Posamezna Številka 10 vinarjev.
S!ev. 129.
V UMIH v petek, ». Hi im.
LEIO XLV.
ea Velja po pošti t s
O oelti leto naprej .. K 26'— s» eo masee „ ., „ 2*20 ea Nemčijo oeloletno. „ 29-— ca oatalo Inozemstvo. „ 85'—
V	Ljubljani oa domi
Za eelo teto osprej ,. K 24*— za eo meseo ..K 2*—
V	aptavl irtleoio msseSno,. 1-80
s Sobotna Vdajaš == Za oelo leto . . .K 7*— za Nemčlio oeloletno. „ B*— ■a ostslo mossmstro. „ 12 —
Inserati:
Enostoipna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm vitoka ali nje
prostat) u enkrat . . . . po 30 v sa dva- ln večkrat . ,, 25 „ pri vodjih naročilih primeren popust po dogovora.
Enostoipna petltvrsta po Q0v
lakaja vsak dan lzvztmSI nedelje ln praznike, ob 3. ari pop.
Bedna letna priloga voml red.
MT Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Itev. fi/ttl. Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisnih m ne » sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74.
K
olitlten lisi za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.707, ogrske 26.511, bosn.-kero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Poraženi Naiionalver&aiM — poražen! Clam Mariinic.
i/
Pri prvem narodno-političnemu glasovanju v poslanski zbornici, odkar je zopet zbrana, so bili Nemci poraženi, kljub temu, da so se jim pridružili tudi nemški socijalni demokratje. Šlo se je za protoko-liranje nenemških govorov v državnem zboru — predlog F r a n t a — tedaj za direktno protislovje poglavitnega nemškega »Belanga«, nemškega državnega jezika. V poslovniku, ki ga je hotela Clam Martini-ceva vlada oktroirati, se je nahajala določba, da je jezik parlamenta nemški.
Poslanska zbornica pa je sprejela dr. Frantov predlog, po katerem je jezik avstrijskega parlamenta jezik vsakega naroda, ki živi med črnožoltimi mejniki.
Tako se je pokazalo pred celim svetom, da Avstrija n i nemška država, temuč država različnih enakopravnih narodov, kakor Švica, v koje parlamentu se pro-tokolirajo govori vseh treh jezikov, ki jih govore švicarski državljani: nemški, francoski in laški.
Večina naše poslanske zbornice je porabila koj prvo priliko, da pokaže, da Avstrija ni nemška država — da so Nemci v njej ravnopravni drugim narodom, da pa Avstrija po svojem zakonitem zastopu odklanja vsako formalno prednost, še bolj pa .vsako nadvlado nemškega življa.
Nemškonacijonalne težnje v avstrijskem parlamentu ne dobe večine, pač pa opravičene težnje po narodni enakopravnosti. To je nauk zadnjega torka.
Ta torek in sledeča mu sreda pa podajata še drug nauk, ki je vsakemu razumljiv, ki hoče videti resnico.
V	sredo, pri glasovanju v tretjem branju poslovnika, je bil nemški Nationalverband popolnoma osamljen. Edini izmed vseh strank poslanske zbornice je glasoval v tretjem branju t. j. v celoti zoper poslovnik.
V	torek je še podlegel Nationalverband v številni družbi nemških krščanskih socijalcev in socijaldemokratov — v sredo pa je, zapuščen od obeh družabnikov, ostal popolnoma sam in edini izmed vseh strank pokazal, da ne more pod nobenim p o g o j em prenesti ravnopravnosti avstrijskih narodov. Ne vemo, če si je bil Nationalverband svest čudne vloge, ki jo je igral v sredo pred celim svetom. Recimo, da bi bil Nationalverband zaprečil sprejetje poslovnika v tretjem branju — kaj bi bila posledica? Razbitje parlamenta, ki s starim poslovnikom po nauku dvajsetletnih skušenj, nikakor ne more živeti.
Nationalverband se bo moral navaditi, živeti z drugimi narodi v prostorni hiši, ki
se imenuje Avstrija. Inače utegne stalno pasti iz vodilne vloge v osamelost, ki je bila predvčerajšnjim njegova usoda. Mogoče, da bo ta nauk nekoliko streznil voditelje in jim vcepil zavest, da je prišel čas, ko treba krmilo nemškonacionalnega čol-niča obrniti v drugo smer.
Najhujše poražen je pa fevdalni grof Clam Martini c. V celem parlamentu ima le eno samo stranko, ki ga podpira, to je nemški Nationalverband in ravno ta je doživel tak poraz!
Pa tudi Nationalverband nikakor ni v celoti iskreno na strani Martinica. Prav za prav je le zveza nemških poslancev iz Češke (deutschbohmische Vereinigung), ki je odkrito na njegovi strani, ker je adopti-ral ves njen narodnopolitični program in ga hoče na vsak način speljati. Pod odločilnim vplivom te agilne in energične skupine , v kateri zavzemajo vodilno mesto ra-dikalci, stoji Nationalverband.
Nationalverband je edina noga, na kateri stoji v parlamentu Clam Martinic, pa še ta noga je proteza.
Clam Martinic je prvi dan, ko je začela zbornica stvarno delo, temeljito pogorel.
Pokazalo se je pa tudi, da nima prav nobenega vpliva na zbornico. Trudil se je od torka popoldne do srede večer v potu svojega obraza za kompromis, ki naj bi zadovoljil Nemce, uspeh: popolna ničla.
Clam Martinic je dokumentiral svojo popolno nesposobnost, voditi parlament. Večina parlamenta se zanj ne zmeni. Še nikdar, odkar vlada v Avstriji konštituci-jonalno življenje, ni bilo vladnega šefa, ki bi bil tako temeljito nevešč ravnanja s parlamentom, ali bolje rečeno, tako skrajno nevešč ravnanja z narodi Avstrije, kakor je Clam Martinic. Nikdar se še ni ministrskemu predsedniku pripetil tak žalosten poraz, kakor njemu.
Clam Martinic je parlamentu popolnoma tuj. Parlament pa je danes trumf, ko stojimo v odločilni dobi svetovne vojske. Parlament si je dal sam potrebni poslovnik in si tako za vse čase osigural redno delovanje. Parlament je čil, zdrav, močan, za njim stoje avstrijski narodi, ki zmagujejo na vseh frontah. Parlament bo udejstvo-val svojo zakonito voljo v sporazumu z vladarjem.
Grof Clam Martinic je politični invalid ...
i
Tretja seja.
Zbornica je rešila v sredo zvečer novi poslovnik v vseh treh branjih. Znano je, da so hoteli Nemci vpeljati v zbornico nemški občevalni jezik in izključiti vsak
govor v nenemškem jeziku. To namero so pustili pasti. Toda slovanske stranke zbornice so uporabile to priliko, da so pokazale, kak velik nonsens je že sama misel vpeljave takozvanega avstrijskega državnega jezika. Pri glasovanju jc prodrl z večino i glasov (203 proti 185) predlog Čeha Fran-te, naj se vsi govori (torej tudi nenemški) protokolirajo v stenografičnem zapisniku. Nemški nacionalci so se razburjali. Vršila so se pogajanja. \Volf je grozil z opozicijo, obstrukcijo itd. Toda nemški nacionalci so ostali osamljeni, celo nemški krščanski so-cialci in nemški socialni demokrati so jim pri tretjem branju odpovedali pokorščino. Končno je bil sprejet z dvetretjinsko večino — proti glasovom nemških nacionalcev — nekoliko modificiran predlog Čeha Frante, katerega spopolnjuje naslednji predlog Poljakov Poljak dr. Leo, o katerem poročamo na drugem mesau.
• • *
(Boroevičeva zahvalna brzojavka.)
Dunaj, 6. junija. Današnja seja bi se imela vršiti že ob 11. uri dopoldne. Toda radi pogajanj med nemškimi in nenemški-mi zborničnimi strankami se je nadaljevala ob pol šestih zvečer, toda zopet prekinila, tako da je pričelo tretje branje predloge o zborničnem poslovniku šele ob pol 8. uri zvečer. Zbornica je nov poslovnik sprejela.
*
Ob pol šestih se je seja nadaljevala. Predsednik je naznanil, da je došla zbornici od generalnega polkovnika Boroeviča sledeča brzojavka:
»Za čestitke, ki jih je izrazilo meni in soški armadi avstrijsko ljudsko zastopstvo, se najiskrenejše zahvaljujem. Veseli me poročati, da so se bojevali sinovi vseh avstrijskih narodov v bratski edinosti kot levi in so se ovenčali z neminljivo slavo.
Generalni polkovnik Bor o e v i c.«
(Živahno pritrjevanje, ploskanje in Ži-i vio-klici. Jugoslovani prirejajo Boroeviču velikanske ovacije.)
Predsednik: Ker niso pogajanja s strankami o tretjem branju razpravnega predmeta, še zaključena, prekinjam zopet sejo, ki se bo ob sedmi uri zopet nadaljevala.
Poslovnik sprejet v tretjem branju. Prcto-koliranje nenemških govorov prodre.
Predsednik otvori ob 7. uri 20 minut zopet sejo. Zbornica preide k prvi točki dnevnega reda: tretje branje poslovnika.
Poročevalec H u m m e r (nemški ra-dikalec izvaja: Vsled slučajnostnega glasovanja in ker se niso držali dogovori med strankami, jc bil včeraj sprejet manjšinski predlog poslanca Frante. S sprejemom tega predloga je premenjena vsa podlaga
predloge. Ker se osebno s tem predlogom ne strinjam in ker sem vendar formelno opravičen zastopati v odseku sklepe zbornice, sc čutim primoranega, da s tem odlagam podeljeno mi mesto poročevalca.
Predsednik prosi predsednika poslovniškega odseka dr. Germana, ali sprejme poročilo.
Dr. German (Poljsko kolo) izjavlja da sprejme. Opozarja, da jc sedaj vsled črtanja § 7 postave potrebna prememba cele vrste paragrafov. Predlaga premenitev besedila v tozadevnem smislu in prosi zbornico, naj prične s tretjim branjem.
Zbornica preide k glasovanju.
Zakon o novem poslovniku se sprejme pri navzočnosti več kot polovice poslancev z dvetretinsko večino. Proti glasuje samo nemška nacionalna zveza.
Predsednik dr. G r o 3 javi, da je sla-l vil poslanec dr. L c o (bivši župan Krako-va. — Poljsko kolo) predlog, ki se nanaša na poslovniški red. Ker niso pri tretjem branju postranski predlogi vec mogoči, smatra ta predlog kot samostojen predlog. Dr. Leo predlaga: . Predsednik je" dolžan skrbeti, da sc stenografično poročilo v nenemških jezikih v smislu g 51. zborničnega poslavnika uradno prevede. Prestava sc protokolira v istem redu, kot sledijo govori, toda jezikovno besedilo se objav: v drugem delu zapisnika. Tudi to besedilo velja kot resnično dobesedno poročilo o razpravah zbornice v smislu § 28. tiskovnega zakona.«
Predsednik dr. Grofi stavi vprašanje podpiranja predloga.
Predlog je zadostno podprt in se izroči poslovniškemu odseku.
Ustavni odsek.
Posl. dr. Leo predlaga izvolitev ustavnega odseka 52 članov, kateremu naj sc predloži došel materijal. Predlog se sprejme. Volitev ustavnega odccka se izvrši v prihodnji seji zbornice.
Interpelacije.
Posl. Reitzes vpraša predsednika, ali je pripravljen, odrediti v eni prihodnjih sej volitev posebnega begunskega odseka.
. f osJ- B u g a 11 o interpelira v istem smislu.
Predsednik Grofi javi, da je stopil tozadevno že v dogovor z vlado. Sanioob-sebi jc umevno, da je pripravljen izvršiti izvolitev takega odseka.
Posl. Ncmec interpelira v zadevi konnskacije poročila o eksplozije v Bolev-cu, ki je bilo priobčeno v nekem dunajskem ceskem listu.	•
Pesi. H u m ni c r ugovarja proti temu, cla ,e zbornica izročila predlog dr. Lca no-slovniškemu odseku, češ cla je to proti po-
Sveloiior. s?
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
Tudi Svetobor sc je vrnil s Kocljem. Skoro sta ves čas molčala v temni noči in oba je težil »trah, ki utegne iznenaditi,
»Ako me Bog pokliče na bojnem polju k sebi, vedi, dragi moj Svetobor, da ti je moja Možnica na razpolago in napravi iz nje benediktinski samostan. Tudi pismo ti bom izročil, mojo oporoko, ker vem, da moj nečak ne bo rad zapustil priljubljenega mu gradu. On ima dovolj zemlje v Seli-čah in ni mu treba imetja množiti po laških hribih, Vsekako ti bode nasprotoval, ali tvoja sestra bo že poblažila razpor, ki utegne nastati med vama.«
Svetobor molči, naposled pa reče:
»Sveta mi bo vedno tvoja želja in bodi prepričan, cla se zgodi, kakor velevaš. Toda ne misli preveč na smrt, saj si še čil v tvoji starosti in ni ti treba, da bi se po-• stavil v prvo bojno vrsto pred sovražnikom,«
zadene zadnjega Korotanca stare krvi bra-tovska pušica.«
»Mi zmagamo, častitljivi starina! Jaz upam za gotovo.«
»In ta zmaga bo tirjala žrtve, dobri knez!«
Že se je jutranja zarja spenjala na nebes, ko se pokaže Vrbsko jezero.
XV.
Smrtna tišina je vladala tisto spomlad po Korotanu, Ni je bilo meglice na nebu, ni je bilo živinice na polju, vetrovi niso vlekli in tiči so se mavsali po gnezdih.
Doli za Savo pa se je vlekla gosta megla, so se zbirali težki oblaki. Močna vojska se je zbirala in sam hrvaški kralj Zvonimir ji je ukazoval. Spredaj so jahali strelci, v sredi so se metali teško oboroženi vitezi, v ozadju pa so korakali pešci in ropotali bojni vozovi.
Pri Krškem se je ogromna armada razdelila. Velik oddelek je prekoračil savski most in se spustil proti Kostanjevici. Glavni oddelek se je premikal dalje ob Savi navzgor.
Tudi slovenska marka je bila kakor v spanju. Povsod mir, nikoder ni bilo videti ne ljudi ne živine. Vse je bežalo v Gorjance ali se zaprlo v gradove. Šele pri Mokronogu zadene oddeljeni oddelek na odpor, Z grada bivše koroške kneginje Eme so le-
tele pušice, so se valile skale na mimoido-čo četo. Sam mejni grof Henrik je čuval grad. Sovražna četa pa se ni ustavljala, ni napadala, ni oblegala in je korakala dalje.
Pri Kranju sta se spet sešla oba oddelka hrvaške vojske. Ortenburžan je dobro zavaroval že itak naravno utrjeni svoj grad in je opazoval z grajskih lin hrvaške čete,
Zvonimir razdeli svojo vojsko na tri oddelke. Prvi oddelek sc je napotil čez Jezerski vrh, drugi se jc že spustil po Korenski dolini, tretjega pa je vodil sam kralj čez Ljubelj in je dosti srečno prekoračil Ljubeljski vrh. Tudi oddelek, ki sc je bližal glavni vojski od Železne kaplje, je dospel na gosposvetsko polje z malimi izgubami. Mnogo pa je trpel oddelek, ki se je pridružil glavnemu oddelku od Beljaka. Skale z gora in pušice iz gradov so letele nadenj, od zadaj pa mu je sledila z največjo opreznostjo četa mejnega grofa Slovenske marke. Tudi Oto Ortenburški jo je mahnil za Zvonimirom. Mosburški palatin Kocelj se je pridružil s Henrikovo četo ob Vrb-skem jezeru in tema se jc kasneje pridružil še Ortenburžanov oddelek. Pričakovali so še armado oglejskega generalnega kapitana pod zaščitjem vicedoma in možniške-ga gaštalda,
Deželni vojvoda Ljutold je zadovoljno motril sovražne čete, ki so taborile ob cer-
kvi Gospe svete, in je dal zapreti od hrvaške zadruge vse kmete, ki so bili količkaj na sumu, da utegnejo stopiti v dotiko s svojimi rojaki. Pošiljal je svoje sele na vse strani m komaj pričakoval trenutka, da udari s svojo vneto vojsko iz krnskega .»'rada na sovražnika. Čete so sc vedno bolj družile, navdušenost za boj je rastla. Ljutold je čaka! zastonj, da bi Zvonomir napadel krnski grad. Vsekako jc pričakoval bitke na odprtem polju.
Zovnimir se je dobro zavaroval za visokim zidom ki je obdajal cerkev Gospe svete, zatrdil okope s svojimi vojnimi voz-mi. Naravna lega obrežja starega Viruna mu jc služila kar dobro. Z zvonikovih lin )e pregledaval bojno nolje in zadovoljno giadi! svojo brado.
Tri dni so čete že taborile na Gospo-sveškem polju. Krasni dnevi malega travna so se na enkrat obrnili. Nebo se je po-oblačilo in jc jelo snežiti. Obe vojski sta se poskrili pod šotori in kislo vreme je jemalo pogum vojnikom.
V jutro tretjega dne prihili čez Ture armada oglejskega patrijarha. Korotanci so sc jc razveselili. Sam vicedom je jezdil poleg generalnega kapitana, pred predno stražo pa se je že vrtel na konju Možniški gaštaldo.
slovniku, ker je bil podan v seji načelnikov klubov ugovor.
"Predsednik dr. GroB konstatira, da ni bilo v zbornici sami nobenega tozadevnega ugovora. Zato ne drži Hummerjeva opazka.
Posl. Spinčič interpelira v zadevi hrvatskega in slovenskega šolstva v Istri.
Posl. R y b a f glede uradne v porabe italijanskih imen v slovenskih krajih.
Predsednik dr. GroB naznani, da predlaga z ozirom na od več strani izraženo željo prihodnjo sejo za v torek, dne 12. junija ob 11. uri predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo poslovniškega odseka o predlogu dr, Lea; 2. Volitev proračunskega, finančnega, pravnega, vojnogospodarskega in ustavnega odseka; 3. Prvo branje proračunskega provizorija.
Zbornica sprejme predlog, nakar zaključi predsednik ob 7. ufr 30 minut sejo.
_3 _
Štiri italijanske brigade uničene.
Dne 5. t. m. so pisali! dunajski vojaški strokovnjaki: Naše čete' "ser dosegle včeraj v bojih pri Soči ponoseh -iispčh. Uspeha je deležno tako vodstvci,'»Iti ga je skrbno pripravilo, kakor tudi ffMe? k?"so, kar jim je bilo naročeno, hrabr8*fnp>'modro izvedle. Italijani so v bojih od 33. :do 26. majnika vzeli ozemlje, ki leži fir^d. Grmado; tudi višinsko črto kota 31,,. jugovzhodno Ja-melj—Flondar—kota 241—Stivan—Devin. Najvažnejše postojanke'v .tem odseku, v prostoru od Medje va^. $|p železnice, ki vodi iz Štivana v Tržič, so od včeraj dalje zopet naše.
Italijansko časopisje je svojčas slavilo osvojitev teh jarkov kot uvod za zavzetje Grmade: ključa do Trsta. Italijani so se bili ustalili v predozemlju te močne postojanke. Zdaj so zopet izgnani iz nje. Njih .večtedenski napori, njih s strašnimi žrtvami krvi podvzeti poizkusi, da bi se bili skokoma približali Grmadi, so popolnoma uničeni. Včerajšnji dan bo prištet med najtežja razočaranja, ki so jih bili Italijani v tej vojski doživeli.
Italijani bodo zdaj, ko so naši zopet vzelj postojanke pri Medji vasi, težko držali svoje jarke pri Jamljah in pri Štivanu.
Dne 6. t. m. so pisali dunajski vojaški strokovnjaki: Naša zmaga na Krasu, ki je zaključila deseti italijanski naval pri Soči, je vsled včerajšnjih dogodkov na bojišču še pridobila na važnosti in obsegu. Boro-evič je izrabil psihološko in materielno ugodni trenutek za protisunek, ki ga je izvedel z močno roko. Sovražnik se je bil v ptejšnjih krvavih spopadih zelo utrudil. Mislil je, da bo nekaj dni počival, nato pa napadel z novimi divizijami, ki se še nis8'bojevale. Boroevič je pa prekrižal ta načrt; iz obrambe je prešel na udarec in je 'sovražnika presenetil. V dvadnevnem bojU* so naše izvrstne čete zopet vzele predbostojanke Grmade. Cadorna je po-poMbma izpoznal posledice našega uspeha. Nairtopil je z vsemi svojimi rezervami, s kat&fimi je nameraval nadaljevati ofenzivi Njegov napad se je izpremenil v obrambo. Dve njegovi rezervni diviziji sta .bili včeraj popolnoma uničeni. Nada Italije, da bo z enajsto bitko nadaljevala svoj naval proti naši soški bojni črti, se je pač, zmanjšala.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6, junija. Uradno:
Sovražnik se je včeraj izčrpaval med Vipavsko dolino in morjem z brezuspešnimi napadi, da bi bii vzravnal poraz prejšnjih dni na Krasu. Njegovi navali so se razblinili. Naše čete so razširile svoj uspeh pri Jamljah, kjer so vzele z naskokom neko višino in držale v besnih bojih celo ozemlje, katero so bile pridobile.
Število v treh minulih dneh bitke privedenih ujetnikov se je zvišalo na 230 častnikov, med njimi 4 štabni častniki, in na 10,009 mož. Več italijanskih polkov nam je padlo v roke skoraj z njih celim stanjem moštva, ki ni bilo ranjeno; n, pr, polk 86 z 2685 možmi, polk 60 z 1952, polk 71 s 183.1 borile?. Brigpdc Verona, Siracu-sa, Puglie in Ancona, v katerih vrstah so se bile te čete berite, so uničene. V šti-vanjskem predoru smo zaplenili celo vojno bolnišnico. Bojišče pokrivajo italijanski mrliči. — V mesečni noči od včeraj na danes so obiskali italijanski letalci daleč za našo bojno črto mesta in kraje. Prišli so v notranji Avstriji do Ljubljane, na Tirolskem do okolice Bolcana. Na Primorskem in Kranjskem so ubile bombe nekaj domačinov, o škodi na blagu se ni poročalo,
Dunaj, 7. junija. Uradno:
Včeraj je sovražnik z največjo žila-vostjo nadaljeval svoje poizkuse, da bi bil ia vsp.ko ceno zopet osvojil postojanke, ki smo mu jih bili iztrgali 4, junija. Na bojišču pri Jamljah so se iznova najbesneiše bojevali- Italijani so podlegli. Napadi njih množic so se povsod zrušili s težkimi izgubami za nje. Ujeli smo zopet 30 častnikov in 500 mož. Skupno število ujetnikov od 12 maja preseda že 27,000 mož.
V Ziljski dolini smo sestrelili 5. junija italijansko bojno dvokrilno letalo. Oba letalca smo neranjena ujeli.
Isti dan so naše naskakovalne čete v ozemlju »Dreizinnen« uspešno vdrle v sovražne postojanke.
Včeraj živahen topovski ogenj v Su-ganski dolini in na visoki planoti »Sedem občin .
Načelnik generalnega štaba. • • •
Skromno slavlje v glavnem stanu soške armade.
Dunaj, 7. junija. (K. u.) Od soške armade se poroča: V glavnem stanu so zvečer 5. junija, ko so izročili generalnemu polkovniku pl. Boroeviču red Marije Terezije, priredili skromno slavlje.
Generali so poklonili Boroeviču ko-manderni križ vojaškega reda Marije Terezije. Najstarejših zmagovitih podpovelj-nikov armade feldcajgmojster Vaclav Wurm je izročil vojskovodju pred poslaništvi armade in zbranega štaba koman-derni križ vojaškega reda Marije Terezije, ki so mu ga poklonili generali. V svojem nagovoru je izrazil željo, naj bi bilo poveljniku armade usojeno, da bi vodil svojo armado do končne zmage, ki naj ljubo domovino za vselej osvobodili sovražnika, ki je bil vdrl v njo.
Generalni polkovnik Boroevič o stanju soške bitke.
Generalni polkovnik Boroevič se je zahvaljeval, ker so ga počastili. Rekel je: To čast cenim tem bolj, ker sem pričel svojo pot kot pešec, nosil sem telečnjak in pošteno vse delal, kar mora mož delati od strelskega jarka do voditelja te velike armade. Moja izkušnja me je obvarovala, da nisem loka prenapel. Tudi ob tej priliki izporočite četam, da jih najprisrč-nejše pozdravljam. Ponosne smejo biti na to, kar so storile; s polnim srcem se jim zahvaljujem.
Bitka, ki zdaj ponehava, je dogodek, ki je zelo dalekosežen. Posebno silno se bo komaj ponovila. Njegovo Veličanstvo cesar in kralj ni, ko je bil zadnjič navzoč pri armadi, v svoji ginljivi naklonjenosti naproti nam vojakom, mogel najti dovolj besedi hvale, besedi priznanja in veselja z ozirom na dejanja armade. Iz najnotrajnej-šega prepričanja sem armado, Vaša dejanja, moji gospodje, in dejanja junaškega moštva stavil v ospredje. Povodenj brzojavk se je izlila name.
Zvezda na nebu vojskovanj, poveljnik vzhodne bojne črte, general feldmaršal princ Leopold Bavarski je pohvalil armado s krasnimi, vznosnimi besedami. Končam s trikratnim hura soški armadi.
Pri večerji je napil generalni polkovnik Boroevič cesarju. Rekel je: Na tem veselem dnevu soške armade se spominjaj-mo prvega Avstrijca, prvega Ogra, prvega državljana in prvega plemenitaša monarhije! Spominjajmo se prvega vojaka, ki je tako odlično odlikoval soško armado in pokazal, da je Njegovemu srcu posebno blizu. Njegovo Veličanstvo, naš presvitli cesar in Apostolski kralj: Hura!
Ko se je to skromno slavlje končalo, so v svetli mesečni noči krožili sovražni letalci nad glavnim stanom.
Nadvojvoda Evgen generalnemu polkovniku Boroeviču.
Dunaj, 5. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Nadvojvoda Evgen je brzojavil generalnemu polkovniku Boroeviču: Najradostnejše so me razveselile soški armadi naslovljene najmilostnejše besede Njegovega Veličanstva cesarja in kralja; čestitam Vaši ekscelenci, vsem poveljnikom in četam na tem priznanju ,ki mora vsakega giniti; njih vidni znak je Vaši ekscelenci podeljeni komanderski križ reda Marije Terezije, na katerega so vsi ponosni, ki so boreč se v vrstah hrabre soške armade, pripravile sovražniku deseti poraz.
Maršal nadvojvoda Evgen. * * *
italijansko uradno poročilo.
4. junija. Vzhodno Gorice in na Krasu je streljalo sovražno topništvo, kakor se je že poročalo zadnje dni, včeraj jc postal njen ogenj šc besnejši. Sovražni topovi so streljali od Vrlojbice do morja; posebno živahno pa na goro Sv. Marka. Na črtah Fajtega hriba in vzhodno Flondarja se je boril ogenj naših topov s sovražnim ognjem in je ustavil vlomilne poizkuse sovražne pehote. Na zahodnih slemenih gore sv. Marka je vzravnal sovražni topovski ogenj obrambne naprave naših novih črt popolnoma. Sovražniku se je nato posrečilo, da je bil z napadom močnih sil vdrl v nekatere predne dele, a ojačenja, ki so došla, so ga zadržala. S takojšnjim protinapadom jc bil vržen v svoje postojanke. Njegove izgube so bile težke, a prepustil nam je tudi 82 ujetnikov, med njimi 3 častnike. Na celem pozorišču so včeraj letalci živahno delovali. Naš ogenj je sestrelil sovražno letalo na Monte Zcbio. Neko drugo letalo je padlo goreče na tla; tretje je prisilil naš letalec, da se je moralo izpustiti na tla v svojih črtah, Ponoči so metali
sovražni letalci bombe na Codigoro; žrtev in škode ni bilo. Naše skupine so obstreljevale lope in sovražna zbiranja v Sv. Luciji in so zadele rihemberški kolodvor.
5.	junija. Na Tridentinskem in na karnijski bojni črti kratki, ne posebno l^isni nastopi topništva; nastopali so tudi omejeno proti našim postojankam pri Vodicah in vzhodno Gorice. Na severnih slemenih Sv. Marka smo odbili nove sovražne napadalne poizkuse, izvedene ponoči 4. t. m. in podnevi. Ujeli smo 38 mož, en častnik je bil med njimi. Na Krasu je sovražnik, ki je bil več dni besno s svojimi topovi obstreljeval naše prednje postojanke, potem ko je povišal svoj ogenj do največje bes-nosti, naskočil ponoči 4. z močnimi množicami od Fajtega vrha do morja. Postojanke na Fajtovem vrhu so bile popolnoma razstreljene, a pehota teverske brigade (215. in 216. pešpvlk) jih je hrabro branila; boj je trajal dolgo, obrambni sovražni ogenj je bil silen; sovražnik se je ustalil v nekaterih kosih jarka, a končno smo ga odbili. Ujeli smo 62 mož. Od Kostanjevice do pobočja severno Jamelj so se naše čete hrabro branile proti ljutim naskokom in protinapadom. V boju moža z možem so krepko držale svoje postojanke in so celo zasedle novi odsek pri Kostanjevici med Versio (?) in pokrajino južno Jamelj. Krepko smo držali postojanke na krilih. Kljub temu smo morali vzeti nazaj središče naših novih črt, da smo jih umaknili uničujočim učinkom ognja, S krepkim protinapadom smo predvsem zadržali sovražni naskakovalni val; pozneje smo z odločnim protinapadom skoraj popolnoma obnovili prejšnji položaj,
6.	junija. Topovski boj na bojni črti med Krnom in višinami vzhodno Gorice je bil včeraj trajno živahen. Sovražnik je pričel na Krasu med Vršičem in Jamljami zopet besno obstreljevati. Naše baterije so odločno odgovarjale. Južno Jamelj so se po ljutem boju 4. junija nekoliko slabejše borili. Našo novo črto nasproti Flondarju stao umaknili nekoliko v taktično ugodnejšo postojanko. Včeraj smo ujeli 256 mož, med njimi 10 častnikoy. Letalci so živahno letali. Sovražno letalo je zadel včeraj naš ogenj, hitro se je moralo izkrcati blizu Moosa v dolini Sexten. Drugo letalo smo sestrelili danes zjutraj v zračnem boju med Vodicami in Sveto Goro. Naše bombne letalne skupine so metale kljub ljutemu ognju sovražnih obrambnih topov v minuli noči močno učinkujoča razstrelila na kolodvor Št. Peter ob železniški progi Trst—Ljubljana; vrnili so se v dobrem stanju.
* * *
Italijanski poraz pri Jamljah.
Dunaj, 5. junija. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Včerajšnji dan na soški bojni črti je stal Italijane večino njih uspehov, ki so jih bili odkupili v devetnajst-dr.evnem borenju z nečuvenimi žrtvami. Z drzno zasnovanim in junaško izvedenim naskokom so osvojile naše čete na Krasu v prostoru pri Jamljah tisti del postojank sredi pota med Tržičem in Grmado, katere so bile izpraznile 23. majnika. Naš naskok, ki se je pričel istočasno z nastopi proti italijanskim postojankam vzhodno Gorice in na Fajtovem hribu, r.am je s silovitim in nevzdržljivim napadom pridobil naše prejšnje črte. Italijani so privedli nato velike množice, da bi nas zopet potisnili nazaj. Zelo hitro so privedli rezerve, deloma peš, deloma z avtomobili so prihajale, ki so jih vrgli v boj, kateri je trajal podnevi in ponoči. Sovražnik je vedno bolj odločno nastopal; brezobzirno je na-skakoval z vedno večjimi množicami, a raša pehota, katere ni mogoče dovolj pre-hvaliti, je zmagovito držala zopet pridobljene postoianke. Sovražnik je zelo besno napadal dele naše bojne črte pri Kostanjevici, na Fajtovem hribu in vzhodo od Gorice, da bi si bil olajšal svoj glavni sunek na južnem delu kraške planote. Izjalovil se je tudi popolnoma ta namen. Vsi naskoki italijanske pehote so se zrušili v uničevalnem ognju naših topov, deloma pa tudi v ojnju naših strojnih pušk in pehote. Deseta ofenziva Italijanov je torej nam, branilcem, dovedla uspeh, ki ga ni mogoče dovolj ceniti, da je napadalec kljub svoji premoči izgubil . ravnotoliko ujetnikov, kolikor nam jih je, kakor on trdi, vzel nam. Poleg tega morajo prišteti Italijani silovito izgubo vsaj 160.000 mrtvih in ranjenih (poleg 23.000 ujetnikov), katero število se je še v bojih zadnjih dni gotovo pomnožilo. Nasproti tej strašni izgubi morejo pokazati Italijani zdaj, ko so izgubili jamljanski del bojne črte, le še na tesen kos na gori Kuk. To je ves dobiček, ki si ga je pridobil Italijan v ofenzivi, na katero se je bil pripravljal najskrbnejse pol leta, za katero so ga njegovi zavezniki z vso močjo podpirali in od katere je pričakoval, da bo popolnoma prebil našo soško bojno črto. Italijansko časopisje in ves sporazum ž njim se je prezgodaj radovalo; slavospevi, ki so jih pričeli peti povodom prvih uspehov, se bodo zdaj nenadno prekinili. Pijanosti zmnge bo zelo hitro sledilo iztreznjenje.
Vojni tiskovni stan, 5, junija. (Poročilo vojnih poročevalcev,) Na Krasu in na
Goriškem se od včeraj popoldne bije zopet bitka. Dasi so se Italijani takoj, ko se je bil izjalovil njih veliki prebijalni poizkus proti Grmadi, pripravili na nov, silovit sunek, so zdaj dale iniciativo velikemu borenju c. in kr. čete. V trenutku, ko se je pričakoval novi italijanski naval, ko so bile sveže sovražne naskakovalne brigade še zbrane v Tržiču in ko so prihajali čez Sočo vedno novi polki, so planili avstrijski oddelki in izvedli silen protisunek, ki je Italijane popolnoma presenetil in jih vrgel s prvim navalom iz njih naskakovalnih postojank na južni kraški bojni črti. Znano je, da se je bilo italijanskim težkim sunkom od 23. do 25, majnika posrečilo vdreti v odsek med obaljo in prostorom južno Kostanjevice v del popolnoma razstreljc-nih jarkov in postojank na višinah. Napredovali so bili približno en kilometer. Na obali so se bili polastili tako postojank Bagni in Štivana vzhodno Tržiča,
Severno od tam so vzeli Jamlje, tam so bili tudi v deveti soški bitki že enkrat vrženi. Višini 241 in 247, ki so ju bili tudi vzeli z naskokom, so jim naši takoj iztrgali. V tem stanju bitke se je izčrpala naskakovalna moč italijanskih naskakovalnih brigad; Italijani so počivali; ne da bi bil Cadorna dosegel, kar je nameraval: prebiti proti Brestovici, da bi bil obšel Grmado.
Ko se je pripravljal sovražnik na drugi glavni udarec, ga je vodstvo c. in kr. soške armade prehitelo. Samo se je namreč pripravilo na protinapad, da uniči poizkus Italijanov, ki bi radi Grmado polagoma obkolili in tako ustvarili predpogoje, da bi razvili ta masiv. Pripravilo je v ta namen sunek iz prostora zahodno Medje vasi in Brestovice. Demonstracijski napadi pri Gorici in na Fajtem vrhu. Med obaljo in morjem južno Jamelj so sc pričele priprave s topovi; bile so skrajno besne; v najkrajšem času so bila razbita kritja, ki so jih bili Italijani pravkar pripravili. Uničevalni ogenj je povzročil močan italijanski zapiralni ogenj, ki pa ni zadržal napredovanja c. in kr. naskakovalnih čet: vdrle so v lok, ki se je bil približal Grmadi, splezale so na višine ,ki so jih bili Italijani 23. majnika zavzeli in so se ustalile v jarkih. Ponoči je bil že sovražnik vrgel v boj znatne rezerve. Brigade določene za napad, so bile prisiljene, da so se morale braniti. V avtomobilih so jih vozili na bojišče; z dvojnim protinapadom so izkušali Italijani iznova iztrgati pridobljene postojanke. Boji rr\pža z možem so bili izredno besni, a napadalci so povsod držali jarke, katere so bili vzeli z naskokom. Izjalovil se je tudi Italijanom poizkus, da bi bili svoje ogroženo desno krilo razbremenili z močnimi napadi na Fajtovem hribu in na gričih pri Gorici. Naši so povsod odbili naskakovalna krdela, ki so se valila proti njim. Mogočno je učinkoval osredotočeni ogenj c. in kr. topništva. Za italijanskimi četami, ki so se tesno stisnjene bojevale, je ustvaril tak odsek ognja, da več tisoč mož ni našlo nobenega izhoda več. Število mrtvih in ranjencev je zelo veliko.
Dosedanji uspeh c. in kr. čet je velike važnosti. Temeljito so preprečeni načrti Italijanov proti Grmadi. Prisiljeni so bili, da so pokazali svoje karte in da so morali udariti na celi črti od morja do Gorice, predno so končali svoje priprave. Celi uspeh Cadornove 19dnevne napadalne bitke se je skrčil včeraj na Kuk.
Dunaj, 6. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Naše čete so popolnoma uspele, ko so nadaljevale svoj naskok dne 4. junija na južnem krilu planote na Krasu. Včeraj podnevi in tudi ponoči so Italijani nastopali z vso silo, da bi z obupnimi, a brezuspešnimi naskoki našim zopet iztrgali postojanke, ki so jih bili vzeli 3. in 4. junija. Sovražno topništvo je najodločnejše streljalo, sovražnik je podil svoje rezerve na bojišče in jih gonil v gostih naskakovalnih valovih naprej, a ogenj naših topov in pehote jih je kosil; v ljutem boju moža z možem so jih vrgli. Naše čete niso le zmagovito držale, kar so bile prejšnja dva dni pridobile na ozemlju, marveč so še iznova osvojile neko višino pri Jamljah.
Bili so se nečuveno besno. Za vsako ceno so hoteli Italijani odvrniti poraz; brezobzirno so žrtvovali polk za polkom, da bi bili prebili zidovje naših straž, a so se izkrvaveli. Tisoče in tisoče trupelj italijanskih vojakov pokriva bdjišče. Nekaj italijanskih brigad ni več. Proti breznačrt-nemu sovražnemu navalu so se vrgle naše čete s tako silo in prebijalno močjo, da so ujele cele polke, ki se še niso bili razvili, skoraj z vsem moštvom: n. pr. 86. pešpolk z 2685, 69. s 1952., 71. s 1831 možmi. Brigad iz Verone, Sirakuse, Ankone in iz Pu-glie ni več. Pri štivanu so izvedle naše čete s tako besnostjo protinapad, da so po-popolnoma prebile sovražno bojno črto in vzele Italijanom veliko bolnišnico v tamo-šnjem železniškem predoru. Včerajšno noč, svetil je mcscc, so izrabili Italijani, da so sc za težak poraz maščevali — po-svojc. Njih nočne skupine so priletele daleč za našo bojno črto in obstreljevale mesta in kraje, ki sc niso mogli braniti. Prodrli so tako clo Ljubljane, kakor tudi do Bolcana, a škode na blagu niso povzro-
čili nobene. Na Primorskem in na Kranjskem so ubili nekaj nedolžnih ljudi. V Zilj-ski dolini je pa bilo sestreljeno dvokrilno sovražno letalo; letalci so ujeti.
Dunaj, 7. junija.(K. u.) Iz vojnega ti-tiskovnega stana:
Bitka pri Jamljah se jc nadaljevala včeraj i. nezmanjšano besnostjo. Italijani so se, kakor prejšnje dni, trudili z nastopom največjih množic, da bi zopet osvojili postojanke, katere so bili 4. junija izgubili. Drugega niso dosegli, da so pomnožili svoje izgube. Ogenj svojega topništva so povišali do najskrajnejše besnosti, v boj so pošiljali namesto popolnoma utrujenih in razstreijenih rezerv vedno nove rezerve, a vsi njih napori so ostali zaman. Število ujetin Italijanov se je zvišalo za 30 častnikov in 500 mož. Napori Lahov so merili, kakor so sami izjavljali, na to, da bi bili obkolili v deseti, bitki Grmado tako na jugu kakor tudi n aseveru. Zato so množice tako besno pri Štivanu in pri Jamljah naskakovale. Nekaj prostora so sicerr pridobile, a za ceno najtežjih izgub, ki se ne morejo v nobenem oziru primerejati z njih uspehom. Naše zmage 4. in 5. junija so jim pa iztrgale tudi ta skromen dobiček. Sila našega sunka v prostoru pri Štivanu jc popolnoma preprečila načrt, da bi bili z Juga sem obkolili Grmado. Istočasno je pa naš krepki nastop pri Jamljah, kjer so imeli Italijani zopet zflo velike izgube, sovražniku preprečil, da ni n.ogel izvesti svoiih načrtov na severu. Kljub vsem ponovljenim navalom tudi lam Italijani niso potonili naših čet nazaj in iim niso iztrgali pridobljenega ozemlja.
Pregled 10. soške bitke.
Dunaj, 4. junija. (K. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Pri Soči je mirno. Množica, v katere prvi črti so dognali vsaj 35 divizij: približno polovica cele italijanske vojske, je 18 dni na 40 km dolgi bojni črti naskakovala naše brambne črte. Izgube sovražnika presegajo vse njegove žrtve iz prejšnjih bitk. Če previdno cenimo, so izgubili Italijani mrtvih in ranjencev nad 160.000; neranjenih ujetnikov pa 16.000. Na to ofenzivo, največji napor sil na Krasu, so sc pripravljali Italijani 6 mesecev. Njih zavezniki so jim tudi zelo pomagali ne le na suhem, marveč tudi na morju. Poleg streliva so jim pomagali Angleži tudi s težkimi topovi. Italijanska množica, približno 400.000 do 450.000 mož, je 19 dni naskakovala naše črte. Dosegli so na severnem krilu, da so dobili 2 km široko kraško pobočje, ki je izpostavljeno našemu osredotočenemu ognju; na južnem krilu, na pravi kraški planoti, so napredovali s svojo najsprednejšo črto 1000 do 2000 metrov čez dosedaj zasedeni prostor, kar taktično ni važno, operativno pa ne prihaja v nobenem oziru v poštev. Italijani so te svoje uspehe plačali s hekatombami mrličev, katerih število uradno poročilo le previdno ceni. Italijani so pri njih naskokih vjeli 16.000 mož, ki niso ranjeni, kar najprepri-,čevalnejše dokazuje žilavo moč naše obrambe. Italijani zdaj poročajo, da eo nam vzeli 23.000 ujetnikov. Ta številka je najbrž pretirana. V nobenem slučaju pa ne inore napadalec iz nje izvajati uspeh zase. Upoštevati se mora, da se naslanja na Krasu obrambna črta kolikor mogoče tesr.o na ozemlje; točke pred glavno postojanko 'napadalec lahko z zapiralnim ognjem tako 'zapre, da se morejo posadke prepustiti samim sebi. Namcstu da bi svoje ogrožene postojanke posadke zapustile, vztrajajo do (zadnjega; premočni sovražnik jih nato vzame" Ker* poročajo Italijani sami, da so hijeli 23.000 mož, četrtino več, kolikor so jih sami izgubili, so bili njih lcrajni uspehi pač zelo omejeni. Italijani poročajo tudi, da so zaplenili več topov in strojnih pušk. Šlo je za topove v jarkih, ki so kakor strojne puške prideljene pehoti in ker nc streljajo daleč, jih vporabljajo samo v naj-sprednejši črti. A tudi te topove so prej razstrelil;, predno so jih prepustili sovražniku, in sicer le v prostorih na Kuku in pri Jamljah, kar rdino so Italijani v deteti soški bitki dobili, kar je pač malo v primeri z našo ofenzivo v maj.iiku lani; ko smo pridobili približno 400 štirijaških kilometrov; Lahi so pa izgubili 44.100 ujetnikov in 318 topov.
Strahote Krasa. — Cadorna radoveden, kaj bi storil Napoleon v moderni bitki.
Na celem svetu, tako je pisal znani Barzini, nc dobiš takega bojišča, kakršno ie naše. Vsak odsek ima svoj poseben značaj, ki je lasten le njemu. Vrhovi, udrtine, soteske, griči, na katerih se bijejo, zavzemajo v naši domišljiji obliko čudežnih tvorov; ker ima vsak svoj6 posebno taktiko in poseben način boja. Proti vsakemu teh skalnatih sovražnikov se moramo drugače boriti. Divji, siloviti Kuk je udaril kakor silovit orjak, ki stavi vse na en udarec in, če je premagan, se več ne dvigne. Vodiško gorovje je orkan, ki razbija še besno okolu sebe, ko se jc že njegova rama dotaknila tal, se še vedno poizkuša dvigniti; sovražnik grize in praska. Nahajajo se vrhovi, ki napadajo udrtine, ki se branijo obupno do skrajnosti, pobočja, ki so navidezno nedolžna, a ki zavratno vabijo v zasedo. Ču-
tirno, kakor da so to živa bitja, o njih namenih si ubijamo glave, kakor da se osredotočuje sovražnost posebne vrste za njih strašnimi gorskimi čeli, ki naj se jih Avstrijci zgolj poslužijo. Najstrašnejše ovire nam dejansko stavi narava.Strelski jarki so tvorili včasih zvito vrsto, a danes tvorijo razširjeno omrežje cest, ki potekajo na vse strani, tvorijo bajne arabeske in množico ovir, ki slede ena drugi. Urejeni so tako, da če se utisne ena črta, se pričneta braniti takoj drugi dve na strani in nasproti obrambi. Napadalci,*ki vdero v najsprednejše jarke, so ujeti v zavajalnih drugih strelskih jarkih. Bajne so težkoče takega vojskovanja. Na srednjem Krasu je bilo še 22. majnika zelo tiho. In izbruhnili so nato najdivjejši, najbesnejši, najstrašnejši viharji ognja, kakršnega smo doživeli v tej vojski; morebiti je bil najstrašnejši vseh bitk. Če prekorakaš zahodno višinsko črto Krasa, tiste zgodovinske vrhove, na katerih vzklije vsaka cvetka iz kapelj krvi, se ti odpre hipno velikanski razgled oblakov, ki jih šibajo viharji; zmes divjega ne-bojnega vzduha, valovanje in pehanje debelih megla; misliš si, z viška opazuješ vihar z bisernimi bliski, od Fajtovega hriba do morja ti je to peklenski kotel, ki bi rad vtopil svet v plamenu. In kadar je zapihala burja vmes, so drvili žari, vpognili so se in so se podili liki začarana vojska duhov v plašču plamenov. Z vseh strani se žare miriade bliskov; tla so se tresla vsled neizkončnega grmenja. Tisti, ki je nekdaj poznal Kras, ga ne bo več spoznal. Izginila je Kostanjevica; le kup bele podrtije je ostal. Temnica je le še bela pega na golem griču, a nekoč jo je obdajalo drevje. Ne stoji več nobeno drevo; nobenega. travnika ni več: planota se je izpre-menila v prazno puščavo zdrobljenega skalovja z nekaterimi radnjim: pepelnimi grmiči. Kras je danes podoben mrtvemu planetu. Spominja na. mesec, tako brezbojen, enoličen, izumrt je. Ncprodušen je mrtvaški pri dima. Bitka pehotese razvija v nevidljivem morju oblakov; nckai bajrega, veličastnega je to. Dolina je bila nekoč tako zavita v dim, da je vse mislilo na napad s plinom in da so si zato vsi pripravili maske proti plinom. Na skalo naslonjen stoji stari general. Zamišljen opazuje velikansko, neverjetno sliko. Nepričakovano se obrne proti častnikom, ki stoje v polkrogu okolu njega in jim zakliče: »Rad bi videl, kaj bi pričel Napoleon, če bi še živel, v moderni vojski; on, ki je lahko petsto korakov za pehoto s sedla svojega konja pregledal vso bitko.« Odločen, topel glas ga izda, obraza ti ni treba videti. Cadorna je bil, Trenotno je smehljaj odkril njegove zobe, a potem je pričel zopet premišljevati pred dimastim, peklenskim divjanjem bitke,«
Sodba Švicarjev o italijanskem neuspehu.
Bern, 6, junija. »Berner Tagblatt« poroča: V Italiji znajo, da 10. italijanska soška ofenziva ni uspela. Zelo so razljučeni. Pričakuje se, da bo sledil porazu na bojišču političen poraz. V severni Italiji sicer po vojski zaslužijo, a na jugu stradajo. Uradniki so nezadovoljni v celi deželi: primanjkuje premoga in žita. Anglija in Francija odklanjata vsako podporo. Zaloge zadoščajo komaj do junija. Cenzura črta vsa poročila o izgredih in o pobunah v vaseh in v malih mestih, a kljub temu to vsakdo ve. Grozi tudi finančna kriza,
Curih, 6. junija. V Italiji se mirovna agitacija vedno bolj širi. Prepovedali so za to vse shode.
Švicarji o naši obrambi.
Curih, 6. junija. Soška bitka grozi kljub krepki podpori Angležev in Francozov, da se bo slabo končala, Neprestano naskakovanje golih in strmih višin vzhodno in severno Gorice stane strašne žrtve, ki bodo demoralizirale čete, če ne bodo rodile vidnih posledic. Avstrijska obramba je velikopotezna; zmajati jo ni mogoče, .' v,
Italijani so seveda zmagali.
Lugano, 6. junija. Javno mnenje v Italiji je poučeno o bojih le po italijanskih uradnih poročilih, »Agenzia Štefani« pravi, da so Italijani povsod zmagali in da se Avstrijci drže le v nekaterih prednjih postojankah južno Kostanjevice. Boj opisujejo, da je bil strašen. Hvalijo hrabrost italijanskih čet.
Zapora pisem v italijanski armadi.
Curih, 6. junija. V italijanski a»madi so uvedli splošno zaporo pisem. Pričakuje se nova italijanska ofenziva. Pod orožje so pozvali oproščence in tiste, ki so se nahajali na začasnem dopustu. Vsled zadnjih pozivov pod orožje so nabrali Italijani 250.000 novih vojakov, »Petit Parisien« poroča, da napovedujejo milanski listi novo avstrijsko ofenzivo na Tridentin-skem.
Italijani nezadovoljni z Rusi.
Lugano, 6. junija. Italijani so zelo nezadovoljni z Rusi. Ceio tisti, ki se še na rusko ofenzivo zanašajo, si ne prikrivajo, da bodo potrebovali za priprave še več mesecev,
4000 nemških Avstrijcev izgnanih iz Italije.
Genf, 6. junija, »Havas« javlja iz Rima: 4000 nemških Avstrijcev, ki so bili dozdaj v Italiji še pripuščeni, so izgnali.
Nevolja v Italiji radi poraza.
Bern, 5. junija. Tukajšnji »Tagblatt« piše: V celi Italiji se ve, da se je 10. soška bitka izjalovila. Ljutost radi brezkoristnih žrtev presega vse meje. Ne ve se, kaj da odločilni krogi sedaj nameravajo. Poročila o nemirih cenzura črta; a kljub temu ve vsakdo v Italiji, kaj da se pripravlja.
Tobuna v južni Italiji.
Curih, 6. junija. Iz Rima se javlja: V južni Italiji se je prebivalstvo resno spopadlo z vojaki. Delavci korakajo po cestah in prepevajo revolucijske pesmi. Vojaki, ki so razganjali ljudi, so morali nastopiti z orožjem. Vzroka pobune: lakota in brezposelnost.
C m jfi cesarico pri pcesiji Sv. M-njega Telesa.
Dunaj, 7. junija, (K. u.) Na praznik Sv, Rešnjega Telesa jc daroval tamošnji škof in generalni vikar dr. Pfluger z veliko asistenco dvorne duhovščine v dvorni župni cerkvi slovesno veliko sv. mašo, pri kateri so bili cesar in cesarica, člani vladarske hiše ,kakor tudi dvorni in državni dostojanstveniki. Po veliki sv. maši je šla procesija skozi Švicarski dvor na zunanji Dvorni trg. Neposredno za nebom je šel cesar sam, spremljala sta ga vrhovni ko-mornik grof Berchtold in gardni kapitan in generalni pobočnik fml. princ Lobkovic. Nato je šla cesarica; spremljal jo je njen vrhovni dvorni mojster grof Esterhazy; sledile so ji nadvojvodinje. Sprevod dvora sa zaključile palačne dame. Pri procesiji so bili tudi zunanji minister, vojni minister, skupni finančni minister, ministrski predsednik s člani kabineta. Procesija je šla mimo spomenika nadvojvode Karla k zunanjim dvornim vratom in se je od tam vrnila v Dvor.
Iran
ke, tajne volilne pravice; voli naj se v občinah, II. Mir naj se sklene brez osvojitev in brez kontribucij. II. Zavaruje naj se trajen mir potom mednarodnih pravnih ukrepov in z demokratiziranjem armadnih in zunanjih zadev. — Zanimivo je, ker se ljudska stranka, ustavna stranka in Appo-nyjeva skupina niso udeležili ustanovitve volilnega bloka.
soli
u.
Čehi Boroeviču.
Dunaj, 6. junija. (K. u.) Prcndscdni-štvo »Češkega svaza« je odposlalo v imenu čeških poslancev Boroeviču o priliki sijajnih uspehov pri Jamljah posebno v toplih besedah sestavljeno brzojavno čestitko.
Ministrski svet,
Dunaj, 6. junija. Včeraj se je vršil po sklepu seje ministrski svet, ki je trajal izredno dolgo. Vršil se je razgovor o pomenu glasovanja o predlogu Frante. Clam-Martinic je predložil ministrskemu svetu besedilo vladne izjave, katero misli podati vlada o priliki proračunske debate. Minister Trnka je poročal Čehom o tej vladni izjavi.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 6. junija. (K. u.) V današnji seji gosposke zbornice je izrazil podpredsednik knez Fiirstenberg v toplih besedah občudovanje nad junaškimi uspehi naših čet pri Jamljah. Grof Clam- Martinic je predstavil zbornici vodjo poljedelskega ministrstva pl. Seidlerja.
Prihodnja seja bo naznanjena pismeno.
Dr. Grofiu čestitajo iz Sofije.
Dunaj, 4. junija. (Kor. ur.) Predsedniku poslaniške zbornice dr. GroBu je došla iz Sofije brzojavna čestitka.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 6. junija. Za nadaljnji razvoj dogodkov na Ogrskem je brezdvomno odločilna avdijenca skupnega finančnega ministra, ki se je vršila danes v Laksen-burgu. Baron Burian je poročal o uspehu posvetovanj v Budimpešti. V ospredju vseh kombinacij stoji tudi danes vpoklicanje Aleksandra Wekerle za šefa nove ogrske vlade. V zvezi s kombinacijo Wekerle jc nastal načrt, naj se osnuje kabinet iz nevtralnih državnikov, kateremu naj pripadajo izključno politiki, ki stoje izven strank. • Temu kabinetu naj bi pripadali razven dr, Wekerla grof Ivan Zichy, Ludovik pl. Na-vay, grof Szerenyi, grof Julij Wlassicz in enaki politiki, ki zavzemajo v vprašanju volilne reforme radikalnejše stališče kot grof Tisza.
Mažari in državnopravni pridržki Slovanov.
Dunajski listi poročajo iz Budimpešte, da nameravajo Mažari v parlamentu podati svečan protest proti priklopitvi slovaškega dela k Češki. Ogrski politiki upajo, da bo že grof Clam-Martinic podal v tej zadevi odločno izjavo, v kateri bo nastopil proti slovanskim pridržkom.
Ustanovitev ogrskega bloka za volilno pravico.
Budinpešta, 7. junija. (K. u.) V klubu Karolyjeve stranke so ustanovili sinoči blok za volilno pravico. Sklenili so na predlog poslanca Mihaela Karolyja resolucijo, ki zahteva: I.Uresničbo splošne, ena-
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. junija. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča ' Rupreta Bavarskega.
Topovska |>itka v odseku Wytschaete se je po kratkem odmoru nadaljevala. Odbili smo močne sovražne poizvedovalne sunke. Zvečer in ponoči so se tudi blizu obali in ob bojjTfrti pri Artois močnejše bojevali. Ko šefe-stemnilo, so napadli Angleži z močnimi, jjlpbokovrstnimi silami na severnem bregu Scarpe. Med Gavrelle in Fampoux so vrgli sovražnika s težkimi izgubami zanj bavarski polki. Bolj južno od tam so vdrl^f^egove naskakovalne četo ori kolodvori* Roeux v našo postojanko. Tam £:e I>ore še te, male kose iarkov,,
Vojna s kix p:i na nemškega c r j e v i č a.
Ob Chemin dčs Dames in v zahodni Champagni So streljali s topovi z menja-jočo se silo. Poiibči na včeraj so poizkusili Francozi še tretji naskok severozahodno Braye. Tudi s tem navalom niso ničesar pridobili, a stal je znatne žrtve. Ravnota-ko ni uspel večkratni napad, ki j2 bil zvezan 7. velikimi izgubemi, na jarke na Win« terbergu.
Vojna skupina vojvoda
Albrehta Virtembcrrčana.
Nič novega.
* * *
Skupina naših zračnih bojnih sil je vrgla na vojaške naprave pri Sheirtccnu (izliv Themse) nad 5000 kg bomb, ki so, kakor se jc opazovalo, dobro zadevale, V številnih zračnih bojih ob bojni črri jc izgubil sovražnik 11 letal. Poročnik Allmen-roeder je priboril svoje 25. in 26., poročnik Voss svoje 33. zračno zm3go.	tli >
Prvi generalni kvartirni mojster av pl. Ludendorff.	-q
č>i >
Berlin, 7. junija. Veliki glavni stato:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Med Ypernom in Armcntičr^som divja od včeraj topovski boj z nezmanjšano silo. Po obsežnih razstrelbah in, pq najmočnejšem bobnečem ognju se jc vpela danes zjutraj z napadi Angležev bitka, na Flanderskem. Nenavadno besno se je streljalo od prekopa La Bassee do južnega brega Scarpe. Pri Hulluchu, Loo-.u, tie-vinu in pri Roueuxu so se izjalovili d^nes, predno se je zdanilo, močni angleški d^Ini naskoki.
t£ t
Bojna skupina nemškega s '■	cesarjeviča.
Kmalu potem, ko so bili privedli spodnjerenski iizilirji pri cesti Pinon-Jouy iz Ijutega meteža nekaj ujetnikov iz iran-coskih jarkov in so obrnili sovražnikovo pozornost tja, so se zgodaj zjutraj polastili južno Pargny-Filain deli meininških, hano-verskih, šlezvik-holštajnskih polkov sovražnih postojank na Chemin des Dames v skoraj 2 km obsegu. Uspešno podpirani s topništvom, metalci min in z letalci in spremljani s pionirji in s četami 7. naska-kovalnega bataljona, Id se je bil posebno odlikoval v bojih minulega tedna, so vzele stotnije kljub trdovratnemu odporu zaukazane jim točke. Na vzeto črto so po besnih ognjenih valih izvajali sovražniki močne protinapade, ki so se nadaljevali v noč. Vse smo odbili. Ujeli smo 14 častnikov, 543 mož; zaplenili pa en revolver-ski top, 15 strojnih pušk in več metalcev granat.
Bojna skupina vojvoda Alberta Virtemberžana.
Nič novega.
X
X X
Včeraj so sestrelili v zračnem boju 8 angleških letal; eno je sestrelil poročnik Voss, ki je že 34. zmagal v zračnem boju«
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. junija zvečer. Veliki glavni stan:
Sovražnik je v ovinku Wytschaete vdrl v najprednejši odsek naših postojaak. Boj, ki se vali sem in tja, se še bije.
No Mnem Balkonu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 7. junija. Uradno: Jugovzhodno Berata so naše varnost-
l
ae čete vrgle sovražne oddelke v asumsko dolino.	y: / ^
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. junija. Uradno:
Mestoma se je oživel ogenj in boj v predpolju. Na vzhodnem bregu Strume so metali angleški litalci bombe na polja, kjer žito dozoreva.
Poročila o mirti.
Konec vojske leta 1917.
Curih, 6. junija. »Messagero« poroča iz Pariza: Ribot jc zmagal v parlamentu, ker je izjavil, da se bo še letos vojska končala.
Vojska do 1918?
Švicarski vojaški krogi napovedujejo skupno ofenzivo sporazuma v avgustu, ki sc jo bodo udeležile vse armade, a pripravljeni so tudi, da se bo nadaljevala vojska ludi čez 1. 1917. »Popolo Romano« tudi piše, da sc bodo še leta 1918. vojskovali,
- . • • •
i • 1
Rumuni zahtevajo, naj se takoj sklene mir.
Budimpešta. »Az Est« javlja iz Berlina: V več večjih rumunskih mestih, tudi v Jašu, so bili veliki nemiri za to, da naj se takoj sklene mir. Zaprli so veliko ljudi,
, v v. ••:. ';> .	t- m « '*»-'..
•> ' ' . * * * : ' ' .->..•
Narod v Rusiji zahteva mir za vsako ceno.
v.Amsterdam, 6. junija. (Kor. ur.) »Daily Expi?ess« javlja iz Petrograda: Vojni minister Kerenski) je prvotno nameraval obiskati-obrambna središča Minsk, Pskov in Rigo. rA ker je moral priti v Petrograd radi dogodkov'v Kronstadtu in iz drugih razlogov, je moral potovanje odgoditi. Vsi od-
r.ovni'..'državniki v, Rusiji so prepričani,
zavisi-usoda dežele od Kerenskija. Na-t<jd zahteva mir za .vsako ceno.
RuskS vojaki > strelskih jarkih zahtevajo mp %	mir.
# 'Stockhlom. V najsprednejšiK strelskih' Jarkih zahteva veliko čet, naj uvede vlada takoj mirovna pogajanja. Orožnike in policiste, ki so jih bili poslali na bojišče, so morali poslati nazaj, ker so vojaki odklonili vsako skupnost ž njimi. Tudi za bojno iČrto in ,y celi deželi se trajno krepko nastopa za mir,
j Kerenskij o osvojitvah. V Petrograd, 6. junija. (K. u.) Agentura: Delavski in vojaški svet obvešča: Na seji delavskega in vojaškega sveta 4. junija je izjavil Kerenskij: Govori, ki jih je govoril o bojni sposobnosti ruske armade, naj se ne tolmačijo, češ, da gre za osvojitvene namene. Povsod imamo, je rekel Kerenskij, da računajo nemški imperialisti, na razpad naše armade, ker bi svoje zahteve radi zvišali; zdi se, da sledi nemška vlada im. perialistom. Armada mora biti popolnoma sposobna za boj, da zagotovi mir brez anek-sij. Končal je: Živela mednarodna solidarnost demokracije! Zbor je priredil Keren-skem velike ovacije.
► V ruski armadi obnavljajo disciplino.
Lugano, 5. junija , »Daily News« poročajo iz Petrograda: Novi red uvajajo v ruski armadi s severa proti jugu. Dejansko so na severni bojni črti zopet disciplino ponovili. V središču bojne črte so nekateri zbori že izvrstno urejeni, drugi še niso urejeni. Zelo jih pa skrbi južna bojna črta.
Minister Černev za tiho, posebno premirje.
Stockholm, 5. junija. Zanimivo je stališče, ki ga zavzema minister Černev glede na nadaljevanje vojske. Izjavil je sicer, da soglaša s svojimi tovariši glede na poseben mir, a da le predlaga, naj se presodi, če bi r.e bilo mogoče tiho, posebno premirje.
V Petrogradu stavka 85.000 delavcev.
Kodanj, 5. junija. V Petrogradu stavka 85.000 delavcev.
/ Jekaterinoslav proglasil neodvisnost.
Haag, 6. junija. Tudi Jekaterinoslav je proglasil svojo neodvisnost.
Odstop Sazonova.
Petrograd, 6. junija. (K. u.) Agentura: Ruskemu veleposlaniku v Londonu, Sazo-
novu, je bilo dovoljeno, da sme odstopiti, * * *
Francija razdeljena v dva tabora.
Geni, 6, junija. Francoski listi pišejo, da je Francija razdeljena v dva tabora, Ri-botovo stališče glede na stockholmski posvet je izzvalo v Franciji odločilen boj za vojsko ali za mir. Pričel se jc nečuven pokret proti vladi in proti vojni stranki v celi Franciji. »Journal de Peuple« pravi: Ribo-tov govor mora biti tudi njegova labodni-ca. Njegovega mesta ne sme zavzeti mož, ki zna samo pisati, a se boji, da bi rešil krizo vojske. V tej uri mora biti narod svoj lastni gospod. Poincare je danes najmanj priljubljen mož v Franciji, ker se povsod širi prepričanje, da jc Rusijo nahujskal na vojsko.
Francoska zbornica in mir.
Pariz, 4. junija. (K. u.) Pri priporočanju Klotzovega dnevnega reda je zagotavljal ministrski predsednik Ribot, da Francija nc zasleduje osvojevalne politike, ampak lc politiko pravic narodov in pravičnosti. Ribot je nadaljeval: Nai nas ne motijo for-
mule, ki imajo le namen, premotiti demokrate. Mi zahtevamo vzpostavitev svoje posesti in zopetno pridobitev provinc, ki niso nikdar prenehale biti francoske in so nam bile nasilno iztrgane. Mi hočemo kratkomalo to, kar nam pripada. Svet je na strani Francije.
Pariz, 5. junija. (K. u.) Dnevni red, ki ga je sprejela zbornica, se glasi: Zbornica poslancev pošilja pozdrav ruski demokraciji in demokraciji drugih zaveznikov in izjavlja, da pričakuje od vojne, ki je bila vsiljena Evropi z napadom imperijalistične Nemčije, skupno z osvoboditvijo ^psedenih ozemelj, trdi povrnitev Alzaclje in Lota-ringijc in pravično popravitev škode. Odklanjajoč vsako misel na osvojevanje in podjarmljenje tujih narodov, pričakuje, da se bodo napori armad republike in zaveznikov povečali, da ostane po porazu pruskega militarizma trajno jamstvo za neodvisnost velikih in manjših narodov.
Ribot o stockholmskem posvetu.
Pariz, 6. junija. (K. u.) »Agence Havas«: Ministrski predsednik Ribot je odgovoril senatorju Regismasnetu, ki je vprašal, kakšno stališče da bo zavzela vlada nasproti stockholmskemu posvetu: »Nobenih aneksij«, to za nas ne more pomeniti, da bi ne imeli pravice zahtevati, kar nam gre, namreč Alzacijo-Loreno, ki ni prenehala, da je ostala francoska. Ni Francoza, ki bi bil tako bojazljiv, da bi se ne sprijaznil z mislijo, naj se vojska nadaljuje, dokler, kar je naše meso in kri, ne pridobimo, dokler se ti deželi ne vrneti v naročje materinske dežele. — Zbornica je še svojemu dnevnemu redu pristavila, da so potrebna jamstva, ki bodo ščitila naše otroke, da se ne bodo ponovile take grozote. Ustvari naj se Evropa, v kateri bodo vsi narodi pripadali samim sebi, da volja posameznega moža ne bo mogla več povzročiti takega zla. Ustanovila se bo mirovna zveza v demokratičnem duhu, ki ga je imela Francija čast uvajati v svet. Glede na takozvano tajno diplomacijo je izjavil Ribot, da take ni. Sklenil je: Sprejmem naprej cel dnevni red, ki so ga sestavili Francozi in ki bo pokazal slogo visokega zbora, — Senat je nato sklenil tajilo sejo, ki je trajala približno eno uro. Nato so odobrili dnevni red (predlog), ki sta ga bila Couper-Regismasnet: Izjave Ribota so se vzele na vednost, izraža se prepričanje, da more iziti trajen mir le iz zmage zveznih armad. Francija hoče vojsko utrjeno z njenimi zvezami, zvesta svojemu vzoru svobode vsem narodom nadaljevati, dokler zopet ne dobi Alzacije-Lorene, dokler se ne pokore zločini, da se popravi škoda in sprejmejo jamstva proti ponovljenemu napadu pruskega militarizma. Ta dnevni red je soglasno odobrilo 235 glasujočih senatorjev.
• • »
Angleški socialisti za mir.
V Leedsu je zborovalo 1500 zastopnikov angleških socialistov, ki so pozdravljali rusko revolucijo in so zahtevali, da se angleška vlada izjavi, da se strinja z znanimi ruskimi vojnimi cilji. Kongres se je izjavil za delavske svete in za skorajšnji mir, * * *
Delegat: češke socialne demokracije na stockholmskem posvetu.
Stockholm, 7. junija. (K. u.) »Social-demokraten« poroča: Češki delegati po naznanili, da sta odpotovala Habermann in Nemec v nedeljo v Stockholm; Šmeral je zadržan po parlamentu in pride r Stockholm pozneje. Tudi srbski socialist Melkič, ki biva v Davosu, je naznanil, da bo kmalu prišel.
mm sior.
Zagreb, 6. junija, Vccraj ob 11. uri dopoldne jc zopet pričel zasedati hrvatski sabor. Predsednik se spominja umrlega poslanca dr. M. Starčeviča in njegovih velikih zaslug, naio pa izjavlja, da je prejel hrvatski sabor kraljevo prisego o priliki kronanja. Nato se dvigne dr. Iv, Lorkovič (hrv.-srb. koal.) in izjavlja, da naj jo hrvatski sabor ne sprejme, ampak naj jo poprej pretrese, če odgovarja državnopravnemu stališču kraljevine Hrvatske. Opozicija (Starčevičeva stranka prava, Hrv. Stranka prava in Seljačka stranka) burno pozdravlja ta protipredlog dr. Iv. Lorkoviča. Končno sprejme večina sabora to kraljevo prisego, proti pa glasuje 5 članov stranke večine in cela opozicija. Na dnevnem redu je prošnja socialno demokratične stranke, ki zahteva, da sc uvede na Hrvatskem splošna in tajna volilna pravica, pravica sestajanja, svoboda tiska itd. — V imenu Starčevi-čeve stranke prava poda izjavo dr. Ante Pavelič, v kateri zahteva združitev vseh jugoslovanskih dežela naše monarhije v eno celoto pod habsburško-lorenško dinastijo. — Poslanec Radič je vložil pet interpelacij, kjer zahteva: demokratizacijo Hrvatske z uvedbo splošne, enake in tajne volilne pravice in žensko volilno pravico, odpravo hrvatske uradniške vlade itd. — Danes, 6, junija sta na vrsti dva nujna
predloga poslanca Rojca in poslanca Aka-čiča. Poslanec Roje zahteva, da naj se takoj vpeljejo reforme v upravi in da se jih podvrže reviziji v demokratičnem smislu. Nadalje zahteva, da naj se odpravijo naredbe, ki so ostale še iz časov absolutizma, da naj se vpelje porota, neodvisnost sodnikov in končno splošna, enaka in tajna volilna pravica. Opozicija je za predlog z nekaterimi izpremembami in dostavki. Ko govori poslanec Wilder, pride v saboru do burnih prizorov med večino in opozicijo, tako da aiora predsednik prekinili sejo. Ko nastopi mir, nadaljuje svoj govor poslanec Wilder. Za njim v ostrih besedah kritizira poslanec pravaš dr. Pavelič predlog in delo večine.
vseK podpis s. mm posojilo le izrez mm v mM volno moč ie Mo zmaso.
iz nletnisiva.
Iz ruskega ujetništva sc nam je oglasil Franc Frančeškin, doma iz Nabrežine na Krasu. Od doma doslej še ni prejel nobenega glasu. Njegov naslov: F. F., vas Ženi-škovce, pošta vas Gogoli, gubernija Podol-ska, južna Rusija, ekonomija gosp. Gre-gorija Gregoreviča Demjanovskega. — Iz ruskega ujetništva so se nam zglasili. Stanič Karel, doma i/. Bat pri Gorici, Scdev-čič Anton. dou'a iz Grgaria pr Gorici, Čar-go Josip iz Ročinja pri Kanalu in Bat Ravne pri Gorici. Naslova niso navedli.
Pri »Posredovalnici za goriške begunce« se nahajajo pisma ruskih ujetnikov na sledeče naslove: Katarina Kartin, Oslav-lje, št. 119, p. Pevma; Vuk Janez, Doljna Vrtojba, št. 86; Martelanc Marija, Št. Peter št. 261; Emilija Filipič, Gorica, ulica Capella št. 44; Eleonora Mikluš, Gorica, Gorica, ulica Lunga št. 39; Franc Bitežnik, Solkan, ulica Simona Gregorčiča št. 338; Ivana Merljak, Št, Peter pri Gorici; Marija Cotič, Vrh št. 50, p. Rubije; Jožef Faganel, Ozeljan, št. 29, p. Šempas; Marija Forna-zarič, Šempas št. 72; Emilija Batič, Šempas št, 1; Valentin Filipič, Gorica, ulica Capella št, 44; Veronika Blažica, Št, Peter pri Gorici; Jožefa Plesničar, Podgozd, p. Solkan; Ajnton Vodopivec, Dornberg štev. 72; Viktorija Vodopivec, Dornberg št. 132; Mici Srebrnič, Solkan pri Gorici; Terezija Spacapan, Ozeljan št, 49, p. Šempas; Jernej Novak, Kostanjevica št. 74; Pavlica Jevšček, Ravne št. 33, p, Grgar; Marija Vodikar, Ravne št- 70, p. Grgar; Uršula Štrukelj, Ajševica, ulica Mandrija št. 34; Marija Curk, Vipava št, 49; Marija Kra-šček, Savodnje št, 13; Marija Vetrica, Št. Andrež št, 13; Marija Faganel, Šempas-Vi-tovlje št, 22; Albin Rebek, Vrtovin št. 58, p. Črniče; Fani Cotič, Dornberg št. 202; Batič Emilija, Šempas št. 1; Celjevšček Katarina, Krvave št. 16, p. Banjšica; Evge-nija Pregel, Renče št, 44; Metoda Lach, Dornberg št. 391; Marija Ličen, Sv, Martin št. 39, pri Rihenberku; Belingar Alojzija, Kronberg št. 69; Angela Makovič, Se-lo-Slavče št, 4, p. Kojsko; Anton Paravan, Gorenja vas, p. Kanal; Ivan Brezigar, ulica Rabata št, 14; Frančiška Godnič, Renče; Karel Maraž, Gorica, ulica Formika; Batič Alojzija, Šempas št, 143; Frančiška M.arkič, Bate, p. Grgar; Marica Suligoj, Kal št. 3 pri Kanalu; Anica Bucik, Brag, p. Grgar; Jožef Krassan, Šempas št. 15; Suzana Martelanc, Vogersko št, 92; Marija Pavlin, Gorica, ulica Grabizia štev. 33; Marija Podgornik, Vrtovin št, 93; Avgust Pregel, Renče št, 194; Viktorija Gruden, Sv. Mihael, p, Šempas; Amalija Urdih, Kostanjevica št. 84, na Krasu; Novak Viktor, Kostanjevica št. 74; Josip Soban Vrtojba, št, 2; Josip Rebek, Batuje št. 46, p. Črniče; Frančiška Pregel, Dornberg št. 39; Terezija Brgnik, Gorica, »lica Barca št. 109; Terezija Spacapan, Ozeljan št. 49; Katarina Gorjup, Volčjadraga; Jožefa Peric, Doberdob, p. Tržič; Jožef Brajnik, Gorica, ulica Barka št, 10; Županstvo Kanal; Valentin Sedevčič, Breg, Banjšica št. 24; Terezija Maver, Kal, p. Avče; Ana Gregorčič, Vršno pri Kobaridu št. 17; Ivan Pavlin, Gorica, ulica Capella, št. 19; Justina Roje, Se-lo pri Črničah št. 61; Franc Strnad, Selo št. 62, pri Gorici; Jožef Krpan, Štandrež št, 72; Antonija Lozar, Vrtovin, št. 116; družina Doplihar, Dornberg št. 178; Olga Bavčar, Selo št, 92; Franc Beguš, Stržišče št. 20, p, Hudajužna; Ivan- Berce, Dorn Dornberg št. 373; Frančiška Perozi, Dornberg št. 39; Franc Vodopivec, Dornberg št. 324; Rozalija Košuta, Vitovlje, p, Šempas; Frančiška Pregel, Renče št. 165; Jožef Kralj, Dornberg; Matija Bufolin, Podgora pri Gorici; Čargo Lucija, Lanjšice št. 120; Pavlina Faganel, Šempas št. 187; Terezija Leban, Št, Peter št, 265; Sterlinko Jožefa, Kronberška cesta, Solkan; Jožefa Golob, ulica Sv, Katarine št- 12,
Iz ruskega ujetništva se nam je zglasi Franc Jeran, doma s Homca pri Kamniku; služil je pri 27. dom, pp, — Iz ruskega ujetništva se je zglasil Anton Drolka, doma v Dobu pri Domžalah.	,
Deseta soška lffia.
!>	»3 častniki, 33 mož.«
% '	Na Krasu, koncem maja.
' Ljudje tam daleč v zaledju sc mogoče smehljajo, ko bero v uradnem poročilu, da so na Krasu tega in tega dne sredi desete soško bitke z napadom ujeli »3 častnike in 33 mož«. Pri posebnosti razmerja bojevanja na Krasu se pa izplača, da se tak napad podrobnejše opiše.
Uprav na točki, kjer so si sovražni jarki oddaljeni 30 do 70 korakov, .se je pripravil napad. Močan mažarski poročnik je bil voditelj. Njegove vrle naskakovalne čete, po večini mladi fantje, mnogi že dve leti v vojski, gredo ž njim in zanj skozi ogenj.
Ogromna zaloga razsvetljevalnih raket dovoljuje Italijanom, da jih raz-sipavajo in vsak trenutek se dvigajo kroglje, ki daleč na okoli razsvetljujejo, treba je biti previden. Tako znamenje, patrulje in saperji stoje v jarkih pripravljeni, ko par mož z razsvetlje-valnimi drogovi zleze iz jarka in skoči k sovražnim žičnim oviram; sovražnik so še ne gane. Seclaj nastavijo dolge razstreljevalne drogove, en sunek, skok nazaj in s pokom zleli žična ovira v zrak. V oviri se opazi 10 m široka ulica in že se plazijo patrulje naprej, vsaka proti svojemu cilju.
Sedaj stoje z dvignjenimi ročnimi granatami nad jarki, pa tudi italijanska posadka, cela stotnija je alarnri-lana in pripravljena za obrambo. Žilavo in hrabro se branijo sovražniki, jJe-vetkrat so vrgli ročne granate, sovražne stiojne puške regljr.jo, ali to ne ovira Mar/are, vdero v jarke in razvije se trdovratni boj mož.i z možem — par ujetnikov je že. Sedaj je treba sovražni jarek za prodiranje rezerv zapreti. Par rdečih raket se dvigne in že prične naša artiljerija z zapiralnim ognjem; železna stena se postavi za prvo italijansko črto. Boj v jarku se pa nadaljuje. Podpolkovnik, ki je bil navzoč, pobegne, stotnik pade, 3 častnike ujamejo. Celo uro ostane mažarski poročnik s svojimi ljudmi v jarku, da so ga »očistili«; metalce min vzamejo seboj, strojne puške deloma razstrele. deloma vzamejo s seboj, vse votline in koti se temeljito preiščejo.
Končno je naloga popolnoma izvršena in treba je nazaj. Tu pa je zastavil sovražnik svoj zapiralni ogenj in naskakovalni četi se ravno še posreči doseči dolino, kjer ostane z ujetniki vred do prihodnje noči. Prijatelj in sovražnik se pričneta pogovarjati in Italijani pripovedujejo o strahoti naše artiljerije, ki je vsako njihovo ofenzivo preprečira. Svoje izgube imenujejo velike, grozno velike.
»3 častniki, 33 mož«, malo podjetje pri velikih kraških bojih, pri sedanjih razmerah pa — drzno podjetje, izrau ofenzivnega duha naših čet v obrambnih bojih.
Cesar Karel prvič v Pazioo.
V soboto, 2. junija, se je izpočetka čulo, da pride neka visoka osebnost v Pazin; pa kmalu se je zaznalo, da obišče v nedeljo, 3. junija, sam presvitli cesar mesto. Čeprav je imel ta obisk le zaseben značaj, vendar se je mesto nanj v tem kratkem času kolikor mogoče s sijajem pripravilo. Že zgodaj zjutraj v nedeljo je bil ves Pazin v zastavah. Na cesti pri mestnem parku so postavili slavolok z napisom: »Viribus unitisl« irt »Živio nam, preja sni gost!« Ker je bil cesarjev prihod napovedan med 10. uro dop, in 1. uro popoldne, se je šolska mladina hrvatske in italijanske narodnosti zbrala že ob devetih dopoldne na določenem mestu. Enako so bile zastopane tudi vse oblasti: duhovske, vojaške in ciyilne.: Ljudstva iz mesta in okolice se je pa nabralo od dva do tritisoč. Vsi željni, videti svojega vrhovnega gospodarja, so kljub veliki vročini čakali in čakali. No, vztrajnost hrvatskega ljudstva je bila poplačana. Točno ob 12. uri 34 minut pridrdra avtomobil, v katerem je sedel naš mladi cesar v admiralski uniformi. Ko ga zagleda tisoč-glava množica, zaori kakor iz enega grla: Živio«, kateri klic ni hotel pojenjati, vmes je pa hrvatska mladina mahala nasproti s trobojnicami v pozdrav. Avto jc vozil počasi, cesar je pa na desno in levo odzdrav-ljal ljudstvu. Vštric narodnega doma se avto ustavi. Lahnih nog sc cesar dvigne ter urno izstopi. Tu ga po predstavi c. kr. upravitelja glavarstva Lukoviča zastopnik občine M. Brajša pozdravi hrvatsko: »Veličanstvo! Pozdravljam Vas najsrdačnije u ime vjernog, lojalnog, privrženog Vam pu-čanstva ove naše velike mjesne opčine Pazin te, oduševljen, što se je Vaše Veličanstvo premilostivo udostojalo posjetiti ove naše mile i krasne hrvatske krajeve, kličem Vam iz najdublje dubine srca moga: Dobro nam došao, Bog Vas poživio!« Nato se ie cesar hrvatsko zahvalil: »Hvala Vam
lijepa!« Ostala vprašanja o aprovizaciji so sc vršila v nemškem jeziku.. Zatem se je po- i dal presvitli vladar k tu stoječi duhovščini, svetni in redovni, s proštom A. Kalacom in gvardijanom p. Kapistranom na čelu. Z vsakim izmenjujoč par prijaznih besedi, osobito poprašujoč po aprovizaciji, se je s stisnjenjem rok Njegovo Veličanstvo milostno poslovilo. Cel razgovor je trajal 8 minut. Med razgovorom se je opazilo, da je imel avto v ozadju trobojničin svež venec, ki ga je ljudomili cesar nekje med potjo sprejel. Se enkrat se zahvaljujoč za lep sprejem v znak popolnega zadovoljstva, je cesar med petjem cesarske himne izginil izpred oči presrečne množice.
Za invalide
Za invalide in bolehne odpuččene vojake. Pri kranjski deželni komisiji za oskrbo odpuščenih vojakov je še prostora v zdraviliščih, kakor tudi v invalidni šoli za več superarbitriranih vojakov, ki so še bo-lehni in zaradi tega ne morejo izvrševati svojega poklica. Kdor se prostovoljno javi, da bi rad prišel v naknadno zdravljenje v kako zdravilišče ali invalidno šolo, bode komisija skrbela, da pride svojemu bivališču v najbližnjo invalidno šolo ali zdravilišče. Vse stroške za oskrbo in učila plača država.
Invalidi in odpuščeni vojaki, ki žele iti prostovoljno v kako zdravilišče v svrho naknadnega zdravljenja ali pa vstopiti v kako invalidno šolo, se poživljajo, da se čimpreje zglase pri mestnem magistratu, oddelek XX. (ubožni referat) ali pri kranjski komisiji za oskrbo odpuščenih vojakov sami.
mevne novice.
"+ Rok za podpisovanje šestega vojnega posojila je podaljšan do 22. junija.
Odlikovana sta bila z bronasto hrabrostno svetinjo za hrabro zadržanje pred sovražnikom: Valentin Žvan, korporal pri 2. komp. 27. črno. I. R. in topničar 4. Fest. art. Rgt, Martin Gašperin, oba iz občine Srednja vas v Bohinju.
— Pregledovanje superarbitrirancev. Pri pregledovanju »T« so se pojavili dvomi, ali pridejo v letih 1893 do vštetega leta 1867 rojeni, ki so bili med vojno superar-bitrirani in izpuščeni, k pregledovanju ali ne. C. kr. domobransko ministrstvo je opozorilo na to, da pridejo vsi, ki so bili pred 30. novembrom 1916 spoznani za črnovoj-no službo nesposobnim, k pregledovanju. Doba pred vojno in med vojno potemtakem ne pride v poštev, marveč le 30. november 1916. Kdor je zamudil pregledovanje, naj se takoj zglasi.
Za pravdo in srce. — Tragedija iz slovenskega narodnega življenja v petih dejanjih. Spisal Anton Medved. Po desetih letih so jo zopet vprizorili diletantje izobraževalnega društva »Kranj« v Kranju 27. in 28. maja. — Krasno je bila igrana vloga slepca Grajana. Vsaka kretnja, ves značaj, vsaka beseda vsega Grajana. Spretnosti tudi ostalim ni manjkalo. Nekateri so pokazali več kot spretnost. Andrej je potegnil za seboj, Erazem pa je bil bolj prikupen kot izrazit. — Vstopnina je bila v prid transportni koloni Rdečega križa tukajšnjega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva za nabavo voza za prevažanje ranjencev. — V nedeljo 3. junija se ža-loigra ponovi v tretje.
Uš -— slovanska narodna žival. Po »Edinosti« posnamemo: Dne 20. maja je imelo Hrvatsko prirodoslovno društvo svoje zborovanje, na katerem je predsednik Tučan naglašal, kako se je delovanje tega društvo poživilo, kako je zadnji odbor reformiral svoje glasilo »Prirodo«, ki je danes zelo črtan in razširjen list. V svojem govoru pa je omenjal tudi slučaj, ki kaže, kako so pobesneli izvestni nemški znanstveniki. Najnovejša priloga nemškega popularnega časopisa »Kosmos« — knjiga dr. K. Floerike II. »Plagegeister« — meče tole žaljivko na slovansko pleme: »Die Laus hat sich zum slavisehen Nationaltier ent-wickelt!« (Uš se je razvila v slovansko narodno žival!) Kaj naj rečemo drugega, nego da so taki zagrizenci res prave — uši na telesu skupnega človeštva, ustvarjenega po isti podobi božji z nalogo, da se vsi ljubijo in spoštujejo med seboj in da vsi sodelujejo kot kulturni činitelji za splošni napredek in blaginjo človeštva. V sedanji svetovni vojski pa menda ni naroda, katerega sinovi ne bi imeli na bojiščih dovolj teh živalic.
Vojna kuhinja v Tržiču. V soboto, 2, t. m, so otvorili v dnevnem zavetišču vojno kuhinjo. Dosedaj dobiva tu 206 oseb opoldansko hrano obstoječo iz dveh jedil za malo vsoto 40 vin. Kuhinjo so si ogledali g. okrajni glavar Scbitnik in več občinskih odbornikov z g. županom. Vsi so se zadovoljivo izrazili o snagi m lepem redu, ki je vladal povsod. G. okrajni glavar si je ogledal tudi šolskokuhinjo, kjer dobiva opoldne hrano že 160 otrok. Ta ie sedaj nastanjena v Našem Domu. ki
tfa je prevzela Vincencijeva družba v svojo last.
—	Promocija. G. Vladimir Vidmar, sedaj poročnik pri c. in kr. trdnjavskem topničarskem polku št. 4, je bil 25, maja t. 1. na pražki univerzi promoviran za doktorja prava.
—	Slepčevo odlikovanje. Minuli ponedeljek dne 4. junija je bil v Gradcu v zavodu za slepe visoko odlikovan črnovojnik 17. pp. Pavel Križnar. Ta junak se je boril 1. 1915. v Galiciji; pozneje ravno istega leta pa je bil polk premeščen na italijansko fronto, kjer ga je v ljuti borbi 11. novembra zadela laška ročna granata tako, da je Božič 1. 1915. obhajal že v,Italiji, daleč oddaljen od svojih dragih. Po enoletnem italijanskem ujetništvu je bil izmenjan kot vojni invalid in je prišel zopet« v Avstrijo, Pri popisovanju njegovega delovanja na bojnem polju ga je spoznal g. nadporočnik, poveljnik rezervne bolnišnice v Lincu, da se mu mora pripeti na prsa zlata kolajna.
—Imenovan je za stavb, svetnika pri štajerski dež. stavb, službi stavbni nadkomisar inž. Radovan S e r n e c.
—	Slovensko pRnincko društvo naznanja, da sta koči na Veliki Planini in Kamniškem sedlu že otvorjeni in oskrbovani. Opozarja se glede kruha, da ga v kočah ni dobiti, pač pa je poskrbljeno glede pijače in živil, v kolikor je to mogoče v sedanjih razmerah. Dijaki, ki ho-čeio dobiti brezplačno prenočišče, se imajo oglasiti pri odboru in lahko dobe za vsak posamezen slučaj tozadevno izkaznico.
Nesrečna ljubezen.' V Zagrebu se je zastrupila vsled nesrečne ljubezni Franja Slemen, stara 20 let, doma iz Trbovelj. Prepeljali so jo v bolnišnico. Upanje je, da okreva.
—	Grozen umor. Kontoristinjo Berto Frat, roj. Semmelrock, so našli v torek zjutraj na njenem stanovanju v Celovcu na tleh, umorjeno. Lani se je omožila. Mož je na fronti. Kot osumljenega so zaprli pomožnega poštnega slugo Winklerja.
FriMke novice.
Tržaški Slovenci proti »Associazione Politica Adriatica«. Italijansko politično društvo »Associazione Politica Adriatica« je obelodanilo o priliki druge obletnice italijanske vojne napovedi oklic, a obenem je odposlalo cesarju, nadvojvodi Evgenu in generalu Boroeviču brzojavke. V vseh teh izjavah jc nastopalo društvo kot predstavi-telj Trsta. Tržaška »Edinost« poudarja, da je društvo javno izjavilo, da stoji na istem programu kakor prejšnja italijanska libe-ralno-nacionalna stranka, samo da ima v svojem programu eno točko več, utrditev avstrijskega mišljenja. To društvo ima torej glede tržaških Slovencev isti program, kakršnega je imela prejšnja italijanska liberalno-nacionalna stranka. Zato tržaška »Edinost« najodločnejše protestira proti nedostojnemu postopanju »Associazione Politica Adriatica«, ki se proglaša za pred-stavitelja vsega tržaškega prebivalstva. To društvo more govoriti v svojem imenu, t. j. v imenu tistih, . ki odobravajo njegov program. 70.000 tržaških Slovencev je in bo govorilo po svoji lastni volji brez ozira na društvo »Associazione Politica Adriatica«. 24, po domače »Štefanov«. Bil je mož pravega krščanskega mišljenja in je kot tak tudi deloval pri domači posojilnici, Bog naj potolaži ženo in otroke, njemu pa želimo blaženega miru v nebesih.
Imenovanja: Z veljavo od 28, II. t. 1. so bili imenovani za davčne upravitelje gg.: Gvido Eberhardt, Josip Bresansig, Atilij Marinuzzo, Rudolf Conrad, Vincenc Plaht, Henrik baron Baum pl. Appelsho-fen, Ludvik vitez Benigni, Friderik Mrev-lje in Aleksander Golja. Za davčne ofici-jale pa: Alfred Schmutz in Franc Sirk.
Iz Gor. Branice. Komaj šes^ tednov je bil tu pri nas sanitetni oddelek neke divizije s svojim poveljnikom, štabnim zdravnikom Dobnigg-om. Z vso skrbjo zavzel se je ta blagi gospod za obdelovanje polja. Na vse zgodaj zjutraj si je ogledaval neobdelane kraje, zabilježil si in potem poprašal čigav je ta ali oni neobdelan košček zemlje. Da morejo ljudje pravočasno vse obdelati, dal je gospod štabni zdravnik vsak dan na razpolago: konje, delavce, vozove, pluge in drugo potrebno orodje: Zemljišča, ki so bila že dve leti neporabna, poteptana od konj in uničena od trenskih voz, dal je po dvakrat pognojiti, preorati in nasadili s turščico, drugod s krompirjem, ponekod nasejati z zelenjavo. Vsaki večer se jc moral njegov narednik zglasiti v župnišču, kdo da se je priglasil za prihodnji dan za delavce in konje. Dobri gospod je imel zlasti za ubožno ljudstvo očetovsko skrb. Skromen sebi, skrbel je za vojake kot za svoje otroke, zato so ga pa tudi ljubili kot očeta. Če si srečal fante rdečih lic in krepke postave, kar se žalibog le še redkoma vidi, takoj si vedel, da so ti od oddelka g. štabnega zdravnika. Pa ta gospod ni poskrbel samo za obdelovanje polja in vinogradov našemu ljudstvu, dovolil je tudi, da so smeli njegovi gg. zobozdravniki izvrševati svoj posel tudi za civilne osebe in vse brezplačno. Kolika dobrota! Če jc le kje
kdo obolel, brž so šli njegovi ljudomili zdravniki na dom, preiskali bolnike in jim iz svoje lekarne tudi brezplačno pomagali z zdravili. Sedaj nas je ta oddelek s svojim blagim poveljnikom, ljubeznivimi zdravniki in vrlimi fanti zapustil. Ne moremo se dovolj hvaležne izkazati za vse storjene nam dobrote. Kličemo Vam pa iz dna hvaležnih src: »Varuj Vas na bojišču Vsemogočni in Vam poplačaj stotero Vaš trud in delo za nas! Bog z Vami! Do svidenja!«
Anton Abram, poročnik v ruskem ujetništvu, doma iz Koblaglave na Krasu, je pisal podpisanemu sledeče: »Od nikoder poročila. Kje so naši dragi domači, Edvard itd.? Res, človek je v nepopisljivih skrbeh! Kaj pošta sploh ne funkcijonira? — Jaz zdrav ne potrebujem ničesar. Pre-menilo se je marsikaj. V nadi, da dobim vsaj od Vas kako natančnejše poročilo, želim Vam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto z najiskrenejšim po-zdruavom.« Naslov: Arzamas, gubernija Nižnij Novgorod. To naznanje staršem; ako sami niso prejeli pisma od sina že več časa, tudi njala tolažba na tujih begunskih tleh. Pozdrav! Jos. Abram, vikar, Huda-
juzna.
Poziv vpoKojenim deželnim usiužnencem!
Onim vpokojenim deželnim uslužbencem, pa tudi drugim za deželno uradniško ali služabniško službo sposobnim državnim ali avtonomnim vpokojencem, ki niso vezani na nobeno vojaško službo, daje deželni odbor kranjski priliko, da svojo ljubezen do domovine pokažejo s tem, da se prostovoljno javijo za vporabo v deželni službi za čas potrebe, ki je nastala vsled vojne.
Deželni odbor kranjski poživlja s tem vse označene osebe, da se prijavijo, v kolikor se čutijo zmožne za pomožno vporabo v deželni službi.
Prijaviti se je pismeno ali ustmeno do 15. j u n i j a t. 1. pri deželnem odboru kranjskem ter obenem naznaniti želje glede kraja in načina vporabe.
Natančnejša pojasnila daje predsed-stvena pisarna deželnega odbora.
Plača za pomožno službovanje s- določi po dogovoru.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 6. junija 1917.
Deželni glavar: šusteršič 1. r.
LjiiM ilovice.
lj Procesije sv. Rešnjega Telesa so se
včeraj vršile v Ljubljani ob znatni udeležbi. Procesije v stolnici se je udeležil tudi ljubljanski župan dr. Tavčar.
lj Odlikovanje vojnega kuraia. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belorde-čem traku z meči v priznanje hrabrega in požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom je dobil vojni kurat 17. pp. Janko G o -g al a.
lj Ljubljanska državna policija oživila »mrivega«. V ponedeljek 4. t. m. sta »Slovenec« in »Narod« priobčila velik mrtvaški list, v katerem je bilo čitati, da je »v O-Palanki na Ogrskem umrl četovodja Ninče Kuštrin« in da bo pogreb v torek 5. junija. Dotični, ki je prinesel v upravništva mrtvaški oglas, je oglas tudi plačal. Dan po tej osmrtnici pa je policijski agent Močnik aretiral mladega moža, ki je hodil okolu beguncev ter jih slepAril, da jim bo pre-skrbel živeža. Slepar je za to prejemal denar in kazal beguncem prazne žaklje, katerih je imel okolu 50, češ, da jih napolni z živili. V zaporu si je policijski agent Gruden tega moža natančnejše ogledal in spoznal, da je to — Ninče Kuštrin, ki je imel svoj »pogreb« v listih napovedan na Ogrskem. Ninče Kuštrin je sam dal in plačal naznanila o svoji »smrti« v liste, da bi s tem ustavil policijsko zasledovanje za seboj, misleč, da bo policija verjela mrtvaškemu oglasu in mrtvega ne bo zasledovala. Da bi policija naznanilu o njegovi smrti še bolj verjela, je podpisal Kuštrin pod parte tudi »žalujočo soprogo«, katere niti nima. Ninče Kuštrin mora imeti na vesti še marsikaj drugih pregreh, ker se mu je tako mudilo »umreti«. Ninče se je sedaj res ločil od sveta, a drugače kakor je on računal. »Zahvale« za tako slovo od življenja pa menda ljubljanski državni policiji ne bo poslal. — Ninče Kuštrin je rodom iz Gorice ter je nekaj časa bival tudi na Dobravi pri Radovljici. Oni, katere je Ninče Kuštrin oškodoval, naj se oglase pri ljubljanski državni policiji.
lj Nova umetnica. Bivša gojenka podružnice »Glasbene Matice« v Gorici, C i -rila Medved je dovršila letos kon-servatorij na Dunaju in napravila izpite za koncertno in operno pelje pri slovitem profesorju Forstenu z o ^ ' i. Na potu v širni svet želimo mladi u ici obilo uspeha. Ker čujemo, da do i ra vojne ne sprejme nobenega engagemenia, želimo in upamo, da bomo imeli priliko, slišati jo pri kaki prireditvi y Liubliani.
lj Oddaja cenejšega mesa na rumene izkaznice. Mestna aprovizacija ljubljanska je nameravala v soboto dne 9. junija in v nedeljo dne 10. junija oddajati zopet cenejše meso na rumene izkaznice. To je pa sedaj nemogoče, ker aprovizacija ni dobila dovolj goveje živine. Meso sc bo oddajalo na rumene karte prihodnji teden in se natančnejši razpored še objavi.
lj Oddaja cenejšega mesa za Vič in Moste se ne more izvršiti v soboto dne 9. junija kot nameravano, ker aprovizacija nima dovolj goveje živine na razpolago.
Gosnoilarske iieiežKe.
—	Promet z zgodnjim krompirjem letine 1917 z ozirom na potrebo hitre pora-l'1? ne bo omejen.
—	Dofep.va klavne živine za armado.
Dne 9. junija sc vrši ob 8. uri zjutraj dobava klavne živine za vojaško upravo. Po-setniki iz Ljubljane in ljubljanske okolice, ki hočejo prostovoljno oddati svojo živino, naj jo priženo omenjenega dne v Ljubljano na sejmišče poleg klavnice. — Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani.
Jadranska banka. Subskripcija novih' delnic tega denarnega zavoda je imela izredno dober uspeh. Svola prijavljenih zneskov je dosegla dcvetkralni znesek izdane glavnice. Na občnem zboru, ki se je vršil 26. m. m. je bilo sklenjeno izplačati za leto 1916 6% dividendo t. j. 24 K za delnico.
Najboljša odlika za šolarje. Rimskokatoliška avtonomna verska občina je sklenila, da bo z ozirom na sedanje razmere obdarovala pridne učence mesto s svetinjami in knjigami s čevlji, če le mogoče iz usnja in usnjenimi podplati.
Delo za ključavničarje. V svrho doba- » ve rumene kovine za. vojaške namene se bodo zamenjale vse vratne kljuke iz medi s primernimi drugimi kljukami. Z zameno bo naraslo veliko dela. Da to ne pride v roke špekulantom, se jc ustanovila po ini-čijativi dunajske : zadruge ključavničarjev« in ob sodelovanju dunajske mestne občine družba z omejeno zavezo pod imenom »Teg«, katera je že dobila od c. in kr. vojnega ministrstva naročilo za dobavo vratnih kljuk pod pogojem, da izvrši delo pred vsem z domačimi obrlniki. Družba »Teg« je pritegnila v svoj delokrog tudi Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem, ki bo zamenjavo kljuk samostojno organiziral potom svoje Konfekcijske centrale za vojaške dobave za celo deželo tako, da bo v vsakem kraju izvršil delo pristojen ključavničarski mojster, ali kak drug obrtnik sorodne stroke. Vse delo se bo moralo hitro izvršiti in je potreba zato, da se vse predpriprave izvrše še predno se z delom začne. Oblastveni razpisi v tej zadevi bodo že v kratkem izdani, nakar se bo z delom takoj pričelo. Natančni pogoji o izplačevanju dela itd. bodo že v kratkem sestavljeni in se bodo potem dobile tozadevne informa cije naravnost od Zavoda za pospeševanje obrti ustmeno ali pismeno. Da bo mogoče že v začetku presoditi kateri obrtniki naj se pritegnejo k izmenjavi vratnih kljuk, se poživljajo vsi obrtniki kovinskih obrti, da nemudoma priglasijo ustmeno ali pismeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, Ljubljana, za kateri okraj in s koliko delavskimi močmi da žele prevzeti delo. Ta priglas je za enkrat obojestransko popolnoma neobvezen.
600 ogrskih trgovcev v vojno službo! »Novine« poročajo, da mora 600 ogr. trgovcev, ki so dražili živila in drugo blago, nenadoma v vojsko, ofciroma na vojno delo, kjer bodo gradili ceste in železnice.
Vprašanje rnsEe ofenzive.
Bern, 6. junija. (Kor. ur.) »Times« javljajo 31. m. m. iz Petrograda: Dasi sc vedno bolj zavzemajo za takojšnjo ofenzivo, zahteva socialistično časopisje, med njim glasilo delavskega in vojaškega sveta, da morajo vlade sporazuma odobriti načelo; Nobenih aneksij in nobenih odškodnin, predno bodo Rusi marširali.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. junija. Uradno.
Zapiralni ogenj je zadušil slab sovražni sunek ob Ojtiški cesti. Sicer se jc me« stoma poživelo delovanje pehote.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. junija. Veliki glavni stan:
Ob mestoma zopet oživljenem ognju in boja na predpolju se položaj ni izpre menil.
Berlin, 7. junija. Veliki glavni stan:
Nobenih večjih bojev.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
1. junija. Zahodna in rumunska bojna črta: Neizpremenjeno. — Kavkaška bojna črta: Kurdi so naskakovali dalje naše jarke. Pri Ravanšivu (?) severnozahodno Ko-manšaha so pouvzeli Kurdi, do 1000 pušk, ofenzivo proti našim oddelkom, Boi traia dalje.
i.	Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 7. junija. (K. u.) Agentura: Nemška letala so vrgla tri bombe v Mohi-lev; 4 prebivalci mesta so bili ubiti.
Aleksejev se moral odpovedati vrhovnem poveljstvu na zahtevo delavskega sveta.
Stockholm, 5. junija. Oficielno se javlja iz Petrograda, da je bil general Aleksejev postavljen na dispozicijo vladi. Za vrhovnega poveljnika je imenovan Brusilov, kateremu sledi kot poveljnik bivše njegove bojne črte general Gutov. Aleksejev je bil izjavil na kongresu delegatov z bojne črte, da je mir brez osvojitev in brez odškodnine sanjava puhlica. Delavski svet ga je zato napadel in zahteval, naj odstopi.
Kerenskij odpotoval na severno bojišče.
Petrograd, 7. junija. (K. u.) Vojni minister Kerenskij, spremljal ga je poveljnik armad severne bojne črte general Drago-mirov, je prišel v Rigo. Odpotoval je takoj na bojišče.
No mori«.
NA SREDOZEMSKEM MORJU POTOPLJENIH 34.900 TON.
Berlin, 7. junija. Uradno: Na Sredozemskem morju so naši podmorski čolni potopili zopet več parnikov in jadrnic, ki so obsegali 31.900 ton. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Dve ameriški bojni ladji ob francoski obali.
Pariz, 6. junija. (K. u.) »Agence Ha-vas« poroča: Ob francoski obali sta se zasidrali 2 ameriški vojni ladji. Francoski mornarji so ju veselo pozdravljali.
Največja nevarnost Angliji.
»Berner Tageblatt« piše: Podmorski čoln ni izgubil ničesar na svoji sili; kar dokazuje, ker so morali zapreti Portsmouth, Liverpool, Le Havre in Duunkirchen. Najnevarnejše Angležem so nemške mine, ker mornarji nimajo prej nobene prilike, da bi se rešili v čolne. Kljub pomirjevanju spo-razumovega časopisja tvori le podmorski čoln Angliji največjo nevarnost in bo to orožje izsililo mir.
mm psu iiol!jonsKlm varslvoin.
Lugano, 5. junija. (Kor, ur.) Italijanski
listi javljajo: Povodom včerajšnjega slavlja italijanske ustavne postave je izdal generalni poročnik Ferraro v Argyro-Castro oklic, ki proglaša neodvisnost cele Albanije pod varstvom Italije in vabi pod to pretvezo Albance pod orožje sporazuma.
Bern, 5. junija. »Times« javljajo iz Rima: Oklic, ki napoveduje enoto in neodvisnost Albanije, je izdelal general Ferraro, poveljnik italijanske armade v Albaniji. Povabil jc Albance, naj prisežejo zvestobo. »Giornale d' Italia« izjavlja: Italija, ki je s svojim orožjem južno Albanijo obranila grozot, ki so jih pretrpele severna Albanija, Srbija in Črnagora, je napovedala Albancem svobedo in neodvisnost pod zaščito Italije; bojevati se morajo zdaj za to na strani Italije. Posledic tega koraka si še ni mogoče predstavljati. Rusiji in Ameriki so se morali jasno dokazati iskreni nameni. »Tribuna« opozarja na načelno razliko stališča Avstrije in Italije glede na Albanijo. Avstrija je obljubila Albaniji le samoupravo, Italija ji je pa obljubila dejansko neodvisnost, svobodne naprave, milico, sodišča, šole in lastno upravo s slovesno obljubo italijanskega varstva. »Idea Naziona-le« slavi 3. junija za velik dan, Albanija z nedavno ustanovljeno ljudovlado Korico je dobila svojo skupnost in neodvisnost. Seveda so rešili vprašanje šele na pol, a ko se Rusija odpoveduje svojemu deležu v boju in v zgodovini, je svobodna in samozavestna Italija korak napredovala. Njene sile so kos njenim nalogam.
Razna poročila.
Kitajske zmede.
Šangai, 6. junija. (K. u.) Reuter: Tukajšnji listi poročajo iz Pekina: Odstop Li Yuana Hungsa je preprečil v zadnjem trenutku podpredsednik. Ministrski predsednik jc odpuščen.
Rotterdam, 7. junija. »Niuwe Rotter-damsehe Courant« poroča: Kitajska provinca Tjencin je proglasila svojo neodvisnost.
Kitajska ne bo napovedala vojske.
Rotterdam, 5. junija. Po angleških poročilih iz Pekinga, je vojaška vlada preklicala sklep vlade, da naj se napove Nemčiji vojska.
Zarota na Japonskem.
Rotterdam, 6. junija. Po angleških poročilih so odkrili na Japonskem zaroti proti vladi in vladarski rodbini. Na mikadovo povelje so usmrtili 38 oseb.
Danci ne napadejo Nemcev zahrbtno.
Kodanj, 6. junija. (Kor. ur.) Minister Christensen je na neki slavnosti izvajal: V ospredju je zdaj vprašanje, naj narodi sami odločijo, komu naj pripadajo. Seveda se tudi Danska peča s to mislijo posebno glede na § 5. praškega miru. A nemški narod zna, da je Danska sosed, ki ga ne bo nikdar zahrbtno napadel. Kar želimo v narodnem oziru, hočemo doseči mirnim in spravljivim potom.
Darovi.
Preč. g. Matija Kolar, stolni dekan, je naklonil Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 100 K; č. g. kanonik Sušnik 50 K; g. Kari Fatur, 2/97 poljska kompanija, je poslal 27 K. Za to veliko-dušje do begflncev se Posredovalnica naj-topleje zahvaljuje.
50 nagrade tistemu,
ki preskrbi do srede ali konca t.m. nemeblovano
mr SlHilOUHn.SE im
obstoječe iz dveh do Štirih večjih sob, kuhinjo in kleti, tu v mestu ali v bližini mesta, Kupim tudi pritlično hišo z večjim vrtom in hlevom. Naslov se izve v upravi „Slovenca" pod št 1397.
Proda se mlada
na Sv. Petra cesti štev. 51.
se sprejme. — Kranjska aprovizaci<ska družba z o. z., Frančiškanska ulica
ESikakega atolbatooila !
več, nobenih noCi brez spanja. .,Fidcs ' iaj£a bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revmat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. lJj i ' neuspehu denar nazai! Cena K 2 — 3 lube K 5-—•. C tuh K 8'— — NiUake zobne prhlino več. Snežno bele /obe j zobno vodo. Takojfcnji učinek. Cen;.
HEKY, Kaschau I.počt.pr. 12-Z.42 Ogrsko.

Gospodje in dame, penzijonisti, invalidi Itd. dobe dober zaslužek, pri nekaj pridnosti do 40 kron na dan, ako prevzamejo
umetniške stroke. — Vpraša se: M. Lnpšlna, Sp. Šiška 249.	1409
Vabilo
z mešanim blagom v mestu na deželi, s sedežem c. kr. okrajnega glavarstva, c. kr. okrajne sodnije in drugih uradov ter ob železnici se radi starosti in bolezni lastnika proda aU da v najem. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1396.
r. z. z n. z, ki se bode vršil
v uradnih prostorih zavoda v četrtek, dne 14. junija 1917 ob 1. uri popoldne
s sledečim sporedom:
1.	Čitanje revizijskega poročila od c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani pooblaščenega revizorja in ukrepi vslecl tega.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1916.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Idrija, dne 4. junija 1917.
Odbor.
Vam plačani, akoVa-ših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dui s korenino in brez bolečin ne odpravi
lia-Ealsam. stvenim pismom
K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnio»in priznalnic. Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 1042
vse vrste od kisle vode kupi A. OSKT, p. Gu-štanj, Koroško.
namizno in zdravilno 'j slatino in za brizga-nec (Spritzer) ter ■qtrSr»lT& razpošiljam
V11IU p0 povzetju.
izučena kuharica, iščo službe v župntšču na deželi. Razume so prav dobro na vse gospodinjstvo. — 1'rijazno ponudbo prosi pod šifro »Poštenost« 1402 na upravo »Slovenca«.
UlCHTS^
UBER DER.
?m
SALBE
Srbečico, potenje,
solnčarlco, hraste, [izpuščaje, kcžiie jbolezill, stare rane
odpravi Miro In sigurno
tantarsks
Ki umaža In no dlSI, Mali lonček 3 K. Hf SVill) vdlkl lonček b K, družinski lonček 9 K EkIuOIIK. z navodilom. K tema spadajoče Jon- HS3MMiaw«
tarsko milo 4 K. — Izdeluje Gero Sžratlor, lekarnar, Nagy Kortis St. 31.
—M—IM
Trgovina na deželi sprejme krepkega in zdravega fanta kot hišnega
Vajen mora biti tudi konj. Sprejmo se tudi begunec. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1403, ako znamka za odgovor.
Sprejme se zdrava, skušena in marljiva
event. učiteljica k dvema dečkoma v starosti 5 in 6 let, popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in podučevanju, z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe se prosi na upravo Slovenca pod šifro »Na deželo« 1404 z navedbo plače, referenc in vposlati prepise spričeval.
v«. '"."rsrv"' ■
'S''Y, lir.'',''. i.vii.^V *«iv '■ : •
x: v se iščejo
pomočnice, proti dobri plači. Zglasiti so je na Dolenjski cosU št. 50j I. nadstropje. * 1398
V imenu svojih otrok in soji rodnikov naznanjam vsem pri-jateljem in znancem pretužno vest, da je moj prijatelj in soprog oziroma oče, gospod
orožniski stražmojster v pokoju
dne 1. junija v 60. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi.
V Idriji, dna 4. junija 1917. Žalujoči:
Marija, Ivan, Stana, Franc, otroci.
Za izkazano sočutje povodom smrti naSepa nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
Ivana Puiiarja
crožniškega siražmojstra v p.
se iskreno zahvaljujem vsem preč. gg. duhovnikom, gg. c. kr. uradnikom, ši. godbenemu klubu, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za častno spremstvo blagega pokojnika k zadnjemu počitku.
V Idriji, dne 4. junija 1917.
Žalujoča rodbina
Puhar.
'"aAii
i
1 lil
|!(>
moorrrcicnen«
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.

brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem ieta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
,.Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.