siev. 73.
V LMHJflDi, V S0D0I0 one 29. marco 1924. Posamezna števila stane 1 '50 Din. LelO LIL
Naročnina
za državo SHS: ■
na mesec ...... Din 20
za pol leta'..... .12«
ga celo leto ,. . . .340
za inozemstvo:
mesečno ....... Din M
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji . . . Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene inseralom:
Enostolpna petitna vrsJa mali oglasi po Din 1 50 in Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din ?'50, veliki po Din 3-— ln 4'—, oglasi v urednISkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan tzvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gotovim
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.34*» (za inseratc) Sarajevo 7.5*3. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Fronta poštenosti
DAVIDOVIĆEV ODGOVOR NA PAŠIĆEVO PISMO. — OBSODBA USKOKOV.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Ljuba Davidovi«:, predsednik demokratskega kluba, je danes izdal proglas kot odgovor na Pa-šičevo pismo, ki ga imenuje pamflet. V tem proglasu demokratom se trdi, da je akcija opozicionalnega bloka usmerjena na to, da zruši radikalno vlado in se namesto nje osnuje režim zakonitosti in poštenja, kakršnega v prvi vrsti potrebuje naša država. V naši državi se ne smejo in ne morejo državljani deliti na dva tabora: na premagance in zmagovalce, na državotvorne in protidržavne; na eni strani na take, ki imajo vse pravice in privilegije, na drugi strani na one, ki so obsojeni, da vse svoje življenje ostanejo v podrejenem položaju in ki so izključeni od sodelovanja pri narodnem in državnem poslu, dasiravno so vsi ravnopravni in po-
litično zreli državljani. Davidović reagira na Pašičev napad in pravi: Ali mi, v ka-•terih vrstah ni ljudi, ki so za časa prejšnje vojne stopali v zvezo z neprijatelji svoje države proti svoji domovini, kjer ni takih ljudi, ki bi v najtežjih momentih za državo za hrbtom vlade sklepali naklepe s tujimi ministri, smo upravičeni, da trdimo, da šef radikalne stranke nima pravice, da sumniči in obtožuje kogarkoli. Na to se v proglasu tolmači velik uspeh, ki jc bil dosežen s tem, da so prišli poslanci HRSS v skupščino. Končno izjavlja Davidović, da v tej borbi korakajo k zmagi tisti, ki so pošteni, in te zmage ne bo onemogočilo žalostno dejstvo, da so nekateri pustili vrste in sredi bitke prešli na drugo stran.
I*fl
ZA VLADO 126 POSLANCEV, PROTI PA ŽE DANES 180 POSLANCEV. - VLADNI TRIKI BREZUSPEŠNI. - 62 POSLANCEV HRSS BO SODELOVALO V SKUPŠČINI.
V znamenjo velesrbstva.
Pašič je s sklicevanjem na senžermen-sko pogodbo, češ da le-ta smatra prečanske kraje kot anektirane od Srbije, sam svojo novo vlado zadostno označil kot izrecno vel e s r b s k o. Pa tudi zahrbtni, intri-gantski in nelojalni način, kako se je ob-razovala, da ne bi mogli prevzeti vlade oni elementi srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, ki so za sporazum, dokazuje dovolj jasno, da je la vlada očitno proti-hrvatska in protislovenska. Odlična vloga, ki sta jo pri sestavi te vlade igrala znana velešpekulanta Rade Pašič in Laza Markovič, pa svedoči o tem, da je ta vlada ustanovljena v svrho zaščite k o -r u p c i j e.
Demokratski uskoki, ki edini nosijo odgovornost za to, da se je omogočila naj-sramotnejša vlada, kar si jih je mogoče misliti, se seveda hite zagovarjat kakor sploh vsi izdajalci. »Jutro« bi rado izpralo iz vlade madež velesrbstva, pišoč, da »morajo demokrati braniti kulturne interese Slovencev in njih gospodarstvo.« S tem se torej branijo kulturni interesi Slovencev in njih gospodarstvo, da se izroča njihova usoda v roke najljutejšim nasprotnikom slovenskega naroda, ki so nas že neštetokrat označili za po vojni osvojene robove, in da ве prodaja Slovenija Velesrbom v nadaljnje še hujše gospodarsko izkoriščanje!
Še bolj nesramno je zatrjevanje demokratskih uskokov, da bo nova vlada »stala v znamenju enakopravnosti.« To so trdili Velesrbi in njihovi prečanski demokratski priganjači ves čas po zedinjenju, toda mi smo v praksi videli, kako si oni enakopravnost zamišljajo. Enakopravnost pomenja zanje politično zatiranje slovenskega in hrvatskega naroda, jezika in kulture; bati-naštvo na Hrvatskem; navijanje davčnega vijaka v prečanskih deželah; orjunaški teror; uničevanje naše industrije, zadavljenje vsega našega gospodarstva in izstradovanje naših kulturnih ter dobrodelnih naprav.
Najvišji faktorji v naši državi so vedno naglašali nujno potrebo sporazuma. Opozicijski blok je bil prvi resni poizkus takega sporazuma v prid celokupne države. Toda to je bilo na poti velesrbstvu, ker bi se bile s sporazumom v naši državi inavgurirale normalne politične razmere, ker bi se bil državi vrnil resnični notranji red in dejanski mir ter zadovoljnost vsega prebivalstva, in ker bi se bila izkoreninila korupcija, ki ji načeluje premijerov sin in ljubljenec Rade Pašič. Kajti korupcija more cveteti samo sredi splošne gnilobe; to gnilobo pa hoče velesrbski režim političnih veletrgovcev na vsak način ohraniti, ker bi drugače bilo konec njihovim velegolju-fijam na račun državne blagajne. Režim Pašič-Pribičevičeve »enakopravnosti« pomeni samo režim enakopravnega ropanja državnega imetja od strani Pašičevih inti-musov-in demokratskih uskokov. V tem oziru bodo res bratci enakopravni I
Nova vlada je tudi vlada najhujše socialne reakcije. To nam odkriva naivni »Narod«, ki se veseli »reda in rada?: v korist izvestnim veleprofitskim krogom. Ta režim se moro držati samo zdiktaturo, to je z zatiranjem politične enakopravnosti, socialno pravičnosti in državljanske svobode. Zato mora ta režim, ako bi količkaj časa trajal, državo vreči v vrtinec najhujših notranjih borb, nereda, nezadovoljnosti in razruševalnih sil ter jo tako na znotraj kakor nazunaj oslabiti ter njen mednarodni ugled potisniti pod ničlo.
Opozicija je dobro razpoložena in pripravljena na borbo do konca. Opozicija ve, da se bori za državo, za njen moralni ugled, za enakopravnost Srbov, Ifrvatov in Slovencev, ki je pogoj za državno kosolida-cijo, za gospodarsko okrepitev proti korupciji, organizirani javni nepoštenosti in brutalnem nasilstvu. Zato bo svojo borbo nadaljevala s še večjo odločnostjo v blagor Slovencev, Hrvatov in Srbov.
POLET OKROG DRŽAV MALE ANTANTE.
Prnga, 28. marca. Meseca maja bodo poleteli češkoslovaški vojaški aero-plani preko držav Male antante, in sicer iz Prage čez Slovaško, v Jassy in Bukarešto, notem v Belgrad, Zagreb in nazaj Dreko Bratislave. Polet bo traial 14 dni.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Nobenega navdušenja ni opažati v vrstah bloka korupcije. Prej bi se lahko trdilo nasprotno, kajti v »Balkanu« in njemu stičnih časniš-kih reptilih v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu ne morejo izbrisati dejstva, da je vlada bloka korupcije v manjšini in to v precejšnji in da je obsojena torej na življenje muhe enodnevnice. Na strani vlade je od 312 poslancev 108 radikalov, 15 Pri-bičevićevcev, 1 (edini) poslanec srbske stranke in mogoče še dva Radičeva disi-denta iz Hercegovine, torej skupaj 126 poslancev, dočim opozicijski blok že danes, ko še ni verificiranih 50 poslancev HRSS, šteje najmanj 130 poslancev za sebe: 34 demokratov, 24 poslancev Jugoslov. kluba, 20 Radičevcev, 18 muslimanov, 14 poslancev džemijeta (ki se je danes izjavil ponovno proti Pašičevi viadi), 11 zemljoradni-
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Nova vlada je bila od tukajšnje javnosti sprejeta zelo hladno in položaj se splošno smatra kot zelo resen. Misli se, da so je kriza zelo poostrila in rodoljubni srbski krogi s skrbjo gledajo na škodljivo delovanje klike, ki si nadeva srbsko ime, pa ga s svojim delovanjem sramoti in ponižuje ne samo v naši javnosti, temveč še bolj v tujini, kjer današnji blok korupcije vse preveč dobro poznajo. Edino par plačanih banditskih listov poveličuje Pribičevića, Lukinića in ostale hrvatske in slovenske demokrate, ki da so se dvignili nad interese svojih volivcev zaradi velikosrbske državne ideologije. Ti listi tudi odkrito izražajo svojo nade, da bo sedanja politika dvojne mero dobila parlamentaren značaj in da bodo eni samo plačevali, drugi pa igrali valpte in beriče. Kdor Čita program vlado bloka korupcije, si ne more misliti, da živi v 20. stoletju. A tudi Balkan ne opravičuje takih izpadov.
PAŠIĆEVA SKRB.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Danes popoldne po seji ministrskega sveta je imel radikalni klub sejo, na kateri je pozval Pašić vse poslance, da morajo ostati v Belgradu, ker je vladna večina negotova.
Vtis opozicijske javnosti v Zagrebu.
Vlada korupcije in nasilja.
Zagreb, 28. marca. (Izv.) Ves opozicionalni tisk prinaša vesti o sestavi nove vlade pod naslovom »Vlada korupcije in nasilja«. Listi konstalirajo, da je Pašič hotel izrabiti čas med verifikacijo prvih 20 hrvatskih zastopnikov in verifikacijo ostalih, da v zadnjem trenutku prevrne položaj v svojo korist. Pri tem jo s Pribičevićem računal na to, da bodo hrvatski zastopniki zapustili Belgrad. Tu se je pa temeljito zmotil in dokazal, da hrvatskemu naroda ne
kov, 8 Nemcev, 2 Črnogorca, 2 socialna demokrata in Drinkovič. Radikali polagajo torej svoje nade na to, da se jim s preizkušenimi sredstvi posreči iz demokratskega kluba izvabiti še kakega poslanca. Pa tudi te nade so jalove in treba bo podati kmalu demisijo. V tem slučaju računajo radikali, da dobi Pašič volivno vlado in širijo take vesti, ki so brez vsake podlage in ki imajo prozoren namen preplašiti Radičevo poslance, da bi odšli iz Belgrada in omogočili Pašiču in Pribičeviču, da vladata v korist ožjih somišljenikov in v veselje vseh sovražnikov naše države. Taki triki pa ne uspevajo, kajti danes so Radičevi poslanci sklenili, da se vsi udeležijo sej parlamenta in bo jutri seji narodne skupščine prisostvovalo vseh 62 poslancev Radičeve stranke, kolikor jih je v Belgradu.
Nato jc poročal o koaliciji s Pribičevičcm, O njegovem poročilu se ni vršila nobena debata.
BREZ VLADNE DEKLARACIJE.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Prva seja vladnih predstavnikov bloka korupcije se je vršila danes popoldne in je bilo soglasno sprejeto, da nova vlada ne poda deklaracije, češ, da je nepotrebna, kajti že člani vlade zadostno označujejo njen program, ki bo istoveten z dosedanjim. Glede verifikacije je sklenjeno, da se bo vršila lepo počasi in se bo o pritožbah razpravljalo zelo temeljito. Za jutri dop. je sklicana seja narodne skupščine. Na dnevnem redu je nadaljevanje specialne debate o proračunu.
SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA-
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Za jutri popoldne ob 4. uri je sklicana seja verifika-cijskega odbora. Jutri se sestane predsednik verifikacijskega odbora Gjuričić s Pašićem, da bo dobil navodila za verifikacijo mandatov poslancev HRSS.
»INFORMATOR« LJUBA JOVANOVIĆ.
Belgrad, 28. marca. (Izv.) Danes popoldne je bil Ljuba Jovanović na dvoru in je kralja po svoji stari navadi obvestil o položaju.
pozna. Ko bo Pašič predstavil zbornici novo vlado, bo našel pred seboj 63 hrvatskih zastopnikov, ki so njegovi nepomirljivi nasprotniki. Pašič je bil tako nespreten, da jo s svojim postopanjem dal svoji vladi sam značaj obrambe svojega režima. Kar so tiče Pribičevića, je istotako špekuliral na odložitev verifikacije v korist svoje klike, toda krona je imela pred očmi politične posledice neverifikacije hrvatskih mandatov. Viri. "i, da verifikacije ne bo mogoče odgo-riai, se Pašič in Pribičevič nadejata na volivno vlado. Toda Pašič se postavlja s tem na nekorektno stališče. Ako bi se volivna vlada poverila njemu, bi to bil afront ne samo uroti večini skupščine, ampak tudi
proti večini ljudstva. Kajti vlada ima za seboj samo 600.000 volivcev, dočim jih ims opozicija 1,200.000.
Zagreb, 28. marca. (Izv.) Danes popoldne sta odpotovala v Belgrad dr. Maček in dr. Krnjevič. Zvečer pa so odpotovati v Belgrad dr. Buč in skupina poslancev Hrv. rep. selj. stranke.
Vaš dopisnik se je razgovarjal z dr. Bučem in drugimi poslanci HRSS, ki so mu izjavili, da so ustanovitev vlade Pašič —Pribičevič zdi kakor uvod k diktaturL
ZAGREBŠKA UNIVERZA ZATVORJENA.
Zagreb, 28. marca. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je zagrebško vseučilišče zalvorilo do 2. aprila, ker so se vršili izgredi. Vzrok je v tem, ker je častno sodišče podpornega društva izključilo iz pred-sedništva in članstva predsednika Jovana Mirkoviča.
Velike povodnji.
Varšava, 28. marca. (Izv.) Povoden| zavzema strašen obseg. Pod Varšavo je Vi-sla prestopila bregove in poplavila vse ceste, ki vodijo v Varšavo. 20 km od Varšave je poplavljenih 15 vasi. Tudi pri Lubli-nu je nastala katastrofalna povodenj.
Praga, 28. marca. (Izv.) Po Češkoslovaški so vse reke silno narastle, prav katastrofalne pa so vesti iz Slovaške. Tu je več vasi pod vodo. Položaj prebivalstva v vzhodni Slovaški in v Podkarpatski Rusiji je obupen. Škoda je nepopisna. Ceste in železnice so pod vodo. Promet je začasno ustavljen. Košice so poplavljene. Promet ž njimi je pretrgan. Reka Poprod je pri Or-lovu porušila velik most. Mesto Unhorožd je v veliki nevarnosti.
Dunaj, 28. marca. (Izv.) Deževje je spravilo v tajanje velikanske množine snega po vsej srednji Evropi. Donava je dosegla čez 2 m nad normalo. Bati so je povo-denjske katastrofo za vso okolico, ker prihajajo od Linca silni valovi, poplavljajoči vse nižje stoječo kraje in polja.
Rim, 28. marca. (Izv.) Zadnja poročila govore o več kot 100 ponesrečencih radi neurja. Obalne pečine so izpodkopane od ogromno vodno množino. Na nekaterih krajih je morje vdrlo na kopno. Sinoči je bil potres med Palermom in Neapljem. V Palermu se je porušila ena palača. Neurje je napravilo veliko škodo. Mnogo hiš je v okolišu Amalfija popolnoma uničenih. Vlada je poslala na mesta nesreče takoj izdatno pomoč, da bi preprečila daljno nesreče.
Rim, 28. marca. (Izv.) Kralj je nocoj odotoval v ponesrečene kraje. Papež je kot prvo pomoč daroval 25.000 lir. Beguncev iz ponesrečenih krajev je 20.000. Kraj Velica Minoro je skoro popolnoma izginil s po vršja.
Budimpešta, 28. marca. (Izv.) Županija Semplin je utrpela veliko škodo radi utrganega oblaka. Mesto Satorujhely je pod vodo. Nekatere hiše so morali izprazniti. Škoda znaša nekaj stotin milijonov.
NOVA FRANCOSKA VLADA.
Pariz, 28. marca. (Izv.) Novi kabinet bo najbrže sestavljen takole: Predsedstvo in zunanje zadeve: Poincare; finance: Maršal; trgovina: Loucher; vojna: Maginot; javna dela: La Troquer; pouk: Juvenel; kolonije: Fabri; notranje zadeve: Gcorge Ley-gues; mornarica: Bokanovski; poljedelstvo: Rimbert; delo: Daniel Vincent; pravosodje: Mercier; osvobojeni kraji: Louis Marin.
Pariz 28. marca. (Izv.) Selves je sprejel portfelj notranjega ministrstva. Ministrstvo za pravosodje je Poincare ponudil predsedniku poslanske zbornice Peretu, ki bi bil obenem tudi namestnik ministrskega predsednika, ministrstvo za poljedlstvo pa je ponudil poslancu Le Fevre du Proy. —■ Zbornica je odgodena do pondeljka. Upajo, da bo vlada sestavljena še danes.
FOCIi V RIMU.
Rim, 28. marca. (Izv.) ,Thaon de Revel je včeraj vrnil maršalu Fochu svoj obisk. Francoski maršal jo prav laskavo izrazil o vtisih, ki jih je dobil v Rimu. Umljivo je, da je fašizem postal po Rimu v celi .Italiji impozanten zgodovinski pojav. Ta vtis mi je, je rekel poročevalcu »Giornale d' Italia«, šo okrepi! razgovor s predsednikom Mussolini-jom. Foehovo bivanje v Rimu ie uovsom zasebnega značaja,
VELESRBI SLAVIJO SLOVENSKE VELESRBE.
države in naroda ter norčevanje iz uradni-Stva sama zvezala! Lepe politično figure so slovenski demokrati, to se mora reči!
-f Kako so »Jutrovci« fotografirali sami sebe. Dno 15. januarja 1.1. št. 13. je »Jutro« na adreso z radikali koketirujočih na-prednjakov v uvodniku zapisalo, da so to »amoralnj špekulanti, ki se zavedajo, da se zapišejo trinogu radi lastnih tronotnih osebnih koristi in na škodo svojih sorojakov, naroda in države.« Te besedo »Jutro« lahko jutri zopet ponatisne v uvodniku, na-slavljujoč jih samo nase, kajti z njimi je sebe samo točno zadelo. Po 2G. marcu 1924 lahko vsak demokrat to lastno fotografijo, ki mu jo je preskrbelo »Jutro«, nosi vselej s seboj, da nikoli ne pozabi, kakšen je.
+ Stranka ovinkarjev. Dne 15. januarja 1924 je »Jutro« očitalo dr. Ravniharju, da »je po ovinkih odmarširal v radikale«. Po ovinkih so odmarširali zdaj v isti tabor vsi Žerjavovci.
-f V znamenju »enakopravnosti«. Nova vlada napoveduje odpravo pokrajinskega namestništva v Zagrebu, oziroma parcelacijo Hrvatske, »Narod« pa ve poročati o bližajočem se razpustu ljubljanskega občinskega sveta ter o imenovanju demokrata Baltiča za velikega župana v Ljubljani. Prva namera dokazuje, da novi režim sovraži Hrvate, drugi čin bi dokazoval, da se hoče posluževati protizakonitega nasilja in absolutizma, tretji pa, da bodo uskoki dobili svoje plačilo.
+ Demokratski glas o Pribičeviče-vih uskokih. »Jedna je kriza ipak rije-šena!« piše »Primorski novi list« 27. t. m., ko razmotriva proces v demokratski stranki od zagrebškega kongresa 1. 1922 dalje do Pribičevičevega prestopa v radikalno Pašićevo vlado. Dolgotrajne la-tentne krize v demokratskem klubu in stranki je zaenkrat konec. Iver je Pribi-čovičevo krilo demokratsko stranko razumevalo pod jugoslovanstvom in demokracijo izrazito protihrvatsko tendenco, da naj vsestranski belgrajski sistem vse vsrka tudi na račun prave demokracije, je moralo priti do preloma prej ali siej z Davidovičevim krilom, ki se je stvarno ločilo v nazorih in metodah. Skoro dveletne mosalijanse med obema taboroma je zdaj hvala Bogu konec. Pribičevič se odkrito klanja pred Pašicem in njegovim režimom, ki ga je sam g. Pribičevič v parlamentu izrecno ožigosal za plemensko egoističnega in koruptnega. Njegovo časopisje bo proslavljalo, kar je še do pred kratkim proklinjalo. Še včeraj smo izrazili cvoj dvom, da bi g. Pribičevič mogel tako naglo izvesti tak ka-drilski »changez de plače«, ali žo danes je pokazal, da je njegov politični cinizem brez vsakega sramu in da ne pozna meje! Glede položaja v demokratski stranki po izstopu Pribičevičevih prijateljev pa treba reči: »Hvala Bogu, da se je demokratska stranka osvobodila mlinskega kamna, ki ji je visel na vratu! Oprostivši se njega in njegove hipokri-z'je ima zdaj demokratska stranka možnost, da resnično postane predsta-viteljica prave demokracije in nepo-tvorjenega jugoslovanstva in da zato more okrog sebe zbrati vse prave napredne elemente v celi državi!« Dolžnost bivše srbijanske opozicije je, da si zagotovi pomoč za delo vseh poštenih Hrvatov, Slovencev in tudi prečansk'h Srbov, da tako okrepljena nadaljuje boj in izvojuje zmago nad »Pašičevščino«, ki liki mora tlači srbstvo in vse južno slovenstvo.«
-j- Čudna pet v Kancso. »Kdo slabi Jugoslovenstvo?« se vprašuje sarajevski »Jugoslavenski List« 27. t. m. ter karakte-rizira, da to ni Davidović, ki da je ostal
popolnoma dosleden in do preciznosti iskren svojemu desetletnemu jugoslovanskemu delu. Izdajica jugoslovanske ideje je Pribičevič, ki je zapustil demokratsko stranko v najkritičnejšem trenutku, da onemogoči sporazum Srbov s Hrvati. Ravno tedaj, ko je bilo treba ob veselem dejstvu prihoda Radičevcev v skupščino pozabiti radi države in naroda na vse ne-prilike, je vskočil v Pašičev tabor, češ, da noče Radičevcev, ker da so antidržavni. Da bi bil storil to kdo drugi, nas ne bi bolelo. Toda on perdestinirani vodja kompaktnega narodnega in državnega jugoslovanstva, odičen s patrijotskim delom, tipični Srbo-Hrvat, duša srbsko-hrvatske koalicije, največji nasprotnik Radičevcev prav zato, ker da nočejo sodelovati v osvobojeni Jugoslaviji — on se postavlja na stran plemenskega režima. To nas je iznenadilo pri človeku, ki je do včeraj veljal za najdoslednejšega politika, za človeka, ki pri svojem delu točno pazi na kontinuiteto. Trije Hrvati v Pribičevi družbi niso noben dokument za neplemensko politiko. Pa je plemenska. Pašić je s pomočjo Radičevccv, klerikalcev in muslimanov izigral demokrate, sedaj pa hoče s Pribičevičevo pomočjo obratno izigrati one prve. Nili prejasno, da pomagajo krepiti Pribičevič in njegovi, bodisi v pasivnosti bodisi v aktivnosti, samo plemenski režim in s tem desavuirajo svojo izredno lepo preteklost? — Tako je začela boleti glava tudi največje oboževavce Pribičeviča in njegove politike.
Beležke.
Tri priganjače velesrbstva ima Pašiće-va vlada v Sloveniji. Direktno radikalna stranka v Sloveniji ni mogla dobiti tal, zato je poizkušala pridobiti Slovenijo za velesrb-sko misel po indirektni poti, po slovenskih demokratih. To se ji je posrečilo in danes ima velesrbstvo v Sloveniji tri priganjače: »Slovenski narock, »Narodni dnevnik« in »Jutro«. Tem bodo sekundirali še manjši »demokratski« listi in lističi. »Slovenski narod« kar očito proslavlja velesrbsko smer Pašičeve vlade, »Jutro« jo pa še sramežljivo zakriva pod krinko, »da morajo »slovenski«!! demokrati braniti kulturne inte-
1 rese Slovencev in njih gospodarstvo«. To bi se Rade Pašič smejal, če bi bral to »Ju-trovo« naivščino.
»Jutrovo« priznanje. »Jutro« priznava, da se nikdar ni resno borilo zoper ra-dikalsko vlado, marveč je bila njegova glavna fronta zoper SLS. To smo vedno trdili!
Malo sramu je še ostalo. Uskoštvo Pri-bičevičeve skupine zagovarja »Jutro« a »taktično potezo v demokratski stranki, ki da ima eden in isti program, razcepljena da je le v taktičnem oziru. To se pravi z drugimi besedami, en del je za korupcijo, drugi pa proti njej. To je ves zmisel dvojne taktike!
»Jutrovi« misijoni so doživeli z izmišljenim dopisom iz Radovljice grozovito blamažo. Verjamemo, da je »Jutru« ta blamaža silno neprijetna, ker dokazuje, kako nastajajo cfopisi v »Jutru«.
I »Jutro« se hoče iz te blamaže izmotati z izgovorom, da se »v radovljiškem dopisu opisani misijonski dogodki niso vršili v Radovlj;ci, ampak v eni izmed sosednih župnij, pomota pa da pe nastala vsled-tega, ker je dobilo dopis iz Radovljice.« Ne boš kaše pihal! Katera pa je tista »sosedna župnija«, ki jo »Jutro« zamol-čuje iz razumljivih razlogov? To je ista taktika kakor pri lopovski »Jutrovi« notici »nekaj za misijone« o zgodbi nekega duhovnika iz Dolenjskega in neko poštno upraviteljico. Kje in kdaj da se je tista zgodba izvršila? Dasi je lopovsko, take zasebne zadeve obešati na veliki
\г гттЊ politike.
• Francoske notranje razmere. Po-
fncare, ki je bil te dni deinisijouiral, a vnovič sestavlja vlado, je dobil nezaupnico povodom čisto postranskega vprašanja, namreč v debati, ali naj so pokojnine uradnikom znižajo, kakor želi vlada, ali ne. Vladna večina v francoski zbornici, takozvani nacionalni blok, je sestavljena iz rojalistov pod Daudetom, katoliških republikancev (okoli 150 poslancev) in demokratsko-republikanske stranke, kateri pripadata tudi Poincaro in predsednik Millerand. Opozicijo pa tvorijo radikali pod Herriotom, socialisti pod Blumom in komunisti pod Ca-chinom. Vendar pa se zgodi, na časih nekateri člani vladne stranke glasujejo proti vladi, radikali pa za vlado, ker francoski volivni sistem pri ožjih volitvah dopušča fuzijo najrazličnejših strank, tako da je izvoljenih precej kompromisnih kandidatov. Večina v senatu je radikalna, pa vendar glasuje navadno za vlado. Pri vprašanju uradniških pokojnin pa so mnogi vladni poslanci glasovali proti predloženemu znižanju, ker je stvar zelo nepopularna, maja meseca pa se vrše nove volitve. Glasovanje proti vladi ni imelo namena (vreči Poincareja, marveč le nepriljubljenega finančnega ministra Lastevrie-ia. Nova vlada pod Poincarejem ostane bržčas do volitev. Cela zadeva na zunanjepolitične smornice Francije no bo imela nobenega vpliva.
Pol^iici^e ve&ti«
/" Demokratski značaji. Slovenska javnost še ni pozabila, na kakšen način je Žer-javova klika obdržala proti pogodbi z na-rodno-napredno stranko Reisnerjev mandat. Trdila je namreč, da pogodba, po kateri bi moral priti na vrsto za državnozbor-ski mandat dr. Ravnihar, zato ne mere biti več za demokrate obvezna, ker je dr. Ravnihar izjavil, da vstopi v radikalni klub. To je bil v očeh demokratov tak greh, za katerega ni nobene odveze in ki opravičuje demokrate k verolomstvu, kajti vstop demokrata v radikalni klub pomeni, kakor je »Jutro« takrat pisalo, najgrše izdajstvo. Ravnikarja je zaradi tega »Jutro« dne 15. januarja 1924, št. 13., v uvodniku imenovalo »politično šviga-švago«, »pilpogačico«, njegove pristaše pa »amoralno špekulante«. Zdaj so pa vsi Žerjavovci in corpore uskočili v radikalski tabor, se zvezali s Pašicem in njegovimi amoralnimi špekulanti in so tako naravno postali tudi zavezniki radikalnih »političnih šviga-švag« v Sloveniji! In vse to so storili s tem, da so izdali svoj lastni demokratski klub, so padli torej na neprimerno nižjo stopnjo nego radikali, ki so ostali sami sebi zvesti. Dr. Ravnihar je moral zaradi prehoda v radikalni tabor odložiti mesto starešine jugoslovanskega Sokola. Ali bodo zdaj tudi Zerjavovski uskoki odložili svoje sokolske čine? Dvomimo, kajti toliko značaja ti odlični pilpo-gačarji nimajo.
4- Kako jo sodilo »Jutro« o Pašičevi vladi? Dne 15. januarja 1924 št. 15 je »Jutro« v svojem uvodniku, očitajoč dr. Ravniharju izdajstvo samo zato, ker je baje izjavil, da se bo kot narodni poslanec pridružil radikalni vladi, pisalo: »Stranka, kn-lnka. zveze z Nemci in Turki, stranka korupcije in davčnega vijaka, ciničnega plemenskega hegemonizma, ki zlorablja državo in narod ter se norčuje iz uradništva«. Danes se je stranka »Jutra« s stranko kuluka, zveze z Nemci in Turki, stranko korupcije in davčnega vijaka, ciničnega plemenskega hegemonizma, zlorabljanja
Dr. W. M. Mac Govcrn.
Preoblečen ¥ prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Neham hiti kuli.
V sobici so me položili na tla in sem spal tri ure. Ko sem se zbudil, sem vprašal, kako je našemu gospodarju ime. Bil je vladni uradnik in Sonam mu je bilo ime, nadzoroval jo poštno zvezo med Indijo in Tibetom. Ker sem hotel vladi naznaniti svoj prihod, se tudi pred gospodarjem nisem hotel dolgo skrivati in sem mu hotel še isti večer povedati, kdo sem. Kolikor sem mogel, sem se v naglici spet prelevil v Evropejca, tudi umil sem se, sem šel h gospodarju in sem se mu predstavil. Ubogi Sonam se je tako prestrašil, kakor menda še nikdar v življenju ne; saj je prav on največ vedel o meni, ker je bil
Eoslal navodila na vse oblasti ob poti. A malu se je zavedel in se je na vso moč potrudil, da se mi je dobro godilo. Moral sem iti v njegovo lastno sobo, on sam se je pa umaknil v malo sobico zraven. Tam sem 6tanoval ves čas svojega bivanja v Lhazi. ,V enem oziru je Lhaza zelo modema, da imajo namreč sumo najbogatejši svojo last-
no hišo. Manjši uradniki morajo stanovati v številnih velikih poslopjih, najamejo si pet do šest sob. Naša hiša je bila ena največjih stanovanjskih hiš v Lhazi; Sonam je imel stanovanje peterih sob.
Drugi dan sem rekel Sonamu, naj obvesti majorja Baileya in pa Dalailamo, da sem v Lhazi. Sam sem pa ostal doma, ho-teč počakati, kaj bodo tibetske oblasti ukrenile. Bil sem pa tudi še zelo bolan in sem bil najrajši v postelji. Skoz okno sem videl na sejmski trg, sem imel torej najlepši razgled. Okno je imelo celo steklene šipe, za Lhazo nekaj nenavadnega; namesto šip je v oknih sicer večinoma oljnati papir.
Vse jutro je bilo na trgu polno novoletnih posetnikov, vpili so, plesali in razgrajali. Tudi rakete so zažgali, včasih prav ogromne. Enkrat se jo vsa hiša strahovito stresla in mislil sem, da je kdo bombo vrgel vanjo; razletela se je bila cela hišica raket; pet ljudi je bilo ubitih, več pa težko ranjenih. Vsled pomanjkljive sestave umetnega ognja so v Lhazi večkrat pripeli kakšna taka nesreča; Dalai-lama bi prodajo in uporabo raket zato rad prepovedal. Pa rabijo umetni ogenj tudi uradno, in sicer naznanjajo z njim nočne ure. Delopust naznanijo na primer s tem, da zažgejo v vsakem okraju velikansko umetno žabo, in od takrat naprej ne sme biti nihče več na cesti.
Tsarong.
Tisto jutro jo bil na Potali pri Dalai-lamv veliki novoletni sprejem, h kateremu so bili povabljeni vsi odličnejši dostojanstveniki. Med sprejemom je bil naznanjen Dalai-lami moj prihod, kakor sem pozneje zvedel. Drugim ni nič povedal: poklical je samo svojega najljubšega ministra Tsa-ronga na stran in mu je rekel, naj me pokliče popoldne k sebi. Po sprejemu je šel Tsarong domov v svojo palačo, ki je bila prav biizu moje hiše in mi je napisal par prav vljudnih vrstic, naj 'ga obiščem. Seveda sem se povabilu takoj odzval. Sprejel me je zelo ijubeznivo in govoril sem z njim prav zaupno več kot tri ure.
Tsarong je prav nenavadna osebnost in eden res velikih mož Tibeta. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da bi bil za Tibet lahko to, kar je bil Bismarck za Nemčijo ali pa Ito za Japonsko. Seveda so pa ljudjo v Tibetu neprimerno slabši kakor na Nemškem ali Japonskem. On je pa tudi edini Tibetanec, ki se je z lastno močjo dvignil. Sicer v Tibetu ni kast, kakor so v Indiji, a trideset prvih rodbin ima v rokah vsa višja uradniška mesta; izjeme so le službe lam in samostanskih opatov, ki se obnavljajo po »zopetnem učlovečenju«. Za prvimi trideset rodbinami jih pride stoin-dvajset drugih, ki so jim prihranjene nadaljnjo važne službe. Tsarong ni bil no med prvimi in ne med drugimi. Njegov oče
i zvon, nam »Jutro« naše radovednosti vendar nc bo zamerilo, če prosimo odgovora na ponižno vprašanje: Kje in kdaj? In to za oba slučaja!
Nov napad na občine.
Pred seboj imam »Uradni list« št. 25 od 27. marca 1924, ki prinaša na uvodnem mestu kot »Uredbo osrednje vlade« (naše centralistične vlade) pod štev. 99: »Pravila o občinskih poštah«. Naš namen seveda ni, tolmačiti določila ta najnovejše kurioznosti balkanske uprave, temveč opozoriti slovensko javnost, koliko bremen občinam in seveda občinskim davkoplačevalcem nalaga neznosni balkanski jarem. V soglasen in enodušen protest mora izzveneli naš klic proti tej najnovejši odredbi centralne vlade, klic proti uresničenju te nakane! — Sicer pa nima ta naredba niti najmanjšega kriterija kakega zakona in nosi samo dvoje podpisov: ministra za notranje posle M. A. Vujičiča in ministra za pošto in telegraf V. Vukičeviča. — In kaj hoče ta uredba osrednje vlade? Da naj se povsod, kjer ni državne poštne ali druge poštno institucije, »po potrebi« otvori jo občinske pošte, ki naj opravljajo prav tisto poštno službo, kakršno opravljajo pošte sploh. Občinske pošte naj torej sprejemajo in odpravljajo v poštni službi: pisma, dopisnice, časnike, tiskovine, knjige, cenovnike, litografirane spise in vse podobne pošiljke do 2 kg teže, blagovne vzorce do 500 g, pakete pa do 5 kg teže. Občinska pošta mora imeti vedno v zalogi znamk in drugih poštnih vred-notic za 200 (dvesto) dinarjev, ki se nabavljajo z občinskim denarjem pri državnih poštah. — Seveda si bo morala nabaviti občina tudi razne prejemne in oddajne knjige, potrdila za stranke in drugo — kajpada vse na občinske stroške, a dobiček od težkih poštnih pristojbin bo požrla nenasilna državna bisaga.
Posebno zanimiva je določba čl. 33 te uredbe o občinskih poštarjih in občinskih »poštonošah (!). Po teh določbah naj opravljajo službo občinskih poštarjev tajniki ali pisarji dotičnih občin, za delo pa plačuj občina občinskemu poštarju mesečno nagrado, k: jo odredi občinski odbor. In po čl. 34 bo moral oni, ki ga odredi občina za občinskega poštarja, celo pri* seči pred duhovnikom vpričo župana, da bo točno opravljal svojo poštno službo. Župan bo moral nadzorovati točno izvrševanje službe. Itd. — Kakor rečeno, podrobneje pisati o tej najnovejši belgrajski iznajdbi ni naš namen. Kogar zanimajo še druge podrobnosti, naj čita »Uradni list«.
Toda protestirati moramo z najodloč-nejšim povdarkom proti temu novemu napadu na naše občine, proti napadu, ki ni nič manj gorostasen nego je zloglasni kuluk, in ki nalaga občinam in davkoplačevalcem le nova bremena, občinam pa še posebno ogromno dela, ki mu nikjer — ne v malih ne v večjih občinah absolutno ne bodo mogli biti kos. Je res že naravnost v nebo vpijoče, kar danes počenja vladajoči režim z nami in našimi župani. Ne bomo se čudili, če bodo zahtevali od njih tudi, da bodo morali izvrševati posle državnih babic oni, od prostega ljudstva prosto izvoljeni, svobodni zastopniki ljudstva.
Kaj se pravi naposled, da se ustanavljajo občinske pošte »po potrebi«? Vsekakor nič drugega nego to, da hočejo polagoma odpraviti doslej obstoječe pošte po deželi, kakor jih »po potrebi« (!) že itak odpravljajo že dalj časa in sistematično, potem pa jih nadomestiti z občinskimi poštami, ki bodo kulukarile državi, to je izvrševale vsa dela za državo brezplačno, občine pa bodo plačevale ogromne izdatke za
je bil navaden kmet in izdeloval strelne loke in puščice. Čudno je pa, da je ravno to delo v Tibetu skrajno nečastno in so tisti ljudje med najnižjimi. Ime Tsarong si je nadel minister šele pozneje in si je pridobil tudi naslov šapi.
Že kot deček je bil v Lhazi znan po raznih zgodnjih prigodah in je moral štirinajst let star pobegniti v Mongolijo; tu je postal nekak potujoč srečelovec. Veliki trenutek njegovega življenja je prišel leta 1904. Takrat je moral Dalai-lama pred Younghusbandovo ekspedicijo sam bežati v Mongolijo. Nihče ni hotel ostati v njegovi službi in je bil vesel, da se mu je Tsarong ponudil. Ta se je imenoval takrat še z domačim imenom Namgang. Mladi dečko je bil zvest in razumen, postal je ljubljenec Dalai-lame in mu je ta kmalu poveril važne službe. Leta 1908. je prišel Dalai-lama nazaj v Tibet, Namgang je postal stotnik v njegovi telesni straži. Leta 1909. so vdrli Kitajci v Tibet, in'Dalai-lama je moral zopet bežati; stotnik Namgang jo Kitajco toliko časa zadrževal, hrabro se boreč, da jo Dalai-lama srečno utekel v Indijo. On sam pa se je splazil skoz kitajsko vrste, preoblečen kot sel indijske vlade, in sta se z Dalai-lamo v Dardžilingu spet sešla. Zato se mu je zdelo moje potovanje v Tibet šo posebno zabavno, saj je bil napravil ista pot, kakor jaz, samo v obratni smeri. Leta 1912. je izbruhnila na Kitajskem revo-
poštno osebje in za tiskovi ne, dočim bo država pobirala in oobasala v razna nenasitna žrela že itak do blaznosti visoke pristojbine in bogate dohodke od njih. — Ne dvomimo, da bo odpor proti temu najnovejšemu atentatu na naše občine in na žepe davkoplačevalcev kolosalen ne le od strani prizadetih občin, temveč splošno od vse javnosti, ki že itak le z zobmi škripajoč prenaša razne belgrajske — oslarije.
Naposled pa: Ali obstoji kaka v postavi določena obveznost za izvrševanje te uredbe, ki ni zakon? 0 tem pa prosimo, da se izjavijo v to poklicani gospodje pravniki.
Dopisi.
Iz Trbovelj, dne 28. marca 1924. V korist občini in javnosti izvrši občina po sklepu in pritrditvi pristojnih faktorjev sledeče: 1. Premostitev Trboveljščice v kraju Trbovlje, kar bo za voznike velike koristi, kraju samem pa v kras. 2, V počaščenje spomina znanstvenika-zgodovinarja dr. Kosa se dovoli podpora Din 5000.— za nadaljevanje njegovega največjega slovenskega znanstvenega dela, 3. Kmetijski podružnici v Trbovljah se dovoli podpora Din 25.000,— kot prispevek k fondu za zavarovanje živine, S to podporo je kmetijski podružnici omogočen začetek plodonosnega delovanja, kar bo v korist živinorejcem in delavstvu. 4. Z ozirom na vcdne in stalne epidemije se sklene nastaviti obč. desinfektorja, ki bo obenem imel nalogo, da stalno pregleduje vsa stanovanja, da se tako pride v okom raznim boleznim, ki zahtevajo med delavstvom in njihovimi rodbinami velikanske žrtve. 5. Vodovodna dela za zgradbo občinskega vodovoda so se oddala tvrdki prof. ing. dr. Miroslav Kasal v Ljubljani kot drugi najcenejši tvrdki za znesek Din 1 milijon 885.000.—, četudi je bila nižja ponudba druge tvrdke, ki pa je po celem ustroju popolnoma nemška. Pri delu pridejo v poštev samo domače moči, da se tako odpomore brezposelnosti. V s' vbnem vodstvu kakor tudi med delavstvom ne bo nobenih nemških ali inozemskih moči, ker imamo domačih dovolj na razpolago. 6. Na prošnjo posestnikov na Tereziji in okolici Topolovška se čez potok Trboveljščico napravi nujno potreben ielezo-betonski mostič. Iz tega lahko razvidi javnost, pa tudi vlada (— če nima deske pred očmi —), da je občina Trbovlje v dobrih rokah moža gerenta, ki izvaja ie eno, kar je v občo javno in v gospodarsko ter kulturno korist občine. Že trud za odpravo zdravstvenih e»dostatkov je največje hvale vreden. Predvsem naprava in izvršitev tako nujno potrebnega vodovoda. Kaj je to v primeri s Kore-novo opekarno? I Kakor pa smo že poročali r zadnjem dopisu — vlada, ne le da menda noče vpoštevati delovanja sedanjega gerenta in ga hoče centralna vlada baje spodrezati, namesto da bi mu dala kak »orden« za to, da popravlja neodpustljive grehe bivšega komunističnega gerenta Mihe Korena radikalskega vladnega ljubljenca, ki zasluži vse kaj drugega nego protekcije od radikalskega režima, najmanj pa, da se ga nažene čez občinski plot. — Neprecenljive vrednosti za delavstvo je sedanje delovanje gerenta A. Fortiča v eanitarnih ozirih. Pa tudi v narodnem oziru je treba konstairati, da je na mestu, ker skrbi, da se ne odjeda kruh domačinom z nameščanjem delavstva tujerodnega življa. Občina Trbovlje bi se morala pač »lepo« zahvaliti vladi, če bi zopet nastavila za gerenta moža, ki bi mu bila korist občine zadnja skrb, prva pa lastni žep in žep njegovih komunističnih pajdašev. Kar se tiče daril občine v kulturne svrhe, moramo konstatirati to-le: Sram bodi državo, ko prepušča skrb za to občinam, mesto da izvršuje sama, kar je le njena dolžnost
lucija, in disciplina kitajskih čet v Tibetu se je zelo zrahljala. To priliko je porabil Namgang, da pridobi Dalai-lami prejšnjo veljavo. Neopazen se je splazil nazaj v Tibet, je kmete povsod naščuval, da so se uprli, in je slednjič kitajsko posadko prisilil, da se je vdaia. Tibetske dostojanstvenike, ki so se bili sprijaznili s Kitajci, je poslal v prognanstvo ali pa so jih enostavno pobili. Med zadnjimi je bil tudi neki državni tajnik ali šapi, Tsarong imenovan. Bojujoči se menihi so Tsaronga in njegovega sina na ulicah Lhaze na kose sese-kali. Dalai-lama se je zmagoslavno vrnil nazaj v sveto mesto in je iz hvaležnosti Imenoval stotnika Namganga za šapija, za »ministra novcev« in za najvišjega generala. Poleg tega je dobil posestva ubitega iTsaronga. Da bi mu bila pa posestva bolj varna, ee je iz previdnosti poroči' še s hčerjo in snaho Tsarongovo ter si nadel njegovo ime. Danes je Tsarong brez dvoma največji in najmogočnejši mož Tibeta. Ima zelo moderne nazore in upa, da se bodo Tibetanci prav tako zdramili k novemu življenju kakor so se Japonci. Po njegovem nasvetu je vpeljal Dalai-lama veliko reform in bo se izkazale kot zelo blagodejne. Seveda pa novotarije niso vsem všeč, zlasti ne menihom; bojijo se Tsaronga in sovražijo ga. Večkrat so ga žc zavratno napedli, in ima sedaj močno telesno stražo.
(Dalje »ledu
St. Lenart nad škofjo Loko. Dne 16. marca je g. dekan Matija Mrak blagoslovil vpričo številnega domačega ljudstva naša dva nova zvonova. Vlila jih je v popolno našo zado-voljnost livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Zdaj bodo prazniki spet prišli do svoje veljave, zakaj lepo zvonenje naredi vsaj pol praznika. — Imeli smo koj prve dni po blagoslovu prvega mrliča, ki so mu novi zvonovi peli zadnjo pesem. Pa takega, kakor ne povsod. Komaj en teden staro cigankico. In mati jo je sama prinesla pokopat, kakor Lu-ca v dr. Tavčarjevem »Cvetju v jeseni«. Samo da ni tako vekala ...
Iz Idrije. Tudi v našem mestu so začeli italijanski fašisti z Dalmatincem Vlahovičem na čelu izkazovati svojo moč nad našim mirnim ljudstvom. Posebno zadnje čase, ko se bliža dan volitev, kažejo bojevitost v tem, da napadajo naše ljudi brez vsakega povoda. Tako se je zadnje dneve dogodilo več slučajev. Nekega delavca, ki je znan kot miren človek, so skoraj do smrti pobili in to seveda brez vsakega vzroka. Na dan sv. Jožefa je večja skupina fašistov napadla neki pogreb na glavnem trgu, nastala bi bila lahko strašna katastrofa, da se ne bi posrečilo s pomirjcrijem razpršiti razgrajalce. fn tako se vršijo dan za dnem napadi nad našim ljudstvom samo zato, ker noče prodati svoje narodnosti. Tako je danes v »osvobojeni« deželi, kjer ne vlada zakon, kjer se ne izpolnjujejo obljube voditeljev italijanskega naroda, ampak vladajo samo nasilja in krivice. Mi pa upamo, da bo tudi teh nasilj enkrat konec in dobimo zadoščenje za te vnebovpijoče krivice.
Dnevna novice.
—	Pogreb t dr. Sebagtijana Elberta.
V petek, 28. marca ob pol 11. uri so z veliko slovesnostjo pokopali zemeljske ostanke novomeškega prosta g. dr. Seb. Elberta. V kapiteljski cerkvi je imel žalni govor pre-vzvišeni gospod škof dr. A. B. Jeglič, ki ,je omenjal zasluge pokojnika. Po cerkvenem opravilu se je razvil velik pogrebni sprevod, ki se ga je udeležilo kljub silno slabemu vremenu vso meščanstvo in okolica, vse šole, organizacije. Oblasti so bilo zelo številno zastopane; pokrajinska uprava po g. dvornemu svetniku Kremenšku, stolni ka-pitelj ljubljanski po dveh zastopnikih, duhovnikov je bilo okrog 40, med njimi mnogo redovnikov. Pomnožen cerkveni zbor je pod vodstvom g. skladatel.ia in pevovodje Ig. Hladnika zapel žalostinko. Truplo eo položili v grob pokojnikove matero. Pogreb je pokazal, kako splošno je bil pokojni priljubljen. N. v m. p.t
—	50 letnica generala Maistra, Naš zaslužni general Rud. Maister slavi danes petdesetletnico svojega rojstva. Povodom tega jubileja je razstavil g. akad. slikar Fran.io Sterle portret g. generala Maistra v izložbi konfekcijske trgovine Gričar&Mejač v Se-lenburgovi ulici v Ljubljani. Portret je eno najboljših del g. Sterleta. G. generalu želimo ob njegovi petdesetletnici, da bi še dolgo dobo let užival plodove svojega idealnega dela.
—	Županski tečaj v Mokronogu. Kakor smo že priobčili, bo županski poučni tečaj v Mokronogu naslednjo nedeljo, dne 6. aprila ti. — Dodatno obveščamo ondotne sosedne občine, da se prično predavanja ob 8. uri dopoldne in se nadaljujejo po potrebi tudi popoldne. Predavanja bodo v šolskih prostorih. Vabljeni so občinski zastopniki občin mo-kronoškega sodnega okraja: Mokronog, St. Janž, Št. Rupert, Škocijan, Šmarjeta, Trebel-no, Tržišče; pa tudi iz sosednjih občin kot: Sv. Križ (Moravče) pri Litiji, Mirna iz novomeškega okraja, morda tudi iz Trebnjega i. dr. — Obračamo se še enkrat na občinske zastopnike, da z medsebojno agitacijo poskrbe za številno vdeležbo veeh brez izjeme. Poleg dveh državnih uradnikov iz Ljubljane predava tudi vojaški strokovnjak o važnih vojaških zadevah. — Županska zveza.
—	Kraljica Marija v Parizu. Dne 27. t. m. je kraljica Marija v spremstvu svoje dvorne dame iz Nizze došla v Pariz, kjer ostane dva do tri dni, nakar se zopet vrne v Nizzo.
—	Nerazumljivo postopanje. Ministrstvo za narodno zdravje je z uredbo ukinilo vsa sekundarska in asistentska mesta po bolnicah, in se od polovice 1924 naprej nastavljajo le takozvani stažisti ali zdravniški praktikantje, ki morajo eno leto odslužiti v gotovih bolnicah, da si pridobe dovoljenje za izvrševanje privatne prakse. Ker morajo sedaj promovirani zdravniki to praktično leto odslužiti, jim je gotovo na tem, da kakor hitro mogoče vstopijo kot stažisti v bolnici, in pridejo kakor hitro mogoče v prakso in do zaslužka, C a s je denar! Država ima tedaj dolžnost, če sili na novo prnmovirane zdravnike k enoletni praksi, da jih takoj razdeli po bolnicah, čim se oglase, ker to ni noben nastop kake državne službe, in država ne prevzame nobenih obveznosti po tem dokončanem praktičnem letu. Najkrajša pot bi biln ta, da se stažist oglasi pri ravnateljstvu bolnice, ki ga dodeli oddelku, aH pa če ni prostora, odslovi, naznani nastop službe stažista sanitetnemu šefu, ki mu nakaže prejemke. Po končanem praktičnem letu niu itak da vsak šef oddelka, na katerem je moral prakticirati, potrdilo o službovanju. Toda naše ministrstvo narodnesra zdravja ni te-
ga mnenja. Ono misli, da mora minister sam imenovati stažlpta-praktlkanta, ko vendar nima stažist z uradniškim vpraSanjem ničesar opraviti. To le po nepotrebnem zavlačuje vstop stažistov v bolnico, in mu po-vzročuje vsled te zamnde občntno materi- , jel no škodo, in škodo tudi zavodu, ker mu primanjkuje pomožnih zdravnikov. Ministrstvo zahteva vse listino od rojstnega lista do zdravniškega spričevala, kakor pri uradnikih. Revoda leže to vloge tedne in tedne pri ministrstvu, n istotako čnkajo stažlRti tedne in tedne na vstop, bolnico pa na pomožne zdravnike. Tako so še vse vloge za mesta stažistov do polovice pri ministrstvu brez rešitve. Stažist pa tndi prostovoljno ne moro vstopiti v bolnici, ker mu ta čas prostovoljnega službovanja ne šteje v predpisano praktično leto. Ali šo ne ho konec tega brezmiselnega birokratizmn. V bivši Avstriji je slovel »Amtsschimmel«, jn smo bili večkrat zelo nejevoljni, če ga je kak šef preveč jahal. — Kaj pa naj danes rečemo?
—	Promocija. V soboto, dne 29. t. m. je na graškem vseučilišču promoviral g. Mihael Kamin iz Čateža pod Zaplazom za doktorja vsega zdravilstva.
—	Izpiski iz cerkvenih knjig za državne nameščence. Ministrstvo za vere je odredilo, da morajo vsi cerkveni uradi izdajati državnim nameščencem izpiske iz cerkvenih knjig v svrho ureditve osebnih ali družinskih pravic v smislu čl. 128. uradniškega zakona brezplačno.
—	Napredovanje rezervnih častnikov. Z
Vojnim listom št. 13—14 so bili imenovani za rezervne poročnike: Janko J. Kelec, Drngotin J. Gabrijel, Ernest H. Erlih, Lovro J. Poštar, Franc J. Vidic, Alojzij A. Vehovc, Matko I. | Miklič, Franc F. Terseglav, Alojzij F. Plantar, [ Avgust A. Zadnik, Milan A. Vavpotič, Franc F. Medič, Alfred L. Smole, Valentin V. Bren-ce, Franc F. Gornik, Joža J. Krajcer, Avgust P. De Line, Josip J. Obad, dr. Franc I. Černe, Janko L Ko Smeri, Josip J. Kersnik, Štefan B. Prohaska, Franc D. Gregorič, Mirko I. Gruden, dr. Anton P. Vrgoč, dr. Alojzij I. Vrtač-nik, Ludvik L. Štraus, Zlato A. Ester, Franc A. Bizjak, Teodor F. Šetina, Janko J. Babnik, Teodor I. Defrančeski, Marko A. Prpič, Rudolf M. Fister, Ivan I. Zapečnik, Josip A. Fur-lan, Franc P. Hojs, Josip J. Čeple, Josip I. Černe, Franc A. Pustoslemšek, Srečko I. Lenart, Franc F. Jarh, dr. Vojeslav M. Mole, Lju-bomir M. Kobal, Alojzij F. Kavšek, Friderik J. Vurner, Franc P. Škof, dr. Milan J. Komlja-nec, Vilko F. Tome, Josip J. Grilc, Rudolf A. Šegula, dr. Milan D. Perič, Edvard A. Tancig, Franc I. Breceljnik, dr. Janko D. Kotnik, Ivau I. Košiček, Edmund F. Sila, Ivan P. Cukati, Oskar O. Šilih, Franc J. Stopar, Josip J. Ur-bančič, Josip J. Šenk, Franc S. Rodošek, Josip E. Vajs, Lovro I. Svetina, Janko J. Medved, Vid I. Barle, Arnošt K. Franke, Anton F. Bra-tina, Josip J. Princ, Franc A. Podbregar, Josip F. Trtnik, Ivan I. Zupančič, Jurij J. Vuga, Karel M. Turk, Franc F. Jankovič, Maks P. llnger, Albin F. Pleško, Albin J. Šmid, Ivan J. Sturm, Leo J. Dekleva, Ciril Poklukar, An-te A. Mihelčič, Janko B. Pestotnik, Miha I. Godec, Florjan T. Zupane, Bogomir J. Mesojedec, Josip I. Špenko, Viktor A. Leskovar, Josip J. Satler, Bogdan F. Ferlinc, Irenko R. Forenpoher, Albin M. Breznik, Vinko J. Jalen, Franc A. Hajnšek, Herbert F. Svetelj, Ivan I. Hrovat, Joža I. Vokač, Vilko D. Kotnik, Stanko M. Kreč, Ivan Miha A. Znidaršič, Rudolf Gmajner, Fabjan L. Jurkovič, Stanko A. Pleše, Viktor L. Misner, Ivan S. Dean, Miroslav M. Herlinger, Silvij A. Pakiž, Peter P. Pap, Sigfrid L. Wolmut, Franc M. Mesesnel, Kornel P. Mlinarič, Franc I. Pezdič, Stanislav I. Vrezec, Aleksander A. Koprivec, Janko I. Šprajcer, Jožef J. Pinterič, Franc J. Oblak, Dominko F. Čebin, Jože J. Štirn, Josip N. Ličen, Franc F. Lovrec, Robert L. Rot, Franc J. Hike, Miha M. Štefančič, Edmund A. Gregi, Ciril F. Picek, Joško 6. Levanič, Ivan I. Kit, Peter T. Rivol, Anton M. Puntarič, Niko G. Pasek, Oto M. Kester, Vinko V. Bertalan, Rudolf J. Kari, Mirko D. Prstec, Vilko L. Horuc, Caharija V. Babič, Matija B. Banovec, Mirko I. Dujc, Josip I. Klemenčič, Slavko A. Korošec, Ferdinand A. Lovrec, Zmago J. Bregant, Maks F. Žagar, Franc M. Simčič, Martin Car, Zvonko F. Svetec, Frapc A. Babič, Viktor K. Zemljič, Arnold F. Hofman, Otoknr I. Hudee, Edvard L. Kaiser, Rudolf V. Čop, Edvard S. Zorko, Edvard F. Bučar, Janko F. Dernovšek, Ladislav L Mlaker, Janko A. Kovačec, Bogomir E. Deu, Davorin I. Ranzinger, Lojze J. Osterc, Adolf R. Sokol, Slavko F. Vuk, Josip I. Zakrajšek, Joža F. Završnik, dr. Josip I. Goljevšek, dr. Ludvik A. Valjavec, Ivnn J. Gr-gat, Franc J. Juhart, Franc J. Stiplovšek, Josip A. Raz, Ivan J. Lah, Zvonko Z. Zemljič, Ivan J. Cerinič, Ludvik J. Fuks, Anton I. Brodnik, Vekoslnv J. Kostevc, Stanko Tomi-nec, Ivan Ogorelc, Franc J. Gorečan, Jakob Perhavec, Anton Kahcler, Franc Hike, Franc D. Peric, Josip Režan, Ivan M. Lipovščak, Blaž Rukavina, Albin .Tuhart, Franc A. Ra-guz, Franc F. Raspotnik, Zmago O. Kristan, Jakob J. Bergant, Henrik H. Kodela, Karel K. Jagodič, Viktor T. Mramor, Franc A. Polak, Dragotin M. Hočevar, Dragotin D. Mifek, Josip I. Černe, Boris J. Šepetavec, Franc M. Vernik, Adolf A. Oček, Franc F. Hajnriher, Peter J. Jereb, Franc I. Lukman, Sava L. Bloudek, Franc J. Rifelj, Radovan K. Mejovšek, Ivo A. lončar, Dominik J. Cerjak, Franc I. Dolničar, Edvard F. Škrobar. Stoian A. Guzeli. Franc
A. Kalina, Lovro F. Lipica, Josip J. Glad. Franc F. Babusek, Anton A. Časel, Zlatko V, Centuer, Josip J. Gosak, Davorin A. F lis, Miroslav L. Fetich-Frankrheim, Slavko J. Pretnar, dr. Franc F. Kandare, Peter A. Glažar, Franc F. Krivec star., Ivo L. Metlika, Mirko Kejžar, Ivan L Bartl, Miha M. Sevnik, Franc M. Žnidarič, Stanko F. Oset, Ivan I. Samec, Iv. A. Kristan, Lojze N. Pirnat, Vlado A. Lokar, Slavko F. Papež, Maks A. Juvanc. (Dalje sledi.)
—	Delovni red za tvorniška ia obrtna podjetja. Po zakonitih predpisih morujo vsa podjetja tvorniškega značaja imeti uradno potrjen delovni red za svoje obrate in mora biti tak delovni red tudi v obratovališču vidno nabit. Zveza industrijcev je izdelala okvirni delovni red, ki naj njenim članom služi kot vzorec za delovne rede, koje predložijo pristojnemu oblastvu v odobritev. Obe Inšpekciji dela v Ljubljani in v Mariboru sta vir dirali delovni red, izdelan po Zvezi industrijcev tako, da v splošnem ni zadržka za uradno potrditev delovnih redov, ki se sestavijo po tem vzorcu. Ker je Oblastna inšpekcija dela v Ljubljani izrekla željo, da se naj omogoči uporaba vzornega delovnega reda tudi večjim obrtnim .podjetjem v Sloveniji, ki doslej vobče nimajo pravilnega delovnega reda, je Zveza industrijcev na novo založila svoj okvirni delovni red in to v obliki brošurice in v obliki plakata in je ta delovni red interesi-ranim podjetjem na razpolago. Pisarna Zveze industrijcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5, sprejema nnročila.
—	liostavic je vedno manj. Kakor trd* Collinge, se je število teh ljubeznivih ptic poslednja leta silno skrčilo. Zlasti v 1- ,1918, 1919 in 1920 so se zmanjšala njih krdela. Collinge sodi, da so dosti krivi morski svetilniki ter stražni pnrniki, ker se ob njih pri preseljevanju mnogo lastavic ubije. Precej krivde pade tudi na hitro množeče se vrabce, ki jemljejo vračajočim se lastavicam gnezda ter jih trmoglavo preganjajo. Vsako leto se vrača iz južnih dežel manj lastavic tudi zato, ker jih prebivalci južnih krajov ua tisoče in tisoče polove in pojedo. Ako ne bodo izdale oblasti v varstvo laslavic ostrih naredb, bo prišlo do tega, da bo ta mila in koristna ptica redek gost v naših krajih.
—	Kolkovanje brzojavnih vlog na državne oblasti. V smislu ministrske naredbe je bilo doslej treba kolek do dva dinarja za brzojavno vloge, prošnjo in pritožbe na državne oblasti prilepiti na brzojavko samo. Če jc pa bila kolkovina večja od 2 dinarjev, jo je morala sprejemna postaja vso nalepiti na poročilo, ki ga je morala poslati oblasti, na katero je bila brzojavka naslovljena. Ker se je pa kolkovina za take vloge zvišala najprej na 3, pozneje pa nn 5 dinarjev, je ministrstvo odredilo, da naj se kolki za brzojavne vloge prošnje in pritožbe na državne oblasti, za katere je z zakonom o taksah kolkovina sedaj odmerjena na 5 dinarjev, vselej v celem znesku prilepijo na brzojavke same, in sicer tudi tedaj, ako bi ee tn kolkovina zopet zvišala.
—	Brzojavke na zastopstva tnjih rlržav v naši kraljevini ee ne kolkujejo. Ameriški konzulat v Belgradu se je pritožil na ministrstvo, da zahtevajo nekateri brzojavni uradi od oseb, katere se brzojavno obračajo na ta konzulat, tudi kolek, ki je po zakonu o taksah predpisan za pismene in brzojavne vloge. Pomniti pa je treba, da je v smislu zakona o taksah kolkovati pač vse brzojavne vloge na naše državne oblasti, ne pa tudi takih, ki so naslovljene na zastopstva (poslaništva in konzulate) drugih držav v naši kraljevini.
—	Kako sc bodo štela službena leta pošf-nim uslužbencem, kateri so služili po prevratu v Avstriji ali Italiji ter so šele kasneje vstopili v službo države SHS? Kakšni dokumenti so potrebni v dokaz tega službovanja? Odgovor: Ta službena leta se štejejo kakor nepretrgana službena doba. Potrebni dokument je dekret avstrijsko oziroma italijanske poštne oblasti.
—	Osebne vesti e pošte. Premeščeni sot Tajnik III. razr. Anton Suhač od poštnega ravnateljstva v Ljubljani k poštnemu ministrstvu v Belgrad; uradnik VI. razr. Karel Vran-čič od glavne ljubljanske pošte k pošti na glavnem kolodvoru v Ljubljani; poštarji ozir. poštarice V. razr. Milo Trošt od poštnega ravnateljstva v Ljubljani na glavno pošto v Belgrad, Mihaela Tavčarjeva od glavne pošte v Ljubljani na poštno filijalko 3 v Ljubljani, Gregor Hribar od glavne pošte v Ljubljani k ljubljanskemu poštnemu ravnateljstvu, Fr. Ferjančič od poštnega ravnateljstva v Ljubljani na ljubljansko glavno pošto in Frančišek Leben od poštnega ravnateljstva v Ljubljani na Ljubljansko poštno filijalko 3; poštarji ozir. poštarice VI. razr. Ivan Drašček iz Ljubljane v Maribor, Magda Ločnikova iz Ljub« ljanc v Kamnik, Rezka Prijateljeva iz Grobel-nega v Kranj, Pavla Zabukovčeva s poštne fi-lialke 3 na glavno pošto v Ljubljani ter Alojzij Knez od ljubljanske kolodvorske potte * Kranj; poduradniki V. razr. Anton Horjak od poštnega ravnateljstva na ljubljansko kolodvorsko pošto in Jernej Svetlič z ljubljanske kolodvorske pošte k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani; poduradniki III. razr. Leopold Ham s kolodvorske pošte k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. — Odpovedali so poitno službo: začasni poštarici I. razr. Vera Pleha-r.ova v Vidmu- Dofcrcpoljah in Natalija Zera-ljakova v Radečah pri Zidanem mostu, dnev-ničar Mihajlo Karunos v Ptuju ter tehnični delavec VI. razr. Anton Lotrtč ari oofttnem
ravnateljstvu ▼ Ljubljani. — Trafno j« upokojena poStarica VI. razr. Marija PerCičeva na Jesenicah na Gorenjskem.
—	Prošnja. Okrajno sodišče v Murski Soboti kot varstvena oblast išče siroto Otona Maitz iz Serdice, okoli 14 let starega, ki se nahaja od leta 1918 pri nekem posestniku na bivšem Spodnjem Štajerskem v oskrbi. Do-tični, ki ima fanta v oskrbi, oziroma vsak, ki mu je kaj znano o njem, se prosi, da javi gori navedenemu sodišču, kje in pri kom se fant nahaja.
—	Bosopeti vlomilec. V noči na 25. marca Je bilo vlomljeno v gostilno Ludvika Dolni-čarja v Hrastju pri Mostah. Vlomilec je moral biti neki mlad fant. Ubil je šipo na oknu. Ker je pa bil bos, se je obrezal po w>gah. Po tleh sc se namreč poznali krvavi sledovi in odtisi bose otročje noge. Odnesel ni drugega kot pehar, v katerem je bilo samo ?0 jajc. Napravil je škode samo okrog 150 Din.
—	Razne tatvine. Posestniku Francetu Karatu pri Sv. Primožu je odnesel hlapec Avgust Sos od Slovenjega gradca 6430 Din, več obleke in perila ter gospodarjeve doku-mete. Škoda znaša okrog 9000 Din. — V Stari vasi je bilo ukradenega posestniku Ivanu Godlerju iz nadhlevnega poda več perila, ki <«o je sušilo, v skupni vrednosti iez 500 Din. Vlomilca so domačini opazili in trdijo, da je bil podoben preoblečenemu ituskemu beguncu.
PrUmrsKe novtee.
p Preganjanje slovenskih učiteljev. Italijanom je vsak zaveden učitelj trn v peti. To mu dajo tudi občutiti. V sredstvih so v novejših razmerah toliko izbirčni, da svoje nasilje pokrijejo s figovim peresom kake pretveze. Tako so v zadnjem času pognali čez mejo učitelja Hermana Kmeta iz Podkraja, dasi stvar z; acli njegovega državljanstva (opcije) še ni končnoveljavno rešena. Poslali so ponj fašistovsko milico, ki ga je odvedla najprej v Gorico in nato v Vipave pred komisarja Nicolettija. »Svetovali« so mu, naj odide iz države. Kaj je hotel? — Učitelja Alojzija Zorža v Postojni, ki je bil podpisal slovansko kandidatsko listo, so pod izmišljeno pretvezo, da je otrokom prepovedal govoriti italijansko, čez noč prestavili v Rnežak. — Učitelj Jožef Mislej v Št Petru na Krasu je moral sredi leta napraviti prostor proteži-rancu fašistu Malalanu Da so dobili pretvezo za premeščenje, je šentpeterski komisar ukazal Misleju, naj agitira za Lego Nazionale in pozdravi zastopnike tega društva. Mislej je to odklonil, češ da je to pač naloga italijanskega specialista na šoli. Tudi vabilu na slavnostno kosilo se Mislej ni odzval. Par dni nato je bil premeščen v Bukovlje.
p Italijanska volivna kampanja po Vipavskem. Italijani so po Vipavskem razvili posebno živo volivno kampanjo. Pri tem so vpregli pred svoj voz »viteza« Bandlja in Pe-ternela, bič in vajeti pa imata v rokah kandidat Pisenti — prosluli bivši videmski pre-fekt — in pa goriški podprefekt Nicoletti. Le-ta svoj dohod v posamezne kraje tamkajšnjim županom naznani in s tem župane pri-teili, da se udeleže shodov. Sodelujejo seveda fašisti z godbo in petjem, režija je premišljena in mojstrska — ni zlomek, da se shod ne bi »sijajno« obnesel. Upajmo, da ni naš Vipavec ne bo umazal obraza pred vsem svetom ter da bo izid volitev vse te teatralne uspehe družbe Nicolotti - Pisenti - Bandelli-Peternelli temeljito izpovedal.
tnž. Franc Sonnhiehler.
Planinski dan v Kranju.
Udeležba na tem shodu iz vseh krajev Gorenjske je bila tako številna, da ni bilo mogoče vsakemu posameznemu priti do besede oziroma do sporočila, kakšno stališčo savzame v tem zelo važnem vprašanju:
Predavanja gospoda predsednika agrarnega komisarja dr. Spiller-Mnys in planinskega nadzornika gospoda inž. Preselja, daljo govori gospoda župnika Pibra in svetnika Rohrmana na planinskem dnevn dne 25. marca 1924 so bila zelo poučna in zanimiva, zakar se je treba imenovanim gospodom najlepše zahvaliti.
Tudi brošura »Agrarna vprašanja v Sloveniji« nam pojasni, da so se različne države zanimale in se še zanimajo v vsakovrstnih oblikah za agrarna vprašanja.
Pri tej priliki bi omenil, da je nemogoče sestaviti splošna pravila, temveč je treba v prvi vrsti upoštevati lokalne razmere in potrebe, ki so v tem pogledu mero-dajnel
Najprej se morajo upoštevati zakoni iu naredbe, iz kojih takoj razvidimo, da se interesi gozdnega gospodarstva z Interesi planšarstva ne ujemajo, kar vzbuja pogosto nesporazumi jen je. Gozdne uprave se morajo ravnati po gozdnih zakonih, nasprotno pa jeahtevajo posestniki planin svoje neomejene pravice. Radi tega se preobilokrat očita gozdnemu vodstvu, da otežuje oziroma ovira planinskim posestnikom pašo najsibode a pašno prepovedjo v nasadih ali pa radi tega, ;!a se «rozd, ~ katerem se nahaja pašna eervitnta, ne poseka ter tako zmanjša paše. Tako se preko lastnih interesov pozabi, da
mora gozdna uprava strogo postopati po predpisanih pravilih in zakonih.
Kot prijatelj jasnih in čistih odnoša-Jev bi pozdravil vsak sklep, н katerim hi s« določil način, ki bi čuval obojestranske pravice. Prepričan sem, da bi se dala ob dobri volji najti srednja pot, ki bi zadovoljivo nplivala na obe stranki.
Takoj pa omenim, da se pri tem ne sme prezirati dejstvo, da poseduje država s svojim gozdnim bogastvom ogromno narodno premoženje, ki predstavlja zelo važnega gospodarskega faktorja, katerega ščititi in ohranjevati je državi dolžnost in v korist! Ugotoviti se pa tudi mora, katero stopnjo zavzema nasprotno planšarstvo in bi se na podlagi tepa našel primeren ključ, s katerim bi se nato konstruirala rešitev agrarnega vprašanja.
Država mora skrbeti, da svoje ogromno gozdno premoženje dobro in trajno vzdržuje, skrbeti pa tudi mora, da se planšarstvo, brez škode za gozdarstvo, vzdržuje in pospešuje; vse to bi se dalo doseči s primernimi melijoracijami.
Hočemo li doseči sporazum, todaj se morn zapostaviti vsako drugo zasebno zanimanje, ki bi koristilo le posameznikom, a škodovalo splošnemu interesu.
Tz toga stališča vidimo, da pride v prvi vrsti uživanje planine v poštev. Vseeno je — kdo je lastnik planine, ako se ista s primerno pažnjo oskrbuje, glavno pa je, kdo jo potrebuje! To vprašanje povzroča toliko nesložnosti in nejasnosti, da je izravnava teb nedostatkov zelo potrebua in veliko vrednosti!
V	zadnjih letih se je dogodilo v tem pogledu toliko neprijetnih ln žalostnih dogodkov; da pripetilo se je skoraj, da nihče ni vedel, kdo da sme oddati planino v najem, kdo jo sme uživati tn Izrabljati, koliko živine se na isti more preživeti itd.
Prodno se kaka planina odda, se v glavnem mora dognati, ako je morda lastna občina ne potrebuje ln šele tedaj, ko se vidi, koliko planine je še oddati, naj se upoštevajo najprvo posestniki in občine, ki so že več let na isti planini pasle, odnosno takim, ki jim je najbolj potrebna.
Ako se torej na ta način ugotovi, kdo za lastno živino planinsko pašo potrebuje, bi se obojestransko zaključila pogodba za več let oziroma ua daljšo dobo ter bi se tako upostavilo urejeno planinsko gospodarstvo.
Olahkočena je paša tedaj, če je posestnik planine obenem tudi posestnik onih parcel, ki mejijo ob planini, kajti v to.m slučaju bi privolil pasti proti mali odškodnini gotovo tudi tam, kjer ne nastane nobena škoda.
Tudi planine, kojih lastnik najsibode kdor hoče, naj se, ako so potrebne zboljšajo. Tudi tu naj se gleda, da se planinstvo dvigne in pospeši, gotovo bi k temu radevolje prispeval lastnik kakor uživalec planine.
Predstoječi slnčaj se tiče neke planine brez servitutnih pravic. Kjer pn take pravice obstoje, nastane za posestnika kočljivo vprašanje:
1.	ako hoče, to servitnto proti primernemu ekvivalentu oddati in proti kakemu? ali v gotovini ali v naravi! Prvo jo radi minljive vrednosti odsvetovati; v drugem slučaju pa nastane nekaj večji pašnik;
2.	ako je mogoče v okvirju gozdnega zakona v servitutnib parcelah doseči več paše, tudi to vprašanje nI lahko rešiti, kajti naše planine imajo večji del tako visoko lego, v kateri se morn gozd z vso previdnostjo oskrbovati, da se ne ogroža njegov nadaljni obstoj in mnoprokrat tudi obstoj planine same. Pri vsem tem inlr-lim. da bi bila ta pot najboljša, kajti na licu mesta bi lahko strokovne komisije z vso skrbnostjo ugotovile, ako in v knkem obsegu je mogoče v servitutnem cozdu pridobiti več paše.
V	takih slučajih bi se dal postaviti za tako obremenjen kompleks poseben gospodarski načrt, ki bi določeval, kdaj bi se en del gozda za pašo razčistil; tu hi se lahko določil poseben turnus in bi se na tn način obdržal gozd. ter se obenem pridobila paša. Razume se, da mislim v tem slučaju edino prebiranje dotičuega gozda. Popolnoma napačno je mnenje nekaterih, ki pravijo, da naj se v svrho večje paše napravijo goloseki, kajti tam, kjer se naredi golosek, se mora pogozditi in je na takih posekih tembolj škodljiva in prepovedana! Ostane edina možnost, da se gozd primerno razsvetli; porast v tako razsvetljenih gozdovih se pojavi nato sam ob sebi torej naravno; ako pa ta ne zadostuje ali pa da nastanejo po premočnih nevihtah preohile praznote, tedaj se mora pač umetnim potom pomagati.
Da tak gozd ni ideal vzornemu gospodarstvu, je umevno ln dobiček iz njega je zelo pičel; vseeno ostane gozd tak kot je, in obenem služi v pašne svrhe!
Predstoječe je čisto moje zasebno mnenje in mislim, da se tu hočemo baviti edino le s kardinalnimi vprašanji, ki se tičejo opravičenca paše, in te so: ureditev servltut na en ali drug način ln dvig planšarstva na planinah z melioracijo.
K temu zadnjemu stavku bi pripomnil Se par besed. Samo ob sebi umevno je, da je v interesa in dolžnost vsakega posestnika, da svoje zemljišče tako oskrbuje, da mn nosi temveč dobička. Tega mnenja pa žal nisem
mogel zasledovati pri planinah, katere poseduje več strank. Preobilokrat sem oni opazke »zame je planina dosti dobra in ako jo hočo imeti kdo boljšo, naj jo sam ob svojih stroških uredi.« Uvideti mora vsak, da to pri planini, ki ima več uživavcov, ni mogoče, kajti vsak posameznik ima korist od cele planine in ne samo od enega delo!
Pregosti so slučaji, da radi takih ljudi kljub trudu in muki agrarne operacije in planiuskega nadzornika ni mogoče priti do kakih planinskih me'ioracij. Razumem, da se posestuiki planin trudijo od države izprositi temvečje subvencije; ne smo se pa prezreti, da so planine večinoma last zasebnikov in da je zboljševanje planin samo njim v korist. Radi tega je samoobsebi umevno, da k zboljševanju planinstva prispevajo v prvi vrsti lastniki sami! Naravno pa je, da ne smejo stroški takih melioracij biti tako visoki, da jih lastnik sploh ne zmore ali lo s težavo prenese! Tozadevne melioracije morajo biti v takem okvirju kot so pač najnujnejše in da z nizkimi stroški dosežejo lep uspeh!
Pruv posebno bi opozarjal oziroma svaril na preobilo ln preobsežno planšarsko I stavbarstvo, kajti vzdrževanje vsako stavbe stane mnopo in je za bodočnost zelo težilno; ni potrebno, da se gradijo hlevi za toliko živine, kolikor se na planini prepase, saj se nikoli ne nahaja vsa živina v hlevu, temveč se ista nahaja večji del na prostem; edino hlevi za bolno živino, molzne krave in teleta itd. naj se postavijo.
Prepričan sem, da na primer praktično zgrajeni hlev na planini Tegovšee popolnoma odgovarja potrebi te planine, čeravno obsega istega prostor komaj za tretjino, vse za to planino določene živine. Veliko več koristi prinese in manj stroškov stane melioracija, ako se odstrani skalovje, iztrebi grmovje ter postavijo korita itd.
Tudi to je moje zasebno naziranje, katero sem si prisvojil ob večletnem opazovanju planinskih razmer v ozemlju Košute in katero naj bi dokazalo, da nam ne manjka dobre volje k pravični rešitvi in ureditvi planšarstva!
* • •
g Iz Trgovske in obrtniške zbornice. V
Trgovski in obrtniški zbornici je bila včeraj seja združenih odsekov -pod predsedstvom zborničnega predsednika gosp. Ivana Kneza. Zbornični predsednik je ob pritrjevanju zbo-rovalcev izrekel prisrčne čestitke g. dr. Mur-niku povodom 50letnice. Dnevni red je bil jako obsežen. Kot prvo vprašanje je prišlo na razpravo vprašanje ukinitve stanovanjskih predpisov. Po obširni vsestranski debati je zbornica sklenila svoje načelno stališče in poverila poseben odsek, da formulira izjavo. — Razpravljalo se je nato o težavnem stališču našega obrtništva in oddaji državnih dobav in so se sklenila vodila, ki naj bodo mero-dajna pri oddaji državnih dobav. Predmet na-daljne razprave je bilo vprašanje, kako pospešili pravde pred zbornimi sodišči. Pozdravila se je z zadoščenjem vest, da v kratkem z,-'.čne poslovali razsodišče pri borzi v Ljubljani. Soglasno je bil sprejet nujni predlog glede taksne dolžnosti trgovske korespondence, potem predlog glede davka na poslovni promet, v kolikor zadeva male obrtnike in rokodelce in predlog glede točarinske takse od žganja in vina. Potem je prišlo na razpravo vprašanje ustanovitve državne obrtne banke in sc je sklenilo predlagati resolucijo glede uredbe tega zavoda. Odobrilo se je poročilo glede izvoza kostanjevega lesa, o telefonski zvezi z inozemstvom ter o važnejših akcijah zborničnih na finančnem polju v I. četrtletju 1924.
g Direktni davki v januarju 192L Po podatkih generalne direkcije neposrednih davkov so za mesec januar 1924 sledeči rezultati uplačila neposrednih davkov broz izredne doklade in brez davka na poslovni promet (prva številka določena v proračunu, druga številka: vplačana svota): Hrvatska in Slavonija 11,420.833, 10,194.399; Bosna in Hercegovina 5,536.088, 6^09.874; Vojvodina 18,458.125. 9,9 9.063; Slovenija 4,066.896, 6,733.428; Da aiacija 1,235.333, 2,810.044; Srbija in Črna j gora 15,306.562, 11,578.712; skupno 56,073.833, | 47,515.500. Davek na poslovni promet, po pro- I računu 33,333.388, plačano 15,702.895. Vplača- i lo se je izredne doklade od 500, oz. 30 odstotkov 16,472.960 dinarjev.
g Za gospodarsko obnovo Reke. 26. in 27. t. m. so se vršile v Rimu pod Mussolinije-vim predsedstvom ob navzočnosti reškega guvernerja generala Giardinija interministerial-no konference zaradi gospodarske obnove Reke. Prevladalo je mnenje, da Reka ne potrebuje toliko finančne podpore od države, kakor pogojev, da more njena industrija ob j novlti svojo delavnost. V to svrho bo vlada dovolila Reki razne finančne in carinske koncesije. Tudi se raztegnejo davčni zakoni zgolj polagoma na reško ozemlje, da davčna bremena ne bodo ovirala razvoja reške industrije.
BORZA.
Zagreb, 28. marca 1924. Italija 352—353И. London 349\\, Newyork 80У,--81^, Pariz : i 447 И—452*;, Praga 236K—239M, Dunaj 1143 , —1153, Zurich 1407—1412.
Curih, 28. marca 1924. Pešta 0 0082, Ber- { lin 130, Italija 2505, London 2485, Ncwyork 57725, Pariz 3170, Dunaj 0.008815, Bukarešt 3. Sofija 4.15 Beograd 7,10,
Po svetu.
VELIKI LAMA UBEŽAL.
Iz Kalkute v Indiji prihajajo v zad« njem času izredno zanimiva poročila, ki jim v začetku nihče ni hotel verjeti. Pravila so nam, da je ubežal D a 1 a i -1 a m a , ali pa, da je ubežal T a š i -1 a m a ; poročevalci si niso bili čLsto na jasnem. Naj bo lama ta ali oni, dogodek je zelo važen. Saj sta Dalai-lama in Taši-lama najvišji dve osebnosti budističnega sveta, učlovečonjo Budovo. Budizmu so pa prišteva četrtina človeštva! Poročila, ki govorijo o Dalai-lami, pravijo, da so ga pregnali menihi; druga pa, da je Taši-lama ubežal vsled prepirov z Dalai-lamo.
V našem listku »Preoblečen v prepovedani T i b e t« popisuje angleški profesor Govern svoje potovanje v Ši-gatzo in Lhazo, glavni tibetski mesti, ojnsuje nam Taši-lamo, bo opisoval Dalai-lamo, govori uam o razmerah tam, o življenju in običajih. Prav danes opisuje velikega ministra Tsaronga, tibetskega Bis-mareka, ki je bil za Dalai-lumo bežal po isti poti v Indijo, kakor je šel Govern v Tibet Sedaj ubeglega lamo so ustavili v Kampa-dzong, ki smo ga tudi v listku opisali; rekel je, da je velik uradnik iz Lha-ze, in so ga izpustili. Ko so zvedeli, kdo je bil, je bilo že prepozno in lama že v IndijL Ponavlja, se torej dogodek iz lefa 1909.
—	Težka vrei.ienska katastrofa v pokra« jini Sa'.erno. Dne 25. t. m. se je nad mestom Amalfi in okolico utrgal oblak. Vsled silnega navala vode je hudournik Canneto "razdrl bregove in planil v dolino, nesoč s seboj drevje in kamenje. Porušil je krasno teraso hotela dei Cappuccini nad Salernskim zalivom. V mestu Amalfiju se je podrlo več hiS, Kraj Vettica je popolnoma uničen ter je zahtevala katastrofa tudi 50 človeških žrtev. Tudi po raznih drugih krajih se je porušilo mnogo hiš in jc bilo še nadaljnih 20 človeških žrtev. Vsa prometna sredstva na kopnem so uničena ter je mogoč dohod v ponesrečene kraje samo po morju. Glej nadaljna poročila med telefonskimi vestmi.
—	Grob Krištofa Kolumba. Vobče znano je, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko in 1. 1506. umrl v Vallodolidu, ki je bilo tisti čas glavno mesto španske dežele. Ampak v grobu ni našel miru. Kmalu potem je bilo njegovo truplo preneseno v pristanišče sevillsko tet pokopano v ondotni samostanski cerkvi. Čea 50 let so prepeljali njegove zemske ostanke na otok Haiti v mesto San Domingo v Za-padni Indiji (pri Srednji Ameriki), kjer je počival 250 let. Od tam so ga prepeljali na sosedni otok Kuba in ga pokopali v katedrali glavnega mesta Havane. A ko je španska vojska z Zedinjenimi državami 1. 1898. izgubila Kubo, so prepeljali Kolumbove zemske ostanke 1. 1899. nazaj na Špansko v sevillsko katedralo, kjer krasen spomenik pokriva ostanke slavnega moža, ki je odkril Ameriko. Sarkofag stoji na marmornatem podstavku, k: ga nosijo štirje vitezi iz brona ter nas spominjajo bivših štirih štirih kraljestev (Kasti-lije, Aragonije, Sevna in Navare), iz katerih je nastala Španska. Zadnji čas se čujejo dvomi, ali krasni sarkofag v istini krije Kolumbove zemske ostanke ali so ostali na otoku Kubi.
—	Ka!-o pokopavajo Tibetanci svoje mrliče. Angleški profesor Mc. Govern popisuje v svojih spominih iz Tibeta na kako grozovit način se iznebe Tibetani svojih mrličev. Vsa dežela je skalnata; rodovitne zemlje je vse premalo, da bi jo porabili za pokopališče. Tibetani mrliče kar razrežejo ter razmečejo kosce zunaj svojih bivališč v žretje pticam ujedam ter psom in prešičem. Zato pa veljajo tibetski psi in prešiči domačinom za najboljši oblizek. Siromašni Tibetanci jedo njih meso kar sirovo, bogataši ga pa kuhajo ali pa pekr na ražnju.
—	Prva katoliška veroueiteljica n« Češkoslovaškem. Vsled velikega pomanjka-nja katoliške duhovščino je bila v Kraljo-vem Gradcu imenovana za katehetinjo neka učiteljica, ki je preje na konzistorialnem uradu položila odnosni izpit. Dohivala be enako plačo kakor moški katoheti.
—	Mussolini v častnem odboru za šale* zijnnski jubilej. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je sprejel vabilo, da vstopi v častni odbor za proslavo salezijanske-ga jubileja. V častnem odboru so poleg Mussolinija vojvoda d'Aosta, vojvoda Genovski in minister Foderzoni.
— Konec reških razporok. Rimska »Gaa-zetta Ufficiale« prlobčuje dekret, s katerim se razteza na Reko z ozemljem italijanski civilnopravni red. Dekret določa, da ostanejo od razglasa (21. t. m.) vse še viseče vlog« za ločitev zakona brez učinka ozir. se hod« rešile v zmislu v Italiji veljavnih zakonov
—	Budimpešta izumira na jetiki. N« zborovanju mndžarskepa društva za ljudsk« zdravje, ki se je vršilo 19. t. m. v Budimpešti, je med. svetnik dr. Pekanovich ugotovil, da na Ogrskem ni družine v kateri ne bi bilo jetičnega bolnika. V Budimpešti umrje vsak dan 6 do 7 osob na jetiki, a je tičnlh bolnikov jo tačas v Budimpešti d« 300.000!
—	Smtl Barjanskega podadmirala. V* Rimu je umrl podadmiral Pasquale Leonardi-Cattolica, vitez Annunziate. senator in bivSl mornariški minister
lj Razpust ljubljanskega občinskega sveta.
Včerajšnji »Slovenski narod« je priobčil notico iz Belgrada, da namerava nova vlada razpustiti ljubljanski občinski svet. Informirali smo se takoj in pozvedeli, da je bil radi te notice župan dr. Perič silno deprimiran. Pcpra-šal je lelefonično uredništvo »Slovenskega naroda«, če so prejeli to vest naravuost iz pred-sedstvene pisarne g. Pašiča. Ko od »Slov. naroda« ni mogel dobiti točnih poročil, so je podal na pokrajinsko vlado k g. velikemu županu, kjer sta oba gg. župana drug drugemu kondolirala. Tudi klub občinskih svetovalcev 3LS se je z ozirom na poročila »Slovenskega naroda« takoj sestal k seji in razmotrival težak položaj, ld je nastal na mestnem magistratu vsled sestave nove vlade v Belgradu. Poročilo, da snuje g. dr. Dinko Puc novo stranko, v katero naj bi vstopili vsi ljubljanski or-todoksni demokrati in radikali, je na večinar-je občinskega sveta ljubljanskega konsternu-joče vplivalo. Med pripadniki »Zveze delovnega ljudstva« ljubljanskega občinskega sveta vlada silen strah, kaj bo, če vlada sedanji občinski svet razpusti. Pašiča in Pribičeviča se zlasti boje gg. Perič, Leniež in Stanovnik. Obračun je pred durmi, ker zgradba Sokola I na trgu Tabor še ni dograjena in družba »Elektra« še ni sklenila dobičkanosne kupčije z mestno občino. — Prosimo uredništvo »Slovenskega naroda«, da to poročilo ponatisne.
lj Pašiću v Belgrad je poslal vjzitko g. dr. ,filko Baltič in ji priložil priporočilo gg. dr. Žerjava in ravnatelja Praprotnika. Kakor nam naš dopisnik sporoča, se je g. Pašič prvega pozdrava iz Ljubljane zelo razveselil in obljubil uredništvu »Slovenskega nuroda« izdatno podporo.
lj Seja magistratnoga gremija se je vršila Sne 28. marca v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je bila revizija stojnic. Poročal je magistratni nadsvetnik g. Jančigaj. Sklenilo se je odpraviti več zanemarjenih in nepotrebnih stojnic po mestu in na trgu.
lj Izpostavljeno dete, katero je, kakor smo poročali našel neki delavce na klopi pred hišo na Poljanski cesti, je prinesla ueka ženska, ki se je pripeljala dne 23. marca z opoldanskim vlakom v Ljubljano. Bila je okrog 28 let stara, majhne šibke postave, oblečena v čedno kmečko obleko.
lj Izgnan je iz policijskega okoliša ljubljanskega za nedoločen čas že 19 krat radi tatvine kaznovani brezposelni trgovski pomočnik Franc Otorepec iz Sp. Hudinja pri Medvedjem selu.
lj Mlad begunec. Pobegnil je od doma 11 letni dečko Izidor Pavšlč, stn vdove Reze Pavšič iz Linhartove ulice št. 14. Dečko je za svoja leta visok in močan; odšel je čedno oblečen in je vzel seboj okrog 200 Din. Sumijo, da je šel k svojim sorodnikom na Štajersko.
lj V odsotnosti Marije Vidmarjeve, tobačne delavke v Rožni ulici št. 25. II., je vlomil v teku preteklih 14 dni neki vlomilec, ki je moral razmere dobro poznati, v njeno stanovanje. Vrata je odprl s ponarejenim ključem. Ko se je žena vrnila, je ugotovila, da ji je odnesel tat 2 veliki ruti, 8 preoblek, 2 zavesi, 4 platnene brisalke, več volnenih krp in delniško lmjižico št. 145 Vzajemne posojilnice v Ljubljani. Žena ima z ozirom na današnje škodo.
Razne tatvine. Čevljarju Mihaelu Turn-£eku na Selu 26 je ukradel neki čevljarski pomočnik iz zaklenjenega kovčka 2 para rjavih moških čevljev, 3 pare gornjih delov za čevlje in nekaj perila in obleke v skupni vrednosti preko 2000 Din. — Društvu »Rokodelski dom« v Komenskega ulici 12 je bilo ukradeno iz nezaklenjenega kegljišča 7 belih namiznih prtov, vrednih okoli 800 Din. — Iz izložbenega okna trgovke Pavle Podbojeve na Sv. Petra cesti 95 sta ukradla dva od 14 do 16 let stara zlikovca, ki sla se delj časa smukala okoli izložbe, cigaretno dozo, 2 žepna noža in listnico v vrednosti okoli 150 Din. Ukradla bi bila bržkone še kaj več, pa sta bila gotovo prepodena.
lj Policijsko ovadbe. Včeraj je bilo vloženih na policiji 19, in sicer ena radi splošnega suma v zvezi z aretacijo in pa 3 tatvine. 1 radi kaljenja nočnega miru, 4 radi prestopka cestno policijskega reda, 1 radi pasjega kon-tumaca, 2 radi nedostojnega vedenja, 4 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi avtomo-bilnih predpisov, 1 radi zglaševalnih predpisov in 1 radi pobega od doma.
Pridobivajte novih naročnikov!
venih prostorih v Župnijski ulici 1. Na sporedu
jo predavanje prof. dr. V. Sarabona: »Evropske zaniinivoeU« s skioptičnimi slikami, petje in kratek pregled zadnjih važnih dogodkov. Vstop prost.
Predavanje v društva »Soča« v Ljubljani. Danes v soboto, dne 29. t. m. predava v salonu pri »Levu« g. prof. Saša Šantel ln sicer o grafični umetnosti. K temu lepemu in poučnemu predavanju vabimo člane, prijatelje in drugo cenj, občinstvo. Začetek ob pol. 9. zvečer. Vstop prost.
Krekova mladina v Colju ponovi v nedeljo, dne 80. marca ob 4. popoldne v Narodnem domu igro »Miklova Zala«. Cene znižane!
Koncert. Danes v soboto se vrši v kavarni Evropa koncert dravske godbe, Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost.
Učiteljski vestnik.
Nove tablice. Po bivšem viš. šolskem svetu so obesili v vladni palači nove tablice z napisom: Prosvetni oddelek za Slovenijo. Kakor smo čitali v novinah, pa je prosvetni oddelek že razdeljen v ljubljansko in mariborsko oblast in tako bodo morali v vladni palači obesiti zopet nove tablice z napisom: Prosvetni oddelek za ljubljansko oblast. Možno pa je, da bode novi prosvetni minister, čemur ne bomo ugovarjali, vpostavil zopet bivši višji šolski svet. Verjamemo seveda tega ne. Prej bi verjeli to, da dobimo dva višja šolska sveta.
Proskribicijska lista. »Jutro« ve, da ima SLS proskribicijsko listo. Ml, ki SLS bolj poznamo, vemo, da je to velika neresnica. Vsak količkaj politično orijentiran človek vendar ve, da se nobenemu poštenemu političnemu delavcu ni nič treba bati SLS, o čemer se je v 5 letih po prevratu vendar že vsakdo prepričal lahko. SLS pušča svobodo drugim, svobodo zahteva pa tudi za svoje pristaše. Na proskribcijsko listo pa bi utegnili priti tisti, ki bi storili na tak ali drug način komu krivico — pa naj si bi že bil te ali one stranke. Se vidi, da uskoki sodijo druge po sebi in svojih praktitah.
RrdovednosL Zadnje čase nam je pisava | »Učit. Tovariša« vedno bolj ugajala. Kako | bode poslej, ko imajo ministra — pristaša — j bomo poročali. Radovedni smo tudi, če bodo i sedaj razpisane službe. Mi pričakujemo to.
Dijaški vestnik.
Naznanila.
Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v ftedeljo, dne 30. t. m. ob 10. uri dop, v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednjem predmetu: Jezus Kristus. Predava g. univ. prof. dr. L. E h r 1 ic h.
Rokodelski dom. V pondeljek, 81. t m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12 g. inž. V. Molka o elektriki in aj^ni bodočnosti. Pričetek predavanja točno ob 8. »večer. Vstop prost
fientpetersko prosvetno clrnštvo vabi Slane fn prijatelje društva na prosvetni večer, ki gn pri-rodi v pondeljek, 81. marca ob 8. ivečer v društ-
d Na scmestralnem občnem zboru JKAD »Danica« v Zagrebu je bil za letni semester izvoljen sledeči odbor: predsednik: Kocijančič Viktor, cand. med.; podpedsednik; Vrh-njak Vinko, cand. ing. for.; tajnik: Ferlič Pavel, stud. ing. agr.; blagajnik: Fajdiga Vlado, stud. iur.; gospodar: Jenko Jože, stud. med. vet.; revizorja Šuštar Franc, cand. ing. for. in Skubic Jože, cand. ing. agr.
Prosveta.
pr Cerkveni koncert Glasbene Matice ljubljanske. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ponovi na cvetni petek, to je dne 11. aprila ob 7. uri zvečer v Frančiškanski cerkvi Dvofakovo: Stabat Mater za soli, mešan zbor in orkester. Isto delo poje koncem meseca aprila naša Glasbena Matica tudi v zagrebški stolnici in sicer na korist odbora za Strossmayerjev spomenik. Natančnejše podatke glede ljubljanskega cerkvenega koncerta priobčimo v najkrajšem času.
pr Ш. koncert jugoslovanske komorne glasbe se vrši v ponedeljek, dne 7. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Na sporedu so trije komorni kvarteti in sicer Dobroničev, Lhotkov in Debussyjev, Abo-nenle, kakor tudi drugo občinstvo opozarjamo na ta dan.
pr Koncert Zveze slovenskih pevskih zborov. Kakor že javljeno, ima Zveza slov. pevskih zborov v nedeljo, dne 6. aprila svoj redni letni občni zbor. Popoldne istega dne pa priredi Zveza koncert, pri katerem nastopi šest ljubljanskih pevskih društev in osem izven Ljubljane z zelo raznovrstnim in zanimivim sporedom. Predprodaja vstopnic za ta koncert se že vrši v Matični knjigarni. Zunanji udeležniki naroče lahko vstopnice po dopisnici na naslov »Matična knjigarna, Ljubljana, Kongresni trg.« Začetek koncerta ob 3. uri popoldne ter je poset istega vsled izredno ugodnih železniških zvez prav lahko omogočen tudi zunanjim udeležnlkom.
Narodno gledišče.
DRAMA.
(Začetek ob 8. url zvečer.)
Sobota, 29. marca: Danes bomo tiči, delavska predstava. — Izven.
OPERA.
(Začetek ob pol 8. uri zvečer.) Sobota, 29. marca: Faust, gostovanje gospo Debicke. — Izven.
Delavska predstava v dramskem gledališču. Nocoj ob 8. se vprizori v dramskem gledališču velezabavna burka »Danes bomo tiči« in sicer kot delavska predstava pri znižanih cenah. Predstava je v prvi vrsti namenjena našim delavcem, vabimo pa tudi drugo občinstvo na poset te predstave.
Nedeljska dramska predstava. V nedeljo, dne 30. t. m. se vprizori v drami ob 8. zvečer velika Shawova historična komedija »Cesar in Kleonatra«. katere deianic se vrii 48. in
47. leto pred Kristusom. Igra nudi veličastne zgodovinske prizore, velikega rimskega inpa-ratorja Cezarja, mlado egiptovsko kraljico, lepo Kleopatro, znano velikansko egiptovsko sfingo, ansamble Rimljanov in Egipčanov itd. Vse to nam kaže angleški komedijograf Shaw z njemu lastno igravostjo in šegavostjo, humorjem in satiro.
Zdravstvo.
NALEZLJIVE BOLEZNI V JUGOSLAVIJI LETA 1923.
»Glasnik« min. za nar. zdravje prinaša statistiko o nalezljivih boleznih v naši državi 1. Д923. Bilo je: 1042 slučajev črnih koza, od tega 199 smrtnih; 8454 trebušnega legarja, 507 smrtnih; 4129 griže, 627 smrtnih; 16.051 škrlatinke, 3526 smrtnih; 1943 davice, 302 smrtna; 13.135 ošpic, 220 smrinih; 3886 duš-ljlvega kašlja, 193 smrtnih; 1639 parotitis epi-dem., 7 smrtnih; 216 paratyphus, 12 smrtnih; 17.926 malarije, 165 smrtnih. Na posamezne pokrajine odpado od teh slučajev: Na Srbijo s 4,129.638 prebivalci 175 slučajev črnili koza, od tega 43 smrtnih, 555 odnosno 67 trebušnega legarja, 63 odn. 7 pegavca, 991 odn. 169 griže. 4021 odn. 886 škrlatinke, 536 odn. 65 davice, 3519 odn. 73 ošpic, 1229 odn. 67 dušljivega kašlja, 398 odn. 1 parotitis epid., 61 odn. 6 paratyph., 4542 odn. 125 malarije; na Hrvatsko in Slavonijo z 2,739.593 prebivalci 378 odn. 91 črnih koza, 996 odn. 131 trebušnega legarja, 10 odn. 2 pegavca, 994 odn. 179 griže, 3824 odn. 733 škrlatinke, 440 odn. 94 davice, 2956 odn. 42 ošpic, 553 odn. 37 duš-ljivega kašlja, 446 odn. 1 parotit. epidem., 22 paratyph., 687 odn. 4 malarije; na Slovenijo z 1,056.464 prebivalci 18 odn. 3 črnih koza, 321 odn. 45 trebušnega legarja, 1438 odn. 200 griže, 1299 odn. 231 škrlatinke, 299 odn. 37 davice, 2946 odn. 31 ošpic, 930 odn. 54 dušljivega kašlja, 217 parotit. epid., 46 odn. 3 paratyph., 23 malarije; na Bosno in Hercegovino z 1,889.929 prebivalci 369 odn. 50 črnih koza, 477 odn. 67 trebušnega legarja, 239 odn. 33 pegavca, 432 odn. 36 griže, 3516 odn. 917 škrlatinke, 304 odn. 69 davice, 2208 odn. 44 ošpic, 915 odn. 19 dušljivega kašija, 314 odn. 5 parotit epid., 22 odn. 1 parantyph., 955 odn. 1 malarijo; na Dalmacijo s 621.429 prebivalci 32 odn. 6 črnih koza, 292 odn. 59 trebušnega legarja, 7 odn. 2 pegavca, 118 odn. 24 griže, 454 odn. 95 škrlatinke, 111 odn. 23 davice, 566 odn. 15 ošpic, 58 odn. 1 dušljivega kašlja, 87 parotit. epid., 49 odn. 2 paratyph., 12.016 odn. 9 malarije; vp Črno goro s 199.857 prebivalci 4 črnih koza, 14 odn. 1 trebušnega legarja, 16 odn. 1 pegavca, 17 odn. & griže, 79 odn. 10 škrlatinke, 23 odn. 8 davice, 147 ošpic, 24 dušljivega kašlja, 1 parotit. epid., 1 paratyph., 959 odn. 7 malarije; na Vojvodino z 1,380.413 prebivalci 66 odn. 6 črnih koza, 799 odn. 137 trebušnega legarja, 17 odn. 4 pegavca, 139 odn. 18 griže, 2858 odn. 601 škrlatinke, 230 odn. 16 davice, 739 odn. 15 ošpic, 355 odn. 15 dušljivega kašlja, 744 odn. 9 malarije. Kakor je iz teli podatkov razvidno, je imela Slovenija lani daleko najvišje število slučajev griže, Dalmacija pa je strahotno ognjišče malarije: dočim izkazuje Srbija s svpjimi zloglasnimi južnimi ozemlji le 4542 slučajev, jih izkazuje Dalmacija 12.016, vsekakor od tegla samo 9 smrtnih nasproti 125 v Srbiji.
Turistlka in šport.
Ljubljana : Celovec, Tekma reprezentančnih moštev Ljubljane in Celovca, ki se vrši jutri ob pol 15. uri na igrišču Ilirije, je za naš nogometni šport prva etapa do večjih mednarodnih prireditev reprezentančnega značaja, ki so v prvi vrsti sposobne, da dajo športu novih impulzov. Važna je posebno vsled tega, ker bo opozorila na naš šport inozemstvo, kajti beležili jo bodo vsi inozemski športni listi in velik del dnevnega tiska v Avstriji. Iz teh ozirov ima tekma največji pomen ter zasluži pozornost in uvaževanje najširše javnosti. Kot v vseh takih slučajih bodo tudi tej tekmi gotovo prisostvovali zastopniki oblastev. — Vobče se pripisuje ljubljanskemu moštvu nekoliko boljše izglede na zmago. Ali je to naziranje pravilno, se bo pokazalo seveda šele v tekmi. Ljubljanski team ima vsekakor vse prednosti, ki jih daje intenziven ln sistematičen trening. Homogenost, enotnost ljubljanskega teama, ki ga tvori kompletno ŠK Ilirija, je izven dvoma; moštvo se nahaja fizično v izvrstni kondiciji, pa tudi v tehničnem znanju so dosegli igralci večjidel že zelo visoko stopnjo. Celovško moštvo, ki sestoji v glavnem iz Atletik SK, je treniralo jeseni pod vodstvom dunajskega. intcrnacijonalca Seidla; od zadnjega nastopa v Ljubljani spom-mladi 1923, ko je podleglo Iliriji z 1 : 2, je mnogo pridobilo. Kot reprezentanca Koroško je skoro isto moštvo dvakrat premagalo reprezentanco Štajerske. Domači team bi lahko storil usodno napako, ako bi tega nasprotnika podcenjeval in ako se ne bi pripravil za tekmo z vso vestnostjo. — Tudi športni moment tekme pride tedaj v polni meri do veljave in nenavadni interes publike je docela upravičen. Tekmo bo vodil znani zagrebški sodnik Fabris.
Motoklub Slovenija sklicuje svoj redni
občni zhor na dan 30- marca ob pol 10. dop. v srebrni dvorani hotela Union. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. Doročllo blagajnika; 4.' ooročilo nadzirate-
ljev; 5. volitev predsednika, podpredsednika« 5 odbornikov in 2 namestnikov ter 2 nadzi-rateljev; 6. predlogi, ki se morajo-vložiti pri tajniku pismeno vsaj pol ure pred občnim zborom. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje občni zbor ob vsakem številu članov. — Odbor.
Tenis-sekcija društva Atene javlja, da se vrši vpisovanje za tenis 2. in 4. aprila od 5« do 7. v ortopedičnem zavodu v Mladiki.
Izpred sodišča.
Navijanje cen pri pivu. Svojefasno so prinesli ljubljanski listi poročilo, da jo pivo v Kamniku najdražjo in da se cena ne da primerjati niti z Bledom. Vsled toga je uvedlo okrajno glavarstvo pro-iskavo in končno ko je ugotovilo po gostilničarjih, da sta kriva tej res precej visoki ceni zalugatelja piva za Kamnik in okolico Karel Stare in Anton Cerar. Posledica tega je bila, da sta bila obsojena oba radi navijanja cen in sicer Antou Cerar na 10 dni zapora in na 7000 Din globe, Karel Staro pa nn 5 dni zapora in na 3000 Din globe. V razlogih sodbe je poudarjal prvi sodnik kot obtežil-no, da sta delala to celo poletje in v celem okraju. Pritožila ata se oba radi krivde in kazni, pritožil pa so jo tudi zastopnik javnega obtožitelja in sicer zaradi prenizko odmerjene kazni. Tozadevna pri-zivnu obravnava se je vršila včeraj pri deželnem kot vzklicnem sodišču v Ljubljani. Obravnava je trajala skoro 4 ure. Obtožena sta ugotavljalo, da' sta prodajala z ozirom na režijo, riziko, delo, vzdrževanje voz in hlnpcev in drugih delavcev po po* polnoina primerni ceni. Ugotovljeno pa je bilo, da je stal vrček pivo v Kamniku 18 K, med tem ko sel jo dobil Istočasno v Ljubljani in po drugih mestih in krajih po 16 do 17 K. Obtoženca sta ugotavljal« tudi, da morata dajali pivo na kredit in da se jim« pokvari mnogo piva in poizgubi veliko razne posode. Senat je vpošteval ta zagovor in je znižal kazen in sicer prvemu na 3 dni, drugemu pa na 24 ur zapora, globo po 7000 in 3000 Din pa bosta morala plačati, kar je, vštovši še razne stroške itf pota, še vedno jako občutna kazon.
Berač Lorcii«! V sodno sobo stopi star, siv, malo sključen možakar, z makovim obrazom, pe-< pelnastimi lasmi, v eni roki klobuk, drugo pa dril malo pohabljeno, vso napihnjeno rdečo, s skrivijo-nimi prsti, v višini podbradka pred sabo. In pravi mu sodnik: »Ja oče, midva se pa že poznava. Pa spet ste beračili?« — »Ja, gospod, ne gre drgač, soj vid jo mojo rokeo, kar m dajo dober ldje, to p« mam, silm pa nubenga, devat pa na morni.« —. »Ja, pa že 13 krat ste bili kaznovani,« mu pravi sodnik. — »Oh, gospod, za no milostno sodbo vas prosm.< — »No, en teden zapora bo dost, al ste kontent?« — »Ja no gospod, nej pa bo, sej jest na morm drgač pumagat. No pa adijo, gospodi« Pretep v Iški Loki. Sestalo se je v gostilni pri »Gamzu« več Ločanov. Brez posebnega spora sta napadla pred gostilno Lojzeta Zupco tovariša Alojzij Smole ln Jože Zupec. Eden ga je pograbil' za vrat, vrgel po tleh in oba sta ga obdelala pO glavi. Končno se jima je fant zmuznil in jo po* brisal proU Tanciku. Pri Smoletovi hiši pa ga je zopet napadel Smole iu gn je začel obdelavati i vilami po glavi in po lirbtu. Stari Zupec je izpo< vedal kot priča, da ga je udaril štirikrat z vilami* in sicer tako, da ee mu je pri četrtem udarcu kar »zabliskalo«. Alojzija Zupca je rešil končno iz nevarnosti, da ga popolnoma ne pobijeta, njegov očo, ki je prepodil napadalca in je spravil sina domov,; Obsojena sta bila Alojzij Smole na 10 dni, Zuped pa na б dni zapora in morata plačati solidarna 100 Din za obleko, 400 Din za zdravnika, 450 Din za izgubo zaslužka in 1500 Din /.a bolečine. Oba sta se pritožila in vzklicni senat jima je z ozirom na razne olajševalne okoliščine znižal kazen in si« cer Zupcu na 2, Smoletu pa na 5 dni zapora. Odškodninski zneski pa ostanejo, kakor je določil prvi sodnik.
Druga je bila! Služkinja Franca Šimenčeva, ki je sedaj nekje na Hrvatskem in ni hotela priti k obravnavi je bila obtožena, da je ukradla neki tovarišici 5 mlinarjev, od druge si jo izposodila, po je pozabila vrniti obleko, čevlje, klobuk in dežnik z izgovorom, da gre v posredovalnico za službe in bi bila rada bolj čedno oblečena. Šla pa jo bržkone naravnost ua kolodvor. Ukradla je tudi v zavodu sv. Marte listo jutro, ko je šla iskat službo, več tovarišicani robce, nogavice in tudi nekaj, denarja. Obtoženka je pisala sodniku, da ona nii tatica, marveč vedno poštena ženska in da jo morala vse to izvršiti kaka njena znanka, ki se je izdajala pod njenim imenom. Ker pa je sodnik ugotovil, da punca ni tako nedolžna, čeprav je še zelo mlada, in ima žo več podobnih grehov na vesti, jo je obsodil na 4 tedne strogega zapora poostrenega s posli in trdimi ležišči.
Meteorologično poročilo«
Ljubljana 306 in n. m, viš. Normalna barometerska višina 730 mm.
Ca« opako- v»u ia	Haro-metor v mm	Termometer V 0	1'alhrom (lileronun v l/	Nebo, vetrovi	l'mi »vinu t ram j.
27./3. 21 h	7228	0-3	0-3	oblač. sever	
2&/8 7 h	722-9	0-4	0-6	dež s. v.	12-5
28./3. 4 h	722-7	0-B	o-e	dož	- . ■■ <
gospode dobite eamo: Selenb. ul. 8. Gričar & Mejaš.
Knr Vi potrrbnjMe, je Ehafluid. To prev* domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkusila pošiljka 27 Din. Lekarnar Eu* V. FeUer. Doaia Stubica. Elza tre št 184, Hrv,
TRGOVSKA BANKA O. O. ~ LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
]
Maribor
Novomesto
Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 - (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000'-Izvršuje vse bančne posle najločneje In najkulantneje. Brzofavl: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
I EKSPOZITURE:"] Konjice
Meža - Dravograd
DEKLICA ki )C obisko-
vala 2 mcšč. razreda, želi vstopili v kako trgovino kot UČENKA. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo.
Sprejmem UČENCA
poltenih staršev, kateri bi ime! vso oskrbo pri starših, v spccerijsko trgovino y Ljubljani, — Naslov pove uprav-ništvo pod številko 1739.
KROJAŠKEGA
POMOČNIKA
Sprejmem takoj samo za velike kose; hrana in stanovanje pri meni, plačilo po dogovoru. Ivan LIKOZAR, krojač, Prodosljc p. Kranju.
Ža Beograd
fščem perfeklno KUHARICO in SLUŽKINJO, vajeni vseh domačih del, k svoji sestri. Potovanje plačam. - Naslov v upravi lista pod 8t. 1712.
Pozor, trgovci!
Prave tržaške BIČEVNIKE in BIČE prodaja po stari in znatno nizki ceni tvrdka: IVAN N. ADAMIČ, vrvama t Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 31. — Teleion 441.
Upokojeni orožniški
postajni poveljnik,
oženjen, sred. starosti, zmožen slovenščine v govoru in pisavi ter voditi pevske zbore, želi pisarniške službe ev. kot skladiščnik, občin, tajnik itd. Ponudbe na upravo lista pod »Narednik« 1723.
Vpokojen
orožn. PODČASTNIK
samski, priden in vztrajen, išče primerne siužbe. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 1724.
KUHARICA
pridna in poštena, ki ima veselje in razume vsa poljska dela, želi službe v kakem župnišču na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »KUHARICA«.
DEKLICA
Iz dobre krščanske hiše, s 4 mcšč. razredi, zmožna slov., nem. in srbohrvaškega jezika in nekoliko stenografije, išče alržbc kot pisarniška moč, vzgojiteljica ali pri kakem trg. podjetju. Naslov povo uprava lista pod štev. 1674.
RESNA 2ENITEV.
Gospodična, šivilja in kuharica, z večjo gotovino, želi znanja z gospodom krščanskih nazorov, 30—40 let. Le resne ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod ^Srečno življenje«.
MEBLOVANO SOBO
z 2 posteljama v I. nadstr., takoj oddam. — Naslov v upravi lista pod št. 1737.
Sprejemam podpletanje
NOGAVIC
in tndl izdelavo novih. Ponudbe na upravo pod šiiro «NOGAVICE«.	1738
Lep zeleujadni VRT v Trnovem ODDAM v NAJEM vrtnarju, kateri bi se razumel na prodajo zelenjave, pod ugodnimi potfoji. Pojasnila pri g. MARČANU, J mesarju, Rimska cesta 13.
pila!
Če hočeš napraviti svojim malčkom za velikonoč res veselje, kupi barvo za pisanke le z znamko:
Ker imam dovolj poslopja,
PRODAM HIŠO
po ugodnih pogojih. Nahaja se v Št. Vidu ob drž. cesti in blizu kolodvora. Cena ie nizka. Poizve sc pri Ivanu Planinšek, mi*nr, Ganclje št. 26, p. Št. Vid n. Ljublj.
Sadni VRT naprodaj
na lepi legi, tik ceste, primeren tudi kot stavb, parcela (kamen od stare stavbe na vrtu). - Istotam naprodaj nov KOTEL, 451, za žganjekuho. - FR. OBLAK, Pu£tal 37, p. Šk. Loka. 1651
Pozor! AMERIKANSKE TRTE
(Izabela) sc dobo od srede naprej v trgovini usnja F. PLETERSKI — Ljubljana, Vodnikov trg 5.	1740
Trgov potnika
strokovnjaka v TEKSTILNI BRANŠI, srednje starosti, dobro vpeljanega, popolnoma veščega slovenskega jezika, išče v Sloveniji dobro vpeljana veletrgovina. Stalno nameščenje in dober dohodek. Ponudbe z referencami najkasneje do konca marca na upravo lista pod St. 1663.
HIŠO PRODAM e sadnim
vrtom v Zgor. Šiški. Naslov v upravi pod številko 1718.
Zastore in kulise
slikam prvovrstno in poceni. - Naslov pove uprava lista pod: M. T. Ž. - Stev. 1715.
k. widmayer ~~
pri »Solncu«
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka. Venčke in Šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popusti
klTvTr
dobro ohranjen, skoraj nov, iz tik predvojne dobe za
Suhe HRUŠKE.
MASLO (kuhano), pristni MED, čisti čebclni VOSEK, f-ncian, suhe korenine in ČEBULO dobavlja tvrdka JOSIP RENKO, SEVNICA ob Savi	1648
STAVBENA
PARCELA
naprodaj po ugodni ceni v velikosti 801 m4. — Istotam tudi ŠIVALNI STROJ Sin-ger. Vič—Glince 81, I. nad.
Ravnokar sem prejel večjo množino raznih
VRTNIC
iz svetovnoznane drevesnice Teschendorf iz Drcsdena. — Dobijo sc vsak dan pri Ivan BRECELNIK, Ljubljana, Velika Čolnarska nlica S. 21.
PRODAM HIŠO
z lepim vrtom in s takojšnjim stanovanjem. Cena je 140.000 K. — Več v trgovini KUŠAR, Dravlje p. Ljnblj.
ARHITEKT in mestni STAVBENIK
VilJEfcl TREO
Ljubljana, Gosposvetgka c. št. 10 — Tclef inter 103 Ustanov I. 1850 Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE.
črne dežne pSašče s kapuco po Din 600"- naprej, in pelerine, posebno primerne za preč. duhovščino, priporoča konfekcijska ia modna trgovina
Fhaiv ILiiKic
Pred škofijo 19.
Miši. podgane, stcnice in SCurhl
morajo i ogrniti. aKo uporabljate naša preiEku-cna ured-Rtva; proti mi im in podganam Dia 7*60. za aćurke l> IL xa Kt^nico Din 10. aa molja 6 1'in, proti mrčesa r ln 7'SO I)in m«»t proti nicm s Din. mast proti usem v obleki J-60 Din, proti mravlinm 7'50 Din, lio-tor zл AUčenie marie: ov 7 Din Poillin po poTietio.
»Artese kem. laboratorij, M. Jflnker,
Zagreb 39, PetrinisKn ulica 3/III.
FRAHG FM - krovstvo,
Ljubljana, Galjcvica 9 ■ pri dol. kolodvoru - izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s škriljcm, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. • Zaloga asbestnega škrilja. 1252
10.000 Din, naprodaj. Pri ta-
k " ■ P
Javoršek, Rogatec.
apr
kojšnjem plačilu 500 Din po Poj - - -
pusta.
ojasnila daje Ivan 1661
MANJŠO, ŽELEZNO
blagajno
Tcupimo. Naslov pri upravi li3ta pod številko 1743.
HIŠA
zidan pod, šupa, vse krito z opeko in v dobrem stanju ter 3 orale travnika in njiv ob glavni cesti, 10 minut od postaje Laverca proti Ljubljani, naprodaj, skupaj aH vsako zase. Jernej Groznik, Daljna vsa 16 pri Laverci.
AMERIKANCI POZORI DVE HIŠI ^c
v najbližji bližini Vevške pa pirnice na desnem bregu, pripravni za vsako obrt, naprodaj. - Več pove FRANC LIPAH, Dobrunje St. 67, po šta Spodnja Hrušica. 1703
Stanovanje
obstoječe iz 2—3 sob in kuhinje, IŠČE za takoj ali pozneje družina treh članov v Ljubljani ali okolici. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod šifro «Mir 73« na upravo »Slovenca«.
KLAVIRJE
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, Forster, Stein way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistrata). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Dva železna
REZERVOARJA
vsak držeč po
50 va$onov
za vsVladiSčonje mineralnega olja, melase aH »ličnega osobito prikladna sla ceno naprodaj. — Ponudbo na „RESčRVOARI V-61" na INTER-REKLAM D. D., Zagreb, Palmotlčeva 18.
NA VELIKO!	NA MALO!
Velika zaloga cvirnatih TRAKOV za okna, navadnih in dvojnatih, PLETENE VRVICE za okna (gcflochtcne Roll-schniire), pletene RIBJE VRVICE (Angclsrhnure), RIBJE MREŽE, BOMBAŽEVE VRVICE za otroške postelje v vseh barvah, tržne TAŠKE itd. nudi po nizki ceni tvrdka
CENTRALA: LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 31. Telefon Stev. 441.
PODRUŽNICE: MARIBOR, Vetrin'ska ulica Stev. 20. — KAMNIK, Šutna Stev. 4.	1744
SOLIDNA POSTREŽBA ! NIZKE CENE !
Pozor p. n. občinstvo I
Pri nakupu spomladanskega blaga oglejte el zalogo
Snoj & Modic
v palači Mestne hranilnice, kjer boste solidno z angleškim, češkim In In francoskim blagom postreženi. Blagovi v zalogi so po vseh različnih cenah od najfinejšega pa do najnižje cene na razpolago.
Cenj. Oućiu. priporočamo soctoono zrano
šivalne sflrofe
GR1TZNER
v V5«h opremah za rodbin. s»o ш obrtno rabo ter vse posamezne dele, 01,0, Igle
za vse sisteme. Edino
le pri	112
JOSIP FETELINC,
L ju Ijiua, 8t. Petra nasip 7
Poduk v vezenju brezpla. čen. Istotam galanterila. srajce, kravate, potrebščine ze š.vilic, kro|eče čevljar,e, sedlarje, gam-tol. žlice. noži. isa veliko n malo. Večletna garancija.
Ce- e n*5|nlžle!
polemodolec, uležan, polno-masten, jako finega okusa, v hlebih 20 — 40 kg, po ceni 45 Din za kg franko postaja Zagorjo razpošilja Mlekarska zadruga Izlake pri Zagorju ob Savi. 1439
OSTANKI
Ia češkega manul. blaga, ceflr|a. platna,
sifona, delena, inleta, tlskenln. tkanin
I 4—-- za dinarjev
DVOKOLESA
otroški vozički, se sprejmejo v popolno popravo za emajliranje in poniklanje. — Istotam je velika z a j o g a pneumatike za dvokolesa in otroške vozičke — poceni. «TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana. Karlovska cesta 4. — Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	1185
Ostankt so 6 do 10 m dolgi.
Po povzetju nefrankirano pošilja
JOSIP REHAK
tvornica Ćerveny Kostelec, Čehoslov. Flllalka: ZAGREB; poštni predal 234.
Popolne opreme za ueveste. Laneno blago. Brisače in prll, deraast, batlst, šllon.
TKANINE in drugi predmeti. Vzorci brezplačno in franko.
Agitirajte za naše časopise!
тшажтква
Pri revmatičnih bonu
uporabljajte za masažo pravo
Erenyi Biana francosko žganje
Dobiva se povsod Varujte se ored brezvrednimi potvorbami!
Mala steklenica Din 9-— Srednja „	„ 24-—.
Velika „	„ 48--
Gtavno zastopstvo ln zaloga:
Jngopharmacia d. d. D<ans odlo Zagreb, Prilas 12.
J£JZ7CJaZ7t--7/--71--
Spomladanski klobuki in slamniki ravnokar došli. J4a4vaeja izbira zadnjih novosti v modium salonu
tf da Skoj-Wanek naslednice
£ји!)1јгиа	3*od Jjrančo 2
(preoblikovanja in popravila se točno izvršujejo.
Ea tii klobuki vedno v zalogi, primerno solidne eenel primerno solidne cene!
ki
a
UGOEKSIM"
Trgovska družba Vekoslav Pele in drugovi
Eksport 4UBIJANA Import
V	VEGOVA ULICA 8	H
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga mlina „Union",
Osijek
jL,1 1 . 1 " s špecerijskim, kolonijalnlm, materialnim bla-Trpovma «om, deželnimi, poljskimi, mlevskiml pridelki, '	lesom in lesnimi izdelki na debelo ln drobno.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(▼ lastni palači vis A vis hotela „Union").	Telefon St. 67 tn 470,
RaSun poStno čekovnega urada ca Slovenijo Stov. 11.946, v Zagrebu Stev. 39.080.
Podružnice: 0JAK0V0, MARI30R, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: ULED.
Interesna skupnost s: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerva skupno nad Din 15,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem rafiunu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
II
Izdaja konzorcU »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Frane Krenižar v LiubliaaL
Jugoslovanska tiskarna v Llublianl