Štev. Z10. O Ljubljani, o petek, dni 14. septembra 1906. Leto XXXII). Velja po poŠti: za celo leto naprej K 261— » 15' „ 6 50 „ 2-20 za pol leta P za četrt leta „ za en mesec „ V upravniStvu: za celo leto naprej K 20- — za pol leta „ pol leta „ „ 10' za Četrt leta „ „ 5 — za tn mesec n n 1-70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo j' v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188. Nazorsko ropotanje. Med včerajšnjimi brzojavkami naredi poročilo o izjavi »nekega vplivnega mažarskega politika, ki bo pri nagodbenih pogajanjih med ogrsko in avstrijsko državno polovico igral veliko vlogo«, čuden vtis. Ta »vplivni politik« utegne biti Košut, ki že naprej pritiska na javnost, da bi avstrijsko vlado ugnal v kozji rog. Naravnost pravi, da sc hočejo Ogri pogajati z Avstrijo kakor s tujo državo in da bodo stopili v oster boj, ako se jim avstrijska vlada ne vda. Pred kratkim je grof Apponyi govoril na nekem shodu. Nekdo se oglasi in zakliče: «Kaj pa samostojna ogrska banka?« Grof Apponyi pravi: »Ta se osnuje.« Klic: »Kdaj?« ■\pponyi odgovori: »Prej nego se misli.« Tako se trga vse, kar je še kazalo na neko skupnost med Avstrijo in Ogrsko. Av-stroogrska banka se bo torej razdelila, Košut napoveduje, da hoče Ogrska sama urediti valuto in izplačevati v gotovem denarju, se čisto ločiti glede užitninskega davka itd. Te stvari bodo predmet pogajanjem med obema vladama, in da bo avstrijska vlada tudi tu odnehala, je po dosedanjih izkušnjah čisto gotovo. Ali ni boljše, da se taka, naše državne polovice nevredna igra prejkoprej konča; boljša bi bila gotovo ločitev, nego pa taki zapored si sledeči neprestani majhni porazi. Grof Goluchovvski odnehuje od koraka do koraka. Na Japonskem so nastavljeni sami ogrski konzuli in baje se je grof Goluchouski zavezal Ko-šutovi vladi, da tudi v severni Ameriki nastavi same ogrske konzule. Vojni minister Pietreich jc zadnji čas 700 ogrskih častnikov premestil iz Cislitvanske, tako da bodo Ogri imeli kmalu res svojo armado. Skupen je šc proračun. Prej omenjena izjava pa pravi naravnost, da hočejo Mažari imeti svoj lastni popolni proračun. Če ga hočejo, naj ga pa imajo, pa takoj, da se čimprej neha izsesavanje naše državne polovice od ogrske strani. ODSEK ZA VOLILNO PREOSNOVO. V včerajšnji seji odseka za volilno preosnovo so odobrili Š 7 v zmislu vladne predloge, kakor tudi I. člen temeljnega zakona o volilni preosnovi. Začetkom seje so sklenili, da izroče 5301 prošnjo glede volilne preos- LIKE K. Mož z brazgotino. Angleški spisal C. Doyle. (Dalje.) »To odkritje in pa vidna zadrega poliab-Ijcnčeva uverila sta nadzornika, da je stvar vendarle resna. Z vso natančnostjo so preiskali vsak prostor; vsaka stvar, ki so jo dobili, je pričala, da se jc moral izvršiti krut zločin. Prednja soba je bilo preprosto bivališče; iz te sc je prišlo v malo spalnico z razgledom na zadnjo stran hiše in obrežje. Med obrežjem in pod oknom spalnice je bila ozka pot, ki je bila ob času naraščanja vode poplavljena najmanj pet čevljev visoko, drugekrati pa suha. Okno jc bilo široko ter se je dalo pomakniti navzgor. Pri natančnem opazovanju zasledili so sledove krvi na podzidku, pa tudi na lesenih tleh spalnice so se videle posamezne kapljice. Za zaveso skriti ležali so na tleh posamezni deli obleke gospoda Neville St. Clair zmetani na kup; manjkalo je lc suknje. Škornje, nogavice, klobuk, uro- vse so dobili. Toda niti enega samega znaka niso mogli zaslediti, ki bi dokazal, da se je zgodilo nasilstvo. O gospodu Neville St. Clair pa ni bilo niti sledu. Vse ic kazalo, da je moral biti vržen skozi okno, dru- nove poročevalcem posameznih kronovin. — Poslanec Hruby je nastopil za volino pravico žensk, za omejeno žensko volilno pravico pa se izjavi tudi profesor Kaiser. Poslanec Pa-rish predlaga, naj za izvolitev ne velja določilo o dobi bivanja. Minister za notranje stvari baron Bienerth izjavi, da sc pridruži Parishu glede izvolitve. Dvomi, da bi bil zdaj ugoden čas, da se uvede v naši državi tudi volilna pravica žensk, ki je niso uvedli na kontigentu tudi po drugih deželah, ko so uvajali splošno volilno pravico. Splošno volilno pravico moških opravičuje vojaška službena dolžnost in pa, ker je mož prisiljen, da po okoliščinah služi javnosti, kar odpade pri ženski. Dr. Adler izjavlja, da sicer nasprotuje enoletnemu bivanju, a da molči zaradi kompromisa. Kršč. soc. Steiner naglaša. da so zahtevali prvotno kršč. soc. petletno bivanje, a ker nočejo ovirati preosnove, hočejo glasovati za vladni predlog. Pri posvetovanju o prvem členu zak. načrta ic napadal poslanec Choc vlado, ki nima poguma, da izpremeni tudi gosposko zbornico, ko se izpremene temelji zbornice. Deželne zbore in deželne ustave je vlada vedno zanemarjala. Naj razširijo kompetenco deželnih zborov in odpravijo gosposko zbornico. Ko sc uvaja splošna volilna pravica, naj bi tudi omejili vladarjevo sankcijsko pravico. Zahteval je zakonodajalno zbornico za Češko, Moravsko in Šlezijo s kompetenco sedanjega državnega zbora. Namesto člena I. je predlagal sledeče besedilo: Državni zbor obstoji le iz zbornice poslancev. Odsek je pa odklonil Chocov predlog in odobril besedilo I. člena po vladnem zakonskem načrtu, ki določa, da lahko volijo v poslansko zbornico tudi člane gosposke zbornice, ki pa med tem, ko so poslanci, nimajo svojih pravic kot člani gosposke zbornice, kakor tudi v gosposko zbornico pozvani poslanec ne postane pravi član gosposke zbornice, ako ne odstopi kot poslanec. Sejo so nato prekinili. Boj za enoletno bivanje je torej izostal. Sklenili so namreč o tej točki socialni demokrati iu krščanski socialci kompromis, ker stranki nista hoteli zavlačevati preosnove. Današnja seja bo najbrže burna. Gre se 5 zakonskega načrta glede volitve poslancev državnega zbora, ki slove: Vsak, ki jc upravičen, da sc izvoli, ima pravico do enega glasu; volilno pravico izvršuje sc osebno. Krščanski socialci zahtevajo volilno dolžnost, šlo se bo pa tudi za pluralitetni način volitev. Glasilo ministra dr. Derschattc priobčuje članek, v katerem ironizira zahtevo po plura-litetncm načinu volitev. Pravi, da direktni davki nimajo več onega pomena v državnem proračunu, kakor nekdaj, večje važnosti so dohodki carinski in užitninskega davka. Užitninskega davka pride na vsako osebo nad 12 kron na leto. Določiti se tudi nc more duševna sposobnost pri izvršitvi volilne pra- namreč za S * vice. Formalna izobrazba ne naredi politika. Je sicer dobra, a zdrav razum za praktično življenje je najbolj potreben. Choc iu Zaz\vorka sta zahtevala, naj stavi dr. Kramar v imenu vseh čeških strank v odseku predlog, da reasumirajo razdelitev mandatov za Češko, Moravsko, Šlezijo in Nižje Avstrijsko. Dr. Kramar je pa odklonil predlog, češ, da hočejo staviti Mladočehi v odseku drugi predlog, ki ga pa tudi prepuste Chocu in Zaz\vorki. »Poljsko kolo« namerava predlagati, da se zagotovi in razširi avtonomija kraljestev in dežela. Prof. Starzynski namerava v ta namen predlagati, da izvolijo pododsek sedmih članov, ki naj se posvetuje o zadevi. VOJSKA Z ITALIJO? Italijanski listi tolmačijo reške dogodke kot največje izzivanje Avstrije na Italijo. Članki raznih listov se pričenjajo z naslovi: Le provcazioni dei Croati — Verso la guerra? (Izzivanje Hrvatov v namen vojske?) Neki Battista Pellegrini je že prej izdal knjigo, kjer opisuje zatiranje Italijanov v Avstriji in prodiranje Avstrije na balkanskem polotoku. Zdaj listi posamezne dele te knjige mrzlično po-natiskujejo in ščujejo vse italijansko ljudstvo proti Avstriji. Silno vznemirjenja je vzbudila tudi neka avstrijska torpedovka, ki so jo zasačili baje v Jakinskih vodah iu jo odpeljali v Benetke. To vest sicer dementirajo, a večina italijanskih dnevnikov se je krčevito opri-jemlje. — Te dni je prišlo v Rimu radi dogodkov v Reki in Zadru do velikih protiav-strijskih demonstracij. Avstrijsko poslaništvo jc stražilo vojaštvo. NEMŠKI LIBERALEC O VOLILNI REFORMI. Novi predsednik državnega sodišča dr. Grabmayr se je poslovil v Merami, kjer je bival 28 let kot odvetnik, od naprednih liberalcev z govorom o političnem položaju, ki se glede konfuznosti skoro lahko meri z nazori slovenskih liberalnih voditeljev. Grabmayr je rekel, da nasprotuje načeloma enaki volilni pravici, tudi se ne navdušuje za pluralitetni način volitev, dasi je manjše zlo. Mož ne razume, da Nemci prodajajo svoje sodelovanje pri volilni reformi tako poceni, ki bo prenesla politično moč nemških srednjih stanov na slovanski proletariat. Zadnja posledica bo, da bodo Nemci obsturirali, vlada pa uporabljala S 14. »Proč od Ogrske« pomenja mu konec Avstrije. Velika Avstrija je pa utopija, ker bi povzročila državno vojsko. In da ustanovi srečno državo, pa končno nasvetuje enotno pogodbo, ki bi urejevala razmere obeh državnih polovic. Med obema državnima zboroma ni ravnotežja, a le zagrozi Mažaroni, da če pride do boja, ne bo manjkalo uspešnih sredstev nasproti Mažaroni. Grabmayr je star liberalec in zato se ni čuditi, da ga obhaja zona. ko misli na splošno iu enako volilno pravico. A povedal je resnico, ki jo priporočamo v premislek slovenskim liberalcem, ki z ozirom na svojo lastno strankarsko korist ne vidijo velike koristi vsega slovanstva. TURČIJA PROTI BOLGARIJI. Turška vlada je poslala svojim zastopnikom v inozemstvu dolgo velevlastim namenjeno okrožnico, ki ima namen, da opozori velevlasti na mogočo vojsko z Bolgarijo. Turčija izjavlja, da ne more trpeti bolgarskih priprav za vojsko in je sklenila, da odgovori s stičnimi pripravami od svoje strani. KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM. Znano je, da so se pod VValdeck-Rousse-auom pred petimi leti polastili na Francoskem premoženja kongregacij. M. Eduard Drumont, ki ni nikak klerikalec, piše, da je likvidacija samostanskega premoženja največja lumparija dveh stoletij. Waldcck-Rousseau jc utemeljeval likvidacijo samostanskega premoženja s tem, da rabi denar za delavske penzije. In francoski mogotci 1. 1901 \Valdcck-Rousseau, Brison in tovariši so z velikim patosoni zatrjevali, da se hočejo polastiti niiliarde, ki je v mrtvih rokah, katero nakažejo delavskim sindikatom, da ustanove zavode za delavsko starostno preskrbo. Preteklo je od takrat pet let. Waldcck-Rousseau je mrtev, Brisson je zopet prišel na krmilo, a o miliardi francoskih samostanov ne ve nihče ničesar. Izginila jc pod rokami likvidatorjev. Judovska in franiason-ska klika je precenjevala vrednost samostanskega premoženja. Za samostansko last so smatrali celo zasebna samostanom sosedna zemljišča in najete hiše. Resnična vrednost premoženja francoskih samostanov jc pa znašala le 463,750.000 frankov, a ker je bilo na premoženju 206,000.000 frankov dolga, je imelo 160.000 redovnikov in redovnic dejansko le 257 milijonov frankov premoženja, ko ima edina judovska Rotschildova robina premoženja 10 milijard. A zdaj v teh petih letih so pa želi likvidatorji, odvetniki, sodnijski ekse-kutorji in kanclisti, ko jc sledila ena sodnijska razprava drugi zaradi razprodaj in drugih zadev. Od namišljene niiliarde niso realizirali dozdaj niti vinarja. Likvidacija izkazuje marveč za državni zaklad nepokriti primanjkljaj šestih milijonov frankov. Deficit ie nastal samo s tem, da so pokrili stroške neštetih sodnijskih razprav, odvetnike in druge pomočnike gospodov likvidatorjev. A boje se svobodo-miselci, da likvidatorji še ne prenehajo s svojimi čednimi manipulacijami, ker imajo od njih prevelik dobiček. V Mouliuu so se stepli pri sprejemu novega škofa katoličani z liberalno sodrgo,, ki jih je napadla. Novi škof je nagiašal, da v cerkvenih stvareh pripozna le avtoriteto papeževo. Tudi novi nadškof v Rennesu se jc izjavil slično. Vlada se boji nasilstev, kar na- gega ni bilo misliti. Sumljivi znaki krvi na podzidku pa so dajali malo upanja, da bi se bil rešil s plavanjem, ker ie bila voda ravno takrat največja. Sedaj pa šc zločinci, ki so bili v prvi vrsti na sumu. Malajec ie bil človek na najslabšem glasu. Ker pa ie bil glasom pričevanja gospe St. Clair Ic nekaj sekund potem, ko je videla svojega moža pri oknu, Malajcc že na stopnjicah pri vhodu, on ni mogel biti glavni krivec, ampak le postranski povzročitelj zločina. Zagovarjal se je s tem, da jc trdil, da ne ve ničesar. Kaj pa počne njegov najemnik, Hugo Bonne, o tem odločno ničesar ne ve, torej tudi nikakor ue more vedeti, kako pride tja obleka pogrešanega gospoda. »Toliko, kar se tiče gospodarja. Preidimo zdaj k onemu pohabljencu, ki stanuje v drugem nadstropju opiieve beznice. Biti je moral brez dvoma poslednje človeško bitje, čegar oko jc nazadnje videlo St. Claira. — line mu je Hugo Boonc. Vsak, ki večkrat prihaja v City (središče Londona), pozna njega in njegov strahovito popačeni obraz. On jc pravi berač po poklicu; da pa ne pride navskriž s policijo, prodaja ob enem voščene žveplenke. Nekaj nižje od ulice Threadneedle tvori zid na levi ob ovinku nekak kot. Tam sedi dan na dan s prekrižanima nogama, v naročju škatljo z žveplenkami. Kdor ga pogleda, vsakemu se sinili v srce. Zato pa kar dežuje milodarov v njegovo mastno pokrivalo, ki leži poleg njega na kamenitem tlaku. Še predno sem slutil, da bom imel v svojem poslovanju opraviti s tem človekom, sem ga večkrat opazoval in se čudil, koliko darov je dobil v najkrajšem času. Njegova prikazen ie namreč tako nekaj posebnega iu nenavadnega, da vzbudi pozornost vsakega, ki gre mimo. Rdcčkastorumeni lasje, bled obraz, ki ga popolnoma popači grda brazgotina, katera se ie zarastla tako, da jc kot ustnice nategnila navzgor; čeljust slična oni doginc pasme (pasje vrste), poleg tega pa dvoje temnih oči. ki te hočejo predreti ter so v popolnem nasprotju z barvo las: - vse to ga odlikuje pred drugimi berači. K temu pripomore tudi njegova dovtipnost. Vedno je pripravljen, da točno odgovori na slabo šalo, katero si dovoli ž njim kdo izmed mimogre-dočili. Tak je najemnik v opijevem brlogu, mož, ki jc pogrešanega gospoda, ki ga iščemo, gotovo zadnji videl.« »Toda pohabljenec!« posegel sem vmes. »Kaj pa naj opravi sam proti možu, ki je zdrav in telesno krepek?« »Pohabljen ie pač toliko, da mora hoditi s pomočjo bergljc, sicer se mu pa pozna, da je še krepak in tudi ne ravno sestradan. Saj veš kot zdravnik iz lastne izkušnje, Watson, da jc tem krepkejši drugi ud, če je pohabljen prvi.« »Prosim te, nadaljuj svoje pripovedovanje.« »Gospa St. Clair sc je onesvestila, ko je zagledala sledove krvi na oknu. Stražnik jo je odvedel z vozom domov, posebno ker bi nam bila pri nadaljni preiskavi le v zapreko. Nadzornik Barton, ki ie imel nalogo, da vodi preiskavo, storil je z največjo natančnostjo vse, kar je mogel, toda našel ni ničesar, kar bi nam le količkaj moglo pojasniti temno iu zamotano zadevo. Zagrešili smo edino napako, da ni bil Boone takoj na mestu prijet, ampak ostal nekaj čas sam, tako, da je imel dovolj prilike, da se sporazume s svojim prijateljem, Malajcem. To napako pa smo takoj popravili s tem, da smo ga uklenili in preiskali, vendar pa nismo našli pri njeni ničesar, kar bi bilo obtežilno zanj. Zasledili smo sicer na njegovem desnem rokavu madeže krvi, toda trdil jc, da prihajajo od rane, ki nam jo je pokazal na srednjem prstu desne roke. Dejal je, da je bil pravkar pri oknu, predno smo prišli mi in da so odtod oni krvavi sledovi. Zanikal ic z vso odločnostjo, da bi bil kdaj videl gospoda Nevilla St. Clair, trdil je, da mu je še bolj nerazumljivo, kako so prišla ona oblačila v sobo, kot policiji sami. Čc pa gospa St. Clair trdi, da je videla pri oknu svojega pravega moža, potem sc ji blede, ali pa sc ji je sanjalo. Kljub vsemu ugovarja- glašajo framasonska glasila. Abbe Soulange-Bodin v Parizu je izjavil, da želi trenutka, ko ga izženo iz cerkve. — Ce ga izženo, bo najemal za službo božjo javne dvorane. Sadanji položaj sc označi lahko kratko. Vlada se boji posledic, ki bi lahko nastale, ako brezobzirno zapleni cerkve. ITALIJANI IN REKA. Dijaki so v raznih italijanskih mestih priredili protestne shode proti reškim dogodkom. RUSIJA. V Pcterburgu je bila vržena bomba na trgu Giradovo. Vojaki so streljali in ubili 11, ranili pa jako veliko oseb. Prepovedali so za eno leto uvoz pušk in revolverjev na Finsko. — Odeško vojno sodišče jc obsodilo 30 anarhistov na smrt. V Varšavi so zaprli petdeset desetletnih dečkov, ki so prenašali povelja teroristov. — Kmetje so vplenili in zažgali trg Kupin, v katerem stanuje 200 judovskih rodbin. Ubitih in zgorelo je več prebivalcev. — Ustreljen je policijski načelnik v Kovnem. — Učenci Aleksandrove trgovske šole v Peterbrgu so preprečili slavnostno otvoritev s kričanjem, pretepli so tudi ravnatelja in popa. Udeleženci slavnosti so pobegnili. Revolucionarji v Tomizlu so se zabarika-dirali v neki ulici. Boj s policijo je trajal do večera in sc končal s porazom upornikov. 6 ljudij je mrtvih, 40 ranjenih in 11 prijetih. V luteranski cerkvi so našli bombo. Iz Berna se poroča: Vsled atentata v hotelu »Jungfrau« so sklenili švicarski hotelirji, da več ne sprejemajo Rusov. Neki ruski veliki knez, ki se je mudil v Gundehvaludu, je po atentatu takoj odpotoval. Štajerske nouice. š Iz Šoštanja se nam piše: Proti nadomestni volitvi za I. razred našega občinskega zastopa, ki se je vršila dne 7. t. m., vložili smo iz formalnih pogreškov, povzročenih po vladnem komisarju Zoffalu pritožbo. Got-tovo se g. Zoffal zaradi tega močno jezi, ker ne more razpisati obljubljene županove volitve. Tolažite se, gospoda, kajti svojega župana ne boste si tako kmalu ali pa nikdar volili! Potolažijo pa naj se tudi nemški občinski ubogi,, ki ne bodo dobili na dan volitve nemškega župana obljubljene podpore, katere bi itak nikoli ne dobili! Kakor slišimo, nas vladni komisar Zoffal vendar zapusti. Govori se namreč, da je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Celje. Mi se za njim ne bodemo jokali. š Odlikovanje. Cesar je podelil c. k. okrajnemu tajniku v Mariboru gosp Josipu Krapec povodom njegovega stalnega umi-rovljenja zlati zaslužni križec. š Po neprevidnosti ustrelil Marija Grosman. vimčarica v Kapeli jc 6. avgusta t. 1. našla v vinogradu svojega gospodar^ revolver in nož. Oboje je pokazala sosedu Tomažu Polak, ki je začel revolver ogledovati Ker pa takega orožja še ni imel v rokah, se mu je sprožilo in zadelo Marijo Grosman tako nesrečno v vrat, da je čez 4 dni umrla. Za svojo neprevidnost je dobil Polak pri okrožnem sodišču v Mariboru tri tedne strogega zapora š Izpred celjskih porotnikov. Dne 12. t. m. se je pred celjskim porotnim sodiščem, ki mu je predsedoval deželnosodni svetnik Gregorin, zagovarjal Matija Požgaj, posestnik iz Velike Doline, zaradi potajitve najdene stvari. Našel je namreč hranilno knjižico posojilnice v Brcicah s 4900 K glasečo se na ime Franc Zidar. Tega ni po- nju, odvedli so ga v policijski preiskovalni zapor. Na licu mesta ostal je nadzornik v nadi, da se mu vendar posreči, da dobi kako sled, ko malo odteče voda.« »Tako se je tudi zgodilo, dasi v blatu nismo tega našli, kar smo mislili in česar smo sc bali: tam nismo našli gospoda Nevilla Št. Clair samega, pač pa njegovo suknjo, ln zdaj — kaj meniš, kaj smo dobili v žepih?« »Nc morem si misliti, kaj?« »Ne, nikakor ne. Tudi bi tega nikoli ne uganil. Vsak žep jc bil nabito poln bakrenega drobiža 421 celili in 270 pol-stotink. — Naravno, da suknje ni mogla odnesti voda. Pri človeškem truplu jc to drugače. Med nasipom in hišo je prccc.i močen vrtinec, zato je mogoče, da je truplo odplavila voda, medtem, ko je ostala težka suknja.« »Jaz sem mislil, da ste našli vso obleko v sobi. Saj vendar ni imel oblečene samo suknje.« »Gotovo, toda stvar je taka in jo zdaj nc moremo razlagati drugače. Vzemimo, da jc ta Boone vrgel Nevilla skoz okno, ne da bi bil opažen, - kai je moral storiti potem v prvi vrsti? Gotovo, da odstrani obleko, Zagrabil je torej suknjo; v istem hipu se je domislil, da bo plavala vrhu vode, mesto da se potopi. Časa mu ni preostajalo, kajti spodaj se je čulo že govorjenje gospe St. Clair; morda ga je tudi opozoril njegov tovariš, Malajcc, da je blizu policija. Izgubiti ni smel niti trenutka. Nabasal je toraj žepe s priberačenimi novci ter vrgel suknjo skozi okno, da bi se potopila. Gotovo bi bil storil enako z ostalo obleko* da ni začul korakov; imel je le še toliko časa, da je zaprl okno.« vedal drugemu kot svoji ženi in je poskusil 10 julia pri posojilnici vzdigniti 200 K. Ker je službujoči uradnik vedel, da je Zidar knjižico izgubil, je Požgaja ustavil in izročil oblasti. Porotniki so potrdili vprašanje glede goljufije in je bil obsojen Požgaj na dva meseca ječe. š Strela vžgala. Dne 0. t. m. je divjalo na ptujskem polju hudo neurje. Med tem je strela večkrat udarila iu zažgala vino-gradsko vilo g. Gvidona pl. Pongratza v Preradu. Pogorelo je skoraj vse do tal. Škode je okoli 2500 K a lastnik je bil zavarovan. š Oblak se je utrgal minolo nedeljo popoldne v Poborju. Potok in druga vodovja so ta'ceder«. Ob luči svetilke sedi trepetajoča gospa, ki je gotovo že zaslišala pc-ketanje konjskih kopit.« »Zakaj pa nc zasleduješ cele stvari iz svojega bivališča?« »Ker mi je od tu prikladneje. Gospa St. Clair mi je prepustila dve sobi; bodi uver-jen, da bo mojega prijatelja in tovariša prav tako ljubeznivo sprejela, kot mene. Najtežje mi jc, da ji nc prinašam niti najmanjšega poročila. Tukai sva. Hej, odprite!« (Dalje prihodnjič.) KoroiKe nouice. k Vellkovec. Umazano perilo so prall Ve- hkovčani dne 12. t. m. na v ta namen sklicanem ljudskem shodu. Ze nekaj let sta med velikovškimi nemškutarji in Nemci dve stranki. Nov povod k prepirom med tema strankama je dalo velikovško železniško vprašanje, tako da so celo občinske zadeve v svoji čudni luči prišle na dan. Omenjeni shod je sklical Gratzhofer, državni poslanec; predsedoval jc notar Rabič. Kot prvi je govoril trgovec Huth, priznavajoč, da je pisal članke v »Karntner \Vochenblatt«, v katerih je zahteval železniško zvezo Sinčavas - Velikovec-Mostič iu navduševal Velikovčane k delu, da se to uresniči. V teh člankih je očital občinskemu odboru marsikaj umazanega, česar pa nikakor noče prati, ampak še bolj osvetliti. Omenja slabega gospodarstva in ravnanja glede vodovoda, kanalizacije, elektrarne in meščanske bolnišnice, kot občinskih naprav. Sploh graja občinsko upravo, ki je v marsičem gnjila. Tlajnika sta dva, zadostuje pa eden. Gratzhofer kot blagajničar mestne hranilnice ni potreben; njegova plača sc naj obrne za vsakoletne občiinske primankljaje. Govoril je pet četrt ure med splošnim in pogostim odobravanjem. Odgovarjal mu je Gratzhofer kot namestnik županov — zakaj pa župan sam ni prišel? — toda tako, da se mu je večina smejala in nepretrgoma ugovarjala. Vedno so se slišali medklici: »Ni res«, »Laž«, »Lažnik« itd. Govornik na medklice ni reagiral. Zagovarjal je blagajniško mesto kot potrebno radi konkurence slovenske »Hranilnice in posojilnice«. Pri tem zagovoru mu je pomagal tudi stari Pinterič. Nagelu, pivovarnami, je očital (iratzhofer, da je nereelno postopal pri nakupu sveta za elektrarno in vodovod. Nagele je ta očitanja z dokazi ovrgel. (Vsestransko pritrjevaje.) Nato sta se Gratzhofer in davkar Lessnag radi osebnosti dalj časa prepirala, dokler ni Gratzhofer za državnega poslanca »Herrenvolka« značilne besede izgovoril: »Die volkermarktner Trottel konnen fnich im A .... I.....« To je vzbudilo tako ogorčenje pri nasprotni stranki, da so takoj zapustili zborovalnico. Samo nekateri Gratzhoferijanci so še ostali. Tako so začeli slavni Velikovčani z »umazanim perilom« zidati svojo železnico. k Slovenskim gostom, ki prihajajo v Ve-likovec, sporočamo, da se je poskrbelo v »Narodnem domu«, da bo odslej naprej točna postrežba in dobra pijača. Kuhinja jc itak že nekaj časa priznano dobra, in tudi prenočiti se more, ker je več sob za tujce. Slovanski klub se zbira vsak torek zvečer od osme ure naprej v klubovi sobi. k Političen shod, napovedan za prihodnjo nedeljo v Grebinju, se vrši v Grečinjskem Kloštru, ker je gostilničar Lučovnik vsled nemškega pritiska od Slovencev živečih Gre-binjčanov odpovedal svoje prostore. Shod se vrši v župnišču, in siicer isti dan in ob istem času, kakor je bil napovedan za Grebinj. k Letni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Šmihelu nad Pliberkom sc jc zadnjo nedeljo nedeljo dobro obnesel. Govorila sta čč. gg. J. Dobrove in J. Hornbok o »svobodni šoli«. Ljudstvo jc kar strmelo nad predrznostjo nasprotnikov, da si upajo tak napad na pouk veronauka v šoli. Pevsko društvo »Gorotan« je skrbelo s svojim nad vse izbornim petjem za razveseljevanje. Največ zanimanja pa so napravili igralci, skoro sami dijaki, z igro »Tri tički«, katero so tako izborilo uprizorili, da ni bilo smeha ne konca ne kraja. Zlasti se je odlikoval gospod Rož-man, ki zasluži, da se ga v resnici pohvali. k Konkurz je napovedal velikovšM trgovec J. Honian, ki je šele pred kratkim odprl svojo trgovino in gostilno. Dnevne novice. ; Jeseniško »javno nasilstvo«. — Ju-rist Chain obsojen. Večinoma bo znano, da je meseca februarja t. I. jurist Cham iz Ljubljane naznanil državnemu pravdništvu župnika Za-bukovca, tovarniškega uradnika Pongratza, tovarniškega mojstra Petra Rozmana in Kri-stel Vilmaua ter slednjič posestnika Franceta Krivca radi hudodelstva javnega nasilstva ter v tej ovadbi dokazoval, kako so zgoraj omenjeni s silo razgnali občinske seje. Cham jc potem bobnal po »Slov. Narodu« in se veselil, na koliko in koliko let pridejo obtoženci v ječo, že celo opisoval »številko 100« in lego ječe gospoda župnika Zabukovca. Kdor pozna veselje, s katerim se pograbi vsaka ovadba proti kakemu duhovniku, med tem ko jc državni pravdnik gluh in slep za resne, z dokazi podprte ovadbe od druge strani, se ne bo čudil, da je prišel takoj preiskovalni sodnik na Jesenice ter jc preiskoval tri dni to za Chama tako zanimivo afero! Rezultat je seveda bil, da ic državno pravdništvo ustavilo nadaljuo postopanje proti obdolžencem, ker je razvi-dclo, da ie ovadba bila sestavljena samo iz hudobnega :n slabega namena. Nato je vložil tovarniški uradnik Anton Pongratz proti Cha-iiiu tožbo radi razžaljenja časti. Pri prvi obravnavi pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani jc bil Cham oproščen, pri drugi obravnavi. to ic 12. t. m., jc bil pa Cham pred c. kr. okrajnim sodiščem v Kranjski gori krivega spoznan in obsojen na tri dni strogega zapora, oziroma v 30 kron denarno kazen in ima povrh povrniti vse pravdne stroške. Ker se jc pa pravda vlekla že pol leta, so stroški na- rasli okoh 1000 kroni Gotovo si bode Cham zapomnil, kedaj je hodil na Jesenice agitirat! »Društvo v podporo in pouk nižjim slojem«, ki ga jc ustanovil, pa naj mu pomaga v teh težavah, če ga bodo prvaki zapustili! »Narod« pa, ki je toliko pisaril o jeseniškem tolo-vajstvu in nasilstvu, je pa zopet blamiran. Je zopet vohal »tolovaje«, pa je našel — race. + Imenovanja v učiteljski službi. Začasni učitelj je postal v Višnji gori g. Friderik D e r m e 1 j v Cirknici. Namestna učiteljica je postala prejšnja nam. učiteljica v Hotiču go-spica Marija Z o n t a. Za začasnega učitelja pri sv. Gregoriju v kočevskem okraju imenovani g. Egidij S c h i f f r e r je resigniral na navedeno mesto. + Papeški križec »Pro ecclesia et pon-tifice« sme po cesarjevem dovoljenju nositi nadučitelj v pokoju g. Jožef Levičnik v Železnikih. — Iz Črešnjevca se nam piše: Danes Vam poročamo veselo novico. Volitev župana se je že vršila. Po tolikem boju in naporu izpolnile so se želje vseh poštenih katoliških in narodnih voHcev. V torek, 11. septembra 1906 je bil županom jedno-glasno izvoljen g. Simon Pušnik, kmet posestnik na Črešnjevcu; občinskimi svetovalci: Fr. Brumec, veleposestnik na Les-kovcu ; Janez Kmetec, kmet in posestnik v Cokanji vesi; Franc Kodrič, posestnik na Črešnjevcu. Vsi vrh in zanesljivi narodnjaki-katoličani, ki se bodo zavedali svoje naloge! S tein je padla tudi usoda Črešnjevca. Volili smo prvič I. 1903 2. maja, vdrugič leta 1004 27. junija, tretjič I. 1905 28. februarja. Vsakokrat pa je vložila rekurz štajerčijanska nemškutarska stranka, posluževala se vsakršnih izgovorov in neresnice. Za hrbtom pa je delal znani propali nemškutarski kandidat za državni zbor Ljudvik Kresnik. Delal je rekurz za rekurzom, pa nič ni pomagalo, dasiravno je vedno Franca Vrbeka zapisati dal na prvem mestu pri rekurzu, češ, da on dela vse to. Vsakokrat kadar smo volili, so bili Štajerčijanci hujše tepeni. ln zdaj vtretjič so tako propadli, da niti jednega več ni v odboru. Zrak je čist, kolovodja štajerčijanske nemčurske stranke — Kresnik, je poražen, glorija mu je obledela, in za vselej — šla je njegova domišljavost, da je le on merodajen politik na Črešnjevcu in odločilen pri volitvah. Kmetje narodnjaki so pokazali svojo moč. Strta je moč tiste stranke, ki se je vedno do zadnjega toliko let Jopirila na Črešnjevcu in proti kateri se nihče ni upal javno in odločno nastopiti. Narod je sodil konec je nasilstvu nem-škutarske — Kresnikove-Stigerjeve stranke na Črešnjevcu. Naj se začenja nova doba, ker v novem odboru ni kričačev in prepirljivih nemškutarjev — vse pojde v redu. Novemu odboru le želimo srčno in ne-prestrašeno plodovito delovanje zlasti: slovensko uradovanje, slovensko narodno šolo, lepe ceste in mostove, ki so potrebne. Novemu mlademu občinskemu odboru želimo pa srečo in mu častitamo, kakor celi občini črešnjeveski, objedneni pa tudi zahvaljujemo tiste, ki so pripomogli k srečni in sijajni zmagi zlasti neustrašene — Lipov-čane. Živeli slovenski narodni volilci! Adijo Kresnik in cela banda nemškutarska ! — Z Bleda sc nam poroča: V nedeljo, dne 26. avgusta, torej na dan, ko se je pričel v Ljubljani lil. slovenski katoliški shod, se je vršil na Bledu ustanovni shod blejskega Sokola. Kajpada jc prinesel »Slov. Narod« o tej slavnosti nad vse laskavo poročilo. Da tem bahatim iiiožičkom nekoliko odbijeino njih ro-žičke, jc primerno in umestno, da nekatere stvari pripomnimo k temu »Narodovemu« poročilu. Jako značilno jc, da je pri veselici sodeloval jeseniški Sokol. Komu bi bilo neznano, kako vlogo igra jeseniški Sokol? In ako bo blejski Sokol hodil isto pot ko jeseniški, o čemur ni nikakega dvoma, lahko že zdaj trdimo, da sc bo telovadili ne toliko v telesni prospeh, kakor veliko bolj v prospeh blejskega liberalizma, ln uprav v tem je za nas nova nevarnost, koje sc pa kot gorenjski korenjaki vendar nc ustrašimo preveč. Saj češe ozremo na tiste, ki so se zbrali pod sokol-sko zastavo, jih vidimo primeroma le malo število »Slov. Narod« seveda sanja o dolgi vrsti v jerhovino oblečenih korenjakov, ker se mu vedno v dvoje vidi, mi smo jih našteli samo 19, reci: devetnajst fantov, in 3, reci: tri može. in odkod so ti korenjaški elementi? Če izvzamemo enega rečiškega fanta, ki seje shoda tudi udeležil, so vsi drugi sami Grajani in častni zastopniki iz takozvanc »Gmajne«. Čast zavednim fantom in možem iz Za-goric, Mlinega, Zeleč in Rečice, ki jih ni bilo zraven iu so s tem pokazali, da jim ni mar trhlega liberalizma, ki sc skriva v sokolski obleki. Skoro odveč bi bilo povdarjati, da jih izmed nastopnih Sokolov polovica več ne hodi k službi božji. Preteče nevarnosti se bomo pa znali ubraniti s tem, da bomo po svojih močeh skrbeli, da iz navedenega malega števila nc bo zrastlo veliko število in da fantje nc bodo sokolski, kakor v bahato proroškem duhu napoveduje »Narodov« dopisnik, ki v svoji nadutosti meni, da bomo mi križem roke držali. Ako sc nam grozi, da sc ustanovi tudi ženski Sokol iu da bo potem tudi Marijina hčerka ušla čez plot, sc tega čisto nič ne bojimo. Kajti za takimi Marijinimi hčerkami nc bomo potočili niti ene solzicc. ampak še pred- no se bodo zavedle svojega dejanja, jih bomo čez plot vrgli! Capito? — Predavanje »Slov. dijaške zveze«. Tovariš stud. phil. Jos. Puntar predava dne 16. t. m. na Planini pri Rakeku v ondotnem izobraževalnem društvu ob pol 4. popoldne. Predmet: Izobrazba in napredek, pa namen izobraževalnih društev. — Okrajni šolski svet litijski ima 27. t. m. sejo. Spored: Račun o šolskih izdatkih v 1. 1906, proračun za leto 1907, zgradba novega šolskega poslopja v Stangi, povečanje šolskega poslopja na Polici, prošnja nekega nad-učitclja za upokojitev, starostne doklade, podpore, tri disciplinarne zadeve. — Za župana občine Vinji Vrh je bil izvoljen Martin Tome, občinski svetovalci so: Valentin Malnarič, Ivan Pečaver in Jožef Hlupar. — Oče požigalec. Dne 9. t. m. je pogorela kočarju Staretu v Primskovem hiša. hlev, skedenj, dve lopi in kozolec. Škode ima 2200 kron, zavarovan je pa le za 800 kron. Zaprli so pogorelčevega očeta Antona Stareta, ker sumijo, da je zažgal, ker je bil sprt s sinom in mu je tudi grozil. — Iz neprevidnosti je pri streljanju iz samokresa na potu iz Toškega Cela v Zapuže zadel lbletni Šenk svojega tovariša Šetino iz Zapuž v prsi in ga smrtnonevarno ranil. Še-tina je v ljubljanski bolnišnici. — Iz trgovskih krogov se nam poroča: Davčna oblastnija v Ljubljani predpisuje posebno pridobnino za transito-skladišča, vzlic temu, da plačuje dotičnik za svojo enotno in edino trgovino, koje integrovan del so ona skladišča, žc itak dotični davek. Prizadeti trgovec bo zadevo z načelnega stališča gnal do zadnje instance. Trgovce opozarjamo na ta slučaj, ker se gre pri tem za njihove vele-važne stanovske koristi. — Umrl je včeraj zvečer v Puštalu pri Škofji Loki posestnik Ivan S e v e r v starosti 73 let. Pogreb bo jutri v soboto, ob 9. uri s sv. mašo. — Roparski napad. Dne 9. t. m. je pasel kozliče v gojzdu 8 let star fantič iz Kala, ambruške župnije. Kar naenkrat pride neki človek z nožem v roki, prehode vrat enemu kozliču ter ga skuša spraviti v vrečo. Fantič kliče na pomoč a tudi njemu preti tujec z nožem. Ko pride pomoč, zbeži ropar. Oblečen je bil kot Italijan, govoril je laško. Vso stvar ima že orožmštvo v rokah. — Na Rakitovcu. V praznike 8 in 9. septembra napotilo se je 5 oseb liribolaz-cev, na Rakitovec (1865 m,). Nekateri so nas plašili, kako je Rakitovec strm, a dotični so ga gotovo gledali le od spodaj gori, na njem pa bili niso. Saj je prišla nanj s svojim očetom tudi Darinka Oartner, dasi šele 6 let stara; ta vstrajna hribolazkinja, je preteklo leto seveda že poiezla tudi Orintavec. Priporoča se hribolazcem Rakitovec posebno, ker se z njega krasno vidi Triglav in druge naše planine; koča na Velem po lju se vidi s prostim očesom. Za postrežbo skrbi na Prtovču posestnik in mežnar gospod Pavlič, jako postrežljiv, ki vstreza z vsem, kar le more njegova hiša dati; tudi je na Rakitovcu pastirska koča, pri slabem vremenu jako dobro pribežališče. V polet nem času je na Prtovču skrbljeno tudi za sv. maše vsak dan, ker biva ondi za časa počitnic, g. dež. poslanec dr. Krek. — Na splošno željo ponavlja v ne deljo, dne 16. t. m. „Slov. katol. izobraževalno društvo na Rovih" igro „Sanje", katera je pri veselici preteklo nedeljo tako izvrstne uspela. Začetek je z ozirom na Ljubljančane, ki pridejo s popoldanskim vlakom, ob 4. uri pop., da se isti tudi igre lahko udeleže. Po igri je prosta zabava in srečolov. Med igro in pri prosti zabavi udarja kvartet tamburašev iz Ljubljane in nastopi domači pevski zbor. Igra se vrši kakor pretečeno nedeljo na velikem vrtu pri „Pircu". Ljubljanske noulce. lj Novo društvo. V Ljubljani se jc ustanovilo »Društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom«. Namen tega prekoristnega društva je: a) ubožnitn in nravnim dijakom, rcalcem, učiteljiščnikom in zlasti gimnazijcem, izjemoma tudi učencem ljudske šole, eno leto pred vstopom v gimnazijo oskrbovati dobra stanovanja in v to svrho nabirati gmotna sredstva ter tudi posredovati pri gospodarjih in gospodinjah; b) skrbeti, da od društva podpirani dijaki šolskih dolžnosti nc zanemarijo in sc nravstveno ne pokvarijo; c) v slučaju, da naraste zadostna glavnica postaviti ter vzdrževati tudi lastni dijaški dom. V dosego tega namena sc bodo pobirala darila, napravljala vcselicc, zbirke i. dr. Društvena pravila je vlada potrdila. V ponedeljek. 10. t. m., sc jc vršil v dvorani »Krščansko-socialne zveze« ustanovni zbor. na katerega jc došlo lepo število gospej in gospodičen. Gospa K o s je ctvorila zborovanje in pojasnila namen društva. Po nasvetu gdč. Alešovec se jc izvolil sledeči odbor: Blagajničarka gospa Albina Lesko vi c. namestnica gospa Marija Jati ež r č. tajnica gospa Hedviga pl. Radič, namestnica gdč. Marija Alešovec, delujoče dame: Franja F b c r I, Helena S c h i f f r c r. Josipina Kos. N. A v i a n , Marija Grošelj. Ta damski odbor jc izvolil za predsednika kanonika Ivana S u š n i k a . za podpredsednika gospoda mestnega kaplana šentjakobskega Vojteha H y b a š e k a. Ze sedaj toplo priporočamo to velevažno društvo v podporo vsem tistim, kojitn je res blagor mladine pri srcu. lj Praznik Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano bo, kakor se nam poroča. nad vse veličasten. Odbor se je potrudil in storil vse potrebno, dekleta pletejo vence, možje pripravljajo mlaje, pevci se vadijo, vse se giblje. Št. Vid še ni videl take slavnosti. Zato v nedeljo društva v Št. Vid! Ljubljanski udeleženci se snidejo ob pol 7. uri zjutraj na južnem kolodvoru. lj Ljubljanska »gospoda« na popotovanju ln njuna zabava. Ljubljanski policiji jako dobro znana »sobna slikarja« Adolf Perko in Jožef Kobald sta se podala na popotovanje v svežo dolenjsko naravo. Do tu sta imela prav, ako sta uživala ljubljanskih bacilov prosti dolenjski zrak, sta pa mislila, da smeta delati, kar sama hočeta. Na cesti med Nemško Vasjo in Goričo Vasjo sta srečala posestnika Petra Bojca iz Dolenje Vasi in sta pričela kup-čevati ž njim. Kobald mu je ponujal perilo, Perko pa svoj dežnik, a ker Boječ ni hotel skleniti kupčije, ga je pa sunil Perko proti desnemu očesu in ga ranil. In junaška ljubljanska klativiteza sta odhitela proti Hrvači, kjer ju je dobilo tudi orožništvo, ko sta ležala pod kozolcem. Ij Regulacijo plač magistralnih uradnikov baje namerava izvesti g. župan ob novem letu in sicer tako. da se bodo nižjim uradnikom plače zvišale, ne pa znižale. Pri tem pa gospod župan ne bo pozabil na magistralne praktikante, ki že skoro celih sedem let zastonj delajo in uradujejo. Z veseljem pozdravljamo tak napredek, po katerem se črez sedem let praktikant polagoma in brez nevarnih prehodov razvije v plačanega uradnika! lj V prisilno delavnico bi rad prišel, se je izrazil 261etni delavec Alojzij Merlak iz M,ale Ligojne pri Vrhniki, ko jc bil včeraj popoldne aretovan zaradi tatvine. Omenjeni je prišel včeraj popoldne na dvorišče hiše št. 3 na Zaloški cesti in pričel nabirati perilo, ki se je tam sušilo. Ko so ga opazili, je pričel perilo nazaj razobešati, moško srajco je pa pobasal za telovnik. Merlaka, ki je obsedel žc dveletno ječo, so izročili sodišču. lj Konj na nočnem izprehodu. Pred dnevi jc srečal policijski stražnik na sv. Petra cesti konja, ki se je mjrno izprehajal. Ker stražnik ni vedel čegav da bi bil, je konja obrnil in mu sledil toliko časa, da je konj prišel sam nazaj v svoj hlev v Prečnih ulicah. Ij Poizkušen samoumor. Iz prvega nadstropja hiše št. 6 na Marije Terezije cesti je skočila včeraj 17letna služkinja Amalija Pir-natovc, a se je k sreči le lahko poškodovala. Vzrok poizkušenemu sainoiimoru ni znan. ij Izgubljene reči. Mizarski vajcnec Jožef Kodclja je izgubil bankovec za 10 K. gospa Antonija P. jc izgubila zlat za 20 kron. lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 29 Slovencev in osem Hrvatov. Izpred sodišča. Na vojaškem naboru razgrajal. Dne 24. aprila je prišel, kakor je že sploh v navadi Anton Aljančič, čevljar v Tržiču pijan k naborni stavi. Ker je pa preveč razgrajal, bil je aretovan in odveden v občinski zapor. Aljančič je jel v zaporu divjati, razbil je pri pričnah dve nogi, in pri vratih spodnji zapah. Na spomin redarja, da naj miruje, zagrozil mu je, da ga bo, če skup prideta, nafo ga pa s pestjo po levem ušesu udaril. Sedel bo zato pol leta v ječi. Draga zaušnica. Dne 27. junija sta se v Mulejevi gostilni na Potoku sprla zaradi nekoga majhnega dolga posestnik Jožef Hkavc iz Javornika in Anton Štern. Prepir se je nadaljeval še na cesti, vsled katerega se je Hkavc tako razsrdil, da mu je preko ušes pripeljal krepko zaušnico. Udarec je bil tako silen, da se je Šternu natrgal bobnič. Za kazen bo plačal Hkavc 200 K denarne globe. Zahtevajte „S'ovenca" u vseh jo-stimnli! — Zahtevajte »Slovenca" _na kolodvorih!_ Telefonska In brzojavna poročila. VELIKANSKO ZBOROVANJE NA VELEHRADU. — KATOLIŠKI MORAVANI ZA SLOVAKE. Brno, 14. septembra. Na Velehradu sta bili dve velikanski zborovanji katoliško narodne stranke moravske, ki so se je udeležili številni Slovaki iz Ogrske. Zborovanje je bilo obiskano v prvi vrsti od kmetov, organiziranih v »Katoliški kmečki zvezi čehomorav-ski«. Soglasno je bila sprejeta resolucija, da se pošlje papežu v Rim sledeča brzojavka: »Trideset tisoč zborovavcev na Velehradu prosi Svetega Očeta, naj z očetovsko ljubeznijo varuje katoliške Slovake na Ogrskem ter jih brani proti preganjanju od strani ogrske vlade In mažarskih škofov. ZAVLACEVAVCI VOLILNE REFORME PRI DELU. Dunaj, 14. septembra. Odsek za volilno reformo je danes obravnaval člen II. vladne predloge, s katerim se izpreminjajo §8 1, 6 in 7 temeljnih zakonov (število poslancev in volilna pravica) glede volitve državnega zbora. Poljski poslanec Starczynski stavi k temu izpreininjevalnl predlog: Glasovanje o uvodni iormuli k članu II. naj se odloži. Izvoli se naj pododsek 9 članov, ki naj proučuje S 11 in 12 državnih temeljni zakonov in Stavi predolge o razdelitvi koinpetence nad državnim iu deželnim postavodavstvom, ozi- roma, da se odloži obseg deželne avtonomije in naj pododsek o svojem delu poroča. Nato odgovori ministrski predsednik Beck, da mu Je simpatično, ako se želi Iz čisto stvarnih ozirov doseči Jasnost glede deželne avtonomije, in da je zadovoljen, če se izvoli pododsek, a nJemu se zdi veliko važnejše, da se zdaj ne bavl volilni odsek z izpremlnjanjem uvodne formule. SIcer Je prepričan, da Star-czynskl ne stavi predlog, da bi zavlekel odločitev o volilni reformi, vendar nujno priporoča, naj odsek sprejme vladni načrt, kakor Je preložen. Dunaj, 14. septembra. O predlogu Star-czynskega Je ministrski predsednik izjavil, da odsek nf upravičen sklepati o izpremembah ustave, ki segajo čez okvir volilne pravice. Odločno pa mora oporekati vsakemu zavlačevanju razprave o volilni reformi. Posvetovanje se popoldne nadaljuje. CARINSKA BORBA S SRBIJO. Belgrad, 14. septembra. Iz zanesljivega vira sem izvedel, da Avstrija z vso odločnostjo vstraja pri svojih zahtevah in neče Srbiji prav ničesar popustiti. Obe državi smatrata zdaj to kot stvar svojega političnega ugleda in zato tudi v Srbiji zahtevajo, da se na račun Srbije nič ne popusti. Pred pragom nam stoji torej odkrita carinska vojska med Avstrijo in Srbijo. — Pogodba z Bolgarijo je stopila danes v veliavo vkljub ugovoru Turčije. POMORSKE VAJE V DALMACIJI. Gruž, 14. septembra. Nadvojvodo Frana Ferdinanda sta na Visu nagovorila župan viški in škof livarski. Potem se je nadvojvoda podal na pokopališče k spomeniku padlih v pomorski bitki leta 1866 ter ie v imenu cesarjevem položil na spomenik iovorjev venec, drugi venec je položil na spomenik padlih bra-niteljev trdnjave. Dospevši na otok Mljet je nadvojvoda od tamkaj do 9. ure zvečer sledil na odprtem morju kombinirani pomorski bitki. Gruž in sosedne vasi so bile krasno razsvetljene. Gruž, 14. septembra. Transport čet, ki ga je imelo izvesti Lloydovo brodovje, stavljeno na razpolago vojni upravi, se je izvršil v popolno zadovoljstvo vojaških krogov. Vzlic težavnim razmeram se ie ukrcanje in izkrcanje posamičnih delov čet vršilo z največjo točnostjo. Dubrovnik, 14. septembra. Nadvojvoda Franc Ferdinand si ie ogledal izkrce-vanje čet v Ombli in Gružu ter se je potem v kočiji podal v Dubrovnik, kjer si je ogledal mesto, ki je bilo v zastavah. Ob deveti uri dopoldne se je nadvojvoda vrnil v Gruž. odkoder je ob 10. uri z dvornim vlakom odpotoval k vojaškim vajam v Trebinje. TURČIJA SE OBOROZUJE. Carigrad, 14. septembra. V Odrin in Solun je turška vlada poslala večjo množino brzostrelnih topov. Vlada pravi, da je to potrebno za dopolnitev topničarstva. RUSIJA. Peterburg, 14. septembra. Carska dvojica z otroki se je včeraj popoldne na svoji ladji odpeljala v Finsko morje za več dni. Na krovu sta tudi minister carske hiše in mornariški minister. Peterburg. 14. septembra. Iz Sie-dlca se poroča, da je prvi strel oddal neki pravoslavni, Vasiljev, katerega mrtvo truplo so našli v vojašnici. Judje pravijo, da je bilo pri nemirih 112 mrtvili in 430 ranjenih. Peterburg, 14. septembra. Judovski »Bund« in socialni demokratje v Moskvi izjavljajo po listih, da odločno protestirajo proti zakonu razlastitve. Odesa, 14. septembra. Člani »Ruske zveze« so jako razburjeni. Mnogo je oboroženih in imajo signalne piščalke. Judje se prito- žujejo, da Jih pretepajo in da policija njihovih prošnja za varstvo neče usllšati. Moskva, 14. septembra. Pri prvi obravnavi pred prekim sodom sta bili dve osebi obsojeni na smrt zaradi oboroženega upora. ANGLEŠKA ARMADA. London, 14. septembra. Kralj je ukazal, da se uvedejo od vojnega ministrstva predlagane izpremembe v pehoti. ROPARSKI NAPADI NA ŽELEZNICE. B e r o I i n , 14. septembra. V Osnabriicku zaprti strojevodja je priznal, da je povzročil več roparskih napadov na železniške vlake. GOLJUFIVI HUMBERT. Pariz, 14. septembra. Pariz ima zopet svojo senzacijo. Tereza Humbert Je prišla Iz ječe, kjer so ji izročili 100 frankov kot zaslužek njenega dela. Takoj se jo obsuli žur-nallsti, ki so Jo izpraševali o njenih načrtih za bodočnost. Rekla je, da bo iz Craffordove zapuščine kmalu dobila Ul milijonov frankov. Tudi Friderik Humbert je prišel iz zapora ter jc dobil 300 frankov kot zaslužek. Pripeljal se je v III. razredu in je manj zgovoren kot Tereza. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni Uak 736'0 mm 13 14 Čm *p>-■•taola Stenj« barometri v mm Ttmpe- rmtarft po C*lii)a 9. rvei, 735 5 7. *jutr. 2. pop. 735'4| 7334 VrtroTl ■it. ■asa u► 8-1 brezvetr. 6-0 18-3 sr. vzh. sl. jzah. jasno megla pol. obl. 1 2 Srednja včeraj Sn I < tnmn. 113*. "-rm. 15-2*. pr- Ugodna prilika. V Novem Vodmatu št. 7, Ljubljana sta >oč9 i na prodaj 2 hiši še nekaj let davka prosti, z nekoliko vrta in vodnjakom na dvorišču. — Cena zelo ugodna. Več se izve pri lastniku istotam. Lepa stanovanja v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki cen). 201:5 l Več se pcizve v LJubljani, Ambrožev trg 7, priti. Kot ali kaj podobnega 1 S 6 e službe oženjen vpok. orožn. postajevodja, vešč slovenskega, nemškega, italijanskega in inrvaškega jezika v govoru in pisavi, — Več pove Franc Korbar, Spod Šiška, poste restante, 2010 3—1 1 ali 2 dijaka iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano v Florijan-skih ulicah St. 17, II. nadstropje. Olasovir in vrt na razpolago. 2048 3 -1 The Company Theater OrieiitP] V veliki dvorani „Mestnega doma". V soboto, 15. septembra 1906. Vsak dan predstava ob 8 >/4 uri. Program obstoja iz najnovejših pariških snovi z 1.1906. Iz vsebine programa omenjamo sleče: Povest iz Tisoč in jedne noči. — La Passion: ,,Trpljenje našega Zveličarja". Botanik pred sodiščem „žuželk". — Ognjegasec s zaprekami. III Marocco. Maroška konferenca. Detektiv Scherlock Hobus. Pariški dijaki, i "t. d. Vspored je obilen in točen. V nedeljo dve predstavi, prva ob 4. uri popoldne. Med pasionskimi prizori, koralna glasba harmonija. Med predstavo svira ljubljanski sekstet. Buffet In garderoba poleg dvorane. Vstopnina: Prvi sedež K P80; drugi sedež K 1—; stojišča 50 vin. Blagajna se otvori ob 7. uri zvečer. The Company Theater Orient. 2053 3 SrbitcRt 1672 Ž6 Ferdinand Trumler oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3 prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev 2050 5—2 Mizarske pomočnike a m. Mtitmlifiio delo sprejme takoj v trajno delo »Prva kranjska mizarska zadraga v Št. Vida nad Ljubljano", delavnica s strojnim obratom na parno silo enonad> stropni hiši se prodasta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu St. 14 v Ljubljani. 1026 19 Ena steklenica 3 kg vsebine 2371 11 malina sirupa lekarja Piccolija v Ljubljani, nedosežne kakovosti, se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5*30 v prvem pasu, sicer K 5 60. V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4'—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg. Izurjenega sfenografa in strojepisca sprejme takoj trgovski zavod. Nastop in plača po dogovoru. Samo pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca" pod šifro „stenograf". 2046 3-3 ZeJ 4 0|(|t nadalje sive pelerine iz veljblodove dlake s kapuco 120 cm dolge : : za gospode in dame. : : Največja in najlepša iz-bera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice po čudovito niz« : kih cenah. : : : : Angleško skladišče oblek 0. BERHATOUie Ljubljana, Mestni trg 5. Zidarji in delavci se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu 2026 a F. Trumler, arhitekt, Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana. Oznanilo. Na c. kr. umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani se prične šolsko leto za oddelke: šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame dne 20. septembra 1906. Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu staršev ali njih namestnikov zglasiti v ravnateljevi pisarni (Stari trg 34, Zatiški dvorec) dne 17. ali 18. septembra dopoldne od 9. do 12. ure ali popoldne od 3. do 5. ure. Šola za obdelovanje lesa ima dveletni pripravljalni tečaj za dečke, stoječe še v ljudsko-šolski obveznosti. Tečaj pripravlja za vstop v strokovne oddelke (mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, kiparstvo in pletarstvo) ali pa za vstop v katerikoli obrt; v tem slučaju nadomešča spodnje razrede nižje realke. Zimski kurzi za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke) se otvorijo dne 3. novembra. Vpisovanje se vrši zadnje 14 dni pred pričetkom kurza. Vsak kurz traja 2 zimska semestra. Namen tem oddelkom je pripravljati obiskovalce za zakonito predpisani mojstrski izpit v navedenih stavbenih strokah. Sprejemni pogoji: I. na šoli za obdelovanje lesa: A) V pripravljalni tečaj: I. letnik: Dovršena ljudska šola in starost 12 let (do dne 31. decembra 1906). — II. letnik: Znanje učne tvarine 1. letnika in starost 13. let (do 31. decembra 1906). B) V strokovne oddelke: Dovršeni pripravljalni tečaj ali meščanska šola ali pa 3 razredi srednje šole (neugodni redi iz latinščine in grščine se ne vpoštevajo); starost 14 let (do 31. decembra 1906). C) V pletarski oddelek : dovršena ljudska šola in starost 14 let. II. na šoli za umetno vezenje in čipkarstvo : Dovršena ljudska šola in starost 14 let izjemoma že 12 let (do 31. decembra 1906). III. na obeh javnih risarskih šolah se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori. IV. v zimske kurze za stavbene obrtnike se sprejemajo obiskovalci, ki imajo učni list dotične stavbne obrti in so stari najmanj 18 let. V Ljubljani, dne 1. septembra 1906. 1924 3_2 C. kr. ravnateljstvo. Razpis. Štev. 2057. Za zgradbo dovozne ceste na postajo Bohinjska Bistrica in za zgradbo v tiru te ceste ležečega mostu v železu in betonu na 10300 K in 11500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale skupno ali posamezno potom javne ponudbene obravnave. Pfsniene, vsa zadevna dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 24. septembra 1906 do 12. ure opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 K doposlati je zapečatene z napisom: ,.Ponudba za prevzetje zgradbe dovozne ceste v Boh. Bistrici ali mostu na dovozni cesti v Boh. Bistrici. Ponudbi mora biti dodana izrččna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v popularno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu. Ljubljana, 12. septembra 1906. 2067 3-2 f)cžclni cdbcr I^ranj^i. n Šolske knjige za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča 2036 8-2 liflV. SCHWEflTHEH knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 3. Hotel „Union" Ljubljana. Od sobote, 15. septembra vsak dan O Ensemble gostovanje svetovnoznanega O Continental=Cagliostro gledišča Uferini Ravnateljstvo P. Uferini, nedosežni senzačni varavec s svojo čudovito izurjenostjo v modernem salonskem čarovništvu in eksperimentalni fiziki. ScnzanCne predstave in iznajd5e na umetniškem In znanstvenem polju. Predstave najnovejših iluzij v tehn. in umetn, najv. dovršenosti. Izreden repertoir! Krasna oprema! 2012 2— 2 dami Edino svoje vrste 2 dami serpent., ognjeni in fantazijski plesi s krasnimi elektr. sveti, efekti. Lastna naprava. Pozor! Uferini nudijo s svojimi umetn. soirejami prizore, ki prekašajo vse po svoji izvirnosti, čudovi-dosti in bajnosti, ter jih počaščajo s svojimi obiski knezi; profesorji, avtoritete in vedn. akademije jih priznajo kot nedosežne in počaščajo z diplomi in častnimi znaki. Vsaka soiree nov program! Cene: Cerkle-sedež K 2'—, zaprti sedeži K 1'50, I. vrsta K l-—, II. vrsta 60 vin., stojišče v parterju 50 vin.i balkonski sedež K 120, galerijski sedež 80 vin., stojišča na galeriji 40 vin. — Otroci pod 10 leti plačajo polovico. Prodaja po dnevu v tobakarni hotel „Uniona". a Knjigarna c Kleinmayr& Bambergi na Ljubljana, Kongresni trg št 2 na i priporoča svojo popolno zalogo od vseh GD na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor == tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih ===== šolskih knjig u najnovejših izdajali, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. gdod Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. gdgdg N an 223 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ii Podruinioa v CELOVCU. Kupuj, in prodaja tn vrat* rent, ustavnih pisem, prijoritet, ko-■unalnib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln devii. Promaia Izdaja k vsakemn žrebanja. Akcijski kapital K 2,100.900 -. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjav. In ektkomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, lsirabana vrednostne papirja in vnovčnJa Zavaruj« araftka proti kuraal tapal« kupona, Izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije. m* Iako.pl