Uredništvo - upm»a: Ljubljana, Kopitarjeva B. Telefon 4001- 4004 Mesečna naročnina 18 lir, za ino-zemstvo 31'50 lir. tek. rač, t Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za Insirate Izključna pooblaSCenka za domaČe In inozemske oglase: Unione Puhbtlclti Italiana S. A., Mllano S£OVENEC AVGUST - 1943 5 ČETRTEK Coucessiunaru eacui&iva pel la publilicil.i di proventenza italiana edester.i Lunine 1'ubbllclU Italiana S. A.. Mllano Accanita bataglia nell settore centrale del fronte siculo Lefficace partecipazione dellaviazione dellAsse - 5 velivoli abbattuti di sfondamento deli avversario di avere successo. r Comando Supremo, Bollettino di Gu-terra no 1166: La battaglia, che da quattro giorni in-luria violenta sul ironte della Sicilia, ha assunto carattere di particolare acca-nimento nel settore centrale, tra R e g a 1-buto et Centuripe, dove la stre-nua resistcnza delle truppe deli Asse ha inipedito ai poderosi reiterati tentativi L aviazione deli Asse partecipa ai combattimenti battendo obiettivi terre-stri et navali. Nell' Ionio orientale tre »Li-berator« venivano distrutti dalla caccia germanica, due bimotori da nostri draga-mine. Generale Ambrosio. Srdita borba na osrednjem delu ■ ■■ I I >Ex-clmnge« govori o bojih min in eksplozivnih naprav in kjer je križno streljanje čet osi naravnost strahotno. Clarner, dopisnik >Exchangeja« podčrtava tudi odločen odpor čet osi, omenja besne nnpadc nemških padalcev in pravi, (In jo najboljši del Mon-gomerijeve pclioie v tesnem boju 7. najbolj izvežbanimi italijanskimi in ' nemškimi četumi. Velik sovjetski poraz pri Kujbiševu Nad 17.000 sovjetskih vojakov ujetih in 730 tankov uničenih - Napadi pri Orlu odbiti Hitlerjev glavni stan, 4. avg. Vrhov-1 no povelj n ištvo nemške vojske je objavilo naslednje poročilo: V bitki ob M l » s u so pehotni in oklopni oddelki vojske in oborožene SS pod vodstvom feldmaršala von Mnnn-steinn in generala nehote llollitta z vzorno podporo letalskih oddelkov pod vodstvom gencraln Desloln preprečile ponovne poskuse zn prodor, izvedene od močnih sovražnih sil iu so v protinapadu porazile sovražnika, ki je severno od Kujbišcva prodrl. Do 2. avgusta jc bilo v teh bojih zajetih 17.895 ujetnikov, zaplenjenih nli uničenih pn "0 oklopuih vozil, ro"> topovi in 398 metalcev granat, knkor tudi mnogo drugega orožja in obsežen vojni mnte-rijnl. Sovražne izgube na mrtvih večkrat presegajo število ujetnikov. Na fronti ob Doncu in v prostoru pri Bjelgorodu poskusa sovražnik z močnimi pehotnimi divizijami iu oklepnimi oddelki ob močni letalski podpori prodreti fronto. Medtem ko jc bil Doncu poskus prodom prestrežen in so bili Sovjeti v takojšnjem protinapadu vrženi nazaj, sc hudi hoji pri Bjelgorodu še niso zaključili. boje no kopnem in so bombardirali noč in dan železniške naprave in rnz-kladnlnc naprave v zaledju sovražniku. Tudi južno od Ladoškcga jezera so se zrušili pred našimi postojankami sovražni napadi z močnimi oklepnimi in letalskimi silami. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva jc uničilo včeraj veliko število sovjetskih oklepnih vozil iu sestrelilo 118 letal. V zadnjih dveh dneh je bilo samo od oddelkov vojske in SS uničenih 261 oklepnih vozil. Nn morju pri M u r m n n s k u sn brza bojna letala potopila dve sovražni obalni tovorni ladji in cn sovjetski br-zi čoln. Na Siciliji so nemške in italijanske čete v več dnevnih težkih bojih proti visoko nadmočnemu sovražniku in ob najtežjih terenskih in vremenskih razme- rah dosegle zopet velik obramben uspeh. Severno ameriške divizije so poskusile vedno znova prodreti srednji odsek bojišča. Vsi napadi pa so sc z največjimi izgubami na moštvu in niaterijalu izjalovili. V času od 10. do 31. julija so naio kopne čete uničile 309 britansko-ameri-ških oklepnih vozil. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo letalstva ter oddelki kopne vojske so sestrelili v istim času v sredozemskem prostoru 191 letal, od tega samo nad Sicilijo 132. Pri podnevnih prodorih slabših letalskih oddelkov nad zasedeno zapaduo ozemlje je bilo sestreljenih 9 letal. Varovalne cdinice vojne mornarice so potopile v več urni borbi severno od Teischelinga brez lastne izgube 3 britanske brze čolue in poškodovale nadaljnjega tako težko, da je računati z njegovo izgubo. Na petem brzem čolnu jc nastal požur. Silovita bitka ob Kubanjskem mostišču Italijansko ljudstvo disciplinirano okoli vlade r Šanghnj, 4. avg. as. Krajevni tisk posveča še naprej velik prostor dogodkom v Italiji in prinaša vse novice z velikim poudarkom. Zlasti značilen je uvodnik lista »Šanghaj Times«, ki pravi med drugim: Narodno življenje se postopno disciplinira in reorganizira, prav tako pa so ugledne osebnosti prevzele odgovorim mesta. List poudarja, da se vojna s povečano silovitostjo nadaljuje in da je država končno v zavesti nalog časa strn jena in edina okoli Vladarja in svojih voditeljev. Zlasti pa podčrtava jo listi izjave zunanjega ministra Guarilie, ki jih označujejo za določne, objektivne in stvarne. Stockholm, 4. avgusta, as. Rimski dopisnik lista »Dagcns Niheter« objavlja obsežen dopis, v katerem navaja pisanje italijanskih listov. Iz tega pisanja je popolnoma jasno, da je vsak Italijan prepričan, da 6e je treba še vojskovati in trpeti, če hoče narod častno iziti iz sedanjega položaja in da je vsak razumen Italijan prepričan, da je vlada pred izredno težavno nalogo. Dopisnik tudi podčrtava razumevanje Cerkve za naloge italijanske vlade in pri tem dopisnik navaja izjave nadškofa v Turinu, ki je opozoril vernike, da bi bil zločin proti domovini, če bi kdo motil dalo vlade. Berlin, 4. avgusta. AS. Od 15. julija naprej besni ob mostišču Kubana silovita bilka, ki sc včasih ustavi lc za kratek čas. Povsod na tem odseku so boljševiki zastonj skušali izsiliti si prodor skozi , ...» . „ , , .. _ii i nemško razvrstitev, Boljševiški napadi so Nn bojišču pri Orlu so nadaljeval b ^ boljševiki svoje močne napade s tezi- | od Kujmakaje in severno od Petgranja, v hribih severno od Novorosijska in nalo zahodno od Krimskaje. Sovražnik pa nikjer ni mogel doseči zaželjenega prodo-1 ra in je imel silno velike izgube. Tp je še tembolj značilno, ker so boljševiki metali v boj vedno nove rezerve. Boljševiška številčna premoč jc bila jasna. Toda kljub temu sc jim ni posrečilo okoristiti sc s številčno premočjo, la številčna premoč pa jc naslednja: boljševiki imajo na razpolago 15 divizij in 8 pehotnih brigad, ki jih podpira 6 oklepnih brigad. Te velikanske sile so zaporedoma sku- ščern južnoznpadno od mesta. I ničenih jc bilo mnogo oklepnih vozil in so bili povsod krvnvo odbiti. Močni oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi bojnimi letali posegli v Nato piše časnikar, da se je italijansko življenje vrnilo na svoje tirnice in da ljudstvo prostovoljno hoče dokazati najboljšo voljo do dela in tako urediti dnevna vprašanja. Rim je primer mirnega in delavnega življenja, dasi se strastno obravnavajo vprašanja, ki so na dnevnem šale izvojevati nemške postojanke. Toda nemške čete so jih razbile. Slična jc bila usoda boljšcviških napadov južno od Novorosijska in na področju blizu Azov-skega morja. Povsod tod jc sovražnik napadal brez ozira na izgube, pa vendar ni mogel izsiliti vdora v trdno nemško obrambo. Ili-rlln, 4. avg. ns: V zvezi z včerajšnjim vojnim poročilom izjavljajo pristojni vojaški krogi, da so sovrnžni bombniki poleg Hamburga bombardirali tudi razno krajo nn nemški obali. Letala so metala znžignlno in rušilne bombe, Število sestreljenih sovražnih letal sc jo po zadnjih poročilih zvišalo na 33. Ilerlln, 4. avg. as: Konjeniški genernl von Maekensen je bil povišan v generala armailnega zbora. General von Maekensen jo sin maršala von Mackensena ia brat nemškega veleposlanika v Rimu. Obnovljeno pospešeno delovanje nemških podmornic Berlin, 4. avgusta, as. V mesecu juliju je bilo potopljenega '5)0.0011 ton sovražnega ladjevja. Dejstvo, da je bilo v tem mesecu potopljenih 94 so-v pristojnih krogih Lepi uspehi japonskega pomorskega letalstva Ul t Darilo rojaka iz Argentine r Rim, 4. avg. as: Grof Federico Pavon-teli, ki biva v Buenos Airesu, je poslal Eksc. predsedniku vlade vsoto 100.000 lir za žrtve sovražnih letalskih poletov. Eksc. predsednik vlade je odredil, da naj se ta vsota pošlje županu v Napoliju, da bi bila razdeljena na korist žrtvam bombardiranj tega mesta. Komisija za preiskavo premoženjskega stanja bivših vodilnih osebnosti Rim, 4. avg. as: Z nkropom, ki je v te-Itu, je bila sestavljena posebnn komisija, ki bo imela zr nalogo uradno ugotoviti po podatkih pristojnih finančnih organov način hitrega naraščanja posesti premičnin in nepremičnin tistih oseb, ki so opravljalo javne •lužbe v času politično delavnosti o.t V2. •ktobra 1922 do 24. julija 1943. Komisija bo 4o
  • zahteva London obnovo osebnih pravio in trdi, da hočo sedanja vlada podaljšati sedanjo politiko New-Dealn, kar pt^ meni, da hoče nasilno vzdržati politiko socializacije države. Pri tem pa se mora ameriško ljudstvo bojovati z največjimi težn-vnml i rs j« v stalnj nevarnosti inflacije, izpostavljeno socialnim neredom in vedno .večjemu političnemu sovraštvu. Dopisnik londonskega »Timesa« poroča Iz \Vashingtona, da je Landonov govor iz- rnz čustvovanja in nazorov velikega dela ameriškega javnega mnenja. Ogromni ameriški vojni izdatki Buenos Alres, 4. avg. as: Iz \Vasbingto-na poročajo, da je Roosevelt objavil vojni proračun, ki znaša ogromno vsoto 344 milijard dolarjev. Toliko izdatkov jo imela Amerika v dosedanji vojni za vojno namene Finančni položaj ameriške državo pa mo ra biti zelo težak, ker se to vidi iz tega da je javni dolg v preteklem juniju nara-slel na 20« milijard dolarjev, dočlm so bili Izdatki za tekoče finančno leto predvideni samo 7. zneskom in« milijard dolarjev napram dohodkom, ki znašajo 38 milijard dolarjev. redu. Predvsem pa gledajo vsi na Sicilijo. i vražnih )adi: sp ki je znova stopila v prvo vrsto. Prav ta- (o|maf; ,.lk() da S(. „„„„,, ,„ ko se podčrtava železna vol,a vlade m pospt,šenn delovanje nemških podmor-vojaških oblasti pri urejanju javnih za- . nk. N,.m5kp po(|,nornicc so izvedle ne-"eVl katere spremembe tehničnega značaja j in so prejele stroje, ki so jih potrebovale za to, da se izognejo sovražnemu I nadzorstvu in obsežni sovražni ofenzivni delavnosti proti podmornicam, podpolkovnikom Ifovifujem. poveljni- ! Berlin, 4. uvgustn. as. V ponedeljek kom in podpovel.jnikom 136. polka 46. opoldne jo skupina 30 angleških bomh-čungkinškc divizije, prostovoljno pre- nikov in torpednih letni nnpadla nom-dnlo. Japonske čete so se polastile šte- ški konvoj. l)nsi je bilo morje zelo vilnib težkih in lahkih strojnic, 1332 razburkano in je pihal silen veter, je pušk in 17 metalcev granat. I nemška protiletalska obramba na la- Pomorska bitka na Severnem morju Angleži so izgubili tri edinice Berlin, 4. avg. ns. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so nemške pomorske in stražarske ladje danes zjutraj zaključile pri Teršelingu nn Severnem morju bitko, ki jc trajala več ur. Nemške pomorske sile so se spopadle 7. angleškimi izvidnicami in hitrimi pomorskimi čolni. Med temi boji so bile potopljene tri angleške edinice in še neka druga je bila tudi najbrž potopljena. Dve angleški izvidnici stu bili hudo poškodovani. Na nemški strani ni bilo nobenih izgub. Samo dva člana posadke sta bila ranjena. Vse edinicceso se vrnile na svoja oporišča. Pri napadu na Ploesti so Amerikanci izgubili 67 letal je bilo Izgubljenih več kakor polovico strojev ln posadk. Z ozirom na skromne uspehe, ki jih jo nasprotnikov napad dosegel na petrolejskem področju, se lahko trdi, da pomeni ta napad pravi pravcati letalski poraz. Carigrad, 4. avgusta, as. Po letalskem napadu na romunska petrolejska polja je osem ameriških bombnikov pristalo na turških tleh. štirje Izmed njih so se spustili pri Cierluju blizu Smlrne. eden pa, v katerem so bili vsi člani posadko ranjeni, pri Fetyju. Sodijo, da so se morali ameriški bombniki spustiti na turškem ozemlju, v Traclji in v bližini Egejskega morja, ker so jih preganjala osna lovska letala. Vso posadko so internirali. Berlin, 4. avgnsta. as. Mednarodna poročevalska agencija piše, da je bil napad, ki sc ga Amerikanci Izvedli dne 1. avgusta proti romunskim petrolejskim predelom pri Ploeštiju, bil drago plačan z Izgubo vsaj 67 štirlmotornih bombnikov. 62 strojev vrste »Liberator« so povečini zbili nemški in romunski lovci ter obrambno topništvo med preletom grškega In romunskega ozemlja, to je, preden so letala dosegla cilje v petrolejskih predelih. 15 drugih, bolj ali manj poškodovanih letal, se je moralo spustiti na turških tleh. Ker je oddelek ameriških bombnikov sestavljalo 125 letal, kaže, da Turški zunanji minister v Carigradu Ankara, 4. avg. a-s.: Turški zunanji minister Monemendžogiu je odpotoval v Carigrad, kjer iiiva predsednik republike Izmet Inoni. V Carigradu bo zunanji minister bival več dni. \r <1 i, v il« Lisbona, 4. nvg. ns. Tz Nevvvorka po- Vesel dogodek V svedski ročajo: »Newyork Herald Tribune« pf- IcraliovcUi hlsi , Jc ° <,(Mn,,llu 'c «meri5ka vl"(l» ukinila iviaijcvani nisi i vsa dovoljenja za izvoz v Argentino. Stockholm, 4. avgusta as: Švedska kra- List piše, dn je ameriška vlada začela ljevska družina se veseli rojstva princese, proti Argentini izvajali prave sank- ki je četrta hčerka princeso Sibine, žene cijc, da bi Argentino priislila, da mora kraljevega nečaka. prekiniti svoje diplomatske zveze z . osjo. V Buenos Airesu pravijo, dn bo zaradi tega ameriškega ukaza razveljavljena pogodba, s katero se jc Argentina obvezala izvažati petrolej v llra-Stoekholm, i. avgusta as. Veliko angle- zilijo, Paragttaj in Uruguaj v zameno ško Štirimotomo letnln jo treščilo v morje /n stroje, ki jih je dobivala iz Anglije v noči na 3. avgust blizu Lunrle. Sest mož j„ Amerike. Položaj držav, ki ne bodo posadke so je rešilo, neznana pa Jo usoda dobivale več petroleja, bo zelo teža-ostalih štirih. , ven. djah sestrelila 3 lelnl v prvem sovražnem \alu. Potem, ko ji; sovrnžna skn-|)ina prebila nemški zaporni ogenj, je odvrgla mnogo bomb in torpedov na nemški konvoj, nemške ladje pn so vkljub temu pospešeno streljale proti letalom. Nobena nemška ladja v konvoju ni bilu zadeta iu ladje so se tudi spretno i/ogihnic torpedom. Samo ena liidju je bilu zadeta od torpedu in se je potopila poleni, ko je posadka zh-puslila linijo. V tem kratkem boju je protiletalska obramba sestrelila še 5 drugih letni. Inkoj nnto so sovražno skupino nnpndli nemški lovci, ki so najbrž sestrelili še več angleških letal. Berlin, 4. nvg. ns. Sovražni bombniki so včernei skušuli napasti severno francosko obalo. Nemška |>rolilc(;il>kn obratnim pa je tn napad preprečila in je bilo sestreljenih S sovražnih letni. I/ uradnega vira v Londonu pa se jn izvedelo, da se s ponedeljskega napada nu Ihiniburg ni vrnilo 30 angleških letal. Benedetto Croce prosvetnemu ministru Rim, 4. avg. ns: Benedetto Croce je takoj odgovoril na brzojavko prosvetnega mi-liislra in se inu zahvalil za pozdrav. V svojem odgovoru mu sporoča željo, da naj nadaljuje tlelo zn obnove šole, knkor je to v željah vseh ljubiteljev učenosti. Potopljen angleški parnik Buenos Alres, 4. avg. as: Porlugnlskm ladja, ki je plula v Hahio jo vkrcala 4» članov posadko nekega angleškega parnika, ki ga jo potopila podmornica oai. Krka druga ribiška bulja pa jo v južni Braziliji izkrcala člane posadke angleškega parnika, ki jc bil torpedirau v južnem delu Atlantika. Ameriške napovedi o prehrani po vojni Stockholm, 4. nvg. ns: Vodja ameriških živilskih uradov in zavodov Lehman jo izjavil, ,1,-1 bodo še po vojni v deželah, ki so prizadele po vojni, šo eno nll dvo leti vsa živila nn obroke in na izkaznice. Podal je, da je za tako naziranje vnč razlogov, med temi pa tudi ta, da bo dovoz živil iz Amerike v veliki meri odvisen od plačilnih možnosti držav po vojni. Ameriške sankcije proti Argentini Pritisk naj Argentino prisili k prekinitvi diplomatskih zvez z osjo Nesreča angleškega letala na Švedskem Ukrep ameriške vlade pn obsega nekaj značilnih izjem. Tu ko bodo Združene države še naprej pošiljale v Argentino vse tiste potrebščine, ki potrebne zu izvoz konservirunega argentinskega mesa v Anglijo. Ameriško vlnda se izgovarja, da je ustavila skoraj ves izvoz v Argentino zaradi tega, ker je argentinska vlada znseglii premoženje nekaterih angleških in ameriških tvrdk v Argentini. Najbrž |)ii je ameriško vlnda nastopila proti Argentini tudi zaradi tega. ker je argentinska policija začela ostro nastopati proti agentom podtalne propagande in začela iilenili knjige in podtalne propagandne liste. Zveneči les - dragocenost naših gozdov Ko sem bil ie majhen paglavec, sem rad brenkal s palicami po plotovih. Kdo bi si mislel, da sem tako vnovič odkril glasbeni instrument, ki mu s tujko pravijo »ksilofon«. Ce bi obe grški besedi prevedli, bi lahko dejali: »pojoči les«. Na žalost je ta inštrument prišel iz mode. Nadomeščajo ga največ inštrumenti iz jekienih palic. Kdo bi si mislil, šmenta, da ima jciklo in leseno polence priblično enako prodoren glas. Pa je vendarle tako. Pa pojoči les še zdavnaj nI prišel iz mode. Cc ga no uporabljajo več za izdelavo ksilofonov, ga pa gre tem več za izdelavo najrazličnejših godal. Naš domači les je izvTstna surovina in znano jc. da ga celo izvažamo v daljne dežele, odkoder ga nam dr.igo prodajajo nazaj v najrazličnejših godalih, violinah, kiftirah in citrnh. Je pač tako, da že od nekdai pri našem izvozu nimamo srečne roke. Pred petdeset leti smo izvaiali prek morja najcenejše — žuljave roke, ki so se le malokdaj v tujini mogle uveljaviti. Zadnja desetletja niti to ni bilo mogoče. Pa smo načeli največje in edino bogastvo naše zemlje — les. Okrogel, te*an in rezan je šel v obdelavo drugam. Neizkoriščen in neobdelan zaklad smo oddajali. Za bodočnost pa velja, da nc smemo izvažati ne rok, nc neobdelanega bogastva zemlje. V bodoče bo zahteval čas od r.as, da izvažamo delo naših rok in naših glav — v prenešenem pomenu tudi delo naših strojev. Prednost bo pri nas seveda imela vedno obrtna delavnost, pri izkoriščanju lesa pa zlasti še lesnia obrt. Tudi izkoriščanje žn pridelovanje zvenečega lesa je obrt, a tudi umetnost hkrati. Pri nas jo dohro poznamo, saj tleluje že nad deset let Pokrajinska šola za glasbila pod okriljem srednje tehnične šole. Gojence vzgaja in uči odlični strokovnjak In goslarskl mo|stcr gospod M u š i č Miha. Čc ima katera dežela vse ugodnosti, tako ima prav naša res vse, da bi postala Izdclovalnica godal na veliko. Vedno bo izdelovanje godal ostalo obrt in nikdar ne bodo tega dela mogli prevzeti stroji. Jc pač preveč ostjbno, preveč in brezpogojno — ročno. Potrebe bo vedno več in važno je le, da bomo imeli pravih strokovnjakov in zadosti delavnih in strokovno izvežbanih moči. Za-• služek pri tem sicer zamudnem delu ni slab, lahko rečemo, da je zdaleka mnogo boljši kakor pri kakršni koli, ic tako cvetoči lesni obrti. Pred leti so delovale v Ljubljani razne izdelovalnice glasbil, ki so izvažale svoje izdelke daleč po Balkanu V teh so bili zaposleni strokovni delavci, ki so se izšolali prav na Pokrajinski glasbeni šoli in se izučili izdelovati lesena godala od kitar, mandolin in citer, do gosli in basov. Sola pod vodstvom goslarskega mojstra g. Mušiča sprejema vsako leto nekaj učen-ccv. Vsega skupaj je za vse štiri letnike, ki jih šola obsega, 12 mest. Toliko ima namreč šola skobeljnikov in omaric za orodje. Vsak učenec dela ob enem sl-to-bclniku in ima po eno omarico za orodie. Letos na primer sla bila v prvem letniku dva, v drugem so bili štirje, v tretjem en učenec in prav tako v četrtem ali mojstrski šoli po eden. Učenec, ki konča tri letnike, postane pomočnik in ima v do- ! bro že dve leti pomočniške doDe. Posebej je treba poudarili, da se lantje, ki obiskujejo to šolo, naučo ob izdelovanju godal finega obdelovanja lesa, finega izdelovanja, politiranja in lakiranja. Izučc su torej vseh mizarskih spretnosti in, če jim iz kakršnega koli razloga šola ne ugaja, niso ničesar izgubili; nasprotno, pri vsakem mizarju io dobrodošli za vte vrste finega izdelovanja Ker se za vstop na šolo nc zahteva niti šolnina, niti sprejemni izpit, ampak le štiri razrede ljudske šole in pridnost, bi morda kdo, ki ima dober posluh, lahko poskusil s to obrtjo, ki ima gotovo bodočnost. Naša mladina, in zanimivo, prav kmečki fantje to prav pripravni za to obrt. Ker bo po končani vojni treba prijeti za orodje in krepko delati, bo prav izkoriščanje največje dragocenosti naših gozdov — zvenečega lesa, lahko dalo zaslužka marsikomu. Biti pa bo moral seveda strokovnjak. Tablica slovenskih rekordov. Ker se oglašate iz najoddaljenejšega kraja, Vam odgovarjam na prvem mestu. Zanimajo Vas tablico slovenskih rekordov, obenem pa vprašujete, zakaj so bili izidi na domačih lahkoatlctskih tekmah tako šibki. Kakor ste najbrž sami zasledili, gre večinoma za nova imena — za atlete, ki so še skoraj začetniki. Stari so se razkropili ali pa ne nastopajo več. S tem pa ni rečeno, da so opustili misel na športno udejstvovanje. Nekateri šc pridno trenirajo, in sem prepričan, da se bodo nekoč spet vrnili na tekmovališče. To velja za lahko atletiko, pa tudi za plavanje. Celotne razpredelnice domačih rekordov Vam ne morem objaviti, ker bi zavzela preveč prostora. Za enkrat se morate zadovoljiti z uspehi tekačev: 100 m Kovačič - Primorje 10.7, 1. 1935; 20!) m Kovačič - Prim. 22.4 sek. 1.1935; v 4C0 m Gabršek - Plan. 51.5 sek. 1936; 800 m Košir-Planina 1:57.4 min. 1.1941; 15C0 m Košir-Planina 3:57.6 mini. 1941; 3000 m Košir-Planina 8:55.4 min 1. 1940; 5000 m Krcvs-Prim. 15:31.4 m 1. 1938. 10.000 m Krevs - Primorje 33:06.8 m. I. 1938; 110 m t. zaprekami — Lončarič — Planina 16.8 sek. 1. 1939. To bi bili torej rekordi Ljubljanske pokrajine v tekih, ki so jih postavili naši Gojene! Pokrajinske Sole za glasbila v učilnici. Na desni stoji goRlarskl mojster gosp. MIha Mušlč. podrobne Informacije za »prejem v glasbeno šolo, ki so začenja septembra, dajo mojster sam. Stanuje v Ljubljani Langusova 20. atleti kot člani domačih klubov. O skokih In metih pa prihodnjič. (L. A., Brod -na Savi) Razlikovanje rekordov. Motite se, ko mislite, da so olimpijski rekordi hkrati tudi svetovni. O tem sem pisal, pa ste najbrž prezrli. V tabeli olimpijskih rekordov so zabeleženi samo oni uspehi, ki so jih dosegli na olimpijskih igrah (od leta 1896., do 1936.), to je na prireditvah, ki se vršijo vsake štiri leta. Svetovne rekorde pa postavljajo tudi ob drugih priložnostih in Cesto tudi na tekmah, ki niso mednarodnega značaja. Kolikor ml je znano, Gundnr Haegg sploh še ni tekmo-el na olimpijskih igrah, je pa postavii lansko leto (ko ni bilo olimpijade) več svetovnih rekordov v tekih na srednje ln dolge proge. Za primerjavo omenjam dva primera iz plavanja na 100 m prosto: svetovni rekord je postavil Fick (Amerika) leta 1936. s časom 55.1 sek., olimpijskega pa Csik (Madžarska) istega leta s časom 57.6 sek. Sodba o Millerjcvem sistemu domače telovadbe. Ali še imajo veljavo zdravstveni in telovadni predpisi, ki so podani v Millcrjevi knjigi »Moj sistem«? Odgovor: Držite se ga z zaupanjem, čeprav so minula že štiri desetletja, odkar ga je poslal med ljudi, ki jim je mar pravšna telesna nega. Njegovo knjigo berite vedno iznova, pa se boste prepričali, da ima zdrave in »moderne« nazore glede telovadbe same, pa tudi glede kopanja, sončenja in utrjevanja proti mrazu. Posebna odlika v delu tega danskega telovadnega učitelja je v tem, da uči človeka ceniti zdravje in ga stopnjevnti tudi tedaj, ko mu nič ne manjka. Ljudje so namreč v veliki večini taki, da se spomnijo na zdravljenje ali utrjevanje proti ilabičar-stvu šele takrat, ko jih je priroda kaznovala za zanemarjanje največjega bogastva — zdravja. Skratka: Lo vneto nndaljuite z vaiami po Millerjcvem sistemul (D. G.) Plavanje cravvla. Poročate mi, da ste imeli več let težave z dihanjem. Kljub vnetemu prizadevanju niste mogli zdržati v plavanju crowla kaj dalj kot 50 m. Zdaj ste ugotovili, da ste napačno dihali. Ravnali ste dobesedno takole: pod vodo ste izdihnili, ko pa, ste zasukali glavo, ste vdihnili, Po trajni vaji ste prišli do zaključka, da nc zadostuje izdih pod vodo, temveč da je treba nadaljevati z izdiha-vanjem še v hipu, ko pridejo usta na »suho«. Zdaj, ko ste spremenili tehniko dihanja, lahko plavate tudi na večje daljine do 500 m. IL K.) | f Dekan Ivan Tomažič | Iz Trebnjega je došlo žalostno sporočilo, da st je v torek 3. avgusta ob pol devetih zvečer 6inrtno ponesrečil Ivan tv. Tomažič, župnik in dekan v Trebnjem. Dekan Tomažič se jc v torek zvečer vračal z božja poti na Zaplazu in je s kolesom tako nesrečno padel, da je izdihnil. Kako se ju nesreča zgodila v podrobnosti, pa še nimamo podrobnih poročil. Z rajnim trebanjskim dekanom Ivanom Tomažičcm lega v grob po vsej ljubljanski škofiji dobro znani duini pastir, prosvetni in zadružni delavec. Duhovni svetnik Ivan Tomažič je bil star komaj 58 let, ko mu je usodna nesreča pretrgala nit življenja. Po rodu je bil Ljubljančan, saj sc jc rodil v Mostah pri Ljubljani. Posvečen je bil v mašnika 12. junija 1909 in jc nato kot kaplan služboval v Trnovem na Carsu, kot uršu-linskl katehet v Ljubljani, kot kaplan v Cerkljah pri Kranju in kot župnik na Selih pri Kamniku. Od aprila 1. 1929 pa je bil župnik in dekan v Trebnjem. Nad 1+ let uspešnega in blagoslova polnega dela bo spominjalo trebanjsko laro, pa tudi vso dekanijo na rajnega blagega župnika in dekana. Kmalu po svojem prihodu se je zavzel za to, da bi Trebanjci počastili spomin žrtev prve svetovne vojne. Pod njegovim predsedstvom je pripravljalni odbor pred desetimi leti postavil res lep in mogočen spomenik ob farni cerkvi. Posebnih zaslug si je rajni dekan stekel tudi z žilavo borbo za elektrifikacijo Trebnjega in njegove okolice, ki je bila srečno izvedena 1. 1937. Kdo bi mogel našteti vse njegovo delo na prosvetnem polju, saj je bil večkratni odbornik Prosvetno zveze, dalje predsednik trebanjskega proEvctncga okrožja. Preobširno bi bilo naštevati njegove zasluge za razvoj zadružništva in kmetijskega gospodarstva v trebanjski deka-niji. Zaslužnega rajnega, ki ga je nenadna smrt prekinila sredi dela za koristi njemu zaupanih duš, bodo pokopali v petek, 6. avgusta, ob desetih dopoldne v Trebnjem. Vsi, ki so ga poznali, zlasti pn vsi farani ter prebivalci širne deka-nije, bodo rajnega ohranili v najlepšem spominu. Naj mu bo Bog plačnik! Vsem njegovim dragim naše iskreno sožaljel Dve irtvl električnega toka V Višnji gori se je v torek pozno zvečer zgodila huda nesreča. Žrtvi električnega toka sta postala sinova pokojnega višnjegorskega župana Josipa Erjavca, brata 28 letni Stanko Erjavec, elektromonter, in kmet Metod Erjavec, 25 let star. Prvi je v bližnji vasi Polje napeljaval glavni vod električne naprave, drugi mu jc pri napcljcval-nih delih pomagal. Zadel ju je okoli 20.30 po nesreči močan električni tok. Bila sta na mestu mrtva. Vsika zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Oba brata sta bila dobra in odločna fanta. Pogreb obeh bratov bo v četrtek, 5. t. m., ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Višnji gori. Bodi pokojnikoma ohranjen časten spomin, sorodnikom naš«, iskreno sožaljel Pogreb pisateljice Lee Faturjeve V torek, 3. avgusta, Jc bil pnirreb pokojne pisateljice Leo Faturjeve z Zal lz. k»-Jielieo sv, Jožefa k Sv. Križu. Pogrebno MaaBBBBBBaBBBBBBBBBnBBSBBBMBBBBBBBBBBBBaaBSBBBBBBHSBBnaSBBBBBBBBBBSBraBBBBBBBaBEn župnije g° Casorninn oh asistenci gg. Snoja - - s ln Slnkovon. Pogreba sc Jo udeležilo lepo Število njenih častilcev, med knteriiul smo videli več književnikov, na Cel u k starosto Flnžgnrjom, tako Pavla Gollo ter zlasci mtaillkHVjev in domlnsvotovccv knknr Veli-konjo LovremMOa, Pogačniku, .Inleiia, Kalija. ki je zastopal Ljudsko knjigarno, 7,11-slopnlko Mohorjeve d111f.be. Vrtca in drugih listov, kjer jo pokojnica sodoiovaln. ter zlasti mnogo odličnega ženstvn. njihovih •a garsca u M 9. Vojna. Strahotni vihar so Je bližal. Sarajevski atentat Je povzročil Ijj ogenj v Evropi. Carica Jc mislila do zadnjega trenutka, da so M bo mogočo vojni Izogniti In Je goreče molila za mir. I11 prav tedaj je trepetala za življenje tistega, ki ga Jo smatrala kot M j;; neobhodno potrebnega rešitelja. Rasputin sc je vrnil na svoj M dom v Sibirijo, kjer mu Je neka ženska Iz maščevanja porinila 3 nož v trebuh. Več dni je visel med življenjem In smrtjo.: Kno-[B mu Izmed najboljših potrograjsklh kirurgov, ki ga Je poslala F! carica k Rasputinu, jc uspelo, da ga je rešil. V težkih dneh, ki E SO odločili o vojni, je ležal v neki bolnišnici. Ko so dospela do n nJega poročila o položaju. Je začel pollljatl pisma In brzojavko fli carju In earlel ter jp rotil, da naj storila vse. kar je mogoče, S da preprečita strašno neRrcčo. lllla Jc to ena Izmed prilik, v K katerih se Je zdelo, da Je v Rasputinu res preroški duh. nI mn-n gočo ostati brezbrižen ob pismu, ki ga Je. plani carju: »... Togi men oblak visi nad Kusljo. Nesreča! Neskončno trpljenje...! KI Morjo solza ln krvi... Ljudje hočejo vojno, a ne vedo, da Jo M to poguba... Nemčija bo premagana, a kaj bo nastalo lz Itn-^ sije? Podobnega trpljenja nI bilo žo od vseli početkov. Utonila rk bo v krvi, neizmeren pogin... Neskončno trpljenje...« Rtu so to trenutki navdlhnjenja, ki no včasih popolnoma spreminjali Razputlna In ki so opravičevali caričino zaupanje v a nJega Nesrečna carctt je bila vedno prepričana, da lil bilo mo-2 cofe Izogniti sc vojni, če lil »božji« človek« lili tedaj v Petro-W gradu. Toda, v trenutku, ko si Jc Rasputin nekoliko opomogel, 6S Je bila usoda Rusije že zapečatena. 21). julija (2. avgusta) so rc vrata Zimske palačo zadnjikrat H odprla, ob priliki velikega obreda, ki naj bi se vršil med njo-" nlml zidovi. Opravila se Je služba božja In obenem Jo lillo ob-JnvlJeno vojno stanje. Množica, ki so Je gnetla v neizmernih R! dvoranah, Je. bila popolnoma drugačna od tiste, ki Jo pred de-f sctlml leti prisostvovala obredu, ob katerem Je bila proglašena ® vojna z Japonsko. Zdelo se je, da ao Jc v desetih letih Rtisljn FJ postarala za celo stoletje. Vsa srca so mučile zle slutnje. Obred R dne 20. Julija 1014 Je vzbujal spomin na otvoritev Dume, ki Jo označevala konec stare vladavine ter obredu ob tristoletnici iu carske rodbine, med katerim se je mnogim navzočim zdelo, da g slišijo mrtvaški r.von, fil je oznanjal konec celo zgodovinske gj dobe Rusije. Zdaj pn »n navzoči Imeli »c močnejši vtis, da prl-U sostvujejo pogrebu... Nlkakega dvoma nI bilo glede posledic g za deželo, če lil vojna ne bila zmagovita. Uspeli tc vojno nI 1)11 samo vprašanje narodnega ugleda I11 vojnSko Rlave. Na kocki fj je lilla vladavina, vladarska rodbina, vsa tisočletna preteklost a dežele In njena bodočnost. Morda sc tega nlao zavedali vsi, ki [j so se, gnetli v dvoranah carske palače, toda mnogi ro tn dobro RJ slutili. Med temi Jc lili car. ki jc položaj presojal nenavadno g jasno. 1 Na carjev ukaz je nespremenljivi obrednlk »Izhodov« to pot U bil spremenjen. Povabljeni «0 hlll vsi garnlzljskl častniki Iz a prestolnice, k! ro se že pripravljal! na odhod na fronto. Cnr Je M družlil tistih, ki M Izjavil, da hoče prisostvovati služIli božji KI bodo prelil I kri za domovino. Dvorna kapela pa Je lilla pro-ŠS majhna za toliko ljudi, zittu so poslat lil oltar v vrllk! dvorani Kj Nikolaja, kjer so so navadno prirejali plesi In pojedine. V to Ed dvorano ro prenesli najbolj češčene sveto Ikone: Ikono Kax*n> a ske Matere božje. Ikono OdreSenlka, ki Je spremljal Petra Vnel llkcgn v bllM pri FalUvl. To pot Je odpadel običajni sprevod; val so se zgnetli r veliko dvornno okrog carske družine. Car Je B lili RRirtno bled In nI mogel zadrževati solz. Potem ko Je lili B prečltan cnrskl razglas, ki Jo oznanjal napoved vojne, po božji g službi, Je cnr povzel lieRedo In v kratkih, a odločnih stavkih M Izjavil, dn hoče voditi do konca veliki boj, ki naj lil odločil n g usodi Rusije. SII110 navdušenje Jo prevzelo vse navzoče. Mod navdušenim vzkllkanjem mož, ki no se pripravljali, da umrejo B zn domovino, so dvorne dnine poljubljale roko ne samo obema g caricama, nmpnk, proti vsaki dvorni etiketi, predvsem carju, g Tn sc 11I branil, ker gn Je gnnotje popolnoma prevzelo. Ko Je H pozneje odšel na balkon, da sc odzove navdušenemu pozdravlja- g 11 Ju množice, ki Jc napolnila trg pred carsko palačo In kleči K pela državno himno, nt mogel govoriti. V silnem glnjenju se g Jo z roko prijel zn grlo. Carica nI mogla Iti za njim; opotekala gj se je. Odvedli so Jo v njene roIio, kjer se Jc skušala pomiriti pt In misliti na odredbe, ki jlli jo lillo treba sprejeti za takojšnje H organiziranje ustanov za pomoč vojuJoSlin se. Tem ustanovam ^ bo darovala vro svoje srce In vse svoje sile, z globoko Ijubcz- n nljo, ki jo Je čutila za Rusijo. Nihče lil v tem trenutku ne H mogel predvidevati, dn bo ebrekovnnje Alo tnko llale«, da jo Jljj bodo hudobni Jeziki olitožovnll, da Izdaja svojo novo domovina, g katero jo Ijiiblln z. vsemi svojimi silami... r™ Cnr je naznanil Imenovanje velikega kneza Nikolaj* kot ^ glavnega poveljnika vseli vojaških sli z diktatorskim polno- B niočjem. Med spremstvom vellltegn kneza so jo ponosno Sope- g 111I0: »Veliki knez Je dobil vso oblast, vsu pravice, razen krone...« Car se je. umaknil. Cnr zares 11! vladal več. Ril je samo le Igrača dogodkov In ljudi, ki so se trudili, da lil vodili to dogodke. Tiikn.l lahko jjj končamo nnše pripovedovanje o drugI polovici vladanja. Vse B ostala Je samo slika žalostnega umiranja. Zn enrja In enrlco jo S svetovna vojna lilln prvi del krlževega pot«, ki nnj bi so kon-čnl štiri leta pozneje v hiši Ipatjcva v Jekntorliioslavu. <8 VIII. K Knlvarlja carske rodbine. K (1914—19IN) . 1. Nn delo za vojn« potreti«. 19 a ?.e prvi dan vojno je carica sklenila, dn I10 v cnrskl palači gq obnovila svoje »skladišče« obleko la potrebščin za rnnjcncc. Iz- B v edin Jo takoj tn svoj načrt v mnogo večjem obsegu kot pred jj devetimi leti. Uspeli pa Jo to pot bil mnogo manjši. Razlog za to n Je bil v dejstvu, dn so podobnn »skladišča« organizirali v pnlačnh B velikih knezov, v vseli ministrstvih, v vseh večjih držnvnlli za- B vodih Itd. Spontano In vsestransko navdušenje zn pomožne or- |)j gaiiizaelje, ki naj lil podpiralo vojskujočo so armado. Je bilo preveč obširno, dn lil se moglo strniti v eno samo organizacijo, gjjj Poleg lega Jo Rdeči križ pred približno desetimi leti ustvnril krasno ustanovo »vojnih skladišč«, ki jo zečeln takoj poslovati K na vsej fronti. Caričino »skladišče« jo toroj ostalo v senci. Ta jjjj ustanova b! sicer mogla Izpolniti važno nnlngo, dn lil namreč M piilillžnln carico pclrograjskl družbi, če lil vladnrlcl uspelo, dn lil zbrala okrog sebe, kakor pred desetimi leti, vso odlične gospe Iz te družbe. Ob tej priliki pa to gospo niso poknzale nlkakega f] iiavduiicnjn, dn lil sodelovale pri ustanovi, ki Jo Je orgnnlzlriilii '' carica, lillo Jo eelo nekako Izzlvnnje v tem. dn sn svoj" sode- g Invnujo ponudilo drugim podobnim orgniilzacijsm, predvsem PI »»liliidlščem«. ki Jih jo orgnnlzlrnln velika k negi 11.In Marija J* Pavlovim. Prepad med carsko pnltičn I11 petrngrnjsko družim Jj Jn lili žn preveč globok In nobena stvar ga nI mogla rapolnlfl. M ltaziin »sklndlščn« so s" spremenila v ženske krožke, kjer «c Jo E? opravljalo ln obrckovalo ubogo, nesrečno carico, m pisateljic Slrojnlkovo, Kmetovo, Maro Tavčarjevo. Hafnerjevo, dr. Ljubo Preniier.lovo, dr. Trdinovo ter organizatork ženskih združenj v Ljubljani, nn čelu z, go. dr. Nntlnčo-novo, dr. Logarjevo. Lcliarjevo. Sadnrjevo, dr. Kroftovo. Vodebovo In drugimi. Izredno mnogo je lillo moških pogrolinev, med knt"-r i m i siiin videli ludi- vseučillško profesorje dr. Polca, dr. Sajevlen. dr. Skrlja, prelntn Volcn. kanonika dr. Kllnnrjn itd. Pogresnli smo snnio več mlndlne. dljnklii.l in nkndo-miunrk, o katerih lii človek mislil, da bodo v večjem številu pospremile najstarejšo slovensko pisateljico nn lijelil 7ml1l.il poli. Poslovilni govor na 2alah je imel urednik Oo-mn in svoja ter urednik njenih Izbranih spisov dr. Tine DebcIJuk. Govor prlobčuje- Prvi petek — prva sobota! Prvi petek in prva sobota v mesecu sla zopet pred nami. Z zadošče-vanjem presv. Srcu Jezusovemu In Brezmadežnemu Srcu Marijinemu sku.šalmo pripraviti sebe za čase, v katerih bo vladala resnica, pravica in Icpotu božja. Vsak, kdor rennično ljubi svoj narod, bo storil vse, da pripelje k zadoščevunju svoje ziiance in prijatelje. Vse velike (lol»rlne, ki Jih Je Ma- l-ijn, naša mati in kraljica, obljubila v Katiini, so tolikega pomena, da jih ne sme prezreti noben katoličan. lz sle po uničevanju, iz tolikih idejnih zablod, v katerih /tavajo ljudje, vodi pot v trajno urejeno t družinsko, družabno in državno žlv-t ljcnjc le po Njej, ki želi biti, kakor t je to sama povedala svetu, rešenica, i ce se bodo ljudje spokorlll, prerodili I* v duhu Kristusovem. <| Zadoščaj mo Srcu božjemu In NJe-f govemu Ilrezmndežncmu Srcu in J vztrajno, vdano in zaupno, da bomo f rešili sebe iu svoje ljudstvo! Zamenjava starih obrtnih pooblastil in dovolil 'Po naredbi Visokega komisarijata morajo vsi obrtniki do 5. novembra t. 1. vložiti pri pristojnem občnem upravnem oblastvu nekolekovano prošnjo za zamenjavo starega obrtnega lista, ki ga je priložiti prošnji, z novim dvojezičnim pooblastilom. O vloženi prošnji izda obla-stvo potrdilo. Če se prošnja v odrejenem roku ne vloži, se imetniku obrtnega lista odvzame obrtna pravice. Dvojezični obrazci prošnje za zamenjavo starih obrtnih listov se dobe pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 in na sedežih Pover-jeništev po 0.50 lir. Nakazovanje usnja Pokrnjlcskl svot korpornelj bo naltazo-vnl čevljarjem usnjo za mcsec nvgust t. 1. v dobi od 10. do konca mesecn. Čevljarji Iz Ljuhljnne dobo nakazlln za avgust od 10. do 20., podeželski čovljarjl pa od 10. do konca meseca. Ne gledo nn le omejitve dobijo usnje Izven določenega termina tudi čevljarji, ki dokazano zaposlujejo več nego tri pomoflniko. Vsak čevljar mora prinesti s seboj zmltijl plačilni nalog o predpisu prispevkov za znvod za socialno zavarovanje ter potrdilo združenja, da navedeno število pomočnikov dejnusko pri mojstru dola. Izpremembe v staležu pomočnikov tokom meseca so no vpoštovnjo. Kdor no bi pri-nesol tega doknzn no lin dobil nakazanega usnjn, ki odpade 1111 | nočnlke. Podeželski čevljarji morajo nhnncnt prinesti s solioj potrdilo pristojno knrnblnjorake posluje, dn jo kraj njihovega obratovulIlAa pod stalno kontrolo ItalijmiRko vojsko. Ilrcz tega potrdila so usnjiie 110 nnkazujo. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod Vlaokrga kotjil" sarlata sporoča, da bodo od 7. do 13. avgusta tvrdke: Orcgorc, fiarabon, Balio-voc, Jelnčln, Bmerkolj, žolcanlčarnka nabavljal™ zadruga potroAnlkom prodajalo novi krompir tz 4. pojiljke, ln sicer po 1 kg na odrezek 704 navadne živilsko nnknzulcc, Izdane od mestnega preskr-bovalnega urada v Ljubljani. Prodajna cena znaša 2.40 lir za ks. Kdor bi do vključno 12. avgusta krompirja no vzjl, Izgubi pravico do nakupa. Bolgarski pridelek krompirja. Letos se ohola v Bolgariji izredno dobrn letina krompirja ln časopisi žo opozarjajo, da ho treba 1111 veliko Izvesti suSenje krompirja, ker bo pridelek tnko velik, dn svežega 110 bo mogočo portihili vsegn. Vremenska nnpoved. 5. avgusta (četrtck)i V četrtek nestalno, bo deževalo in grmelo, a del dnovn ho tudi sončno, t. avgusta, (petek): pretežno jnsno, podnevi vroče. ino na drugem mestu v Kullnrnem obzorniku. Oli grobu pn so jo v Imenu ženstva ter ženskih pisateljic v ganljivih in pesniških besedah posloviln plsnteljicit Mar« Tavčnrjcvu ter spustila v grob zn slovo cvetje, ki gn jo pokojna v svojih spisih tolikokrat spletala. Tnko se je občinstvo z lenim zadnjim spremstvom poslovilo od pisateljico l.co FaturJcve ler ji izkazalo po-stopnjo čast in hvaležnost zn njeno delo iu njeno ljubezen. Nnj počiva v mlrul KULTURNI OBZORNIK | Spominu t Lee Faturjeve B Tu priobčujemo govor, kakor ga je g imel urednik njenih Izbranih spisov dr. ■ Tine Debeljak pri pogrebu pisateljice na B Žalah: ^ Poslavljamo se od skromnih telesni nih ostankov najstarejšega slovenskega B pisatelja — pisateljice Lee Fatur-9 j e v c. Z njo polagamo v grob lep spo- ■ min naše literarne preteklosti, ki se je 8 razbohotil v desetletju pred prvo svo-jjjj tovno vojno, pa je po dolgih letih mrli tvila zacvetel zopet v poznem jesen-B skein cvetju, nc usihajoč do zadnjega Q trenutku. Zda i sc pred nami sesuva v prah in pepel. Sesuva sc to skromno žensko telo, ki je marljivo kot mravlja tlclulo vsakdanja, tako malo cenjena, a tako potrebna žrnska opravila: vse življenje je šivala, pripravljala hrano zu svojce, zbirala zdravilna zelišča s tisto žensko potrpežljivostjo, kot je lastna vsem našim dobrim gospodinjam; toda — ta gospodinja jc znala zamenjati kuhnlnico tudi s peresom. s čudovito svojsko besedo ler z odločno, da, izrazito moško gesto, s katero je posegala v politična dejanja dedov in pradedov in sanjala celo, da bi mogla doumeti Atllovo vladajočo voljo. Prav v mislih na povest o njem ie trpela zadnje letine, ko je bila polna volje in načrtov kot mlad človek, a se je že nagibnlu v zemljo svojih očetov. Njej sc ni bilo težko vrniti med mrtve dede, saj je vedno živela z njimi in iz njih. Lea Faturleva namreč ni bila pisateljica naših dni, ne naših strasti in bllrij, temveč bila je oplso-vatel jica sveta naših prednikov, njiho-vih sanj in sreč, odpovedi pa tudi političnih borb, ki jih jc razumevala in tolmačila z modrostjo moških urejevalcev sveta. To so bili čusi francoske Ilirijo, beneških bojev na morju, turških zgodb in poljskih vojska, tridesetletnih viher 111 — meščanskih razmer stare Ljubljane, ki jo je poznala kot malokdo. I'a ni poznala samo Ljubljane, kjer je nepretrgoma živela zadnjih petdeset let, temveč še bolj se je zamikala v domačo burjo in lopoto pivške doline, kjer se je rodila in kamor se je povračala s svojim pravljičnim svetom. V njej se je zdruzila vednost očetova in materina in še treh rodov nazaj, vednost vseh zgodb zemljo od Zagorju do morja: kar je bil n jen svet, svet burje, strasti, odpovedi, skritih Čednosti njenih junakov iu svet njenega bnjeslovju. In postala je hraniteljica te domače tradicije, kakor jo je spoznala iz ust in knjig, njena svecenira in oznnnjevnlka v času, ki n i bil naklon jen ne zgodovini ne idi-ličnosti in ne heroizmu, idealizmu in optimizmu, ki gn jo bila polna, čeprav je vedela, da ni dosegla tega. kar bi rada in kar bi lahko da so ji bili ljudje in razmere bolj naklonjene. Tako pn je tik pred smrtjo, ko je začela pisati v 78. letu svoj »životo- te ftovite. Koledar Četrtek, 5. vellkrga srpana; Marija Snežna; Ožhalt, kralj ln mučonec: Emigdlj, Skot in mučenec. Potek, f. velikega srpana: Oospodovo spremcnjonjoi Sikst II., papož ln inučeuec. Zgodovinski paberkl 5. vclilccga srpana: I 1716. jo Evgen Savojski premagal Turka pri Potrovaradlnu, l'o karlovškem miru jo morala Avstrija zu voč lot zanemariti svoja protiturške načrte, ker so je zapletla v špansko naslodstvono vojno (1701).—1714.). Turki so dobili priliko, da si opomorejo. Nagli uspeh proti Petru Velikemu jih jo opogumil, dn so začeli misliti, kako bi dobili nazaj šo druge dožele, izgubljeno v Sromsklh Knrlovolh. Lota 1716, so nepričakovano napadli drugega člana »Sveto zveze« — Iionočano. TI so imeli nn Moreji lo majhne posadke, zato so Turki hitro znsodli ves polotok. Manj uapoha *o imeli v Dalmaciji, kjor »o jim jo Sinj več mesecev junaško upiral. Avstrija prvotno nt namoravaln pomagati zuvoznlkom; preveč jo biln Izmučena od Španske nasledstvcnc vojne. Po turških uspehih na Moreji pa so je lo odločila posofti vmes. Njeno čote so pod vodstvom Kvgena Savojskega žo prve dni razbile turško vojsko pri Petrovaradinu in jo potisnilo iz Sroma in Banata. Prihodnje leto je Evgen pri Beogradu Turke ponovno težko porazil, nato pa hitro osvajal Sumadijo. Turki so sprevideli, dn jo njihova vojaška sila zlomljena, zato so pristali nn mirovna pogajanja, ki so se končala v Polarevcu 11710). Avstrija je dobila Banal, ostanek Srema, bo-sensko Posavino, severno Srbijo do Zahodno Moravč in zahodno Vlaško do reko Olta. Benečani so Izgubili Morejo, povečali pa posest v Dalmazli, ki je dobila svojo dokončno mejo, Kovi grobovi f V Mokronogu jo umrl gospod Slavko Sire I, veleposestnik. Pokopali ga bodo v četrtek, 5. avg. ob 6 popoldne na župnem pokopališču. Naj v mlm počiva! Žalujočim na3e Iskreno sožalje! Osebne novice = Promovlran Jo bil na ljubljanski univerzi za doktorja tehniških ved g. univ. do eent Inž. Milovan Goljevščck, predstojnik zavoda za vodno zgradbe na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Čestitamo. * -Narotajta se na naSo novo knjil-no zbirko »Svet«. — jubilejna razstava nn pokrajinskih slik V. Skril:nega je odprta vsak dan do nedelje, 8. avgusta 1913. od 9 do li ln od 2 do 7 v novi dvorani ateljeja državnega gledališča, Cesta Viktorja Emunuclu 111., at 13, nusprott vladno palače. — Vročina nc odneha. Zelo vroč jo bil torek. Ta dan Je hlla dosežena Se višja maksimalna dnevna temperatura kot v pono-dcljnk. Toplomer je v senci na univerzi pokazal +31.7 stopinj Celziju. Nebo jo bilo čez dan jasno In bistro kot ribjo oko. V srodo zjutraj sprva nizka in gosta megla. Z Barjn jc megla hitro izginila. V sredo zjutraj najnižja temperatura -11,"," C Barometer lahno pada. V sredo jo barometer zjutraj dosegel "lil.O mm. — Najlepši spomin — fotografska povečava, t tuli po vsaki stari sliki Futu IJ e ni , Ljubljana, Il ol/ova 6. — Slovenski pregovori o sv. Lovrencu. Ako jo na sv. Lovrenca dan lepo, bo vsa jeson lopa. — Ce jo nn sv, Lovrenca dan lepo nli sv. Jakoba dan brez megle, bo malo snega. — Ce jc nn sv. Lolvrenca dan lepo vreme, se vol smeje (ker bo lepa jo sen in dosti paše), čo je pa grdo, se joka — Ce na sv. Lovrenca dan grmi, jcžic ni — Ce jo na sv. Lovronea dan grozdje meh ko, bo vino sladko. — t'o sv. Lovrenca i blatili mašujc, ho liudn in trda zima. — Lovrence deževen — nntn vino sladi, lepa ajda moč po njem dobi. — Lovrenc v vodo kamen vrže, ne bodi v njo, mrzla jo že. — Na dnn sv. Lovrenca se začne jesen — O sv. Tiovroncl — Jo začetek jeseni. — O sv. Lovronci — vso vodo zdencl. — O sv. Lovrencu in Jerneju lopih dni, so vsakdo jeseni lahko veseli. — Sv. Lovrenc čo Je jasen, tudi grozd bo strdon in vlnlčar bo glasen. — Sv. Lovrunc pn sv. Jernoj lep, šo dolgo v jeseni ho topel svet. — Sv. Lovrence — vsnka voda ko r.donee (mrzla). — Sv. Lovrenoc žo v rokavicah mušuje. - Sv. Lovrence, .mašuje v rokavicah, sv. Jernej Pa v kožuhu. — Sv. Lovrenca grozdje meh ko — vinlčur obeta si vino slmlko. — Kv. Lovrencu — vsuku voda iz zdeucu. — L SunoiJ. — Cebelni roj napadel nogometaše. V no-kem južnočeškcm krn.iu je čehelni roj napadel nogometno igrišče v trenutku, ko so nogometaši igrali. Igralci in glodalci so bili pognani v beg in čebele so obvladate igrišče, dokler jih uiso z ognjem pregnali, šele čez tričelrt ure so mogli nogometaši nadaljevati svojo igro. Več nogometašev so čebelo opiknle in so jim morali nuditi zdravniško pomoč, Tijubljana Duhovne vaju z a dekleta hoda v fj-ehlenturnu od 14. do 18. avgusta. Prlčetek II. avgusta oh fi zvečer. Prijavite se na: Prestojništvo Llohtcnturnovoga zavoda v Ljubljani. Mlekarne, ki Imajo upravičence za kon-denzlrano mleko, nnj Istega dvignejo pri svoji zadrugi »Mlckolrg« Črke A—L 3. t. Ul, od 18-19, črko M-2 pu C. t. lil. od 13—18. uro. Cesta Rafke divizije deloma zaprlo. 7.n radi ureditve cestišča ho mestni tehnični oddelek makadamski del Ceste Soške divizije v četrtek, 5. avgusta znprl, pač bo pa za promot odprt tlakovani del te ceste. 7.a onemogle in stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Jnpljcvi ulici io tvrdka »Daj-danu podarilo 200 hr v počastitev spomina pok. p. Janeza Skubicn. Mestno županstvo izreka dobrotniel najtoplejšo zalivalo tudi v imenu pod-pirauili. Strnografskt tečaji v počitnicah se pričnejo dne 9. avgusta, Korespondenčnn ln doli,' itno pismo, parlamentarna stenngrufi.ini Oddelki za začetnike ln nnprodno.lšol — Posebni tečaji tudi za strojepisje. Znanje teh dveh praktičnih spretnosti je trajno vrednosti In potrebno v vsakem poklicu — Počitniški tečaji so posebej priporočljiv! tudi zn dijako-lnje, — llčnlnn .lo zmerna. Informacije dajo in sprejema prijave: Trgovsko iičlllšče »Clirlstofov učili zavod«, Domobranska l.">. llčltc se strojepisja! Nov! eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) so prično dno 7. in 9. avgusta. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisni en, raznovrstni pisalni stroji. Pouk j" dopoblno, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina je zmerna. — Poseben tečaj ludi za stenografijo. .— Počitniški tečaji so posebej priporočljivi za di-jnke-lnjc. — Zahtevajte prospekt: Trgovsko ličllHfc »Clirlstofov učni zavod«. Domobranska 13. Najlepši spomin — fnlngrnfsl a povečava, tudi pn vsak! stari sliki l'"otu Ilcni, Ljubljana, Wolfova I. Popravni Izpiti! Dijakl(lnje) ki žele uspešno popraviti slabo letno ocene, nnj so čimprej prijavijo k nam! Poučujemo vestno vse potrebno predmeto. Istolani so bodo pričeli jezikovni tečaji za srednješolce (nemščina, llnli.lnnšflnn, latinščina, grščina). Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8 do 12. Korepetltorlj. Mestni trg 17-1. Cenj. starše žo sedaj vljudno opozarjamo nn učno tečaje za popravne izpite v Llchteu-lurnovem za\*idn, k.lrr bodo poučevali samo gimnazijski profesorji trikrat po dve učni url IIit teden vse gimnazijska In mcščailsko-šolske predmete. Vpišejo naj se tudi dijaki, ki nimajo popravnega izpitu, a želo kakšen predmet temeljito predelati. Vpisovanje od 2. do li. avgusta dnevno od 9 do 11 ure. — Vodstvo učnih tečajev v Llclitenturnovcm zavodu. Ambrožev trg. Kopalna sezona v polnem razmahu. V vročih pasjih rlnevi.il so vsi kopalci in ljubite] ii kopalnega športa zelo zadovoljili in je soiini kupnina sezona v polnem razmahu. Glavni vili kopalcev z vsemi prirastki prihaja tja na Ljubljanico, ki je ob obeli bregovih že od zgodnjih dopoldanskih lir do poznega večera gosto obljudena. Vrvenje oh največji vročini je res podobno vrvežu oh velikih morskih kopališčih. Dnevno so ob Liubl ianici zbere do 10.0110 In šo več kopalcev Da jc Ljubljanica tako obljudena, je pripisovati tudi velikemu dotoku kopalcev iz bežigrajskega okraja, iz Šiške ln drugih okrajev. .... .... Srednješolci ko In akademlkl-farke! Počitniški tečaj! r.a strojepisje ln stenografijo se prično dne 7. lil 9. avgusta. Znanje dveh najvažnejših praktičnih spretnosti io trajne vrednosti. — Učnina .ie zmerna. Informneljo dnin In sprejema prijave dnevno dopoldne in popoldne: Trgovsko iičlllšče »Clirlstofov učili zavod«. Domobranska 15. Na živilskem trgu. Novost nn trgu so bilo v sredo melone aH kakor jim nekateri pravi io »lubenice«. V sredo so bili z njimi branjevci dobro založeni In so jih ljud.io kn i radi kupovali, Bile so po 4 lire kg. Mnogi 1 i ud Je so Jih kupili kar po cele buče. Melone so prispele iz Gorizije. Na trg je nrlltn ludi pošiljka boljših jabolk ki so bila kai hitro prodana. Trg je bil drugače (lAbro založen s Kumarami, stročjim fižolom, ki ga le lotos prav obilno, In razno zelenjavo. Tudi glavnate solate jo bilo v sredo mnogo več naprodaj kot pretekli teden. Naprodaj Jo bilo mnogo lisičk, Jurčkov ni. Tudi dokaz silne vročine. Pravi pasji dnevi kur nočejo odjcnjntl. Iz dneva v dan nas pritiska silen vročinski val iu marsi- kdo željno gleda sleherni večer na nebo, če bo lo morda ponoči kaj dežju, ki bi ohladil prehudo ra/.gretost. Notranjo žejo gasijo ljudje z vsakovrstnimi osvežujočimi pijačami, mullnovoum, limonado, oranžado, pred vsoin pa s sladoledom, kur zgovorno pričajo l>o vsem mestu nastlani škrnlcljl. Pa tudi pivo jo zaželeno. Kar kmalu gostilničarji potočijo odmerjeno jim količino, ltos pomolila iti uvidevna jo bila takšna porazdelitev in nič čudno torej nI. ilu ob dneh, ko pivovarna »Union« deli pivo svojim odjo-malcem, stoji dolga vrsiu vozičkov ln voz, prod katerimi s sklonjenimi glavami dreni Ijejo pristni gostilniški konji. V lepom redu in primernem sožitju se porazdelitev lepo izvrši iu zaključi — in LJubljana je spot preskrbljena s pivom za en dan pasjo vročino. Maznanila UADIO. Četrtek, 5. avgusta: 7.30 Pesmi in nnpovi. — 8. Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.SO Ploščo. - 12 30 Poročila v slovenščini. —• 12 43 Lahka glasba. — 13 Napoved časa: poročila v italijanščini. 13.111 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu v slovenščini. — 13.23 Prenos iz Nemčijo, — 11 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert ni dijskegu orkestra, vodi dirigent D. M. Pijanec. -»Lahka glasba. — 13 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved čnsa: poročila v itn lijnnSčini, — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30 Poročilu v slovenščini. — 19.43 Plošče. — 211 Napoved času: poročila v Italijanščini. — 20.10 Koncert vodi dirigent Prcvitali. — 30,lili Koncert mezzosopranistke r.tzo Knrlovčcve. — 21.20 Znani dueti — 21.30 Orkester vodi dirigent (lalllno. — 22 23 Planinsko pesnil — 22.43 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Siišnik, Marijin trg 3-. mr. Dou-KliniJ-šček. Cesta Arietle lica 4; mr. Bohinc ded Cesta 29. oktobra 81. 1'nlzvPclnvnnia Klini ITYr//iWrr sem našel v soboto, dne 31. julija pri Zadružni /vezi. llol,i so v uprn vi »Slovenca«. Izgubil sem listnico z važnimi dokuinen ti (nropuatnlcn, osebna izkaznica itd.) ter prosim najditelja, dn jo odda na rešilno po stajo v Mestnem domu. Izgubita sem nn njivi nasproti mizarstvu TTavnlhnr ročno torbico z ključi, ro/.envcncl in nckiil denarja. Pošten nniditelj so naproša. da odda proti nagradi na naslov Turk Roža, Bežigrad 13-1. S Spod. Štajerskega V Mariboru so umrli: 23 letni deloveo Alojzij Vrbnjok, 47 letna žena pekovskega mojstra M. Koren, elektromonter Franc V i'/. jak iz Itadvanjn In Frano Gregorifl, zdrnv niSko tehnični asistent mariborske holuiš nico. — V drugi polovici julija ie bilo v Mariboru 92 rojstev. In sicer 411 dečkov In 52 deklic Smrtnih primerov jo bilo 43, po rok pa 31. Za materjo In sinom še oče. Januarju letos jo v Mariboru umrla Julija Pttrirnj. aprila meseca so jo smrtno ponesrečil njen sin Frane, sedaj pa jo umrl še oče Ivan Purgaj mizar in topetnik. Ivnn Purgaj se je svojčas preselit iz Orailca v Maribor in lil v kritkem obhajal Sil letnico svojo obrti. Ilil je dolgo času edini parketni mojster v Mariboru, ki je svojemu rokodelstvu delni časi. Purgaj je Imel deset otrok, od kale rili jih živi šo pot. Iz Srbijo Vpoklic novega letnika na obvezno delo. Vodstvo srbsko delovno službo zu obnovo dežele in gospodarstva jc vpoklicalo na odslužen ie predpisanega roka vso obveznike le službe letnika 1922. Beograjske slaščičarne zaprte. Beograjska policija io bila v zadnjem času znovn opozorjeno na nepravilnosti, ki so se dalj čnsn doirninle v posameznih beograjskih sla šMčariiah.' Policijski organi so zalo napravili v več slaščičarnah preiskavo ter sn pri tem ugotovili, da so posamezni slaščičarji prodajni! sladkor, ki so ga dobivali od _ ravnateljstva za prehrano, nn črni borzi, slnd-kari ie pn so slndkall » saharinom. Oblast ie zaradi ugotovljenih zlornli kaznovala vse slaščičarje s leni. da je s takojšnjim ukrepom zaprla vsa slaščičarne. 8. »Klik, klak,« so pela kolesa in Mičca jc rastla. Prerastla je že obleke, ki jih je bila sešila rajnka mama in stara Urša, ki je gospodinjila dedu in njej, ji je prvič spletla drobcene kite. MALI OGLASI »singer« 'šivalni struj, okrogli čolnlček. ugodno prodam. Pred škofijo 19. TUI MOTOKNA KOLESA najnovejši modeli, kot v novem stanju, usodno naprodaj. (lnsogoiio-Morkur, Pulinrjeva št. II, tel. 29-27. VEC KOLES najboljših znamk in motorno kolo -zelo usodno naprodaj. Suštnršlč, ine-hantčlia delavnica. HloUvolsova št. 13 (Klgovoc, levo dvorišče). RREZOVE METLE držaje za lopato, omela Ud. dobite pri Gospodarski zvezi HlelwelfOva cesta 29 in Maistrova št. 10._ MRČES (uši. Htcnieo, bolho Itd.) zanesljivo uničite a T o x 1 n praškom. Drogerlja Kane, Židovska 1. NAPRODAJ: Parcele: po 56, 70. 80, 200 do 800 lir za 1 ni*, Zemljišče za Industrijo (gramozni teren) 5000, 10.000 In 15.000 m*, znotraj bloka — Zemljišče v bližini glavno cnrtmirnlco v Izmeri 29 000 in* Hiše: novo dvonadstropno, cno-nndslropno ln vi-sokoprltllfino. Realitetna pisarna '/.n-joc Andrej. T.iv-čarlcva ulica št 10 — telefon 34-80. p NOVA KNJIŽNA Zlili! K A »SVET« ODPADKE krojaško ln šiviljske, kupim. Hrenova ulica 8. PEGE IN LISA J vam zanesljivo odstrani »Alba« krema. - D r o g e r IJ a Kane, Ztdovsku 1 SlamK ljuUjanc kupujo SUIIE GODB stalno ln po najvišjih dnevnih čutnih. PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka In prazne steklenice kupujem po najvišji CTlli. U. C.U-Atln, Vodnikov trg št. 2. n.ACAMO zolo dobro za staro blclklje. blcikelj gume, motorna ko lesn ter gume za motorna kolesa. Gasogenn - Merkur, Puharjeva ii. PREVOZNIKA zn racvažanjo kuriva po Inesto — Iščemo zn stalno Ponudbe z nnved bo pogojav je posiliti na upravo »SloV.« pod značko »1'rrvuz kuriva št. IEL KINO MATICA n-«i Vesela pustolovščina mlado plesnlkc. Juzz, sinučaiijo In razkošno plotua revijo »Želim si ljubezni« V glavnih vlogah: Marlka Rtick, Viktor Staal, Mndy Rabi. Predstave ob 16, 18.30. ■ EL. U JI KINO SLOGA Tajlnstvcna IJubeienska drama »Molčeča usta« 7. znanimi Igralci: Fosco Olaehetll, Anetto Rach, Andrea Chcechl, Carlo Campanlnt. PREDSTAVE ob 14, 10 ln ob 18. url. • EL KINO UNION ll-lt Zabaven »vedski film lx ».Ivljenjn današnjo šolske mladino ln njenih učiteljev »Učitelj jsl.jshe« V gl. vi.: Adolf Jnhr ln Allce Nllson. PREDSTAVE ob 16 30 In ob 18 30 MOŠKEGA za čiščenje orodja Iščem za neknj tednov. Ponudbo na upravo »Slovencn« pnd »Priden« 6t. 5364. HARMONIKARSKI tečaj! Staršo opo-Karjhtno, da so prične harmonikarski tečaj za otroke s 1. scptnnbroin. -Naslov v upravi »Slovenca« 6348. MARLJIVE gospodične r.a prodajo vsaki družini koristno knjige šo vedno sprejmem. -Vidmar, Rimska c. št. 10, Ljubljana, DEKLICA 14 let stara, želi mesto k krf'miskl družini zu pomoč pi l vseli delili, ki Jlli zmore. Ilada bi so pn tudi kuj Izučile . Naslov v upr. »Slovencu« 5363. Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da nas je po kl-atki ln zelo mUCnl bolezni, v najlepši moški dobi, previden s tolažili sveto vero. zapustil za vedno naš predrngl soprog, najboljši očka, sin, brat, nečak, stric in svak, gospod Slavko Strel veleposestnik v Mokronogu Nepozabnega pokojnika spremimo lz njegovega doma v Četrtek, dne 5. avgusta 1943, ob 18 k večnemu počitku na fnrtio pokopališče v Mokronogu. Mokronog, dne 3. avgusta 1943. Mira, soproga; Tomo in Jnni. otroka; Alojzija, mati; Franci, brat, in ostalo sorodstvo pis«, pogledala nazaj k svojemu rojstvu in zapisala tole sodbo o smislu svojega življenja: — Ogledale so si Rojenice otroka, položenegn v pisano zibelko, ki je imela nn čelu veliko srco in Marijino podobo; it) vse tri so kimale: »Ni rojena pod srečno zvezdo.« Potem pa je dostavila vila s Kalca: »Menila bo, da lio sklatila zvezde z neba, pa bo obležala strta, zlomijenil\ p<-riiti. Stavila si bo cilje, ki jih ne bo nikoli dosegla. Dajem ji usodo njončga deda po očetu, sanjača iti iskalca znklndov!« Zeleno-lasu vila iz Pivških voda po dostavi: »Nuj ima delež po materinem starem očetu: plnhost in nepripinvuost — zagrabiti o piti vem času. Tistemu detlu so se prikazalo železna vrata v steni in psiček mti je ponujal zlat ključck, pa ga ni videl in si tnko nakopal nesrečo zu tri rodove.« Svoje modre kodre strese vila izpod Mušuna: »Človek čuti gorje samo, če se mu prepusti. Dajem ji moč, dn ubežl vsemu hudemu v deželo 'snuj. V vednem upanju in pričakovanju ji bodo tekli dnevi, dokler se ne otrese pepelu okvir!« — Tako je napisala lik pred smrtjo ter se potem, ko je odkopalft toliko zakladov, ki so jih hranili naši predniki, in je delala v dobi, ki je ni znala tako zagrabiti, kot bi konjunkturistična pisateljica morala hoteti, umaknila vsemu hudemu v deželo večnih sanj _m svojih dedov. Od njih jo sprejela izročila za deset rodov nazaj in sama postala — izročilo za bodoče. Izročilo: močne žene, čudovito nadarjene in energične snmoukin.jp, ki f,- jp poleg drobnih skrbi dokopala z lastnim talentom, volj« in pridnostjo do slovesa najboljših slovenskih pisateljic ter sc uvrstila med boljše slovenske pisatelje zgodovinskih povesti; izročilo žene, ki je postala izrazita pesnica stare Ljubljane ler varuhinja zagorske bajeslovne tradicije, varuhinja ognjišča, katerega ogenj naj gori iz roda v rod! In to je. njena velika vrednota tudi za današnji čas, ki gn zdaj zapušča na poti k Bogu, kateremu je živela »v upanju in pričakovanju«. Porojena v zagorski burji naj v miru počiva na ljubljanskem polju, v središču naroda, ki no pozna meja, temveč samo sklenjene tisočletne zgodbe besede in krvi in katerih ena — lepa, čisto, dobra in ludi pomembna je — življenje in delo pisateljice Lee Faturjovel Njenemu zemskemu literarnemu spominu pn želimo — srečne zvezde, kakor .je ni doživela v tihem, odpovedi polnem življenju! Jean Giono: »žetev« Slovenčeva knjižnica av, 58. prinaša v prevodu Janeza Skržolca znano francosko delo, ki je prevedeno v«a| že_v enajst drugih evropskih jezikov, Gionojevo novelo, ki ima vrednost romana, »Žetev« iz leta 1930. Tako nam je dala Slovenčeva knjižnica pogled v eno najbolj znanih del moderne Irancooke književnosti, ki je imelo velik odjek doma in v svetu Pomeni pa ludi— literarno zgodovinsko vzeto — zanimiv plod posebne literarne struje, katere predstavnik in protagonist je ravno Giono, ter bi jo lehko imenovali vitallzem, kakor jo imenuje prevajalec v uvodu, ali p« ie boljše — naturizem, ki se loči tolika od naturalizma, kakor sc loči pesimizem od velikega prirodnega optimizma. Naturalizem je s svojim kultom okolja, gmote in materije ter strasti, katerim človek ne more odoleti, vodil človeka proč od žrtev, odpovedi, dela in idealizma v razvrat in užitek, po beli kugi pn v materializem, katerega poslcdica jc ravno v Franciji, deželi naturalizma, nravni in telesni propad. Tako se je zgodilo, da je francoska vas izumrla in to ravno v pohlepu po boljšem, materialističnem življenju: zato je vas bežola v mestni proletariat. Ta želja po lahkem j življenju in sproščenosti v mestu je ško- j dovala Franciji več kot vojna ter uničila | cele vasi, kjer je n. pr. nekie v treh letih izmed 20 ognjišč ugasnilo 17, drugod pa je bilo še hujee. Zapuščene hiše, zapuščene kmetije, poljo in vosi so bile nagrobni spomenik materializmu, ki 6e je v literaturi očitoval v naturalistični umetnosti Po svetovni vojni pa si je naturalizem »prevrgel v drug tečaj: tudi na osnovi naturalizma se da priti v nov razcvet življenja, kajti prirodno j°, de je človek dober in ne slab, da ne umira, temveč da raste in postaja zmožen velikih idealističnih dejanj. Vse prirodno, je dobro, na tem načelu je gradil moderni ekspresionizem, in na tem načelu eo moderni naturaliati pridvignili naluro v idcalistič- 1 ne, moralne višine, ter jo poduhovili; ma- j terialističnemu naturalizmu eo postavili na- i sprotno poduhovljeno nnturo, življenjski gon postavili kot izhodišče ter tako postali — vitalisti ali neturisti. Dve ozrtnki za pisatelje, ki vodijo k lepšemu, boljšemu, k optimističnemu življčnju po svoji veri v dobroto in etični 9miscl življenja samega kot takega; ne na razumu, temveč na čutu grade nov duhovni svet moralnih in etičnih vrednot. To je tipični ekspresionistični izraz naturalizma, ki se izraža tudi v figurativnem, metaforičnem jeziku, ki demnterializira gmoto in jo poduhovi. tako da se zabriše vsake sled med mrlvo naravo, ki živi kot človek, in človekom, ki se spremeni v naravo. Te uvodne besede se mi zde potrebne za oznako povesti »Žetev« Jeana Gionoja. Je to dvodelna povest, ki govori v prvem del^i o izumrli vasi Aubignane v Pro-venci ter o njenih zadnjih treh stanovalcih: kovaču Gaubertu, stari vdovi Mame-che ter orjaka štiridcsetletniku Pan-turleju, Ko se izseli še kovač in se odpravi Mamccbe v svet, da pripelje odkoder koli Panturleu ženo ter umre, vabeča bivšo plesačico Arsulo v samoto ostane Pan-turlej sam s svoiimi goni po ženi_ in življenju v naravi, ki sta dva prabitni sili v človeku. Ko zasluti prihod žcne-samlce v vas, kamor pride Arsula z Gedemusom, kateremu vlečo kot vpražna žival ročni voziček za brušenja nožev, 6e v njem sprosti nagon, kot njej prej v vetru, in po padcu v slap in srečanju z žensko zaži-vita prva dva praoloveka zopet v zapuščeni vasi. D. cel je sedaj nova Hamsu-nova povest »Blagoslov zemlje«, ko dva človeka, mož in žena, v potu svojega obraza nanovo osvajata zemljo za človekovo bivališče in to ne v kakšnih eksotičnih. neobljudenih krajih, temveč — sredi Francije, izumrle Francije, ki se je odpovedala kmetijstvu, 1'anturle in Arsula postaneta protagonista novega življenja na kmetih, novega plodnega sožitja 7. naravo, sama dal narave, ter oživita izumrlo vas, kamor se priseli že prvi sosed, ko se Arsuli oglasi prvo materin-stvo. Francoska vas bo po delti !f> ljubezni ter tesni zvezi 7. naravo Likih junakov, kot sta tu dva pračloveka, nanovo ožive- la. In »Žetev« je literarni spomenik prve vrste tej novi, naravnost programalični ljubezni do grude, kar je bilo ravno prvo desetletje po svetovni vojni modno geslo, ki naj človeka iz malerializiranaga meščanstva pripelje zopet do prirodnega življenja na zemlji V tej povesti je ta misel prikazana na izrazit umetniški način ter jc povest velika umetnina, ki na« zajame s sugestiv-nostjo In polnokrvnostjo čutov, z ve.e-pesmijo naravi, ki je aktivna kot človek, pa zopet pesem čleveku, ki je samo en del narave, dobra žival med dobrimi živalmi, ne pa slaba žival med zvermi, kot ie človeka slikal materialistični natura-list, To prebitno visoko poetično razmerje med človekom in naravo, je prišlo do veljave predvsem v .Predigri Pana', ki ic ,Žetvi' dodana in ie naravnost preludi), orkestralna glasbena kompozicija radosti življenja in naravni dobroti v človeku, ki je v tej vrsti umetnosti vedno dober in ne slab. Tak izredno dober človek je tudi Fonse iz zadnje črtico »Jofroi z Ma-hovja«, dočim je Jofroi zopet tipični, že patološki tip ljubezni do dreves in zemlje. Tako je ta zbirka, ki jo je t izrednim pesniškim, originalu edckvatnlm jezikom poslovenil Janez Skržolec, literarno pomembna ter nam kaže novega francoskega pisatelja iz struje »poganskega krščanstva« kot so nekje krstili dela Gio-noju sorodnega mu Timmermannsa, ki ga pri nas nismo dovolj poznali, Tako se la knjiga vidno lofi od ostalih knjig Slovenčeve knjižnice ter predstavlja izrazilo francosko literarno umetnino, ki bo zadovoljila »udi literarne go-urmande (te še najbolj) tako r.ama po sebi kakor s prevodom. Uvod v delo je napisal prevajalec. Id Uleinj, najčudovitejše mesto v Evropi Kjer se dalmatinsko pogorje, ki liki mogočni skalnati trdnjavi varuje zaledje spričo morja, proti jugu zniža v položno hribovje, kjer slednjič povsem preide v Bujano, ondi je Ulčinj, nekdanji Duicigno, najčudovitejše evropsko mesto; čudno zato, ker ondi dva svetova mirno snivata drug poleg drugega: evropski svet in pa orient. Orient se izgublja spričo Evrope. Pač štrli med skalovjem proti morju še zmeraj stara tur-ška trdnjava v nebo, a spodaj v mestu, ki si je vzidalo moderen kopališki hotel, nastopa Evropa dediščino orienta. Nedaleč je albanska meja. Pač so potegnjene politične meje, a kulture so v Ulči-nju pomešane druga z drugo. Pod Kemalom Ata-tiirkom je bila Turčija prenovljenn. V Ulčinju pa, kjer kar morgoli inohatnedancev, pač ne bo moči Turkov prav nič več prenavljati. Stari so, utrujeni, tu bodo umrli s svojimi šegami vred, ki so v Turčiji prepovedane in odpravljene. V Turčiji nimajo več fesov in tudi obrazi žcusk niso zastrti, v Ulčinju pa vidiš še obojo. Stara razbojniška trdnjava Ulčinj jo bil v prejšnjih časih zloglasno gnezdo morskih razbojnikov, ki so si bili za bisere in dragocenosti zmeraj v laseh. Tu so še belopolte ženske prodajali za v hareme. Zdaj je v trdnjav-skem mestu mirno ko v grobu. Hiše so zapuščene in noobljudene. Staro zidovje, stolpi, bastije, ki so stoletja vzdržali sovražnikove napade, so zdaj kru-šijo in postajajo žrlev Adrie. Nekaj hiš proti novemu delu mesta je še obljudenih. Slikovito razcefraiii otroci so igrajo pred vrati. Časih huškno zastrta ženska postava čez ozko ulico kakor strah. V novem Ulčinju pa je živahno, čeprav na poseben način, kjer se prepletata dva svelova. Potomci davnih piratov so stari moški sivih brad, ki posedajo pred hišami ali v kavarnah in drug z drugim — molčijo. Celo poživitev, ki jo kmetice donašajo v mesto, noseč košare na glavi v spremstvu stopicajoči!! osličev, celo v tem ni nič »evropskega tempa«. Po stari navadi se sklepajo kupčije hrez naglice, brez nemira, saj imajo tu veliko časa. Vse je brezčasno kot v orientu. S pajfolannm in z dežnikom na obali Turkinje v sivih, širokih haljah in s črnim pajčolnnom čez obraz prihajajo s številnimi otroki iz hiš. Gredo tiizdol k obali, ki jc zares idilična in ena najlepših krajev v Dalmaciji. Močno zastrte in z razpetim dežnikom v roki sedijo te ženske na vročem pesku in strašijo veselo igranje svojih otrok v plitvi vodi Adrie Edino, kar si te ženske dovolijo spričo modernega časa je to, da si se-zujejo čevlje in nogavice in si malce zmočijo noge, n pri tem skrbno pazijo, da jim ostane pajčolan na obrazu. Pri vsem tem pa imaš vtis. da se same sebi zazdijo nesramno. Lahko bi škodilo njih lepoti in bi vzbudilo grešne misli... Orientsko ulčinjsko srce še zmeraj bije. Kdor išče orient, ga ne bo našel v Ankari, pač pa v Ulčinju, kjer vidiš — poleg fesa in zastrtih obrazov — tudi še arabske črke zraven cirilice. Magični aii Čarobni sirupi: „Pas(iine, hi spremintaio (elo v sfchlcno krsto" Učinek omotičnih strupov so že vse čase omenjali v zvezi z magičnimi pojavi. Že priro