T r c 7' T C. r1 I c S ato pa Lji- je fa- 3e- iča en la- al- 3ifi IV- ga ECO ii- 51) li- ja li, ao in n- m LJUBLJANA, 25. DECEMBRA 1963 LETO XIIL ST. 21 Boris Lipuži^, sekretar za šolstvo SR Slovenije: Banka Kavčič, pomočnik republiškega sekretarja za šolstvo: Šolstvo v družbenem planu Pripravljen je predlog SR Slovenije V letu 1964 za reformo usposabljanja učiteljev . Ali se stanje glede pomanjkanja prosvetno pedagoškega kadra zboljšuje? Vloga prosvetnega delavca, ki je tudi družbeni delavec in upravljalec, je v ozki zvezi .t3?UbuŠki, ',ru,žbeni J51?0 3e Seveda moramo hkrati misliti ki ima med vserrti vrstami šol-fdiupscinski akt, ki vsebuje te- na postopno izgradnjo novih šol- stva najtežje materialne pogoje meljne smernice družbenega raz- skih stavb tudi povsod tam, kjer Da he bi smernice Iru^bene-oj za enoletno razdobje. Torej So že povsem doslužile oziroma ga plana ostale zgolj deklarativne gre za togi predpis, temveč ne ustrezajo današnjim potrebam ne, je republiški sekretariat za upravijaiec, je v ozki zvezi z pouka ter ogrožajo varnost učen- šolstvo izdelal analizo najnujnej- osamosvojitvijo šol Zato Dostaia “ ‘"ra,iai!Wh <»“>■ *&£.z%X3g: zgradbah in prostorih, ki sploh niso bile grajene v šolske namene. Ce hočemo ustvariti temeljne delovne pogoje tudi tem šolam, moramo v prihodnjih letih zgraditi novih 160.000 m' šolske površine, v letu 1964 pa bi bilo treba v te namene vložiti 1,8 milijarde dinarjev, da bi . začeli intenzivneje reševati ta pereč problem. V prihodnjem letu bi bilo treba v celotno investicijsko izgradnjo -----------------. rssgs.- s--?«»*.«. le !udi pospešena mi organi moSnoati. a™!*!*«!! iSSJbmjK'1*1*”1"8* " Inja telovadnic, delavnic za .«iw ir, ___ .. , . pomemonejse. NOVOLETNI RAZGOVORI Ob koncu enega in začetku novega koledarskega leta je uredništvo lista zaprosilo nekaj vidnih predstavnikov našega šolskega življenja, da odgovorijo na vprašanja, ki so trenutno najbolj v ospredju. gradnja telovadnic, delavnic za skladi za VoT po™mbne^- —--------------- iSffJS0 to fUnkC‘' stvo imeli možnosti Za najemanje neg^kS l0Čene Predmete na reformirani obalnih prostorov ter delna mo- dolgoročnih posojil vod ugodni- , ^ se ,n‘. tak.a> da bl osnovni šoli. ermzacija opreme sol. mi pogoji iz bančnih kreditnih ]Cg| šol odiofi^n1 resatuvx.ia iinane.id- SE SPREMENILE TUDI NA- .-111 družbenih služb. Preko teh centralni predpisi, medtem ko nje na svobodnejše in bolj demo- LOGE SINDIKALNIH ORGANI- na-1 podružnice sta osebno delo in prizadevanje kratične osnove. Napredna in- ZACIJ? uresničujejo in uveljavljajo svojo ostala ob strani. Kljub vsemu pa tencija’zakona je spodkopala te- Vse omenjeno postavlja sindi- aktivnost na področju komune, lahko danes ugotovimo, da je melje staremu proračunskemu kalne podružnice prosvetnih de- (Nadaljevanje na 2. strani) hiter družbeni razvoj prinesel tudi šolstvu bistvene spremembe. Temeljni zakon o financiranju šolstva postavlja financira- Vladimir Cvetko, direktor Zavoda zn napredek šolstva SRS: ODPRTO JE VPRAŠANJE VSEBINE NOVE OSNOVNE SOLE Kako je trenutno z reformo naše in laboratorije. Toda vse to je osnovne šole, kje smo in kako? bilo še premalo in tudi niso te Reformni proces, ki je zajel pridobitve zajele večine sloven-osnovno šolo v šolskem letu šol. Zlasti pa smo storili 1957/58, je dal letos, t. j. ob koncu premalo glede izobraževanja in 1962/63. šol. leta prve absolvente nadaljnjega izpopolnjevanja uči- ZA DOSLEDNEJŠE UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH PRAVIC 2e nekoč sem napisal, da je doslej še premalo učinkovito po- osnovni problem reforme naše segala v probleme, pred katerimi šole, pa naj bo to osnovna ali so se znašli učitelji v svojih pri- (Nadaljevanje s 1. strani) smislu vse večjega uveljavljanja katerakoli druga, problem člo- zadevanjih za uresničevanje re- Ena njihovih glavnih nalog je, in„ neposrednega upravljanja de- veka-učitelja. Dokler ne bomo forme v šolski praksi. Naša na- da J® zavzemajo za dosledno lavcev v vzgojno-izobraževalnih uspeli rešiti tega problema, se loga bo zlasti nuditi čim večjo formiranje in delitev dohodka po justanovah. Odgovornost za kvali- osnovne šole, ki so šli, kakor teljstva. Še vedno dobivamo nove bomo borili z osnovnimi pedago- pomoč prosvetnim svetovalcem delu ter za uveljavljanje pravic tetno izvajanje programa naj bi katere škimi problemi. Ce so posamez- v zavodih za prosvetno pedago- ’n izvajanje dolžnosti samouprav- prevzeli kolektivi vzgojno-izobra- še vedno dobi-in visokih šol učitelje, ki so pravimo, skozi novi učni načrt in učitelje z učiteljišč, za ki so bili deležni — v večji ali srno že zdavnaj ugotovili, da ne manjši meri sevda — pozitivnih zmorejo učitelja ustrezno stro-in naprednejših določil in pred- kovno in pedagoško usposobiti za pisov temeljnih reformnih načel, zahtevano delo v reformirani zakona o osnovni šoli in drugih, šoli. Prav tako Če bi lahko izmerili vse rezul- varno iz višjih tate vzgojnega in izobraževalnega (univerze) nove dela, ki so jih dosegli naši šolski delavci v preteklih letih uvajanja novega učnega načrta in osnovnih reformnih načel v osnovni šoli, bi lahko odgovorili v resnici dokaj objektivno in dovolj precizno na prvo vprašanje. Ker pa tega ne moremo, lahko podamo v kratkem samo splošno ugotovitev. V prvih reformnih letih do danes smo dosegli uspehe zlasti ir organizacijskem pogledu: oblikovali smo enotno obvezno šolo, v polno razvite osnovne šole smo zajeli skoraj 90 % vseh slovenskih otrok, šole so postale samostojne družbene ustanove, močno se je dvignil odstotek učencev, ki napredujejo in uspešno dokončajo obvezno šolo in drugo. Skratka, šoli smo dali novo podobo, mogli bi reči, da smo oblikovali njeno zunanjo podobo. Odprto pa je pred nami še vprašanje njene vsebine. Lahko trdimo, da smo ji dali z novim učnim načrtom in osnovnimi reformnimi načeli so-, doben koncept in smernice za delo, in mnogi učitelji so si prizadevali, da bi čim bolje zadostili zahtevam, ki jih družba postavlja reformirani šoli in sodobnemu učitelju. Uspehi prav gotovo niso izostali. Toda ne moremo še dati jasnega odgovora na nekatera najvažnejša vprašanja: koliko je reformirana osnovna šola v primerjavi s uspela v večji meri učence akti-vizirati v vzgojno izobraževalnem procesu, koliko je dosegla v prizadevanjih za njihovo večjo samostojnost in delo, koliko je uspela v večji meri razvijati sposobnost njihovega mišljenja, koliko je znanje, ki ga je posredovala učencem, bolj življenjsko in koliko globlje in zavestneje so si ga učenci osvojili. To je vrsta vprašanj, na katera bo odgovoril šele čas in rezultati našega raziskovalnega dela ob teh in drugih problemih. Kje so po vašem mnenju vzroki, da ta proces ne napreduje hitreje (in da so posamezniki nemara začeli izgubljati izpred oči resnično vsebino reforme našega osnovnega šolstva)? Ob prehodu v reformni proces smo se zavedali, da niki začeli izgubljati izpred oči ško službo, da bi njihovo delo v resnično vsebino reforme našega vsej Sloveniji postalo kvalitet-osnovnega šolstva, lahko najde- nejše, kar bo vplivalo tudi na mo korenine za to prav v tem dvig kvalitete šolskega dela na-ozir. teh osnovnih problemih. So- ših prosvetnih delavcev. Da bi dim pa, da so številna negodo- se v večji meri seznanili s pro- nih organov. IN V TEJ ZVEZI — NALOGE PROSVETNIH DELAVCEV? Nova ustavna ureditev (ki vanja, ki gredo na račun refor- blematiko me, bolj iskrena želja posameznikov, da bi hitreje in v večji meri odpravljali nedostatke, kakor načelno nerazumevanje reformnih načel in izgubljanje resnične vsebine reforme. Katere naloge si je Zavod za napredek šolstva SRS v tej zvezi oostavil za delo v prihodnje? Ob problemih, ki so že doslej izstopili pri uresničevanju reforme v osnovni šoli, se je znašel naš zavod, pa tudi vsi zavodi za iz- šolskega dela, bodo haia iz enotnih načel glede sa-naši prosvetni svetovalci obiskali moupravljanja pravic in dolž- bistvu izenačila nosti) je v bistvu izenačila vse delavce. Vedno znova pa lahko ugotavljamo, da se prosvetni delavci še vse premalo zavedajo te pomembne pridobitve. Dosledno uveljavljanje samoupravnih pravic in dolžnosti je v bistvu velik in kvalitativen premik, dolžnost prosvetnih delavcev pa je, da ga uveljavljajo v skladu z načeli ustave. Posebno pomembno je, da za bodoče naloge (kvalitetno samoupravljanje v zlasti premalo pedagoško usposobljeni za delo v osnovni šoli (in seveda tudi v gimnaziji in ostalih šolah — druge stopnje). Na višji stopnji ' osnovne šole nam za predmetni pouk primanjkuje okoli 1400 predmetnih učiteljev, kljub temu pa smo le malo pomagali razrednim učiteljem, ki »rešujejo situacijo«/ da bi si pri- tudi nekatere šole. — Analiza stanja uresničevanja reforme v osnovni šoli nam je postavila zahtevo po temeljiti redakciji predmetnika in učnega načrta. To je obsežna naloga, ki bo terjala vzporedno še vrsto študij in posvetov, zato bomo morali pritegniti k sodelovanju poleg praktikov še vse strokovne službe, zavode, strokovna društva in druge, ki so zainteresi-prosvetno pedagoško službo, pred rani za napredek našega šolstva, izvajanje vzgojno-izobraževalnih številnimi nalogami. Vse sezdijo To sta dve najobsežnejši na- nalog oziroma dosego cilja vzgoj-važne in nujne in »ljudje s te- logi, ki smo si jih postavili v no-izobraževalne dejavnosti) or- rena« bi si želeli čim hitreje nji- programu dela za prihodnje leto. ganiziramo hove rešitve.. Toda dosedanja Poleg teh so še druge, med njimi praksa, ko smo skušali reševati nadaljnje izpopolnjevanje testov vse na en mah, je pokazala, da (za matematiko, sodelovali pa bo- takšno delo ni niti pametno, niti mo pri pripravah testov za racionalno, ker prinaša le delne ostale predmete, ki jih bo začel in prav zaradi tega problema- v novem letu Psihološki inštitut), tične rešitve. Razen tega naš za- proučitev organizacije, oblik in vod v sedanjih pogojih dela in v metod dela z nadarjenimi učenci, pouka s teorijo, svojem sedanjem sestavu tudi nadaljevanje dela pri analizi uč- Velika ovira za doseganje vseh problemov reševati ne more benikov, proučitev tehnik spo- boljših učno-vzgojnih uspehov je hkrati, v še večji meri pa velja znavanja učencev in njihove tudi v nezadostni pedagoški uspo- seveda to tudi za zavode za pro- uporabnosti v šolski praksi, ana- sobljenosti učnega kadra na stro- svetno pedagoško službo, s kate- liza mreže osnovnih šol po dose- kovnih šolah rimi svoje delo koordiniramo, dan j ih spremembah in druge. Zaradi tega smo si za naslednje Skratka, nalog še vedno mno-1964. leto postavili le nekaj — go, pa so vseeno le drobec tistega, ključnih nalog. Med temi bodo kar.bi si želeli ljudje iz prakse, našo širšo pedagoško javnost za- ki jih preplavljajo nešteti pro- mmale zlasti nekatere: blemi. Upamo, da jim bo dobra — Predvsem sodimo, da ževalnih ustanov, obenem pa bi uveljavili tudi pravice glede formiranja in delitve dohodka. Posebno skrb naj posvetijo kolektivi tudi kvalitetni sestavi kadrov. Naloga družbenih organov ob ozgojno-izobraževalnih ustanovah mora temeljiti na širših družbenih konceptih. Skrbeti morajo za izvajanje programa v šolah in uveljavljanje naprednih družbenih konceptov pri delu, kot neposredni predstavnik družbe pa morajo skrbeti tudi za ustrezne materialne pogoje teh ustanov. Vse te družbeno napredne koncepte je treba zajeti v statutih, uresničiti pa jih je treba tudi v življenjski praksi. To je najvažnejša naloga, ki so si jo za leto 1964 začrtali prosvetni de-' lavci in njihove sindikalne podružnice. Pripravljen je predlog (Nadaljevanje s ovira koordinacijo 1. strani) praktičnega bomo in uspešna rešitev teh nalog po-dobili ustrezno izobrazbo in kva- morali okrepiti in poglobiti delo moč v njihovem pedagoškem poprejšnjo lifikacijo za svoje delo. prosvetno pedagoške službe, kije slanstvu. Ivan Bertoncelj, direktor Zavoda za strokovno izobraževanje SRS: Glavni vzrok teh pomanjkljivosti je v tem, da nimamo izgrajenega sistema za pripravo učnega kadra za ustanove Za strokovno izobraževanje. Ko sedaj pričakujemo še nadaljnjo razširitev kapacitet strokovno izobraževalnih ustanov in ko se vse bolj uveljavlja družbenoekonom- ski aspekt strokovne vzgoje, se vedho ostreje postavlja vprašanje ustrezne strokovne in pedagoške usposobljenosti učnega kadra. Vzporedno s problemi učnega kadra za strokovne šole se pojavlja s širjenjem izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah tudi problem instruktor-skega kadra. Kako bomo, po mnenju sekretariata, v perspektivi odpravili to pereče vprašanje z dnevnega reda? Zaradi pomanjkanja in neustrezne kvalifikacijske , strukture učnega kadra v SR Sloveniji je republiški ‘sekretariat za šolstvo izdelal predlog za reformo usposabljanja učiteljev za osnovno šolo. Ta predlog bo predložen Izvršnemu svetu skupščine SRS in kultumo-prosvet-nemu zboru skupščine SRS. Po tem predlogu naj bi v prihodnje usposabljale učitelje za osnovno šolo pedagoške akademije^ visoka šola za telesno kulturo, višja gospodinjska šola, de-, loma pa tudi prva stopnja filo- n!eltl4. P1^156 naloge, bo moralo je zajela preko 7000 delovnih reformo tehničnih in njim ustrez- zofske in biotehnične fakultete vložiti vec sredstev v izobraze- mest. Dalje smo pripravili me- nih šol na osnovi rezultatov jav- ter fakultete za naravoslovje in vanje kadrov. Menim, da je po- todo za izdelovanje profilov in ne razprave o problematiki teh STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE terja urejen sistem financiranja Trenutno najbolj pereče vprašanje našega strokovnega šolstva? Menim, da je najbolj pereče vprašanje vsega strokovnega šol- polnoma odveč dokazovati, da" je učnih načrtov. stva druge stopnje financiranje. Morda bo kdo dejal, da je' to reforma. Temu pa ni tako. Sred-„ stva, ki jih imajo šole danes, so za uspesno najbolj nestabilna in nesolidna izvajanje reformnih načel, dolo- postavka vseh šol. O tem ve vsa čil zakona o osnovni šoli in no- naša javnost. Uresničitev koncep-vega učnega načrta nismo izpol- cije bodočih poklicnih šol je trenili osnovnih pogojev ra uspešno nutno najbolj odvisna od finan-in kvalitetno delo, t. j. da nismo ciranja. Prehod na poklicno šolo ustvarili solarn materialnih in jn organizacijo personalnih pogojev za takšno procesa teh šol delo. V letih, ki smo jih preho- sredstev in tudi več kadra. Ve-dili od začetka reformnega pro- čina direktorjev industrijskih in česa do danes, pa smo tudi pre- vajenskih šol se ne more dovolj malo upoštevali, da brez osnov- posvečati pedagoškemu delu, ker nih materialnih pogojev za. delo morajo zaradi izredno skopo od-in brez ustrezno strokovno in pe- merjenih sredstev iskati najraz- dagoško izobraženih učiteljev Rčnejše rešitve. Zato so bili pomoči številnih tovarišev na Šo- sama reforma m novi učni načrti mnogi prisiljeni v šolskih delav- lah dn v podjetjih sploh ne bi ne morejo dati rezultatov, ki smo nicah preiti na proizvodnjo, ki bilo mogoče reševati številnih jih sami prosvetni delavci in jav- ni več v skladu z učnim načrtom, nalog v okviru reformiranja strpnost pričakovali v prvem zagonu Tega v reformirani šoli ne bi kovnega šolstva, m navdušenju. Premalo smo bili smeli dopustiti. Podobne težave — če lahko tako poudarimo — veljajo za tehnične in njim so-borbeni v tem, da bi te pogoje, rodne šole. V zadnjem času iz-izboljšali. Res je, da smo uspeli redno veliko razpravljamo o ka-v teh letih dati osnovni šoli večji drih, kot najvažnejšem faktorju Izdelanih je ca. šol. Reševali smo tudi nekatere predvsem od strokovnih kadrov 40 profilov za poklice na tej probleme s področja didaktike in odvisen predviden razvoj. Zato osnovi in večje število načrtov, to učne metode in oblike izobra- je prav, da končno preidemo od Eksperimentalne šole preizkušajo ževanja' v učilnici na delovnih besed k dejanjem. Naloge, ki jih je vaš zavod v zadnjem obdobju opravil? Na to vprašanje je težko na kratko in dovolj podrobno odgovoriti. Rešenih nalog je več. Ne-izobraževalnega katere smo pričeli reševati vpre-bo terjal več teklih letih, druge pa še rešujemo. Predvsem želim poudariti, da nam pri tem z veliko prizadevnostjo pomagajo ponekod celotni. šolski kolektivi, drugod pa posamezniki, zlasti na eksperimentalnih šolah. Brez izdatpe mestih in podobno. S tem v zvezi smo izvedli več seminarjev za pedagoško, usposabljanje učnega kadra. Vsi navedeni problemi zadevajo vse strokovne šole druge stopnje, ,za odrasle in mladino. Naloge; ki jih imate v načrtu? Zavod je izdelal perspektivni plan razvoja strokovnega šolstva druge stopnje, toda samo tisti del, ki sodi v njegovo pristojnost. Ta zajema številne probleme, ki naj bi jih rešili v prihodnjih letih. Za leto 1964 pa bi se načrtno morali lotiti nekaterih najbolj perečih problemov. Med najpomembnejše sodi: nomenklatura del novih in prepotrebnih učbenikov, da smo dobili nove delavnice in opremo za šolske delavnice, kuhinje, tu in tam kabinete _ ................ ^ ostalih gospodarskih panog, ki Za uspešno izvajanje nalog v ; , 1 j jih letos nismo zajeli, profili in preoblikovanju poklicnih šol ‘je učni načrti za različne poklice, bilo potrebno proučiti naslednje proučevanje pedagoške proble- metode: metoda za izdelovanje učne načrte za kovinarske, kme- matike, ki zadeva izobraževalni v povodnji. Upam, d, bo ™ Sv“„'omiuSe/m/.od! CSS ASStiJSSS^fSSi konkre- lahko analizirali štiri gospodar- smo tudi že nekaj normativov za n ost bomo posvetili organizaciji _Q . , r^ver^ + v , panoge (metalurško, kovin- praktično delo. Posebne strokov- izobraževalnega procesa v šol- ranju. Ce gospodarstvo zeli ures- sko, papir m rudarstvo). Analiza to dobilo v novem letu ten odraz v ustreznem financi- ske ŠOLSTO V DRUŽBENEM PLANU (Nadaljevanje s 1. strani) jali'sredstva, ki se dotekajo iz jsss. Hkrati bo Mi ia roppbmkih kre. 'STSiSiS “/.g sredstva za financiranje os- ditnih sredstev zagotovljenih okrog 500 milijonov dinarjev za posojila občinskim skladom, s čemer bi pomagali reševati nekatere najnujnejše primere. Ti ukrepi bodo prav gotovo pomagali olajšati težave, s katerimi se kot z nepremostljivimi preprekami borijo nekatere občine. Ker bo predvidoma odpravljena omejitev sredstev do 1 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov, ki jih lahko gospodarske organizacije namenjajo za financiranje stokovnega izobraževanja, se bo povečal vir sredstev za financiranje velikega dela šolstva druge stopnje. To bo nedvomno moralo vplivati na zvišanje sredstev za investicije, zlasti če bi občinski skladi za šolstvo, kot je predvidel zakon, namensko odre- novne dejavnosti šol, ki jih namenjajo za šolstvo, • neposredno iz svojega proračuna. Vse to pa navaja k zaključku, da bodo morale občinske in okrajne skupščine v prihodnjem obdobju po- ne komisije za teoretska znanja skih delavnicah, učilnicah in di-proučujejo strokovne in splošno rektno v proizvodnji. Podobni izobraževalne predmete, da bi problemi veljajo tudi za tehnične mogli že prihodnjo jesen izdelati in njim ustrezne strokovne šole. pedagoška navodila za nekoliko Lotiti se je treba analize obsto-učnih predmetov, pozneje naj bi ječih in sestavljanja novih učbe-,, ovt-it •• se /z teh razvile postopoma spe- nikov, skript in učnih pripomoč- zgradi nega odbora bZDL Slovenije cialne metodike. Izdelana je me- kov za novo izdelane učne načrte, kovno ,^„^1Q7APw.OM0r^ Za!Kt0Ti’ toda 23 izdelovanje preizkusov Poleg tega pa bo potrebno siste- V vsJf iifJnvJv e«nHaČve iotne?Qfi4 znania, da bi dobili ustrezna ob- matično in v večjem obsegu pre- 7. ZVn Tč« ™ i J ^ jektivna merila za merjenje iti na usposabljanje učnega ka- V tib v vsph Občinah uspe£a Pri teoretskih predmetih, dra, proučiti možnosti za organi- v,ti v vseh občinah skupaj blizu p0Sebn0 pozorno pa proučujemo ziranje posebne ustrezne šole ra problematiko praktičnega pouka učitelje praktičnega pouka. stvo proučuje in bo v prihodnjih ^oln^fna d,el1avni.cah ir\.^ ki° S° T-T “T ne4kateri mesecih ugotovil možnosti za T č "a de1,ovnih ™estlh' Pr°blemi. Njihovo reševanje za- pocenitev gradenj in pospešeno ^ "ateolj zamotano vpraša- hteva mobilizacijo vseh sil, ki pn izgradnjo šolskega prostora. Pred- 40 milijonov dinarjev. Republiški sekretariat za šol- za tiste poklice, ki morajo tem lahko sodelujejo Zato raču- stavlti potrebe šolstva na višje nostZ^ ^ave dela izvajati izobra- namo na vso pomoč tako šolskih rificiranih ustanov ................... - zevanje za praktični pouk na de- ---- ------------------------ -------------■ mesto v prioritetni lestvici investicij, ker brez solidnega vzgojno-izobraževalnega sistema in strokovnih kadrov tudi ne bo mogoče uspešneje razvijati gospodarstva in družbenih služb v občinah. V letu 1964 bodo morali občinski skladi za šolstvo zagotoviti ustrezna sredstva tudi za do-tiranje šolske malice v osnovni šoli, za brezplačne učbenike v I. in v II.. razredu osnovne šole — o'' čemer je med drugim razpravljal tudi zadnji plenum glav- zirani, industrijsko-montažni na- čin gradnje, ki se je uveljavil za- ■„,.r?pn„rnes.t:dl' To_pa radi racionalnosti in funkcional- 1 ... _ . s,stematicno, nosti že v rhnogih državah. Seveda bo treba še marsikje prema, govati zastarelo miselnost, ki iz- kolektivov, kakor tudi kolektivov mora biki v delovnih organizacijah. Brez , s postop- te pomoči in brez izdatne mate-nim prehajanjem od delovnega rialne podpore družbe tako za-mesta do delovnega mesta. Poiz- htevnih nalog ni mogoče uspešno v tej smeri dali dobre reševati. kusi so CIO LCU. CMU illlOClllUOL, XVI L£j- iilfaf vira iz doslej ustaljenega nači- r1ez; . te’ izkušnje bodo dobro Zaradi medsebojne povezano-na gradenj. Sedanja izgradnja , u,211„„ v.sem strokovnim šolam, sti strokovnih šol druge šolskega prostora je ne le pre- tehnologijo. Pedagoški akademiji v Mariboru in Ljubljani naj bi usposabljali- učitelje za razredni in predmetni pouk. Tretja pedagoška akademija, če bi se pokazala za njo potreba, pa naj bi nastala na Primorskem. Dosedanja učiteljišča naj se postopoma spremenijo v pedagoške gimnazije oziroma gimnazije pedagoške smeri. S šolskim letom 1964/65 naj bi vsa dosedanja učiteljišča uvedla v prve razrede predmetnik in učni načrt gimnazije pedagoške smeri. Razen gimnazij pedagoških smeri lahko v krajih, kjer še ni take gimnazije, ustanovijo posamezne oddelke pedagoške smeri pri redni gimnaziji. Pedagoške akademije naj učiteljem, ki so končali petletno učiteljišče, omogočijo višjo strokovno izobrazbo z endletnim rednim dopolnilnim študijem na oddelku za razredni pouk na pedagoški akademiji. Pedagoške akademije naj bi organizirale tudi izredni dopolnilni študij, zlasti še 'za učitelje, ki že več let poučujejo na šolah. Pedagoške akademije naj omogočijo dokvalifikacijo učiteljev, ki uspešno več let poučujejo predmetno. Republiški sekretariat ra šolstvo pripravlja poleg tega predlog ra usposabljanje učnih kadrov za strokovno izobraževalno ustanove. Po tej zamisli se naj ustrezni sistem za stro-in pedagoško usposabljanje in izpopolnjevanje učnega kadra od inštruktorjev za izobraževalne centre pri gospodarskih organizacijah do učnega kadra na vseh šolah za strokovno izobraževanje. Postavijo naj se minimalni okviri glede obsega in vsebine strokovne in pedagoške izobrazbe učiteljev za posamezne vrste veza strokovno izobraževanje. Da bi zagotovili reden dotok naraščaja na višjih in visokih šolah za učno-vzgojno delo, pripravlja sekretariat v sporazumu z občinami načrt štipendiranja za deficitarne stroke učnih ka-stopnje drov na PA in fakultetah ter vi-ali šokih šolah. draga in prepočasna, temveč dostikrat nefunkcionalna, rezultati takih gradenj pa dostikrat ne opravičujejo visokih investicijskih sredstev. Izdelan je predlog za izobraže- veljajo proučeni problemi več van:le temnega kadra, reorganiza- manj ne le za eno, pač pa za Z zgoraj navedenimi ukrepi cijo pedagoške službe, usposab- večje število šol za mladino in upamo, da bomo vsaj omilili zelo Ijanje inštruktorjev v podjetjih, odrasle, torej tudi za izobraže- pereče stanje pomanjkanja in v cenmn za. izobraževanje. Iz- valne centre v delovnih organi- neustrezne usposobljenosti učne-vrsene so tudi prve študije za zacijah. ga kadra v SR Sloveniji Nerealizacija investicijskih pianov v letu 1963 — zakaj? Bogato gradivo z razširjene za tovrstne šole predvidena iz-seje predsedstva republiškega od- gradnja 2961 kv. metrov nove bora sindikata delavcev družbe- šolske površine, realizirano pa je nih dejavnosti Slovenije (bila je komaj 385 kv. metrov ali 13 %! 22. novembra letos), bo lahko še V finančnem pogledu je bila za dolgo služilo sindikalnim organi- izgradnjo novih prostorov v stro- , « , , , zacijam ne samo kot orientacija kovnem šolstvu predvidena vsota se šolah lotili načrtovanja DELOVNO NAČRTOVANJE JE ZA VEČINO SOL NOVOST I. katerimi se urejajo ondosi v de- a) zavoda za prosvetno peda- skupnosti, izračunane v okviru' v icUnSniim žniciHm cmn lovni organizaciji. Te irJ ostale goško službo, ki naj da svoje družbeno priznanih stroškov za j. j. jii-u določbe zvezne in republiške usta- mnenje o delu šole o vprašanjih, osebne in materialne izdatke. zacijam ne samo Kot orientacija kovnem šolstvu predvidena vsota ve obvezujejo zavode in ustanove, za katere je z zakonom zadolžen. 3. Premalo je razvidno upošte- pri njihovem delu, temveč tudi 501 milijon dinarjev, realiziranih \ ° kot delovna organizacija sprej- To pomeni, da morajo svetovalci vanje rasti določene stopnje aku- kot vir podatkov in informacij, pa je bilo le 125 milijonov di- . r „ D .° mejo svoj statut.« zavoda dobro poznati letne plane mulacije, ki bo omogočala šoli na osnovi katerih je možno za- narjev itd. i™ co Vsak statut pa za osnovo za- šol in sredstva občinskih skladov stalen napredek v tej smeri. Nastaviti nadaljnjo akcijo. Posvet * - hteva izdelavo delovnega progra- oz. medsebojne pogodbe; je bil v celoti posvečen vpraša- .. Kot ze rečeno — kadar v ob- ifftnTaa 3 ma za določeno obdobje, kot ima- črt naj že letos predvideva usta- . — ....... , . j..^ ---- —- —-—_ ----- - - - , , , apin ! > tu za uuioceuo ouuouje, kol ima- b) občinska skupščina po svo- novitev treh osnovnih skladov, pa nju financiranja šolstva. Na cinah primanjkuje sredstev, ki so rnfinan tn j° n‘ Pr' delovne brganizacije s jih organih s posebnim poudarkom čeprav bodo na začetku še zelo kratko bi se danes pomudili pri potrebna za osnovno dejavnost * L to n g t—,-ifi.-.• 7. no ^r7,.iT7,,. Hic^irLiina ..i-v— r,. i^i—.-i.itj?.. .7.j za osnovno_____„______ problemu investiranja na pod- šol, si jih preskrbijo na račun ^°'e interPretira: ročju šolstva, kot je bil prikazan investicij. Čas pa je že, da se »Delovna organizacija spreje- resno vprašamo, kam vodi taka ma v skladu z zakonom in ustavo na tem posvetovanju, Kot že večkrat poprej na podobnih sindikalnih zborovanjih, je bila tudi tokrat izrečena ugotovitev, da kliče vprašanje investiranja in materialne opremljenosti naših šol po nujni rešitvi. Če se financiranje osnovne dejavnosti šol smatra za sicer skromno, a vendarle ustrezno, pa tega nikakor ne moremo trditi za investiranje. Skladi za šolstvo .praktično sploh ne' razpolagajo s sredstvi za investicije, v kolikor pa posameznim skladom uspe dobiti iz najrazličnejših virov sredstva 'za investicije, pa so le-ta tako skromna, da bi le težko govorili o neki smotrni investicijski politiki. Ne moremo reči, da fce v šolstvu ne investira, res pa je, da se glede ha dejanske potrebe prepočasi oziroma premalo investira. Skladi za šolstvo nimajo nobenega rednega vira za investicije, niti za vzdrževanje zgradb. Desetprocentni proračunski prispevek, od katerega ostaja za potrebe občinskih skladov za šolstvo 60 % in ki naj bi bil namenjen za investicijsko dejavnost, gre v vseh komunah skoraj v celoti za potrebe osnovne dejavnosti šol. Pomanjkanje sredstev za vzdrževanje zgradb pa ima zelo negativne posledice, ker politika. druge splošne akte, področja materialne proizvpdnje na izvajanju finančne discipline, skromni. To bo nova kvaliteta za delovno proizvodni plan za dobo kot je n. pr. pravilno koristenje gospodarjenje in naj se tudi točenega ali več let. . sredstev za materialne izdatke, no določi v pogodbenem razmer- To je korak naprej k izenačeva. uresničevanje pravilnika o delitvi nju delovnih kolektivov glede pra- osebnih dohodkov, itd.; ju. Tako bo dohodek vrednoten kot družbeno ekonomska katego- c) šolski odbor s svetom- kolek- rija in bo predstavljal merilo, kotiva in upravitelj šole, ki je nepo- liko je dejavnost šole koristna za sredno odgovoren zato, da se de- splošni družbeni napredek. Sole lovni plan izpolnjuje po obsegu in so delovne organizacije, zato mo-času in da tema o izvajanju na- rajo imeti možnost, da sizustvar-črta pride po potrebi tudi na se- janjem dohodka oz. delom zago-stanek* delovnega kolektiva. De- tovijo enak položaj kot gospodar-lovni plan naj torej tako postane ske organizacije; razlika pa je in dolžnost in pravica delovnega ko- seveda ostane v tem, da na for-lektiva šole. vtiranje dohodka v gospodarskih II. , organizacijah vplivajo tržne zako- nitosti, v šoli pa je dohodek rezul- Na območju Izole, Pirana, Ko- „ „ ,, , , - , pra so si doslej izdelale letni de- tat pogodbenega odnosa med solo lovni načrt vse osnovne šole ra- J!1 družbeno skupnostjo za oprav-zen osnovne šole Škofije in Boži-či (Hrvatini), kar pa bo storjeno 4. Načrtom manjka material- 7 zamnrin Prinnmniti troha ria nih stimulativnih oblik za člane feTko načrtoPv^^ zieve"e šte! ^lektiva, da bi bolje delali in se vilo šol novost, kar se odraža tudi str°kovno izpopolnjevali. Kadrov-v poslovnih predlogih občinam in s,kf razmere - strokovna zasedba zavodu. Kot pomoč za nadaljnje delovnih mest se mora vseka-izpopolnjevanje planiranja v šoli knr odražati v delovnem načrtu, naj služijo pripombe, ki so posle- Razvidno naj bo, koliko m kateri dica pregleda delovnih načrtov člani sebodo strokovno izpopol-šol. ...... 1. Predlagani delovni načrti so njevali, dosegli nazive, opravili potrebne izpite in bili za to tudi pri. po obsegu in metodi planiranja ™e.^no ?timulirani- Po- želo različni. Predvsem manjka ^ na 40^ nestrokovno zasede-programov za celoten obseg dela nih delovnih mestih pri predmet-oz. dejavnosti v šoli za eno šolsko moramo kmalu zmanj- leto. Zato tudi ni pri vseh mogoče satl’ učiteljem, ki ze učijo v soh, razbrati, do katere meje delovni pa omogočiti, da bodo doštudirali kolektiv šole na osnovi programa predmetne skupine. se potrebe za vzdrževanje vsako Na smučarskem tečaju osnovne šole Zvonka Bunka — Ljubljana; osnovne šole občine Center v Ljub- leto potencialno večajo. Nove šol- ljani 50 Ietošn.>° zimo začele s smučarskimi tečaji na prav poseben način — o tem bomo več poročali udeiežba^oie^ri^eiitvrdohiSka stanja* na“šoT ToTe‘v dosedanjih ’• 7---■ • -- prihodnjič - v -i-1-;1- —— ---:l~ ---- odloča- o materialnih potrebah družbene dejavnosti, in. ni nam zdaj lahko določiti, kakšna bodi 5. Izhodišče delovnega načrta naj bo analiza dosedanjega dela in kar najbolj točna ugotovitev ske zgradbe zaradi nujnosti marsikje začenjajo graditi, a ne vedo, kje bodo dobili potrebna sredstva; na ta način se gradnja zavleče za več let. (Primer v Šmartnem pri Litiji, Ilirski Bistrici in še kje.) Perspektivna izgradnja šol in razvoj šolske mreže nikakor ne moreta sloneti na slučajnih možnostih. Treba bo poiskati tako sprostitev investiranja, da bo le-to potekalo po perspektivnem programu razvoja šolske ttireže. Zato se sindikat zavzema za omogočanje najemanja dolgoročnih kreditov za investiranje v šolstvu in predvidevanje vsaj Šole in varstvene ustanove — centri v občini. 2. Analiza izdelanih programov vic in dolžnosti pri vprašanju izdelave delovnih načrtov ir? na , , , osnovi teh pridobivanja pravic do materialnih sredstev za osnovno "" ' ” “ dejavnost. delovnih programih upoštevano. 6. Povsod niso obdelali dela in finančnih potreb za leto 1964, družbenih organizacij, društev, nalog sole v okolju in vloge sol- financiranje šolstva, odraža veliko skega kolektiva v tem pogledu. 7. Priloga delovnega načrta mora biti podrobni delovni plan za zimovanja S posvetovanja o zimskem letovanju otrok rij, da bodo skladi za šolstvo lahko odplačevali anuitete. V podkrepitev ugotovitev, ki Poudarjajo zelo slabo stanje v izvajanju investicijske politike v 600 milijonov dinarjev. Občinske skupščine pa so v svojih planih Predvidele za investicijsko dejavnost ha področju šolstva komaj 3 milijarde 684 milijonov dinarjev, ali 56 % sredstev, predvidenih v republiškem planu. (V in- neskladje: dobi se vtis, da je za AT v. , nekatera vodstva šol plan eno, fi- . . „ -. , Načrtovanje naj potnem pasta- nančne potrebe pa povsem drugo upravitelja sole, ki naj se posebej š&aSfS 3; “f Sri nje šolstva) m solo v tem, da se nančnih sredstev. Šole naj upošte- dle so4e (.to nal bo razdeljeno po za p amrano dejavnost stranki po- vaj0 tU(ji realizacijo plana v le- mesecih) in godbeno vezeta; sola z načrtom tu 1963; p0večana predvidevanja b) Plan dela upravitelja naj določi obseg in vrednost dela, ki celotnega gospodarstva za 1 1964 Predstavlja pedagoški dnevnik, iz ga financira družba. Stranki torej in temu primerno planirajo potre- katerega bo razvidno kako,, kdaj Pred kratkim je bilo v Ljub- cijski odbori za letovanja, komi- nastopata v pogodbenem odnosu, jr,e za j0i0 Vsekakor pa so sedanji in koliko je šolski upravitelj delal takšnih virov za notrebe investi- ljani Posvetovanje o zimskem le- sije za letovanja pri občinskih med njima nastane določeno predlogi potreb in želja previsoki, v. razredu in katere osnovne po- cTf a" k™! bistvo tovanju otrok in mladine, ki so organizacijah ZPM itd.), njihova družbeno razmerje in obojestran- saj skoraj vse šole predvidevajo Zltivn? m.negativne probleme je ga organizirali: ZPM, ZMS, naloga pa naj bi bila v, prihodnje ska odgovornost ter obveznost, ' povečanje sredstev za 50 in več zaznak , , . ^ Zveza za telesno kulturo Slove- tudi skrb za organizacijo zimo- Ko sta se šola in občinska odstotkov. To seveda ne pomeni, .To nekaj pripomb, ki naj nije ter sekretariat za šolstvo vanj. Na posvetovanju so pouda- skupščina s pogodbo sporazumeli da takih potreb ni, ni le takih Pripomorejo, delovnim kolektivom SRS. Na posvetovanju so raz- rili, da je treba akcijo zimovanj, za delo, nastane vprašanje in na- možnosti, čeprav moramo računa- na So ah k izboljšanju planiranja „ - - .. .... r . pravljali o problemih v zvezi z .ki je bila doslej nenačrtna, pro- loga organizirati kontrolo in po- ti na večje povečanje sredstev za m vp,ri lzP°Poln.ievanju ^ delovnih šolstvu v naši republiki, naj na- dosedanjo organizacijo zimovanj,'gramsko in organizacijsko utrditi, moč za izvajanje načrta. Občinska šole, kakor pa se v globah pove- načrtov. Prav in zelo zaželeno bo, Vedemo nekaj podatkov. pa 0 smernicah za nadaljnje V občinah naj organizirajo skup- skupščina ima pravico in dolžnost, ča celotni dohodek občine. Treba da bi v našem listu ze ob prvem Družbeni plan SR Slovenije delo. na posvetovanja, na katerih bodo da sistematično nadzira delo šole, je torej upoštevati tudi strokov- PolleDu pojavili prve izkušnje de- za leto 1963 je predvideval, da se Za letovanja skrbe sedaj po- pripravili program raznih oblik oz' izva.ianje načrta. Upoštevati bo ne in tehnične zmogljivosti šole ovanja so e po nacrtu-bo v šolstvo investiralo 6 milijard sebni občinski odbori (koordina- zimovanja. Pri tem naj sodelu- morgla tri osnovna mnenja: in materialne možnosti družbene ----------------:—:------------- jejb tudi krajevne skupnosti, šole , „ , in njihova športna društva. Tiskarski kreŽGk Športna, oziroma rekreativna najboljši Oblika zimovanj, namenjenih mla- . * * dini nad 14. letom, je bila doslej. Ucenci osemletke v Mostu na dokaj skromno razvita. Na ob-... , ... , Suci so zelo aktivni, njihovo delo činskih posvetovanjih naj bi se esticije pa so obcme vložile de- pa usmerja mladinski šolski ko- zato pogovbrili, kakšne oblike zi- Med številnimi krožki je movanj bodo pripravili, ter rešili iiajooii aktiven tiskarski, ki ie na-bredvidena gradnja 24.130 kv. tisnii Zdravko Troha lansko le 2 milijardi 37 milijonov lektiv. .. ................. lllwvcul iavlll dinarjev!) Za osnovne šole je bila najbolj aktiven tiskarski, ki je na- vprašanje sreddev^terena ' zT zi-Predvidena gradnja 24.130 kv. tisnii že peto številko »Novih movanje, usposabljanja kadrov, metrov površine — realiziranih črtic«. Recitacijski krožek je pri- ureditve prehrane, športne opreti f 16 13 815 kV' metro,v redil skupno z mladimi iz» Me- me, zdravstvenega varstva ipd. ’2 /c)' talflexa« večer Prešernove poezi- N imM ionskem nasvetovan h, Za vajeniške šole je bila pred- je, medtem ko se je uvrstil pev- so predlagali da najedo šole in videna izgradnja 1470 kv. metrov ski zbor na letni reviji na prvo varstvene8ustanove centri za zim-bove površine, kar je bilo reali- mesto. Najboljši član šahovskega skf> rekreacijo otrok v krajeVni zirano, enako so dosegle plan iz- krožka Taljat se je uvrstil celo „i,,,nnnsti v raznravi so ucotn gradnje tudi šole s praktičnim na državno prvenstvo. _ ^df skupn™dkv nf bho ukom Dramski krožek le zal za zdaj mogoče prilagajati zmogljivostim, . Še slabše kot glede osnovnega še brez pravega vodstva, kajti ker nad njimi ni bilo pregieda. toistva se kaze investiranje v učitelji so preobremenjeni, tako Sredstva za zimoVanje zagotav-šoi 3 na u,P^rOCJU, Rtrokovun!h da ne utegnejo pomagati učencem ljajo sicer razni narnenski skladi “Ot. v republiškem planu je bila pn tem njihovem delu. . S. S. pri občinskih skupščinah (pa gospodarske in druge organizacije ter starši otrok), poleg tega pa riaj tudi organizatorji sami ustanavljajo sklade za zimsko športno opremo (s pomočjo raznih akcij). Otroci bodo lahko preživljali zimski oddih v šolah, vzgojne varstvenih ustanovah, v pionir- Novoustanovljeni ženski učiteljski pevski zbor Defektologi o izdelavi statutov ™^ «. kolek- MSŠTSS ™ asa? gsa Ljubljani seminar za de- tivov. da so domovi za oddih in re- Jektologe, ki sta se ga udeležila Potem, ko je govoril profesor kreacijo otrok m odraslih izkori-todi predstavnik republiškega.od- Aleksander Radovan o statutu, ščeni letno le 18 Vo. Na posveto-°ra sindikata družbenih služb kakršen naj bi bil s pravne vanju so opozorili, da je bila po-7feza Čahuk in prof. pravne fa- strani, so razpravljali še o neka- manjkljiva predvsem notranja ultete Aleksander Radovan. terih vprašanjih v zvezi , s se- ureditev prostorov, namenjenih Ko -m + r- * , .. stavljanjem statutov. Sklenili so, zimovanju otrok. ° izdelav-^toPr8 Ca,hoku da bo Društvo defektologov Slo- Posebno pozornost bo treba tivov ? , , flsklh k®lek- veni je izdelalo za vse svoje usta- posvetiti v prihodnje usposablja- teh i?uU ker le na.tak način le novi a,ina'' ne bodo kc>3ektivi Posebno potrebni, saj se je prav nega dela in program interesnih v uvodnih besedah določil na- ker je žal položaj zdaj tak d? bod° njihovi delovni kolektivi tudi Un i-la v ustano^- temveč letos začela širša akcija za skrb dejavnosti otrok za čas, ki ga men predsednik Centralnega od- so te službe tudi v občinskih’sta- lahko prišli do enakega priznanja mentalno priza- bodo preživljali na zimovanju. bora tega sindikata Krste Mar- tutih dokaj netočno in le for- od strani družbe kot delavci v Vlado Rozman M. K. kovski, ko jie dejal, da delovne malno tretirane; vse' preveč pre- gospodarstvu. ^-.uprav^i, medtem ko naj invalidne ozir. Slavna naloga družbenih or- dete mladine. Kvadratura sedemnajstih 0 problemih nekaterih dijaških in vajenskih domov v Ljubljani Osem domov v primernih po- sami pomagajo med Seboj. Po- jiteljskemu svetu pa so predla-slopjih — kaj pa ostali? @ Starši- datkov v odstotkih ni, znana pa gale določene ukrepe. Le v dveh je splošna ugotovitev, da so učni primerih (vajenski dom v Kam- plačujejo 57 odstotkov oskrbnin • Ne hoteli, temveč vzgojne ustanove — vendar... • Preveč ho-norarcev, premalo prostorov in neurejeno financiranje 9 V interesne dejavnosti v domovih vključeno le 38 odstotkov gojencev. V sedemnajstih dijaških in vajenskih domovih je 3582 gojencev, čeprav je prostora le za 3415 mladih ljudi. Takšna je statistika, ki pripoveduje o območju Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ljubljana I, če jo naglo prelistamo. Seveda so številke le pročelje, za katerim so »nadstropja« problemov... Tudi brez mikroskopske ana- lize lahko ugotovimo: le osem dejavnosti, domov je v skladu z današnjim Prav gotovo so uspehi gojencev ob koncu šol- niku ter dom za PTT mehanike) skega leta na splošno zadovoljivi, sta DS zgrešili cilj. Ugotavljamo Pravijo celo, da so boljši od tudi, da je delalo v odborih in uspehov ostalih učencev na istih komisijah teh skupnosti, kjer se šolah. Pri tem ima prav gotovo mladina vzgaja in usposablja za precejšen delež sistematično delo bodoče upravljalce, le 19 % go-v domovih, kjer so morali mnoge jencev. (Več jih je bilo le v do-gojence šele seznanjati s tehniko mu TSŠ — in sicer 30 % — pa učenja. v domu Ivana Cankarja, domu Mnogokrat poudarjamo: do- Anice Černejeve, v vajenskem movi niso (in ne smejo biti) le domu v Kersnikovi ter v domu socialne ustanove, temveč tudi gradbenega šolskega centra.) vzgojne. Za^ uresničitev uspele Te skupnosti so v enajstih do-organizacije Sela pa je potrebno movih organizirale ocenjevanja troje: primerni prostori, sodobna učencev (pri čemer so uporabljale oprema in prizadevnost vzgojite- točkovni sistem in pravilnike, Ijev, ki bi morali znati vzbuditi medtem ko imajo v DTC tiskane v gojencih zanimanje za razne posebne ocenjevalne knjižice). Spet se vračamo v »začaran ne moremo biti krog« investicij. Problem št. 1 je je mnogo preskromna. Marjana Kunej stanovanjskim standardom. Ostali zadovoljni s podatkom, ‘da je Dom Anice Černejeve, ki bi bil žive vsak s svojimi težavami v vključeno v interesne dejavnosti nujno potreben popravila. Nič starih poslopjih, kjer nimajo pri-,v domovih le 38% gojencev, bolje ni z domom TSS ter še z mernih spalnic — da o dnevnih kajti mnogi izmed njih nimajo nekaterimi drugimi, prostorih niti ne govorimo. V niti možnosti za uveljavljanje Predvsem pa: kvadratura bi največji zagati je Dom Anice svojih interesov... To dejavnost se morala vsekakor povečati, saj Černejeve, premajhno kvadraturo pa ovira dvoje: neprimerni pro-pa imajo še dom TSS in oba do- stori in pomanjkanje sredstev za mova za zdravstvene delavce opremo delavnic. Živeti v domu, (dom zdravstvenih delavcev in kjer bi imeli fotoamatersko, ra-ginekološko in porodniško smer dioamatersko, strugarsko ali kako in dom šole za otroške nego- drugo delavnico, bi bila pesem! valke). ' Tako pa: vzgojna sredstva, ki so Poglejmo še drugo stran me- inventar domov, so skromna — dalje: gospodarske | organizacije predvsem pa jih je premalo. Do- so vzporedno z razvojem šol po- mala v vseh domovih imajo sicer skrbele tudi za interfiatsko oskr- televizorje, radioaparate in šah, bo mladine. V Ljubljani je zraslo medtem ko je manj tistih, ki precej domov, ki so jih financi- imajo knjižnico, gramofon, magnetofon, kinoprojektor. Izključili 37 gojencev, toda... Dom TSS je zgleden. Pogoji .... . r„ za delo so sicer zelo nčugodni, Pr,bor in se mnoS° drugega • kljub temu pa srečamo tu naj- Zadnja novost v seznamu upbe- _____ , . v bolj pestro panoramo različnih nikov za slepe: Anorganska ke- vedo, kako dolgo bo še vzdržala dejavnosti, kar je prav gotovo re- mija za sedmi razred osnovne streha nad glavo... Dejstvo je namreč, da skrbi sklad za šolstvo samo za gradnjo šol, medtem ko za nove internate ni vreče, iz katere bi zajemali denar. Če govorimo o oskrbninah, si pomagajmo s statistiko: najnižje ____________ ^ ^_____, “ ° " ’ ” ' Zavod Življenje v dijaških in vajenskih domovih ima svojevrsten Čar in — svojevrstne skrbi CAS IN POTRPEŽLJIVOST 0 prvem jugoslovanskem učbeniku za kemijo v Braillejevi pisavi rale te organizacije (kot npr. center strokovnih šol, dom za PTT mehanike, litostrojski itd.). Srednješolci domujejo v starih poslopjih, kjer plačujejo enake oskrbnine, čeprav marsikje ne Cene Zorec je izdelal petnajst nostjo: vidom. Njihov dom je ta abecednika za slepe, ki je doživel »anorganske kemije« še učbenik in (dobesedno) — šola za od 1923 do danes tri izdaje. Zad- organske kemije... C. Zorec je Plastične mase, specialen risalni življenje. Z zavidljivo voljo, iz- njo je pripravila pred osmimi tudi sicer strokovnjak, da g« je različnih so 9000 din, najvišje pa 13.200. zultat prizadevnosti vzgojnega šole • Do 1966. leta: moderno osebja. V tem domu izdajajo šolsko poslopje ljubljanskega za-edini izmed sedemnajstih svoj in- za slepe za 90 otrok, terni bilten »Naša skupnost«, Za križiščern Langusove in dTugo. a '1Vn° imS ° Se "UJ° m Jamove ceste (v Ljubljani) hiša ^ sq vsak- 2ase miniatUren iz- Zorec, učitelj in tehnični stro-Število gojencev, ki so vklju- na dvorišču, na njenem pročelju um^ Zanje se zanimajo v drugih kovnjak v ljubljanskemu zavodu čeni v dejavnosti izven doma Pa napis: Zavod za slepo mla- repubiikah, dobila pa so tudi za slepe. Pravzaprav je pripravil hiša in (dobesedno) voljo, iz- njo je . . . redno prizadevnostjo in vztraj- leti tiflopedagoginja Vilma Kra- treba iskati. Že leto dni potem, nostjo se uče in ko se poslovijo Ijeva. V Braillejevi pisavi imajo ko je prišel na ta zavod (1954), je od zavoda, jih čaka delo — kot berila za vse osnovnošolske raz- začel izdelovati prve zemljevide vse druge... rede, matematiko, nemško vad- za slepe. Potem ko je izdelal ma- Mnogo stvari je, velikih in nico, priročnika za zemljepis in trice, je odtisnil zemljevide v po-malih, ki bi jih lahko pripove- zgodovino... Zadnja novost v sebni plastični masi... Izdelal je dovali o delu tega zavoda, o tem seznamu je učbenik Anor- tudi specialen risalni pribor za zgledni prizadevnosti učiteljev- ganska kemija za 7. razred slepe. strokovnjakov, pa o drugem. Na osnovne šole, ki je prvi te vrste »Dostikrat mi zmanjka časa,« primer o . galeriji učil za slepe, v Jugoslaviji. Njegov avtor. Cene je rekej »za izdelavo raznih učil pa je treba mnogo potrpljenja.« C. Zorec je tudi povedal, da Podrobneje: podjetja plačujejo za (XVD Partizan, planinsko dru- dino. Tu, kjer so doma ljubez- mednarodna priznanja. dve izdaji tega učbenika. Prva gojence 25,8 % vseh oskrbnin, §^V0) počitniško zvezo, pevske nive besede, žive kot velika dru- Kramljamo o učenikih. O po- je namenjena slabovidnim otro- 33,2 % plačujejo delno podjetja športne klube ipd.) je še in starši, 41% sredstev pa gre skromnejše: komaj 18% je takih, samo iz žepa staršev. Le-ti kri- Analize, ki so jih pripravili do-jejo torej okrog 57 odstotkov 1T>ovi, zatrjujejo, da je premalo stroškov najemnin, zato ni čudno, primernih društev in klubov, prida bomo na pomlad spet doživ- stavljajo pa, da so gojenci dosti-Ijali sliko iz bližnje preteklosti: kra^ preveč zaposleni, ali pa jih mnogo gojencev bo reklo domo- takšno delo celo ne zanima, vom »zbogom«. Poiskali si bodo prav gotovo je teže organizi-privatna stanovanja, ali _ pa se ra^ vzgojne in interesne zapo-bodo vozili od doma v ljubljan- sjjf;ve v domovih, kamor priha-ske šole. Spet statistika: v zad- jaj0 g0jenci na tromesečno šolanjem šolskem letu je zapustilo nje (kot npr. dom gradbenega domove 324 gojencev.' 113 zato, g0jskega centra, dom centra stro-ker so si poiskali privatna stano- kovnih šol idr.). Dom gradbenega vanja, 26 pa, ker je oila zanje §0is^ega centra je dokazal, da se najemnina previsoka. da marsikaj napraviti tudi v ta- Vzgojna sredstva preskromna ki^posebnih^pogoj^o Povejmo: pred začetkom rad- bl ki ^ značilni za živ-njega šolskega leta je »zbezalo« |jerije v ve£jjh skupnostih in kO' iz ljubljanskih domov 23 vzgoji- lektivih_ Ti problemi niso speci teljev (ali 37 % vseh). Res je: dobili so 30 novih, a večina je žina otroci z izgubljeno dragoce- sebnostih prvega slovenskega kom, ki še tisk, druga poslenih le honorarno. Nekaj je I"d5r.1Vg°Sr ^lstvo, druž- znati njegove izredne sposobno- beni organi; gostinska podjetja in ne nazadnje tudi TNZ. V preteklem šolskem letu je bilo izključeno iz domov zaradi nediscipline - In različnih prekrškov 37 gojencev. Pravzaprav bi jih morali izključiti še več, vendar jih v nekaterih primerih niso (zaradi socialnih momentov ,in pa neenotnih stališč vzgojiteljskih svetov). Prvi koraki dijaških domskih skupnosti Večina dijaških domskih skupnosti je izdelala takšne programe dela, da so z njimi nastopale kot morejo razbrati črn pa je učbenik za slepe, napisan v Braillejevi pisavi. Zorec je napisal »anorgansko kemijo« na temelju učnega načrta za redne osnovne šcjje. Snov je zgostil, spremenil, ps je tudi sistem podajanja, ki je prilagojen pouku na tej šoli. Učitelj postopno seznanja učence s kemijskimi znaki. Tako jim na-pisovanje formul ne dela težav, ampak jim pomaga, da učno snov bolje razumejo... »imajo otroci spoštovanje do kemije. Radi se je uče. Posebno veseli so, kadat • doumejo težje stvari. Na uro kemije čakajo z veseljem...« Zdaj je zavod s prostori še na tesnem, saj gostujeta šola in zavod v istem poslopju — toda že do 1966 bo dograjena nova šola za slepe, v kateri bo prostora za 90 otrok, medtem ko jih je sedaj v zavodu 78. Tako žive in delajo. Kadar pripravljajo nove učbenike, učila idr., se posvetujejo med seboj, zamisli pa ponavadi uresničuje Cene Zorec. Osvežuje jih s svojo izredno domiselnostjo, izoblikuje jih s filigransko natančnostjo — zato ni čudno, da mu doslej še nihče ni bil kos. Marjana Kunej Gornja Radgona: razgovor o statutih v družbenih službah Na osnovi nedavnega tridnevnega seminarja v Mariboru je pred dnevi na sestanku sindi- Profesor Cene Zorec i*1 ena njegovih slepih učenk sti, ki jih je razdajal v letih službovanja na pohorski Reki, v Laškem, na Vranskem in v Celju. Soglasno z učiteljstvom celjskega območja je bil imenovan za šolskega nadzornika. Kot mnoge njegove kolege, so tudi njega pregnali v Srbijo, po osvoboditvi pa je začel v Celju urejati šolstvo, ki je bilo razdejano med okupacijo. Ves čas do upokojitve je bil iskren svetovalec učiteljstvu. Njegovega jubileja smo veseli vsi Diskusijski večeri ljubljanskega pedagoškega društva Pedagoško društvo Ljubljana goških društev Slovenije Franc tudi v letošnjem šolskem letu na- Strmčnik, v razpravi pa je sode-daljuje z diskusijskimi večeri, na lovalo večje število članov. Di-katere vabi vidne pedagoške de- skusijg se je vrtela okrog ,vpra-lavce, da v razgovoru s člani sanj prosvetno-pedagoške službe, pomagajo osvetljevati aktualna ni€^e organizacije in dela (v vprašanja naše pedagoške teorije kratkem bo republiška skupščina in prakse. razpravljala o novem zakonu PP Diskusijski večer, ki je bil U- službe). Pogovor je dalje tekel decembra v osnovni šoli Toneta o preobremenjenosti prosvetnega __________________ „ Čufarja, je nosil prav to oznako kadra (potrebno bl bilo izdelati prosvetni objekt ;n subjekt vzgoje. Usmer- osrednje teme razgovora: »Aktu- čeprav v omejenem 'krajev-znanci, ki jaie jn organizirale so pestro živ- aini problemi pedagoške teorije nem obsegu — študijsko analizo raz- in nrakaa«. Uvodno nredavanje obremenjenosti prosvetnega de- Učbenik v nakladi 25 izvodov Na koncu knjige je dodatek: Sistem kemijske pisave za slepe. Le-ta je namenjen predvsem učitelju, pomagal pa bo tudi učencem, Zapisana je tudi preglednica najvažnejših elementov s simboli in valencami — sistem pa je izdelan-' na osnovi mar-burškega. »-Pri napisovanju kemijskih formul sem moral strogo upoštevati vsa merila*« je povedal C. Zorec. »Medtem ko v Braillejevi pisavi velikih začetnic ponavadi ne upoštevamo, so pri kerpijskih formulah prav te najvažnejše. Teže je pri struk- kalne podružnice prosvetnih de-tumih formulah, ki zavzemajo v lavcev radgonske občine govoril pisavi za slepe. mnogo Več pro- tov. Manko Golar o statutih za štora kot v črnem tisku...« družbene službe, kamor spada Učbenik na 70 straneh veli- tudi Posveta Poudaril je, da se kega formata poživljajo reliefne gorata v statutih šol odražati skice, ki jih je s , posebnim deIovm človek in učitelj, strojčkom napravil avtor sam. Posebno pozornost bo treba Skice so še posebej pomembne posvetiti v, statutih na šolah popri ponazarjanju poskusov, pa glavju o samoupravljanju in o tudi predmetov, ki si jih učenci družbeni pomoči pri upravljanju (zaradi velikosti v naravi) sicer šole. Dosedanji šolski odbori, ki ne bi mogli predstavljati, kot So opravili ogromno delo za raz-npr. rotacijsko peč ipd. Se ena voj šole, bodo deloma spremenili zanimivost: »anorganska kemija« značaj svojega dela in se bodo eI je učbenik, ki je izšel v naj- imenovali šolski sveti. Njih funk-manjši nakladi (v 25 izvodih) v cija bo širšega značaja in zato državi. njih delo še pomembnejše kot do Potem ko je poučeval leto dni sedaj. Statuti, bodo morali dati kemijo v sedmem razredu, je C. svoje mesto šolskim in razred-Zorec pripravil v zadnjem letu nim skupnostim, pionirskim in ta učbenik, ki je izšel v letoš- mladinskim organizacijam. V njem septembru. Že do prihod- njih se mora določiti funkcija in njega leta bo pripravil avtor delo mentorjem v podjetjih, ki bodo morali tudi v svojih statutih določiti mentorstvo za določeno šolo. Pomembno vlogo V statutih naj bi imela sindikalna skupina na šoli, ki bo skrbela predvsem za ideološko vzgojo članstva. Ob zaključku posveta so prosvetni delavci sklenili, da morajo takoj po vseh šolah' začeti s se- delavci, prijatelji in _______ _ _ _ _ _ mu ob tej priliki želimo še mno- Ijenje, aktivirale gojence v raz- in praksa«. Uvodno predavanje ooremenjenosti prosvetnega -nik nih dejavnostih, upravi in vzgo- je- imel predsednik Zveze peda- lavca danes in ne vedno le na go srečnih in zdravih let. očitno kaže zlasti na podeželskih šolah, namreč da bi' vodstva šol opravljala tudi svojo poglavitno funkcijo — pedagoško mentorstvo; bilo je govora o vedno bolj aktualni potrebi po temeljitejši in širši izobrazbi učiteljstva in še kaj. Oblika diskusijskih večerov, ki jo je našlo ljubljansko pedagoško društvo, je posrečena in privlačna. Učitelji se radi udeležujejo razprav. ker so zaradi počitnic zaostali pred ostalimi delovnimi organizacijami v občini, ki imajo povečini v grobem osnutke že izdelane. V drugem delu zborovanja so razpravljali še o neurejenih določbah učne obveznosti in ostalih zadevah, ki zanimajo prosvetne delavce na posameznih šolah. Na prihodnjem zborovanju bodo razpravljali' o idejnosti pouka na šoli. IKA St. 21 Nezanimanje ali slaba organizacija? Tekmovanje šol v hortikulturni dejavnosti K vprašanju pouka tujih jezikov na osnovnih šolah Članek, ki so ga pred kratkim realni, ne bo pa odveč, če pogle- na In zlasti niso opredelila bistva i a vili V »PTVI.C! VPtnPm Havnn nSITvio V-rtrvfolro+n riorrrt "Dz-vi otti 1 *-« o/-\ nn »znl — Nedvomno je lepo v šoli in oboli nje tisto, kar madino privlači, kar zbuja smisel za lepo tudi na drugih področjih, kar pripravlja človeka za' pozitivno akcijo. To zbuja čista, lepo urejena učinica, snažni hodniki, primerna okolica šole, še najbolj pa urejen vrt, zeleni nasadi. Na estetsko vzgojno stran vrta na marsikateri šoli pozabljajo, nešteto vrtov je števati kot igrišče, poslopje samo ali kaj drugega. Značilno je nadalje, da je bilo med prijavljene; polovica šol* Štajerskega, močno je bila zastopana Gorenjska, do neke mere še Dolenjska, sorazmerno slabo Fri- še nadaljevalo. Razumele so, da je treba posredovati učencem in preko njih njihovim svojcem vsaj nekaj praktičnega in teoretičnega objavili v »Prosvetnem delavcu« učitelji tujih jezikov na območju Zavoda za pedagoško službo Vič-Rudnik, izraža zavest odgovornosti in zaskrbljenost s prizvokom nevolje in občutka neffioči. Vsekakor je zavzet klic po določenih ukrepih, ki naj stvari na tem damo nanje v širšem kontekstu, nove metode. Pojavila so se vul-Naša družba se je sicer pri- garna tolmačenja, da je nova me-čela zavedati pomena in nujnosti toda usmerjena v nezavestno, me-znanja tujih jezikov, saj vemo, hansko osvajanje, ki mu ni poda trošijo podjetja in ustanove trebno zavestno opredeljevanje in ogromne vsote, ko pošiljajo stro- urejanje, kovnjake v intenzivne tečaje in Delo z novimi učbeniki je za ko, v kar presenetljivem obsegu, učitelja težko in del kritičnih pri------------------------------’ ^ -- upravičen, delno pa iz- nb podnebje na Primorskem in veliko zanimanje ljudi za vrtnarstvo bi moralo vsekakor vplivati nrvtilra c f iiaj otvan nct tem ivu, v jjatsseiitrujiveii* ouatrgu, uciLtuja lcz-iau in ut:i Kiiiiuillll pri- p t + Yrtnar:,en;if,’ . področju učno^go j nega dela ure- organizirajo tečaje za svoje usluž- pomb je upravičen, delno pa iz- icega kot javnega. To je dijo. bence. Po drugi strani pa se zdi, hajajo iz napačnih izhodišč kriti- neobhodno potrebno ob poudarja- ■ Analize stanja pouka tujih je- da se skupnost, ki sicer daje ve- kov. Mislim pa, da morajo tudi čila prosvethih sveto- lika sredstva za šolanje naših upravičene kritike pomanjkljivo- ter informacije učiteljev otrok, premalo zaveda, da še tu- sti novih učbenikov priznati, da se ujemajo v ugotovitvi, da pouk jega jezika z najmanjšim napo- smo se ob tem naučili zelo ko- tujih jezikov na osnovnjh šolah rom in največjim uspehom nauči- ristnih metodskih postopkov in ni tako urejen in ne poteka tako, mo predvsem v mladih letih, se- da so nas prav razmišljanja in morska, iz Prekmurja pa na pri- ne°khodnio potrebno ob poudarja- • Analize, stanja pouka tujih je- da se skupnos mer ni pilo nobene prijave. Ugod- niu P°mena estetske vzgoje, da ne- zikov, poročila prosvethih sveto- lika sredstva nb podnebje na Primorskem in govorimo o drugih straneh in po- valcev ter informacije učiteljev otrok, prema! trebah. Vsekakor pa je zelo hudo, če mladino prikrajšamo za toliko ' o v na- ,u l-a«-o urejen m ne poreaa raso, mo preavsem v miaain letih, se- aa so nas prav razmišljanja in šole ali da bi zagotovil trdno temeljno je- veda če je pouk organiziran tako, debate, ki so jo, ti učbeniki spro-pravil- zikovno znanje, ki ga absolvent kot ga zahteva značaj tega pred- žili, približali novim gledanjem in osnovne šole lahko širi In dopol- meta. Učenje tujega jezika je modernejšemu načinu pouka tu- lepega, kar lahko odkrijejo v naravi v neposredni okolici _ pa celo v šoli sami. Lepo, pravilno estetsko urejevanje šolskih “ " ’ ------- ----- obVL/ Ui V SCtt.čm.UJL vplivali kar precej zapuščenih, celo neiz- na številnost prijav. Prav tako je koriščenih, cvetje pa je močno za_ imelo Prekmurje Včasih lepe šol-postavljeno. Ponekod prevladuje ske vrtove. Nezanimanje ali ,sla- izrazito ekonomska stran, dobro '3a organizacija? im esieisito urejevanje soisitm ouic raiuvu »m m uopui- mera. učenje lujega jeziKa je iiiuaernejsemu načinu pouKa m- preračunana in včasih tudi opra- Tekmovanje je bilo zaključe- Prostorov in šolske okolice pa da- njuje na šolah druge stopnje, svojski proces, ki se razlikuje od jih jezikov. Res pa je, da ima vidljiva: toliko in toliko sadja to no 30- 'septembra 1963. Posebne i® mladim ljudem tudi temelje za hkrati pa tako praktično znanje, učenja drugih predmetov v tem, vsak učitelj, če naj bo za svoje liko in toliko zeleniave Prav ip" bomisje Zveze hortikulturnih dru- razumevanje in aktivno delo pri 'ki bi ga tudi tisti, ki šolanja ne da poleg umskega in spominskega ________________________________________ r!„ j,a.>ornri u'l ’ štev so pregledale dosežene uspe- Poznejšem urejevanju javnih pro- nadaljuje, lahko dojel kot ne- dela predvsem sloni na postop- a a emo naši mladini, kako .... . . štorov, naselij in stanovanj. Lepa kaj, kar mu v življenju utegne nem in akumulativnem pridobi- okclica, urejena bivališča danes koristiti, ga osebno dviga in mu vanju govornih navad tujega je- niso več luksus, temveč po- krepi samozavest. . zika. Uspešno učenje tujega jezi- membna zahteva naše celotne Tovariši so v članku navedli ka zahteva predvsem veliko in-družbe. Sole k temu lahko mnogo nekaj vzrokov za slabe rezultate tenzivnost pouka, to je veliko šte-prispevajo. J. W. pouka tujih jezikov. Ti vzroki so vilo ur v daljšem časovnem raz- da • na!i, mladini, ksko jn ug0t0viie se je večina daje zemlja določeno stvarno pri3avijenih šol lotila dela z vso " " vnemo in da je pri vseh opazen močan napredek, katerega posle- vrednost, pozabljati pa ne smemo na tisto, kar je bogastvo posebne vrste, čeprav ga je včasih težko spreminjati v denar. Da bi zbudili pri mladini večje zanimanje za naravo, za pravilne vrunca n odnose do nje, za delo v vrtovih. Tekmovali so v vseh točkah za zelenje v javnih nasadih, za dosegli izredne uspehe. Zato dice se bodo šele opazile. Najbolj prizadevni so bili kolektiv in pionirska delovna brigada na osnovni šoli Franja Vrunča na Hudinji pri Celju. in so zelenje v domačih hišah, v stano- si zaslužili prvo mesto in denar-vanjih in hkrati za postopno spre- no nagrado. Predvsem je na nji-membo zapuščenih vrtov v sodob- hovi šoli čutiti množično in vse- . nejše učno vzgojne objekte, je razpisala Zveza hortikulturnih društev ob začetku letošnjega leta tekmovanje šol. Ocenjevali naj bi sodobno ureditev šolskega vrta-, ureditev posameznih oddelkov vrta, kakor so skalnjak, terarij, parki, zbirke okrasnega in drugega rastlinja, dalje cvetje in zelenje v šolskih prostorih, hodnikih in učilnicah, cvetje in zelenje na oknih in balkonih šole, delo v gospodarskem delu vrta, v šolski zadrugi: zelenjadni vrt, sadovnjak, šolska drevesnica, , zaprti;: grede in podobno, sistematsko botanični, del vrta z rastlinskimi združbami rastlinsko-geografske-ga področja, sodelovanje pri ure- stransko zainteresiranost in ne sa. mo delo na ozkem sektorju ene dejavnosti, es je, da ima šola tudi določene pogoje, na primer svetle, prostore, v katerih lončnice zelo lepo uspevajo, . in primeren prostor okoli šole, a osnovno je vendarle izredno prizadevanje, vpliv na lepotno oblikovanje okolice in celo 'na delovne kolektive, saj ima drugače ugodne prostore še marsikatera šola, ki se tekmovanja sploh ni udeležila ali pa ni pokazala' tistega kakor Hudinja pri Celju. Drugo mesto in nagradi sta si priborili osnovni šoli v Borovnici in v Radovljici. Na obeh teh dveh šolah opazimo prav tako izredno ditvi oziroma oželehitvi kraja, prizadevanje, sistematično delo ter spomenikov padlih v NOB in po- občutek za lepo tako okoli šole dobno ter delo v hortikulturnih kot v notranjih prostorih. Pogoji krožkih. za delo so prav taki kot na mno- Za tekmovanje se je prijavilo ®olah, dosežki pa mno- 37 šol. To je sorazmerno malo, če eo VISli kv:>,,WnAiiS5 Pomislimo na veliko tradicijo šolskih vrtov na Slovenskem. Včasih je bil šolskj vrt zunanji izraz učiteljske osebnosti, ki so delale na šolah, v nemajhni meri tudi ponos okolice in občanov, le go višji, kvalitetnejši. Za posebno prizadevanje so dobile priznanje in tretjo nagrado osnovna šola v Vuzenici, gimnazija v Idrijf ter kmetijska šola na Grmu. iuui ponos oKouce m oocanov, ie- Tudi precej drugih šol je razu-potni in strokovni objekt, na kate- rnelo smisel teftmovanja, ki se bo rega so se sklicevali. To nizko število je toliko bolj vznemirjajoče, ker vemo, da obstaja ha naših šolah precejšnje število pionirskih 'zadrug, katerih delo je precej široko in sega v dobršni meri tudi na vrtove. Naposled so tudi navodila prosvetnih oblasti, učni načrt, ki sam navaja prosvetne delavce k sistematičnemu oblikovanju rastlin v šolski okolici, k urejanju in uporabljanju šolske- Partizanska vas emo,.4„ T, ... ga vrta pri rednem pouku, da ne „ . , , as Šmarje pn stične Italije do govorimo o vsesplošnem razprav- ^ j' , ° . a n.OV.e sofs^e Pro- bilo pouka. Ijanju o estetskih nalogah šole. J’'ore'i Poslopje, ki je bilo zgra- Šmarje je bilo ... so prispevale organizacije •> $ Takšen je del vrta na osnovni šoli Hudinja pri Celju NOVA ŠOLA V Šmarju pri Kopru so 29. novembra odprli novo šolo dobju. To temeljno dejstvo je bilo premalo upoštevano v razpravi o novem učnem načrtu in predmetniku, ko. sta bili tujemu jeziku v predmetnikih za 7. in 8. razred določeni samo dve učni uri. Če v luči zgoraj povedanega celo tri učne ure komaj zadoščajo, da bi dosegli določeno, po obsegu razmeroma skromno znanje, potem je . jasno, kake posledice je moralo imeti zmanjšanje števila učnih _ ur. Učitelji tujih jezikov upravičeno zavračajo očitek, da učencev niso dovolj pripravili za šole druge stopnje, katerih učni načrti temelje na učnih načrtih ža osnovne šole, ki pa so v takih pogojih neizvedljivi. Drugi vzrok pomanjkljivega znanja, ki ga tovariši navajajo, pa je metodska neenotnost učbenikov, ki se uporabljajo v osnovni šoli. Tudi' to dejstvo bi hoteli osvetliti s širšega vidika gibanj in smeri v sodobnem poučevanju tujih jezikov. Uvedba novih učbenikov je bila povezana z željo, da bi pouk tujega jezika v osnovni šoli temeljil na pogovornem jeziku. Učenec naj najprej aktivno osvoji govorne mehanizme in osnovni besedni zaklad pogovornega jezika in se šele nato počasi seznanja tudi s pismenim jezikom. in njegovimi konstrukcijami, Tako načelno stališče je v skladu z razvojem gledanj na pouk tujih jezikov v svetu in se je pri nas že uveljavilo v vseh republikah Ker pa je to gledanje pomenilo do neke mere prelom z našimi tradicijami na tem področju, bi ga lahko takoj uspešno uveljavili samo, če bi bili ostvarili ——. vse potrebne pogoje oz. že vna- odgovoren, pravico do čim prej računali z daljšo preizkusno bolj ustreznih učnih pripomoč-dobo. V svoji vnemi, da bi pouk *50V' zahtevajo manj naporne-čimprej v tem smislu usmerili, ®a prikrajanja in dopolnjevanja, smo dali učiteljem novi učbenik _ Zavod za napredek šolstva od-5. razred in pozneje še za 6. ločno zagovarja ponovno uvedbo Ali že veste, da. ... imamo v naši republiki 1112 šolskih knjižnic, ki predstavljajo 64,91 odstotkov vseh knjižnic v SRS. Šolske knjižnice, ki imajo 1,477.205 zvezkov, bi nujno potrebovale vsaj 17 knjižničarjev (za največje tovrstne knjižnice) ter štiri knjižničarje-predavatelje na učiteljiščih. ... so se povečala sredstva za osnovno dejavnost eimnazij V SR Slovenji od 521 milijonov (v letu 1961) na 900 milijonov — oziroma za 73 odstotkov - v letošnjem letu, pri čemer so se povečala sredstva za osebne dohodke za 60 odstotkov, sredstva za materialne izdatke pa za 154 odstotkov. gospodarske -----—j- v letošnjem letu za izobraževanje 1585 milijonov, kar predstavlja 7,1 •/« vseh sredstev za šolstvo. Od tega je namenjeno 370 milijonov za Sofinanciranje vajenskih šol, 850 milijonov za vzdrževanje šol s praktičnim poukom, 365 milijonov pa za domove pri teh Šolah. .. . se študij tretje stopnje na ljubljanski univerzi razmeroma počasi uvaja, in sicer predvsem zaradi preobremenjenosti fakultet pri organiziranju študija na prvih dveh stopnjah. V letu 1962/63 je študij tretje stopnje vključeval v desetih različnih študijskih panogah le okrog 220 študentov. ...poučujejo kot prvi tuj jezik na 32 gimnazijah v SR Sloveniji angleščino, na 21 nemščino, na dveh pa francoščino. Kot drugi tuj jezik poučujejo na 23 gimnazijah francoščino, na 14 ruščino, na štirih angleščino, na dveh pa latinščino. ... so se povečali družbeni izdatki za šolstvo od leta 1956, ko S°.,PlaSali 5790 milijonov, na 24.723 milijonov v letošnjem letu (ali za 327 odstotkov). Tako naraščanje sredstev je posledica zvišanja cen ™®Jeriala. storitev in osebnih dohodkov, pa tudi posledica povečajo udeležbe šolstva v narodnem dohodku. , . : . za 5. razred in pozneje še za 6. —e.aBvvaija uvcuuu , J.i . , ' , razred, ne da bi ustreznost kon- tret3e učne ure za tuji jezik v 7. osvoboditve m ko Troha. V nagovoru se je cepta, ki predstavlja določeno va- in 8- razredu. Skušal bo tudi uči- upravitelj šole Janko Kleiben- rianto bralne metode, prej ekspe- teliem tujih jezikov čimprej omo- I IttiaS Požig vasi se je ponovil mom, pionirji pa so razvili svoj učbenikom zahteva, če naj bo katerih si danes več ne moremo mesecev kasneje, ko je prapor z imenom aktivista Franca. uspešno. V kolikor so kaka ustna misliti dobrega in uspešnega po- •e- Glavine-Rartiica navodila tolmačila novo metodo ’lka ^ Jože Hudales in postopke, so bila premalo toč- cev vzpodbudi ustanove in zavode pregledu zanemarjenega dela, k ~.'-v ^uuivu. večjemu poletu in k registriranju ziuava je trajala dve leti. Sedaj činov. _ __ .. ,__________ , ___d. r, tistega, kar je bilo tiho, skfito in razpolaga šola s tremi novimi nekaj mesecev kasneje, ko je prapor z imenom brez hrupa napravljeno, se nam učilnicami, kabinetom, delavnico skupina osemnajstih borcev pre- Glavine-Bartuca. zdi nizko število šol v takem tek- z-a tehnični pouk, zbornico in pi- gnala okupatorsko stotnijo, ki je toovanju še toliko značilnejše. sarno poleg restavriranih prosto- hotela odpeljati domačine v in- Trenutno ni nikakršnega javnega rov prvotne stavbe. ternacijo. Uničenih in' poškodo- Ponočila o stanju šolskih vrtov. V šolski kroniki zasledimo, da vanih je bilo 167 hiš. Verjetno bi tako kritično poročilo je bil pouk v materinščini že leta Otvoritvi novih prostorov so Pokazalo, koliko je za sodoben raz. 1860; Tega leta ne najdemo slo- prisostvovali predsednik Občin- Voj šolskeg,a vrta pravega zanima- venske šole ne v koprskj okolici ske skupščine Koper Dušan Bar- hja.in seveda tudi pripravljenosti in ne v slovenski Istri. Nastop bič, direktor TKG Šmarje ing. za določene materialne žrtve. Šol- fašizma je nasilno zajezil razgi- Jože Jošt, tovariši Bohinc Slavko, ski vrt je vsekakor vzgojni ob- bano narodnostno gibanje na Ignac 'Sedmak, Majda Majnik in iekt, ki ga mora vsaka prosvetno vasijn leta 1924 prepovedal rabo direktor Zavoda za prosvetno in visok: Pedagoška služba prav tako upo- slovenščine. Po kapitulaciji faši- pedagoško službo v Kopru Zdrav- Beogradu , ’ skripta z uka tujih jezikov. Zavod tudi spremlja dognanja in rezultate pouka tujih jezikov po modernih audiovizualnih metodah, ki uporabljajo jezikovne laboratorije, filme in posebne učbenike, ki so tem metodam prilagojeni. Utegne se pokazati, da so te metode bolj uspešne od drugih, vendar je treba njihove odlike in prednosti v ,r. , . šolskih pogojih še eksperimental- Vlsoka šola za telesno vzgojo v Ta metoda ima svoje prednosti no dokazati in zlasti tudi OStvari-je pred ^ kratkim izdala- tudi v organizacijskem pogledu, v ti hudo zahtevno materialno osno- pouk košarke, ki jih je mnogih šolah poučuje namreč še vo za tovrstni pouk. Čeprav ne Klojčnik. V njih ob- vedno en sam učitelj, učencev pa je bomo Odklanjali pomoči ki ic ravnava metode, ki bodo pomagale od 30 do 40 — prav v takšnih pogo- učitelju nudi moderna tehnika pri pouku košarkarjev-začetnikov. hh Pa je organizacija košarke še ne emomr. ..i-,;<; __.. . * O novem načinu pouka košarke na šolah za pripravil Adi Jih pa je organizacija posebno važna. Navadno smo razdelili učence v Boljšim pogojem ‘v klubih ustreza ?ve. df;lov,ni lupini, ki ju je učitelj kontroliral — demonstriral Dejstvo je, da Je med delom v šoli in v klubu precejšnja razlika. predvsem' 'analitična "metoda"'Vela je P°sa- . ^ . . niezne elemente, ki jih je nato va- (»od elementov do igre«), medtem ciila vs„k* skupina pod svojim koko mora poznati učitelj telesne , šem. Tak način dela terja od uči- vzgoje značilnosti vsake panoge (kot telja mnogo naporov, učenci pa, ki npr. metodo dela, metodične po- tvorijo skupino (15—18), pridobe pri stopke, organizacijske posebnosti). Njegova naloga je zelo odgovorna, saj mora pridobiti začetnike za ko- Pri sintetični metodi košarkarske - , ~lji pogojih (ker povsod ni igrišč, telo- še več delovnih skupin — košarkar- meru se torej ne bomo mogli iz- takšnem igranju težko zvrste vsi. bolj .malo, saj se »Sto leti st0 dolgih, viharnih let,/ki v njih se trdo je klesal naš svet / ...sto let povezuješ nam oaom rod, / nam krčiš prosvete, kulture pot...« Tako je zapisal pesnik Fran Roš v daljši pesnitvi čast stoletnice šole v Polju ob Sotli, kjer so 15. decembra svečano proslavili ta jubilej košarke še ne smemo pozabiti, dg nober tehnični pripomočki ne morej nadomestiti strokovno in metod sko izobraženega učitelja. Na sprotno, prav ti tehnični pripo močki, ki sicer pomagajo učitelj izboljšati lastni izgovor in into nacijo, in ga utrjujejo v pravilr jezikovni rabi, po drugi strani za htevajo še večjo jezikovno izur jenost, metodsko znanje in domi šarko kljub temu, da dela v slabših igre razdelimo razred na šest ali pa razaskani ^ra pogojih (ker povsod ni igrišč, telo- še več delovnih skupin — košarkar- ____________ __ i_I^a. ni’ ; nobenem pri vadnic, rekvizitov, ker je učencev Ipd.). Največje težave pri pouku ko- *ma svojega voditelja-kapetana, ki šarite so pri prehodu k igri: učenci skrbi, da prinese skupina k uri vsa se težko orientirajo na igrišču, za- potrebna sredstva. Vsaka izmed sku-menjujejo koš, težko dojamejo bi- P-:i naj bi imela svoj Vadbeni pro-stvo te igre — posebne težave pa štor, ki naj bi bil začrtan, in impro-nastanejo, ko začnemo uvajati v igro viziran koš. Skupine, ki ne morejo lažje taktične elemente. trenirati na igrišču, vadijo na odre- Mnogim težavam se lahko izog- -ienih prostorih pod improviziranimi '.emo. ce uporabimo namesto ana- ^°ši. Le-te lahko naredimo pri teh-[itične metode sintetično. Izhodišče ničnem pouku , v delavnici, pri tej metodi je igra, ki povezuje ^°š 1® lahko prenosljiv. Vsaka sku-posamezne elemente košarke, zna- Pina Sa postavlja v. jašek, t. j. v čilne v posameznih etapah. jamo, v katero je vkopana škatla. Adi Klojčnik je v svojih skriptah, Res 3®. da ne smemo stremeti za ki so za zdaj namenjena žal le slu- iroproviziranostjo, ker se prava ko-šateljem beograjske VSTK, lepo pri- šarkarska tekma ne razvija v im-kazal prednosti sintetične igre. Pri proviziranih pogojih. Vendar si v po-takšnem načinu dela se razvija igra, g°jih. ki jih imajo šole, lahko poma-obenem pa se nadaljuje vadba: s gamo z improvizacijo, da bo naš stopnjevanjem elementov košarke se uCno vzgojni proces čim bolj uspešen, stopnjujejo tudi taktične značilnosti. Bernard Urbančič istavijaio od pet ---- oomu uiugu iz- učencev. Vsaka skupina °6niti problemu dobrega strokov-nega kadra za tuje jezike. Učite! tujih jezikov, ki pri nas skora; nima možnosti bivanja, v tujini si samo z največjim naporom ot knjigi, reviji in radiu prisvaja ir ohranja jezikovno prožnost. Tc delo se ne vidi in redko dobi cek _______ samo moralno priznanje. Stro- Takšen kovno izpopolnjevanje pa ne mo-r®. in ne sme ostati samo stvar učiteljev samih, temveč mora biti skrb šolskih vodstev in občinskih svetov, ki jim ne smfe biti žal sredstev zanj, niti študijskih dopustov. / M. KOS, svetovalec za tuje jezike pri Zavodu za napredek-šolstva SRS Franček B o h an e c: Podoba v ogledalu Drago Ham: Deček Sele pred dobrim tednom se mi je Starost prvič resno nasmehnila. Prsten Je bil njen nasmeh. Na ustnicah pa se mi je nalepila čokoladna barva, ki sem jo čutil kot pelin. Potuhnjeno sem se Itogreznil v rdečkaste blazine ekspresnega vlaka Rim—Milano in jezljivo gledal podobo lastnega obraza v ogledalu na nasprotni steni kupeja. Razen mene in šuma drsajočih kolesnic ni bilo nikogar v prostoru. Sinja svetloba stropne luči si Je vsiljivo prizadevala, da uspava kogarkoli, tudi nevidne odišavljene praške, ki so tavali po mračnem zraku. Zdaj zdaj so luči s ceste potegnile čez okno dolge rožnate proge in rdečkasti prebliski so se kot prameni vsippli v temen prostor, ožarili moj obraz in se izognili v srebrnini ogledala. Starost? (Zalisci v ogledalu so se nizko potegnili na vdrta, pepelnata lica in čez njih sivino je legla modrikasta luč). Vem samo to, da se-je nekje globoko v meni potuhnjeno rojeval odpor, ki je sproti ubijal gnus. Občutek prikrajšanosti je množilo otložje in vedel sem, da bom ostal živ, da bom ostal človek, potuhnjen, toda človek, če ne bom pogledal lastni resnici v iztaknjene oči. (Podoba v ogledalu je pokazala dolg vrat nekoliko rejenega štiridesetletnika, ki je užival v tem, da, gorel kot sveča z lastnim voskom, moža s svetlosivo nečimrno kravato, ki si jo je stalno popravljal z dvema nežnima prstoma drobne roke in si pri tem zadovoljno ogledoval lepo oblikovane členke). Včasih se mi je zazdelo, da bi lahko ujel s svojimi rokami čas, ki se je izgubljal v samoti, in bi ga precejal skozi prste kakor curek gostega mošta. To se mi je dogajalo, kadar sem bil do konca izčrpan. Nocoj niti tega nisem premogel — vsemirje se mi je dozdevalo kot svinčena krogla, ki s svojo oblo pritiska name in s katero drčim po tračnicah^ v kraj, ki si ga nisem niti sam določil. (Čez lepo oblikovan moški obraz živih oči in zagrenjenih, 'nekoliko preveč zarezanih ustnic je padla siva barva in jasno se je videlo, da ima mož nosnice preplašenega jelena.) Bil sem v kupeju — sam, a ona je ostala v Rimu — na marmornastem pločniku sredi steklenih dvoran in ste-bričja kot drobna, negibna črna pika sredi vrvčža tisočerih nog, ki so brez' groze v očeh por.nali smeri svojih poti in se zadovoljno s popotno mrzlico tlačili v vagon*. (Podoba v ogledalu se je zdrznila. Vse je šlo čeznjo: zelena barva — češka mladost v horjulskih hribih: rdeča barva — upi mladostnih sanj; mmena barva — otrpla leta v vojnem ujetništvu; siva barva — samota v povojni podstrešnici. Vse je bilo tesno: veke čez rjave oči skladiščnika, ki ure in ure sedi sredi cementnih vreč v stekleni blagajni, ovalno čelo z napeto kožo, ki razodeva utrujenost zaradi brezdelne lenobnosti.) »Hudiča!« sem vzkliknil. »Tudi tokrat se mi ni posrečilo! Le ostani na pevonu, ostani!« Potem sem vedel, da je tista pika na peronu steklena in da bo zdaj zdaj padel kamen z neba in bo razbil stekleno igračo na peronu, igračo, ki je bila sicer resnična živa ženska, a je bila in ostaja zame plod moje domišljije in najinih skupnih nesporazumov. (V ogledalu se je podoba zganila. S steklenimi očrpi je gledala mene pod seboj, se mi približevala, nato pa se je ogledalo zasukalo v- moji bližini, da se mi je zvrtelo. Ko sem si opomogel, sem videl več kot morejo videti oči. V ogledalu, visokem od tal do stropa, se je kazala žvita postava moškega s skle-sanimi udi in s slepimi očmi. Ta mož lovi nič s, predolgimi in pretenkimi rokami, a njegove čokate noge so prekratke. Za njim je mehko in gibko žensko telo, prelito z voskom, zvito čez hrbet tako, da proti ožarjenemu nebu gledajo njene napete prsi in da lahko glava kot odsekana pada nazaj in se lasje in roke oklepajo stebra bb sebi.) Začelo se je na našem morju. Mislil sem, da sva oba isto iskala. Ležal sem na plaži, sam, daleč od ljudi, ki sem jih podcenjeval. Tedaj še nisem vedel, zakaj, in tedaj še tudi nisem okusil, kako se ta odpor do vsega živega naseli v tebi in da nazadnje sam čutiš, kako mrziš in podcenjuješ samega sebe. Gledal sem preko sinje gladine nemirne vode in me je prijetno žgečkal po nosu vonj slane vode, alg, školjk in vsega, kar je morje z rumenkasto peno odlagalo ob obali in sprot odnašalo, dokler zopet ni vsega razložilo v dolgi ravni črti. Tam preko te sinje gladine je bil skalnati otok. Po ure in ure sem gledal njegove bele čeri. Vse je bilo negibno, negibno kot v meni, le včasih je mimo samotnega obrisa otoka drsela jadrnica in se je ob njem galeb pognal v morje. Tretji dan sem zaveslal s čolnom. Odložil sem krmila, legel čez desko in močil roke v vodi. Vedel sem, da prežim na nekaj. Nisem pa pogledal okoli sebe. V vodi sem videl podobo borovega gozdička, njive s trsjem in figovce, skalnato belo rezino obrežja in mir sonca, zraka, vode. ->Ohooo,;! Ohoooj!« Na širšem dolu rtiča je zaživela bela li.ia. V vodi sem razločil čredo ovac. Cez ruševine porušenih hiš je rasla divja trta. »Ohoooj!« Bila je ona: negibna, ponosna, skromna... Čoln se je zarezal v pesek. Odvrgel sem vesla, da jih je odnesla voda. Nič več nisem bil jaz — bivši vojni Ujetnik in skladiščnik cementarne. Razpel sem srajco in videl, kako so za mano v toplem pesku ostajale stopinje. Bii sem jaz, le jaz in ona. Ona s slamnikom in s svileno ruto čez preozke prsi. Le čemu ta krhkost? Cernu otožne in gosposke oči? Zakaj čaka, saj je za nama samo temno zelenilo borovcev s škržati. Zrak je bil rdeč in žgoč. Moje ustnice so bile trde in oči odločne. Nič se ni zganila. Hudiča ... Vrnila sva se s čolnom oba. Iz moje sobe se je odselila samota. S trzajočimi žilami sem čakal, da se bo dan nagnil in da bodo udarili prvi bobni. Z njo sem se zmenil, da jo zvečer počakam v baru. Bila j,e Italijanka in nisem bil prepričan, da sva se dobro sporazumela. Da bi ubil čas, ki se je vlekel kot jara kača, sem se oblekel v kopalke in se pognal v vodo. Utrujenost je prevzela moje drgetajoče mišice. Zdelo se mi je, da moram udarjati s pestjo po vodi. Voda je pršela in barvaste kapljice so padale po mojih očeh. Na ples je ni bilo. Nekje pod noč se je na vrtu odtrgala figa. Onkraj vrta in vasi se je ozka cesta , vzpenjala v kamnite stene. Po cesti — skoraj v noči in visoko zgoraj med grmičjem in gadi je osel nesel butaro suhih vej. Nad brinjem se je ob njem pomikala črna ruta, ki je vodila osla. Ta je ob vsakem koraku sčegnil vrat proti strmi poti. »Najdem jo!« Zjutraj mi je njena gospodarica vedela povedati le to, da je odšla enako tiho in oprezno, kot je pred dnevi prišla. »Osamljena žena je to,« je klepetala in me opazovala. Ponudila mi je kozarček prošeka in dodala: »Mislite, da grozdje dozori pri nas! V Vrzdeno se odpeljem ponj, v Vrzdeno. Od samega sladkorja se vleče kot smola. Sicer pa... nekaj je pustila za nekega gospoda ...« Dobil sem samo njen rimski naslov. Po vrnitvi v Ljubljano se mi je zdelo, da je moje življenje še tesnejše. Skrbi. Sivina. Ob njej pa morje, brezkončnost obrežja in neskončnost vodne globine. Ce sem po nedeljah ležal sredi horjulskih gozdov, se mi je zdelo, da iščem mladost in mladost zaradi nje. Vmes pa je bila vojna. In ko sem zvečer prelistaval vodič po Rimu, sem vedel, da grem, in sem šel. Rim jev hipu razpršil mojo osamljenost. Raznosil jo je po zraku kot veter pobere regratova semena. Njeni gibi so me odtisnili na istrskem rtiču in živeli v meni kot spomin, ki me je prepredel kot slak preplete z velikimi belimi cvetovi ograjo in v meni razžarjal strast, ki jo je božala nežnost. Našel, našel jo bom... Strast se je v meni potuhnila in mežikajoče sem dobrohotno obsipal s pogledom vsakega, ki se je na ulicah zaletel vame. Ko sem pozvonil visoko v nadstropjih, je prišla. Ona. Vitka. V domači halji z velikimi rožami. Nekam suha in razdražena. Osuplo sva se premerila. Zdelo se mi je, da je nisem presenetil. \ Ona se je sklonila čezme: »Spominjam se vas,« je rekla in me močno povlekla za lase. Božal sem njeno roko: »Kakor vidite, sem tu!« V meni se je strast le malo potuhnila. Ona ni bila več ona. Videl sem njen izrezan profil nad seboj — trd, jasen, brezizrazen. Ona ... jutranja rosa z istrske obale... Ona..., ki sem jo videl med smrečjem v Horjulu. .. Ona, ki je prihajala k meni v skladišče... Ona, ki so jo zjutraj golobi priklicali na okno podstrešnice... Ona? Ne! To ni bila ona ... Sklonila se je čez stol. Zdelo se mi je, da skrbno ogleduje moje telo ... brez strasti... brez miline ... Okrenil sem se, jo objel čez pas in jo poskušal potegniti k sebi na kolena. Branila se je. Potem sva padla čez preprogo in obležala z rokami pod foteljem in z nogami čez prag na balkon. »Nasilnež!« pod oknom Ni bila več ona, demveč nekdo, ki je puhal vame topel zrak. Potapljal sem se v temo in čutil, da se mi izmika tisto nevidno obzorje, ki deli zemljo in nebes. Zdelo se mi je, da nihče ne diha pod menoj. Morda je bil hip, morda so minile ure. Njo sem slišal, kako je bolj sebi kot meni pripovedovala: »Bili smo v vili ob morju. Ostala sem sama. Majčkena, bela psička je bila edino bitjece ob meni. Bila je bela ko labod in ob dlaneh ji je rasla dolga »Ne morem verjeti, da je to, kar vidim, kar slišim... da je to vse. Prosim vas, pomagajte mi razvozlati to stvar, ki me strašno muči. Mislim, da sem se prav obrnil na vas ...« Pismo, ki sem ga tistega dne prejel, je bilo dokaj nenavadno tako po obliki kot po vsebini. Napisano na navadnem, rjavkastem pairju, s svinčnikom', je razodevalo neko zmedenost; stavki so se hoteli prehitevati eden čez drugega, misel, še nedovršena, je na lepem poniknila in se nato, preko druge, spet pojavila na papirju. »Vsak večer hodim po cesti mimo vašega okna. Pozno v noč gori luč tam gori in zdaj mi je postal tisti osvetljeni štirikotnik že kakor nekakšen dober znanec, kakor prijatelj, h kateremu se zatekajo moje misli; tudi čez dan, kadar delam ali pohajkujem ... Niti vino mi ne more pregnati iz spomina vašega osvetljenega okna, ki žari v tako mirni tihoti v nočni mir. . . Niti družba, ki pa se ji zadnji čas izogibam... Kakor bi se v mojem življenju pripravljalo nekaj novega, odločilnega ... Ali vam govorijo knjige o ugankaK življenja? Povejte, prosim, ali vam one odkrivajo tiste temne plati človeške duševnosti... Ali lahko pomirijo ta vihar v prsih, ki se dviga v meni in me hoče požreti? Ali lahko? O, ko bi zares! V teh razbitinah sveta, kjer živim, ne poznamo ničesar trdnega. Ljudje se pri hoji skozi življenje opiramo na vrbove šibe, tenke, rumene šibe ... Kakor da bi nas one lahko držale. Tole moje zmedeno pisanje boste nemara vrgli proč, ne da bi ga sploh prebrali do konca. Ce pa ga'boste brali do tukaj, bi še enkrat rad ponovil svojo prošnjo: če vam je do življeja enega človeškega bitja, ki ni slabše od vseh drugih, ne, ni slabše, čeprav mi hoče včasi prodreti v zavest ta misel... potem me ne odbijte, prosirp, naj vas obiščem, naj vidim, naj se sam prepričam. Tema me plaši. Čutim, kako < v meni nekaj raste, kadar leži vseokrog mene tema; kadar je tema najhujša, kadar se na primer pripravlja k dežju in se po nebu vlačijo težki, svinčeni oblaki, ta- > S/ Nisem preveč pameten. Nisem hodil veliko v šolo, veste, kmalu sem se je naveličal. Prav ničesar nisem našel v tistem učenju — zdelo se mi je kakor mlatenje prazne slame. Resnična vprašanja so gorela v meni, vprašanja življenjskega pomena, že zelo zgodaj, ko sem bil še * skoraj otrok ... Toda sem kmalu dozorel. Kakor da me je ta ogenj v meni prekalil, ta ogenj, ki me žge v prsih, a ne vem, ne vem, čemu in kaj je to. Delal sem neumnosti, priznam. Nisem vedel, kam bi se obrnil in kako; nisem imel nikogar, ki bi mi kaj povedal, dal nasvet, žive duše ni bilo,, ki bi razumela, kaj potrebujem. Opletal sem tako od enega do drugega; v slepoti in nemoči me je premetavalo življenje v svojih vrtincih kot menda malokoga. Ničesar ni bilo, nobene reči, katere bi se oprijel; plul sem po brezbrež-nem morju, sam, zgubljen. In še takrat, ko sem vzljubil... Naj vam zaupam še to, da boste imeli jasnejšo predstavo o meni. Se takrat, ko sem vzljubil neko dekle, ko se je v meni dvignil ves' ogenj k podobi, ki mi jo je iz globine mojega'bitja, iz moje krvi priklicalo to dekle_____še takrat nisem vedel, ali mi to doživetje pomeni novo življenje ali pa nemara smrt. »Pridite zvečer, razumete ... Po sedmi... Zvečer!« Pred mano so se zaprla vrata. Vse sem razumel. Vse, samo... Zvečer sem sedel v njen fotelj. Na hitro sem spoznal, da je nekdo odšel. Prazne lise na stenah so govorile, da je pobral umetnine, nekaj kosov pohištva in da je odšel. Nje nisem videl v sobi. Tu so bile le razmetane revije, ki so pričale, da je bila tu. Sla je v kopalnico in ostala za zastrto zaveso. »Vam je Rim všeč?« »Čudovit, je!« »In vam?« »Všeč mi je Rim preteklosti!« Vrata iz kopalnice so vodila na balkon. Iz šobe sem videl skozi steklena vrata obrise železne ograje, vrsto belih oleandrov in onkraj njih nekaj kupol. Sedel sem kot prilepljen na stolu. dlaka, da se je zdelo, kakor čTa nosi copatke. Plemenita psička je bila, plemenita ... z rodovnikom ... bistrih oči... plemenitih oči... Njen nosek ni poznal blata ... A bila je tako sama. Cez noč sem jo pustila na terasi... Najprej je nekdo škrebljal po vrtu. Poti so bile posute s peskom in prav razločno sem slišala stopinje živega bitja... Škreblja, lo je, kakor bi padal dež po suhem listju. Kdo je bil...? Pes ... pes ... pes ... povaljan pocestni pes neznane rase... križanec ... cucek ,.. fuj! Ona pa je trzala z gobčkom, gledala mene izpod oči in se ni niti zganila.^ Topla sapa je izdajala njene prikrite želje... Bil pa je pes... križanec . ■ • Pes s ceste... divjak... plebejec...« Vse sem vedel, vse. Pes s ceste! Ničesar ni bilo več v meni, ko sem hitel proti postaji. Niti neonske luči še niso bliskale v mojih očeh. Vse je bilo kot blisk, po katerem je tema še bolj črna. Strast se je razkropila kot gnusna rumena pena. Šipje kosti so splavale na površino. Zdelo se mi je, da voham lastno moškost in da se sklanjam nad polomljenimi oleandri. Izvedel sem, da gre za mano... gre za mano kot psica s ceste... plazi se, skriva za ogli in plašči pešcev... joka, a njen jok požirajo avtomobili. ■ • Pes s ceste... pojdi, pojdi za mano . • • In tako sem se zagledal m ogledalu svojega kupeja. Ogrnjen v plašč. (Dolgi tiri so se zarisali v steklu. Tiri, tiri, tiri...) Nagnusna pošast je stekla čez tire v ogledalu in rne dušila. Potem je bil preglasen ropot kolesnic. (Pes v ogledalu je lajal: Ti si kriv, ti... samo besedico... samo drugačno besedico ...) Višnjevkast obraz v ogledalu se mi je režal brez krohota, kruto in brez popuščanja. Morda bom za hip le moral pogledati vase... Poskušal sem premagati njegov pogled in ga pomiriti... njega, da, njega ... potem hi morda... Zagnal sem steklenico s kislo vodo v ogledalo. Kosi stekla so žvenketaje padli na tla in se razsipali. Osuplo sem pogledal vljudnega in nasmejanega sprevodnika med vrati. Slišal sem samo to: »Pripetila se vam je nesreča ...« krat se hoče nekaj v meni strgati; kakor pes na verigi se trga, trga, trga ... Strah me je samega sebe, strah teme, strah te temne noči, ki se budi in vstaja v meni. Prišla je v moje življenje, ponosna,-močna. Kadar sem jo ugledal na cesti, ko je šla, sem mislil, da me bo strlo. Njena hoja, drža glave, obraz, vsaka kretnja — vse je budilo v meni čudne občutke, ko da, je zdaj vsega konec. Roke so mi drhtele, noge so mi opletale, ko sva se srečala, čutil sem v glavi tak pritisk, ko da me bo zdaj zdaj razneslo. Tam gori pri vas pa — zadaj za krošnjo cvetoče češnje — žari v temo in v vse to moje nemirno doživljanje svetli štirikotnik vašega okna. Moram prodreti v to skrivnost, tako sem sklenil sam pri sebi; ne bom prej odnehal, dokler se ne prepričam, ali vaše okno laže, ali je tista mirna, rumena luč resnična. Ce se izkaže, da je tudi onsf samo laž, potem ne vem, kaj bo z menoj ... Ce pa bi zares nekje našel tisto, o čemer se mi kdaj pa kdaj zbujajo misli, posebno kadar zrem gor k vašemu oknu, potem bi bilo vse prav, o da, potem bi bilo vse prav. Vse bi se uravnalo, vse, kar je že» napol nalomljeno, bi se zarastlo, bi dobilo smisel za nadaljnjo rast..-. Bi postalo lepo dobro ... Vse bi bilo v redu. Človek bi spet lahko dihal ta zrak, pil vodo, hodil po belih cestah in se razgovarjal z ljudmi brez sramii... Ves neurejeni svet v meni se je uprl temu. Nisem bil pripravljen na sprejem ... Moj svet v razvalinah... in ona ... in ona ... vsa bleščeča se ... Le včasih sva se nagnila drug k drugemu, mimogrede. Bila je dobroi dekle. Zdi se mi, da me je celo razumela in mi hotela pomagati ven iz tega blata, čeprav je bil med nama prepad. (Tudi ona je bila iz vašega sveta.) Bilo je, kakor da se je utrnila zvezda na nebu in se mi približala na doseg roke. Doslej nisem imel nikogar na svetu, ki bi me imel rad. Se nikogar... Ko bi bil le eden, bi me morda odrešil tega prekletstva. Toda nisem zdržal. Nisem mogel. Zbežal sem od nje. Skrival sem se pred njo. Bal sem se, da bi jo nemara zadavil, če bi mi prišla preblizu, kar se je skoraj že zgodilo ... Ne, to ne more biti vse: to naše življenje, kot ga živimo. Kaj? Kaj pravite? Ali vi sploh veste, vi tam gori v mirni svetlobi rumene luči, ali vi veste za' te vrtince, ki nas tu spodaj zanašajo?.,.. Vi živite — ali morda ne? — čisto svoj svet: lep, uglajen, nekomu koristen, mi-ren, ustvarjalen... Vi ne veste za te uničujoče viharje, ki nas zvijajo kakor plamen suho bilko. Verjamem v vašo luč. Verjamem, da je n'ekje nekaj, kar nas lahko rešuje. Jaz sem pač imel to smolo v življenju, da s.em bil pokopan pod celo goro nesreče in mogoče tudi predsodkov. Odkar gledam vaše okno, se v meni budi vera, da je vendar nekje nekaj ... V meni raste gotovost, da mora biti nekaj... Sicer, kako bi bilo življenje možno? Kaj naj storim? Kako naj si pribli-vet, O, čemu, povejte, prosim vas,, čemu? Ko bi 'sg'samo lahko prepričali, da vaša luč ni laž; da tisto, kar ona pripoveduje mojemu srcu, niso le moje lastne utvare. žam svčt, ki v njem živite vi in ki mi pomeni odrešenje? Kako? Glejte, moje roke so zdrave, v žilah mi polje tbpla kri, vse bi storil... Čeprav se mi je doslej v. rokah vse zmaličilo, se vse, kar sem prijel, znakazilo... Se bi poskusil. Še zdaj bi vrgel vse na kocko. Tam za onim oknom se gibljete, hodite, med knjižnimi policami, polnimi knjig, od fotelja do fotelja, k mizi, po mehki preprogi; morda vas pride poklicati hčerkica; malo svetlolaso, drobno bitje z resnimi, modrimi očmi... Vse te neskončne ure, ki jih preživ-Ijam, me navdajajo s strahom nekaj je večje od mene, mnogo močnejše'kot jaz z vso mojo pametjo. Nekaj... Življenje, ki se mi posmehuje ... Toda kljub vsemu: ali mi hočete pomagati?« ----t--------•— Tam je vaš svet. Je, kajneda? Da je tak? Da je to resničen svet, 'drugačen od tega našega, ki ga moramo živeti mi dan za dnem enako ...? Likovna oprema strani je delo akad* slikarja prof. Igorja Pleška L ŠOLSKA TELEVIZIJA I Prvi koraki šolske televizij e več zanimanja za raziskovanja narave in zgodovine. Največkrat so v jamah slučajno našli različne kosti ljudi in živali, kakor tudi' primitivno orodje, na stenah pa razne risbe živali. Zanimivo pri teh risbah je, kako prikazujejo različne gibe nog: kako žival miruje, skače in teče. Videl sem tudi lobanjo jamskega in sedaj živečega medveda, ki se zelo razlikujeta ...« Nekateri učenci so si zapomnili vrsto podrobnosti in celo števila, drugi pa so v pismeni obnovi oddajo tudi čustveno poglobili. Da jim je oddaja fantazijo živo razgibala, čeprav je vsebovala statične slike, in da so seveda marsikaj dodali, sem pa tja tudi napačno dojeli, je razumljivo. Kot primer navajam celotno obnovo, ki jo je napisal Grosek Tonček: »V ponedeljek smo gledali televizijsko oddajo. V njej nas je voditelj oddaje popeljal za milijon let nazaj v ledeno dobo. medveda je v primerjavi s sedanjim rjavim medvedom prava velikanka. Tako se je začel topiti led in od hudournikov so nastale današnje doline. Potem se je človeku um še izboljšal in naredil si je prve kobilice. Ustanovil je že majhno industrijo in izumil je že prvi parni stroj.« Učenci so tudi tehnično izvedbo spremljali zelo kritično: 2. Tehnične pripombe: Košir Janko ... Ker imamo doma več knjig, sem skoraj iste slike že videl... Predvajalec slik je tako prestavljal lečo, da je bil jamski medved večji od mamuta. Tudi napovedovalec je bil neroden. Napovedal je eno, pokazal pa drugo...« Savnik Bogi ... »Skoda, da je predavatelj prijel kamen, ki nam ga je hotel pokazati, tako, da nismo videli, kako so v kameni dobi brusili kamen. Zdi se mi, da glasba, ki izvira iz pi- Doslej smo vam posredovali naslednje šolske televizijske oddaje: 1. Šolska televizija se vam predstavi. — 2. Obisk v kiparjevi delavnici. - 3. Pajkov album. - 4. Lončarstvo. — 5. Kako je nastala knjiga. — 6. Izlet v ledeno dobo. — 7. Ljubljansko barje. — 8. Življenje med skalami naših Alp. - 9. Arhitektura. — 10. Simon Jenko. — Naše morje. — Baročna suita. NASE MORJE l.STV oddaja skuša prikazati pestro življenje v morju, zaradi česar se samo mimogrede zaustavi pri Posameznih predstavnikih živalstva in rastlinstva. Namenjena je tako srednji kakor tudi višji stopnji, prav posebno pa VI. razredu (»Življenje v morju«) in V. razredu (»Morje kot zibelka življenja«). 2. STV oddajo je mogoče metodično izkoristiti kot pripravo na obravnavanje celotne širše teme. Lahko jo vključimo med obravnavanjem, da z njo nekaj ponovimo, drugo pa dopolnimo. Ce pa smo to kompleksno temo že obravnavali, pa nam pride prav pri preverjanju znanja in pri poglabljanju. 3. Ker tekst ni zahteven, oddajo lahko spremljajo tudi mlajši učenci, posebno tisti, ki so že letovali ob morju, še prav posebno pa bo odaja zanimiva za tiste, ki so ob morju doma. 4. Redakcijo zanima, kako so učenci reagirali in kaj sodijo o njej. učitelji? BAROČNA suita Suita spada med najbolj priljubljene in razširjene instrumentalne oblike 17. in 18. stoletja. Sestavljajo jo krajše skladbe, po večini plesi. Za mnogo teh plesov je dokazano, da so ljudskega porekla. x V tem obdobju sta znana v glavnem dva kontrastna tipa plesov: počasni ples v dvodobnem taktu, ki so ga plesali korakoma (npr. nemška allemanda, italijanska pavana, francoska branle itd.) ter priključeni poskočni ples (npr. francoske gaillar-de, italijanski saltarello,in romanes-ca itd.) Verjetno je ples po nastanku prvobitnejši, glasba pa mu je bila podrejena in je imela vlogo spremljave. Proti koncu 16. stoletja so prodrle ljudske plesne oblike in glasba v aristokratske plesne dvorane in se tam udomačile kot družabni plesi. Čeprav so se prilagodile novemu okolju, so vendar obdržale svoje značilnosti. Obenem s plesi se je priljubila tudi glasba. V 16. stoletju so se pojavili zborniki za lutnjo, v katerih so bili zbrani različni plesni komadi iz raznih evropskih dežel: Španije, Italije, Francije, Anglije in Nemčije. Notni tisk, ki so ga v tistem času izumili, je še bolj pripomogel k njihovemu razširjanju. Instrumentalna glasba je doživela svoj velik vzpon. Po vzoru ljudskih plesnih spremljav so pričeli komponisti ustvarjati nove umetne skladbe. Tako je bila rojena plesna glasba. Meja, kdaj je skladba še name- vidbi nietočn(? do?oačena?nCertni iZ’ Televizijska šolska oddaja »BAROČNA SUITA«: pripravila jo je Sčasoma so komponisti povezo- so člani opernega baleta in prikazali razvoj plesne umetnosti od vali v celoto po več plesov ne glede t Sfes^°bSi kontrastni p^ritmu m videli smo- kako 80 ledeniki ščali, ni dobra za tako oddajo, tempu, vezala pa jih je ista tonaii- takrat drseli po dolinah. Bohinj. Takrat ljudje še niso poznali teta, včasih še sorodna motivika. Ta- sko jezero je bilo prej ledenik, takih glasbil. V po^za^i sreačamoPrnaj^čkr“t sit- ki se ie stoPiL Nekie bilo je- Sedaj vas pozdravljam z že-deče plese: allemanda, couranta, sa- zero, ki se je odtekalo skozi Po- Ijo, da bi bilo na sporedu še več rabanda in giga, pogosto pa se jim stojnsko jamo. Tam še dandanes takih oddaj.« PridVU18tastoeietfu°steaiens1!dt€anišet’boli teče Pivka- v tem Jezeru so ži- Kau&č Lj razširila' in sicer tako. a je vkdiju- veli vodni konji. Kmalu je na- ledeni dobi smo se že učili, a to. čila še druge stavke, ki niso imeli stala suša in vodni konji so ob- liko kot smo po televiziji videli, tičali v blatu. Samice bi se lah-je suita kot’ celota Izgubila svoj ko rešile. Toda brez svojih otro-plesni pomen In se prenesla na kon- čičkov niso hotele oditi. Zato živete ^čeSn^Citi" zM Im 50 ^Paj. Utonili V blatu strumente in orkester je pisal J. s. Ce se je čreda mamutov pre- ke slabe.« Bach (i685~U75D), največji baročni bijala po fhvnini, se je s temi Jugovec Inja .. komponist. živalmi tudi človek spoprijel. To tila z novimi stavki kot npr. z vaič- je bil neenakovreden boj. Cio- ga ... Tudi glasba bi morala biti kom, ki je ples alpskih narodov 19. vek ga je tako premagaj, da je bolj naravna. Takih oddaj, kot stoletja, nato pa še z narodnimi ple- izkopal jamo in jo prekril z ve- je bila ta, bi moralo biti še več, tLpskfmi nplesnimiar0ko0mponzicijami; jami- Ka je mamut Padel v ja- na primer o mostiščarjih, o Slo-namenjeni baletu. mo, so ga začeli s kamni pobi- vamh in še druge.« Suita v glasbi živi dalje. Kot jati. Če si je hotel čloVek pois-družabni ples se je uveljavila znana . .. ip mnrai zateči četvorka, ki jo v plesnih dvoranah kati zavetje, se je moral zateci še danes radi plešejo. ” t"'1' •» i=mckim rr^ri Kaučič Ljubica ... »Nekaj o pa nismo vedeli... Ta oddaja mi je bila zelo všeč. Iz teh oddaj se lahko veliko naučimo. Motilo pa me je, ker so bile sli- »V oddaji ni bila preveč razločna razla- Nekaj kritičnih pripomb ob letošnjih desetih TV oddajah za šolo Med številne pomočnike na- leta v radijskem programu. Kaj- danje ure so zagotovila za to, da šemu pouku v šoli se je letošnjo ti za dosedanjih deset šolskih ur si bo tudi naša TV v šoli s pra-jesen pridružil tudi ljubljanski res natančno ne veš, komu so na- kso in razvojem končno priborila televizijski studio tako, da je za- menjene. In prav zavoljo tega, in pridobila tisto obliko, ki bo čel vsak ponedeljek, od 7. okto- ker bi omenjene ure rade zajele najbolje ustrezala takšnim tele-bra redno oddajati svoje šolske celoten diapazon naše učeče se vizijskim oddajam. Zavedati se ure. Ne bi na tem mestu ponav- mladine, so nujno neenotne in namreč moramo, da so na svetu t Ijali že znanih resnic o uveljavitvi včasih vzbujajo vtis, kot bi avtor izkušnje z edukativno televizijo televizije kot tistega medija, ki rad v eni sapi povedal vse in čim ogromne, da pomeni danes tele-uspešno sodeluje kot močno in več o določeni temi. To pa nujno vizija kot činitelj v javnem, kul-vzgojno sredstvo tako v šoli kot vodi k površnosti, necelovitosti turnem čn političnem življenju v splošnem, izobraževalnem srni- zamisli celotne ure, dolgočasno- močan faktor pri vzgoji ljudi, to-slu. Govorili bi tudi ne o televi- sti, deskriptivnosti in končrto tu- rej tudi naše mladine. Zato se ziji kot izključnem šolskem po- di k nezanimivosti. Druga velika bomo morali truditi, da bodo te-sredovalcu na svetu spričo začet- pomanjkljivost pa je vsekakor levizijske šolske ure našle tako v nih korakov naše televizije kot v tem> da niso ure jasno ih do- našem televizijskem sporedu kot pomoči učitelju in pouku v na- ločno pripravljene in napovedane tudi v življenju šol tisto mesto, ših šolah. Kajti dosedanjih enajst že vnaprej, tako da bi se lahko ki jim gre. Vizualna in slušna šolskih ur, kolikor smo jih gle- pedagogi že vnaprej pripravili na sredstva, neposrednost in intim-dali na malem zaslonu, še vseeno snov, ki jo bodo z malega ekrana nost, ki sta značilni za televizij-premalo priča in potrjuje, kam spremljali skupaj z razredom. Ta- ski medij, lahko pomagata tako in kako bo krenila naša TV v ko pa v bistvu zveš, kaj bo šolska mladini kot odraslim pri njihovi šoli. Kot je vsak začetek težak, ura obravnavala šele takrat, ko najširši vzgoji, zato je treba tem tako so gotovo stali pred velikimi ti napovedovalka pove naslov od- oddjam posvetiti še večjo pozor-problemi tudi uredniki in pri- daje in temo, ki jo bo oddaja nost, angažirati čim širši krog obravnavala. strokovnih sodelavcev, pritegniti Ce kritično pregledamo dose- številne padagoge, pa tudi mla-danjih deset oddaj, tudi nikakor dino, ter neprestano skrbeti za ne moremo biti zaddvoljni z raz- čim boljšo in višjo kvaliteto po-nolikostjo snovi, ki so jo obrav- sredovane snovi. Izo-gibati se je navale dosedanje TV šolske ure. treba togim, nezanimivim tor-Bežen statistični pregled nam rnam, deskriptivnosti, razvlečeno-pove, da je bilo od desetih pred- sti in poskusom, povedati v eni vajanih šolskih ur kar pet ur, sapi vse, od alfe do omege. Trajali natanko 50 odstotkov posve- no i® treba iskati ustrezne živah-čenih biologiji, oziroma prirodo- nei privlačne, pa tudi dramatur-pisu. Štiri oddaje, ali štirideset ško zastavljene izrazne oblike, sa] odstotkov, so bile posvečene sploš- televizija nudi neizčrpen vir v ni problematiki in samo ena od- tem smislu. In kar je trenutno daja problemom slovenske knji- ka. čimprej vključiti obravnava-ževnosti. Naš pregled torej resno najvažnejše, v šolske ure je tre-opozarja na neenakomernost, oz. nje tistih predmetov, ki predstavna verjetnost nenačrtnega izbora tiai0 v šoli največje probleme: to tem ad boe, pač tak, kot se je so matematika, slovenščina in tuji uredniku posrečilo pridobiti po- N'ziki. Ti trije predmeti predstav-samezne sodelavce za tovrstne Ijajo temelj našega pouka, hkrati oddaje. Pa tudi večni problem naših šo- Kljub dejstvu, da so oddaje larjev. In prav tu mora televizija pripravili ugledni strpkovnjaki z v P™ vrsti nuditi pomoč našim različnih področij, to še nikakor pedagogom na eni, učencem pa ni zagotovilo za kvaliteto posa- na drugi strani.^Zal, do sedaj ni-meznih oddaj. Pri že omenjenih smo imeli priložnosti videti kako oddajah s področja biologije, jzmed omenjenih tem, razen če oziroma prirodopisa, so sodelovali izvzamemo oddajo o Jenku pod tudi naši ugledni znanstveniki z naslovom »Pozdravljeno . bodi, univerze, vendar pa ne moremo Sorško polje«, ki pa je bila že _________________ za marsikatero njihovo oddajo boli esejistični in kulturni zapis prof. Eka Valenčičeva, nastopili pa *a™> da J?, bila najbolje pri- o Pf^cu iz Praš. ljudskega baleta do baročne suite Pravllena' + Kljub visoki m ne- Ob koncu pa še o režiji. Se- oporecm strokovni ravni je treba veda je treba k tem oddajam pripravljale! prvih šolskih ur. Kajti, f°v Revizijsko, pedagoško in tegniti še druge režiserje (do se-če rekanituliramo vseh doseda- tudl Predavateljsko cim bolje po- daj je vsa teza slonela na Janezu njih enajst televizijskih šolskih *redovati' Rko Pa s™.bili Drozgu ki je več ali manj usr«š- ur, v bistvu pa jih je bilo samo da s® imeli predavatelji oziroma np realiziral vseh enajst oddaj), deset ker ie bila nrva ura no voditelji oddaj tremo, jezikovne kajti tudi na ta način bomo do- svečena izkliučno informaciii in in druge spodrsljaje, kar vseka- segli raznolikost in pestrost šol- nredstavitvi TV v šoli lahkoten kor ni bil° v Prid celotni realiza- skih ur, ki morajo postati takšne, dar ugotovimo nekatere smernice’ ciji odda:ie' Zato bi bil0 morda v da jih bodo z zanimanjem priča-vS,UaS naRnA? Rcfo RfRR teh primerih bolje, če bi konfe- kovali tako tisti, ki jim je oddaja prijeme \i že nakazuieio smer ranco PrePustili izkušenim in ru- namenjena, kot tudi vsi ostali gle-in 3 namen našega televiziiskeea tiniranim TV napovedovalcem. dalci naše televizije. Zato upravi-nouka g ^ ^ Upravičeno se tudi lahko vpra- čeno upamo, da bomo prihodnjič P , šujemo, čemu so služile tako ime- lahko zapisali dejstvo, da je naša Na prvem mestu bi rad pred- novane oddaje iz splošne proble- televizijska šolska ura že preži-vsem opozoril, da se mi trenutno matike, kot na primer, o lončar- vela čas rojstva in nebogljene ra-zdi skoraj odveč akademsko raz- stvu na Slovenskem, ki je bilo v sti ter tako postala pomemben previjanje o treh oblikah, oziroma bistvu več ali manj posrečen činitelj pri kultumovzgojnem metodičnih prijemih naših televi- etnografski zapis o obrti, ki izu- oblikovanju mladega človeka. Dušan Žejjeznov Metodične pripombe: Metodične pripombe v jamo. Pa tudi z jamskim med. zaPisW d°- vedom se je boril, da bi ja do- kpfaUR°’ dar TV °ddala bn zavetie v iami Take Stanke nela v Prazno- Zanimivo bi bilo Oddaja je namenjena glasbenemu zaveije v Jduu. idne otuanKe zvecjeti kako so nani0 reagirali Pouku 8. razreda osnovne šole. jamskih medvedov m mamutov ukp^rra nodpželsHh čnlab k Skladno z navodili učnega načrta so našli v raznih krajih Tako ? nc-1 na Pcdezsiskip šolah, ki (ves pouk naj bo odprt na žive so na Drjmer v gljnnknni, našli nimaJO na razpolago toliko na- i. Na vaškem trgu pod lipo v močvirju. V jami Potočka zi- srrB*rovvs -»•»> pi.ž““S”sraNt. z. !3„,p 1 tožetop™2-« “O Literarni večeri dijaškega doma v Trstu Priznati moramo, da se zanima kestra. Plešejo sarabando, menuet, Savoto in gigo. Vsak ples je ko-bientiran z ozirom na metrične, rit-PUčne, melodične in oblikovne posebnosti. 3. odlomek orkestralne koncert- Takrat so že slikali. Barvo so /“R/" ofhrerR1Z^ošoUh mene obn:ove tudi P® jezikovni gih reči. Mešali so jo s krvjo in lojem živali. Namazali so živali s to naravno barvo in jih' vrednosti zelo kvalitetne. 'u". v ....... Tf vzgojna6 pomembnJTud?dtoe da V seda- ogromno rogovje. Ce se je zaple. u.-],!1 u: .vfR- nrinrnvR hjem stoletju, fco se znanost če- tel med grmovje, ga je človek na,,? I?1-'10 R1 R dalje hitreje razvija, je vedno zlahka dobil. Lobanja jamskega L UlRka tv R° zijskih šolskih ur, kot smo lahko mira. Tudi oddaja o tem, kako nazorno slišali in videli v eni nastane knjiga, je bila zamišljena izmed, kulturnih tribun na naši preveč deskriptivno in je hotela TV, to je, ali naj bo naša televi- zaobseči v kratke pol ure celoten zijska šola edukativna, ali naj bo zapleten proces nastanka knjige dopolnilo pouka, ali pa naj na- od rokopisa do izida knjige. In domešča predavatelja oziroma prav zaradi preobsežnosti snovi učitelja. Spričo dosedanjih ur tu- same je bila oddaja razbita, ne- današnja mladina mnogo bolj za di še ne moremo govoriti o neki, enotna, vrsto pojavov in dejstev tehniko in šport kot pa za pro-dokončno izoblikovani in jasno ni mogla pojasniti dovolj jasno, svetno dejavnost — vendar pa očrtani strukturi in prijemu TV’ ali pa jih j^ kar izpustila, in re- tega ne smemo posplošiti. Razve-šolske ure, ker so bile vse dose- zultat je bil okrnjena oddaja, ki seljivo zanimanje za prosvetno danje ure, kar je tudi razumljivo, bi bila lahko zavoljo svoje snovi udejstvovanje srečamo pri gojen-več ali manj posrečeno iskanje in problema mnogo zanimivejša cih dijaškega doma v Trstu. Le tako vsebine kot tudi oblike in in privlačnejša. ti so naročeni na razne literarne prijemov za oddaje same. ^ehdar Ni naš namen, da bi tukaj revije (domače Literarne vaje, pa ihenimo, da bi, po vseh dose- ocenjevali in obravnavali sleherno Galeb, Ciciban, Pionir in Kurir-danjih emitiranih urah, ^vendar oddajo posebej. Vendar pa dose- ček), poleg tega pa prirejajo tudi že lahko prišli do enega pomemb- danje izkušnje kažejo, da si tele- literarne večere. Zelo lepo so pro-nega zaključka: uredniki in so- vizija v šoli šele utira pot, da slavili 20. obletnico AVNOJ — ob delavci TV šolskih ur bi morali išče svoje forme in izraz, kar je fej priliki so uprizorili Klopčiče-čimprej odločiti in točno razme- pač nujno ob slehernem začetku, vo enodejanko »Mati«, j iti tako snovno kot -oblikovno Zato ne smemo biti preveč stro- Življenje in pestro dejavnost šolske ure: posebej naj bi bile gi, čeprav zahtevajo morda prav dijakov v domu usmerja poseben ure za nižje razrede osnovnih šol, šolske ure na eni strani najvišjo prosvetni odbor. Dijaki ob tem posebej za višje razrede osnovnih strokovnost, na drugi pa izredno svojem udejstvovanju kljub temu šol in posebej ure za gimnazije, poljudnost in razumljivost v naj- ne pozabljajo na svojo glavno na-Podobno, kot je tako že dolga boljšem smislu te besede. Dose- logo — učenje. S. S. A 4^ Državna založba Slovenije PRIPOROČA SVOJI NAJNOVEJSI IZDAJI: KREClC — ŠUŠTERŠIČ: PTICE SLOVENIJE kartonirano 1120 din platno 1460 din STRGAR: LONČNICE - kartonirano 1600 din platno 1800 din \ koristile, saj sp šolske TV oddaje namenjene učencem .in jih je treba prav zaradi njih stalno izboljševati. Da so se učenci tako zelo poglobili v oddajo, je'verjetno razlog tudi v tem, ker so sami gledali in poslušali in jih ni motil konglomerat množice starejših in mlajših učencev. V 4.g razredu osnovne šole Valentina Vodnika TV oddaja ni bila »kino« zaradi »kina«, pač pa zares kvalitetno-učno sredstvo. Ce bi ne bil ogled dobro organiziran in TV oddaja ne kvalitetno izvredno^ena, bi do takih vtisov prav gotovo ne prišlo. Ta moja domneva je vsekakor dopustna. Zato je treba izreči priznanje učitelju in učencem. Redakcija si želi še nadajnjih prispevkov tudi o drugih oddajah, posebno zažeene pa sp pripombe učiteljev. Ne pozabite! Naš naslov je: Redakcija šolske televizije RTV Ljubljana - Tavčarjeva ul. Tomšič Janez VEDNO IN POVSOD j zdravi zobje sveža usta veder nasmeh •.......■u^^R7i!ii2!ii.aa........................................... ■ ■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■»■■n ■■■■«■« / NOVE OBLIKE DELA »Razvojni nauk ZEMLJEPISNEGA MUZEJA za 8. razred osnovne šole« INSTITUTA ZA GEOGRAFIJO Z vključitvijo Zemljepisnega Ljubljani so nastali novi pogoji muzeja v Inštitut za geografijo v za poživitev muzejskega dela. P® Založba MLADINSKA KNJIGA LMKJ LJUBLJANA, TITOVA 3 SPOROČA, DA SO IZŠLE: dr. Lino Legiša: SLOVENSKO SLOVSTVO DO 1848 Pri izdaji so sodelovali: Boris Merhar o ljudski pesmi, Milko Matičetov o ljudski prozi, France Tomšič o stoletjih pismenstva, Mirko Rupel o reformaciji, protireformaciji in baroku, Alfonz Gspan o razsvetljenstvu ter Lino Legiša o romantiki. Knjižnica obravnava snov od brižinskih spomenikov do Sonetnega venca in bo kot priročnik nepogrešljiva profesorjem in dijakom srednjih šol, kar zagotavlja tudi nizka cena: br.: 700 din, cpl.: 1200 din Walt Disney: V SVETU PRIRODE Knjiga je izšla v zbirki Mavrica, istega formata in obsega kakor MOJ PRIJATELJ ATOM. Opremljena je z barvnimi reprodukcijami in risbami. Je sodoben učni pripomoček in jo bodo učenci do konca osemletke težko pogrešali. Izredno nizka cena 1500 dinarjev omogoča ugoden nakup za dolgoletni pomožni učbenik Fran Milčinski: BUTALCI Naročniki revije Ciciban prejmejo knjigo okrog 20. decembra. Za vse ostale, ki želijo knjigo kupiti, pa bo na razpolago v knjigarnah ali pa jo naročijo pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana — Titova 3 Vsem našim sodelavcem, profesorjem, pedagogom in posebno vsem poverjenikom se za njihovo delo v letu 1963 zahvaljujemo in želimo obenem srečno novo leto 1964 Turistično podjetje KOMPAS LJUBLJANA ORGANIZIRA V ČASU SEMESTRALNIH POČITNIC AVTOBUSNI IZLET KROG PO SEVERNI ITALIJI (TRST—VERONA—MILANO—GENOVA—PIŠA—FIRENCE) PRIJAVE SPREJEMAJO VSE POSLOVALNICE KOMPASA DO 8. JANUARJA! KOMPASOVA VELIKA POTOVANJA v letu 1964: ■ • Z VLAKOM IN LETALOM V MOSKVO IN LENINGRAD • S POSEBNO LADJO PO SREDOZEMLJU (GRČIJA—ZAR—ITALIJA) • Z LETALOM V NEW VORK NA SVETOVNO RAZSTAVO • Z LETALOM V TOKIO NA OLIMPIJSKE -IGRE KOMPAS VAM ZELI SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1964! ENA SLIKA odtehta TISOČ BESED • Naši diafilmi pa obsegajo do 30 in več izbranih barvnih ali črno-belih slik • Na izbiro so številni diafilmi za vse predmete po učnem načrtu za osnovne šole in gimnazije • Jedrnata besedila, priložena diafilmom, prihranijo predavateljem čas in trud • Dosedanjo zbirko smo doplnili z NOVIMI diafilmi. Cene smo poenotili in ZNIŽALI Predavatelji, oglejte si naš NOVI SEZNAM, ki smo ga te dni razposlali šolam. Izberite in naročite! SAVA FILM LJUBLJANA, GROŠLJEV A 4 - telefon 36-412 Sedaj so dane možnosti za popularizacijo zbranega gradiva v obliki razstav kart, atlasov, slik itd., ki naj predstavijo naše ozemlje in svet skozi zgodovino. Razstave služijo kot dopolnilo šolskemu pouku, zato jih pripravljamo ob upoštevanju učnega načrta. Na razstavah spremlja obiskovalce kustos, ki jih s strokovnim predavanjem seznanja z značilnostmi razstavljenih eksponatov, kakor tudi z delom, težavami in uspehi avtorjev, da bi karte čim bolj zaživele. Predavanja so prilagojena za gimnazije in zahtevnejše obiskovalce ter za višje razrede osemletk. Za vsako razstavo bo izdan vodnik, ki bo služil kot podrobna strokovna razlaga snovi, ki jo bo obravnavala razstava. Prvi vodnik smo že razposlali srednjim .šolam v Sloveniji (gimnazijam,, učiteljiščem itd.) ter osemletkam v okolici Ljubljane. Obenem smo te šole povabili, naj obiščejo muzej in se seznanijo z njegovim delom. Odziv je bil do sedaj velik. V enem mesecu si je ogledalo razstavo 300 dijakov, aktiv geografov občin Radovljica in Jesenice ter skupina študentov iz Zahodne Nemčije. Najavljene so še nekatere skupine obiskovalcev, toda precejšen odstotek šol se še ni priglasil. Morda jim čas, določen za razstavo ne ustreza. Zate bi bilo dobro, da nam sporočijo vsi tisti, ki si želijo spremembe, da bomo razstave prilagodili njihovim željam. Sedaj je v prostorih Zemljepisnega muzeja (Ljubljana, Trg francoske revolucije 7/II) odprta razstava »Razvoj kartografije na primerih geografskih kart slovenskega ozemlja«. Dosedanji obiskovalci so bili z razstavo zelo zadovoljni. Nekateri geografi so predlagali, da bi iz gradiva te razstave izdelali diafilm, ki bi služil kot pripomoček pri pouku geografije. Priprave za izdelavo diafilma so že v teku. V mesecu novembru smo prejeli nov učbenik, biologijo za 8. razred osnovnih šol — »Razvojni nauk« izpod peresa avtorjev: Živka Lovšeta, Nade Vukelič in Franceta Vodnika, izdaja Mladinske knjige. Res je, da smo že leto dni prej uporabljali biološka skripta istih avtorjev in iste vsebine, vendar je mogoče bolje uporabljati pri pouku knjigo kot skripta. Knjiga je prijetno opremljena in bogato založena s slikami. Najlepši dokaz zato je dejstvo, da so jo učenci takoj po izidu nabavili, čeprav smo bili predavatelji mnenja, da lahko še uporabljajo skripta, ki so jih podedovali kot zapuščino lanskih letnikov. Učbenik »Razvojni nauk« posreduje učencem prepotrebno osnovo za splošno znanje, ki naj si ga pridobi vsalc, ki je zaključil osnovno šolo. • Mnogo je učencev, ki odidejo v razne poklice in verjetno zadnjič poslušajo predavanja o življenju naših prednikov in o njihovem razvoju. Zato je dolžnost nas vseh, ki predavamo biologijo v teh razredih, da jim izoblikujemo in ustvarimo določen pogled na razvoj živega sveta. V 7. in 8. razredu osnovne šole so učenci na prehodu iz otroške .v odraslo dobo. Takrat je čas, da jim razložimo in predočimo razvoj živih bitij in še posebej osebni razvoj človeka. Razvojni nauk za 8. razred osnovnih šol v knjigi z zgodovinskim uvodom in prilagoditvijo na posamezna življenjska področja nudi predavatelju široko možnost dela z učenci. Vsak jih lahko k delu pritegne in vzbudi v njih potrebno zanimanje za človekov razvoj. Poglavja Polarni kraji, Stepa in Tropski pragozd — ki opisujejo prilagoditev rastlin in živali na določena območja — predstavljajo otipljiv dokaz zaj ponazoritev, kako je morala prilagoditev nastajati in še nastaja v geoloških dobah. Knjiga je lepo opremljena s slikami okamenin in z rekonstrukcijami izumrlih plazilcev. Razlaga po knjigi in še dodatni vzporedni ogled prirodoslovnega muzeja lahko nazorno predstavita SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR Slovenska izseljenska Matica v Ljubljani je začela razpošiljati Slovenski izseljenski koledar za leto 1964. Kot že naslov opozarja, je koledar namenjen zlasti izseljencem. Tudi ta oblika pomeni vez med staro in novo domovino in kaže skrb za ljudi, ki jih je življenje povedlo v tujino. Tudi vsebina koledarja je ubrana tako, da bi izseljeci lahko pregledno dobili informacije, kakšne spremembe se dogajajo pri nas na gospodarskih, družbenih in kulturnih področjih. Koledarski del posrečeno povezuje odlomke z napevi narodnih pesmi, taki zamisli pa bi se bolj prilegale folklorne ilustracije v slogu Birole ali Gasparija. V znamenju 20-letnice nove Jugoslavije sta kratka zapisa o obletnici AVNOJ in kočevskem zboru. Jugoslavijo (in svet) v lefu 1963 je Drago Košmrl predočil kot pomemben mednarodni činitelj miroljubne koeksistence na osnovi enakopravnosti, kot aktiven pobudnik miru. Drago Druškovič je spregovoril o narodnostih v Jugoslaviji in temeljih, na katerih slone svoboščine jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin. Branko Bibič piše o našem sindikalnem gibanju in mednarodnih sindikalnih stikih. Problemi avtomatizacije ing. Svajgarja le na- »PROSVETNI DELAVEC« Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije — Izhaja Štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Od- govorni urednik Drago Ham r~ Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 33-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 400 din, za šole in druge ustanove 700 din — Štev. tek. računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. kazujejo številne probleme. Bogatajev zapis o deležu jugoslovanskega kmeta v proizvodnji bo zanimiv zlasti za starejše izseljence, ki izhajajo s kmetov. O kulturi in kulturnih institucijah je informativno spregovoril Beno Župančič, France Štiglic pa je očrtal pot jugoslovanskega filma. Drobci iz povojne slovenske lirike predstavljajo le nekatere, gotovo pa najaktivnejše predstavnike povojnega Parnasa. Boris Urbančič pa je podal kratek pregled razvoja slovenskega knjižnega jezika od Trubarja pa do danes. Med informativnimi prispevki je dr. Luc Menaše s slovensko likovno umetnostjo še najbolj pregledno podal na odmerjenem prostoru povojno stanje med slovenskimi likovniki. Cvetko Kristan pa opozarja na delež ameriških rojakov v slovenski književnosti. Več prispevkov ameriških rojakov govori o življenju naših ljudi v tujini. Morebiti bi kazalo ta del nekoliko razširiti. V koledarju je še vrsta drugih prispevkov. Uredništvo se je odločilo, da popestri koledar s številnimi fotografijami. V celoti je koledar dosegel zastavljeni smoter in kaže hvalevredno skrb in vsebinsko polnost. RAZPIS §olski odbor glasbene Sole v škofji loki razpisuje delovno mesto strokovnega učitelja za pouk violončela in klavirja Srednja glasbena šola z diplomo — Stanovanja ni j VELEBLAGOVNICA mhim V LJUBLJANI VAM V POSLOVALNICAH: • PRED POŠTO, Cankarjeva ulica I • TROMOSTOVJE, tVolfova ulica 1 • KONFEKCIJA, Čopova ulica 7 • POHIŠTVO, Wolfova ulica 6 • SNEGULJČICA, \Voifova ulica 1 NUDI V VELIKI IZBIRI IN UGODNIH CENAH • RAZLIČNO BLAGO ZA DOM, DRUŽINO • 'IN gospodinjstvo učencem postopni razvoj živih bitij. V poglavju Zarodki pričajo o Razvoju je še enkrat dana možnost, da obrazložimo in obnovimo z učenci znanje, ki so ga prejeli v 7. razredu o anatomiji človeka in njegovi ontogenezi. Smatram, da je nujnio, da iz osnovne šole odnesejo jasne poglede na osebni razvoj človeka, kakor tudi na njegov filogenetski razvoj. Darwinov nauk o selekciji in o naravnem izboru nam z navedbo primerov (golobi, kokoši, govedo) predeči, kako je prišlo do nastanka živalskih pasem in kulturnih rastlin, katere gojimo še danes. Če že v začetku šolskega leta učencem povemo, kaj je smoter razvojnega nauka in to še med letom kdaj pa kdaj ponovimo, nam bo zelo prijetno razlagati snov o okamenelih ostankih človekovih prednikov. Skice in rekonstrukcije v knjigi navedeno prav nazorno prikazujejo. Knjiga je tako bogata po vsebini, da res izpopolni učni načrt in da lahko mirno rečemo, da smo nudili učencem — ki so zaključili šolanje na tej stopnji — vsaj na biološkem področju — precej tistega, kar naša veda zajema, seveda v zmanjšanem obsegu. Amon Slavka KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE 1964 Prešernova družba je razposlala med svoje člane četvero knjig ter koledar za leto 1964. Znova pester izbor knjig, nekaj razveseljivih del, ki kakor nalašč izidejo pri družbi, ki ima največje število naročnikov. Kazno je, da se vsakoletni programi Prešernove držbe razlikujejo in da se uredništvo po svojih močeh trudi, da bi kar najbolje ustreglo zahtevam in okusu naročnikov. Koledar za leto 1964 je izredno okusno opremljen. Med vsebino koledarja velja opozoriti vsaj na nekatere prispevke. V znamenju 20-letnice zasedanja AVNOJ je na vodilnem mestu zpis z izvlečki iz referatov. France Zupanc je v krajšem sestavku Umetnost in ljudje Spregovoril o dveh stvareh: uvodoma je poljudno, vendar ne brez kritične osti spregovoril o odnosu ljudi do likovne umetnosti. Analiza Miška Kranjca Kam greš vas? je zasnovana na podlagi opazovanja in študije treh vasi, toda zaključki naj bi po svoji specifiki podali vsestranski profil slovenske vasi v sedanjosti. Nepretenciozna in tehtna analiza zasluži vso pozornost. Pahorjev zapis po južni Aziji v sliki in besedi reportažno podaja vtise iz prijateljskih dežel, ki jih pa pobliže ne poznamo. Razglednice iz sedmih prestolnic dopolnjujejo potopisne vtise iz različnih predelov sveta, sem lahko uvrstimo tudi Štularjeve spomine na Jemen. Zapis o Slovenskem oktetu B. Pogačnika informira o ustanovitvi in rasti priljubljenega pevskega zbora. Kozinčevo paberkovanje o popevkah ima nekaj kritičnih in stvarnih misli, marsikaj pa ostane na stopnji improvizacije; odveč so preštevilne fotografije popevkarjev, prav lahko bi polovica teh fotgrafij bila odmerjena neeno-dnevnim 'zvezdam. O modernih olimpijskih igrah piše S. Fugina, mnogim zanimivim izvajanjem pa le manjka nekoliko razmišljanja v smeri — mens sana in corpore sano! V koledarju najdemo še leposlovne prispevke, ob koncu pa nekaj praktičnih — posrečeno izbranih - navodil in informacij. Leposlovni del letošnjega programa daje dvoje domačih del ter prevod iz ruščine. Kot klasika smo dobili Ivana Tavčarja v okvirnem vencu novel V Zali. Kot mladinsko delo je izšla Bevkova povest »Iz iskre požar«. Pisatelj se je povrnil k zgodovinski tematiki za časa kmečkih uporov na Tolminskem. Podobne, nekoliko drugačne motive tolminskih puntov najdemo pri Bevku že v »Pravici do življenja«- ter v povesti »Iskra pod pepelom«. Letošnja povest je spisana preprosto, rutinirano, z ilustracijami F. Kralja. Sovjetski pisatelj Viktor Nekrasov obravnava v povesti V rodnem mestu tehtno problematiko o ljudeh, ki se po vojni vrnejo v domači kraj in si skušajo najti prostor pod soncem. Nekrasov piše dokaj preprosto in ne izrabi vseh prilik, ki se nudijo ob obravnavi take tematike, saj je problemska osnova mnogo širših dimenzij, kot jo podaja avtor. Glede leposlovja je posrečena , zamisel, da bi družba uravnala program tako, da bi izdala po eno delo slovenske klasike, eno sodobno domače delo in • en prevod. Nekaj besed pa velja reči glede domačega sodobnega dela in prevodnega dela. Kadar gre za domače delo iz sodobnosti, je prav, da bi uredništvo zbiralo kar se da pestra dela - tako po vsebini kot po pisateljih! Glede prevodov pa: med sodobnimi sovjetskimi književniki bi zlahka našli boli pomembne pisatelje, kot je letošnji. In znova: prevodni program naj bo kar se da mednarodni in ne enostranski, prav gotovo ni zadrege glede izbire pisateljv različnih narodnosti, in vendar lahko pri tem upoštevamo določeno narativno-slogovno širino, kot jo zahteva raznoteri sestav bralcev. Zekaj ne bi v takem, specifičnem merilu dobili povesti Jordana Jovkova, Sadoveamija, roman Ibane-za, K. Capka, ali pa črtice in novele Anatola Francea, Vittorinija. Erskina Calldvvela, Leonharda Franka, ali malo zahtevnejše delo Eyvinda Johnsona, Paveseja. Guiraldsa itd. Jedro letošnje zbirke sta obe poljudnoznanstveni knjigi. France Planina je postregel s priročnikom, ki smo ga že dolgo pogrešali. Kar zajetna knjiga Slovenija in njeni kraji daje lep opisni pregled o osrednjih 'turističnih in neturističnih krajih, njihovih posebnostih in znamenitostih. Slikovno gradivo je smotrno izbrano in razporejno, pri posameznih krajih bo kdo pogrešal še to ali ono znamenitost. upoštevati pa je treba, da lahko taka knjiga opozori le na glavne krajevne, gospodarske, zgodovinske in kulturne momente. Dr. Franjo Smerdu je z Našim zdravnikom ustregel ne le članom Prešernove družbe, za to knjigo bo zanimanje preseglo krog naročnikov. Knjiga je urej,ena zelo pregledno, nazorna beseda pa daje marsikje vedeti o pravih humanih načelih in etiki pisca, ki mu je zdravniški poklic več kot zgolj poklic. G. S knjižne police I Nove knjige mariborske založbe »Obzorja-« si bodo zaradi svoje zanimivosti in literarnih kvalitet vsekakor utrle pot v širok krog bralcev. NADA KRAIGHER: PET TEM- NIH-SVETLIH LET. Njeni spomini, ki so napisani iskreno in sočno, so dragocen dokument časa in ljudi viharnih let druge svetovne vojne. V prvem delu opisuje svoje ilegalno delo v okupirani Ljubljani iO celo vrsto napetih doživljajev in prigod iz partizanskega življenja. Avtorica je znala tenko prisluhnit1 notranjim vzgibom ljudi, s katerimi se je srečavala med borbami in na osvobojenem ozemlju, zato je plastično orisala njihove značaje: nepozabno se nam vtisnejo v spomin. Nato opisuje bivanje v Bariju* svoje vtise o stikih z raznimi vojnimi misijami, te zanimive strani p* i preveva radost, da se tudi naši domovini že z velikimi koraki bliža tolikanj zaželena in pričakovana svoboda. Tretji del knjige je zanimiv potopis po Ameriki, prepleten z iskrivimi domislicami in dobrodušnim humorjem. Predavanja o osvobodilni borbi, ogledi, prisrčna srečanja z našimi izseljenci — to je bil namen velike turneje po ZDA* kjer so povsod z navdušenjem sprejemali tričlansko ekipo — predstavnike nove Jugoslavije. Vedro in prisrčno napisani spomini nam živo prikličejo v spomin polpretekla leta trpljenja, borb in velikih zmag. HANS HABE: CE JIH TISOČ PADE. To literarno ime je Slovencem že znano in naši bralci prav radi segajo po prevodih njegovih psihološko dognanih romanov. V tej knjigi, ki je bila napisana takoj po porazu Francije, je prikazan hov. Pretresljivo tragedijo francoske bliskovit poraz te države zaradi podle igre takratnih političnih vr-armade, ki se je hotela boriti zopef mračni nacizem, pa so jo generali izigrali — je doživljal pisatelj sam. saj se je bil javil kot prostovoljec. ( Vojna kronika, napisana v prvi osebi, je iskrena izpoved razočaranega bojevnika, prefinjenega humanista, ki nam v jedrnatem slogu in klenem jeziku razkriva čudovit mozaik trpljenja in malih radosti v odločilni uri velike preizkušnje. Ko spozna, da je zaman prestajal vse tegobe : vojaškega življenja na bojišču* ogorčen in neznansko potrt, se iz- j najdljivi pisatelj z rajnimi ukanami pretihotapi na ozemlje svobodne Francije, nato se vrne v Švico domov, kasneje pa odjadra prek oceana v Ameriko, kjer se čuti varnega saj ga kot Zida pq vsej Evropi zasleduje senca strašnega kljukastega križa. Hans Habe je z mojstrskim peresom opisal napete zapletljaje, zanimive prigode, svojevrstno vzdušje kapitulacije francoske armade, prisrčno srečanje z dobrimi ljudmi, ki so mu pomagali na begu. Glavni junaki s pravcata galerija zanimivih oseb. Knjiga je izšla najprej v Ameriki. MAXIMILIAN SCHEER: POTO- VANJE NI BILO V NAČRTU. Avtof te knjige je nemški publicist in novinar, ki je bil v začetku druge svetovne vojne med nemškimi emigranti v Franciji. Po njeni kapitulaciji pa so ti nesrečneži spet morali bežati pred gestapom. sicer bi jih - predvsem Žide — čakala smrt v koncentracijskih taboriščih. Pisatelj plastično'opisuje ta mrzlični beg križem poražene Francije, bivanj«! na Portugalskem, kjer po dolgem# mučnem čakanju naposled dobi do-voljenje za priselitev v Ameriko. Tako je Scheer dodobra spoznal Ameriko. Njegov kritični duh je podrobno analiziral tamkajšnji družbeni red, ki ga je dokaj • razočaral« Amerika razkrije,, pisatelju svoj? slabosti: pomanjkljivo kulturo, ljudi, ki nimajo korenin, pogosten pojav §6 J vedno neustaljenega ameriškega I ljudstva, sovraštvo med sloji ih \ plastmi, umazanost političnih bojev* | trpljenje črncev zaradi diskriminaci j je — na drugi strani pa izredn®; energije in razmah te velike dežel0 j čudežnih nasprotij. Zanimiva knjiga je pretresii krik človeka na večnem begu pred j takratnim rasnim preganjanjem« vendar pa jo preveva optimizem ^ ; neomajna vera v napredne sil0 sveta. PEARL BUCK: MATI. Tudi sf1 nas zelo znana pisateljica, Nobelova nagrajenka, nas v tem romanu popelje na daljni Vzhod - na Kitajsko. Ta knjiga - čudovita epopej0 materinstva, je verna podoba patriarhalnega življenja odročne kitajsK0 vasi v začetku dvajsetega stoletja« Pretresljiva je usoda matere-trpih-ke. kj jo še mlado zapusti lahko' miseli mož s tremi otroki. Pr^J ostane na domačiji in gara za vsaK’ 'danji kruh, slepo dekletce se pozneje slabo poroči, samo da bi ne bi^ snahi v napoto, pa kmalu v neznosnih okoliščinah umre. Tretji - naj' živahnejši otfk - ne strpi na borh11 kmetiji, temveč se v mestu pridruži. revolucionarjem, toda po nek01 [ letih, v rosni mladosti konča na mo' | rišču. Mater, ki je že na robu obupa, reši rojstvo njenega vnuka. ^ ga ie po tolikih letih naposled vendarle dočakala. Čudoviti so opisi n0' rave. globokega psihičnega doživ' I Ijanja mlade matere, njene kriz0' spodrsljaji in moči materinstva. ® katerim l je trdno zasidrana v živ' Ijenju. Nadih eksotike daje poseb00 čar temu dognanemu romanu, kj0; se kakor mreža svetlobe in seh^ prepletata neizprosen boj za obstanek in idiličnost vaškega občestva-1 / Gema Hafner OSNOVNA SOLA MAREZIGF PRI KOPRU , razpisuje sledeča prosta del. mesta 1. predmetni učitelj ali učitelj za tehnični in likovni pouk. prometno vzgojo in telesno vzgojo 2 razredni učitelj za kombi' niran pouk na podružnic) v Borštu Za delovno mesto pod točko 1 je na razpolago soba in kuhinja. > Za delovno mesto v Borštu je na razpolago družinsko stanovanje. Posebni dodatek za težko mesto. .Osebni prejemki po pravilniku o delitvi čistega dohodka Razpis velja do zasedbe mest- | Uprava šole