PoSinina plačana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	13.	AVGUSTA	1927.	ŠTEV.	33.
VtAROČNlNA ZA JVGOSLA' VlJO ČETBTLETNO DIN Ifr CELOLETNO-DIN-60/Z A’ INOZEMSTVO }E DODATI
poJtnino/ oglaji-po
CENlKV/ POSAMEZNA
{teVILKA po din I 50,
POŠT. ČEK. RA*. 13.188
©I^IPN
4.
A
/A\
VREDNiItvOINVPRAVA VVČITELUKI-TIJICARNl/ POKOPI}! -JE • NE-VRA-XA10/AN0NlMNlD0-. PISIJENEPRIOBCV-k lElO/POjTNINAPLA-^ XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 900.
Pred novim navalom fašizma.
Naša meja gori, ves v plamenih je
Kras!
In kriči in kriči! A možje govore
o	svobodi vetrov, bratoljubju rodov, in v živem telesu duše nam srce ... In trgajo, trgaje?, trgajo nas..
Ne trgajte duše, vi modri možje, pobijte nas k tlom, pomandrajte nas in vrzite nas v naše svobodno mor-
je!
(Fran Albreht).
skus kogarkoli, da bi motil tako proslavo. Z odloki, kot je tu obravnavani, izreka naša državna uprava sama sebi nezaupnico, ki ž njimi priznava, da ni dovolj močna, da bi zasigurala mir. Razven tega pa smatrajo nacionalisti take odloke kot popolnoma nepotrebne sovražne akte napram njim in njih pokretu. Prepričani morajo biti, da je bil odlok izdan le na intervencijo /azilih »prijateljev«, ki komaj čakajo, da udarijo po Orjuni, seveda zavarovani izza hrbta drugih. Nacionalisti so ostali do danes mirni in prenesli molče vse take krivice, katerim so neprestano izpostavljeni. Toda ta
mir ne more več dolgo trajati. Nacionalist žrtvuje vse. če je to potrebno v interesu države, ne pusti pa se gaziti od raznih partij in partizanov. ki uničujejo državo, za katero se največ žrtvujejo baš nacionalisti. Oni ne zahtevajo nikakih privilegijev, čeprav bi to lahko storili z ozirom na velike žrtve in uspehe, dosežene za državo, zahtevajo le polno enakopravnost ne glede na trenutno razpoloženje vladajoče partije. Partijam naj velja svarilo, da naj ne tolčejo preveč po žarečem železu. So toliko slabotne, da jih iskre lahko uničijo.	I.	C.
Zbrali so se zopet tajniki faši-stovske stranke iz Julijske Benečije in sestavili memorandum na samega silnega Benita. Memorandum je bil sprejet soglasno in ugotavlja nove smernice, po katerih mora italijanska politika, če hoče v kratkem temeljito italianizirati osvobojeno Primorje. Mussolini je memorandum sprejel! Sedaj že čujemo prve Vesti o početku doslednega izvrše-nja njegove prve točke, ki se glasi: »V Julijski Benečiji je potreba izvesti tekom ene generacije popolno italianizaci.io naroda in zemlje. V ta namen se je poslužiti vseh sredstev in brezobzirno zatreti sleherni poizkus obrambe Slovanov.«
Izganjajo poslednje učitelje, pen-zionirajo zadnje preostale slovanske nameščence, razganjajo zadnja društva in pričenjajo celo v cerkvi s preganjanji onih, ki pozabljajo, da ni dovoljeno v deželi dvatisočletne kulture niti z Bogom govoriti slovenski. Vse pa samo zato, »da se doseže čim naglejša intenzivnejša itafianizacija Jugoslovenov.«
Mussoliniju se hoče italijanskega Poznanja in slave križarjev. Toda Dri tem naj bo uverjen, da so poizkusili naš narod vse drugačni možje streti, kakor so njegovi otrebu-šeni politični tajniki v Julijski Be-
nečiji. Preko naše zemlje so marši-rale vse druge vojske kakor so’ njegove črnosrajčniške opričniške bande. Na naših tleh so se jela lomiti kopja rimskih legionarjev. Naša zemlja je bila oni zid, na katerem se je razbila turška poplava, ki je že segala do ozidja cesarskega Dunaja in do roba furlanske nižine, od kjer ni bilo več daleč do Večnega mesta. Ob odporu naših polkov so izkrvavele silne železne divizije Potsda-movca, ki so imele ceno in težo vsaka za eno armijo Benita Groznega.
Mi smo se ustalili na tej naši zemlji v stoletjih, ko je bila Italija še kaos in bomo ostali na njej, pa če zgovorni, diktature pijani Duce tisočkrat okliče osnovanje imperija. Balkan je prepojen na seženj globoko z našo krvjo! Gorje onemu, ki bi hotel kratiti na njem našo vlado, ker ne razume tok časa, ki za Jugoslo-vene šele prihaja. Mi smo s to zemljo zrastli in tetžko onemu, ki bi hotel ločiti od nje nas. ki smio postavljeni po volji Usode na prag Evrope zato, da čuvamo vesoljnemu Slovanr stvu okno v svet ob plavem Jadranu in da tej) zemlji, za katero so umiral najboljšJ svojega rodu — gospodarimo — ne pa robujemo!
Janez Trpin.
Nemčursko izzivanje v Mariboru.
Ni bolj nesramne in hinavske sodrge, kakor so mariborski nemčur-ji. V nedeljo, dne 7. avgusta so priredili javno tombolo in zabavo v korist mariborske požarne brambe. Vsled neodpustljive tolerance od strani mestnega župana in od strani velikega župana ipiajo to društvo še zmiraj v rokah mariborski nem-čurji. Ža Slovence velja numerus c'ausus, kakor na Madžarskem za Žide na univerzah. To ponižanje si pustimo seveda dopasti le Slovenci. Hlapec pač ne more nastopiti proti gospodarju! ?
Pri veselici v nedeljo se je ta dična družba zopet ojunačila. Čeravno je bila veselica obiskana po ogromni večini od Slovencev in to celo Orjunašev, so si dovolili funkcionarji požarne brambe drznost, da so izklicevali različne izide konkurenc le v nemščini. Osobje, ki je streglo pri mizah, je zmiraj najprej vprašalo nemško. Le pomirjevalnemu nastopu večlh gospodov se mora požarna bramba zahvaliti, da ni prišlo do javnega škandala.
Policijo se je šele moralo opozoriti na to dejstvo. Kako dolgo se bo-
demo še dali izzivati baš od ljudi, ki so v Mariboru zagrešili nad Slovenci toliko gorja. Mariborski neni-čurji so in ostanejo zakrknjeni hinavci. Če se jim stopi na rep priletijo takoj in vzamejo seboj za sta-fažo kakšnega slovenskega odbornika ter zatrjujejo pri oblastih lojalnost in patriotizem. Naše oblasti seveda blagohotno zatisnejo ’oči in pardonirajo. Toda Nemci poznajo našo popustljivost in toleranco in pri prvi priliki zopet pokažejo, kako inferijorno še gledajo na ta ničvredni slovenski »folk«.
Z mariborsko nemčursko požarno brambo se mora napraviti enkrat temeljita remedura. Saj ni res, da bi baš samo mariborski nemčurji imeli monopol za sposobnost biti požarni brambovci.
Policija in politična oblast sta bili očividec te veselice po odličnih funkcionarjih. Bomo videli, kaj se bo ukrenilo!
Mi zahtevamo razpust te družbe in prevzem požarne brambe po Slovencih.
»Hi ni Mo. ”D#bro slovensko liudstvo«.
L	'IJrillOlO	in	.lilatr	IM	n	tliitviS	 •	«
Zopet enkrat je državna oblast brez vsakega resnega razloga nastopila neprijazne napram Orjuni.
Delavska Orjuna v Gaberju se je že dolgo pripravljala na svoj slavnostni dan. Ni pričakovala mikake podpore s strani državnih oblasti. Prepričanje pa je bilo, da ji državne oKasti ne bodo nasprotovale. Odlok o prepovedi se sklicuje na čas pred volitvami, s katerimi pa niti Orjuna kot celota, še manj pa razvijanje njenih praporov nima prav nobene zveze. Slovesnost o priliki razvitja Prapora bi bila zgolj slovesnost Or-iune: kdor se je hoče udeležiti, ji 'lahko mirno prisostvuje! ikdor pa —  — - --  ---------------------------
ne more videti orjunaških znakov in praporov, tega pa nihče ne sili k sodelovanju. Dolžnost države in njene uprave ie, da nudi vsem svojim državljanom absolutno zaščito in varstvo, dokfer ne nastopajo proti njej. Svoboda udruževanja in svobodno gibanje obstoječih, zakonito dopuščenih organizacij je osnovna teza vsake pravne diržave, ki absolutno ne sme trpeti, da bi se ta svoboda omejevala od ene ali drug? strani. KakoT se je vršil delavski shod v Ljubljani povsem mirno in nemoteno, tako bi se vršilo razvitje prapora v Gaberju. Dolžnost države je, da zatre že v kali vsak po-
Frihaja čas vojlitev in £ njimi ves volilni cirkus ter dirindaj. Politiki vseh vrst in strank kompilirajo svoje govore in poskušajo z ubiranjem ter novim uglašenjem starih že razglašenih strun. Pregledujejo se ropotarnice in marsikateri že zdavno zavrženi rekvizit bo zagledal zopet beli dan v na novo predelani obliki.
Sporedno s to akcijo politikov, ki bodo govorili in obetali ta mesec, da jih bodo boleli jeziki do drugih izborov, pa se pričenja volilna kampanja partizanskega časopisja. Kot neločljive prijatelje in stare znance stranke najbolj širokih postulatov moderne demokracije nas prevsem
zanima pisanje nenadkriljivega in najbolj resnico ljubečega slovenskega lista — »Slovenca«.
Zaenkrat se ne bomo pobavili s političnimi parolami, s katerimi polnijo bogudopadljivi »Slovenčevci« predale škofovega lista, nego obračamo pozornost poštene javnosti samo na židovsko hvalisanje in prilizovanje »Slovenca« našemu narodu. ki ga kuje naravnost v zvezde, kot državno enoto, ki ji po poštenju, resnični ljubezni do demokracije. ljubezni do države, moralnih vrednotah, nezlomljivi borbenosti, železni vztrajnosti in požrtvovalnosti ni primere pod solncem božjim. Priznamo, da je naš rod zdrav in
LISTEK.
p- N. KRASNOV:
Epizode iz svetovne vojne.
i.
Četrta stotnija Donskega polka je na mrtvi straži. Stražmojster Popov z vodom dvajset šestih mož stoji pri vasi Rabinuvki. Vso vas tvorijo tri koče in dva skednja. Osemnajst kozakov, ki so razjahali, sedi poleg koč. ki so jih zapustili Prebivalci; za skednjama stoje konji.
Noč je topla in tiha. Zapad plameni od požarov. Nad glavami se Je kot teman šotor razpelo modro ^bo. Jarko sijejo zvezde in pozna ‘V.na ni v stanu ublažiti njihovega s,iaja. Rimska cesta se je ko‘t široka stkana cesta razlila po polovici ne-pa in se preliva v iskrečem, migljajočem lesketu.
Vsaki dve uri odhajata dva ko-?aka na patrolo v temni gozd, dvoje.drugih pa se vrača. Do gozda je Dr'bližno tisoč korakov. Stražmoj-
ster gleda na uro, misli pa so mu daleč pri družini na Donu.
»Taldikin in Ažogin, na patrolo!« zapove.
Dva kozaka, ki sta ležala za kočo. se dvigneta, se pretegneta, zazehata, popravita jermenje, vzameta k hiši prislonjeni puški in se odpravita. Gresta po cesti mimo koče, kreneta na poljsko pot in se spustita v globel. Tu leži megla bolj gosto in kakor da je bolj toplo. Diši po zrelem požetem žitu. Kmalu ju objame vonj detelje. Pot vodi mimo njiv z deteljo. Nočna ptica jima sfrfotala tik izpod nog, da se zdrzneta. Popela sta se iz globeli in postalo je svetlejše.
V	temi se pojavita dve figuri. Zelo hitro stopata in -majav je njun korak.
»Naši?« zakliče Taldikin.
»Naši, naši,« se zbegano in preplašeno oglasi iz nočne teme.
»Akimcev?«
»Da. jaz.«
Kozaki se snidejo. V nočni temini je obojim prijetno to srečanje. Obstanejo in si zažgo cigarete.
»Na, kaj?« vpraša Taldikin.
»Nič,« odvrne Akimcev. »Vse mirno. Ni ga videti. Prav do meje sva šla, na cesti sva ležala, poslušala. Bobni, a kaj bobni, ne razločiš. Niti pešca, niti konjenika ni videti. Zelo daleč se derejo psi. Bog ve za kaj.«
»Tako. Zarja prihaja. Požar in boj podnevi sta jih vznemirila.«
»Bo že tako. Pa zdrava.«
Taldikin in Ažogin sta zopet sama. Spustita se v gozd. Tema je v njem kot v rogu. Hodita v presledkih. Postaneta in napeto poslušata. Zdi se jima, da ^slišita, kako jima utripa v prsih srce, kako- teče gozdna miš preko ceste ali skače vznemirjena veverica. No, gozd je miren. Ko stopita na obronek, postane svetlo. Požari že ne zalivajo več s svojim ognjem neba, ampak ga samo rdeče tam, kjer dogorevajo ostanki hiš in vasi. Megla se dviga. Vreme obeta biti čemerno. Kozaka se napotita na veliko cesto, ki vodi v Zveržinec. V bližini je meja
»Štiri mora že biti,« omeni ze-haje Ažogin. »Dani se.«
Ravna cesta vodi preko polja. Vsa je siva in tone v megli. Toda
tudi skozi megle je videti, da pre-prega vso njeno širino teman predmet. Nejasen, enakomeren šum prihaja odondot, kakor da nekak velikan nekaj hrusta.
»Lej no, Ažogin. kaj je neki to?«
Obstaneta in zreta v daljavo.
»Kot da je kolona, «pravi Ažogin.
»Ve-elika,« odvrne Taldikin. »Gotovo je to on.«
»Javitj bo treba,« reče Ažogin, ki ga vleče nazaj h kočam, ki se mu zde zelo varno zavetje.
»Čakaj, kaj bi brez potrebe vznemirjala. Kaj pa, če so naši?«
»Naši? Odkod?«
»Bogve! Ugotoviti je treba.«
Stojita kakih pet minut bledih razburjenih obrazov. Včasi se jima zazdi, da čujeta korake na desni, zadaj, plašno se ozirata, grabita drug drugega za roko in težko sopeta.
»Slišiš?«
»Nič ni. Vejica je padla na tla.«
Danilo se je naglo, šum je postajal bolj slišen in temna masa bolj razločna.
jak ter sposoben za marsikateri podvig, nikdar pa se ne strinjamo-z barnunskimi hvalisanji le tega po dušebrižnih »Slovenčevskih« pastirjih. ki vidijo samo svetle strani brez senc in madežev.
Kdor živi z narodom in mirno presoja njegovo delo, ta more kon-statirati, da se navzlic vsem še tako religiozno uspelim manifestacijam in še tako izborno končanim volitvam v korist SLS vrši v njem nek proces, ki truje njegove najlepše morale osobine. Ta proces se vrši polagoma, a tem gutovejše.
Naroda se je polastil pohlep ra denarjem, zvezanim z lahkim in razkošnim življenjem. Zavladal je naj-odurnejši egoizem, ki je pripravljen za pol para pregaziti svojega najbližjega — očeta in zataji mater, Vrednost intelekta se ceni v narodu samo v toliko, v kolikor more pomoči pri ustvarjenju materialističnih ciljev in interesov. Idealizem in z njim zvezano delo se smatra danes v narodu za prismodarijo in idealiste godne za Studenec. Pojmi o časti in poštenju so povsem skaljeni in narod slavi ter časti one, ki bi morali za svoje krvavo delo že davni, na kandelabre. Za domovino zaslužne prezira, pozablja ali pa celo kleveta na tako podeS in ogaben način. kakor znajo to le poštenjaki iz te proklete doline šentflorjanske. Negativizem in smisel za rušenje, če tudi pritajeno in izza plota, pridobiva vedno bolj premoč napram pozitivizmu, ki hoče graditi in ustvarjati, Triumf materializma še ni bil med blagim in katoliškim slovenskim ljudstvom tako velik, kakor je baš sedaj, ko se nahaja le to ljudstvo navzlic vsem protikonsta-tacijani farizejskih voditeljev v težki krizi idealizma, morale in vsega duhovnega. Da je temu tako ne trdimo samo mi, nego thdi poštena katoliška omladina zbrana okoli »Križa na gori«.
Za te naše ugotovitve bomo $j-cer želi očitke, da smo obrekovali kot izdajalci in apostate slovensko ljudstvo in da je vse samo prazna laž in grda zloba.
Mi na te očitke ne bomo odgovarjali. ker se zavedamo, da smo na pravi poti, ko dvigamo svoj gfas preko mas oznanjujoč Jim brezobzirno čisto resnico, ki je in ostane hčerka Božja. To uro nas še marsikdo ne razume. Toda prišel bo čas, ko bodo slepi izpregledali. nemi iz-pregovorili in gluhi slišali in tedaj se bo razmeglilo i Alešu z Razora ter hlapcu Jerneju s Petrom Klepce™-___________________________A.	V.
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
Insertrafte v „ORJUNl!“
»On je,« je šepnil Taldikin1. »Vidiš, kako so modrikasti pa gibasti, s telečnjaki.«
»Uh! Dosti jih je!«
»Polk jih bo. Zadaj je kavale-rija.«
Nebo je bledelo. Poslednje zvezde so ugasnile. Sedaj je bila že jasno vidna kolona avstrijske pehote* ki je šla naravnost proti meji. Trije eskadroni konjenice so jo spremljali. Približno kilometer pred gozdom so se Avstrijci ustavili; videti je bilo, kako so ljudje sedli na cesto. Zasvetile so se cigarete.
»Odmor imajo,« reče Ažogin.
Od kolone so se oddelili posamezniki in se v redki vojni vrsti hitro pomikali proti gozdu.
»No, Ažogin, teci k Popovu, javi. kako je, jaz pa ostanem, da vidim. kam krenejo — na Zveržinec ali Tomašov. Si razumel?«
»Sem.«
II.
Straža se je pripravila • na boj. Stražmojster Popov je zasedel konja in v diru odjahal, da se na lastne oči prepriča, kako in kaj. Ni še
tu min. predse! g. Vtiki
• v • r
IDOL
Kakor smo še naknadno doznali, je podnačelnik delavnice gosp. inž. Sancin dal na vprašanje g. ministrskega predsednika za navzoče popolnoma nepričakovane, a po njegovem mnenju menda zelo »socialne« izjave in odgovore: »Redukcija delavskih plač je bila popolnoma umestna in upravičena, ker je bilo to osobje v primeri z drugimi raznimi obrati najbolje plačano. Najvišja povprečna plača da znaša 8 Din, a najnižja pa 5'20 do 5‘30 Din na uro1. Zraven te lepe plače pa dobiva delavstvo še lepe premije.«
Te izjave g. inž. Sancina so presenetile vse navzoče gospode. Da temu ni tako. bodo pokazala dejstva in številke.
Mislimo, da je bil g. podnačelnik delavnice docela upravičen dajati take izjave, samo da so bile te v toliko nepopolne, ker ni pristavil, da velja to le za njegovo osebo, poseb-
no kar se tiče premij! Ker je namreč res težko najti pri državni železnici inženirja, ki bi imel za svojih dobrih pet let službe lepo plačo, a k tej lepi plači pa še lepšo premijo, in sicer 8 deležev a 250 Din, t. j. 2000 Din mesečno. Zares lepa in zavidanja vredna premija!
Ne vemo, kake namene je imel pri tem g. inž. Sancin, da je tako vneto in socialno zastopal svoje podrejeno osobje.
Tu zopet pogrešamo delavci inž. Vidica, ki se je edini z vnemo zavzemal za interese delavcev. Toda intriganti niso mirovali in so seveda rovarili tako dolgo, da so vzeli delavcem pravičnega in svobodnega predstojnika. Delavstvo si bo zapomnilo takšne slučaje in bo gospodo še bolela glava, ko pride čas, da b(* tudi delavska para smela govoriti.
Vatikan in zasužnjeni Jugosloveni.
V Cerknem so hoteli slovesno pozdraviti sivolasega visokega du-hovskega pastirja prevzvišenega škofa Sedeja. Narod, ki ljubi tega samosvečenika je hotel dati duška svoji globoko otročje vdani ljubezni napram njemu, ki so ga mu hoteli že zdavno iztrgati in ga pognati s culo preko meje, kakor so njegovega duhovnega sobrata Karlina iz Trsta in dr. Mahniča s Krka. Ponižen in blag, kakor je samo slovenski človek, ni mislil na vidne manifestacije ali vsaj prikrite demonstracije, nego želel samo pozdraviti v domačem jeziku škofa svoje krvi. Da se ne bi zameril tiranom, ga je hotel slovensko pozdraviti samo v cerkvi.
V ta namen se je zbrala večja družba in osnovala posebni cerkveni zbor, ki bi pozdravil s slovensko pesmijo slovenskega škofa na slovenski zemlji. Ni pa še do dobra zadonela slovenska pesem preko zelenih cerkljanskih hribov, že je vstal kraljevi italijanski orožnik in Mussolinijev krvavi črnosrajčnik ter pričel uradovati. Vršila so se zaslišanja, aretacije in premetavščine v stilu doslej nepoznanem mirnim Cerkljanom. Končni efekt je bil drakonsko kaznovanje vseh slovenskih pevcev, prepoved slovenskega petja v cerkvi in končno go-vc>r pristojnega fašiistovskejga tajnika, ki je javno govoril, da fašisti nikdar ne bodo dovolili slovensko peti v samoitalijanskih Cerkljah in da bodo raje pognali škofa Sedeja iz Cerknega po odgonu, kakor dovolili eno samo slovensko pesem v njegov pozdrav. Ta sklep je podprl še z raznimi grožnjami na naslov sivolasega prevzvišenega, kateremu so njegovi črnosrajčniki sobratje želeli že pred leti smrt na kande-labru.
Uspeh te akcije je popolen. Slovenska pesem se ne bo oglasila s kora lepe cerkljanske cerkve in prevzvišeni knezoškof Sedej mora ostati v Gorici nasilno odtrgan od svojih ovčic.
Jugosloveni to in onstran meja pa upirajo svoje globoke vere polne oči vdano v Rim na ustnice sv. Oče-
ta in krotko pričakujejo odločne besede. Sv. Oče in nezmotljivi voditelj sv. rimske katoliške cerkve pa molče. Ta molk pa razlagajo oni, ki so bili toliko srečni, da so za-mogli poljubiti konico čevlja sv. Očeta, da sv. Oče polni ljubezni za ponižane in razžaljene popolnoma umevajo neznosni položaj Jugoslo-venov pod žezlom katoliških Savoj-cev, da pa oni ne zmorejo storiti zanje več, kot jih priporočiti neskončnemu božjemu Usmiljenju in jim podeliti svoj latinski očetovski blagoslov. In ker je slovensko ljudstvo neskočno globoko vdano Vatikanu in njegovemu belemu otijarje-nemu gospodarju, veruje tem besedam in moli zajedno z njim za večni spas duš onih onkraj Snežnika in Javornika, da jim izprosi vsaj za oni svet boljše in lepše večno življenje brez Mussolinija s svojimi opričniki.
Način vodenja politike s strani Vatikana napram raznim narodom se prav nič ne razlikuje od onega katerekoli države, ki ji je glavno načelo naslanjati se na močnejše. Tegobna usoda katoliškega dela Ju-goslovenov pod vlado Dunaja je poznana. Saj so bili povsem izročeni le temu na milost in nemilost ter ni Vatikan s Pijem X. pristal na uvedbo slovenskega bogoslužja samo radi Dunaja, ki je protestiral proti slehernemu poizkusu slične vrste. In kakor je tedaj držal Vatikan s Habsburžani na življenje in smrt-tako drži danes z Italijani, ker računa z njihovo trenutno premočjo kot z dejstvom večnega trajanja. Boječ se za usodo katoliške Italije zavira z vsemi silami proces ujedi-njenja vseh Jugoslovenov in uvedbo slovenskega bogoslužja, katerega je bil sicer že pripravljen konci-dirati v Avstriji. Izkoriščajoč politične prilike v Jugoslaviji, ki so nadvse pripravne za lovce po kalnih vodah, se umešava po svojih emi-sarjih v njene notranje prilike in še vedno forsira federalizem, kar pričajo tudi gotovi’znaki v jugosloven-skih političnih krogih, ki so povsem zavisni od volje sv. Stolice, najsi skrivajo to zavisnost, kakor kača noge.
Spričo dejstva, da je obstoj svobodne Jugoslavije Vatikanu vse preje, kakor ljubo dejstvo, bi bilo tudi čudno, če bi se interesiral za trpljenje nesvobodnih njihovih bratov v Italiji, ki so vatikanskim diplomatom zelo pripravni objekt, da z najmanjšo morebitno škodo ugodijo neinalim italijanskim imperialističnim aspiracijam verskega po-gieda.
Vatikan je bi) in bo za prošnje ter pritožbe Jugoslovenov v pogledu usode primorskih Jugoslovenov gluh. Poznavajoč mentaliteto vernih jttgoslcvenskih ovčic, bo i v nadalje slepo izvrševali vse uradne italijanske zahteve v pogledu zatiranja njihovih bratov, ker dobro ve,
da le te ovčice ne bodo izvajale konsekvence. Drugačne strune bo jel morda šele ubirati, čim se na podlagi dejstev prepriča, da znajo te ovčice misliti i s svojo glavo in da zamorejo lepega dne ostentativ-no ostaviti sredi pota koštrune. ki jih danes tako zvesto vodijo preko vseh polen in zagrad vedno in naravnost v Rim pred prestol božjega namestnika in prijatelja Velikega Inkvizitorja XX. stoletja. Pri psihi teh dobrih jugoslovenskih ovčic pa je, Bogu bodi potoženo, seveda mogoče, da bo preje potegnjena poslednji njih koža preko glave, prej ko bo jeta misliti sama z njo.
A. V.
Orlovski,mladci* - katoliški skavti.
Pri zadnjem nastopu propagator-jev bivših jungschiitzovskih priganjačev, ki se je vršil v Ljubljani začetkom preteklega meseca, smo Opazili v orlovskih vrstah par dečkov, ki so nosili skoro tak kroj, kot ga nosijo naši skavti. Ker so se Orli že ob svoji ustanovitvi v pogledu kroja in sličnega izkazali kot izborni plagiatorji, smo i v tem slučaju slutili nekaj sličnega in smo se pričeli zanimati za te orlovske »skavte«.
Prva pojasnila smo našli v listu »Orlič«, ki ima na naslovni strani sliko orlovskega mladca v gori omenjenem skavtskem kroju z gorenjskim klobukom s krivci in geslo: »Bodi pripravljen!«, ki je izključno last skavtov, namreč onih skavtov, ki so se razvili iz izvidnikov generala Baden Powela in so razširjeni po vsem svetu kot dobra mladinska organizacija, ki obstoja i v Jugoslaviji kot »Savez Izvidnika i Planinki«, v tem listu smo dalje videli in čitali trojno obljubo in deset zakonov, ki so v nekaterih točkah sicer orlovsko prikrojeni, ki pa v spldšnem po razdelitvi odgovarjajo skavtskim. Razumeli smo tedaj vse. kar smo poleg tega že opetovano čuli, da se pripravka ustanovitev nekakih katoliških skavtov. Ti katoliški skavti nastopajo torej enostavno kot pripadniki organizacije v katero spadajo in tvorijo orlovske mladce.
Poleg tega smo opazili, da »Slovenec« nikdar ne priobčuje nikakih
spisov o skavtih in njihovih taborili in tudi nikakih objav, kot to često čitamo v »Jutru« in »Slovenskem Narodu«. Baje je bilo skavtu, ki je hote! objaviti neki spis v »Slovencu«, namignjeno, naj vloži prošnjo na orlovsko podzvezo, ki naj se izjavi, ali se strinja s tem, da izhajajo objave skavtov v »Slovencu«. Naši skavti so to seveda ponosno odbili in sedaj ravno tako izhajajo s pomočjo svojih objav v »Jutru« in »Slovenskem Narodu« kot preje ali pa še bolje. Glasilo edino zveličavne stranke se skupno z našimi dičnimi Orli gotovo boji konkurence med svojimi ponižnimi orlovskimi mladci — katoliškimi skavti in med našimi ju-goslovenskimi skavti.
Kot se ne strinjamo z nikakim cepljenjem nadstrankarske skavtske organizacije, tako se ne strinjamo z orlovskim »skavtizmom«, ki pod to vabečo firmo privablja našo mladino v vrste organizacije, v katere vodstvu se nahaja i nekoč tako verno dinastiji Habsburžanov in Avstriji vdani predsednik oblastne skupščine ljubljanske.
U ver jeni smo, da so nade »orlovskih skavtov« zaman, ker naša mladina se probuja in bo vstopala v organizacije, ki so koristne na ta ali oni način jugoslovenskemu narodu, ki ga združujejo in ki ne vlivajo v dušo ntfadlne plemenske in strankarske mržnje in separatizma.
C. P.
Padanje državnih dohodkov.
Iz Beograda prihajajo poročila, da znatno padajo državni dohodki. Dosedanji izkazi dohodkov železnice,' državnih monopolov in vseh ostalih gran, izkazujejo znatno manjše vsote, kakor je predvideno v državnem proračunu. Vlaki, ki vozijo po Bosni, Dalmaciji in Srbiji, so globoko pasivni. Velik del državnega posojila, ki smo ga sprejeli iz Amerike je porabljen za poravnavo različnih državnih obvez, katerih ni bilo mogoče v redu plačati iz rednega proračuna.
Vzrok temu padanju državnih dohodkov leži v presilnetn obdavčenju narodnih mas in previsokih cenah državnih m ortopedskih predmetov, ki jih naroti zbog pomanjkanja denarja ne more več kupovati. Tako je padel konzum tobaka pod vsako pričakovano točko. V Bosni in Dalmaciji smatra danes narod moža, ki
pridirjal do obronka, ko je že (.pazil Taldikina, kako se pripravlja na strel. Po gozdu so se tu pa tam oglašali streli. Popov se je vrnil in poslal pismeno poročilo v polkovni štab.
Posadka je ležala na grebenu pred vasjo. Dvajsetšest ljudi je bilo razpostavljenih na tristo korakov in napeto gledalo predse.
V	gozdu so se oglašali pogosti neredni streli. Avstrijci so puškarili s Taldikinom. Videli so kozaki, kako je tekel Taldikin od drevesa do drevesa in streljal zdaj od tu zdaj od tam ter tako varal Avstrijce. Toda le-ti so šli vendar naprej. Streljanje je postajalo močnejše in včasi je nad glavami kozakov zabrnela z otožnim petjem krogla.
Taldikin je došel do ceste, ki se je zgubljala med gričevja, in se v teku spustil k svojcem.
»Glejte, da mi ne streljate brez potrebe. Sproži, kadar ga imaš na muhi,« je govori! Popov pri obhodu svoje čete.
»Ne bomo, ne. g. stražmojster; vso njegovo armado ustavimo,« so govorili kozaki.
Taldikinovi streli so prenehali, utihnilo je tudi puškarjenje Avstrijcev. Razburjeno je čakal Popov, kaj bo. ,Vsaka minuta zakasnitve mu je bila ljuba, vsaka je približevala pomoč rezerv, ki naj mu pridejo v podkrepitev. Na umik ni mislil, čeprav je naštel trideset pušk proti Taldikinu, koliko pa jih ni streljalo.
Nastopilo je čmerno jutro. Pršelo je in spet se je spuščala megla.
• »Gospod stražmojster,« je začul tih glas z leve: »Ali lahko?«
Popov je pogledal tja. Na gozdnem obronku sredi zelenja mladih jelk so se pokazali trije Avstrijci. Sivomodri plašči, visoke kape, te-lečnjaki na hrbtu, so se jasno videli na temnem ozadju gozdnega obronka.
Popov je pokimal z glavo. Lovska strast ga je prevzela, zgrabil je za puško in zlezel sam v vrsto.
»Čakajte, bratci, ne preplašite jih predčasno. Naj tudi jaz počim.«
Trije streli so skoraj sočasno zadoneli. En Avstrijec se je sesedel in obležal kot modrikasta lisa sredi mladih jelk, druga dva sta izginila.
(Dalje prih.)
Na Krku.
(Črtica z letošnjega skavtskega ta-borenja.)
(Konec.)
Tabor smo postavili v bližini starega Omišalja in smo tako imea priliko, da smo ga večkrat obiskali. Ob nedeljah smo se vsi udeležili sv. maše, ki se bere tu v staroslovenskem jeziku, ki vpliva na vernike precej drugače kot nam popolnoma tuja latinščina. Poleg tega je tudi duhovščina v veljki meri juguslo-vensko orientirana ter to jugoslo-venstvo in slovanstvo izpoveduje povsod, tako na prižnici kot 'med ljudstvom. Tako sem imel priliko slišati ljubezni do slovanstva polno pridigo ob priliki proslave obletnice rojstva sv. Cirila in Metoda.
Isti dan se je vršila popoldne slovesnost na čast tema dvema slovanskima apostoloma. Mesto' je bilo okrašeno izključno z jugoslovenski-mi zastavami. Vsi govori so bili sestavljeni izključno le v smislu jugo-slovenske ideje. Divil sem se dejstvu, da je naša ideja našla tak odmev v mestu, ki je takorekoč popol-
var, ki bo z odločnim udarcem zravnal krivico in pokončal, kar je zl°; Da li je ta kladi var že med nami. ali ne, to pa bo pokazala bližnja bodočnost. ker eno je gotovo, da po poti, po kateri hodimo danes, drevimo vse drugam, kakor h konsolidaciji in napredku zemlje.
Orjuna je organizacija, ki ni nikdar pozabila na svoje brate onkraj nasilno potegnjenih meja in bila zato izpostavljena najtežjim preganjanjem. Ako ji zanikavajo njeni sovražniki vse zasluge pri njenem de-llu za Narod, le te ji pa m injcrejo.
Vabilo
na
občni zbor
Ekonomske Orjune, osrednje reg. zadruge z o. z.
ki se vrši
v četrtek, dne 25. avgusta 1.1. ob 20. uri v gostilni pri Mraku na Rimski cesti.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Citanje revizijskega poročila.
4. Odobritev računskega zaključka
za leto 1925 in za leto 1926.
5. Volitev načelstva.
6. Volitev nadzorstva.
7. Sklepanje o razdružbi in likvi-
daciji zadruge
8. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se v skladu s § 32 pravil vrši 26. avgusta t. 1. ob istem času, na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsaki udeležbi.
Načelstvo
Dopisi.
se vozi z železnico, bogatinom, ker sam nima niti daleko toliko, da bi mogel plačevati drage voznine celo v IV. razredu. Dočim sfl cene poljedelskih produktov pod normalo, pa so cene industrijskih produktov skoro 2/s više. Široke plasti naroda so brez denarja. Up na zaslužek z letošnjo kampanjo poljedelskih proizvodov pa je minimalen spričo katastrofalne suše, ki je povzročila neprecenljivo škodo.
Narod trpi in molče prenaša vse to gorje ter se nadeja lepših dni. Da li je ta nada upravičena, bo pokazala bližnja bodočnost. Mi, ki smo sicer prvi med optimisti, skoro ne verujemo v izboljšanje potom dosedanjih form, ki se izkazujejo že osem let kot pogubne za našo zemljo in vedno bolj verujemo, da bo mogel izvesti narod in zemljo iz obstoječega pogubnega stanja kladi-
Iz Ajdovščine. V ajdovski predilnici, v kateri je zaposleno slovensko delavstvo, se čujejo pogosto prav čudni glasovi. Z njimi postopajo kod z živino ali z blagom. Kadar se vrši kaka narodna slavnost, jih naložijo na vagone in jih vlečejo v parado; če kdo ugovarja, izgubi službo. »Goriška Straža« z dne 29. julija prinaša dopis, v katerem se dopisnik pritožuje nad mojstrom Nosserjem, ki postopa z delavci posebno grdo, in je bilo prav rad| njega zadnje čase odpuščenih več delavcev. Delavstva se radi tega po-lašča razburjenost.
Iz Tolmina. Letošnje leto so Italijani napravili posebno veliko reklamo za Tolmin kot letovišče. Izdali so brošure s slikami, razposlali letake, 'ki vabijo v ta kraj planinskih lepot in poletnega hlada. Predvsem pa vabijo seveda Italijane, zato ker bi radi utisnili kraju .čim-prej laški značaj. Ob tej reklami je res prišlo nekaj tujcev, časopisi jih naštevajo celo iz Egipta, Genove, Florence. Odbor za promet s tujci je celo organiziral dne 6. avg. veliko veselico,, in sicer poletni pust, na katerem ne bo manjkalo godbe, plesa, korijandolov, serpentin; prostor
norna odrezano od ostalega političnega vrvenja.
V	Omišlju sem takoj našel sorodne duše, med njimi nekega bližnjega sorodnika našega hrabrega brata Koste Pečanca, ki je bil priča četniških podvigov tega junaka. Mnogokrat mi je govoril o svojem ujcu in o njegovih činih in jaz sem dobil še večje spoštovanje pred njim, ki mora biti vzor vsakega or-junaškega četnika.
Tako so m'i potekali dnevi in skoro je prišel čas, ko sem se zopet moral vrniti iz te naše lepe zemlje ob Jadranu v mesto, kjer še vedno enako divjajo valovi sramotne politične borbe in v katerem že eno leto ne sme zavihrati v čast jugosloven-stva in nijegove ideje noben* orjuna-ški barjak na ljubo naših zapadnih sosedov in onih »c. kr. 'kandelaber-skih plezalcev«, ki jim je Jugoslavija in jugoslovenstvo trn v peti.
Vendar sem uverjen, da bo napočil čas, ko bodo orjunaški prapori vihrali od Soče do Soluna in ko se bo ob našem Jadranskem morju pod mogočno Učko dvigal tabor jugoslovenskih skavtov, ki bodo ponos-
ni na veličino svojega naroda zapeli svojt) lepo himno planinam naše lepe
domovine.
Pravljica o čudežnem vrtu.
Bilo je daleč tam za devetimi gorami in za devetimi vodami. Med strmimi pečinami je bila dolinica z rodovitno zemljico in ta dolinica je bila polna prelepega cvetja. ’ roka ga je bila zasadila in *e re !?,! kdaj ga je videlo človeško oko. Ni bilo vrtnarja, ki bi urejeval ta vrt, a cvetje je vendar dobro uspevalo ter je s svojo pestrostjo razveselilo srce redkemu gledalcu.
A prišla je velika vojna. Tudi narod za devetimi gorami in za devetimi vodarni se je hrabro vojskoval jn vojna vihra tudi vrtu ni prizanesla. Marsikatero cvetko so poman-drale okorne noge mimohitečih trum. Ali uničiti ga niso mogle. Komaj je zavladal mir so' zopet vzdignile prelepe cvetke svoje glavice, a ugodni vetrovi so prinašali seme Še mnogih drugih lepših rož, ki so tudi vzklile
v	blagoslovljeni zemljici. In vrt je bil lepši nego kdaj poprej.
bo razsvetljen z balončki prav po beneško. To se je vršilo v soboto.
V	nedeljo pa je bil zopet ples, koncert na trgu in veselica za deco. To pa je glavno. Veselica za tolminsko slovensko deco, ki jih vabijo v svoje kremplje in kupujejo z bonboni. Tolminci so po večini zavedni in upamo, da se ne bodo dali zapeljati od takih vab.
Orjunaši. šesto leto oznanjamo samo gorečo in neomajno Ljubezen do Zemčje. Krone in Nacije, in dajemo vse svoje sile samo za ustvar-Lienje velike^ nedelji vle Jugoslavije od Trsta do Varne. V plačilo za, to Pa nas preganjajo kot pse in zasmehujejo kot fantaste.
. Zgodilo1 se pa je, da je zaneslo Slf^o našega vrta čudno karavano.
so trgovci v njej, a z njimi so Potovali tudi učenjaki in pismouki, a._ tudi vrtnar je bil slučajno med nJimi. Ko ugledajo' prelepi vrt, se ne morejo načuditi njegovi krasoti.
Trgovci pravijo: »Poberimo le-.. c.vetice in odnesimo jih seboj. Z njimi bodemo napravili veliko kupčijo.«
Pismouki veie: »Pustite cvetje na mestu. O njih bomo pisali učene knjige ter si bomo z izkupičkom zaslužili lepe denarje.«
A vrtnar reče: »Roke proč od I^ojega kraljestva. Ali ne vidite, da Je to cvetje nasajeno brez vsakega eda? Tu moram napraviti šele jaz ed! Kar mi bo všeč bo ostalo, dru-
bom vrgel stran. Cvetje mora rasti tako, kakor je meni volja.«
Trgovci in pismouki so poslušali vftnarja-strokovnjaka, ker so si obetali še večjega dobička, če bi bil Vrt urejen od umne roke.
Vrtnar — Manzor mu je bilo ime r~ ie s svojimi pomočniki takoj prijal svoje delo. Ruval je cvetje, iz-s«Daval ga in presajal, a zalival je ^o one cvetlice, ki so mu bile
šev ne skrivil kak las. Za to veMko skrb ji bo Orjuna izkazala polno hvaležnost,, posebno pa še velespoštovanemu gospodu Velikemu županu mariborske oblasti.
Dubrovniška Orjuna je priredila izlet v starodavni Cavtat, ki jo je sprejel nadvse gostoljubno.
Proslava praznika žrtve je priredila Orjuna Vranji^ ki se mora boriti z vsegamogochimi italijanskimi cementnimi baroni. Po obhodu po mestu je povzel besedo predsednik br. dr. Ljubo Leontič, ki se je v svojem daljšem govoru spominjal vseh orjunaških žrtev, oso-bito pa še nepozabnega brata Valentina, ki je živel in umrl za svojo idejo. Orjuna se ne plaši žrtev in tudi ne bo nikdar krenila s svojega pota. Orjuna ne ubija in gazi nikogar, ali mora brezpogojno doseči svoj veliki cilj. Orjunaši nismo sentimentalni romantiki, nego mrki borci, ki gledajo mrko življenski resnici kakor smrti v obraz. Orjuna je najmočnejša tedaj, ko na njo ju-rišajo vsi in jo je moči razbiti samo iz notraj. To je edina smrtnonevar-na klica, katero pa je treba brezobzirno izruvati, čim bi se pojavila.
Po govoru dr. Leontiča se je vršila lepo uspela zabava, ki se je končala zvečer z bakljado po obali.
všeč. druge je pustil veneti. Na vrtu ie sezidal tudi s steklom pokrito hišico. ki jo je imenoval Cvetno galerijo.
A žal: vrtnar Manzor ni bil pra-
vi	vrtnar... Tam daleč,'kjer solrtce zahaja se je bil učil nekoliko vrtnarske obrti, a svoje učne dobe ni končal ter je spoznal le pičlo število cvetlic. Mislil je, da vse one, ki jih v mladosti ni spoznal niso nič vredne. Zato je v čudežnem vrtu pokončal vse, česar ni poznal, a od stoterih in stoterih cvetlic jih je gojil samo sedem, ki so mu bile znane še iz dežele, kjer solne e zahaja.
Velika puščoba je zavladala sedaj na čudežnem vrtu. Kar so božji vetrovi nanesli, vse je skoraj pokončala njegova neusmiljena roka. Ostale so samo gredice z onimi sedmimi sicer lepimi in pestrimi, a skoraj enakimi cvetlicami.
Pismouki, med njimi posebno Kancarnaša, Stelabeg, Nurvik, Bager in Dobiga, a tudi trgovci so mu vseeno zaupali. Prvi so jeli pisati o sedmerih umetno vzgojenih cvetlicah debele knjige ter so jih prodajali presenečenemu narodu za drag denar. Drugi so nalagali vrtnarjevo
je s svojo tisoč glavo množico naglo odmeglil pred 48. Orjunaši. Akc bi
hoteli shod principijelno razbijati, potem bi naš namen gotovo ne publicirali, nego izvršili svojo namero šele v dvorani.
»Slovenec« trdi sedaj, da smo Orjunaši kot notorični pol. pristaši SDS organizirali napad in razbitje shoda. Mi pa k tej trditvi decedira-no izjavljamo, da so imeli o pohodu Orjunašev v Union demokratski voditelji ravno toliko pojma, kakor dr. Korošec, ki je na ta poset tudi opozoril zborovalce z zagotovilom, da je vse pripravljeno za sprejem Orjunašev, ki se seveda niso pustili pretepati zelenimi klerikalnimi akademikom in hlapčevskim rediteljem. Kdo je bil pri tem hujši se je najlepše videlo iz poteka preiskave državnega pravdništva, ki bi Orjunašev gotovo ne ščitilo, nego jih prav pošteno obtožilo, če bi imelo zato konkretni povod. In kakor nalašč je hotela pri tem še usoda, da je bil v zvezi z unionskiru kravalom obsojen samo tajnik SLS Gabrovšek, ker ie razžalil br. ing. Marka Kranjca. dočim ni bil kaznovan niti en Orjunaš. Da bi bilo sodišče pristransko in korumpirano po PP-režimu tega pa dični Slovenec vendar ne bo trdil.
»Slovenec« govori o budalostih drugih, svojih, ki se dvigujejo do neba, pa ne vidi in govori o straneh kronike SLS, ki so vse oreje. kakor v čast njej in njenim jeklenim borcem, namesto, da bi pustil travo rasti preko spominov na one ure, ko je štiritisoč zavednih in odločnih pristašev SLS bežalo pred neščico 48 Orjunašev, ki jim niso niti ničesar hoteli.
ladni radikali. Poleg tega, da je
radikalni narod razdeljen na sto frakcij, mora prenašati še eno nesrečo in to je, da mu sodišče obeša pristaše. Obesili so Carugo, obesili
cvetje v velike zaboje in ktišare ter so ga izvažali v Zlato mesto. A pismouki so pisali in pisali in zopet pisali o teh cvetlicah, dokler ni narodu presedalo in je spoznal, da je varan ter je vrgel knjige s studom
v	smeti...
Mnogo, mnogo let je prešlo od tistih časov. Vrtnarjeva hišica je že davno propadla in pismouki s svojimi knjigami so že davne/ prah in pepel. Iz pomandrane zemljice pa so ponagle iz ostankov koreninic zopet stare cvetlice, ki cvetejo danes še lepše nego so cveie kdaj poprej.
In vprašam Vas ljubi otroci, ali je bilo potrebno in koristno, da je v onih časih naduta človeška roka vladala brezumno n'a čudežnem božiem vrtcu?
In je lf potrebno in koristno, da pri nas nekateri ljudje šiloma vladajo nad slovensko oblikujočo umetnostjo?
Ni potrebno niti’ koristno- pravim jaz, kajti bo prišel čas, ko bodo tudi naši pismouki in vrtnarji že davno pozabljeni, a cvetje na našem umetniškem vrtu bo poganjalo nemoteno lepše rože nego kdaj poprej.
Ahasver.
Lackoviča in sedaj v Novem Sadu tudi Krnjača, ki se je pred smrtjo bratski, poslovil od pašičevcev, katerih pristaš je bil.
Fašistovski visokošolci prirede tabor na Snežniku od 15. t. m. dalje. Upamo, da se bodo ob tej priliki dostojneje vedli, kakor zadnjič v Gorici.
V	Vojvodini je bilo izvršenih do pričetka avgusta tega leta
30.000
rubežni pri vojvodinskih Seljakih radi zaostalih neplačanih davkov. Vojvodina rapidno pada. Za lansko poplavo ubija seljaka letos grozna suša in narod brezupno zre v temno prihodnjost.
Izjava šefa samostojnih demokratov g. Pribičeviča o organiziranju narodnega odpora proti teroru vladajočih je naletela na najrazličnejše komentarje. Mi z naše strani pripominjajo k »njej samo to, da so te odločne besede, katerim bodo v skladu z besedami gospoda Pribiče-viča gotovo sledila v slučaju potrebe i dejanja pravi odraz razpoloženja vseh ponosnih in čestitih Jugo-slovenov. ki jim je že dovelj teptanj in ponižani s strani onihi ki bi se morali po i. decembru 1918 zariti s svojo izdajniško sramoto sodjdm sežnjev globoko v črno zemljo. Besede gospoda Pribičeviča so bile težke, in težko onim, ki še danes ne vidijo v njih več, kakor »bes šefa stranke, ki ne more v vlado«. Po raznih gotovih znamenjih soditi prihaja po vsem, kar se odigrava ta čas v naši zemlji doba odločilne borbe, v kateri bomo pošteno posegli
i	Orjunaši, da dosežemo visoke cilje in podremo trhle stebre in malike. ki jih danes po božje časti naše dofero slovensko ljudstvo.
»Naš dobri in zlati gospod poslanec Žebot kot pospeševalec avtoritete sodnih oblasti«. To je epi te ton ornans, katerega si daje ta gospod poslanec v člankih, ki jih piše v »Slov. Gospodarju«.
Kako pa skrbi dični gospod poslanec za avtoriteto oblasti, pa naj kaže sledeči slučaj. Mariborsko sodišče citira neprestano g. poslanca na.sodišče v nebroj zadevah, ki tečejo proti g. poslancu. Jasno je, da je po zakonu brez ozira na imuniteto tudi za poslance dolžnost priti na sodišče, če se jih poziva na zagovor ali pa kot priče. Samo gosp. 2ebot misli, da je izvzet od te dolžnosti. Ko je te dni dostavilo mariborsko sodišče po sodnem slugu neko vabilo, je g. poslanec 2ebot v sveti jezi zagnal vabilo proč rekoč: »Kaj sodišče ne ve, da sem jaz imun in da sodišče nima nič opraviti.« Dvignil je svojo orjaško, na številnih shodih že izkušeno pest ter zagrozil sodnemu slugi, ki je izvršil samo svojo dolžnost, rekoč: »Nad vami pa se bom že maščeval v Beogradu.«
Kam plovemo. Gospod Žebot tako rad ruje proti balkanizmu. Zgleda pa, da se je njega že prav temeljito prijel.
Poštnemu ravnateljstvu v Mariboru pa dajemo na znaje, da se bo-dfemo zanimali, kako je mogoče, da za g. Žebota ne veljajo splošni pred-
 f----------------------------------------
plsi dostavljanja in da nekateri uslužbenci na pošti dosledno vračajo sodne pošiljke s pripombo, da je g. poslanec v Beogradu, čeravno se sprehaja v Mariboru.
Govori dr. Korošca postajajo vedno interesantnejši. Osobito v pasusih tičočih se ozadja kleroradikal-ne zveze na življenje in smrt. Po čestem ponavljanju sklicevanja na neke zunanje politične vzroke pričenjamo verovati i mi, da je sklenila zelena veja Prlekije z velikim Nimrodom sporazum — recimo zavoljo kake Italije. Poznavajoči razmere skoro ne moremo doumeti zakaj naj bi bili baš edino legitimni predstavniki slovenskega ljudstva oni element, ki s svojo prisotnostjo podpira značaj zunanje (pollitičnih akcij vlade. Njihove zveze z Vatikanom, ki mu je lastni interes nad vse, jim -pač ne daje za to kakih posebnih legitimacij. Potem ostane samo še ena razlaga, katere mi kar ne moremo verovati. Zalibože pa pridobiva to in onstran meja vedno več privržencev in je bila pred par dnevi izgovorjena celo iz ust enega bivših kraljevih ministrov. Ako najdemo za to razlago dokazov, potem naj bodo gospodje branitelji pravic slovenske grude prepričani, da se bomo mi z njimi vse drugače pogovorili, kakor oni, ki so jih spravili k vladnim koritom.
Trgovci v revirjih T. P. D. so
nabHi pretekli mesec razglas, da ne morejo več kreditirati rudarjem, ker so spričo preobilnih kreditov le tem že itak na robu gospodarskega propada. Kcrak trgovcev je povsem razumljiv. Toda kaj naj stori sedaj ubogi trboveljski rudar, ki prejema mesečno pri petčlanski družini 480 dinarjev čistih prejemkov. Odgovora na to vprašanje bedni suženj ne ve, ki ve samo eno in to je, da nevzdržno hiti proti socialnemu debaclu tolikšnega obsega, kakršnega še ni bilo v mejah Jugoslavije. Dočim sprejemajo tuji privandranci polmilijonske plače, pa umira naš narod gladu in kolne usodo, ki ga je vrgla na to ped zemlje blagoslovljene za vsakogar, samo za domačina ne.
Makaroni so zadišali tudi neke^ mu magistratnemu nadsvetniku, da je odšel na svoj dopust v edino zveličavno deželo dvatisočletne kulture. da se natančneje pouči pri črnosrajčnikih, kako se uspešno vodi preiskavo proti Orjuni, da v ponovnem slučaju zopet ne izpodleti, kakor za časa trboveljskih žrtev. Sicer pa bi g. nadsvetnik ostali raje pri >makaronarjih, ker bodite prepričani. da še Vaši navidezni prijatelji, katerih število ne zmore niti prstov ene roke, ne bi jokali kaj prida za Vami.
O nekem eventuelnem protide-lavskem pokolju jugoslovenske vojske žlobudra »Delavec« pri poročilu o dunajski revolti. Na zlobno insu-nuacijo naperjeno proti naši vitežki vojski odgovarjamo in opozarjamo drage sodruge samo na poročila o komunistični rdeči vojski, ki v resnici uprizarja po nesrečni krvavi Rusiji prave pokolje na brezpravni
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam!
NaS pokret.
Za tiskovni fond »Orjune« je daroval A. G. 50 Din. Iskrena hvala.
Za fond Orjune je daroval industrialec G. 1500 Din. za kar se mu flajiskreneje zahvaljujemo.
Pred sodiščem se bo vršila v kratkem obravnava proti dvema našima bratoma, ki sta podpisala člansko legitimacijo po razpustu Orjune. Obtožena sta po § 102. srbskega kazenskega zakona in to po zaslugi _ poštenjaškega »Slovenca«, ki še ni nikdar denunciral. O poteku te juridično veleinteresantne pravde bomo poročali.
Tako romajo najboljši naroda pred sodni stol, ker ne priznavajo nikomur prava zavirati jih pri njih nacionalnem delovanju, kakor leta 1914. Videli, bomo sedaj samo, da li jih bo i sodišče enako sodilo!
Baonski komandant Mariborskega baona izreka pohvalo vsem četnikom. ki so se udeležili baonske vežbe na Pohorju dne 24. preteklega meseca.
Seja Upravnega odbora in Izvršnega odbora Orjune Ejubljanske oblasti se je vršila v nedeljo, dne 7. t. m. in so bila na njej pretresana različna važna politična ter interna organizacijska vprašanja. V vseh obravnavanih točkah so bili sprejeti sklepi soglasno in bodo v najkrajšem času objavljeni vsem zaupnikom!
V	Krapnju pri Šibeniku je priredila Orjuna nad vse uspeli zbor. na katerem sc predočilr orjunaški gorniki zbranemu narodu program ln cilje Orjune. Po zboru je bila i ustanovljena Orjuna Krapanj.
. Razvitje prapora Orjune Gaber-Je je preloženo na 2. oktober, ker
je prepovedala vlada zakona, reda ln pravde polna skrbi, da bi se »ateremu njej toliko dragih Orjuna-
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo , v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
n
»AZUMNA
MICA
Kronika.
Obvestifo čitateljem. Ker odide večina bratov tiskovne sekcije za-tedno z bratom Verbičem tekom prihodnjega tedna na 'dopust, ne bo jzšla prihodnji teden »Orjuna«. Prihodnja naša številka izide 26. avgusta.
Uredništvo.
»Unionski shod« pogrevajo zo-flet klerikalci in ga skušajo naprtiti demokratom. Dosledni svoji stari navadi pri tem grdo lažejo in na-
tolcujejo. Zbog tega pribijamo sledeča dejstva:
Orjunaši nismo imeli prav nika-kega namena razbiti shod dr. Korošca, kar smo tedaj i dan popreje z javno kofportirano posebno izdajo »Orjune« pribili in to zbog tega, ker bi nam bilo daleko bolj v prid, če bi dr. Korošec povedal pred očmi tisočev Ljubljančanov, kdaj smo se parili Orjunaši z Mussolinijem ln mečkali Juvanu prste, kakor pa da
je najmodernejše ir e j ena ter iivriaje tu tiskarnlška dela od ntjpripr*-atej&ega do najmodernejšega. - Tiska iolske, mladinske, leposlovne in znanstveie knjige. Ilnstriraae knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — Broiare v malih in tndl največjib nakladata. Časopise, revije, mlad. liste.
Okusna oprema ilostrii. katalogov, mikov ii reklam. Hitov. Lastna tvornlca šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
nizki seljaški in delavski narod, katero se drzrfe dvigniti proti rdečim kremeljskim samozvanim čarom.
O	gospodu Braunitzerju. delo-vddji v kurilnici Ljubljana II. je prinesel daljši članek i list »Profesio-nist«, strokovno glasilo železniških profesionistov. V tem članku izneseni očitki ,so take narave, da pričakujemo od železniške uprave naj-odločnejših korakov, ako je samo polovica le teh resnična. Za zadevo se bomo zanimali in o njej točno informirali našo javnost, ki bo imela priliko zopet izvedeti marsikaj interesantnega.
Orjunaš je našel 10 francoskih frankov in jih lastnik prejme v upra-
vi	lista »Orjune«.
»Z razpustom Orjune« se dičijo nekateri klerikalni poslanci pred svojimi volilci in podčrtavajo le ta razpust kot nekak posehen uspeh. Kakor sicer rade volje privoščimo vrlim Slovenoborcem vsaj malce veselja na naš račun, tako pa od-iočno konstatiramo, da nimajo slovenski klerikalci niti za makovo zrno zasluge pri razpustu slovenskih Orjun. Blagoslovljeni gospodje so sicer vlagali interpelacije in pritiskali kljuke po Beogradu, vendar bi gotovo še danes obstojala v ljubljanski oblasti nerazpuščena Or-juna navzlic vsem tem njihovim korakom, če ne ti Itaiija ultimativno zahtevala tiste dni razpust slovenskih Orjun! O tem se dragi Sloven-čevci, ki so danes z vlado itak eno, brez naporov uverijo iz zapisnika seje ministrskega sveta, akta o razpustu Orjune v arhivu ministra notranjih del in gotovih dokumentov v ministrstvu inostranih del, ki jih je odstranil iz miznice šele minister dr. Perič. Ako smo se mogli o vsem tem uveriti mi in za to našo vero najti primerna potrdila, potem to ne bo naporno tudi za legitimne predstavnike Slovencev.
V	slučaju, da bodo gospodje po teh naših ugotovitvah še vedno govoričili svojim brumnim volilcem o »razpustu Orjune«, pa bomo i mi jeli verovati, da so imeli gotove zasluge pri njem osobito, ker vodijo vse poti k papežu v Rim. Od tega pa tudi ni kaj daleč do papeža črno-srajčniškega diktatorja na Monte Citorin.
Voščene vžigalice. Uprava državnega monopola je dovolila s svojil aktom I. M. 541 od 26. julija 1927 izdelavo voščinih vžigalic vsem tovarnam vžigalic. Kakor ču-jeino pričnejo z izdelavo teh voščenih vžigalic v najkrajšem času tvor-nice »Drava« v Osijeku in tudi tvor-nica vžigalic v Vrbovškem.
»Jugo-avto« ima v Mariboru neko večjo pravdo proti uradniku posojilnice Kendi in je imenoval kot pravdnega zastopnika Nemcev v ma-rib. obl. voditelja dr. Miihleisna. Ker poznamo »Jugo-avto« kot slovensko podjetje, mislimo, da bi že lahko poiskalo pravdnega zastopnika pri katerem številnih slovenskih odvetnikov v Mariboru, ki so gotovo tudi toliko juristi, kakor Nemec dr. Miihleisen.
Vedno solidarni! Marsikateri Slovenec se čudi veliki naklonjenosti velmož SLS do črnogorskih princev, ki jih zagovarjajo-, kakor so pred leti črnožolte habsburške trinoge. Tem začudenim Slovencem bodi povedano, da ta »črnogorski« nastop tigrov zbora slovenske domačije sloni poleg drugih tudi na
močnih temeljih rimsko katoliške solidarnosti med klerikalnimi strankami celega zemeljskega planeta. Poznana »Partite popolare italiano« je bila do zadnjega najogorčenejša pobornica neodvisne Črne gore in je mnogo pripomogla k temu, da so lahko delali razni črnogorski pustolovsko navdahnjeni tipi dolgove po Italiji na račun borbe za neodvisnost Črne gore, katere mora danes s težkimi obrestmi povračati izmozgani jugoslovenski davkoplačevalec, ker dična SLS ni mogla tedaj v smislu načel krščanske solidarnosti sekundirati primerno tej akciji, 'skuša darfes zamujeno popraviti in vsaj skrbeti za plačilo akcije, če že ni mogla sodelovati v njej.
Orjunaški trgovci! Upravništvo lista »Orjune« ima na prodaj večjo ■množino časopisnega papirja \a! 4 Din kilogram.
Vprašanje revizije ustave skuša spraviti zopet na tapet premijer SLS. Izgleda, da ne brni našim voditeljem naroda nič drugega po glavi, kakor kako najti način za poče-tek novih brezplodnih ustavnih borb. Zemlja ječi pod pezo neznosne socialne, ekonomske in zunanje-poli-tične krize, očetje domovine pa resno razmišljajo, kako revidirati ustavo, katere doslej še nismo niti do dobra preizkusili. Namesto, da bi vsegamogočna stranka slovenskega ljudstva, kot edina priviligirana bodoča članica vlade resno razmišljala
0 zakonu o samoupravah in centralni upravi, katera bo potreba predložiti pri zasedanju novo izvoljene skupščine, pa napoveduje nove ustavne borbe. Ker se nahajamo v eri volilnih govorov, prištevamo obečanja o reviziji ustave zelene veje Prlekije med volilne šlagerje, ki bodo romali po izborih v ropotarnico. V slučaju, da bi skušala nova zbornica v resnici pričeti s kako akcijo za revizijo ustave, naj bodo gospodje prepričani, da bomo prišli
1 mi z naše strani s predlogi o reviziji, katerim bo načeljevala striktna zahteva po izpremembi imena države v »Jugoslavijo«.
Kralj Aleksander je odpotoval v Nemčijo. To je prvič, da potuje kralj Aleksander v Nemčijo. Potovanje je sicer zgolj osebnega značaja, vendar jasno podčrtuje delovanje gotovih krogov, ki delajo za točko miru med Balkanom, Parizom in Berlinom. Za nas Orjunaše pa je to potovanje nova zadovoljščina, ker kaže, da z našim predstražnim »neodgovornim delom« vedno predvidevamo pravo linijo.
Milan Prpič, poznani financier in intimus Stjepana Radiča, je napisal na naslov le tega javno odprto pismo, v katerem konstatira, da je »Radič sedaj dosegel vrhunec slave, med tem, ko so ostali vsi drugi siromašni«. Dalje očita čutaroizpilcu, da je njegova politika »negativna in nemogoča za to zemljo«1, kakor tudi njegova taktika udarjanja po »pokvarjeni gospodi in privredni bandi.«
Najožjim pristašem in desetletnim sodelavcem seljaškega tribuna se odpirajo oči. da ga zapuščajo — slovenski kmetje Pucljevega in Pre-peluhovega kova pa silijo kot vešče v ogenj za njim. Račune za to zaslepljenost pa bo moral plačevati slovenski kmet, ki se mu hoče po vseh praznih obetih pozitivnega dela za napredek zemlje in 'ublažitev ekonomsko socialne krize.
»V zemlji vlada najlepši mir«. V
Pakracu so radikali ubili samostojnega demokrata, ker je zagovarjal politiko Svetozarja Pribičeviča.
Čehoslovaških legionarjev je bilo vsega skupaj 106.000. Od teh jih je sedaj organiziranih v legionarskih družinah 35.000.
Komanda fašistovske centurije v Bovcu je sprejela pismen strikten nalog, da mora odslej zapreti vsakega jugcslovenskega turista, ki prekorači brez viza mejo v planinah v 14-dnevni zapor. Na ta najnovejši odlok vsegamogočne Italije, ki se šopiri po nam ukradenih gorah, opozarjamo še posebej naše turiste, da ne bodo doživljali nepotrebnih šikan.
K prepovedi razvitja prapora Orjune v Gaberju pripominja »Slovenec«, da smatra, da sc časi orju-naških pohodov definitivno minuli in da bi morala taka prepoved iziti tudi v slučaju, da ni volitev. Ne vemo, kako si to prestavlja dragi »Slovenec«, vemo pa, da bomo že znali
najti sredstva in način, da bomo razvijali naše prapore navzlic pisarjenju »Slovenčevcev«, ki bi menda najraje videli, da bi izginila državna trobojnica in dala mesta kaki papežki banderi, ki po svoji rme-ni barvi spominja še na zlate čase habsburške monarhije. Orjunaši zaenkrat še nismo izven zakona in imamo tudi svoje pravice! Ako pa nam mislijo te kratiti razni od danes monarhisti in državotvorci, pa naj to samo pokažejo in videli bomo, kdo bo poslednji ostal na bojišču.
Pomorska razorožitvena konferenca je dosegla žalosten konec in pokazala, da so danes deveto leto po najstrašnejši vojni vse slične konference zbori za mlatenje prazne slame. Imperialistično navdahnjene velesile bi pač le rade razorožile male narode, da se jim ne bi mogli postaviti z orožjem v bran pri čuvanju svoje suverenitete. Kadar pa pride red na nje, tedaj se razidejo brez pozitivnega uspeha.
ZRNA.
»Narodni val«, radičevski dnevnik je bil v petek konfisciran radi
žaljenja Kralja.
Po beograjskih novinskih poročilih je gotov že četrti načrt o izenačenju davkov, katerega obetajo že izza leta 1924. Po gotovih znamenjih je moči soditi, da bo tem štirim načrtom sledil še peti in šesti. Resničnega uzakonjenja pa še ne bomo tako kmalu dočakali, vsaj dokler bodo imeli glavno besedo v vladi samo srbijanski politiki.
Zgledno državno gospodarstvo. Vsa ogromna državna veleposestva so dala v zadnjih osmih mesecih zajedno z Beljem
745.000	dinarjev dohodkov, dočim znašajo plače za nameščence ravno desetkrat toliko, Pred vojno pa je samo Belje dona-šalo nadvojvodi Frideriku deset milijonov zlatih kron čistega dobička.
SVETLA
GLAVA
DrOETKER-
JEVIAA
BACK1NOM
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na željo brezplačno in poštnine proato
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
Plamenac kandidira in pošilja med narod volilni manifest s parolo: »Vse za Kralja. Narod in Domovino!«
Žalostna nam majka, če se bdtlo borili za nas in našo zemljo možje Plamenčevega tipa.
Zakonito izsiljevanje. Neki oblastni poslanik v Srbiji je poslal enemu svojih vrflilcev, ki živi z neko ženo koruzni zakon, sledeče pisemce:
»Vitomir, prinesi mi takoj 50 banki. Če mi do jutri zvečer ne prineseš v V. petdeset bank, bom takoj ukazal orožnikom, da Tvojo Uži-čanko odženejo odgonsko v G.
Ne smatraj to za šalo, ker boš sicer pošteno gori plačal!«
Ivan Ažman, kmet in sreski kandidat napoveduje mobilizacijo kmetske armade za 11. september, da izvede veliko zgodovinsko delo — osvoboditev kmetskega delovnega ljudstva. Gospodu kandidatu želimo dokaj uspeha zajedno z gospodom Radičem, »ki je človek srednje velikosti, bolj obilne postave in star okoli 50 let«.
V	Vojvodini so do nedavna oddajali notarska mesta radikalski poslanci, proti takojšnjemu plačilu
20.000 Din,
ko pa ni imel eden kandidatov dovolj denarja za plačilo te vsote je razkril to trgovanje z notarskimi mesti in sprejel nato gratis mesto v B. Topoli, da je umolknil.
Iz darovanja bivših narodnih poslancev. Malo pred razpustom parlamenta je sprejel neki ugledni radikalski poslanec od poznanega vojvodinskega posestnika
150.000 Din
za intervencijo v Ministarstvu agrarne reforme. Ker je opravil posel samo polovično, je dejal posestniku :
»Kar zadovoljnji bodite, da Vam ne bomo več odvzemali zemljo!«
Olikani Boža. V »Politiki« priobčuje Milan Cvetanovič, beograjski tiskar, odprto pismo na železnega kanclerja, ker ga je psoval s priimki, kot »svinja« in ga hotel celo tvorno napasti. Ako jq tako olikan bivši notranji minister, potem ni pač nič čudnega, če se temu primerno vedejo in izražajo bivši njegovi žandarji.
Volilni račun. V kavarni nekega mesteca Gorenje Resave je bil izstavljen sledeči račun:
G. minister: 10 litrov slivovice 100 Din, 8 kav 8 Din, 1 liter ljute rakije 12 Din, 100 litrov piva 800 Din, 21 čorb 84 Din, 10 zrezkov
120 Din, 10 djuvečev 80 Din, kruh 40 Din, 6 litrov vina 60 Din, 3 steklenice kisle vode 18 Din, 3 sode 6 Din. 4 salate 12 Din.
Poznajo nas. Pred nedavnim so bili naši dijaki v Londonu. Ob tej priliki so obiskali tudi predsednika bivše laboristične vlade Macdonal-da. Ko so se mu dijaki predstavili se je razdragan rokoval z njimi D dejal: »Pozdravljeni! Prav žal mi je, da še nisem bil pri Vas v Pragi!«
Gospa živinozdravnika iz K. je bila v drugi polovici julija t. 1. nekje na jugoslovenskem Primorju. Občevala je zelo mnogo z letoviščarji iz rajha, kar je hvalevredno, saj si moramo tudi za druga leta zagotoviti dotok nemških turistov. Ni pa prav, da je ta gospa pri tem izražala zaničevanje o naši državi.
Govorila je dobro nemški in tudi pripomnila, da bo tudi svojega otroka učila nemščino. Pri tem je omenila: »In Jugoslavien sind wir jetzt in der Kultur weit zuriick.«
Prosimo gospo, naj se javi in opraviči ali pa naj nas toži, da ji dokažemo te njene besede pred sodiščem.
Italijanski delavci v Dalmaciji so
zagrozili, da zapuste Dalmacijo, če ne prenehajo nanje naperjeni orjunaški napadi. Alaj jim vere! Želimo samo, da čim preje postanejo besede meso in jim že kar naprej želimo srečno1 pot tja, kjer oranže in limond cveto!
70-'etnico praznuje sestra Kristina Demšar na Bledu. Neomahljivi pobornici za zmago jugoslovenske ideje iskreno čestita k njenemu jubileju i »Orjuna«, ki ve pravilno oceniti njeno ljubezen do Nacije in zemlje, za katero dela požrtvovalno in nesebično sleherni hip svojega življenja.
Tuinl glasi.
Zopet zaplemba slovanskih listov.
V četrtek je prefektura v Trstu zopet zaplenila tednik »Novice« in tednik »Istarska Riječ«. Vzrok še ni znan. Po vsej verjetnosti se je začelo postopati brez vsakega vzroka, pač po določenem načrtu, da se slovanski listi zafrejo.
In napad se nadaljuje. Včeraj je bila »Edinost« prvič posvarjena. Po1 drugem posvarilu sme prefekt preklicati priznanje odgovprnega urednika in odreči priznanje novega, tako da list mora prenehati. Lani so bili prvič posvarjeni vsi slovanski listi v Italiji, razen »Edinosti«, sedaj se jim je pridružila še ona.
Prez^nimivi so vzroki, ki so do-■ vedli do posvaritve. Dobro bi bilo še enkrat objaviti dobesedno vse inkriminirane članke, zlasti vse oner ki so povzročili zadnje štiri zaplembe, kajti iz teh jasrto izhaja, da so bile nalašč naročene, da se list posvari.
V	četrtek so bile zopet zaplenjene tudi »Novice«, vzrok še ni znan.
Med tem pa se nadaljuje napad tudi na gospodarskem polju. Vsern slovenskim obrtnikom in trgovcem preti nevarnost, da jim odvzameio koncesije. Zadružni Zveži v Trstu pa grozijo s komisarjem, podružnici ljubljanske Kreditne banke v Gobici so odpovedali prostore v Trgovskem domu. ki ga je v zadnjih dneh rekvirirala.
Naročajte „Pobedo“!
GRADBENO PODJETJE
ING. DUK1Č IN DRUG
LJUBLJANA
Bohorlieva ulica St. 24
H
S
5.
»SAVA"
opde osiguravajude dioni-čarsko društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi* teljic okroglo 80 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
91
CABA
(C
onve ociirypaBajyhe ahohh-uapcKO ApyuiTBo y 3arpe6y
Za konzorcij lista »OrJunac odgovarja D r e j £ e V e r bi fi. ... Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: Jože S pan.