoto Slovenije in Kanade. Preprosta zemljevida Slovenije in Kanade kažeta otroku obseg in zemljepisni položaj o-beh dežel. Ravnatelj in učitelji šole Marije Pomagaj so si pred leti postavili visok cilj. Dosegli so ga in svoje obširne načrte uresničili. Tiskarna sv. Jožefa v Torontu je s tiskom slovenskih učnih knjig prevzela težavno delo, a ga je natančno in umetniško izvršila. Slovenci v Kanadi imamo danes dve učni knjigi: Materina beseda in Veseli dom. Za mladi slovenski rod v tujini je opravljeno važno vzgojno, kulturno in narodno delo, zato ravnatelju in učiteljem šole Marije Pomagaj naše iskrene čestitke, tiskarni sv. Jožefa pa priznanje in zahvala. B. B. dva sta pa vojni minister in minister za gospodarsko planiranje. V Kampali je vsa javnost pod vtisom tega nenavadnega korupcijskega slučaja in napeto pričakuje, kaj se bo iz vsega izcimilo. Pročelje Slovenskega doma na Panc Avc. v Torontu, hoče tej želji ali colo .notranji let in so v Torontu že bodili v potrebi po izobrazbi zadostiti, bo slovensko šolo. Povedale so mi segel po tiskani besedi. Tisk je za določene primere, ko taki tisto, kar je najhitreje pri roki mladostniki, ki postajajo odrasli in je najbolj poceni in nudi vsa-j ljudje, kažejo veliko vnemo in kovrstno izobrazbo: novice, na- prizadevanje, da bi slovenščino predovanje različnih znanosti, prav tako obvladali kot angle-znanje v duhovnosti, izpopolnje- ščino. To je vsekakor razvese- ra M u a Ki ra M ljiv pojav in brez dvoma sad slovenskih šol. Če v mesecu februarju malo več mislimo na tisk, mislimo na dober tisk, mislimo pri tem nase in na svoje izobraževanje; še več, mislimo tudi na branje lepih povesti, ki mogoče ne izobražujejo, pač pa plemenitijo srca in duhove. Če bi več časa posvetili taki literaturi, bi bili brez dvoma bolj dobri drug z drugim. In končno, ne pozabimo naših otroik, da jih šolamo tudi doma in tudi v slovenščini. P. M. Kronika in obvestila V mesecu februarju bodo v o-beh slov. župnijah izvedli KAMPANJO ZA VERSKI TISK: Božjo besedo, Ave Marijo, Katoliške misijone in The Canadian Register. Sliši se, da bo tiskovno kampanjo ali nekaj podobnega izvedlo tudi “Društvo leto 1966. Zadnja leto so ti Zborniki kar pošli in nekaj letnikov Slovenska pisarna nima več v zalogi. Verjetno se bo isto zgodilo tudi z letošnjim, ker je tako bogat in obširen in zanimiv in sodoben in pomemben, da bi nobena slovenska družina ne smela biti brez njega. Knjiga, ki ima 400 strani velikega formata, stane samo $5 in poštnina za naročila po pošti. Naroča se: Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Župnija Brezmadežne s čudodelno svetinjo bo imela letos misijon in sicer za žene in dekleta od 28. marca do 1. aprila, za može in fante od 2. do 5. a-prila. Misijon bo odgovor na jubilejno leto. Tudi to spada v kampanjo za dober tisik: Gospodinje so na- pekle peciva, ki so ga potem po obeh mašah prodajali. Izkupiček je šel ali pa bo šel za nabavo novih šolskih knjig, ki jih je izdala šola Marije Pomagaj. Tu je bil vsekakor preprost, uspešen in nevsiljiv način, kako je šola pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo prišla do potrebnega denarja za knjige. “Društvo Slovencev” v To- J AilKADIA — 30. aprila iz Montreala s povratkom 30. junija iz £ _ e-Havre---Cena Can. $337.10. o SS ARKADIA — dne 10. maja g iz E Vaših vroPc in povratek iz Montreala 27. avgusta. (Ugodno za obisk ™ sorodnikov iz starega kraja.) 2t^2ANE CENE JET ZA 1966 — 21 dni — ali grupne cene: b °w Vork - Ljubljana U.S. $395; Toronto - Ljubljana Can. $450. n binigrantska cena: Ljubljana — Toronto Can. $271. gj ‘ Vam napravimo prošnjo n.a Immigration, na Jugoslovanski » °dzulat in Vas seveda točno obvestimo o prihodu Vaših.. ^VJEM AVTOMOBILOV: Za leto 1966 smo sklenili zelo ugodne ejj 1)(>godbe v Trstu, Mnenchenu, Celovcu in v Ljubljani ter Vam « Padimo tozadevno najboljšo postrežbo in tudi najnižje cene. Vsakemu, ki najame avtomobil, preskrbimo brez stroškov še g n^ernational Driving Licence in ga preskrbimo z avtomobilskimi ™ kartami. Zahtevajte cenik z vsemi podrobnostmi. Oskrbimo seveda tudi potne listo, vizume, prodajamo tujo valuto, Potniške čeke, kovčke. — NOTARSKI POSLI. predvsem naglas in melodija slovenskega jezika najbolj trpita, zato ni čudno, da je našim otrokom domači jezik najbolj tuj. Berimo jim torej naglas in to kaj lepega, da jih bo priteg- World Travel Service Ltd, VVA 2-4161 (tri linije) • 258 COLLEGE ST., TORONTO 2B, ONT. g no daj a ideološka in demokratična slovenska emigracija. Bog daj obilo uspeha! Iz Slove nske pisarne nam sporočajo, da je še nekaj malega knjig “Nevidna fronta“, ki jo nilo, da bodo res poslušali in je spisal polkovnik V. Vauhnik, srkali vase. , na zalogi. Zanimanje za to delo, Marsikdo je že vprašal, ali bo-j ki verjetno nima primere v naši do naše slovenske šole naučile, literaturi — saj je bil polkovnik otroke dovolj slovenščine. Če bo | Vauhnik samo eden v slovenski ostalo samo pri tem, kar šole na- zgodovini — je izredno veliko. Slovencev”, ki bo na listo dobre- i rontu PriPravlJa svoia čajanko, ga tiska dalo: Ameriško Dome- ki bo v nede^°’ 20\ tebruarJa' vino, Družabno pravdo, Duhov- P°poldne v Slovenskem domu življenje in knjige, ki jih iz-i na 864 PaPe Ave' S to caJanko ¥ozflesensk'/ v Ameriko, Siiijmki in Daniel pa v Sibirijo na prisilno dele MOSKVA, ZSSR. — Proces proti ruskima pisateljema Si-njavskemu in Danielu se je končal s predlogom državnega pravdnika, naj se oba obtoženca obsodita na prisilno delo in izgon v Sibirijo, ker sta žalila režim s tem, da sta brez blagoslova komunistične cenzure objavila nekaj svojih spisov v tujini. Za proces je vladalo veliko zanimanje tudi v mednarodnih literarnih krogih. Komunističnemu režimu zadeva ni ravno prijetna, zato je dovolil pesniku Voznesenskemu, da gre za nekaj tednov v Ameriko brat svoje pesmi. Vozne-senski je znan ruski pesnik, nekateri mislijo, da prav nič ne zaostaja za Jevtušenkom. Je bil pri nas že 1. 1961. Povabila ga je Akademija ameriških pesnikov. Gostoval bo večinoma na naših univerzah in sličnih zavodih. Pomladanska sezona za arabske prepire se začne v marcu BEIRUT, Lib. — Za marec je napovedan sestanek arabskih državnih poglavarjev v Kairu. Kaj bodo arabski politiki tam obravnavali, je precej postranska stvar, kajti po mnenju libanonskih politikov in diplomatov je že danes jasno, da se bo sestanek takoj v začetku prelevil v medsebojne prepire, ki jim bo dala zanje povod hladna vojna med egiptovskim Naserjem in savdskim kraljem Fejsalom. Fejsal bi rad sklical sestanek na vrhovih v Meko že v aprilu, Naser se bo pa temu upiral z vsemi štirimi. Oba arabska politika bosta naravno iskala zaveznike med navzočimi arabskimi poglavarji, ti se bodo pa izmikali jasnim odgovorom. Arabska politična javnost bo pa uživala: Slišala bo morje besedi, zvedela za nove intrige in čenče, kaj drugega pa ne bo pričakovala, to ve že iz dosedanje skušnje. ® Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! CLEVELAND, CX Belo za moške & ženske Stenski umivalci Iščemo stenske umivalce izkušene v industriji in doma. Posebna plača od uro. Oglasite se v Personnel Dept. St. Vincent Charity Hospital 2222 Central Avc. (32) Moški dobijo delo IŠČEMO UPRAVNIKA za Slovenski dom v Collimvoodu 15810 Holmes Avenue Za sestanek pokličite Franka Žnidar od 7 do 10 zvečer 761-G362. (31) Keller - Sfydrolsl Contouring and profiling Machines Horizontal Boring Skills Turret Lathes hoče društvo nanovo vpeljati redno sestajanje članov in prijateljev, da se društveno delo poživi in okrepi. Vsi člani in prijatelji, prav lepo vabljeni in na svidenje na februarski čajanki. Por. učijo, bo verjetno premalo. Toda, ko otroci nehajo biti otroci, ko začnejo sami misliti in skrbeti, bodo na podlagi tega, kar jim bo dala slovenska šola, sami gradili naprej. Mogoče ne vsi, bo pa veliko takih. Zadnjič so mi to potrdile žene in matere, ki imajo otroke, ki so stari čez 20 Povpraševanje po tej knjigi ni nič manjše kot po Mause,rjevi “Ljudje pod bičem”. MATERINA BESEDA Dne 18. januarja je na 156 straneh izšla Materina beseda, učna knjiga za nižje oddelke slovenskih šol. Sestavili so jo: Tone Zrnec, C.M., ravnatelj Slovenske šole Marije Pomagaj, Ker je ravno mesec dobrega | Ljudmila Intihar, Anica Maru-tiska. je treba nujno priporočiti sič, Milena Mejač, Karla Mer- še eno knjigo, ki je vsako leto tiskani predstavnik slovenske ideološke demokratične emigracije. Ta knjiga jc ZBORNIK za bar, Vilko Čekuta in Frank Pajk, učitelji. Risbe je napravil Vilko Čekuta. Knjigo je založila in izdala Slovenska šola Marije V Ugandi pričakujejo novo revolucijo NAIROBI, Ken. — Iz ugandske prestolice Kampala je prišla vest, da je vlada v Ugandi poklicala v okolico prestolice “zveste čete”, ker se boji novega prevrata. Sedanji prevrat ne bi namreč izviral iz gospodarskih težav in socijalnih krivic, ampak iz škandalov v vojaških ktogih. Vladna opozicija je namreč trdila v parlamentu, da so si trije ministri razdelili med seboj okoli $350.000, ki jih jim je prekskrbel polkovnik Amin iz prodaje zlata in slonove kosti, nekdanje lastnine kongoške vlade, ki je med kongoško revolucijo “nekam izginila”. Parlament je radi tega moral postaviti polkovnika Amina v preiskavo in ga začasno spoditi z mesta pomožnega armadnega poveljnika. Radi tega je nastal v armadi spor, ki se utegne kon Gap Turret Lathes Engine Lathes Machines Radial Drills LB. and © J. Grinders Hones Numerical ©ontrollad Machines DOBITE DOBRO PLAČO OD URE 4 DODATNE KORISTI. THE Cleveland Pneumatic Teal Co, 3784 E. 78 St. 341-1700 An Equal Opportunity Employer _______________ (33) MALI OGLASI Ženitna ponudba Dva slovenska fanta v Kanadi, stara 26 in 29 let, se želita spoznati s Slovenkama v Kanadi ali Z.D.A. radi ženitbe. V poštev pridejo dekleta stara do 25 let. Pišite na Ameriško Domovino pod značko: “Resne ponudbe”. Naprodaj smo dobili precejšnjo število vsakovrstnih hiš - ------ . - --- tudi nekaj novih na lepih pro- čati z dr^avnirfi' udarom. Med I štorih. obtoženimi ministri je ministr-KNIFIC REALTY IV 1-9980 ski predsednik Obote, druga i (11,15 feb.; ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI: Jese in Marija Temno šumenje od daleč se bliža... ( “Pošlji svojega angela!” kriči uboga žena; trije korarji stoje pri zakristiji, gledajo in se čudijo. “Svetega Mihaela, da s svojim zlatim mečem odbije meč, Gabrijela z lilijo!” — Bliže prihaja šum, v sveto stolnico je slišati tisoč glasov, flavte in rogovi se glase, bobni ropotajo, godba... Zena se pobere s tal. Le močno zaupaj! — Da, pomilostili so ga, — zato igrajo, za smrt bi mu ne mogli gosti. Rada bi letela, pa ne more; ob klopeh se tiplje s trepetajočimi rokami dalje, zdaj stoji v vratih, je videti kakor žalostna Mati, ko je šla, da sreča svojega Sina. Trg pred stolnico je poln. Z Dunajske ceste se vale sem ljudje. O, ne pravite tako na glas, tam je srce, ki bo zdaj počilo. “Ali si dobro videl glavo! Oči so se gibale v mrtvi glavi, krvavela je in oči so se obračale.” Marija čuje, srce ji udrihne, nato pa obstane, — ubili so ga! Minilo je,... noben angel in prišel, ... ubili so ga ... po tvoji krivdi! Krvave in črne koprene ji ležejo pred oči, udje ji hromijo, kakor daljno vodovje čuje šumenje ljudstva, omahuje, pade, udari na granitni prag stolnice; nje težke kite se razpuste, ko pada, in leže v prahu ... Ljudje na trgu valovijo, klepetajo, kako je stal, kako je govoril in kako je pokleknil in kako je padla glava in brizgnila kri: — s Sobotnega trga, kjer je nastanjen Buschiere s svojimi dragonci, piskajo piščali, bobnajo bobni in pavke; pred vrati v stolnico leži na kamnu ona, ki so jo pohvalili z mrtvaškega odra; — kakor mrtva leži tu — in nikogar ni, ki bi ji pomagal... Ob devetih pride prošt Fun-fleuthner skozi samostanska vrata; vidi siroto ležati brez zavesti, spozna takoj ženo, ki je s svojo čudno pobožnostjo vznemirjala ves kapitelj; pokliče cerkovnika, ki jo odnese v zakristijo, kjer si je kmalu opomogla. “Ne vem, kaj se je zgodilo z menoj," jeclja z roko na čelu. “Slabo vam je bilo, dobra žena,” je dejal prošt prijazno, “pa smo vas prinesli noter, ker je zunaj tak šum zaradi usmrtitve. Pohodili bi vas bili —” CHICAGO, ILL. MALE HELP Immediate Job Opportunities in Union, New Jersey The Garden State RADIAL DRILL PRESS OPERATOR POWER PRESS OPERATORS TOOL & DIE MAKERS Steady work for experienced men with liberal employee benefits Top Dollar For Top Men WRITE — CALL OR WIRE RED DEVIL, INC, 2400 VAUX HALL RD„ UNION, NEW JERSEY An Equal Opportunity Employer (32) “O gospod,” je tedaj zavpila presunljivo, “pustili bi me bili, da bi me bili pohodili. Ne dotikajte se me, gospod! Grešnica sem! Kri se drži mojih rok.” Prošt jo je pogledal, zmajal z glavo, pošepnil nekaj cerkovniku in šel iz zakristije. Cerkovnik je dejal: “Zdaj vam je bolje, jelite? Pa bi šli domov, j elite?” Marija je stežka pokimala in se zopet odvlekla v cerkev. Cerkovnik je šel po tihem za njo in mrmral nejevoljno nekaj med zobmi, ko se je zopet vrgla na kolena pred žalostno Materjo. “Nora ženska, ne zna domov...” “Marija,” je sopla burno uboga ženska. Solza ni več v nje ranjenih očeh, izjokala se je; le srce ji joče kri... “Zdaj je minilo, — minilo — ne more ti več” — ječi kot majhen otrok,— “ne more škoditi... strto ... prebodeno srde ...” Mati bolečin, skoraj je podobna naši Gospe s Čela, gleda na ženo, ki jo je potrla bolečina, kraljica mučenikov na ubogo mučenico zaradi svetinje svojega ljudstva. Sveta Mati se joče; potoki mlečnobelih solza ji lijejo čez rdeče pobarvana lica. V rokah drži ubitega svojega nebeškega Sina, s peterimi ranami mu je Telo zaznamovano, njeno srce je strto in prebodeno, presunjeno z mečem, ki se sveti kakor ogenj v soncu. Nad vse bolečine je njena bolečina. Svet je morala odrešiti bolest. KONEC — Švico smatrajo često za najbolj industrializirano državo Evrope. PREBERITE povejte še drugim Vsak, ki se bo ta ali prihodnji mesec naročil na AMERIŠKO DOMOVINO, bo dobival naš dnevnik en mesec BREZPLAČNO •' '1$ '-J .1 . ■: .. V V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Jennie Stibil ki je umrla 30. januarja 19G1. Kje si moja ljuba žena, kje Tvoj mili je obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?! Z novo tehniko se da s 5 g zlata pozlatiti avto Vsaj teoretično bi se mogel že zdaj vsakdo voziti v zlatem avtomobilu kot kak petrolejski šejk. Kdor bi namreč želel pozlatiti svoj avto, bi za to potreboval samo pet gramov zlata, seveda če bi pri tem uporabil moderno vakuumsko tehniko. Obloga iz tako tanke plasti se da namreč napraviti samo v brezzračnem prostoru, oziroma v prostoru z zelo razredčenim zrakom. Toda po pravici rečeno: več kot 700 znanstvenikov in tehnikov, ki so se zbrali na mednarodnem kongresu za vakuumsko ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio tehniko, ki je bil lani v zahod-nonemškem Stuttgartu, se je u-badalo z važnejšimi vprašanji, kot je pozlatitev avtomobilov. Vakuumska tehnika se je namreč razvila v tako pomembno vedo, da lahko upravičeno trdimo, da bi bilo brez poznavanja vakuuma naše življenje precej drugačno: ne bi imeli žarnic, televizorjev, pa tudi raket se ne bi dalo pošiljati v vesolje. Vakuumska tehnika je prodrla tudi v ženski svet. Mnoge ženske nosijo pozlačene verižice, zapestnice, prstane. In malokdo ve, da so ti predmeti samo SLOVENCI SMO! • Februar je mestec dobrega tiska. Kampanje za nove naročnike so v teku. • Tudi Ameriška Domovina vabi vse tiste, ki slovenskega časopisa nimajo, da se nanj naroce. • Storite to še danes — u-živajte prijetno slovensko branje. MULLMLY POGREBNI ZAVOD 1 Nahaja se meti Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 * Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. * Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. it Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiii!^ 70 -I-1 LETO 70 -i-1 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOIA ( K. S. K. J. ) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, Vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine e za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. Premoženje___________________________$15,700,000.00 Članov - 45,000 _____________Certifikatov - 47,500 Solventnost - 118.33% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. pozlačeni, z vakuumskim postopkom prevlečeni s sila tanko plastjo žlahtne kovine. Vakkumsko tehniko uporabljajo pri izdelavi drobnih sestavnih delcev tako imenovanih elektronskih možgan, umetnih satelitov kakor tudi pri kaljenju plemenitih jekel za letala. Vakuum pride prav tudi pri t. i. zmrznjenem sušenju. Zmrz- njena živila segrevajo v vakuumu tako, da jim odvzamejo vso vodo, ne da bi živila spremenila svojo obliko, pri tem postopku tudi vitamini ne gredo v nič. Tako preparirana živila — seveda v nepredušni embalaži — so docela odporna proti spre-mebam vremena oziroma temperature, uporabna pa so po namakanju v vodi. Washington priključitve še ni priznal WASHINGTON, D.C. — Sov jetska zveza je priključila let3 1940 baltske države Estonskft Latvijo in Litvo, vendar ZdrU' žene države te priključitve $i| sedaj niso priznale. AMERICAN Naša mamica predraga, šla si proč od nas, črna zemlja Te pokriva, a mi pogrešamo Te ves ta čas! Žalujoči: SOPROG, OTROCI in SORODSTVO Cleveland, O. 15. febr. 1966 SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 (K. S K. J.) Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME NASLOV MESTO DRŽAVA CODE iiiiii!ii!iiiiiiiiiiiiiii[i!in!ii