PRIMORSKI DNEVNIK »‘JSBViSr - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 91 (4554) TRST, petek 15. aprila 1960 Predsednik republike Gronchi se je včeraj odločil Fanfani bo ponovno poskusil sestaviti vlado levega centra Izbira predsednika republike je naletela na ugoden odmev pri socialistih, 80cialdemokratih in republikancih, ostali pa čakajo, na koga se Fan/ani namerava nasloniti - Nenni: «Mandat Fanfaniju daje dolgi krizi točno usmeritev in odstranjuje dvoumja poslednjih tednov» SlM, 14 ao Podprlo njegovo Zdj c. . . !tv° Rn IeL da se je vod- odlrvAd,- . ,_____________ vlafle*V)l„odločil0 za poskus " to£?a-Centra, oziro ?6rava vei6 rečen°. ne na* P0®hisnuasprotovati ta‘ Fanfani vračal Ji ntu novinar-?k’ tla J1, stevilna vprašata, kratk0 fra je odgovar-°deovo. .Jedrnato. Iz r°v izhaja, da se aniaJ=. S?, dela amerava takoj lo-da ga veliko-moti^nikl Pfi tem nič J°; oddahnil se bo (Od našega dopisnika) tjih"rJo^i r~ Predsednik republike Gronchi je v zgod-^tavo P°tdanskih urah poveril Fanfaniju mandat za ?ov0re _ ove vlade, ko je imel predhodno kratke raz-kom ^senatorjem Piccior.ijem in političnim tajni-jak ,, Aldom Morom. Fanfani ni sprejel takoj, da k ko Je od vodstva stranke dobil zagotovi- DO nodnrlr, niaiTAfr/, ------------------- cionija in političnega tajnika KD Mora, s katerimi se je razgovarjal o vprašanjih v zvezi s sestavo nove vlade. Jutri se bo sestalo vodstvo KD, in tega sestanka se bo udeležil tudi Fanfani; hkrati se bodo sestali tudi poslanci KD in tudi tega sestanka se bo udeležil Fanfani. V vodstvu KD so mnenja, da ne bo potreba sklicati glavnega odbora stranke; do tega sklicanja bi prišlo le v primeru, da bi v vodstvu ne bilo soglasja glede Fanfanijeve vlade. Cim se je zvedelo, da je predsednik republike poveril Fanfaniju mandat za sestavo nove vlade, so novinarji takoj poiskali voditelje raznih strank in jih vprašali, kakšno je njihovo mnenje o tej izbiri predsednika republike. Pietro Nenni je dal tisku naslednjo izjavo; «Mandat poslancu Fanfaniju daje dolgi krizi točno usmeritev in od-stranja dvoumja teh poslednjih tednov. Sedaj gre za to, s kakšnim neposrednim programom namerava Fanfani začeti razgovore, da bi dal de. želi novo vlado, in kam se bo obrnil za podporo«. Tajnik republikanske stranke Reale je dejal; «Gre za logično rešitev. Obstajajo prav gotovo težkoče, kakor je izjavil Fanfani, toda smatram, da jih je moč in treba premagati, izhajajoč iz prepričanja, ki smo ga izrazili že med nedavnimi dogodki, da edino vlada leve ga centra ustreza zahtevam sedanjega političnega položaja in pričakovanju, ki se je ustvarilo v deželi.« Ko so Saragatu sporočili vest o mandatu, ki ga je Gronchi poveril Fanfaniju, je izrazil svoje zadovoljstvo nad izbiro poglavarja države, v jutrišnji števi'ki socialdemokratskega glasila «La GlusV-zia« pa objavlja članek, v katerem ugotavlja, da se z novo Fanfanijevo vlado zaključuje razdobje enega leta, ko je Fanfani podal ostavko in se umaknil iz aktivnega političnega življenja, in se bo sedaj nadaljevalo v smeri, ki so jo nakazali volivci pri splošnih volitvah leta 1958. Saragat hkrati poudarja, da bi te vrzeli ne bilo, če bi socialistična stranka na svojem kongresu v Neaplju pred enim letom sprejela današnje odgovorno stališče, ker bi takratna Fanfanijeva vlada u-resničiJa, v interesu delavskega razreda, pretežen del svojega programa. Ob zaključku Saragat izraža upanje, da ne bo nobena nova ovira zadrža- 0‘ore Fanfani X^an: ker da 5« d<>- fc t03il Pgedsednik vlade se C St?/™ 1898 V W Are*, ^tefano, v pro-JSfc8' je i° *T°skana). Dok-ISSc !e Postal *konomije, leta C Je bil - , docent. Od leta *ki ekn * Profesor zgo- '‘«ive1.,;n°m*ie na katoli-* dr, Milanu; od le- ba 1943 v višij"’0 pa ie Pouče-H?etkah ® onomski šoli C prof(,J„P leta 1955 je 1943 ie bil pri :;«r je 1-Je-Zatekel v Svi- es0r ekonoinPreyju. »e Yeml v*- Ital‘i° le' v tal«*- vno Udej- S, ketno?ls vu Spes Kr- Wa‘teli- in postal ^ j?** odžo ie postal elan L C, izVoh°ra KD- Istef?a iSjilp^ddajn-11 ?a Poslanca ii °kro*( skuPščino v k po»?, kil r,n kiena. Leta v vniV,no izvoljen 'Arn-^ nem okrož- t tji.Pos&.-Groaseto. V n!° in {'an v/ gornici je iftS°cialn k°misije za do -skrbstv°- °d V« >>ster lannarja 1950 !(Ner rkstv0 ^ .lo in *°-VVe-1 Za Poh’Je,ta 1951 pa 1953 ^vo in go- Jufltii 11 Za n bil Ponov- >kil l«vi jnp0al?nca. V De onanij ell°vi vladi \f ta*# o 54 , 'ninister. iParlamiestavil vlado, VKlT^Ba S1 ni dal za‘ isS»e ainik Kn ie Postal V‘.'ia9e,dia. KD. Po smrti Vk 1958 • iV- f. Postal pred- at t>a ; rUarin ZUnanji mi-bn, Podal naslodnjega 9j 0 tudi stavko vla-%] (Zpa P°ktioB ostavko na !vXn>i n^ORa tajnika N *ita ,Pa tudaV “Prostih it kiaPke Zud* v vrstah V* s° n--pozP.ejši doro- la napredovanja in da bomo mogli nadoknaditi zamujeno. Iz krogov liberalne stianke se je izvedelo, da je sedaj glavno vprašanje v tem, če Fanfani namerava sestaviti vlado, ki bi se vzdrževala v bistvu z neposredno ali posredno podporo PSI ali ne. Michelini je v bistvu izrazil iste pomisleke kot PLI in dejal, da je stališče MSI v sedanjem položaju itak že znano in da bo morda bolj zanimivo vedeti v tem trenutku, kaj mislita Malagodi in Covelli. Na koncu naj še omenimo, da so se sestali poslanci in senatorji KD iz Milana in da so soglasno ocenili potrebo, da se pristojni organi stranke odločijo za jasno politično izbiro, zlasti ker se v osnovnih organizacijah močno širi nevarno kvalunkvistič-no protirimsko razpoloženje. Hkrati poudarjajo, da bi 0-srednji organi stranke morali upoštevati mnenje kvalificiranih predstavnikov milanska Krščanske demokracije. A. P. Segnijev razgovor z WASHIN GTON, 14. — Italijanski zunanji minister Segni je imel davi v državnem departma jiu razgovor z državnim podtajnikom Dillonom. Danes je Segni sprejeli v italijanskem poslaništvu tajnika NATO Spaaka. Zatem je bil gost fran-ooskega zunanjega ministra na kosilu v francoskem poslaništvu. Segni je agenciji »Ansa« izjavil, da se je vseh pet zunanjih ministrov strinjalo, da je treba v Ženevi pri pogajanjih o razorožitvi še dalje vztrajati, da pride čimprej do začetne- ga, pa čeprav majhnega, sporazuma in da se ta doseže še pred 29. aprilom, ko bo konferenca odložena za 5 tednov. Ministri so tudi sklenili, da bodo delegacije petih zahodnih držav tudi med prekinitvjo dela v Ženevi ostale v stiku, da se sporazumejo o stališču, ki ga bo Zahod zavzel do razorožitve na sestanku najvisjih. V ta namen je bilo sklenjeno, da bodo o razorožitvi govorili na novem sestanku petih zunanjih ministrov 2. maja v Istanbulu, kjer bo zasedal svet ministrov NATO. Ce bo potrebno, se bodo ministri ponovno sestali nekaj pred konferenco najvišjih. Segni bo odpotoval jutri zjutraj iz Washingtona v London. ATENE, 14. — Hruščev je povabil voditelja grške liberalne stranke Venizelosa na obisk v Moskvo. Venizelos bo odpotoval konec maja Praktično le omejen sporazum med tremi zahodnimi ministri Sporazumeli so se, da bodo čakali, kaj bo predlagala SZ - Med razgovori so prišla do izraza nesoglasja zlasti s Francijo - Izjave začasnega predsednika vzhodnonemške vlade o Berlinu VVASHINGTON, 14. — Danes je bila nova seja zunanjih ministrov ZDA, Francije in Velike Britanije ob navzočnosti tajnika NATO Spaaka. Govorili so o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Uradno poročilo, ki so ga trije zahodni ministri objavili ob zaključku svojih razgovorov, pravi: «Zuna- nji ministri Francije, Velike Britanije in ZDA so izrazili zadovoljstvo zaradi koristnega napredovanja na vrsti sestankov, ki so bili v Washingtonu v zvezi s pripravo konference državnih in vladnih poglavarjev, ki bo v Parizu. Priprave dobro napredujejo za predložitev zahodnih predlogov na najvišji ravni. Ministri so izrazili zadovoljstvo zaradi koristne udeležbe tajnika NATO Spaaka, nemškega zunanjega ministra von Brentana, italijanskega zunanjega ministra Segnija in kanadskega zunanjega ministra Greena pri delu. Ponovili so svoj namen, da se bodo posvetovali s svetom NATO za priprave na konferenco najvišjih. Razen poročila o celotnem ciiklusu razgovorov so zunanji ministri objavili tudi poročilo o današnjem delu, ki se glasi: «Zunanji ministri ZDA, Velike ............... iiiiiih...................... „....................„■„»„„„„1111111 iiiiiiiim. V Ženevi prihaja da se doseže vsa[ V odboru desetorice je Zorin naštel več točk, ki so pokazale možnost zbližanja, Eaton pa je predlagal, naj se začne proučevati prvi del jedrske razorožitve - Konferenca o prekinitvi jedrskih poizkusov je z optimizmom zaključila prvo fazo pogajanj ŽENEVA, 14. — Današnja seja konference za razorožitev je trajala dve uri in pol. Govorila sta sovjetski delegat Zorin in ameriški delegat Eaton. Zorin je naštel številne točke, kjer je možnost zbližanja, ki se je pokazala med dosedanjimi pogajanji. Med temi so jedrska razorožitev, nadzorstvo, zmanjšanje števila vojaštva itd. Poudaril je, da Sovjetska zveza predlaga politične in moralne obveznosti, ki ne terjajo nobenega zunanjega nadzorstva. Ameriški delegat Eaton pa je postavil predlog za prekinitev izdelovanja jedrskega materiala, za njegovo vskladiščenje in spremembo v miroljubne namene. Eaton je izjavil, da je potrebno usmeriti razgovore v konkretne sklepe. Predlagal je, naj začnejo proučevati prvi del jedrske razorožitve, s tem da prenehajo izdelovanje jedrskega materiala, vskladiščijo del tega materiala ter začnejo u-smerjati vskladiščeni material v miroljubno uporabo. ralo takoj začeti. Pozneje je E atom omenil dosedanje predloge zahodmih držav. Izjavil je tudi, da ZDA ne skrivajo svojih tovarn za jedrski material. Dodal je, da bi bilo dobro, če bi taka središča na ozemljih vseh jedrskih držav podvrgli mednarodnemu nadzorstvu. Nekatera bi lahko kar zaprli in jih zapečatili ter jih od časa do časa pregledali. Druga p« bi preusmeril« v miroljubne namene in bi lahko izdelovala jedrski material samo v ta namen. Ameriški delegat je izjavil, da bi ta prvi načrt lahko izvedli v bližnji prihodnosti, toda že prej bi bilo potrebno A \) ^ V P.reV fifr V Z Vd0ržetVš°e ;»pa, ;anbfani je obja-,V: di!Vor £aciJe; tako t9‘h0vtokc.zem Pi‘aIl7m,a” * 9^, ha.tnti ln Pro te- $ *sg sara h «0 re-«Ekonom- <®;>: -Zgo- f jr*** Sta Seni?reJ obiskal NK*d»ednitta Merzago-£ k>ik» "Mo T Poalanske C8 slti,,,- brordia, S % iPpm« Poslan- *WriaPredsednlka Jev KD. Pic- Proučevanje načina, da se doseže ta smoter, bi se mo- .......................... 1.minulim.....n............. Nizozemska protestantovska cerkev vztraja pri politiki «apartheida» Sobukve, predsednik Vseafriškega kongresa je pred sodiščem izjavil, da je njihov cilj nerasistična demokracija v vsej Afriki JOHANNESBURG, 14. Objavili so uradne podatke o žrtvah in škodi v zvezi z nedavnimi nemiri. 21. marca in 9. aprila je bilo ubitih 83 črncev in trije črnski policijski agenti, ranjenih pa 365 črncev in 2 belca. Hkrati pa je bilo ranjenih 60 belokož-nih policijskih agentov in 26 črnskih. Med belokožci ni bilo mrtvih. Skoda zaradi požarov se ceni na okrog 100.000 funtov. 142 črncev so obsodili vsakega na 300 funtov globe ali na tri leta zapora. 300 policijskih agentov je z oklopnimi avtomobili vdrlo v Orlando, kjer živi nad 100.000 črncev in jih aretiralo kakih 70. Predsednik stranke vseafriškega kongresa Sobukve je pred sodiščem, kjer ga sodijo z drugimi 22 obtoženci, izjavil, da je namen Vseafriškega kongresa vzpostaviti nerasistično demokracijo v Južni Afriki in v vsej Afriki. Dodal je, da smatrajo to za svoj prispevek k ustanovitvi Afriških združenih držav od Capetowna do Kaira, od Maroka do Madagaskarja. Stranka Kongresa je po njegovih besedah sklenila zahtevati u-kinitev propustnic, ker gr® za perečo potrebo in za zahtevo afriškega ljudstva. Na koncu je Sobukve izjavil, da nosi sam odgovornost za u-kaz o kampanji proti propust-nicam V izjavi nizozemske prote-stantovske cerkve, in to v odgovor na kriti/kg, ki jih je iz- rekel v začetku tega tedna an- testov na otoku. Kakor javlje- glikanski nadškof v CapetoW' nu Joost de Blank, se zatrjuje, da je prav, če krščanska cerkev »poroči črncem, da jih ne mara sprejeti v cerkev, ker ne bi bilo lojalno pričakovati, da bodo oni posnemali belo-kožce. V izjavi se hkrati zatrjuje, da je protestantovska cerkev globoko prepričana, da je politika ločenega razvoja edina lojalna politika za Južno Afriko. Črnec bi moral služiti bogu v svoji lastni cerkvi, po svojem tradioionalnem načinu živ. ljenja in v svojem jeziku. Nadškof De Blank je namreč pred dnevi opozoril nizozemsko protestantsko cerkev, da je obsojena na uničenje, če ne bi zavrgla politike apar. thetda. Kot vidimo ni njegovo opozorilo nič zaleglo, in nizozemski »kristjani* še vedno zagovarjajo rasistično politiko apartheida. Generalni tajnik mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov Oldenbroeck izjavlja v poslanici, ki jo naslavlja južnoafriškemu prebivalstvu, da svobodni sindikati ne bodo nikoli opustili borbe proti politiki apartheida in plemenskega zatiranja v Južni Afriki. Protesti na Korziki proti jedrskim eksplozijam PARIZ, 14. — Napoved podzemeljskih jedrskih eksplozij na Korziki je izzvala val pro- no sta minister za jedrske zadeve Guillaumat in visoki komisar za atomsko energijo Perrin včeraj obiskala otok in pregledala možnost takih eksplozij. 2e danes zjutraj so začeli prihajati številni protesti proti takim namenom. 2upan mesta Calvi je izjavil: »Sporočam, da občinski svet v Calvi odločno nasprotuje takemu načrtu. Stopil sem že v stik s parlamentarci s Korzike, da se departma upre ustanovitvi tega centra. Tudi župani občin Calenzana, Manza in Moncale nasprotujejo temu načrtu*. 2upan iz Bastie senator Fas-sianelli pa je izjavil: »Ne morem molčati spričo tako važne zadeve. Ni mogoče prezreti zaskrbljenosti prebivalstva in upravičene bojazni, ki ga ti poizkusi lahko povzročijo. V trenutku, ko vodi Korzika kampanjo številnih zahtev, se nam nudi nepričakovana rešitev. Moji kolegi in jaz smo se uprli načrtu*. Tudi bivši minister Giacob-bi in drugi parlamentarci so izrazili presenečenje in nasprotovanje. Toda minister Guillaumat in visoki komisar Per-rin sta zatrjevala, da podzemeljske eksplozije ne predstavljajo nobene nevarnosti radioaktivnosti. «1------- BUDIMPEŠTA, 14. — Predsednik indonezijske republike Sukamo je danes dopotoval v Budimpešto na uraden obisk. ustvariti sistem ugotavljanja, ski bi izključil sleparijo«. Med poznejšimi ukrepi pa je ameriški delegat navedel nadzorstvo nad derivati, ki se dajo uporabljati v vojaške namene ter nuklearnimi napravami, kakor so električne centrale. Zatem je Eaton izjavil, da je ameriška vlada pripravljena, potem ko bi se uvedlo nad. zorstvo in ko bi se podpisal sporazum med obema taboroma, spremeniti v miroljubne namene velike količine jedrskega materiala, ki je sedaj v vskladiščenem orožju. Dodal je, da so ZDA pripravljene sedaj spremeniti na stotine jedr. skih naprav. Zda so že izročile 5 ton jedrskega materiala mednarodni atomski agenciji. Delo konference je bilo odloženo na torek 19. aprila popoldne. Na konferenci za prekinitev jedrskih poskusov pa je sovjet, ski delegat Carapkin sporočil, da je moskovska vlada privolila v angleško-ameriški predlog za sestanek izvedencev od 11. maja dalje. Današnja seja je trajala manj kot eno uro. Prihodnja seja bo 25. aprila. «Nov korak naprej je bil da. nes napravljen na tristranski konferenci,« je izjavil sovjetski delegat Carapkin po seji. Sovjetska zveza je sprejela an. gleško-amerišbi predlog, ki določa, naj se od 11. maja dalje začne sestajati skupina izvedencev, ki naj deluje vzporedno s konferenco. Izvedenci bodo imeli nalogo pripraviti sku. pen program za študij in raziskovanja, ki naj išče primerne metode za odkrivanje tudi šibkih podzemeljskih jedrskih eksplozij. Ta program je eden od pogojev, ki jih Angleži in Američani postavljajo za sporazum o prekinitvi Jedrskih poizkusov in o atomskem moratoriju. Konferenca je končala torej to fazo dela v optimističnem ozračju in se bo nadaljevala 25. aprila. V tem času bodo tri vlade lahko pripravile nova navodila svojim delegacijam za hitrejše nadaljevanje pogajanj. Tri vlade bodo namreč skušale, da od 25. aprila do 4. maja pridejo do pozitivnih zaključkov ali do takih zaključkov, ki bodo lahko predloženi velikim. Konferenca, ki zaseda v 2e-nevi od 31. oktobra 1958, je do sedaj odobrila 17 od 23 ali 24 členov, ki jih bo moral vsebovati sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. PO 406 LETIH Tulipani v kočiji iz Carigrada do Rotterdama BEOGRAD, 14. — pred 406 leti( to je leta 1554 so v poštni kočiji pripeljali iz Carigrada v Evropo prve tulipane Holandija je postala njihova druga domovina. V spomin na ta dogodek so podjetni Holandci v zvezi z mednarodnim tekmovanjem gojilcev cvetja, ki je letos v Rotterdamu, organizirali repi izo prenosa Britanije in Francije so se ponovno sestali 14. aprila. Izmenjali so si misli o poročilih, ki jih je pripravila delovna skupina glede odnosov med Vzhodom in Zahodom kot pripravo na konferenco najvišjih. Glavni tajnik NATO je bil navzoč na sestanku. Po skrbni proučitvi študija delovne skupine so zunanji ministri pozvali skupino, naj nadaljuje svoje delo kot pripravo na sestanek ministrov, ki se bo začel 1. maja v Istanbulu.« Zvedelo se je, da so danes govorili o naslednjih treh glavnih zadevah: sožitje med državami NATO in državami varšavskega pakta. Odnosi med tema dvema skupinama in tret. jimi državami ter želja, naj se spoštuje načelo nevmešavanja do držav, ki niso z nikomer povezane. Možnost sporazuma s SZ o omejitvi pošiljanja 0-rožja v Afriko in na Srednji vzhod. V ameriških krogih pravijo, da so ZDA mnenja, kar se tiče zadnje točke (ki jo je predlagala Francija), da morajo pobudo dati nezadostno razvite dežele. Drugi pa poudarjajo težave glede sporazuma, ker spada pošiljanje zahodnega o-rožja raznim državam na teh področjih v okvir številnih vo. jaških paktov. Prav tako so v ameriških krogih mnenja, da francoski predlog za koordiniranje gospodarske pomoči nezadostno razvitim državam med Vzhodom in Zahodom ni dovolj koristen in da je vsekakor potrebna nadaljnja temeljita pro. učitev. Zvedelo se je tudi, da je bri. tanski zunanji minister predložil ((zakonik koeksistence«, ki naj bi ga sprejeli na konferenci in ki naj bi postal vodnik odnosov med Vzhodom in Zahodom. Na podlagi prvih komentarjev v političnih in diplomatskih krogih v Washingionu je pravzaprav popoln sporazum zahodnih ministrov le v tem, da prepustijo Hruščevu, naj napravi prvi korak glede Berlina. Glede tega mesta si zahodne države v glavnem želijo da se ohrani sedanje stanje. Na vsak način pa se mislijo zahodni ministri sklicevati na zahodni predlog za začasen sporazum o Berlinu, ki naj bi trajal 5 let. Kakor piše «New York Times«, bodo zahodne države na konferenci najvišjih predlagale, naj se vzhodni in zahodni Berlin združita. Baje bodo predložili podroben načrt za postopno združitev Berlina in pozneje vsega nemškega ozemlja. Zatrjujejo, da ta predlog ne bo mnogo drugačen od predloga, ki so ga postavile zahodne države na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi lansko poletje. V Bonnu trdijo, da bi bile zahodne države pripravljene pogajati se s Hruščevom o začasni ureditvi za Berlin, ki naj bi veljala do združitve Nemčije. Toda v ta namen mislijo le ponoviti malenkostno spremenjene predloge, ki jih je Sovjetska zveza že zavrnila. Začasni predsednik vzhodnonemške vlade Heinrich Rau je objavil v glasilu enotne socialistične stranke «Die Wahr-heit« izjavo, ki pravi: ((Pripravljeni smo sprejeti začasne rešitve za zahodni Berlin. Svobodno mesto bo omogoči- tulipana iz Carigrada na Holandsko. Danes popoldne je po dolgi poti iz Carigrada prispela v Beograd stara štirivprežna srednjeveška poštna kočija v spremstvu srednjeveških 0-klopnikov na konjih. Več tisoč Beograjčanov je veselo pozdravilo ((srednjeveškega poštarja«, ki je s trobento oznanjal prihod pošte. Na 3.404 km dolgi poti od Carigrada do Rotterdama spremlja kočijo iz 16. stoletja spalni vagon za osebje, motorizirana kuhinja, kovačija in hlev za konje, ki se vsakih 30 km menjajo, in cisterna za vodo. Karavano spremljajo v o-sebnih avtomobilih holandski novinarji, fotoreporterji in za. stopniki «Floriade», holandskega cvetnega sejma. V vseh krajih na poti skozi Jugosla vijo so holandsko srednjeveško pošto pozdravili zastopniki Turistične zveze in številno občinstvo. Nocoj je holandski po.-la-nik v Beogradu priredil sprejem v čast holandski karavani. Holandska srednjeveška kočija s tulipani nadaljuje jutri pot proti Zagrebu in Mariboru na poti v Rotterdam, kamor bo prispela 7. maja na dan otvoritve medm.iod-nega sejma cvetja B. B. lunin Dogodek, ki je zasenčil vse ostale Malega Erika so ugrabitelji pustili pred nekim barom lo zahodnoberlinskemu prebivalstvu, da samo in svobodno odloča o svoji usodi. To pomeni, da bo samo svobodno mesto jamčilo prebivalstvu pravico do samoodloča-nja, ki mu ga okupacijski režim odklanja. Poudarjamo, da smo pripravljeni sodelovati pri sleherni ureditvi, ki naj zajamči status svobodnega mesta v zahodnem Berlinu in ki naj bo v skladu z dostojanstvom in suverenostjo nemške demokratične republike. Zajamčeni statut svobodnega mesta bo veljal za zahodni Berlin do dneva združitve Nemčije na demokratični podlagi. Zagovorniki «statusa quo» so že sedaj izgubili bitko za ohranitev svojih položajev v zahodnem Berlinu. Razumemo, da je potrebno pustiti nekaj časa zahodnim Berlinčanom, da proučijo naše predloge, preden jih sprejmejo. Zato bomo potrpežljivi. Toda naša potrpežljivost ni neizčrpna. Ce nekateri mislijo, da bodo lahko neskončno zavlačevali rešitev berlinskega vprašanja, bomo mi znali ukreniti potrebno.« ««------ Mednarodni kriminal 2ENEVA, 14. — V borbi proti mednarodnemu kriminalu (trgovini z belim blagom, ponarejanju valute, trgovini z mamili itd.) je potrebno dosodi mednarodni sporazum. Tako zaključuje bilten ustreznega urada ZN. Večkrat se namreč zgodi, da voditelje mednarodnih tolp ni moč preganjati ali obsoditi zaradi različnih načel, na katerih temelji pristojnost sodišč glede posebne vrste kriminalnih dejanj. Pogosto se zgodi, da voditelji mednarodnih tolp vodijo svoje pajdaše iz dežel, kjer ni predvidena ekstradikcija ali obsodba za zločine, ki jih ne preganjajo v deželah, kjer razvijajo svojo dejavnost. Take težave se dogajajo zlasti med anglosaškimi deželami in onimi, katerih zakoni izhajajo iz evropskega pravnega sistema. Posebni oddelek OZN je spričo tega smatral za potrebno uvesti v enotno konvencijo o mamilih, ki se sedaj pripravlja, mednarodno določbo, s katero se skuša poenotiti postopek na tem področju. ATENE, 14 — Uradno so javili, da bo predsednik ZAR Naser uradno obiskal Grčijo od 7. do 12. junija na vabilo kralja Pavla. Potrjeno je tudi bilo, da bosta predsednik turške vlade Menderes in zunanji minister Zorlu uradno obiskala Grčijo ob koncu maja ali v začetku junija (iiiimiiiiiiiiimmmtmiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimimiHiiiiiiimiiiimimmiiimiiimiiiHiiiii Sporazum med RAI-TV in igralci SAI preklicala stavko Ponovno bodo angažirali vse odpuščene igralce, zadevo z registracijami pa uredili s pogajanji RIM, 14. — Društvo italijanskih igralcev (SAI) je izdalo v popoldanskih urah nasled- di na področju zakonodaje, je Zaccagnini izrazil prepričanje, da je moč najti začasno reši- nje sporočilo: »Izvršni odbor J tev, s katero bi dali določbam SAI sporoča, da se zaradi spo-io registracijah, bolj sodoben razuma, ki so 2a dosegli na ministrstvu za delo, ukinja s takojšnjim učinkom splošna stavka igralcev, ki so bili zaposleni pri RAI-TV, hkrati pa se razveljavlja poziv vsem 0-stalim igralcem, da naj ne sodelujejo z RAI-TV*. Sestanek na ministrstvu za delo med prestavniki RAI-TV in predstavniki igralcev je trajal nad štiri ure in se je zaključil ob 16.05. Proti koncu pogajanj je ponovno posegel vmes minister Zaccagnini. V razgovoru z novinarji, ki jih je sprejel na ministrstvu, je minister za delo Zaccagnini pojasnil doseženi sporazum med igralci in upravo RAI-TV ter dejal, da je smatral za potrebno poseči v ta spor tudi če se nekaterim ni zdel povsem jasen njegov sindikalni značaj, ker se mu je zdelo predvsem potrebno zavarovati koristi naročnikov, ki so pri tem oškodovani, ne da bi bili kakorkoli krivi. Zaccagnini je omenil, da bodo ostale na programu vse oddaje, ki so jih bili črtali, in da bo uprava RAI-TV ponovno angažirala vse prejšnje igralce. Ko je nato govoril o bistvu psoblema, zaradi katerega je nastal spor, namreč o registracijah, je Zaccagnini priznal, da je zakon, ki urejuje to zadevo, star in da ga je treba prediskutirati. V pričakovanju tega, bodisi na mednarodnem področju, kakor tu- Ni znano, ali so starši plačali 50 milijonov frankov, ki so jih zločinci zahtevali PARIZ, 14. — Zločinski ugrabitelji, ki so v torek popoldne ugrabili štiriletnega Erika Peugeota in zahteva-li za vrnitev 50 milijonov, so otroka danes ponoči pustili pred nekim barom v Drevoredu Raymond Poin- care. Otrok je živ in zdrav in policija ga je takoj od- peljala na najbližji komisariat in obvestila starše, ki so že tretji dan trepetali za usodo svojega sinčka. Ni znano, ali so starši zločincem plačali zahtevanih 50 milijonov frankov. Znano je le, da sta otroka pripeljala dva moška. Znano je tudi, da je otrokova teta, sestra njegovega očeta, danes zjutraj odšla iz stanovanja z usnjeno torbo pod pazduho in zaprosila policaje in novinarje, ki so po svoji dolžnosti spremljali sleherni premik članov družine Peugeot, naj ji ne sledijo, da ne bi otroka spravili v nesrečo kot se je v Ameriki že večkrat zgodilo v podobnih primerih ugrabitve. Kot smo že poročali, je oče malega Erika sin znamenitega avtomobilskega tovarnarja Jeana Pierra Peugeota, ki je predsednik podjetja, med tem ko je sin upravnik. Lahko si mislimo, kako so starši srečni, saj so bili hudo prizadeti že s smrtjo prvega sina, ki je umrl pred desetimi leti zaradi «modre bolezni«. Zadnje podrobnosti o dogodku, ki je v Franciji (in tudi v vsej Evropi) zasenčil vse ostale (že dva dni prinašajo o njem vsi časopisi vesti na prvih straneh) govorijo, kako je ponoči okrog 1.30 uri pridrvel pred stanovanje Peugeotovih policijski avto, iz katerega je izstopil srečni oče s sinčkom v naročju. Pozdravljala ju je velika množica ganjenih Parižanov. Bar, pred katerim je malega našel neki slučajni pešec, ni daleč od stanovanja Peugeotovih. Lastnik bara, je povedal, da je ob eni uri in pet minut vstopil v njegov bar neki moški z otrokom, v katerem je takoj spoznal ma- lega Erika. Človek, ki je držal otroka za roko, je takoj primerjal sliko v časopisih, a gostje so začeli izpraševati otroka, kako se imenuje. «Erik Peugeot«, je mali takoj odgovoril, čeprav ie bil kar precej prestrašen. Nastalo je splošno veselje in vsi so hoteli otroka objeti in ga izpraševati o podrobnostih. Mali pa je samo prikimaval in odkimaval. Moški, ki je otroka pripeljal, pa je povedal, kako ga je opazil na pločniku vsega objokanega in izgubljenega! Povedal mu je, da sta ga na pločniku pustila dva moška, ki sta ga tja pripeljala z avtomobilom. Iz bara so seveda takoj telefonirali policiji. Vsa policija, ki je bila mobilizirana pri zasledovanju zločincev, toda tako, da ne bi povzročila smrti ugrabljenega E. rika, bo sedaj prav gotovo storila vse, da jih bo dokončno izsledila in postavila pred sodišče. Za ugrabitve otrok so v Franciji predvidene zelo značaj. V tem smislu govori tudi doseženi sporazum, kjer je rečeno, da se bodo pogajali o vseh še nerešenih vprašanjih. In med ta nerešena vprašanj« spada v glavnem zadeva z registracijami. «»-------- Delegacija PSI za kongres SZDLJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — V. kongresa Socialistične zveze ljudstva Jugoslavije, ki se bo začel v ponedeljek v Beogradu, se bo med 27 zastopnikov inozemskih socialističnih strank in naprednih gibanj udeležila tudi delegacija Socialistične stranke Italije, v kateri bodo člani vodstva Tullio Carettoni, Simone Gatto, Aldo Venturini in član CK Dario Valori. Prvi dan bo na kongresu, kot se pričakuje, govoril tudi predsednik republike maršal Tito. Zato vlada za delo kongresa veliko zanimanje. Razen (krog sto domačih novinarjev bodo delo kongresa spremljali stalni inozemski dopisniki, akreditirani v Beogradu, posebni inozemski poročevalci, tri televizijske in dve filmski inozemski družbi. * * * Clan predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Veljko Vlahovič, je sprejel danes delegacijo laburistične stranke Malte, ki je prispela včeraj v Beograd kot gost »Nacionalne lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov*. Delegacija je za tem obiskala predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleša Beblerja. >8 4= # Brazilski gospodarstveniki, ki so včeraj prispeli v Jugoslavijo so se danes razgovarja-li z jugoslovanskimi funkcionarji o možnosti povečanja trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Brazilijo. V razgovoru s predsednikom zunanjetrgovinske zbornice Ljubom Babičem je bila izražena obojestranska želja, da se poveča dobava jugoslovanske industrije za Brazilijo in brazilskih surovin in drugih izdelkov Jugoslaviji. V razgovoru z ravnateljem jugoslovanske banke za zunanjo trgovino Granfilom so proučili možnost razširitve izvoznih list in medsebojne blagovne izmenjave. Pri tem so brazilski gospodarstveniki pokazali zanimanje za nakup jugoslovanske investicijske o-preme. b. B. «»—— 18 mrtvih pri letalski nesreči TAJPEH, 14. — Na letališču Sungšan blizu Tajpeha se je ponesrečilo vojaško, letalo. Pri nesreči je zgubilo življenje 16 ljudi. Med temi so vrhovni poveljnik tailandskega vojaškega letalstva, in njegova žena ter pomočnik poveljnika in njegova žena. Vsi potniki so bili tailandski častniki, ki so stroge kazini, a za najhujše pri-.se bili udeležili vojaške kon-mere tudi usmrtitev pod giljo- ference na vabilo iormošk* tino, j vlada* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 15. aprila Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 20 stopinj, najnižja 14.1, ob 17. uri 17.1. Zračni tlak 1013.8 pada, veter 4 km na uro, severovzhodnik, vlaga 61-ocLstot-na, nebo 6 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 11.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 15. aprila Helena Sonce vzide ob 5.20 in zatone sonce vzioe on o.zu m ■ , 18.51. Dolžina dneva 13.31. l. vzide ob 23.09 in zatone od »■ ■ Jutri, SOBOTA, 16. aprila Boža Prekinjena stavka uslužbencev menz v CRDA Na uradu za delo so se sporazumeli da jim Izplačajo proizvodno nagrado Gre za okrog 140 bivših uslužbencev CRDA, ki so bili zaposleni v menzah in so sedaj pri novem podjetju, ki so ga ustanovile Delavske zadruge ilgotraj- CRDA, Uslužbenci podjetja DI-SPRAL so včeraj napovedali stavko, ki se je v Trstu pričela že popoldne, v Tržiču pa ob 14. uri. Gre za okoli 140 bivših uslužbencev CRDA. ki so bili zaposleni v menzah in ki jih je sedal prevzelo novo podjetje, ki so ga v ta namen ustanovile Delavske zadruge. Pri prestopu so z novo delovno pogodbo točno določili, da bodo imeli ti u-službenci iste prejemke kot uslužbenci CRDA. Do spora pa je prišlo sedaj, ker so CRDA izplačale svojim uslužbencem velikonočno proizvodno nagrado v višini 10.000 lir, katere pa uslužbenci DISPRAL niso prejeli. Pri tem gre zlasti za načelno vprašanje, saj je to prvi spor in je odvisna od rešitve tega rešitev tudi drugih morebitnih spornih vprašanj. Pozno ponoči so na uradu za delo dosegli na dol r.ih pogajanjih med DISPRAL in sindikalnimi organizacijami sporazum, Ki določa, da bodo uslužbencem danes izplačali proizvodno nagrado in da bodo zato uslužbenci prekinili stavko. Niso se točno sporazumeli, v čigavo breme bo šla omenjena proizvodna nagrada, zaradi česar se bodo pogajanja še obnovila. Istočasno je nastal tudi nov spor, ker so opoldne vsi delavci ladjedelnice Sv. Marka in večina delavcev Tovar. ne strojev morali zapustiti obrate in odditi v mesto na kosilo, ki ga v menzi ni bilo. Delavci so nedvomno u-pravičeni za to zahtevati odškodnino od podjetja, ki jim je po delovni pogodbi dolžno nuditi kosilo po točno določenih pogojih. S svoje plati pa lahko CRDA zahtevajo odškodnino za vso zaradi stavke nastalo izgubo od podjetja DISPRAL, ki je zopet po točno določeni pogodbi obve. zano priprav.ti vsak dan c-brok hrane za zaposlene delavce podjetja. DISPRAL pa je v praksi podjetje Delavskih zadrug in lahko torej računamo, da bodo celotno izgubo za ta nepotrebni sindikalni spor nosile Delavske zadruge. Volitve notranje komisije v opekarni pri Orehu Na volitvah v notranjo komisijo opekarne pri Oreku, je dosegla Nova delavska zbornica-CGIL pomemben u-speh, saj je bistveno poveča- la število glasov, čeprav je ostalo število izvoljenih članov. komisije neizpremenjeno. Tokrat je prejela lista Delavske zbornice 82 glasov, medtem ko je imela na prejšnjih volitvah 110 glasov; Nova- delavska zbornica-CGIL pa je tokrat prejela 51 glasov, medtem je imela na prejšnjih volitvah le 32 glasov. Skupno je tokrat volilo 50 delavcev od 62, ki so imeli volilno pravico. Delavska zbornica bo imela še nadalje dva člana notranje komisije, Nova delavska zbornica CGIL pa enega. Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bo po prefekturnem odloku veljal za bližnje praznike naslednji urnik: V soboto 16. lahko vse trgovine zaprejo ob 21. uri. Trgovine ž jestvinami pa lahko odprejo popoldne eno uro prej. V nedeljo 17. bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure, slaščičarn pa od * do 21.30. V ponedeljek 18. bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn in mlekarn od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8 do 13 in slaščičarn od 8 do 21.30. Osrednja in vse krajevne ribarnice bodo ostale v nedeljo in ponedeljek zaprte ves dan. Sporočilo županstva Županstvo sporoča, da bo pokrit bazen na veliko noč odprt za javnost od 14. do 19. ure. Pofasnilo k letošnji večji davčni obremenitvi kmetov V davčni karteli so vključeni prispevki za bolniško blagajno Letos morajo kmetje plačati triletne zaostanke za pokojninski sklad in bolniško blagajno za eno leto in pol - V treh mesecih več kot 5 milijonov lir za zdravljenje članov Naši kmetovalci so ob prejemu davčnih kartel za tekoče leto nemalo začudeno pogleda-' li, ko so videli, da so se letošnji davki neprimerno povečali. Ce so se pozanimali, zakaj tolikšna razlika med davki lanskega leta in letošnjimi, so lahko ugotovili, da je razliko pripisati predvsem dajatvam na račun kmečke bolniške blagajne in pokojninskega sklada. Res je sicer, da so se povišali tudi dodatni davki na zemljiško posest in kmetijske dohodke, vendar ne v tolikšni meri, da bi lahko povzročili tako veliko negodovanje, kakršnega je sedaj čuti na našem podeželju. Povedati moramo, da gredo ■ linillllllllllllllllllllllllHIUIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllUUnillHUlllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlKHIMIIIIIIIIIIItllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllll Zaključek razprave proti veliki tihotapski skupini Skoraf 50 let zaporne in 374 milijonov lir kazni globe Od 54 obtožencev jih je sodišče obsodilo 32 - Najtežja kazen je zadela glavnega obtoženca Filippa Stella, ki je bil obsojen na 6 let zapora in 30,5 milijona lir globe Kazensko sodišče, ki mu predseduje dr. Boschini, je včeraj okoli 6. ure zvečer izreklo razsodbo proti članom velike tihotapske skupine, kateri je načeloval Filippo Stella. Skupno je sodišče naprtilo raznim obsojencem 49 let, 11 mesecev in 10 dni zapora. Od 54 obtožencev jiih je bilo obsojenih 32. Od ostalih so bili trije oproščeni, ker niso zagrešili pripisanih jim dejanj, 12 jih je bilo oproščenih, ker pripisana jim dejanja nso kazniva, 7 pa jih je bilo oproščenih zaradi pomanjkanja dokazov. Skupno je sodišče naložilo raz. nim Obsojencem 373 milijonov 722 tisoč lir globe Ko j? predsednik sodišča bral razsodbo je bilo mogoče razbrati na obrazih obtožencev razočaranje in preplah. Mnogi izmed njih so prebledeli, tu pa ■mtl Mihi mlin ... Skupščina aktivistov DZ-CGIL Naloge tržaških v luči sindikalnih kongresov V četrtek skupščina Nove delav. ske zbornice CGIL v Miljah Sinoči so se sestali aktivisti Nove delavske zbornice-CGIL, ki so razpravljali o nalogah tržaških delavcev v luči sklepov drugega pokrajinskega in petega vsedržavnega kongresa CGIL. Na vsedržavnem kongresu je tržaška delegacija CGIL pred lja ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom po določilih člena 116 ustave osnovni pogoj za gospodarski in socialni razvoj. To zahtevo je kongres soglasno osvojil. Izvršni odbor Nove delavske zbornice-CGIL v Miljah ložila krajše pismeno poročilo j® sklenil sklicati skupščino, o tržaškem gospodarskem in socialnem položaju. V poročilu poudarjajo pomen pristanišča, pomorskega prometa in državnih industrijskih podjetij. V tej zvezi navajajo, da je bilo v tržaškem pomorskem registru pred vojno vpisanih 581 000 ton ladjevja državnih pomorskih družb, 1957. leta pa komaj 296.280 ton. Podoben je položaj pri državnih podjetjih, kjer je v zadnjih letih padlo število zaposlenih od 7.807 na 6.207. Sindikalni organizaciji je uspelo sprovesti enotno borbo za uresničitev nekaterih zahtev in so bili doseženi tudi nekateri uspehi. Na vsedržavnem kongresu so delegacije iz dežele Furlanija-Julijska krajina predložile resolucijo v kateri poudarjajo, da predstav- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 8-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, tinančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi ae naročajo pri opravi. NAROČNINA Meaečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur, eelc-letna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — B’LRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 800-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO TUka Tiskarski zavod ZTT Trst ki bo v četrtek 21. aprila ob 19. uri v dvorani kina «Verdi». Razpravljali bodo o konkretnih nalogah sindikalne organizacije zlasti v zvezi z lokalnim težavnim gospodarskim stanjem. Še vedno namreč traja kriza v ladjedelnici Sv. Roka in te krize ni omilila vključitev te ladjedelnice v sklop Tržaškega arzenala. Število suspendiranih delavcev v ladjedelnici Sv. Marka se stalno veča, medtem ko je položaj v ladjedelnici Felszegy še vedno negotov Zato bodo razpravljali o obrambi zaposlitve in okrepitvi lokalne industr1-je. Govorili pa bodo tudi o predlogu INAM, da se pretvori kliniko v specialistično ambulanto. Končno bo govora tudi o pripravah na prvi maj ter bodo izvolili nov izvršni odbor. tam je bilo slišati iz ozadja sodne dvorane pritajeno ihtenje sorodnikov. Kot je bilo pričakovati je najtežja kazen zadela glavnega obtoženca Filippa Stello, katerega je sodišče obsodilo na 6 lei in 2 meseca zapora ter 30 milijonov 580 tisoč lir globe. Po strogosti obsodbe se obsojenci vrstijo v sledečem redu: Giacomo Cragnolin 4 leta, 4 mesece, 25 dni in 21,429.000 lir globe; Eleonardo Ferraro 4 leta, 3 mesece, 10 dni in 5.226.670 lir; Gesualdo Di Stefano 4 leta, 3 mesece. 10 dni in 4,880.005 lir; Antonio Lacaita 4 leta, 3 mesece in 593.870 lir; Antonio Fichera 4 leta, 2 meseca. 10 dni in 28.386.670 lir; Raffaele Pas-sante 4 leta, 1 mesec, 20 dni in 28.386.670 lir; Mario Scopel-liti 3 leta, 4 mesece, 25 dni tn 29.010.670 lir; Giulio Baroli 3 leta. 4 mesece, 20 dni in 6 milijonov 826.670 lir; Glauco Do-na 3‘Teta, 4 mesece, 20 dni in 590.670 lir; Giorgio Montagna 2 leti, 9 mesecev, 20 dni in 20.370.670 lir; Renzo Cubana 2 leti, 20 dni in 11.210.670 lir; Emilio Colombi 2 leti, 20 dni in 6.410.670 lir. Sledijo v nezapovrstnem redu sledeči obtoženci: Giorgio Stubel 25 dni, 17,412.000 lir, Alberto Baroni 20 dni, 5.186.670 lir, Giuseppe Dubravec 1 mesec, 15.437.515 lir, Carlo Bar-bieri 20 dni, 16,429.198 lir, Ales-sa-ndro Biaochi 20 dni, 12648.935 lir, Celeste Picotti 20 dni, 4 milijone 463.910 lir, Silvio Fio-retto 20 dni, 6,643.860 lir, M-i-chele Rodaro 20 dni, 2,150.670 lir, Adino Golfetti 1 mesec. 24.016.000 lir. Sergio Pitacco 20 dni, 7,010,670 lir, Vittorio Ste-ner 20 dni, 4.463.910 lir, Giordano Gismondi 20 dni, 7,010.670 lir, Virgilio Davide 20 dni, 6,543.860 lir, Aimč Roffe 20 dni, 12,010.670 lir, Giovanni Lan-driani 20 dni, 1,480.000 lir, Giannino Castelli 25 dni, 13 milijonov 512.000 lir, Rodolfo Ca. saglia 1 mesec, 516.000 lir, Gabriele Ricci 20 dni, 344.005 lir, Carlo CataMsano 1 mesec, 18 milijonov 016.000 lir. Glavni obtoženci Stella, Pas. sante, Fichera, Montagna, Sco-pellitii, Cragnolin Giacomo, Ferraro, Di Stefano, Lacaita, Baroli, Doria, Colombi in Cu-baina so bili obsojeni tudi na policijsko nadzorstvo po osvoboditvi, na zaplembo vseh stva. ri in blaga. Nadalje je sodišče odredilo zaplembo vseh zavez-ljivih vsot denarja. Sodišče jfe oprostilo sledeče obtožence: Fornarellija. Brunija, Di Vina. dia, ker niso zagrešili pripisanih jim dejanj, Gherdola, Can. zamija, Škabarja, GaMa, Mor- sianija, Sterlej,a Basadonno, De Santdja Onoratija, Sellacha, Antona Veniera in Maria Gi-bertinija, ker njih dejanja niso kazniva; Giorgia Aladina in Maria Cragnolina, Giacometti-ja, Daniela Veniera, Albana Gibertinija ter Busija pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Nadalje je sodišče o-prostilo zločina kriminalne organizacije naslednje obtožence: Stubela, Baronija, Dubrov. ca, Barbierija, Bianchija in Scopellitija zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je tudi odredilo da se zaplenjeni kamioni vrnejo njihovim lastnikom: Gherdolu, Canzianiju, Gallu, Morsianiju in Sterleju. Potem, ko je prečital obsodbo, je predsednik dr. Boschini pripomnil, da so kazni težke in da imajo obsojenci možnost, da se pritožijo na prizivno sodišče v roku 3 dni. Kot je razvidno iz gornjega razporeda obsodb, so najtežje kazni zadele glavne organizatorje tihotapske dejavnosti. Poleg njih pa so bili hudo prizadeti tudi finančni stražiniki, ki jih je bilo, kot je znano, 6. Izmed slednjih se je rešil samo eden, in sicer Michele For-narelli, ki ga je sodišče oprostilo, češ da pripisana mu dejanja niso kazniva. Včerajšnje zasedanje kazenskega sodišča se je začelo ob 9. uri zjutraj. Kot smo že pričakovali javni tožilec ni hotel odgovoriti na izvajanja odvetniškega zbora. Pripomnil je samo, da je dovolj jasno osvetlil položaj in odgovornost obtožencev v svojem govoru. Takoj nato so 3 odvetniki predložili memorandum v prid svojih varovancev: Stelle, Stener-ja in Catalisana. Sledile so izjave nekaterih obtožencev. Stella je rekel, da se čuti zelo potrtega, ker so odgovorni organi preveč verjeli obtožbam davčne policije ter raznih obtožencev, kot Aime Roffeja in drugim. Soobtoženci in odvetniki vedo, da sem nedolžen, je vzkliknil Stella, vedo, da nisem nič zagrešil. Zato prosim, je še dodal, naj mi sodišče vrne zaupanje v pravico. Nato pa se je Stella začel jokati. Doria je s svoje strani potrdil, da je nedolžen in da se ni nikoli vmešaval v tihotapsko afero. Da je nedolžen, je ponovno izjavil tudi Ferraro, Fichera pa je rekel, da je bil nesrečnež, ki pa ni zagrešil pripisanih mu dejanj v sklopu kake kriminalne organizacije. Tihotapil je samo na svojo lastno pest. Baroli je prosil sodišče naj mu prizanese. Ob 9.20 so se. sodniki umaknili v sejno sobo, kjer so ostali do 6. ure zvečer. Sestavljanje razsodbe je potemtakem trajalo približno 9 ur. Vsega skupaj je proces proti tihotapski skupini zabeležil okoli 30 zasedanj. Preds, Boschini, tožilec Pa-scoli, zapisnikar Rubini. O-bramba: Antonini. Nardi,Won-drich, De Vicentis, C. Poilluc-ci, Jona, Vecchio, Seroboppi, Angrisano, Annoscia, Petrac-co, Amodeo, Morgera, Jacuz-zi, Borgna, Sbisa, Ghezzi, Ko-storis, Ugiessich, Grilli," Falco-ner, Dessenibus, Tiberini, Voi-li, Sadar, Comandi, Kezich, Sblattero, Sordillo, Magrone, Berton, D’Angelo in Vinci-i guerra. ................................................................. minuli......................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilimu Občinska zastopstva je treba demokratično Občinski svet se bo moral v kratkem ukvarjati tudi z izvolitvijo predstavnikov v odbore ali komisije nekaterih ustanov. Kot vedno bodo skušali seveda odnesti pri tem levji delež demokristjani, socialdemokrati in republikanci, kar jim bo seveda uspelo, ker imajo pač relativno večino ,n preglasujejo opozicijo. Tako bo moral izvoliti občinski svet predsednika u-pravne komisije Acegata, ki bo nadomestil umrlega predsednika Vladovicha. Za to mesto kandidirajo socialdemokrati dr. Fazzinija ki b, moral predsedovati upravn: komisiji do konca leta ko bodo izvolili novo komisijo. Nadalje bo treba izvoliti upravni odbor gledališča »Verdi«, katerega predsednik naj bi postal kak demokristjan Tudi upravni svet Občinske podporne ustanove bi moral biti že dolgo časa obnovljen. Za predsednika, bo gotovo potrjen demokristjan ■ .ipos-si, od 13 članov pa naj bi po željah demokristjanov samo eden pripadal levici. Demokristjani bodo povečali svoj vpliv tudi v upravnem svetu združenih bolnišnic, kjer bo sedanjega predsednika liberalca od v, Presco zamenjal odvetnik Morgera, ki sicer ni član Krščanske demokracije, pač pa njen simpatizer Pri tem naj mimogrede omenimo, da je bil namesto bivšega predsednika avtonomne u-stanove ljudskih hiš liberalca odv. Gasserja imenovan dr. Masutto, čeprav je tudi deželni predsednik italijanskega združenja krščanskih delavcev JACLI). To mesto je zelo donosno in je razumljivo, da so se potegovali zanj. Seveda s tem ne mislimo reči, da se bo zaradi tega delovanje IACP kaj poslabšalo in samo ugotavljamo, da postanejo tudi liberalci »nezaželeni«, kakor hitro se umaknejo v opozicijo, čeprav so glavna opora gospodarske desnice. Podpredsedniško mesto pri IACP pa je ohranil republikanec Geppi, čeprav se je govorilo, da nameravajo nadomestiti tudi njega. V odnosu s svojo številčno močjo so tudi socialdemokrati dobro zastopani. Nekako dedno je namreč postalo zanje mesto predsednika upravne komisije Acegata; poleg tega pa je bil za predsednika Delavskih zadrug meno-van prof. Dulci, Ki se je poleg svojega vzgojnega poslanstva tudi dobro specializiral v upravnih poslih, ko je bil še občinski odbornik. Socialdemokratski svetovalec odv. Puecher pa je bil imenovan v odbor rotacijskega sklada. Nič pa Se ne govori o obnovitvi upravnega sveta Tržaške hranilnice in posojilnice, čeprav bi ga morali že zdavnaj imenovati Razen tega se zdi, da bi se hoteli demokristjani iznebiti tudi predstavnika levice v občinski komisiji za dodeljevanje stanovanj. Občinski svet pa mora konč. no izvoliti tri nove predstavnike v upravni svet IACP in tudi v tem primeru bodo baje predlagali enega demokristjana in dva socialdemokrata. Postopek je pri tem običajen. Ce jim kdo očita, da ni preveč demokra’:čen, mu odgovorijo, da je pač naravno, da ima prednost večina, ker se pač ta mesta določajo na podlagi glasovanja. Svoj čas so socialdemokrati postavili kot pogoj svojega sodelovanja z demokristjani v občinskem svetu zahtevo, da mora biti zastopana v raznih fdborih, svetih in komisijah tudi opozicija. Sedaj majo priložnost, da tudi z deiahlt pokažejo predanost svojemu programu in načelom. Znižanje davka na proizvodnjo špirita in žganja Finančno ministrstvo sporoča, da pripravljajo ukrep, na osnovi katerega bodo znižali davek na proizvodnjo za 92 od. nosno 98 odst. za izdelavo špirita in žganja iz vina kupljenega po 380 lir za 100 stopinj obdobju oid 12. aprila do 1. junija 1960, če ga bodo distili-rali najkasneje do 3. junija 1960. letošnja povišanja davkov predvsem na račun zaostankov, ki jih morajo kmetovalci plačati za pokojninski sklad in za kmečko bolniško blagajno. Tako marajo letos plačati triletne zaostanke za pokojninski sklad in prispevke za bolniško blagajno za eno leto in pol. To pa spet pomeni, da se bodo prihodnje leto dajatve znižale, kajti kmetovalci bodo plačali samo prispevke, ki so predvideni za prihodnje leto. Kmetovalca, ki v času delovanja kmečke bolniške blagajne niso še potrebovali zdravniške pomoči, se seveda najbolj jezijo. Toda mnogo je takih, ki so v zadnjih šestih mesecih bili že večkrat pri zdravniku, če ne oni, pa njihovi dru. žinski člani tn ti pač najbolje vedo, da so ffcljub letošnjim izdatnim prispevkom morda že kaj prihranili, namreč v primeru, da bi morali zdravnika plačati sami. Na razpolago imamo nekaj podatkov o delovanju kmečke bolniške blagajne v prvem tromesečju tekočega leita, ki kažejo, da je kmečka bolniška blagajna že v teh treh mesecih pomembno pomoč. Predvsem moramo omeniti, da je v kmečki bolniški blagajni zavarovanih približno 3.400 kmetovalcev in nijhovih družinskih članov, ki plačujejo prispevek na osnovi površine obdelovalne zemlje in števila družinskih članov. Tako bodo kmetovalci za tekoče leto plačali 2 milijona 527 tisoč lir prispevka «za kmetijo« ter 2 milijona 536 tisoč lir za »družinske člane«, tako da znaša skup. na vsota prispevkov 5 milijonov 63 tisoč lir (skupno za kmečko bolniško blagajno in poknjniški’ sklad pa se predvideva, čfa bodo kmetovalci plačali okoli 13 milijonov lir prispevkov na leto). Ce sedaj pogledamo, kaj je bolniška blagajna nudila zava. rovancem od 1. januarja do 31. marca letos, lahko ugotovimo, da je izdala več kot 5 milijonov lir samo za zdravljenje svojih članov v bolnišnicah (kirurški posegi in dnevna o-skrba). Ce k temu dodamo še nad 1.000 zdravniških pregledov, za katere je bolniška blagajna plačala okoli 600.000 filter kakih 700 specialističnih pregledov, ki so veljali približ. no 500.000 lir, tedaj je lahko sešteti, da je bila kmetovalcem že v prvem trimesečju nudena pomoč v vrednosti nad 6 milijonov lir. Omenimo naj, da se je število pregledov v odnosu na zadnje trimesečje preteklega leta povečalo skoraj za 50 odstotkov, iz česar sledi, da so zavarovanci dobili zaupanje v kmečko bolniško-blagajno. To. da iz velikih stroškov, zlasti bolniških, tudi sledi, da so se nekateri kmetovalci šele v zad. njih šestih mesecih začeli posluževati zdravnikov, kajti prej v številnih primerih niso imeli možnosti in sredstev, da bi si lahko privoščili zdravljenje v bolnišnicah. Posledica tgga je bila, da je treba nekatere zavarovance poslati iz zdravni škega ambulatorija takorekoč naravnost v bolnišnico, kajti zdravniki v nemalo primerih ugotovijo hujše bolezni, za katere je nujno potrebno zdravljenje v bolnišnicah. Kot torej vidimo, so davčne obremenitve, ki zadevajo -krneč, ko bolniško blagajno in pokoj-ninski sklad letos precej visoke, po . drugi strani pa je res tudi to, da je pomoč, ki jo nudi kmečka bolniška blagajna že v prvem trimesečju presegla prispevke, ki jih plačuje, jo zavarovanci za vse leto. Zato bo pač treva v tem letu potrpeti, kajti prihodnje leto bodo prispevki, ki so jih kmetovalci dolžni plačati za kmečko blagajno in pokojninski sklad, nedvomno manjši. Ponesrečen mali nogometaš Enajstletni Vittorio Bandena iz Ul. Marchesetti 41 je včeraj hotel izrabiti velikonočne praznike, da si s svojuni sovrstniki zbijal žogo na*travni-ku blizu svojega doma. Nekaj časa je šlo Vse v redu in se je malim igralcem zdelo, da so že športni prvaki. 2oga je kar frčala po zraku, nenadoma pa je bilo konec igre, ker je Vittorio nerodno padel in se močno udaril po glavi. Zgubil je spomin in je začel bruhati. Njegovi mali športni tovariši so mu priskočili na pomoč in obvestili starše, ki so poklicali rešilni avto in spremili otroka v bolnišnico. Na I. kirurškem oddelku se bo mali nogometaš moral zdraviti dva tedna. »»-------------- Z avtom podrl pešca Ob 22.10 so na ortopedskem oddelku bolnišnice sprejeli 30 let starega delavca Giuseppa Vesnaverja iz taborišča pri Orehu. Zdravniki so mu ugotovili rani na glavi, na deškem- stegnu in zlom desne noge. Zdraviti se bo moral od 40-da 50 -dni. Vesnaver je-hodil po žaveljski cesti, ko se je na ovinku pri tovarni Ga-slini vanj zaletel z avtom 20 let stari Licio Rumignam iz Milj, Ul. Frausin 7. Nadaljnje predstave «Ane Frank» Kjerkoli je doslej Slovensko gledališče nastopilo s pretresljivim «Dnevnikom Ane Frank*, je bila povsod dvorana polna, pri zadnji predstavi v Križu' pa jih mnogo sploh ni več dobilo vstopnic. Ljudje so izrazili željo, da bi gledališče predstavo ponovilo. Tako bo v Križu druga predstava • Dnevnika Ane Frank» v nedeljo 'popoldne ob 15.30, naslednjega dne, v ponedeljek popoldne, pa bo gledališče z isto predstavo nastopilo na Opčinah. Opozarjamo na te dve predstavi tudi občinstvo iz raznih bližnjih vasi. Če kdaj, potem gotovo to pot nikomur ne bo žal, da je prišel na predstavo. V sredo, 20. aprila bo gledališče odigralo «Dnevnik Ane Frank* v Skednju, naslednjo nedeljo, 2i. aprila, pa bo še ena predstava v Avditoriju. Na to predstavo naj pride zlasti občinstvo iz tistih krajev, kjer navadno gledališče gostuje, pa to pot zaradi velike scene ne bo moglo priti tja, kjer so odri premajhni. Končno naj sporočimo, da bo drugi ponedeljek, 25. aprila, predstava «Ane Frank» na Kontovelu. Objavili smo datume predstav za dlje časa naprej, da se lahko vsakdo, ki •Dnevnika Ane Frank» še ni videl, že sedaj odloči, katero od teh priložnosti bo izkoristil, da bo videl to uprizoritev. To delo mora videti zares vsakdo! IZLETI IZLET SPDZ V BRDA Izlet SPDT. Ko po vsen gorl-ških Brdih češnje cveto, na velikonočni ponedeljek 18. t.m. priredi SPDT pomladanski izlet od Moše čez Medano, čez Dobrovo na Kojsko in v Steverjan. Udeleženci naj se javijo v Rimski ulici 15-11. do sobote 16. t.m. dopoldne. V nedeljo 8. maja pa izlet v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11. Odhod na velikonočni ponedeljek dne 18. t. m. z vlakom z glavnega kolodvora ob 6.30. uri. Zbiranje četrt ure prej. V Ul. Battisti je včeraj ob 16. uri padla na tla 68 let stara poljska državljanka Berta Nussbaum pri čemer si je zlomila nogo. V bolnišnico pa so jo pripeljali z avtom RK šele nekaj pred polnočjo, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. iiiiiiiaiiiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii milili iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiaiiiiiiii Včeraj popoldne pri Vižovljah VlaR ga je ubil, ho je hotel prečhati železniški tir Nesrečnež je v bližini železniške proge nabiral beluše Včeraj popoldne se je zgodila pri Vižovljah huda nesreča. Blizu železniške čuvajnice je namreč okrog 15. ure vlak smrtno povozil 63-letnega Um-berta Barba iz Ul. Gambini 43 v Trstu. Barbp je včeraj odšel na podeželje, da bi nabral beluše za svojo rabo, ali pa, da bi jih prodal, ker je bil siromak. Nabral jih je že nekaj in bi jih lahko še več, če ne bi neprevidno prečkal železniški tir ko je izza ovinka privozil vlak iz Tržiča. Vlakovodja je sicer zapasil moža, toda bilo je že prepozno: tako naglo namreč ni utegnil ustaviti vlaka Nesrečneža je vrglo precej metrov vstran po šKurpadi. na mestu je bil mrtev, ker si je prebil lobanjo. Vlak -e ie ustavil dobrih sto metrov naprej. Vlakovodja in drugi so pohiteli, da bi nudili ponesrečencu pomoč, ni bilo pa^ več nobenega upanja. Obvestili so karabinjersko postaj; v Devinu ter sodne oblasti v Tržiču. Po potrebnih ugotovitvah so truplo odpeljali v mrivaš-nico v Vižovljah. Nesreča nočnega čuvaja Sinoči ob 21.55 so na I. kirurškem oddelku sprejeli 61-iet starega nočnega čuvaja Justa Tretjaka iz Križa 263. Zdravniki os mu ugotovili rano nad desno obrvjo, odrgnine na desni strani prsnega koša in verjeti zlom reber, tako da se bo moral zdraviti od 8 do 30 dni. Tretjak, ki je v bolnišnico prispel z »vtom RK, je povedal, da se je pri obhodu na gradbišču podjetja »Canarut-to» na Rotondi pri Božketu spotaknil ob žico na tleh :n padel. IZ BORŠTA Pri molžnji jo je krava ranila z rogom Nehvaležna krava je spra vila svojo gospodinjo v boi-višnico in ji pokvarila piazni-ke, ko jo doma najbolj potrebujejo in ima z gospodinjstvom največ dela ter skrbi. Sinoči je 60-letna Marija Križmančič por. Petaros iz Boršta št. 71 odšla v hlev na molžnjo; običajno, vsakdanje delo, ki ga opravlja že toliko let. Kar na lepem jo je krava močno sunila z ro-go in jo zadela v glavo, prav blizu desnega očesa. Sreča, da je ni za centimeter, niže, sicer bi ji pokvarila oko; tako pa jo je ranila pod obrvi. Nekoliko je seveda poškodovano tudi oko, ki je začelo krvaveti. Dobro, da ima sin motor, s katerim je mater takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na okulistični odde- lek. Zdraviti se bo morala od 8 do 20 dni. 2elimo ji, da bi čimprei okrevala. —_«»------ Nesreča kolesarja Zaradi slanega cestnega tlaka v Ul. sv. Marka ie sinoči oadel s kolesa in se poškodoval 17-letni Anton Močibob, ki stanuje v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Fant se je pobil in ranil ter opraskal po čelu, nosu in rokal, obenem pa je tudi zgubil spomin. Na I. kirurškem oddelku se bo moral zdraviti od 8 do. 20 dni. Ullllllillllllltllllllltlllllllllllllllllllllllliiiiiirllilllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllltllllllltlllllll Sliri nezgode na delu Električni tok zadel tramvajskega sprevodnika Pri nakladanju apna se je ponesrečil - S sekiro po roki - Prsi je vtaknila v rezilni stroj je V prvih dopoldanskih urah včeraj 49-letni Gastone Fer- luga iz Ul. Raffaele Sanzio 23 bil zaposlen pri svojem delu na prikolici tramvaja proge štev. 9 na križišču Ulice Battisti in Ulice Carducci. Nenadoma je iz neznanih vzrokov vanj švignil električni tok. Nemudoma so mu priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto, s kateiim so ga odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na IV. oddelek in se bo moral zdraviti 4 dni zaradi močnega šoka. V skladišču gradbenega materiala podjetja Elicon v Ul. Soncini se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil pri delu 42-letni Virgilio Zlobec iz Ul. Campanelle 130. Natovaijal je apno na tovornik, pa se mu je nenadoma spodrsnilo na nadzidu, zgubil je ravnotežje in padel z. višine enega metra. Verjetno si je zlomil stopalo desne no;e Odšel je domov, ker je mislil, da ne bo hudega. Včeraj dopoldne pa je po- klical rešilni avto, da so ga odpeljali v bolnišnico, ker je čutil vedno večje bolečine. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Na železniški postaji na Opčinah je včeraj okrog poldne 50-letni Francesco Magro iz Ulice T. Tasso 4 s sekiro ko-ničil kos lesa, pa se je ranil v levo roko. Sprejeli so ga na kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. V delavnici podjetja Silcea v Ulici Donatello 6 se je včeraj popoldne ponesrečila pri delu 18-letna Gianna Gianquin-to iz Ulice Giustineili 15. Dekle je bilo verjetno nekam zamišljeno, pa je nevedoma vtaknilo prst v rezilni stroj. Odrezalo ji je del prsta na desni roki. Z zasebnim avtomobilom so Gianno odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo morala od 15 do 30 dni. IZLET SPDT V TRENTO Ob nedeljskem avtobusnem izletu v Trento dne 8. maja si bomo ogledali turistične zanimivosti, ki prevzamejo tudi evropskega kulturnega človeka, po vsej dolini Soue, ki jo je smatral Kugy za najlepšo evropsko :'eku. iv,ene divje v skalo izlizane soteske pri vrfsi Soča, pa zatem romantične gorske tesni Mlinarice Za podnem in sam izvir, ki je sedaj, ko se taja sneg po pobočjih Mojstrovke, posebno mogpčen. Spotjo bi si ogledali nedavno odkrit: spomenik prvaku evropskega planinstva Valentinu Staniču v Kanalu, pa monumentalni spomenik «goriškemu slavčku« imonu Gregorčiču v Kobaridu. Med Srpenico in Zago pa bi zlezli do bližnjega pou-nožja veličastnega slapa Boke, ki ie sedaj posebno mogočen, ko dobiva obilne dotoke Slovensko gledališ& v Trstu bo na splošno željo ohči® ponovil0 v nedeljo 17. t. n}. 15.30 v jicucjjv * •. ~ . a sirfc* v prosvetni dvorani v Križu, rib v ponedeljek 18. t-.I?aQnčinJl1 v prosvetni dvorani n<* FRANCES GOODKg in ALBERT HACKM DNEVNIK ANE Zaradi dolžine predsi3'elojeii zarjamo občinstvo začetek. op«’ GLEDALIŠČE «vEBD^ Jutri ob 21. uri VjJtdl lišču Verdi tretji k ^ C> filharmonije. .-K1 . tudi ^ žašiče filharmonije. & lo Franci. Sodeloval do linist Salvatore AC ,^aiiSKi l!’’ Nadaljuje se pri gW lNdvldljliJC ou }JL gajni prodaja vstopa • TEATRO NUOVO prt* Danes in jutri 06 z • stava «Leto kuge«- : pred' V nedeljo ob 21. u' iat» > janje filma »Sedmi cuc. pel te# Fenice 16.00 «Mesto v nato Rascel, Ald° -■»» ^ Exce‘sior 16 00 »Fantas13*1 Pi?ne>'- .... za#0' IVI Filodrammat.ico strici. i.oo Supercinema _J6.00 J papeži Grattacielo 16.0u ipercinema 16.00 papeži ne Pippa, Pluta 1*'orto, Arcobaleuo Danes z «Morski velikani«. Aurora Danes zaP^m *itK Alabarda 16.15 <(Ph!ffcolor. ,(ir Cinemascope, techn>c° jn jjr Capitoi 16.30 «Jovank a M --ar. Heflyn, »iLdoit1”' Cinemascope, gano. Prepoveda.™ - ^ Cristallo Danes z3^rr,znajl|' Garibaldi 16.30 Ii^r.leZer7E-' Korda«, Hardy KruSe Impero Danes zaprto. lialiia 16.30 ..Gospod« Alt tbonf Gary Cooper m p kins gd}e j Massimo 16.30 «Zgodt> jp Custerja«, Errot livia ae HavvHano- t0, Moderno 16.00 »J™11, »para/1 Vittorio Veneto 14-00 Astra Danes zaprto. ^ s*e Ideale 16.00 »Osmo Cu kraUlC Marconi 16.00 «Sn«na San Marco Danes. z3,P‘k,o», u Savona 16.00 «Cilj pp Grant. Odeon 16.00 «1940 ščavi«. og1 enj ' im"1 lili«"’ s tajajočih se snežnih podov Kanina Onstran Bovca, preden bi zavili v dolino Trente same, bi naredili še kratek skok h Klužam, stari avstrijski trdnjavi na prehodu čez divjo, živo skalo izlizano sotesko Koritnicerdrugega največjega izvira Soče izpod Mangrta-Jalovca — ki je zapirala pot napoleonski vojski iz Italije, dohod do Predela in preko Koroške — na Dunaj. V sami Trenti, na Logu pa bi mimogrede preleteli znani »alpinetum Juliana«, alpski rastlinski vrt, ki ga je bil osnoval tržaški Švicar grof Bois de Chesne, ' grini, 85-letna taccio vd. Rossetti, giyi cello Giorgi, 83-1 eUietn1 „# tri por. Giarin, frjfpi«; Vladiskov.č, Rcmito por, ErguzZ-tro Tassinl, 84-letna. vd. Pamich. _ „ " NOČNA SLUŽBA t d Cipoila. Ul f; dina Enea, Ul. G' ga U>,|, L la Maddalena, IS“?I0 kU# Pizzul Cignola, K°r com# Croce Azzurra, ui. 26 MALI PODI IZ FURNI^aj0°v kv. m — se pf°° w Gambini 3. •hitri v «Arcobo^yi ino$l Film za - ■ VELI dnevnik 15. aprila 1960 Občutn Podatki za l. 1959 in prve mesece 1960 o povečanje energetskih virov potrošnje v Italiji Ugrabljeni Eric Peugeot Odbora Glavni vzroki: razmah industrijske dejavnosti, porast števila prebivalstva, nenehni razvoj motorizacije itd. za premog, j ličnih faktorjev, kot od pove- i> enereiic ‘a premog, iicnin taktorji (S, 6a“h P°treb ^ °d obrato- do6»*..,t;. 11-12/198« m Ivanja novih električnih cen- 5'isttstv3°d!tek ”3/1960)“mi- °irstva > • • °f1 ^Ubi^]adUS-rij0 in tr- Podatke o Sta- vim., p°i?žaju energet-Nh J. v. letu 1959 in v W0žaj jj _lh 1960. Za ta ®?večanio pačdno občutno »le. Bnf energetske potrošil 0 svtSnnaSa tudi p0' ?ten>oja vTetovni produkciii Jetična ' ^ več ali manj . °dnji 0 svetovni proiz- i”a in e^lftr ^etr°'eja’ me' 6 Pa jP ektncne energije stalnem porastu. *etska potrošnja v Italiji y v letu 1959 !ii,vPostMZ1(nah industrijske ?Hval na a 1^59 je ugodno I1?! °a kato^nergetsk° Pctroš-I tudi j so u8°dno vpli- lPr’ Porast11!,1 faktorii- kot > ’ nenehi- la Prebivalci* itd razvoj motori- ‘‘ vP””lariavi z letom 1958 S^li^lsSfV Proizvodnji t, Potrošm otn° Povečali *"> st ! energije, medij 1958 v _ a Potrošnja v «l5^&rjavi z ie- d»t!te 'ecala samo za 3 z letom 1958 za !S2ka Proizvodnja , « loc- 12 odstotkov, -• fot* -185? n primerjavi z leta °!aia i!?„ za 3 odstotke, ob&e pa se je ft e Potrošnje ener-tona’- k~- od6°var’a virov Prem!111 7400 — kalo- lAtkL(^gai9°5^Paie lij da btjv, (35.2 " a' 12,5 trda odst.) goriva, 37,2 na tekoča ‘it!>"in°8nn (U'8 "od&t-> tu 19581 °dst' (enak n ?i’o. * električno v%ačj !H!'loyo|jivi°rlei!ki , vili h !Jst- c»fr, v razmerju fi ,, c'je^tan ^5«-«-sns: Siti Mih " • se -,e P°-S?’n koksa?^ -J* 1v leu , 1958 le po-l,*rSii °tnje k-j959 Poveča- *ihiZa'7 "ldroelek*^ične A _ • Ollftnll. pp s iiir0domaee„odstotltov . \ ln. uvožene- S>«i prošnje metana ' b> potran-18 odst- Za odl0jmSnJe Premoga h"'!ili1-8 Prem8 P°vei0 2DA ev letl1 1959-)» Vsk^to km® ^edn° V0’ A iJe«a tk"1 dobavitelj M oltrenii Počasno V* £>o£inUnZ u Kv- '95d Od 1 RR?^kuPnostb 'ti^ho-fovečal o ton v Cie -"ta 2a !„na 2.473.0110 !Č iz v Povedi °dst' Prav \ 'le h''ke «, ■ j le taltn a >958' V Uvoz trclih V' v VV zmanjša! od iljt ' tu i9l-u 1958 na 30,4 ^ternV4«! uv medtem ko 8°vne eu 'Z Evr°P- W na 27 supn0s,‘ od 'dM?lh ?d 8 n 27>5 odst.., iz 'a r.2av nri 8'8 Odst., iz {fdrliz a°d .1,4 na 2,8 Hit %^-0d 3 o5 neevrop- V'*>]aa59 na 4,7 odst » e leta ktr‘5ne ener- N kkr°'zvna • znatno K' h.^h ^°dnia 48,;i mi- iA« ‘do nrSe,!a za 7.3 !* l«H't '?z>roml0!zvodn.io v Žtf4Soma 2a,7.1 odst. Do. . PrOlzvf)dni^ >:^io J * geoAi Projzvodn _ \^tln Za aj,ektrično pro. Vroi^udst. termo- h'" odv ,n]o' T’ p°- 1?>ni od ra7- Leto 7K oj Izda'a X Oh>'9B0. Slovenije. fekv&'KM"i£: tral. Položaj energetskih virov v Italiji v prvih šestih mesecih 1960 V januarju 1960 se je v primerjavi z istim mesecem leta 1959 industrijska proizvodnja povečala za 13 odst., potrošnja energetskih virov pa za 16 odst. in je dosegla 5.067.000 ton. Potrošnja premoga in lignita, ki je v zadnjem trimesečju 1959 bila skoraj enaka potrošnji za isto dobo leta 1958, je bila za 9 odst. večja kot januarja 1959. Potrošnja tekočih goriv se je povečala za 29 odst., metana za 12 odst., hidroelektrične energije pa za 6 odst. Uvoz trdih goriv v višini 1.846.000 ton v prvih dveh mesecih (891.000 ton v januarju in 955.000 ton v februarju) je bil v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 414 tisoč ton oziroma za 29 odst. večji. Glede dobaviteljev pre. moga se je v prvih dveh mesecih 1960 v primerjavi istim razdobjem 1950 zmanjšal uvoz iz ZDA za 157.000 ton oziroma 17 odst., uvoz iz Jugoslavije za 1.100 ton oziroma za 8 odst., uvoz iz drugih držav — dobaviteljic se je skupno povečal za 557.000 ton in sicer s področja Evropske premogovne skupnosti za 357.000 ton oziroma za 109 cdst., iz Poljske za 117.000 ton oziroma za 96 odst., iz vseh ostalih držav (CSR, Velike Britanije, Kitajske, Maroka, Južne Afrike in Sovjetske zveze) pa za 99.000 ton oziroma za 152 odst. V celoti se je pri uvozu premoga delež ZDA zmanjšal od 63 odst. v prvih dveh mesecih 1959 na 40,4 odst. v 1960, delež Evropske premogovne skupnosti in ostalih držav pa se'je od 29,9 odst. povečal na 37,1 odst., oziroma od 14,1 na 22,5 odst. Potrošnja električne energije je dosegla v januarju 4.384 milijonov kWh in je bila za 11 odst. višja kot istega lan- skega meseca. Po nekaterih podatkih je proizvodnja v prvem tromesečju dosegla okoli 12.500 milijonov kWh in je bila za 1.330 milijonov kWh ali za 12 odst. višja od prvega lanskega tromesečja. Svetovna proizvodnja in energetski viri Svetovna industrijska proizvodnja se je po podatkih Združenih narodov (ki pa ne upoštevajo SZ, drugih vzhodnih držav in Kitajske) lani v prvem tromesečju povečala za 7 odst. v primerjavi s prvim tromesečjem 1958. le-.a, v drugem za 13 odst., v tretjem za 8 odst. Glede zadnjega tromesečja pa računajo na osnovi nepopolnih podatkov, da se je proizvodnja povečala za 10 odst. Za celo lansko leto se lahko torej predvideva povečanje proizvodnje za 10 odst. in za 6-7 odst. nad stanjem 1957. leta. V zvezi s povečano industrijsko proizvodnjo se ie povečala tudi potrošnja energije in sicer za 5 odst., proizvodnja goriv (premog, lignit, petrolej in metan) ter za 7 odst. proizvodnja električne energije. Med gorivi računajo, da se je povečala proizvodnja surovega petroleja za 7 odst., metana za 9 odst., lignita in premoga Pa znižala za 2 odst. odnosno za 18 milijonov ton. Znižanje gre skoro izključno na račun Velike Britanije, kjer so velike količine zalog. 4-letni Eric Peugeot, sinček znanega Irancoskega industrialca, katerega sta dva neznanca ugrabila predvčeraj, ko se je igral z bratcem v nekem vrtu v bližini Pariza. Ugrabitelja zahtevata od očeta za vrnitev otroka 50 milijonov francoskih frankov. Anton Ingolič: Veronika, vidim te Novele in povesti - Založba Obzorja Maribor Avtor nekateriji pomembnih, regionalno pobarvanih romanov (Liikarji, Na splavih) z izrazito socialno tematiko in avtor realistično-socioloških romanov Soseska in Matevž Visočnik nas je tokrat presenetil z zbirko novel «Vidim te, Veronika«. Vloga pisatelja Ingoliča v sodobni slovenski literaturi je pravzaprav vloga slogovnega mejaša; ves je zapreden v problematiko svojega obdravskega okolja, razjeda ga še kup neobdelanih socioloških problemov izpred zadnje vojne, a se njegova ustvarjalna žilica že lovi za sodobnostjo in hlasta po utripu današnjega časa. Zbirka novel in povesti «Vidim te, Veronika« je rezultat te časovne sinhronosti, pa tudi v načinu fabuliranja, v kompoziciji stavka so opazne temeljite spremembe: stavek je postal kratek, misel bolj zaokrožena in tudi tehnika nuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiisMiiniiiuiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii ......................................................................................................................................... i...................................................................... Čeprav se letalskim konstruktorjem zelo mudi Klasična turbo in stato letala <<še ne spadajo m Med tem ko se del konstruktorjev ogreva že za letala-rakete, je večina strokovnjakov mnenja, da ima turboreaktor še veliko možnosti za nadaljnji razvoj Komaj nekaj let je tega, ko so se v civilnem letalstvu prvič pojavila reakcijska letala, ali tako imenovani turbo-reaktorji. Po vrsti nesreč, ki so se pripetile angleški letalski družbi z reakcijskimi potniškimi letali, se je zdelo, da se ta vrsta letal v civilnem prometu ne bodo obnesla, toda sovjetska letala vrste «TU-104» in za njimi druga letala na Zahodu, so izpričala, da so reakcijska letala ne le primerna, pač pa nujen člen v na- Nov ameriški radiooddajmk za rakete in satelite, okoli katerih se pri vračanju v gostejšo atmosfero Zemlje ustvari vroč eplaščH, skozi katerega se radijski valovi s težavo prebijajo. Nov izum bo tej težavi odpomogel. daljnjem razvoju letalske tehnike. V duhu sedanjega hlastanja po novem in novem so se letalski strokovnjaki že o-greli za rakete kot potniška sredstva in «klasična» letala na batne motorje ter celo turbo in statoreaktorji naj bi že spadali med staro železo. Res je, da pri letalskih družbah ne gledajo na to v tem smislu, ker je res, da je za sedaj še razmeroma malo tur-boreaktorjev in da še močno prevladujejo klasična letala na batni motor, toda v birojih, kjer se ukvarjajo z »letalstvom bodočnosti«, računajo že s tem, kakšna naj bodo potniška letala čez deset let. In v, tem smislu so za nekatere najbolj drzne strokovnjake tudi letala na reakcijski pogon že zastarela, ker da jih bodo zamenjala letala na raketni pogon, ali kratko rakete. Proti temu prenaglemu razvoju, če se smemo tako izraziti, pa so se postavili strokovnjaki iz ameriške ustanove AGARPO (Advisory Group for Aeronautical Research and Development, ki je hkrati posvetovalni organ NATO), ki so mnenja, da so reakcijska in statoreakcijska letala še vedno najprimernejša letala in da bo še dolgo minilo preden bi jih mogli prištevati med staro železo. Istega mnenja so bili tudi drugi strokovnjaki aerodinamike in letalske motoristike, ki so se izrazili proti lahkotnemu sprejemanju novotarij, ko je vendar dokazano, da turboreaktorji in statoreaktorji sploh še niso prišli do izraza in da se jim je doslej posvetilo še mnogo premalo pozornosti, da bi jih smeli smatrati za preživele. Zanimivo je, kako ti strokovnjaki računajo z nadaljnjim razvojem turboreaktor-jev in statoreaktorjev v bližji bodočnosti. Doslej so bila Hftfllo in televizija Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba in koledar; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Elegije; 13.30 Haendel: trije koncerti grossi iz opusa 6; 17.20 Komorna glasba; 17.35 Koncert harfistke Pavle Petrič-Uršičeve; 18.00 Radijska univerza — Miran Pavlin: »Nepošteni posli z začimbami in dišavami; 18.10 Mozart: Re- ntnem v d-molu K. 626 za soliste, zbor in orkester; 19.25 Ilalijanski skladatelji iz XVII. stoletja; 20.00 Šport; 20.30 Proces, velikonočni misterij v treh delih; 21.45 Bach: »Pasijon«; 23.30 Glasba za lahko noč. Petek, 15. aprila lOttO Nacionalni program 11.00 Spomini basista Giu-lia Nerija, na programu Pon-chlelli in Verdi; 11.35 Simfonična in komorna glasba; 12.25 Godalni orkester; 15.55 Napoved vremena za ribiče; 16 20 Vivaldi: »Koncert za flavto in godalni orkester«; 16.30 Oddaja za gospodinje; 16.45 Koncert za violino; 19.00 Oddaja za delavce; 20.00 Scarlattijeve skladbe; 21.00 Simfonični koncert p. v. Vittoria Guija, ob sodelovanju sopranistke Ver-cellijeve, mezzosopranistke Do-minguez ln tenorista Albane-seja; 23.00 Strauss: »Simfonična poema op. 24». Trst 12.10 «Tretja stran«; 12.45 »Mali atlas rastlinstva In živalstva naše pokrajine«; 14.15 Mali koncert p. v. Guida Cer-golija; 15.20 Sibelius »Pelleas et Mclisandr«. Koper 7,15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.55 Lahka gla6ba: 13.40 Kmetijski nasveti; »Proizvodnja krmnih rastlin«; 13.45 Od melodije do melodije; 14.30 Domače aktualnosti; 14 40 Zbor RTV Ljubljana; 15.10 Zabavna glasba: 15 20 Kmečka godba S. TomSeta; 15.40 Prenos RL; 16.00 »Za vas pojejo« 16.30 Pred V. kongresom SZDL J; 16.40 Plesna čajanka; 17.25 Lahka glasba; 17.30 Sopranistka Nada Vidmar; 18.00 Prenos RL; 19.00 Kvintet Jože Kampič; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Milt Jackson izvaja dve Jacksonovi skladbi; 22.35 C. Franck #Iz kvinteta za klavir«. II. program 9 00 Jutranje vesti; 10.00 Vivaldi: «St!rje koncerti iz op. 8»; 10.45 Schubert: «Lieder»; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 14.00 Bartovv in njegov orkester; 14.45 Beethoven; »Simfonija št. 6»; 18.30 Haydnove nabožne skladbe; 20.30 Paladini vodi oddajo: Oder za mlade. III. program 17.00 Skaldbe za pihala J. M. Leclair »Sonata št. 1», G. Ph. Telemann «Trio za flavto, oboo in klavir«, F. Poulenc »Elegije«, H. V. Lobos »Kvartet za flavto, oboo, klarinet in fagoto«; 18,30 Bela Bartok »Sonata za violino«; 19.30 Tomma-so Albinoni: »Koncert št. 9»; 20.00 Vsakovečerni koncert: Rahmaninov, Ravel; 21.30 Radijska igra v priredbi Andreja Camillerija; 23.45 Lirične poe-zije F. de Malherbe, P. de Ronsarda, L. de Congore, A. Popeja, Th. Grayja in A. Pu-štol na. Slovenija 8.05 Poljski ansambel Ma- žovvsze; 8.30 Dve simfonični pesnitvi; 9.00 Arthur Clarc: Življenje na Marsu; 9.20 Veliki orkestri — znane melodije; 9.40 Obisk v Operi; 10.10 Zvočna paleta; 10.33 Mezzosopranistka Božena Glavak in tenorist Janez Lipušček; 11.00 Iz zabavne glasbe; 11.30 Družina in dom; 11.45 Ansambel Srečka Dražila; 12.00 Angleške pihalne godbe; 12.15 Ing. Sile: Najprimernejši čas in način za setev koruze; 12.25 Italijanski operni dvospevi; 13.30 Skladbe Janeza Komarja; 13.50 Prepeva Ljubljanski oktet; 14.05 E. Adamič: Češnja vabi v svate; 14.35 Priljubljene popevke; 15.40 Iz svetovne književnosti — Shirley Jackson: Loterija: 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.20 Orkester Hermann; 17.40 Moški komorni zbor; 18.00 Človek In zdravje; 18.10 Domače polke in valčki’; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Orkester Malcolm Lockyer; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Glasbene oblike; 22.15 Angleški orkester Eric Delaney; 22.30 Nočni operni koncert; 23.10 Plesni zvoki; 23,30 Poje Louis Armstrong; 23.40 Petar Stojanovič: Godalni trlo št. 2. Ital. televizija 13.30 TV šola: »Francoščina«, «Glasba in zborovsko petje«, »Zgodovina in državljanska vzgoja«, «Znanstvena opažanja«; 17.00 TV za mladino: «En dan kot drugi« in «Rimski mostovi«; 18.30 TV dnevnik; 18.45 Nabožna oddaja; 19.45 ’«Brat je puščave«, pripravil Fablano Fabiani; 20.30 TV dnevnik; 22.15 «Pasijon». Jug. televizija Oj 20.50 dalje preucs sporeda tuje TV postaje. in so v rabi reakcijska potniška letala, ki še niso niti dosegla zvočne brzine. V vojski pa so že v rabi', pa čeprav še vedno v preizkušni fazi letala, ki komaj presegajo zvočno brzino. Načrti in študije o turbo in ^ statoreaktorjih pa dajejo možnosti, da pridobi letalo tudi večkratno zvočno brzino. Po izjavah gospe Irene Saenger-Bredt, žene in sodelavke znanega nemškega konstruktorja prof. Saengerja, more statoreaktor leteti celo z J6-^raJno zvočno brzino. Od običajne zvočne brzine, kolikor jo maksimalno doseže najboljše potniško letalo vrste turboreaktorjev, do maksimal-ne brzine 18 zvočnih brzin, ki bi jo doseglo letalo s sta-toreaktorjem, je torej še o-gromno področje dela in tu naj se razbohoti fantazija in ustvarjalnost strokovnjakov menijo sicer drzni, toda ne skrajno drzni konstruktorji potniških letal. Res je, da so civilna letala na reakcijski pogon — menijo predstavniki letalskih družb — za daljše proge med celi nami nekoliko prepočasne, toda že leto dni je tega, odkar so izdelani konkretni načrti za letala, ki bodo za dvakrat prekašala sedanjo brzino reakcijskih letal. Kadar pa govorimo o možnostih povečanja brzine nad določeno mero, prihajajo v poštev mnogo bolj drzne zamisli tudi od ljudi, ki se jim ne mudi tako, kot onim, ki smatrajo, da so turboreaktorji in statoreaktorji že preživeli in da prehajamo že v dobo potniških letal z raketnimi motorji. Eden teh je Theodo re vom Karman, ki je tudi predsednik že omenjene ameriške ustanove AGiARD. Po mnenju tega strokovnjaka gre za rešitev kombinacij med navadnim turboreaktorjem in statoreaktorjem. V nižjih plasteh atmosfere bi deloval turboreaktor, v višjih sferah pa bi prišel v poštev statoreaktor. Najprej na kratko razlika med turboreaktorjem in statoreaktorjem: Statoreaktor je za razliko od turboreak-torja motor, v katerem se zrak komprimira že ob njegovem vstopu v motor. Tak motor pa mora delovati le tedaj, če ima letalo že določeno brzino. To se pravi, da more statoreaktor delovati le kot nadaljevanje dejavnosti turbo-reaktorja. Toda zato more statoreaktor dati letalu tudi brzino, ki je petkrat ali celo sedemkrat večja od zvočne brzine, v kolikor ne sprejmemo teze Saengerjeve o 18-kratni zvočni brzini. Ameriški strokovnjak von Karman se sicer za sedaj omejuje na taka letala, ki bi služila le v vojaške namene. Toda hkrati meni, da bi v kratkem taka letala mogla služiti tudi civilnemu letalstvu, vendar pa le s trikratno zvočno brzino, kajti večja brzina tudi ni potrebna. Hkrati si niti ne moremo zamisliti letal s šest ali sedemkratno zvočno brzino, ki bi služila civilnim namenom, ker bi težko privadili ljudi na tolikšno brzino, poleg tega pa bi letala s tolikšno brzino delala preveč ropota — meni von Karman. Drugi strokovnjak, ki se mu prav tako ne mudi tako, in sicer Antonio Ferri iz Politehnike v Brooklynu pa vztraja na tem, da je navadno reakcijsko letalo povsem dovolj za vso civilno službo in zato odločno odklanja letala na raketni motor. Povsem drugače pa meni o običajnem reakcijskem letalu kot pomožnem sredstvu za znanstvene namene. Po njegovem bi mogel turboreaktor ali statoreaktor služiti celo kot prvi štadij raketa. V prvih, gostejših plasteh zraka turboreaktor ali statoreaktor porabi namreč mnogo manj goriva za isto breme kot ga porabi raketa. Potemtakem bi moglo običajno reakcijsko letalo ali statoreaktor ponesti raketo do določene višine, od koder bi raketa nato nadaljevala pot. S niti, da so v Sovjetski zvezi že pred časom govorili o podobni kombinaciji. Nadaljnja drzna zamisel s tega področja je konbinirano letalo. Osnova temu je sledeča; čim večjo brzino namerava določeno reakcijsko letaio doseči, tem večja je poraba goriva. Posledica tega je, da letalo z izredno brzino izgubi na svoji avtonomiji. Da bi se to rešilo strokovnjak M.A. Zibkim predlaga kombinacijo večjega reakcijskega letala, ki bi nosilo s seboj drugo letalo s potniki in bi ga v določeni višini zapustilo ter se vrnilo na bazo, dočim bi statoreaktor s potniki letel proti cilju. Kot vidimo, se fantazija strokovnjakov navdušuje nad raznimi rešitvami, katerih glavni cilj je pospešiti brzino. Ce je res, da so zamisli o raketnih potniških letalih skrajno drzne, tudi zamisli, ki smo jih že navedli, niso kdo ve koliko manj drzna. Kadar dobi potniško letalo enkrat- no ali dvokratno zvočno brzino, je povprečnemu človeku menda že dovolj. Vsako nadaljnje pospeševanje brzine za potniška letala ima pov-vsem drugačne namene, ki so prav gotovo bolj^ vojaškega kot civilnega značaja. zasnove modernejša. V zbirki je sedem novel in povesti, vse napisane med leti 1953-58, to se pravi, da so vse zajemale snov iz perspektive današnjega časa in se lotevale problemov, ki so značilni za ta čas. «Povest o očeh« je toplo intonirana zgodba o Jerneju, ki je bil v prvi vojni izgubil oko in ženo, v zadnji vojni pa še drugo oko in drugo ženo. Novela »Vidim te, Veronika« je močno poantirana zgodba o Petru, ki je ob uspešni operaciji presaditve roženice spregledal m potem spei oslepel. Z mozaično pobarvanimi spominskimi retrospektivami je Ingolič obogatil zgodbo do tiste mere, da bi jo s tematsko razširitvijo lahko izpeljal v strugo imenitnega romana Novelo odlikuje realističen opis bolniškega ozračja, operacije in zlast, še čudovita literarna intro-spekcija slepega Petra v trenutku, ko spregleda. Novela »Peter je še vedno med nami« zajema zgodbo o postum-nem uspehu sina — slikarja, zgodbo, ki jo mati obnavlja med govorom na otvoritvi sinove posmrtne razstave. Precej nenavadno, a z ognjem protesta zoper krivico opisuje usodo slovensko čuteče hčere nemško zagrizene matere v napetem ozračju tik po končani vojni v noveli »Jesenske disonance«, medtem ko v zgodbi »Kriza Jakoba Drozga« predstavlja droben, karakterističen in za naš čas pomemben izsek življenja direktorja neke novonastale tovarne, ki se je zaradi malenkostnega prestopka moral umakniti manjvrednemu nasledniku, političnemu karieristu in spletkarju. Novela «Spomin na Velgo« predstavlja bralcu toplo sa-moizpoved utrujenega intelektualca, ki je na popotovanju po Evropi srečal v Parizu na nekem predavanju za inozemce Norvežanko Vel-go, a ni imel ne volje ne poguma za avanture. Zadnja novela je posvečena usodi slovenskega emigrantskega dekleta v Franciji, «Milkine norosti«. Knjigo je s simbolično zasnovo opremila Jakiča Ac-cetto in je naprodaj v Tržaški knjigarni. MILi 80-letnica Ivana Matetiča ■ Ronjgova Istra je svojega počastila skladatelja Predsednik republike je skladatelja odlikoval z Redom dela L stopnje - Osrednja proslava v reškem gledališču Kot smo bili napoj’edali so preteklo nedeljo v reškem narodnem gledališču alvan Zajc« imeli svečano akademijo v čast istrskega skladatelja in muzikologa Matetiča-Ronj-gova. Uvodno besedo je imel prof. Slavko Zlatič, ki je očrtal življenje m delo slavljenca in govoril tudi o glavnem uspehu, o življenjskem delu slavljenca, o fiksiranju rastrske lestvice» ter pri tem poudaril koliko je Istra in z njo vsa Hrvatska dolžna velikemu kulturnemu delavcu, ki je zbral vso pevsko in glasbeno bogastvo istrske folklore. Nato so štirje pevski zbori nastopili z izključno Ronjgo-vimi skladbami. Kulturno-umetniško društvo nJedinstvo» z Reke je nastopilo s tremi zborskimi pesmimi in sicer z ulstrsko narodno himnos, s skladbo sMatinjada i tanac» ter z «Belo nedejon. Za uJe-dinstvomi) je nastopil moški pevski zbor «Fratellanza» italijanske manjšine, ki je zapel nekaj skladb Ivana Matetiča-Ronjgova na italijanski tekst ali bolje v rovinjskem dialektu. Med temi je treba posebej omeniti kompozicijo «Li tri viecie». Nastopil je nato pevski zbor kulturno-umetniškega društva «Brajša-Rašan» iz Pulja, ki se je posebno uveljavil s pesmimi «Oj Labinen, eNaš kanat je lip« in drugimi. Pevski zbor uMladost# je nastopil s pesmimi uRodilo lo-za», nPuna j’ Pula» in «Vm-čaces. Ob koncu pa so nastopili hkrati vsi štirje zbori in zapeli skladbo Matetica-Ronjgova «Sloboda» na besedilo pokojnega čakavskega pesnika Draga Oervaisa. Omeniti moramo še nastop solista Franja Godca, ki je zapel Matetičevo «Galijotovo pesann ob spremljavi reškega opernega orkestra. Zaključili pa bomo s tem, kar je o tej prireditvi napisal reški «Novi listu; »Uspeh tega večera nam je pokazal vrednost Maletičevega življenjskega dela, zanos publike, ki je staremu mojstru priredila spontane ovacije, pa je dokazal, da s svojo umetniško osebnostjo oplemenitil in s tem vrnil narodni dolg v trajnih umetniških vrednotah. Samo ob sebi se razume, da je slavljenec, kljub svoji visoki starosti, tej prireditvi prisostvoval, saj je še vedno poln življenja. Poleg te osrednje prireditve v reškem gledališču elvan Zajcu pa je bilo še več kulturnih prireditev v raznih istrskih centrih in naseljih, ki so bile prav tako posvečene slavljenčevemu jubileju. Na slavljenčevem domu na Reki pa je bilo te dni, in še posebno na njegov rojstni dan, prijetno domače-svečano. Kar drug za drugim so prihajali k njemu predstavniki, gosti in prijatelji. Slavljenec je prejel veliko darov, čestitk m voščil. Svet za kulturo Hrvatske republike mu je dodelil nagrado v znesku 700.000 dinarjev, predsednik republike Josip Broz-Tito pa je slavljenca odlikoval za njegovo življenjsko delo z Redom dela II. stopnje, ki mu ga je v predsednikovem imenu izročil predstavnik izvršnega sveta Hrvatske Blaž Kalafatič Na njegovem domu so slavljenca obiskali predstavniki oblasti m kulturnih ustanov Reke, Pulja in Istre, v imenu slovenskih glasbenikov pu mu je prišel osebno čestitat skladatelj dr. Danilo Švara. * * # Bolonjski «Ente autonomo Tea tro nazionaleu organizira tudi letos že tradicionalni pomladanski glasbeni festival, ki bo od 26. aprila do 31. maja. Program obsega osem koncertov, na katerih bo sodelovalo — poleg pomnoženega domačega orkestra — več dirigentov in solistov svetovnega slovesa. V torek, 26. aprila, bo nastopila n. pr. sopranistka Magda Laszlo; v soboto 30. aprila bo med drugimi nastopil pianist Arthur Rubin-stein, ki bo izvajal izključno Chopinove in Schumannove skladbe; v torek 2. maja bo nastopil solist pianist Robert Casadesus; 10. maja pa bo vodil orkester hrvaški skladatelj Lovro Matačič; šest dni pozneje bo kot solist nastopil violončelist Massimo Amphiteatrov; 18. maja bo nastopil pariški balet s koreografsko dramo Pierra Henrg-ja «Orfej»; v petek 20. maja bo vodil orkester Dean Dixan, teden dni zatem pa bodo pr. nič predvajali opero p enem dejanju Emidia Muccija «An-tigonos, p torek, 31. maja, zadnji dan festivala, bo nastopil kot solist pianist Nikita Magalov pod taktirko Thomasa Ungara. Ocvirki iz ankete irodentistov Iredentistični tednik »Julijcev in Dalmatincev« «Di-fesa Adriatica« objavlja v št. 12 od 26. marca na prvi strani zadnje poglavje svoje ankete, ki jo sama označuje za «prvi poskus sondiranja širokih plasti italijanskega naroda izven begunskih krogov v časovni oddaljenosti 15 let od dogodkov, ki bi morali zaradi svojih globokih posledic zadeti duševnost vsakega Italijana...« Anketa je pisana dokaj odkritosrčno m zaradi tega v njej ne manjka nekaterih podatkov, ki so lahko njenim avtorjem in vsem, ki se v Italiji poklicno ukvarjajo z razpihovanjem iredentizma, precej odpri* oči. Ker gre za nekatere res zanimive in predvsem poučne ugotovitve, smo za naše bralce posneli iz ankete nekaj ocvirkov; Oči in stvarnost «Anketirali smo 480 rimskih prebivalcev in na vprašanje «ali verjamete t’ komunistično nevarnost na Jadranu», jih je le 37 odst odgovorilo pritrdilno (129 o-seb). (Prevajalčeva pripomba: 37 odst. od 480 je 178 oseb, 129 oseb pa je le 27 odst. od 480!). To so večinoma ljudje nižjih slojev. Med 21 vojaškimi osebami jih samo 6 pritrjuje. Primanjkuje vsekakor primerna priprava. Noj nas uči Ze v prvi svetovni vojni mnogo italijanskih vojakov ni vedelo, kje sta Trst in Trento. — Med 7 višjimi uslužbenci ministrstev samo trije priznajo «slovansko-ko-munistično nevarnost na Ja-dranus. Previdnost Od 18 državnih uslužbencev jih 13 zanikuje vprašanje. Eden pravi: eDanes, ob pomiritvi, je tvegano dati protikomunistične izjave.n Nismo pozabili ogledovanja Trsta skozi daljnogled tovariša Mikojana s Socerba, niti obiska Hajle Selasija s Titom v našem Kopru, Kardinal Stepi nac Vprašali smo 6 duhovnikov. Dva pravita, da sta nevarnost obstaja — ne obstaja...s Ko smo vprašali: «Od česa Pa je umrl kardinal Stepi-nac?» sta odgovorila, da vendar vera v Jugoslaviji uživa precej svobode in temu podobno. 17 častnikov med anketiranimi: 11 »da«, 3 »ne« in 3 neodločni. Isti odnos glasov je tudi med gospodinjami. Močna zmešnjava 11 novinarjev govori o potrebi, naj bi Italija itjugoslo-vanske pretenzije usmerjala bolj proti Grčiji in Albaniji», alt pa «naj bi Italija vodila spretno politiko prožnosti, včasih zelo voljno, včasih spet zelo jedko, da bi navsezadnje žela nepričakovane plodoves. Intelektualci 15 anketirancev: 7 jih prizna nevarnost. Zelo malo poznajo jadransko žaloigro. — Odstotki glede komunistične nevarnosti na Jadranu približno veljajo tudi za (.stala vprašanja. Politika in narod V celoti so izidi naše ankete negativni. Saj so med 6 duhovniki trije odklonili govoriti o teh zadevah, češ da so »politika«. Radi bi vedeli, če slovenski in hrvaški duhovniki mislijo prav tako? Nekoliko čvrstosti Odgovori na poslednje vprašanje (najbolj zoprno) so nas še najbolj zadovoljili: «Ali bi se vi v vojni (ki jo ne bi mi izzvali) bonli za obrambo in vrnitev izgubljenih ozemelj?» Od 480 vprašanih oseb smo dobili 137 pritrdilnih odgovorov in 86 «da bodo z navdušenjem storili, kar jim bo zapovedano». Ni torej treba obupati. * * * Po vsem tem se seveda ne smemo čuditi avtorju ankete, če je zapisal naslednjo ugotovitev: «Hladnost, zlasti pri mladini, za «jadransko vprašanje«, ali še bolje zelo pomanjkljivo poznavanje naših problemov, je zelo začudilo tiste, ki se že mnogo let z navdušenjem posvečajo tem vprašanjem in ki so lahko kot z dotikom roke ugotovili, kako težke so lahko posledice vrzeli in pomanjkljivosti v propagandi, poučevanju in obveščevanju.« In tudi zadnja tolažba češ; «Ni treba obupati«, ni dosti vredna, če niti polovica anketiranih oseb ni nasedla v resnici «najbolj zoprnemu vprašanju«. ..............•■»■■■■hi............................................................ OVEN (od 21. 3. do 20 4.); Ivan Matetič-Ronjgov vzel 'z tem v zvezi'je vredno ome- ljudstva narodno bogastvo, ga Ce čutite potrebo po tuji pomoči, si jo boste zagotovili le tako, da boste kazali več razumevanja tudi za tuje potrebe in ideje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Spoznali boste nekoga, ki se vam bo zelo ponujal, ali celo vsiljeval. Gre verjetno za namene, ki nimajo zveze s prijateljstvom. DVOJČKA (od 21. 5, do 22. 6.); Izredno veliko bo oseb, ki vas bodo privlačevale Pazite, da med temi izberete tiste, za katere veste, da vam bodo v pomoč. RAK (od 23. 6. do 22 7.): Lepo zadoščenje. Uspelo vam bo samemu izgotoviti delo, ki ga niste mogli speljati dokonča s skupnimi močmi. Zadoščenje tudi finančnega značaja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.1: Trgovci bodo danes zadovolj- HOROSKOP J.A DANES. »■■■■■■»■■■ ..... ste pa mogli enako reči za ni, kot bi bil dan samo zanje. V čustvenih zadevah precej nervoze in lahnega nerazumevanja. Minilo bo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Proti večeru pričakujte obisk. Ce bo prijeten, pazite, da ne izdaste vseh svojih načrtov, niti ne tožite pieveč nad svojimi težavami TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.); Nakazuje se vsestranski napredek. Morda boste tudi finančno uspeli, kar vam doslej ni šlo preveč gladko Naključno srečanje z nekim' starim znancem. ŠKORPIJON (od 24. 10 do 22. ID; Z materialne plati boste imeli srečo. Ne m na kupov bo posrečenih. Ne bo- ' pravilen « . . — •••*»« *cvi z,a custvena doživetja. .o . C (od 23- n- do 20- 12.): Nekdo vas motri. Ce bo-e ,ves^1?i pri delu, boste napredovali. s prijatelji ne bodite preveč dlakocepni, ker boste izgubili veliko prijateljstvo. KOZOROG, (od 21. 12. do 1.): Ce si boste delo prav organizirali, bo šlo prav, če ne, se boste preveč utrudili. Skušajte ohraniti trenutno ravnotežje, ki vam prija VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.); Sprejmite sodelovanje, ki se vam ponuja. Ker pa imate malo izkušenj, se zanesite le na tiste, ki so v stvari temeljito podkovani. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.); Preradi popuščate. To se vam bo posebno maščevalo, ko bi bili vendar mogli vztrajati : pri svojem načrtu, ki je bil PRIMORSKI DNEVNIK — 4 _ 15. aprila 19JI (i!orl§ko-l)ene§ki dnevnik Urnik trgovin za velikonočne praznike Po sindikalnih volitvah v CRDA Zveza goriških trgovcev sporoča, da se ob priliki velikonočnih praznikov morajo vsi trgovinski obrati v naši pokrajini ravnati po naslednjem urniku, ki ga je določil gori-ški prefekt: Sobota 16. aprila: vse trgovine brez izjeme lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri; v pekarnah ter v mlekarnah bodo prodajali kruh oziroma mleko tudi za naslednji dan. Nedelja 17. aprila: razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse ostale trgovine zaprte cel dan. Ponedeljek 18. aprila: pekarne in mlekarne bodo v dopoldanskih urah odprte, dokler ne prodajo vsega blaga; mesnice od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure; vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan. Prošnje za podaljšanje urnika javnih lokalov Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bo kvestura izdala vsem lastnikom javnih lokalov, ki bodo napravili prošnjo, dovoljenje, da bodo imeli lokale odprte do 3. ure ponoči v soboto 16., v nedeljo 17, in v ponedeljek 18. aprila, to je za velikonočne praznike. Lastniki javnih lokalov iz Gorice morajo prošnjo v dveh izvodih, od katerih mora biti en izvod na kolkovanem papirju za 100 lir, drugi izvod pa na navadnem papirju, izročiti kvesturi pri okencu št. 1 v pritličju. Lastniki javnih lokalov po vaseh goriške občine ter po ostalih občinah ter vaseh goriške pokrajine morajo prošnje pod enakimi pogoji nasloviti na orožnike. «»-------- Novoizvoljeni člani notranjih komisij Sestanek CAFO zaradi kraškega omrežja En sedež tudi za neodvisne, ki so izstopili iz CISL Notranjo komisijo CRDA I mehanične delavnice) tudi pri Regate v Paneanu ob udeležbi Jugoslovanov V soboto ob 14. uri bo v Paneanu regata, katere se bodo udeležili poleg predstavnikov dveh čolnarskih klubov iz Trsta in enega iz Milj tudi Jugoslovani in Avstrijci. Proga bo speljana v obliki trikotnika in bo dolga, ko jo bodo prevozili trikrat — dve milji. «»-------- Žena iz Jugoslavije si je zlomila zapestje Na Placuti je včeraj ob 13.30 padla 65-letna Roza Terkuc iz Cerovega v Jugoslaviji. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je žena zlomila zapestje leve roke. Ce ne bo komplikacij bo ozdravela v 30 dneh. bo sestavljalo 20 članov, ki so bili izvoljeni na naslednjih listah: Ladjedelnica: delavci: FI- OM — Ruggero Cipria-ni, Ser-gio Parenzan, Giuseppe Lo-renzon, Egidio Meneghini, Umberto Clapis, Karel Černič, Mario Cecchet; CISL — Achille Colautti; Neodvisni — Marcello Righi; UIL — Oli-viero Chiandussi; CISNAL — Marcello Visintin. Uradniki: CISL — Giovan-ni Fragiacomo; UIL — Ro-lando Degli Innocenti. Elektromehanične delavnice; delavci; FIOM — Bortolo Ra-gazzi; Silvestro Tonizzi, Antonio Legovini; UIL — Renato Varagnolo, Ennio Valenti; CISL — Severino Bigot. Uradnik; UIL — Bruno Vian. FIOM ima polovico članov notranje komisije, t. j. 10. Enako število sedežev je imela v obeh notranjih komisijah (ladjedelnica in elektro- prejšnjih volitvah. Tokrat se je število glasov za njeno listo nekoliko pomnožilo, ker so za FIOM glasovali tudi delavci, ki so prej delali v oddelku OM, v katerem se daj niso izvolili notranje komisije, ker so oddelek odpravili. Preteklo leto so štele no tranje komisije iz vseh treh oddelkov skupno 27 članov, od katerih je imela FIOM 13, ostale organizacije pa 14 sedežev. Letos se je razmerje popravilo v korist FIOM zaradi zvišanja glasov za nje no listo. CISL in CISNAL sta nazadovali, UIL je napredovala samo med delavci in nazadovala med uradniki. Uspeh je doživela lista Neodvisnih, ki so izstopili iz CISL zaradi nesoglasij s pokrajinskim vodstvom. Lista Neodvinih je pobrala delavske glasove CISL in CISNAL ter uradniške UIT . Dobila je sedež v notranji komisiji na račun CISL. Včeraj se je na sedežu županstva v Gradiški sestal u-pravni odbor vzhodno - furlanskega vodovodnega konzorcija CAFO, ki je razpravljal o dražbi del v zvezi s kra-škim vodovodnim omrežjem. Razpravljali so predvsem o podjetju, kateremu naj bi dali v zakup nabavo strojev in njtihovo namestitev v črpalki v Petejanih, in o nakupu zemljišča, kjer naj bi črpalke namestili. Kakor se vse vidi, je napeljava vodovoda na Kras. kakor tudi v sovodenj-ski občini, prešla v zaključno fazo. Mednarodni jimiorski nogometni turnir Umrl je najstarejši prebivalec Podgore Povsem nenadoma je umrl 87-letni Matija Bregant, najstarejši Podgorec. Pokojnik je preživel v rojstni vasi večidel svojega življenja in' tako od blizu podoživljal razvoj svoje rojstne vasu, ki je iz malega središča s pretežno kmečkim prebivalstvom prišla na glas s tekstilno tovarno in postala v razmeroma kratkem obdobju važr.o industrijsko središče. Bil je trdna slovenska korenina, mož starega kova, toda spoštovan in priljubljen, kot le kaj. Pokopali ga bomo danes ob 15. uri na domačem pokopališču. iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiimiHiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiRaiiiiia iiiiiMiiiiitiiiiimiiiiiMli ■V Smrtna prometna nesreča v Standrežu Od 16. do 26. apr borba 16 reprezentanc Juniorska moštva so razdeljena v štiri izločilne skupine PARIZ. 14. — Kot že vsako leto bo tudi letos med velikonočnimi prazniki mednarodni juniorska nogometni turnir, ki ga prirejata mednarodna in evropska nogometna zveza. Ta turnir bo od 16. do 24. aprila v Avstriji. Iz tega turnirja so že izšli igralci, ki so nekaj let kasneje nastopali v državnih reprezentancah kot n. pr. Milutinovič (Jugoslavija) in Bean ter Nicole (Italija). Motociklist Orel umrl zaradi poškodb lobanje Včeraj ponoči se je v Ul. del Carso zaletel v pešca in nesrečno pade! Včeraj nekaj po polnoči se je pripetila v Ul. del Carso v Standrežu huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 47-letni Alojz Orel iz Ul. del Carso 25, ki je zaposlen pri avtobusnem podjetju ATA. Orel se je okoli 1.25 vračal na svojem motociklu znamke Guzzi 65» z evidenčno tablico GO 10456 iz Gorice proti svojemu domu. Kakšnih 20 metrov pred svojim stanovanjem je srečal na cesti skupino o-seb, ki so se med seboj pogovarjale. Doslej še ni znano, zakaj je prišlo do trčenja, toda Orel se je na tem kraju z motociklom zaletel v 48-let-nena Valentina Nanuta iz Ul. Cavalleggeri di Lodi 13 v Standrežu in ga prevrnil. Pri padcu si je Nanut prebil samo levo koleno, Orel pa lobanjo. Oba so kmalu po nesreči prepeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so Nanutu obvezali rane na kolenu in ga poslali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh, Orla pa so pridržali na zdravljenju. Včeraj ob 15.15 je motociklist podlegel poškodbam, ki jih je dobil na glavi pri nesrečnem padcu. Za nesrečo se zanima prometna policija. Izlet žena v Trst L maja Slovenske žene iz Goriške organizirajo 1. maja avtobusni izlet v Trst. Odhod iz Gorice ob 8.30. Dopoldne o-gled Miramara, popoldne pa razstave cvetic. Voznina bo stala 450 lir, vpisovale pa bodo naslednje poverjenice; Za Gorico in Standrež na ZSPD v Ul. Ascoli 1; Podgo-ra; Vilma Bregant, Malka Mi- Pogled na Gabrje in Dol z zvonika na Peči kluš, Sovodnje; Milka Devetak, Dol; Alma Boneta; Vrh: v zadrugi, Doberdob: Zalka Jarc, Vpisovanje se zaključi 25. aprila. Datum izleta so od 25. aprila preložili na 1. maj zaradi tehničnih razlogov. Vozni red vlakov PRIHODI IZ TRSTA: (A) 4.38, (A) 6.25, (D) 6.39, (A) 7.35, (D) 8.29, (D) 10.49, (D) 12.59, (A) 13.40, (A) 15.31, (A) 17.23, (A) 18.49, (D) 20.33, (A) 21.32, (A) 22.47. ODHODI ZA VIDEM; (A) 4.39,; (A) 6.27, (D) 7.01, (A) 7.38, (D) 8.30, (A) 10.53, (D) 13.00, (A) 13.42, (A) 15.34, (A) 17.25, (A) 18.51, (D) 20.35, (A) 21.35, (A) 22.49. PRIHODI IZ VIDMA; (D) 0.14, (A) 5.51, (A) 6.44, (D) 7.49, (A) 8.12, (D) 8.52, (A) 10.50, (A) 14.16, (A) 15.49, (DD) 17.09, (A) 18.34, (A) 20.03. (D) 21.48. ODHODI ZA TRST: (D) 0.15, (A) 5.53, (A) 6.46, (D) 7.51, (A) 8.15, (D) 8.54, (A) 10.52, (A) 14.18, (A) 15.51, (DD) 17.11, (A) 18.36, (A) 20.05, (D) 21.50, Kino v Gorici CORSO: zaprto. VERDI. 16.00: «Fantazija» Disneyeva slikanica, cinema. scope v barvah. VITTORIA: zaprto. CENTRALE: zaprto. MODERNO: zaprto. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 22.8 stopinje ob 13.30, najnižja 11.6 stopinje ob 3. Vlage 60 odstotkov. «»----- DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani-Albane-se, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. Turnirja se bo udeležilo 16 jiuniorskdh državnih reprezen tanc, ki bodo razdeljena v 4 izločilne skupine. Te so sledeče: SKUPINA A — Holandska, Grčija, Portugalska, Italija; SKUPINA B'— Poljska, Avstrija, Anglija, Bolgarija; SKUPINA C — Turčija, Vzh. Nemčija, Zah. Nemčija in Madžarska; SKUPINA D — Belgija, Romunija, Španija in Francija. Zmagovalke vsake skupine se bodo srečale v polfinalu na Dunaju in sicer zmagovalka skupine A z zmagovalko skupine C ter zmagovalka skupine B z zmagovalko skupine D. Medtem ko bodo izločilne tek. me v Linzu, Gradcu, Sankt Polten u in Wiener-Neustadtu, bodo podfšnalne in finalne tekme na Dunaju. Težko je prerokovati zmago, valca, ker se enajstorice iz leta v leto močno spreminjajo. Vsefkakor so doslej zmagale sledeče reprezentance: Španija 1952. in 1954, druga 1957. le. *„ 10^8 in -Pii« o 1 i c,tira ta, Italija 1958. in finalistka 1959. leta, Avstrija 1950. in 1957, Bolgarija 1959. in Madžarska 1953. leta. Ta moštva spadajo med favorite za zmago, pa čeprav ne smemo pozabiti na Romunijo, ki je vedno žela uspehe. Za outsiderje pa izvedenci štejejo Anglijo, ki sd je osvoji, la juniorski naslov 1948. leta in je 10 let kasneje prišla tudi v finale, Zahodno Nemčijo in Francijo, ki je tudi zabeležila zmago 1949. leta, medtem ko je 1950. zasedla drugo, 1957. leta pa tretje mesto. Prve tekme bodo že v soboto in sicer: SKUPINA A — Linz: Holandska ' Grčija, Portugalska-Italija; SKUPINA B — Gradec: Anglija - Bolgarija, Poljska - Avstrija; SKUPINA C — VViener-Neu-stadt: Vzh. Nemčija - Madžarska, Zah. Nemčija - Turčija; SKUPINA D — Sankt Polten: Belgija ' Romunija, Španija Francija. V ponedeljek 18. t. m.: SKUPINA A — VViener Neu- stadt: Holandska - Portugalska, Grčija Italija; SKUPINA B — Gradec: Poljska * Anglija, Avstrija - Bolgarija; SKUPINA C — Sankt Polten: Zah. Nemčija - Madžarska, Vzh. Nemčija - Turčija; SKUPINA D — Linz: Francija - Romunija, Belgija - Španija. V sredo 20. t. m.: SKUPINA A — Sankt Polten: Grčija - Portugalska, Holandska - Italija; SKUPINA B — Dunaj: Poljska - Bolgarija, Avstrija - Anglija; SKUPINA C — Linz: Turčija - Madžarska, Vzh. Nemčija -Zah. Nemčija; SKUPINA D — Gradec: Belgija ' Francija, Romunija . Spa. nija. Polfinalne in finalne tekme bodo 22. in 24. aprila na Dunaju. Italijanski juniorji prispeli na Dunaj DUNAJ, 14. — Italijanska juniorska nogometna reprezentanca, ki se bo udeležila mednarodnega turnirja, ki ga prireja UEFA, je po mirni vožnji z letalom prispela na Dunaj. Igralce spremlja tehnični komisar Dino Canestri in trener Sandro Puppo. Italijanski juniorji so nastanjeni v mladinskem prenočišču v predmestju Dunaja Huetteldorfu. Trener še ni do- ločil postavo, ki bo igrala Portugalsko. ZA TEKMO Z GRČIJO Skoraj določeno moštvo Jugoslavije Komisija za pripravo in sestavo nogometne reprezentance Jugoslavije za predolimpijsko kvalifikacijsko tekmo z Grčijo je določila naslednje igralce: šoškič, Vidimič, Turkovič, Jusufi, Nikolič, Perušič, Miladinovič, Kozlina, Žanetič, Takač, Mujič, Knez, Kostič, Mihajlovič, Galič in Zvezdan Cebinac. Reprezentanti bodo odpotovali v ponedeljek v Skopje, kjer bodo ostali do četrtka, potem pa bodo odpotovali v Atene. radi nepravilne registracije je tekmo verificirala z izidom 3:0 p. f. v korist Tomosa. Na ta način je Tomos ponovno zasedel drugo mesto na lestvici s 16 točkami. Isto število točk imata tudi Tabor in Primorje, vendar slabšo razliko v zgo-ditkih. Hkrati smo izvedeli, da bo idrijski Rudar nadaljeval tekmovanje v primorski ligi. Zadeva je bila zelo pereča, saj je Rudar ostal brez igrišča. Novi stadion še niso uredili, zasilno igrišče pa je mislila občina u-porabiti v druge namene. Zdaj so se končno sporazumeli, da jim bo zasilno igrišče ostalo in vodstvo kluba je preklicalo svoj prvotni sklep. Odločitve mednarodne lahkoatletskevMl Potrjenih preko 2(1 svetovnih rekordo? Med drugimi so potrdili tudi EIIM01 rekord v teku na 1.500 n fli \l * LONDON, 14. — Mednarodna lahkoatletska /veS novi) svoji seji sklenila priznati oziroma potrditi preko ^# moških in ženskih svetovnih rekordov. Med temLJ ayptfi! kord, ki ga je dosegel Avstralec Herb EUiot y \r 1958. leta v Gotthenburgu na Švedskem, ko je <*osw ku na 1.500 m čas 3’36”. Ostali priznani rekordi so sledeči: MOŠKI tek na 110 yard: 9”3 W. WoodhOuse . ZDA (Abiilene 5.5.1958) in R. Cook - ZDA (Mo. desto 30.5.1959). 1.000 m: 2’7”8 D. Waern -Švedska (Karlstad 21.8.1959); štafeta 4 x 200 m in 4 x 220 yard: 1’22”6 Christian College - ZDA (Modesto 31.5.1958); štafeta 4x800 yard: 7’20”9 ka- iiiiiniiiimiiiuii n milimi iiiiiiii m iiiiiiiiii n iiiniiiimii imi iiiii m Humi n m iimiiiiiiiiiimiiHi lifornijska univerza geles 16.5.1958); , štafeta 4x1 niili*- (guli® džarska reprezentanca pešta 29.9.1959); , 110 m in 120 (Z» 13”2 M. Lauer . NefflCj ruch 7.7.1959); . 42’18^ hoja na 10.0W ^ Paniškin . SZ (Sta* II« 1958); t < »ra A hoja na 20.000 m- ,cjnifr- rinlnhnirkv - V. Golubnicky pol 23.9.1958) Letošnja kolesarska dirka po Italiji KALKUTA, 14. — V predolimpijskem kvalifikaoijekem nogometnem turnirju azijske cone je Indija premagala Indonezijo s 4:2 (2:1). 4« * * LIMA, 14. — Za določitev treh reprezentanc Latinske A- merike, ki se bodo udeležile olimpijskih nogometnih tekem v Rimu, bodo priredili turnir, katerega se bo udeležilo pet enajstoric. Te so Argentina, Brazilija, Peru, Mehika in Surinam. Kvalifikacijski turnir Latinske Amerike se bo začel 16. t. m. Argentina gre v borbo kot favorit št. 1, takoj za njo pa sta Brazilija in Peru. «»-------- RIM, 14. — Večkratni olimpijski prvak Emil Zatopek (CSR), ki je bil nekaj dni v Rimu, kjer je prisostvoval kongresu UISP in si je tudi ogledal olimpijske naprave, je danes odpotoval z letalom v Prago. «»-------- IZ KOPRA Sprejeta pritožba Tomosovega moštva Primorska tekmovalna komi. sija je ugodila pritožbi Tomosa na verifikacijo prvenstvene tekme Adria-Tomos (2:2). Za- Moderna in hitra proga za Gaula kot za Van Looya 2,200 najkrajša, 238 km najdaljša etapa MILAN, 14. — Kot vsako leto, opisu kolesarske dirke sledijo diskusije in mnenja. Pravici na ljubo je treba prizidati, da tokrat ni bilo posebnih kritik. Letošnja dirka je po mnenju večine moderna, hitra in po ravninah prihajajo vzponi, katerim zopet sledijo ravnine, zaradi česar bo borba za prva mesta vseskozi napeta. Morda je prav v tem zanimivost 43. dirke po Italiji, ki se bo stopnjevala iz dneva v, dan in bo dosegla vrhunec, ko se bodo tekmovalci znašli ob vznožju vzpona, ki vodi do Cervinie. Odhod bo iz Rima, kjer bo letos XVII. olimpiada. Tekmo- valci bodo zavili proti jugu kjer bo v Neaplju konec prve etape. Dan kasneje se bodo morali sami brez pomoči »nosilcev čutar in vode» boriti proti enakomernemu tiktakanju kronometra. Proga je kratka, zato pa bo hitrost večja. Razlog za kronometrsko etapo v drugem tekmovanju je zelo jasen: Baldini, Anquetil, Venturelli in drugi so favoriti. Torej kolesarje z mednarodnim prestižem na prvo mesto v lestvici. Toda pozor na presenečenja. Pot se bo nato obrnila proti severu. Kolesarji bodo zapu- CEHVINI* / •\/J5\y,1B08HI0 '■'n jt. vincintV^/ T RIDENT BELLUN0X TREVIS0 * ‘ MILAN VERONA A ST I ROBU SESTRI BELLARIA CARRARA LIVORNO IGEA pf&HIMINI — 0 TERNI RIETI PESCARA CAMP0BASS0 NEAPELJ SORRENTO (!> Dirka po Italiji kot so jo začrtali prireditelji stili Tirensko morje in bodo prečkali srednjo Italijo, dokler ne bodo prišli do jadranske obale. Sledila bo kratka toda hitra etapa na kronometer. Samo pet km vožnje, a zadosti za hitrostne kolesarje, da si naberejo nekaj dragocenih sekund. Nekaj dni kasneje zopet kratka, morda prekratka, toda zelo težavna proga. 2,200 km vzponske dirke na kronometer bo marsikoga prisililo k predaji. Od Jadranskega morja pa do ligurske obale in nato dalje proti Astiju. Na tej progi si bodo lahko ravninski kolesarji nabrali nekaj naskoka, ker jih bo čakal morda najtežji in najbolj naporni del dirke. Vzpon na Cervinio in kasneje mimo Trsta in Bellu-na preko strmih in kamenitih Dolomitov. Milan, 9. junija: zadnji cilj in kasneje razhod. Dirka bo tako končana z zadovoljstvom enih in z razočaranjem drugih. Kot pač povsod v športu, ki izloča šibke in nagrajuje najboljše. Kdo pa bo letos najboljši? Letošnja dirka je za vse kategorije kolesarjev. Brez dvoma bo ugajala Charlyju Gau-lu kakor Ricku Van Looyu. Ugajala pa bo tudi Nenciniju. Toda to seveda le na papirju, ker bo praksa pokazala, če bodo znali ravninski kolesarji prevladovati, ko bodo v njihovem elementu in če bodo vzponi in višinske razlike pripomogli »gamsom* na kolesih do uspeha. Posebna etapa, ki se bo končala v Cerviniji bo pokazala, predvsem zaradi končnega strmega vzpona, če se bo končna zmaga nasmejala »hitrostnemu* ali »hribovskemu* kolesarju. In prav v tej zagonetki je zapopadeno zanimanje, ki so ga prireditelji hoteli vzbuditi z letošnjo razgibano dirko po Italiji z 2,200 km najkrajšo in 238 km najdaljšo etapo. * / | rti j-* 2 ure hoje: 26,429 ]5j w; - SZ (Leningrad $ IV - OZ „ Ufj J' , hoja na 20 ®ilj- n-wa' A. Vedjakov - SZ M ,M*): hoja na 30 S, Lobastov - SZ . 1858); . , ure 1* hoja na 50 km • m, J S. Lobastov - SZ (M 1958); vedos*!** troskok: „ (j SZ (Nalčik 3^5.1959). m p. 9 met krogle. 19,30 ur,en - zon % met diska: 59.9' -ava ko\vski - Poljska (v 19mei kopja: 86,04J5V tello - ZDA (Compton^* S deseteroboj: J. J J6 znecov - SZ (Moslc 17.5.1959), ŽENSKE tek na 100 m: J rekord) V. Krepi jev 13.9.1958); itlcill* ' (K^sn^afSAS? 440 yard: 53 b a SZ (Krasnodar D-f- in % štafeta 4x200 pjelt yard: 1’36” Vzhod (Leipzig 26.7.1958)' štafeta 3x800 m- (fW jinska reprezentanc- 9.9.1958); . l0„6 (iz^t! e"" ' (Krasnodar _8.9.185®h ® J-fll skok v višino- '.arejt» las - Romunija 1959); naffi met krogle l7’?L ^•^lijt Press - SZ 11) dili, a vseeno so i j Prvi gol je doseg )6' f j metrovke Puia del V polčasa. V ?r jualerat P je Triestina se d v )5 la rezultat najprej at< colo in v 33’ s F j -fitV Svetovno šahovsko t* V k h ti ! s £ljt s ■#. V K S ponovno MOSKVA, 1*. ffiv tovn« v„ - partija za svet0g"ivin^ med Taljem m D *•*> ** je končala v 1«- to je di» prvenstva, v partnerja Pok?Zželje, . benosti in vec , tete U ; Pri ‘ „,vit>L manj tvegata. p0tv> J vsak svoj raz*°*!jetn0 J*s< bil kot črni ver^aij '* ' ljen z remijem. *"e'polt zavedal, da fia bnj V° A približuje P°tre ” z»d°V in pol točk, ’ Irt vetovnef , ,o in za naslov svej“',u je ' fr' 13. ko‘u Stanje po proti 5 in P0*.^ bo » i . ~ ** * Prihodnja part« m** CIRIL KOSMAČ_ 17. ------- m — Vseh moči je enkrat konec, — sem zamrmral, a še tisti hip sem se spomnil, da moram iti na Banjško planoto, in tista misel mi je bila neprijetna. — Ali naj sploh grem? Ali nisem preveč utrujen? — sem se vprašal. — Nikar se ne izgovarjaj! — se je oglasila resnicoljubna vest. — Raje kar odkrito priznaj, da bi se rad izmaknil nevarnosti, ki vam grozi na skrivnem seštanku... če je telo vzdržalo devet dni, bo vzdržalo tudi še deseti dan. Saj je samo tri ure hoda. — Seveda pojdem, — sem zamrmral. — Dopoldne bom počival, potem pa vstanem in pojdem. Jutro je bilo svetlo, toda zelo tiho. Samo pes Smukač je večkrat zalajal in nato nenavadno zateglo zacvilil. Mlado sonce je bilo komaj posijalo skozi zakrižano in zamreženo okence ter je z zlatimi nitkami svojih žarkov tkalo na beli steni rahle, žive čipke. Po tistih čipkah sta plesali senci dveh zavaljenih rjavih čmrljev, ki sta bogve kako zašla v sobo ter sta zdaj krožila v prosojnem snopu sončne luči in jezno brenčala, ker nista našla izhoda. Tudi v hiši je bilo vse mirno. Iz kuhinje in veže je bilo slišati samo pritajeno govorjenje in zadržano tekanje bosih otroških nog. — Mama dremlje... — sem zadovoljno pomislil. Spomnil sem se, kako sem sinoči, ko sem se bil vrnil iz Tolmina, stopil k njej 'ter ji povedal, da sem srečno prestal vse izpite, in kako se je nato nasmehnila in rekla, da je tudi njej odleglo. V izbi je zdaj zaškripal pokrov stare skrinje. Prav kmalu sem slišal, kako so mlajši trije otroci že obuti prišli v sobo k mami, ji glasno obljubili, da bodo pridni in odšli. — Kam pa gredo tako zgodaj? — sem ponjislil. — Ura bo komaj osem. Nekaj trenutkov je bila v hiši popolna tišina. Nato so začele škripati stare stopnice. Oče je tiho vstopil v sobo in počasi odprl vrata v čumnato. Takoj sem se vzdignil na komolce. — Kar leži in počivaj, — je rekel. — Naspi se... Mami je odleglo. — Zakaj pa Smukač tako zavija? — Ah, beži, beži! — je oče zamahnil z roko. — Saj ne zavija nič drugače kakor druge dni. Sicer pa sem ga odklenil, da je šel z malimi tremi. — In kam so šli tako zgodaj? — Kam neki? K stricu... Pa. saj ni tako zgodaj... No, ti kar še leži in počivaj, — je prijazno pokimal in zaprl vrata za sabo. Slišal sem, da se je vrnil v sobo k mami. Nekaj trenutkov sta se tiho pogovarjala, potem pa se je iz izbe oglasil harmonij. Oče je igral, torej je mami res odleglo. Igral je koroške narodne pesmi, ki jih je mama tako rada pela. Harmonij, utrujenost, vročina in občutek, da je mami odleglo, so me uspavali. Zaprl sem oči. Začutil sem šumečo omotico. Mislil sem, da bom takoj spet zadremal, pa sta me začela vznemirjati tista dva čmrlja, ki sta še brenčala po čumnati. Hotel sem vstati, da bi ju pognal skozi okence, pa sem obležal nepremično, ker sem se prav v tistem hipu spomnil, da je včeraj, ko sem se srečal z mlado branjevko iz Brd, prav tako brnela popoldanska vročina in da sem bil prav tako omotičen. In tisti spomin mi je bil neprijeten. Ko sem se včeraj po opravljenih izpitih vračal iz Tolmina, sem se na Stopcu zleknil v kostanjevo senco pri kapelici. Pokril sem si z robcem oči in zadremal. Spal nisem dolgo. Zdramil sem se sunkovito in planil kvišku, ker sem začutil nekaj mrzlega za vratom. Zraven mene je sedela znana mlada Brika in se smejala. — Tako lepo si spal, — je rekla, — pa se nisem mogla premagati, da ti ne bi spustila prgišče češenj za vrat. Ali si hud? — Hud nisem, toda srajca bo umazana, — sem v zadregi zamrmral in segel z roko za srajco. — Počakaj, da ti jih jaz polovim, — je rekla Brika, naglo pritisnila mojo glavo na svoje visoke prsi in mi z golo roko segla po hrbtu. Zagomazelo mi je po vsem telesu. — Bom že sam, — sem zamrmral. Bilo mi je neprijetno in rad bi se bil odmaknil, pa me je bilo sram, ker sem vedel, da bi se mi Brika smejala. Počakal sem, da mi je pobrala vse češnje izza srajce. — In zdaj nikar ne kuhaj mule, saj nisi več otrok, — je rekla. — Saj res, koliko si star? — je vprašala in me premerila. — Sedemnajst, — mi je takoj ušlo z jezika. Naglo sem se obrnil v stran, ker sem se jezil sam nase, da ji tako poslušno odgovarjam. — šele! — se je začudila. — Pa si že fant, ki bi se lahko oženil. Molčal sem in v zadregi brskal po žepih. — Joj, kako kuha! Saj komaj diham! — je vzkliknila Brika. Odpela si je dva gumba na rožnati bluzi, se zleknila vznak, vrgla roke od sebe in rekla: — Lezi še ti! Nisem se ganil. Samo z nosom sem trznil in si vrgel lase s čela. — Ali se me bojiš?— se je zasmejala. — Saj te ne bom pojedla. — Domov moram. Mudi se mi, — sem rekel in stegnil roko po svojem nahrbtniku. Toda stegnil sem se tako nerodno, da sem izgubil ravnotežje in omahnil na hrbet. Obležal sem. Vstati nisem maral, ker sem se bal, da bi se mi Brika še bolj smejala. — Joj, kako si dolg! — je vzkliknila, se vzdignila na ko- molec desne roke in se nagnila nadme. — 1° prav toliko si mulast! — je dodala in me s tr» pod nosom. Stresel sem glavo in sedel. koliK0! ✓ V J si esnil%, gr' O!... — se je začudila Brika in se zre^‘ v0dii poznam! Ti si tisti nesrečni študent iz bajte ob ❖ uku! tisti si, ki je prejšnji teden kosil travo na travn*-- arasa*' ** tis*1 V \)i 2$ S: ^ >c >,lv' — Ali me nisi takoj spoznala? — sem vp: me je prešinilo, da sem res zelo nesrečen. cčutb0 — Ne, — je odkimala. Nato Je prijazno ib s la: — Kako pa je mami? J — Slabo. je ias®( — Slabo... — je zmajala z glavo, popravila in si začela zapenjati gumbe na bluzi. — gl umrla? zi*10^ Nisem odgovoril. Junijska vročina je ^rn je prelivalo v valu vročinske sape, čebele so ^ ^ti 0 bilo jasno, samo od Krna so se valili temni M k kV k'i — Zdaj bom pa šel, — sem rekel in P°?^a — Koliko pa imaš še do doma? — je vpr®* 5'J?ii'ii — Dve uri, — sem prikimal in vstal. pr1 s — Na, vzemi si! — je rekla in naglo P°t gjezero n j 2C re, da se je pred mano pokazalo temnordeče J ^ češenj. aico'111 — Ne, ne! Hvala! — sem odkimal in se — Saj ne za denar, ker vem, da ga nimaš- svoj*^ dam! — je rekla Brika in bliskovito poklekni'® pre&tf1 — Ne, ne! Ne maram! — sem vztrajal, tod r« ■ nisem. Kakor začaran sem gledal, kako so ni® sed1.5, -glo, toda zelo rahlo grabile češnje, in še Pr Vap. ^ zavedel, sem že držal papirnato vrečko v r° ^ nerodno in zoprno, a vrniti se jih nisem upal- — Zdaj pa kar pojdi! — je ljubeznivo re^19 y odslovila z obema rokama. yadaUeV (Na kHi $ Siv rš fr; K« - v. n, \% J