Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Ljubljana 2024 Letnik 47 št. 1 Praznovanje 30-letnice Arhivskega društva Slovenije v Klubu delegatov v Ljubljani (Vir: SI AS 135, Zbirka fotografij o ARS in ADS, p. e. 135/15, 30-letnica ADS, fotografija št. 23) Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens Gazzetta dell’ Associazione archivistica e degli archivi in Slovenia The Review of the Archival Society and Archives of Slovenia Za znanstv eno k or ektnost člank o v odgo v arjajo a vt orji. © 2024 Ar hi v sk o društv o Slo v enije Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Ur edništv o: Z v ezdarsk a 1, SI-1000 Ljubljana t elef on: (01) 306 13 29 e-pošta: ar hi vi@ar hi v sk o-drustv o.si URL: www .ar hi v sk o-drustv o.si/publik acije/ar hi vi FB: F acebook/Ar hi v sk o društv o Slo v enije Gla vni in odgo v orni ur ednik: Jernej K omac (Ar hi v R epublik e Slo v enije) Ur edniški odbor: r ed. pr of. dr . Boris Golec (Zgodo vinski inštitut Milk a K osa, ZR C S AZU), mag. Marija Čipić R ehar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), mag. Nina Gost enčnik (P okr ajinski ar hi v Maribor), doc. dr . Vink o Skit ek (P okr ajinski ar hi v Maribor), doc. dr . Gr egor Jenuš (Ar hi v R epublik e Slo v enije), doc. dr . Julijana Visočnik (Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana), r ed. pr of. dr . W alt er Luk an (pr of esor v pok oju, A v strija), dr . El vis Or banić (Za v od za po vijesne i društv ene znanosti HAZU u Rijeci, P odručna jedinica u Puli, Hrv ašk a), Alenk a K ozič (P okr ajinski ar hi v No v a Gorica), Katja Z upanič (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Anja Pr ops (Ar hi v R epublik e Slo v enije) R edak cija t e št e vilk e je bila zaključena: 21. a v gust 2024 R e vija izhaja d v akr at letno. Cena posamezne št e vilk e je 12,50 EUR. Lekt orica: dr . Alek sandr a Gačić Pr e v odi: mag. Hana Habjan (ang leščina) F ot ogr af sk a dela: Jernej K omac UDK: Alenk a Hr en Izdajo so omogočili: Ministrstv o za k ultur o in Ar hi v sk o društv o Slo v enije P oslo vni r ačun: NLB d. d. Ljubljana, 02083-001944615 0 Oblik o v anje: Andr eja Aljančič P o vir k R ačunalniški pr elom: Ur oš Č uden, MEDIT d. o. o., Notr anje Gorice Tisk: F ot olit o Dolenc d. o. o. Naklada: 300 izv odo v R e vija Ar hi vi je v ključena v naslednje podatk o vne baze: COBISS (Slo v enija); EBSCO Publishing; ProQuest, Library & Information Science Source; Library, Information Science & Technology Abstracts with Full Text (Združene drža v e Amerik e); Centro de Información Documental de Archivos (Španija); Institut für Archivwissenschaft der Archivschule Marburg (Nemčija) 3 Letnik 43 (2020), št. 1 KAZAL O SEDEMDESETLETNICA ARHIV SKEG A DR UŠ TV A SL O VENIJE MOJCA HOR V A T Uv odnik 9 N AD A ČIBEJ Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 70 let 15 ANJ A PR OPS (ur .) Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije 27 ALEŠ J AMBREK P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a po vzetk a v eč k ot 60-letneg a dela slo v ensk e ar hi v sk e str ok e sk ozi prizmo zbor o v anj 57 T ANJ A Ž OHAR Ar hi v ski w ander lust ali str ok o vne ek sk urzije Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije 2004–2024 79 ANDREJ N ARED Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti« Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če v a priznanja 2002−2024 89 MARIJ A ČIPIĆ REHAR R e vija Ar hi vi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni 103 DEJ AN ZADR A VEC Zbir k a VIRI 2004–2024 121 ČLANKI IN RAZPRA VE ALEK S ANDRA SER ŠE Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih 129 J ANEZ HÖ FLER O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em 143 P A VEL CAR No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije 163 ZAPISI TERES A UR SZULA SZMIGIEL SKA Na pomoč knjigi 183 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A IN ARHIV O V SL O VENIJE Mat e vž K oši r (ur .) P or očilo o delu medar hi v skih delo vnih sk upin (MDS) v letu 2023 189 T anja Ž ohar , »Slo v enci so med Jugoslo v ani zagot o v o pr esenečenje …« T adeja T ominšek Če hulić, Delo vni obisk pr edsta vnic Ar hi v a R epublik e Slo v enije P olona T r obec Mlak ar v češk em Nar odnem ar hi vu 205 4 Kazalo OCENE IN POR OČILA Publik acije Anja Prša Dr . Alek sander Žižek in pr of. dr . Mat ej Hribo v šek: Hist oria, Zgodo vina celjsk e gimnazije od leta 1809 215 Gor dana Šö v egeš Lip o v šek Mojca Horv at: Od ur barje v do f ot ogr afij. Ar hi v sk o gr adi v o gospostv a F ala s širšeg a območja R uš, Lo vr enca na P ohorju in Selnice ob Dr a vi 216 Boštjan Zajšek Gr egor Ant oličič: A vt obiogr af ski spomini dr . Iv ana Jur ečk a (1884–1964) 218 Mojca Horv at Matjaž Gr ahornik in Tina K ošak: Zapuščinski spisi po Henrik u A damu gr ofu Br andisu (1715–1790) 219 Nina Gost enčnik Moderna ar hi vistik a, [Elektr onski vir]: časopis ar hi v sk e t eorije in pr ak se, letnik 6, 2023 220 Razstave Gor dana Šö v egeš Lipo v šek, F esti v al K urir ček, F esti v al otr ok in Nina Hriberšek V uk, umetnost 1963–1992 225 Andr eja E r dlen Jur e Maček Glaserje v f esti v al v Malečnik u z r azsta v ami P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor in Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor (2022–2024) 226 Mojca Horv at Knjige v ar hi vu – v službi člo v ek a 231 Zbor o v anja Nina Gost enčnik, Mednar odna znanstv ena k onf er enca T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja, R adenci 233 5 Letnik 47 (2024), št. 1 T ABLE OF C ONTENTS 70TH ANNIVER S AR Y OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA MOJCA HOR V A T E dit orial 12 N AD A ČIBEJ The Ar chi v al Society of Slo v enia: 70 Y ears 15 ANJ A PR OPS (ur .) Pr esentation of the New l y Appoint ed Honor ary Members of the Ar chi v al Society of Slo v enia 27 ALEŠ J AMBREK Conf er ences and Con v entions of the Ar chi v al Society of Slo v enia o v er Time - an A tt empt t o Summarize mor e than 60 Y ears of W or k of the Slo v enian Ar chi v al Pr of ession thr oug h the Prism of Con v entions 57 T ANJ A Ž OHAR Ar chi v al W ander lust or Pr of essional Stud y T ours of the Ar chi v al Society of Slo v enia 2004–2024 79 ANDREJ N ARED The Ar chi v al “Chalices of Immortality ” The Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognition A w ar ds 2002−2024 89 MARIJ A ČIPIĆ REHAR Ar hi vi Journal - Its Cr eation, De v elopment and Pr oblems fr om the Beginning t o the Pr esent Da y 103 DEJ AN ZADR A VEC Viri Series 2004–2024 121 AR TICLES AND DISCUSSIONS ALEK S ANDRA SER ŠE Alojzij Le v st ek (1900–1969), Initiat or of the Establishment of the Support Society f or the Blind 129 J ANEZ HÖ FLER On the Use of Seals in the Dedication of Chur ches and Altars in the Middle Ages in Slo v enia 143 P A VEL CAR New Findings R eg ar ding Jurij V eg a and His Knig ht’s Cr oss of the Military Or der of Maria Ther esa 163 NO TES TERES A UR SZULA SZMIGIEL SKA In Aid of a Book 183 A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL SOCIETY AND AR CHIVES OF SL O VENIA Mat e vž K oši r (ur .) R eport on the A cti vities of the Int er-ar chi v al W or king Gr oups f or the Y ear 2023 189 T anja Ž ohar , “Slo v enes Ar e Certainl y a Surprise Among Y ugosla vians... ” T adeja T ominšek Če hulić, W or king Visit of R epr esentati v es of the Ar chi v es of the P olona T r obec Mlak ar R epublic of Slo v enia t o the Czech National Ar chi v es 205 6 Table of Contents REVIEWS AND REPOR TS Publications Anja Prša Dr Alek sander Žižek and Pr of. Dr Mat ej Hribo v šek: Hist oria, Hist ory of the Celje Gr ammar School since 1809 215 Gor dana Šö v egeš Lip o v šek Mojca Horv at: F r om Land R egistries t o Phot ogr aphs. Ar chi v al Mat erials of F ala Estat e fr om the Wider Ar ea of R uše, Lo vr enc na P ohorju and Selnica ob Dr a vi 216 Boštjan Zajšek Gr egor Ant oličič: A ut obiogr aphical Memories of Dr Iv an Jur eček (1884–1964) 218 Mojca Horv at Matjaž Gr ahornik and Tina K ošak: The Pr obat e R ecor ds of Henrik A dam Count Br andis (1715–1790) 219 Nina Gost enčnik Moderna ar hi vistik a, [Electr onic Sour ce]: Journal of Ar chi v al Theory and Pr actice, Y ear 6, 2023 220 Exhibitions Gor dana Šö v egeš Lipo v šek, The K urir ček F esti v al: The F esti v al Child Nina Hriberšek V uk, and Art 1963–1992 225 Andr eja E r dlen Jur e Maček The Glaser F esti v al in Malečnik with the Exhibitions of the R egional Ar chi v es Maribor and the Ar chdiocesan Ar chi v es Maribor (2022–2024) 226 Mojca Horv at Book s in the Ar chi v es: A t the Service of Man 231 Assemblies Nina Gost enčnik, Int ernational Conf er ence T echnical and Field R elat ed Pr oblems of T r aditional and Electr onic Ar chi ving, R adenci 233 7 ARHIVI , g lasilo Ar hi v sk eg a društv a in ar hi v o v Slo v enije so osr ednja slo v ensk a ar hi v sk a r e vija, ki spr emlja šir ok spekt er ar hi v skih vpr ašanj. V njej obja v ljamo prispe v k e s podr očja ar hi vistik e, (upr a vne) zgodo vine, zgodo vinskih pomožnih v ed, v ede o virih, ar hi v sk e t eorije in pr ak se t er v sak dana slo v enskih ar hi v o v in aktualna vpr ašanja s podr očja zaščit e in hr anjenja no vih oblik zapiso v inf ormacij na r ačunalniških medijih. Prispe v k e spr ejema ur edništv o na naslo v: Uredništvo Arhivov Z v ezdarsk a 1, SI-1000 Ljubljana, Slo v enija e-pošta: ar hi vi@ar hi v sk o-drustv o.si NAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV ZA ARHIVE • Pris pe v ki mor ajo biti oddani v elektr onski obliki (r azmik 1,5 vrs tice). • V si član ki gr edo pr ed obja v o v r ecenzijo. P oziti vna r ecenzij a je pogoj za obja v o člank a. • Pris pe v ki za rubrik e Članki in razprave, Iz prakse za prakso in Iz arhivskih fondov in zbirk mor ajo ob v ezno v sebo v ati izvleček (mak s. 10 vrstic), ključne besede , primerne za indek sir anje, in povzetek (mak s. 30 vrstic). Pr ed po vzetk om mor a biti na v eden spisek virov in literature . • A vt or naj na v ede s v oj polni naslo v , nazi v oz. poklic, delo vno mes t o in naslo v usta - no v e, kjer je zaposlen, t el. št e vilk o in e-pošt o. • Opombe mor ajo biti pisane enotno pod črt o. V opombah upor ab ljamo kr ajše na - v edbe, ki mor ajo biti sk upaj s kr aticami r azložene v pog la vju viri in lit er atur e. Primer: Mer k u: Slovenska plemiška pisava , str . 110. • V pog la vju Viri in literatura mor ajo biti sist ematično, po abecednem vrstnem r edu, na v edeni v si viri in v sa lit er atur a, na v edena v opombah. Ločeno na v edemo ar hi v sk e vir e, int ernetne vir e, časopisne vir e, lit er atur o it d. • C itir anje ar hi v skih vir o v: oznak a drža v e, ar hi v a, f onda ali zbir k e in oznak e nižjih popisnih enot . Primer Ar hi v R epublik e Slo v enije: SI A S 1, šk. 1. Primer za r egionalne ar hi v e: SI_Z AL_ IDR/0102, Občina Dole, t . e. 44, Ljud - sk o št etje iz leta 1890. • C itir anje lit er atu r e (monogr afije): priimek, ime a vt orja: naslov (in podnaslov) dela. Kr aj: založba, let o izida. Primer : Mer k u, P a v le: Slovenska plemiška pisma . T rst: Založništv o tržašk e - g a tisk a, 1980. • C itir anje lit er atu r e (periodik a) : priimek, ime a vt orja: naslo v člank a. V : Naslov pe- riodike letnik (let o izdaje), št e vilk a, str ani člank a. Primer: Matije vič, Meta: No v omeški mestni ar hi v in skr b zanj. V : Arhivi 26 (2003), št . 1, str . 221–226. Primer: Krippenspiel. V : Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung , 28. 12. 1843, št . 154, str . 1107. • C itir anje lit er atu r e (zborniki ) : priimek, ime a vt orja: naslo v člank a. V : Naslov zbor- nika (ime ur ednik a). Kr aj izdaje: založnik, let o izida, str ani člank a. Primer: Bizjak, Matjaž: Gut enber g in brik sensk a posest vzhodno od T ržiš- k e Bistrice. V : Ad fontes. Otorepčev zbornik (ur . Darja Mihelič). Ljubljana: Založba ZR C, 2005, str . 225–269. • C itir anje spletnih str ani (naslo v , t očni naslo v spletne str ani, datum upor abe splet - ne str ani). Primer: Gr aščina Smlednik: http://www .gr ado vi.jesenice.net/ smlednik. html (dost op: 12. 6. 2020). • Slik o vno gr adi v o (največ 5 kosov ) spr ejema ur edništv o le v elektr onski obliki in v viso ki r esoluciji (najmanj 300 dpi), shr anjeno nestisnjeno v dat ot ek o vrst e TIFF . Slik o vno gr adi v o (f ot ogr afije, gr afik oni, tabele, zemlje vidi it d.) je potr ebno priložiti ločeno (v t ek stu naj bo označena samo lok acija gr adi v a) v posebni mapi (dat ot eki) z a vt orje vim imenom in priimk om. Slik o vno gr adi v o mor a v sebo v ati odgo v arjajoče podnapise z na v edbo vir a. • Ur ed ništv o ima pr a vico pris pe v k e jezik o vno lekt orir ati; lek t orsk e popr a v k e na - v adno vnesejo a vt orji sami. K or ektur e načeloma opr a vi ur edništv o. • A vt orji so do lžni upošt e v ati na v odila, obja v ljena v v saki tisk ani št e vilki Arhivov in na spletni str ani ADS . • Č lan ki in prisp e v ki, obja v ljeni v tisk ani r e viji, so obja v ljeni tudi na spletni str ani ADS. A vt orji z obja v o tisk ane v er zije sog lašajo tudi z obja v o spletne v erzije člank a. Ur edništv o Ar hi v o v Rok za oddajo prispe v k o v za v se rubrik e je za prv o št e vilk o 1. maj , za drugo št e vilk o pa 1. oktober! 8 INSTRUCTIONS FOR AUTHORS FOR ARHIVI • P apers shoul d be submitt ed in electr onic f orm (1.5 line spacing) • Bef or e being published all papers ar e peer-r e view ed. P apers ar e published onl y if the y r ecei v e a positi v e peer-r e view . • P apers f or the se ctions Articles and Papers, From Practice to Practice, and From Archival Files and Collections must include a maximum 10-line abstract , key- words appr opriat e f or inde xing, and a maximum 30-line summary . List of sources and literature stands bef or e the summary . • A uthors shou ld stat e their full addr ess, title and/or pr of es sion , w or k place, and addr ess of the institution w her e the y w or k, phone number , and e-mail. • F ootnot es ar e writt en unif or ml y under the line. F ootnot es include short r ef - er ences that ar e full y e xplained t ogether with abbr e viations in the chapt er Sour ces and Lit er atur e. Ex ample: Mer k u: Slovenska plemiška pisma , p. 110. • C hapt er Sour ces and Lit er atu r e includes a s y st ematic r ecor ding of all sour ces and lit er atur e cit ed in f ootnot es , in alphabetical or der . Ar chi v al sour ces, w eb sour ces, journals, lit er atur e et c. ar e stat ed separ at el y . • C itat ion of ar chi v al sour ces : country r ef er ence code, name of ar chi v al institu - tion, r ef er ence code of ar chi v al f ond or collection and r ef er ences of the units of description. Ex ample: Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia: SI A S 1, bo x 1. Ex ample f or r egional ar chi v es: SI: SI_ZAL_ IDR/0102, Občina Dole, bo x 44, Ljudsk o št etje iz leta 1890. • C itat ion of lit er atur e (monogr aphs) : surname, name of the author: title (and subtitle) of the book . Publishing place: publisher , publishing y ear . Ex ample : Mer k u, P a v le: Slovenska plemiška pisma . T rst: Založništv o tržašk eg a tisk a, 1980. • C itat ion of lit er atur e ( articles in periodicals ) : surname, name of the author: title of the article. In: Title of periodical v olume (publishing y ear), number , pages of the article. Ex ample: Matije vič, Meta: No v omeški mestni ar hi v in skr b zanj. In: Arhivi 26 (2003), no. 1, pp. 221–226. Ex ample: Krippernspie. In: Intelligenz-Blatt zur Laibacher Zeitung , 28. 12. 1843, št . 154, p. 1107. • C itat ion of lit er atur e ( articles in miscellan y ) : surname, name of the author: title of the article. In: Title of miscellany (name of the edit or). Publishing place: publisher , publishing y ear , pages of the article. Ex ample: Bizjak , Matjaž: Gut enber g in brik sensk a posest vzhodno od T ržišk e Bistrice. In: Ad fonts. Otorepčev zbornik (ed. Darja Mihelič). Lju - bljana: Založba ZR C, 2005, pp. 225-269. • C itat ion of w ebsit es (title, UR L, dat e of access) . Ex ample: Gr aščina Smlednik: http://www .gr ado vi.jesenice.net/smled - nik.html (accessed: 12. 6. 2020). • Gr aphi c mat eri als (max. 5 pieces ) should be submitt ed in electr onic f orm and in hig h r esolution (300 dpi), sa v ed in non-compr essed TIFF file f ormat . Gr aphic mat eria ls (phot ogr aphs, gr aphs, tables, maps, et c.) shou ld be submit - t ed separ at el y (with their corr ect positions clear l y mar k ed in the t e xt), in a separ at e f older (file) mar k ed wit h author’s name and surname. Gr aphic mat e - rials should al w a y s carry a caption e xplaining the image and its sour ce. • E dit ori al boar d r eserv es the rig ht t o send the submitt ed pap ers f or language pr oofr eading. Pr oofr eading corr ections ar e usuall y insert ed in the papers b y the authors themsel v es. Other corr ections of a t echnical natur e ar e usuall y done b y edit orial boar d. • A uthor s shou ld f ollo w these instructions, published in each issue of Arhivi and on the w ebsit e of Archival Association of Slovenia . • Articles and papers that ar e published in the print ed v ersion of Arhivi ar e also published on-line on the homepage of the Ar chi v al Association of Slo v enia. B y gi ving their consent t o the publishing of the print ed v ersion, authors also agr ee t o their papers being published on-line. Ar hi vi E dit orial boar d ARHIVI , the R e view of the Ar chi v al Association and Ar chi v es of Slo v enia is the centr al Slo v enian ar chi v al journal. It deals with a wide r ange of ar chi v al issues and includes articles in the fields of ar chi v al science, (administr ati v e) hist ory , auxiliary sciences of hist ory , stud y of primary sour ces, ar chi v al theory and pr actice, and dail y acti vities of the Slo v enian ar chi v es and also pr esents pr oblems in the field of pr ot ection and pr eserv ation of new f orms of a writt en r ecor d on the comput er media. P apers should be sent t o the edit orial boar d: Uredništvo Arhivov Z v ezdarsk a 1, SI-1000 Ljubljana, Slo v enija Email: ar hi vi@ar hi v sk o-drustv o.si Deadlines papers f or all sections ar e t o be submitt ed b y May 1 f or the first number and b y October 1 f or the second number! 9 Letnik 47 (2024), št. 1 SEDEMDESETLETNICA ARHIV SKEG A DR UŠ TV A SL O VENIJE 70TH ANNIVER S AR Y OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA Uvodnik MOJCA HOR V A T Pr edsednica Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije Let os Ar hi v sk o društv o Slo v enije pr aznuje 70. obletnico ustano vitv e, zat o iskr eno čestitam v sem članicam in članom. Št e vilk a r e vije Arhivi , ki je pr ed v ami, je pos v ečena t emu jubileju, v njej se pr ed običajnimi rubrik ami zvrstijo naslednji prispe v ki: • Mag. Nada Čibej po vzame 70-letno zgodo vino dru štv a, izposta vi do - sežk e društv a, izobr aže v anja, publik acije, medt em k o poudar ek daje obdobju zadnjih d v ajsetih let in pog ledu v prihodnost . S v oje besede sklene z mislijo, da bi si druš tv o zaslužilo drža vno odlik o v anje, pobudo za t o je že izr očila pr edsednici drža v e. • Dr . Andr ej Nar ed piše o Ašk er če vih nagr adah in prizna njih, ki so naj - višja priznanja na podr očju slo v ensk e ar hi vistik e in jih društv o bienal - no podeljuje že 22 let . • T anja Žohar na kr atk o po vz ame pr ogr ame v seh društv enih ek sk urzij od leta 2004 do leta 2024. V prilogi doda tabelo s sezna mom ek sk urzij od leta 1958 do leta 2024, v k at eri izposta v lja, k at eri ar hi v (ali sor odno institucijo) so člani obisk ali na posamezni ek sk urziji. • Aleš Jambr ek poda celotno zgodo vino 31 zbor o v anj z r azpr edelnico (letnica, kr aj, pr edsednik društv a, spr ejeti sklepi). Natančneje opiše še zbor o v anja od leta 2005 do leta 2023. • Anja Pr ops je zbr ala prispe v k e o sedmih let ošnji h no v o potrjenih ča - stnih članih dr uštv a, dodala je tudi seznam v seh častnih člano v in spo - minsk a zapisa d v eh častnih člano v . • Dr . Dej an Zadr a v ec pr edsta vi zgodo vino izdajanja zbir k e Viri , priloži seznam izdanih zv ezk o v v zadnjih 20 letih in analizir a, iz k at erih zgo - do vinskih obdobij so obja v ljeni viri. Ugot o vi, da pr e v ladujejo tak šni iz obdobja od leta 1750 do k onca 20. st oletja. Glede na t ematik o se jih približno pol nanaša na s v etno, pol na cer kv eno v sebino. Glede na zvrst ar hi v sk eg a gr adi v a pr e v ladujejo pr ot ok oli, pisma, dne vniki ... • Marija Čipić R ehar o r e viji Arhivi pojasni, da so v njej sprv a obja vili pri - spe v k e z društv enih zbor o v anj. P osamezne št e vilk e so bile pos v ečene posebno zaslužnim ar hi v skim dela v cem (npr . ob 70-letnici dr . Jožetu Žontarju, dr . F r ancetu Dolinarju, dr . Emi Umek, Mariji Oblak Čarni), ob 50-letnici tudi ar hi v sk emu društvu. Dotakne se vpr ašanja naklade, ki zar adi obja v e na spletu postaja v se aktualnejše, in napo v e, da je slej k o pr ej mogoče pričak o v ati pr ehod publik acije v spletno oblik o. K ot se za tak o častitlji v jubilej spodobi, je društv o let os, natančneje 26. mar ca 202 4, v pr ost orih Ar hi v a R epublik e Slo v enije prir edilo sla vnostno ak ademijo. Na slo v esnosti so zbr ane nago v orili drža vni sekr etar na Ministr - stvu za k ultur o R S Mat e vž Č elik Vidmar , sla vnostni go v or ec dr . Bojan C v elf ar in pr edsednica društv a Mojca Horv at . O zgodo vini društv a je spr ego v orila mag. Nada Čibej. Osr ednji dogodek ak ademije je bila r azg lasit e v sedmih no - vih častnih člano v , ki so v pr et eklosti z izjemnimi zaslug ami pripomog li k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e. V njiho v em imenu je nat o spr ego v orila Marija Hernja Mast en. 10 Mojca Horv at: Uv odnik || E dit orial, str . 9–14 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia P og lejmo, k ak o so okr og le obletnice obeleže v ali v pr et eklosti. Ob 60. obletnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije je v r e viji Arhivi 1 izšel prispe v ek štirih nek danjih pr edsednic društv a, Mir e Hodnik, Mirjane K ont estabile R o vis, Katje Z upanič in Gor dane Šö v egeš Lipo v šek, v k at er em so pr edsta vile delo v anje dru - štv a med leti 2004–2014, v sak a iz časa s v ojeg a d v eletn eg a mandata. Pr azno v a - nje obletnice so leta 2014 zd ružili s podelitvijo Ašk er če v e nagr ade in priznanja, medt em k o so go v or takr atn e pr edsednice Sonje Jazbec in sla vnostneg a go v or ca dr . Ignacija V ojeta, ki je s v oje besede osr edot očil na iz obr aže v anje ar hi vist o v , obja vili v r e viji Arhivi . Ob 50. obletnici društv a je bila celotna št e vilk a r e vije Arhivi pos v ečena jubileju. 2 Pr ed go v or je napisala pr edsednica društv a Mir a Hodnik, d v a prispe v - k a je pripr a vila upok ojena dir ekt orica Ar hi v a R epublik e Slo v enije Marija Oblak Čarni, in sicer pr eg led delo v anja društv a od leta 1994 do leta 2004 t er zapis o neur esničenem ar hi v sk em spor azumu med Jugosla vijo in A v strijo. Seznam ča - stnih in r ednih člano v društv a je zbr al takr atni društv eni tajnik Andr ej Nar ed. Spomine na do g ajanje v prv em desetletju po drugi s v et o vni v ojni in na ustano v - ni občni zbor Društv a ar hi v skih dela v ce v Slo v enije je strnil upok ojeni ar hi v ski s v etnik P et er Ribnik ar , o v logi društv a pri pr eno vi ar hi v sk e deja vnosti je pisal dr . Jože Žontar , in o s v ojih spominih na sodelo v anje z ar hi vi dr . V asilij Melik. Mag. Vladimir K ološa je pripr a vil d v a prispe v k a. Prvi se je nanašal na delo v anje dru - štv a med leti 1976 in 1983, k o je K ološa opr a v ljal v logo društv eneg a tajnik a, in je poln zaba vnih anek dot , drugi na slo v ensk o in jugoslo v ansk o ar hi vistik o med leti 197 6 in 1984. O začetkih zbir k e Viri je pisal dr . F r ance M. Dolinar , ki je bil k ar 21 let njen ur ednik, o r e viji Arhivi njena prv a g la vna ur ednica dr . Ema Umek, medt em k o se je Mija Mr a v lja lotila pr edsta vitv e društv enih ek sk urzij med leti 1954 in 2004. Omenjeni prispe v ki so zasedli približno polo vico jubilejne št e vil - k e, v k at eri so nat o sledili še članki in r azpr a v e z drugo t ematik o. Ob 40. obletnici je društv o izdalo posebno publik acijo Arhivsko društvo – 40 let , 3 v k at eri so na 160 str aneh obja v ljeni: • pr edgo v or pr edsednic e mag. Milice T r ebše Št olf a; • osr ednji prisp e v ek Marije Oblak Čarni, ki podr obno opiše društv eno zgo - do vino, or g anizacijo, delo v anje, ar hi v sk o zak onodajo in ar hi v sk o mr ežo, str ok o vno izpopolnje v anje in šolanje ar hi v skih dela v ce v , izdajanje vir o v in publik acij, vr ačanje ar hi v sk eg a gr adi v a po mednar odnih pogodbah, k ulturno-pr os v etno deja vnost in mednar odno sodelo v anje; • zapis Gašperja Šmida o delo v anju društv a v samost ojni Slo v eniji; • bibliogr afija člano v dr uštv a; • seznam člano v odbor o v , k omisij in ur edništ e v med leti 1954–1994; • seznam člano v društv a med leti 1954–1994. Z v eza zgodo vinskih društ e v je ob 40. jubileju poslala takr atnemu pr ed - sednik u drža v e Milanu K učanu pr edlog, da odlik uje Ar hi v sk o društv o Slo v enije z ustr eznim odlik o v anjem. V r e viji Arhivi je izšla njiho v a obr azložit e v , v k at eri je po vzeta deja vnost društv a. 21. f ebruarja 1996 je nat o pr edsednik r es podelil društvu sr ebrni znak s v obode. Ob 30. obletnici je takr atna pr edsednica dru štv a Kristina Šamper l Pur g v r e viji Arhivi 4 obja vila zapis o d v odne vnem seminarju in pr osla vi v Cank arje v em domu. Osr ednji dogodek pr osla v e je bila pr edsta vit e v knjige Arhivski fondi in zbirke v Jugoslaviji – SR Slovenija , zvrstili so se sla vnostni go v or ci, nak ar so 22 1 Arhivi 37 (20 14), št . 2. 2 Arhivi 27 (20 04), št . 1. 3 Arhivsko društvo Slovenije – 40 let (ur . Br ane K ozina et al.). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v e - nije, 1995. 4 Arhivi 7 (198 4), št . 1–2. 11 Letnik 47 (2024), št. 1 najzaslužnejšim članom društv a podelili priznanja. V isti št e vilki r e vije Arhivi sta bila obja v ljena d v a go v or a s pr osla v e, in sicer Znanost in ar hi vi, a vt orja dr . V asilija Melik a, t er Družbena v log a ar hi v o v izpod per esa Primoža Hainza. V prvi št e vilki r e vije Arhivi (leta 1978) je izšel go v or Marije Oblak Čarni Dvajset let Ar hi v sk eg a dru štv a Slo v enije, 5 ki g a je pripr a vila za sedmo zbor o - v anje Ar hi v sk eg a društv a Sl o v enije. A vt orica se v besed ilu spr ehodi sk ozi zgo - do vino tr adicije zbir anja in upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a na Slo v ensk em t er nat o po vzame še značilnosti delo v anja ar hi v sk eg a društv a od ustano vitv e: omenja sestank e, pos v et o v anja in t ečaje t er zbor o v anja in publik acije, s v ojo pozornost pos v eti tudi nesla vni 50-letnici podpisa spor azuma med Jugosla vijo in A v strijo o vr ačilu ar hi v sk eg a gr adi v a, ki še v edno ni bil ur esničen. Leta 1965, naj si do v olim r eči, da je bilo t o ob 10. obletnici , je takr atno Društv o ar hi v arje v Slo v enije izdalo v eč k ot 600 str ani obseg ajoč Vodnik po ar- hivih Slovenije . V u v odnik u je Jože Maček, t edanji pr eds ednik društv a, pojasnil moti v acijo za izdajo v odnik a: »Želeli smo, da bi zajel Vodnik kolikor mogoče celotno arhivsko gradivo v Sloveniji, ne glede na njegovo vrsto, pomen in čas nastanka. Zato nismo upo- števali le fonde, ki so jih zbrali arhivski zavodi, marveč v enaki meri tudi gradivo, ki so ga shranili za znanstvene ali kulturne namene drugi zavo- di (inštituti, muzeji, knjižnice) /.../ Vodniku je priključeno poglavje o arhi- vskem gradivu v tujini, ki zadeva Slovenijo ali Slovence. « 6 K o se tak o spr ehodimo sk ozi v sa ta leta delo v anja, prizade v anja, spopa - danja z v edno no vimi izzi vi, se za v emo, da je tudi naš se danji čas le k amenček v mozaik u zgod o vine. Današnji člani društv a mor amo deja vnosti društv a usmer - jati tak o, da bodo v podpor o našemu str ok o vnemu delu, ki se v se hitr eje spr e - minja, k ot se v se hitr eje spr eminja s v et ok oli nas. 5 Arhivi 1 (197 8), št . 1. 6 Vodnik po arhivih Slovenije (ur . Jože Žontar). Ljubljana: Društv o ar hi v arje v Slo v enije, 1965, str . 9–10. 12 Mojca Horv at: Uv odnik || E dit orial, str . 9–14 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Editorial MOJCA HOR V A T Pr esident of the Ar chi v al Society of Slo v enia I w arml y congr atulat e all members of the Ar chi v al Society of Slo v enia, as w e celebr at e Society ’s 70th anniversary this y ear . The Arhivi journal is cel - ebr ating this anni v ersary with the f ollo wing f eatur es pr eceding the r egular sec - tions: In her summary of the Society ’s 70-y ear hist ory , Nada Čibej emphasises the pub lications, education, and accomplishments of the Society w hile f ocusing on the r ecent 20 y ears and the futur e. She ends b y suggesting that the society oug ht t o r ecei v e a stat e a w ar d and that the pr esident of the nation has alr ead y been notified about the initiati v e; • The Ašk er c A w ar d and Ašk er c R ecognition A w ar d, w hic h ha v e been gi v en out bienniall y f or 22 y ears f or e x ceptional achie v ements in Slo v ene ar - chi v e r esear ch, ar e discussed b y Dr Andr ej Nar ed; • T anja Žohar pr o vides a quick o v erview of the sch edule f or all pr of essional stud y t ours fr om 2004 t o 2024. She included a table with a list of trips fr om 1958 until 2024 in the appendix, noting w hich ar chi v e (or r elat ed institution) w er e part of t ours; • Aleš Jambr ek pr o vide s a pr esentation table that inclu des the complet e hist ory of all 31 con v entions, including the y ear , location, society pr esi - dent , and r es olutions. A dditionall y , he discusses the con v entions fr om 2005 t o 2023; • A list of all honor ary members and a memorial r ecor d of tw o honor ary members w er e contribut ed b y Anja Pr ops, w ho g ather ed pr esentations on the se v en new l y confirme d honor ary members of the Society this y ear; • Dr Dejan Zadr a v ec gi v es an o v erview of the Viri series’ past , includes a list of v olumes pr oduced in the last 20 y ears, and e x amines the publications that hig hlig ht diff er ent hist orical er as. He disco v ers that , f or e x ample, the period fr om 1750 till the end of the 20th century is pr e v alent . A ccor ding t o the cont ent about half ar e of secular and half of ecclesiastical cont ent , w hile v arious pr ot ocols, lett ers, diaries or memoirs, chr onicles and other chart ers and r ecor d mat erials lead the w a y in t erms of ar chi v al mat erial; • The Arhivi periodical first f eatur ed es sa y s fr om con v entions, as Marija Čipić R ehar describes. Certain numbers w er e de v ot ed t o especiall y w or - th y ar chi vists (e.g., on the 50 th anni v ersary of the Ar chi v al Society , Dr . Jože Žontar’s 70th anni v ersary , Dr . F r ance Dolinar , Dr . Ema Umek, and Marija Oblak Čarni). The section discusses cir culation, a t opic that is becoming incr easing l y important as a r esult of online publication , and it stat es that an online publication shift is soon anticipat ed. This y ear , on Mar ch 26, 202 4, the Society held a f ormal academ y at the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia, as is cust omary f or such a v ener at ed mile - st one. Dr . Bojan C v elf ar , the k e ynot e speak er , Mat e vž Čelik Vidmar , the stat e secr etary at the Ministry of C ultur e of the R epublic of Slo v enia, and society pr esident Mojca Horv at all addr essed the audience dur ing the cer emon y . Nada Čibej lectur ed about the Society ’s past . The A cadem y ’s main e v ent w as the an - nouncing of se v en new honor ary members w ho had pr e viousl y made outstand - ing contributions t o the ad v ancement of Slo v ene ar chi v al science. Marija Hernja Mast en then spok e on their behalf. Let’s se e ho w r ound anni v ersaries ha v e been celebr at ed in the past . On the occasion of the 60th anniversary of the Ar chi v al Society of Slo v enia, the 13 Letnik 47 (2024), št. 1 Arhivi journal 7 published an article of f our f ormer pr esidents of the Society , Mir a Hodnik, Mirjana K ont estabile R o vis, Katja Z upanič and Gor dana Šö v eges Lipo v šek, w ho pr esent ed the Society ’s acti vities betw een 2004-2014, each fr om the time of their tw o-y ear t erm. The anni v ersary celebr ation w as combined in 2014 with the a w ar ding of the Ašk er c A w ar d and Ašk er c R ecognition A w ar d, w hile the spee ches of the then Pr esident Sonja Jazbec and the k e ynot e speak er , Dr Ignacij V oje, w ho f ocuse d on the education of ar chi vists, w er e published in the Arhivi journal. An entir e issu e of the journal w as de v ot ed t o commemor ating the Soci - ety ’s 50th anniversary . 8 The Society ’s Pr esident , Mir a Hodnik, wr ot e the pr ef - ace. Marija Oblak Čarni, a r etir ed f ormer dir ect or of the Ar chi v es of the R epub - lic of Slo v enia, pr epar ed tw o articles: one detailed the Society ’s hist ory fr om 1994 t o 2004 and the other detailed an unfulfilled ar chi v al agr eement betw een Y ugosla via and A ustria. Andr ej Nar ed, the society ’s secr etary at the time, com - piled the list of honor ary and r egular members. Dr Jože Žontar wr ot e about the influence of the Society on the de v elopment of ar chi v al acti vities, Dr V asilij Melik wr ot e about his memories of cooper ation with ar chi v es, and r etir ed ar - chi v al councillor P et er Ribnik ar summarised memories of the e v ents in the first t en y ears f ollo wing W or ld W ar II and the f ounding assembl y of the Association of Ar chi v al W or k ers of Slo v enia. Vladimir K ološa off er ed tw o inputs. The first one, w hich is full of int er esting anecdot es, dealt with the oper ations of the So - ciety fr om 1976 t o 1983 w hen K ološa serv ed as its secr etary . The second one f ocused on Slo v enian and Y ugosla v ar chi v al science fr om 1976 t o 1984. While Dr Ema Umek wr ot e about the Arhivi journal as its firs t edit or-in-chief, F r ance M. Dolinar , the Viri series’ 21-y ear edit or , wr ot e about the series’ origins. Mija Mr a v lja tackled the pr esentation of social e x cursions betw een 1954 and 2004. The af or ementioned contributions occupied about half of the jubilee number , f ollo w ed b y articles and discussions with a diff er ent t opic. In honour of its 40th anniversary , the Society r eleased Archival Society: 40 Years , 9 a special publ ication of 160 pages that included the f ollo wing: pr ef ace b y the Society ’s Pr esident Milica T r ebše Št olf a; the main contribution b y Marija Oblak Čarni, w hich details Society ’s hist ory , or g anisation, oper ation, ar chi v al legislation and ar chi v al netw or k, pr of essional de v elopment and education of ar chi v al w or k ers, publication of r esour ces and publica tions, r eturn of ar chi v al mat erials under int ernational tr eaties, cultur al and int ernational cooper ation; the r ecor d of Gašper Šmid on the functioning of the Society in independent Slo - v enia; bibliogr aph y of members of the Society; a list of members of boar ds, com - mitt ees and edit orial boar ds betw een 1954 and 1994; list of members of the Society betw een 1954 and 1994. In honour of the 40th Jubilee, the Association of H ist orical Societies Of Slo v enia pr oposed t o Milan K učan, the then-pr esident of the stat e, that the Ar chi v al Society of Slo v enia be gi v en a suitable decor ation. Their justification, w hich pr o vides an o v erview of the Society ’s oper ations, w as published in the Arhivi journal. The Pr esident subsequentl y a w ar ded the Soci - ety with the The Sil v er Or der of F r eedom on F ebruary 21, 1996. In honour of the 30th anniversary , a tw o-da y seminar and celebr ation in C ank arje v dom w er e document ed in the Arhivi journal b y the Society ’s then- pr esident , Kristina Šamper l Pur g. 10 The book Archival Fonds and Collections in Yugoslavia - SR Slovenia w as pr esent ed as the celebr ation ’s major e v ent , f ol - lo w ed b y honor ary speak er s, aft er w hich the 22 most deserving members of 7 Arhivi 37 (20 14), št . 2. 8 Arhivi 27 (20 04), št . 1. 9 Arhivsko društvo Slovenije – 40 let (ur . Br ane K ozina et al.). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v e - nije, 1995. 10 Arhivi 7 (198 4), št . 1–2. 14 Mojca Horv at: Uv odnik || E dit orial, str . 9–14 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia the Society w er e a w ar ded with r ecognitions. T w o speeches fr om the celebr a - tion w er e published in the same issue of the Arhivi , namel y The Science and Ar chi v es, author Dr V asilij Melik, and The Social R ole of Ar chi v es writt en b y Primož Hainz. In the first iss ue of the Arhivi journal (1978), the spee ch Twenty years of the Ar chi v al Society of Slo v enia of Marija Oblak Čarni w as published w hich w as pr epar ed f or the se v enth con v ention of the Ar chi v al Society of Slo v enia. 11 The author guides us thr oug h the hist ory of the tr adition of collecting and us - ing ar chi v al mat erials in Slo v enia. She then summarise s the char act eristics of the acti vities of the Ar chi v al Society since its f ounding: meetings, consultations and courses, con v entions, and publications. She also t ouches on the cont entious 50th anni v ersary of the signing of the agr eement betw een A ustria and Y ugosla - via r eg ar ding the r eturn of ar chi v al mat erial, w hich has still not been fulfilled. In 1965 , on the occasion of the 10th anniversary , the then- Society of Ar chi vists of Slo v enia issued a mor e than 600-page compr ehensi v e Guide to the Archives of Slovenia . In the edit orial, Jože Maček , the then Pr esident of the Soci - ety , e xplained the moti v ation f or issuing the guide: “We wanted to capture in the guide as much archival material in Slove- nia as possible, regardless of its form, importance, and date of creation. Therefore, we did not take into account only the fonds collected by archival institutions but also equally the material stored for scientific or cultural purposes by other institutions (institutes, museums, libraries) [...] The Guide includes a chapter on the archival materials abroad that relate to Slovenia or Slovenes.” 12 Aft er all these y ears of ende a v ours and har dships, w e come t o the r eali - sation that this moment in hist ory is but a sing le st one in the lar ger mosaic. The Society ’s members of t oda y ha v e t o st eer its oper ations so that it will sup - port our pr of essional w or k, w hich is e v ol ving quickl y along with the r est of the w or ld. 11 Arhivi 1 (197 8), št . 1. 12 Vodnik po arhivih Slovenije (ur . Jože Žontar). Ljubljana: Društv o ar hi v arje v Slo v enije, 1965, str . 9–10. 15 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, strokovno delo v anje, publicistik a, izobr aže v anje, zak onodaja, digitalno ok olje Key-words: Ar chi v al Society of Slo v enia, pr of essional acti vities, publications, education, legislation, digital en vir onment UDK 061.2:930.25(497.4)"1954/2024" Pr ejet o: 10. 4. 2024 Arhivsko društvo Slovenije – 70 let N AD A ČIBEJ Magistrica znanosti, ar hi v sk a s v etnica, dir ekt orica P okr ajinski ar hi v K oper , Kapodistriaso v tr g 1, SI-6000 K oper e-pošta: nada.cibej@ar hi v -k oper .si Izvleček A vt orica v prispe v k u pr edsta vi Ar hi v sk o društv o Slo v enije in se ozr e v pr e - t eklost , k o je bilo društv o ustano v ljeno, t er po vzame naloge, cilje in vizijo takr atnih člano v društv a. Ar hi v sk o društv o Slo v enije je v 70 letih delo v anja vtisnilo pečat na r azličnih podr očjih delo v anja. Izposta v ljena so prizade v a - nja društv a pri vzposta vitvi ja vne ar hi v sk e mr eže, a pr ed v sem skr b za izo - br aže v anje in usposabljanje k adr o v v ar hi vih. S t em so bili po v ezani tudi prvi k or aki v izdajat eljski deja vnosti društv a, iz česar se je r azvila u v elja v ljena pe - riodik a (Ar hi vi, Viri, Zborni ki). P oudar ek v prispe v k u je na no v ejšem obdo - bju in dosežkih t er deja vnostih društv a v zadnjih d v eh desetletij, k ot so zelo odme vna usposabljanja, seminarji, k olokviji, v log a dru štv a pri u v elja v ljanju r edneg a študija ar hi vistik e na v seh st opnjah, odzi vi na potr ebe ar hi v o v in u v ajanju digitalnih no v osti. Abstract THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA: 70 YE AR S The author pr esents the Ar chi v al Society of Slo v enia, r eflecting on the time of the society' s f ounding and summarising the objecti v es, goals, and visions of its constituents. Ov er the course of its se v en decades of oper ation, the Ar - chi v al Society of Slo v enia has made a lasting impact on a multitude of do - mains. The or g anisation has made gr eat strides in cr eating a public ar chi v al netw or k, but its primary f ocus is on ar chi v al personnel education and tr ain - ing. This w as also link ed t o the initial stages of the society's publishing en - dea v ours, fr om w hich pr ominent periodical journals (Ar hi vi/Ar chi v es, Viri/ Sour ces f or Sl o v enian Hist ory , con v ention papers) e v ol v ed. The article pri - maril y f ocuses on the past tw o decades, the accomplishments and acti vities of society , and not ew orth y e v ents lik e pr of essional tr aining, seminars, and colloquia. It also discusses the society's r ole in enf or cing the r egular stud y pr ogr amme of ar chi v al studies at all le v els, meeting the needs of ar chi v es, and intr oducing digital inno v ations. 16 Nada Čibej: Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 70 let , str . 15–25 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 1. Uvod Arhivsko društvo Slovenije je bilo ustanovljeno 27. aprila 1954 z imenom Druš tv o ar hi v skih dela v ce v Ljudsk e r epublik e Slo v enije. Leta 1960 se je druš tv o pr eimeno v alo v Društv o ar hi v arje v LR Slo v enije, in sicer k ot del Z v e - ze društ e v ar hi vist o v FLR J. Na željo članstv a se je leta 1966 pr eimeno v alo v Ar - hi v sk o društv o Slo v enije in t o ime nosi še danes. Že na začetk u naj poudarim, da tudi ta oris t emelji na št e vilnih obja v ah in prispe v kih mojih star ejših k olego v , ki so nastajali ob obletnicah in pr osla v ah v pr et eklem obdobju. Za zgod o vino društv a so zelo pomembna por očila o delu, ki jih društv o r edno obja v lja tak o v r e viji Arhivi k ot na s v oji spletni str ani, 1 zlasti v sak okr atni prispe v ki ob okr og lih obletnicah, 2 na v seza dnje je bil ob štirideseti obletnici druš tv a izdan zbor nik, pos v ečen društvu, 3 ob pet deseti obletnici dru - štv a je bila prv a št e vilk a Arhivov pos v ečena t emu jubileju 4 in ne nazadnje pri - spe v ek o v logi ADS v r azv oju ar hi vistik e. 5 O zbornik u ob štirideseti obletnici je že leta 1995 pr of. dr . T one F er enc zapisal, da je napisan tak o izčrpno, da »ne bo mogel nihče dodati kaj bistvenega, razen kakšno epizodo, npr. o zapletljajih pri volitvah predsednika (1958) in zanimivostih z društvenih strokovnih ekskurzij. « 6 T emu mnenju bi pritr dila in v prispe v k u dodala no v ejše deja vnosti dru - štv a, ki nam zagota v ljajo, da se naše stano v sk o društv o še v edno mladostno od - zi v a na v se potr ebe njego vih člano v , ar hi vistik e in družbe. 2. Pogled v preteklost Društv o je že od ustano vitv e za v ezano nalog am pospeše v anja in spodbu - janja r azv oja t er popularizacije ar hi v sk e str ok e in k ult urne dediščine t er u v e - lja v ljanju in pr ed v sem spošt o v anju ar hi v sk e poklicne etik e t er poslanstvu po - v ezo v anja v se h, ki jih zanima ali delujejo v ar hi v ski str oki. T ak oj na začetk u se je v elik o pozornosti pos v ečalo ur editvi ar hi v sk e službe v Slo v eniji, saj je bilo tr eba or g anizir ati mr ežo ja vnih ar hi v o v , tak o da pokri v a celotno območje dr- 1 Obja v a por očil o delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije od leta 2002 (manjk ajo por očila med leti 2007 in 2009) so dost opna na spletnih str aneh društv a: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/po- rocilo-o-delu-arhivskega-drustva-slovenije-v-mandatnem-obdobju-marec-2002 - -april-2004/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v eni- je-od-mar ca-do-okt obr a-2002/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-ar hi v sk eg a- drustv a-slo v enije-v -mandatnem-obdobju-april-2004-mar ec-2006/ ; http://www .ar hi v sk o- drustv o.si/por ocilo-o-delu-drustv a-za-2010/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o- delu-drustv a-za-2011/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-drustv a-za-2013/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-drustv a-za-2013-2/ ; http://www .ar hi v - sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-drustv a-za-2014/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por oci - lo-o-delu-drustv a-za-let o-2015/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-drustv a - -za-let o-2016/ ; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-del u-drustv a-za-let o-2017/; http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o-delu-izvrsneg a-odbor a-2018-2020/ . P or očila pr ed let om 2002 so dost opna v g lasilu Arhivi , pr a v tak o na spletnih str aneh društv a. Ar hi vi: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/ar hi vi/ (dost op: 19. 3. 2024). 2 Oblak Čarni: Dv ajset let Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 7–10; Šamper l-Pur g: Ob 30-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 77–78; Ob štiridesetletnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 107– 110; T r ebše Št olf a: Go v or pr edsednice ADS na XVI. Zbor o v anju ar hi v skih dela v ce v na Ptuju , 27–29. sept embr a 1995 , str . 110–111; Hodnik: P et desetletij delo v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 1–2; Jazbec: Go v or pr edsednice ADS ob 60. letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 191 –193; V oje: Go v or na pr osla vi ob 60-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, MOL, 23. okt ober 2014, str . 193–197. 3 Arhivsko društvo Slovenije – 40 let (ur . K ozina et al.). 4 Arhivi 27 (20 04), št . 1. 5 Č ibej: Vlog a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v r azv oju ar hi vistik e, str . 305–331. 6 F er enc: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, str . 159. 17 Letnik 47 (2024), št. 1 ža v e, poleg t eg a je k adr o v sk a zasedba v ar hi vih nujno potr ebo v ala pospešek in k ak o v ostno usposabljanje. Daljnosežni načrti, ki jih je zasta vilo društv o, k ažejo na izjemno vizijo pri članih društv a g lede ohr anjanja ar hi v sk eg a gr adi v a k ot t emelje v drža vnosti. Od prvi h k or ak o v , k o je društv o odločno in zr elo pr e vzelo pobudo o ur edi - tvi ar hi v sk e službe, r eše v anju per ečih t eža v , ki jih je za seboj na podr očju v ar o - v anja ar hi v sk eg a gr adi v a pustila v ojna, do prizade v anj k boljši izobr azbi in u v e - lja v ljanju str ok o vnih k adr o v , sk ozi izmenja v o znanj in izk ušenj, sk ozi f ormalna in nef ormalna izobr aže v anja, s publik acijami, pobudami, pr ek zak onodajnih pr edlogo v , dru štv o še danes ostaja nenadomestlji v del str ok o vne in znanstv ene r azv ojne poti ar hi vist o v t er ar hi vistik e k ot v ede, saj gr e za eneg a izmed najpo - membnejših poklice v za št e vilne v eje r azisk o v anja in delo v anja. V duhu nalog, ki jih je izv aja lo društv o, t er s ciljem, da ar hi v ski str ok o vni dela v ci delijo s v oje znanje in izk ušnje z drugimi in ob t em od drugih črpajo zna - nje, je društv o začelo z or g anizacijo zbor o v anj. Sk ozi let a so bile na zbor o v anjih obr a vna v ane št e vilne t eme, ki so bodisi pestile str ok o in str ok o vne dela v ce bo - disi nar ek o v al e spoprijeman je z no v ostmi. Zbor o v anja imajo v ečplast en pomen, na eni str ani je br ez d v oma potr ebna str ok o vna r azpr a v a o t emah in t eža v ah, ki so nam sk upne, na drugi socialno-družbena nota po v ezo v anja med ar hi v skimi str ok o vnimi dela v ci, na v sez adnje stik s str ok o vnjaki iz tujine ali iz drugih, z ar - hi vistik o po v ezanih podr očij. Med začetnimi deja vnostmi društv a sta bili skr b za usposabljanje k adr o v v ar hi vih in pr omocija ar hi vistik e. Za lažjo pripr a v o na str ok o vni izpit in se v eda pripomoček pri nadaljnjem delu so v društvu začeli izdajati serijo učbenik o v za dela v ce v ar hi vih in za popularizacijo str ok e samost ojne publik acije. A o v seh t eh deja vnostih bodo v eč pisali k olegi v nadalje v anju. Dejstv o, da se odnos in r a - zume v anje ja vnosti do ar hi vist o v , njiho v eg a poslanstv a in v loge spr eminjata iz »pomožneg a« dela v ca, ki se rvisir a znanost v str ok o vnjak a, ki deja vno ustv arja znanost in neposr edno s s v ojimi dejanji vpli v a na r azv oj znanosti v prihodnje, zagot o v o lahk o pripišemo tudi delo v anju društv a sk ozi sedem desetletij. Izjemno pomemben del delo v anja društv a je izdajanje publik acij. Že leta 1972 sta Ar hi v sk o društv o Slo v enije t er Slo v ensk a ak ademija znanosti in ume - tnosti obja vila pr ogr am edic ij, vir o v za slo v ensk o zgodo vino. Glasilo Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije Arhivi je s v ojo pot začelo leta 19 78 in od takr at izhaja k on - tinuir ano. 7 Glasilo izhaja že 45 let in t o je v času zgod o vinskih, družbenih in gospodarskih pr elomnic v Slo v eniji častitlji v a obletnica. Arhivi še danes ostajajo osr ednja znanstv ena in str ok o vna publik acija, ki je zar adi s v oje k ak o v osti u vr - ščena v mednar odne baze znanstv eno priznanih publik acij. Pr a v tak o serija Viri, ki prinaša izjemne znanstv eno obdelane t eme. Obe pub lik aciji v mednar odnem merilu v eljajo že desetletja za stičišče znanosti, ar hi vistik e, zgodo vine, pr a v a, upr a v e, ek onomije, ar hit ektur e. Da ne zanemarim še ene izjemne serije, ki pr a v tak o v elja za vir znanja v ar hi vistiki, zgodo vini, pr a vu, t o je bienalni zbornik pri - spe v k o v ob zbor o v anju, ki g a pripr a v lja društv o. V Sl o v eniji sta v šest desetih letih d v ajset eg a st oletja naloge, po v ezane s spr ejemanjem ar hi v sk e zak onodaje, imela zapisane Ar hi v ski s v et in k asneje Sk upnost ar hi v o v Slo v enije. 8 Ob t em izposta v ljam pomemben podat ek, da je v času, k o Ar hi v ski s v et ni v eč delo v al in Sk upnosti ni bilo, t e naloge opr a v ljalo društv o. Zelo mlado, k omaj deset let star o društv o je leta 1964 v odilo pripr a v e za spr ejetje r epublišk eg a ar hi v sk eg a zak ona. 9 Že na začetk u leta je R epubliški sekr etariat za k ultur o in pr os v et o nar očil Ar hi v sk emu društvu izdela v o elabo - r ata o stanju, t eža v ah in perspekti v ah ar hi v sk e službe v Slo v eniji, ki naj bi služil 7 Prv a tisk ana publik acija Arhivi je izšla 28. f ebruarja 1979 z letni co 1978: Arhivi 1 (1978), št . 1. 8 Uradni list SFRJ , št . 48/1964, u k az št . 667. 9 Oblak Čarni: D v ajset let …, str . 8. 18 Nada Čibej: Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 70 let , str . 15–25 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia k ot osno v a za r azpr a v o v r epubliški sk upščini, za sesta v o r epublišk eg a ar hi v sk e - g a zak ona in sedemletni načrt r azv oja k ultur e. 10 Vizion arstv o člano v društv a o t em, k ak o bi mor ala biti or g anizir ana ar hi v sk a infr astruktur a in delo, bi br ez t eža v prist ojnem ministrstv u citir ali tudi danes: »Treba je ustvariti zavode, ki bodo sami zmožni sistematičnega dela, ki bodo sproti vzdrževali stik z operati- vo, sistematično sproti prevzemali dozorelo gradivo in ga v ustaljenem delovnem procesu sproti obdelovali. Taki zavodi morajo imeti primerno velika, strokovno opremljena in pred požari varna skladišča, potrebne pomožne prostore, delavni- ce ter dovolj kadra različnih kvalifikacij. « 11 Pr os v etno-k ulturni zbor Sk upščine SR Slo v enije je na s v oji seji decembr a 1964 br ez pripo mb spr ejel pr edlag ane r ešitv e in nalo žil R epublišk emu sekr etariatu za k ultur o in pr os v et o, da pripr a vi osnut ek ar hi v sk eg a zak ona, ki je bil spr ejet leta 1966. 12 3. Društvo danes nadgrajuje dosežke in snuje nove Danes društv o tv ori približno 190 člano v , 13 ki deja vno sodelujejo tak o pri or g anih društv a k ot pri izv ajanju nalog in poslanstv a dr uštv a, od leta 2003 ima Ar hi v sk o društv o Slo v enije status društv a, ki deluje v ja vnem int er esu na podr o - čju k ultur e. V ar hi vistiki ni mogoče delo v ati, če nimat e opr a v ljeneg a str ok o vneg a izpi - ta. Namr eč, nazi v ar hi vist pridobi posameznik, ki ima ja vno v elja vno izobr azbo, pridobljeno po študijsk em pr ogr amu druge st opnje ustr ezne smeri, ozir oma iz - obr azbo, ki ustr eza t ej r a vni izobr azbe (8. r a v en) in je opr a vil str ok o vni izpit . 14 T o nam je samoume vno, a začetki pripr a v na str ok o vni izpit t emeljijo na deja v - nosti društv a. Med prvimi nalog ami Ar hi v sk eg a društv a v Slo v eniji je bilo or g a - nizir anje ar hi v skih t edno v . Ar hi v sk e t edne bi danes poimeno v ali v seži v ljenjsk o učenje. Društv o je od sameg a začetk a or g anizir alo pr eda v anja iz ar hi vistik e, po - slo v anja pri ustv arjalcih, pomožnih zgodo vinskih v ed, zgodo vine usta v e, zgodo - vine upr a v e in upr a vneg a poslo v anja, o r estituciji ar hi v sk eg a gr adi v a, o delo v a - nju ar hi v o v . Še ena pomembna deja vnost , ki jo je društv o začelo, je or g anizacija t ečaje v iz ar hi vistik e, ki so bili pripr a v a k andidat o v za opr a v ljanje str ok o vne - g a izpita. Sk or ajda ni potr ebe poudariti, da so usposabljanja in k onzultacije za str ok o vne izpit e postali r ed na deja vnost , medt em k o je imeno v anje člano v iz - pitne k omisije pr e vzelo pris t ojno ministrstv o, ki na spletni str ani zapiše, da je namen usposabljanja sezna niti pripr a vnik a z v arstv om ar hi v sk eg a gr adi v a k ot dela k ulturne dediščine, z njego vim ohr anjanjem in ar hi v sk o ja vno službo, mu omogočiti, da us v oji met ode dela na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a, t er g a pripr a viti na izpit in poznejše str ok o vno delo. 15 P omembna je tudi or g anizacija str ok o vnih seminarj e v v sodelo v anju društv a, medar hi v skih delo vnih sk upin in ar hi v o v , na k at er a se po v abijo tudi zunanji deležniki. T ak o je na primer društv o v letu 201 2 or g anizir alo seminar na t emo v arstv a dok umentacije v zdr a v stv enih ustano v ah, 16 medt em k o so bila 10 Žontar: P omen dela dr . Ser gija Vilf ana za r azv oj ar hi v o v in ar hi vistik e, str . 15–40. 11 Pr a v tam. 12 Zak on o ar hi v sk em gr adi vu in o ar hi vih. V : Uradni list SRS , št . 4/1966. 13 V zadnjih d v eh desetletjih je opazen tr end upadanja št e vila član o v , saj s seznama, obja v ljeneg a v r e viji Arhivi 27 (2004), ki g a je pripr a vil Andr ej Nar ed, izhaja, da je društv o imelo v eč k ot 220 člano v . 14 P odatki o zaht e v ah so dost opni na portalu – Ar hi vist: https://spot .go v .si/sl/deja vnosti-in-po - klici/poklici-in-str ok o vni-k adri/ar hi vist/ (dost op: 10. 4. 2024). 15 Ar hi vist: http s://spot .go v .si/sl/deja vnosti-in-poklici/poklici -in-str ok o vni-k adri/ar hi vist/ #str ok o vni-izpit (dost op: 10. 4. 2024). 16 H odnik et al.: Ar hi v sk o društv o pr aznuje …, str . 20. 19 Letnik 47 (2024), št. 1 pr eda v anja obja v ljena v zbornik u. 17 V letu 2013 je sledi l še seminar za zaposle - ne v Za v odih za v arstv o k ult urne dediščine Slo v enije. V zadnjem obdobju je h v a - le vr eden odzi v društv a na pogosta vpr ašanja s podr očja t olmačenja pr edpiso v . T ak o je društv o ob zbor o v anju v P ort or ožu leta 2017 18 in v Mariboru leta 2019 19 pripr a vilo okr og li mizi, na k at erih je pot ek ala r azpr a v a o pono vni upor abi inf or - macij ja vneg a značaja, v arstvu osebnih podatk o v , Zak onu o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta – ZA GOPP , 20 zak onsk o skladni izv edbi upr a vnih post opk o v v ar hi vih na primeru vpiso v s sklepom v R egist er ustv arjalce v . En od sklepo v r azpr a v e v Mariboru je bil, naj društv o or g anizir a k olokvij na t emo r azume v anja in t olmačenja pr edpiso v . 21 Društv o se je odzv alo in v letu 2020 or g anizir alo k olokvij o r azume v anju in izv ajanju ar hi v sk e zak ono - daje. 22 P omembnost t eme se je k azala v odzi vu na k olokvij, saj se g a je udeležilo v eč k ot 80 ljudi. 23 Nadalje v anje pobude je bila okr og la miza ob zbor o v anju leta 2021 v Rimskih T oplicah, 24 na k at eri je sodelo v al tudi pr edsta vnik inf ormacij - sk eg a pooblaščenca, in na zadnje leta 2023 ob spr ejetju no v eg a ZV OP -2, seminar na t emo No v osti, ki jih na podr očju ar hi v sk e deja vnosti, poslo v anja ar hi v o v in dost opa do ar hi v sk eg a gr adi v a u v aja Zak on o v arstvu osebnih podatk o v , 25 ki se g a je udeležilo približno 100 člano v in r azvilo ži v ahno de bat o. T o vrstna sr ečanja so v edno mot or str ok e, saj z izmenja v o vpr ašanj, odgo v or o v , mnenj, strinjanja in nestrinjanja, ar gument o v r ast emo v si. Društv o ni delo v alo le na podr očju nef ormalneg a izobr aže v anja z or g ani - zacijo zbor o v anj, t ečaje v , seminarje v , t em v eč je zelo zgo daj začelo z deja vnost - mi, po v ezanimi z or g anizacijo f ormalne izobr azbe ozir oma študija ar hi vistik e, ki bi študent om omogočil seznanit e v in pog lobit e v znanj na podr očju upr a vne zgodo vine, upr a v ljanja z gr adi v om, mat erialneg a v arstv a, str ok o vne obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a, r azume v anja zak onodaje, upor abe inf ormacijskih vir o v , da - nes še na podr očju v arstv a osebnih podatk o v , inf ormac ijsk e t ehnologije in digi - talneg a ok olja t er umetne int eligence. Prizade v anja, da bi or g anizir ali šolanje za potr ebe ar hi v o v , imajo v Slo v e - niji že dolgo tr adicijo. Na osno vi zv eznih načrt o v so od leta 1956 pot ek ale r az - pr a v e o šolanju ar hi vist o v tudi pri nas. P oja vili so se d v omi o ur esničenju eno - tne, takr at jugoslo v ansk e ar hi v sk e šole. 26 V endar pobuda Ar hi v sk eg a društv a, da se u v edejo pr eda v anja iz ar hi vistik e na oddelk u za zgodo vino takr atne Pri - r odoslo vne-mat ematično-filozof sk e f ak ult et e, t edaj ni bila spr ejeta. E dina šola, kjer so se v t em času lahk o šolali ar hi v ski dela v ci v Sl o v eniji, je bila enoletna šola za knjižničarje in ar hi v sk e pomočnik e pri Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Sk upnost ar hi v o v Slo v enije je po besedah Jožeta Žontarja, leta 1968, k o je bilo v v seh slo v enskih ar hi vih zaposlenih k omaj 23 dela v ce v z visok o izobr azbo, pri - pr a vila pr ogr am indi vidualn eg a usposabljanja, ki je obseg al t . i. osno vno uspo - 17 Kako do urejenih, varnih in hitro dostopnih dokumentov v zdravstvenih ustanovah (ur . Gr ab - nar). 18 Sklepi 28. zbor o v anja ADS v P ort or ožu: http://www .ar hi v sk o-d rustv o.si/sklepi-28-zbor o v a - nja-ads-v -port or ozu-05-in-06-okt ober-2017/ (dost op: 19. 3. 2024). 19 29. zbor o v anje Ar hi v sk eg a dr uštv a Slo v enije: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/29-zbor o v a - nje-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije-maribor-3-in-4-okt ober-2019/ (dost op:19. 3. 2024). 20 Uradni list RS , št . 85/2016 , uk az št . 3688. 21 Sklepi 29. zbor o v anja ADS, pobuda št . 2: http://www .ar hi v sk o-d rustv o.si/sklepi-29-zbor o v a - nja-ads-v -mariboru-3-4-okt ober-2019/ (dost op: 19. 3. 2024). 22 K olokvij o r azume v anju in izv ajanju ar hi v sk e zak onodaje: http ://www .ar hi v sk o-drustv o.si/ k olokvij-o-r azume v anju-in-izv ajanju-ar hi v sk e-zak onodaje/ (dost op: 19. 3. 2024). 23 H abjan: P or očilo o delu …, str . 197. 24 30. zbor o v anje Ar hi v sk eg a dr uštv a Slo v enije: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/30-zbor o v a - nje-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije/ (dost op: 19. 3. 2024). 25 ZV OP -2: Seminar za člane Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije: http ://www .ar hi v sk o-drustv o.si/ zv op-2-seminar-za-clane-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije/ (dost op: 12. 4. 2024). 26 Žontar: Ar hi v sk o šolanje v Slo v eniji, str . 111–117. 20 Nada Čibej: Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 70 let , str . 15–25 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia sabljanje v času pripr a vniš tv a in t . i. specialistično usposabljanje; prv o uspo - sabljanje se je zaključilo s str ok o vnim in drugo s t . i. specialističnim izpit om. Za pr es ojo zaht e vnosti specialističneg a usposabljanja, ki je obseg alo šest smeri, naj na v edem pr edmetnik za izpit , s k at erim se je prizn a v ala usposobljenost za delo na gr adi vu gospodarskih pr o v enienc od 18. st oletja dalje: t emelji statisti - k e in knjigo v odstv a, gospod arsk a zak onodaja, sist emi or g anizacijskih struktur podjetij, speci alna ar hi vistik a za gospodarsk e pr o v enie nce in vr ednot enje gr a - di v a gospodar skih pr o v enie nc. 27 Ob br anju takr atnih pr edlogo v sem pog lobila vtis o izjemni viziji člano v društv a in postala še bolj pr epričana o k ak o v ostno zasta v ljeni smeri delo v anja. Mor da bi k azalo pr et ehtati sist em usposabljanja in r azmisliti o sis t emu, ki je bil že posta v ljen, saj je še danes lahk o odlična osno v a tudi pri izv ajanju f ormalneg a izobr aže v anja. R azgo v ori in pobude za uni v erzit etno izobr aže v anje ar hi vist o v so bili leta 1977 na podlagi no v eg a statuta opr a v ljeni v Ljubljani na oddelk u za zgodo vino Filozof sk e f ak ult et e. R ezultat t eh prizade v anj, ki bi jih br ez t eža v označili k ot t ekt onsk e pr emik e v r azv oju str ok e, se k ažejo v u v edbi pr edmeta ar hi vistik a na študijski smer i zgodo vine v šolsk em letu 1978/1979, na začetk u v tr etjem in če - trt em semestr u k ot izbirni pr edmet t er v sedmem in osmem semestru k ot ob v e - zen pr edmet za študent e samost ojne smeri zgodo vine. 28 Nek aj desetletij k asne - je, zno v a na pobudo in z deja vnim sodelo v anjem društv a, je nacionalna k omisija R epublik e Slo v enije, ki potrjuje študijsk e smeri na uni v erzah, potr dila pr ogr am na Uni v erzi na Primorsk em in na uni v erzi Alma Mat er E ur opaea – ECM. Študij na drugi bolonjski st opnji je bil akr editir an leta 2016, na prvi st opnji na ECM je možno študir ati od leta 2017, na tr etji bolonjski st opnji od leta 2018, medt em k o je od leta 2019 pr edmet ar hi vistik a del pr ogr ama tudi na drugi bolonjski st opnji zgodo vine na Uni v erzi v Ljubljani. 29 T ak o hitr a u v elja vit e v študijsk eg a pr ogr ama ar hi vistik e na uni v erzah v Slo v eniji k aže na pomembnost ar hi vistik e, na za v edanje o pomenu ar hi v sk eg a gr adi v a, ne le za študij zgodo vine, t em v eč za šir ok o t emeljno r azg ledanost , za r azume v anje drža vnos ti in drža v otv ornosti, za pozna v anje de lo v anja upr a v e in pr a v a, za pozna v anje in u v elja v ljanje lastnih in splošnih člo v ek o vih pr a vic. Društv o in njego vi člani tudi danes v polni meri iz - polnjujejo še eno poslanstv o, ki bi g a ubesedila tak o: »Razvoj katere koli stroke, tudi arhivistike, venomer zahteva sodelovanje, usklajevanje, dobre prakse, izobra- ževanje, podporo širše strokovne javnosti. « Br ez omembe deja vnosti društv a na podr očju vr ačanja ar hi v sk eg a gr adi - v a ali na podr očju spr ejemanja ar hi v skih pr edpiso v bi pr edsta vit e v bila pomanj - klji v a. R estitucija na današnji st opnji r azv oja drža v je stv ar spošt o v anja lastnih vr ednostnih t emelje v , identit et e in ug leda drža v e v s v etu. V zadnjem obdobju iz - posta v ljam memor anduma društv a iz leta 2009 30 in let a 2013 31 o ner ešenih t e - 27 Pr a v tam. 28 Umek: Študij ar hi vistik e …, str . 48–49. 29 Izobr aže v anje in napr edek: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/izo br aze v anje-in-sodelo v a - nje/ (do st op: 19 . 3. 2024); Pr ogr ami študija na Alma mat er E ur opaea – 1. bolonjsk a st o - pnja: https://ww w .almamat er .si/ar hi vistik a-c22 (dost op: 19. 3. 2024); 2. bolonjsk a st opnja: https://www .almamat er .si/ar hi vistik a-in-dok ument ologija-c10 (d ost op: 19. 3. 2024); 3. bolonjsk a st opnja: https://www .almamat er .si/ar hi v sk e-znanosti-c31 (dost op: 19. 3. 2024); Uni v erza na Prim orsk em, F ak ult eta za humanistične študije – 3. bolonjsk a st opnja: https:// www .fhs.upr .si/sl/studij/3-st opnja/upr a v ljanje-k ulturnih (dost op: 19. 3. 2024); Uni v erza v Ljubljani, Filozof sk a f ak ult eta – 2. bolonjsk a st opnja: https://zgodo vina.ff.uni-lj.si/magistr - ski-studij-zgodo vina/studijski-pr ogr am-druge-st opnje-zgodo vina (dost op: 19. 3. 2024). 30 Sklepi 25. ar hi v sk eg a zbor o v anja, 4. sklep: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/sklepi-25-ar hi - v sk eg a-zbor o v anja-v -dolenjskih-t oplicah-14-16-okt ober-2009/ (dost op: 12. 4. 2024). 31 26. zbor o v anje ADS v No vi Gorici, Pr edsta vit e v Spomenice o ur editvi vpr ašanj ar hi v o v z r epu - blik o Ital ijo. P or očilo za let o 2013/14, t očk a 10: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por ocilo-o - -delu-drustv a-za-2013-2/ (dost op: 12. 4. 2024); Hodnik et al.: Ar hi v sk o društv o pr aznuje …, str . 19–20. 21 Letnik 47 (2024), št. 1 ža v ah vr ačanja ar hi v sk eg a gr adi v a iz Italije, naslo v ljenima na Ministrstv o za zu - nanje zade v e R S, Ministrstv o za k ultur o R S, na pr edsedn ik a R epublik e Slo v enije, na slo v ensk e diplomatsk e pr edsta vnik e v Italiji, na or g ane lok alne samoupr a v e in italijansk o sk upnost v Slo v eniji, v k at erih se zaht e v a, da R epublik a Slo v enija pr e vzame odločne k or ak e za izpolnit e v spor azumo v in dok ončno vrnit e v ar hi - v sk eg a gr adi v a, ki pr o v enie nčno sodi v slo v ensk e ar hi v e, in drugih pr edmet o v pr emične k ulturne dediščine iz slo v ensk eg a pr ost or a. Pri zak onodaji bi pr a v tak o omenila deja vnosti zadnjeg a obdobja. Kmalu po spr ejetju no v eg a zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih leta 2006 32 se je začela ži v ahna r azpr a v a o r ešitv ah v zak onu, ki so ali niso bile izv edlji v e. Društv o se je že leta 2010, k o so se začele sno v ati spr emem - be, v klj učilo v t e post opk e. 33 V es čas so se na društv eni r a vni or g anizir ala sr e - čanja in okr og le mize t er se je r azpr a v ljalo o pr edlag anih v sebinah in r ešitv ah. Spr emembe zak ona so zar adi za str ok o neuspešneg a r ef er enduma 34 zastale in leta 2013 pono vno oži v ele. Pri sno v anju spr ememb je društv o v es čas deja vno sodelo v alo s s v ojim članom v k omisiji. 35 No v ela je, klju b pono vnemu r ef er en - dumu, t okr at za str ok o uspešnemu tudi zar adi spr ememb v v olilnem sist emu, 36 st opila v v elja v o leta 2014. S t o no v elo nismo r ešili v seh str ok o vnih in poslo v - nih t eža v tak oj (denimo zaht e v o po no v em zak onu za zdr a v stv ene podatk e in spr ejetje zak ona o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta), 37 ki je bil spr ejet leta 2016. 38 K er je zak onodaja ži v a mat erija, sem pr epričana, da bo društv o nadalje v alo z or g anizacijo seminarje v in izobr aže v anj g lede iz boljša v in spr ememb v zak onodaji in tak o je pr a v . V si, ki tv orimo t o dru - štv o, k ot člani, se mor amo odzi v ati in delati na izboljša v ah. Društv o se od zi v a na v se, k ar posr edno in neposr edno vpli v a na ar hi v e, ar hi v sk o gr adi v o in se v eda na v se člane društv a. Društ v o je v okviru s v ojih or - g ano v v ečkr at r azpr a v ljalo o poenot enju str ok o vnih izh odišč in na v odil ustv ar - jalcem ar hi v sk eg a gr adi v a in nastala je pobuda o ustano vitvi medar hi v skih de - lo vnih sk upin za r azlična podr očja (upr a v a, pr a v osodje, šolstv o, gospodarstv o, zdr a v stv o in sociala, k ultur a, v no v ejšem času še inf ormatik a in str ok o vno iz - r azje), v k at er ih bi sedeli ar hi visti iz v seh slo v enskih ar hi v o v , prist ojni za ist o podr očje, in tam poisk ali sk upno, poenot eno r ešit e v t er tak o lažje nast opali do ustv arjalce v . P obuda društv a je postala sesta vni del r edneg a delo v anja ar hi vi - st o v in nihče si ni v eč pr eds ta v ljal obr a vna v e str ok o vnih vpr ašanj br ez sodelo - v anja delo vne sk upine. P omembnost je pr epoznal tudi zak onodajalec, saj je na pr edlog str ok o vne k omisije za pripr a v o pr edlog a zak ona pri prist ojnem mini- 32 Uradni list RS , št . 30/2006, uk az št . 1229. 33 H odnik et al.: Ar hi v sk o društv o pr aznuje …, str . 18. 34 P or očilo Drža vne v olilne k omisije, k ončni ur adni izidi: https://www .d v k -rs.si/v olitv e-in-r e - f er endumi/r ef er endumi/v olitv e-r ef er enduma/r ef er endum-o-zak onu-o-spr emembah-in-do - polnitv ah-zak ona-o-v arstvu-dok umentarneg a-in-ar hi v sk eg a-gr adi v a-t er-ar hi vih/ (dost op: 19. 3. 2024). 35 H odnik et al.: Ar hi v sk o društv o pr aznuje …, str . 18–19. 36 90. člen Usta v e R S. 37 Odločba Usta vneg a sodišča št . U-I-70/12 z dne 21. 3. 2014. V : Uradni list RS , št . 24/2014. Usta vno sodišče je z odločbo št . U-I-70/12, z dne 21. mar ca 2014 , odločilo, da je ZVD A G A, če med ar hi v sk o gr adi v o u vršča tu di gr adi v o izv ajalce v zdr a v stv ene deja vnosti, ki so po t em zak onu opr edeljeni k ot ja vnopr a vne osebe, in ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pa - cient o v , v neskla dju z Usta v o. Hkr ati je določilo tudi način izvršitv e s v oje odločitv e. Zar adi spošt o v anja pr a vic pacient o v je od ločilo, da se do u v elja vitv e drug ačne zak onsk e ur editv e za gr adi v o izv ajalce v zdr a v stv ene deja vnosti, ki so po t em zak onu opr edeljeni k ot ja vnopr a vne osebe, ki je po t em zak onu opr ede ljeno k ot ja vno ar hi v sk o gr adi v o in v sebuje osebne podatk e o zdr a v lj enju pacient o v , ne upor ab lja ur edit e v po ZVD A G A in po izv ršilnih pr edpisih, izdanih na njego vi osno vi. Gl.: Uradni list RS , št . 85/2016, uk az št . 3688. 38 Uradni list RS , št . 85/2016 . 22 Nada Čibej: Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 70 let , str . 15–25 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia strstvu medar hi v sk e delo vne sk upine uzak onil in naložil ministrstvu imeno v a - nje člano v . 39 P odpor a str oki in ar hi v skim institucijam je poslanstv o, ki g a društv o ur esničuje z v semi s v ojimi r esursi. V si ar hi vi lahk o iz naše pr et eklosti ponudi - mo dok az o deja vnosti društv a pri ur esniče v anju za ar hi v in ar hi v sk o gr adi v o pomembnih zaht e v , infr astrukturnih, k adr o v skih, str ok o vnih, or g anizacijskih, mednar odnih. V zadnjem času sta t o zagot o v o podpor a Zgodo vinsk emu ar hi vu Ljubljana ob deložaciji iz str ani Mestne občine Ljubljana iz leta 2019, pri čemer občino upr a vičeno okr ca, da ni sposobna videti dlje od le posesti pisarn in br ez sleherneg a občutk a za zgodo vino lastne občine posta vi ar hi v pr ed vr ata, 40 do podpor e v sem ar hi v om v času »k or onsk eg a« obdobja, k o je društv o st opilo v ospr edje pri zaht e vi po pono vnem odprtju ar hi v o v za ja vnost . Ne le podpor a str oki, družbena odgo v ornost društv a je bila v tistih zaht e vnih časih izjemna, saj so Nacionalni inštitut za ja vno zdr a vje seznanili, da namer a v a društv o za s v oje člane or g anizir ati spletni pos v et z naslo v om » V arno odprtje ar hi v o v v času k or ona virusa« in str ok o vnjak e z inštituta po v abili, naj se udeležijo pos v eta in prispe v ajo k učink o vit ejšemu r eše v anju nastale pr oblematik e. 41 4. Nove poti P og led v priho dnost , tak o pri r azv oju str ok e k ot pri sodelo v anju, je tudi v Ar hi v sk em društvu Slo v enije usmerjen v r azv oj no vih t ehnologij in podpor o prizade v anjem ar hi vistik e g lede v arnosti, dost opnosti in v er odost ojnosti digi - talneg a ar hi v a. T o smo člani izk usili lani na s v ojem 31. zbor o v anju v Bohinjski Bistrici. 42 Na t emo » Ar hi vi k ot centri inf ormacij: možnosti in priložnosti upor a - be digi talnih t ehnologij pri ohr anjanju, upor abi in pr omociji ar hi v sk eg a gr adi - v a« je bil odzi v odličen tak o pri prija v ljenih zelo k ak o v ostnih prispe v kih k ot tudi v od zi vu in udeležbi člano v . Še r azločnejša usmerit e v in skr b za r azv oj sta bili r azvidni iz pripr a v e in izv edbe okr og le mize, na k at eri je bil poudar ek na umetni int eligenci in možnosti vpelja v e no vih digitalnih pr oceso v v ar hi v e, pr enosu do - brih pr ak s iz sor odnih institucij, str ok o vni t erminologiji s podr očja digitalizacije in drugih odpr tih vpr ašanjih. 43 No v ost , ki smo ji bili priča na okr og li mizi, je hi - bridna izv edba, t or ej ist očasno spr emljanje v d v or ani in po spletu, sodelujoči pri r azpr a vi so bili prisotni v d v or ani in s pomočjo aplik acije. Hv ale vr eden je uspeh društv a in njego vih člano v pri izboru sogo v ornik o v z Instituta Jožef St ef an t er s F ak ult et e za r ačunalništv o in inf ormatik o, pr a v tak o so spr ejemali vpr ašanja iz d v or ane in s pomočjo aplik acije, tudi pr eizk us zaupanja v umetno int eligenco je bil zanimi v in poučen; k ak o r a vnati z umetno int eligenco, da dobimo r ele v antne podatk e, in k ak o biti kritičen do pridobljenih podatk o v , k er je manipulacija z inf ormacijami zelo pr epr osta (v saj v t ej f azi r azv oja umetne int eligence), k ar smo tudi nazorno videli na izposta v ljenih primerih. Ob prizade v anjih v seh na v sebinski in t ehnični r a vni za izv edbo zbor o v anja in okr og le mize odgo v orno tr dim, da je društv o na šir ok o odpr lo vr ata in v k or ak alo v digitalno dobo. 39 ZVD A G A - A, 21. člen. V : Uradni list RS , št . 51/2014. 40 Pismo podpor e Zgodo vinsk emu ar hi vu Ljubljana, Ar hi v sk o druš tv o Slo v enije, dne 2. 12. 2019: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/pismo-podpor e-zgodo vinsk emu-ar hi vu-ljubljana/ (dost op: 19. 03. 2024). 41 P ozi v k oceni možnosti pono vneg a odprtja ar hi v skih čitalnic, naslo v ljeno na Nacionalni inšti - tut za ja vno zdr a vje (NIJZ), Ar hi v sk o društv o Slo v enije, dne 13. 3. 202 1: http://www .ar hi v sk o - -drustv o.si/pozi v -nijz -k -oceni-moznosti-pono vneg a-odprtja-ar hi v skih-citalnic/ (dost op: 19. 3. 2024). 42 31. zbor o v anje Ar hi v sk eg a dr uštv a Slo v enije: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/31-zbor o v a - nje-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije/ (dost op: 12. 4. 2024). 43 Spletni pr enos okr og le mize 31. zbor o v anja ADS: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/spletni - -pr enos-okr og le-mize-31-zbor o v anja-ads/ (dost op: 12. 4. 2024). 23 Letnik 47 (2024), št. 1 5. Naše omrežje, ki si zasluži nagrado Delo v anje društv a je pomembno in nujno za ar hi vistik o in ar hi v sk e str o - k o vne dela v ce. P omembno je k ot mot or str ok e, k ot po v ezo v alni člen, k ot medi - at or , na v sezadnje k ot naše socialno omr ežje. Društv o pr edsta v lja tak o k or enine in bazo člano v k ot tudi vizijo in g las. V se t o potr ebujemo za zdr a v r azv oj str ok e in posameznik a. In društv o uspehe nagr adi. Ar hi v sk o društv o Slo v enije t or ej bienalno podeljuje Ašk er če v o nagr ado in Ašk er če vi priznanji, naj višja priznanja na podr očju ar hi vistik e. Društv o je od leta 1995 tudi nosilec častneg a znak a s v obode R epublik e Slo v enije, ki g a je pr ejelo ob 40. obletnici delo v anja. P o tridesetih letih je čas, k o si br ez d v oma zasluži pono vno odlik o v anje iz r ok pr edsednice drža v e in pobu - da za odlik o v anje, ki jo je podpr l s v et dir ekt orje v ja vnih ar hi v o v , je že v njenih r ok ah. VIRI P or očilo o izidu g laso v anja in o izidu zak onodajneg a r ef er enduma o Zak onu o spr emembah in dopolnitv ah Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (ZVD A G A - A), ki je bil 8. 6. 2014. V : Uradni list RS, št . 47/2014. Gl. tudi: https:// www .d v k -rs.si/fileadmin/user_upload/dok umenti/v olitv e/r ef er endum_2014/P or oci - lo-o-izidu-r ef er enduma-o-ar hi vih-2014.pdf (dost op: 12. 4. 2024). ZAKONODAJA Odločba Usta vneg a sodišča št . U-I-70/12 z dne 21. 3. 2014. V : Uradni list RS , št . 24/2014. Usta v a R epublik e Slo v enije. V : Uradni list RS , št . 33/1 991-I, 42/1997 – UZS68, 66/200 0 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2 004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2 006 – UZ121,140,143, 47/20 13 – UZ148, 47/2013 – UZ90,97,99, 75/2016 – UZ70a in 92/2021 – UZ62a. Zak on o ar hi v sk em gr adi vu in o ar hi vih. V : Uradni list SRS , št . 4/1966. Zak on o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta – ZA GOPP . V : Uradni list RS , št . 85/2016 . Zak on o Ar hi v sk em s v etu Jugosla vije. V : Uradni list SFRJ , št . 48/1964. Zak on o v arstvu ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a t er ar hi vih – ZVD A G A. V : Uradni list RS , št . 30/2006 in 51/2014. SPLETNI VIRI Ar hi vi: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/ar hi vi/ (dost op: 19. 3. 2024). Ar hi v sk o društv o Slo v enije – spletna str an: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/ (dost op: 19. 3. 2024). Deja vnosti in poklici – spletni portal SPO T : https://spot .go v .si/sl/deja vnosti-in - -poklici/poklici-in-str ok o vni-k adri/ar hi vist/ (dost op: 10. 4. 2024). P or očilo Drža vne v olilne k omisije, k ončni ur adni izidi: http s://www .d v k -rs.si/ v olitv e-in-r ef er endumi/r ef er endumi/v olitv e-r ef er enduma/r ef er endum-o-zak onu-o - -spr emembah-in-dopolnitv ah-zak ona-o-v arstvu-dok umentarneg a-in-ar hi v sk eg a-gr a - di v a-t er-ar hi vih/ (dost op: 19. 3. 2024). Uni v erza Alma Mat er E ur opaea: https://www .almamat er .si/ (dost op: 19. 3. 2024). VIRI IN LITERA TURA 24 Nada Čibej: Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 70 let , str . 15–25 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Uni v erza na Primorsk em, F ak ult eta za humanistične študije: https://www .fhs. upr .si/sl/studij/3-st opnja/upr a v ljanje-k ulturnih (dost op: 19. 3. 2024). Uni v erza v Ljubljani, Filozof sk a f ak ult eta, Oddelek za zgodo vino: https://zgodo - vina.ff.uni-lj.si/magistrski-studij-zgodo vina/studijski-pr ogr am-druge-st opnje-zgodo - vina (dost op: 19. 3. 2024). LITERATURA Arhivi: Zbornik ob petdesetletnici Arhivskega društva Slovenije 27 (2004), št . 1. Arhivi 1 (1978), št . 1. Arhivsko društvo Slovenije – 40 let (ur . Br ane K ozina et al.). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 1995. Čibej, Nada: Vlog a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v r azv oju ar hi vistik e. V : Arhivi 45 (2022), št . 2, str . 305–331. F er enc, T one: Ar hi v sk o društv o Slo v enije – 40 let . V : Arhivi 18 (1995), št . 1–2, str . 159–160. Habjan, Hana: P or očilo o delu izvršneg a odbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v mandatnem obdobju 2018–2020. V : Arhivi 43 (2020), št . 1, str . 195–201. Hodnik, Mir a, K ont estabile R o vis, Mirjana, Z upanič, Katja, Šö v egeš Lipo v šek, Gor - dana: Ar hi v sk o društv o pr aznuje 60 let s v ojeg a obst oja. V : Arhivi 37 (2014), št . 2, str . 11–21. Hodnik, Mir a: P et desetletij de lo v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 27 (2004), št . 1. Jazbec, Sonja: Go v or pr edsednice ADS ob 60. letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V: Arhivi 37 (2014), št . 2, str . 191–193. Kako do urejenih, varnih in hitro dostopnih dokumentov v zdravstvenih ustanovah: zbornik predavanj Seminarja o varstvu dokumentacije v zdravstvenih ustanovah, v Arhivu RS, 18. 6. 2012 (ur . Marija Gr abnar). Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2012. Nar ed, Andr ej: Člani Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v letu 2004. V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 21–24. Ob štirid esetletnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, Z v eza zgodo vinskih društ e v , dr . Jer a V od ušek Starič, Pr edlog za ustr ezno odlik o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije ob njego vi 40-letnici. V : Arhivi 18 (1995), št . 1–2, str . 107–110. Oblak Č arni, Ma rija: Ar hi v sk o društv o Slo v enije v letih 1994 –2004; Ob pet dese - tletnici društv a. V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 3–20. Oblak Čarni, Marija: Dv ajset let Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 1 (1978), št . 1, str . 7–10. Šamper l-Pur g, Kristina: Ob 30-letnici Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 7 (1984), št . 1–2, str . 77–78. T r ebše Št olf a, Milica: Go v or pr edsednice ADS na XVI. Zbor o v anju ar hi v skih dela v - ce v na Ptuju, 27-29. sept embr a 1995. V : Arhivi 18 (1995), št . 1–2, str . 110–111. Umek, Ema: Študij ar hi vistik e na Oddelk u za zgodo vino Filozof sk e f ak ult et e v Ljubljani. V : Arhivi 1 (1978), št . 1, str . 48–49. V oje, Ignacij: Go v or na pr osla vi ob 60-letnici Ar hi v sk eg a druš tv a Slo v enije, MOL, 23. okt ober 2014. V : Arhivi 37 (2014), št . 2, str . 193–197. Žontar , Jože: Ar hi v sk o šolanje v Slo v eniji. V : Arhivski Vjesnik 40 (1997), str . 111– 117. Žontar , Jože: P omen dela dr . Ser gija Vilf ana za r azv oj ar hi v o v in ar hi vistik e. V : Arhivistika – zgodovina – pravo: Vilfanov spominski zbornik . Gr adi v o in r azpr a v e 30. Lju - bljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2007, str . 15–40. 25 Letnik 47 (2024), št. 1 THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA: 70 YE AR S The Ar chi v al Society of Slo v enia w as f ounded on April 27, 1954, under the name of the Society of Ar chi v al W or k ers of the P eople’s R epublic of Slo v enia. In 1960, the society w as r enamed the Society of Ar chi vists of the P eople’s R epublic of Slo v enia, as part of the F eder ation of Societies of Ar chi vists of the FPR Y ugo - sla via. It w as r enamed the Ar chi v al Society of Slo v enia in 1966, at the r equest of its members, and it continues b y that name t o this da y . Since its f ounding, the society has made a commitment t o f ost ering the gr o wth and public a w ar eness of the ar chi v al pr of ession and cultur al heritage, as w ell as t o upholding and, most importantl y , r especting the standar ds of ar chi v al pr of essional ethics, with the objecti v e of uniting all those in v ol v ed in or emplo y ed b y the ar chi v al pr of es - sion. Th e soci ety's initial acti vities included encour aging ar chi v al studies and pr o viding staff with tr aining in ar chi v es. Publishing publications, or g anising pr of essional seminars, acti vities r elat ed t o the or g anisation of f ormal education or ar chi v al studies, acti vities in the field of r estitution and succession, cooper a - tion in the pr epar ation of legislati v e acts, and acti v e support of the pr of ession and ar chi v al institutions constitut e an e xtr emel y important part of society's acti vities. E v en t oda y , the society and its members full y fulfil another mission, w hich I w ould phr ase it this w a y: “The de v elopment of an y pr of ession, includ - ing ar chi v al science, al w a y s r equir es cooper ation, coor dination, good pr actices, education, and the support of the wider pr of essional community . ” The society curr entl y has about 190 members w ho acti v el y participat e both in its bodies as w ell as in carrying out its goals and missions. Members also r espond t o an ything that has an impact on the ar chi v es, ar chi v al mat erial, and, of course, other members of the society , both dir ectl y and indir ectl y . The Ar chi - v al Society of Slo v enia has been r ecognised as an or g anisation that pr omot es cultur e in the public int er es t since 2003. R eg ar ding the futur e, the Ar chi v al So - ciety of Slo v enia is committ ed t o supporting the eff orts of ar chi v al science t o ensur e the pr ot ection, accessibility , and cr edibility of digital ar chi v es and the de v elopment of new t echnologies thr oug h cooper ation and the ad v ancement of the pr of ession. F or ar chi v al science and pr of essional w or k ers in ar chi v es, society's op - er ations ar e cr ucial and indi spensable. It is significant as a dri ving f or ce behind the pr of ession , a connecting link, a mediat or , and finall y as our social netw or k. The or g anisat ion stands f or the vision and v oice, as w ell as the r oots and mem - bership base. All of this is necessary f or the health y gr o wth of the pr of ession and the indi vidual. SUMMAR Y 27 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: častni člani, Marija Hernja Mast en, Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa, Jedert V odopi v ec T omažič Key-words: honor ary members, Marija Hernja Mast en, Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa, Jedert V odopi v ec T omažič UDK 929:930.25(497.4):061.2-057.95 Pr ejet o: 16. 5. 2024 Predstavitev novo imenovanih častnih članic in članov Arhivskega društva Slovenije ANJ A PR OPS (ur .) konservatorka restavratorka Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a ulica 1, SI–1102 LJUBLJ AN A, e-pošta: anja.pr ops@go v .si Izvleček Ob 70. obletni ci Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije se je dosed anjim častnim članom pridružilo sedem no vih imen. Odločit e v o pode litvi nazi v a častneg a člana spr ejema zbor člano v na podlagi pr edlog a izvršne g a odbor a društv a. V skladu s 13. členom Pr a vil Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije lahk o pisno pobudo za imeno v anje poda k at eri k oli or g an društv a ali najmanj trije člani društv a. Častni član lahk o postane tak o slo v enski k ot tudi tuji polnoletni drža v ljan. P odelit e v nazi v a častneg a člana ni le priznanje posamez nik om, t em v eč tudi priznanje za njiho v tr ajni prispe v ek k bog astvu ar hi v sk e dediščine Slo - v enije. Seznam častnih člano v , ki seže v let o 1983, priča o bog ati zgodo vini in r aznolik osti prispe v k o v posameznik o v k r azv oju ar hi v sk e str ok e in delo v a - nju društv a. Med častnimi člani najdemo str ok o vnjak e s podr očja ar hi vistik e, zgodo vine in sor odnih disciplin, ki so s s v ojim delom pustili neizbrisen pečat na podr očju ohr anjanja k ulturne dediščine. Abstract PRESENT A TION OF THE NEWL Y APPOINTED HONORAR Y MEMBER S OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA On the occasio n of the 70th anni v ersary of the Ar chi v al Society of Slo v enia, se v en new names joined the curr ent honor ary members. The decision t o a w ar d the titl e of honor ary member is made b y the assembl y of members on the basis of the pr oposal of the e x ecuti v e boar d of the Society . A writt en initiati v e f or appointment ma y be submitt ed b y an y bod y of the Society or b y at least thr ee members, in compliance with Article 13 of the R ules of the Ar chi v al Society of Slo v enia. An honor ary member can become both a Slo v e - nian and a f or eign adult citizen. The a w ar d of the title of honor ary member is not onl y a r ecognition of indi viduals, but also a r ecognition of their lasting contribution t o the richness of the ar chi v al heritage of Slo v enia. Commenc - ing in 1983, the list of honor ary members bears witn ess t o the numer ous and v aried contributions made b y indi viduals t o the ad v ancement of the ar - chi v al pr of ess ion and the functioning of the association. Experts in ar chi v al science, hist ory , and r elat ed fields w ho ha v e made a la sting contribution t o the pr eserv ation of cultur al heritage ar e among the honor ary members. 28 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 1. Marija Hernja Masten (a vt orica Katja Z upanič) Marija Hernja Mast en je bila r ojena v obr - tnišk o-lončarski družini Hernja v Ormožu, ki se je leta 195 5 pr es elila na Ptuj. Njen oče je bil poznan k ot zadnji ptu jski lončar . Odnos do pr et eklosti in s v ojeg a mesta je začela r azvijati že zelo zgodaj, saj so se v anjo vtisnile št e vilne podobe mestne ar hit ektur e in zgodbe ljudi, pot em k o je sk upaj z očet om k ot majhna deklica prisostv o v ala pri v gr adnjah lončenih peči na domo vih nar očnik o v . Učenje violine v mladosti ji je dalo tist o potr ebno disciplino in vztr ajnost , ki ju je pri s v ojem delu potr ebo v ala, k ot v elik a ljub it eljica kina (bili so sosedi Mestneg a kina Ptuj) je s v oje obzorje širi - la tudi s sedm o umetnostjo, medt em k o je njena ži v ljenjsk a ener gija prišla do izr aza v plesni šoli, kjer je najr aje uži v ala v ritmih sambe, k ar ustr eza tudi njenemu značaju. K ot sama po v e, je bila njena zaposlit e v v ar hi vu naključna. P o k ončani gimnaziji jo je po - klical pr of. dr . Ant on Klasin c, takr atni r a vnat elj ptujsk eg a ar hi v a, in jo po v abil v ar hi v . V edel je, da Marijo izr edno zanima zgodo vina, tudi njene naloge so izst opale. Delati je začela k ot ar hi v sk a r ef er entk a, po desetih letih je postala ar hi v sk a str ok o vna sodela v k a – upr a vna dela v k a in k a - sneje ar hi vistk a. Ob delu je k asneje diplomir ala in tak o polnih štirideset let spozna v ala v se plati s v ojeg a poklica, ki g a je (in g a še) doži v ljala k ot poslanstv o. Ar hi v ji je tudi v selej nudil ok olje, v k at er em se je lahk o r azvijala in v ključe v ala v r a - zne t ok o v e r azisk o v anja. S v ojih začetk o v v ar hi vu se r ada spominja. T ak o iz v emo, da je bil del delo vneg a časa name - njen študiju: spozna v anju zgodo vine ar hi vistik e, administr acije, ki se je čez st oletja spr eminjala, pr euče v anju pr a vnih vpr ašanj, zgodo vini s v oje - g a kr aja. T o je za ar hi vista ključno, saj mor a ta biti »zelo šir ok o odprt člo v ek«. Mnogokr at so na t er enu dobese dno r eše v ali gr adi v o pr ed uniče - njem. T o je bil tudi čas int enzi vne f aze r azv oja in etablir anja slo v ensk e ar hi v sk e str ok e. Izmed št e - vilnih vpr ašanj sta izst opali inger enca nad ar hi vi in po v ezanost ar hi v o v z ja vnostjo. V str oki so bila št e vilna nedod elana podr očja met odologij str o - k o vneg a dela, k ot so odbir anje gr adi v a, pr e vze - manje gr adi v a v ar hi v , v oden je e videnc, ur ejanje, popiso v anje in izdela v a pripomočk o v za upor abo t er upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a. Ar hi vi niso ime - li niti splošneg a pr eg leda nad lastnim gr adi v om, obstajal je le en splošni popis, ki g a je pripr a vila Sk upnost ar hi v o v Slo v enije leta 1965. P or ajala so se št e vilna vpr ašanja v zv ezi z met odologijo njiho v e izdela v e in obja v o. Marija je bila del v seh Marija Hernja Masten (Foto: Osebni arhiv Marije Hernja Masten) 29 Letnik 47 (2024), št. 1 t eh dog ajanj, v sesk ozi se je deja vno ukv arjala tak o z vpr ašanji in t eža v ami iz ar hi v sk e znanosti k ot tudi s pr euče v anjem star ejšeg a ar hi v sk eg a gr adi v a in po - sledično zgodo vine območja, ki g a ar hi v pokri v a. Delala je za r estitucijo ar hi v sk eg a gr adi v a, kjer je opr a vila popiso v anje gr adi v a v Štajersk em deželn em ar hi vu sk upaj z dr . T onet om Ožingerjem, dr . Jo - žet om Mlinaričem in dr . P etr om P . Klasincem. Njen osebni stik s Štajerskim de - želnim ar hi v om v Gr adcu je omogočil pomoč v v ojni prizadet emu ar hi vu BiH, da so mu dosta vili ar hi v sk o opr emo. Za pr epozna vnost ar hi v a in njego v eg a dela je opr a vila pionirsk o delo, k o je u v edla str ok o vne og lede v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuj u. V ečino delo vne do be je bil njena pog la vitna deja vnost skr b za star ejše ar hi v sk o gr adi v o. V okviru s v ojeg a znanstv eneg a dela, ki g a je pos v etila r azisk o - v anju star ejše zgodo vine ormošk o-ptujsk eg a območja, je izv edla št e vilna pr eda - v anja, k olokvije in znanstv ene simpozije. Med najpomembnejše pr ojekt e, ki jih je v odi la, spadata r azisk o v anje in obdela v a obeh ohr anjenih ptujskih statut o v (1376 in 1513), za k at er a so izdali tudi f ak simile. P od njenim v odstv om so na t emo ptujskih statut o v izv edli v eč znanstv enih simpozije v , izdali zbornik r az - pr a v in r azlične publik acije. R azisk ala je tudi pečat e in gr b mesta Ptuja, ptujsk e meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna r azisk a v a je bila pos v ečena zgo - do vini domini k ansk eg a samostana. Pr ed v sem k ot ur ed nica zbornik o v je sode - lo v ala s št e vilnimi društvi, osno vnošolcem, dijak om in študent om je pomag ala pri pripr a vi r azisk o v alnih in diplomskih nalog. Sesta vni del stik o v z ja vnostjo so bile tudi stalne in občasne r azsta v e, pri čemer je bila a vt orica ali je v timu sodelo v ala k ot soa vt orica. V letih 1996–1 998 je bila pr edsednica Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, ki je bilo pomemben člen v r azv oju ar hi v sk e str ok e in je ob s v ojih letnih zbor o v anjih obr a vna v alo v se vrst e str ok o vnih vpr ašanj. Njena prizade v anja so tudi v društvu str emela k pr epozna vnosti Slo v enije v mednar odnih ar hi v skih kr ogih. Na v eza - la je št e vilne stik e z drugimi, s sosednjimi ar hi v skimi društvi in z možnostmi v ključe v anja ADS v e vr opsk e pr ojekt e. Na r aznih tujih k ongr esih, k amor je bilo po v abljeno ADS, je pr edsta vila delo in r azv oj društv a (Darmstadt , Dr essden, Nurnber g, T rier , Z ug). V par lamentu v ložen no vi zak on o ar hi v sk em gr adi vu in o ar hi vih je bil v času njeneg a pr edsedo v anja pripr a v ljen za drugo br anje. Pr a v ta k o je bil spr ejet med nar odni k odek s etik e ar hi v arje v , ki je bil spr ejet na k onf er enci v P ekingu. Leta 1996 je na Ptuju or g anizir ala Mednar odni k olokvij »Delo vne sk upnosti sr ednjee vr opskih ar hi v skih društ e v na Ptuju«. Znana je bila tudi po t em, da je pripr a vila in v odila v sak oletno str ok o vno ek sk urzijo ADS, ki je zbližala k olege, sodela v ce in omogočila og lede tujih ar hi v o v na spr oščen in neur aden način (Š vica, Italija, Nemčija). Glede na v ečletno sodelo v anje, ki g a je imel Zgodo vinski ar hi v na Ptuju s Kasaškim klubom Ljut omer , je Marija Hernja Mast en na pobudo pr edsednik a kluba ob pomoči k olegice Nade Jur k o vič posta vila v Ljut omeru Muzej k asača Ljut omer . Zbr ala je nek aj tisoč dok ument o v in pr edmet o v pri r ejcih in ustv arila naj v ečjo zbir k o ar hi v skih vir o v za r ejo in t ekmo v alni šport k asače v na Slo v en - sk em. Sk upaj s k olegico Nado sta med let oma 2012 in 2015 ur edili ar hi v mino - ritsk eg a samostana in slo v ensk e minoritsk e pr o vince s v . Jožef a s sedežem na Ptuju. Njen izjemno bog at bibliogr af ski opus se še zmer aj dopolnjuje. Marija je soustano vit eljica društv a Ce sarsk o-kr alje vi Ptuj, ki ima poudar ek na bog ati sr e - dnje v eški zgodo vini Ptuja, v sklopu zgodo vinskih mest sodeluje pri prir editvi, imeno v ani Pr angerjada, v okviru društv a P oet o vio 69 se v ključuje v znanstv ena in str ok o vna spoznanja tujih in domačih pr eda v at elje v , str ok o vno sodeluje v tu - ristični prir editvi Rimskih iger , izbir a in oblik uje zgodo vinsk e osebnosti za prin - ce k arne v ala na ptujsk em k ur ent o v anju, ob 1950. obletnici prv e pisne omembe Ptuja je leta 2019 zasno v ala r azsta v o na pr ost em »Št e vilne podobe Ptuja«, de - ja vna je tudi k ot turistična v odnica. Za njeno delo jo je Mestna občina (MO) Ptuj nagr adila s priznanji za po - dr očje k ultur e, z oljenk o (1 994 in 2000) in v elik o oljenk o (2008). Leta 2013 30 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia je zar adi izjemnih dosežk o v pri ustv arjanju bog at eg a bibliogr af sk eg a opusa in zaslug pri pomenu, pr omoc iji in r azv oju MO Ptuj postala častna občank a mesta Ptuj. Naj v ečje priznanje za njeno delo je ned v omno Ašk er če v a nagr ada za let o 2020, ki jo je pr ejela za ži v ljenjsk o delo na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine t er posr edo v anja t e ja vnosti. Izpostavljena dela in dosežki: • H ernja Mast en, Marija: Urbarji gospoščine Hrastovec: 1555–1848. Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 1993. • H ernja Mast en, Marija: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja: 1684–1917 . Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 1995. • H ernja Mast en, Marija; K os, Dušan; Milde, W olf g ang; Simič, Vladimir: Sta- tut mesta Ptuj 1376. Maribor: Umetniški k abinet Primo ž Pr emzl, Ljublja - na: Jože Moškrič, 1998. • H ernja Mast en, Marija; K os, Dušan; K o v ačič, Bine: Statut mesta Ptuja 1513. Ptuj: Zgodo vinski ar hi v; Ljubljana: Znanstv eno r azisk o v alni cent er Slo v ensk e ak ademije znanosti in umetnosti, 1999. • H ernja Mast en, Marija; Golec, Boris: Zapisnik duš – status animarum žu- pnije sv. Jurija na Ptuju za ožje mestno območje Ptuja za leta 1826, 1827 in 1835. Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2021. 2. Prof. dr. Bogdan Kolar (a vt orji Nataša Car , T one Kr ampač, Blaž Otrin, Julijana Visočnik) Pr of. dr . Bogdan K olar , r ojen 16. maja 1954 v Celju, je v Rimu sprv a študir al t eologijo, po diplomi leta 1980 je študij nadalje v al na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani. Diplomir al je leta 1984 iz zgodo vine in ang lešk eg a jezik a. Magistrski študij je leta 1994 nadgr adil z dokt or at om z naslo v om: »Delo Družbe s v . F r anči - šk a Salešk eg a na Slo v ensk em do leta 1945 s posebnim poudar k om na vzgojno - -izobr aže v alnih ustano v ah«. V letih od 1983 do 1997 je pouče v al na gimnaziji Že - limlje, leta 1987 je postal v odja Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani (NŠ AL), ki g a je v odil do leta 2000. Leta 1994 je bil izv oljen za asist enta pri Kat edri za zgodo vino Cer kv e na T eološki f ak ult eti, kjer je bil od leta 2009 do upok ojitv e leta 2019 r edni pr of esor za zgodo vino Cer kv e. V študijsk em letu 2003–2004 je bil gostujoči pr e - da v at elj in r azisk o v alec v Združenih drža v ah Amerik e, in sicer na Gr adutat e The - ological Union, Ber k ele y , Calif ornia. P o vrnitvi je bil d v a mandata (2004–2008) dek an T eološk e f ak ult et e Uni v erze v Ljubljani, pr edst ojnik Inštituta za zgodo vino Cer kv e (2013–2019) in Kat edr e za zgodo vino Cer kv e (2009–2019). Bil je ur e - dnik zbir k e A cta E cclesiastica Slo v eniae (2013–2020). Od leta 2012 do leta 2016 je bil tudi član drža vne pr edmetne k omisije za splošno matur o za zgodo vino, v letih od 2011 do 2020 str ok o vnjak pri Nakvisu (Nacionalni agenciji za k ak o v ost v visok em šolstvu) in član Habilitacijsk e k omisije UL (2009–2013). Leta 2021 mu je Uni v erza v Ljubljani podelila naslo v zaslužneg a pr of esorja uni v erze. T emeljno podr očje zanimanja in dela pr of. K olarja je usmerjeno v r azi - sk o v anje manj znane in pogost o tudi pozabljene zgodo vine krščanstv a, tak o na domačih tleh k ak or tudi v osr ednji E vr opi, in slo v ensk eg a izseljenstv a v Zdru - ženih drža v ah Amerik e. V t ej luči g a poti pogost o v odij o v r azlične e vr opsk e in amerišk e ar hi v e, k at erih bog astv o r edno r azkri v a v št e vilnih znanstv enih r az - pr a v ah, ki jih obja v lja v r azličnih domačih in tujih publ ik acijah t er znanstv enih monogr afijah. V sist emu C OBISS ima vpisanih v eč k ot 700 bibliogr af skih enot . Merila SICRIS A g a u vrščajo med najboljše r azisk o v alce na podr očju humanistik e na Slo v ensk em. P oleg plodo vit eg a dela na podr očju zgodo vinopisja je pr of. dr . Bogdan K olar pomembno sooblik o v al r azv oj ar hi v sk e deja vnosti, pr ed v sem cer kv enih ar hi v o v in njiho v e umestitv e v slo v ensk o ar hi v sk o mr ežo. 31 Letnik 47 (2024), št. 1 Med let i 1987 in 2000 je bil v odja NŠ AL. V času njego v eg a v odenja je NŠ AL leta 1995 dobil no v e sodobne pr ost or e in se iz ut esnje nih pr ost or o v šk ofijsk e palače pr eselil na Kr ek o v tr g 1 v Ljubljani. V no vih pr ost orih so bile zagot o - v ljene odlične r azmer e za str ok o vno delo, za spr ejem obisk o v alce v in hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a. No vi skladiščni pr ost ori so bili ur ejeni po v seh str ok o vnih standar dih t er so omogočali v arstv o in hr ambo za v eč k ot 1.000 t . m. gr adi v a. No vi pr ost ori so pomenili tudi pomemben pr esk ok pri odprt osti ar hi v o v za upo - r abnik e, saj je bila na v oljo sodobna čitalnica z d v anajstimi mesti za obisk o v alce, čitalnica je bila namest o tr eh odprta v seh pet delo vnih dni v t ednu. V času v odenja NŠ AL je bil član in nat o pr edsednik S v eta za ar hi v e in cer - kv eno zgodo vino pri Slo v enski šk of o v ski k onf er enci (SŠK), ki bdi nad stanjem v seh cer kv enih ar hi v o v v drža vi. V času pr ehoda v demokr atično družbo je imel eno izmed ključnih v log v pogo v orih in pog ajanjih med SŠK t er Ministrstv om za k ultur o R epublik e Slo v enije, k at erih r ezultat je bil dogo v or , spr ejet 16. aprila 1993, ki sta g a podpisala pr edsednik SŠK Alojzij Šušta r in minist er za k ultur o Ser gij P elhan. 23. julija 1997 je bil v skladu z no vim Zak onom o ar hi vih in ar hi - v sk em gr adi vu podpisan no v spor azum. Dogo v or je potr dil v elik pomen cer kv enih ar hi v o v za slo v ensk o k ulturno dediščino t er določil merila za v arstv o, hr ambo, obdela v o in upor abo ar hi v sk e - g a gr adi v a. Do ločeno je bilo, da je gr adi v o v skladu z zak onodajo na v oljo za v se upor abnik e, določena so bila str ok o vna merila za ar hi v sk e dela v ce, medt em k o se je ministrstv o ob v ezalo, da bo krilo del str ošk o v plač zaposlenih in mat erial - nih str ošk o v . Dogo v or je pomenil dok ončno v ključit e v cer kv enih ar hi v o v v slo - v ensk o ar hi v sk o mr ežo in prispe v al k odličnemu sodel o v anju z ja vnimi ar hi vi. Prispe v al je tu di k d vigu str ok o vne r a vni zaposlenih, saj se je SŠK za v ezala, da bodo cer kv eni ar hi vi upošt e v ali drža vno zak onodajo v zv ezi z ar hi v sk o deja vno - stjo, k ar je pomenilo, da mor ajo imeti zaposleni ustr ezno izobr azbo in opr a v ljen str ok o vni izpit . Odigr al je tudi ključno v logo v dogo v oru med Vlado R epublik e Slo v enije, Ar hi v om R epublik e Slo v enije in SŠK o vr ačanju in hr ambi originalnih matičnih Blagoslov novih prostorov NŠAL na Krekovem trgu 1 v Ljubljani, 6. januar 1996 (Vir: NŠAL 107, fotografska zbirka, Petrič, P .) 32 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia knjig cer kv ene pr o v enience v NŠ AL, ki je bil sklenjen v letih 1993/94. S t em so se star ejše matične knjige iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije po t erit orialnem na - čelu pr edale v sem tr em šk ofijskim ar hi v om, medt em k o so bile upr a vne enot e dolžne v se matične knjige, ki jih je v odila Kat olišk a cer k e v in k at erih vpis je bil star ejši od st o let , k ontinuir ano pr edajati šk ofijskim ar hi v om. P o t em dogo v oru so se f ondi v NŠ AL pomembno po v ečali in obog atili, pri čemer so bili ar hi visti dolžni opr a v ljati tudi nalogo ja vneg a servisa. P omemben je tudi njego v prispe v ek pri popularizaciji in obja vi ar hi v skih vir o v . Od leta 1999 napr ej v se do danes je član ur ednišk eg a odbor a Acta ecclesi- astica Sloveniae (AES), med let oma 2013 in 2020 je bil tudi njen g la vni ur ednik. AES je znanstv ena publik acija, k at er e g la vni namen je obja v a ar hi v skih vir o v , ki se nana šajo na zgodo vino Ce r kv e v Slo v eniji. Sk ozi leta je v t ej publik aciji obja vil v eč kr ajših obja v vir o v in eno samost ojno št e vilk o. Med let oma 1994 in 2001 je bil tudi član ur ednišk eg a odbor a r e vije Arhivi . Zar adi zaslug pri r azv oju cer kv enih ar hi v o v , zaslug za odlično po v eza v o med ja vnimi in cer kv eni ar hi vi t er obja v ar hi v skih vir o v g a je NŠ AL pr edlag ala za častneg a člana Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. Izpostavljena dela in dosežki: • Bogdan K olar: Cer k e v in izseljenstv o v letih pr ed prv o s v et o vno v ojno. V : Viri 3 (1990), str . 92–98. • Bogdan K olar: V : Gosp oda zaupam: Iz zapisov nadškofa Antona Vovka . Lju - bljana: Družina, 2000. • Bogdan K olar: Slovenian Priests and Priests of Slovenian Descent in the Catholic Communities of California. San F r ancisco: E ducational and Dr a - matic Club Slo v enia, 2004. • Bogdan K olar: T eološ k a f ak ult eta – del Uni v erze v Ljubljani. Visok a t eo - lošk a šola na R ak o vnik u. V : Teološki študij na Slovenskem. Vloga teoloških izobraževalnih ustanov v slovenski zgodovini pri oblikovanju visokošolske- ga izobraževalnega sistema. Acta ecclesiastica Sloveniae 32 (2010), str . 121–197, 329–349. • Bogdan K olar: Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Kronika ustanove od 1852 do 1925. Acta ecclesiastica Sloveniae 35 (2013). 3. Meta Matijevič (a vt or Mitja Sadek) Meta Matije vič se je r odila 25. januarja 1951 v ljubljanski družini K uščer , ki jo je kr asilo neobičajno na v dušenje nad znanostjo. Njen ded je bil znameni - ti slo v enski zo olog in malak olog Ljude vit K uščer , po k at er em je poimeno v anih v eč vrs t polže v , mehk užce v in drugih ži v ali, ki jih je omenjeni odkril zlasti v podzemnem s v etu, medt em k o je bil oče Dušan dolgoletni pr of esor geologije na F ak ult eti za nar a v oslo vje in t ehnologijo Uni v erze v Ljubljani. Kljub močni nar a v oslo vni tr adiciji v dru žini se je po k ončani Gimnaziji P oljane odločila za humanistik o t er leta 1975 diplomir ala iz zgodo vine in umetnostne zgodo vine na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani. T ak oj po diplomi je našla zaposlit e v v Ar hi vu R epublik e Slo v enije. Za men - t orja ji je bil dodeljen Iv an Nemanič, začetnik sist ematičneg a dela s filmsk o k ul - turno dediščino. V elik o se je ukv arjala tudi s star ejšim ar hi v skim gr adi v om. P o tr eh letih jo je ži v ljenjsk a pot v odila v No v o mest o, kjer sta z možem, umetno - stnim zgodo vinarjem Jožef om, dobila zaposlit e v v Dolenjsk em muzeju. V muze - ju je tak oj pr e vzela k ust odiat za k ulturno zgodo vino in s v oje delo usmerila zlasti v vzposta v ljan je in ur ejanje str ok o vne dok umentacije t er r esta vrir anje ogr ože - nih muzealij. Zelo se je ang ažir ala pri pripr a vi r azsta v e o železarni na Dv oru, ki jo je leta 1980 pripr a vila sk upaj z Matijo Žar gijem iz Nar odneg a muzeja Slo v e - 33 Letnik 47 (2024), št. 1 nije. P o osmih letih muzejsk eg a dela se je vrnila k ar hi vistiki, ki ji je bila na neki način usojena in v erjetno tudi bolj pisana na k ožo k ot muzealstv o. Leta 19 86 je namr eč izk ori stila priložnost in se pridružila tričlansk emu k olekti vu Enot e za Do - lenjsk o in Belo kr ajino No v o mest o Zgodo vinsk e - g a ar hi v a Ljubljana, ki je t edaj delo v ala v t esnih pr ost orih pritličja prv otne gimnazijsk e sta v be v sr edišču No v eg a mesta. Ekipo so takr at sesta - v ljali v odja enot e Zor k a Skr abl, ar hi vist Mar k o P olenšek in ar hi v ski t ehnik Marjan P enca. Kmalu po prihodu v ar hi v je opr a vila str o - k o vni izpit iz ar hi v sk e deja vnosti. Na delo vnem mestu ar hi vis tk e se je Meta Matije vič najbolj pos v etila star ejšim ar hi v skim f ondom, ki jih je pogost o našla celo v rinfuzn em stanju. Delo z ar - hi v skim gr adi v om je bilo nasploh njena naj v ečja str ast . Neutrudno je isk ala najboljše možne r eši - tv e pri odločanju o načinu ur editv e f ondo v , zlasti g lede vpr ašanja prv otne ur editv e. Pri št e vilnih f ondih je mor ala v skladu z načelom pr o v enien - ce najpr ej dodeliti napačno r azvrščeno gr adi v o k ustr eznim f ondom. Od v seg a začetk a je zago - v arjala r a v ensk o popiso v anje z logično v sebinsk o struktur o. P opisi njenih f ondo v so natančni, v se - binsk o bog ati, zaneslji vi in pr ed v sem pr eg ledni, česar si želi sleherni upor abnik ar hi v sk eg a gr a - di v a. Pri t em je tr eba omeniti, da se je nemščine, ki se je v šoli ni učila, in r a vno tak o pisane gotice priučila k ar sama med nešt etimi ur ami brsk anja po dok umentih. V elik o truda je v ložila v ur edit e v in popis f onda Mestna občina No v o mest o, ki ob - seg a gr adi v o mesta od leta 1621 napr ej, t or ej v te »ostanke mestnega arhiva, brez reda nagomi- ljene «, k ak or je po og ledu podstr ešja no v omešk e - g a r ot o vža še pr ed drugo s v et o vno v ojno zapisal zgodo vinar Jank o Jar c. K er se je dolgoletni ma - lomarni hr ambi k asneje prid ružilo še nestr ok o v - no r azvrščanje t eg a gr adi v a med št e vilne f onde, zlasti v času, k o je bilo t o gr adi v o v muzeju, je mor ala najpr ej v se r azsejano gr adi v o zbr ati pod eno str eho. V po v eza vi s t em f ondom je v ečkr at opozorila na v elik o str ok o vno napak o ob usta - na v ljanju no v omešk e enot e ar hi v a leta 1973, k o so najstar ejše ar hi v alije, zlasti no v omešk e me - stne listine, ostale v Dolenjsk em muzeju. P oleg omenjeneg a popisa je tr eba izposta viti še nek aj njenih izvrstn ih pripomočk o v za upor abo, ki jih imajo danes na v oljo upor abniki gr adi v a f ondo v Okr ožni ur ad No v o mest o, Gimnazija No v o me - st o, Da v čna upr a v a No v o mest o, Nar odna čitalni - ca No v o mest o in Gr egorič Jože. Pr ed upok ojitvi - jo se je zelo za vzet o ukv arjala z gr adi v om star e zemljišk e knjige znotr aj f onda Okr ajno sodišče No v o mest o, ki je po njeni zaslugi sedaj izvrstno popisano. Meta Matijevič (Foto: Osebni arhiv Mete Matijevič) 34 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Meta Matije vič je bila deja vna tudi v Ar hi v sk em društv u Slo v enije, ki mu je pr edsedo v ala med leti 1992 in 1994. V t em času se je ang ažir ala zlasti pri or - g anizaciji XV . zbor o v anja ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v No vi Gorici (1993) t er str ok o vnih ek sk urzij na Dunaj (1992) in Nizozemsk o (1993). Med ur ejanjem ar hi v sk eg a gr adi v a je pogost o nalet ela na zanimi v o pr oblematik o, ki je ni pustila pri miru, dokler je ni podr obneje r azisk ala. T ak o so nastajali št e vilni članki s po - dr očja lok alne zgodo vine in ar hi vistik e, ki jih je najr aje obja v ljala v R asti, Kr oni - ki in Ar hi vih. K o je med ur ejanjem f onda Mestna občina No v o mest o nalet ela na bog at o gr adi v o o pr ebi v alcih mesta in njiho vih hišah, je v njej začela zor eti ideja o znanstv eni obdela vi t e t ematik e. Leta 2007 je naposled izšla monogr afija, ki ned v omno sodi v sam vr h zgodo vinopisja, ki je doslej pr euče v alo No v o mest o. V knjigi Novomeške hiše in ljudje je r azisk ala zgodo vino no v omeških hiš in nji - ho vih lastnik o v s poudar k om na obdobju od sr edine 18. do sr edine 19. st oletja, pri čemer je k atalog hiš posta vila v širši upr a vni, ur ba nistični, gospodarski in demogr af ski k ont ek st dolenjsk e pr est olnice. Ob t em je o vr g la ali posta vila pod vpr ašaj št e vilne tr hle, a tr do vr atne tr ditv e in int erpr etacije o no v omeški zgodo - vini. Meta Mat ije vič se je na ta način podpisala pod chef-d'oeuvre , h k at er emu se bodo vr ačale še gener acije prihodnjih r azisk o v alce v zgodo vine No v eg a mesta. V elik o vr ednost t eg a dela je na v sezadnje pr epoznala tudi str ok a, saj je leta 2008 zanj pr ejela Ašk er če v o priznanje. Le dobri d v e leti pr ed upok ojitvijo so Met o Matije vič našli popolnoma no vi izzi vi. Leta 2008 je pr e vzela v odenje no v omešk e enot e in s t em tudi skr b za v arno hr ambo gr adi v a. Slab e pr ost orsk e r azmer e v enoti so jo zelo bolele, zla - sti zar adi dolgoletnih pr aznih obljub in fig v žepih odloče v alce v . Nepozabna je bila njena izv edba ar hi v sk eg a k oledar čk a za let o 2009, ki je z neprikrit o ir onijo in spr a v o dozo humorja prik azo v al kla vrno stanje ar hi v skih pr ost or o v na grm - sk em gr adu. Slabi pogoji za delo in hr ambo gr adi v a so no v omešk o enot o sicer spr emljali že od v seg a začetk a, in k o se je ar hi v iz tr eh neprimernih dislocir a - nih skla dišč leta 1995 začel seliti v gr ad Grm, je v se k azalo, da so k ončno prišli boljši časi. K o je bil leta 20 09 na ar hi v sk em gr adi vu v gr ajskih depojih odkrit v elik izbruh plesni, je bilo tr eba gr adi v o čim pr ej pr eseliti v ustr eznejše pr ost o - r e. V si zaposleni v enoti so se pod njenim v odstv om v naslednjem letu po v sem usmerili v r eše v anje t e pr oblematik e, da bi lahk o v no v o najeti depo pr eselili v se ogr oženo gr adi v o. Meta Mat ije vič je skr bno v odila r eše v alno ak cijo, ki so jo spr e - mljale obsežne menja v e ok užene t ehnične opr eme, spr otno ur ejanje gr adi v a in izdelo v anje zasilnih seznamo v pri nepopisanem gr adi vu. Pri t em nam je bila k ot edina gospa v družbi mlajših moških k olego v pri pr enašanju šk at el, čiščenju t er drugih umazanih in fizično napornih delih v edno za vzor . Ob selitvi je pr e vzela še eno, nič manj zaht e vno nalogo. K er so se v samo d v eh letih upok ojili v si trije ar hi visti iz enot e, je mor ala k ot zadnja iz star e g ar de pr e vzeti v logo ment orice mlajšim ar hi vist om in zagot o viti k ontinuit et o str ok o v - neg a dela v enoti. V endar njena traditio lampadis ni bila zgolj suhoparno pr ena - šanje znanja, t em v eč bolj prik az poziti vneg a odnosa do gr adi v a in do ar hi v sk eg a poslanstv a nasploh. Za pripr a vnik a, ki se v s v etu ar hi v o v na začetk u pr a viloma počuti nek olik o izgubljen, so bili dr agoceni zlasti št e vilni pogo v ori, za k at er e si je v edno r ada vzela čas. R azpr a v e o ar hi vistiki, zgodo vinopisju in še marsičem je v edno začinil njen kritični pog led na stv ari, ki bi se v ečini ut egnile zdeti ne - pr oblematične. Izpostavljena dela in dosežki: • Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2007. • Dokumenti iz zgodovine novomeške gimnazije 1746–1946: razstava Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana, Enote za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto . No v o mest o: Gimnazija No v o mest o, 1996. • Napad kmet o v na fr ancosk e v ojak e v No v em mestu leta 1809. V : Kronika, 35 Letnik 47 (2024), št. 1 časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 (1998), št . 3, str . 42–46. • Junaštv o, ki g a ni bilo: ponar edek o no v o - meški zgodo vini leta 1809. V : Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vpraša- nja 11 (2000), št . 2, str . 149–155. • Železar na kneza A uersper g a na Dv oru sr e - di 19. st oletja . V : Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja 2(1991), št . 4, str . 409–416. 4. Emica Ogrizek (a vt or Boštjan Zajšek) Na sla vnostni ak ademiji ob 70. obletnici Ar hi v sk eg a dr uštv a Slo v enije je postala častna članica društv a tudi Emica Ogrizek. Dolg a leta je bila znana po s v ojem bog at em str ok o vnem znanju na podr očju upr a v ljanja ar hi v sk eg a gr a - di v a pr a v osod nih ustv arjalc e v . R ojena je bila leta 1952, osno vno šolo je k ončala v F r amu in se leta 1966 vpisala na Prv o gimnazijo v Mariboru. P o opr a v ljeni maturi leta 1970 se je vpisala na Fi - lozof sk o f ak ult et o Uni v erze v Ljubljani, kjer je študir ala zgod o vino in soc iologijo. Diplomir ala je leta 1975 in si tak o prido bila nazi v pr of esori - ce zgodo vine in sociologije. Na začetk u službene poti je pouče v ala na t edanji Sr ednji pedagoški šoli v Mariboru (danes T r etja gimnazija Mari - bor). V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor se je za - poslila leta 19 86 in bila tam do upok ojitv e leta 2012 na delo vnem mestu ar hi vistk e, zadolžene za podr očje pr a v osodja. Str ok o vni izpit iz ar hi - v sk e deja vnos ti je opr a vila leta 1989, leta 1996 je pridobila nazi v višje ar hi vistk e, medt em k o je bila od leta 2002 ar hi v sk a s v et o v alk a. Gla vni t emi njeneg a str ok o vneg a dela sta bili zgodo vina institucij s podr očja pr a v osodja in pr oblematik a pr edpiso v ustv arjalce v v zv e - zi z v arstv om dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma (ne)skladnosti njiho vih pr ed - piso v z ar hi v sk o zak onodajo. Pripr a vila je v eč ar hi v skih r azsta v in r azsta vnih k atalogo v t er znanstv enih in str ok o vnih člank o v s podr očja upr a v ljanja gr adi v a pr a v osodja, njeno delo se je dotik alo tudi drugih podr očij. Prv a ar hi v sk a r azsta v a, pri k at eri je sodelo v ala, je bila odprta aprila 1987 pod naslo v om Jugoslovanski španski borci 1936–1941 , sk or aj ist očasno je pot ek ala še razstava Majniška deklaracija in deklaracijsko gi- banje, ki jo je pripr a vila sk upaj z Ant ošo Lesk o v - cem, takr at že star ost o slo v ensk e in mariborsk e ar hi vistik e. Obdobja r azpadanja habsburšk e monar hije in nastajanja jugoslo v ansk e drža v e so se dotik ale tudi njene r azsta v e Vloga Rudolfa Emica Ogrizek, arhivska svetovalka (Vir: Elektronski arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor) 36 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Maistra v prevratnih dogodkih na Štajerskem (1988), Koroški plebiscit v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor (1990), Koroški plebiscit leta 1920 v sodnih in žu- pnijskih arhivih (1994, ob odprtju Enot e P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor za K o - r ošk o, sk upaj z Marijanom Ger dejem) in Vojne zgodbe iz sodnega arhiva: prva svetovna vojna v arhivskem gradivu Okrožnega sodišča Maribor (2001). Ar hi - v sk o gr adi v o iz časa druge s v et o vne v ojne je pr edsta v ljala njena r azsta v a Ma- ribor 1941–1945 (odprta junija 1988). P oleg t eg a je pripr a vila še nek aj drugih r azsta v in r azsta vnih k atalogo v: Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SRS (1987), Arhivski dokumenti o življenju in delu Antona Martina Slom- ška (1991, sk upaj z Ant onom Ožingerjem), Lendava skozi stoletja (1992, sk u - paj z Lesk o v cem), Ob 130 letnici delavnic južne železnice (1992, sk upaj z Mitjo Ist eničem), Ruše skozi stoletja (1992), Mesto Maribor pred pol stoletja: odmevi v arhivskem gradivu (1995, sk upaj s Suzano Čeh, Sabino Lešnik, z Leopoldom Mik cem A v beršk om in s Sla vico T o v šak) t er Državni tožilec v Mariboru, tisk in cenzura 1898–1941 (2001). Izšli sta tudi d v e str ok o vni monogr afiji, pri k at erih je Emica Ogrizek sode - lo v ala k ot soa vt orica: Zemljiške knjige gospoščin ter magistratov mest in trgov v Pokrajinskem arhivu Maribor (1989) t er Brezno in Podvelka: bogata zgodovina dveh majhnih krajev (2012). K ot samost ojna a vt orica se je podpisala pod str ok o vne monogr afije, ki so bile izdane v okviru serije publik acij Inventarji P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor – gr e za in v entarje ar hi v skih f ondo v , ki so se izk azali k ot zelo dr agoceni isk al - ni pripomočki za r azisk o v alce in ostale upor abnik e ar hi v sk eg a gr adi v a pr a v o - sodja. V letih 2005 in 2006 sta tak o izšla d v a zv ezk a z naslo v om Sodni register Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941 , oba – k ot je zapisala a vt orica – »dajeta ... vrsto koristnih podatkov, ki kažejo na kontinuiteto, nastanek in delovanja posa- meznih tipov zadrug in razvojni cikel trgovskih in drugih delniških družb oziroma gospodarskih podjetij «. 1 V prv em zv ezk u je bil pr edsta v ljen zadružni r egist er in v dr ugem tr go v ski r egist er sodišča – v obeh primerih je bilo listinsk o gr adi v o (sodni spisi) po v ezano z ustr eznimi e videncami (sodnimi r egistri), t emu sta bili dodani še kr aje vno in imensk o k azalo. Za omenjena in v entarja je Metk a Buk o - šek iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje v r e viji Arhivi zapisala , da gr e za »bogato gra- divo, ki je pomembno za preučevanje gospodarske in socialne zgodovine «. 2 Na - slednji in v entar Emice Ogriz ek, ki se pr a v tak o nanaša na f ond Okr ožno sodišče Maribor 1898–1941 in je izvrst en vir za pr euče v anje gospodarsk e zgodo vine, je izšel leta 2008 z naslo v om Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941 . T ak o k ot za pr edhodnik a v elja tudi za ta in v entar ocena Metk e Buk oš ek: »Predvsem pa je pomembna avtoričina povezava med registri zaradi lažjega pretoka podatkov, saj bo težavno delo raziskovalcev v marsičem prihranjeno. Zato pospremimo inventar z dobro mislijo, da bo podlaga vrsti raziskovalnih del, ki bodo nastajala v prihodnjih letih. « 3 Leta 2010 je Emi - ca Ogrizek izd ala še in v entar z naslo v om Tiskovne zadeve Državnega tožilstva Maribor: 1898–1941 . Gr e za pr eg led tisk o vnih zade v mariborsk eg a drža vneg a t ožilstv a (pr ed t em drža vneg a pr a v dništv a) v obdobju d v eh r azličnih pr a v oso - dnih sist emo v – a v strijsk eg a in jugoslo v ansk eg a. K ot je v pr edsta vitvi publik a - cije t ed aj zapisal Boštjan Zajšek (P okr ajinski ar hi v Maribor), gr e za pomemben prispe v ek k r azume v anju delo v anja drža vnih t ožilst e v na našem ozemlju: »Na podlagi cenzuriranih člankov, listov ali drugih publikacij lahko toliko bolj cenimo medijsko svobodo in svobodo govora. Cenzurirane, prepovedane tiskovine v gra- 1 Ogrizek, Emica: Sodni r egist er Okr ožneg a sodišča Maribor 1898 –1941. V : Inventarji , zv . 12/2. Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2005–2006, str . 3. 2 Buk ošek, Met k a: Emica Ogrize k, In v entar sodneg a r egistr a okr ožneg a sodišča Maribor 1898– 1941. V : Arhivi 29 (2006), št . 1, str . 196. 3 Pr a v tam. 37 Letnik 47 (2024), št. 1 divu državnega tožilstva so unikum, saj jih večina ni prišla v javnost in jih torej drugje ne moremo najti. « 4 V letih 1990 in 2009 je P okr ajinski ar hi v Maribor izdal Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor . Pri obeh je Emica Ogrizek sesta vila pr eg led f ondo v in zbir k s podr očja pr a v osodja, za v odn ik iz leta 2009 je t emu dodala še hist oriat e posameznih ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a in oris zgodo - vinsk eg a r azv oja posameznih v ej pr a v osodja. Na pod r očju medar hi v sk eg a str ok o vneg a sodelo v anja je bila Emica Ogri - zek med drugim v ključena v r azisk o v alni pr ojekt Arhivistika , ki se je k ončal leta 1996 z obja v o zaključneg a por očila o r ezultatih izv edenih r azisk a v . Omeniti je tr eba tudi njeno sodelo v anje pri leta 2000 obja v ljenem zbornik u – prir očnik u za str ok o vno obdela v o ar hi v sk eg a gr adi v a s podr očja pr a v osodja Pravo – zgodo- vina – arhivi , za k at er eg a je pripr a vila članek Sodstv o v letih 1848–1918. P oleg t eg a je v okviru medar hi v sk e delo vne sk upine za pr a v osodje pomag ala oblik o - v ati sk upna na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi - v a pr a v osodnih ustv arjalce v . Znanstv enih in str ok o vnih člank o v izpod per esa Emice Ogrizek t er njenih pr edsta vit e v na k onf er encah je pr e v eč, da bi jih lahk o v se t emeljit o pr edsta vili g lede na t o, da je za ta članek na v oljo omejen obseg. Zat o bodo omenjeni le nek at eri. Na okr og li mizi Arhivi in zgodovinopisje okt obr a 2001 na Ptuju je za - go v arjala stališče, da je kljub v se v ečjemu r azv oju inf or macijsk e t ehnologije pri delu v ar hi vih pr etir ano tr di ti, da bo ar hi vista-zgodo vinarja v kr atk em popolno - ma zamenjal ar hi vist-inf ormatik ali r ačunalniški str ok o vnjak: »Sicer sodim, da moramo biti zelo odprti do vseh novosti, ki jih prinaša mo- derna tehnologija, vendar pa bo zgodovinar v arhivu po mojem mnenju še potreben in koristen, dokler bo obstajalo načelo provenience. Tudi sodobni dokumenti imajo namreč svojega ustvarjalca, ki ga moramo poznati. Po- znati moramo sodobne institucije, njihovo morebitno povezavo s prejšnjimi. To pa je pravzaprav temeljno znanje vseh arhivistov .« K ot je opozorila, je prv a nalo g a ar hi vist o v , »da skrbimo za arhivsko gradivo. Vča- sih pa se prelevimo v zgodovinarje tudi tako, da opozorimo na določeno gradivo in ga s tem na nek način odpremo. « P oudarila je, da mor ajo ar hi visti delati neod - visno od zgodo vinopisja in ne, da ar hi vistik a v elja le za pomožno zgodo vinsk o v edo. »Kaj pravzaprav mislim pri tem? Zelo pomembno je, da smo arhivi in arhivi- sti, ko odločamo o valorizaciji tako ustvarjalcev kot arhivskega gradiva, res samostojni, osredotočeni samo na ustvarjalce in samo na gradivo. Na pri- mer: koliko informacij nam ponuja gradivo, kakšna je vrednost dokumentov za kulturno dediščino, ali so to enkratni pojavi, ali se podvajajo ..., tako kot se moramo pravzaprav naučiti že za vsak strokovni izpit, ne pa, da mislimo, kaj konkretno bi danes potrebovalo zgodovinopisje. Če se oziramo na to, kaj potrebuje zgodovinopisje, in si rečemo, saj teh in teh dokumentov ni potreb- no hraniti, saj nihče že dolgo ali nikoli ni vprašal po njih, bomo napravili veliko škodo .« Za v edala se je tudi, da gr e pri popiso v anju ar hi v sk eg a gr adi v a za a vt orsk o delo popiso v alce v in da so zat o zgodo vinarji, »ki se s popisom fonda srečajo, dolžni, ne glede na to, ali je bil objavljen ali ne, upoštevati, da je avtor historiata fonda arhivist-zgodovinar, in če črpajo podatke iz njega, ga morajo v svojih delih tudi 4 Zajšek, Boštja n: Emica Ogrizek: Tisk o vne zade v e drža vneg a t ož ilstv a Maribor 1898–1941. V : Arhivi 34 (2011), št . 2, str . 165. 38 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia citirati «. 5 Čepr a v je po njenem mnenju za označe v anje ar hi v o v k ot »spomino v nar oda« ozir oma »spomino v člo v eštv a« v v eliki meri zaslužno pr a v zgodo vino - pisje, je dodala: »Danes se uporaba arhivskega gradiva širi preko meja zgodovi- nopisja. Mislim, da to koristi tudi zgodovinopisju .« 6 V s v ojem dolgoletnem str ok o vnem delu je Emica Ogrize k popisala na de - settisoče ar hi v skih enot gr adi v a. Že leta 1993 je v Arhivih r azložila s v ojo met odo popiso v anja gr adi v a sodstv a: »Arhivske enote so oblikovane tako, da je praviloma 1 sodni spis ena arhivska enota, pri predsedstvenih spisih pa ena, s posebno števil- ko označena predsedstvena zadeva za 1 leto .« 7 Najbrž je pr a v zar adi v elik eg a ob - seg a ar hi v sk eg a dela z gr adi v om Emica Ogrizek sk ozi leta doseg la visok o r a v en znanja o značilnostih poslo v anja pr a v osodnih ustv arjalce v in bila zat o nad v se k orist en sogo v ornik za v sak og ar , ki je potr ebo v al inf ormacije v zv ezi z zgodo - vinskim r azv ojem pr a v osodja ali njego vim gr adi v om. Že pr ed d v ema desetletje - ma je opozarj ala na t eža v o centr alno v odenih inf ormatizir anih baz podatk o v , s k at er o se spopadajo sedanji člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za pr a v osodje: »Gre za vprašanje načela provenience, osnovnega načela, po katerem se morajo ravnati arhivi ... Problem je v tem, da so okrajna in okrožna sodišča, ki so pristojna za zemljiško knjigo in sodni register, v pristojnosti regional- nih arhivov, njim predajajo gradivo, ki ima značaj arhivskega gradiva, po 30 letih, oziroma, ko v glavnem izgubi dokumentarni pomen. Predajalo bi se naj spisovno gradivo skupaj z evidencami. Evidence pa so centralne. « Smiselno r ešit e v za neskladja med ar hi v skimi str ok o vnimi smernicami in dru - gimi podr očnimi pr edpisi je videla v v ključitvi ar hi v sk e zak onodaje v pr edpi - se g lede upr a v ljanja z dok umentarnim gr adi v om pri ustv arjalcih: »Če jih bodo ustvarjalci imeli v svojih predpisih, bo to le še ukrep več za zaščito arhivskega gra- diva pred prevzemom v arhiv. « 8 Pr a v tak o je opozarjala, da pr a v osodni ustv arjal - ci drug ače pr esojajo pomembnost gr adi v a k ot ar hi v sk a str ok a: »Za sodišča bo npr. pomembnejša zadeva odvisna od višine zagrožene ali izrečene kazni, velikosti zapuščine ali zaplenjenega imetja, vrednosti spora v pravdnih zadevah. Za arhive je pomembna sporočilna vrednost gradiva, ki ni nujno največja v najhujših kazen- skih zadevah ali povezana z velikostjo premoženja .« 9 Zat o je menila, da bi tudi ustv arjalcem »pri njihovi skrbi za lastno dokumentarno in arhivsko gradivo ko- ristilo, če bi več vedeli o tem, kaj se dogaja z njihovim gradivom, ko pride v arhiv; kdo ga uporablja, kaj uporabniki iščejo v njem in kaj lahko iz podatkov, ki jih naj- dejo, ustvarijo v znanstvenih, publicističnih in drugih delih. « 10 P ozdr a vila je mo - žnosti, ki jih inf ormacijsk a t ehnologija nudi ar hi v sk emu str ok o vnemu delu, še zlasti v zv ezi s podr obnejšim popiso v anjem gr adi v a in poizv edo v anjem po njem, z lažjim isk anjem inf ormaci j o ustv arjalcih in s k omunik acijo z njimi. V endar se je za v edala, da v se t o prinaša tudi ne v arnosti v zv ezi z v arstv om podatk o v . 5 Okr og la miza Ar hi vi in zgodo vinopisje Ptuj, 17. okt ober 2001. V : Arhivi , 2001, letnik 24, št . 2, str . 72. 6 Ogrizek, Emica: Zgodo vinar v ar hi vu. V : Arhivi in uporabniki; Arhivi in zgodovinopisje (ur . Mi - r an Kaf ol, Mija Mr a v lja, Andr ej Nar ed). [Ljubljana]: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2001, str . 47. 7 Ogrizek, Emica: Ar hi v sk o gr adi v o sodišč in ja vnih t ožilst e v na območju P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . V : Arhivi 16 (1993) , št . 1, str . 19. 8 Ogrizek, Emica: Nastajanje ar hi v sk eg a gr adi v a pri sodobnem poslo v anju pr a v osodnih or g a - no v . V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2003, str . 18. 9 Ogrizek, Emica: K omunik acija med ar hi vi in ustv arjalci na podr očju pr a v osodja – ner ešeni pr oblemi in poti do njiho v e pr emostitv e. V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elek- tronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, do- kumentalistike in informatike . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2002, str . 57. 10 Pr a v tam, str . 63. 39 Letnik 47 (2024), št. 1 »Vsi arhivisti, posebej pa še arhivisti, zadolženi za pravosodje, ... smo dol- žni upoštevati določila o varstvu osebnih podatkov, ki so v sodnih spisih še posebej občutljive narave. To smo morali upoštevati že pri odločanju o objavah popisov in inventarjev pri klasičnem popisovanju in vrsto rezulta- tov svojega dela pustiti le za interno uporabo. Pred začetkom popisovanja z novim računalniškim programom, po zagotovitvi tehničnih možnosti za dostop podatkov, po svetovnem spletu ali kako drugače, bomo morali imeti zagotovila, da bodo podatki, ki jih je potrebno varovati, še naprej ostali le za interno uporabo. « 11 Deja vna je bil a tudi v Ar hi v sk em društvu Slo v enije. P oleg že omenjenih prispe v k o v na zbor o v anjih in člank o v v r e viji Arhivi naj na v edemo še deja vnost v društv enih or g anih in delo vnih t elesih: bila je članica izvršneg a odbor a, člani - ca K omisije za Ašk er če v e nagr ade in priznanja t er članica častneg a r azsodišča. Ob v seh dosežkih na službenem podr očju v elja pri Emici Ogrizek omeni - ti še njeno str ast do petja. Bila je članica pe v sk eg a zbor a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor , bolj znana je po nast opanju v v ok alni sk upini Kresnice . Sk upina je leta 2020 pr azno v ala 30-letnico obst oja in imela naslednje let o sla vnostni k oncert v mariborski d v or ani Union. T ak o je o k oncertu por očalo časopisje: »Njihov reper- toar je po vsebini zelo pester, od ljubezenskih, vojaških, pivskih, obrednih, veselih do žalostnih pesmi. V petju uživajo, saj vedo, da ohranjajo pomemben del sloven- ske kulturne dediščine. Vsako leto pripravijo vsaj en koncert, na katerega povabijo kakšnega glasbenega gosta in ki vedno napolni dvorano Union. « 12 5. Dr. Zdenka Radminič Bonin (a vt or Jan Cotič) Dr . Zdenk a R adminič Bonin, r ojena 26. f ebruarja 1960 v No v em mestu, je 2. de cembr a 1982 diplomir ala na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani, na Oddel - k u za zgodo vino. Od leta 19 95 je bila zaposlena v P okr ajinsk em ar hi vu K oper k ot ar hi vistk a za star ejše obdobje. Zadolžena je bila za gr adi v o upr a v e do leta 1945, osebne in družinsk e f onde t er zbir k e. Na podr očju ar hi v sk e deja vnosti je pr e vzela, ur edila in popisala gr adi v o v eč deset f ondo v in zbir k t er pripr a vila v eč in v entarje v , k ot je npr . Inventar Zbirke listin v Pokrajinskem arhivu Koper 1348–1776 . Zar adi s v oje star osti in spor očilnosti listine pr edsta v ljajo edinstv en pomen za zgod o vino in str ok a jim v selej namenja posebno skr b. Ar hi vi, ki hr ani - jo listine, jih v ečinoma št ejejo med s v oje naj v ečje dr agocenosti. V ečina listin, ki jih hr ani P okr ajinski ar hi v K oper , je zar adi s v oje star osti in slabše ohr anjenosti t ežk o ber lji v a v celoti. Dr . Zd enk a R. Bonin je z det ekti v sk o natančnim zbir anjem dr obce v listinam po vrnila njiho v v sebinski k ont ek st . Sk upaj z dr . Debor ah R ogozn ico sta pripr a vili in v entarja z naslo v oma Rod- bina Gravisi, inventar fonda v Pokrajinskem arhivu Koper (1440–1933) in Il casato Gravisi, inventario del fondo nell' Archivio regionale di Capodistria (1440–1933) . Na 200 . obletn ico smrti eneg a izmed pomembnejših člano v družine, Gir olama Gr a visija (1720–1812, erudit , ar heolog in filolog), sta leta 2012 luč s v eta za - g ledala omenjena in v entarja v slo v ensk em in italijansk em jezik u, ki služita k ot sodobnejša pripomočk a, da je celot en f ond omenjene r odbine postal dost open 11 Ogrizek, Emica: Nastajanje ar hi v sk eg a gr adi v a pri sodobnem poslo v anju pr a v osodnih or g a - no v . V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2003, str . 19. 12 30 let sk upine Kr esnice: »Skr bno ohr anjamo r epert oar ljudskih pesmi«. V : Večer , 11. 12. 2021. Doseg lji v o na: https://v ecer .com/g lasba/30-let- sk upine-kr esnice-s kr bno-ohr anja mo-r eper - t oar-ljudskih-pesmi-10262244 (dost op: 28. 3. 2024). 40 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia tudi šir ši ja vnosti. R odbini Gr a visije v , ki izvir a iz T osk ane, sta bila zar adi lojalnosti Beneški r epu - bliki leta 1440 podeljena f e v d in mar kizat v Pie - tr apilosi. Vklju čeni so bili v k oprski mestni s v et , medt em k o so njeni člani v benešk em obdobju in k asneje opr a v ljali pomembne lok alne in drža vne funk cije. Ar hi v ski f ond, ki obseg a obdobje med let oma 1440 in 1933, poleg lastneg a družinsk e - g a gr adi v a obseg a tudi vrst o dok ument o v , ki se nanašajo na k oprsk o k omuno in celotno benešk o Istr o. Gr adi v o je posebej pomembno, k er je gr a - di v o star e k oprsk e k omune bilo leta 1944 odpe - ljano v Benetk e. Med njena pomembnejša dela, pri čemer se je poleg a vt orstv a izk azal a tudi v v logi ur edni - ce, sodi jo tudi r azni v odniki in in v entarji, k ot so: Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Voda – vir življenja, Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzho- dnih Alp 1806–1814 in št e vilni drugi. Pripr a vila je tudi v eč t ematskih r azsta v (npr . Življenje v Kopru v času beneške republike, Koper na starih razgle- dnicah, Koprski samostan svete Klare, Zgodbe sto- letij, v soavtorstvu pa še razstave Koprska pisna dediščina: od hrambe javnih dokumentov do ure- ditve zgodovinskega arhiva; Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja: gospodarsko in socialno življe- nje (1947–1954); Arhivi – zakladnice spomina ). Na znanstv enor azisk o v alnem podr očju se je ukv arjala z zgodo vino Istr e v benešk em obdo - bju. K ot r azisk o v alk a je sodelo v ala v v eč medna - r odnih pr ojektih (Podeželje in mesto na Primor- skem: družbena, gospodarska in pravna razmerja med starim redom in modernizacijo; Socialnode- mografska podoba Istre v novem veku; Uporniške preživetvene strategije na Slovenskem; 16–19. sto- letje ), deja vno se je udeleže v ala domačih in med - nar odnih znanstv enih in str ok o vnih k onf er enc (Samostanski redovi v Kopru / Monastic orders in Koper, Koper 2010; Sledi usnjarske dejavnosti v obalnih mestih, Šoštanj 2011; Skrb za najdenč- ke in sirote v Kopru od 16. stoletja do konca prve svetovne vojne, Rogla 2012; Delovanje koprskih solin v obdobju Beneške republike, Pazin - Pulj 2013; Prehrana v koprskem samostanu sv. Klare ob koncu 18. stoletja, Ljubljana 2014; Samostani v Kopru v obdobju Beneške republike, Poreč 2015 ), obja v ljala je znanstv ene in str ok o vne člank e v domačih in v tujih r e vijah. Na F ak ult eti za huma - nistične študije Uni v erze na Primorsk em (napr ej UP FHŠ) je 22 . decembr a 2009 uspešno zago v ar - jala dokt orsk o disertacijo Bratovščine v severoza- hodni Istri v obdobju Beneške republike (ment or r ed. pr of. dr . Dar k o Dar o v ec), ki je leta 2011 izšla v knjiž ni obliki. Slednje je izjemno pomembno za pozna v anje zgodo vine Istr e in Slo v ensk eg a Dr. Zdenka Radminič Bonin (Foto: osebni arhiv dr. Zdenke Radminič Bonin) 41 Letnik 47 (2024), št. 1 primorja. Delo je nastalo na osno vi pr euče v anja ar hi v skih vir o v , ki jih hr anijo P okr ajinski ar hi v K oper , Šk ofijski ar hi v K oper in župnijski ar hi vi obalnih mest t er drž a vni in cer kv eni ar hi vi hrv ašk e Istr e, Dalmacije in se v er o vzhodne Italije (Benetk e, T rst). V delu so obr a vna v ane tak o k oprsk e k ot tudi pir ansk e in izolsk e br at o v ščine, medt em k o je podr obneje os v etljeno delo v anje posameznih k opr - skih mestnih br at o v ščin in špitala s v . Nazarija. Laične br at o v ščine, ki so sicer člane v prvi vr sti pripr a v ljal e na posmrtno ži v ljenje, so bile močno vpet e v druž - beno, zlasti gospodarsk o in k ulturno ži v ljenje t edanje dobe. Njiho v o delo v anje je vpli v alo na gospodarsk o dog ajanje istrskih mest in podeželja. Njen zadnji znanstv eni opus t emelji na »trilogiji« na t emo o pr ehr ani v sr ednje v eški in no v o v eški k uhinji v se v er ozahodni Istri in njenem zaledju. Med leti 201 8 in 2021 je P okr ajinski ar hi v K oper prist opil k sodelo v anju s P okr a - jinskim muzejem K oper pri pripr a vi t ematsk e r azsta v e Kulinarična Slovenija: Kuhinja z možnarjem in tolkačem . Pr ojekt , ki g a je že na začetk u zaznamo v al odst op k oprsk eg a muzeja zar adi zaplet o v pri dogo v orih o gost o v anju r azsta v e tržašk eg a mes tneg a muzeja, se je odr azil v izdaji tr eh samost ojnih a vt oričinih publik acij za ar hi v: Koprski samostan svete Klare: Življenje v samostanu in izdatki za nakup živil za prehrano redovnic in drugih prebivalk samostana ob koncu 18. stoletja iz leta 2018, Delovanje koprskih dobrodelnih ustanov: prehrana otrok v vrtcu in sirotišnici ter bolnikov v bolnišnici v 19. stoletju iz leta 2019 in Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja iz leta 2021. Cilj pr ojekta je bil ugot o viti, k ak o je v r azličnih zgodo vinskih obdobjih nar a vni pr o - st or vpli v al na oblik o v anje pr ehr ambnih na v ad pr ebi v alstv a, in r azisk ati tist e značilnosti pr ehr anje v anja, ki danes tv orijo del k ulturne identit et e t eg a t erit ori - ja in pomemben element njego v e pr epozna vnosti. Delo ar hi vist o v in sodelo v anje z ar hi vi je popularizir ala tudi drug ače. Na UP FHŠ , kjer je bila s sklepom Senata UP FHŠ z dne 26. okt obr a 2006, št . 0921- 81/06, izv oljena v nazi v asist entk a za podr očje zgodo vine, je najpr ej v odila v aje pri pr edmetu Ar hi vistik a, muzeologija in k onserv at or stv o, medt em k o je od izv olitv e v pedagoški nazi v docentk a za zgodo vino dne 6. decembr a 2010, št . 06141-96/10, k ot ena izmed nosilk opr a v ljala v se s v oje ob v eznosti pri omenje - nem pr edmetu (pr eda v anja in v aje). Deja vno je de lo v ala tudi na str ok o vnem podr očju. Bila je članica v eč k o - misij (npr: za str ok o vne nazi v e na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a, za r esti - tucijo pri Ministrstvu za notr anje zade v e R S, za Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če v a priznanja, za str ok o vne izpit e za ar hi v sk o deja vnost), ur ednišk eg a odbor a r e vije Arhivi in odgo v orna ur edni ca zbir k e Viri. Dodatno se je izobr aže v ala na str o - k o vnih seminarjih in uspos abljanjih, ki jih or g anizir ajo Ministrstv o za k ultur o R S, Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Ar hi v R epublik e Slo v enije in drug a stano v sk a združenja. K ot v ečletna ur ednica zbir k e Viri , ki jo izdaja Ar hi v sk o društv o Slo v enije, in člani ca Izvr šneg a odbor a društv a je spodbujala r azv oj ar hi vistik e in drugih deja vnosti s podr očja v arstv a in pr ouče v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. Njeno poklic - no pot so zaznamo v ale pri vr ženost do poslanstv a ar hi vistik e, str ok o vna natanč - nost in r azisk o v alna odličnost , ki bodo tr ajno ostale zabeležene v njenih št e vil - nih znanstv enih in str ok o vnih publik acijah. 6. Jurij Rosa (a vt orica Alek sandr a P a v šič Milost) Osno vno šolo je obisk o v al v letih 1962 do 1970, prv e štiri r azr ede v P od - nanosu, nat o v Vipa vi. Maturir al je leta 1974 na Gimnaziji V eno Pilon v Ajdo - v ščini. Ist o let o se je vpisal na Filozof sk o f ak ult et o v Ljubljani, smer zgodo vina in sociologija, kjer je leta 1979 diplomir al. Januarja 1980 se je zaposlil v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici in tam do - 42 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia brih 40 let opr a v ljal naloge ar hi vista, zadolženeg a za ar hi v sk o gr adi v o upr a vnih or g ano v in nek at e - rih ja vnih služb iz obdobja po letu 1945 t er dru - št e v in zv ez društ e v . Opr a v ljal je tudi pedagošk o deja vnost ar hi v a in skr bel za stik e s cer kv enimi ustano v ami g lede njiho v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Sodelo v al je tak o r ek oč pri v seh ar hi v skih opr a vilih. V elik o pozornosti je pos v ečal stik om z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. T rudil se je pri njih vzbuditi za v est o pomenu dok umentarneg a in v njem v sebo v aneg a ar hi v sk eg a gr adi v a t er jih pripr a viti k odbir anju in izr očitvi ar hi v sk eg a gr adi v a ar hi vu, k ar pogost o ni bilo lahk o. Opr a vil je v elik o pr e vz emo v gr adi v a. Da jih je lahk o izpe - ljal, je pogost o mor al v ar hi v skih skladiščih, ki so bila v klet eh ali na podstr eš jih, ar hi v sk o gr adi v o iz dok umenta rneg a gr adi v a odbir ati k ar sam. Pri kr aje vnih sk upnostih in dru štvih je bilo t o tak o r ek oč pr a vilo. Ni se izogibal še tak o t ežkim po - gojem dela, če je bilo tr eba ar hi v sk o gr adi v o r e - šiti pr ed pošk odbami ali uničenjem. V ar hi vu je pr ecej časa namenil ur ejanju in popiso v anju ar - hi v sk eg a gr adi v a, tak o tist eg a, ki je bilo pr e vzet o na no v o, k ot oneg a, ki je prišlo v ar hi v že ob nje - go vi ustano vitvi. Zelo si je prizade v al, da bi bilo čim v eč gr adi v a čim pr ej dost opneg a za upor abo, da bi obstajal v saj osno vni r azvid nad gr adi v om, da bi bilo lepo ur ejeno in t ehnično opr emljeno. Skr bi za k ulturno dediščino je pos v etil tudi v elik o pr ost eg a časa. Ur edil je ar hi v e nek a - t erih kr aje vnih društ e v in kr aje vno župnijsk o knjižnico. Delo z upor ab niki gr adi v a ni bilo neposr e - dno v njego v em delokr ogu, a v endar so se tak o sodela v k e v ar hi v ski čitalnici k ot upor abniki sami zelo pogost o obr ačali nanj (z osebnimi sti - ki, v t elef onskih pogo v orih, stikih po elektr onski in klasi čni pošti). V eljal je za zakladnico znanja o zgodo vini in ar hi v sk em gr adi vu. V ečkr at je dobil pošt o od neznanih ljudi in se čudil, k ak o so izv e - deli zanj. V ečji del s v oje delo vne dobe je bil v ar hi - vu del sk upine, ki je opr a v ljala izobr aže v anja in pr eizk use znanja za uslužbence, ki pri ustv arjal - cih upr a v ljajo dok umentarno gr adi v o, a tudi del sk upine »ar hi vist o v pedagogo v «. V obeh v log ah je bil pri slušat eljih dobr o spr ejet , saj je znal v se - bino podajati zanimi v o, v časih tudi zelo duho vi - t o. Nek aj let je bil tudi član ur ednišk eg a odbor a str ok o vneg a g lasila Ar hi vi. Prispe v al je nek aj r azisk o v alnih študij o dok umentarnem in ar hi v sk em gr adi vu posame - znih ustv arjalce v gr adi v a t er pr edsta vit e v ar hi - v skih f ondo v . Nek at er e je pr edsta vil na ar hi v skih zbor o v anjih, druge je pripr a vil le za obja v o v str ok o vnih g lasilih. Izposta vimo naslednje: Jurij Rosa v novogoriškem arhivu nagovarja sodelavce ob upokojitvi leta 2021 (Foto: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici) 43 Letnik 47 (2024), št. 1 • Ar hi v sk a pr oblematik a gr adi v a za v odo v za v arstv o nar a vne in k ulturne dediščine (1985), • V r edno t enje dok umentarneg a gr adi v a kr aje vnih s k upnosti (1987), • P edagošk a deja vnost v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gor ici (1990), • Ar hi v sk o gr adi v o kr aje vnih ljudskih odbor o v – vir za pr euče v anje lok alne zgodo vine (1991), • Ar hi v sk a zapuščina kl uba st arih goriških študent o v (19 96), • V ipa v sk a ar hi v sk a dediščina v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici (1997), • Brišk a ar hi v sk a dediš čina v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici (2013), • Ar hi v ski f ond »k oso v elo v ce v « v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici (2018), • Ar hi v ski f ond »v odop i v ce v « v no v ogorišk em pokr ajinsk em ar hi vu (2019). Sodelo v al je pri pripr a v ah v odnik o v po f ondih in zbir k ah ar hi v sk eg a gr a - di v a P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici, bil je tudi del sk upine, ki je pripr a v ljala v odnik po ar hi v skih f ondih in zbir k ah v ja vnih ar hi vih v Slo v eniji, ki je bil eden od v odnik o v v zbir ki v odnik o v za v se takr atne r epublik e v Jugosla viji. Skr ajšano smo mu r ekli k ar zv ezni v odnik. Sam ali v sode lo v anju s sodela v k ami je pripr a vil v eč r azsta v in k atalogo v zanje. Izposta vimo nek at er e: • Zgr adili bomo No v o Gorico. R azsta v a dok ument o v o pripr a v ah in začetnih delih izgr adnje No v e Gorice v letih 1947 in 1948 (1988), • No v a oblast – no v a imena. Dok umenti o pr eimeno v anjih naših kr aje v v letih 1948-1955 (1993), • Na solk ansk em polju je r aslo mest o - 50 let No v e Gorice: 50 (naj)star ejših posamičnih ja vnih sta v b v mestu No v a Gorica, zgr ajenih od leta 1948 da - lje (1998), • Slo v ensk a pomlad na Gorišk em 1987-1991. Izbr ano gr adi v o iz ar hi v skih f ondo v in zbir k P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici (2001), • V ink o V odopi v ec, 187 8-195 2 – r azsta v a ob 60-letnici smrti duho vnik a in g lasbenik a (2012), • Dolg a pot do kr ajše cest e – r azsta v a izbr anih dok ument o v ob 30. obletnici odprtja sabotinsk e cest e (2015), • »F rnaž a«, mes t o v malem – r azsta v a ob 70. obletnici mesta No v a Gorica (2017). P ogost o se je odzv al tudi na r azna po v abila za pripr a v o str ok o vnih član - k o v s podr očja zgodo vine, zlasti lok alne, za pr edsta vitv e na simpozijih ali za obja v o v r azličnih zbornikih. Pisal je o por očanju slo v ens kih časopiso v na Gorišk em o cer kv enih zade - v ah in o učit eljiščih med obema v ojnama. Za čas po k oncu druge s v et o vne v ojne je pripr a vil r azpr a v e o upr a vno-t erit orialnih ur editv ah, o cer kv eni deja vnosti v ar hi v skih dok umentih oblastnih or g ano v , o naspr ot o v anjih no vi k omunistič - ni oblasti, o k ulturnih podobah v Ajdo v ščini – Šturjah. V eč r azisk a v in obja v je namenil društv om in ljubit eljski k ulturi v posameznih kr aje vnih ok oljih na Go - rišk em. Njego vi članki so v v eliki meri nastajali na osno vi ar hi v sk eg a gr adi v a Domoznanstv o je njego v a v elik a ljubezen. Sodelo v al je pri pripr a vi v eč kr aje vnih in t ematskih zbor nik o v , medt em k o je bil pri pripr a vi zbornik a o do - mačem kr aju g la vna gonilna sila. Zgodo vini s v ojeg a kr aja je nasploh pos v ečal v elik o pozornosti. Pisal je o poimeno v anjih kr aja Šentvid - P odnanos, o kr aje v - nem dr uštv enem ži v ljenju (zlasti o pe v ski deja vnosti) in knjižničarstvu, kr a - je vni k ulturni dediščini, posameznih vidikih delo v anja kr aje vnih cer kv enih sk upnosti, r ad je pisal o nastank u slo v ensk e drža vne himne in njeni po v eza vi z do mačim kr ajem. Pr ecej se je pos v ečal r azisk a v am po v ojnih poboje v , pr a vno d v omlji vih pr oceso v in drugih nepr a vilnosti na območju občin Ajdo v ščina in Vi - pa v a. Nazadnje je k ot upok ojenec prispe v al obšir en spominski zapis v zbornik u ob 50-letnici P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici. 44 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Izposta vimo nek aj publik acij, pri k at erih je pustil v elik pečat: • Občinska središča v obdobju 1814–1961 na območju sedanjih občin Ajdo- vščina, Nova Gorica in Tolmin . No v a Gorica: P okr ajinski ar hi v ski muzej, 1991. • Št. Vid – Podnanos – zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini . No v a Gorica: P okr ajinski ar hi v , 1996. • Mešani pevski zbor »Stanko Premrl« Podnanos: 20 let . P odnanos: Mešani pe v ski zbor »Stank o Pr emr l«, 1997. • Primorska poje – 30 let: [zbornik ob 30-letnici revije 1970–1999 in ob 30-le- tnici delovanja Zveze pevskih zborov] . Ajdo v ščina: Z v eza pe v skih zbor o v Primorsk e, 1999. • Občina Miren - Kostanjevica 1994–2004: zbornik občine ob 10-letnici . Mi - r en: Občina, 2004. • Za dom in rod – v spomin na dogodek v Prvačini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920 . Prv ačina: Kr aje vna sk upnost; P okr ajinski ar hi v v No vi Gori - ci, 2006. • Pod varstvom sv. Frančiška Ksaverija: župnija Lozice v času in podobah . Ljubljana: Ž upnijski za v od Dr a v lje, 2006. • Grgarski zbornik . Gr g ar: Kr aje vna sk upnost: T uris tično društv o, 2009. • Iztrgano iz spomina: zbornik prispevkov o Bukovici in Volčji Dragi . Buk o vi - ca: Kr aje vna sk upnost Buk o vica - V olčja Dr ag a, 2017. • Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku za- hodne Banjške planote . K oper: Znanstv eno-r azisk o v alno sr edišče, Založba Annales ZR S, 2018. • Vesela Goriška: zbornik o ljubiteljski kulturi . No v a Gorica: Z v eza k ulturnih društ e v , 2019. P os v ečal se je tudi pr edsta vitv am pomembnih osebnosti iz primorsk eg a ok olja – k ot pisec besedil, pr eda v at elj, sodela v ec pri pripr a vi str ok o vnih pos v e - t o v , ur ednik al i sour ednik publik acij: o Matiji V ert o v cu, Rihar du Dolencu, Stank u Pr emr lu, F r anu Žgurju, Iv anu R udolfu, V alentinu Staniču, Andr eju P a v lici, P etru Med v eščk u, Vi nk u V odopi v cu, Joži Lo vr enčiču, Mihaelu T or ošu, Alojzu K ocijan - čiču, Otmarju Črnilog arju, Mar k u V uk u. Obsežnejši in pomembnejši delež je v lo - žil pri naslednjih r azpr a v ah in publik acijah: • V alenti n Stani č v ja vnem spominu (1996, 2009). • Premrlov zbornik . Ljub ljana: Družina, 1996. • Alojz K ocjančič v Cir ilmet odijsk em društvu k at oliških duho vnik o v in v Slo v ensk em duho vnišk em društvu (2003). • Fran Žgur – vipavski slavček . P odr ag a: Ž upnija, 2007. • Marko Vuk, 1947-2004: spominska slovesnost na Mirenskem Gradu, 24. 11. 2007 . Gorica: Zadrug a Gorišk a Mohorje v a, 2010. • Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov. Celje: C eljsk a Mohorje v a druž - ba: Društv o Mohorje v a družba, 2013 in 2019. Sicer bi še lahk o našt e v ala, a naj bo do v olj. Pripo v ed o 40-letnem delu Jurija R ose v ar hi v ski službi bom zaključila z naslednjimi besedami: zagot o v o je v slo v enskih ar hi vih bilo in še v edno je v elik o pridnih, delu pr edanih ar hi vist o v , v endar je zagot o v o malo takih, ki bi se skr bi za k ulturn o dediščino pr edajali s t olik šnim čustv enim zanosom, k ot je t o počel naš Jurij, in bi t o s v oje občut enje znali ob v saki priložnosti tudi primerno ubesediti. 45 Letnik 47 (2024), št. 1 7. Red. prof. dr. Jedert Vodopivevc Tomažič (a vt orica Anja Pr ops) Jedert V odopi v ec, r ojena leta 1953 v P o - st ojni, je leta 1972 maturir al a na Gimnaziji K oper . Še ist eg a leta se je vpisala na F ak ult et o za k emijo in k emijsk o t ehnologijo smer or g ansk a k emija Uni v erze v Ljubljani (UL). P o diplomski nalogi z naslo v om Študij sinteze in uporabe reagentov, ve- zanih na polimerne nosilce v organski sintezi se je kmalu po zaposlitvi v Ar hi vu R S v int er discipli - narni po v eza vi z r esta vr at orsk o specialk o Ak a - demije za lik o vno umetnost in oblik o v anje (UL) vpisala na magistrski študij k emijsk e t ehnologije na F ak ult eti nar a v oslo vje in t ehnologijo. Študij je zaklj učila z magistrsk o nalogo Uporabnost ne- katerih sintetičnih polimerov pri konserviranju in restavriranju kulturne dediščine na papirju , ki jo je uspešno zago v arjala 15. no v embr a 1988. Ok - t obr a 1999 je dokt orir ala na Oddelk u za umetno - stno zgodo vino – smer k onserv at orstv o Filozof - sk e f ak ult et e (UL) z disertac ijo Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah – soodvisnost s konservatorskimi in restavratorskimi posegi . Z zapos litvijo v Ar hi vu R epublik e Slo v enije (AR S) je s v ojo ži v ljenjsk o pot pos v etila zaščiti ar - hi v sk eg a gr adi v a in drugih pr edmet o v k ulturne dediščine iz papirja in per g amenta. Od leta 1992 do leta 2019, k o je v odila Cen t er za k onservir anje in r esta vrir anje pri AR S, se je sk ozi multidiscipli - nar en prist op, ki združuje r azisk o v anje, str ok o v - no izpolnje v anje in pedagošk o delo, oblik o v al k olekti v izk ušenih k onserv at or k -r esta vr at or k, ki v sak odne vno prispe v ajo k ohr anjanju ar hi v sk eg a gr adi v a na drža vni r a vni. V es čas s v oje zaposlitv e v AR S se je pos v e - čala pedagošk emu delu na podr očju k onservir a - nja in r esta vrir anja gr adi v a na papirju in per g a - mentu, saj t o vrstneg a izobr aže v anja v Slo v eniji ni bilo. Še danes je deja vno v ključena v pr oces iz - obr aže v anja na podr očju mat erialneg a v ar o v anja in k onservir anja ar hi v sk eg a gr adi v a, saj pr eda v a na samost ojni visok ošolski izobr aže v alni usta - no vi Alma Ma t er E ur opea, smer ar hi vistik a. Na Oddelk u za bibliot ek arstv o Filozof sk e f ak ult et e (UL) je pr eda v ala pr edmet Zaščita in k onservir a - nje knj ižničneg a gr adi v a. Od leta 1999 je bila na Oddelk u za r esta vr at orstv o Ak ademije za lik o v - no umetnost (UL) v ključena v podiplomski študij r esta vr at orstv a gr adi v a na papirju in per g amen - tu. V okviru Ar hi v sk eg a centr a za str ok o vni r a - zv oj je v odila seminarje na podr očju mat erialne - g a v ar o v anja in k onservir anja ar hi v sk eg a gr adi v a in sode lo v ala k ot izpr aše v al k a pri str ok o vnih iz - pitih iz ar hi vistik e za pr edmet V ar o v anje in zašči - Dr. Jedert Vodopivec Tomažič (Foto: Igor Modic) 46 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia ta ar hi v sk eg a gr adi v a. P oleg t eg a je bila članica sk upne k omisije Ministrstv a za k ultur o R S za nazi v s v etnik t er k omisije Ministrstv a za k ultur o R S za str ok o vne izpit e in nazi v e za podr očje r esta vr at orstv a, bila je izpr aše v alk a pri str ok o vnih izpitih za podr očje k onservi r anja in r esta vrir anja pisne in lik o vne dediščine na papirju in per g amentu t er ment orica in soment orica št e vilnim pripr a vnik om. Z znanstv eno in s str ok o vno ja vnostjo je delila nujnost mat erialneg a v ar o - v anja. K ot r azisk o v alk a je so delo v ala v pr ojektih Inštitu ta za celulozo in papir v Ljubljani na podr očju r azisk a v o vzr okih star anja papirja. V letih 1991 do 1994 je bila v ključe na v znanstv eno-r azisk o v alni pr ojekt »R azisk a v a mehanizmo v star anja papirja«, v letih 1994 do 1999 je sodelo v ala pri aplik ati vnem pr ojektu » T r ajnost papirja in k art ona«. Leta 2003 je or g anizir ala mednar odni simpozij: »R azsta v ljanje ar hi v sk eg a in knjižničneg a gr adi v a t er lik o vnih del na papirju – Standar di mat erialneg a v ar o v anja« t er bila ur ednica ist oimensk eg a d v ojezične - g a zbornik a, kjer je sodelo v alo šest domačih in 16 tujih a vt orje v . Bila je pobudni - ca in v odja pr ojekta »R azmer e v ar hi v skih depojih«, v k at er eg a so bili v ključeni v si slo v enski ar hi vi. Delni r ezultati so bili pr edsta v ljeni na pos v et o v anjih v V e - lenju leta 2007 in R adencih leta 2008. Leta 2009 je soor g anizir ala pos v et o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. Mednar odno je sodelo v ala v str ok o vnih or g anizacijah, k omisijah, na se - minarjih in k onf er encah. V sklopu K omit eja za pr e v enti vno zaščit o ar hi v sk eg a gr adi v a v zmernih klimatsk ih pogojih, ki deluje v okviru Mednar odneg a ar hi - v sk eg a s v eta (ICA/CPTE), je leta 2003 sodelo v ala z E vr opsk o k omisijo za dost op in pr ese rv acijo (ECP A). V mandatnem obdobju 1989 do 1991 je bila dopisna čla - nica k omit eja za k onserv acijo pri mednar odnem ar hi v sk em s v etu (ICA/C CR). V mandatnem obdobju 1996 do 2000 je bila imeno v ana za r edno članico k omit eja za mat erialno v ar o v anje ar hi v sk eg a gr adi v a pri Mednar odnem ar hi v sk em s v etu (ICA/CPR). V mandatnem obdobju 2000 do 2004 je bila pr edlag ana in pono vno izv oljena v K omit e za pr e v enti vno zaščit o ar hi v sk eg a gr adi v a v zmernih klimat - skih pogojih, ki deluje v okviru Mednar odneg a ar hi v sk eg a s v eta (ICA/CPTE). V letih 2003–2 006 je k oor dinir ala delo vno sk upino za or g ansk e mat eria - le, ki je r azisk o v ala r azgr adne pr ocese, k or ozijo in vr emensk e vpli v e v znanstv e - no-t ehnološki sk upini EU C OS T A ction G8 W G3 na pr ojektu »Nedestrukti vne analize in t estne met ode na muzejskih objektih / Non-d estructi v e Anal y sis and T esting of Museum Objects«. V obdobju 2008 do 2012 je bila članica izvršneg a odbor a k onserv at orje v -r esta vr at orje v nacionalnih ar hi v o v EU . R ed. pr of. dr . Jedert V odopi v ec T omažič je s s v ojim int enzi vnim str ok o v - nim delom vnesla no v polet str ok o vnemu in znanstv eno-r azisk o v alnemu pri - st opu na podr očju hr ambe, r azisk o v anja t er k onservir anja-r esta vrir anja de - diščine na papirju in per g amentu v ar hi vih, knjižnicah, muzejih in sor odnih ustano v ah. Z neposr ednim ang ažir anjem ji je uspelo d vigniti r a v en str ok e, ki je primer lji v a s s v et o vno r a vnijo. O str ok o vnem in znanstv enem delu priča tudi njena bog ata bibliogr afija. V sist emu Cobiss je e videntir anih v eč k ot 400 vpiso v , od znanstv enih in str ok o vnih člank o v , prispe v k o v na k onf er encah, simpozijih in pos v et o v anjih do monogr af sk e publik acije in r aznih pog la vij v monogr af skih publik acijah, ki jim je bila nemalokr at tudi ur ednica ali sour ednica. Leta 2009 je pr ejela nagr ado Mir k a Šubica za ži v ljenjsk o delo v k onserv at orsk o-r esta vr a - t orski str oki. Leta 2018 je pr ejela T rubarje v o priznanje , ki g a podeljuje NUK za pomembne prispe v k e k ohr anjanju nacionalne pisne k ulturne dediščine. Leta 2024 je bila na pr edlog član o v društv a imeno v ana za častno članico Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. O njeni neizm erni pr edanosti ohr anjanju bog astv a ar hi v o v priča njena obsežna bibliogr afija, ki jo je zelo t ežk o po vzeti v nek aj t očk ah. Na t em mestu zat o izposta v ljamo dosežk e, ki so imeli ozir oma imajo v elik vpli v na r azv oj in pr epozna vnost k onserv at or sk o-r esta vr at orsk e str ok e, ki je neločlji v o vpeta v delo v anje ar hi v o v , ar hi v sk o str ok o in ek sist enco ar hi v sk eg a gr adi v a. 47 Letnik 47 (2024), št. 1 Izpostavljena dela in dosežki: Dr . Jede rt V od opi v ec T omažič je bila pobudnica in sod ela v k a v pr ojektu r azv oja in izdela v e tr ajno obst ojneg a papirja in k art ona, ki ustr eza zaht e v am standar da za tr ajnost in obst ojnost (ISO 11108). T a se upor ablja k ot nosilec za zapis dok ument o v tr ajne vr ednosti, za zaščit o gr adi v a v ar hi vih, knjižnicah, mu - zejih, g alerijah t er v post opkih k onservir anja in r esta vr ir anja. R ezultat dolgole - tneg a r azisk o v alneg a sodelo v anja z Inštitut om za celulozo in papir je slo v ensk a pr oizv odnja tr ajnostneg a papirja in k art ona. Kazalnik njeneg a za v edanja pomembnosti r azv oja str ok e, popularizacije ar hi v sk e k ultu rne dediščine in mednar odneg a sodelo v anja so bili dogodki ob jubilejnih obeležjih Centr a za k onservir anje in r esta vrir anje (CKR) v AR S. Ti so bili pod v odst v om dr . Jeder t V odopi v ec T omažič v edno po v ezani s str ok o vnim mednar odnim sodelo v anjem: • 40. obl etnica CKR: r azsta v a s k atalogom Zapis in podoba in mednar odni simpozij z izidom zbornik a Konserviranje in restavriranje knjig in papirja , • 50. obletnica CKR: r azsta v a P olst oletja, int er disci plinarni pos v et Svetloba in kulturna dediščina t er zbornik Polstoletja, • 60. obletnica CKR: r azsta v a in zbornik Konserviranje knjig in papirja 2 . Med leti 2007 –2009 je v od ila v sedrža vni ar hi v ski pr ojekt o stanju ar hi - v skih depoje v , v k at er em so po enotni met odologiji na podlagi desetih deja v - nik o v tv eg anja pr eg ledali stanje v depojskih enotah nacionalneg a, v seh šestih r egionalnih, tr eh ja vnih in tr eh cer kv enih ar hi vih. Leta 2009 je izšla tudi publi - k acija Arhivski depoji v Sloveniji , v k at eri so pr edsta v ljeni r ezultati ugota v ljanja tv eg anj v slo v enskih depoji h. Ar hi v ski depoji so t emelj ar hi v a, medt em k o so g la vna njiho v a pr oblematik a neustr ezni klimatski pogoji in pr enatrpanost skla - dišč. Z mednar odnim udejstv o v anjem, s članstv om v r azličnih r azisk o v alnih sk upinah in or g anizacijah t er z or g anizacijo mednar odnih simpozije v tak o doma k ot v tujini je dr . Jedert V odopi v ec T omažič, ob sodelo v anju in pr edanosti sodela v k v CKR, uspela slo v ensk o k onserv at orsk o str ok o, ki skr bi za ar hi v sk o gr adi v o, d vigniti na s v et o vno r a v en. Na t em mestu lahk o izposta vimo seminar - je, pos v ečene k onservir anju in r esta vrir anju lik o vne dediščine t er ar hi v sk eg a gr adi v a na papirju in per g amentu pod v odstv om Karmen Rinesi Čor ak iz Rima, in sklop seminarje v , pos v ečenih knjižnim v eza v am pod v odstv om pr of. Chri - st opherja Clar k sona iz Oxf or da. Leta 20 00 izda na knjig a Vezave srednjeveških rokopisov: Strukturne prvine in njihov razvoj , ki je bila najpr ej zapisana k ot njena dokt orsk a diser tacija, je pomemben mejnik na podr očju r azisk o v anja knjižnih v eza v v Slo v eniji in med - nar odno. Knjižne v eza v e so v s v etu še r azmer oma slab o r azisk o v ano podr očje, zat o knjig a lahk o služi k ot str ok o vno v odilo pri k onservir anju in r esta vrir anju sr ednje v eških knjižnih v eza v . Priloga 1: SEZNAM ČASTNIH ČLANOV DRUŠTVA • 1983: dr . P a v le Blazni k, dr . Bogo Gr af enauer , dr . Iv o Mur k o, dr . Božo Ot or e - pec, dr . Ser gij Vilf an, dr . F r an Z witt er , • 1984: J ank o Jar c, • 1989: M ajda Smole, • 1991: d r . V asilij Melik , • 1996: E ma Umek, • 2000: A lek sander Vid ečnik, • 2004: dr . Jože Mlinar ič, Ma rija Oblak Čarni, P et er Ribnik ar , mag. Milica T r ebše Št olf a, dr . Jože Žontar , • 2011: d r . F r ance Mart in Dolinar , • 2014: d r . Ignacij V oje, 48 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia • 2024: Marija Hernja Mast en, dr . Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, dr . Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa, dr . Jedert V odopi v ec T o - mažič. Priloga 2: SPOMINSKI ZAPISI ČASTNIH ČLANOV 1. Bogdan Kolar: POGLED NA DELO V ARHIVU ČETRT STOLETJA KASNEJE V se se je začelo z u v ajanjem usmerjeneg a izobr aže v anja v slo v ensk o sr e - dnje šo lstv o, pot em k o je bil aprila 1980 spr ejet zak on o usmerjenem izobr a - že v anju. Prvi dijaki so se vpiso v ali v no v e pr ogr ame v šolsk em letu 1981/82. No v a šolsk a ur edit e v je prinesla v elik o zmede tak o med dijaki k ot med učit elji, posledično je po vzr očila hitr o slabšanje k ak o v osti izobr azbe. Na družboslo vno - -jezik o vni smeri je bil u v ede n pr edmet Inf ormatik a, dok umentalistik a in ar hi vi - stik a. Učbenik za ar hi vistik o je pripr a vil pr of. dr . Jože Žontar (izšel je leta 1984). Namenjen je bil dijak om tr etjeg a letnik a družboslo vno-jezik o vne smeri in dija - k om četrt eg a letnik a na splošno k ulturni smeri. K er sem s v oje pedagošk o delo začenjal na Sr ednji v erski šoli Želimlje, kjer so potr ebo v ali učit elja za omenjene v sebine, sem v času študija zgodo vine in ang leščine vpisal v se pr edmet e s po - dr očja ar hi v sk eg a izobr aže v anja, ki so sicer bili namenjeni študent om samost oj - ne smeri študija zgodo vine. T ak o sta bili usmerjeno izobr aže v anje in šolsk o delo na s v oj način pripr a v a na delo v ar hi vu. Očitno so o mojem študiju in delu v šoli izv edeli na šk ofijsk em or dinariatu v Ljublj ani, kjer je bil gener alni vik ar šk of dr . Stanisla v Lenič. On se je dogo v arjal z mojim pr eds t ojnik om in r ezultat je bil, da sem bil sept embr a 1987 po odhodu dr . F r anceta M. Dolinarja v AR S po v abljen, da pr e vzamem delo v ar hi vu. Prišlo je do dogo v or a med v odstv om nadšk ofije in v odstv om salezijansk e sk upnosti, g lede na k at er eg a sem pr e vzel v odenje ar hi v a, dokler nadšk ofija ne bi dobila lastneg a str ok o vneg a, ki bi pr e vzel t o delo. V pr ašanja, po v ezana z delo v anjem cer kv enih ar hi v o v , je na r a vni P okr a - jinsk e šk of o v sk e k onf er ence obr a vna v al S v et za cer kv eno zgodo vino in ar hi v e, v k at er em so bili v odit elji tr eh šk ofijskih ar hi v o v in nek at eri drugi, ki jih je ime - no v al pr edsednik k onf er ence. Šk ofijski ar hi v v Mariboru je zast opal dr . Ant on Ožinger , šk ofij ski ar hi v v K opru pr of. F r ance Kr alj in nat o mag. Marjan V ogrin. Sr ečanja so bila občasna, v endar smo sk ušali nast opati enotno t er zast opati in - t er ese cer kv enih ustano v in ar hi v sk eg a gr adi v a. NŠ AL je takr at delo v al v pr ost orih ljubljansk e nadšk ofi jsk e k urije – t o je v de lu pr ost or o v v pritličju in del v prv em nadstr opju nadšk ofijsk eg a d v or ca. V skladu s cer kv eno zak onodajo je bil pr edst ojnik ar hi v a v sak okr atni r a vnat elj nadšk ofijsk e pisarne (k ancler), ki je bdel nad delo v anjem ar hi v a, upor abo gr a - di v a in spr ejemal odločitv e, ki so bile odgo v or na zaht e v e upor abnik o v . Ar hi v sk a čitalnica je bila za obisk o v alce odprta prv e tri dni v t ednu. Ob mojem prihodu so v ar hi vu do t edaj delale tri za vzet e uršulink e. S. Mat eja (Dor ot eja) Gorišek je bila znana po s v oji natančnosti in še danes je mo - goče najti dok ument e, pri k at erih se tak oj opazi njena pisa v a. Njeno delo je nadalje v ala s. Jasna K ogoj, ki mi je pomag ala pri u v ajanju v ar hi v sk o delo. Za matični del ar hi v a in čitalnico je skr bela s. F ani Žnidaršič, ki je v sak o jutr o pri - hajala iz Mekinj, kjer je v samostanu skr bela za bolne sestr e. V ist em času je zaključe v ala še sr ednjo medicinsk o šolo in imela ob v ezno pr ak so v ljubljan - sk em Kliničnem centru. V ečkr at se je zgodilo, da je bila dežurna ponoči, nak ar je zjutr aj prišla v ar hi v in tam nadalje v ala do pozneg a popoldne v a. S po v ečanim št e vilom ur delo v anja čitalnice in z v eč gr adi v a so bile k asneje potr ebne doda - tne zaposlitv e. K onec osemde setih let pr ejšnjeg a st oletja je zelo por aslo zanimanje za 49 Letnik 47 (2024), št. 1 upor abo cer kv eneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, pr ed v sem na podr očju matičnih zade v . Zat o je bil najustr eznejši od go v or odpir anje čitalnice na pet dni v t ednu. Za v eč ur ado v , ki so domo v ali v nadšk ofijsk em d v or cu, je postala t olik šna prisotnost obisk o v alce v ar hi v a mot eča. K er je prihajalo no v o in no v o gr adi v o, je bilo tr eba po v ečati skladiščne pr ost or e in skr beti za naba v o potr ebne opr eme. Pri t em so nam bili v pomoč tudi upor abniki ar hi v a. Obča sno se je v ar hi vu mudila pr of. Ljudmila Schmid- Še - mr l, ki je bila lekt orica slo v ensk eg a jezik a na uni v erzi v Bernu. Dala je pobudo in zbr ala sr edstv a za nak up prv eg a r ačunalnik a. K er g a nadšk ofija ni mog la u v oziti, smo t o st orili s pomočjo dr . Jožeta Žontarja, takr at r a vnat elja Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. T o je bil prvi r ačunalnik v enem od ur ado v ljubljansk e nadšk o - fijsk e k urije. T ak oj smo začeli sodelo v ati z AR S, kjer so u v ajali pr ogr am ARMID A in skr beli za izobr aže v anje njego vih upor abnik o v . S poslo v anjem tr eh šk ofijskih ar hi v o v so bili se v eda str oški. Isk ali smo možnosti, kje dobiti sr edstv a za njiho v o kritje, k ajti v odit elji šk ofij (in še bolj šk ofijski ek onomi) so bili pr epričani, da ni dolžnost Cer kv e financir ati delo v anje ar hi v o v , ki so namenjeni v sem upor abnik om, ne g lede na njiho v odnos do Cer - kv e. Obstajala je možnost , da bi bilo ar hi v sk o gr adi v o br ezplačno na r azpolago le tistim upor abnik om, ki bi bili deja vni člani Cer kv e, t o je tistim, ki so sodelo v ali pri vzdrže v anju cer kv enih ustano v in bi t o tudi lahk o dok azali, za druge bi u v edli nek e vrst e upor abnino ali v st opnino za delo v čitalnici. Zat o smo isk ali možnosti za sklenit e v spor azuma z Ministrstv om za k ultur o R S, s k at erim bi t o pokrilo del str ošk o v in bi s t em bilo ar hi v sk o gr adi v o na r azpolago v sem upor abnik om, ne g lede na njiho v odnos do Ce r kv e. K ot zaključek pogo v or o v , pri k at er em so v eli - k o delo opr a vili str ok o vni dela v ci AR S, je bil sklenjen spor azum med Slo v ensk o šk of o v sk o k onf er enco in R epublik o Slo v enijo ozir oma Ministrstv om za k ultur o R S o so financir anju ar hi v sk e deja vnosti Kat olišk e cer kv e v Slo v eniji. T o je bil prvi spor azum sploh, ki sta g a v samost ojni Slo v eniji sklenila drža v a in Cer k e v . 16. aprila 199 3 sta g a podpisala pr edsednik Slo v ensk e šk of o v sk e k onf er ence dr . Alojzij Šuštar in minist er za k ultur o Ser gij P elhan. Z ustano vitvijo samost ojne Slo v enije je v odit elj ljubljansk e nadšk ofije po - tr ebo v al dodatne pr ost or e za sr ečanja in spr ejeme. K er so bili pr ost ori v nadšk o - fijsk em d v or cu potr ebni za druge namene in k er so dot edanji pr ost ori, ki jih je imel na r azpolago ar hi v , pr emajhni, smo z v odstv om šk ofije isk ali možnosti za selit e v . No vi pr ost ori na Kr ek o v em tr gu so bili načrtno pr eur ejeni za potr ebe ar hi - v skih skladišč, delo vnih pr ost or o v in čitalnice. Selit e v je bila izv edena v letu 1995. V saj nek aj sr edst e v je šlo za mikr ofilmanje gr adi v a, ki je bilo najbolj po - šk odo v ano in bi v sak a nadaljnja upor aba pomenila še dodatno šk odo. Šlo je za v eč najstar ejših matičnih knjig, ki so bile tak o ali drug ače pošk odo v ane. Dokler gr adi v o ni bilo r epr oducir ano, g a je bilo tr eba umakniti iz upor abe. Imeti v saj osno vni v odnik po zbir k ah in f ondih, je bila v de v et desetih letih pr et ekleg a st oletja pomembna želja v sak eg a ar hi v a. V se m pripr a v a ni uspela. V NŠ AL smo se za vzeli za izdela v o, čepr a v nam ni uspelo pridobiti k ak šne finanč - ne podpor e zunaj šk ofijskih meja. V odnik je izšel leta 1999. Šlo je za prv o publi - k acijo (in zat o s k ak šno pomanjklji v ostjo), ki jo je izdal NŠ AL. V eč pozornost i je bilo namenjene delo v anju v skladu z načelom pr o v e - nience. V t em okviru je bilo na enem mestu zbr ano gr adi v o gospostv a Gornji Gr ad, ki se je pr ed t em nahajalo na v eč kr ajih. R a vno tak o je bilo na enem mestu zbr ano in ur ejeno gr adi v o Karitati vne zv eze, ki je bila do druge s v et o vne v ojne osr ednja ustan o v a Cer kv e na k aritati vno-socialnem podr očju. Prizade v anja so bila namenjena r eše v anju vpr ašanja župnijskih matičnih knjig. T e so bile že ob izbruhu v ojne in še bolj po letu 1945 r aznesene na r azlične kr aje. Kak šen pri - mer ek se je ohr anil v župnijskih ur adih. V ečino knjig so imele občine ozir oma upr a vne enot e, ki so star ejše knjige, ki jih niso v eč potr ebo v ale za r edno poslo - v anje, oddajale osr ednjemu drža vnemu ar hi vu. Del knj ig se je nahajal pri služ - bah Ministrstv a za notr anje zade v e R S. Med Slo v ensk o šk of o v sk o k onf er enco 50 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia in Ministrstv om za notr anje zade v e R S je bil dosežen dogo v or , da se originalne matične knjige zbir ajo v šk ofijskih ar hi vih. V zposta v ljen je bil sist em za izv a - janje tak o posta v ljeneg a načela in za spr otno dopolnje v anje zbir k župnijskih ur ado v . Pr e vze m v ečjeg a št e vila matičnih knjig je nar ek o v al po v ečanje skladišč - nih pr ost or o v . Za t o so se za vzele v se tri takr at delujoče šk ofije na Slo v ensk em (K oper , Ljublja na, Maribor). Isti sist em pr e vzemanja in hr anjenja je ob v eljal po letu 2006, k o je bila Kat olišk a cer k e v na Slo v ensk em na no v o or g anizir ana in so bile ustano v ljene tri no v e šk ofije. Zaposleni v cer kv enih ar hi vih smo bili v es čas obr a vna v ani k ot enak o - pr a vni člani ar hi v sk e sr enje. P o v abljeni smo bili na str ok o vna zbor o v anja in na r azlične oblik e izobr aže v anja, ki sta jih or g anizir ala AR S ali ADS. Opr a vili smo str ok o vne izpit e. Z v elik o v ečino zaposlenih v ja vni ar hi v ski mr eži smo imeli dobr e odnose . P o v abljeni smo bili k deja vnostim, ki jih je or g anizir alo ADS. V v eselje in zado v oljstv o mi je bilo, da sem lahk o bil član Izvršneg a odbor a ADS v letih 1990 do 1996. Odlično je bilo sodelo v anje v ur ednišk em odboru stano - v sk eg a g lasila Arhivi ; bil sem član od leta 1994 do leta 2001. Skr bel sem, da so bile pr edsta v ljene publik acije, ki so go v orile o delo v anju cer kv enih ar hi v o v po s v etu in so po v ezo v ale dela v ce v t eh ar hi vih. K o je leta 200 0 ljubljansk a nadšk ofija dobila s v ojeg a str ok o vnjak a, moje sodelo v anje v ar hi vu ni bilo v eč potr ebno. Zat o je bil čas za slo v o in za no v e izzi - v e pri delu na T eološki f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani, medt em k o sem v ar hi v od t edaj prihajal le še k ot upor abnik in imel občasno pr eda v anja o ar hi v skih t emah za študent e ist e f ak ult et e. 2. Jedert Vodopivec Tomažič: KAKO SEM SE ZNAŠLA V ARHIVU IN ARHIVISTIKI Junija 1979 sem diplomir ala na Uni v erzi v Ljubljani (UL) na F ak ult eti za k emijo in k emijsk o t ehnologijo smer or g ansk a k emija. T udi takr at tak oj po k ončanem študiju (še posebej med poletjem) služb ni bilo na pr et ek. T ak o sem spr ejela nadomeščanje por odnišk e na osno vni šoli v Pr eski pri Med v odah, kjer sem štiri mesece pouče v ala k emijo. Urnik mi je do v olje v al, da sem lahk o isk ala in r azisk o v ala možne zaposlitv e. K er sem v edela, da k emik e potr ebujejo tudi na po - dr očju pr euče v anja k ulturne dediščine, sem se pozanimala g lede možnosti nada - lje v anja študija in ugot o vila, da je Uni v erza v Ljubljani že takr at imela magistrski študij or g anizir an zelo int er disciplinarno. Na matični f ak ult eti si mor al vpisati d v e tr etjini pr edmet o v , medt em k o si lahk o tr etjino izbr al na k at eri k oli f ak ult eti UL ali tudi drugje. Glede int er disciplinarnosti študija na UL mor am r eči, da sem bila k asneje ob u v edbi bolonjsk eg a študija zelo pr esenečena, k o so na v ajali, k ak o bo ta no v a študijsk a r ef orma omogočala bistv eno v ečjo pr ožnost in int er disci - plinarnost , ki je pr ejšnja naj ne bi ni omogočala. Danes v si, ki smo bili ali smo še vplet eni v uni v erzit etno izobr aže v anje, v emo, da t emu ni r a vno tak o. P ot me je zanesla tudi na Ak ademijo za lik o vno umetnost in oblik o v a - nje UL. T u sem od pr edst ojnik a oddelk a za k onservir anje in r esta vrir anje pr of. F r anca K ok alja izv edela, da se bo naslednje let o (leta 1980) v t edanji Ar hi v So - cialistične R epublik e Slo v enije – A SR S (danes Ar hi v R epublik e Slo v enije – AR S) iz ta kr atneg a Muzeja ljudsk e r e v olucije Slo v enije – ML S (danes Muzej no v ejše in sodobne zgodo vine Slo v enije) pr eselil oddelek za r esta vrir anje knjig in papirja t er ob t ej priliki tudi k adr o v sk o okr epil s tr emi dodatnimi delo vnimi mesti, med k at erimi je bilo tudi mest o za k emik a. 13 Se v eda sem se tak oj po v ezala s t edanjo 13 Gr abnar , Marija: R azv oj osr ednje slo v ensk e k onserv at orsk o-r esta vr at orsk e dela vnica za papir in per g ament 195 6–1996. V : Zapis in Podoba (ur . Jedert V odopi v ec in Nataša Golob). Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1996, str . 11–20; Gr abnar , Marija: R azv oj r esta vr at orsk o-k onserv a - 51 Letnik 47 (2024), št. 1 v odjo oddelk a Nado Č učnik Majcen, 14 ki mi je inf ormac ijo potr dila in s v a ostali t er še v edno ostaja v a v stik u. V vmes nem času sem spr ejela še eno nadomeščanje por odnišk e, in sicer v k emijsk em labor at oriju na Inštitutu za higieno ži vil za V et erinarski f ak ult eti UL, kjer bi me tudi r edno zaposlili, a zgodilo se je, da se mi je ur esničila dolgoletna želja delo v ati na podr očju dediščine, bila sem spr ejeta na delo vno mest o pri - pr a vnice v k onserv at orsk o-r esta vr at orsk em (K -R) oddelk u Ar hi v a SR Slo v enije. T u sem bila zaposlena od 3. no v embr a 1980 do upok ojitv e 3. okt obr a 2019. P o nek aj letih dela v Ar hi vu R S sem se prija vila na magistrski študij na F ak ult eti za nar a v oslo vje in t ehnologijo t er Ak ademiji za lik o vno umetnost in oblik o v anje UL t er na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) k ot mlada r azisk o v alk a dobila možno st opr a v ljanja r azisk o v alneg a dela pod ment orstv om dr . Gabriele No v ak v sklopu magist erija pod ment orstv om pr of. Boža Ig ličarja. Študij sem leta 1988 zaključila z nalogo »Uporabnost nekaterih sintetičnih polimerov pri konserviranju in restavriranju kulturne dediščina na papirju «. Sodelo v anje z ICP se je uspešno nadalje v alo v sodelo v anju z dr . Met o Černič, o čemer pričajo opr a - v ljeni sk upni pr ojekti in št e vilne obja v e. R azmer e v K -R oddelk u Ar hi v a R S so bile po odhodu Nade Č učnik Majcen zlasti zame pr ecej nedeja vne. Začela sem isk ati drugo zaposlit e v . Imela sem sr e - čo, da so v Nar odni in uni v erzit etni knjižnici (NUK) v Ljubljani na izpr aznjeno mest o v odje oddelk a za k onservir anje in r esta vrir anje isk ali no v o v odjo. Prija - vila sem se in bila spr ejeta, a me je takr atna dir ekt orica Ar hi v a R S Marija Oblak Čarni pr epriča la, da sem ostala Ar hi vu R S. P onudila mi je mest o v odje oddelk a, medt em k o je dot edanjeg a v odjo pr emestila na delo vno mest o izv en našeg a od - delk a. T ak o sem v danih r azmer ah dobila možnosti za str ok o vno delo, osebni r azv oj in r azv oj oddelk a. Danes, k o g ledam nazaj, lahk o r ečem, da sem imela podpor o pr a v pri v seh dir ekt orjih. Marija Oblak Čarni in dr . Ema Umek sta mi, med št e vilnimi drugi - mi možnostmi, na začetk u leta 1987 omogočili enot ede nsk o bi v anje na Dunaju, kjer so me spr ejeli na takr at zelo ug lednem oddelk u za k onservir anje in r esta - vrir anje A v strijsk e nacionaln e knjižnice (ÖNB). T u sem dobila vpog led v njiho v o K -R delo in str ok o vno knjižnico. V Ar hi v R S sem se vrnila z v elik o lit er atur e, ki v Sl o v eniji še ni bila doseg lj i v a. V t em času študijsk eg a bi v anja na Dunaju sem ži v ela v Kaf olo v em domu, kjer sem se spoznala dr . Natašo Golob, s k at er o s v a v sak o jutr o imeli enak o pot , ona v r ok opisni oddelek, jaz v K -R oddelek A v strij - sk e nacionaln e knjižnice. T o znanstv o se je k asneje v Ljubljani r azvilo v plodno sodelo v anje. Pr of. dr . Nataša Golob je bila tudi moja som ent orica pri dokt or atu »Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah: soodvisnost s konservator- skimi in restavratorskimi posegi «, ki sem g a zaključila leta 1998 na FF UL na Oddelk u za umetnostno zgodo vino, smer k onserv at orst v o, pod soment orstv om pr of. dr . Ser geja V rišerja in pr of. dr . Janeza Höflerja. Dir ekt orju dr . Vladimirju Ž umru sem mor am zah v aliti za v elik o podpor o, da smo v CKR – Centru za k onservir anje in r esta vrir anje Ar hi v a R S lahk o izpe - ljali pr ecej k onf er enc, simpo zije v in obsežno r azsta v o s publik acijo ob 40. letnici oddelk a t er v elik o t eor etično pr aktičnih izobr aže v anj. P opolnoma je r azumel, da je v v seh oz irih bolj smis elno in ceno vno neprimern o po v abiti str ok o vnjak e k nam v Ar hi v R S, k ot poslat i eneg a ali d v a na izobr aže v anje drug am. T ak o se je med dr ugim dogodilo tudi naše nek ajletno sodelo v anje s Karmen Čor ak, Slo - v enk o, ki v Ita liji deluje na podr očju k onservir anja in r esta vrir anja dediščine na papirju. Karmen Čor ak je v Ar hi vu R S v drugi polo vici de v et desetih let pr e - t orsk e de ja vnosti v Ar hi vu R S od 1995 do 2006. V : POL stoletja (ur . Jedert V odopi v ec). Ljublja - na: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2006, str . 12–17. 14 Nada Č učnik Majcen, uni v . dipl. ing. k emije, v odja oddelk a za k onservir anje in r esta vrir anje papirja in per g amenta v MLR in A SR S od 1977 do 1983. 52 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia t ekleg a st oletja v odila nek aj enot edenskih izobr aže v anj na podr očju specialnih t ehnik k onser vir anja in r es ta vrir anja papirja. V letih od 1997 do 2010 smo v CKR Ar hi v a R S izpeljali še drugo zelo pomembno v ečletno sodelo v anje s pr of. Crist opherjem Clar k sonom. 15 Sprv a smo k udeležbi na t eh d v ot edenskih t eor e - tično-pr aktičnih izobr aže v anjih po v abili le k olege iz k onserv at orsk o-r esta vr a - t orsk eg a odde lk a v NUK, a v naslednjih letih še k olege s Hrv ašk e in iz drugih e vr opskih drž a v . 16 Glede na t o, da je bilo na podr očju r esta vrir anje knjig v ar hi - vih in knjižnicah nujno d vigniti r a v en K -R prist opa, je bilo smiselno, da smo v ta pr ojekt v ključili čim v eč str ok o vnjak o v s sor odnih podr očij. T ak o s v a s pr of. ddr . Natašo Golob 17 or g anizir ali tudi pr eda v anja za študent e, zaposlene v usta - no v ah, ki v arujejo k ulturno dediščino, in drugo zaint er esir ano ja vnost , r azsta v e, k onf er ence in obja v e. Skr atk a, sodelo v anje s pr of. ddr . Natašo Golob je pot ek alo r es na št e vilnih r azličnih r a vneh, po v ezanih z ar hi v sk o in drugo pisno dediščino. V času, k o je bil dir ekt or dr . Mat e vž K ošir , smo obeležili 50. letnico oddel - k a z r azsta v o in s publik acijo. 18 S podpor o takr atneg a dir ekt orja dr . Dr ag ana Ma - tiča sem or g anizir ala str ok o vno ek sk urzijo sk upine v odilnih ar hi vist o v iz Ar hi v a R S in ZAL v češk e in nemšk e ar hi v e, kjer smo si og ledali njiho v e ar hi v sk e sta v be s ciljem, da slo v enski ar hi vistiki zagot o vimo ustr ezne jše ar hi v sk e depoje. Žal (zar adi v elik o r azličnih vzr ok o v) iz t e mok e ni nastalo v elik o kruha. T udi dr . Jože Dežman je bil našemu delu in oddelk u v ed no naklonjen. Za - dnjemu dir ekt orju dr . Bojanu C v elf arju se zah v aljujem za v ečletno sodelo v anje, a še najbolj, k er je ob moji upok ojitvi podpr l moje pr ed loge, v CKR sekt orju ob - držal izpr aznjeno delo vno mest o in spr ejel Anjo Pr ops. Mednar odni stiki so se zagot o v o pomnožili in pog lobili na št e vilnih k on - f er encah in simpozijih, a še posebej, k o sem bila pr ed št e vilnimi leti, na pobu - do dr . P etr a P a v la Klasinca, imeno v ana v odbor za k onservir anje in r esta vrir a - nje pri mednar odnem ar hi v sk em s v etu (ICA/CPTE) in k asneje v odbor v odij k onserv at orsk o-r esta vr at orskih oddelk o v pri e vr opskih nacionalnih ar hi vih (EHC-N A/EU). V t em ok olju sem imela možnost osebno sodelo v ati s s v et o vno priznanimi str ok o vnjaki s podr očja v ar o v anja ar hi v sk e in druge k ulturne de - diščine. Čepr a v se z dr . Klasincem v pr et eklosti nisem v edno po v sem strinjala, sedaj že dolgo let uspešno sodeluje v a na podr očju visok ošolsk eg a izobr aže v a - nja prihodnjih ar hi vist o v na oddelk u za ar hi vistik o in dok ument ologijo, ki se je pr a v let os pr eimeno v al v f ak ult et o za ar hi vistik o v sklopu Uni v erze AlmaMat er E ur opaea Maribor . Na po v abilo pr of. dr . Martina Žnidaršiča, pr of esorja in pr edst ojnik a oddel - k a za Bibliot ek arstv o in inf ormacijsk o znanost Filozof sk e f ak ult et e UL, sem bila leta 19 97 po v abljena v pr oces visok ošolsk eg a izobr aže v anja na podr očju zašči - t e, k onservir anja in r esta vrir anja ar hi v sk eg a, knjižničneg a in gr afičneg a gr adi v a. Sprv a samo na Filozof ski f ak ult eti UL, kmalu za t em sem bila po v abljena še na Ak ademijo za lik o vno umetnost in oblik o v anje UL t er na Nar a v oslo vnot ehni - šk o f ak ult et o UL. V sklopu t eg a pedagošk eg a delo v anja je nastalo v eč k ot 30 diplomskih nalog po star em in no v em bolonjsk em sist emu. Med njimi so tudi naloge s k onserv at orsk o-r esta vr at orsk eg a podr očja (Andr eja (Godler) K ozjek, 19 15 V odopi v ec, Je dert: Christ ophe r Clar k son in njego v o r e v olucionarno delo v anje na podr očju k onservir anja t er r esta vrir anja knjige v s v etu in Slo v eniji. V : Arhivi 44 (2021), št . 2, str . 385– 400. 16 V odopi v ec, Je dert: Christ opher Clar k son and T eaching: Book Conserv ation Staff T r aining in Ljubljana. V : Journal of Paper Conservation 20 (2019), št . 1–4, str . 36 –46 (https://doi.or g/10. 1080/18680860.2019.1747833). 17 V t eh letih je pr of. Nataša Golob opr a vila še drugi dokt or at . 18 V odopi v ec, Je dert (ur ., a vt or): POL stoletja in S v etloba in k ulturn a dediščina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2006. 19 Godler , Andr eja: Vpliv knjigoveških strukturnih elementov na funkcionalnost in kakovost knjig: diplomsko delo . Ljubljana, 2000. 53 Letnik 47 (2024), št. 1 Tina Bu h, 20 Bl ank a A v guštin Florjano vič, 21 Stank a Gr kman, 22 Nataša P et elin 23 in Anja Pr ops 24 ), tri znanstv ene magistrsk e naloge (Andr eja Dr agoje vić 25 iz D AH v Zagr ebu, Iv a Gobić Vit olo vič 26 iz D AH na R eki in Blank a A v guštin Florjano vič 27 iz AR S), d v e zaključeni dokt orski disertaciji (Meta Čern ič 28 iz ICP v Ljubljani in Andr eja Dr agoje vić 29 iz D AH v Zagr ebu). O de lu, ki sem g a opr a vila na podr očju v ar o v anja, k onservir anja in r esta - vrir anja pisne in gr afične k ulturne dediščine, priča v eč k ot 400 vpiso v v Cobiss, med k at erimi bi izposta vila: • V odopi v ec, Jed ert (ur ., a vt or , f ot ogr af ): Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj = Medieval bindings in Slovenia: binding structures on stiff-board manuscripts . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v eni - je, 2000. • V odopi v ec, Jed ert; Budnar , Miloš; P elicon, Primož : Application of the PIXE method t o or g anic objects. V : Nuclear instruments & methods in physics research. Section B, Beam interactions with materials and atoms , v ol. 239 (2005), št . 1–2, str . 85–93. • V odopi v ec, Jed ert (ur ., a vt or ): Analiza stanja v slovenskih javnih arhivskih depojih . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2009. • V odopi v ec, Jed ert; Šmit , Žig a; Pr ok eš, R adek; Ďur o vič, Michal: Ir on g all degr adation studied b y PIXE and XRF in the hand-colour ed plat es of tw o copies of Her berst ein 's aut obiogr aphies. V : Ink corrosion - the missing link (ur . Geor gios Boudalis et al.). Horn, Wien: Ber ger , 2021, str . 127–147. • V odopi v ec, Jed ert (ur ., a vt or ): Isk anje ar hi v skih vir o v Istr abenza: 1948– 1996. V : Od Istra benza do Istrabenza : 1948–1996 . K oper: P okr ajinski ar - hi v , 2021. Sk ozi leta sem spoznala in v pr ak si dobila potr dit e v , k ak o pomembno je skr beti tudi za r azv oj str ok e in podmladk a na našem malošt e vilnem in v r eal - nem s v etu pr ecej zaposta v ljenem podr očju. Že nek aj let pr ed upok ojitvijo sem int enzi vno r azmišljala in se deja vno trudila, da r a v en pridobljeneg a znanja ne bo pot onila ali zv odenela. V 39 letih delo v anja v Ar hi vu R S sem imela v elik o možnosti sodelo v anje tudi z drugimi, domačimi in tujimi str ok o vnjaki: z r esta vr at orji, s k onserv at or - ji, z ar hi visti, muzealci, bibliot ek arji, s fiziki, k emiki, z ar hit ekti, gr adbeniki, s pr a vniki, z no vinarji in drugimi sor odnimi pr ofili, ki delujejo na podr očju v a - r o v anja dediščine, in dobila potr dit e v , da je v ar o v anje dediščine, v k at er o sodi 20 Buh, Tina: Knjižnica gradu Snežnik: pravilno hranjenje in varovanje knjižničnega gradiva: di- plomsko delo . Lož, 2001. 21 A v guštin Flor jano vič, Blank a: Popis knjižnih vezav: (na primeru 23 knjig iz frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici): diplomsko delo . Šk ofja Lok a, 2002. 22 Gr kman, Stan k a: Vpliv vezivnosti škroba na postopek restavriranja papirja: diplomsko delo . Lju - bljana, 2003. 23 P et elin, Nataša: Dopolnitev modela dokumentacije za evidentiranje konservatorsko-restavra- torskih posegov na pisni in grafični dediščini: diplomsko delo . Ljubljana, 2011. 24 Pr ops, Anja: Materialna podoba knjižnega dela Moskovski zapiski Žige Herbersteina: magistr- sko delo = Structure and materials used in Žiga Herbersteins book Moskovski zapiski : master's thesis . Ljubljana, 2017. 25 Dr agoje vić, Andr eja: Konserviranje in restavriranje likovnih del na papirju velikega formata - kartoni za zidne slike v katedrali v Đakovu: magistrsko delo . Ljubljana, 2010. 26 Gobić Vit olo vić, Iv a: Konserviranje in restavriranje knjižnih vezav v arhivih: magistrsko delo . Ljubljana, 2011. 27 A v guštin Flor jano vič, Blank a: Minimalni konservatorsko - restavratorski posegi na starejših knjižnih vezavah: magistrsko delo . Ljubljana: 2011. 28 Č ernič, Marjeta: Trajnost in obstojnost dokumentnega gradiva na papirju: doktorska disertaci- ja . Ljubljana, 2008. 29 Dr agoje vić, Andr eja: Papirji iz Valvasorjeve grafične zbirke zagrebške nadškofije: doktorska di- sertacija . Ljubljana, 2021. 54 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia tudi ar hi vistik a, izr azit o int er disciplinarno podr očje. Za učink o vit e r ezultat e se mor a približno enak o vr edno pr epletati družboslo vno, nar a v oslo vno in t ehnič - no znanje. S št e vilnimi smo sk upaj izpeljali r azlične manjše ali v ečje pr ojekt e in obja v e. V sodelo v anju z R TV Slo v enija smo npr . z r ežiser jem Jadr anom St elet om pripr a vili tudi d v a izobr aže v alna dok umentarna filma: Biblija oživljena 30 in Val- vasorjeva slava. 31 Na t em mestu se v sem zah v aljujem za uspešno sodelo v anje. Sk ozi leta delo v anja sem opazila, da so v Slo v eniji muzealci in bibliot e - k arji v elik o pr epozna vnejši k ot ar hi visti in ar hi vistik a. T o se odr aža tudi na in v sta v bah, v k at erih delujemo eni in drugi. Sk or aj v se knjižnice in muzeji imajo ne - primerno boljše in v ečje pr ost or e, med k at erimi je pr ecej funk cionalno in est et - sk o pr eno v ljenih zgr adb ali no v ogr adenj. Pr epričana sem, da v ar hi vih hr animo 30 Biblija oži v ljena, dok umentarn a oddaja: https://365.rtv slo.si/ar hi v/dok umentar ci-izobr aze - v alni/174245375 (dost op: 30. 5. 2024). 31 V al v asorje v a sla v a: https://365.rtv slo.si/ar hi v/dok umentar ci-iz obr aze v alni/17438594 8 (dost op: 30. 5. 2024). Tik pred zaključkom mojega službovanja v Arhivu RS smo 1. oktobra 2019 skupaj s sindikatom Arhiva RS organizirali strokovno ekskurzijo v Ribiški muzej v Križu pri Trstu in Cerje ter zaključili v gostilni v Selah na Krasu, kjer je nastal tudi posnetek, na katerem smo od leve proti desni: Marjana Cjuha, Stanka Grkman, Jedert Vodopivec Tomažič, Lucija Planinc, Tatjana Rahovsky in Darja Harauer. (Foto: Roman Marinko, Arhiv RS) 55 Letnik 47 (2024), št. 1 k oličinsk o in v sebinsk o izje mno pomembne dediščine (po moji oceni bistv eno v eč k ot muzeji in knjižnice), a za k at er o žal širša str ok o vna in laična ja vnost zelo malo v e. Upam, da bodo naslednje gener acije zaposlenih v ar hi vih znale ustr e - zno nadgr aditi in pr edsta v lj ati pomen ar hi v sk eg a gr adi v a, ar hi v skih depoje v in ar hi v sk eg a dela ja vnosti ustano vit eljem in odloče v alcem. PRESENT A TION OF THE NEWL Y APPOINTED HONORAR Y MEMBER S OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA The Ar chi v al Society of Slo v enia mar k ed the 70th anni v ersary of the f ounding of the Society b y appointing se v en new honor ary members. The title of honor ary member w as a w ar ded t o Marija Hernja Mast en, Dr Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, Dr Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa and Dr Jedert V odopi v ec T omažič. The e xperts pr esent ed in the article come fr om a v ariety of fields: ar chi v al science, hist ory , conserv ation-r est or ation t o other r elat ed disciplines. Ho w e v er , the y all ha v e in common the dedication of their pr of essional car eer t o ar chi v al heritage and ha v e left an indelible mar k on the pr eserv ation of cultur al heritage with their w or k. In her 40-y ear car eer as an ar chi vist , Marija Hernja Mast en has made a k e y contribution t o the r estitution of ar chi v al mat erials and the pr omotion of Slo v enian ar chi v es. In addition t o numer ous publication s and monogr aphs, Pr o - f essor Dr Bogdan K olar has made an important contribution t o the de v elop - ment of ecclesiastical ar chi v es in Slo v enia, the int egr ation of public and chur ch ar chi v es and the publicatio n of ar chi v al sour ces. In her capacity as Pr esident of the Ar chi v al Society of Slo v enia, Meta Matije vič plan ned a number of e v ents and t ours. She also had t o deal with the issue of inadequat e space f or deposi - t ory of ar chi v al mat erials w hile managing the No v o Mest o unit of the Hist orical Ar chi v es Ljubljana. Emica Ogrizek demonstr at ed her passion f or ar chi v al sci - ence b y participating in w or king gr oups and society's bodies, in addition t o her dedicat ed w or k at the R egional Ar chi v es Maribor . She also acti v el y contribut ed t o the cr eation of rules and r egulations f or ar chi v es in Slo v enia. As a member of the Ar chi v al Society of Slo v enia and edit or of the Viri series, Dr Zdenk a R adminič Bonin has made a not ew orth y impact on the ad v ancement and pr omotion of ar - chi v al science. Her contribut ions ha v e been included in se v er al pr of essional and scientific publ ications. Thr oug h his vigor ous acti vities in the field of education and r esear ch of ar chi v al mat erials, Jurij R osa left a str ong mar k on ar chi v al sci - ence and the Ar chi v al Society of Slo v enia, co-cr eating the ar chi v al landscape in Slo v enia with int er est , dedication and kno w ledge. Dr Jedert V odopi v ec T omažič has de v ot ed her pr of essional lif e t o pr ot ecting and cons erving cultur al heritage and ar chi v al mat erials on paper and par chment . Her w or k has been instrumen - tal in r aising pr of essionalism in the field of pr eserv ation, r esear ch and conser - v ation of ar chi v al mat erials in Slo v enia. SUMMAR Y 57 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, zbor o v anja, pos v eti, ar hi vistik a, zgodo vinski pr eg led, Ar hi vi, po vzetki, sklepi Key-words: Ar chi v al Society of Slo v enia, con v entions, conf er ences, ar chi v al studies, hist orical o v erview , Ar hi vi journal, summaries, conclusions UDK 005.745:061.2:930.25(497.4)"1962/2023" Pr ejet o: 25. 4. 2024 Posvetovanja in zborovanja Arhivskega društva Slovenije skozi čas – poizkus kratkega povzetka več kot 60-letnega dela slovenske arhivske stroke skozi prizmo zborovanj ALEŠ J AMBREK pr of esor zgodo vine in sociologije, višji ar hi vist Zgodo vinski ar hi v na Ptuju, Viča v a 5, SI-2250 Ptuj e-pošta: Ales.Jambr ek@ar hi v -ptuj.si Izvleček Članek pr edst a v lja pripr a v en r ef er enčni okvir za priho dnja pr edsedstv a pri pripr a vi zbor o v anj Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, saj so na enem mestu zbr a - ni v si kr aji, opr edelitv e t ematik e in spr ejeti sklepi zbor o v anj. Gr e za časo vni pr er ez v eč k ot 60-letneg a str ok o vneg a dela Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije in člano v v okvir u zbor o v anj k ot prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi v sk e str ok e. Abstract C ONFERENCES AND C ONVENTIONS OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA O VER TIME - AN A TTEMPT T O SUMMARIZE MORE THAN 60 YE AR S OF W ORK OF THE SL O VENIAN AR CHIV AL PR OFESSION THR OUGH THE PRISM OF C ONVENTIONS Since all the locations, subject descriptions, and con v ention conclusions ar e compiled in one location, the article serv es as a helpful fr ame of r ef er ence f or upcoming pr esidencies plan ning the Ar chi v al Society of Slo v enia g atherings. It is a compila tion of the mor e than 60 y ears of pr of essional w or k that the Ar chi v al Society of Slo v enia and its members ha v e done within the fr ame - w or k of meetings in an eff ort t o further the gr o wth of the ar chi v al pr of ession in Slo v enia. 58 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Uvod Zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije (dalje ADS) imajo že dolgo in pestr o zgodo vino. V okviru društv a pr edsta v lja zbor o v anje, ki g a pr edsedstv o sk upaj z izvršnim odbor om pripr a vi v sak o drugo let o, najpomembnejši dogo - dek ob sla vnostni podelitvi Ašk er če vih nagr ad in priznanj. Gr e za dogodek, na k at er em se zber e tak o v ečina ar hi v sk e str ok e v okviru nacionalnih meja k ot tudi gostje iz tujine. Na zbor o v anju sk uša društv o v edno ponuditi v okviru pr eda v anj in disk usij odgo v or e na najbolj per eče t eža v e, ki v tist em obdobju zaposlujejo ar hi vist e ozir oma ar hi v sk e t ehnik e. Lahk o bi dejali, da go v orimo o s v oje vrstnem »pr aznik u« našeg a društv a, kjer se sr ečujemo k olegi z r azličnimi stališči, s po - dobnimi int er esi in sk upnimi cilji, da bi r azpr a v ljali o t eža v ah in r ešitv ah, ki pe - stijo našo str ok o. O pr et eklih zbor o v anjih je bilo že nek aj napisaneg a v publik aciji ADS – 40 let in v publik aciji Arhivi , še naj v eč v letih 1978, 1981, 2004 in 2014. Pr eg leda in po vzetk a, ki bi zajemal celotno zgodo vino pos v et o v anj, z izjemo ob 40. in 50. le - tnici, ni bilo. Zat o ta članek sk uša na kr atk o po vzeti zgodo vino v seh opr a v ljenih zbor o v anj. K ot je že zapisano v izv lečk u, gr e za upor aben po vzet ek ali k ažipot pri pripr a vi prihodnjih zbor o v anj in k ot tak dobr odošel pripomoček pri or g ani - zaciji dogodk a, ki g a bo v sak o pr edsedstv o z izvršnim odbor om (dalje IO) lah - k o upor abilo pri načrt o v anju. P o drugi str ani pr edsta v lja za star ejšo gener acijo ar hi vist o v »por očilo« opr a v ljene poti, medt em k o za mlajšo gener acijo pozi v k ur esničitvi še neizpolnjenih sklepo v , za v ez in dogo v or o v . Prispe v ek lahk o doje - mamo k ot zgo do vinski »pr er ez« r azv oja ar hi v sk e str ok e sk ozi čas na območju Slo v enije sk oz i prizmo obr a vna v anih pr oblematik, dor ečenih sklepo v in pobud pod okriljem zbor o v anj ADS. Začetki P os v et o v anja ozir oma »zborovanja Arhivskega društva Slovenije je dru- štvo pričelo organizirati za kompleksnejšo obravnavo vprašanj iz arhivske problematike«. 1 Čepr a v so se člani društv a sr eče v ali na t ečajih in sestankih, kjer so obr a vna v ali takr atn e t eža v e v str oki, v se od začetk a ustano vitv e dru - štv a aprila 19 54, je šele pos v et o v anje v No v em mestu leta 1962 ob v eljalo za prv o. Čepr a v t eg a nazi v a – 1. pos v et o v anje – takr at niso tak o doumeli, je, k ot tr di P et er Klasinc, na podlagi ar hi v sk eg a gr adi v a društv a in na osno vi k asnejših pos v et o v anj možno sklepati, da je pr a v t o ob v eljalo k ot prv o. 2 K er so pos v et o - v anja in zbor o v anja bila pogosta, medt em k o je bilo med obojnima v edno manj r azlik, je bilo loče v anje leta 1998 na občnem zboru odpr a v ljeno. Leta 2002 so člani društv a spr ejeli sklep, da bodo zar adi v elik eg a finančneg a v ložk a pri or g a - nizaciji dogodk a zbor o v anja or g anizir ana na d v e leti, medt em k o bodo vmes po potr ebi dne vni pos v eti, seminarji ali dela vnice. 3 T ak o se je v letih 1998 in 2004 dok ončno izob lik o v al sist em or g anizacije in poimeno v anja zbor o v anj, ki jih dru - štv o pripr a v lja v saki d v e leti. 1 Oblak -Čarni: Dv ajset let Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 7. 2 Klasinc: Dese t ar hi v skih zbor o v anj v Slo v eniji, str . 36. 3 Oblak -Čarni: ADS v letih 1994 –2004 – Ob pet desetletnici društv a, str . 7. 59 Letnik 47 (2024), št. 1 4 Spr ejeti sklepi: 1. Boljši mat erialni pogoji dela v ar hi vu; 2. R ešiti vpr ašanje Drža vneg a ar hi v a Slo v enije; 3. R ešiti pr oblematik o mariborsk eg a ar hi v a in ar hi v a v No v em mestu; 4. Zaposlit e v mladih perspekti vnih k adr o v; 5. Obja v a ar hi v sk eg a gr adi v a; 6. Nadalje v anje s pripr a v o V o - dnik a po ar hi vih Slo v enije; 7. Začet ek r azpr a v e o ar hi v ski mr eži v Slo v eniji; g l. Klasinc: Deset ar hi v skih zbor o v anj v Slo v eniji, str . 37. 5 Spr ejeti sklepi: 1. Člani društv a in posamezne ar hi v sk e institucije naj se v ključijo v načrtno zgodo vinsk o delo; 2. Izpolnit e v ar hi v sk eg a spor azuma z A v strijo; 3. P odpr eti celjski ar hi v za ustr ezne delo vne pogoje; 4. Pripr a v a pos v eta o izdajanju vir o v za no v ejšo zgodo vino; 5. Pri - skr beti sr edstv a za po v ečanje mikr ofilmanja v tujini; 6. Odkri v anje gospodarskih ar hi v o v , na - stalih do leta 1945; g l. Oblak -Čarni et al.: ADS – 40 let , str . 32. 6 Na pos v et o v anju so spr ejeli 21 t očk. Slednje so se neposr edno na v ezo v ale na naloge ar hi v sk e službe tak oj po izidu ar hi v sk eg a zak ona in ustano vitvi Sk upnosti ar hi v o v Slo v enije: V zposta - vit e v ar hi v sk e mr eže, izboljšanja mat erialneg a položaja ar hi v o v , pripr a v a ar hi v skih pr edpiso v , obdela v a in upor aba gr adi v a, r azis k a v e gr adi v a v tujini, mikr ofilmanje ar hi v skih dok ument o v in ar hi v skih r azsta v , r azisk o v anje vpr ašanj iz ar hi v sk e pr ak se, pripr a v a pos v et o v anja v sodelo - v anju s Slo v ensk o ak ademijo znanosti in umetnosti t er z Inštitut om za zgodo vino dela v sk eg a gibanja o obja v ljanju ar hi v sk eg a gr adi v a in pripr a v a načrta za obja v ljanje vir o v; g l. pr a v tam. 7 Filmi, zv očni zapisi, f ot ogr af ski dok umenti. Sklepi: Sklic ožjeg a pos v et o v anja str ok o vnjak o v za pripr a v o načrta izdaj zgodo vinskih vir o v in njego vi r ealizaciji; g l. pr a v tam, str . 33. 8 Bilo je združe no s III. jugoslo v anskim pos v et o v anjem; g l. pr a v ta m, str . 34. 9 E den izmed ključnih sklepo v je bil, da se nago v ori Z v ezno v lado Jugosla vije, da pozo v e A v strijo k vrnitvi ar hi v sk eg a in knjižneg a gr adi v a, ki g a je po mednar odnih pogodbah dolžna vrniti; g l. pr a v tam. 10 Z v eznemu izv ršnemu s v etu Jugosla vije so udeleženci zbor o v anja posr edo v ali r esolucijo z zah - t e v o po izpolnitvi ar hi v skih spor azumo v z A v strijo; g l. pr a v tam, str . 36. 11 Sklepi: 1. Dru štv o bo v prihod nje namenilo posebno skr b izobr aže v anju ar hi v skih dela v ce v in ur edilo šolanje zanje; 2. Obja vilo r ef er at e zbor o v anja; 3. Ustano vilo ar hi v ski časopis; 4. Iz - delalo načela za izv edbo pr ogr ama r azisk o v anja, e videntir anja in r epr oducir anja ar hi v sk eg a gr adi v a zunaj Slo v enije, ki je pomembno za zgodo vino Slo v ence v; 5. Spr ejem r esolucije g lede izpolnitv e ar hi v sk eg a spor azuma iz leta 1923 in Pr ot ok ola iz leta 1958 z A v strijo t er vrnit e v gr adi v a star e občine K oper , ki je bilo med drugo s v et o vno v ojno od peljano v Italijo; g l. pr a v tam, str . 37. 12 Drno v šek et a l.: Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi , str . 5–144. Oblik o v ani sklepi: 1. Zagot o vit e v k adr o v skih in mat erialnih pogoje v za za v ar o v anje gr adi v a po v ojne dobe; 2. Odpr a v a pr oblema zunanje službe in odbir anje gr adi v a; 3. Pr eučit e v možno - sti upor abe no vih t ehničnih sr edst e v v sist emu inf ormir anja; 4. Vklju čit e v v pr ojekt Zgodo vina Slo v ence v 1945–1976; 5. Zak onsk o ur editi dost opnost gr adi v a po let u 1945; g l. Oblak -Čarni et al.: ADS – 40 let , str . 38. 13 V r bnjak: IX. z bor o v anje ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v R adencih , str . 87. Zbor o v anje se je k ončalo br ez izoblik o v anih sklepo v; g l. Oblak -Č arni et al.: ADS – 40 let , str . 39. 14 K ološa: X. zbor o v anje Ar hi v skih dela v ce v Slo v enije – Ank ar an, 21.–23. 10. 1981, str . 167. P osebnih sklepo v zbor o v anje n i izoblik o v alo; g l. Oblak -Čarni et al.: ADS – 40 let , str . 39. Priloga 1: Povzetek zborovanj z izpostavljenimi sklepi Zborovanje Leto Kraj Predsednik Sklepi I. 1962 No v o mest o Jože Maček P os v et o v anje o pr oblemih ar hi v o v in dela v ar hi vih. 4 II. 1963 Celje Jože Maček Pr oblemi ar hi v o v in dela v ar hi vih. 5 III. 1966 K oper Jože Žontar Pr oblemi ar hi v o v in dela v ar hi vih. 6 I V. 1968 Ptuj Jože Žontar Obja v ljanje ar hi v sk eg a gr adi v a v Slo v eniji in naloge ar hi v o v v zv ezi z nek at erimi posebnimi vrstami gr adi v a. 7 V. 1970 Kr anj in Jesenice 8 Marija Oblak Čarni R azv oj pisarnišk eg a poslo v anja na območju Jugosla vije in mor ebitna upor aba r ačunalnik o v v ar hi vih. 9 VI. 1972 No v a Gorica Marija Oblak Čarni Zgodo vina slo v enskih mest in ar hi vi. 10 VII. 1974 Slo v enj Gr adec Marija Oblak Čarni Pr oblemi r azisk o v anja, e videntir anja in snemanja ar hi v sk eg a gr adi v a v tujih ar hi vih. 11 VIII. 1977 K oče vje Marjan Drno v šek Ar hi v sk o gr adi v o v Slo v enji po os v oboditvi. 12 IX. 1979 R adenci P et er Klasinc Pr oblematik a upr a vnih or g ano v in njiho v o ar hi v sk o gr adi v o za območje SR Slo v enije od sr ede 18. st oletja. 13 X. 1981 Ankaran P et er Klasinc Ar hi v sk o gr adi v o za slo v ensk o gospodarstv o od sr ede 19. st oletja. 14 60 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 15 C ig lar: P or oči lo o XI. Zbor o v anju Ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v Čat ežu ob Sa vi, str . 149. Ob k oncu zbor o v anja je bila posr edo v ana r esolucija z izr azi podpor e v No v o Gorico k olegom ob popla vi v ar hi vu in v Celje v podpor o k olegom v prizade v anju za gr adnjo no vih ar hi v skih pr ost or o v; g l. Oblak -Čarni et al.: ADS – 40 let , str . 40. 16 Spr ejeti sklepi: 1. Obja v a r ef er at o v v g lasilu društv a; 2. Na podlagi str ok o vnih na v odil prist oj - nih ar hi v o v naj institucije s podr očja družbenih deja vnosti, ki hr anijo ar hi v sk o gr adi v o, same pišejo gr adi v o, ki g a hr anijo (muzeji, knjižnice, g alerije …); 3. Na podlagi 2. t očk e naj se izda enak a publik acija, k ot so jo izdali ar hi vi (Ar hi v ski f ondi in zbir k e v SFR J), popisano po načelih ar hi vistik e; 4. Izobr aže v anje dela v ce v , ki r ok ujejo z dok umentarnim gr adi v om, naj bo za v se ob v ezno in enak o, ne g lede na de lo vno mest o. V se ar hi v sk o gr adi v o, ne g lede na hr ambo, se mor a obdelati po enaki met odolo giji; 5. Or g anizir ati je tr eba v eč pos v et o v anj z družbenimi or g anizacijami, da se bolje spozna njiho v o delo; 6. V eč neposr edneg a sodelo v anja pri r eše v a - nju str ok o vno-t ehničnih pr oblematik v ar hi vih; 7. Pr eg led r ealizacije sklepo v in zaključk o v na zbor o v anju čez d v e leti in 8. R ef er ati, ki niso bili pr edsta v ljeni, naj se pr eber ejo na str ok o vnem pos v et o v anju v letu 1986; g l. Šamp er l-Pur g: P or očilo o XII. zbor o v anju ar hi v skih dela v ce v Slo - v enije – Ormož, 24.–26. okt obr a 1985, str . 130. 17 Šuštar: XIII. z bor o v anje slo v enskih ar hi v skih dela v ce v v P ort or ožu, str . 97. P osebni zaklj učki niso bili izoblik o v ani; g l. Oblak -Čarni et al.: ADS – 40 let , str . 42. 18 Leta 1989 je ADS bilo or g anizat or Z v ezneg a pos v et o v anja ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije v P o - st ojni, kjer so r azpr a v ljali o naslednjih t emah: Ži v ljenje in delo dr . F r anceta Pr ešerna; R azme - jit e v ar hi v sk eg a gr adi v a med ar hi vi, muzeji in bibliot ek ami t er Dosedanje izk ušnje a vt omatsk e obdela v e podatk o v v ar hi v ski službi. Gl. K ozina: Z v ezno pos v et o v anje ar hi v skih dela v ce v Jugo - sla vije v P ost ojni, str . 69. 19 Šuštar: Šk ofje lošk o zbor o v anje Ar hi v skih dela v ce v Slo v enije, str . 96. P osebnih zaključk o v ozir oma sklepo v zbor o v anje ni po vzelo; g l. Oblak -Čarni et al.: ADS – 40 let , str . 44. 20 Spr ejet je bil sklep, da se za obr a vna v o pisarnišk eg a poslo v anja ustano vi za podr očje upr a v e posebna sk upina str ok o vnjak o v iz v seh ar hi v o v , ki delajo na pisarni šk em poslo v anju; g l. pr a v tam. 21 Spr ejeti sklepi: 1. P ost opek spr ejemanja no v e ar hi v sk e zak onodaje je pr epočasen. V f azi de - nacionalizacije nek danje družbene lastnine je ar hi v sk o in dok umentarno gr adi v o ogr oženo; 1a. Ar hi v sk a mat ična služba mor a deja vno sodelo v ati pri oblik o v anju zak ono v , ki poseg ajo na podr očje v ar o v anja ar hi v sk eg a gr adi v a; 2. Pripr a v a podzak onskih akt o v , ki bodo ur ejali vpr a - šanje ar hi v sk eg a gr adi v a gospodarskih or g anizacij – tistih, ki so ali bodo v drža vni lasti; 3. V f azi pr eh oda v zasebno lastnino je tr eba zagot o viti »pr ehodne« ali »vmesne« ar hi v e ozir oma izoblik o v ati izhodišča za hr ambo ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a v obliki depozit o v; 4. Ur editi vpr ašanje financir anja deja vnosti ob »prisilnih« pr e vzemih ozir oma st ečajih družb; 5. Na drža vni r a vni je tr eba ur editi vpr ašanje dok umentarneg a gr adi v a Za v oda za pok ojninsk o in in v alidsk o za v ar o v anje t er dor eči, k do je dolžan poskr beti za t o vrstno gr adi v o (plače, per - sonalne mape …); 6. Pri popiso v anju ar hi v sk eg a gr adi v a gospodars tv a naj se vnapr ej pr ouči najprimernejša oblik a obdela v e g lede na vrst o in v sebino gr adi v a; 7. Ustano vi naj se sk upina za gospo darstv o pri matični službi (medar hi v sk a delo vna sk upina ); 8. V r ednot enje, ugota - v ljanje in e videntir anje klasičneg a t er str ojno ber lji v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a je pr ednostna nalog a slo v ensk e ar hi v sk e t eorije in pr ak se; 9. P otr eba po študijsk em prist opu r eše v anja od - prtih vpr ašanj g lede no vih nosilce v inf ormacij na podr očju ar hi v sk eg a gr adi v a gospodarstv a; 10. Odprta vpr ašanja na podr očju vr ednot enja ali ohr anjanja str ojno ber lji vih dok ument o v je tr eba r eš e v ati s pomočjo tujih izk ušenj ob upošt e v anju slo v enskih posebnosti; g l. T ršan: XVI. pos v et o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, R adenci 10.–11. 11. 1994. XI. 1983 Čat ež ob Sa vi P et er Klasinc Ur ejanje ar hi v sk eg a gr adi v a družbeno-političnih or g anizacij in društ e v po 1945. 15 XII. 1985 Ormož Kristina Šamper l Pur g Ar hi v sk o gr adi v o na podr očju otr ošk eg a v arstv a in socialneg a skr bstv a, šolstv a in izobr aže v anja, zdr a v stv a t er k ultur e. 16 XIII. 1987 P ort or ož Iv ank a Zajc Cizelj V alorizacija dok umentarneg a gr adi v a. 17 XIV . 1991 18 Šk ofja Lok a Lilijana Vidrih La vr enčič V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v luči bodoče zak onodaje. 19 X V. 1993 No v a Gorica Marjeta Matije vič Str ok o vna obdela v a ar hi v sk eg a gr adi v a upr a vnih in sodnih or g ano v . 20 XVI. 1994 R adenci Milica T r ebše Št olf a Ar hi v sk o gr adi v o gospodarstv a pri nas in v tujini. 21 61 Letnik 47 (2024), št. 1 22 23 24 25 26 27 22 T ak o zbor o v anje 1994 k ot 1995 nosita enak o oznak o, t or ej XVI. K ot je r azvidno iz pr et eklih prispe v k o v t edanje pr edsednice in k olego v , ki so se zbor o v anja v R adencih udeležili, zbor o v a - nje ni najbolj uspelo. Bilo je pr ece j odpo v edi na str ani r ef er ent o v in gost o v , zat o so se zade v e delno izv edle šele v letu 1995 na Ptuju in k ot so pojasnile star ost e našeg a društv a, lahk o go - v orimo o zbor o v anju na Ptuju k ot o nadalje v anju zbor o v anja v R adencih, čepr a v z drug ačno t ematik o; g l. T r ebše- Št olf a: O delu ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 153; Lačen-Benedičič in Budna: Še o 16. pos v et o v anju Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v R adencih, str . 132–133. 23 Spr ejeti sklepi na področju vsakdanjih stikov : 1. Pripr a vijo naj se na v odila za upor abo tist eg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki v sebuje osebne podatk e; 2. Pripr a v a prispe v k a o delu v čitalnicah in pr eučit e v delo vneg a časa v čitalnicah. Spr ejeti sklepi na področju pedagoškega dela : 1. Ar hi vi naj pripr a vijo in ponudijo izobr aže - v alnim ustano v am pr ogr am za spozna v anje njiho v eg a dela in ar hi v sk eg a gr adi v a; 2. ADS naj or g anizir a seminar za učit elje; 3. Društv o naj izpelje izdela v o video k aset e k ot učneg a pripo - močk a s pr edsta vitvijo slo v enskih ar hi v o v; 4. Društv o naj pr edlag a Za v odu za šolstv o R S zače - t ek pouk a zgodo vine k ot samost ojneg a pr edmeta že v pet em r azr edu. Spr ejeti sklepi na področju publicistične dejavnosti : 1. V Ar hi vih naj se obja vijo r ef er ati o k a - t egorijah ar hi v sk eg a gr adi v a za 15. in 16. st ol. t er po vzetki tujih iz k ušenj; 2. O pr oblematiki obja v ar hi v skih vir o v naj se spr ego v ori na pos v et o v anju, kjer naj se pripr a vijo smernice na t em podr očju ar hi v sk e deja vnosti; 3. Društv o naj or g anizir a pos v et o v anje o pripr a vi na v odil za izdajanje in v entarje v z osno vnimi elementi in ar hi v skih v odnik o v g lede na možne medijsk e oblik e; 4. Društv o naj or g anizir a pripr a v o in izdajo t erminološk eg a slo v arja; 5. Društv o naj sodeluje pri pripr a vi na v odil za v ključe v anje ar hi v o v v mednar odne r ačunalnišk e mr eže; 6. Društv o or g anizir a pripr a v o bibliogr afije publik acij, ki so jih izdali ar hi vi od leta 1982. Spr ejeti sklepi na podr očju razstavne dejavnosti : 1. Pri v saki r azsta vi naj bo izdana v saj zložen - k a s seznamom r azsta v ljenih dok ument o v; g l. T ršan: Pripor očila in sklepi XVI. pos v et o v anja ar hi v skih dela v ce v na Ptuju od 27.-29.9.1995 z naslo v om Ar hi vi in ja vnost , str . 111. 24 Spr ejeti sklepi: 1. Pr edlog Zak ona o v arstvu k ulturne dediščine v ključuje tudi ar hi v sk o gr a - di v o, zat o je tr eba prist ojne službe ob v estiti, da imajo ar hi vi s v oj zak on, ki ur eja njiho v o po - dr očje de lo v anja; 2. Pr edlog t eme za XVIII. zbor o v anje: Izobr aže v anje na no vih nosilcih inf or - macij; g l. R adulo vič: XVII. Zbor o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, Celje 8.–10. 10. 1997, str . 224. 25 Spr ejeti sklepi: 1. Izdela v a por očila o popisih, in v entarjih, a vt ors kih v odnikih na elektr onskih medijih v ar hi vih ; 2. Enotna izdela v a t erminologije na podlagi izpop olnjeneg a slo v arja iz str a - ni Mednar odneg a ar hi v sk eg a s v eta; 3. P omemben cilj slo v ensk e ar hi vistik e in pr ak se na po - dr očju inf ormacij sk e t ehnologije naj bo v ur a vno v ešenem r azv oju inf ormacijsk e t ehnologije v v seh ar hi vih; g l. Ger dej: O delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije – 18. pos v et o v anje, Gozd Martu - ljek, 7.–9. 10. 1998, str . 97. 26 Spr ejeti sklepi: 1. ADS naj usta no vi sk upino za popiso v anje ar hi v sk eg a gr adi v a v near hi v skih institucijah (muzeji, knjižnice in za v odi za v arstv o k ulturne dedišč ine); 2. Društv o naj izda V odnik po ar hi v sk em gr adi vu v near hi v skih institucijah; 3. V near hi v skih institucijah naj za - poslijo dela v ce za delo z ar hi v skim gr adi v om, ki se bodo usposobili v ar hi vih; 4. Gr adi v o mor a biti dost opno v se m r azisk o v alcem in popisano po enotnih merilih; 5. Ustano vi se int er disci - plinarno str ok o vno s v et o v alno t elo za usmerjanje dar o v alce v ar hi v sk eg a gr adi v a; 6. Društv o doda k finančnemu vr ednot enju posta v k o za pr omocijo; 7. Prizade v anje za v eč pr ojektneg a dela v ar hi vih; 8. Društv o naj usta no vi delo vno sk upino za ugota v ljanje vrst e in načina mar - k eting a v ar hi vih; 9. K omisija str ok o vnjak o v za r ačunalništv o upošt e v a mnenja r azpr a v lja v ce v na pos v et o v anju; 10. P oda se apel ministrstvu za d vig plač po k olekti vni pogodbi v ar hi vih; 11. Z namenom izboljšanja finančneg a položaja se društv o priključ i k sindik atu; 12. Pr edlog t eme za naslednje zbor o v anje bi se nanašal na vr ednot enje dela v ar hi vih; g l. Gombač: O delu ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 182–183. 27 Buk ošek: O delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 143–144. Sklepi: 1. T r eba je ustano viti k omisijo za popis ar hi v sk eg a gr adi v a v near hi v skih institucijah in izdati v odnik po t em gr adi vu; 2. Za ar hi v sk o gr adi v o v t eh institucija h mor ajo skr beti ar hi visti ali v ar hi vu usposobljeni dela v ci; 3. Gr adi v o mor a biti dost opno v se m r azisk o v alcem in popi - sano na podlagi enakih meril; 4. Ustano viti int er disciplinarno t elo, ki bi usmerjalo dar o v al- XVI. 22 1995 Ptuj Milica T r ebše Št olf a Ar hi vi in ja vnost . 23 XVII. 1997 Celje Marija Hernja Mast en Skrit e dr agocenosti v ar hi v skih f ondih. 24 XVIII. 1998 Gozd Martuljek Marijan Ger dej Ar hi vi in r ačunalništv o. 25 XIX. 2000 Bo v ec Metk a Buk ošek K ulturne ustano v e in ar hi v sk o gr adi v o – Ar hi vi in mar k eting – R ačunalnišk o popiso v anje ar hi v sk eg a gr adi v a v pr ak si. 26 XX. 2001 Ptuj Metk a Buk ošek Ar hi vi in upor abniki – Ar hi vi in zgodo vinopisje. 27 62 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 28 Zborovanja od XXII.–XXXI. Gr e za sr ečanja, ki še niso bila po vzeta v jubilejnih št e vilk ah r e vije Arhivi , zat o bodo v skladu z dogo v or om pr edsta v ljena v t em prispe v k u. V sa zbor o v anja so bila podr obno že pr edsta v ljena v Ar hi vih ali na spletni str ani društv a, zat o bodo v člank u po vzeti zgolj r ef er ati, mor ebitne zanimi v osti in sklepi v sak eg a dogodk a. XXII. zborovanje v Murski Soboti: Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience Odzi v na zbor o v anje je bil v elik, saj je t ema bila aktualna. Pr edsta v ljenih je bilo k ar triind v ajset r ef er at o v . Zbor o v anja, ki g a je društv o or g anizir alo ob pomoči P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor , se je udeležilo 110 ljudi, v endar se žal ustv arjalci zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a po v abilu za sodelo v anje niso odzv ali. 29 ce pri izr očanju gr adi v a; 5. Pr i finančnem načrt o v anju v ar hi vih je tr eba dodati posta v k o za pr omocijo; 6. Pri zade v anje za v eč pr ojektneg a dela v ar hi vih; 7. IO ADS naj ustano vi delo vno sk upino za ugota v ljanje vrst e in načina mar k eting a; 8. K omisija za r ačunalništv o naj upošt e v a mnenja r azpr a v lj a v ce v na t em zbor o v anju; 9. Društv o naj apelir a na Ministrstv o za k ultur o R S za d vig plač v ar hi vih; 10. Ar hi v ski dela v ci naj se v ključijo v sindik at v okviru društv a, da bi tak o enotno nast opali v enem sindik atu; 11. T ema prihodnjeg a zbor o v anja naj bo r azpr a v a o vr ednot enju dela v ar hi vih; g l. Ob lak -Čarni: ADS v letih 1994–2004 – Ob pet desetletnici dru - štv a, str . 12. 28 P a v šič Milost: O delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 347. Spr ejeti sklepi: 1. Statusa in or g anizacije slo v enskih drža vnih ar hi v o v se ne bo spr eminjalo; 2. Ar hi v sk o gr adi v o tr anzicije do leta 1991 je na podr očju upr a v e in pr a v osodja v ečinoma pr e vzet o, v celoti pa gr adi v o Z v ez e k omunist o v in Inštituta za zgod o vino dela v sk eg a gibanja, zasebno ar hi v sk o gr adi v o političnih str ank naj se r azg lasi za k ultu rni spomenik; 3. Inf o- Ar h dok azuje, da bo mogoče z aplik acijo obr a vna v ati potr ebne ar hi v sk e str ok o vne post opk e, ki bodo osno v a za ar hi v ski enotni r ačunalniški inf ormacijski sist em AERIS; 4. P ozi v Ministrstvu za inf orm acijsk o družbo R S, da k ot pr edlag at elj Zak ona o dost opu inf ormacij ja vneg a značaja čim pr ej pr edlag a spr emembo 39. in 40. člena Zak ona o ar hi v sk em gr adi vu in ar hi vih. Zak on naj ne poseg a na podr očje v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a; g l. Gombač: 21. zbor o v anje ADS, str . 351. 29 Ar hi v ADS, 2004–2006, IO ADS , Zapisnik 8. r edne seje IO ADS. XX1. 2003 K oper Alek sandr a P a v šič Milost Ar hi vi in ar hi v sk o gr adi v o v času tr anzicijskih spr ememb – Inf o- Ar h. 28 XXII. 2005 Mursk a Sobota Mir a Hodnik V arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a pri v atne pr o v enience. XXIII. 2007 V elenje Mirjana K ont estabile R o vis R azmer e v ar hi v skih depojih (ne)znano v ar hi v skih f ondih in zbir k ah – Medar hi v sk o sodelo v anje. XXIV . 2009 Dolenjsk e T oplice Mirjana K ont estabile R o vis Izobr aže v anje ar hi v skih dela v ce v in zaposlenih pri ustv arjalcih ar hi v sk eg a gr adi v a – Ar hi v ski depoji – Elektr onsk o ar hi vir anje in inf ormatizacija v ar hi vih. XXV . 2011 Ptuj Katja Z upanič Primeri r azličnih pr ak s v slo v enskih ar hi vih. XXVI. 2013 No v a Gorica Gor dana Šö v egeš Lipo v šek Standar dizacija (p)opiso v ar hi v sk eg a gr adi v a in uskladit e v str ok o vnih pr ak s v Slo v enskih ja vnih in cer kv enih ar hi vih. XXVII. 2015 Ptuj Sonja Jazbec Ar hi vi na r azpotju. XXVIII. 2017 P ort or ož Alek sandr a P a v šič Milost Člo v eški viri v ar hi vih in no vi izzi vi v zv ezi z e-gr adi v om. XXIX. 2019 Maribor Hana Habjan V zposta vit e v r egistr a ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a. XXX. 2021 Rimsk e T oplice Mat ej Muženič Hibridni ar hi vi v luči izv ajanja ar hi v sk e ja vne službe. XXXI. 2023 Bohinjsk a Bistrica Aleš Jambr ek Ar hi vi k ot centri inf ormacij: Možnosti in priložnosti upor abe digitalnih t ehnologij pri ohr anjanju, upor abi in pr omociji ar hi v sk eg a gr adi v a. 63 Letnik 47 (2024), št. 1 Andr ej Hozjan je pr edsta vil zgodo vinski oris slo v ensk eg a P or abja v R epu - bliki Madžarski in Pr ekmurja sk ozi zgodo vinsk a obdobja t er osebne izk ušnje ob delu z viri za star ejšo zgodo vino Pr ekmurja. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek je spr e - go v orila o ar hi v sk em gr adi vu za Pr ekmurje v 19. in 20. st oletju s posebnim pou - dar k om na madžarskih f ondih, Darink a Drno v šek je go v orila o političnih str an - k ah t er njiho v em dok umentarnem in ar hi v sk em gr adi vu, čig ar t ematiki se je pridružila Ljiljana Šuštar , ki je pr edsta vila t eorijo in pr ak so g lede v ar o v anja ar - hi v sk eg a gr adi v a političnih str ank. Alek sandr a P a v šič Milost je pr edsta vila v ar - stv o zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a gospodarskih or g anizacij, Nada Čibej je r e - f erir ala o ar hi vih in ar hi v sk em gr adi vu gospodarstv a, Janez K opač o ar hi v sk em gr adi vu ustv arjalce v zasebneg a pr a v a s podr očja negospodarstv a, medt em k o je Mija Mr a v lja pr edsta vila zasebno ar hi v sk o gr adi v o zv ez društ e v in društ e v . Mar - jan V ogrin se je dotaknil cer kv ene zak onodaje in cer kv enih ar hi v o v , T one Kr am - pač je pojasnil, k ak o pot ek a v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana, Marjan V ogrin je pr edsta vil delo Šk ofijsk eg a ar hi v a K oper , Igor Filipič je pojasnil spr emembe or g anizacijskih struktur šk ofijs k e gospodarsk e upr a v e in skr b za dok umentarno gr adi v o, medt em k o je Ilaria Montanar primerjala de - lo v anje šk ofijs kih cer kv enih ar hi v o v v Slo v enji in Italiji. Mirjana K ont estabile R o vis je go v orila o italijanski pr ak si na podr očju zasebnih ar hi v o v , Ži v ana Heđ - beli o zasebnem gr adi vu na Hrv ašk em t er Izet Šabotić o zasebnem gr adi vu v Bo - sni in H er cego vini. Mat eja Je r aj in Jelk a Melik sta pr edsta vili r ef er at o ar hi v sk em gr adi vu oseb, ki so pomembne za slo v ensk o politično zgodo vino, medt em k o je Iv ank a Zajc Cizelj pr edsta vila gr adi v o, ki je nastalo z delo v anjem posameznik o v in nima status a ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Marija Gr abnar je spr ego v orila o zasebnih zapuščinah v AR S-u, Andr eja Klasinc Šk ofljanec je pr edsta vila prvi pri - mer r azg lasitv e zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, Maja Gombač je spr ego v orila o ar hi vu R odbine Simonič- Šlebinger iz Gornje R adgone, medt em k o je Alek sander La vr enčič go v oril o pridobi v anju in mat erialnem v arstvu t er pr edaji filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a zasebneg a izv or a. 30 K omisija za oblik o v anje sklepo v v sesta vi Alek sandr a P a v šič Milost , Mir a Hodnik in Žar k o Bizjak je na zbor o v anju podala naslednje zaključk e: 31 1. Z bornik 22. zbor o v anja bo posr edo v an v sem političnim str ank am. 2. Z a v ečjo v arnost zasebneg a ar hi v sk eg a gr adi v a je tr eba dopolniti podr oč - no zak onodajo z določili o v ar o v anju ar hi v sk eg a gr adi v a in s seznamom k at egorij gr adi v a, ki ima pr a viloma v edno lastnosti ar hi v sk eg a gr adi v a. 3. Pr edlag at elj no v eg a ar hi v sk eg a zak ona naj omogoči ja vno r azpr a v o str o - k o vni in zaint er esir ani ja vnosti. 4. Gr adi v o ADS se r azg la si za ar hi v sk o. 5. Z aposlenim ar hi vist om v zasebnih ar hi vih se prizna delo in omogoči na - pr edo v anje, če se zaposlijo v ja vnem ar hi vu. 6. Z ar adi posledic pri v at izacije in lastninjenja naj se v gospodarskih druž - bah, kjer obstaja lastniški dr ža vni ali občinski (samoupr a vni) delež, ar hi - v sk o gr adi v o r azg lasi za ja vno; 7. ADS poz i v a drža v o, da se namenijo sr edstv a lastn ik om r azg lašeneg a ar hi - v sk eg a gr adi v a, da ti lahk o izv ajajo zak onsk e ob v eznosti. XXIII. zborovanje v Velenju: Razmere v arhivskih depojih – (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah – Medarhivsko sodelovanje Na zbor o v anju se je pr edsta vilo trideset r ef er at o v . R azmer e v ar hi v skih depojih so pr edsta vili: Dr ag an Matić, T amar a Ja v ornik, Iv an F r as, Maja Deniša in Jedert V odopi v ec, medt em k o so pr edsta vili stanje ar hi v skih depoje v po enotni met odologiji: Olg a Pi v k in Gašper Šmid, Sonja Anžič in Bar bar a P ešak Mik ec, 30 Bizjak et al. (u r .): Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience , str . 5–120. 31 Sklepi 22. zbor o v anja ADS, Mu rsk a Sobota, 12.–14. okt ober 200 5. 64 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Judita Šeg a, Jožica Bajgot in Nina Gost enčnik, Borut Batagelj in Sonja Jazbec, Zdenk a Bonin in Mirjana K ont estabile R o vis, Metk a Nusdorf er V uk sano vić, Da - mjan Lidental in Katja Z upanič, Blaž Otrin, Igor Filipič in Ilaria Montanar t er T atjana Dekle v a. V okviru t ematik e (Ne)znano v ar hi v skih f ondih in zbir k ah so sodelo v ali: Danijela Juriči ć Čar go in Lilijana Žnidaršič Golec, Hed vik a Zdo v c, Ljuba Dornik Šubelj, Iv ank a Zajc Cizelj, Marta R endla, Marijan Ger dej, R oman Marink o in Mar - ta R au Selič. Na pod r očju Medar hi v sk eg a sodelo v anja so r ef er at e pr edsta vili: Jože Ci - per le, Vida P a v liček, Nataša Budna K odrič, Jelk a Melik, Fla vio Bonin, Matjaž Lu - lik in Dr ago T rpin. 32 K omisija za oblik o v anje sklepo v v sesta vi Metk a Buk ošek, Nataša Budna K odrič, Bojan C v elf ar , Mirjana K ont estabile R o vis, Judita Šeg a in Jedert V odopi - v ec so podali sklepe: 33 1. Met odo logija za oceno pogoje v mat erialneg a v arstv a je upor abna in se upor abi za opis ostalih depoje v . Pripor očati jo je mogoče tudi ustv arjal - cem, prit egniti slo v ensk e uni v erze k sodelo v anju in ar hi v e iz sosednjih drža v . 34 2. Z a delo v anje str ok o vnih delo vnih sk upin je tr eba pripr a viti pr a vno pod - lago in spodbujati njiho v o nadaljnje delo t er pripr a viti str at egijo r azv oja slo v ensk e ar hi vistik e. 3. ADS v primeru spr ejetja pokr ajinsk e zak onodaje podpir a pr edlog, da bi pokr ajinski ar hi vi delo v ali v okviru pokr ajinskih upr a v in da se finančna sr edstv a pr enesejo na pokr ajino, kjer je sedež r egionalneg a ar hi v a. 32 C v elf ar et al. (ur .): Razmere v arhivskih depojih – (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah – Me- darhivsko sodelovanje, str . 5–249. 33 Sklepi 23. ar hi v sk eg a zbor o v anja v V elenju, 12. okt ober 2007. 34 Da bi se izognili napak am pri pridobi v anju in obno vi ar hi v skih skladišč, bi bilo nujno potr ebno: 1. V prihodnje ob pridobi v anju no vih ar hi v skih depoje v zagot o viti, da ar hi vi deja vno sodelujejo pri nastajanju pr ojektne naloge, gr adbeneg a načrta, so v ključeni v nadzor izv edbe gr adnje in sodelujejo pri pr e vzemu dok ončane sta v be; 2. Opr a viti t emeljit o r e vizijo načrt o v pr ed začet - k om del, pri k at eri mor ajo deja vno sodelo v ati tudi pr edsta vniki ar hi v a. V t ej f azi je še mogoče odpr a viti pomanjklji v osti, ki jih pr ojektant v načrtu ni zajel, pri čemer so za opr a v ljanje ar hi - v sk e službe in v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a bistv eneg a pomena; 3. T r eba je doseči, da odgo v orni ar hi visti in pr ojektanti upošt e v ajo v se potr ebne pr edpise o mat erialnem v arstvu ar hi v sk eg a gr adi v a; 4. V pr ojektu načrt o v anih del mor a biti pr ed viden mak simalni obseg gr adbenih, inšta - lat erskih in obrtniških del, ki br ez upor abe klimatskih napr a v zagota v ljajo ustr ezne klimatsk e pogoje za tr ajno hr ambo ar hi v sk e dediščine. V sa naknadno izv edena dela, ki se med gr adnjo ali po njej pok ažejo k ot nujno potr ebna, zaht e v ajo znatna dodatna sr edstv a, k ar po vzr oči, da iz - padejo drug a pomembna dela. Pr ak sa je pok azala, da so pomanjklji v o izv edena gr adbena dela pr aktično nepopr a v lji v a; 5. Deja vno sodelo v anje prihodnjeg a upor abnik a pr ost or o v z izv ajalci del in s financerjem. Žal se pr epogost o dog aja, da prihodnjih upor abnik o v , ki niso in v estit orji in s t em tudi ne financerji, izv ajalci del sploh ne upošt e v ajo. K er niso str ank a v post opk u, niso v abljeni niti na t ehnični pr e vzem adaptir anih pr ost or o v; 6. Neod visni nadzor del mor a biti v k orist prihodnjeg a upor abnik a; 7. Ob v ezna v ključenost ar hi v sk e inšpek cijsk e službe pri celo - tnem pr ojektu. Nedopustno je, da inšpekt or za ar hi v sk o gr adi v o ni v abljen na t ehnični pr eg led objekta, tak o k ot npr . zdr a v stv eni, sanitarni, požarni in drugi inšpekt orji. Ar hi v sk o gr adi v o v en - dar le zaht e v a s v oje vrstne pogoje, določene z normati vnimi akti; 8. Smiselnost adaptacij starih sta v b v ar hi v sk o skladišče je pogost o vpr ašlji v a. Zlasti je pr oblematična nosilnost str opo v in hidr oizolacije kletnih in polkletnih pr ost or o v; 9. F unk cionalnost pr ost or o v se pri no v ogr adnjah lahk o po v sem prilagodi prihodnjim upor abnik om in potr ebam delo vneg a pr ocesa, pri adapta - cijah je k ončni r ezultat le sk upek bolj ali manj spr ejemlji vih k ompr omiso v in prilagodit e v ob - st oječi ar hit ekturi; 10. Pri no v ogr adnjah, namenjenih za ar hi v sk a skladišča, je tr eba str ogo spo - št o v ati pr a vila gr adbene fizik e t er upor abljati klasične mat eriale in t ehnik e, pri čemer je tr eba v edeti, da je tak a gr adnja kr atk or očno dr ažja, v endar se dolgor očno ek ološk o in ek onomsk o izk aže k ot upr a vičena; 11. Časo vna usklajenost del med v eč upor abniki sta v be bi pripomog la k zmanjšanju pod v ajajočih se del, nemot enosti delo v anja: izpadi elektrik e, v klopi alarmo v … 12. Odgo v ornost za slabo opr a v ljena dela. Ni pomembno, da so dela izv edena v okviru pr ed videnih finančnih k alk ulacij, ampak da so dobr o opr a v ljena. Če niso, je tr eba dok azati napak e, najti kri v ca in g a ustr ezno k azno v ati; g l. pr a v tam. 65 Letnik 47 (2024), št. 1 4. ADS podpir a ugo v or in pripombe zoper namer o, da bi bila delo vna mesta v ar hi vih u vrščena v nižje pl ačilne r azr ede k ot v muzejih in knjižnicah t er pr edlag a popr a v ek k r azvrstitvi in uskladitvi z muzeji in s knjižnicami. 5. P ono vno pozv ati Ministrstv o za k ultur o in zunanje zade v e R S g lede r esti - tucije ar hi v sk eg a gr adi v a, ki je po 2. s. v . ostalo v r ok ah Italije. 6. R azpis za deja vno sodelo v anje na zbor o v anju ar hi vist o v je ja v en. Prija vi se la hk o v sak, prija v ljenih r ef er ent o v naj se administr ati vno ne onemogo - ča. 35 XXIV. zborovanje v Dolenjskih Toplicah: Izobraževanje arhivskih delavcev in zaposlenih pri ustvarjalcih arhivskega gradiva – Arhivski depoji – Elektronsko arhiviranje in informatizacija v arhivih Izobr aže v anje ar hi v skih dela v ce v in zaposlenih pri ustv arjalcih ar hi v sk e - g a gr adi v a so obr a vna v ali: V esna Got o vina, Ljiljana Šušta r , Marija Gr abnar , Borut Batagelj in Mirjana K ont estabile R o vis, medt em k o so o izobr aže v anju ar hi vi - st o v spr ego v orili: P et er Hor sman, Ale x ander Hecht , Hrv oje Stančić, Hanna Kr a - jew sk a, Br ank o Bubenik, Mitja Sadek in Jelk a Melik. Pr a v tak o je beseda t ekla o v seži v ljenjsk em izobr aže v anju: Helena P ečk o Mlek uš, R ajk a Bućin, Alek sander La vr enčič in Janez K opač. Elektr onsk o ar hi vir anje in inf ormatizacija v ar hi vih je bila t ema, pri če - mer so s v oje r ef er at e pr eds ta vili: R obert K or ošec, T atjana Hajtnik, Marjan An - t ončič, Vladimir Dr obnjak in Nada Čibej, medt em k o sta o elektr onskih ar hi vih r azpr a v ljala Br ank o Godec in Sandi R ožman. K r azpisani t emi o ar hi v skih depojih so s v oj del prispe v ali: Alek sandr a Serše, Iv an Šijanec, Marijan Križman in Dr ag an Matić. 36 Spr ejeti sklepi: 1. Ustano viti je tr eba medar hi v sk o str ok o vno sk upino za pripr a v o v seži - v ljenjsk eg a izobr aže v anja zaposlenih v ar hi vih. 2. Pr a vilnik o dodelitvi kr editnih t očk za izobr aže v anje dela v ce v , ki delajo z dok umentarnim gr adi v om, ima pomanjklji v osti. R azvidno je, da ar hi vist , ki or g anizir a tak a izobr aže v anja, mor a ob v ladati tak o pr aktična k ot t eo - r etična znanja s podr očja pr a v a, e-ar hi vir anja, zunanje službe, ar hi v skih pr edpiso v iz zak onodaje ustv arjalca. Zat o je bil podan pr edlog, da naj k o - misijo, ki odloča o dodelitv i kr editnih t očk, sesta v lja v eč oseb, z zgor aj omenjenimi znanji, saj bo le tak o sist em pr eg lednejši, bolj str ok o v en in pr a vičnejši. 3. Udeleže nci zbor o v anja so podpr li deja vnosti, ki bodo pripeljale do izgr a - dnje enotne podatk o vne zbir k e o ar hi v sk em gr adi vu po načelih vzaje - mnosti, ki bo t emelj sk upnemu inf ormacijsk emu sist emu ja vne ar hi v sk e službe; 4. Društv o bo na Ministrstv o za zunanje zade v e R S naslo vilo pobudo za apel na italijansk o str an, da čim pr ej določi pooblaščeno osebo za pog ajanja o slo v ensk o-italijanski r estituciji ar hi v sk eg a gr adi v a. V prihodnje bi bila imeno v ana še ek spertna sk upina. 5. Imeno v ana naj bo pos v et o v alna sk upina, ki bo spr emljala in sodelo v ala pri pr ojektir anju t er izv edbi in v esticij v ar hi v sk e sta v be pri Ministrstvu za k ultur o R S. 37 35 H odnik: Sklep i 23. zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 178–179. 36 H immelr eich et al. (ur .): Izobraževanje arhivskih delavcev in zaposlenih pri ustvarjalcih ar- hivskega gradiva – Arhivski depoji – Elektronsko arhiviranje in informatizacija v arhivih , str . 3–161. 37 Sklepi 24. ar hi v sk eg a zbor o v anja v Dolenjskih T oplicah, 14.–16. okt ober 2009. 66 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Na pod lagi izk ušenj pri izpe lja vi sr ečanja je bilo podanih v eč pr edlogo v za izboljšanje prihodnjih zbor o v anj in se nanašajo na tr ajanje dogodk a k ot tak šne - g a, na oblik o podajanja r ef er at o v ozir oma izobr aže v alnih v sebin t er na oblik o - v anje zbornik a. In sicer: skr ajšanje pos v et o v anja na d v a dni, or g anizacija dela v dela vnicah in pripr a v a zbornik a po vzetk o v r ef er at o v . Odme vnejši r ef er ati bi imeli možnost naknadne obja v e v str ok o vni r e viji Arhivi po merilih, ki jih posta - v lja ur edniški odbor r e vije. 38 XXV. zborovanje na Ptuju: Primeri različnih praks v slovenskih arhivih Pr edsta v ljenih je bilo d v anajst r ef er at o v . Zbor o v anje je bilo prvi dan ple - narno, medt em k o je drugi dan pot ek alo v obliki dela vnic. Prv e tri dela vnice: V r ednot enje in stiki z ustv arjalci; Delo v čitalnici, ar hi v sk a t erminologija in pri - pomočki t er Učna ur a v ar hi vu, so pot ek ale ist očasno, medt em k o se je četrta: Delo inšpek cijsk e službe začela šele po odmoru. Dogodek je bil zasta v ljen tak o, da je bilo možno slediti t ematiki, ki je udeleženca zanimala, t er nudil ogr omno pr ost or a za disk usijo, pr et ok inf ormacij in oblik o v anje stališč. 39 R ef er at e so pr edsta vili: Dr ag an Matić je spr ego v oril o ar hi v ski ja vni službi med politik o in str ok o, Karst en Jedlitschk a je pr edsta vil ar hi v Stasija – tak o v pr et eklosti k ot v prihodnosti, Ljuba Dornik Šubelj je primerjala r azlične pr ak se med slo v enskimi in tujimi ar hi vi, Boštjan Gaber in Damjan Pirnar sta pr edsta - vila pog led ponudnik a na post opek pridobitv e in vzdrže v anja akr editir ane st o - ritv e, Marjana K os je go v orila o ne vidnih ar hi vih, Bojana Arist o vnik in Mojca Horv at sta spr ego v orili o učni uri v ZA C in P AM, Luk a Mezek je go v oril o stikih z upor abniki v čitalnici P AK, Zdenk a Semlič R ajh in Mir osla v No v ak sta pr edsta vi - la aktualne pr oblematik e slo v ensk e ar hi v sk e t erminolo gije, Alek sandr a P a v šič Milost je pojasnila r eše v anje določenih vpr ašanj vr ednot enja dok umentarneg a gr adi v a in pr e vzemanje ar hi v sk eg a gr adi v a pri gospodarskih or g anizacijah v slo v enskih ar hi vih. Marija Gr abnar je pr edsta vila vr ednot enje zdr a v stv ene do - k umentacije – pr oblemi in izzi vi, Debor ah R ogoznica in Vladimir Dr obnjak sta go v orila o upor abi aplik acije ARIS pri delu z ustv arjalci na podr očju upr a v e in pr a v osodje v P AK, medt em k o je Maja Gombač spr ego v orila o v logi ar hi vista k ot inšpekt orja in ustv arjalca, ki je r azpet med zak onodajo in pr ak so. 40 Spr ejeti sklepi: 1. Udeleže nci zbor o v anja so podpr li r azv oj pedagoš k e deja vnosti v ar hi vih in pr edlag ajo s v etu dir ekt or je v ustano vit e v medar hi v sk e str ok o vne sk u - pine za ar hi v sk o pedagošk o deja vnost . SEK CIJ A 1 2. Usklajen a str ok o vna t erminologija je osno v a v sak eg a str ok o vneg a in znanstv eneg a dela. V sodelo v anju med ADS in s v et om di r ekt orje v se usta - no vi delo vna sk upina za pripr a v o zasno v e t erminološk eg a slo v arja in be - sedilneg a k orpusa slo v ensk e ar hi vistik e. 3. S v etu dir ekt orje v se pr edlag a ustano vit e v delo vne sk upine za pripr a v o sk upne met od ologije za izdela v o v odnik o v po ar hi v skih f ondih in zbir k ah. SEK CIJ A 2 4. Pri pr e vzemanju gr adbenih načrt o v je poleg Pr ojekt o v za pridobit e v gr adbeneg a do v oljenja (PGD ) nujno pr e vzemati tudi Pr ojekt e izv edenih del (PID). T o gr adi v o naj se pr e vzema tak o od upr a vneg a or g ana k ot tudi od in v estit orja. 5. Medar hi v sk a sk upina za zdr a v stv o in socialne zade v e naj pripr a vi pozi v ustv arjalcem gr adi v a na podr očju zdr a v stv a za oblik o v anje seznama vrst gr adi v a zdr a v stv ene dok umentacije. 38 Ar hi v ADS, 2008–2010, IO ADS , Zapisnik 7. r edne seje IO ADS, str . 1. 39 Ar hi v ADS, 2010–2012, IO ADS , Zapisnik 6. r edne seje IO ADS, str . 1–2. 40 Bonin et al. (u r .): Primeri različnih praks v slovenskih arhivih , str . 5–129. 67 Letnik 47 (2024), št. 1 6. T r eba je natančneje opr edeliti dok umentarno gr adi v o z r ok om hr ambe tr ajno. SEK CIJ A 3 7. Ob v seh in v esticijah v ar hi v sk o infr astruktur o se že na začetk u v ključi in - špekt or za ar hi v e. 8. Inšpekt or za ar hi v e se po v eže z medar hi v skimi de lo vnimi sk upinami in sk uša vpli v ati na t o, da bi in v esticije, ki jih izv ajajo posamezna ministr - stv a, upošt e v ale v elja vne standar de mat erialneg a v arstv a. 41 XXVI. zborovanje v Novi Gorici: Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v slovenskih javnih in cerkvenih arhivih R ef er at e so pr edsta vili: Gor dana Ž ur g a, ki je spr ego v orila o pog ledu na ar hi v sk o službo sk ozi k ak o v ost , odličnost in družbeno odgo v ornost , Zdenk a Semlič R ajh in Mir osla v No v ak sta pr edsta vila merjenje r ezultat o v uspešnosti pri izgr adnji ar hi v skih podatk o vnih zbir k s kv antitati vno-kv alitati vno met odo, Bojan Himmelr eich je spr ego v oril o r azvrščanju f ondo v društ e v , zv ez društ e v in družbenih or g anizacij v slo v enskih r egionalnih ar hi vih, medt em k o so Boja - na Aris t o vnik, Bojan Himmelr eich in Kristina T ek a v c sk upaj ugota v ljali, k ak o se izv ajajo določbe iz pr a vilnik a o str ok o vni usposobljenosti uslužbence v ja vno - pr a vnih oseb in dela v ce v ponudnik o v st orit e v , ki delajo z dok umentarnim gr adi - v om v ZA C. V nadalje v anju je Hed vik a Zdo v c spr ego v orila o popiso v anju f ondo v upr a v e v vzajemno podatk o vno zbir k o slo v enskih r egionalnih ar hi v o v v ZA C, Vladimir Dr obnjak je r ef erir al o r eše v anju pr aktičnih pr oblematik ob spr emem - bah v struktur i f onda s pomočjo aplik acije ARIS, Zdenk a Bonin in Debor ah R o - goznica sta r azpr a v ljali o ur ejanju in popiso v anju r odbinsk eg a f onda Gr a visi v P AK, Mojca Gr abnar in Lucija Planinc sta go v orili o pr oblematik ah vr ednot enja, popiso v anja in t ehnične ur editv e f ot ogr af sk eg a gr adi v a Onk ološk eg a inštituta, medt em k o je Natalija Glažar spr ego v orila o ar hi vih v digitalni dobi ozir oma k a - k šno je stanje drža v članic EU in ar hi v o v E vr opsk e k omisije. Katarina Kr aše v ec je r ef erir ala o pisni k ulturni dediščini g lasbene pr o v enie nce pri nas, Alek sander La vr enčič je pr edsta vil popiso v anje gr adi v a v t ele vizijs k em ar hi vu, medt em k o je Simona Ješe lnik za zaklju ček spr ego v orila o g ledališki in filmski dok umenta - ciji Centr a za t eatr ologijo in filmologijo Ak ademije za g ledališče, r adio, film in t ele vizijo. 42 Na zbor o v anju je bila med drugim pr edsta v ljena tudi Spomenica o ur e - ditvi vpr ašanj ar hi v o v z R epublik o Italijo, s k at er o je ADS opozoril Vlado R S na ner ešeno pr oblematik o. 43 Izv edena je bil a okr og lo miz a o spr emembah ZVD A G A, saj je t ematik a v ti - st em času bila najaktualnejš a. V odila jo je Nada Čibej k ot pr edsednica str ok o vne k omisije za sesta v o no v ele ZVD A G A. 44 Spr ejeti sklepi: 1. Pr edsta vniki ADS in pr edsta vniki ar hi v o v , ki jim pripada odneseno ar hi - v sk o gr adi v o v Italijo, se ses tanejo s pr edsta vniki Ministrstv a za zunanje zade v e R S, kjer bo ta pr oblematik a podr obno pr edsta v ljena. 2. T r eba si je prizade v ati za k ak o v ost pr odukt o v ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela s posebnim poudar k om na zajetih popisih v vzajemni podatk o vni zbir ki. V ta namen si je tr eba prizade v ati za r azvijanje znanstv enih met od ar hi v sk eg a dela. 41 Sklepi 25. zbor o v anja ADS na P tuju 10.–11. 10. 2011. 42 Bonin et al. (ur .): Standardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v Slovenskih javnih in cerkvenih arhivih , str . 3–122. 43 Ar hi v ADS, 2012–2013, IO ADS , Zapisnik 3. r edne seje IO ADS, str . 1. 44 Ar hi v ADS, 2013–2014, IO ADS , Zapisnik 2. (dopisne) seje IO AD S, str . 1. 68 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 3. Ne g lede na t o, k do in kje hr ani ar hi v sk o gr adi v o, mor a biti slednje popisa - no k ak o v ostno (v skladu s standar di), da bo dost opno v sem pot encialnim upor abnik om; 4. Dopolni se klasifik acija f ondo v v vzajemni podatk o vni zbir ki SIRA.net t er uskladi med r egionalnimi ar hi vi in AR S; nat o se popr a v ki tudi vnesejo. 5. Z ačne se post opek za pripr a v o no v eg a Pr a vilnik a o str ok o vni usposoblje - nosti uslužbence v ja vnopr a vnih oseb in dela v ce v ponudnik o v st orit e v , ki delajo z dok umentarnim gr adi v om, v k at er em naj se opr edeli tudi način pr e v erjanja zbir anja kr editnih t očk uslužbence v . 6. ADS poda s v ojo f orm alno podpor o k obst oječem u mednar odnemu ar - hi v sk emu pr edlogu o spr emembah no v e ur edbe o v arstvu osebnih po - datk o v , ki je f ormulir an v obliki pr a vneg a anek sa k dopolnitvi 83. člena ur edbe, in si s t em prizade v a za dosedanji obseg tr ajne ohr anitv e osebnih podatk o v in k ompr omisni pr edlog g lede pr a vice do popr a v k a. T a podpor a se pošlje prist ojni slo v enski deleg aciji, ki nas zast opa v pog ajanjih o ur ed - bi. 7. Z a standar dizacijo popiso v anja gr adi v a v luči bolj še in lažje izmenja v e po - datk o v naj si prizade v ajo ne samo ja vni ar hi vi, t em v eč tudi specialni. 45 XXVII. zborovanje na Ptuju: Arhivi na razpotju Zbor o v anje je bilo namenjeno izobr aže v anju ar hi v skih dela v ce v , r eše v a - nju posamezn ih str ok o vnih vpr ašanj in pog labljanju str ok o vnih znanj. P os v et o - v anje je bilo pestr o, saj je postr eg lo z zanimi v o palet o prispe v k o v . V d v eh dneh se je namr eč zvrstilo k ar de v etnajst r ef er at o v . Pr a v tak o je bilo pr ecej udeležen - ce v , saj se je dogodk a udeležilo 120 ljudi. Bojan C v elf er je spr ego v oril o dost opnosti ar hi v sk eg a gr adi v a v ja vnih ar hi vih pr ed in po u v elja vitvi ZVD A G A - A, V anja Pf ajf ar in Gr egor Jenuš sta se spr aše v ala o no v eli ZVD A G A in nadaljnjih k or akih ozi r oma, k ak šen je dost op do ar hi v sk eg a gr adi v a z ose bnimi podatki doma in na tu jem, medt em k o je Igor Omerza pr edsta vil no v elo ar hi v sk eg a zak ona z vidik a upor abnik a. Žar k o Biz - jak je pr edsta vil neskladja med ar hi v skim zak onom, por očilo o delu r egionalnih ar hi v o v in aplik acijo scopeA r chi v . Bojana Arist o vnik, Jasmina K ogo v šek in V e - sna Got o vina so analizir ale izv edbo usposabljanj uslužbence v , ki delajo z do - k umentarnim gr adi v om, in ponudnik o v st orit e v na primeru AR S in ZA C. P et er P a v el Klasinc je pr edsta vil magistrski študij ar hi vistik e in dok ument ologije pri nas, medt em k o je Br ank a Molnar pr edsta vila poklic e vr opsk eg a ar hi vista k ot inf ormacijsk o dok umentacijsk eg a str ok o vnjak a s certi fik at om. Hed vik a Zdo v c je go v orila o str ok o vnem delu ar hi vista sk ozi čas in umestit e v t e deja vnosti v okvir ja vneg a sekt orja, Mojca K osi je go v orila o in v alidih v čitalnicah slo v enskih ja vnih ar hi v o v , Dejan Zadr a v ec je spr ego v oril o pridobi v anju ar hi v sk eg a gr adi v a z odk upom, Maja Gombač je r ef erir ala o v logi ar hi vista pri mat erialnem v arstvu gr adi v a, Marija Čipić R ehar je pr edsta vila delo ar hi vista v NŠ AL, medt em k o je V esna Got o vina go v orila o pripr a vi pisnih str ok o vnih na v odilih za odbir anje ar - hi v sk eg a gr adi v a za or g ane ja vne upr a v e. Hana Habjan je pr edsta vila ar hi vista na podr očju vzgoje in izobr aže v anja, Gor azd Stariha se je v prispe v k u spr aše v al o ar hi vih in r azpotju, na k at er em so se znašli, medt em k o sta se Zdenk a Semlič R ajh in Aida Šk or o Babić spr aše v ali o prihodnosti ar hi v sk eg a poklica ozir oma izzi vih, s k at erimi se ar hi vist spoprijema. Jelk a Melik in Mat eja Jer aj sta r az - pr a v ljali o v logi ar hi vista in sodobni ur editvi ar hi v sk eg a pr a v a, Mojca Horv at je pr edsta vila ar hi v e v mr eži k oor dinat orje v k ulturno-um etnostne vzgoje, med - t em k o je T atjana Hajtnik spr ego v orila o napr edk u na poti do slo v ensk eg a elek - tr onsk eg a ar hi v a. 46 45 Ar hi v ADS, 2012–2013, Sklepi XXVI. zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije v No vi Gorici. 46 Bonin et al. (u r .): Arhivi na razpotju , str . 3–152. 69 Letnik 47 (2024), št. 1 Spr ejeti sklepi: 1. No v a ar hi v sk a zak onodaja je nar edila r ed pri upor abnikih in odpr a vila neupr a vičen str ah pr ed nedost opnostjo gr adi v a. 2. Z ak on je v nek at erih t očk ah še v edno pr emalo k onkr et en. 3. V zposta viti je tr eba enotno e videnco opr a v ljenih izpit o v uslužbence v ja v - nopr a vnih oseb pri prist ojnem ar hi vu. 4. Uv esti je tr eba zaht e v o po dok azo v anju dopolnilneg a izobr aže v anja, k ar se naj ustr ezn o ur edi v pr a vilnik u o usposobljenosti uslu žbence v , ki upr a - v ljajo dok umentarno gr adi v o. 5. V r ednot enje str ok o vneg a dela ar hi vist o v , ki je potr ebno za pridobi v anje str ok o vnih nazi v o v na podr očju ar hi vistik e, je neustr ezno. V no v em pr a - vilnik u naj se o vr ednotijo tudi naloge, ki do zdaj niso bile zajet e. 6. V eč pozornosti bo tr eba nameniti in v alidom g lede dost opnosti do ar hi - v sk eg a gr adi v a in obst oječi infr astrukturi v skladu z zak onodajo in s pri - por očili EU . 7. Prist opiti je tr eba k od pr a vi pr oblematik e, s k at er o se sr ečujejo ar hi visti pri ustv arjalcih t er so v ezani na neskladje med podr očno in ar hi v sk o za - k onodajo, mat erialnim v arstv om in pripr a v o pisnih str ok o vnih na v odil. 8. P oskr beti je tr eba za v ečjo pr epozna vnost ar hi vis ta in njego v eg a dela zno - tr aj družbe. 47 XXVIII. zborovanje v Portorožu: Človeški viri v arhivih in novi izzivi v zvezi z e-gradivom T ema je bila r azdeljena na d v a dela, saj je bilo pod prv o pr edsta v ljeno sta - nje člo v eških vir o v v ar hi vih doma in tujini t er dodana pr ed vide v anja za priho - dnost , medt em k o so bile pod drugo t emo z vidik a člo v eških vir o v obr a vna v ane izk ušnje z digitalizacijo gr adi v a in s pr e vzemom elektr onsk eg a gr adi v a. 48 Bojan C v elf ar , Iv an F r as in Nina Gost enčnik so pr edsta vili poklic ar hi vista v slo v enskih ar hi vih – stanje in perspekti v e, Debor ah R ogoznica je pr edsta vi - la ar hi v e in ar hi vist e v Italiji v digitalnem obdobju, Dunja Mušič je r ef erir ala o stanju člo v eških vir o v v ar hi vih nemšk e zv ezne dežele Hessen, medt em k o sta Br ank a Molnar in Hana Habjan pr edsta vili člo v ešk e vir e v po v eza vi z elektr on - skim gr adi v om v ar hi vih t er analizir ali r azisk a v o s podr očja člo v eških vir o v , ki upr a v ljajo elektr onsk o gr adi v o v ar hi vih. Jože Šk ofljanec je spr ego v oril o k om - pet enčnih centrih v okviru pr ojekta e- ARH, T atjana Šenk je pojasnila izv edbo pr e vzema elektr onsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi v na primeru Mestne občine Ljubljana, medt em k o je Alek sander La vr enčič go v oril o pr e vzemanju elektr on - sk eg a gr adi v a v t ele vizijsk em ar hi vu in poklicni strukt uri zaposlenih v Ar hi vu T ele vizije Slo v enija. Nadalje v ala sta T one Kr ampač in Julija Visočnik, ki sta pr ed - sta vila pr ojekt digitalizacije matičnih knjig v NŠ AL, Natalija Glažar je spr ego - v orila o ar hi vih in pono vni upor abi inf ormacij ja vneg a sekt orja, medt em k o je Aleš V eršič zaključil prvi dan sr ečanja z r ef er at om o pr eno v ljenem nacionalnem portalu odprtih podatk o v Slo v enije. 49 Drugi dan je bila izv edena okr og la miza, namenjena zak onodaji, ki je bila spr ejeta, in t o pr ed v sem tista, ki je pr edsta vila pr ak so v ar o v anja osebnih po - datk o v iz 65. člena ZVD A G A. Omizje so sesta v ljali Bojan C v elf ar , Luk a Z upanc, Gr egor Jenuš in T adej Cank ar . V okviru mandata IO ADS je bila spr ejeta odloči - t e v , da se v eč časa nameni disk usiji in manj pr eda v anjem, pr a v tak o tudi, da se zbor o v anje v eč ne deli na sek cije. 50 47 Jazbec: Sklep i 27. zbor o v anja A DS na Ptuju, str . 430. 48 P a v šič Milost: 28. zbor o v anje ADS v P ort or ožu, str . 445. 49 P a v šič Milost et al. (ur .): Človeški viri v arhivih in novi izzivi v zvezi z e-gradivom , str . 3–81. 50 Ar hi v ADS, 2016–2017, IO ADS , Zapisnik 4. r edne seje IO ADS, str . 2. 70 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia K omisija za oblik o v anje sklepo v v sesta vi Nada Čibej, Alek sandr a P a v šič Milost in Zdenk a Semlič R ajh je podala naslednje zaključk e: 1. Glede člo v eških vir o v: • P oklicna struktur a člo v eških vir o v je podobna v v seh slo v enskih ar hi vih in podobna tudi stanju v nek at erih sosednjih drža v ah. Na delo vnem me - stu ar hi vista pr e v ladujejo zgodo vinarji ozir oma družboslo v ci, pri čemer v sk or aj v seh ar hi vih čutijo potr ebo po zaposlitvi inf ormatik o v ozir oma r ačunalničarje v . • Kadr o v sk a zasedba v ar hi vih je pr ešibk a, v odstv a ar hi v o v si zat o prizade - v ajo za po v ečanje ali v saj ohr anit e v sedanjeg a št e vila zaposlenih. Glede poklicne struktur e zaposlenih v ečina ar hi v o v tudi za prihodnost ne na - črtuje v ečjih spr ememb. V v ečini ar hi v o v namer a v ajo tu di v prihodnje na delo vna mesta ar hi vist o v zaposlo v ati zgodo vinarje ali dela v ce sor odnih poklice v , med t em k o v si že lijo t em dodati inf ormatik e in r ačunalničarje ozir oma po v ečati njiho v o št e vilo (v nek at erih ar hi vih inf ormatik o v ozir o - ma r ačunalničarje v sploh še nimajo). Izr ažena je bila tu di želja po k ombi - nir anem delo vnem mestu ar hi vist-inf ormatik, pr edlag an je bil celo k om - plementarni študij na Filozof ski f ak ult eti in F ak ult eti za r ačunalništv o Uni v erze v Ljubljani. • Kadri v slo v enskih ar hi vih niso enak omerno r azpor ejeni po posameznih ar hi vih, k ar je dediščina pr et eklosti (ar hi v e so ustana v ljale občine, ki so zaposlo v ale r azlično št e vilo dela v ce v , in sicer g lede na r azmer e na s v o - jih območjih). Glede na t o, da ur adnih normati v o v za št e vilo posameznih delo vnih mest v ar hi vih ni, je bil spr ejet sklep, naj di r ekt orji začnejo s pripr a v o meril ozir oma normati v o v za k adr o v sk o zasedbo v ar hi vih. • Ne g lede na poklicno izobr azbo, ki jo imajo posamezni ar hi visti, v si čutijo potr ebo po pridobi v anju do datnih znanj. Pr edlag ajo pr ed v sem izobr aže - v anja v okviru ja vne ar hi v sk e mr eže. Spr ejet je bil pr edlog, da naj bi ar hi - v ski s v et ali k at eri drugi or g an pripr a vil program neformalnih izobraže- vanj za že zaposlene ar hi v sk e dela v ce, ki delajo z elektr onskim ar hi v skim gr adi v om. • Zar adi šibk e k adr o v sk e zase dbe v ar hi vih sta nujn i medsebojno sodelo v a - nje in izmenja v anje izk ušenj tak o med zaposlenimi znotr aj eneg a ar hi v a k ot med r azličnimi ar hi vi. Ar hi vi naj bi si po potr ebi »posojali« posame - zne str ok o vnjak e – ar hi vist e »specialist e« za določena opr a vila. • P oklic arhivist še v edno nima mesta v Sta ndar dni klasifik aciji poklice v v R epubliki Slo v eniji, ki se v odi pri Statističnem ur adu R epublik e Slo v enije. Dela, ki jih opr a v lja ar hi vist , so tam na v edena pod deskr ipt orjem arhivar- ji in konservatorji (k oda 2621). Glede na t o je bil spr ejet sklep, da naj se poskr bi za od pr a v o t e napa k e ozir oma u v elja vit e v spr emembe, za k ar so zadolžili Zden k o Semlič R ajh iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor in Bojana C v elf arja iz AR S. Njuna nalog a je bila pr oučiti zade v o in st oriti v se po - tr ebno, da se poklic ar hi vist vnese v Standar dno klasifik acijo poklice v v R epubliki Slo v eniji. 2. Glede pr e vzemanja el ektr onsk eg a gr adi v a: • Doseda nje izk ušnje pri pr e vzemanju e-gr adi v a so pok azale, da ja vni ar hi - vi še niso v stanju pr e vzemati tak eg a gr adi v a. T r enutno ar hi vi še nimajo ustr ezne t ehnološk e opr eme, niti do v olj ustr eznih k adr o v , ki bi sodelo v ali pri pr e vzemanju e-gr adi v a. • Izr ažena je bil a potr eba po oblik o v anju sk upine t ehničn ih str ok o vnjak o v pri Ar hi vu R S (podobno, k ot je or g anizir an filmski ar hi v), ki bi nudili str o - k o vno pomoč pri pr e vzemanju e-gr adi v a tudi ar hi vist om v drugih ar hi vih. • Dokler ne bo v polnosti zaž i v el e-ar hi v , je nujno poskr beti v saj za int er - v entne pr e vzeme e-gr adi v a. 71 Letnik 47 (2024), št. 1 3. Glede pono vne upor abe inf ormacij ja vneg a znača ja: • P odana je bila podr obna r azlag a ob v eznosti, ki jih ar hi v om nalag a zak o - nodaja o dost opu do inf orm acij ja vneg a značaja (ZDIJZ-E), in dana poja - snila, k ak o jo izv ajati. Zak on o dost opu do inf ormacij ja vneg a značaja se upor ablja od 8. maja 2016, pri čemer gr e za izv ajanje ustr ezne dir ekti v e E vr opsk e unije. • Pripor očeno je bilo, da naj ar hi vi spr ejemajo zaht e v e str ank za pono vno upor abo inf ormacij ja vneg a značaja na podlagi obrazca, v k at er em str an - k a nata nčno na v ede, k at er o inf ormacijo želi, in v se dr uge podatk e, po - tr ebne za r ešit e v zaht e v k a ozir oma izdajo ustr ezne odločbe. Pr osilec sicer lahk o zaht e v a dost op do inf ormacij ja vneg a značaja tu di ustno, a mu v tak em primer u Zak on o dost opu do inf ormacij ja vneg a značaja ne zagota - v lja pr a vneg a v arstv a. 4. Glede Pr a vilnik a o str ok o vni usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om: • P odana je bila podr obna r azlag a posameznih členo v Pravilnika o strokov- ni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom , ki je st opil v v elja v o no v embr a 2016. • Spr ejeta je bila pobuda za u v edbo enotne evidence o obna v ljanju znanja in pridobi v anju dodatnih znanj uslužbence v ja vnopr a vnih oseb, ki upr a v lja - jo dok umentarno gr adi v o. • Spr ejeta je bila pobuda, da se Za v odu za zaposlo v anje R epublik e Slo v enije pr edlag a, da naj bi br ezpose lnim omogočil izobr aže v anje po omenjenem pr a vilnik u, s čimer bi bili slednji bolj k onk ur enčni na tr gu dela. Izk ušnje namr eč k ažejo , da se posamezni isk alci zaposlitv e prija v ljajo k izobr aže - v anju k ot fizične osebe, k er je že v r azpisih za določen a delo vna mesta eden od pogoje v tudi opr a v ljen pr eizk us str ok o vne usposobljenosti za delo z dok umentarnim gr adi v om. 5. Glede Zak ona o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje ose bne podatk e o zdr a v lje - nju pacienta (ZA GOPP): • P odana je bila r azlag a posameznih členo v Zak ona o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zd r a v ljenju pacienta, in je st opil v v elja v o k onec decembr a 2016. Omenjeni zak on prinaša v elik e omejitv e pri dajanju ar hi - v sk eg a gr adi v a v upor abo. 6. Glede Zak ona o v arstvu dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi - vih: • Dana je bila pobuda, da naj se ob prv em naslednjem spr eminjanju ar hi - v sk eg a zak ona pr edlag a podaljšanje r ok a za izr očit e v ar hi v sk eg a gr adi v a ar hi vu (danes je r ok za izr očanje 30 let po nastank u dok umenta). V se v eč je namr eč ar hi v sk eg a gr adi v a, ki ima dolge r ok e nedo st opnosti, zat o je bolje, da ostane dalj časa pri ustv arjalcu. 51 XXIX. zborovanje v Mariboru: Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva Zbor o v anje se je t eg a leta pr emaknilo v štajersk o pr est olnico, kjer je Nada Čibej odpr la zbor o v anje z vpr ašanjem, k do pr a vzapr a v so ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a, Nina Gost enčnik je spr ego v orila o vr ednot enju pr a vnih oseb ja vneg a in zasebneg a pr a v a t er fizičnih oseb, ki so nosilci ja vnih pooblastil ali izv ajalci ja vnih služb, medt em k o je moja malenk ost spr ego v orila o statusu ja vnopr a vnih oseb in vr ednot enju ar hi v sk eg a gr adi v a na primeru kr aje vnih in četrtnih sk u - 51 Sklepi 28. zbor o v anja ADS v P ort or ožu, 5.–6. 10. 2017. 72 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia pnosti na območju ZAP . Monik a Č uš in Nataša Majerič K ek ec sta pr edsta vili t e - ža v e in izk ušnje s pridobi v anjem podatk o v t er ur ejanjem r egistr a ustv arjalce v , ki opr a v ljajo ja vno službo, t er pr edsta vili vr ednot enje t eh na podr očju gospo - darstv a in primarne ozir oma sek undarne zdr a v stv ene deja vnosti v prist ojnosti ZAP . Jur e Maček je spr ego v oril o ar hi vih in osebah zasebneg a pr a v a s statusom delo v anja v ja vnem int er esu, Gor azd Stariha je go v oril o vzposta vitvi R egistr a ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a in osebah zasebneg a pr a v a, ki delujejo v ja vnem int er esu, Alek sandr a P a v šič Milost je spr ego v orila o vpr ašanjih vr ednot enja ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, ki izv ajajo ja vno službo na podr očju gospodar - stv a, medt em k o sta Karmen Mar k ezić in P atricija Ž užić, k ot gostji iz Hrv ašk e, pr edsta vili post opek in r ezultat vr ednot enja ar hi v sk eg a gr adi v a s poudar k om na str ok o vnem, pr a vnem in pr aktičnem delu. 52 Pr ogr am drugeg a dne se je začel s pr edsta vitvijo dela medar hi v skih de - lo vnih sk upin v zadnjih d v eh letih, zat em je pot ek ala okr og la miza o aktualnih vpr ašanjih ar hi v sk e str ok e. 53 Sk upina za skl epe zbor o v anja, ki so jo sesta v ljali Nada Čibej, Dr ago T rpin in Katja Z upanič, je oblik o v ala pet sklepo v in d v e pobudi, ki so jih udeleženci zbor o v anja spr ejeli: 54 1. AR S in r egionalni ar hi vi se mor ajo uskladiti g lede delitv e prist ojnosti pri ustv arjalcih z or g anizacijskimi ozir oma območnimi enotami in skladno z dogo v or om določiti pr a vilen status t em enotam in ustr ezno prist ojnost . 2. REGUS T je dober pripomoček za delo z ustv arjalci, dejstv o je, da mor amo skr beti za r edno posodabljanje podatk o v v njem. 3. V REGUS T se s sklepom vpišejo ustv arjalci na podlagi ugot o v ljene prist oj - nosti in obst oja ar hi v sk eg a gr adi v a skladno z ZVD A G A. P ost opek pripr a v e sklepa mor a biti usklajen in dogo v orjen med v semi ar hi vi. 4. REGUS T mor a biti obja v ljen na portalu OPSI (Odprti podatki Slo v enije). Pr ed obja v o je tr eba določiti obseg obja v ljenih podatk o v . 5. Medar hi v sk e delo vne sk upine o t eža v ah pri izv ajanju lastnih sklepo v , skladno z določbami UVD A G. ob v estijo S v et dir ekt orje v , da lahk o ukr epa. P obudi: 1. Na Ministrstv o za k ult ur o R S se naslo vi pobuda o ustano vitvi no v e medar - hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e. 2. Or g anizir a naj se izob r aže v anje za dela v ce v ar hi vih na t emo r azume v anja in t olmačenja zak onodaje. 55 XXX. zborovanje v Rimskih Toplicah: Hibridni arhivi v luči izvajanja arhivske javne službe Pripr a v a zbor o v anja je bila izzi v , saj so v v elja vi še v edno bili pr otik or on - ski ukr epi, ki so omeje v ali št e vilo udeležence v , zaht e v ali ob v ezno cepljenje ipd. Pr edsta v ljenih je bilo osem r ef er at o v in ena pr edsta vit e v hrv aških k olego v Hr - v oja Stančiča in Željk a T ribušića, medt em k o je Jože Šk ofljanec pripr a vil dela v - nico o notr anjih pr a vilih, pri čemer je pr edsta vil nabor znanj, ki jih mor a pose - do v ati ar hi vis t , k o prist opi k ustv arjalcu. 56 Hed vik a Zd o v c je začela z r azpr a v o o hibrid nem poslo v anju upr a vnih or g ano v na območju ZA C, T anja Mart elanc je pr edsta vila pr oblematik o hibridneg a in digitalneg a poslo v anja ustv arjalce v ar - hi v sk eg a gr adi v a s podr očja upr a v e na območju P ANG, Anja Prša in Aida Šk or o Babić sta spr ego v orili o hibridnem poslo v anju na podr očju pr a v osodja na pri - 52 Gost enčnik et al. (ur .): Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva , str . 3. 53 H abjan: P or očilo o delu o delu izvršneg a odbor a Ar hi v sk eg a dru štv a Slo v enije v mandatnem obdobju 2018–2020. 54 Pr a v tam. 55 Sklepi 29. zbor o v anja ADS v M ariboru, 3.–4. 10. 2019. 56 Ar hi v ADS, 2020–2022, IO ADS , Zapisnik 7. seje IO ADS. 73 Letnik 47 (2024), št. 1 meru sodišč in t ožilst e v , Jože Šk ofljanec je go v oril o zadr eg ah pri spoprijemanju s hibrid nimi zapisi, medt em k o je Nežik a Erzetič Drno v šek pr edsta vila hibridne ar hi v e v splošni bolnišnici. Boštjan Dornik je izposta vil pasti pr ehoda iz klasič - neg a ar hi vir anja na ar hi vir anje izvirneg a elektr onsk eg a t ele vizijsk eg a gr adi v a, P etr a Iskr a je r ef erir ala o izzi vih hibridneg a ar hi v a na primeru TV ar hi v a R TV Slo v enije, medt em k o je Alek sander Lo vr enčič go v oril o hibridnih ar hi vih in delu od doma na primeru dela v ar hi vu TV Slo v enija. 57 Na vpr ašanja o (ne)dost opnosti ar hi v sk eg a gr adi v a zar adi v arstv a obču - tlji vih osebnih podatk o v je drugi dan zbor o v anja sk ušalo odgo v oriti omizje v sesta vi: Ur ban Brulc, Inf orm acijski pooblaščenec R S, T adej Cank ar , Nada Čibej in Bojan C v elf ar . 58 Spr ejeti sklepi: 1. Ar hi v sk a služba se mor a bolj pr oakti vno v ključe v ati v upr a v ljanje dok u - mentacije pri ustv arjalcu že od najzgodnejše f aze načrt o v anja upr a v ljanja, saj je za učink o vit o v ar o v anje hibridneg a gr adi v a ključno usklajeno delo - v anje ustv arjalca in prist ojneg a ar hi v a. 2. Z ar adi poja v a hibridn eg a poslo v anja mor a slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služ - ba nujno najti r ešitv e, ki bodo pr a vilno r azmejile prist ojnosti g lede pr e - vzemanja in ob v lado v anja ar hi v sk eg a gr adi v a, t er poenotiti str ok o vne po - st opk e. 3. H ibridn o gr adi v o zaht e v a upošt e v anje v seh načel vr ednot enja ar hi v sk eg a gr adi v a, s posebnim poudar k om na ohr anjanju celo vit osti, saj gr e v t em primeru za najbolj ogr oženo načelo. 4. Slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služba naj o nujnosti spr ejetja notr anjih pr a vil oza v ešča odgo v orne osebe pri ustv arjalcu, ki so prist ojne za u v edbo t o vr - stnih post opk o v . Pri t em naj ustv arjalcu ponudi ustr ezn o str ok o vno s v e - t o v anje. 5. V luči di gitalne tr ansf ormacije naj slo v ensk a ja vna ar hi v sk a služba poeno - ti stališča g lede ohr anjanja izvirnih video in zv očnih zapiso v; 6. Odgo v or i na str ok o vne dileme, izposta v ljeni na okr og li mizi, naj se pripr a - vijo v obliki »P ogost o zasta v ljena vpr ašanja«, ki bodo na v oljo in dost opni v sem zaposlenim. 59 XXXI. zborovanje v Bohinjski Bistrici: Arhivi kot centri informacij: Možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva Zbor o v anje je bilo izv edeno v sodelo v anju z ZAL v Bohinjski Bistrici, kjer je enajst r ef er ent o v pr edsta vilo s v oje pog lede na ključna vpr ašanja ar hi vistik e ob pr e v ladi digitalne t ehnologije. Mir osla v No v ak je odpr l r azpr a v o na t erminološk em podr očju digitaliza - cijskih pr oceso v v ar hi vih, sledil je Luk a Hribar , ki je pr edsta vil upor abo umetne int eligence v muzejih in ar hi vih ozir oma o priložnost ih in pomislekih, Mojca Horv at je r ef erir ala o popiso v anju in upor abi star ejše g a ar hi v sk eg a gr adi v a s pomočjo digitalnih t ehnologij, Dejan Zadr a v ec je analizir al možnost digitalne r ek onstruk cije izgubljeneg a gr adi v a na primeru ptujs k eg a f ot ogr af a Johanna Winklerja, medt em k o je Alek sander Žižek por očal o di gitalizaciji v ZA C v letih 1997–2022 t er izposta vil poziti vno pr ak so za zaposlene in upor abnik e. Monik a Č uš je nadalje v ala r azpr a v o s prik azom izdajanja r epr oduk cij ar hi v sk eg a gr adi v a v okviru pr a vneg a namena in r azisk o v anja v fizični in di gitalni obliki v ZAP , Igor Filipič se je spr aše v al o vpli vu spletnih obja v ar hi v sk eg a gr adi v a k popularizaciji ozir oma r azvr ednot enju slednjeg a, medt em k o je Hed vik a Zdo v c pr edsta vila do - 57 Č ipić R ehar e t al. (ur .): Hibridni arhivi v luči izvajanja arhivske javne službe , str . 3. 58 Žohar: Zah v al a, 2021. 59 Sklepi 30. zbor o v anja ADS v R imskih T oplicah, 30. 9.–1. 10. 2021 . 74 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia datna str ok o vno t ehnična na v odila za zajem in hr ambo digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Nina Sot elšek in Špela Sečnik sta spr ego v orili o sodelo v anju ja vnosti pri zbir anju dediš činsk eg a gr adi v a, medt em k o je Alek sander La vr enčič pr edsta vil možnosti in priložnosti upor abe digitalnih t ehnologij pri ohr anjanju, upor abi in pr omociji ar hi v sk eg a gr adi v a na primeru VHS-k aset . 60 Ob iz r ednem r azv oju umetne int eligence in njeni v se v ečji pr aktični aplik ati vnosti so s pomočjo zunanjih gost o v v okviru okr og le mize želeli pri - k azati na videzno ločnico na podr očju upor abe digitalnih t ehnologij. Omizje je v odila Zdenk a Semlič R ajh sk upaj z Mir osla v om No v ak om in T atjano Hajtnik, medt em k o sta r azpr a v o zaokr ožila gosta, in sicer: Mar k o Gr obelnik z Inštituta Jožef Št ef an in Mar k o R obnik Šik onja s F ak ult et e za elektr ot ehnik o, r ačunalni - štv o in inf orm atik o Uni v erze v Ljubljani. P opestritvi dogodk a je prispe v ala tudi umetna int eligenca, ki je bila prvič na ar hi v skih pos v et o v anjih v ključena v r az - pr a v o. Okr og la miza se je pr ed v ajala v ži v o, medt em k o so se udeleženci lahk o v ključe v ali v anjo neposr edno po spletu ozir oma je občinstv o s pomočjo QR -k o - de posta v ljalo vpr ašanja, na k at er a so odgo v arjali gostje po spletu. 61 Spr ejeti sklepi: 1. T ermino lošk a polemik a digitalizacije ozir oma di gitizacije naj se naslo vi na Medar hi v sk o delo vno sk upino za ar hi v sk o str ok o vno izr azje, ki naj za r ešit e v po vpr aša prist ojne ustano v e za jezik o vno politik o v R epubliki Slo - v eniji. 2. Inf ormacijski sist em ozir oma aplik acija scopeAr chi v naj bo izključno ti - sta, v k at eri se, po ar hi v skih standar dih, popisuje ar hi v sk o gr adi v o, t or ej tudi gr adi v o zasebnih ar hi v o v , knjižnic, muzeje v in sor odnih ustano v . 3. Pr eučit e v možnosti izboljšanja isk anja po podatk o vni zbir ki Slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe s pomočjo u v elja v ljenih spletnih isk alnik o v . 4. Ustv arjalce ar hi v sk eg a gr adi v a je tr eba pr oakti vno opozarjati, da se pri post opkih digitalizacije upošt e v ajo standar di in pr edpi si, ki so skladni z ar hi v sk o zak onodajo. Pr ak sa je namr eč pok azala, da digitizir ano gr adi v o, ki g a pr e vzemajo ar hi vi, pogost o ne doseg a zaht e v ane k ak o v osti. 5. Pr edlag amo širšo pr aktično upor abo in r azpr a v o g lede obst oječih osnut - k o v dod atnih str ok o vno-t ehničnih na v odil v smeri izboljšanja in standar - dizacije post opk o v pripr a v e in pr e vzemanja t er popiso v anja r azličnih vrst digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. 6. Pr eučiti je tr eba r azlične možnosti upor abe umetne int eligence, k ot or od - ja in pomag ala pri ar hi v sk em str ok o vnem delu, v endar se je hkr ati tr eba za v edati njenih pr ednosti in slabosti. 62 Zaključek Na pod lagi po vzet eg a je jasno, da je v ečina po vzetih sklepo v bila r ealizi - r anih. So tak šni, ki so se zar adi spr emenjenih ok oliščin časa in dela r ealizir ali »sami od sebe«, medt em k o je določene pr oblematik e in mor ebitne r ešitv e, ki bi jih v pr et eklosti lahk o in mor ali implementir ati, že »po v ozil« čas. Članek ni bil namenjen analizi r ealizir anih za v ez in sklepo v , t em v eč je bil v prv em delu namenjen kr atk emu po vzetk u zbor o v anj, ki so že bila v pr et eklih jubilejnih pu - blik acijah r e vije Arhivi po vz eta, medt em k o je bil v drugem delu namenjen po - dr obnejši pr ed sta vitvi zbor o v anj, ki jih jubilejne publik acije r e vije Arhivi še niso po vzele. Pri slednjem se je izposta vilo zgolj najpomembnejše: r ef er ati, okr og le 60 Č ipić R ehar et al. (ur .): Arhivi kot centri informacij: Možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva , str . 3. 61 Ar hi v ADS, 2022–2024, IO ADS , Zapisnik 6. r edne seje IO ADS. 62 Sklepi 31. zbor o v anja ADS v B ohinjski Bistrici, 5.–6. 10. 2023. 75 Letnik 47 (2024), št. 1 mize in sklepi v čim ožjem smislu. Pr edsta v ljen po vzet ek v sek ak or ne mor e za - jeti celotneg a »duha« in »bistv a« dog ajanja v okviru posamezneg a zbor o v anja v pr et eklih letih, t em v eč je zgolj r ef er enčna t očk a za nadaljnje r azisk o v anje in smer ok az o opr a v ljenem delu na ar hi v sk em r azisk o v alnem polju. Zbor o v anja bodo ostala eno izmed najpomembnejših »or odij« druš tv a k ot ar hi v sk e str ok e za r azv oj in »plemenit enje« naše deja vnosti. Ostala bodo »stičišče« int er eso v tak o v nacionalnem k ot širšem oziru ozir oma »ink ubat or« idej, kjer lahk o s sk u - pnimi močmi pr emagujemo t eža v e in pr epr ek e, ki jih sr ečujemo ob našem delu, t er pripomor emo k r azv oju ar hi v sk e str ok e. ARHIVSKI VIRI Arhiv ADS – Arhivsko društvo Slovenije • Stalna zb ir k a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. LITERATURA Bizjak, Žar k o; H odnik, Mir a; P a v šič Milost , Alek sandr a (ur .): Varstvo arhivskega gradiva privatne provenience: Zbornik referatov: 22. zborovanja ADS v Murski Soboti . Lju - bljana: ADS, 2005. Bonin, Zdenk a; Pi v k, Olg a; V ogr in, Marjan in Z upanič, Katja (ur .): Primeri različnih praks v slovenskih arhivih: Zbornik referatov: 25. zborovanja ADS na Ptuju . Ljubljana: ADS, 2011. Bonin, Zdenk a; Pi v k, Olg a; Šö v egeš Lipo v šek, Gor dana in V olčjak, Jur e (ur .): Stan- dardizacija (p)opisov arhivskega gradiva in uskladitev strokovnih praks v Slovenskih jav- nih in cerkvenih arhivih: Zbornik referatov: 26. zborovanja ADS v Novi Gorici . Ljubljana: ADS, 2013. Bonin, Zdenk a; Jazbec, Sonja; Križaj, Jernej in V olčjak, Jur e (ur .): Arhivi na razpo- tju : Zbornik referatov: 27. zborovanja ADS na Ptuju . Ljubljana: ADS, 2015. Buk ošek, Metk a: O delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 24 (2001), št . 2, str . 143–144. Cig lar , Liljana: P or očilo o XI. Zbor o v anju Ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v Čat ežu ob Sa vi. V : Arhivi 6 (1983), št . 1–2, str . 149–150. C v elf ar , Bojan; K ont estabile R o vis, Mirjana; Nar ed, Andr ej (ur .): Razmere v arhi- vskih depojih – (ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah – medarhivsko sodelovanje : Zbor- nik referatov: 23. zborovanja ADS v Velenju . Ljubljana: ADS, 2007. Čipić R ehar , Ma rija; Muženič, Mat ej; Prša, Anja in Žohar , T anja (ur .): Hibridni ar- hivi v luči izvajanja arhivske javne službe: Zbornik referatov: 30. zborovanja v Rimskih Toplicah. Ljubljana: ADS, 2021. Čipić R ehar , Marija; Prša, Anja; Jambr ek, Aleš in Žohar , T anja (ur .): Arhivi kot centri informacij: Možnosti in priložnosti uporabe digitalnih tehnologij pri ohranjanju, uporabi in promociji arhivskega gradiva: Zbornik referatov: 31. zborovanja v Bohinjski Bistrici . Ljubljana: ADS, 2023. Drno v šek, Marjan; K ološa, Vladimir in K omelj, Milček (ur .): Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvoboditvi: Zbornik referatov: 8. zborovanja ADS v Kočevju . Ljubljana: ADS, 1978. Drno v šek, Marjan; Pur g Šamper l, Kristina; Gabrič, Aleš; Ogrizek, Emica in Stari - ha, Gor azd: Okr og la miza Ar hi vi in zgodo vinopisje. V : Arhivi in uporabniki – Arhivi in zgo- dovinopisje: Zbornik referatov: 20. zborovanja ADS na Ptuju (ur . Metk a Buk o v šek, Marjan Drno v šek, Mir an Kaf ol, Mija Mr a v lja in Andr ej Nar ed). Ljubljana: ADS, 2001, str . 36–48. VIRI IN LITERA TURA 76 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Ger dej, Marijan: O delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije – 18. pos v et o v anje, Gozd Martuljek, 7. –9.10.1998. V : Arhivi 21 (1998), št . 1–2, str . 95–97. Gombač, Metk a: O delu ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 23 (2000), št . 2, str . 181–183. Gombač, Metk a: 21. zbor o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, K oper , 8.- 10.10.2003. V : Arhivi 26 (2003), št . 2, str . 348–351. Gost enčnik, Nina; Habjan, Hana; Jenuš, Gr egor in Žohar , T anja (ur .): Vzpostavitev registra ustvarjalcev arhivskega gradiva: Zbornik referatov: 29. zborovanja ADS v Mari- boru . Ljubljana: ADS, 2019. Himmelr eich, Bojan; Hozjan, Andr ej; Mr a v lja, Mija; K ont estabile R o vis, Mirjana in Gombač, Maj a (ur .): Izobraževanje arhivskih delavcev in zaposlenih pri ustvarjalcih ar- hivskega gradiva – arhivski depoji – Elektronsko arhiviranje in informatizacija v arhivih: Zbornik referatov: 24. zborovanja ADS v Dolenjskih Toplicah . Ljubljana: ADS, 2009. Hodnik, Mir a: Sklepi 23. zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 30 (2007), št . 2, str . 178–179. Jazbec, Sonja: Sklepi 27. zbor o v anja ADS na Ptuju. V : Arhivi 38 (2015), št . 2, str . 430. Klasinc, P et er: Deset ar hi v skih zbor o v anj v Slo v eniji. V : Arhivi 4 (1981), št . 1–2, str . 36–38. K ološa, Vladimir: X. zbor o v anje Ar hi v skih dela v ce v Slo v enije – Ank ar an, 21.–23. 10. 1981. V : Arhivi 4 (1981), št . 1–2, str . 167–168. K ozina, Br ank o: Z v ezno pos v et o v anje ar hi v skih dela v ce v Jugosla vije v P ost ojni. V : Arhivi 12 (1989), št . 1–2, str . 69–70. Lačen-Benedičič, Ir ena in Budna-K odrič, Nataša: Še o 16. pos v et o v anju Ar hi v sk e - g a društv a Slo v enije v R adencih. V : Arhivi 17 (1994), št . 1–2, str . 132–133. Oblak -Čarni, Marija: Dv ajset let Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi (1978), št . 1, str . 7–10. Oblak -Čarni, Marija: ADS v letih 1994–2004 – Ob pet desetletnici društv a. V : Arhi- vi 27 (2004), št . 1, str . 1–20. Oblak -Čarni, Marija; K ozina, Br ane; Ribnik ar , P et er; Šmid, Gašper; T ršan Lojz in Umek, Ema (ur .): ADS – 40 let: Zbornik referatov . Ljubljana: ADS, 1995. P a v šič Milost , Alek sandr a: O delu Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 26 (2003), št . 2, str . 347–348. P a v šič Milost , Alek sandr a: 28. zbor o v anje ADS v P ort or ožu 5. –6. 10. 2017. V : Arhivi 40 (2017), št . 2, str . 445–447. P a v šič Milost , Alek sandr a; Gost enčnik, Nina; Križaj, Jernej; Jenuš, Gr egor (ur .): Človeški viri v arhivih in novi izzivi v zvezi z e-gradivom: Zbornik referatov: 28. zborovanja ADS v Kopru (Portorož) . Ljubljana: ADS, 2017. R adulo vič, Br ank o: XVII. Zbor o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, Celje 8.–10. 10. 1997. V : Arhivi 20 (1997), št . 1–2, str . 224–225. Šamper l-Pur g, Kristina: P or oči lo o XII. Zbor o v anju ar hi v skih dela v ce v Slo v enije – Ormož, 24.–26. okt obr a 1985. V : Arhivi 8 (1985), št . 1–2, str . 130–131. Šuštar , Br ank o: XIII. zbor o v anje slo v enskih ar hi v skih dela v ce v v P ort or ožu. V : Ar- hivi 10 (1987), št . 1–2, str . 97–98. Šuštar , Br ank o: Šk ofjelošk o zbor o v anje Ar hi v skih dela v ce v Slo v enije. V : Arhivi 14 (1991), št . 1–2, str . 96–98. T r ebše- Št olf a, Milica: O delu ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 19 (1996), št . 1–2, str . 153–154. T ršan, Lojz: XVI. pos v et o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. V : Arhivi 17 (1994), št . 1–2, str . 131–132. T ršan, Lojz: Pripor očila in sklepi XVI. pos v et o v anja ar hi v skih dela v ce v na Ptuju od 27.–29. 9. 1995 z naslo v om Ar hi vi in ja vnost . V : Arhivi 18 (1995), št . 1–2, str . 111. V r bnjak, Vikt or: IX. zbor o v anje ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v R adencih, V : Arhivi 2 (1979), št . 1–2, str . 87–88. 77 Letnik 47 (2024), št. 1 SPLETNI VIRI Habjan, Hana: P or očilo o delu o delu izvršneg a odbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v e - nije v mandatne m obdobju 201 8–2020, 2020: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/por oci - lo-o-delu-izvrsneg a-odbor a-2018-2020/ (dost op: 15. 4. 2024). Sklepi 22. zbor o v anja ADS, Mu rsk a Sobota, 12.–14. okt ober 2005: http://www . arhi v sk o-drustv o.si/sklepi-22-zbor o v anja-ads-mursk a-sobota-12-14-okt ober-2005/ (dost op: 15. 4. 2024). Sklepi 23. ar hi v sk eg a zbor o v anja v V elenju, 12. okt ober 2007: http://www .ar - hi v sk o-drustv o.si/sklepi-23-ar hi v sk eg a-zbor o v anja-na-ptuju-12-okt ober-2011/ (do - st op: 22. 4. 2024). Sklepi 24. ar hi v sk eg a zbor o v anja v Dolenjskih T oplicah, 14. - 16. okt ober 2009: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/sklepi-25-ar hi v sk eg a-zbor o v anja-v -dolenjskih-t opli - cah-14-16-okt ober-2009/ (dost op: 15. 4. 2024). Sklepi 25. zbor o v anja ADS na Ptuju, 10.-11. okt obr a 2011: http://www .ar hi v sk o - -drustv o.si/sklepi-25-ar hi v sk eg a-zbor o v anja-na-ptuju-10-11-okt ober-2011/ (dost op: 8. 4. 2024). Sklepi 28. zbor o v anja ADS v P ort or ožu, 5.–6.10.2017: http:// www .ar hi v sk o-dru - stv o.si/sklepi-28-zbor o v anja-ads-v -port or ozu-05-in-06-okt ober-2017/ (dost op: 4. 4. 2024). Sklepi 29. zbor o v anja ADS v Mariboru, 3.–4. 10. 2019: http:// www .ar hi v sk o-dru - stv o.si/sklepi-29-zbor o v anja-ads-v -mariboru-3-4-okt ober-2019/ (dost op: 4. 4. 2024). Sklepi 30. zbor o v anja ADS v Rimskih T oplicah, 30. 9.–1. 10. 2021: http://www . ar hi v sk o-drustv o.si/sklepi-30-zbor o v anja-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije/ (dost op: 4. 4. 2024). Sklepi 31. zbor o v anja ADS v Bohinjski Bistrici, 5.–6. 10. 20 23: http://www .ar - hi v sk o-drustv o.si/sklepi-31-zbor o v anja-ads-v -bohinjski-bistrici-5-10-6-10-2023/ (do - st op: 4. 4. 2024). Žohar , T anja: Zah v ala, 2021: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/zah v ala-2021/ (dost op: 15. 4. 2024). C ONFERENCES AND C ONVENTIONS OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA O VER TIME - AN A TTEMPT T O SUMMARIZE MORE THAN 60 YE AR S OF W ORK OF THE SL O VENIAN AR CHIV AL PR OFESSION THR OUGH THE PRISM OF C ONVENTIONS The article pr esents a brief summary of the w or k of the members of the Ar chi v al Socie ty of Slo v enia within the fr amew or k of the meetings and is an int er esting t oo l f or further possible anal y ses of the w or k done in the field of the de v elopment of Slo v enian ar chi v al science thr oug h the prism of conclusions, in - itiati v es, and commitments. Thus, this article will be a w elcome fr ame of r ef er - ence f or futur e pr esidencies of the association w hen pl anning futur e locations, pr eparing t opics, r ound tab les, meetings, et c. The f act r emains that the af or e - mentioned meetings ar e an indispensable part of the association, w hich sig - nificantl y contribut e t o the de v elopment of Slo v enian ar chi v al science, and that the Society's »tr a v elled path « in the field of con v entions is e xtr emel y rich and di v erse in t erms of adopt ed decisions, initiati v es and commitments t o the set issues in Slo v enian ar chi v al hist ory in a certain time and space. In the cont e xt of consultatio ns and subsequent g atherings, y ounger gener ations of ar chi vists, w ho ar e just beginning their w or k, can find in one pla ce the fruits of se v er al decades of w or k of older gener ations of ar chi vists, or the age, w ho pr epar ed the SUMMAR Y 78 Aleš Jambr ek: P os v et o v anja in zbor o v anja Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije sk ozi čas – poizk us kr atk eg a ..., str . 57–78 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia r oad int o the unkno wn with their w or k. With this contribution, the older or de - serving gener ations can r eli v e the memories of those da y s w hen the y w er e able t o carry out , accomplish and achie v e a gr eat deal without digital t ools within the fr amew or k of the mutual g atherings of members. This w as also the time w hen the f oundations of the Slo v enian public ar chi v al services w er e being laid, with Slo v ene ar chi vists ha ving no pr e vious r ef er ences in the Slo v enian language that the y could use. All that is self-e vident and attainable f or y ounger gener ations. 79 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, strokovna ek sk urzija, mednar odno sodelo v anje, ar hi v Key-words: Ar chi v al Society of Slo v enia, pr of essional stud y t ours, int ernational cooper ation, ar chi v e UDK 338.48-32:930.25-051(497.4)"2004/2024" Pr ejet o: 17. 4. 2024 Arhivski wanderlust ali strokovne ekskurzije Arhivskega društva Slovenije 2004–2024 T ANJ A Ž OHAR uni v . dipl. lit . k omp. in pr of. zgod. Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a 1, 1000 Ljubljana e-pošta: tanja.zohar@go v .si Izvleček Namen prispe v k a sta pr eg led in k omentar str ok o vnih ek sk urzij, ki jih je Ar - hi v sk o društv o Slo v enije pripr a vilo v zadnjih d v ajsetih letih – od v ečdne vnih poti po E vr opi do enodne vnih odkri v anj k otičk o v Slo v enije. Na str ok o vne ek sk urzije, ki so namenjene spozna v anju, druženju, nef ormalni izmenja vi izk ušenj t er str ok o vnemu izpopolnje v anju v širšem smislu, so v prvi vrsti v abljeni člani društv a, a običajno se pridružijo tudi drugi, ki jih zanima ar hi - v sk a deja vnost . Abstract AR CHIV AL WANDERLUST OR PR OFESSION AL S TUD Y T OUR S OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA 2004–2024 The purpose of this article is t o r e view and off er observ ations on the or - g anised pr of es sional stud y t ours, r anging fr om multi-d a y journe y s thr oug h - out E ur ope t o one-da y e xplor ations of specific r egions of Slo v enia, that the Ar chi v al Society of Slo v enia has or g anised o v er the pr e vious 20 y ears. Pr o - f essional stud y trips ar e mostl y open t o society members, with the goal of f ost ering int erpersonal r elationships, casual e xperience sharing, and pr of es - sional gr o wth in gener al. Ho w e v er , those with an int er est in ar chi v al w or k ar e typicall y in vit ed as w ell. 80 T anja Žohar: Ar hi v ski wanderlust ali str ok o vne ek sk urzije Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije 2004–2024, str . 79–87 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Uvod V sedmi alineji 6. člena Pr a vilnik a Ar hi - v sk eg a društv a Slo v enije je med nalog ami ur e - sniče v anja zasta v ljenih cilje v zapisano, da dru - štv o or g anizir a str ok o vne ek sk urzije in družabna sr ečanja s v ojih člano v . 1 P oleg posameznik u pri - r ojene in po v sem spontane želje po druženju so delo vna pot o v anja pomembna zar adi pridobi v a - nja širšeg a znanja in po v ezo v anja t eorije s pr a - k so. In pr eg led str ok o vnih ek sk urzij v sedemde - setih letih dru štv a k aže, da je društv o t o nalogo opr a v ljalo dobr o. P opolnoma r azumlji v o se zd i, da je ta pri - spe v ek nadalj e v anje tist eg a, k ar je o str ok o vnih ek sk urzijah Ar hi v sk eg a dr uštv a Slo v enije leta 2004 napisala Mija Mr a v lj a. 2 T okr atni pr eg led namr eč njenemu člank u prišt e v a no vih d v ajset let družabnih in str ok o vnih popot o v anj izbr ane ar hi v sk e druž be. 3 Če so bila por očila o str ok o v - nih ek sk urzijah, ki so jih v Ar hi vih obja v ljali čla - ni druš tv a do leta 2004, odličen vir za pripr a v o pr eg leda ar hi v skih pot epanj, t o vrstnih obja v v zadnjih d v ajsetih letih sk or ajda ni. V zr ok e za t o lahk o deloma pripišemo spletni str ani in F ace - book pr ofilu društv a, saj od leta 2004 o sk upnih pot eh v eč po v edo f ot ogr afije. Naj v eč inf ormacij o str ok o vnih ek sk urzijah je ta k o mogoče pridobi - ti iz društv ene dok umentarne zbir k e, ki se hr ani pri aktu alni ta jnici ozir oma tajnik u društv a in v k at eri so po posameznih letih zbr ani v abila in opisi načrt o v anih poti, sezn ami prija v ljenih in v zadnjem desetletju tudi f ot ogr afije. Strokovne ekskurzije 2004–2024 K ot že nek ajkr at popr ej je str ok o vno ek - sk urzijo v prv em letu t okr atneg a pr eg leda, letu 2004, pripr a vila Marija He rnja Mast en – Mija Mr a v lja ji v s v ojem prispe v k u pr a vi neuničlji - v a Ptuj čank a Mica 4 – v sod elo v anju s turistično agencijo Columbus iz Maribor a. K onec maja se je 42 udeleže nce v štiri dni pot epalo v Pr o v ansi 1 Pr a vila Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije: http://www .ar hi - v sk o-drustv o.si/pr a vila-ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije/ (dost op: 11. 4. 2024). 2 Mr a v lja: P osk us prik aza str ok o vnih ek sk urzij Ar hi v sk e - g a društv a Slo v enije, str . 73–82. 3 V prilogi t eg a prispe v k a je sez nam str ok o vnih ek sk urzij Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, ki g a je leta 2004 pripr a vi - la Mija Mr a v lja in leta 2024 dopolnila a vt orica t eg a pri - spe v k a. 4 Mr a v lja: P osk us prik aza str ok o vnih ek sk urzij Ar hi v sk e- g a društv a Slo v enije, str . 81. Ptujska Marija Hernja Masten (desno) in celjska Hedvika Zdovc (levo) pred arhivom v Aixu, 2004. (Foto: Aleksander Žižek) 81 Letnik 47 (2024), št. 1 in na Azurni obali. P oleg znamenit osti kneže vine Monak o, A vignona, dišečeg a Gr assa in Nice so v str ok o vnem delu ek sk urzije ur adno obisk ali tudi ar hi v za izv enfr ancosk e de žele (Archives natio- nales d'outre-mer) v pr o v ansalsk em Aix u. Naslednje let o (2005) je društv o na str o - k o vno ek sk urzijo po v abilo z v erzom ljudsk e pe - smi »Moj f antič je na Tir olsk o v andr al«. Pripr a vili so tridne vno spozna v anje Južne Tir olsk e, v endar je bila ek sk urz ija zar adi pr emajhneg a št e vila pri - ja v ljenih odpo v edana. F ebruarja 200 6 je v odstv o društv a pri čla - nih pr e v erilo, k ak šno je zanimanje za enot eden - sk o ek sk urzijo na Malt o, a se je zar adi pr eskr o - mneg a odzi v a načrt spr emenil. Sr edi junija je tak o ar hi v sk a družba pod str ok o vnim v odstv om Marije Hernja Mast en odpo t o v ala v Lombar dijo. P o og ledu Cr emone, P a vie, P arme in obisk a pri ar hi v skih k olegih v Drža vnem ar hi vu v P armi so si udeleženci og ledali v elik o r azsta v o Leonar da da V incija: Človek – Uomo , ki je bila takr at posta - v ljena v Milanu. No v embr a ist eg a leta je društv o ob 150. obletnici r ojstv a Ant ona Ašk er ca – pesnik a, du - ho vnik a in vzornik a slo v ensk e ar hi vistik e – sk u - paj z Zgodo vinskim ar hi v om Celje in Zgodo vin - skim ar hi v om na Ptuju or g anizir alo enodne vno ek sk urzijo po Ašk er če vih štajerskih pot eh. Obi - sk ali so Ašk er če v o domačijo v zaselk u Senožet e pri Rimskih T oplicah, kjer je Ašk er c pr eži v el mla - dost , nat o so se mimo pi v o v arnišk eg a Lašk eg a od - peljali še do pr leških Juršince v , kjer je bil k aplan. Okt obr a 2008 se je a vt obus, zapolnjen z ar hi v sk o dr užbo, odpr a vil na enodne vno ek - sk urzijo v hrv ašk o Istr o. Najpr ej so se usta vili v osr čju nek danje pazinsk e gr ofije, v Gr ačišću pri P azinu, si og ledali mest ece in se sr ečali s pr ed - sta vniki Drža vneg a ar hi v a v P azinu. P ot so nada - lje v ali do sr ednje v ešk eg a Pičena, ki je bil nek daj sedež pičensk e šk ofije. Og ledali so si tamk ajšnje župnišče, kjer se hr ani nek danji šk ofijski ar hi v , in župnijsk o cer k e v . Na začetk u maja 2010 je društv o pripr a - vilo enodne vno str ok o vno ek sk urzijo »P o pot eh okr ajneg a sod išča R obida (F unf enber g)«. T akr a - tna pr edsedn ica Katja Z upanič je o ek sk urziji zabeležila: »V sodelovanju s Pokrajinskim arhi- vom Koper smo 7. maja 2010 izvedli enodnevno ekskurzijo v dolino Glinščice. Pot nas je z avtobu- som iz Ljubljane vodila proti vasi Zabrežec, kjer je imelo sedež Okrajno sodišče Robida. O zgodovini krajev, ki smo jih obiskali, nam je že na avtobusu spregovorila tajnica društva Maja Gombač. Kljub dežju smo se sprehodili po dolini Glinščice, videli razvaline gradu Funfenberg, od koder so njegovi lastniki nekoč, kot iz orlovega gnezda, visoko nad V Juršincih, na cilju Aškerčeve poti, 2006. (Foto: Zgodovinski arhiv Celje) 82 T anja Žohar: Ar hi v ski wanderlust ali str ok o vne ek sk urzije Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije 2004–2024, str . 79–87 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia strehami vasice Botač nadzirali pomembne poti do Trsta. Med potjo proti vojaškemu muzeju v kra- ju Lokve pri Divači smo poizkušali različne okuse piva, tisti, ki so jim bliže žgane pijače, pa so uživali na avtobusu ob srkanju domačih likerjev znamke Bonin. Dan smo zaključili na izletniški in turistični kmetiji v Coljavi. « 5 Naslednje let o je društv o or g anizir alo ek - sk urzijo v Hrv ašk o Zagorje. Z upanič je v kr atk em por očilu za Ar hi v e zapisala: »V letu 2011 smo se 17. junija z dvema avtobusoma podali na enodnev- no ekskurzijo v sosednjo Hrvaško. V dopoldanskem času smo si ogledali Trakoščan, enega najlepših gradov in muzejev na Hrvaškem z ohranjenim po- hištvom in orožjem iz obdobja od 15. do 19. sto- letja. V nadaljevanju smo se odpeljali v Krapino, kjer smo si z velikim zanimanjem ogledali nov Muzej krapinskega pračloveka. Dan smo zaključili na kmečkem turizmu v srcu hrvaškega Zagorja ob zvokih tamburic lokalnega benda Fakini. « 6 Pr ecej v ablji v o in vznemir lji v o se ber e pr o - gr am d v odne vne ek sk urzije v maju 2012. T akr a - tna des tinacija je bil Rim s papešk o drža v o V ati - k an in g la vna t očk a pr ogr ama og led r azsta v e Lux in Arcana – Vatikanski tajni arhivi razkrivajo v muzeju Cait olini. Še posebej zanimi v je bil str o - k o vni del ek sk urzije, saj so ar hi v ski r omarji po posr edo v anju nek danjeg a v eleposlanik a pri S v e - t em se dežu dr . Iv ana R ebernik a lahk o obisk ali pr ost or e v atik ansk eg a ar hi v a. Leta 2013 je prvič v zadnjih d v ajsetih le - tih, sicer pa sk upno tr etjič, društv o pot o v alo na Madžarsk o, ob Blatno jezer o. V enem dne vu si je poln a vt obus ar hi vist o v in podpornik o v najpr ej og ledal d v or ec družine F est etics in knjižnico He - lik on v Blat ensk em K ost elu (K eszthel y), nat o še zdr a vilišče Hé viz. Če prvih deset let ar hi v skih pot epanj v 21. st oletju spodbudi željo po v andr anju po E vr opi, je zadnje dese tletje spozna v anje ozir oma odkri - v anje namigo v za enodne vne izlet e po Slo v eniji in soseščini. Izbr ani pet ek ob k oncu maja ozir oma na začetk u junija se je v zadnjem desetletju obdržal k ot dan za ar hi v sk o ek sk urz ijo. Leta 2014 je bilo na vrsti K ozjansk o, in sicer og led sr ednje v ešk eg a tr g a v P odsr edi in v odstv o po minoritsk em samo - stanu Olimje, kjer se skri v a star a samostansk a le - k arna. Naslednje let o je društv o v sodelo v anju s turistično agencijo Or el po v abilo na str ok o vno 5 H odnik, K ot estabile R o vis, Šö v egeš Lipo v šek, Z upanič: Ar hi v sk o društv o pr aznuje 60 let s v ojeg a obst oja, str . 18. 6 Pr a v tam. Na gradu Trakoščan. (Foto: Zgodovinski arhiv Celje) V Rimu z društveno vodnico Marijo Hernja Masten, 2012. (Foto: Zgodovinski arhiv Celje) Na Kozjanskem, 2014. (Foto: Arhivsko društvo Slovenije) 83 Letnik 47 (2024), št. 1 ek sk urzijo v Istr o. Najpr ej je bil na vrsti saf ari na Brionih, nat o še spr ehod po skri vnostnem mestu V odnjan z og ledom mumije v cer kvi s v . Blaža. Še let o k asneje je društv o za destinacijo izbr alo skri vnostno K oče v sk o in pr ogr am pri - pr a vilo sk upaj z lok alnim tu rističnim društv om. Udeleženci so najpr ej v st opili v policijski cent er v Got enici in se podali v podzemni objekt , sicer zaprt za splošno ja vnost , nat o še v K oče v sk o R ek o do cer kv e s v . Janeza Krstnik a in v K oče vje v tamk ajšnji pokr ajinski muzej. K er so okr og dne v a ar hi v sk e ek sk urzije če - šnje najslajše in takr atna pr edsednica Alek san - dr a P a v šič Mil ost iz P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici, je bil logičen zaklju ček, da se leta 2017 društv o odpr a vi v Gorišk a br da. Og led Br d je bil t emeljit: cer k e v s v . Križa v K ojsk em, og led Šmar - tneg a in gr adu Dobr o v o, obisk vinarja v Medani, postanek pri vili Vipolže, nat o v ožnja na italijan - sk o str an, pod Št e v erjanom in mimo k ostnice na Osla vju nazaj na domače do No v e Gorice. Na izbor enodne vne ek sk urzije leta 2018 je v erj etno vpli v ala Melan ia T rump, takr atna prv a dama Združenih drža v Amerik e. V sodelo - v anju s turistično agencijo Oli v er turizem je dru - štv o za vilo v P osa vje, napr ej v Se vnico na pok u - šino Melanijin e t ort e in og led gr adu, nat o napr ej do gr adu R ajhenbur g v Br es tanici in V al v asorje v e hiše v Kršk em. Leta 20 19 je pr ogr am str ok o vne ek sk ur - zije v slo v ensk o Istr o pripr a vila Zdenk a Bonin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper , ki nas je tudi pope - ljala po K opru. Og ledali smo si ar heološk o zbir k o v P okr ajinsk em muzeju K oper , medt em k o nam je v str ok o vnem delu vr ata šk ofijsk eg a ar hi v a na st ežaj odpr l k oleg a Luk a T ul. P o K opru je bila na vrsti villa rustica v Simono v em zali vu, kjer nas je pričak al pr a vi rimski legionar v podobi Jana Cotiča iz k oprsk eg a ar hi v a. Za zaključek smo is - k ali še ar heološk o najdišče Kašt elir nad K ortami, v endar neuspešno, saj nas je na lok aciji pričak al le zar aščen tr a vnik. V naslednjih d v eh letih se je tudi društv o borilo z epid emijo k or ona virusne bolezni co - vid-19; zar adi takr atnih zdr a v stv enih pripor očil smo lahk o ar hi v sk o druščin o v pr a v ljično R ezijo po v abili šele leta 2022, k o smo pr ogr am pripr a - vili sk upaj s T uristično r azv ojno agencijo A ut en - tica iz K opr a. P o spr ehodu sk ozi fur lansk o Pušjo v as smo se od peljali pr oti R ezijanski dolini, kjer nas je v k ultu rnem domu R ezijano v v R a v anci pričak ala dom ačink a, ki nam je sk ozi pripo v e - do v anje približala r ezijansk o k ultur o in jezik t er nas nau čila nek aj plesnih k or ak o v . Zapeljali smo se še na Solbico do muzeja brusače v . T am nam je v odnik zelo doži v et o pr edsta vil poslanstv o t eh Na Velikem Brionu, 2015. (Foto: Arhivsko društvo Slovenije) Goriška brda, 2017. (Foto: Arhivsko društvo Slovenije) »PAM-ovci« na gradu Sevnica, 2018. (Foto: Arhivsko društvo Slovenije) 84 T anja Žohar: Ar hi v ski wanderlust ali str ok o vne ek sk urzije Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije 2004–2024, str . 79–87 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia r ezijanskih obrtnik o v , ki jih je delo v odilo daleč po s v etu, in nas naučil nek aj r ezijanskih besed. Lani, leta 2023 , smo se po »r egistr aciji« pri Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuju najpr ej odpr a vi - li čez hrv ašk o mejo v bližnji V ar aždin. Najpr ej smo si og ledali tamk ajšnje mestno pok opališče, zasno v ano k ot fr ancoski par k, se spr ehodili do gr adu in nat o sk ozi par k do mestneg a sr edišča, kjer smo se med bar očnimi sta v bami po k or - zu spr ehodili do k ota angelo v in d v eh cer kv a – cer kv e s v . Janeza Krstnik a in cer kv e Marijineg a vnebo vzetja. Nat o smo se vr nili na Slo v ensk o t er si og ledali zbir k e in r azsta v e, ki jih P okr ajinski muzej Ptuj Ormož hr ani v gr adu Ormož, medt em k o smo dan zaključili z degustacijo v vinski kleti Ormož Pukla v ec. T udi v letu 20 24 bomo nadalje v ali s tr adi - cijo enodne vnih str ok o vnih ek sk urzij, saj je bila že mar ca na zboru člano v napo v edana enodne v - na str ok o vna ek sk urzija v R ado v ljico in Kr opo. Zaključek Pr eg led str ok o vnih poti dru štv a v zadnjih d v ajsetih letih je bil malce neh v aležna nalog a, saj lahk o med vrs ticami pr eber emo, da je tr enutno ar hi v ski wanderlust v zat onu. Če je na spletn i str ani društv a pod naslo v om Strokovne ekskurzi- je zapisano, da je »že od ustanovitve dalje […] dru- štvo članom nudilo možnost seznanjanja z organi- zacijo arhivskih služb doma in v tujini ter delom arhivskih uslužbencev in konservatorjev « 7 , pog led na str ok o vni del ek sk urzij v zadnjih letih prikliče malce gr enk eg a priok usa, saj v pr ogr amih ni v eč v elik o obisk o v tujih ar hi v o v , bolj smo se usmerili k r azisk o v anju domačih turističnih (in g astr o - nomskih) doži v etij. Hkr ati se ne mor emo otr esti občutk a, da so nekje v naši podza v esti ar hi v sk e ek sk urzije postale le ena izmed nalog društv a, ki jo je v sak o let o tr eba obkljuk ati. Mor da je no v o desetletje do br odošla priložnost , da ar hi v sk a druščina pono vno r azširi s v oje poti in splet e no v e v ezi z ar hi v skimi ustano v ami po E vr opi. 7 Izobr aže v anje in napr edek: http://www .ar hi v sk o-dru - stv o.si/izobr aze v anje-in-sodelo v anje/ (dost op: 10. 4. 2024). V furlanski Pušji vasi, 2022. (Foto: Dejan Hvala) Pred varaždinskim Starim gradom, 2023. (Foto: Arhivsko društvo Slovenije) 85 Letnik 47 (2024), št. 1 LITERATURA K ozina, Br ane (ur .): Arhivsko društvo Slovenije – 40 let . Ljubl jana: Ar hi v sk o dru - štv o Slo v enije, 1995. Hodnik, Mir a, K ot estabile R o vis, Mirjana, Šö v egeš Lipo v šek, Gor dana, Z upanič, Katja: Ar hi v sk o društv o pr aznuje 60 let s v ojeg a obst oja. V : Arhivi 37 (2015), št . 2, str . 11–21. Mr a v lja, Mija: P osk us prik aza str ok o vnih ek sk urzij Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije ali Ar hi v čk o vi se pot epajo 1954-2004. V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 73–82. SPLETNI VIRI Ar hi v sk o društv o Slo v enije: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/ (dost op: 11. 4. 2024). Pr a vila Ar hi v sk eg a društv a Sl o v enije: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/pr a vila - -ar hi v sk eg a-drustv a-slo v enije/ (dost op: 11. 4. 2024). Izobr aže v anje in napr edek: http://www .ar hi v sk o-drustv o.si/izobr aze v anje-in - -sodelo v anje/ (dost op: 10. 4. 2024). AR CHIV AL WANDERLUST OR PR OFESSION AL S TUD Y T OUR S OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA 2004–2024 The Ar chi v al Society of Slo v enia has or g anised pr of essional stud y t ours and social meetings f or its members outside of public ar chi v es betw een 2004 and 20 24. Thi s article pr o vides a brief o v erview and observ ation on ho w the function outlin ed in the rules of the society is being carried out . One-da y stud y t ours in Slo v enia and mult i-da y pr of essional visits abr oad ar e pr esent ed in chr onological or der . VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 86 T anja Žohar: Ar hi v ski wanderlust ali str ok o vne ek sk urzije Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije 2004–2024, str . 79–87 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Leto Država/regija Obiski arhivov in sorodnih institucij 1958 Jugosla vija (Slo v ensk o primorje, Istr a, R ek a) 1959 Jugosla vija (Maribor , V ar aždin, Zagr eb, Zadar) 1979 P oljsk a Ar hi v starih listin v V arša vi Ar hi v za gr adi v o po letu 1918 v V arša vi V oj v odski ar hi v v Kr ak o vu Ar hi v dok umentacije v V arša vi 1981 So vjetsk a zv eza Drža vni ar hi v Azer bajdžansk e SSR v Bak uju Drža vni ar hi v Krimsk e oblasti v Simf er opolu Azer bajdžansk a drža vna r epublišk a bibliot ek a v Bak uju Muzej starih r ok opiso v Mat enadar an Mašt oca v Er e v anu Ukr ajinski drža vni muzej knjige in knjižneg a tisk a v Kije vu 1988 Z v ezna r epublik a Nemčija Drža vni ar hi v v Münchnu Inštitut ar hi v sk e šole v Mar bur gu Drža vni ar hi v v Mar bur gu Nemški zv ezni ar hi v v K oblenzu Drža vni ar hi v v Wiesbadnu 1989 Madžarsk a Ar hi v v Zali Ar hi v v V eszpr emu 1990 Madžarsk a Mestni ar hi v v Budimpešti Drža vni ar hi v za star ejše gr adi v o v Budimpešti Drža vni ar hi v za no v ejše gr adi v o v Budimpešti 1991 Češk oslo v ašk a (Češk a) I. oddelek Drža vneg a ar hi v a v Pr agi Drža vni ar hi v v Pr agi Filmski ar hi v pri Češk oslo v ašk em filmsk em za v odu v Pr agi 1992 A v strija Ar hi v nemšk eg a vit ešk eg a r eda na Dunaju A v strijski drža vni ar hi v na Dunaju 1993 Nizozemsk a Osr ednji drža vni ar hi v v Haagu Mestni ar hi v v Amst er damu Ar hi v za selek cionir anje gr adi v a v Winschotnu Mestni ar hi v v Gr oningenu 1995 V elik a Britanija, Irsk a Ang leški drža vni ar hi v v Londonu Šk otski drža vni ar hi v v E dinbur gu Drža vni ar hi v Se v erne Irsk e v Belf astu Nacionalni ar hi v v Dublinu 1997 Češk a Drža vni ar hi v v Pr agi 1998 Š vica Drža vni ar hi v k ant ona St . Gallen v St . Gallnu Samostanski ar hi v v St . Gallnu 1999 T osk ana (Italija) Drža vni ar hi v v Sieni 2000 Kitajsk a Gla vni zgodo vinski ar hi v Kitajsk e v P ekingu 2001 Dubr o vnik (Hrv ašk a), Črna gor a Drža vni ar hi v v Dubr o vnik u Drža vni ar hi v Črne gor e, oddelek v K ot orju Drža vni ar hi v Črne gor e na Cetinju 2002 T ur čija Osmanski ar hi v v Carigr adu 2003 Nemčija Ar hi v in muzej knežje družine Thurn und T axis v R egensbur gu Drža vni ar hi v prusk e k ulturne dediščine v Ber linu 2004 Pr o v ansa in Azurna obala (F r ancija) Ar hi v za izv enfr ancosk e dežele (Ar chi v e d' A utr e mer e) v Aix u 2006 Lombar dija (Italija) Drža vni ar hi v v P armi 2006 P o Ašk er če vih pot eh (Slo v enija) Priloga Strokovne ekskurzije Arhivskega društva Slovenije 1941–2024. Pripravila M. Mravlja (2004), dopolnila T . Žohar (2024). 87 Letnik 47 (2024), št. 1 2008 Istr a (Hrv ašk a) župnijski ar hi v v Pičenu 2010 Glinščica (Italija, Slo v enija) 2011 T r ak oščan, Kr apina (Hrv ašk a) 2012 V atik an, Rim (Italija) »Lux in Ar cana« – V atik anski tajni ar hi vi r azkri v ajo (og led r azsta v e) V atik anski ar hi v 2013 Blat enski K ost el in Hé viz (Madžarsk a) 2014 P odsr eda in Olimje 2015 Brioni (Hrv ašk a) 2016 K oče v sk o 2017 Gorišk a br da 2018 P osa vje 2019 K oper in se v er ozahodna Istr a Šk ofijski ar hi v K oper 2022 R ezija (Italija) 2023 Ormož, V ar aždin (Hrv ašk a) 89 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Ašk er če v e nagr ade, Ašk er če v a priznanja, K omisija za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj Key-words: Ar chi v al Society of Slo v enia, Ašk er c A w ar ds, Ašk er c R ecognition A w ar ds, Commission f or the Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognitions A w ar ds UDK 06.05:930.25(497.4)"2002/2024" Pr ejet o: 9. 8. 2024 Arhivske »čaše nesmrtnosti« Aškerčeve nagrade in Aškerčeva priznanja 2002−2024 ANDREJ N ARED dr . zgod. znanosti, dir ekt or Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a 1, SI-1000 Ljubljana e-pošta: andr ej.nar ed@go v .si Izvleček Prispe v ek je nek ak šen r etr ospekti vni esej o dobrih d v eh desetletjih podelje - v anja nagr ad in priznanj za posebne dosežk e s podr očja ar hi vistik e. A vt or se spominja pr emierne podelitv e leta 2002, pr edsta vi normati vne akt e o po - delje v anju stano v skih nagr ad in priznanj t er delo v anje k omisije, ki la vr eat e izbir a. P osebe j je poudarjen pomen k ak o v ostno pripr a v ljenih nominacij, si - cer so v prispe v k u po vzet e bistv ene pot eze dosedanjih bienalnih podelit e v nagr ad in priznanj, obja v ljena sta seznam pr ejemnik o v in sesta v a k omisij, ki so o pr ejemnikih odločale. Abstract THE AR CHIV AL “CHALICES OF IMMOR T ALITY” THE A ŠKER C A W ARDS AND A ŠKER C REC OGNITION A W ARDS 2002−2024 The contribut ion is essentiall y a r etr ospecti v e piece co v ering o v er 20 y ears of a w ar ds and r ecognition gi v en f or e x ceptional w or k in the field of ar chi v al science. The author addr ess es the w or k of the commission that det ermines laur eat es, r ecalls the pr emier e a w ar d fr om 2002, and pr esents normati v e acts on the best o wing of pr of essional a w ar ds and r ecognitions. A special emphasis is pl aced on the significance of w ell-pr epar ed nominations. Other - wise, the article outlines the k e y elements of the prior biannual a w ar ds and r ecognitions, pr esents the r ecipients' list , and describe s the structur e of the commissions that select ed the r ecipients. 90 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Za začetek: Končno, dobili smo svoje nagrade in priznanja! Ar hi v sk o društv o Slo v enije (ADS) si je vrst o let prizade v alo, da bi, podob - no k ot v sor odnih str ok ah, tudi v ar hi vistiki podelje v ali nagr ade in priznanja za posebne dosežk e. Leta 1996 je bil o podelje v anju nagr ad in priznanj spr ejet p o s e b e n p r a v i l n i k , ki je bil sk upaj s t edaj no vimi društv enimi pr a vili tudi ob - ja v ljen v dr obni br ošuri. Na občnih zborih leta 1996 in leta 1998 je bila celo izv oljena k omisija za podelje v anje nagr ad in priznanj, a se v pr ak si ni pr a v v elik o zgodilo, saj društv o ozir oma Ministrstv o za k ultur o R S ni zagot o vilo po - tr ebnih sr edst e v . T o se je spr emenilo na začetk u leta 2002, k o je društv o le dobilo namensk a sr edstv a za or g anizacijo podelitv e nagr ade in priznanja. » V zameno« se je društv o odpo v edalo v sak oletnim ar hi v skim zbor o v anjem, ki so odtlej bienalna. Ar hi visti smo s v oje nagr ade in priznanja poimeno v ali po Ant onu Ašk er - cu (1856−1912), ki je splošni ja vnosti bolj poznan k ot pesnik (v k ont ek stu pri - spe v k a izposta vimo njego v o pesnit e v Čaša nesmrtnosti), a ima posebno mest o tudi v zgodo vini slo v ensk e ar hi vistik e. Opr a v ljal je nalo ge prv eg a ljubljansk eg a mestneg a ar hi v arja in že na pr elomu 19. v 20. st oletje pri s v ojem delu upošt e v al nek at er a še danes t emeljna ar hi v sk a načela, zar adi česar g a št ejemo za ut eme - ljit elja slo v ens k e ar hi vistik e. Društv eni statut pr a vi, da Ašk er če v o nagr ado dru - štv o podeljuje za izjemne dosežk e na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e k ulturne dediščine, za izvirne r ešitv e na t em podr očju ozir oma za ži v ljenjsk o delo na podr očju ar hi v sk e deja vnosti. Ašk er če v o prizn anje se podeljuje za od - me vne prispe v k e k r azv oju ar hi vistik e, za popularizacijo ar hi v sk e deja vnosti in obja v e ar hi v sk eg a gr adi v a v t ek očem obdobju. Leta 20 24 bo ar hi v sk o druš tv o ob s v oji sedemdesetletn ici Ašk er če v o na - gr ado in Ašk er če v o priznanje podelilo d v anajstič. Pisec t eg a prispe v k a sem bil pri sk or aj v seh dosedanjih podelitv ah tak o ali drug ače udeležen: k ot tajnik dru - štv a (or g anizat or) v letih 2002−2008, pisec pr edlogo v za nagr ado ozir oma pri - znanje (2002, 2010, 2014), nominir anec za priznanje (2010), pr ejemnik prizna - nja (2016) in pr edsednik k omisije za podelje v anje nagr ad in priznanj (2018−). O do brih d v eh desetletjih podelje v anja ar hi v skih stano v skih nagr ad in priznanj lahk o zat o r es pišem »iz prv e r ok e« in tudi dobesedno »iz g la v e«. Čepr a v priču - joči prispe v ek nima klasičneg a kritičneg a apar ata ozir oma ne citir a k onkr etnih dok ument o v (por očil, zapisnik o v , v abil ipd.), so v se na v edbe v njem pr e v erjene po društv enem in osebnem ar hi vu t er obja v ah v r e viji Arhivi in na društv eni spletni str ani. Premierna podelitev Prv a podelit e v v sek ak or zasluži nek aj v eč pozornosti. K onstituti vna seja k omisije, ki je bila izv oljena na občnem zboru 20. mar ca 2002, je bila 8. maja 2002, poleg pr edsednice dr uštv a Alek sandr e P a v šič Mil ost so se je udeležili v si člani: Nada Čibej, Vladimir K ološa, Janez K opač, Milk o Mik ola in Emica Ogrizek. P oleg izbor a pr edsednik a (s og lasno je bila izv oljena Nada Čibej) sta bili g la vni t emi pripr a v a krit erije v za podelit e v nagr ad in priznanj t er obja v a r azpisa. Na drugi seji, 26. junija, je k omisija spr ejela začasni poslo vnik o delu k omisije sk u - paj s krit eriji za podelit e v . 1 K omisija je določila tudi oblik o in v sebino ja vneg a r azpisa za zbir anje pr edlogo v , ki je bil 14. a v gusta v skr ajšani obliki obja v ljen v časopisu Dnevnik , sicer pa na društv eni spletni str ani www .ar hi v sk o-drustv o.si in na og lasnih desk ah v seh slo v enskih ar hi v o v . 1 P oslo vnik je izvršni odbor ADS po izk ušnjah s prv o podelitvijo nek olik o dopolnil in je bil nat o mar ca 2003 spr ejet na občnem zboru. 91 Letnik 47 (2024), št. 1 K omisija se je pono vno sestala 18. sept embr a. Ugot o vila je, da je v r azpi - snem r ok u − do 13. sept embr a 2002 − na sedež društv a prispelo sedem o v ojnic. V t eh je bilo pet pr edlogo v za Ašk er če v o nagr ado in pr a v t olik o za Ašk er če v o priznanje. Za nagr ado sta bila pr edlag ana d v a posameznik a – Jože Žontar (štiri - kr at) in F r ance Štukl, za priznanje so bili pr edlag ani trije posamezniki − F r anc Kr alj (d v akr at), P et er Ribnik ar , Alek sander Žižek in ena ustano v a − Zgodo vinski ar hi v Ptuj. K omisija je br ez sleherne dileme sog lašala, da za Ašk er če v o nagr ado izber e Jožeta Žontarja, med t em k o je pri priznanju po usklaje v anju mnenj pr a v tak o sog lasno izbr ala P etr a Ribnik arja. K er so bila na v odila za pripr a v o in ut emeljit e v pr edlogo v na začetk u še pr ecej ohlapna, je bilo tr eba poskr beti za k onsist entne ut emeljitv e izbor a. Janez K opač je zat o pr e vzel ob v ez nost , da bo iz štirih ut emeljit e v za Ašk er če v o nagr a - do Jože tu Žon tarju pripr a vil sk upno ut emeljit e v , medt em k o je za podr obnejšo ut emeljit e v priznanja P etru Ribnik arju k omisija zapr os ila k ar Ar hi v R S k ot pr e - dlag at elja. K omisija je s v ojo odločit e v posr edo v ala izvršnemu odboru ADS, ki je o t em r azpr a v lja l na seji 1. okt obr a. P o daljši r azpr a vi je potr dil oba sklepa ozir o - ma izbor k omisije, hkr ati je ugot o vil, da je tr eba na podlagi pridobljenih izk u - šenj dodelati in izpopolniti krit erije za podelit e v t er spr ejeti P oslo vnik o delu K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj, ki bo ur ejal način delo v anja k omisije, njene pr a vice in dolžnosti, izpopolnjene krit erije za dodelit e v nagr ad in priznanj, v sebino in čas tr ajanja ja vneg a r azpisa t er slo v e - sno podelit e v nagr ad in priznanj. P o izk ušnjah, ki smo jih pridobili s prv o po - Prof. dr. Ignacij Voje čestita prvemu prejemniku Aškerčeve nagrade prof. dr. Jožetu Žontarju. V ozadju se med državnim sekretarjem Ministrstva za kulturo Cirilom Baškovičem in direktorjem Arhiva RS mag. Vladimirjem Žumrom smeje prejemniku Aškerčevega priznanja Petru Ribnikarju. Ljubljana, 23. oktober 2002. (Vir: Fotodokumentacija Arhivskega društva Slovenije, foto Tatjana Rodošek) 92 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia delitvijo, je izvršni odbor decembr a 2002 pripr a vil pr edlog poslo vnik a, ki je bil januarja 2003 dan v ja vno obr a vna v o. V vmesnem času ozir oma pr ed slo v esno podelitvijo sta se dir ekt or Zgo - do vinsk eg a ar hi v a Ljubljana Br ank o K ozina in tajnik društv a uspela dogo v ori - ti z Mestno občino Ljubljana, da bo podelit e v izpeljana v V eliki sejni d v or ani ljubljansk eg a magistr ata. K er je bil Ašk er c ljubljanski mestni ar hi v ar , bi t ežk o našli primernejši pr ost or . Pr a v tak o je bilo tr eba poskr beti za diplome, g lasbeno spr emlja v o, pogostit e v in se v eda za scenarij, ki sta g a pr edsednica P a v šič Milost in tajnik Nar ed uskladila z občinskim pr ot ok olom. T akr at sesta v ljeni scenarij podelitv ene slo v esnosti se do danes ni bistv eno spr emenil. Prv a la vr eata sta na slo v es ni podelitvi 23. okt obr a 2002 t or ej postala uni v erzit etni pr of esor in ar hi v ski s v etnik dr . Jože Žontar , ki je pr ejel Ašk er če v o nagr ado za ži v ljenjsk o delo, in ar hi v ski s v etnik P et er Ribnik ar , ki smo mu name - nili Ašk er če v o priznanje za obja v o Sejnih zapisnikov Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo v obdobju 1918−1921 . Sla vnostni go v ornik na podelitvi je bil ak ademik pr of. dr . V asilij Melik, ug ledni zgodo vinar in dober pozna v alec ar hi v sk e str ok e. Za popestrit e v pr ogr ama je poskr bel godalni kv art et Glasbeneg a at eljeja T artini iz Ljubljane, prir edit e v pa sta s s v ojima nago v or oma obog atila ljubljansk a županja Vikt orija P ot očnik in drža vni sekr etar z Ministrstv a za k ultur o R S Ciril Bašk o vič. S t emi besedami je pr edsednica k omisije Nada Čibej sklenila por očilo o prvi podelitvi: »Pa smo. Zaživelo je tisto, za kar so se člani društva, vodilni, pa tudi ostali zaposleni v arhivih prizadevali že leta prej. Zdaj smo mi vsi odgovorni, da Velika sejna dvorana ljubljanske Mestne hiše je ob slovesnih podelitvah Aškerčeve nagrade in Aškerčevih priznanj vedno povsem polna. Fotografija je iz leta 2012. (Vir: Fotodokumentacija Arhivskega društva Slovenije) 93 Letnik 47 (2024), št. 1 te nagrade in priznanja zelo resno umestimo v arhivsko okolje. To je odgo- vorno delo, kar pomeni, da moramo tudi predloge sestaviti resno, z vsemi podatki, ki jih komisija zahteva – utemeljitvijo, bibliografijo, dodatnimi ob- razložitvami, dokumentacijo in drugim. Priloge so lahko tudi fotokopije že objavljenih podatkov. Člani komisije smo prepričani, da vam to delo ne bo v nadlogo, temveč v čast, in da ne bo povzročalo vsem znane »fovšarije«, am- pak zavest, da se delo arhivista ceni in da je tudi nagrajeno. Navsezadnje, lahko boste že naslednjič prav vi nagrajeni za svoje delo.« 2 Normativni akti Na podlagi 19 . in 20. člena Pr a vil ADS t er Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er - če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj za posebne dosežk e v ar hi vistiki, spr ejet e - g a na občnem zboru ADS dne 3. aprila 1996, t er dopolnila t eg a pr a vilnik a, spr e - jet eg a na k or espondenčnem občnem zboru dne 26. maja 2000, je občni zbor 19. mar ca 2003 spr ejel še P oslo vnik o delu K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj. P oleg d v eh členo v (19. in 20. člen, v leta 2019 spr ejetih Pr a vilih ADS sta t o 41. in 42. člen) društv eneg a »statuta« sta t or ej podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in priznanj r egulir ala poseben pr a vilnik in poslo vnik o delu k omisije. Oba akta sta bila na občnem zboru 20. mar ca 2009 nek olik o dopolnjena. V pr a vilnik u je bil dopolnjen 12. člen v smislu, da mor a pr edlog za podelit e v na - gr ade ozir oma priznanja v sebo v ati tak o pr edsta vit e v pr edlag aneg a k andidata k ot ut emeljit e v pr edlog a, da so dobr odošle priloge, ki dodatno podpir ajo pr e - dlog, in da je tr eba pr edlog poslati tak o v fizični obliki s pripor očeno pisemsk o pošiljk o k ot tudi v elektr onski obliki na elektr onski naslo v društv a. Na ist em zboru je bil dopolnjeno tudi besedilo prv e alineje 12. člena poslo vnik a o delu k omisije; pri krit erijih je bilo namr eč jasneje opr edeljeno, da se Ašk er če v o pri - znanje podeljuje za odme vne dosežk e v obdobju zadnjih d v eh let ozir oma od zadnje podelitv e. Določbe pr a vilnik a in poslo vnik a so bile po pr edhod ni ja vni obr a vna - vi 30. mar ca 2020 na dopisnem (zar adi epidemije k or ona virusne bolezni co - vid-19) zboru člano v ADS posodobljene in smiselno združene v no vi Pr a vilnik o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih prizna nj, ki podr obneje določa podelje v anje nagr ad in priznanj, post opek pr edlag anja k andidat o v , krit erije za podelje v anje nagr ad in priznanj, način izbor a pr ejemnik o v in podelit e v k ot ta - k šno. Pr a v tak o pr a vilnik določa sesta v o, oblik o v anje in delo v anje K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj. Pr a vilnik je obja v ljen na društv eni spletni str ani. V letu 2002 je Ministrstv o za k ultur o R S odobrilo finančna sr edstv a v viši - ni 1.000.000 t olarje v (SIT), ki so pokrila eno Ašk er če v o nagr ado, eno Ašk er če v o priznanje t er str ošk e za oblik o v anje in tisk diplom. Z viš ino odobr enih sr edst e v je bilo tudi v prihodnjih letih (v se do danes) pogojeno št e vilo podeljenih Ašk er - če vih priznanj, saj normati vni akti določajo, da društv o podeli eno nagr ado in do d v e priznanji, pri čemer denarni del nagr ade znaša tri po vpr ečne brut o pla - če na zaposleneg a v R epubl iki Slo v eniji v pr et eklem let u in denarni del prizna - nja eno po vpr ečno brut o plačo. Iz finančnih r azlogo v je bilo v letih 2002, 2004, 2012, 2014 in 2016 poleg nagr ade podeljeno le eno priznanje. 2 Č ibej, Nada: P or očilo K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj v letu 2002. V : Arhivi 25 (2002), št . 2, str . 119–120. 94 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Komisija za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj V okviru ADS deluje K omisija za podelje - v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj za izjemne dosežk e v ar hi vistiki, ki zbir a nomi - nacije t er pripr a v lja izbor in ut emeljitv e pr e - dlogo v za podelit e v nagr ad in priznanj. Izvršni odbor izmed člano v društv a, ki so zaposleni v ar hi v skih za v odih, pr edlag a k andidat e za člane k omisije. Za štiriletni mandat so izv oljeni na zboru člano v . K omisijo sesta v lja pet člano v , ki na prvi seji izber ejo pr edsednik a in njego v eg a namestni - k a t er zapisnik arja. Seje k omisije sklicuje in v odi njen pr edsedn ik, v njego vi odsotnosti pa name - stnik. K omisija je sklepčna, če je na seji na vzo - čih v eč k ot polo vica člano v k omisije, medt em k o odločitv e spr ejema z v ečino g laso v na vzočih čla - no v . Ka dar k omisija odloča o pr ejemnikih nagr ad ozir oma priznanj, je za odločit e v potr ebna v ečina v seh člano v k omisije. O delu k omisije pr edsednik por oča ob po - delitvi nagr ad in priznanj t er na r ednem zboru člano v ADS. Obdobje 2004−2024 P o dalj ši pr ed sta vitvi pr emierne podelitv e leta 200 2 se bomo sk ozi pr eostalih deset spr eho - dili nek olik o hitr eje. Leta 2004 se je k omisija prvič sr ečala s primer om, da je bil za Ašk er če v o priznanje pr e - dlag an njen član (Milk o Mik ola). K omisija je zat o s v oje delo pr ekinila, dokler izvršni odbor društv a ni imeno v al nadomestne članice Marije Hernja Mast en. P odobno se je zgodilo tudi v letih 2006 (za priznanje pr edlag ano Sonjo Anžič je zame - njala Mija Mr a v lja) in 2022, k o sta začasna člana k omisije namest o Elizabet e Eržen P odlipnik in Alek sandr a Žižk a postala Gor azd Stariha in Borut Batagelj. Sla vnostna podelit e v je bila sicer leta 2004 pr a v na dan slo v enskih ar hi v o v 20. okt obr a, medt em k o je bil dogodek posebej zaznamo v an še s pet desetletnico delo v anja ADS. Leta 2004 je bilo za nagr ado sicer pr edlag anih k ar osem k an - didat o v , za priznanje pa šest . Ašk er če v o priznanje je pr ejel Milk o Mik ola in nagr ado Vladimir Ž umer , ki se je društvu oddolžil z r adodarno gest o, saj je tr etjino denarne nagr ade donir al za or g anizacijo ar hi v sk eg a zbor o v anja leta 2005. Pr aktično v es znesek nagr ade je društvu donir ala Ema Umek, pr ejemnica Ašk er če v e na - gr ade za ži v ljenjsk o delo leta 2006. T akr at sta bili prvič podeljeni d v e priznanji, in sicer eno Ale - Leta 2004 sta pred vrata arhivske nesmrtnosti stopila mag. Vladimir Žumer in dr. Milko Mikola (Vir: Fotodokumentacija Arhivskega društva Slovenije, foto Tatjana Rodošek) 95 Letnik 47 (2024), št. 1 k sandru Žižk u in drugo tr em sodela v cem Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana: Sonji Anžič, Damjanu Hančiču in T atjani Šenk. Pr edlogo v je bilo sicer spet v elik o, d v a - najst , pet za priznanje in sed em za nagr ado, k ar k omisij i got o v o ni olajšalo dela. Kljub t emu je obe priznanji izbr ala sog lasno, za podelit e v nagr ade Emi Umek so g laso v ali štirje člani. Kar nek aj zaslužnih k olegic in k olego v je bilo za Ašk er če v o nagr ado pr e - dlag anih v ečkr at , k ar je po v sem r azumlji v o, saj smo stano v sk e nagr ade in pri - znanja začeli podelje v ati r azmer oma pozno, na d v e leti in le po eno nagr ado. Ne - k at eri so bili nominir ani tudi trikr at ali štirikr at , pr eden so zasluženo nagr ado r es tudi pr ejeli, nek at er e je žal pr ehit ela smrt . Med v ečkr at pr edlag animi je bil tudi inštitut Studia slo v enica ozir oma nje - go v r a vnat elj Janez Arnež, ki je Ašk er če v o nagr ado po so g lasnem sklepu k omisi - je pr ejel leta 2008, in sicer za izjemne prispe v k e na podr očju zbir anja, v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e dediščine slo v enskih izseljence v . Izbor je sicer d vignil nek aj obrvi, k er naj nagr ajenec ne bi bil »naš«, t or ej ar hi vist . Mislim, da obseg in bog astv o ar hi v sk eg a gr adi v a, ki g a je zasebna ustano v a Studia slo v enica zbr a - la med slo v enskimi izseljen ci in pripeljala v Slo v enijo, pr epričlji v o odgo v arja v sem d v omlji v cem. Za nagr ado so sicer prispeli štirje pr edlogi za d v a k andidata, za priznanji pet pr edlogo v za štiri k andidat e. Ašk er če vi priznanji sta takr at za s v oji iz st opajoči deli po sog lasnem sklepu k omisije pr ejeli Andr eja Klasinc Šk o - fljanec in Meta Matije vič. Omenimo še, da je k omisija zar adi nek at erih zaplet o v in nejasnosti v post opk u oblik o v anja sklepo v o izbiri pr edlag anih k andidat o v pr edlag ala izvršnemu odboru ADS popr a v k a 12. člena pr a vilnik a in poslo vnik a, k ar je bilo naslednje let o s sklepom občneg a zbor a tudi ur esničeno. Kak o v ostnih pr edlogo v ni manjk alo tudi d v e leti k asneje. Na seji 14. sep - t embr a 2010 je imela k omis ija v no vi sesta vi na mizi pet pr edlogo v (za sedem k andidat o v) za priznanje in pet pr edlogo v za nagr ado. Kljub v ečjemu št e vilu pr edlogo v so nek at eri očitno izst opali, zat o so pr ejemnik e izbr ali že na t ej seji, k ar je izvršni odbor izbor še isti dan tudi f ormalno potr dil. Ašk er če v o nagr ado za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e in do lgoletno zaslužno delo v ADS je na dan slo v enskih ar hi v o v pr ejel F r ance Martin Dolinar . Eno Ašk er če v o priznanje je pr ejela Gor dana Šö v egeš Lipo v šek za Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu, dru go sta si r azdelila Miha Pr einf alk in Matjaž Bizjak za izjemno znanstv eno-kritično obja v o turjaških li - stin v d v eh knjig ah. Slo v esno podelit e v si bomo zapomnili po nago v orih mini - strice Majde Šir ce in ljublja nsk eg a župana Zor ana Jank o vića, a tudi po t em, da pr edsednici dr uštv a ni bilo v eč tr eba igr ati tudi po v ezo v alk e prir editv e, saj je t o v logo pr e vzela Mojca Kr anjc, ki je t o počela tudi na naslednjih podelitv ah (r azen v letih 2018 in 2020, k o je dogodek po v ezo v al Gr egor Jenuš). Leta 20 12 je k omisija izbir ala med štirimi pr edlogi za nagr ado in pr a v t olik o za priznanje. Zar adi bolj suhe društv ene blag ajne je bilo poleg nagr ade – enak o k ot v letih 2014 in 2016 – podeljeno le eno priznanje; odnesel g a je Bojan C v elf ar . Ašk er če v a nagr ada za ži v ljenjsk o delo je pr a v tak o šla v Zgodo vinski ar hi v Ljubljana ozir oma njego v emu upok ojencu F r ancetu Štuklu, dolgoletnemu prv emu šk ofjelošk emu ar hi vistu. Čez d v e leti se je k omisija odločila, da z zbir anjem pr edlogo v na ja vnem r azpisu pohiti. R azpis je bil odprt med 9. junijem in 11 . julijem 2014, pr a v oča - sno pa je prispelo pet pr edlogo v za Ašk er če v o priznanje (d v a pr edlog a tudi za ar hi v a k ot ustano vi) in trije za Ašk er če v o nagr ado. Za nagr ado je bila d v akr at pr edlag ana dolgoletna dir ekt orica Ar hi v a R S in častna članica ADS Marija Oblak Čarni, ki jo je k omisija tudi sog lasno izbr ala. Priznanje je namenila Jur etu V ol - čjak u za odme vne obja v e ar hi v skih vir o v t er popularizacijo ar hi v sk e deja vnosti doma in v tujini. K omisija je g la vnino s v ojeg a dela opr a vila že v prvih dneh sept embr a. Slo v esna pode lit e v v V eliki sejni d v or ani Mestne hiše v Ljubljani je sledila 23. okt obr a in je bila zaznamo v ana tudi s 60. obletnico de lo v anja ar hi v sk eg a dru - 96 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia štv a. Pr of. dr . Ignaciju V ojetu, sicer sla vnostnemu go v ornik u, ki je poudaril pomen ar hi v sk eg a gr a - di v a t er po v ez anosti ar hi v sk e str ok e in zgodo vi - nopisja, je bil zar adi njego v eg a prispe v k a k po - pularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti med študenti in str ok o vno ja vnostjo podeljen nazi v častneg a člana ADS. »Arhivom sem posvetila ves svoj delovni vek «, pa je v zah v ali po v edala Oblak Čarni. T udi leta 2016 je k omisija pohit ela: r azpis se je k ončal 8. julija in že 23. a v gusta je bilo na vrsti od pir anje prispelih pr edlogo v . V ostri k on - k ur enci štirih pr edlogo v za priznanje se je k omi - sija odločila za a vt orja t eg a prispe v k a, ki je za - sno v al in v odi l doslej naj v ečji ar hi v ski r azsta vni pr ojekt Arhivi – zakladnice spomina . Za nagr ado je prisp elo šes t pr edlogo v , od t eg a pet za ži v ljenj - sk o delo P etru P a v lu Klasin cu, ki g a je k omisija tudi so g lasno izbr ala. Klasi nc je bil v desetletju pr ed t em za Ašk er če v o nagr ado že nek ajkr at pr e - dlag an, njego v eg a dolgoletn eg a prizade v anja za akr editacijo študija ar hi vistik e, ki je tri leta pr ej zaži v el z vpiso m prvih študent o v , pač ni bilo mo - goče spr eg ledati. Odločit e v k omisije je bila v obeh primerih sog la sna. Na k oncu je padel še pr edlog, da bi ADS sk ušalo pridobiti sr edstv a za v sak ole - tno podelit e v Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj, ki se, žal, ni ur esničil. Z let om 2018 je odgo v ornos t pr e vzela no v a k omisija, ki je ja vni r azpis pr emaknila v »običaj - ni« t erm in (13 . a v gust−12. sept ember), pri čemer je bilo r azv es elji v o, da je lahk o spet r ačunala z d v ema priznanjema. Dv a dni po k oncu r azpisa je pr eg ledala prispele pr edloge; t eh je bilo petnajst . Dv a pr edlog a za Ašk er če v o priznanje sta bila ne - popolna, saj nista bila poslana tudi v elektr onski obliki, k ot sta t o zaht e v ala Pr a vilnik o podelje v a - nju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj t er obja v ljeni ja vni r azpis. K omisija je sog lasno skle - nila, da ju zat o ne bo obr a vna v ala. Za nagr ado je prispelo osem pr edlogo v za štiri k andidat e in za priznanje pet pr edlogo v za pr a v t olik o k andida - t o v . V elik o št e vilo pr edlogo v ni olajšalo dela k o - misiji, kljub t emu je tr eba poudariti, da je na seji 20. sept embr a d v a od tr eh pr ejemnik o v izbr ala sog lasno, pr a v tak o je izvršni odbor društv a 26. sept embr a sog lasno potr dil izbor v seh tr eh pr e - jemnik o v nagr ade (pionir filmsk e ar hi vistik e Iv an Nemanič) ozir oma priznanja (Marija Čipić R ehar , Dejan Zadr a v ec). Na sla vnostni podelitvi, ki je 17. okt obr a pot ek ala pod častnim pokr o vi - t eljstv om pr ed sednik a R epublik e Slo v enije Boru - ta P ahorja, so zbr ane nago v orili pr edsednica ADS Hana Habjan, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin in drža vni sekr etar na Ministrstvu za k ultur o R S Jan Šk oberne, sla vnostni go v ornik je Vabilo na osmo podelitev (Vir: Stalna zbirka Arhivskega društva Slovenije) 97 Letnik 47 (2024), št. 1 bil Br ank o Šuštar . Nagr ado in priznanji sta k ot običajno pode lila pr edsedni k k omisije in pr edse - dnica društv a. V letu 2020 se je k omisija sestala na d v eh r ednih sejah, eno sejo je opr a vila k or espondenč - no. Člani k omisije so sodelo v ali tudi pri pripr a vi no v eg a Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er če vih na - gr ad in Ašk er če vih priznanj, ki je bil spr ejet na zboru člano v k onec mar ca. Ja vni pozi v je bil 10. a v gusta obja v ljen na spletni str ani, pr a v tak o je bil poslan na e-naslo v e člano v društv a in na ar hi - v sk o dopisno list o. S spr emembo pr a vilnik a smo začeli go v oriti o ja vnem poz i vu in ne v eč r azpisu, pri čemer poz i v a v skr ajšani obliki tudi nismo v eč obja v ljali v enem od dne vnih časopiso v . Za Ašk er če v o nagr ado so prisp eli trije pr edlogi za pr a v t olik o k andidat o v , za Ašk er če v o priznanje sedem pr edlogo v za šest k andidat o v ozir oma izv edenih pr ojekt o v . Eno priznanje je šlo tak o r ek oč tr adicio nalno za kritično obja v o ar hi v skih vir o v in pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a (Nataši Budna K o - drič), z drugim je bilo nagr ajeno dolgoletno delo V esne Got o vina in Hed vik e Zdo v c na podr očju dela z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a t er odbir a - nja ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a. K o - misija je dala s t em jasen znak, da se »izplača« tudi ze lo pomembno delo v zunanji službi t er ne le obja v ljanje vir o v in pripr a v a r azsta v . Marija Hernja Mast en je zaslužila Ašk er če v o nagr ado za ži v ljenjsk o de lo na podr očju v ar o v anja in ohr a - njanja slo v ens k e ar hi v sk e de diščine t er posr edo - v anja le t e ja vnosti. Let o 20 20 si bomo zapomnili tudi po str o - gih omejitv ah zar adi epide mije k or ona virusne bolezni (co vid-19), ki so podelitvi žal vzele slo - v esen značaj, saj so bili na vzoči le nagr ajenk e, podelje v alci in majhna or g anizacijsk a ekipa. Leta 20 22 se je ob d v ajsetletnici ar hi v skih stano v skih nagr ad zgodba za vrt ela enajstič. Ja v - ni pozi v je dal enajst popolnih pr edlogo v , za na - gr ado štiri in za priznanje sedem. K er sta bila nominir ana tu di člana k omisije, ta ob odpir anju o prispelih pr edlogih v sebinsk o ni r azpr a v ljala, t em v eč je pr osila izvršni odbor za imeno v anje d v eh nadomestnih člano v k omisije. Za nadome - stna člana sta bila ek spediti vno imeno v ana Bo - rut Batagelj in Gor azd Stariha in čez t eden dni se je 20. sept embr a k omisija spet sestala. Skladno z 10 . členom Pr a vilnik a o podelje v anju Ašk er - če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj so člani o izbiri k andidat o v za eno Ašk er če v o nagr ado in d v e Ašk er če vi priznanji odločili z ja vnim g laso - v anjem. K omisija je v se pr ejemnik e izbr ala sog la - sno, pr a v tak o je izvršni odbor ADS izbor k omisi - je sog lasno potr dil. Naslovnica drobne publikacije, v kateri so bili leta 2018 poleg izčrpne predstavitve prejemnikov nagrade in priznanj objavljeni tudi skrajšani predlogi oziroma predstavitve nominirancev (Vir: Stalna zbirka Arhivskega društva Slovenije) 98 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Na dan slo v enskih ar hi v o v 20. okt obr a smo eno priznanje podelili Danijeli Juričić Čar go in Lilijani Žnidaršič Golec, drugo Mojci Horv at , Ašk er če v a nagr a - da za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e in dolgoletno zaslužno delo v ar hi v sk em društvu je šla v r ok e Vladimirja K ološe. In let o 2024, k o sla vimo sedemdesetletnico našeg a društv a? K o t o pi - šem, je besedilo ja vneg a pozi v a že pripr a v ljeno. Sr edi a v gusta bo pozi v po v abil člane društv a, ar hi v e in dru ge »fizične in pravne osebe, ki delujejo na področju varstva kulturne dediščine« , da na naslo v K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj pošljejo dobr o ut emeljene pr edloge. K o bo prv a št e vilk a let ošnje r e vije Arhivi izšla, bodo imena Ašk er če vih la vr eat o v za obdobje 2023−2024 v erjetno že znana. K omisija o v saki podelitvi in o pr ocesu, ki je do nje pripeljal, pripr a vi po - r očilo za r e vijo Arhivi . V njem so pr edsta v ljeni nagr ajenci in v zadnjih letih ome - njeni tudi v si nominir anci, pr a v tak o je ob por očilu obja v ljen sla vnostni go v or s podelitv e, priložnostni nago v or pr edsednik a društv a, k ak a zah v ala la vr eat o v ipd. V letih 20 14, 2016 in 20 18 je bila ob podelitvi izda na tudi dr obna br ošur a, v k at eri so bili poleg izčrpne pr edsta vitv e pr ejemnik o v nagr ade in priznanj ob - ja v ljeni tudi skr ajšani pr edlogi ozir oma pr edsta vitv e tistih, ki so bili nominir ani, a ne tudi izbr ani. Še enkrat o kriterijih K er se še v edno dog aja, da pr edlag at elji pr emalo pozorno pr eber ejo na - v odila obja v ljeneg a ja vneg a pozi v a ozir oma pri pisanju ut emeljitv e ne sledijo krit erijem za podelit e v nagr ade ali priznanja, v elja slednje izposta viti tudi na t em mestu. V elja vni Pr a vilnik o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih priznanj (spr ejet na zboru člano v ADS mar ca 2020) ima krit erije za podelit e v nagr ad in priznanj opr edeljene v 8. in 9. členu. Krit eriji so podobni že od prv e podelitv e leta 2002 ozir oma od spr ejetja poslo vnik a o delu k omisije spomladi 2003. Leta 20 09 je bilo pri krit erijih za priznanje bolj ek splicitno določeno, da se upošt e v ajo dosežki zadnjih d v eh let , nek aj k ozmetičnih popr a v k o v je bilo tudi ob pripr a vi zdaj v elja vneg a pr a vilnik a iz leta 2020. »8. člen Aškerčeve nagrade se podeljuje za: • izjemne prispevke k razvoju slovenske arhivistike, strokovnega izobraževa- nja in arhivske zakonodaje (če je kandidat s svojim strokovnim delom ustva- ril nove in boljše pogoje za varovanje arhivske dediščine oziroma posredo- vanje le-te javnosti, pripomogel k uveljavljanju svetovnih arhivskih smernic v slovenski praksi oziroma prispeval k strokovni izobraževalni literaturi s področja arhivistike); • izjemne prispevke na področju varovanja in ohranjanja slovenske arhivske dediščine oziroma posredovanje le-te javnosti; • izjemne dosežke na arhivskem področju v mednarodnem merilu; • večletno zaslužno delo v Arhivskem društvu Slovenije; • življenjsko delo. Nagrado za življenjsko delo lahko prejme posameznik, ki izpolnjuje prve tri pogoje iz prejšnjega odstavka in najmanj dvajset let aktivno deluje v arhivski stroki. 9. člen Aškerčeva priznanja se podeljuje za: • odmevne prispevke k uveljavljanju in razvoju slovenske arhivistike, na po- dročju varovanja arhivske dediščine, strokovnega izobraževanja, izdelave 99 Letnik 47 (2024), št. 1 pomagal za uporabo arhivskega gradiva in arhivskih priročnikov ter arhi- vske zakonodaje v obdobju zadnjih dveh let oziroma od zadnje podelitve (če je kandidat s svojim strokovnim delom v krajšem času dosegel pomembne rezultate doma ali v tujini in posredoval le-te javnosti); • prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti; • objave arhivskega gradiva. Priznanja se podeljujejo za enega ali več pomembnih dosežkov. Prednost pri izbiri ima kandidat, ki izpolnjuje več kriterijev.« 3 Tabela 1: Dosedanji prejemniki Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj 3 Pr a vilnik o podelje v anju Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih prizn anj: http://www .ar hi v sk o - -drustv o.si/pr a vilnik -o-podelje v anju-ask er ce vih-nagr ad-in-ask er ce vih-priznanj/ (dost op: 9. 8. 2024). 4 Za v sak o let o je najpr ej na v ede n pr ejemnik nagr ade, sledi(ta) pr ejemnik(a) priznanja. Leto Prejemniki 4 2002 • dr . Jože Žont ar za ži v ljenjsk o delo • P et er Ribnik ar za obja v o ar hi v skih vir o v Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo (1918–1921) 2004 • mag. Vladimir Ž umer za izje mne prispe v k e k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e • dr . M ilk o Mik ola za obja v e in popularizacijo ar hi v sk eg a gr adi v a 2006 • dr . Ema Umek za ži v ljenjsk o delo • mag. Alek sander Žižek za o bja v o celjskih mestnih pr a vic z na slo v om Našim zvestim, ljubim celjskim meščanom: Karel VI. potrdi celjske mestne svoboščine • mag. Sonja A nžič, T atjana Š enk in dr . Damjan Hančič za r azsta v o in izdajo d v eh publik acij s sk upnim naslo v om 500 let ljubljanskih županov 2008 • Institut Stud ia slo v enica (r a vnat elj Janez Arnež) za izjemn e prispe v k e k zbir anju, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine slo v enskih izseljence v • Meta Matije vič za obsežno m onogr afijo Novomeške hiše in ljudje , pripr a v ljeno na podlagi bog atih ar hi v skih vir o v • Andr eja Kla sinc Šk ofljanec za Vodnik po arhivskem gradivu Studia slovenica , ki je r ezultat v eč let tr ajajočeg a ur ejanja in popiso v anja gr adi v a slo v enskih izseljence v 2010 • dr . F r ance M artin Dolinar za izjemen prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju zbir anja, v ar o v anja in ohr anjanja ar hi v sk e dediščine, posr edo v anja le-t e ja vnosti, str ok o vneg a izobr aže v anja t er v ečletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • Gor dana Šö v egeš Lipo v šek za Vodnik po arhivskem gradivu o Prekmurju v Arhivu županije Zala v Zalaegerszegu • dr . M iha Pr einf alk in dr . Ma tjaž Bizjak za znanstv eno-kritično obja v o listin v d v eh knjig ah z naslo v om Turjaška knjiga listin I, II 2012 • dr . F r ance Št ukl za ži v ljenjsk o delo pri zbir anju, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine, posr edo v anju t e ja vnosti, pri str ok o vnem izobr aže v anju t er za v ečletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • mag. Bojan C v elf ar za odme v en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju u v elja v ljanja s v et o vnih ar hi vističnih smernic v slo v ensk o ar hi v sk o pr ak so 2014 • Marija Oblak Čarni za izjem en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e, v ar o v anju in ohr anjanju ar hi v sk e dediščine in njenemu pr edsta v ljanju ja vnosti t er za dolgoletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • dr . Jur e V olčjak za pomemben prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju obja v ljanja ar hi v sk eg a gr adi v a t er za popularizacijo slo v enskih ar hi v o v in ar hi v sk e deja vnosti doma in v mednar odnem pr ost oru 100 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Za konec in za naprej Za k onec naj se na v ežem na misli Nade Čibej po prvi podelitvi leta 2002. Ar hi visti smo s v oje stano v sk e nagr ade in priznanja v primerja vi z drugimi str o - k ami s podr očja v arstv a k ulturne dediščine dobili pr ece j pozno, dobr o desetle - tje po osamos v ojitvi Slo v enije, čepr a v so bili na str ani društv a nek at eri k or aki nar ejeni že leta pr ed t em. Ocenjujem, da se je bienalno podelje v anje Ašk er če v e 2016 • dr . P et er P a v el K lasinc za ži v ljenjsk o delo na podr očju slo v ensk e ar hi vistik e, zlasti posr edo v anja ar hi v sk e dediščine ja vnosti, or g anizacije študijsk eg a pr ogr ama ar hi vistik e in dosežk o v na ar hi v sk em podr očju v mednar odnem merilu • dr . Andr ej Nar ed za v odenje in r ealizacijo pr ojekta slo v enskih ar hi v o v z naslo v om Arhivi – zakladnice spomina 2018 • Iv an Nemanič za ži v ljenjsk o delo in izjemen prispe v ek k o hr anjanju slo v ensk e filmsk e ar hi v sk e dediščine • mag. Marija Čipić R ehar za pripr a v o k ak o v ostnih pripomo čk o v za upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a in obja v o ar hi v sk eg a gr adi v a v d v eh zv ezkih r egest listin Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ljubljana • dr . Dejan Zadr a v ec za delo Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684: biografsko- prosopografski priročnik 2020 • Marija Hern ja M ast en za ži v ljenjsk o delo na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine t er posr edo v anja le-t e ja vnosti • V esn a Got o vina in mag. Hed vik a Zdo v c za pripr a v o Zbirne g a k atalog a r ok o v hr ambe dok umentarneg a gr adi v a v ja vni upr a vi in s t em za odme v en prispe v ek k r azv oju slo v ensk e ar hi vistik e na podr očju dela z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a t er odbir anja ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a • Nata ša Budn a K odrič za kri tično obja v o ar hi v skih vir o v v delu Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858) in s t em za pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a 2022 • mag. Vladimir K ološa za izj emen prispe v ek k r azv oju slo v ens k e ar hi vistik e, na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine in posr edo v anja le-t e ja vnosti t er za dolgoletno zaslužno delo v Ar hi v sk em društvu Slo v enije • mag. Danijela Juričić Čar go in dr . Lilijana Žnidaršič Golec z a 4. in 5. zv ezek Vodnika po urbarjih Arhiva Republike Slovenije t er s t em uspešen zaključek pr ojekta izdajanja serije V odnik o v po ur barjih Ar hi v a R epublik e Slo v enije • Mojca Horv at za monogr afijo in r azsta v o Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri t er s t em pomemben prispe v ek k popularizaciji ar hi v o v in ar hi v sk eg a gr adi v a Obdobje Sestava komisije 2002−2006 Nada Čibej (pr edsednica), mag. Vladimir K ološa, mag. Janez K opač, dr . Milk o Mik ola, Emica Ogrizek 2006−2010 M a g . D r a g o T r p i n ( p r e d s e d n i k ) , mag. Sonja Anžič (namestni ca pr edsednik a), Marija Hernja Mast en (zapisnik arica), mag. Danijela Juričić Čar go, mag. Marjan V ogrin 2010−2014 Mag. Bojan C v elf ar (pr edsednik do 2012), dr . Zdenk a Bonin (pr edsednica po 2012), dr . Borut Batagelj (2012 nadomestil B. C v elf arja), Andr eja Klasinc Šk ofljanec, Judita Šeg a, dr . Julijana Visočnik 2014−2018 dr . Zdenk a Bonin (pr edsednica), dr . Borut Batagelj, Andr eja Klasinc Šk ofljanec, Judita Šeg a, dr . Julijana Visočnik 2018−2022 dr . Andr ej Nar ed (pr edsednik), Katja Z upanič (namestnica pr edsednik a), Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), Iv an F r as, Alek sandr a P a v šič Milost 2022−2026 dr . Andr ej Nar ed (pr edsednik), dr . Julijana Visočnik (namestnica pr edsednik a), Elizabeta Eržen P odlipnik (zapisnik arica), Mirjana K ont estabile R o vis, dr . Alek sander Žižek Tabela 2: Sestava Komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj v obdobju 2002−2024 101 Letnik 47 (2024), št. 1 nagr ade in Ašk er če vih priznanj v d v eh desetletjih lepo usidr alo v ar hi vistično k olekti vno za v est . T o dok azujejo št e vilni dobr o ut emeljeni pr edlogi, ki jih k o - misija od r azličnih ar hi v o v in posameznik o v pr ejme na sr edi a v gusta obja v ljene ja vne pozi v e. Pr edlogi pričajo o t em, da v slo v enskih ar hi vih v elik o in k ak o v o - stno delamo, pri čemer znamo hkr ati ceniti in nagr aditi pr esežk e s v ojih k olegic in k olego v . Se v eda je člo v ešk o, da k daj zaznamo r azočar anje med neizbr animi nominir anci ali tistimi, ki jih ni nihče pr edlag al, in mor da začudenje nad k a - k šnim la vr eat om. Menim sic er , da si tak e in drug ačne k omentarje do v olijo pr ed - v sem tisti, ki niso spisali še nobeneg a pr edlog a, pr ed v sem pa niso bili nik oli pr ed zaht e vno nalogo, da bi mor ali pr ejemnik a eneg a ali d v eh priznanj izbr ati med štirimi ali petimi dobrimi pr edlogi. Nalog a K omisije za podelje v anje Ašk er če vih nagr ad in Ašk er če vih pri - znanj je odgo v orna in pogost o t ežk a, zat o je pomembno, da so v anjo izv oljeni izk ušeni, r azg ledani in pr eudarni ar hi visti. Odpir anju prispelih pr edlogo v in ugota v ljanju njiho v e f ormalne ustr eznosti namr eč sledi najpomembnejše opr a - vilo k omisije, ki se g a je tr eba lotiti z zv estim sledenjem pr a vilnik u in njego vim krit erijem, a hkr ati z r azg ledom čez zido v e »s v ojeg a« ar hi v a in s sposobnostjo spr ejemanja drug ačnih mnenj, k ar mor a na k oncu pripeljati do pr epričlji v e, po možnosti sog lasne izbir e pr ejemnik o v nagr ade in priz nanj. P omembno in po - menlji v o se mi zdi, da so bili dosedanji pr ejemniki nagr ad in priznanj z nek aj r es r edkimi izjemami izbr ani sog lasno. T udi zat o sem pr epričan, da je k omisija v v seh se sta v ah v danem tr enutk u v edno izbr ala tist e pr ed loge, ki so bili f ormalno popolni in k or ektni, hkr ati pa v sebinsk o pr epričlji vi. V sebinsk o močan je lahk o le pr edlog, ki t emelji na odlično opr a v ljenem delu in oprijemlji vih r ezultatih. THE AR CHIV AL “CHALICES OF IMMOR T ALITY” THE A ŠKER C A W ARDS AND A ŠKER C REC OGNITION A W ARDS 2002−2024 F or man y y ears, the Ar chi v al Society of Slo v enia (ADS) has endea v our ed t o gr ant a w ar ds and r ecognitions f or e x ceptional accomplishments in the field of ar chi v al science. A commission w as cr eat ed and a special rulebook on a w ar ds and r ecognitions w as adopt ed in 1996, but not much w as done in pr actice since the necessary funds w er e not pr o vided until 2002. The public kno w s Ant on Ašk er c (1856–1912) primaril y as a poet , but he also holds a special place in Slo v enian ar chi v es hist ory as the first city ar chi - vist of Ljubljana. F or this r eason, Slo v ene ar chi vists ha v e named their a w ar ds and r ecognitions aft er him. The Ašk er c R ecognition A w ar d w as cr eat ed t o hon - our e x ceptional accomplishments in the pr esent da y , w hile the Ašk er c A w ar d w as int ended t o honour lif etime achie v ements or outstanding contributions t o the ad v ancement of the ar chi v al pr of ession o v er a length y period of time. The Ar chi v al Society of Slo v enia gr ants one prize and tw o r ecognitions e v ery tw o y ears; due t o budget constr aints, onl y one prize w as gr ant ed in 2002, 2004, 2012, 2014, and 2016. The Commission f or the Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognition A w ar ds oper at es within the or g anization ’s fr amew or k. It is r esponsible f or g athering nominations, selecting, and justifying pr oposal submissions f or the prize. The assembl y of members choos es the commissioners f or a f our-y ear t erm of office fr om among the members of the society w ho w or k f or ar chi v al institutions. The Ar chi v al Society of Slo v enia gr ant ed se v ent een Ašk er c R ecognition A w ar ds and ele v en Ašk er c A w ar ds betw een 2002 and 2022 (the selection pr o - SUMMAR Y 102 ANDREJ N ARED: Ar hi v sk e »čaše nesmrtnosti«, str . 89–102 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia cess f or 2024 is still ongoing). F our r ecognitions w er e gi v en t o tw o or thr ee r ecipients. F or tw enty y ears, the Ašk er c A w ar d and the Ašk er c R ecognition A w ar d, w hich ar e gi v en out bienniall y , ha v e been deepl y ingr ained in the minds of ar - chi vists. The numer ous thoug htful suggestions the commission r ecei v es fr om diff er ent ar chi v es and people serv e as pr oof of this. The suggestions att est t o our diligence and superior w or k in Slo v enian ar chi v es, as w ell as our ability t o r ecognise and honour those w ho go abo v e and be y ond in their job. The Co mmissi on f or the Ašk er c A w ar ds and Ašk er c R ecognitions A w ar ds has thus f ar perf ormed its r esponsible w or k in six f ormations, but it is certain that at an y gi v en moment it al w a y s chose those pr oposals that w er e f ormall y corr ect and con vincing in t erms of cont ent . Ho w e v er , onl y a pr oposal based on e x cellent w or k and tangible r esults can be str ong in cont ent . 103 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Ar hi vi, Ar hi v sk o društv o Slo v enije, r e vija, ur edniški odbor Key-words: Ar hi vi, Ar chi v al Society of Slo v enia, journal, edit orial boar d UDK 050:930.25(497.4)"1978/… " Pr ejet o: 25. 5. 2024 Revija Arhivi – njen nastanek, razvoj in težave od začetka do današnjih dni MARIJA ČIPIĆ REHAR mag. zgod. in dipl. etnol., ar hi v sk a s v etnica Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, T r dino v a ulica 4, SI–1001 Ljubljana e-pošta: marija.cipic-r ehar@zal-lj.si Izvleček Članek prinaša pr eg led nastajanja r e vije Arhivi od njenih začetk o v v se do današnjih dni. A vt orica v u v odu opiše začetne t eža v e ob nastajanju r e vije, zaht e vno pr oblematik o financir anja in t ežk o pričak o v ano prv o št e vilk o. V nadalje v anju je opisana struktur a r e vije in k ak o se je ta spr eminjala s časom, sledi opis načina delo v anja ur ednik o v in ur edniških odbor o v . Zadnji del je namenjen t eh ničnih t emam, k ot so tisk, naklada, vizualna podoba, nat o sledi zaključno pog la vje, ki je pos v ečeno zadnjim štirim let om r e vije. Abstract ARHIVI JOURN AL - ITS CRE A TION , DEVEL OPMENT AND PR OBLEMS FR OM THE BEGINNING T O THE PRESENT D A Y The article pr o vides an o v er view of the cr eation of the journal Arhivi fr om its beginnings t o the pr esent da y . In the intr oduction, the author describes the initial pr oblems during the cr eation of the journal, the challenging issue of fi - nancing and the long-a w ait ed first issue. In the f ollo wing, the structur e of the journal is desc ribed and ho w it changed o v er time, f ollo w ed b y a description of the functioning of the ed it ors and edit orial boar ds. The last part is dedi - cat ed t o t echnical t opics such as printing, cir culation, visual image, f ollo w ed b y the final chapt er , w hich is dedicat ed t o the last f our y ears of the journal. 104 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 1. Uvod 1 R e vija Arhivi je g lasilo Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije (ADS) in slo v enskih ar hi v o v , ki izh aja že od leta 1978. P ot si je utr la sk ozi t ežk e začetk e, ki so jih za - znamo v ale t eža v e s t ehnik o, pridobi v anjem denarja za tisk in druge str ošk e t er s posta v ljanje m str ok o vnih osno v za r e vijo. Zdaj že desetletja pr edsta v lja osr e - dnjo znanstv eno in str ok o vno periodično publik acijo na podr očju ar hi vistik e na Slo v ensk em. V si ur edniki so se in se še v es čas trudijo, da bi str ok o vni ja vnosti ponudili znanstv ene in str ok o vne člank e t er r azpr a v e s podr očja ar hi vistik e, ar hi v sk e deja vnosti in ar hi v sk e t ehnik e, zgodo vinskih pomožnih v ed, struktur institucij t er zgodo vinopisja. V sak o obdobje je prineslo s v oj vir t eža v , ki so jih ur edniki s pomočjo ur e - dnišk eg a odbor a in drugih člano v ADS bolj ali manj uspešno r eše v ali t er bodo v nadalje v anju podr obneje pr edsta v ljene. O r e viji Arhivi je bilo napisanih že k ar nek aj besed, pr ed v sem ob r aznih obletnicah, v endar je ob 70. obletnici Ar hi - v sk eg a društv a pono vno čas, da se ozr emo nazaj in zapišemo nek aj besed o na - r ejenem delu. 2. Nastanek in začetne težave K o je f ebruarja 1979 izšla prv a št e vilk a r e vije Arhivi , je ADS pr azno v alo že petind v ajset let . Že k ar nek aj let pr ed izdajo so slo v enski ar hi visti r azmišlja - li o s v oji r e viji. K ot je napisano na začetk u prv e št e vilk e, so slo v enski ar hi visti obja v ljali s v oje prispe v k e v sk upnem jugoslo v ansk em časopisu Arhivist . V endar so se ar hi v ski izzi vi in pr oblematik e pr ecej r azlik o v ali od tistih v drugih jugo - slo v anskih r epublik ah, saj so bile pr oblematik e po v ezane z r azlično pr ak so, pri čemer je bila ar hi vistik a odse v družbeno-političnih, gospodarskih in k ulturnih r azmer po posameznih r epublik ah, ki so sčasoma vpeljale s v oje r e vije. 2 Izvršni odbor društv a je že na začetk u leta 1956 dal pobudo, da bi Drža vni ar hi v izdajal s v oje g lasilo, v endar je bilo v elik o pomislek o v o smiselnosti r e vije, saj je bilo le majhno št e vilo str ok o vnjak o v , ki so s v oje člank e obja v ljali še v Zgodovinskem časopisu , Časopisu za zgodovino in narodopisje , Kroniki , Varstvu spomenikov in v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja . 3 Na VII. Zbor o v anju slo v enskih ar hi v arje v v Slo v enj Gr adcu leta 1974 so spr ejeli sklep, da bodo izdajali g lasilo in v prvi št e vilki naj bi bili prispe v ki t eg a zbor o v anja. 4 A počak ati je bilo tr eba še k ar nek aj let , da je prv a št e vilk a dejansk o izšla. Na VIII. zbor o v anju ar hi v skih dela v ce v v K oče vju okt obr a 1977 so se prisotni pono vno strinjali, da je r e vija nujna, saj bo t o možnost za izmenja v o mnenj, r aznih idej in načrt o v t er t eža v . E den od r azlogo v za izdajanje r e vije je bilo tudi za v ed anje, da je ar hi v sk a str ok a zelo zaprta, medt em k o je njeno delo širši ja vnosti popolnoma neznano. Z r e vijo so hot eli spodbuditi širjenje inf or - macij med tist e, kjer nastaja r egistr aturno in ar hi v sk o gr adi v o, s čimer bi g lasi - lo pridobilo tudi str ok o vno-izobr aže v alno funk cijo. 5 V elja omeniti, da so že v se druge r epublik e v Jugosla viji imele s v ojo r e vijo in je bil t o še dodat en moti v za nastanek r e vije. 6 Ob začetkih r azpr a v e o s v ojem g lasilu so r azpr a v ljali tu di o pr edlogih za 1 Za v so pomoč pri pisanju član k a se najlepše zah v aljujem nek danjim ur ednik om dr . Mat e vžu K oširju, dr . Jur etu V olčjak u, dr . Gr egorju Jenušu in tajnici ADS Anji Pr ops. 2 Ar hi v om na p ot , str . 5. 3 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 69–70. 4 Ar hi v om na p ot , str . 5. 5 Drno v šek: Ob prvi št e vilki, str . 5–6. 6 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, 15 a/79, Zapisnik občneg a zbor a, 18. 5. 1979, prilog a P or očilo ur ednišk eg a odbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. 105 Letnik 47 (2024), št. 1 ime. Društv o je odpr lo šir ok o r azpr a v o, poja vili so se št e vilni pr edlogi: Pismo, Naše izročilo, Tra- dicija, Arhivska Tradicija, Korenine, Slovenski ar- hivist. Ime Korenine so začasno izbr ali k ot delo vni naslo v r e vije, v endar so si člani društv a sčasoma pr emislili in izbr ali čist o splošen naslo v: Arhivi . 7 3. Prva številka revije Prv a št e vilk a za let o 1978 je izšla f ebruarja 1979 in je v sebo v ala r ef er at e iz zbor o v anja slo - v enskih ar hi v arje v v Slo v enj Gr adcu leta 1974, ki je obr a vna v alo stanje e vide nc gr adi v a za zgodo - vino Slo v ence v v ar hi vih izv en naših meja. Že dejstv o, da so bili leta 1979 obja v ljeni prispe v ki iz leta 1974, nak azuje, da so nastajale št e vilne začetne t eža v e pri nastank u r e vije. Ur e - dniški odbor se je spopadel z v eč t eža v ami. Želeli so namr eč, da so besedila tudi jezik o vno ur ejena, tak o so poisk ali lekt orico dr . Br edo P ogor elec, 8 v endar so se med lekt orir anjem izgubila v sa be - sedila. R e vijo, ki je bila že sk or aj pripr a v ljena na tisk, je bilo tr eba nar editi ozir oma r ek onstruir ati na no v o, saj duplik ata ni bilo. Ur edništv o je tak o mor alo pozv ati a vt orje, da pono vno napišejo besedila ozir oma da pošljejo k opijo slednjeg a. 9 Neljub dogodek je zelo za v lek el izdajo r e vije. Na - slednja t eža v a je bila financir anje r e vije, v endar je t ej t ematiki namenjeno posebno pog la vje v na - dalje v anju. Že kmalu po iz daji prv e št e vilk e so se poja - vile t endence, da se r e vija ukine, saj menda ta ne bi bila potr ebna, tak o da r ef er ati VIII. zbor o v anja ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v K oče vju od 20. do 22. okt obr a 1977 niso izšli v okviru r e vije, am - pak je ADS t e izdalo k ot samost ojno publik acijo z naslo v om Arhivsko gradivo v Sloveniji po osvo- boditvi. 10 Negot o v ost g lede prihodno sti se je r azbli - nila na zbor o v anju v R adencih leta 1979, k o je društv o potr dilo prv otni k oncept r e vije Arhivi in je ob v eljalo, da se obja v ljaj o r ef er ati z društv e - nih zbor o v anj in pos v et o v anj. 11 Glede na majhno št e vilo ar hi v skih dela v ce v je bilo smiselno, da so a vt orji prihajali iz vrst zgo do vinarje v . K ot piše Vladimir K ološa v s v ojih spominih, so na zbor o - v anjih sodelo v ali zgodo vinarji, in sicer je bilo na 7 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 70. 8 Dr . Br eda P ogor elec, pr of. na oddelk u za slo v ansk e jezi - k e in knjiže vnosti na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani. 9 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Dodatna finančna sr edstv a za ar hi v sk o publik acijo, 16. 3.1979. 10 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 70. 11 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 71. Predlogi za ime revije (Vir: SI AS 607, t. e. 37, p. e. 146) 106 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia zbor o v anju leta 1974 v Slo v enj Gr adcu od 18 r e - f er at o v samo pet t eh iz ar hi v skih vrst , medt em k o jih je bilo leta 1981 že 16 od 20. 12 Ar hi v sk a str ok a se je počasi, a zaneslji v o kr epila. 4. Vsebine in rubrike revije Izvršni odbor društv a je imeno v al šest član - ski ur edniški odbor – Ljudmila Bezlaj – Kr e v el, Janez K os, Ant oša Lesk o v ec, Marija Oblak – Čar - ni, Ema Umek in dr . Jože Žo ntar , ki je na podlagi smernic slo v enjegr ašk eg a zbor o v anja pripr a vil osnut ek pr ogr amsk e usmer itv e časopisa, ki je še danes r elati vno isti. 13 Ena od stalnic v r e viji Arhivi v se od začetk a so rubrik e. Že v prvi št e vilki so posta vili nasle - dnjo shemo: Članki in razprave , Delo arhivov in arhivskih organizacij , Ocene, poročila o publikaci- jah , Obvestila o pomembnejšem gradivu v doma- čih in tujih arhivih , Nove pridobitve v slovenskih arhivih , Bibliografija arhivskih delavcev , Osebne vesti , Povzetki . 14 Čepr a v je v ečina rubrik os tala ista, so se št e vilne zade v e v rubrik ah spr emenile. Leta 1981 so doda li rubrik o Iz prakse za prakso , ki je bila namenjena obja v ljanju prispe v k o v o k onkr e - tnem delu v ar hi vu, pr edst a vitv am aplik ati vnih r ešit e v ar hi v skih vpr ašanj in načrt o v anju dela v ar hi vih. V letu 1995 je pr ost or našla tudi rubrik a O delu Arhivskega društva Slovenije . 15 Prv a leta izdajanja r e vije so obja v ljali tudi por očila posameznih ar hi v o v za pr ejšnje let o in pr ogr am za prihodnje let o, pri čemer naj bi bila ta tri str ani dolg a z naslednjo v sebino: prist ojno - sti ar hi v a, ar hi v ski pr ost or i, notr anja or g aniza - cija ar hi v a in k adri t er por očilo o delu, podobno naj bi bil pripr a v ljen tudi pr ogr am. 16 V endar k er so št e vilk e izhajale z zamik om, ki se je v se bolj v ečal, je ur ed niški odbor sklenil, da obja v ljanje pr ogr amo v in por očil r es nima smisla. R ubrik e Članki in razprave , Iz arhivskih fondov in zbirk , Iz prakse za prakso že desetletja pr edsta v ljajo izsledk e ar hi v skih, zgodo vinopi - snih al i int er disciplinarnih r azisk a v v obliki r e - cenzir anih znanstv enih ali str ok o vnih člank o v . Ob nastank u r e vije so ti članki obseg ali d v e do tri 12 K ološa: Nek aj utrink o v iz časo v mojeg a tajnik o v anja v Ar hi v sk em društvu Slo v enije (1976–1983), str . 48. 13 SI A S 607, t . e. 10, p. e. 3–6/78 , V sebinsk a usmerit e v ča - sopisa Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije Ar hi vi. 14 Arhivi 1 (197 8), št . 1. 15 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 69–70. 16 SI A S 607, t . e. 24, p. e. 111, Pri spe v ki za Ar hi v e, g lasilo ADS in ar hi v o v Slo v enije, 29. 10. 1981. Navodila avtorjem (Vir: SI AS 607, t. e. 34, p. e. 140, Seja uredniškega odbora Arhivov, 31. 3. 1993, Navodila avtorjem) 107 Letnik 47 (2024), št. 1 str ani, v endar so se počasi začeli daljšati, dokler ni ur edništv o posta vilo pogoj – ena a vt orsk a pola – k ar znaša 16 A4 ozir oma približno 30.000 znak o v br ez pr e - sledk o v . K er so bili članki v se obsežnejši, je bila se v eda t endenca ur edništv a, da so napisani po enotni shem i, enak o citir ani in da prispejo do ur edništv a v čim boljši obliki, zat o so pripr a vili enotna na v odila za pisanje člank o v . V ečji del ta - kr atnih na v odil v elja še danes. 17 Že v prvi št e vilki so bili obja v ljeni r ef er ati zbor o v anja, k ar se je u v elja vilo in je bilo pr ak sa v se do leta 1996, k o je ur edniški odbor pripr a vil samost ojno publik acijo, ki so jo obja vili še pr ed zbor o v anjem. Ar hi v sk o društv o še danes v sak e d v e leti or g anizir a zbor o v anje, medt em k o je od go v orni ur ednik r e vije Arhivi tudi ur ednik zbornik a, ki izide pr ed začetk om zbor o v anja. R ubriki O delu arhivov in zborovanjih ter O delu Arhivskega društva Slo- venije pr edsta v ljata por očila zbor o v anj, k onf er enc ali okr og lih miz, ki poseg ajo na podr očje ar hi vistik e ali sor odnih v ed. R ubrik a Ocene in poročila o publikaci- jah in razstavah pr edsta v lja jo najno v ejše publik acije in r azsta v e slo v enskih ali tujih ar hi v o v . V sak okr atni letnik r e vije Arhivi ponudi tu di pr eg led pridobljene - g a ozir oma pr e vzet eg a ar hi v sk eg a gr adi v a, ki so g a drža vni ar hi v ali r egionalni ar hi vi v pr et eklem k oledarsk em letu umestili v s v oje f onde in zbir k e, in sicer v rubriki Pridobitve arhivov . Pr a v tak o je v sak o let o obja v ljen seznam najno v ejših prispe v k o v slo v enskih ar hi vist o v in ar hi vistk, zbr an v rubriki Bibliografija arhi- vskih delavcev . Z zaht e v ami R azisk o v alne sk upnosti Slo v enije, ki je financir ala r e vijo, je bilo tr eba zadostiti določenim zaht e v am, k ot so r ecenzir anje, citir anje, pr e v o - di in drugo. T ak o so po t em, k o je bila št e vilk a sesta v ljena, en izv od poslali v r ecenzijo str ok o vnjak u: npr . leta 1979 je bil t o dr . P et er V odopi v ec, naj v ečkr at je t o delo opr a vil dr . Jože Žontar . 18 R ecenzent je dejansk o na že pripr a v ljeno št e vilk o spisal, k aj št e vilk a v sebuje, ni šlo za k omentir anje spisaneg a člank a, ki bi g a a vt orji naknadno še popr a v ljali. 19 P oleg t eg a so prispe v k e pr eg ledali člani ur ednišk eg a odbor a, ur adneg a obr azca niso imeli, medt em k o so bile r ecenzije ustne. 20 Leta 19 93 so v ur ednišk em odboru spr ejeli sklep, da v se prispe v k e poleg ur ednik o v pr eber eta še d v a člana ur ednišk eg a odbor a t er prispe v k e za prv o ru - brik o Članki in razprave še str ok o vnjaki z ustr eznih podr očij. 21 Ur ednik Jur e V olčjak si je ob nast opu s v ojeg a ur ednik o v anja za cilj posta - vil d vigniti r a v en r e vije, da se bo u vrstila v št e vilne baze t er zadostila v sem zah - t e v am str ok o vne in znanstv ene r e vije. Uv edene so bile št e vilne no v osti. Članki v prvih tr eh standar dnih rubrik ah so dobili kv alifik acijo člank a po Tipologiji do- kumentov oziroma del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS in po Pravilniku o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti . V si članki so bili pr ed obja v o dani v r ecenzijo. V olčjak je pripr a vil r ecenzijski obr azec, ki se upor ablja še danes. P oziti vno r ecenze ntsk o mnenje je bilo pogoj za obja v o člank a, poleg t eg a so mor ali izpolnje v ati še naslednje zaht e v e: izv leček na začetk u člank a naj bi obseg al naj v eč do 10 vrstic; na k oncu v sak eg a člank a je bil po vzet ek, ki naj ne bi pr eseg al eno str an (do 30 vrstic). A vt or je lahk o izbr al jezik, v k at er eg a se pr e - v ede po vzet ek (ang leščina, nemščina); na k oncu člank a je mor al biti na v eden seznam vir o v in lit er atur e; k azalo je bilo pr e v edeno samo v ang leščino. 22 V letu 2006 je tak o r e vija doseg la v se standar de znanstv eneg a periodičneg a tisk a, tak o 17 SI A S 607, t . e. 34, p. e. 138, Seja ur ednišk eg a odbor a Ar hi v o v , 31. 3. 1993, Na v odila a vt orjem. 18 SI A S 607, t . e. 24, p. e. 110, Zapisnik 3. seje Izvršneg a odbor a ADS, 5. 11. 1980; t . e. 34, p. e. 138, Sofinancir anje 1992. 19 SI A S 607, t . e. 37, R ecenzija dr . Jože Žontar , 26. 9. 1991. 20 SI A S 607, t . e. 37, V pr ašalnik z a pridobit e v podatk o v o znanstv eni publik aciji. 21 SI A S 607, t . e. 34, p. e. 140, Seja ur ednišk eg a odbor a Ar hi v o v , 31. 3. 1993. 22 Ar hi v ADS, let o 2006, Zapisnik k or espondenčne seje UO Ar hi v o v , sept ember 2006. 108 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia oblik o vne k ot v sebinsk e, k ar je k sodelo v anju prit egnilo št e vilne r azisk o v alce, zgodo vinarje in druge, ki obja v ljajo v r e vijah, ki prinašajo t očk e. 23 V olčjak je z v elik o truda v letu 2006 uspe - šno izpeljal vpis v mednar odni podatk o vni bazi za zgodo vinsk e znanstv ene publik acije – Histo- rical Abstracts in America: History and Life , ki ju v odi amerišk a or g anizacija ABC Clio. 24 R e vija Arhivi je tak o tr enutno v ključena v naslednje podatk o vne baze: C OBISS (Slo v enija); EBSC O Publishing; Pr oQuest , Libr ary & Inf orma - tion Science Sour ce; Libr ary , Inf ormation Scien - ce & T echnology A bstr acts with F ull T e xt (Zdru - žene drža v e Amerik e); Cen tr o de Inf ormación Documental de Ar chi v os (Španija); Institut für Ar chi vwissenschaft der Ar chi v schule Mar bur g (Nemčija). V r e viji Arhivi so se trudili r edno obja v ljat i v sebine in oce ne ar hi vističneg a tisk a v ečine v e - čjih pomembnejših znanstv enih in str ok o vnih r e vij na t em podr očju: Der Archivar , Mitteilungen des Steiermarkischen Landesarchives , Rassegna degli archivi di stato , The American Archivist , La gazette des archives , Vjesnik historijskih arhiva u Rjeci i Pazinu . 25 V sak ar hi v je bil zadolžen za spr e - mljanje na v edenih r e vij in eden od ar hi vist o v je pripr a vil por očilo t er s t em drugim ar hi vist om omogočil spr emljanje dog ajanja na podr očju ar - hi vistik e po v sem s v etu. Z r azv ojem s v et o vneg a spleta je postal dost op do tujih r e vij oddaljen d v a klik a, tak o da so t e ocene odpadle. Ur ednišk emu odboru se je uspelo s tuji - mi ar hi vi dogo v oriti za menja v o r e vij, tak o da si je nabr al za vidlji v o št e vilk o tujih r e vij. Pr a v tak o so bili Arhivi dost opni v št e vilnih ar hi vih v Itali - ji, A v striji, Češk oslo v aški, Madžarski, Nemčiji in P oljski. 26 Že v prvi št e vilki r e vije Arhivi sta bila d v a po vzetk a pris pe v k o v v nemščini, saj so žele - li napisano približati tudi ar hi vist om v drugih drža v ah. V prvi št e vilki tak o najdemo po vzetk a prispe v k a Ma rije Oblak Čarni o d v ajsetletnici društv a t er Eme Umek o r azisk o v anju in snema - nju ar hi v sk eg a gr adi v a v tu jih ar hi vih. 27 V drugi št e vilki so bili že štirje po vzetki v nemščini, med - 23 Ar hi v ADS, let o 2006, Ur ednik o v o v sebinsk o por očilo o publik aciji Ar hi vi v letu 2006. 24 Ar hi v ADS, let o 2006, Zapisnik 2. seje Izvršneg a odbor a ADS, 5. 10. 2006. 25 SI A S 607, t . e. 34, p. e. 138, Zapisnik 1. seje ur ednišk eg a odbor a Ar hi v o v , 28. 5. 1992. 26 SI A S 607, t . e. 37, Seznam tuji h r e vij, ki jih pridobimo z izmenja v o g lasila Ar hi vi, seznam tujih institucij, v k at e - rih so Ar hi vi dost opni v knjižnici. 27 Arhivi 1 (197 8), št . 1. Recenzijski obrazec (Vir: Arhiv ADS, leto 2006, Urednikovo vsebinsko poročilo o publikaciji Arhivi v letu 2006) 109 Letnik 47 (2024), št. 1 t em k o so bili v tr etji v obliki štirih k art ončk o v na v saki str ani slo v enski in an - g leški po vzetki v seh člank o v . 28 V letu 1986 so iz neznanih r azlogo v dodali k azalo v italij anščini in ruščini, v endar so rušč ino po enem letu opustili, zamenjala jo je ang leščina. 29 Leta 1988 so u v ed li k azalo še v nemščini, po vzetki so bili počasi pr e v edeni samo v nemšči - no, pot em še v ang leščino. 30 Obe r edni publik aciji ADS – poleg r e vije Arhivi še zbir k a Viri – so od leta 1980 dalje pr edsta vili na ja vnem dogodk u (v letu 1980 je bil na Inštitutu za zgodo vino dela v sk eg a gibanja), kjer sta spr ego v orila oba ur ednik a, o zbir ki Viri je go v oril tudi v sak okr atni a vt or . P oleg t eg a sta oba ur ednišk a odbor a sezna - nila poslušalc e še z nadaljnjim pr ogr amom izdaje obeh publik acij, pri čemer se je pričak o v alo, da se bo r azvila deja vna r azpr a v a. 31 Ja vne pr edsta vitv e obeh publik acij in še v seh drugih publik acij, ki jih je v tist em letu izdalo ADS, so poča - si postale tisk o vne k onf er ence, ki so pot ek ale v Cank arje v em domu. 32 Sčasoma pr edsta vit e v r e vije ni bila v eč samost ojen dogodek in je bilo t o izv edeno v okvi - ru občneg a zbor a, kjer je ur ednik na kr atk o pr edsta vil r e vijo, v endar v zadnjih letih, od k or onskih časo v dalje, pr edsta vit e v ni v eč. ADS in ur edništv o r e vije sta se za vzela tudi za t o, da so bile nek at er e št e - vilk e – zborniki pos v ečeni za ar hi v sk o str ok o posebno zaslužnim ar hi v skim de - la v cem: ob 70 -letnici dr . Eme Umek, ob 70-letnici pr of . dr . Jožeta Žontarja, ob 70-letnici Marije Oblak Čarn i, ob 80-letnici P etr a Ribnik arja in ob 70-letnici dr . F r anceta Mart ina Dolinarja. Leta 2004 je bila prv a št e vilk a pos v ečena 50-letnici ADS. Dv akr at je izšlo bibliogr af sk o k azalo r e vije Arhivi , prv o je zajemalo v se izdane št e vilk e r e vije od leta 1979 do leta 1997, drugo je zajemalo izdane št e - vilk e od leta 1998 do leta 2007. 33 Bibliogr af sk o k azalo z napr edk om modernih isk alnik o v ni v eč potr ebno, še zlasti ne v eč, odk ar so celotne št e vilk e obja v ljene na spletu. 5. Uredniški odbori in njihovo delo Prvi ož ji ur ed niški odbor je bil sesta v ljen iz tr eh člano v: g la vne ur edni - ce Eme Umek, odgo v orne ur ednice Marija Oblak Čarni in t ehničneg a ur ednik a Janeza K osa. Odbor je pripr a vil idejno zasno v o, ki je vrst o let ostala ista. 34 Od sr ede leta 197 9 so po v ečali ur edniški odbor še za t olik o člano v , da je imel v sak ar hi v eneg a s v ojeg a zaposleneg a v ur ednišk em odboru. 35 P oleg ur ednišk eg a odbor a je že od začetk a zar adi takr atne zak onodaje delo v al tudi izdajat eljski s v et , sesta v ljen iz tr eh člano v . V abljeni so bili na seje ur ednišk eg a odbor a, pri čemer so na začetk u pr edposta v ljali, da bodo imeli po - membno v logo, v endar iz zapisnik o v ur edništv a ni mogoče zaznati, da bi bil nji - ho v prispe v ek ključen za delo v anje r e vije Arhivi . 36 Način delo v anja ur ednišk eg a odbor a se je sk ozi dese tletja spr eminjal. Prv a leta se je ur edniški odbor sestal približno petkr at na let o. P osamezni čla - ni odbor a so bili zadolženi k ot ur edniki za posamezne rubrik e in so pripr a vi - li pr edloge. Na začetk u v sak eg a leta so zbir ali pr edloge člank o v , ur edništv o je 28 Arhivi 3 (198 0), št . 1–2. 29 K ošir: Ar hi vi I– XX (1978–1997 ) in bibliogr af sk o k azalo. 30 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 71. 31 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, V abilo, 2. 4. 1980. 32 SI A S 607, t . e. 34, p. e. 138, Tis k o vna k onf er enca, 14. 5. 1991. 33 Ar hi v ADS, let o 2009, Zapisnik 5. seje Izvršneg a odbor a ADS, 2. 6. 2009. 34 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 69–70. 35 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Zapisnik 7. seje Izvršneg a odbor a ADS, 14. 3. 1979. 36 SI A S 607, t . e. 24, p. e. 111, Seja ur ednišk eg a odbor a Ar hi v o v , 27. 2. 1981. 110 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia pr er ešetalo id eje in sesta vilo osnut ek r e vije, medt em k o so za rubrik o Članki in razprave izbr ali t ematik e, ki so jih želeli pr edsta viti v r e viji Arhivi in pot em poi - sk ali a vt orje, ki bi lahk o napisali člank e. K o je bil sr edi spomladi osnut ek r e vije pripr a v ljen, so g a poslali v sem ar hi v om. T am so izbr ali a vt orje za posamezne prispe v k e rubrik am. 37 Pisci so mor al i oddati člank e do 1. sept embr a, pri čemer je bila stalna pr a - k sa, ki še v edno drži, zamik anje datumo v na pr ošnjo r aznih pisce v , ki niso oddali v r ok u. P o oddaji člank o v se je ur edništv o sestalo, pr eg ledalo oddane člank e in ur edilo št e vilk o. Besedila so šla v lektur o, po enem mesecu je bila r edak cija za - ključena in sledil je tisk. 38 V os emdesetih letih pr ejšnjeg a st oletja je Jugoslo v anski bibliogr af ski in - stitut dodelil ISSN št e vilk o 0351-2835, s t em so bili Arhivi v ključeni v Mednar o - dni sist em za serijsk e publik acije. 39 Na občnem zboru ADS leta 1996 so spr ejeli sklep, da se ur edniški od - bor mednar odno r azširi, pr ed v sem z željo, da se po v abijo znani str ok o vnjaki, ki bodo dali r e viji še v ečjo t ežo . Ur ednik je v t em smislu po v abil dr . Alfr eda Ogrisa iz Deže lneg a ar hi v a v Celo v cu in dr . Joza Iv ano vića iz Hrv atsk eg a drža vneg a ar - hi v a, pri čemer je se v eda obl jubil po vrnit e v str ošk o v ob udeležbi na sestankih in na v edel, da se bodo trudili, da ne bodo imeli pr e v eč dela. 40 Na prija vnih obr azcih je bil eden od pogoje v sofinancir anja Ministrstv a za znanost in t eh nologijo R S tudi citir anost v tujih period ičnih publik acijah, ur e - dništv o je tak o v obr azec o por očanju zabeležilo, da je bil v letu 1993 v r e viji American Archivist samost ojni prispe v ek o r e viji Arhivi , poleg t eg a je bila r e vija r edno u vrščena v mednar od ne ar hi vistične bibliogr afije s s v ojimi članki, sploh v Bulletin d¨Information in v Bibliographie zum Archivwesen . 41 Z leti se je delo ur ednišk eg a odbor a pr ecej spr eminjalo, št e vilo sestan - k o v se je zmanjšalo, delo t ehničneg a ur ednik a je z r azv ojem t ehnologije pr ešlo na zunanjeg a izv ajalca, ki opr a v lja pr elom. S spr emenjenim r ecenzentskim po - st opk om člank e najpr ej pog ledata oba ur ednik a: odgo v orni in g la vni, če prispe - v ek ustr eza, g a pr eg leda še r ecenzent , ki g a izber ejo g lede na t ematik o člank a. Ur edniški odbor se je tak o sestajal le g lede pripr a v e let nih pr ogr amo v ozir oma por očil, k ar nek aj sej je bilo k or espondenčnih, k o so mor ali hitr o spr ejeti nek o odločit e v . Od epidemije v letu 2020 napr ej se ur edniški odbor sploh ni videl v ži v o, saj so v si sestanki pot ek ali s pomočjo Z OOM-platf orme. V starih zapis nikih sej ur ed nišk eg a odbor a in sej Izvrš neg a odbor a ADS so zabeležene št e vilne pr ošn je ur ednik o v ar hi vist om, naj pišejo za r e vijo Arhivi , naj se za v edajo, da je t o naša r e vija in da je od nas od vis no, ali bo r e vija k ak o v o - stna ali bomo samo zamahnili z r ok o t er r ekli, da se bo že k do drug potrudil in k aj napisal. Odgovorni uredniki skozi leta : • Marija Oblak -Č arni, Ar hi v SR Slo v enije, 1979–198 5, • dr . Vladimir Ž umer , Ar hi v SR Slo v enije, 1986–199 1, • mag. Nina Z upančič, Ar hi v R epublik e Slo v enije, 19 91–1 993, • dr . Mat e vž K oš ir , Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1994 –2005 , • dr . Jur e V olčjak , Ar hi v R epub lik e Slo v enije, 2006– 2016, • dr . Gr egor Jenuš, Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2016 –2020 , • mag. M arija Či pić R ehar , Zgodo vinski ar hi v Ljublj ana, 2020–2024, • Je rnej K omac, mag., A r hi v R epublik e Slo v enije, 20 24–. 37 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Osnut ek časopisa Ar hi vi 3, 16. 4. 198 0. 38 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Zapisnik 4. seje Izvršneg a odbor a ADS, 9. 4. 1980; P or očilo o delu ur ednišk eg a odbor a časopisa Ar hi vi v času 1. 1. –30. 7. 1980. 39 SI A S 607, t . e. 37, Dodelit e v ISSN . 40 SI A S 607, t . e. 36, P o v abilo v u r edniški odbor Ar hi v o v , 30. 7. 199 6. 41 SI A S 607, t . e. 37, P odatki o znanstv eni ali str ok o vni periodični publik aciji, 3. 11. 1995. 111 Letnik 47 (2024), št. 1 6. Financiranje revije Začetno v sot o denarja za prv o št e vilk o r e vije so dobili od K ulturne sk u - pnosti Slo v enije, in sicer so po sklenjeni pogodbi, z dne 12. maja 1975, pr ejeli 23.000 din, v endar t o še zdaleč ni zadost o v alo. 42 T ak oj po izidu prv e št e vilk e so se na se stank u Izvršneg a odbor a seznanili s pr e v elikimi str oški tisk a in oblik o - v anja g lasila. Prisiljeni so bil i nar editi načrt za pokritje nastalih str ošk o v v višini sk or aj 90.000 din, ki jih je v tist em tr enutk u pokrilo ADS, 23.000 din je prispe v a - la K ulturna sk upnost Slo v enije, 60 izv odo v je odk upilo društv o po nesub v enci - onir ani ceni, medt em k o naj bi slo v enski ar hi vi k upili 120 izv odo v – pr ed videno je bilo, da v sak ar hi v k upi od 10 do 20 izv odo v g lede na zmožnosti, r a vno t olik o denarja naj bi dobili od pr odaje g lasila članom društv a – en izv od je namr eč stal 50 din, medt em k o so manjšo v sot o dobili iz pr esežk a pri or g anizaciji str o - k o vneg a pos v et o v anja o filmu. Za ostali manjk ajoči del so namer a v ali zapr ositi K ulturno sk upnost Slo v enije za dodatno dotacijo, z obr azložitvijo, zak aj je prišlo do zak asnitv e izdaje, zar adi česar so se str oški po v ečali. Če bi sr edst e v še v edno primanjk o v alo, bi str ošk e pokrili tak o, da bi Sk upnost ar hi v o v Slo v enije iz s v ojih sr edst e v odk upila izv ode r e vije Arhivi . V že lji, da se financir anje r eši dolgor očno, so pripr a vili dogo v or , ki bi v se ar hi v e ob v ezo v al k finančni pomoči r e viji. P oleg t eg a so namer a v ali r azširiti ur e - dniški odbor , tak o da bi bil iz v sak eg a ar hi v a po en član, pr a v tak o so za sr edstv a zapr osili tudi R azisk o v alno sk upnost Slo v enije. 43 P o t em spor azumu so bili ar - hi vi dolžni financir ati ADS ozir oma izdajo g lasila v višini 3 % sr edst e v , ki so jih dobili za s v oje lastno financir anje. Specialni ar hi vi – Ar hi v Centr alneg a k omit eja Z v eze k omunist o v Slo v enije (CK ZK S), Ar hi v R epublišk eg a sekr etariata za no - tr anje zade v e (R SNZ) in Inštitut za zgodo vino dela v sk eg a gibanja (IZDG) naj bi prispe v ali po 700 din na ar hi v sk eg a dela v ca. 44 V r azpr a vi so imeli tudi pr edlog, da bi mogoče takr atni Ar hi v Socialistične R epublik e Slo v enije (SR S) lahk o fi - nancir al r e vijo po spor azumu in pr or ačunu. 45 V letu 19 80 je tak o R azisk o v alna sk upnost Slo v enije prispe v ala za r e vijo 70.000 din, pri čemer se je ADS za v ezalo, da bo obja v ljenih 20 a vt orskih pol, od t eg a je bilo 8 a vt orskih pol namenjenih znanstv enim člank om, in 12 r ef er at om, t ek očim domači m bibliogr afijam in ana - litskim abecednim k azalom. 46 P oleg t eg a je mor ala r e vija zagot o viti sinopsise v tujem jezik u in biti u vrščen a v UDK -sist em. 47 Od druge št e vilk e napr ej je R azi - sk o v alna sk upnost Slo v enije v ključila r e vijo v s v oj r ed ni pr ogr am sofinancir a - nja, k ar je za ur edništv o pomenilo olajšanje, saj je bilo izhajanje g lasila s t em sk or aj zagot o v ljeno. 48 K ulturna sk upnost Slo v enije je r edno prispe v ala v ečjo k oličino denarja za izdajanje r e vije Arhivi , v endar so že mar ca 1981 ugota v ljali, da v se v eč društ e v zapr oša za sr edstv a K ulturn o sk upnost in bo tak o na v oljo v se manj sr edst e v , k ar bo za r e vijo pomenilo, da bo tr eba poisk ati še k ak šen drug vir sr edst e v . 49 Del sr edst e v se je tak o pr elil iz ostalih vir o v ADS, in sicer je denar prišel od or g ani - zacije zbor o v anj, pri čemer se je v edno nabr alo nek aj denarja. 50 V prvih letih so posk usili pridobiti sr edstv a tudi z r eklamnimi og lasi, v drugi št e vilki tak o najdemo og lase za R adensk o, S wing in Deit t er r eklamo za 42 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Do datna finančna sr edstv a za ar hi v sk o publik acijo, 16. 3. 1979. 43 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Zapisnik 7. seje Izvršneg a odbor a ADS, 14. 3. 1979. 44 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Samoupr a vni spor azum o izdajanju slo v ensk eg a ar hi v sk eg a g lasila in združe v anju sr edst e v za delno financir anje izdajanja g lasila, 5. 12. 1979. 45 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Zapisnik 2. seje Izvršneg a odbor a ADS, 27. 9. 1979. 46 SI A S 607, t . e. 10, p. e. 33/80, P ogodba o sofinancir anju Ar hi v o v , 6. 5. 1980. 47 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Zapisnik 3. seje Izvršneg a odbor a ADS, 5. 11. 1979. 48 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, P or očilo o ak cijah in delu AR S za čas od januarja do okt obr a 1980. 49 SI A S 607, t . e. 24, p. e. 111, Seja IO ADS, 25. 3. 1981. 50 SI A S 607, t . e. 24, p. e. 111, Seja ur ednišk eg a odbor a Ar hi v o v , 10. 12. 1981. 112 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia IT A S – podjetje, ki je pr oizv ajalo prik olice in polprik olice, a vt omešalce za pr e v oz bet ona in podobne str oje. 51 V r e viji Arhivi za let o 1983 so obja vili r ef er at e XI. zbor o v anja ar hi v skih dela v ce v , ki je pot ek al v Čat eških t oplicah no v embr a 1983, tak o da so na k onec št e vilk e dali tudi og las za T erme Čat ež. 52 Izk azalo se je, da so bili t o edini og lasi, ur edništv o je sicer pošiljalo ponudbe za og lase podjetjem, v endar ta niso imela int er es a za obja v o v r e viji, ki je izšla enkr at letno. V sek ak or se je hitr o pok azalo, da se r e vija z og lasi ne bo mog la financir ati. 53 T ak o Arhivi k ot tudi Viri niso bili zanimi vi za pr odajo, saj k o je ur edništv o poslalo izv ode 15 knjig arnam v Ljubljani in Mariboru, so v se izv ode z izjemo eneg a vrnili, k er ni bilo po vpr aše v anja zanje. 54 R e vija je imela zagot o v ljena sr edstv a samo za tisk arsk e str ošk e, primanj - k o v alo je denarja za honor arje a vt orje v , ki so pomag ali pri izdaji r e vije, k ar je po vzr očalo, da je bilo t ežk o dobiti ljudi, ki bi bili pripr a v ljeni sodelo v ati. Pr a v tak o je prihajalo do objekti vnih vzr ok o v za zamude – v časih je zamujal tisk ar , v časih lekt or it d. T o je se v eda po vzr očalo t eža v e, saj je v odstv o ADS mor alo iz - peljati pr ojekt e, za k at er e so dobili denar v t ek očem letu. 55 Glasilo je namr eč r edno izhajalo z zamudo, v bistvu je izšlo nekje med f ebruarjem in junijem za pr et eklo let o, Arhivi za let o 1985 so izšli šele na začetk u leta 1987. Ur edni štv o se je ta k o spr aše v alo, v čem je smisel obja v ljanja delo vnih načrt o v za pr ejšnje let o, tak o da so se odločili popr a viti shemo prispe v k o v . V letu 1987 so z name - nom popr a viti v se zaostank e načrt o v ali tri št e vilk e 19 85, 1986, 1987, v endar se jim je tak o podr la že tak o kr hk a finančna k onstruk cija, tak o da so št e vilk o za let o 1987 namer a v ali pokriti s sr edstvi, ki bi jih prispe v ale občinsk e k ulturne sk upnosti in gospodarsk e or g anizacije s podr očja P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper , saj je zbor o v anje ar hi vist o v v letu 1986 pot ek alo v K opru. 56 Zar adi zamujanja z izdajanjem je v letu 1988 R azisk o v alna sk upnost Slo v enije zmanjšala sr edstv a za 10 %, po določenem obdobju naj bi financir anje usta vila, k ar bi pomenilo v elik izpad dohodk a. 57 Ur edništv o je r edno ugota v ljalo, da so a vt orski honor arji pri Kroniki in Zgodovinskem časopisu tudi do petkr at višji od r e vije Arhivi , k ar je se v eda pome - nilo, da so se a vt orji odločali za druge r e vije. 58 Za prvi d v e št e vilki tak o ali tak o ni bilo denarja za honor arje, medt em k o so v letu 1980 že pr ed videli honor arje za pisce. 59 K o je leta 1989 R azisk o v aln a sk upnost Slo v enije pr enehala z delom, je financir anje r e vije pr e vzel R epubliški sekr etariat za r azisk o v alno deja vnost in t ehnologijo. 60 Z nastank om no v e drža v e samost ojne R epublik e Slo v enije je t o pr ešlo pod Ministrstv o za visok o šolstv o, znanost in t ehnologijo R S (MVZT). 61 Leta 20 04 pa je nastala Ja vna agencija za r azisk o v alno deja vnost R S – ARR S in je pr e vzela del deja vnosti MVZ T , k asneje pa se je pr eimeno v ala v Ja vno agencijo za znanstv enor azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnost R epublik e Slo v enije (ARIS). 62 Člani Izvršneg a odbor a ADS so posk ušali na v se načine pridobiti sr edstv a, da bo r e vija la hk o izhajala. Društv a lahk o, če zadostijo zaht e v am r azpiso v , pri - dobijo status društv a, ki de luje v ja vnem int er esu na podr očju k ultur e. V letu 51 Arhivi 2 (197 9), zadnja str an. 52 Arhivi 6 (198 3), zadnja str an. 53 SI A S 607, t . e. 10, p. e. 10/80, P onudba og lasa v Ar hi vih, 29. 1. 1 980. 54 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, P or očilo tajnik a ADS o delu v 1. polle tju 1980. 55 SI A S 607, t . e. 25, p. e. 116, Ob r ačun in por očilo za let o 1983. 56 SI A S 607, t . e. 28, p. e. 119, Sofinancir anje g lasila Ar hi vi za let o 1986 in 1987. 57 SI A S 607, t . e. 28, p. e. 119, Sofinancir anje g lasila Ar hi vi za let o 1986 in 1987. 58 SI A S 607, t . e. 28, p. e. 119, Sofinancir anje g lasila Ar hi vi za let o 1986 in 1987. 59 SI A S 607, t . e. 21, p. e. 104, Zapisnik 4. seje Izvršneg a odbor a ADS, 9. 4. 1980. 60 SI A S 607, t . e. 34, p. e. 138, P ogodba, 28. 6. 1991, P ogodba o so financir anje g lasila Ar hi vi za let o 1991. 61 SI A S 607, t . e. 34, p. e. 138, P ogodba o sofinancir anje g lasila Ar hi vi za let o 1992. 62 Ar hi v ADS, let o 2008, P ogodbe in zaht e v ki, 19. 12. 2008. 113 Letnik 47 (2024), št. 1 1996 je tak o društv o oddalo v logo na Ministrstv o za k ultur o R S in v sa potr ebna dok azila, da bi dobilo status, saj je bila t o v st opnica za prija v ljanje na r azne r az - pise. Pr ed t em so na občnem zboru ADS, dne 3. aprila 1996, potr dili no v a pr a vila društv a, ki so jih pr edhodno uskladili g lede na zak on o društvih. 63 V letu 2005 se je na Izvršne m odboru ADS začela r azpr a v a, da bi se dru - štv o z r e vijo Arhivi prija vilo na sofinancir anje za izdajanje periodičnih publik a - cij za let o 200 5, ki g a je obja vila ARR S. Od društ e v , ki želijo na r azpisu k andi - dir ati, se je zaht e v alo, da imajo status društv a, ki deluje v ja vnem int er esu na podr očju r azis k o v alne deja vnosti, ozir oma da v času tr ajanja ja vneg a r azpisa na prist ojno ministrstv o v ložijo v logo za pridobit e v tak šneg a statusa. 64 ADS je na Ministrstv o za visok o šolstv o, znanost in t ehnologijo R S podalo pr edlog za pri - dobit e v statusa društv a, ki deluje v ja vnem int er esu na podr očju r azisk o v alne deja vnosti. V endar pa je ministrstv o izdalo neg ati vno odločbo. V društvu so bili r azočar ani, saj so pr edposta v ljali, da bo odločit e v ot ežila ali celo onemogočila k andidir anje na ja vnem r azpisu za sofinancir anje periodičnih publik acij, ki g a r azpisuje ARR S. 65 Naslednje let o so pono vili pr edlog in t okr at uspeli, ADS je za dobo petih let ih pridobil status društv a, ki deluje v ja vnem int er esu na podr očju r azisk o v alne deja vnosti, k ar je pomenilo tudi sofinancir anje izdajanje r e vije. 66 V zadnjih d v eh desetletjih je Ministrstv o za k ultur o R S financir alo r e vijo iz v eč posta v k, in sicer v ečji del iz ar hi v sk e deja vnosti in del iz posta v k e zalo - žništv o t er Ministrstv o za visok o šolstv o, znanost in šport R S tudi s podobno v sot o. 67 Pri financir anju so se pono vno poja vile t eža v e. Ob prija vi na r azpis so leta 2016 ugot o vili, da v let u 2015 publik acija ni bila vpisana v določene med - nar odne bibliogr af sk e baze podatk o v , k ar je bil pogoj za uspešnost na r azpisu Agencije za r azisk o v alno de ja vnost R S. Ugot o v ljeno je bilo, da do izbrisa ozir o - ma pr er azpor editv e v druge baze podatk o v ni prišlo po kri v di ozir oma na pr e - dlog društv a, t em v eč so se za t o odločili upr a v lja v ci baz sami. Vlogo za pono vni vpis v omenjene baze je ur edniški odbor hitr o podal, v endar niso bili uspešni. 68 ADS in Arhivi so leta 2018 zapr osili za pono vno e v al v acijo iz str ani ARR S in mo - žnost za umestit e v na pose ben seznam r e vij, ki so v nacionalnem pomenu, da bi imeli možnost sodelo v anja na r azpisih ARR S in doseči v saj 60-odst otno sofi - nancir anje. 69 V endar je bil odgo v or neg ati v en, Arhivi so bili pono vno v t eža v ah. Od takr at namr eč Arhivi nimajo v eč priznaneg a statu sa znanstv ene r e vije. P oleg finančne izgube je r e vija doži v ela upad int er esa pisce v , saj s v oje člank e zar adi zbir anja t očk r aje obja v ljajo v znanstv enih k ot le str ok o vnih r e vijah. Danes tak o izdajanje r e vije sofinancir a samo Ministrstv o za k ultur o R S, manjk ajoči delež pa pokrije ADS. 7. Tehnične značilnosti revije Vizualna podoba Prvi ur edniški odbor je k oblik o v anju zunanje podo be r e vije po v abil ar hit ekta T omaža Mar olta, ki je posta vil prv o podobo . Do leta 1985 je ostala podoba nespr emenjena, v letu 1986 so bili v r e viji obja v ljeni r ef er ati s pos v e - t o v anja o t ehnični dok umentaciji in so v ključili slik o vno gr adi v o. Slik o vne pri - 63 SI A S 607, t . e. 36, Ut emeljit e v g lede pridobitv e statusa, 5. 4. 1996. 64 Ar hi v ADS, let o 2005, Zapisnik i sej IO ADS, k or espondenčna seja , 1. 6. 2005. 65 Ar hi v ADS, let o 2005, Zapisnik 8. seje Izvršneg a odbor a ADS, 7. 12. 2005. 66 Ar hi v ADS, let o 2006, Zapisnik 1. seje Izvršneg a odbor a ADS, 5. 10. 2006. 67 Ar hi v ADS, let o 2003, P or očilo o delu ADS, mar ec 2002–mar ec 2003. 68 Ar hi v ADS, let o 2016, Zapisnik 2. seje Izvršneg a odbor a ADS, 13. 12. 2016. 69 Ar hi v ADS, let o 2018, Zapisnik 1. seje Izvršneg a odbor a ADS, 11. 5. 2018. 114 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia loge so počasi postale sesta vni del r e vije. V letu 1993 je ur edništv o posodo bilo zunanjo podobo r e vije. 70 Slik e na naslo vnici so namr eč postale barvne, medt em k o je bila naslo vnica plastifici - r ana. K ot zanimi v ost naj omenim, da je Založba EDUCA r e viji Arhivi v k onk ur enci 190 str ok o vnih r e vij podelila tr etje mest o na nat ečaju za vizual - no in oblik o vno najpopolne jšo naslo vnico v letu 2005. 71 V letu 2006 je ur ednik Jur e V olčjak izpe - ljal viz ualno pr eno v o r e vije, njego v o v odilo je bilo približati r e vijo sodobn emu člo v ek u. Zar adi v ečje pr eg lednosti med besedilom, boljše ber lji - v osti in prijaznosti publik acije so opustili pisa v o Times New R oman in pr ešli na pisa v o Gar amond. T a pisa v a je bila v naboru pisa v najbolj optimal - na, saj je omogočala posta vit e v tudi najzaht e v - nejših člank o v z upor abo posebnih čr k in znak o v . Pri oce nah pub lik acij so u v edli obja v o naslo vnice publik acije, o k at eri je podana pr edsta vit e v ali ocena. 72 No v o podobo so Arhivi dobili s prv o št e vil - k o leta 2014. V olčjak se je odločil za enotno na - slo vnico A4 v črni barvi z belim besedilom, na k a - t eri so v ospr edju k odek si. Na notr anji naslo vnici se v sak okr at zamenja f ot ogr afija iz f ot ogr af skih zbir k ar hi v o v , in sicer v sakič g lede na t ematik o člank o v . Besedilo, ki je bilo do t edaj r azpor ejeno v d v eh st olpcih, je zdaj v enem šir ok em st olpcu, ki omogoča obja v ljanje r aznih r azpr edelnic in gr af o v . Dolžina revije Ob načrt o v anju r e vije so pr ed vide v ali, da bosta v sak o let o izšli d v e št e vilki, v endar se je iz - k azalo, da t o žal ne bo mogoče. Zar adi v seh t eža v s financir anjem in z zamik anjem izdaje posame - zne št e vilk e so se zelo hitr o odločili, da bo en - kr at let no izšla d v ojna št e vilk a. V se do leta 1999 so Arhivi izhajali k ot ena d v ojna št e vilk a na let o, medt em k o od leta 2000 napr ej zar adi zaht e v r azličnih r azpiso v , na k at er ih so k andidir ali za sr edstv a, izideta d v e samost ojni št e vilki na let o. Prv a št e vilk a je imela 88 str ani (bila je namr eč enojna), naslednje let o je bila d v ojna št e vilk a s 124 str anmi. Leta 1988 – se pr a vi ob prvi desetletnici – je bilo 16 9 str ani, še deset let 70 Umek, K ošir: R e vija Ar hi vi, str . 69–70. 71 Ar hi v ADS, let o 2006, Zapisnik seje UO Ar hi vi, 25. 4. 2006. 72 Ar hi v ADS, let o 2006, Zapisnik k or espondenčne seje UO Ar hi v o v , sept ember 2006. Tretje mesto na natečaju za vizualno in oblikovno najpopolnejšo naslovnico založbe EDUCA leta 2005 (Vir: Arhiv ADS, leto 2006, mapa Uredništvo revije Arhivi, 2006, srajčka Založba Educa) Naslovnica prve številke revije Arhivi leta 1978 115 Letnik 47 (2024), št. 1 k asneje 192 str ani, leta 200 8, k o sta bili že d v e št e vilki, je imela ena št e vilk a 204 str ani in drug a 255, sk upno t or ej 459 str ani, medt em k o sta leta 2018 obe št e vilki znesli 590 str ani. Št e vilo str ani se je tak o ek sponentno v ečalo, k ar pomeni, da je danes 4,7-kr at v ečje. Dolžine člank o v so bile z današnjeg a pog le - da r es majhne, in sicer so bili najkr ajši članki dol - gi eno samo str an, najdaljši so doseg li pet str ani. V elik okr at ozir oma k ar običajno je bilo, da so bili prispe v ki v dr ugih rubrik ah daljši – npr . prispe - v ek Iv ana Nem aniča o Mednar odnem ar hi v sk em t ečaju v P arizu je bil dolg d v e str ani. Članki so se sk ozi desetletja podaljše v ali in doseg li pr edpisa - no eno a vt orsk o polo. Tisk in število izvodov Prv e št e vilk e so oblik o vno in t ehnično na - stale v Ar hi vu R epublik e Slo v enije, nak ar je bila u v edena pr ak sa, da je bil t ehnični ur ednik iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in odgo v orni iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije. Tisk in r azmnože v a - nje prvih letn ik o v je izv ede l E d v ar d Usenik, na Kadilnik o vi 8 v Ljubljani, r e vija je izhajala v 500 izv odih. V prvih desetletjih je imela r e vija 200 nar očnik o v , poleg t eg a je z domačimi in s tujimi r e vijami imela dogo v orjenih 82 izmenja v . 73 S poja v om s v et o vneg a spleta se je situaci - ja popolnoma spr emenila. R e vija je v se do leta 2008 še izhajala v 500 izv odih, medt em k o so z let om 2009 pr ešli na 400 iz v odo v , saj se je izk a - zalo, da št e vilni izv odi ostajajo, tak o na sedežu društv a k ot po posameznih ar hi vih. V letu 2010 se je zgodil še en pr emik in so začeli r azmišlja - ti o obja v ah člank o v na spletni str ani, tak oj se je poja vilo vpr ašanje, ali se sploh lahk o obja vijo članki. Za obja v o bi bilo namr eč tr eba pridobiti v sa do v oljenja a vt orje v . Da bi se izognili muk otr - pnemu isk anju do v oljenj za obja v o na spletu, so pr edlag ali obja v o po vzetk o v , saj zanje naj ne bi bilo potr ebno do v oljenje. 74 Na pobudo ur ednice spletneg a por tala SIst ory dr . Mojce Šorn so st ekli pogo v ori o obja vi star ejših izv odo v r e vije Arhivi na spletnem portalu SIst ory , pri čemer so se do - go v orili, da se obja vijo letnik i od leta 1998 do leta 2007, k ar je pomenilo, da se zadnji letniki obja - vijo z zamik om, medt em k o so dogo v or zapečatili s podpisom pogodbe med ADS in Inštitut om za 73 Ar hi v ADS, let o 2006, Ur ednik o v o por očilo o publik aciji Ar hi vi za let o 2006. 74 Ar hi v ADS, let o 2006, Zapisnik 7. seje Izvršneg a odbor a ADS, 13. 1. 2010. Naslovnica revije Arhivi leta 1994 Naslovnica prve številke revije Arhivi leta 2014 116 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia no v ejšo zgodo vino o pr enosu mat erialnih a vt orskih pr a vic r epr oducir anja in dajanja v ja vnost za v se št e vilk e. 75 Pridobili so do v oljenja a vt orje v ozir oma nji - ho vih naslednik o v a vt orskih pr a vic. Kjer t o ni bilo mogoče ali so a vt orji obja v o na spletu za vrnili, so še danes str ani zabrisane in članek ni dost open. Arhivi so tak o sr edi leta 2010 postali dost opni na spletu, pri čemer se je potr eba po v eli - k em št e vilu izdanih izv odo v še zmanjšala. T ežnje, da se še zmanjša št e vilo izdanih izv odo v , so se z leti nadalje v ale. V sak ar hi v je namr eč po do go v oru s k onca sedemdesetih let odk upil v ečje št e - vilo r e vije, k ot jih je takr at potr ebo v al, da so pokrili str ošk e tisk a, ki jih društv o samo ne bi zmog lo. O možn osti zmanjšanja št e vila tisk anih izv odo v je Izvršni odbor ADS v ečkr at r azpr a v lj al, a se je v edno k ončalo z ugot o vitvijo, da bi manjše št e vilo natisnjenih g lasil zelo po v ečalo ceno posamezne št e vilk e, k ar ni prišlo v pošt e v . Z let om 2017 so naklado r e vije zmanjšali na 30 0 in ta št e vilk a ostaja še danes. 8. Arhivi v zadnjih letih Sr edi mar ca 2020, k o sta se s v et in Slo v enija zapr la v s v oje domo v e t er je bilo delo v anje v seh ustano v in v seg a ja vneg a ži v ljenja v celoti usta v ljeno, je bilo na k or espondenčnem občnem zboru imeno v ano no v o v odstv o ADS, poleg t eg a tudi no v a odgo v orna ur ednica mag. Marija Čipić R ehar iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. Običajni r ok za oddajo prispe v k o v , zak oličen na 1. maj, je bil ner ealen, saj se je v ečina slo v enskih ar hi vist o v vrnila na delo iz čak anja na delo in dela od doma po prv em maju. Ur ednica je tak o imela v r ok ah en sam članek, k ar pome - ni, da je bilo tr eba v zelo kr atk em času pripr a viti celotno št e vilk o. T ak o ar hi visti k ot r azisk o v al ci v spomladansk em času leta 2020 niso imeli možnosti r azisk o - v ati v ar hi v skih čitalnicah, ar hi vi so ostali zaprti do 8. junija 2020, k ar pomeni, da je bilo potr ebno v elik o truda in ener gije, da je prv a št e vilk a sploh lahk o izšla. P osledice zaprtja in omejeneg a ja vneg a ži v ljenja so se pri r e viji k azale s pomanjk anjem člank o v in r azpr a v , medt em k o so bile str ani pos v ečene k onf e - r encam, zbor o v anjem in otv oritv am r azsta v t er pr edsta vitv am knjig še polne, saj se je pisalo o pr et eklih do godkih, medt em k o je v letu 2021 dr astično upadlo št e vilo prispe v k o v v rubrik ah O delu arhivov in zborovanjih , O delu Arhivskega društva Slovenije ter Ocene in poročila o publikacijah in razstavah , v si dogodki so se namr eč pr eselili na splet ali so odpadli. Če podamo primerja v o, še v letu 2020 so bili v prvi št e vilki štirje prispe v ki o pos v et o v anjih in ar hi v skih dne vih, v prvi št e vilki 2021 je bil le en prispe v ek o spletni k onf er enci, v rubriki Ocene in po- ročila o publikacijah in razstavah je bilo v prvi št e vilki leta 2020 15 prispe v k o v , naslednje let o le še osem. Upadlo je št e vilo ja vnih dogodk o v , pisati o k onf er enci, ki je pot ek ala s pomočjo spletne aplik acije, kjer so posamezniki pr ebr ali s v oje prispe v k e in se načeloma niso r azvijale r azpr a v e, tak o k ot se t o zgodi v ži v o, nek ak o ni imelo smisla. V skladu z aktualnim stanjem v s v etu je bila drug a št e vilk a v letu 2020 pos v ečena nalezlji vim boleznim, pri čemer so a vt orji člank o v zaobjeli čas v se od doži v ljanja k uge v K opru in Gorici v 17. st oletju do epidemije črnih k oz leta 1972 in sedme epidemije k oler e sk ozi digitalizir ano ar hi v sk o gr adi v o na R TV . K ot ena od posledic izpada r e vije iz baze SC OPUS je bilo se v eda manjše t očk o v anje znanstv enih in str ok o vnih člank o v r azisk o v alcem, k ar je se v eda po - menilo, da ti niso bili v eč pripr a v ljeni obja v ljati v r e viji Arhivi . P osledično so s pisanjem pr enehali št e vilni zgodo vinarji, zaposleni v r azisk o v alnih ustano v ah, št e vilo člank o v , prispelih na ur edniški spletni naslo v , je bilo tak o skr ajno majh - no. V želji, da bi po v ečali št e vilo pr ed v sem ar hi vističnih člank o v , se je ur ednica 75 Ar hi v ADS, let o 2010, Zapisnik seje UO Ar hi v o v , 5. 5. 2010. 117 Letnik 47 (2024), št. 1 obrnila na medar hi v sk e sk upine po posameznih r esorjih. Prv a št e vilk a v letu 2021 je bila ta k o pos v ečena sodstvu, zak onodaji in pr a v osodju v sodelo v anju z medar hi v sk o sk upino za pr a v osodje, medt em k o se je t ematik a pr a v osodja po - t egnila tudi v drugo št e vilk o v letu 2021, saj so se pridružili tudi drugi ar hi visti, ki se primarno ne ukv arjajo izključno s pr a v osodjem, ampak s star ejšim gr adi - v om, poleg t eg a sta se s pr a v osodno t ematik o priključ ila tudi d v a ar hi vista iz cer kv enih ar hi v o v . Začeta pr ak sa sodelo v anja z medar hi v skimi sk upinami se je nadalje v ala v letu 2022, k o so za prv o št e vilki prispe v ali člank e ar hi visti s podr očja upr a v e, poleg t eg a so bili tudi še v drugi št e vilki članki s podr očja upr a v e. V v seh št e vil - k ah, ki so bile t ematsk e nar a v e, je bila prv a rubrik a s čla nki pos v ečena t ematiki, nak ar so sledile običajne rubrik e: Članki in razprave , Iz arhivskih fondov in zbirk t er druge r edne rubrik e. V letu 2023 je bilo pr ed videno, da bosta obe št e vilki t ematski, in sicer naj bi prv a nastala v sodelo v anju z medar hi v sk o sk upino za k ultur o t er drug a z medar hi v sk o sk upino za vzgojo in izobr aže v anje. Odzi v prv e sk upine je bil k onkr et en, saj so prispe v ali sedem člank o v , pripr a vili so tudi pr eg led ar hi v sk eg a gr adi v a ustv arjalce v s podr očja k ultur e. Sk upina za vzgojo in izobr aže v anje se je pr ece j slabše odzv ala, tak o da niso pripr a vili t ematsk e rubrik e, t em v eč so se trije članki o vzgoji in izobr aže v anju priključili k ostalim rubrik am. Sčasoma se je v zadnjem letu popr a vilo tudi stanje mednar odnih k onf e - r enc, zbor o v anj in ar hi v skih dni, sicer bi t ežk o r ekli, da se je vrnilo v stanje pr ed epidemijo k or ona virusne bolezni co vid-19, k ajti v t em času sta se spr emenila tudi določeno pojmo v anje in or g anizacija dogodk o v . Ena od t eža v pri tak o majhni sf eri ar hi vist o v in zgodo vinarje v , k ot je t o v d v omilijons ki Slo v eniji, je r ecenzir anje. V si ar hi visti in zgodo vinarji se med seboj ta k o ali drug ače poznamo, o isti t emi piše zelo malo ljudi. V endar mor a ur ednik poskr beti, da je post opek r ecenzir anja v obe smeri anonimen. T o pome - ni, da r ecenzent ne v e, k do je a vt or člank a, in a vt or ne, k do je r ecenzir al članek. V letih 2020–2024 je šel v sak članek sk ozi pr eg led od go v orne ur ednice, g la v - neg a ur ednik a in eneg a r ece nzenta, v endar lahk o br ez t eža v tr dim, da je v elik a v ečina v edela, k do je napisal članek. P oleg t eg a se je v elik okr at dogodilo, da so r ecenzenti drug ače ocenili članek k ot ur edništv o. Da bi se izognili t ej neprijetni situaciji, s v a z g la vnim ur ednik om dodala še eneg a r ecenzenta, k ar je se v eda ot ežilo delo, saj je bilo tr eba poisk ati še eneg a r ecenzenta v eč, ki bo pripr a v ljen pr ebr ati in pok omentir ati napisano. 9. Namesto zaključka: Prihodnost tiskanih znanstvenih in strokovnih revij V pr et eklem desetletju je Izvršni odbor ADS v ečkr at r azpr a v ljal o smisel - nosti iz dajanja fizične r e vije Arhivi , a ne bi bilo smiselno, da r e vija izide samo v spletni obliki, v v sak em primeru je namr eč obja v ljena na spletni str ani društv a, poleg t eg a je obja v ljena še na portalu SIst ory . Gener acije, ki prihajajo, so v se manj na v ajene na br anje knjig v fizični obliki, namest o t eg a upor abljajo br alnik, na k at er eg a si naložijo št e vilne knjige in r e vije t er jih pot em pr ebir ajo. Pr ej ali slej bo prišel tr enut ek, k o fizično izdajanje r e vije ne bo v eč smisel - no, podobno k ot se v se časopisne hiše spopadajo z v se manjšo pr odajo časopi - so v t er iščejo načine, k ak o bi finančno obstali in ohr anili br alce, tak o se bo tudi r e vija Arhivi sčasoma mor al a pr eusmeri ti na izključno spletne izdaje. A k daj bo prišel ta čas, je v erjetno vpr ašanje bližje prihodnosti. 118 Marija Čipić R ehar: R e vija Arhivi – njen nastanek, r azv oj in t eža v e od začetk a do današnjih dni, str . 103–119 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 607 , Ar hi v sk o dru štv o Slo v enije. Arhiv ADS – Arhivsko društvo Slovenije • Stalna zb ir k a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. LITERATURA Ur edniški odbor: Ar hi v om na pot . V : Arhivi 1 (1978), št . 1, str . 5. Umek, Ema; K ošir , Mat e vž: R e vija Ar hi vi. V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 69–72. Drno v šek, Marjan: Ob prvi št e vilki. V : Arhivi 1 (1978), št . 1, str . 5–6. K ološa, Vladimir: Nek aj utrink o v iz časo v mojeg a tajnik o v anja v Ar hi v sk em dru - štvu Slo v enije (1976-1983). V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 47–50. K ošir , Mat e vž: Ar hi vi I– XX (1 978–1997) in bibliogr af sk o k azalo. V : Arhivi 23 (2000), št . 1, str . 5–8. ARHIVI JOURN AL - ITS CRE A TION , DEVEL OPMENT AND PR OBLEMS FR OM THE BEGINNING T O THE PRESENT D A Y Arhivi journal is the new slett er of the Ar chi v al Society of Slo v enia and Slo v enian ar chi v es, w hich has been published since 1978. The first issue f or 1978 w as published in F ebruary 1979 and contained papers fr om the con v en - tion of Slo v enian ar chi vists in Slo v enj Gr adec in 1974, w hich discussed the stat e of r egis t ers of mat erials f or the hist ory of the Slo v enes in ar chi v es abr oad. The edit orial boar d f aced se v er al pr oblems: papers w er e lost during pr oofr eading, and ther e w as a lack of mone y f or printing. The journal pa v ed its w a y thr oug h difficult beginnings, mar k ed b y pr ob - lems with t echnology , obta ining mone y f or printing and other e xpenses, and establishing pr of essional f oundations f or the journal. F or decades no w , it has been the centr al scientific and pr of essional periodical publication in the field of ar chi v es in Slo v enia. All the edit ors tried and ar e still trying t o off er the pr of es - sional public scientific and pr of essional articles and discussions in the field of ar chi v al science, ar chi v al acti vity and ar chi v al methods , hist orical ancillary sci - ences, structur es of institutions and hist oriogr aph y . Since the beginning, the Arhivi journal has included the f ollo wing sec - tions: Articles and discussions, A cti vities of ar chi v es and ar chi v al or g anisa - tions, E v aluat ions, r eports on publications, Notices about important mat erial in dom estic and f or eign ar chi v es, New acquisitions in Slo v enian ar chi v es, Bib - liogr aph y of ar chi v e w or k er s, P ersonal new s, Summaries. Lat er , the y added the section F r om pr actice t o pr actice, w hich w as int ended f or the publication of ar - ticles on specific w or k in ar chi v es, pr esentations of applied solutions t o ar chi v al issues and planning w or k in ar chi v es. The sections Articles and discussions and F r om ar chi v al f onds and collections, F r om pr actice t o pr actice ha v e f or decades pr esent ed the r esults of ar chi v al, hist oriogr aphical or int er disciplinary r esear ch in the f orm of peer-r e view ed scientific or pr of essional articles. During the entir e period of publishing, financial issues of the journal ha v e VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 119 Letnik 47 (2024), št. 1 been a major concern. In the ear l y y ears the y obtained funds fr om the C ultur al Community of Slo v enia, the R esear ch Community of Slo v enia and the Associa - tion of Slo v enian Ar chi v es. The y also r eached an agr eement with all ar chi v es, w hich r equir ed them t o contribut e 3 % of the funds the y r ecei v ed f or their o wn financing t o the journal. Th e journal is no w funded thr oug h gr ants fr om the Ministry of C ultur e and the Slo v enian Ar chi v al Society . Each period br oug ht its o wn set of issues, w hich the edit ors, with the help of the edit oria l boar d and other members of the Ar chi v al Society of Slo v enia, r esol v ed mor e or less successfull y , w hile no w ada y s the y ar e strugg ling with the tr ansition t o digital editions. 121 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: ar hi vistik a, izdaje ar hi v sk eg a gr adi v a, zbir k a VIRI, zgodo vinopisje, Ar hi v sk o društv o Slo v enije Key-words: ar chi v al studies, editions of ar chi v al mat erials, series VIRI, hist oriogr aph y , Ar chi v al Society of Slo v enia UDK 930.2:061.2:930.25(497.4)"2004/2024"(093) Pr ejet o: 9. 5. 2024 Zbirka VIRI 2004–2024 DEJ AN ZADRA VEC dr . zgodo vinskih znanosti, ar hi v ski s v et o v alec Zgodo vinski ar hi v na Ptuju, Viča v a 5, SI-2250 Ptuj e-pošta: dejan.zadr a v ec@ar hi v -ptuj.si Izvleček Kr ajši prispe v ek k olik or t olik o pr eg ledno pr edsta vi zadnjih d v ajset let izha - janja zbir k e VIRI , ki jo od let a 1980 dalje izdaja Ar hi v sk o društv o Slo v enije in danes (maja 2024) št eje že 46 zv ezk o v . V zadnjih d v eh desetletjih je izšlo 25 zv ezk o v , medt em k o so funk cijo odgo v orneg a ur ednik a opr a v ljali trije r azlič - ni ar hi visti. Ti se niso t olik o spopadali z mank om financ ozir oma neur ejenim financir anjem ali s tr enji znotr aj ur ednišk eg a odbor a, t em v eč pr ed v sem s pomanjk anjem int er esa za obja v e t o vrstnih publik acij med slo v enskimi ar hi - visti in zaint er esir ano str ok o vno ja vnostjo. Kljub v semu zbir k a VIRI bolj ali manj r edno izhaja v se od leta 1989 dalje in je danes nepogr ešlji v pripomoček pri sno v anju sint ez iz r azličnih pog la vij slo v ensk e zgodo vine. Abstract VIRI SERIES 2004–2024 The article pr o vides a concis e o v erview of the last 20 y ears of the VIRI (tr ansl. Sour ces) series, w hich has been published b y the Ar chi v al Society of Slo v enia since 1980 and curr entl y consists of 46 v olumes as of Ma y 2024. T w enty - fi v e v olumes ha v e been pub lished in the past tw enty y ears, with thr ee dif - f er ent ar chi vists holding the position of chief edit or . The y strugg led mor e with a lack of enthusiasm in publishing such publications among Slo v enian ar chi vists and the int er est ed pr of essional public than the y did with a lack of funds, irr egular financing, or conflict within the edit orial boar d. In spit e of all this, the VIRI series has been published mor e or less consist entl y since 1989 and is no w a vital r eso ur ce f or compiling s ynthesi s of diff er ent periods of Slo v enian hist ory . 122 Dejan Zadr a v ec: Zbir k a VIRI 2004–2024, str . 121–127 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Obja v e originalnih zgodo vinskih vir o v so izjemno pomemben, neizogiben del nacionalni h zgodo vinopisij in ar hi vistik e. Prvi namenski zametki t o vrstne znanstv ene de ja vnosti so se v slo v ensk em zgodo vinopisju začeli k azati v dru - gi polo vici 19. st oletja, k o so zgodo vino slo v ensk eg a etničneg a pr ost or a začeli str ok o vno r azisk o v ati izšolani in na omenjenem pr ost oru ži v eči zgodo vinarji. E den izmed tistih, ki je na t em podr očju zagot o v o or al ledino, je bil F r anc K os, ki je v t ej zv ez i nase opozor il z delom Doneski k zgodovini Škofje Loke , izdanim leta 18 94. Na t o delo ne smemo v celoti g ledati k ot na klasično izdajo vir o v , saj v sebuje le manjše št e vilo pr episo v listin, medt em k o o k ak šnih vnapr ej jasno iz - delanih in načrt o v anih edicijskih načelih K os naj v erjetneje niti ni r azmišljal. R e - gest e listin je spisal po vzoru v tist em času delujočih nemšk o pišočih stano v skih k olego v . Kaj kmalu je izpod njego v eg a per esa začel nastajati pr a v cati pentat e v h slo v enskih znanstv enih obja v vir o v . Z Viri za zgodovino Slovencev v petih knjig ah (zadnjo je ur ed il njego v sin Milk o K os) je posta vil t emelje in norme za naslednje obja v e vir o v t er zar adi t eg a ostaja njego v o delo na nacionalni r a vni do danes ne - pr ek oslji v o. Z leti se je št e vilo t o vrstnih znanstv enih del začelo ek sponentno v e - čati. Nastajati so začele zbir k e, dolgor očno zasno v ane g lede na v sebino ali zvrst zgodo vinskih vir o v , ki so po obsegu naposled pr ek ašale K oso v o delo. K ot eno izmed omenjenih zbir k v elja omeniti Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku , ki jo je začel ur ejati Božo Ot or epec, medt em k o jo je izdajal Mestni ar hi v v Ljublj ani v obdobju od leta 1956 v se do leta 1968. Omenjenih 12 zv ezk o v lju - bljansk eg a ar hi v a je že zda vnaj zasenčila zbir k a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor , ki jo je že leta 1973 zasno v al in nat o dolg a leta ur ejal ak ademik Jože Mlinarič. Gradivo za zgodovino Maribora izhaja že sk or aj pol st oletja, medt em k o njego - vih 50 zv ezk o v pr edsta v lja zbir k o zgodo vinskih dok ument o v , ki je ne pr emor e nobeno drugo slo v ensk o mest o. Že leta 1939 je Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti začela izdajati zbir k o Viri za zgodovino Slovencev , ki tr enutno obseg a 14 zv ezk o v , pr a v tak o v elja omeniti še zbir k o Thesaurus memoriae / Fontes , ki jo od leta 2002 izdaja Zgodo vinski inštitut Milk a K osa in danes št eje 13 zv ezk o v . A t o še zd aleč ni v se. Z r azv ojem slo v ensk eg a zgodo vinopisja se št e vilo obja v ne - zadržno po v ečuje. Marsik do izmed nepoučenih bi se danes mor da obr egnil, da je t o vrs tnih pr ed v sem znanstv eni ja vnosti namenjenih del pr e v eč in da si ne za - služijo papirja, na k at er em so natisnjeni. V endar že št etje primer lji vih del tujih zgodo vinopisij hitr o o vrže k akršna k oli odklonilna r azmišljanja. Pri nas namr eč še čak ajo na obja v o nek at er i t emeljni viri za nacionalno zgodo vino, k aj šele tisti nek olik o manj pomembni. 1 P omemben delež pri obja v ah t o vrstnih del je v sek ak or prispe v ala tudi slo v ensk a ar hi vistik a ozir oma slo v enski ar hi vi. Ne samo, da so slednji k ulturne institucije, ki skr bno hr anijo vir e, t em v eč jih v knjižni obliki tudi sami izdaja - jo. T o na v sezadnje v eč k ot uspešno dok azujeta tudi omenjeni dolgoletni zbir ki ljubljansk eg a in mariborsk eg a ar hi v a. V sek ak or ne smemo pozabiti tudi zbir k e VIRI , ki jo že vrst o let izdaja Ar hi v sk o društv o Slo v enije. O njeni idejni zasno vi, ustano vitvi in izdajah tja do 50. obletnice omenjeneg a društv a se je že leta 2004 v r e viji Arhivi nek olik o r azpisal t edanji ur ednik F r ance M. Dolinar . Sept embr a 1972 so slo v enski zgodo vinarji in ar hi visti na pos v et o v anju o ediciji vir o v za slo v ensk o zgodo vino ugot o vili, da spadajo t o vrstna de la med zelo pomembne naloge slo v ensk e znanosti in jim je tr eba pos v etiti posebno pozornost . Dobi - la je pr ednost ni status, med t em k o je bila njena izv edba iz pr aktičnih r azlogo v zaupana Ar hi v sk emu društvu Slo v enije. V naslednjih letih je t o zasno v alo zbir - 1 Zadr a v ec: Zastave in prodaje deželnoknežjih posest in prihodkov v spodnjeavstrijskih deželah v prvi polovici 16. stoletja, str . 7; ZR C S AZU , založba: https://omp.zr c-sazu.si/zalozba/catalog/ series/A21 (dost op: 8. 5. 2024); P okr ajinski ar hi v Maribor , Gr adi v o za zgodo vino Maribor a: www .pok ar h-mb.si/sl/zaloznistv o/gr adi v o-za-zgodo vino-maribor a (dost op: 8. 5. 2024); Gra- divo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, zv . 1–12. 123 Letnik 47 (2024), št. 1 ko VIRI in za g la vneg a ur ed nik a imeno v alo zgo - do vinarja V asilija Melik a. Prv a št e vilk a je izšla leta 19 80, dru g a d v e leti pozneje, nat o je zar adi v egetir anja ur ednišk eg a odbor a, ki mu a vt orje v r ezervir anih ozir oma nar očenih št e vilk ni uspe - lo pr epričati o njiho vi dok ončni pripr a vi, prišlo do nek ajletneg a zast oja. T a neljuba zag ata se je r azr ešila šele z imeno v anjem no v eg a g la vneg a ur ednik a F r anceta M. Dolinarja iz Ar hi v a R epu - blik e Slo v enije leta 1989, ki je pr ekinil pr ak so r ezervir anja št e vilk posameznim a vt orjem, t em - v eč je izbr al načelo »k dor prvi pride, prvi melje« ozir oma so imeli pr ednost obja v e tisti, ki so imeli tipk opis pripr a v ljen za obja v o in poziti vno oce - no r ece nzenta. S t o pot ezo se je ustalila pr ak sa izdajanja najmanj eneg a zv ezk a zbir k e letno, v nek at erih letih sta izšla celo d v a. Dolinar je imel v naslednjih letih naj v eč t ež a v z viri financir anja zbir k e, s pogostimi menja v ami člano v ur edni - šk eg a odbor a, ki jih je r azumel k ot nezaupanje izvršneg a odbor a društv a njemu, z negodo v a - njem ar hi vist o v , da v zbir ki obja v ljajo v ečinoma zgodo vinarji, in z ne v šečnostjo pri obja vi 28. in 29. zv ezk a z naslo v om Boje vnik a za s v obodo in Slo v enstv o: F r ance Dolinar – R uda Jur čec: epist o - lae 194 7–1975, ki g a je leta 2009 pripr a vil An - dr ej R ot . Slednji si namr eč ni pridobil do v oljenja za obja v o pise m pok ojneg a duho vnik a in t eolog a F r anceta Dolinarja od njego vih pot omce v , ki so pr epo v edali distribucijo že natisnjeneg a zv ezk a. 400 izv odo v je mor alo društv o zapečatiti v oma - r o v Ar hi vu R epublik e Slo v enije v se do začetk a sept embr a 20 21, k o so s pridobitvijo potr ebneg a do v oljenja nečak o v pono vno ug ledali luč s v eta in postali dost opni zaint er esir ani ja vnosti. 2 Dolinar je ostal ur ednik zbir k e še eno št e - vilk o, nat o g a je po 21 letih zg ledneg a ur edni - k o v anja mar ca 2010 zamenjala Zdenk a Bonin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper . 3 Slednja ni imela tak šnih t eža v k ot njen pr edhodnik, a se je že k ar hitr o začela spopadati z no v o, in sicer s čedalje v ečjim pomanjk anjem zanimanja za t o vrstno publicistično in r azisk o v aln o deja vnost . Int er es obja v e vir o v med ar hi visti v slo v enskih ar hi vih in med zaint er esir ano str ok o vno ja vnostjo je za - čel upadati pr ed v sem zar adi mank a časa, saj je pripr a v a t o vrs tne publik acije pr ecej dolgotr ajna. T o je še posebej opazno pri ar hi vistih, saj se je nabor njiho vih del v zadnjih nek aj letih, tudi za - 2 Dolinar: Zbir k a VIRI, str . 65 in 68; Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Viri 28–29 pono vno na v oljo: www .ar hi v sk o - -drustv o.si/viri-28-29-pono vno-na-v oljo (dost op: 8. 5. 2024). 3 Ar hi v ADS, let o 2010, Zapisnik r edneg a občneg a zbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, 24. 10. 2010, str . 1–2. Naslovnica kontroverzne številke zbirke VIRI, ki je bila zaradi nepridobitve dovoljenja za objavo vsebine kmalu po izidu za dobrih 12 let prepovedana za distribucijo in zapečatena. Vizualna podoba zvezkov zbirke se v zadnjih dveh desetletjih ni spremenila. 124 Dejan Zadr a v ec: Zbir k a VIRI 2004–2024, str . 121–127 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia r adi dr ug ačneg a načina poslo v anja ja vnopr a vnih oseb, popularizacije ar hi v o v , digitalizacije in še česa ek sponentno po v ečal. Kljub t emu je v času njeneg a ur e - dnik o v anja, ki se je zaključi lo leta 2022, izšlo 14 zv ezk o v , bolj ali manj t olik o, k ot je bilo pr ed videno. V omenjenem letu je no vi ur ednik postal Dejan Zadr a v ec iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju, ki se, v saj za enkr at , spopada z ist o t eža v o k ot njego v a pr edhodnica in posk uša najti smiselno dolgor očno r ešit e v , ki bo za - got o vila r edno letno izhajanje v saj eneg a zv ezk a zbir k e. 4 Ur edniški odbor ima poleg g la vneg a in odgo v orneg a ur ednik a še d v a člana t er v sak okr atneg a pr ed - sednik a/co in tajnik a/co dr uštv a. Slednja d v a se menjujeta z nast opi/s pr ene - hanjem omenjenih d v eh funk cij, medt em k o mandata pr eostalih d v eh člano v nista časo vno omejena. F unk cijo eneg a izmed člano v tak o že najmanj zadnji d v e desetletji opr a v lja Alek sander Žižek iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, drugi član je bil v se do leta 2020 Dr ago T rpin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a No v a Gorica, k o g a je zamenjal Dejan Zadr a v ec, slednjeg a je po nast opu funk cije g la vneg a ur ednik a d v e leti pozneje zamenjala Lilijana Ur lep iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor . 5 V obdobju od leta 2005 do k onca leta 2023 je izšlo 25 zv ezk o v zbir k e VIRI, ki se v sebinsk o nanašajo na r azlične t eme, medt em k o časo vno neenak omer - no pokri v ajo r azlična zgodo vinsk a obdobja. Slednjo neenak omernost natančno k aže statistik a. Obja v vir o v iz obdobja sr ednjeg a v ek a, t . j. do k onca 15. st oletja, pr aktično ni (za vzor ec le v št . 33), iz obdobja no v eg a v ek a, t . j. od leta 1550 do leta 19 18, jih je 13, pri čemer le d v a iz zgodnjeg a no v eg a v ek a ozir oma do leta 1750, iz obdobja sodobne zgodo vine, t . j. od leta 1918 do k onca 20. st oletja, jih je 12. Kar se v sebine tiče, je r azdelit e v pr ecej enak omernejša. 14 zv ezk o v se nanaša na vir e s pr et ežno s v etno in 11 s cer kv eno v sebino, medt em k o po zvrsti ar hi v sk eg a gr adi v a pr ednjačijo r azlični pr ot ok oli, pisma, dne vniki ozir oma spo - mini, kr onik e t er drugo listinsk o in spiso vno gr adi v o. 25 omenjenih zv ezk o v je pripr a vilo 15 a vt orje v , pri čemer Jur e V olčjak k ar pet , Viljenk a Šk orjanec tri, tri - je a vt or ji po d v a in pr eostalih deset po en zv ezek. Do let a 2013 sta letno izhajali d v e št e vilki, od takr at dalje le še ena. V sak a obja v a vir o v v zbir ki, ki jo pr a viloma tudi r ecenzir a str ok o vnjak, mor a v sebo v ati v se potr ebne element e, k o gr e za t o vrstne publik acije. Osr e - dnji del pr edsta v lja/jo nata nčno in dosledno tr anslit er ir an/i (če ni/so izv orno v pisa vi latini ca) ali tr anskribir an/i vir/i, medt em k o so mor ebitne v sebinsk e neznank e (današnja imena naselij in njiho v a lok acija, dogodki …) r azr ešene in dopolnjene s k omentarjem in z opisom v spr otnih opombah. Uv odni, znanstv e - no-kritični del obja v e mor a v sebo v ati najmanj fizični opis vir o v , kr ajšo sint e - zo njiho v e v se bine, mor ebitno r azr ešit e v kr atic in opis načel tr anskripcije ali tr anslit er acije. Izjemno pomembni in nepogr ešlji vi sta tudi imensk o in kr aje vno k azalo, ki naj bi bili k arseda podr obni, v sek ak or je zaželena še k ak šna r epr oduk - cija obja v ljeneg a vir a. Vizualna podoba publik acije se v zadnjih d v eh desetletjih ni spr emenila. Oblik o v alca o vitk a (Sa v o So vr e) in v sebine publik acije (Medit d. o. o.) sta ostal a ista, do spr emembe je prišlo le pri tisk u ozir oma tisk arni, saj je leta 2010 Gr afik o-M nadomestila N A GODE & co, slednjo je leta 2014 nadome - stila tisk arna F ot olit o Dolenc. Spr emenilo se je tudi št e vilo natisnjenih izv odo v . 33. št e vilk a zbir k e je še izšla v nakladi 400 izv odo v , medt em k o v se naslednje le v 250 izv odih. Zgor aj prik azana suhoparna statistik a je r azkrila še eno manjšo, a ne ne - pomembno pr oblematik o, ki jo bo v naslednjih letih tr eba r ešiti ali v saj umiliti, in t o je že omenjena neenak omerna r azpor edit e v obja v vir o v g lede na zgodo - 4 Ar hi v ADS, let o 2022, Zapisnik 9. r edne seje izvršneg a odbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, 24. 2. 2022, str . 3. 5 Imena člano v ur ednišk eg a odbor a in tr ajanje njiho vih mandat o v k ot tudi sledeča statistik a o v sebinah publik acij zbir k e VIRI v zadnjih d v eh desetletjih so prid obljena iz k olof ono v posa - meznih publik acij. 125 Letnik 47 (2024), št. 1 vinsk a obdobja. V eč truda bo tak o tr eba v ložiti v isk anje a vt orje v , ki bi bili pri - pr a v ljeni obja viti vir/e iz sr ednjeg a in zgodnjeg a no v eg a v ek a. V endar v sek ak or ne po načelu obja v ljanja čes ar k oli. Selek cija mor a biti. Obja v ljati vir e, ki nimajo v ečjeg a pomena za nacional no zgodo vino ali so njiho v e v sebinsk e inačice že na knjižnih policah ali sint eze istih v sebin že obstajajo, r es ni smiselno. Primer - ne in zaželene so obja v e pr ed v sem tistih vir o v , ki zapolnijo vrzeli pri os v etlitvi nek at erih k onkr etnih zgodo vinskih pr oblemo v in omogočijo celo vit sint etični prik az zgodo vine. Priloga: Seznam izdanih publikacij zbirke VIRI v zadnjih dveh desetletjih • Št . 20: Matjaž Klemenčič, Samo Krist en, Katalin Mun da Hirnök, Milica T r ebše Št olf a, Janez St er g ar: Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slo- venije (IV. del: Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije). Ljubljana: ADS, 2005. • Št . 22: Martin Moll, Filip Č uček: Duhovniki za rešetkami. Ljubljana: ADS, 2006. • Št . 23: V iljenk a Šk orjanec: Osimski pogajalski proces (I. del: Uvodna sinte- za pogajanj, II. del: Diplomatska pogajanja 1973–1974). Ljubljana: ADS, 2006. • Št . 24: Viljenk a Šk orjanec: Osimski pogajalski proces (III. del: Od Strmola do Osima 1974–1975). Ljubljana: ADS, 2007. • Št . 25: V iljenk a Šk orjanec: Osimski pogajalski proces (IV. del: Jugoslovan- sko-italijanski odnosi po Osimu 1975–1980). Ljubljana: ADS, 2008. • Št . 26: Matjaž Ambr ožič: Dnevniški zapisniki dr. Evgena Lampeta (1898– 1917). Ljubljana: ADS, 2007. • Št . 27: P a v le Čelik: Naše varnostne sile 1850–2008 (temeljni pravni predpi- si). Ljubljana: ADS, 2008. • Št . 28– 29: Andr ej R ot: Bojevnika za svobodo in slovenstvo. France Dolinar – Ruda Jurčec. Epistolae 1947–1975. Ljubljana: ADS, 2009. • Št . 30: Matjaž Ambr ož ič: Spomini in Semeniška kronika 1941–1944 Ignaci- ja Nadraha. Ljubljana: ADS, 2010. • Št . 31: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 1. del: 1750–1764. Ljubljana: ADS, 2010. • Št . 32: Ljuba Dornik Šubelj: Prijatelj ali sovražnik? Dokumenti o stikih med Edom Brajnikom in Danom Shaikejem (1944–1980). Ljubljana: ADS, 2011. • Št . 33: Fla vio Bonin: Piranske solne pogodbe (1375–1782). Ljubljana: ADS, 2011. • Št . 34: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 2. del: 1765–1824. Ljubljana: ADS, 2012. • Št . 35: Dejan Zadr a v ec: Zastave in prodaje deželnoknežjih posesti in prihod- kov v spodnjeavstrijskih deželah v prvi polovici 16. stoletja. Ljubljana: ADS, 2012. • Št . 36: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711– 1824. 1. del: 1711–1756. Ljubljana: ADS, 2013. • Št . 37: Aida Šk or o Bab ić, Ma t e vž K ošir: Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Ljubljana: ADS, 2014. • Št . 38: P a v el Čelik: Cesarsko-kraljeva finančna straža na Slovenskem (1843–1918). Ljubljana: ADS, 2015. • Št . 39: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711– 1824. 2. del: 1761–1824. Ljubljana: ADS, 2016. • Št . 40: Katarina Kr aše v ac: Zapisnik odborovih sej pevskega in glasbenega društva v Trstu 1909–1923. Ljubljana: ADS, 2017. • Št . 41: Nataša Budna K odri č: Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858). Ljubljana: ADS, 2018. • Št . 42: Alek sandr a Gačić: Ko zatonejo sanje romantičnega Jugoslovana – izseljenski dnevnik dr. Bogumila Vošnjaka. Ljubljana: ADS, 2019. 126 Dejan Zadr a v ec: Zbir k a VIRI 2004–2024, str . 121–127 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia • Št . 43: Jur e V olčjak: Ordinacijski zapisniki oglejskega patriarhata za slo- vensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749). Ljubljana: ADS, 2020. • Št . 44: F r ance Martin Dolinar: Ljubljanska škofija v dokumentih (nad)škofa Antona Vovka svetemu sedežu 1945–1963. Ljubljana: ADS, 2021. • Št . 45: Nataša Budna K odrič : Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc II: Pisma za Jožefino (pred 1821–1871). Ljubljana: ADS, 2022. • Št . 46: Br ank o V nuk: Ptujska minoritska kronika samostanskega bibliote- karja Ludvika Pečka iz leta 1861. Ljubljana: ADS, 2023. ARHIVSKI VIRI Arhiv ADS – Arhivsko društvo Slovenije • Stalna zb ir k a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. LITERATURA Dolinar , F r ance M.: Zbir k a VIRI. V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 65–68. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, zv . 1–12. Ljubljana: Mestni ar hi v ljubljanski, 1956–1968. Zadr a v ec, Dejan: Zastave in prodaje deželnoknežjih posesti in prihodkov v spo- dnjeavstrijskih deželah v prvi polovici 16. stoletja. Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2012. SPLETNI VIRI P okr ajinski ar hi v Maribor , Gr adi v o za zgodo vino Maribor a: www .pok ar h-mb.si/ sl/zaloznistv o/gr adi v o-za-zgodo vino-maribor a (dost op: 8. 5. 2024). ZR C S AZU , založba: https://omp.zr c-sazu.si/zalozba/catalog/series/A21 (do - st op: 8. 5. 2024). Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Viri 28–29 pono vno na v oljo: ww w .ar hi v sk o-drustv o. si/viri-28-29-pono vno-na-v oljo (dost op: 8. 5. 2024). VIRI SERIES 2004–2024 The VIRI serie s, w hich is int ended f or the publication of important hist or - ical or ar chi v al sour ces, has been published b y the Ar chi v al Society of Slo v enia since 1980 and curr entl y consists of 46 v olumes as of Ma y 2024. T w enty -fi v e v olumes ha v e been published in the past tw enty y ears, with thr ee diff er ent ar - chi vists holding the positio n of chief edit or . The y strugg led mor e with a lack of enthusiasm in publishing such publications among Slo v enian ar chi vists and the int er est ed pr of essional public than the y did with a lack of funds, irr egular financing, or conflict within the edit orial boar d. In spit e of all this, the VIRI se - ries has been published mor e or less consist entl y since 1989 and is no w a vital r esour ce f or compiling s ynthesis of diff er ent periods of Slo v enian hist ory . The edit orial boar d is made up of the association 's curr ent pr esident and secr etary VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 127 Letnik 47 (2024), št. 1 and tw o other members in addition t o the edit or-in-chief and managing edit or . The v olumes of the collection published in the last tw o decades r ef er t o diff er - ent t opics in t erms of cont ent , w hile the y une v enl y co v er diff er ent hist orical periods. Ther e ar e essentiall y no published sour ces fr om the Middle Ages, that is, up t o the end of the 15th century . Of the modern period, ther e ar e 13, fr om the ear l y modern period ther e ar e onl y 2, w hile fr om the cont empor ary period ther e ar e 12. As f ar as the cont ent is concerned, the distribution is much mor e e v en. 14 v olumes r ef er t o sour ces with pr edominantl y secular cont ent and 11 with eccle - siastical cont ent , w hile v ario us pr ot ocols, lett ers, diaries or memoirs, chr onicles and other char t ers and r eco r d mat erials lead the w a y in t erms of ar chi v al mat e - rial. The 25 mentioned v olumes w er e pr epar ed b y 15 authors. 129 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Slepi, slabo vidni, r epatriacija, Alojzij Le v st ek, P odporno dru štv o slepih, esper ant o Key-words: blind, sig ht impair ed, r epatriation, Alojzij Le v st ek, Support Society of the Blind, Esper ant o 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 061.2-056.262(497.4Ljubljana):929Le v st ek A. Pr ejet o: 9. 2. 2024 Alojzij Levstek 1900–1969, pobudnik ustanovitve Podpornega društva slepih ALEK S ANDRA SER ŠE mag. ar hi v skih znanosti, pr of esor zgodo vine v pok oju e-pošta: alek sandr a.serse@gmail.com Izvleček Prispe v ek je namenjen P odpornemu društvu slepih in pobudnik u ustano vi - tv e prv eg a slo v ensk eg a društv a za osebe s posebnimi potr ebami, hkr ati tudi budit elju in zago v ornik u širjenja r abe esper anta med slepimi in slabo vidni - mi Alojziju Le v stk u. Za obdobje do leta 1940 smo si pri pisanju pomag ali s člank oma Mimi Br e - znik, oba prispe v k a sta izšla v Zbornik u slepih S v etloba izpodri v a t emo. Sk o - zi zanimi v o ži v ljenjsk o pripo v ed je spomine na Alojzija Le v stk a obudila tudi hčer k a Danica P og ačnik. Nek aj podatk o v o P odpornem društvu slepih in Alojziju Le v stk u smo po vzeli po ar hi v sk em gr adi vu, ki g a hr ani Ar hi v R epu - blik e Slo v enije. Abstract AL OJZIJ LEV S TEK 1900–1969, INITIA T OR OF THE ES T ABLISHMENT OF THE SUPPOR T SOCIETY F OR THE BLIND The paper is dedicat ed t o the Support Society f or the Blind and the dri v - ing f or ce behind the establishment of the first Slo v enian association f or per - sons with special needs, Alojzij Le v st ek, w ho w as also a social acti vist and ad v ocat e f or spr eading the use of Esper ant o among the blind and partiall y sig ht ed. The papers b y Mimi Br eznik, both of w hich w er e published in the conf er ence pr oceedings Zbornik slepih S v etloba izpodri v a t emo, w er e utilised f or the period bef or e 1940. Thr oug h her capti v ating lif e tale, his daug ht er Danica P og ačnik br oug ht back memories of Alojzij Le v st ek. W e ha v e compiled a brief o v erview of the Support Society f or the Blind and Alojzij Le v st ek based on mat erials held in the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia. ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND DISCUSSIONS 130 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Čas po prvi s v et o vni v ojni je prinesel spr emembe in no v osti na podr o - čju izobr aže v anja t er skr bstv a slepih. V zr ok za spr emembe sta bila ustano vit e v no v e drža v e – Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v t er prihod slepih v ojaških oseb s posebnimi potr ebami (in v alido v), otr ok in odr aslih iz a v strijskih za v odo v v letih 1918 in 1919. Z vr ačanjem slepih in slabo vidnih iz a v strijskih institucij se je začela načrtno or g anizir ati skr b zanje. Za osebe s posebnimi potr ebami je skr belo društv o Dobr odelnost v Ljubljani, ki je dalo posebno pobudo za oskr bo slepih. Prv a nar odna v lada je s po v erjeništv om za socialno skr bstv o jeseni 1918 ustano vila K ur at orij za oskr bo slepih in mu po v erila skr b za slepe. K ur at orij je pr e vzel nalogo za r epatriacijo v seh slepih Slo v ence v , ki so bili v a v strijskih za v odih, in sicer za njiho v o nastanit e v po vrnitvi v dom o vino t er za pripr a v o in or g anizacijo izobr aže v anja slepe mladine. 1 P o v ojna za v est je bila na visoki st o - pnji, zar adi v ojne in njenih posledic so bili ljudje naklonjeni slepim in drugim osebam s posebnimi potr ebami (in v alidom), k ar se je odr ažalo v dobri or g anizi - r anosti in zbir anju denarja za za v od slepih. 2 Slepi so že zgo daj ugot o vili, da k ur at orij, ki g a je ustano vilo P o v erjeništv o za socialno skr bstv o pod okriljem v lade, ne bo zado v olje v al v seh potr eb slepih. Odločili so se ustano viti društv o, ki bi pos v ečalo v eč pozornosti posameznik om in njiho vim ži v ljenjskim potr ebam t er jim pomag alo r azr ešiti t eža v e, s k at erimi so se slepi sr eče v ali v v sak danjem ži v ljenju. Dv e leti po v ojni so slepi že imeli društv o z imenom P odporno društv o slepih. In pr a v z ustano vitvijo je po v ezano ime Alojzija Le v stk a in F r anca Dolinarja. Podporno društvo slepih 3 Alojzij Le v st ek in F r anc Dolinar 4 sta začela, kmalu po vrnitvi v domo vino, pr emišlje v ati, da bi po vzoru a v strijsk eg a društv a 5 slepih tudi v Slo v eniji usta - no vili društv o, ki bi delo v alo v Ljubljani. Idejo o ustano vitvi društv a sta zaupala Ant onu Sk utlu , 6 ki je bil pr edsta vnik a v strijsk eg a druš tv a v Ljubljani. S v et o v al 1 SI A S 1460, šk. 74, mapa 184; SI A S 38, šk. 292, 1915; spis 9646/ 1918 in spis 12571/1919. 2 SI A S 38, šk. 293, 1916-1919, p odatki o darilih za za v od slepih. 3 Društv o je bil o ustano v ljeno 7. no v embr a 1920. SI A S 1460, šk. 51, mapa 165/ 71. (V gr adi vu je nepopolni časopisni izr ezek, obja v ljen 4. f ebru - arja 1922. Članek z naslo v om P omag ajt e, pomoč nujna! je bil obja v ljen v Slovencu , 4. f ebruarja 1922.) Serše: P odporno društv o slepih, str . 13–20. 4 F r anc Dolinar (r . 1. 12. 1890, Marija R ek a pri Celju, u. 1967). K ot d v anajstletni deček se je pošk odo v al pri igr anju z dinamitno k apico. P o zdr a v ljenju v gr aški bolnišnici so g a spr ejeli v gr aški za v od za slepe. K ončal je os no vno šolo, kjer se je izučil tudi pletarsk e obrti. P o vrnitvi v domo vino je bil zaposlen v k oče v sk em za v odu. Gl. Br eznik: Slepi v Sl o v eniji med obema v ojna - ma, str . 14. 5 Nek at eri slepi Slo v enci, ki so se izobr aže v ali v A v striji, so bili v članjeni v P odporno društv o slepih A v strije. A v strijsk o društv o je imelo v Ljubljani izposta v o, a k er se je delo društv a ome- je v alo le na mesta, v ečina slepih na podr očju takr atne Slo v enije pr a viloma ni bila v članjena. Do k onca prv e s v et o vne v ojne slo v enski slepi niso imeli lastne or g anizacije. V skr omni obliki je obstajalo skr bstv o za slepe v obliki humanosti. V Ljubljani je bil zast opnik društv a slepih A v strije. K olik o je bilo dejansk o Slo v ence v , v članjenih v a v strijsk o dr uštv o slepih, bi bilo tr eba pr e v eriti v gr adi vu omenjeneg a dr uštv a, tj. pr ed vide v amo v Dunajsk em ar hi vu. T ema o slepih v 19. st oletju je zanimi v a, a dok aj ner azisk ana. Za natančnejši vpog led v ži v ljenje slepih bi mor ali pr eg ledati tudi ar hi v e upr a vnih or g ano v izv en Slo v enije, saj za Štajersk o, Primorsk o in Pr ekmurje nimamo podatk o v o štipendijah za slepe niti podatk o v , na k at erih za v odih so se izobr aže v ali, it d. Gl. Sk aberne: Skr bstv o za slo v ensk e slepe v bi v ši A v striji, v se do leta 1918, str . 13; Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14. 6 Ant on Sk utl (u. 1939, Ljubljan a) je bil med prv o s v et o vno v ojno zast opnik društv a slepih A v - strije v Ljubljani, k or oški Slo v enec, izobr aže v al se je na Dunaju za ug laše v alca kla virje v . Gl. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14. 131 Letnik 47 (2024), št. 1 jima je, naj na v ežeta stik e z Gabrijelom Jur ásk om. 7 Jur ásek je bil na v dušen in pripr a v ljen z njima sodelo v ati. Pr edlag al jima je nadaljn je k or ak e, ki so bili po - tr ebni za ustano vit e v društv a. P o njego v em nas v etu sta zbr ala potr ebno št e vilo prihodnjih člano v društv a slepih za ustano vni občni zbor . V namen zbir anja čla - no v društv a sta na lastne str ošk e pr epot o v ala v so Slo v enijo. Nalogo sta opr a vila uspešno, saj sta na poti po Slo v eniji zbr ala do v olj k andidat o v – deleg at o v . V se potr ebno za ustano vni občni zbor prihodnjeg a društv a slepih je bilo pripr a v lje - no. P os kr bela sta tudi za primer en pr ost or , kjer so se slepi zbr ali. Pri pripr a vi ustano vneg a zbor a nista poz abila niti na pripr a v o društv enih pr a vil za k asnejšo r egistr acijo dr uštv a. Pri pripr a vi in osnutk u pr a vil P od porneg a društv a jima je pomag al Le v stk o v br at pr a vnik Andr ej. Ustano vni občni zbor je bil 7. no v embr a 1920 v d v or ani Ljudsk eg a doma nad nek danjo Ljudsk o k uhinjo na Str eliški ulici (danes V aldorf sk a šola). Na t em sestank u so spr ejeli tudi društv ena pr a vila. Br alcu nazorno opiše ustano vni občni zbor in namen društv a članek z naslo v om P omag ajt e, pomoč nujna!, ki je bil 4. f ebruarja 1922 obja v ljen v časopisu Slovenec : »Dne 7. novembra 1920 so se zbrali civilni in vojni slepi iz Slovenije v Ljublja- ni, da bi ustanovili »Podporno društvo slepih«. Tega ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 20 slepih delegatov iz Slovenije kot zastopnikov ostalih slepih, ki jim gmotno stanje ni dopuščalo osebno prihiteti v Ljublja- no. Položili smo temeljni kamen našemu sedaj že nad eno leto obstoječem društvu, ki ima namen povzdigovati pomoči duševno in telesno blaginjo sle- pih, poviševati njihovo zmožnost do dela in službe ter s tem dvigniti slepe v Sloveniji iz njihovega prežalostnega položaja do popolne samostojnosti. Zato je potrebno veliko požrtvovalnosti, dobre volje, če hočemo preskrbeti in zadovoljiti okoli 700 slepih v Sloveniji. Nekateri med njimi so rokodelci, ki so pa mnogokrat izkoriščani in težko živijo v današnjih razmerah, a ve- čina ni izučena za nobeno obrt in so zato vezani na tujo pomoč, na bedno prosijačenje. Vsem tem nesrečnikom je treba pomagati in prav v ta namen je bilo ustanovljeno Podporno društvo. Samemu društvu in članom pač to ni mogoče, zato so se obrnili po pomoč javnosti, ki naj bi jim pomagala, saj je že v preteklosti z darovi bila naklonjena. Poleg tega že zgoraj omenjenega namena pa društvo stremi, da bi zgradili v doglednem času Dom odraslih slepih, kjer bi imeli brezplačno stanovanje, rokodelci pa svoje delavnice. Hkrati bi imeli brezplačno hrano, lastno trgo- vino za prodajo svojih izdelkov…« 8 Pripr a v o druš tv enih pr a vil je, k ot smo že omenili, pr e vzel Le v stk o v br at Andr ej, po poklicu pr a vnik. Društv ena pr a vila so bila napisana pr emišljeno in str ok o vno tak o dobr o, da jih je K ur at orij za oskr bo slepih v Ljubljani leta 1923 imel za vzor ec pri pripr a vi s v ojih prvih pr a vil. Pr a vila so bila potrjena 9. decem - br a 1920, v letih 1930 in 1938 so prv otna pr a vila deloma dopolnili. P odporno dru štv o slepih je bilo prv o med slo v enskimi društvi, namenje - no osebam s posebnimi potr ebami. Do leta 2015 je bilo znano le let o ustano - vitv e društv a, podatki o mesecu in dne vu ustano vitv e so se sk ozi čas izgubili. Zanimanje za delo v anje dru štv a ob 95-letnici je pri v edlo do isk anja pozabljenih – izgubljenih inf ormacij o društvu. Pri pr eg ledo v anju ar hi v sk eg a gr adi v a so med porumenelimi listi ar hi v sk eg a gr adi v a ležali časopisni izr ezki. E den med njimi, 7 Gabrijel Jur ásek (r . 1896, u. 19 83), po r odu Čeh, šolal in usposabljal se je na za v odu za slepe v Brnu. Bil je ug la še v alec kla virje v . Pr edsednik P odporneg a društv a slepih je bil do leta 1920, k o so mu odborniki izg laso v ali nezaupnico in za no v eg a pr edsednik a izbr ali Ant ona Plešk a. Gl. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 15. 8 Jur ásek et al.: P omag ajt e, pomoč nujna!, str . 5. 132 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions z naslo v om P omag ajt e, pomoč nujna!, je v sebo - v al nat ančen datum ustano vitv e društv a, tj. 7. no v ember 1920. 9 Kljub ohr anjenim podatk om o ustano vitvi društv a se zanj ni v edelo ali, bolje r e - čeno, se je nanj pozabilo. Kaj je t emu botr o v alo? V zr ok o v je v eč, a t o je mor da nalog a za k asnejše r odo v e. Odkritje datuma je pripomog lo, da se je nadalje v alo isk anje pozabljeneg a pr a vilnik a P od - porneg a društv a slepih. V Ar hi vu R epublik e Slo - v enije hr anijo v f ondu Kr alje v e bansk e upr a v e dr a v sk e bano vine pri upr a vnem oddelk u, v seriji R egist er druš t e v r egistrir ana društv ena pr a vila in med njimi je ohr anjeno – bolje r ečeno so ohr a - njena v sa tri pr a vila. 10 Pravila Podpornega društva slepih 11 P odporno društv o slepih je v času delo v a - nja pripr a vilo tri pr a vila, prv o leta 1920 t er drugi d v e v letih 193 0 in 1938. V sa tri pr a vila se ne r az - lik ujejo bistv eno, prvi d v e sta sk or aj enaki, le da je prv o r ok opisno, drugo je natipk ano. Obe v se - bujeta 15 sklopo v in 38 členo v . Zadnja pr a vila iz leta 1938 so se v sebinsk o ujemala s pr ejšnjima. V si trije v sebujejo člene o imenu društv a, namenu druš tv a, sr edstvi h, članih, spr ejemu člano v , o njiho vih pr a vicah in dolžnostih, obst o - ju druš tv a, dr uštv enih or g anih, občnem zboru, odboru, pr eds ednik u, druš tv enem pr emoženju, nadzornikih, izključitvi čla no v , društv enem ča - stnem sodišču in društv enem letu. Člen 38 je pr a vzapr a v do dat ek in go v ori o društv enem pr e - moženju ob pr enehanju delo v anja društv a. In pr a v v t em členu je bistv ena r azlik a med prvimi pr a vili in drugima d v ema. V prvih naj bi ob r az - pustitvi društv a pr emožen je pripadlo drža vne - mu za v odu za slepe. Za v od je imel nalogo denar r azdeliti med slepe. V naslednjih pr a vilih so ob pr ost o v oljnem r azpustu dr uštv a izv olili tričlan - ski likvidacijski odbor , ki je imel nalogo r azde - 9 SI A S 1460, šk. 51, mapa 165/ 71; Jur ásek et al.: P oma - g ajt e, pomoč nujna!, str . 5 (Članek v u v odu omenja da - tum ustano vitv e društv a 7. no v ember 1920, k o so se sle - pi ci vilisti in v ojne osebe s posebnimi potr ebami (v ojni in v alidi) Slo v enije zbr ali v Ljubljani na ustano vnem obč - nem zboru.); K obal: R azv oj in stanje slepstv a v kr alje vini SHS, str . 84; SI A S 68, šk. 35, p. e. SI A S 68/XVI/I/2/4114 (Pr a vila P odporn eg a društv a, ki so jih spr ejeli na usta - no vnem občnem zboru društv a, so bila pr edložena v r e - gist er društ e v 6. decembr a 1920, št . 12690/pr i. P odat - k a o datu mu ustano vneg a sestank u društv a ni v gr adi vu R egistr a društ e v .). 10 SI A S 68, šk. 35, p. e. SI A S 68/XVI/I/2/4114. 11 Ibidem; Serše : P odporno druš tv o slepih, str . 20–26. Prva stran pravil Podpornega društva slepih iz leta 1920 (Vir: SI AS 68, šk. 35, p. e. SI AS 68/XVI/I/2/4114, št. 3622) 133 Letnik 47 (2024), št. 1 liti pr emoženje med najpotr ebnejše člane. V primeru, da bi društv o r azpustil oblastni or g an, bi pr emožen je za tri leta pr ešlo v upr a v o Društv a Dom slepih v Ljubljani. 12 Pr emoženje bi po tr eh letih pripadlo no v oustano v ljenemu društvu, če bi t o imelo podobne cilje k ot pr edhodno. Če se v tr eh letih ne bi ustano vilo podobno društv o, bi pr emoženje ostalo Društvu Dom slepih v Ljubljani. P od - porno društv o slepih je v letu 1938, k o je potr dilo zadnja, tr etja pr a vila, v 38. členu obdržalo identično besedilo pr a vil iz leta 1930. 13 Namen društva Ustano vit e v društv a je bila za slepe zelo pomembna. Dr uštv o je imelo od - ločilno v logo pri izboljšanju r azmer za po vr atnik e iz A v strije in v se ostale slepe v Slo v eniji, ki so bili v omenjenem času v ečinoma pr epuščeni sami sebi. Zanje so v društvu sk ušali ur ejati in zagota v ljati boljše ži v ljenjsk e pogoje, pr ed v sem so skr beli za izboljšanje gmotneg a položaja s v ojih člano v z mat erialno pomočjo in jim nudili mor alno podpor o, jih sk ušali v ključe v ati v družbeno ok olje t er skr beli za njiho v k ulturni napr edek. Slepi so v elik okr at potr ebo v ali finančno ali t ehnično-str ok o vno podpor o ali nas v et pri nadaljnjih ži v ljenjskih odločitv ah. T eža v e so se začele, k o je upadlo prv o po v ojno na v dušenje pomag ati osebam s posebnimi potr ebami (in v alidom) in so bile finančne podpor e iz dne v a v dan skr omnejše. Ži v ljenje slepih je bilo t eža vno, v ečina ni imela nik akršne izobr azbe. Od visni so bili od s v ojce v ali dobr e v olje in pomoči sosedo v ali občine. Nek at eri so bili prisiljeni ber ačiti, zanje je bilo ber ačenje edina možnost pr eži v etja. P odpor e, ki jih je podelje v ala občina, so znašale od 100 do 200 dinarje v mesečno. 14 Slepi v ojaki so dobi v ali in v alidsk o pok ojnino, če so izpolnje v ali dolo - čene pogoje. Mesečna pok ojnina je v po vpr ečju znašala 27,50 din, po letu 1922 pa 162 din, leta 1940 se je pok ojnina po višala na 1.400 din. Slepi niso bili dele - žni zdr a v stv eneg a za v ar o v anja, občinskim podpir ancem je str ošk e zdr a v ljenja krila prist ojna občina. T akr atna humanitarna društv a v ečinoma niso pos v ečala posebne pozornosti slepim. 15 Odbor društv a je v ečkr at r azpr a v ljal o t ežkih r azmer ah slepih in o odpr a vi ber ačenja med slepimi, v endar niso našli učink o vit eg a izhoda – r ešitv e. P odpo - r e so članom delili enkr at letno. Za božične pr aznik e so dobili 50 do 500 din. Najr e vnejšim so dajali mese čne podpor e v višini 100 din. Če se je član osamo - s v ojil in odpr l lastno dela vnico, mu je društv o za lažji začet ek podelilo 1.500 din, pozneje, leta 1938, je enkr atna podpor a znašala že 3.000 din. 16 Društv o je skr belo za izboljšanje gmotneg a stanja – položaja s v ojih člano v , a ne tudi za nji - ho v k ul turni napr edek. T udi sicer je imelo društv o v času pr ed drugo s v et o vno v ojno pomembno v logo, e videntir alo in po v ezalo je slepe Slo v enije, jim sk ušalo pomag ati z nas v eti in mat erialno podpor o. 17 Alojzij Levstek T ak oj po prvi s v et o vni v ojni so se v no v onastalo drža v o začeli vr ačati sle - pi in slabo vidni odr asli in otr oci iz a v strijskih za v odo v , in sicer od k onca leta 1918 v se do začetk a leta 1920. Med r epatriir animi je bil tudi Alojzij Le v st ek, 12 K ur at orij za o skr bo slepih s sedežem v Ljubljani se je leta 1931 pr eimeno v al v Dom slepih. 13 SI A S 68, šk. 35, p. e. SI A S 68/XVI/I/2/4114. 14 Leta 1930, v času pr ed drugo v ojno, je stal k ubični met er drv od 140 do 160 din in pr emog a 380 din. 15 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 19–21. 16 Ibidem, str . 20. 17 Ibidem, str . 21. 134 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions pobudnik ustano vitv e prv eg a slo v ensk eg a društv a za slepe, hkr ati v elik ljubit elj esper anta in sk ozi t o s v ojo naklonjenost do jezik a je bil v elik podpornik širje - nja esper anta med slepimi t er or g anizat or t ečaje v za slepe. V esper antu je videl možnost po v ezo v anja slo v enskih slepih z drugimi slepimi r azličnih nar odnosti. Prvo obdobje (1900–1941) R odil se je 28. maja 1900 v Goriči v asi pri Ribnici. 18 Star de v et let si je pri igri pošk odo v al oči z ži vim apnom. 19 Zdr a vil se je v bolnišnici na oddelk u za očesne bolezni v Ljubljani, zdr a v ljenje so po določenem času nadalje v ali v bolnišnici v Gr adcu. K o so zdr a v ljenje v gr aški bolnišnici zaključili, so g a pr edali tamk ajšnjemu za v odu za slepe. V za v odu je k ončal osno vno in obrtno šolo, kjer se je iz učil za pletarja. V pletarski dela vnici je spoznal F r anca Dolinarja, 20 s ka - t erim sta tudi k asneje prijat elje v ala in sodelo v ala. S s v ojimi idejami sta plodno prispe v ala k ustano vitvi dru štv a slepih. Le v stk a so v gr ašk em za v odu cenili k ot dobr eg a in sposobneg a plet arja. K o se je Le v st ek po k ončani v ojni pripr a v ljal na vrnit e v domo v , g a je dir ekt or gr ašk eg a za v oda dr . Hartinger sk ušal pr ego v oriti, naj kljub r epatriaciji ostane v za v odu, a Le v st ek se je klju b v ablji vi ponudbi vrnil v domo vino. Obdobje med obema v ojnama je bilo za Alojzija Le v stk a zelo bog at o in ustv arjalno, t o je bil najdeja vnejši del njego v eg a ži v ljenja. K ot lahk o sklepamo iz sk opih podatk o v , ki jih najdemo v obja v ljenih člankih in ar hi v sk em gr adi vu, je bil izjemna oseba, neutruden in nesebičen pri s v ojem udejstv o v anju. T v orno je so delo v al pri ustano vitvi P odporneg a društv a slepih, mor da je bil celo g la vni pobudnik ustano vitv e. Nek aj let k asneje je k ot prvi med slo v enskimi slepimi začel ši riti ide jo o r abi esper antsk eg a jezik a slepih. Alojzij Le v st ek se je seznanil z esper ant om v gr ašk em za v odu, k asneje tudi v K oče vju, sicer se je jezik a naučil k ot samouk. Za esper ant o g a je na v dušil k or oški r ojak Andr ej Mičej. 21 Esper ant - sk o slo vnico je dobil iz Leip zig a in v dunajsk em inštitutu za slepe esper antsk o - -nemški slo v ar , nar očil je tudi esper antsk o r e vijo Esperanto Ligilo , ki je izhajala v br ajli ci na Dansk em. 22 K ot pri ustano vitvi podporn eg a društv a je tudi pri t em pridobil za sodelo v anje prijat elja F r anca Dolinarja, k asneje še druge, med njimi Iv ana V odopi v ca in Jožeta K ozle v čarja. 23 Le v st ek se je pri s v ojem delo v anju zg ledo v al po zagr ebški or g anizaciji, saj je tam delo v ala zelo močna Or g anizacija slepih esper antist o v . T a g a je pri njego vih prizade v anjih podpir ala in bodrila. V Slo v eniji je Le v st ek v es čas skr bel za po v eza v o med malošt e vilnimi slepimi esper antisti, a pogoje v za ustano vit e v samost ojne or g anizacije žal ni bilo. K ot smo že omenili, je bil nar očen na med - nar odno g lasilo Esperante Ligilo , kjer je k ot član mednar odne zv eze slepih espe - r antist o v obja v ljal por očila in člank e o gibanju slo v enskih slepih esper antist o v . 18 V čla nk u Br ez nik o v e so podatki o Le v stk o v em r ojstnem datumu bili napačni – 28. sept em - ber 1900 . Na podlagi zgor aj pr eg ledane r ojstne matične knjige smo pridobili no v e podatk e o r ojstvu, por oki in smrti Alojza Le v stk a. Prim. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14; NŠ AL, ŽA Ribnica, Matične knjige, Krstna knjig a 1869–1912 , sig. 04145: https://data. matricula-online.eu/en/slo v enia/ ljubljana/ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). Na podlagi zgor aj pr eg ledane r ojstne matične knjige smo pridobili no v e podatk e o r ojstvu, por oki in smrti Alojza Le v stk a. 19 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14–15. 20 Ibidem, str . 14. 21 Andr ej Mičej (r . 1893, u.1989), znani slo v enski k ulturnik, slepi or g anist in zbor o v odja je leta 1912 ustano vil prvi pe v ski zbor v f ari Šentvid v P odjuni na K or ošk em – mešani pe v ski zbor Danica. Danes pomembno prispe v a k ohr anitvi slo v ensk eg a jezik a na K or ošk em. 22 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 21. 23 Jože K ozle v čar (r . 1. 1. 1900, u. 4. 1. 1980) pr edsednik Kluba slo v enskih esper antist o v (k asne - je Z v eze esper antist o v Slo v enije). 135 Letnik 47 (2024), št. 1 V Zagr ebu in Zemunu sta de lo v ali močni or g anizaciji slepih esper antist o v . Pri inštitutu za slepo mladino v Zemunu je bilo sr edišče, od k oder se je širil or g anizir an pouk esper anta . Obe or g anizaciji, tak o zagr ebšk a k ot zemunsk a, sta sodelo v ali in or g anizir al i V . in IX. k ongr es esper antist o v . V . k ongr es jugoslo - v anskih esper antist o v v Sla v onsk em Br odu maja 1932 ni bil uspešen. Na t em k ongr esu je Le v st ek deja vno sodelo v al v or g anizacijsk em odboru. Ustano vili so jugoslo v ansk o or g anizacijo slepih esper antist o v , ki, žal, ni zaži v ela. Uspešnejši je bil IX. k ongr es leta 1936 v Ljubljani. T u so slepi esper antisti Jugosla vije pr - vič uspešno nast opili. 24 Del pot ek a pripr a v pr ed videneg a k ongr esa nam r azkrije tudi Le v stk o v o pismo Upr a vi šole za slepo mladino v K oče vju z dne 6. aprila 1936. P o vzemamo v sebino pisma, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije: 25 »Ugledna uprava šole za slepo deco, v Kočevju. Odbor za 9. Esperanto kongres za Jugoslavijo, ki se bo vršil v Ljubljani, od 30. 5. do 1. 6. je meni poveril častno nalogo, da organiziram tudi med sle- pimi Jugoslavije strokovni Esperantski sestanek. Ker je Esperanto zlasti za slepe še posebno važen, sem to nalogo, radevolje sprejel. Znano mi je, da se je v Vašem zavodu vršil Esp. tečaj, zato mi je čast, da povabim Vaš zavod, Odpošlite na 9. Esp. kongres v Ljubljano svoje zastopstvo Esperantistov. Preskrbljena je skupna prehrana in prenočišče, stroški za osebo na dan so preračunani na 20 din. Zagrebški slepi nameravajo nastopiti z samostojnim koncertom. Zgleda, da bodo slepi zastopani iz Ljubljanskega, Zagrebškega ter Beograjskega rajona. Po glavnem se bomo slepi udeleževali programa celotnega kongresa. Med točko obiska muzeja in Narodne Galerije, pa je zamišljen strokovni sestanek slepih. Kakor hitro bodejo programi tiskani, jih Vam pošljem. Nadejam se, da odpošlete na naš kongres svoje zastopstvo. V prigibu so priložene pristopnice, katere blagovolite vrniti meni. Z odličnim spoštovanjem, Alojzij Levstek« Odgo v or je Le v st ek dobil 14 . aprila 1936. Upr a v a šole v K oče vju je kr atk o spor očila, da bo na k ongr es poslala štiri odr asle, če bodo dobili železnišk e v o - zo vnice s popust om. V Ljubl jani so na IX. k ongr esu odr asli slepi or g anizir ali posebno str ok o v - no zbor o v anje, ki g a je v odil Le v st ek. Zbor o v anje je bilo zelo pomembno za na - daljnje delo. Na njem so obr a vna v ali str ok o vne zade v e in tudi pr oblematik e, ki so se pok azal e na podr očju t ečaje v esper anta. P o t em k ongr esu so se slo v en - ski slepi zast opniki r edno udeleže v ali nar odnih in mednar odnih sr ečanj. Le v - st ek je pri v abil k sodelo v anju pr edsednik a kluba esper antist o v K ozle v čarja, ki je pripr a vil pr eda v anje za slepo mladino v K oče vju. Le v st ek g a je leta 1937 na pr eda v anju spr emljal k ot zast opnik slo v enskih slepih esper antist o v , takr at je tamk ajšnji upr a vi šole oblju bil v so podpor o pri or g anizaciji t ečaja esper anta. Or g anizir ani t ečaji v za v odu niso doseg li pričak o v aneg a r ezultata. Le v st ek je zelo dobr o poznal pr oblematik o slepih, ni bil samo finančni nadzornik, t em v eč si je v edno in po v sod prizade v al, da bi se slo v enski slepi bolj po v ezo v ali s s v et om s pomočjo esper anta in si tak o širili obzorje. S v et o vna v oj - na je pr ekinila t o plodno Le v stk o v o delo. Leta 1941 se je por očil in se pr eselil v Ljubljano. Kmalu po drugi s v et o vni v ojni je sk ušal zbr ati ok oli sebe slepe espe - r antist e, a se mu t o ni posr ečilo. 26 Le v st ek se je umaknil, zar adi bolezni v družini se pos v etil slednji. Za omenjeno obdobje, do leta 1940, lahk o pr ed vide v amo, da je Le v st ek k ot pobudnik ustano vitv e in član društv a pogost o hodil v Ljubljano v dru - 24 K ozle v čar: Es per ant o – Slepim pot v s v et , str . 308. 25 SI A S 1460, šk. 24, mapa 102. 26 K ozle v čar: Es per ant o – Slepim pot v s v et , str . 308–309. 136 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions štv ene pr ost or e, ki so bili za Bežigr adom na P armo vi ulici. T am se je sr eče v al z znanci in s prijat elji, mor da na partijah šaha, poslušanju r adia, v pogo v orih. V t em obdobju naj bi v Zemunu opr a vil tudi mojstrski izpit , a t o so le pr ed - vide v anja. V sek ak or je bil zelo deja v en na podr očju po v ezo v anja slo v enskih esper antist o v z ostalimi v Jugosla viji in izv en nje. P o ohr anjeni dok umentaci- ji v ar hi v sk em gr adi vu je njego v prijat elj Dolinar zapr osil za dodatno izobr a - že v anje v Zemunu, kjer bi pridobil nazi v mojstr a. 27 O Dolinarje v em odhodu ni podatk o v , obstaja le neg ati v en odgo v or iz Zemuna na njego v o pr ošnjo, češ da je mojstrski izpit opr a vil že v Gr adcu. O pr ošnji ali odhodu Le v stk a v Zemun ni gr adi v a. Mor da se je njego v a pr ošnja izgubila, mor da nik oli ni obstajala. Gr a - di v o, ki g a je Ar hi vu R epublik e Slo v enije izr očil Za v od za slepo in slabo vidno mladino v K oče vju, je slabo ohr anjeno ali je bilo nepopolno (ne v celoti) pr e - dano v ar hi v . O šolanju v Zemunu imamo le priče v anje hčer k e Danice, ki se spominja očet o v eg a pripo v edo v anja o Zemunu. P odat ek o njego v em bi v anju v Zemunu najdemo tudi v prispe v k u Mimi Br eznik v zbornik u S v etloba izpo - dri v a t emo, kjer je na v edeno, da je v letih 1939/40 obisk o v al šolo za slepe v Zemunu. Tja je šel z namenom, da se nauči sr bščine. T udi tam je bil poln idej, med drugim je bil pobudnik ustano vitv e šaho v sk eg a kluba slepih, pripr a vil je tudi pr edloge za kr atk opis br ajlice. 28 V času, k o je Le v st ek bi v al v Zemunu, je bilo ustano v ljeno društv o slepih int elektualce v . 29 Mor da bi k azalo naslednjim r azisk o v alcem pobrsk ati po ar hi vu zemunsk eg a za v oda, ne samo zar adi Le v st - k a, ampak zar adi št e vilnih drugih Slo v ence v , ki so odšli v Zemun v času med obema v ojnama. 30 Drugo obdobje (1941) 1947–1969 V prispe v k u smo želeli obuditi – os v etliti del ži v ljenja Alojzija Le v stk a in got o v o nihče ne bi mogel bolje opisati njego v eg a ži v ljenja med leti 1941 in 1969 k ot njego v a hčer k a Danica P og ačnik. T o je zgodba, ki je kljub t ežkim ži v ljenjskim obdobjem pr ežeta z ljubeznijo do ži v ljenja, s skr bjo in pr edanostjo družini. V rnimo se za tr enut ek v let o 1909, k o je de v etletni Alojzij Le v st ek pri otr o - ški igri oslepel. O t ej nesr eči obstajata d v e zgodbi, ur adna in družinsk a. Zgodbi se dok aj ujemata, le vzr ok za pošk odbo oči je drug ačen. Ur adna, obja v ljena v zbornik u slepih leta 1969, je v elja vna t eorija, in sicer , da je padel v apno. Drug a, družinsk a, je drug ačna. O njego vi nesr eči, ki g a je zaznamo v ala za v se ži v ljenje, je po pripo v ed o v anju gospe Danice bila kri v a igr a s petar dami. P o pošk odbi s petar dami naj bi deček šel naslednji dan celo v šolo. Učit elj je opazil pošk odbo in o t em ob v estil starše. S v et o v al jim je, naj otr ok a nemudoma odpeljejo v ljubljan - 27 F r anc Dolinar pr osi za spr ejem v zemunski za v od, kjer bi opr a vil mojstrski izpit . V ljubljan- sk em za v odu je dobil 300 K mese čne plače, prisiljen si je bil poisk ati boljšo službo, z mojstr- skim izpit om si je obetal boljši gmotni položaj. Gl. SI A S 1460, šk. 50. 28 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 21. 29 Slepih, ki bi si v času med obema v ojnama pridobili višjo izobr azbo, je bilo zalo malo, v Za v odu za slepo deco v K oče vju je bila samo trir azr edna osno vna šola in pletarsk a šola z učno dela v - nico. A bsol v enti t e šole so opr a vili pomočnišk e izpit e. R edne šole so takr at odklanjale slepe učence. Izjema je le Milica Pr etnar-Debeljak iz T ržiča (r . 1915), ki je k ončala šolanje – osno vno in v ajenišk o – v Zemunu in nat o pa še r edno meščansk o šolo v T ržiču. V eč g l. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 21. 30 V eljk o R amadano vić (r . 27. 9. 1874, u. 21. 7. 1943) je bil ustano vit elj zemunsk eg a za v oda za slepe. (Gl. V eljk o R amadano vić) R amadano vić je leta 1931 na k ongr esu (13.–30. aprila 1931) v New Y or k u sr ečal Helen K eller , ki je še ist o let o obisk ala Jugosla vijo. V Ljubljani je bila 3. in 4. julija 1931. (V eč g l. Helen K elle r v Ljubljani, str . 2; Prisr čen spr ejem Helene K ellerje v e v Ljubljani, str . 3.) V Zemunu so imeli že leta 1921 g lasbeno šolo, leta 1923 gimnazijo, leta 1926 pr edšolsk e oddelk e it d. (Gl. Šk ola za učenik e ošt ećenog vida V eljk o R amadano vić). 137 Letnik 47 (2024), št. 1 sk o bol nišnico za očesne bolezni. 31 Žal mu v bolnišnici niso mog li pomag ati. Na nadaljnje zdr a v ljenje so g a poslali v gr ašk o bolnišnico. P o neuspešno k ončanem zdr a v ljenju v gr aški bolnišnici so g a pr edali v tamk ajšnji za v od za slepe, kjer je k ončal šolanje in se izučil za pletarja. P o prvi s v et o vni v ojni je sledila vrnit e v v do mo vino. Zgodbi, ur adna in družinsk a, sta po odhodu v gr ašk o bolnišnico identični. 5. okt obr a 1941 se je Le v st ek por očil z Ano Le v ec. 32 Pr eselil se je k ženi, pr a vzapr a v v hišo njenih starše v . Hiša je bila v železničarsk em naselju v Zeleni jami na Bernek erje vi ulici. Družina Le v stk a je v njej pr ebi v ala v es čas, danes v pr eno v ljeni hiši ži vi njego v pot omec. V zak onu so se r odili trije otr oci, najstar ej - ša Danica leta 1942, d v e let i k asneje še d v ojčk a Anica in Alojzij-Lojze. K ot skr - ben mož in oče je otr ok om nudil v so podpor o, z njimi se je učil, pr e v erjal njiho v o šolsk o znanje in jih na v ajal k samost ojnosti, k ar se je k asneje izk azalo za zelo pomembno. T udi sicer so otr oci doma pomag ali očetu in mat eri. Najstar ejšo Da - nico je že zgodaj naučil br at i, mlajša Ana se je naučila celo br ajlice. V ečinoma g a je po opr a v kih spr emljala star ejša hči, tak o sta v elik okr at za vila v pr ost or e dru - štv a, ki so bili takr at še v edno na P armo vi (približno leta 1950). Tja je r ad hodil, se družil z ostalimi člani društv a. K o se je Danica naučila br ati, je članom društv a pr edlag al, da bi deklica ob sr edah članom br ala izbr ane časopisne člank e. Izobr azba, ki jo je pridobil v Gr adcu, je bila na visoki r a vni, bil je r azg ledan in tu di željan znanja. Naučil se je esper anta, na dom je pr ejemal tudi esper ant - ski časopis in g a z v eseljem pr ebir al. P onoči, k o je druž ina že spala, je poslušal r adio, ki g a je dobil s pomočjo zv eze slepih. P oslušanje r adia je v elik okr at nado - meščalo br anje časopisa – pozorno je poslušal, zanimalo g a je v se – od doma - čih, s v et o vnih no vic do politik e, k ultur e in gospodarstv a, zanj je bil okno v s v et . Pr ed v sem je r ad poslušal g lasbo, saj je tudi sam igr al na citr e. Družina se je v poletnih v ečer ih zbr ala pr ed hišo, Le v st ek je zelo r ad igr al na citr e, drugi člani družine so ob njego vi spr emlja vi ubr ano peli. Sosedje so pr a v r adi prisluhnili prijetnim melodijam, v elik okr at so se pridružili in zapeli sk upaj z domačimi. Če Le v st ek ni igr al, so g a »pobar ali«, k daj bo spet igr al. Le v stk o vi so imeli lepe odnose s sosedi. T udi sicer so so sedje Le v stk u po - mag ali. Družin i so pomag al i pri t ežjih opr a vilih, ki so bila za Le v stk a ne v arna, saj nek at erih del ni mogel opr a viti zar adi in v alidnosti. Za ta dobr onamerna dela in za prijaznost , naklonjeno st sosedo v je bil neizmerno h v aležen in se nik oli ni pozabil zah v aliti tak o, k ot so mu finančne r azmer e do v olje v ale. Danici so ostali v lepem spominu sosedje St elet o vi, ki so imeli kr asen sa - do vnjak. Le v stk o v e otr ok e so v elik okr at po v abili, naj pridejo nabir at sadje. In ti so sosedo vim r ade v olje pomag ali pri vrtnih opr a vilih. Le v st ek je tudi po ustano vitvi podporneg a društv a z br at om Andr ejem še nadalje obisk o v al slepe po v sej Slo v eniji in jih v abil, naj se v članijo v društv o. Št e vilni, ki jih je pr epričal, da so se vpisali v društv o, so mu bili h v aležni, k ar so pok azali na r azlične načine. Gospod iz Štajersk e je v zah v alo družini v sak o jesen v času tr g atv e pošiljal gr ozdje. Le v st ek je pogost o v spr emstvu hčer e Danice obisk o v al prijat elje in znance, pri t em ni pozabil ostar elih, osamljenih slepih in slabo vidnih. R edno je hodil v dom star ejših občano v na P oljanski cesti. Obi - sk o v al je tudi osebe, potr ebne pomoči ali mor da le dru žbe, ki so ži v ele same in osamljene v hišah ali stano v anjih br ez družine, sor odn ik o v . V spomin pripo v e - do v alk e se je vtisnila gospa Nag lič, ki je ži v ela sama daleč od mesta v Vižmarjah in je bila njunih obisk o v zelo v esela. P ogost o sta se z v lak om peljala v Zagr eb. 31 Ar hi v skih dok ument o v očesne bolnišnice ni mogoče pr eg ledati zar adi Zak ona o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta, in ugot o viti, k aj je r esnično botr o - v alo nezgodi de v etletneg a Alojzija Le v stk a. 32 Datum por ok e in ime ne v est e sta pripisana k r ojstnemu datumu Alojzija Le v stk a. Gl. NŠ AL, ŽA Ribnica, Matične knjige, Krstna knjig a 1869–1912, sig. 04145: https://data.matricu la-online. eu/en/slo v enia/ljubljana/ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). 138 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions Le v st ek je zelo r ad hodil na sr ečanja s hrv aškimi k olegi. Z njimi so g a po v ezo v ali esper ant o, šah in zanimi v e r azpr a v e o t eža v ah slepih, o politiki, dogodkih po s v etu. V Zagr ebu je zelo r ad igr al šah, po pripo v edo v anjih naj bi pr emag al celo šahista Pir ca. Gr adič Okr og lo pri Kr anju je Z v eza slepih Jugosla vije ur edila k ot gorsk o klimatsk o okr e v ališče za slepe. P obudo za ur edit e v poslopja je dala Z v eza slepih Slo v enije, ki g a je imela v lasti od leta 1951. 33 V t o klimatsk o okr e v ališče je po izgubi sopr oge hodil na oddih v isk anju miru in tišine, r ad se je umaknil za ne - k aj časa pr ed v semi ne v šečnostmi, mogočimi in nemogočimi, ki jih je prinašalo ži v ljenje. Njego vi otr oci so g a pr a v r adi obisk o v ali v okr e v ališču, v časih so se tja podali s k olesi. K ot smo že omenili, je imela družina lepe odnose s sos edi. A k ot so v ži - v ljenju v edno izjeme, je imela Le v stk o v a družina t eža v e z bližnjo sosedo, ki jim ni bila naklonjena, pr ed v sem jo je motilo, da je Le v st ek z otr oki r edno hodil v cer k e v – k ar naj bi botr o v alo njeni nenaklonjenosti. V letu 1952 so se zade v e st opnje v ale do t e mer e, da si je želela pris v ojiti sobo v njiho vi hiši, kjer je do neda vna bi v al a Le v stk o v a ta šča. T e zade v e so bile zelo str esne za družino, a Le v - st ek je bil odločen t er je vztr ajal pri s v ojih stališčih in k ončno je t eža v e s sosedo r azr ešil družini v prid. V namen, da bi družini omogočil primerno ži v ljenje, se je Le v st ek odločil z lastnimi sr ed stvi k upiti na P ok opališki ulici del zemljišča, ki je bilo last gostil - ničarja Lasana. Na zemljišču si je ur edil pr ost or za tr afik o, kjer je k asneje pr oda - jal t obak. T obak je naba v ljal na T rubarje vi. Pri naba vi in pr e v ozu t obak a so mu pomag ali otr oci, pr ed v sem najstar ejša Danica. Očetu je pomag ala in skr bela za finančne zade v e naba v e, pr odaje t obak a in za pr a v očasno por a vna v o r ačuno v z do ba vit eljem t obak a. Le v st ek je v tr afiki pr odajal t obak in cig ar et e, ki so se v tistih časih pr odajale po k os ih. Dokler je bil v upor abi de nar za nak up t obak a, je bila pr odaja pr epr osta, saj je Le v st ek na otip ločil vr ednost bank o v ce v in k o v an - ce v . Ob zamenja vi denarja z boni ni mogel z otipom določiti vr ednosti bono v , k ar je bil vzr ok za njego v o pr edčasno upok ojit e v leta 1952. P o smrti očeta je tr afik o v zapuščino dobila hčer k a Danica, pr odala jo je gostilničarju Lasanu. P o pripo v edo v anju so lastniki gostilne v njej imeli skladi - šče za čist o perilo. Le v st ek je poleg tr afik e denar služil z izdela v o mr ež. S t em delom je v dru - žinski pr or ačun prispe v al še dodatne finance, da družin a ni čutila pomanjk anja. Izdelo v al jih je v nočnih ur ah, k o je družina leg la k počitk u. Pri post opk u za iz - dela v o mr ež je bilo tr eba mat erial namak ati in še z mokrim začeti plesti mr ežo. Zar adi zaht e vneg a, zamudneg a dela in neprimerneg a pr ost or a v hiši je Le v st ek poenosta vil način plet enja, tak o da je plet el mr eže z vrvjo, ki jo je k upo v al v V rv arni na T rubarje vi ulici. Ob plet enju je poslušal r adio, ki mu je v nočnih ur ah kr ajšal čas. Izdelk e je pr odajal podjetju DOM. Mr eže so se v pet desetih letih 20. st oletja upor abljale namest o današnjih plastičnih vr eč pri nak upih sadja in ze - lenja v e. Plet enja mr ež se je naučila mlajša hčer k a Ana. Kasneje sta sk upaj poleg mr ež za nak upe pletla tudi viseče mr eže za popoldansk o zibanje v senci dr e v es. V odstv o Za v oda Šk ofja Lok a g a je zapr osilo, da bi pr e vzel v odenje t ečaje v plet enja mr ež za slepe in slabo vidne. Pr ošnji se je z v eseljem odzv al. V ži v ljenju se dogodki pr epletajo, sr ečni in manj sr ečni, celo tr agični. Ne - k at er e med njimi je gospod Le v st ek s s v ojo ži v ljenjsk o ener gijo uspešno pr ebr o - dil in r azr ešil, medt em k o so bili nek at eri za njego v o čut ečo dušo pr ehudi. 33 P o drugi s v et o vni v ojni se je skr b za slepe r azširila. Že leta 1946 so na občnem zboru r azpr a - v ljali o možnosti oddiha in let o v anja slepih. Z v eza se je trudila za d v e klimatski zdr a vilišči – let o višči, in sicer na morju in na Gor enjsk em. P o dolgoletnem isk anju so našli d v e primerni let o višči na morju in v hribih: v Izoli in Okr og lem pri Kr anju. Gl. Br eznik: Domo vi oddiha, str . 177–181. 139 Letnik 47 (2024), št. 1 Med št e vilne manjše incide nt e v ži v ljenju Le v stk a, v seh nismo opisali, je sodil pripetlja j z učenci osno vne šole Vide Pr eg ar c, ki so Le v stk a opetnajstili, a je niso odnesl i br ez k azni. Le v st ek je zade v o zelo pr epr ost o r azr ešil, odšel je na omenjeno šolo in se pogo v oril z r a vnat eljem. Na podlagi njuneg a r azgo v or a je r a vnat elj pr ed vide v al, k at eri f antje bi bili zmožni tak e lumparije. Pripeljal jih je v zbornico k Le v stk u, ki je nepridipr a v e pr epoznal po g lasu. Ti učenci so že tak o delali pr eg la vice pedagošk emu k adru, a tudi sicer so imeli gr do na v ado Le v stk o - v e otr ok e zmerjati z neprimernimi izr azi. S šolo V ide Pr eg ar c Le v stk a v eže še en dogodek. K ot smo že omenili, je bil na v dušen nad esper ant om. Menil je, da bi bilo s t em jezik om mogoče po v ezati med seboj r azlične nar ode. R a vnat elju šole je pr edlag al, da bi or g anizir al t ečaj esper anta na šoli. Njego v a ideja ni obr odila sado v , k er je bilo za t ečaj pr emalo zanimanja. Dv a tr agična dogodk a v dru žini sta vpli v ala tudi na psihično in zdr a v stv e - no stanje Alojzija Le v stk a. Gospa Le v st ek je bolehala dlje časa. Njeno zdr a v stv e - no stanje se je po por odu d v ojčk o v zelo poslabšalo. Le v st ek je bil zelo pozo - r en in je marsik at er o gospodinjsk o delo opr a vil namest o žene. A žal je bolezen napr edo v ala in je botr o v ala njeni pr ezgodnji smrti leta 1956. T o je bil za v so družino hud udar ec, pr ed v sem za Le v stk a sameg a. Ob t ej hudi izgubi je doži v el ži v čni zlom, k ar nek aj časa je bil na zdr a v ljenju. V t em t ežk em obdobju so otr oci, stari 14 in 12 let , br ez mame in očeta skr beli sami zase . Otr oci so bili že zgodaj na v ajeni post oriti v se ob bol ni mami in pomag ati slepemu očetu. K o je bil oče na zdr a v ljenju, so g a otr oci r edno obisk o v ali. Drugi usodni dogodek za Alojzija Le v stk a je bila sino v a bolezen. Kmalu po t em, k o se je sin Alojzij-Lojz e leta 1969 vrnil od v ojak o v , je zbolel. K er je bil sla - bot en, so g a nemudoma spr ejeli v bolnišnico. Družina je upala na dober r azplet , a upanje kmal u splahnelo, k ajti v mesecu f ebruarju so iz bolnišnice spor očili, da zanj ni nobeneg a upanja v eč. Na podlagi natančnih pr eg ledo v pacienta so ugo - t o vili, da ima le v k emijo. Do mače je ta no vica zelo prizadela, za Le v stk a je bila pr ehuda, tak o g a je pr etr esla, da je od žalosti umr l, in sicer 8. f ebruarja 1969. 34 V mesecu juniju ist eg a leta je pr eminil tudi sin Alojzij-Lojze. Zaključek Kak o t o, da sta Le v st ek in Do linar u videla nujnost društv a? Pr eden zaklju - čimo s prispe v k om, bi mor da omenili izobr aže v anje slepih na a v strijskih za v o - dih, da bi si mor da lažje pr edsta v ljali željo in vztr ajnost d v eh slepih pletarskih mojstr o v po ustano vitvi slo v ensk eg a društv a. Izobr aže v anje slepih na a v strij - skih za v odih se je začelo že v 19. st oletju in se je dok aj hitr o r azvijalo t er kmalu doseg lo r a v en r ednih a v strijskih osemletnih osno vnih šo l. Slepi, ki so k ončali v se njim namenjene st opnje izo br aže v anja, so bili got o v o za tist e čase dobr o izobr a - ženi. Njiho v o znanje je bilo enak o vr edno znanju otr ok, ki so k ončali osemletno šolanje na ljudskih šolah. Iz ohr anjeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a Deželne v lade za Kr anjsk o t er Deželneg a zbor a in odbor a za Kr anjsk o 35 la hk o sklepamo, da je bilo izobr aže v anje slepih v a v strijskih za v odih zelo k ak o v ostno. Ob k oncu 19. st oletja je tr aja lo od še st do osem let ali dlje, saj so dijaki po k ončanem osemletnem izo - br aže v anju lahk o ostali v za v odu še d v e leti. V t em obdobju so v šoli pridobljeno 34 Pripis v r ojstno matično knjigo – datum smrti Alojzija Le v stk a. Gl. NŠ AL, ŽA Ribnica, Matične knjige, Krstna knjig a 1869–1912, sig. 04145: https://data.matricu la-online.eu/en/slo v enia/ ljubljana/ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). 35 SI A S 33, Humanitarni za v odi, ubožne zade v e r eg. f asc. 18/3 in ustano v e za slepe - k on v olu - ti: št .129 , 27/IV , V , VI, VII, VIII, IX, X/XI, XII/XIII; SI A S 38, ustano v e in patr onati III: III/36, III/36/38, III/37, III/38, šk. 298–299. 140 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions r očno spr etnost še dopolnili in ob k oncu pr ejeli še pomočnišk o spriče v alo. Za slo v ensk e otr ok e, ki so bili izbr ani na podlagi r azpisa in so jim podelili štipen - dije za obisk o v anje a v strijs kih za v odo v , po vrnitvi dom o v ni bilo perspekti v e. Št e vilni, ki so se vrnili v domo vino, so imeli t eža v e, saj je bil slo v enski tr g nasi - čen z iz delki domače obrti, ki je slepim pr edsta v ljala hudo k onk ur enco. T eža v a je bila tudi ta, da mojstri niso želeli zaposliti slepih in slabo vidnih, kljub potr dilu o opr a v ljenem pomočnišk em izpitu. 36 Nek at eri r edki posamezniki s podr očja Kr anjsk e so ostali v A v striji zar adi boljših pogoje v dela in oskr bo v alnih za v odo v za star ejše oskr bo v ance, ki so star ejšim slepim, delo vno sposobnim od 20. leta dalje nudili v so podpor o. V odstv o za v oda je oskr bo v ancem nudilo pr enočišče, hr ano t er naba v o mat eriala in or odja. Izdelk e oskr bo v ance v je v odstv o tržilo, z denarjem je namr eč pokrilo potr ebe vzdrže v anje za v od a. Žal tak eg a za v oda na podr očju Slo v enije ni bilo. Ti, ki so se vrnili v domo vino, se niso v dali v usodo. V ar hi v sk em gr adi vu najdemo njiho v e pr ošnje za podpor o pri nak upu or odja, pri nar očilu pisalneg a pribor a, posamezniki so zapr osili za občinsk o podpor o. 37 Glasbeno nadarjeni so želeli nadalje v ati izobr aže v anje na k onserv at oriju, za t o so potr ebo v ali finančno podpor o. Dolinar in Le v st ek sta z znanjem in izk ušnjami, ki sta jih dobila v času izobr aže v anja v a v strijsk em za v odu v Gr adcu, kmalu po vrnitvi v domo vino u videla, da bi bilo tr eba tudi v no v onastali drža vi poskr beti za slepe in jim po - mag ati z ustano vitvijo društv a slepih. V A v striji so bili slepi samo or g anizir ani v društvu, ki je delo v alo tudi v Ljubljani, a v t o nemšk o društv o Slo v enci niso bili v članjeni, mor da posamezniki. Zat o sta Le v st ek in Dolinar na t em podr o - čju or ala ledino. V ta s v oj pr ojekt sta v ložila v elik o truda, odr ek anja, časa, saj sta na s v oji poti po Slo v eniji osebno obisk ala v se slepe t er jih pr epriče v ala in na v duše v ala za zamisel. V popot o v anje po Slo v eniji nista v ložila le s v oje ener gi - je, na v dušenja, v ložila sta tudi s v oja finančna sr edstv a. Z ustano vitvijo društv a je bil položen t emeljni k amen za pomoč slepim. Društv o je imelo pomembno v logo, saj je prispe v alo ali v saj sk ušalo izboljšati takr atne zelo slabe r azmer e slepih, kljub slabim finančnim r azmer am društv a. Prv o po v ojno na v dušenje in pripr a v ljenost posameznik o v – dobr otnik o v pomag ati in v alidom je splahnelo. Društv o se je v sa leta zelo trudilo zbr ati do v olj denarja, sk ušalo je pr epozna v ati potr ebe slepih in jim pomag ati v v sak danjem ži v ljenju, mnogokr at je pomag a - lo z nas v eti pri ži v ljenjskih odločitv ah in nudilo t ehnično str ok o vno podpor o, s podpor ami je pomag alo slepim ublažiti r e v ščino. P odporno društv o slepih, ustano v ljeno leta 1920, je pr a vni pr edhodnik današnje Z v eze društ e v slepih in slabo vidnih Slo v enije. 36 Sk aberne: Skr bstv o za slo v ens k e slepe v bi v ši A v striji, v se do leta 1918, str . 9; Serše: Skr b za slepe v slo v enski zgodo vini t er v log a Mink e Sk aberne pri or g anizaciji izobr aže v anja slepi in slabo vidnih, str . 33. 37 Dv a primer a: Iv ana Murn je šo lanje k ončala z odličnim uspehom . Bila je nadarjena, dobila je tudi pripor očila, a zaposlitv e ne. Njena pr ošnja je bila za vrnjena z zapisom: »Tudi če je še tako na darjena in je pohvaljena in je dosegla najvišje, najboljše uspehe, se ti uspehi ne morejo kosati z najboljšimi … « Iv ana Murn je ena izmed pr osilce v za pisalni pribor . (SI A S 38, III/3 6, šk. 290, spis 13242/1898 .) Štiriind v ajsetl etna Alberta Kattauer je obisk o v ala sedem let linški za v od za slepe. P o k onča nem izobr aže v anju se je vrnila v Ljubljano. Sama se ni mog la pr eži v ljati, kljub izobr azbi. Oče je vzdrže v al družino. Leta 1900, k o je oče umr l, je bila prisiljena zapr o - siti za podpor o. Dobila je podpor o magistr ata v višini 40 kr on. (SI A S 38, III/36, šk. 290, spis 13377/1900 in 9969/1900.) Gl. tudi Serše: Odnos družbe do slepih in slabo vidnih na Kr anj - sk em v 19. st oletju, str . 176–177. 141 Letnik 47 (2024), št. 1 ARHIVSKI VIRI Arhiv Republike Slovenije • SI A S 33, Dež elna v lada v Ljubljani. • SI A S 38, Dež elni zbor in odbor za Kr anjsk o. • SI A S 68 , Kr alje v sk a ba nsk a upr a v a dr a v sk e bano vine, Upr a vni oddelek, Serija društv enih pr a vil. • SI A S 146 0, Za v od za slepo in slabo vidno mladino Ljubljan a. ČASOPISNI VIRI Helen K eller v Ljubljani. V : Jutro : dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko , 4. 7. 1931, št . 151, str . 2. Jur ásek, Gabrijel; Dolinar , F r anc; Sch w entner , F r anc: P omag ajt e, pomoč nujna! V : Slovenec : politični list za slovenski narod , 4. 2. 1922, št . 28, str . 5. Prisr čen spr ejem Helene K ellerje v e v Ljubljani. V : Jugoslovan , 4. 7. 1931, št . 151, str . 3. LITERATURA Br eznik, Mimi: Domo vi oddiha . V : Svetloba izpodriva temo : zbornik slepih Slove- nije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljana: R epubliški odbor zv eze slepih Slo v enije, 1969, str . 177–181. Br eznik, Mimi: Slepi Slo v enije med obema v ojnama. V : Svetloba izpodriva temo : zbornik slepih Slovenije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljana: R epubliški odbor zv eze slepih Slo v enije, 1969, str . 14–22. K obal, Josip: R azv oj in stanje slepstv a v kr alje vini SHS. V : Popotnik XLIV (1923), št . 3–4, str . 80–85. K ozle v čar , Jože: Esper ant o – slepim pot v s v et . V : Svetloba izpodriva temo : zbor- nik slepih Slovenije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljan a: R epubliš ki odbor zv eze slepih Slo - v enije, 1969, str . 307–311. Serše, Alek sandr a: Odnos družbe do slepih in slabo vidnih na Kr anjsk em v 19. st oletju. V : Arhivi 36 (2013), št . 1, str . 171–181. Serše, Alek sandr a: P odporno društv o slepih. V : Tradicija za prihodnost (ur . Sanja Gr obo v šek in Blaž Mihelič idr): Ljubljana: Z v eza društ e v slepih in slabo vidnih Slo v enije, 2015, str . 13–26. Serše, Alek sandr a: Skr b za slepe v slo v enski zgodo vini t er v log a Mink e Sk aberne pri or g anizaciji izobr aže v anja slepi in slabo vidnih. V : Minka Skabernè : (1882-1965) : pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe (ur . P etr a T est en in Saša P oljak Ist enič). Ljubljana: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2018, str . 31–43. Sk aberne, Mink a: Skr bstv o za slo v ensk e slepe v bi v ši A v striji, v se do leta 1918. V: Svetloba izpodriva temo : zbornik slepih Slovenije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljana: R epubliški odbor zv eze slepih Slo v enije, 1969, str . 9–13. SPLETNI VIRI Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, Ž upnijski ar hi v Ribnica, Matične knjige, Krstna knji - g a 1869–1912, sig. 04145: https://data.matricula-online.eu/en/slo v enia/ljubljana/ ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). VIRI IN LITERA TURA 142 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions Šk ola za učenik e ošt ećenog vida V eljk o R amadano vić: https://sr .wikipedia.or g/ sr-el/%C5%A0k ola_za_u%C4%8Denik e%20o%C5%A1t e%C4%87enog_vida_V eljk o_ R amadano vi%C4%87 (dost op: 14. 3. 2024). V eljk o R amadan o vić: https://sr .wikipedia.or g/sr-el/%D0%9 2%D0%B5%D1%9 9%D0%B A%D0%BE_%D0%A0%D0%B0%D0%BC%D0%B0%D0%B4%D0%B0%D0 %BD%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B (dost op: 12. 3. 2024). AL OJZIJ LEV S TEK 1900–1969, INITIA T OR OF THE ES T ABLISHMENT OF THE SUPPOR T SOCIETY F OR THE BLIND The paper pa y s tribut e t o the social acti vist w ho initiat ed the establish - ment of the Support Society f or the Blind, the first (disabled) society f or persons with special needs in Slo v enia, and at the same time ad v ocat ed the spr eading of the use of Esper ant o among the blind and sig ht impair ed. Alojzij Le v st ek w as born on Ma y 28, 1900, in the village Goriča v as near Ribnica, and died in Ljubljana on F ebruary 8, 1969. He became blind at an ear l y age. He complet ed his studies at the Institut e f or the Blind in Gr az. Alojzij Le v s - t ek r eturned t o his homeland shortl y aft er the First W or ld W ar , w hen blind and sig ht impair ed indi viduals fr om A ustrian institutions start ed t o r eturn t o the new l y established stat e of the Kingdom of Ser bs, Cr oats, and Slo v enes. The period betw een the tw o w ars w as v ery rich and cr eati v e f or Alojzij Le v st ek; it w as the most pr oducti v e part of his lif e. F r om the scant inf orma - tion f ound in published articles and ar chi v al mat erials, w e can conclude that he w as an e x ceptional pers on, tir eless and selfless in his pursuits. He acti v el y participat ed in the establishment of the Support Society f or the Blind, per haps e v en being the main initiat or of its establishment . He got the idea t o start the association fr om F r anc Dolinar , a friend during his time stud ying in Gr az. The y w er e the first in this field. The y committ ed themsel v es complet el y —sacrificing a gr eat deal of time, ener gy , and e v en mone y . The y made personal visits t o e v ery blind indi vidual, persuading and moti v ating them t o f or m an association. Their eff orts paid off, as the Support Society of the Blind w as established b y the blind tw o y ears aft er the w ar . The gr ound w or k f or aiding the blind w as established with the association 's inception. As an enthusiastic Esper ant o speak er , he or g anised classes f or the blind and vigor ousl y pr omot ed the language 's use among them. In addition, he acti v e - l y w or k ed t o link Slo v enian Esper antists with other speak ers of the language in Y ugosla via and be y ond. He w as also the first blind Slo v enian t o start pr omoting the use of Esper ant o among the blind. He w as a member of the Int ernational Association of Blind Esper antists. He w as one of the or g aniser s of the IX. Congr ess of Y ugosla v Esper antists, w hich t ook place in Ljubljana in 1936, and he acti v el y eng aged in the or g an - ising committ ee. With his contributions, he also participat ed in the mag azine Esper ant e Ligilo, w her e he published r eports and articles about the mo v ement of Slo v enian blind Esper ant ists. In Zemun, he w as the dri ving f or ce behind the establishment of a chess club f or the blind. The Second W or ld W ar int errupt ed his pr oducti v e labo ur . Aft er the w ar , despit e his gr eat desir e, he w as not f ortunat e enoug h t o r e vi v e the acti vities of the Esper ant o gr oup f or the blind. SUMMAR Y 143 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Slo v enija, og lejski patriar hat , sr ednji v ek, gener alni vik arji in vizitat orji, r elikvijski pečati, pečat enje pos v etitv enih listin Key-words: Slo v enia, patriar chat e of A quileia, Middle Ages, vicars- gener al and visit ors, r elic seals, sealing of chart ers of dedication 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 736.3:27-722(497.4)"11/15" 736.3:27-523.45(497.4)"11/15" Pr ejet o: 8. 4. 2023 O uporabi pečatov pri posvetitvah cerkva in oltarjev v srednjem veku na Slovenskem* J ANEZ HÖFLER zasl. pr of. ddr . Filozof sk a f ak ult eta Uni v erze v Ljubljani, Ašk er če v a 2, SI-1000 Ljubljana e-pošta: janez.hoefler@ff.uni-lj.si Izvleček Pr eg led listin, ki so jih izdali pos v eče v alci cer kv a in olta rje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, pr et ežno gener alni vik arji og lejsk eg a patriar ha ali drugi nje - go vi pooblaščenci, pok aže r azlik e pri pečat enju. Ugot o v ljeno je bilo, da so tisti, ki so imeli status gener alneg a vik arja, listine pečatili s s v ojim pečat om, medt em k o so jih tisti, ki so bili le sufr ag ani in vizitat orji, pečatili s patri - ar ho vim. Slednji, br ez statusa gener alneg a vik arja, so se v cesarsk em delu patriar hata (a parte Imperii) poja vili šele v osemdesetih letih 15. st oletja in so sčasoma pr e v ladali. Prvi je bil P et er Car lo, šk of šk ofi je Caor le ob se v erno jadr anski obali, ki je v letih 1485, 1486 in 1487 pr epot o v al K or ošk o, Kr anj - sk o in Štajersk o južno od r ek e Dr a v e. Sklepamo, da je tak o v eljalo tudi za pečat enje r elikvij, ki so jih pos v eče v alci v sta v ljali v oltar . Tisti, ki niso imeli statusa gener alneg a vik arja, so r elikvije pečatili s patriar ho vim pečat om. Abstract ON THE USE OF SE AL S IN THE DEDICA TION OF CHUR CHES AND AL T AR S IN THE MIDDLE A GES IN SL O VENIA * An o v erview of the chart ers issued b y consecr at ors of chur ches and altars in the Middle Ages in Slo v enia, mainl y vicars gener al of the P atriar ch of A q - uileia or other of his pr o xies, sho w s diff er ences in sealing. It w as not ed that those w ho had the status of vicar-gener al sealed the r ecor ds with their o wn seal, w hile those w ho w er e onl y suffr ag ans and visit ors sealed them with that of the pat riar ch. The lat t er , without the status of vicar-gener al, appear ed in the imperial part of the patriar chat e (a part e Imperii) onl y in the 1480s and e v entuall y pr e v ailed. Th e first w as Pietr o Car lo, bishop of Caor le on the northern A dri atic coast , w ho tr a v elled thr oug h Carinthia, Carniola, and Sty - ria south of the Dr a v a Ri v er in 1485, 1486, and 1487. W e can thus deduce that this also applied t o the sealing of the r elics that the consecr at ors placed inside the alta r . Those w ho did not ha v e the status of vicar-gener al sealed the r elics with the patriar ch 's seal. * S t em prispe v k om podpisani dopolnjujem s v ojo monogr afijo, pos v ečeno delo v anju og lej - skih gener alnih vik arje v in drugih patriar ho vih pooblaščence v na Slo v ensk em v poznem sr ednjem v ek u; g l. Höfler: Generalni vikarji (prv a, tisk ana izdaja 20 18). Za podatk e iz bi - ogr amo v posameznih patriar ho v , za k at er e vir a tu ne na v ajam, g l. v citir ani publik aciji prilogo A, str . 99–102 144 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions Leta 20 09 so med obno v o podružnične cer kv e s v . Martina v Žir o vnici – pr a vzapr a v v sosednjih Mostah – r azdejali izvirno sr ed nje v ešk o menzo g la vne - g a oltarja. P oseg je bil iz spomenišk o v arstv enih r azlogo v izjemno spor en, a je postr egel s pr esenečenjem: med demolir anjem so našli d v a pečata, s k at erima so bile zapečat ene r elikvije, ki sta jih pos v eče v alca oltarja vnesla v oltarno men - zo. Pripadala sta pičensk emu šk ofu Got eboldu (omenje n leta 1136), gener alne - mu vik arju patriar ha P er egrina I., in og lejsk emu patriar hu Janezu Sobiesla vu Mor a v sk emu (1387–1394). 1 K ot je podpisanemu znano, so tak šne najdbe iz obdobja sr ednjeg a v ek a pri nas izjemno r edk e. P omembna je bila najdba pe - čata eneg a od obeh pičenskih šk of o v z imenom P opon (ok. 1185/1187–1202 ali 121 4–1220) leta 1964 na V elikih Malencah, ki je dok azo v ala, da je t o nek daj sporno mejno območje južno od Kr k e v t em času že so dilo pod og lejsk eg a pa - triar ha in s t em znotr aj meja Kr anjsk e. 2 Drugi tak šen primer izvir a iz cer kv e s v . T r ojice v Hr ast o v ljah. Gr e za r elikvijsk o posodico z letnico 1478, zgor aj zapeča - t eno s pečat om pičensk eg a šk of a P ask azija iz Gr ačišća, in z lističem, ki spor oča, da je ta zadnji dan maja leta 1480 pos v etil cer k e v in tri oltarje v njej. 3 Že leta 1963 so tak še n pečat našli na R a vnah na K or ošk em, in sicer k ono vijsk eg a šk of a Sebastijana Nascimbena v oltarju na e v angeljski str ani tamk ajšnje podružnične cer kv e s v . Ant ona, a takr at ta najdba ni bila obja v ljena. 4 Nascimbeno, gener alni vik ar patriar ha Dominik a Grimanija, se je v t eh kr ajih po v sej v erjetnosti mudil na pozn o pomlad ali poleti leta 1498. 5 V primeru žir o vniških pečat o v s prvim, Got eboldo vim, ni t eža v . P oleg omembe iz leta 1136, k o se Got ebold poja vi k ot priča v potr ditv eni listini patriar ha P er egrina I. za samostan v Možnici, 6 je zna - no, da je leta 1142 sk upaj s patriar hom P er egrinom pos v etil Marijino cer k e v na Bitnjah v Bohinju. 7 S pečat om Janeza Mor a v sk eg a poltr etje st oletje pozneje pa nast opi t eža v a. Smo v druge m obdobju, k o se lahk o vpr ašamo, ali je mogoče, da bi ta k o v elik cer kv eni gospod takr at pos v etil malo, nepomembno cer k e v v zak o - tnem pr edelu patriar hata. Mor da je pr a v zar adi t eg a a vt or obja v e o najdbi t eh pečat o v sklepal, da cer kv e ni pos v etil patriar h osebno, marv eč njego v gener alni vik ar Henrik Wildenst einski, sicer tržaški šk of, in pri t em upor abil njego v pe - čat . 8 T ak šno sklepanje se je podpisanemu zar adi omenjenih pečat o v pičenskih šk of o v zdelo ner azumno. Zak aj naj bi Wildenst einski, če je r es pos v etil cer k e v , ne upor abil s v ojeg a, ki g a je got o v o imel? 9 Naknadno se je izk azalo, da je tržaški šk of k ot pos v eče v alec cer kv a v patriar hatu v saj v enem dok umentir anem pri - meru upor abil s v oj in ne patriar ho v pečat . T o se je zgod ilo ob pos v etitvi cer kv e s v . R uperta v Mačah (Matschach) na K or ošk em 17. sept embr a 1391. 10 V t em pri - meru si cer ne gr e za pečat enje r elikvij, v endar se bo v nadalje v anju pok azalo, da je pos v eče v alec, ki je pečatil pos v etitv eno listino, s s v ojim pečat om pečatil tudi r elikvijsk o posodico, četudi ne z istim. 11 1 Nadr obno por očilo o najdbi Am br ožič: Cer kv eni pečati, str . 235 in dalje. 2 Mikla v čič: Pr emik. 3 Zadnik ar: Hrastovlje , str . 57 in f ot ogr afija na str . 147. 4 Skit ek: Guštanj , str . 245–246. 5 H öfler: Generalni vikarji , str . 83. 6 Listina 24. se pt ember 1136 (p o); K os: Gradivo , str . 78–79, št . 129. 7 H öfler: O prvih cerkvah , str . 217–218. 8 Ambr ožič: Cer kv eni pečati, str . 238–239. Zar adi aktualneg a dog ajanja – priključit e v ok oliša R at eč iz k or ošk e župnije Marije na Zilji kr anjsk ogorski župniji – naj bi se t o zgodilo poleti leta 1390. 9 H öfler: Generalni vikarji , str . 11. 10 Listina z dne 19. sept embr a 1391 v KLA A UR A T -KLA_418-B- A_563_St; Höfler: Generalni vi- karji , str . 47; f ot ogr afija v https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418 - -B- A_563_St/chart er (dost op: 2. f ebruar 2024). Cer k e v je šk of pos v etil 17. sept embr a, 19. sep - t embr a pa ji je s t o listino, izdano v Beljak u, podelil še odpustk e. P ečat je sicer odpadel, v endar je v besedilu zapisano, da je listina pečat ena nostri pontificalis sigilli . 11 Na not orično vpr ašanje, ali so pos v eče v alci pečatili r elikvije z istim pečat om k ot pos v etitv e - ne listine, ni enotneg a odgo v or a. Glede na njuno v elik ost in sr ediščno upodobit e v lahk o za 145 Letnik 47 (2024), št. 1 Pr eden nadaljujemo, se mor amo vpr ašati o ok oliščinah, ki bi lahk o pri v edle patriar ha Janeza na r ado v ljiški k onec. V t em času og lejski patriar - hi že dolgo niso prihajali na ozemlje patriar hata zunaj F ur lanije in so za pontifik alna opr a vila, k ot je pos v eče v anje cer kv a in oltarje v , pošiljali s v oje gener alne vik arje. V endar so se pri nas poja vili, če so čez naše ozemlje pot o v ali k am dlje na tuje. T ak o v emo, da se je patriar h Ludo vik della T orr e (1359–1365) v času hudih spopado v z v oj v odom R udolf om IV . H absburškim sept embr a leta 1361 čez Kr anjsk o in Štajersk o podal na Dunaj, da bi z njim sklenil dogo v or , a so g a tam zadržali k ot talca. O t em, da je pot o v al sk ozi naše kr aje, go v ori podat ek, da so g a na poti pr ed Ljubljano or opa - li v oj v odo vi podaniki in mu med drugim od vze - li pečatnik in v arnostna pisma. 12 Za njego v eg a drugeg a naslednik a, patriar ha Filipa d' Alençona (1381–1387), je znano, da je leta 1384 bi v al v Celju, kjer je 3. maja za Hermana I. Celjsk eg a iz - dal tri listine. 13 Kaj g a je pri v edlo v Celje, ni t ež - k o ugot o viti. V isk anju za v eznik o v zar adi hudih tr enj v F ur lan iji je okt obr a 1383 odpot o v al na Ogrsk o h kr aljici Elizabeti, v do vi kr alja Ludo vik a I. Anžujsk eg a, in se pri vr ačanju na pomlad na - slednje let o usta vil v Celju. 14 Ali imamo k ak šno tak šno oporn o t očk o tudi za patriar ha Janeza Mor a v sk eg a? Se v eda. T udi njego v o v ladanje so v F ur la niji zaz namo v ali spopadi z njego vimi naj - hujšimi so vr ažniki Benečani in njiho vimi fur - lanskimi pri vrženci. Spor azum z Benetk ami 21. pečata šk of a Got ebolda (pr emer 53 mm) in patriar ha Janeza (43 mm) domne v amo, da sta služila tudi za pe - čat enje listin. Kar zade v a salzburšk o metr opolijo, sta ohr anjena le d v a primer k a r elikvijskih pečat o v , oba iz prv e v la da vine la v antinsk eg a šk of a Lo vr enca Licht en - beršk eg a (1424– 1433), oba okr og la in manjša (pr emer a 30 oz. 17 mm) in s par om gr bo v v sr edini, medt em k o je pečat , ki g a je šk of upor abljal za pečat enje listin, v ečji (pr emer 46 mm) in v sr edini bolj k omplek sno zasno v an, z upodobitvijo Mat er e božje z de t et om in njeg a same- g a. Gl. https://g ams.uni-gr az.at/o:epis.la-29 ; https:// g ams.uni-gr az.at/o:epis.la-30 ; https://g ams.uni-gr az. at/o:epis.la-31 (d ost op: 31. januar 2024). T udi r elikvij - ski pečat Sebastij ana Nascimbena z R a v en na K or ošk em, o k at er em bomo še go v orili, ni bil isti, k ot so pečati na njego vih listinah. Na drugi str ani pa je pečat , s k at erim je pasa v ski pomožni šk of Andr eas Gallici pr ed let om 1430 pečatil r elikvije, ki jih je v sta vil v oltar k apele na gr adu Str eitwiesen v Spodnji A v striji, v ečji (pr emer 40 mm) in tak šen, da je z njim lahk o pečatil tudi listine; T a - r ocsa y: Das R eliquieng las, str . 118. 12 T o v emo iz patriar ho vih na v od il fur lanskim odposlan - cem k madžarsk emu kr alju Ludo vik u I. Anžujsk emu, v k at er em je opisano, k aj se je patriar hu dotlej dog ajalo; Zahn: Austro-Friulana , str . 141, 160–161. 13 V se v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/4339–4341. 14 P aschini: Storia , str . 19. Pečat enega od pičenskih škofov po imenu Poppo (ok. 1185/1187–1202 ali 1214–1220). V sredini za ta čas običajna upodobitev škofa v pontifikalni opravi, sedečega frontalno na faldistoriju. (Vir: Miklavčič, Premik kranjske meje ob spodnji Krki v 12. stoletju) Pečat oglejskega patriarha Janeza Sobieslava Moravskega (1387–1394). Patriarh je prikazan v tradicionalni frontalni postavitvi, le da tokrat sedi na prestolu in je njegov lik slogovno posodobljen. (Vir: Ambrožič, Cerkveni pečati) 146 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions f ebruarja 139 1 je prinesel nek aj miru, in patriar h se je odločil, da v t em času odpotuje na Češk o k s v ojim polbr at om in br atr ancem iz r odu Luk semburžano v . Na pot se je podal v dneh po 5. mar cu 1391 in se vrnil okt obr a ist eg a leta. 15 To pomeni, da je na r ado v ljiški k onec lahk o za vil na začetk u poti meseca mar ca ali pri vr ačanju v okt obru. R azlog za t o se v eda ni bila pos v etit e v cer kv e v Žir o vni - ci, marv eč obisk njego v eg a podpornik a, gr of a F riderik a III. Ort enburšk eg a, na W aldenbur gu, star em Lipniš k em gr adu pri R ado v ljici, sicer f e v dalneg a gospoda r ado v ljišk eg a k onca in od v etnik a tamk ajšnjih cer kv a. Ort enburžana je s t em pa - triar hom po v ezo v alo tudi t o, da mu je slednji malo pr ej, 8. decembr a 1390, na s v ojem gr adu Soffimber go v F ur laniji potr dil izločit e v ok oliša R at eč iz k or ošk e župnije Marija na Zilji in njego v o pripojit e v župniji v Kr anjski Gori, ki je bila pod Ort enburžano vim patr onat om. 16 Da bi žir o vniš k o cer k e v pos v etil Henrik Wildenst einski, gener alni vik ar patriar ha Janeza Mor a v sk eg a, in ne patriar h sam, g lede na po v edano t or ej ne bo držalo. Kljub t emu misli, da so cer kv e pos v eče v ali patriar ho vi pooblaščen - ci in pri t em – četudi s šk of o v skim pos v ečenjem – upor abljali patriar ho v in ne s v oj pečat , ni k ar tak o za vr eči. T o se je v r esnici dog ajalo in je r azvidno že iz obja v ljenih pos v etitv enih listin. T ak o je k aprulanski šk of (šk of šk ofije Caor le pri Benetk ah) Danijel de R ubeis listino ob pos v etitvi podru žnične cer kv e s v . Nik o - laja v Je pr ci (župnija Sor a) 13. junija 1517 pečatil z okr og lim pečat om patriar ha in k ar dinala Dominik a Grimanija. 17 Enak o d v e leti poz neje, 16. maja 1519, k o je de R ubeis pos v etil v éliki oltar in oba str ansk a v cer kvi s v . Jurija na V olči v P oljanski dolini. 18 S patriar ho vim pečat om je pos v etitv ene listine pečatil tudi njego v pr edho dnik Hier onim de F r anciscis, šk of k or onski (imeno v an po naslo v - ni šk ofiji v kr aju Cor onea v Gr čiji ob K orintsk em zali vu), npr . ob prvi pos v etitvi omenjene cer kv e s v . Jurija na V olči in njenih tr eh oltarj e v leta 1502 ali 1507. 19 K olik or je ohr anjenih Hier onimo vih pos v etitv enih listin, 20 so v se pečat ene z vi - sečim okr og lim pečat om patriar ha Dominik a Grimanija. Hier onim je Grimanije v pečat upor abil celo za listino, izdano 28. sept embr a 1502, s k at er o je kr anjsk e- 15 P aschini: Storia , str . 73; nadr obnosti zdaj Schmidt: John of Moravia , str . 140–143. 16 Da je bil F ride rik III. Ort enburški g lobok o vplet en v dog ajanje v patriar hatu, priča dejstv o, da je po smrti Janeza Mor a v sk eg a leta 1394 za njego v eg a naslednik a sk ušal vriniti s v ojeg a s v ak a Ludo vik a T eck a, a se mu t o takr at še ni posr ečilo; P aschini: Storia , str . 88. P od Janezo vimi nasledniki se je v log a F riderik a Ort enburšk eg a v F ur laniji še okr epila, dokler mu ni kr alj Sigi - smund Luk semburški leta 1411 po v eril naloge cesarsk eg a vik arja (upr a vit elja) za F ur lanijo. Manj znano pa je, da g a je pr ed t em, sept embr a 1410, v R ado v ljici v Sigismundo v em imenu obisk ala deleg acija njego v eg a polbr ata kr alja V enčesla v a z vpr ašanjem, ali bi bil pripr a v ljen spr ejeti funk cijo gener alneg a vik arja S v et eg a Rimsk eg a cesarstv a in kr alja Sigismunda za og lejsk o cer k e v in F ur lanijo. R egest gr of o v eg a pritr dilneg a odgo v or a R ado v ljica, 29. sept em - ber 1410; V alentinelli: Z ur Geschicht e, 1854 (1855), str . 272. 17 ... et ipsius reverendissimi domini domini cardinalis et patriarhe rotundi sigilli ; V olčjak: Listina o pos v etitvi, str . 77; izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 48 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine ). P atriar h Dominik Grimani se je 19. januarja 1517 sicer odpo v edal og lejski st olici v k orist s v o - jeg a nečak a Marina Grimanija, a je bil ta po vzdignjen v k ar dinala še le leta 1527. Gl.: https:// www .catholic-hier ar ch y .or g/bishop/bgrimanim.html (dost op: 18. f ebruar 2023). Pri t em je tr eba opozoriti na t o, da Og lej leta 1517 še ni prizna v al pripadnosti sorsk e župnije ljubljanski šk ofiji, ki si jo je pridobila šele leta 1545 s por a vnalno pogodbo s cist er cijani v V etrinju na K or ošk em. T o se zr cali tudi v listini, saj je šk ofijsk a pripadnost župnije (sancti Stepfani plebis Zayer Laibacensis [diocesis]) napisana sek undarno na r azur o, kjer je got o v o stalo aquilejensis diocesis ali k aj podobneg a. 18 T ušek: Sveti Jurij , str . 10–12 (Bernar da Jesenk o Filipič), f ot ogr afija listine še na zadnji str ani platnic; izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 63 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine ). V prv em primeru se je pečat , viseči, ohr anil, v drugem je izpadel iz skledice. 19 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 9 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine ), nedatir ana, pečat odpadel. Hier onim se je na Gor enjsk em dok umentir ano mudil sept embr a in okt obr a 1502 t er v saj od maja do a v gusta 1507; Höfler: Generalni vikarji , str . 86–87. 20 P opis Höfler: Generalni vikarji , str . 86–87. 147 Letnik 47 (2024), št. 1 mu župnik u Matiju Operti do v olil, da por abi del dohodk o v s v oje pr ebende za nak up zemljišča pri Kr anju onstr an K okr e. 21 Enak o v elja za pos v etitv ene listine Danijela de R ubeisa. 22 In tudi pri t em imamo en primer s patriar ho vim pečat om pečat ene listine, izdane 28. okt obr a 1518 v Beli P eči za župnik a pri S v . Andr eju v V r atih (Thör l), da lahk o zar adi množice v ernik o v ob pr azno v anju pos v etitv e cer kv e mašuje na pr enosnem oltarju zunaj cer kv e. 23 Kak o t o, da je – k ot je bilo po v edano na začetk u – ob t eh d v eh patriar ho vih pooblaščencih k ono vijski šk of (imeno v an po šk ofiji v kr aju K una via v se v erni Albaniji) Sebastijan Nascimbeno leta 1498 za pos v etit e v str ansk eg a oltarja v cer kvi na R a vnah upor abil s v oj pečat za pečat enje r elik vij in je tudi ohr anjene pos v etitv ene listine pečatil s s v ojim pečat om, začenši z listino o pos v etitvi cer - kv e s v . Marije Magdalene v Ot oščah pri P odnanosu 10 . f ebruarja 1496? 24 Od - go v or se skri v a v t em, k ak šno st opnjo pooblastila so ti pr ejeli od patriar ha. De R ubeis se v listinah običajno imenuje k ot (og lejsk eg a patriar ha it d.) visitator et suffraganeus generalis (za Jepr co 13. junij 1517), 25 samo suffraganeus (za V olčo 17. maj 1519) , 26 suffraganeus et visitator generalis (za župnik a v V r atih 28. ok - t ober 1518). 27 Z oznak o, da gr e za sufr ag ana, t o je patriar hu podr ejeneg a šk of a, in gener alneg a vizitat orja, se je podpiso v al tudi Hier onim de F r anciscis. 28 T udi Nascimbeno se je v s v ojih listinah naj v ečkr at označil k ot patriar ho v sufr ag an in v časih tudi k ot vizitat or . V endar je iz nek at erih zapiso v r azvidno, da je bil v eč k ot le t o. Giuse ppe V ale g a je u vrstil med og lejsk e gener alne vik arje v duho vnih zade v ah (in spiritualibus) , na t o funk cijo naj bi g a leta 1495 posta vil patriar h Nik olaj Donat o. 29 V listini z dne 3. junija 149 8, s k at er o je pr ot ok olir al pos v e - čenje podkloštrsk eg a opata Janeza v Beljak u, 30 se je Nascimbeno označil k ot ad pontificalia exercenda deputatus , k ar pomeni, da je bil odposlan za izv ajanje pontifik alnih opr a vil. Še v eč. K o je pr ebi v alcem P odturna, pr edmestja Gorice, 19. sept embr a 1497 do v olil izgr adnjo cer kv e s v . Sebastijana in R ok a, je opr a v ljal naloge og lejsk eg a gener alne g a vik arja sede vacante , t or ej v času izpr aznjeneg a sedeža patriar hata. 31 T o se je zgodilo po smrti patriar ha Nik olaja Donata 3. sep - t embr a 1497, k o njego v naslednik Dominik Grimani, na ta položaj imeno v an 13. sept embr a, še ni imel duho vnišk e or dinacije. 32 T o je pr ejel 21. mar ca 1498. Ge - ner alni vik ar sede vacante je v imenu st olneg a k apitlja upr a v ljal s patriar hat om, k ar pr aktično pomeni, da je nadomeščal patriar ha. T ak šna je podoba o Sebastijanu Nascimbenu. V endar se k asneje poja vijo nadr obnosti, ki t o podobo kv arijo. T ak o pr eseneti, da je zaščitno pismo, ki g a je Nascimbeno 17. sept embr a 1498 v Studenicah izdal tamk ajšnjim dominik ank am in v k at er em se je označil k ot in spiritualibus locumtenens , pečatil s patriar ho vim okr og lim pečat om. 33 Let o pozneje, 29. maja 1499, je Nascimbeno v Kr anju izdal 21 Listina v GMK , št . L37; K omata r: Kr anjski mestni ar hi v , str . 18–1 9. 22 P opis Höfler: Generalni vikarji , str . 90–95. 23 Listina v KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1845_St/chart er (dost op: 30. januar 2024). De R ubeis v t em pri meru ni upor abil patriar - ho v eg a visečeg a pečata, marv eč njego v mali okr og li pečat (rotundi minoris sigilli) , vtisnjen v papir . 24 ... et nostri Pontificalis sigilli appensione iussimus debite communiri ; listina v župnijsk em ar hi vu P odnanos, pečat odpadel; Höfler: Generalni vikarji , str . 81. 25 Gl. op. 17. 26 Gl. op. 18. 27 Gl. op. 23. 28 Gl. op. 19 in 21. 29 V ale: Itinerario , str . 78, op. 4, žal z napak o v na v edbi vir a. V ol. XIII akt o v patriar hatsk e k urije zajema leti 1488 in 1489 in ne leta 1495. 30 KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_1494_St/ chart er (dost op: 31. januar 2024). 31 V aldemarin: La chiesa, str . 215 –216. 32 H öfler: Generalni vikarji , str . 102. 33 Listina v SI P AM/0001, Zbir k a listin, št . 247, f ot ogr afija https://www .monast erium.net/ 148 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions listino za tamk ajšnjeg a župnik a Matijo Operta, ki jo je pečatil s s v ojim pečat om, 34 le d v a dni zat em je po pos v etitvi cer kv e s v . Benedikta v Str anjah in njenih ol - tarje v za pečat enje pos v etitv ene listine spet upor abil patriar ho v okr og li pečat . 35 Spet drug ače je bilo s potr ditvijo pr a vil, ki jih je Nascimbeno 12. junija t eg a leta v Kamnik u izdal br at o v ščini s v . R ešnjeg a t elesa v k amniški župnijski cer kvi, saj jo je pono vno pečatil s s v ojim pečat om. 36 Zak aj tak o, bomo posk usili pojasniti v nadalje v anju. Ne g lede na t o pa lahk o že zdaj posta vimo delo vno hipot ezo, da so patriar ho vi pooblaščenci, k o so pot o v ali v s v ojstvu gener alneg a vik arja in ponti- ficalibus, lahk o pečatili s s v ojim pečat om, sicer pa so mor ali upor abljati patriar - ho v eg a. V nadalje v anju bomo pr esk usili v elja vnost t e hipot eze na gr adi vu, ki g a imamo na v oljo. Za lažje r azume v anje pa mor amo najpr ej na kr atk o orisati pr ofil oseb, ki sta jih patriar h in njego v a k urija pošiljala na naše ozemlje. 37 Že iz podatk o v , na v edenih na začetk u t eg a prispe v k a, se vidi, da so og lej - ski patriar hi v saj že v 12. st oletju na slo v ensk o ozemlje pošiljali sufr ag ane, sebi podr ejene šk of e, da so v njiho v em imenu pos v eče v ali cer kv e in oltarje. V endar se poimeno v anje gener alneg a vik arja (sprv a samo patriar ho v eg a vik arja) za t e šk of e v virih poja vi šele za časa patriar ha Bert olda Andešk eg a (1218–1251). 38 P ozneje se je ta namestnišk a funk cija r azdelila na gener ale vik arje in tempora- libus , ki so skr beli za gmotne (s v etne) zade v e, in gener alne vik arje in spiritu- alibus , k at erih podr očje so bile duho vne zade v e. Za prv o in t o drugo funk cijo šk of o v sk o pos v ečenje ni bilo potr ebno, zat o se jima je za potr ebe pos v etit e v , ki so zaht e v ale šk of a, pridružil gener alni vik ar in pontificalibus . T e je patriar h izbir al iz vrst šk of o v podr ejenih mu šk ofij, naj v ečkr at pičensk e, zat em tudi no - vigr ajsk e, k onk or dijsk e it d., poleg njih tudi naslo vne šk of e šk ofij na bližnjem V zhodu, in partibus infidelium , ki so po in v aziji Mohamedance v pr opadle, t er tudi no vih misijonskih, ki jih je kmalu zat em zadela enak a usoda. Delokr og tak o gener alnih vik arje v in spiritualibus k ot tudi tistih in pontificalibus je bilo celotno ozemlje patriar hata, nek ak o od sr edine 15. st oletja dalje pa r edno zasledimo pontifik alne gener alne vik arje, ki so bili posebej določeni za cesarski del patri - arhata (a parte Imperii) . 39 Prvi tak šen dok umentir ani primer je Janez, naslo vni šk of šk ofije Li da (L y dda, Ludd) v P alestini, ki g a je patriar h Ludo vik T r e visan Scar ampo po izobčenju šk of a Martina Pičensk eg a, gener alneg a vik arja basel - skih sh izmatičnih patriar ho v Alek sandr a Mazo vijsk eg a in Lo vr enca Licht enber - šk eg a, 17. junija 1445 imeno v al za pontifik alneg a gener alneg a vik arja extra Fo- rumiulii , t o je zunaj F ur lanij e, k ar je na kr atk o pomenilo gorišk e in habsburšk e dežele. 40 T udi sam se je v pos v etitv eni listini, izdani po r ek onciliaciji cer kv e s v . Jurija v Star em tr gu pri Ložu in pos v etitvi tamk ajšnjeg a oltarja s v . Bar bar e 28. sept embr a 14 45, podpisal k ot Ludovici patriarche Aquilejensis extra forumjulii Vicarius generalis . 41 Drugi je sam Martin Pičenski, izo bčen, v endar zar adi za - motanih polit ičnih r azmer legitimir an iz str ani no v eg a papeža Nik olaja V . leta mom/SI-P AM/Listine/SI_P AM%7C0001_00247/chart er (dost op: 29. f ebruar 2024). Listina je spisana na papirju in upor abljen je suhi pečat . 34 Listina v GMK , št . L34; K omata r: Kr anjski mestni ar hi v , str . 16–1 7. P ečat (viseč) je odpadel. 35 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a list in, št . 515 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 36 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a list in, št . 516 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 37 Nadalje v anje po vzet o po Höfler: Generalni vikarji , str . 12 in dalje, sicer pa g l. P aschini: Vicari generali , in K os: Zgodovina morale , str . 21–36. 38 T o je bil Ger ar d, šk of v istrsk em No vigr adu; P aschini: Vicari generali , str . 8. 39 Mor da se je t o posamično dog ajalo že pr ej. T ak o se je K onr ad F r ein, nesojeni šk of ot ok a Man in Hebrido v ob zahodni šk otski obali, v listini po pos v etitvi pok opališč in križnih hodnik o v k artuzijansk eg a samostana v Bistri z dne 9. junija 1402 označil za pontifik alneg a vik arja pa - triar ha Ant ona P ancier e za Kr anjsk o (in partibus Carniole) ; izvirna listina v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/4831; zanj Höfler: Generalni vikarji , str . 53–54. 40 Gruden: Cerkvene razmere , str . 19; o njem sicer g l. Höfler: Generalni vikarji , str . 60. 41 Listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 604 (št e vilčenje po Čipić R ehar: Listine II ); citir ano v MHVK 1860, 75. 149 Letnik 47 (2024), št. 1 1447 in dodel jen patriar hu T r e visanu Scar ampu za gener alneg a vik arja zunaj F ur lanije, tr etji pičenski šk of Jak ob Kr esnič iz Kr anja, v t ej funk ciji izpričan leta 1461. 42 Enak o zadolžit e v je pr ejel pičenski šk of P ask azij iz Gr ačišća, tak šen do - k umentir an med let oma 1480 in 1488, ki se je v listina h podpiso v al k ot gene - r alni vik ar in pontificalibus et spiritualibus extra patriam forjulii 43 ali, k ot g a je označil patriar h Mar k o Bar bo v nek em pismu, in partibus Germanie . 44 Že v času šk of a P ask azija pa se sr ečamo še z nekim drugim no vim poja v om, in sicer , da patriar h na vizitir anje habsburških in drugih dežel v cesarstvu ni poslal aktu - alneg a pontifik alneg a gener alneg a vik arja, marv eč k ak eg a s v ojeg a sufr ag ana, ki g a je za t e naloge posebej opolnomočil. Prvi tak šen šk of, ki se je podpiso v al le k ot sufr ag an in vizitat or , je bil k aprulanski šk of P et er Car lo. Ohr anilo se je besedilo vizitacijsk eg a pooblastila, ki g a je Car lu 23. mar ca 1485 v odsotnosti patriar ha Mar k a Bar ba izdal njego v gener alni vik ar Bu zio de P almulis, izr edno pomemben do k ument z našt e v anjem v seh pontifik alnih opr a vil, ki jih je mor al na s v ojem pot o v anju opr a viti Car lo. 45 Na podlagi t eg a pooblastila je Car lo v letih 1485, 1486 in 1487 pr epot o v al K or ošk o, Kr anjsk o in Štajersk o. O t eh Car lo vih vizitacijskih pot o v anjih v emo v elik o v eč k ot o v seh drugih, saj so nadr obno za - beležena v dne vniških zapiskih, ki jih je v odil njego v ur adni spr emlje v alec P aolo Sant onino, notar in k ancler videmsk e k urije. 46 V nema, ki jo je videmsk a k urija pok azala v skr bi za ces arski del patriar - hata od osemdesetih let 15. st oletja dalje, je bil odgo v or na v se t ežje očitk e, da zaposta v lja pr edele zunaj F ur lanije, poleg t eg a so t o zaht e v ale v se t ežje r azmer e tamk ajšnjeg a pr ebi v alstv a zar adi pust ošenja, ki so g a po vzr očili turški vpadi. Pr a v iz Sant onino vih zapisk o v se vidi, k olik o onečaščenih cer kv a, k apel in oltar - je v je potr ebo v alo pono vno pos v etit e v in k ak o nizk a je bila izobr azba lok alne duho v ščine. Glede na ohr anjeno gr adi v o se je Car lo v saj še d v akr at vrnil v naše kr aje, leta 1489 na K or ošk o in leta 1494 na Gor enjsk o in Štajersk o, t okr at k ot gener alni vik ar ultra montes po nalogu og lejsk eg a k apitlja v odsotnosti no v o imeno v aneg a patriar ha Nik olaja Donata. Sicer pa so v t em času pontifik alne na - loge naj v eč in najdlje opr a v ljali štirje šk ofje, in sicer k oprski Jak ob V alar esso (1490–1493), od leta 1490 gener alni pontifik alni vik ar patriar ha Mar k a Bar ba in po njego vi smrti leta 1491, v času sedis v ak ance, gener alni gubernat or , 47 ter omenjeni Sebastijan Nascimbeno (1495–1499), Hier onim de F r anciscis (1501– 1507) in Danijel de R ubeis (1517–1523, 1533–1536), zadnja d v a le v v logi pa - triar ho v eg a sufr ag ana in vizitat orja. K ot je bilo nak azano, so za pečat enje pos v etitv enih listin – in s t em tudi r elikvij, ki so jih v sta v ljali v oltarne menze – patriar ho vi gener alni vik arji in pon- tificalibus upor abljali s v oje pečat e. T o pr a vilo potrjuje tudi vrsta pos v etitv enih listin od sr edin e 14. st oletja dalje. Pr eg led gr adi v a, ki nam je na v oljo, pok aže, da je podatk o v o pos v etitv ah s k onkr etnimi datumi r azmer oma do v olj, medt em k o je zelo malo ohr anjenih pos v etitv enih listin. Za naše r azisk o v anje so zanimi v e tudi indulgenčne listine, ki jih je daleč naj v eč, listine s podelitvijo odpustk o v za posamezne cer kv e in oltarje, ki so jih pečatili izsta vit elji. V endar je tu potr ebna pr e vidnost , saj so šk ofje pr a viloma podelje v ali odpustk e v s v ojem imenu in zat o listine pečatili s s v ojim pečat om. T ak o datir a prv a znana pos v etitv ena listina, a še ta z besedilom v tr anssumptu, šele iz leta 1340, gr e pa za cer k e v s v . Jerneja v 42 Zanju g l. Höfler: Generalni vikarji , str . 60‒61 in 67–68. 43 Npr . ob r ek onciliaciji cer kv e s v . Gr egorja v K obdilju 12. no v embr a 1481 (Budinich: Spitzbogi - ge W er k e, str . 58, op. 27). 44 V ale, Itinerario , str . 57. 45 V ale: Itinerario , str . 72. 46 Obja v a V ale: Itinerario , str . 12 1‒268; nemški pr e v od Egger: Die Reisetagebücher ; slo v enski Simoniti: Paolo Sanonino . O t em za slo v ensk o k ulturno zgodo vino izjemno pomembnem do - k umentu sicer obstaja obsežna lit er atur a; za pr oblematik o g l. Hundsbichler: P a v el Sant onino. 47 H öfler: Generalni vikarji , str . 76. 150 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions Seničnem, ki jo je 2. no v embr a t eg a leta pos v etil k aprula nski šk of Andr ej iz Orvi - eta. 48 Zat o lahk o za prvi v izvirnik u ohr anjeni pos v etitv eni listini og lejskih gene - r alnih vik arje v na cesarski str ani patriar hata v eljata pos v etitv eni listini ponti - fik alneg a gener alneg a vik arja Janeza Mor osinija, šk of a no vigr ajsk eg a, za cer k e v s v . Martina v Ziljski Bistrici (F eistritz a. d. Gail) z dne 1. junija 1349 49 (cer k e v je bila tak r at le r ek onciliir ana ozir oma pono vno pos v ečena) in cer k e v s v . Nik olaja v v asi Čr ešnje (K erschdorf ), pr a v tak o v Ziljski dolini, z dne 3. junija 1349. 50 Zanimi v o je, da v besedilih še ni sklepne k or obor acije, t o je na v edbe, s čim – k onkr etno s pečat om – je zajamčena v er odost ojnost listine. Da sta bili listini pečat eni, se vidi po ostank u tr ak u, na k at er em sta visela pečata, ki sta odpadla. V gr adi vu, ki g a tu obr a vna v amo, se k or obor acija prvič poja vi v indulgenčni listini pontifik alneg a gener alneg a vik arja Kancijana, šk of a no vigr ajsk eg a, za Marijino cer k e v v P olho v em Gadcu z dne 1. f ebruarja 1325, 51 medt em k o listini t eg a šk o - f a za cer k e v s v . Martina v Zi ljski Bistrici (F eistritz a. d. Gail) z dne 8. no v embr a 1328 52 in za benediktinski samostan v P odkloštru (Arno ldst ein) z dne 28. okt o - br a 1329 53 k or obor acije nimata. Se pa je pri obeh ohr anil šk of o v viseči pečat , ki je pri listini za P olho v Gr adec odpadel. Gr e za k oničast oo v alni pečat , k akršen so običajno upor abljali kleriki, 54 v sr edini se sluti – k olik or je pač mogoče pr esoditi po slabi f ot ogr afiji – st oječ s v etnik, po v sej v erjetnosti no vigr ajski patr on šk of s v . Mak sim. Napisa, pot ek ajočeg a ob r obu pečata, na f ot ogr afiji ni mogoče pr ebr ati. Naslednja ohr anjena pos v etitv ena listina pripada senjsk emu šk ofu Pr oti - vi za cer k e v s v . Jedrti v Iški z dne 12. maja 1352, ki jo je šk of pos v etil na pr ošnjo d v eh iz r odbine T urjaških, ki je imela tu zemljišk o posest . 55 Napisana je v nem - ščini – pos v etit elj se je sam označil k ot patriar ha Nik olaja vicari an gaystlichem ampt –, a ima k or obor acijo in ohr anil se je tudi njego v viseči k oničast oo v alni pe - čat . 56 S s v ojim pečat om je edino s v ojo ohr anjeno pos v etitv eno listino, za župnij - sk o cer k e v Pri tr eh f ar ah pri Metliki z dne 21. junija 13 83, pečatil tudi og lejski pontifik alni gener alni vik ar br at F r ančišek, naslo vni šk of nek e neidentificir ane šk ofije ob Črnem morju. 57 48 Izvirni vidimus pičensk eg a šk of a Martina z dne 31. a v gusta 1455 v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 350 (št e vilčenje po V olčjak: Listine). V po vzetk u listine (V olčjak: Listine, str . 378–379) je napač - no na v edeno, da je 2. no v embr a 1340 cer kvi, ki naj bi jo bil pos v etil k aprulanski šk of Andr ej Zor - zi, podelil odpustk e pontifik alni gener alni vik ar Pr oti v a, senjski šk of. T o se ni mog lo zgoditi, saj je bil Pr oti v a za šk of a imeno v an šele leta 1348, pos v etit elj cer kv e pa ni bil Andr ej Zorzi, marv eč servit Andr ej iz Orvieta. P odelit e v odpustk o v iz str ani šk of a Pr oti v e pa ni datir ana. O zmoti g lede k aprulansk eg a šk of a z imenom Andr ej in o šk ofu Pr oti vi g l. Höfler: Generalni vikarji, str . 39–40. 49 Izvirna listina v KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium.net/mom/A T - -KLA/KLA -099/A T -KLA_99-B-2_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 50 Izvirna listina v KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium.net/mom/A T - -KLA/KLA -284/A T -KLA_284-B-2_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 51 Izvirna listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 96 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). Besedilo k o - r obor acije se g la si: In cuius rei testimonium presentes litteras sedimus nostri pendentis sigilli munimine roboratas . 52 Izvirna listina KLA, Herrschaft W asser leonbur g, www .monast er ium.net/mom/A T -KLA/KLA - 284/A T -KLA_284-B-290_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 53 Izvirna listina KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_243_St/chart er (dost op: 31. januar 2024). 54 V tu obr a vna v anem gr adi vu od pičensk eg a šk of a Enocha dalje. Gl. Enocho v o indulgenčno li - stino za samostan v P odkloštru (Arnoldst ein) z dne 2. junija 1315 v KLA A UR; https://www . monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_205_St/chart er (dost op: 31. januar 2024). Nek aj v eč o t em na k oncu t eg a prispe v k a. 55 Izvirna listina v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/153; Bizjak, Pr einf alk: Turjaška knjiga listin , str . 151–152, št . 92. 56 Besedilo k or obor acije se g lasi (po obja vi v Bizjak, Pr einf alk, pr a v tam): Mit vrchu end diczs pri- efs mit vnserm anhangendem insigel besigelt czuo einer stætichait . F ot ogr afija pečata: Bizjak, Pr einf alk, pr a v tam, str . 425, sl. 34. 57 Izvirna listina v DO ZA, Ur k unden, s k or obor acijo in ohr anjenim visečim k oničast oo v alnim pe - čat om, f ot ogr afija https://www .monast erium.net/mom/A T -DO ZA/Ur k unden/2458/c hart er (dost op: 5. f ebruar 2024). 151 Letnik 47 (2024), št. 1 Če poleg pos v etitv enih upošt e v amo še indulgenčne listine, se v našem gr adi vu na v ajanje k or obor acije s pečat enjem po omenjeni indulgenčni listini no vigr ajsk eg a šk of a Kancijana z dne 1. f ebruarja 1325 poja v lja od podelitv e od - pustk o v pontifik alneg a gener alneg a vik arja br ata Gilberta za če v ljarsk o br at o - v ščino v Beljak u z dne 25. maja 1332 dalje v približno enakih f ormulacijah. 58 Pri v seh gr e za pontifik alne gener alne vik arje, ki so bili izjemoma, k ot npr . no vigr aj - ski šk of Natali s de Bonafide (listine med let oma 1334 in 1341) 59 in ob neki pri - ložnosti senjski šk of Pr oti v a (leta 1351), 60 obenem še spiritualni. Pričak o v ano so pečatili le s s v ojim k oničast oo v alnim pečat om. Z gener alnimi pontifik alnimi vik arji, ki so bili posebej namenjeni za Kr anjsk o in druge dežele zunaj F ur lanije – prvi je bil K onr ad F r ein (1402) –, 61 se pr ak sa pečat enja ni spr emenila. V endar se je ta funk cija po K onr adu F r einu, k ot je bilo omenjeno, poja vila šele s šk o - f om Janezom iz Lide, pontifik alnim vik arjem patriar ha Ludo vik a Scar ampa leta 1445. P atriar hat je namr eč v vmesnem času doži v el usodne spr emembe. T udi s pomočjo s v ojeg a s v ak a, F riderik a III. Ort enburšk eg a, leta 1412 izv oljeni, a šele leta 1418 potrjeni patriar h Ludo vik v oj v oda T eck je zar adi benešk e ok upacije F ur lanije mor al leta 1420 zapustiti deželo in se zat eči v v arstv o gr of o v Celjskih. Četudi je ostal legitimni patriar h, je bila njego v a dejansk a oblast omejena na cesarski del patriar hata. T ak o njego vim gener alnim vik arjem – znana sta le d v a, pičenski šk of Gr egor iz K or ošk e (de Carinthia; 1425–14 30) in njego v naslednik Martin, pr epr ost o imeno v an Pičenski (od leta 1436 do T eck o v e smrti leta 1439) – ni bil o tr eba posebej določiti delokr og a. R azmer e so se še zaostrile po T eck - o vi smrti. T o je bilo v času v elik e shizme in baselsk eg a k oncila. Medt em k o je legitimni papež E v gen IV . za T eck o v eg a naslednik a potr dil Benečana Ludo vik a T r e visana, imeno v aneg a Scar ampo (1439–1465), so v Baslu za patriar ha izv o - lili Alek sandr a v oj v odo Mazo vijsk eg a (1439–1444). R azume se, da se je Martin Pičenski pridr užil slednjemu 62 in tudi njego v emu naslednik u Lo vr encu Licht en - beršk emu (1444–1446). V t em položaju Scar ampu ni bilo mogoče, da bi s v ojo oblast izv ajal tudi v cesarsk em delu patriar hata, zat o tudi ni – v saj k olik or je znano – pooblastil nik og ar za pontifik alne in spiritualne naloge zunaj F ur lani - je. V endar so se r azmer e spr emenile po odsta vitvi in iz občenju shizmatičneg a patriar ha Lo vr enca 17. junija 1445 iz str ani papeža E v gena IV ., z njim tudi nje - go v eg a gener alneg a vik arja Martina Pičensk eg a. T o je Scar ampu omogočilo, da je imeno v al s v ojeg a pooblaščenca za cesarski del patriar hata. K ot je bilo zgor aj po v edano, je bil t o Janez, naslo vni šk of šk ofije Lida, ki g a poznamo po r ek on - ciliacijski listini za župnijsk o cer k e v s v . Jurija v Star em tr gu pri Ložu z dne 28. sept embr a 1445, v k at eri se je sam označil k ot Ludovici patriarche Aquilejensis extra forumjulii Vicarius generalis . 63 V endar usoda Martina Pičensk eg a s t em ni 58 V idimus z dne 20. aprila 150 0 v KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/ A UR/A T -KLA_418-B- A_3791_F_St/chart er (dost op: 5. f ebruar 2024) . K or obor acija se g lasi iu- simus nostri sigilli apprensione communiri . 59 H öfler: Generalni vikarji , str . 36. 60 P odelit e v odpustk o v Marijini br at o v ščini pri križnikih v Ljubljani in v sem, ki obiščejo tamk aj - šnjo k apelo s v . Ane na pok opališču z dne 30. okt obr a 1351; Höfler: Generalni vikarji , str . 40. 61 Gl. zgor aj, op. 39. 62 T o je r azvidno tudi iz indulgenčne listine za br at o v ščino s v . Lenarta v a v guštinski cer kvi v Lju - bljani z dne 11. junija 1441, v k at eri se je označil k ot reverendissimi in Christo patris et domini Alexandri miseratione divina sacrosancte Romanae ecclesie tituli sancti Laurentii in Damaso presbyteri cardinalis patriarchae Aquilegiensi etc. (pr epis v NŠ AL 600, Zbir k a listin, pr episi št . 29 [št e vilčenje po V olčjak: Listine ]). J. V olčjak je v r egestu t e listine (V olčjak: Listine , str . 576) pod v omil o pr a vilnosti k ar dinalo v eg a imena, saj g a pri E ublu (E ubel: Hierarchia catho- lica , 2, str . 63) med k ar dinali cer kv e s v . Lo vr enca in Damaso ni, pač pa se v letih 1440–1465 tam na v aja Ludo vik T r e visan (Scar ampo), og lejski patriar h. E ubel namr eč v s v oji Hier ar hiji shizmatičnih ose bnosti nima, za oba shizmatičneg a patriar ha pa je znano, da sta si pris v ojila tudi k ar dinalski naslo v , ki je pripadal og lejsk emu patriar hu, četudi od t eg a nista imela nobene gmotne k oristi. 63 Gl. op. 40. 152 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions bila zapečat ena, saj je v Baslu s pomočjo cesarja F riderik a III. leta 1447 no v o izv oljeni papež Mar - tin V . spoznal, da patriar h Scar ampo v danem političnem položaju ne bo nik oli mogel r azširiti s v oje oblasti na cesarski de l patriar hata, zat o je izk ušeneg a Martina Pičensk eg a legitimir al in g a posta vil za Scar ampo v eg a vik arja za ta del patri - ar hata, k ar je izpričal sam Scar ampo v potr ditvi sklepo v ljublj ansk e sinode z dne 7. decembr a 1448. 64 Z imeno v anjem Martina Pičensk eg a za pontifik alneg a gener alneg a vik arja za cesarski del og lejsk eg a patriar hata leta 1447 je prišlo do k ompr omisne r ešitv e g lede patriar ho v e oblasti na t em delu patriar hata. P atriar h, beneški poda - nik, osebno ni smel pr ek or ačiti meja cesarstv a, a je lahk o sam izbir al šk of e, da so k ot njego vi poo - blaščenci vizit ir ali cesarski del patriar hata, med - t em k o so se spiritualne zade v e br ez t eža v ur e - jale v V idmu. Nadalje v ala se je tudi pr ak sa, da so šk ofje v funk ciji gener alnih vik arje v pos v etitv ene listine pečatili s s v ojim pečat om, tak o tudi Martin Pičenski, ki pa je imel okr ogel in ne k oničast oo - v alni pečat . Pr eden nadal jujemo, naj se usta vimo ob patriar ho vih gener alnih vik arjih, ki niso bili po - sebej določeni za dežele zunaj F ur lanije. 65 Še v času Martina Pičensk eg a je meje F ur lanije pr e - st opil P a v el Dussus, šk of v Dri v astu v Albaniji in pontifik alni gener alni vik ar patriar ha Scar ampa, k o je 8. sept embr a 1450 pos v etil oltar v cer kvi s v . Gotar da v Lužnicah (Bagni di Lusnizza) v Kanalski dolini. 66 V naše kr aje je zašel tudi F or - tunatus de P ellicanis, šk of v Sarsini, ki ni bil le patriar ho v gener alni vik ar , ampak tudi njego v namestnik (locumtenens) v času, k o je Scar am - po k ot k ar dinal bi v al v Rimu. Od zadnjeg a sta se ohr anili d v e listini, prv a s podelitvijo odpustk o v za samostansk o cer k e v s v . Jurija v P odkloštru (Arnoldst ein) z dne 6. maja 1455 67 in drug a ob pono vni pos v etitvi cer kv e Mat er e božje v P olho - v em Gr adcu 18. sept embr a 1457. 68 T ak o k ot Dus - sus je tudi de P ellicanis pečatil s s v ojim pečat om. Zanimi v pa je primer Nik olaja Cimelića, šk of a v 64 Nadr obnosti Höfler: Generalni vikarji , str . 60–65. 65 T e na v aja P aschini: I vicari generali , ki so mu tisti, ki so bili določeni za naše kr aje, zar adi nar a v e gr adi v a, s k at e - rim je delal, v ečinoma ostali neznani. 66 Izvirna listina KLA, Ur k unden Malbor g het , https:// www .monasterium.net/mom/A T -KLA/KLA -099/A T - -KLA_99-B-2_St/chart er (dost op: 14. mar ec 2024). 67 Izvirna listina v KLA A UR, https://www .monast erium. net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B-C_4296_St/ chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 68 Izvirna listina v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 357 (št e vil - čenje po V olčjak: Listine ). Pečat generalnega vikarja pičenskega škofa Gregorja iz Koroške (1427). Primerek kleriškega koničastoovalnega pečata. V sredini na levi prikazuje Trpečega Kristusa skozi vso višino, desno spodaj škofa, ki ga časti, pač Gregorja iz Koroške, čisto spodaj v konici grb pičenske škofije s križem na vzpetini. (Vir: Arhiv Republike Slovenije) 153 Letnik 47 (2024), št. 1 Du vnu v Her cego vini, na t o funk cijo imeno v ane - g a leta 1460, ki se je zar adi turških napado v mo - r al kma lu zat em umakniti. V letih 1463 in 1464 g a sr ečamo v F ur laniji, kjer je dobil zaposlit e v k ot pobir alec prispe v k o v za križarski pohod pod v odstv om k ar dinala Bessari ona (sedis apostolice pro sanctissima cruciata delegatus) . 69 Medt em je tudi malo delo v al »na črno« , saj je br ez patriar - ho v eg a pri v oljenja ali pri v oljenja njego v e k urije v Vidmu 9. junija 1464 pos v etil cer k e v s v . Gr egorja v K obdilju na Kr asu. P os v etitv eno listino je pe - čatil z v elikim pečat om križarsk eg a pohoda (si- gillo maiorij cruciate) . 70 Omenimo naj še Andr eja de Anagnia, šk of a v F er entinu, ki je med let oma 1468 in 1471 v odsotnosti patriar ha Mar k a Bar - ba upr a v ljal patriar hat . 23. junija 1471 je pos v e - til cer k e v s v . Primoža in F elicijana v Kanalsk em Lomu. V pos v etitv eni listini, pri k at eri je upor a - bil s v oj pečat , se je označil k ot in spiritualibus et temporalibus vicarius gubernator et locumtenens generalis . 71 Prvi naslednik Martina Pičensk eg a k ot pontifik alneg a gener alneg a vik arja za dežele zu - naj F ur lanije in tudi njego v naslednik na šk ofijski st olici v Pičnu je bil Jak ob iz Kr anja s priimk om Kr esnič. 72 Zanj je znana le ena pos v etit e v , in sicer cer kv e cist er cijansk eg a samostana v K ostanje vi - ci na Kr ki 26. julija 1461, in še v t em primeru se je pos v etitv ena listina ohr anila le v pr episu. T udi delokr og Kr esniče v eg a naslednik a v Pičnu, P a - sk azija iz Gr ačišća (1481–14 88), 73 je bilo ozemlje zunaj F ur lanije. R azume se, da je v funk ciji gene - r alneg a vik arja listine pečatil s s v ojim pečat om. K ot je bilo zapisano, se je s P etr om Car lom, šk of om iz Caor la, začela vrsta tistih patriar ho vih pooblaščence v za naše kr aje, ki niso bili imeno v a - ni za gener alneg a vik arja, ampak so bili posebej pooblaščeni za vizitir anje in drug a pontifik alna opr a vila. 74 Prv a njego v a vizitacijsk a pot o v anja, v letih 1485, 1486 in 1487, med k at erimi je v v eliki meri pos v eče v al cer kv e in oltarje, oneča - ščene po T ur kih, so bog at o popisana v dne vnik u P aola Sant oninija, njego v eg a tajnik a in k anclerja videmsk e k urije, medt em k o je ohr anjenih listin le malo , pr a vz apr a v le ena sama iz leta 1485, in še ta v pr episu; gr e za pos v etit e v pr ezbit erija in v élik eg a oltarja v cer kvi s v . Egidija v kr aju Dole 69 H öfler: Generalni vikarji , str . 68–69. 70 Listina nek daj v župnijsk em ur adu v Štanjelu. Obja v a Budinich: Spitzbogige Bau w er k e, str . 58, op. 26. 71 Pr epis listine v zv ezk u Liber memorabilium v župnij - sk em ar hi vu Kanal ob Soči. 72 H öfler: Generalni vikarji , str . 67–68. 73 H öfler: Generalni vikarji , str . 71–72. 74 H öfler: Generalni vikarji , str . 72–76, 79–80. Pečat pičenskega škofa Martina, generalnega vikarja shizmatičnega patriarha Lovrenca Lichtenberškega (1445). Pečat je izjemoma okrogel, v sredini prikazuje Mater božjo z detetom, spodaj grb pičenske škofije s križem na vzpetini. (Vir: Arhiv Republike Slovenije) 154 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions (Dellach) v Ziljski dolini 31. okt obr a 1485. 75 Z njego v eg a naslednjeg a pot o v anja leta 14 89, k o se je, k ot k aže, mudil le na K or ošk em, jih je ohr anjenih pet , od t eh d v e v pr episu. V njih se je označil le k ot suffraganeus og lejsk eg a patriar ha (Mar - k a Bar ba) in jih pečatil z okr og lim patriar ho vim pečat om, ki sta se v d v eh prime - rih ohr anila. 76 T o pomeni, da je na t eh pot o v anjih nast opal le k ot vizitat or . V naše kr aje se je Car lo pono vno podal leta 1494. V mes g a je og lejski st olni k apit elj po smrti patriar ha Mar k a Bar ba 6. mar ca 1491, k o se je patriar ho v sedež izpr aznil, izv olil za pontifik alneg a gener alneg a vik arja in mu pr edal v upr a v o patriar hat , a le do junija t eg a leta. 77 21. f ebruarja 1494 pa g a je k apit elj pono vno imeno v al za pontifik aln eg a gener alne g a vik arja, t o pot za ultra montes . 78 S t eg a pot o v anja se je oh r anil zapisnik po posameznih dne vih, 79 poleg t eg a še d v e pos v etitv eni li - stini, za cer k e v s v . Ur ha v Hot emažah z dne 7. junija 149 4 80 in za cer k e v s v . Križa v Križah pri T ržiču, ta izdan a 10. junija 1494 v Spodnjih Dupljah. 81 V obeh se je Car lo označil k ot gener alni vik ar og lejsk eg a patriar hata sede vacante po nalogu og lejsk eg a k apitlja (patriarchatus et diocesis Aquilegensis sede vacante pro vene- rando capitulo Aquilegensi vicarius generalis) in ju pečatil s pečat om k apitlja. 82 S smrtjo Mar k a Bar ba je v v odstvu patriar hata nast opila kriza. P apež Ino - cenc III. je za Bar bo v eg a naslednik a imeno v al Benečana Hermolaja Bar bar a, a g a benešk a r epub lik a zar adi zamer , ki jih je gojila do njeg a, ni hot ela priznati, zat o Bar bar o ni mogel nast opiti funk cije in je patriar ho v se dež ostal pr azen v se do izv olitv e no v eg a patriar ha Nik olaja Donata jeseni leta 1493 ozir oma do njego v e umestitv e v og lejski bazilik i 12. okt obr a 1494. Omenili smo že, da je og lejski k apit elj za upr a vit elja patriar hata najpr ej imeno v al P etr a Car la, a g a je že 19. junija t eg a leta odpustil in za gubernat orja patriar hata in spiritualibus etiam pontificalibus et temporalibus tam civilibus quam criminalibus imeno v al k opr - sk eg a šk of a Jak oba V alar es sa. 83 V alar essa je za pontifik alne naloge pooblastil že patriar h Bar bo, v endar ostaja vpr ašlji v o, ali v funk ciji gener alneg a vik arja. V edini znani listini iz t eg a obdobja, do v oljenju za gr adnjo cer kv e De vice Marije v Ziljici (Gailitz) z dne 14. maja 1490, izdani v R ožacu, 84 se V alar esso označuje le kot vicarius in jo pečati z okr og lim patriar ho vim pečat om. Čepr a v je V ala r esso v patriar hatu imel položaj, ki je f ormalno in pr aktično pomenil nadomeščanje patriar ha, se je mudil tudi v naših kr ajih. 17. julija 1491, kmalu po imeno v anju za gub ernat orja, je pos v etil cer k e v s v . Mihaela z d v ema ol - 75 KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B-C_4429_St/ chart er (dost op: 9. mar ec 2024). 76 P odelit e v odpustk o v za cer k e v s v . Martina v Ziljski Bistrici 28. a v gusta 1489 (KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/KLA -284/A T -KLA_28 4-B- 306_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024)) in pos v etit e v oltarja Marijine br at o v ščine v cer kvi s v . Lamberta v P odkloštru (Arnold st ein) 31. a v gusta 1489 (KLA A UR, https://www .monast e - rium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_1360_St/chart er (dost op: 25. mar ec 2024)). Listine za pos v etit e v oltarja bl. De vice Marije v cer kvi s v . Andr eja v V r atih (Thör l) 27. a v - gusta 14 89 v KLA A UR ( https://w ww .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1361_St/chart er (dost op: 25. mar ec 2024)) mi žal ni bilo mogoče pr e v eriti, k er f ot ogr af ski posnet ek na www .monast erium.net manjk a. V pojasnilu sicer piše, da pripada pečat izdajat e - lju listine (A usst eller), k ar zar adi njego vih drugih listin iz t eh dni ne bo v eljalo. 77 V ale: Itinerario , str . 84. 78 V ale: Itinerario , str . 93. 79 H öfler: Generalni vikarji , str . 79–80, sicer pa g lej Gruden: Cerkvene razmere , str . 144–146, in V ale: Itinerario , str . 93–95, opombe. 80 Izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 492 (št e vilčenje po V olčjak : Listine ). 81 Izvirnik v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 493 (št e vilčenje po V olčjak : Listine ). 82 Opozorimo naj na t o, da je tudi k oprski šk of Jak ob V alar esso, ki je bil v času sedis v ak ance pr a v tak o iz str ani og lejsk eg a k apitlja imeno v an za gener alneg a vik arja in poleg t eg a upr a vit elja patriar hata, v listini z dne 17. julija 1491 za cer k e v v Gor enjem P olju upor abil pečat k apitlja. Gl. o t em v nadalje v anju. 83 V ale: Itinerario , str . 85, Höfler: Generalni vikarji , str . 76–78. 84 Izvirna listina v KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418 - -B- A_1350_St/chart er (dost op: 14. mar ec 2024). 155 Letnik 47 (2024), št. 1 tarjema v Gor enjem P olju v župniji Kanal. V listini, izdani v Vidmu, 85 se je označil k ot gener alni vik ar in spiritualibus et temporalibus ter locumtenens generalis , za pečat enje pa je upor abil okr og li pečat k apitlja (rotundi sigilli Reverendissimi Ca- pituli Aquilejensis). A v gusta leta 1492 je V alar esso nast opil daljše pot o v anje po T olminsk em, Gor enjsk em in K or ošk em, ki je tr ajalo do k onca okt obr a t eg a leta. V zapisnik u s t eg a pot o v anja so zabeleženi le pr a vni ak ti, 86 v endar sta se ohr a - nili d v e pos v etitv eni listini. 9. sept embr a 1492 je V alar esso pos v etil cer k e v s v . Primoža in F elicijana nad Kamnik om k ot cer k e v s v . R adegunde s štirimi oltarji in ji podelil odpustk e, 87 medt em k o je 10. okt obr a 14 92 pos v etil r azs v eščeni oltar s v . R uperta in s v . V enčesla v a v cer kvi s v . R uperta v Mačah (Matschach) na K or ošk em. 88 V obeh listinah je pono vil s v ojo funk cijo gener alneg a gubernat orja v patriar hatu in ju pečatil s s v ojim pečat om. K ot je bilo omenjeno, je leta 1494, v času izv oljeneg a, a še ne umeščene - g a patriar ha Nik olaja Donata, po nalogu og lejsk eg a k apitlja naše kr aje pono vno vizitir al caor lski šk of P et er Car lo, t o pot v funk ciji pontifik alneg a gener alneg a vik arja ultra montes . K ot je bilo omenjeno, sta se s t eg a pot o v anja ohr anili d v e listini, obe pečat eni z okr og lim k apit eljskim pečat om. Naslednji patriar ho v pooblaščenec za vizitir anje patriar hata zunaj F ur - lanije je bil k ono vijski šk of Sebastijan Nascimbeno, o k at er em smo že go v orili. Pri nas je delo v al od leta 149 5 do leta 1501. P odatk o v o njego vi deja vnosti v t eh šestih ali sedmih letih je v elik o, nek aj je ohr anjenih tudi listin. Omenjeno je bilo, da naj bi g a patriar h Nik ola j Donat o leta 1495 imeno v al za gener alneg a vik ar - ja in spiritualibus . V Nascimbeno vi prvi ohr anjeni listini, ob pos v etitvi cer kv e s v . Marije Mag adelene v Ot oščah pri P odnanosu z dne 10. f ebruarja 1496, se je sicer označil le k ot suffraganeus , a jo je pečatil s s v ojim pečat om. O t em, da je imel v r esnici funk cijo gener alneg a vik arja, go v ori notica o vizitaciji župnijsk e cer kv e s v . Hilarija in T acijana v Gorici 15. junija 1497, v k at eri je označen k ot og lejsk eg a patriar ha vicarius generalis . 89 K ot je tudi že bilo omenjeno, je Na - scimbeno po smrti patriar ha Donata in k o njego v naslednik Dominik Grimani še ni imel duho vnišk eg a pos v ečenja, pr e vzel celo funk cijo gener alneg a vik arja sede vacante , k ot t o priča do v oljenje pr ebi v alcem P odturna pri Goric i za gr adnjo cer kv e s v . F abijana in Sebastijana 19. sept embr a 1497. 90 T udi nadaljnje listine, do tist e z dne 3. junija 1498, k o je pos v etil no v eg a opata v P odkloštru, 91 je pe - čatil s s v ojim pečat om. Omeniti mor amo še pos v etit e v oltarja na e v angelijski str ani podruž nične cer kv e s v . Ant ona opata na R a vnah na K or ošk em, ki jo do - k umentir a let a 1963 najdena s vinčena r elikvijsk a skrinjica z Nascimbeno vim pečat om. 92 K er se pos v etitv ena listina ni ohr anila, za datum ne v emo, v endar se je t o mor alo zgoditi na pozno pomlad leta 1498, po 3. juniju, k o se je vr ačal 85 Pr epis listine v zv ezk u Liber memorabilium v župnijsk em ar hi vu Kanal ob Soči. 86 Izv lečki Gruden: Cerkvene razmere , str . 142–144: V ale: Itinerario , str . 90–91. 87 Izvirna listina v NŠ AL 600, Zbi r k a listin, št . 485 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 88 Izvirna listina KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1407_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 89 V alentinelli: Z ur Geschicht e de s P atriar chats, 1857, str . 115. 90 V aldemarin: La chiesa, str . 215 –216. 91 Izvirna listina KLA A UR, https://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_1494_St/chart er (dost op: 12. mar ec 2024). 92 O t ej najdbi piše v s v ojem dne vnik u pok ojni župnik na R a vnah Jar osla v K otnik. Napis na pečatu naj bi se g lasil SIGIL VM SEB A(S TIANI) N A(SCIMBENI) DEI GRA TIA EPI(SC OPI) C ONO VIEN(SIS). Za pečat om se je izgubila v sak a sled, v endar je pomemben župnik o v zapis, da je v sr edini prik azo v al šk of o v gr b. T or ej ne gr e za pečat , s k at erim je Nascimbeno pečatil listine. T a prik azuje r enesančni oltarni okvir z nekim st oječim mla dim s v etnik om v sr edini, v kr atk em modnem krilu in s k opjem v r oki, pač s v . Jurijem, po v sej v erjetnosti s v etniškim za v etnik om k ono vijsk e šk ofije. Gl. npr . pos v etitv eno listino z dne 21. no v embr a 1498 v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/5661, f ot ogr afija https://www .monast erium.net/mom/SI- AR S/ AR S/SI_A S%7C1063%7C5661/chart er (dost op: 25. f ebruar 2024). Za posnetk e iz K otnik o v e - g a dne vnik a in druge inf ormacije se podpisani zah v aljujem dr . Vink u Skitk u. 156 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions iz K or ošk e. 93 Za prv o naslednjo ohr anjeno listino, zaščitno pismo za nune v Studenicah z dne 17. sept embr a, je, k ot je bilo že omenjeno, Nascim - beno upor abil okr og li pečat patriar ha Dominik a Grimanija. V naslednjih listinah upor aba pečata niha. Manj pomembne zade v e je pečatil s s v ojim pečat om, pos v etitv eno listino za cer k e v s v . Bene - dikta v Str anjah pa spet s patriar ho vim. Kaj se je medt em zgodilo? Nascimbeno v a pontifik alna in drug a opr a - vila, ki so dok umentir ana od 15. junija 1497 do 3. junija 1498, 94 lahk o pripiš emo nalogu za viziti - r anje, ki g a je Nascimbenu izdal og lejski k apit elj 7. junija 1497, še v času patriar ha Donata. 95 P o 3. juniju 1498 se je šk of – pr ek R a v en na K or ošk em – po v sej v erje tnosti vrnil v F ur lanijo. Kmalu za - t em, 6. julija 1498, v času, k o no v o imeno v aneg a patriar ha Grimanija še ni bilo v F ur laniji, mu je k apit elj pono vno izdal nalog za vizitir anje v na - ših kr ajih, 96 a – k ot lahk o domne v amo z v elik o got o v ostjo – z omejenimi prist ojnostmi, v saj t o - lik o, da za pos v etitv e cer kv a in oltarje v ni smel v eč upor abljat i s v ojeg a pečata, česar se pozneje v endar le ni držal. 97 P osr edi bo Grimanije v o ne - zado v oljstv o z njim. P atriar h je v t em času sicer še bi v al v Rimu, a g a je vid emsk a k urija mor ala seznanjati z dog ajanjem v patriar hatu. Samo do - mne v amo lahk o, da je bil vzr ok za Grimanije v o nezado v oljstv o Nascimbeno v o sodelo v anje s Krišt of om R a v barjem, imeno v anim, a še ne po - s v ečenim ljub ljanskim šk of om, ki je mor al za pontifik alna opr a vila najemati tuje šk of e. Do - k umentir ano je, da je Nasci mbeno po njego v em pooblastilu 28 . julija 1497 k ot njego v sufr ag an pos v etil str anski oltar v cer kvi s v . Lenarta na R odežu v župniji S vibno in 25. mar ca 1498 neki oltar v cer kvi s v . Mihaela na Do vjem, a got o v o je bilo tak šnih primer o v še v eč. Kljub t emu je Na - 93 K er je bil 25. mar ca na Do vjem, 29. t eg a meseca pa že v R ožu onstr an Kar a v ank, je na K or ošk o mor al pot o v a - ti nar a vnost iz Gor enjsk e. V t em času je bi v al v Beljak u, kjer je 31. mar ca v tamk ajšnji mestni cer kvi s v . Jak oba podelje v al klerišk e r edo v e (K oblar: Izpiski, str . 104 in na drugih mestih) in 3. junija pos v etil podkloštrsk eg a opa - ta. S t em dopolnjujem s v ojo na v ed bo v Höfler: Generalni vikarji , str . 83. 94 P opis Höfler: Generalni vikarji , str . 81–83. 95 AA U , A cta v ol. 17, f ol. 272v . 96 AA U , A cta v ol. 20, f ol. 199r . 97 T ak o je listino ob pos v etitvi d v eh oltarje v v samostanski cer kvi v Bistri z dne 20. junija 1499 v AR S, Zbir k a listin, SI A S 10 63/4926, opr emil s s v ojim pečat om. Bistr a je sicer pripadala vr hniški župniji in s t em ljubljanski šk o - fiji, v endar so jo og lejski patriar hi zar adi t eg a, k er je bila samostanu ink orporir ana og lejsk a cer knišk a župnija, imeli za objekt v s v oji jurisdik ciji. Pečat generalnega vikarja Sebastijana Nascimbena, konovijskega škofa (1498). Koničastoovalni pečat, spodaj odlomljen, ima v sredini renesančen oltarni okvir, v njem stoječega mladega svetnika s kopjem v eni in mučeniško palmo v drugi roki, po vsej verjetnosti sv. Jurija. (Vir: Arhiv Republike Slovenije) 157 Letnik 47 (2024), št. 1 scimbeno s t o pr ak so nadalj e v al, 98 dokler g a ni Grimani no v embr a 1499 odsta vil s položaja. T o v emo iz ob v estila, ki g a je Grimanije v gener alni vik ar F r ancesco Mazone 28. no v embr a t eg a leta naslo vil na sa vinjsk eg a ar hidiak ona in na ar hi - diak one Kr anjsk e, Slo v ensk e mar k e in Ribnice, s k at erim jim je pr epo v edal, da bi Nascimbeno zanje izvrše v al pos v etitv e, vizitacije in naloge ad reformandum t er drug a pontifik alna opr a vila, ki pritičejo officium suffraganeatus . 99 R azume se, da je Nasci mbeno pos v etitv ene listine za objekt e v ljubljanski šk ofiji pečatil s s v ojim pečat om. Če lahk o sodi mo le po ohr anjenih listinah, po Sebastijanu Nascimbenu patriar h v naše kr aje ni v eč pošiljal gener alnih vik arje v , marv eč le vizitat orje. Na izt ek u sr ednjeg a v ek a sta t o bila pr a vzapr a v le d v a, Hier onim de F r anciscis, šk of k or onski (1501–1507) , in Danijel de R ubeis, šk of k aprulanski (1517–1523 in 1535 –1536 ). O obeh je že bilo go v or a. V vmesnem času, leta 1508, se je r az - plamt ela prv a benešk a v ojna, v ojna med k ambr ešk o ligo, ki sta jo sklenila F r an - cija in habsbu ršk a A v strija, na eni str ani in Benečani na drugi, k o je bilo og lej - sk emu patriar hu – t o je še v edno bil Dominik Grimani – onemogočeno k akršno k oli delo v anje na naših tleh. 100 Da bi kljub t emu dok azal oblast na t em ozemlju, je za najnujne jša, le osebam s šk of o v skim pos v ečenjem pridržana opr a vila, 18. maja 1511 pooblastil la v ant insk eg a šk of a Leonar da P euer la. T a je od leta 1510, k o je v patriar ho v em imenu pos v etil k apelo na gr adu Žo vnek, ozir oma leta 1511, k o je pr ejel pooblastilo, do jeseni leta 1517 v ečkr at obisk al naše kr aje. O t ej njego vi deja vnosti se je ohr anil pr ot ok ol o pos v etitv ah in or dinacijah, listina pa nobena. 101 Na pomlad leta 1517, k o se je pri nas še mudil Leonar d P euer l, so se r azmer e tak o umirile, da je Grimani v naše kr aje že lahk o poslal s v ojeg a člo v ek a. T o je bil k aprulanski šk of Danijel de R ubeis. De R ubeiso v o delo v anje na t ej str ani patriar hata je dobr o dok umentir ano, 102 ohr anilo se je tudi nek aj listin. Zak aj med let oma 15 23 in 1535 v dok umentacij i zija pr aznina, ni jasno. R azlog a ne poznamo, v endar v emo, da je iz str ani patriar ha Marina Grimanija de R ub eis 5. a v gusta 1533 dobil (pono vni?) mandat za officium sufraganeatus v patriar hatu, 103 čemur lahk o pripišemo njego v e obisk e pri nas v letih 1535 in 1536. Če se po obr a vna vi v seg a r azpoložlji v eg a gr adi v a o upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarj e v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em vrnemo na u v o - dno vpr ašanje, lahk o br ez pomislek o v sklenemo, da ni nik akršneg a r azlog a za tr dit e v , da žir o vnišk e cer kv e ni pos v etil patriar h Janez Mor a v ski, marv eč nje - go v gener alni vik ar Henrik Wildenst einski. P atriar ho v pečat namest o s v ojeg a so patriar ho vi pooblaščenci na naših tleh upor abljali šele od sr edine 15. st oletja dalje, in še t o le tisti, ki niso imeli imeno v anja za gener alneg a vik arja, marv eč le sufr ag ana in vizitat orja. Na drugi str ani pa tudi patriar ho v obisk F riderik a III. Ort enburšk eg a na njego v em Lipnišk em gr adu, gr adu W aldenbur g pri R ado v ljici, ni nek aj nemogočeg a, če pomislimo na t o, k ak o pomembno v logo je gr of odigr al v F ur la niji v poznem 14. in zgodnjem 15. st oletju. Da g a je deleg acija kr alja V en - česla v a s ponudbo, da pr e vzame cesarsk o upr a v o v F ur laniji, leta 1410 obisk ala pr a v na t em gr adu, go v ori tudi o t em, da gr e za F riderik o v o pomembno, če ne celo najpomembnejšo r ezidenco med gr ado vi, ki jih je Ort enburžan imel na K o - r ošk em in Kr anjsk em. 98 V éliki oltar v nek danji fr ančišk anski cer kvi v Ljubljani 21. no v embr a 1498, cer k e v in d v a ol - tarja na Šmarni gori 22. junija 14 99, d v a oltarja v cer kvi De vice Marije v P olju pri Ljubljani 15. a v gusta 1499, cer k e v s v . Elizabet e v P olho v em Gr adcu it d. Za listine g l. Höfler: Generalni vikarji , str . 83–85. 99 V ale: Itinerario , str . 78, op. 4. 100 Piazza: Cenni . 101 H öfler: Generalni vikarji , str . 87–89. 102 H öfler: Generalni vikarji , str . 90–97. 103 Pr epis listine v R ubeis: Monumenta , st olpca 1081 in 1082. 158 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions Naj za k onec spr ego v orimo še nek aj besed o samih pečatih, četudi je ta r azpr a v a v osno vi zgodo vins k a in ne mor e biti k ak šen prispe v ek k sfr agistiki, t o je v edi o pečatih. 104 Pri naših listinah se sr ečamo z d v ema osno vnima oblik ama pečat o v , okr og lo in k oničast oo v alno. Za zadnjo na splošno v elja, da so jo imeli kleriki ozir oma duho vne ose be, poja vila pa naj bi se v 13. st oletju. Pičensk a šk o - f a Got ebold in eden od P opono v v 12. ali zgodnjem 13 . st oletju, o k at erih smo go v orili na začetk u, sta imela še okr ogel pečat , ki v sr edini prik azuje njun lik, sedeč s past or alom v r ok ah, medt em k o njuno ime in položaj izdaja napis, ki pot ek a vzdolž r oba pečata. Prvi pečat v tu obr a vna v anem gr adi vu, ohr anjen s pos v etitv eno ali z indulgenčno listino, je viseči pečat gener alneg a vik arja br ata Enocha, pičensk eg a šk of a, z indulgenčno listino za samostansk o cer k e v s v . Jurija v P odkloštru (Arnoldst ein) z dne 2. junija 1315. 105 Je k oničast oo v alne oblik e, k a - kršna se sk or aj br ez izjeme poja v lja pri v seh og lejskih gener alnih vik arjih, ki so delo v ali pri nas, t or ej do v klj učno Sebastijana Nascimbena ob k oncu 15. st oletja. Izjema je Martin Pičenski, ki ima okr ogel pečat . 106 Enocho v pečat prik azuje v sr edini nek eg a šk of a, st oječeg a pod ozk o ar k ado. Žal je zgor aj v sr edini pošk o - do v an, tak o da ne mor emo ugot o viti, ali gr e za šk of a ali za s v etnik a z a vr eolo. P odobno je zasno v an tudi pečat no vigr ajsk eg a šk of a Ka ncijana. 107 T okr at pa se vidi, da je upodobljeni šk of zaznamo v an z a vr eolo, tak o da lahk o v njem pr epo - znamo s v . Mak sima, zaščitnik a no vigr ajsk e šk ofije. Medt em ima pečat , ki g a je upor abil senjski šk of Pr oti v a na pos v etitv eni listini za cer k e v s v . Jedrti v Iški z dne 12. maja 1352, v sr edin i st oječo Mat er božjo z det et om na le vici. 108 Ugota v - ljanje moti v a na pečatih je g lede na mat erial in r azlično st opnjo ohr anjenosti si - cer muk otrpno in, k adar imamo na v oljo le f ot ogr afije, sk or ajda nemogoče delo, poleg t eg a je pečat sam v elik okr at izpadel in je ostala le skledica. V endar nas na t em mestu bolj zanima, k ak o je z okr og limi pečati. Iz k or obor acij, kjer je na v e - den patriar ho v pečat , je r azviden poudar ek na njego vi obliki, npr . rotundi sigilli D. D. patriarche ipd., ki pri na v ajanju k oničast oo v alnih pečat o v sk or aj ni nik oli omenjena. 109 Enak o pri pečatu og lejsk eg a k apitlja, ki sta g a upor abila Jak ob V a - lar esso za listino po pos v etitvi cer kv e v Gor enjem P olju 17. julija 1491 (rotundi sigilli Reverendissimi Capituli Aquilejensis) in P et er Car lo v listinah po pos v etitvi cer kv a s v . Ur ha v Hot emažah in s v . Križa v Križah 7. in 10. julija 1494 s podob - no f ormulacijo v k or obor aciji. Kaže, da bo upor abo k apit eljsk eg a pečata tr eba pripisati dejstvu, da ju je na vizitacijo poslal k apit elj v času sedis v ak ance. Da je bil okr ogel, la hk o domne v amo tudi za v éliki pečat križ arsk eg a pohoda (sigillo maiori Cruciate) , s k at erim je šk of Nik olaj Cimelić pečatil pos v etitv eno listino cer kv e s v . Gr egorja v K obdilju 9. junija 1464. Videz je, da gr e za določeno hier ar - hijo v okviru pečat o v , ki so jih upor abljale cer kv ene ose be in institucije, v saj na območju og lejsk eg a patriar hata. K t emu je tr eba dodati, da sta v v eč primer kih 104 Za os no vne inf ormacije g l. Ambr ožič: O cer kv enih pečatih, str . 22 7–235; K otar: Zbirka pečatov , posebej u v odno r azpr a v o J. V olčjak a, str . 8–71. 105 KLA A UR, http s://www .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B- A_205_St/cha- rt er (dost op: 10. mar ec 2024). 106 Npr . na listini s podelitvijo odpustk o v za cer k e v s v . Nik olaja v Str ahinju z dne 5. a v gusta 1450 v NŠ AL 600, Zbir k a listin, št . 335 (št e vilčenje po V olčjak: Listine ). 107 Listini z dne 8. no v embr a 1328 , KLA, Herrschaft W asser leonbur g, https://www .monast erium. net/mom/A T -KLA/KLA -284/A T -KLA_284-B-290_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024) in 28. okt obr a 1329, KLA A UR, https://w ww .monast erium.net/mom/A T -KLA/A UR/A T -KLA_418-B - - A_243_St/chart er (dost op: 10. mar ec 2024). 108 Listina v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1963/153. F ot ogr afija pečata Pr einf alk, Bizjak: Turjaška knji- ga listin, sl. 34. 109 Izjema je npr . k or obor acija (pečat je odpadel) listine Sebastijana Nascimbena ob pos v etitvi d v eh oltarje v v samostanski cer kvi v Bistri z dne 20. junija 1499 v AR S, Zbir k a listin, SI A S 1063/4926 (nostrique oblongi sigilli.) . T u gr e lahk o tudi le za opozorilo na t o, da je ta pečat drug k ot tisti, s k at erim je Nascim beno pečatil r elikvije in ki je bil po v sej v erjetnosti okr ogel. Gl. o t em spr edaj, k najdbi Nascim beno v eg a r elikvijsk eg a pečata na R a vnah na K or ošk em in op. 92. 159 Letnik 47 (2024), št. 1 ohr anjena pečata patriar ho v Mar k a Bar ba in Dominik a Grimanija sor azmerno majhna (pr emer ok. 20 mm) in da imata v sr edini njun gr b s k ar dinalskim klo - buk om. Glede na t o lahk o z v elik o v erjetnostjo sklepamo , da so bile s t ema peča - t oma pečat ene tudi r elikvije. S t em lahk o s v oj prispe v ek k upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em k ončamo. Sklepni odsta v ek naj bo le opozorilo na potr ebo po ustr eznih r azisk a v ah sr ednje v eških pečat o v v cer kv e - nem ok olju, ki so v primer ja vi z v ladarskimi, s plemiškimi, z meščanskimi in mestnimi pečati še v edno na splošno zanemarjeni. ARHIVSKI VIRI AR S – Ar hi v R epublik e Slo v enije, Ljubljana, Zbir k a listin, SI A S 1063. DO ZA – Deutschor denszentr alar chi v Wien/Dunaj, Zbir k a listin. GMK – Gor enjski muzej, Kr anj, Zbir k a listin nek danjeg a kr anjsk eg a mestneg a ar hi v a. KLA – Kärntner Landesar chi v Klagenfurt/Celo v ec, zbir k e listin A T -KLA 418, Allgemeine Ur k undenr eihe (A UR); A T -KLA 284, Herrschaft W asser leonbur g; A T -KLA 99-1 Se, Ur k unden des Mar kt es Malbor g het . NŠ AL – Nadšk ofijski ar hi v , Ljubljana, Zbir k a listin, NŠ AL 101. P AM – P okr ajinski ar hi v , Maribor , Zbir k a listin, SI P AM/0001. LITERATURA Ambr ožič, Matjaž: O cer kv enih pečatih z ozir om na r elikvijsk a pečata v p. c. s v . Martina v Žir o vnici. V : Arhivi 34 (2011), št . 2, str . 227–242. Budinich, Cornelio: Spitzbogige Bau w er k e in Istrien und in den angr enzenden Gebiet en. V : Jahrbuch der K. K. Zentralkommission für Denkmalpflege 10 (1916), Beiblatt , str . 6–67. Čipić R ehar , Ma rija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1501–2015 . Ljublja - na: Nadšk ofija, 2016. Čipić R ehar , Ma rija: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana II.: brevi, župnije, ur- šulinke, prepisi listin. Ljubljana: Nadšk ofija, 2018. Egger , R udolf: Die Reisetagebücher des Paolo Santonino 1485–1487 . Klagenfurt: Kleinma y er , 1947. E ubel, P . Conr ad : Hierarchia Catholica Medii Aevi (drug a izdaja), V ol. II. Münst er: Libr eria R egensber giana, 1914. Gruden, Josip: Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije . Ljubljana: Leono v a družba, 1908. Höfler , Janez: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: K razvoju cerkvene te- ritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku (elektr onsk a izdaja). Ljubljana: Viharnik, 2016. Höfler , Janez: Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slo- venskem v poznem srednjem veku (1300–1353) (1. elektr onsk a izdaja). Ljubljana: Filo - zof sk a f ak ult eta, 2022. Hundsbichler , Helmut: P a v el Sant onino v Slo v eniji (1486 in 1487): Stv arnost in mentalit eta v pot opisu iz pozne gotik e. V : Zgodovinski časopis 50 (1996), št . 2, str . 187‒202. K oblar , Ant on: Izpiski iz star e or dinacijsk e knjige. V : Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko VI (1896), str . 104–109. K omatar , F r anc: Kr anjski mestni ar hi v . V : Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Jo- seph-Gymnasium in Krainburg für das Schuljahr 1913/14 , str . 3–24. VIRI IN LITERA TURA 160 Janez Höfler: O upor abi pečat o v pri pos v etitv ah cer kv a in oltarje v v sr ednjem v ek u na Slo v ensk em, str . 143–161 Članki in razprave || Articles and Discussions K os, Dušan: Zgodovina morale 2: Ljubezenske strasti, prevare, nasilje in njihovo kaznovanje na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo . Ljubljana: Založba ZR C, 2016. K os, F r anc: Gradivo za zgodovino Slovencev, zv . IV . Ljubljana: Leono v a družba, 1915. K otar , Je rnej: Zbirka pečatov v Narodnem muzeju Slovenije . Ljubljana: Nar odni muzej Slo v enije, 2019. Mikla v čič, Mak s: Pr emik kr anjsk e meje ob spodnji Kr ki v 12. st oletju. V : Hauptman- nov zbornik. Ljubljana: Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti, 1966, str . 131–142. P aschini, Pio: I vicari generali nella diocesi di Aquileia e poi di Udine . Vitt orio V e - net o: Tip. del Seminario, 1958. P aschini, Pio: Storia del Friuli. Vol. III: dalla pace di Torino (1381) all'invasione francese (1797) . Udine: Istitut o delle edizioni accademiche, 1936. Piazza, Katja: Ce nni sull’amministr azione della diocesi di A quileia a part e Imperii dur ant e la guerr a della Leg a di Cambr ai (1508–1516). V : Oltre i confini. Scritti in onore di don Luigi Tavano per i suoi 90 anni . Gorizia: Istitut o di St oria sociale e r eligiosa, 2014, str . 133–142. Pr einf alk, Miha, Bizjak, Matjaž: Turjaška knjiga listin 1. Ljubljana: Založba ZR C, 2008. R ubeis, Bernarso Maria de: Monumenta Ecclesiae Aquilejensis Commentario histo- rico-chronologico-critico . Ar gentiae: (Giambattista P asquali), 1740. Schmidt , Ondř ej: John of Moravia between the Czech Lands and the Patriarchate of Aquileia (ca. 1345–1394). Le y den: Brill, 2019. Simoniti, Primož: Paolo Santonino: Popotni dnevniki (1485–1487). Celo v ec, Du - naj, Lju bljana: Mohorje v a družba, 1991. Skit ek, Vink o: Guštanj in Kotlje skozi srednji in zgodnji novi vek . R a vne na K or o- šk em: Zgodo vinsk o društv o za K or ošk o, 2019. T or csa y , King a: Das R eliquieng las v on Str eitwiesen, NÖ . V : Beiträge zur Mittelal- terarchäologie in Österreich 13 (1997), str . 117–136. T ušek, Mat eja (ur .): Sveti Jurij odpira duri: zbornik ob 500-letnici posvetitve cerkve sv. Jurija na Volči . P oljane nad Šk ofjo Lok o: župnija, 2019. V aldemarin, Igino: La chiesa e la parr occhia dei Santi Ilario e T aziano di Gorizia. V: Studi Goriziani XXIV (1958), str . 145–216. V ale, Giuseppe: Itinerario di Paolo Santonino in Carinzia, Stiria e Carniola negli anni 1485–1487 (Codice Vaticano Latino 3795). Città di V aticano: Bibliot eca Apost olica V aticana, 1943. V alentinelli, Giuseppe: Z ur Geschicht e des P atriar chats v on A quileia. V : Noti- zenblatt. Beilage zum Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen, IV . Jg. 1853 (1854), V . Jg. 1854 (1855) in VII. Jg. 1857. V olčjak, Jur e: Listina o pos v etitvi podružnične cer kv e s v . Nik olaja na Jepr ci. V : Alenk a V odnik (ur .). Od Jakoba do Jakoba: O krajih in ljudeh občine Medvode . Med v ode: Zgodo vinsk o društv o, 2006, str . 75–77. V olčjak, Jur e: Listine Nadškofijskega arhiva Ljubljana 1140–1500 . Ljubljana: Nad - šk ofija, 2020. Zadnik ar , Marijan: Hrastovlje: Romanska arhitektura in gotske freske . Ljubljana: Družina, 1988. Zahn, Jo seph: Austro-Friulana: Sammlung von Actenstücken zur Geschichte des Conflictes des Herzog Rudolfs IV. von Österreich mit dem Patriarchate von Aquileia 1358– 1365 . Wien: Kaiser liche Ak ademie der Wissenschaft en, 1877. SPLETNI VIRI Höf er , R udolf K.: Die Siegel der Bischöf e der Salzbur ger Metr opole: https://g ams. uni-gr az.at/o:epis.la-29 (dost op: 31. januar 2024). Monast erium.net: https://www .monast erium.net/mom/f onds (dost op: 25. ma - r ec 2024). 161 Letnik 47 (2024), št. 1 ON THE USE OF SE AL S IN THE DEDICA TION OF CHUR CHES AND AL T AR S IN THE MIDDLE A GES IN SL O VENIA The r eason f or this article is the disco v ery of the seal of the patriar ch of A quileia John of Mor a via (1387–1394), w hich w as used t o seal the r elics in the main altar of the filial chur ch of St . Martin in Žir o vnica near R ado v ljica, in 2009. The question ar ose w hether the altar w as r eall y dedicat ed b y the patriar ch him - self or onl y b y his vicar-ge ner al, Henry of Wildenst ein, the bishop of T riest e (1391–1394), b y using the patriar ch 's seal. Onl y f our r elic seals fr om the Middle Ages ha v e been disco v er ed t o dat e: the seal of John of Mor a via, ther e is also the seal of Got ebold, the bishop of Pićan (mentioned in 1136 and 1142) in Žir o vnica, as w ell as of the bishop of Pićan named P opon (the first of that name betw een 1185/1187 t o 1202, the se cond betw een the y ears 12 14 and 1220) in V elik e Malence pod Gorjanci, the Bishop of Pičan P ascasius fr om Gr ačišće in Hr ast o v lje in Istria (in 14 78) and the vicar-gener al bishop of C una via Sebastiano Nascim - beno in R a vne na K or ošk em (in 1498). W e can pr esume that the consecr at ors of the chur che s sealed both the r ecor ds of dedication and the r elics with their o wn se al, e v en thoug h the y typicall y sealed the r elics with a diff er ent seal. Thus, an e x amination of the dedication r ecor ds sho w s that those w ho had the status of vicar-gener al sealed them with their o wn seal, w hile others w ho did not ha v e the status of vicar-gener al and w er e onl y visit ors authorized b y the patriar ch, used the patriar ch 's seal. The last visit ors, without the status of vicar-gener al, appear ed lat e in Slo v enia. The first w as Pietr o Car lo, the bishop of the diocese of Caor le, fr om 1485 t o 1487, f ollo w ed b y the titular bishop of Cor ona, Hier onimo de F r anciscis, fr om 1501 t o 1507, and Daniele de R ubeis, bishop of the diocese of Caor le, fr om 1517 t o 152 3 and 1533 t o 1536. The y used the patriar ch 's seal f or r eco r ds of dedication, so w e can assume that the r elics w er e also sealed with this seal. Based on these findings, ther e is no r eason t o conclude that the chur ch in Žir o vnica w as not dedicat ed b y the patriar ch personall y . This must ha v e hap - pened in the spring or autumn of 1391, w hen John of Mor a via tr a v elled fr om F riuli t o the Czech Lands. The r eason, of course, w as not the dedication of the chur ch, but a visit t o Count F riderik III. of Ort enbur g at his W aldenbur g castle near R ado v ljica, his support er in the conflict with the V enetians. F riderik also used the patriar ch 's pr esenc e in R ado v ljica t o dedicat e the chur ch in Žir o vnica, w hich w as in his domain. SUMMAR Y 163 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Jurij V eg a, vit eški križec Marije T er ezije, pr ošnja za podelit e v odlik o v anja, cesar F r anc II., pismo cesarju, V ojni ar hi v na Dunaju, t opniški častnik Key-words: Jurij V eg a, Knig ht's Cr oss of Maria Ther esa, r equest f or a w ar ding decor ation, Emper or F r ancis II, lett er t o the Emper or , W ar Ar chi v es in Vienna, artillery officer 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 929V eg a J.:355.134.2(049.4) Pr ejet o: 8. 4. 2024 Nova dognanja v zvezi z Jurijem Vego in njegovim viteškim križcem Vojaškega reda Marije Terezije P A VEL CAR dr . zgodo vinskih znanosti v pok oju T opnišk a ulica 33c, SI-1000 Ljubljana e-pošta: pa v el.p.car@gmail.com Izvleček Članek obr a vna v a pet pr oš enj, ki jih je t opniški častnik Jurij V eg a v času s v oje v ojašk e k arier e pisal cesarju F r ancu II. Dok umenti se nahajajo v dunajsk em V ojnem ar hi vu (Kriegsarchiv ) t er pri nas še nik oli niso bili v celoti obja v ljeni in obr azloženi. T ri pr ošnje se tičejo podelitv e naj višjeg a a v strijsk e - g a odlik o v anja za pogum za častnik e – v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. V eg a je mor al za visok o odlik o v anje zapr ositi k ar trikr at , saj g a je cesar d v akr at za vrnil. Članek v sebuje tudi kritičen pr eg led del na t o t ematik o, saj je v eči - na a vt orje v zar adi ne do v olj natančneg a pozna v anja post opk o v za v st op v v ojaški r ed Ma rije T er ezije nek at er a dejstv a napačno int erpr etir ala. Pr ošnjo cesarju za podelit e v bar ons k eg a stana je sicer obja vil dr . Matija Žar gi v Kro- niki 1 v člank u Jurij V eg a o sebi; pismo, ki g a je V eg a pisal cesarju F r ancu II. mar ca 1801, v k at er em g a opominja, da že sedem let ni napr edo v al v višji čin, v endar pri nas še ni bilo obja v ljeno. Abstract NEW FINDINGS REG ARDING JURIJ VEG A AND HIS KNIGHT'S CR OSS OF THE MILIT AR Y ORDER OF MARIA THERES A Thr oug hout his military car eer , artillery officer Jurij V eg a wr ot e Em - per or F r ancis II fi v e r equests, w hich ar e the subject of this article. The docu - ments ar e held in the W ar Ar chi v es (Kriegsar chi v) in Vienna and ha v e ne v er been full y disclosed and anal yzed in our country . Thr ee r equests concern the a w ar ding of A ustria 's hig hest decor ation f or br a v ery t o officers – the Military Or der of Maria Ther esa. V eg a had t o appl y f or the hig h decor ation as man y as thr ee times, as the emper or r eject ed him twice. The article also contains a cri - tical r e view of w or k s on this t opic, as most of the authors ha v e misint erpr et ed certain f acts due t o a lack of pr ecise kno w ledge of the pr ocedur es f or ent ering the Military Or der of Maria Ther esa. A petition t o the Emper or f or the gr ant of a bar onial title w as published b y Dr Matija Žar gi in the Kr onik a journal in the article Jurij V eg a about himself; ho w e v er , a lett er writt en b y V eg a t o Emper or F r ancis II in Mar ch 1801, r eminding him that he had not been pr omot ed t o a hig her r ank f or se v en y ears, has not y et been published in our country . 1 Žar gi: Jurij Vega o sebi , str . 313 –317. 164 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Slo v enci Jurija V ego poznamo v g la vnem k ot mat ematik a, a manj k ot t o - pnišk eg a častnik a, ki si je nabir al v ojašk e lo v orik e na št e vilnih bojiščih. O njem je bila napisana vrsta knjig in člank o v , od str ok o vnih do poljudnih, o njego v em ži v ljenju je bil napisan tudi r oman. V rsta a vt orje v je v s v ojih delih podr obno opi - so v ala V ego v e znanstv ene dosežk e, medt em k o so bili V ego vi uspehi na bojnem polju de ležni manj pozornos ti. Jurij V eg a se je s s v ojo sposobnostjo in hr abr ostjo iz na v adneg a kmečk eg a f anta pr ebil do čina t opnišk eg a podpolk o vnik a. Bil je eden od r edkih Slo v ence v , ki je bil odlik o v an z naj višji m a v strijskim v ojaškim odlik o v anjem, v ojaškim r ed om Marije T er ezije (Militär Maria-Theresien Orden ); F ridolin Kauči č 2 jih namr eč ob V egi našt e v a le še šest: »Ti možje so: Seničar (Spo- dnjištajerec), Čehovin (Kranjec), Novak (Kranjec), dva Šerpona iz Gradiške, Ja- blonsky po materinem pokolenju slovenski Štajerec .« 3 Seničar (P aul Maria Joseph bar on Senitzer z gr adu F r eiber g, 20 km S V od Gr adca), oba Šerpona (Os w ald bar on Scherpon v on Kr onenst ern in Jožef bar on Scherpon v on Kr onenst ern iz Gr adišk e v F ur laniji) in Jablonsky ( Jožef bar on Jablonsky v on Mont e Berico iz R adgone) imajo got o v o tudi slo v ensk e k or enine, v endar niso »Kr anjci«, k ot jim pr a vi Kaučič. Nihče izmed a vt orje v ni do sedaj v celoti obdelal V ego v e poti do odlik o v anja; ta je bila namr eč trno v a, saj je mor al za odlik o v anje zapr ositi k ar trikr at , pr eden g a je k ončno dobil. P oleg t eg a so nek at eri a vt orji določene do - k ument e, po v ezane z V ego in v st opom v r ed zar adi nepozna v anja statuta v oja - šk eg a r eda Ma rije T er ezije, nepr a vilno int erpr etir ali. Sk or aj nihče od a vt orje v ni na v ajal izvirnih dok ument o v v celoti. Namen t eg a člank a je V ego v e pr ošnje in pisma cesarju F r ancu II. prvič pr edsta viti v celoti in os v etliti nek at er a, do sedaj manj jasna dejstv a. Iz člank a je tudi r azvidno, da je bil V eg a k ot v ojak ne samo osebno pogu - men, ampak tudi zelo ambiciozen, saj za dosego cilje v , po k at erih je str emel, v eč - kr at ni izbir al poti. T ak o je pri obleg anju tr dnja v e F ort Louis, k o so se mu obetali visok o odlik o v anje, plemiški naslo v , denarna nagr ada t er čast in sla v a, s t opo vi obstr elje v al ci vilno naselje v tr dnja vi F ort Louis, da bi tak o posadk o prisilil k v daji. P o za vrnitvi pr ošnje za odlik o v anje je d v akr at zno v a zapr osil cesarja za odlik o v anje, v enem izmed pisem je cesarja celo spomnil na t o, da že dolgo ni na - pr edo v al v višji čin. Ambiciozen je bil ned v omno tudi na znanstv enem podr očju. Kratek oris Vegovih vojaških udejstvovanj V eg a se je udeležil št e vilnih bitk; boril se je v d v eh v ojnah, v v ojni s T ur ki 4 in v prvi k oalicijski v ojni. 5 V člank u bodo na kr atk o omenjene le tist e v ojašk e oper acije, ki jih je V eg a na v ajal v pr ošnjah za podelit e v v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. Leta 1789 se je t opniški st otnik Jurij V eg a (v dok umentih se je podpiso v al Geor g V eg a) k ot pr ost o v oljec pridružil f eldmaršalu Gide onu Laudonu 6 pri oble - g anju Beogr ada. P o v elje v al je v eč možnarskim bat erijam. K er izstr elki 100-fun - 2 F ridolin Kauč ič (1860–1922), a v str o-ogrski častnik, knjiže vnik in pisec str ok o vnih v ojaških del. 3 Kaučič: Jurij Vega, predavanje , str . 5. 4 A v strijsk o-turšk a v ojna med H absburšk o monar hijo in Osmanskim cesarstv om v letih 1788– 1791. 5 V v ojni prv e k oalicije se je v eč e vr opskih sil (med drugim A v stri ja, Nizozemsk a, Neapelj, Pru - sija, Sar dinija, Španija in V elik a Britanija) v letih od 1792 do 1797 boje v alo pr oti F r ancoski r epubliki. 6 Ernst Gideon v on Laudon (171 7–1790), a v strijski f eldmaršal in eden izmed naj v ečjih a v strij - skih v ojsk o v odij v 2. pol. 18. st oletja. 165 Letnik 47 (2024), št. 1 tnih 7 možnarje v niso nesli do cilja, je po v ečal smodnišk o polnjenje in z lesenimi v ložki izboljšal t esnjenje med kr og lo in ce vjo t er s t em po v ečal domet izstr elk o v . Na ta način je bistv eno pripomogel k padcu tr dnja v e, v endar je takr at zasluge pr epustil drugim t opničarskim častnik om. Kljub t emu k asnejša spriče v ala pri - zna v ajo njego v o odlično v edenje pr ed Beogr adom. 8 Leta 1793 se je začela v ojna s F r ancijo in V eg a je bil v armadi f eldmaršala W urmserja 9 s činom t opnišk eg a majorja (v endar le z začasno majorsk o plačo), 10 kjer se je v ečkr at izk azal. K o je padla Wiessenburšk a linija, 11 je s spr etnim pr e - priče v anjem dosegel, da se je utrjeno mest o Laut er bour g v dalo br ez boja. 13. no v embr a 1793 je s spr etno posta vitvijo t opo v , po v ečanjem smodni - šk eg a naboja in spr emenjenim naklonom ce vi zgolj v 24 ur ah prisil tr dnja v o F ort Louis na ot očk u sr edi R ena k v daji. K onec leta 179 4 je bil v obleg anem Mannheimu na R enu in je v ečkr at pr o - st o v oljno sode lo v al pri izpad ih iz utrjeneg a mesta. 24. decembr a 1794 so se A v - strijci pr edali. T opo vi v tr dnja vici Rheinschanze na le vi str ani R ena bi mor ali biti naslednje jutr o izr očeni F r ancozom. P onoči je V eg a na lastno pest kljub delno poledenelemu R enu t opo v e iz Rheinschanze pr epeljal na drugo str an r ek e in jih na ta način r ešil. Spomladi 1795 je V eg a po lastnih načrtih v lil d v a 30-funtna možnarja s st ožčast o izvrtanim dnom, ki sta nesla sk or aj d v akr at dalj k ot drugi primer lji vi možnarji a v strijsk eg a t opniš tv a. 12 S t ema možnarjema je lahk o sept embr a 1795, k o je a v strijsk a v ojsk a obleg ala mest o Mannheim, obstr elje v al mest o z r azdalje, do k at er e fr ancoski t opo vi iz mesta niso nesli. P o štirih dneh obstr elje v anja se je mest o 21. sept embr a 1795 v dalo. V s v ojem obsežnem delu o a v strijski v oj - ski – Avstrijska armada od 1700 do 1867 , (Die österreichische Armee von 1700 bis 1867) a vt orja T euber in Ott enf eld napišeta: »Znani podpolkovnik baron von Vega je s konstruiranjem in z odlično uporabo tako imenovanega daljnometnega možnarja (pred Mannheimom) možnarjem spet povrnil slavo .« 13 Kasneje se je V eg a izk azal še pri Mainzu, Wiesbadnu, K ehlu in v bojih ob r eki Lahn pri Dietzu, v endar je dobil v ojaški r ed Marije T er ezije že pr ed t em, tak o da ti boji pri V ego v em odlik o v anju niso igr ali nobene v loge. Vojaški red Marije Terezije V ojaški r ed Marije T er ezije je bilo prv o in obenem v se do pr opada mo - nar hije naj višje a v strijsk o odlik o v anje za pogum, v endar so g a podelje v ali le ča - stnik om. Ustano v ljeno je bil o zgodaj, že leta 1757, k o je cesarica Marija T er ezija 7 Možnar je namr eč str eljal 100 -funtne gr anat e; mišljena je star a a v strijsk a ut ežna mer a (funt), enak a 0,56 k g. 8 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 48 in 49; Species f acti, F ort Lo - uis, 28. no v embr a 1793: »Imenovani major je s svojim obnašanjem pri obleganju trdnjave Fort Louis, prav tako kot že prej pri obleganju Beograda – ko se je kot redni profesor matematike na lastno prošnjo udeležil vojne s Turki – dokazal, da je državi na fronti prav tako koristen …« 9 Gr of Dagober t Sigmund v on W urmser (1724–1797), a v strijski f eldmaršal; čepr a v je sor az - merno uspešno po v elje v al r enski armadi, g a zgodo vina pozna bolj po njego vih neuspešnih bojih pr oti Napoleonu v Italiji leta 1796. 10 ÖS T A/KA, MMThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 33 in 44: »Podpisanemu (Vegi, op. p.) je namreč po uredbi Dvornega vojnega sveta in top.(niškega) glavnega urada z dne 29. maja 1793 zagotovljena plača majorja le za čas službe na bojišču, ker je bil ta z neko prejšnjo uredbo imenovan za majorja ob ohranitvi stotniške plače. « 11 P as fr ancoskih zemljenih utr db med mest oma Laut er bour gom in Wissembour gom ob r eki Laut er , ki so a v strijskim četam pr epr eče v ale napr edo v anje. 12 Od leta 1753 napr ej je a v strijs k a v ojsk a ob poljskih in bat erijski h t opo vih upor abljala 10-, 30-, 60- in 100-funtne možnarje t er 10 0-funtne možnarje na k amnit e kr og le. Gl. T euber , Ott enf eld: Die österreichische Armee von 1700 bis 1867 , str . 856. 13 T euber , Ott enf eld: Die österreichische Armee von 1700 bis 1867 , str . 856. 166 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions želela nagr aditi častnik e, ki so se posebej izk azali na bojnem polju. Sijajna zma - g a nad Prusi pri K olinu 18. junija 1757 jo je na v dihnila, da je ustano vila v ojašk o odlik o v anje za pogum, v ojno v eščino in podjetnost , ki se je po njej imeno v alo V ojaški r ed Marije T er ezije (Militär Maria-Theresien Orden ). Namenjeno je bilo častnik om, ki so z osebnim pogumom ali z lastno pobudo odločilno vpli v ali na izid bit k e ozir oma so izvrši li, k ot pr a vi 21. člen statuta v ojašk eg a r eda Marije T er ezije: »... dejanja, ki bi jih brez odgovornosti lahko opustili, pa so bila kljub temu opravljena, npr.: če si častnik upa napasti brez posebnih ukazov, pa in ne samo, da vse dogodke izvaja z mirnim umom, ampak pokaže tudi osebno srčnost, ko s svojimi dejanji spodbudi svoje moštvo ali prepleza reduto, ba- terijo ali ko obvlada zaseden kraj; ko zazna vrzel med sovražnimi enotami in to prednost uporabi v korist Naše službe, ne da bi pričakoval red; če se prostovoljno loti nevarnega podviga in mu uspe; če v boju na svojem krilu s svojo brigado, četo ali drugo enoto, ki ji ukazuje, naredi premik, iz katerega izvira posebna prednost za korpus ali morda za celotno armado; če naredi praktičen vojaški projekt ali kakšno drugo novo odkritje in prinese resnično korist z njegovo izvedbo itd., mora biti vsakemu vojaškemu častniku v vojski in v vseh njenih korpusih dovoljeno, da svojemu poveljujočemu generalu ali štabnemu častniku predstavi, kako lahko uporabi priložnost, da stori nekaj koristnega proti sovražniku in s tem pridobi to častno odlikovanje «. 14 Odlik o v ani častniki so bili tudi samodejno po vzdignjeni v plemiški stan. V ojaški r ed Ma rije T er ezije je imel na začetk u d v e st opnji, v eliki križ in mali (vit eški) križec. Cesar Jožef II. je leta 1765 dodal še vmesno st opnjo, k omturski križ, ki se je nosil ok oli vr atu, medt em k o je v elik emu križu, ki se je nosil na letni, do - dal sr ebrno zv ezdo, ki se je nosila na le vi str ani prsi. V eliki križ z zv ezdo je bil namenjen zgolj peščici vr ho vnih po v eljnik o v v ojsk e, k omturski križ so lahk o dobili le naj višji častniki – člani gener alštaba, medt em k o je bil vit eški križec doseg lji v v sem drugim častnik om. V dobrih 150 letih, do k onca prv e s v et o vne v ojne, 15 je bilo podeljenih v seg a sk upaj 1.190 v ojaških r edo v Marije T er ezije; od t eg a je bilo 61 v elikih križe v , 140 k omturskih križe v in 1.039 vit eških križce v . 16 P osebnost pri v ojašk em r edu Marije T er ezije je bila ta, da so se mor ali častniki v edno sami pr edlag ati za odlik o v anje in so pr ošnjo za podelit e v odlik o v anja ozi - r oma za spr ejetje v r ed naslo vili na cesarja k ot v elik eg a mojstr a r eda. Pr ošnji so mor ali pr edložiti dok azila ozir oma spriče v ala o s v ojih junaštvih in pod vigih, ki so jih podpisali tak o njiho vi nadr ejeni častniki k ot tudi častniki, ki so bili priča dejanjem. Stat ut r eda v 13. členu na v aja, da »je treba pričevanje zahtevati od po- veljnika; izjavo o dejstvih pa mora on, poveljnik, in še pet drugih višjih častnikov potrditi z lastnoročnimi podpisi in pečati oziroma za vsakega častnika, ki v tej številki manjka, po dva podoficirja ali navadna vojaka .« 17 Se v eda je v sak častnik, ki se je pr edlag al za t o pr estižno odlik o v anje, naj - pr ej pr e v eril pri s v ojih nadr ejenih in pri častniških k olegih, ali bodo podpr li nje - go v o pr ošnjo, saj je bilo pisanje pr ošnje smiselno le v primeru vnapr ej obljublje - ne podpor e. Nek at erim, k ot na primer majorju V egi pr ed F ort Louisom, je bilo odlik o v anje celo obljubljeno vnapr ej k ot nagr ada, če bodo izpolnili zaht e vne naloge, ki so jim bile zadane. V egi je odlik o v anje namr eč obljubil gener almajor 14 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresien-Orden und seine Mitglieder , str . 9. 15 R edo vni k apit elj je r edo v e podelje v al še v se do leta 1931, v endar izključno za zasluge, izk aza - ne med v ojno. Od 110 podeljenih vit eških križce v za zasluge med prv o s v et o vno v ojno jih je bilo k ar 73 podeljenih v letih 1921–1931. 16 Militär-Maria - Ther esien-Or den: https://www .milak.at/besuche rinf ormation/bur g/militaer - -maria-ther esien-or den (dost op: 13. 1. 2024). 17 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresion-Orden und seine Mitglieder , str . 7. 167 Letnik 47 (2024), št. 1 Lauer , ki je po v elje v al obleg anju F ort Louisa (o čemer bo v eč po v edano k asneje); g lede na zgor aj na v edeno mor amo Lauerje v o obljubo, da bo V eg a dobil odlik o - v anje, g ledati v k ont ek stu, da mu je Lauer vnapr ej obljubil podpor o pri pr ošnji, saj se je mor al V eg a sam pr edlag ati. Pr ošnje za podelit e v r eda so bile sicer naslo v ljene na cesarja k ot v eli - k eg a mojstr a r eda, v endar jih je najpr ej obr a vna v al r edo vni k apit elj. Kapit elj je sesta v ljalo sedem r edo vnih člano v , običajno znamenitih gener alo v . Kapit elj je pr ošnjo za spr ejem v r ed ozir oma za podelit e v odlik o v anja bodisi odobril ali za vrnil, nat o je odobr en pr edlog mor al še v podpis k cesarju, ki je bil v eliki mojst er r eda. Prvi v eliki mojst er je bil sopr og Marije T er ezije, F r anc I. Št ef an Lotarinški (1708–1764); na začetk u statuta namr eč pr a vi: »Tako smo Mi glede na tako pomemben predmet veliko mojstrstvo tega Vojaškega reda Marije Terezi- je prevzeli nase .« 18 P ozneje so cesarji s st opanjem na pr est ol samodejno postali tudi v eliki mojstri t eg a r eda, pozneje tudi drugih a v strijskih r edo v (Leopoldo v r ed, r ed železne kr one in r ed F r anca Jožef a): » Zato bomo (imeli veliko mojstr- stvo) Mi sami, dokler bo bogu všeč, in ne dopolnimo svojih let, in za nami bo to ohranil Naš zakoniti prestolonaslednik .« 19 Cesar je lahk o k ot v eliki mojst er odli - k o v anje za vrnil, pri čemer je imel tudi pr a vico, da je lahk o r edo v e podelje v al sam, mimo k apitlja. P odelit e v odlik o v anja ozir oma spr ejetje v v ojaški r ed Marije T er ezije je pot ek ala na pr omocijah; s v ečanih, do podr obnosti določenih cer emonijah. Ča - stniki, ki so že imeli t o odlik o v anje in so bili že člani r eda, so nast opili v par adnih unif ormah. Kandidatu, ki je klečal pr ed cesarjem, je ta pripel odlik o v anje z bese - dami: »Naš ljubljeni, sprejmite iz Naših rok znak Vojaškega reda Marije Terezije. Ta naj služi kot dokaz vaših dejanj in kot sprejem v ta red, ki je kot tak posvečen hrabrosti in bistrosti. Uporabite ga na čast Bogu, za službo Naši Hiši ter za obram- bo očetnjave .« 20 Nat o je cesar k andidata objel in g a tak o simbolično spr ejel v r ed. Najpomembnejši pisci, ki so obravnavali Vegove vojaške dosežke Pisci, ki so v s v ojih delih pisali o V ego vih v ojaških pod vigih, so se v si bolj ali manj osr edot očili na njego v e v ojašk e uspehe, medt em k o so V ego vi t eža v - ni poti do križca Marije T er ezije namenjali manj pozor nosti. Leta 2004 je bila ob 250-letnici V ego v eg a r ojstv a v Ljubljani k onf er enca Jurij V eg a in njego v čas, medt em k o so bili prispe v ki leta 2006 obja v ljeni v zbornik u. 21 Med 15 prispe v ki se z V ego vimi v ojaškimi dosežki ukv arja le en sam pris pe v ek, Dediščina V ego - v eg a časa dr . Matije Žar gija iz Nar odneg a muzeja Slo v enije (v eč o t em prispe v k u bo po v edano k asneje). Prvi je V ego v e v ojašk e uspehe že v sr edini 19. st oletja opisal Jar omir Hirt enf eld 22 v s v ojem monumentalnem delu Vojni red Marije Terezije in nje- govi člani (Der Militär-Maria-Theresien-Orden und seine Mitglieder ), kjer je na v eč k ot 1.700 str aneh opis al r ed in nosilce t eg a odlik o v anja od leta 1757 do leta 18 50. Juri ju V egi je namenil dobri d v e str ani. 23 Za V ego pr a vi, da je bil »kot vojak pogumen, kot matematik velik «. 24 Na kr atk o omeni Laut er bour g in opiše V ego v pod vig pri F ort Louisu. V ego v vit eški križec Marije T er ezije pripiše zgolj obleg anju tr dnja v e F ort Louis: »Med obleganjem Fort Louisa, ki so ga Francozi 18 Ehrenbuch des österreichish-ungarischen Wehrmacht, I. Band , str . 5. 19 Pr a v tam, str . 35. 20 Pr a v tam, str . 14.–16. 21 Jurij baron Vega in njegov čas: Zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. u r ednik T omaž Pisanski). 22 Dr . Jar omir H irt enf eld (1816–1 872), a v strijski v ojaški pisat elj, dopisnik Geološk eg a inštituta in član A v strijsk eg a geogr af sk eg a inštituta. 23 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresion-Orden und seine Mitglieder , str . 469–471. 24 Pr a v tam, str . 496. 168 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions imeli za nepremagljivega, je bil Vega edini prisotni topniški štabni častnik, ki je usmerjal topništvo in si prislužil viteški križ .« 25 Dejstv a, da je V eg a trikr at zapr osil za odlik o v anje in k ot zasluge na v ajal še r eše v anje t opo v čez R en, k onstruk cijo daljnometnih možnarje v in obleg anje Mannheima, ne omenja. Hirt enf eld sicer kr atk o omeni tak o r eše v anje t opo v čez R en, V ego v daljnometni možnar in oble - g anje Mannheima k ot tudi k asnejšo obr ambo Mainza, obleg anje K ehla, bitk o pri r eki Lahn t er pono vno obleg anje Mainza in umik, v endar dobi br alec vtis, da V ego vi pod vigi po F ort Louisu niso imeli nobeneg a vpli v a na podelit e v vit ešk eg a križca Marije T er ezije. Hirt enf eld pos v eti pol str ani tudi V ego v emu znanstv ene - mu delu. K er Hirt enf eld ne omenja V ego vih za vrnjenih pr ošenj, posledično ne go v ori niti o možnih r azlogih za za vrnit e v ozir oma spletk ah, k ot jih imenujejo nek at eri pisci. Skr atk a, pri Hirt enf eldu je v se v najlepšem r edu; V eg a za vzame F ort Louis in dobi odlik o v anje. Prvi je ži v ljenjsk o pot Jurija V ege, tak o v ojašk o k ot tudi znanstv eno, opi - sal F ridolin Kaučič (1860–1 922), knjiže vnik in str ok o vni pisec, drug ače častnik v a v strijsk em domobr anstvu (upok ojen je bil s činom polk o vnik a). Kaučič je o V egi pisal v ečkr at . Prv o notico o V egi je Kaučič obja vil leta 1882 v 11. št e vilki celo v šk eg a časopisa Kres pod naslo v om Sin slo v ensk eg a r atarja vit ez častneg a r eda Marije T er ezije, v endar se v podr obnosti o njego v em odlik o v anju ni spuščal. 26 Leta 18 86 je v Or g an der Militär- Wissenschaftlichen V er eine obja vil V e - go v ži v ljenjepis 27 v nemšk em jezik u (knjig a je doži v ela 2., dopolnjeno izdajo leta 1904; Georg Freiherr von Vega, zweite verbesserte und illustrierte Auflage , t okr at jo je Ka učič izdal v samozaložbi). 28 Kaučiču, a v strijsk emu častnik u, ki je v ečji del s v ojeg a ži v ljenja službo v al na Dunaju, so bili ned v omno dost opni v si ar hi v ski dok umenti, ki so se tik ali Jurija V ege. V knjigi je Kaučič podr obno opisal V ego v o mladost in študij, pr eden je ta st opil v v ojsk o, in r a vno tak o V ego v a mat ematična ozir oma znanstv ena dela. Kar se tiče V ego vih v ojaških dosežk o v , Kaučič v knjigi v celoti na v aja v se dok ument e, ki jih je V eg a priložil s v ojim pr ošnjam za vit eški križec Marije T e - r ezije; dok azila, potr dila in vrst e dejst e v , pri čemer jih na v aja kr onološk o g le - de na boje, ki se jih je V eg a udeležil, in ne po datumih njiho v eg a nastank a. Na primer , Dok azilo (Attestatum ) o V ego v em junaštvu pr ed Laut er bur gom Kaučič na v aja k ot prv eg a, ne g lede na t o, da je bilo t o napisano šele v eč k ot let o k asne - je za Dok azilom o za vzetju F ort Louisa in priloženo šele drugi V ego vi pr ošnji. V ego vih pr ošenj k ot tak šnih Kaučič ne na v aja; pri za vzetju F ort Louisa omenja zgolj, da V eg a odlik o v anja ni dobil: »Čeprav je generalmajor Lauer 29 zaprosil za vojaški red Marije Terezije za Vego in je bil ta majorju Vegi soglasno podeljen na kasnejšem redovnem kapitlju, ga ta ni prejel, razlog pa je ostal neznan .« 30 Kaučiču je mor al biti spor med V egom in njego vim pr edst ojnik om, gener alom gr of om Collor edom, 31 dir ekt orjem t opništv a, v saj deloma znan, v endar g a ne omenja (o gr ofu Collor edu bo v eč go v or a k asneje). Nadalje Kau čič piše o V ego vi r ešitvi t opo v čez R en in na v aja d v e t ozade vni potr dili (Attestatum ), v endar ne omenja, da je V eg a drugič zapr osil za vit eški križec Marije T er ezije in pr ošnji priložil obe potr dili, niti ne omenja, da tudi t okr at odlik o v anja ni dobil. Kaučič nadaljuje z 25 Pr a v tam, str . 470. 26 Kres, leposloven in znanstveni list , 1. no v ember 1882, str . 599. 27 Kaučič: Georg Freiherr von Vega von Fridolin Kaučič, 1886. 28 Kaučič: Georg Freiherr von Vega von Hauptmann Fridolin Kaučič . 29 F r anz v on Lauer (1736–1803 ), a v strijski gener almajor , ki je po v elje v al obleg anju tr dnja v e F ort Loius. Napr edo v al je do čina F eldzeugmeistr a. 30 Kaučič: Georg Freiherr von Vega, 1886, str . 18. 31 Knez Joseph Maria Gr af Collor edo-Mels und W allsee (1735–181 8), a v strijski f eldmaršal in po - litik; v f eldmaršala je bil po višan po uspešnem obleg anju Beogr ada leta 1793. V odil je r ef ormo a v strijsk eg a t opništv a in bil k ot tak V ego v naj višji pr edposta v ljeni. 169 Letnik 47 (2024), št. 1 uspešnim t estir anjem V ego v eg a daljnometneg a možnarja in obleg anjem Mann - heima t er o t em na v aja d v e potr dili (A tt estatum), pri čemer pr a vi: »Naslednje potrdilo, ki ga je izdal generalmajor Unterberger, 32 poroča o Ve- govih odlično izdelanih možnarjih in njihovi uporabi pri obleganju Mann- heima od 13. novembra do predaje 21. novembra, je podpisalo pet štabnih in en višji častnik, general-major Funk, FML. grof Sztaray, ki ga je na koncu podpisal tudi feldmaršal grof Wurmser in na podlagi katerega je bil Vega odlikovan z viteškim križcem vojaškega reda Marije Terezije .« 33 T udi tu Kaučič ne omenja no v e, tr etje V ego v e pr ošnje za podelit e v odlik o v anja. Leta 1904 je Kaučič tudi v slo v enščini obja vil knjigo z naslo v om Jurij Vega . Knjig a po vzem a pr eda v anje, ki g a je imel 6. mar ca 1904 v društvu Z v ezda na Du - naju. 34 Knjig a je pr ecej kr ajša k ot nemšk a izdaja, saj ima le 23 str ani, pri čemer je v njej tudi pr ecej manj podatk o v k ak or v nemški izdaj i. T a knjig a je bila name - njena V ego vi pr omociji med pr ebi v alstv om in zbir anju sr edst e v za posta vit e v njego v eg a spomenik a. V t ej knjigi Kaučič ne na v aja nobenih dok azil in potr dil. K o se je V eg a leta 1793 znašel na bojišču ob R enu, Kauč ič le na kr atk o opiše v se V ego v e dosežk e na t em bojišču; k ak o je V eg a »z odločnimi besedami « pr epričal posadk o utrjeneg a mesta Laut er bour g, da se je pr edala, obstr elje v anje tr dnja v e F ort Louis, umik t opo v čez zmrznjeni R en, v litje no vih možnarje v in obleg anje Mannheima leta 1795, obr ambo Mannheima leta 1796 t er bitk o pri Dietzu is - t eg a let a in bitk o pri K ehlu let o k asneje. O križcu Marije T er ezije piše le malo: »Že l. 1793., ko je bil Vega prisilil trdnjavo St. Louis, da se je vdala, je predlagala višja vojaška oblast, naj se Vega odlikuje z viteškim križem reda Marije Terezije. Ta predlog je bil sicer enoglasno sprejet, toda zaradi nepoštenih intrig njegovih nasprotnikov ga ni dobil tedaj, ampak šele l. 1795., ko je prišlo po Vegovem pri- zadevanju mesto Mannheim Avstrijcem v roke .« 35 Kaučič se v knjigi bistv eno v eč pos v eča V ego v emu znanstv enemu delo v anju k ot njego vim v ojaškim uspehom. V ečkr atnih pr ošenj za vit eš ki križec v ojašk eg a r eda Marije T er ezije tudi v t ej knjigi ne omenja. Napačno tu di na v aja, da je V ego za odlik o v anja pr edlag ala »viš- ja vojaška oblast «. V eg a se je pr edlag al sam, »višja vojaška oblast « je le podpisala spriče v ala o njego vih pod vigih. Kaučič ne na v aja upor abljene lit er atur e ali ar hi - v skih dok ument o v . Ist eg a leta, k ot knjig a v slo v enščini, je izšla tudi drug a, pr ed v sem z ilustr a - cijami izpopolnjena, izdaja knjige Georg Freiherr von Vega iz leta 1886. Knjigo je Kaučič t okr at izdal v samozaložbi, medt em k o v sebinsk o ne prinaša nič bistv eno no v eg a. Leta 18 91 je Jak ob Benedek 36 o Juriju V egi napisal biogr af sk o po v est pod naslo v om: Od pluga do krone, zgodovinski roman iz minulega stoletja , pr epr ost e - mu nar odu spisal Jak ob Benedek. Benedek je hot el, k ot pr a vi sam v pr edgo v o - ru, »prvič Slovence seznaniti s preslavnim rojakom našim, česar je mož izvestno 32 Leopold bar on Unt er ber ger (1 734–1818), a v strijski F eldzeugmeist er . F eldzeugmeist er ozir o - ma gener al t opništv a je bil zgodo vinski v ojaški čin v a v strijskih armadah. Upor abljali so g a že v 16. in 17. st oletju, v nek at erih e vr opskih drža v ah se je ohr anil v se do začetk a 20. st oletja. Nemški izr az F eldzeugmeist er se dobesedno pr e v aja k ot »mojst er or ožja« (F eld pomeni boji - šče, k ot je upor ab ljeno v nemšk em nazi vu za f eldmaršala (F eldmarschall), in Zeug se nanaša na t opo v e). V fr ancoščini je bil enak o vr eden izr az Gr and maitr e d'artillerie, ki so g a upor abljali že za časa fr ancosk eg a kr alja Filipa VI. (1328–1350). V širšem k ont ek stu pa pojem F eldzeug v zgodnjem in sr ednjem v ek u lahk o nanaša še na marsik aj drugeg a, na primer na v so obor oži - t e v , str eli v o, v ojašk o opr emo ozir oma logistik o in podobno. 33 Kaučič: Georg Freiherr von Vega , 1886, str . 24. 34 Kaučič: Jurij Vega . 35 Kaučič: Georg Freiherr von Vega , 1886, str . 17. 36 Jak ob Benede k (1850–1916), slo v enski pisat elj, pisal je pr ed v se m po v esti, najpomembnejša med njimi je zgor aj omenjena biogr af sk a po v est o Juriju V egi. 170 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions popolnoma vreden, ter mu na tak način postaviti živ spomenik v srci narodovem; drugič pa sem hotel ž njim odpreti oči zlasti tistim kmetskim očetom, ki imajo nadarjene sinove, toda jih ne dajo v šole .« 37 Biogr af sk a po v est , ki je pr a vzapr a v r omantičen r oman, je pisana z v elik o domišljije in pesnišk e s v obode. V njej se vrstijo nesr ečne ljubezni, spletk e, ugr abitv e, pobegi iz ječ, cig ani, T ur ki; skr atk a, zaplet ena r omantična zgodba, ki sledi Juriju V egi od mladih let do smrti. Št e vil - ni dogo dki iz V ego v eg a ži v lj enja so plod pisat elje v e dom išljije, v endar Benedek po v est pr epleta s stv arnim zgodo vinskim dog ajanjem, a tudi z obilico podatk o v , ki jih je ned v omno črpal iz del Kaučiča in Hirt enf elda. Čepr a v je Benedek o v a po v est močno r omantično obarv ana in domišljijsk o bog ata, v endar upošt e v a znana dejstv a in na v aja V ego v e zasluge, k ak or so bile opisane v spriče v alih in dok azilih, ki so bila priložena V ego vim pr ošnjam za odlik o v anje. V endar Bene - dek piše samo o d v eh pr ošnjah, v k at erih je V eg a zapr osil za odlik o v anje. Jože P o v šič 38 je ob 200-letnici izida V ego v eg a prv eg a log aritmo vnik a, leta 1983, napisal knjižico pod naslo v om Jurij Vega: ob 200-letnici izida njegovega prvega logaritmovnika v zbir ki K ulturni in nar a vni spomeniki Slo v enije. P o v ši č se v g la vnem pos v eča V ego v emu znanstv enemu delu, v ojaškim uspehom name - nja le malo pr ost or a; v endar na v ede v se njego v e pomembne v ojašk e pod vige. V kr atk em pog la vju Časti, priz nanje in t eža v e, piše: »Po zavzetju Fort Louisa je po- veljnik oblegovalnih čet general major Lauer predlagal Vego za viteški vojaški red Marije Terezije. Redovni zbor mu ga je tudi soglasno prisodil, a Vega takrat, pri naslednji promociji 7. julija 1794, reda ni dobil. … Po izumu novih topov, s katerimi je Vega tako uspešno sodeloval pri zavzetju Mannheima, je bil drugič predlagan. Red je potem dobil pri promociji 11. maja 1796 .« 39 P o v šič ne na v aja upor abljene lit er atur e. Dušica K una v er 40 je leta 1999 izdala dr obno knjižico Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona . V njej na kr atk o omenja V ego v e v ojašk e uspehe, Beogr ad, Laut er bour g, F ort Louis in Mannheim. Kar se tiče vit ešk eg a križca Ma - rije T er ezije, piše: »Po bitki za Fort Louis leta 1794 so za Jurija Vego predlagali najvišje avstrijsko vojaško odlikovanje – viteški križ Marije Terezije .« 41 Nadaljuje, »odlikovanja tokrat ni dobil «. Odlik o v anju namenja še nek aj besed v pog la vju Odlik o v anec z vit eškim r ed om Marije T er ezije: »Leta 1796, po zmagi, ki so jo izbojevali Vegovi možnarji pri Mannheimu, je bil Vega zdaj že drugič predlagan za viteški red Marije Terezije. Tokrat ga je dobil in bil povišan v viteški stan .« 42 Pr a vi tudi: »Višja vojaška oblast je Jurija Vego odlikovala z vrsto spričeval, v katerih so opisane njegove zasluge in ta spričevala so glavni vir za poznavanje Vegovega življenja .« 43 T u se a vt orica moti; t o niso bila spriče v ala, s k at erimi bi bil V eg a odlik o v an. Spriče v ala, dok azila in vrst e dejst e v ozir oma Species facti in Attestati o pok azani hr abr osti ozir oma v ojaških zaslug ah, potrjeni iz str ani oči vidce v , so bili sesta vni del pr ošnje za odlik o v anje. Dušica K una v er med upor abljeno lit er a - tur o ne na v aja ar hi v skih vir o v . O Juriju V egi je naj v eč pisal Sandi Sitar , 44 ki je napisal k ar nek aj del, štiri knjige (Jurij Vega v sliki in besedi, Mladinsk a knjig a, 1974, Jurij Vega, Znameniti Slovenci, P artizansk a knjig a, 1983, Jurij Vega, Vegovo Zasavje , T uristično društv o 37 Benedek: Od pluga do krone , str . 2. 38 Jože P o v šič, slo v enski mat ematik in pisec (1907–1985), znan k ot pisat elj bibliogr afij in biogr a - fij, med k at erimi so najbolj znane biogr afije Jurija V ege, F r anca Močnik a in F r anca Hoče v arja. 39 P o v šič: Jurij Vega , str . 27–28. 40 Dušica K una v er (1937), samos t ojna k ulturna publicistk a, zbir at eljica ljudsk eg a izr očila in etnološk eg a gr adi v a, izdajat eljica poljudnoznanstv enih in leposlo vnih knjig t er pedagoških prir očnik o v . 41 K una v er: Jurij Vega , str . 26 42 Pr a v tam, str . 31. 43 Pr a v tam, str . 31–32. 44 Sandi Sitar (1937), slo v enski umetnostni zgodo vinar , pisat elj, pu blicist in no vinar . 171 Letnik 47 (2024), št. 1 Dolsk o 1997, dopolnjeni ponatis 2002, in Vegov spomenik, T uristično društv o Dolsk o in Senožeti, 2004) in nek aj člank o v . V s v oji knjigi Znameniti Slovenci, Jurij Vega se je Sitar podr obno lotil v seh plati V ego v eg a ži v ljenja, obr a vna v a je tudi v se lik o vne in kiparsk e upodobitv e Jurija V ege. Ze lo podr obno opisuje v ojašk e oper acije, ki se jih je V eg a udeležil; ob opisu V ego vih pod vigo v pr edsta vi tudi širšo slik o v ojnih oper acij. P o Beogr a - du se je v pog la vju Ob R enu (1793–1797) pos v etil tamk ajšnjemu boje v anju. P o Laut er bour gu podr obno opisuje za vzetje F ort Louisa. Sitar piše, da je gener al Laut er poslal pr edlog za odlik o v anje, ki g a je spr emljalo d v oje spriče v al, kjer so bile opisane V ego v e zasluge za padec F ort Louisa, pri čemer so jih podpisali visoki častniki, cesarski pisarni: »Tudi redovni zbor je predlog soglasno osvojil, toda na podelitvi odlikovanj reda Marije Terezije 7. julija 1794 za Vego ni bilo viteškega križa. Ustavilo se je pri zadnji zapreki, cesarjevemu podpisu. Vladar se je poprej posvetoval z grofom Colloredom, njegovo mnenje pa je bil glede Vegovega odlikovanja prav tako odklonilno, kot je bilo tudi glede privoljenja za posvetitev velikega logaritmovnika cesarju .« 45 Sitar tudi omenja V ego v o prit ožbo cesarju in Collor ed o v o pismo pr edsednik u v ojneg a s v eta, gr ofu W allisu 46 v t ej zade vi. Nat o se Sitar pos v eti r eše v anju t o - po v pr ek o zmrznjeneg a R ena. Pr a vi, da »o Vegovih junaških podvigih v decem- bru 1794 pričata dve vojaški spričevali z opisom dogodkov in s podpisi skupine časnikov, med njimi feldmaršala Wartenslebna, … eno ob spričeval pa je podpisal sam vojvoda Albert Saksonsko-Tešenski, 47 ki je bil tedaj poveljnik renske fronte «. 48 P ono vne V ego v e pr ošnje za podelit e v r eda Marije T er ezije Sitar ne omenja. V e - go v e prit ožbe v ar hi v skih dok umentih nisem zasledil, v endar je r es, da v drugi pr ošnji (ki je v celoti na v ede na v nadaljnjem besedili), V eg a cesarju sicer blago, a v endar jasno očita, da ni do v olil, da bi mu pos v etil log aritmo vnik. Nadalje Sitar na v aja podr obno por očilo o posk usih z no vima V ego vima možnarjema. Na kr atk o omenja tudi os v ojit e v Mannheima, pr ed v sem zar adi za - slug no vih V ego vih možnarj e v . V endar ne omenja, ali je V eg a zno v a zapr osil za odlik o v anje; Sitarja je mogoče r azumeti, k ot da je pr edlog, ki je že bil pri cesarju, k ončno dobil »zeleno luč«: »Po izrednih dejanjih pri obrambi in zopet osvojitvi Mannheima ter na priporočilo odličnih spričeval, ki nadrobno opisujejo Vegove zasluge in junaštva, je predlog za podelitev viteškega reda Marije Terezije napo- sled le prodrl prek zavisti in spletk .« 49 20 let pozneje je Sitar napisal še obširnejšo knjigo o Juriju V egi, Vegov spomenik . Knj ig a je domise lno zasno v ana k ot lek sik on. V 28. pog la vju Odlik o - v anje se prvič dotakne vit ešk eg a križca v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. Omenja »listino s predlogom za podelitev obljubljenega odlikovanja, ki nosi datum 28. no- vember 1793 in ima trinajst podpisov, med katerimi sta dva generalska «. 50 P ot em na v aja že znane r azloge, zak aj V eg a odlik o v anja ni dobil. Nadalje piše: »Predla- gatelji so nato pripravili novo spričevalo, izdano v Maizu 1. marca 1795 in pod- pisano z devetimi podpisi. Ker je Colloredo v svojem odgovoru cesarju podvomil, kakšno podporo ima Vega v zboru za podelitev reda Marije Terezije, je pri Fort Louisu poveljujoči general Lauer predložil svoj novi predlog temu zboru, ta pa ga 45 Sitar: Znameniti Sloveni, Jurij Vega , str . 112. 46 Michael Johann Gr af v on W alli s (1732–1798), a v strijski f eldmaršal in pr edsednik V ojneg a s v e - ta (Hofkriegsr at) v letih 1791–1796. 47 Albert Kasimir v on Sachsen- T eschen (1738–1822), a v strijski cesarski f eldmaršal (Reichs-Ge- neralfeldmarschall ). 48 Sitar: Znameniti Slovenci, Jurij Vega , str . 116. 49 Pr a v tam, str . 121. 50 Sitar: Vegov spomenik , str . 60. 172 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions je soglasno podprl. Vendar Vega obljubljenega odlikovanja tudi leta 1795 niso po- delili. Prejel ga je naslednje leto, vendar za druge in drugačne zasluge. « 51 V endar Sitar ne omenja, k ak šne naj bi bile t e druge in drug ačne zasluge. V 29 . pog la vju Čez R en Sitar na k oncu zapiše: »O teh Vegovih podvigih in junaštvih ne priča le izročilo, marveč so se o njih ohranili dokumenti, ki so jih pod- pisali trije generali in mostar Pavel, enega pa je podpisal tudi poveljnik koalicijske vojske pred Mannheimom, vojvoda Albert Saksonsko-Tešenski .« 52 Ti dok umenti, ki jih na v aja Sitar , niso nič drugeg a k ak or por očila (Species facti ), ki jih je V eg a priložil pono vni pr ošnji za odlik o v anje. Sandi Sitar ne v eni ne v dru gi knjigi, kljub v elik emu obsegu upor abljene lit er atur e, ne na v aja ar hi v skih vir o v , iz k at erih je črpal podatk e. Leta 20 06 je ob 250-letnici V ego v eg a r ojstv a izšel zborn ik Jurij baron Vega in njegov čas . V njem je zbr anih 24 člank o v , ki se nanaša jo na v sa podr očja V ego - v eg a ži v ljenja; od njego v eg a znanstv eneg a dela do pog la vij iz njego v eg a ži v lje - nja, k ot so dru žina, pr ost ozidars v o, po v eza v e z znanstv enimi institucijami it d. Nek aj maleg a je pos v ečeno tudi njego vim v ojaškim uspehom. E den izmed član - k o v se ukv arja z balistik o ( Jurij V eg a in balistik a a vt orja dr . Mihael P erman in dr . Mar k o R azpet), v endar V ego vih dosežk o v na bojišču ne omenja. E dina člank a, ki se pos v ečata V ego vim v ojaškim dosežk om, sta V eg a v unif ormi a vt orja dr . Sta - nisla v a Južniča in Dediščina V ego v eg a časa a vt orje v Matije Žar gija in f ot ogr af a T omaža Lauk a iz Nar odneg a muzeja Slo v enije. Južnič izjemno natančno opiše t opništv o od njego v eg a nastank a do k onca 18. st oletja ; vrst e t opo v , balistične izr ačune r aznih e vr opskih mat ematik o v in se posebej pos v eti r azv oju a v strij - sk eg a t opništv a. Opisi V ego vih uspeho v na bojiščih so skr omnejši; po vzame le nek aj odlomk o v iz V ego vih dok azil. Omenja sicer »Lauerjev predlog « za odlik o - v anje, medt em k o V ego vih pr ošenj ne omenja. P o za vz etju Mannheima Južnič pr a vi, da je »Unterberger znova pohvalil Vegovo streljanje pod Mannheimom « in nadaljuje »Poročila so odprla Vegi pot do medalje Marije Terezije .« 53 T udi r aba besede »medalja« namest o »r ed« ni najprimernejša; medalje so v osno vi odli - k o v anja nižjeg a r ang a. V end ar je r es bila ob ustano vitvi r eda Marije T er ezije leta 1757 sk o v ana tudi sr ebrna medalja r eda Marije T er ezije, ki je bila podeljena pomembnim osebam, ki so sodelo v ale pri ustano vitvi r eda, v endar z r edom k ot tak šnim ni imela nobene po v eza v e. 54 T udi Žar gi in Lauk o sta se pos v etila mer oslo vju, balistiki in obor ožitvi tist eg a časa, medt em k o je v člank u k ar nek aj doslej pri nas še neobja v ljenih upodobit e v bojišč, pri čemer je V eg a odločilno pripom ogel k zmag am a v strij - skih v ojsk a. P oleg t eg a Žar gi natančno opiše bitk e, v k at erih se je V eg a izk azal, v endar o V ego v em vit ešk em križcu v ojašk eg a r eda Marije T er ezije ne piše, r azen omembe: »Podpolkovnik topničar baron Jurij Vega je bil poleg svojega znanstve- nega dela in »profesor matheseos« pri bombardirskem zboru predvsem izvrsten vojak, za kar si je prislužil viteški križec Marije Terezije .« 55 V ego v e v ojašk e dosežk e bežno omenja v s v ojem člank u Documents and New spapers Articles about Geor g V eg a – Dok umenti in časopisni članki o Ju - riju V egi tudi dr . Ger aldine F austmann. Pri obleg anju F ort Louisa F austmann pr a vi, da je V ego gener al Lauer nominir al za križec Marije T er ezije, a da je bil k asneje za za vzetje F ort Louisa V eg a odlik o v an s »potrdilom o zaslužni službi, ki so ga podpisali general Lauer in drugi majorji «. 56 Nadalje piše: »Še več, Vega je 51 Pr a v tam, str . 60. 52 Pr a v tam, str . 62. 53 Južnič: V eg a v unif ormi- V eg a in his Battledr ess, str . 142. 54 Ortner , Lud w ogst orf: Austrian Orders and Decorations, Part I/Volume 1; The Imperial-Royal Orders up to 1918 , str . 180. 55 Žar gi, Lauk o: Dediščina V ego v eg a časa - The Heritage of V eg a 's T ime, str . 88. 56 F austmann: Documents and New spapers Articles about Geor g V eg a – Dok umenti in časopisni članki o Juriju V egi, str . 48. V izvirnik u se sta v ek g lasi: »For this deed Vega received a distingui- 173 Letnik 47 (2024), št. 1 bil predlagan za križec za zaslužno službo. Vendar tega odlikovanja ni dobil .« 57 P o za vzetju Mann - heima F austm ann zapiše: »Za ta izjemen uspeh je Vega od Leopolda Unterbergerja dobil častni certifikat in bil 11. maja 1796 počaščen z viteškim redom železnega križa, ki mu je bil obljubljen že pred tremi leti .« 58 Mišljen je ned v omno vit eški križec Marije T er ezije. Pri odlik o v anjih je bila a v - t orica žal nek olik o net očna. Vegove prošnje za podelitev vojaškega reda Marije Terezije V a v strijsk em v ojnem ar hi vu (Kriegsar - chi v) hr anijo v ar hi vu v ojašk eg a r eda Marije T er ezije (Ar chi v des Milit är-Maria Ther esien - -Or dens) v f asciklih IV (Or densk andidat en und -mit g lieder) in V (Pr omotionen), k art on 132, mapa F IV/42 , dok ument e, ki se nanašajo na po - delit e v v ojašk eg a r eda Marije T er ezije majorju Juriju (Geor gu) V egi. Mapa obseg a 49 numerir a - nih list o v V eg a je za vit eški križec v ojašk eg a r eda Marije T er ezij e prvič zapr os il po padcu tr dnja v e F ort Louis. T r dnja v a je padla 14. no v embr a 1793, medt em k o je V eg a pr ošnjo za podelit e v v ojašk e - g a r eda Marije T er ezije na cesarja F r anca II. na - slo vil že dobr a d v a t edna k asneje; 30. no v embr a 1793. Pr ošnja je zelo kr atk a (slika 1) : »Vaše veličanstvo! Podpisani, ki si je v svojih letih službovanja ob vseh priložnostih prizadeval, da bi se po- sebej odlikoval in oskrbljen s spričevali, si drzne prositi najmilostnejše podelitve male- ga reda M. Th. shed service certificate signed by General lauer and other majors.« 57 Pr a v tam, str . 48. Izvirnik se g lasi: »Furthermore, Vega was suggested for Distinguished Service Cross. But he did not receive this distincion.« Distinguished Service Cr oss je sicer znano vis ok o tak o ang lešk o odlik o v anje (ustano - v ljeno leta 1901) k ot tudi ameriš k o (ustano v ljeno leta 1918); obe odlik o v anji sta se pode lje v ali za izjemen po - gum. Če je bil članek pr e v eden v ang leščino iz k at er eg a drugeg a jezik a, je najbrž po sr edi napak a pr e v ajalca, ki ni do v olj dobr o poznal mat erije in je pri vzel ime visok e - g a ang lešk eg a odlik o v anja. 58 Pr a v tam, str . 50. Izvirnik se g lasi: »For this excelent performance Vega received a certificate of Honor from Leopold Unterberger and on May 11, 1796 he was ho- nored with the Knight of the Iron Cross which had been promised to him three years before.« Železni križ je bil znamenit o prusk o odlik o v anje, ustano v ljeno slabih 20 let k asneje (leta 1813) in V eg a g a se v eda ni nik oli pr ejel. Slika 1: Prva Vegova prošnja za podelitev viteškega križca vojaškega reda Marije Terezije. (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 47. ) 174 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions V podporo svoje prošnje prilaga z vso ponižnostjo tukaj priložen verodosto- jen Species facti, ki ga je osebno potrdil Komandant oblegovalnega korpusa in vodja napada, H. G. M. Br. v Lauter. Fort-Louis, 30ega Novembra 1793 Georg Vega Major in profesor matematike v ces. kralj. Bomb.(ardirskem) korp.(usu)« 59 V eg a je pr ošnji priložil d v e str ani in pol dolg Species facti 60 (vrsta dejstva ozir oma por očilo o dosežki h). T o nosi datum 28. no v ember 1793, datir ano je t or ej d v a dni pr ed V ego v o pr ošnjo. Species facti nosi podpise in pečat e prič V ego - v eg a pod vig a: d v eh gener alo v , Laut erja in Dauna, t er de v etih drugih častnik o v . K ot v emo, je k apit elj r eda sicer sog lasno potr dil pr edlog, v endar g a cesar F r anc II. po pos v etu z gener alom gr of om Collor edom, dir ekt orjem a v strijsk eg a t opništv a in V ego vim naj višj im pr edst ojnik om, ni bil pripr a v ljen podpisati. Gr of Collor edo je bil namr eč mnenja, da sta za Jurija V ego k ot sina iz kmečk e družine majorski čin in položaj pr of esorja na t opničarski šoli že sama po sebi do v olj v elik a nagr ada t er da ne potr ebuje nik akršneg a dodatneg a odlik o v anja. S v oj po - g led na V ego v o pr ošnjo je Collor edo jasno izr azil tudi v pismu f eldmaršalu in pr edsednik u v ojneg a s v eta, gr ofu W allisu: »V ostalem pa je opravljal major Vega pravzaprav službo profesorja mate- matike v topništvu in je v tem času napisal matematični učbenik za korpus, ki še ni popolnoma dokončan, pa je kljub temu dobro ocenjen. Za ta svoj trud pa je bil že obilo poplačan s tem, da je od leta 1780, ko je stopil kot to- pničar v vojaško službo, napredoval do majorja, kar drugi običajno dosežejo šele po dolgotrajni in naporni poti, pogosto s ponavljajočim se življenjskim tveganjem. Kar zadeva logaritemsko delo, gre pravzaprav za novo, nekoliko drugače urejeno izdajo obstoječih tako imenovanih Vlaggovih 61 logaritem- skih tabel, ki so zelo uporabne za akademije in knjižnice: a za službo bi bilo še bolj koristno, če bi namesto tega dela major Vega dokončal svoj matema- tični učbenik, na katerega so ga večkrat spominjali. Tukaj je zdaj odvisno od najvišje milosti njegovega veličanstva samega, ali in v kolikšni meri bo dovolil zahtevano posvetitev zadevnega logaritmičnega dela in ali bo preo- stalo prošnjo majorja Vege upošteval z največjo milostjo .« 62 K ot je videti, Collor edo tudi o V ego v em mat ematičnem znanstv enem delu ni imel najboljšeg a mnenja. R azni pisci k ot vzr ok, da V eg a ni dobil odlik o v anja, omenjajo spletk e in »neznana dejs tv a«. Zdi se, da je stv ar v elik o pr epr ost ejša. Cesar F r anc II. (1768– 1835) je bil ta kr at mlad (star k omaj 26 let) in v erjetno še ne do v olj izk ušen. Za nas v et o V ego vi pr ošnji za odlik o v anje se je obrnil na gener ala gr of a Collor eda, dir ekt orja t opništv a in V ego v eg a naj višjeg a pr edposta v ljeneg a. T a je bil, k ot je iz zgornjeg a r azvidno, pr oti. Ni bilo ne spletk arjenja in ne neznanih r azlogo v , le C ollor edo je bil pr oti. V endar je možno, da je bila posr edi tudi Collor edo v a za vist . Collor edo sam je namr eč leta 1784 zapr osil za spr ejem v r ed, v endar g a je cesar za vrnil, češ, da mu g a ne mor e podeliti, k er je malt eški vit ez. Collor edo je bil namr eč tudi v eliki prio r malt ešk eg a vit ešk eg a r ed a na Češk em in se je k ot tak boril za ohr anit e v malt ešk eg a r eda, ki je t edaj pr eži v ljal t ežk e čase. Mogoče 59 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 47. 60 Pr a v tam, f olij 48 in 49. 61 A driaan Vlacq (1600–1667), nizozemski mat ematik in publicist , ki je leta 1628 obja vil tabelo log aritmo v od 1 do 100.000 na 10 decimalnih mest . 62 P o v šič: Biografija Jurija Vege , str . 24. 175 Letnik 47 (2024), št. 1 Collor edu ni šlo v r ačun, da bi bil njego v podr ejeni, major V eg a, spr ejet v r ed, medt em k o je on sam bil za vrnjen. Nek at eri a vt orji omenjajo še en r azlog, ki je mor ebiti botr o v al t emu, da V eg a ni dobil odlik o v anja. 63 V eg a je namr eč pri obstr elje v anju tr dnja v e F ort Lo - uis s t opo vi obstr elje v al tudi ci vilno naselbino v tr dnja vi, kjer so stano v ale dru - žine v ojak o v . Obstr elje v anje ci vilneg a naselja v tr dnja vi podr obno opisuje tudi Species facti , vrsta dejst e v ozir oma dok azilo o V ego v em uspehu: »Mesto, ki je bilo v tem času z desnega brega Rena obsipano z granatami in je na eni strani začelo goreti (ker je omenjeni major Vega tudi z desne- ga brega Rena iz osmih 60-funtnih možnarjev, ki so bili usmerjeni na Fort, poslal poveljujočemu topniškemu podpolkovniku Kochu pismeni ukaz, da z nekaj možnarji napade levi del mesta), je bilo s havbičnimi granatami tudi z druge strani na več mestih zažgano. S tem se je največji in najuglednejši del mesta spremenil v razvaline in pepel, ostanek pa je bil tako opustošen, da je bilo vse prebivalstvo skupaj z garnizijo tako preplašeno, da je končno naslednji dan 13. novemb. opoldne prosilo za prekinitev ognja, da bi lahko kapitulirali. Nakar je sledila znana in nepričakovana kapitulacija .« 64 Pr a v pritisk na ci vilni del tr dnja v e je bistv eno pripomogel k hitri pr edaji, saj po v eljujoči drug ače niso mog li zaščititi ci vilist o v . V eg a je tudi tu pok azal s v o - jo br ezk ompr omisno ambicioznost , saj v strmenju po uspehu, ki bi mu prine - sel odlik o v anje, sla v o, plemiški nazi v in denarno nagr ado, ni r a vnal častno in ni upošt e v al t edaj splošno priznaneg a gentlemansk eg a pr a vila o nenapadanju ci vilnih cilje v . P o fr ancosk em obleg anju Mannheima jeseni 1794, k o je V eg a v noči s 24. na 25. december 1794 čez delno zamrzli R en r ešil t opo v e, je 26. f ebruarja 1795 pono vno na cesarja F r anca II. naslo vil pr ošnjo za podelit e v v ojašk eg a r eda Ma - rije T er ezije. Glede na prv o pr ošnjo je ta pr ecej daljša. Ob pr ošnji za podelit e v r eda je V eg a iz r abil priložno st in cesarju napisal še nek aj drugih stv ari, ki so mu ležale na duši. Cesarju r ahlo užaljeno očita, da ni do v olil, da bi mu pos v etil s v oje log arit emsk e tablice, 65 ki so kmalu doži v ele v elik uspeh. R azen t eg a cesarja spo - minja na dejstv o, da je njego v a majorsk a plača le začasna in da bo po k ončani v ojni spet dobi v al samo st otnišk o plačo (slika 2 ): »Vaše Veličanstvo! Podpisani si drzne še enkrat izreči najponižnejšo prošnjo za podelitev reda M. Ther., ki temelji na dejanju, kot to izkazuje priloženo originalno spriče- valo. Da bi Vaše veličanstvo čim bolj prepričali, da je podpisani ob vsaki prilo- žnosti vso svojo duševno in telesno silo v polni meri uporabil za podporo najvišje službe in svoje življenje rade volje izpostavil vsaki nevarnosti, če je le bilo od tega pričakovati kaj dobrega za službo; priloženo je tudi potrdilo. Podpisani je sicer že s pomočjo enega Species facti o obleganju in zavzetju Fort Louisa za podelitev reda M. Ther. že zaprosil, in ob priložnosti kot tak preko v lanskem letu zmagovite generalne komande renske armade, zaradi njegovega brezmejnega spoštovanja Vaše Veličanstvo zaprosil za dovolje- nje, da bi smel posvetitev svojih velikih logaritemskih del z naslovom The- saurus Logarithmorum completus, ki jih je, ne glede na nadaljevanje vojne, srečno končal v Leipzigu, javno objaviti. Podpisani sicer ni imel te sreče, da bi za to dobil najvišje dovoljenje. Vendar 63 Južnič: Vega v uniformi- Vega in his Battledress, str. 140.; Sitar , Čad, Jurij Vega, str . 32–33. 64 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 48 in 49. 65 V eg a: Thesaurus Logarithmorum Completus . 176 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions je ta zastoj njegovo vnemo, kot dokazuje navedeno spričevalo, zmanjšal le za tako malo, kot sicer njegov nesrečni položaj, ki ga čaka, da bo po koncu vojne postavljen nazaj na plačo stotnika. Podpisanemu je namreč po uredbi Dvornega vojnega sveta in top.(niškega) glavnega urada z dne 29. maja 1793 zagotovljena plača majorja le za čas službe na bojišču, ker je bil ta z neko prejšnjo uredbo imenovan za majorja ob ohranitvi stotniške plače. Podpisani je bil 17. aprila 1893 s štirimi drugi- mi stotniki; Wachtenburgom, Reissnerjem, Sirem in Bubno, med katerimi je bil podpisani prvi po rangu, prav s to odredbo povišan v majorja. In vendar so bili tudi vsi štirje navedeni povišani v majorje. Tudi dva druga, pozneje imenovana topniška majorja Specht in Hunert, ki sta bila povišana kasneje, sta bila povišana po običajnem vrstnem redu. Za podporo podani najponižnejši prošnji za podelitev reda M. Ther. si do- voljujem podpisani tudi atestat o svoji že znani dejavnosti pri obleganju in zavzetju Fort Louisa vašemu veličanstvu še enkrat predočiti, tem bolj, ker je ob tem ena preudarno pomembna okoliščina z novimi dodatnimi original- nimi spričevali natančno razložena. Milostna privolitev za podano prošnjo za red M. Ther. bo podpisanemu naj- močnejši nagib, da bo z naporom vseh svojih moči, prezirajoč vsakršne ne- varnosti ne glede na svojo soprogo in otroke, ob vseh priložnostih deloval v dobro službe, ostale službe proste ure pa bo uporabil, kot doslej, tudi še v naprej za nadaljevanje svojega z vsem pritrjevanjem vsesplošno koristnega literarnega dela. Mannheim, 26. febr. 1795. Georg Vega major in profesor matematike vašega Veličanstva bombard. korpusa « 66 66 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 33 in 44. Slika 2: Druga Vegova prošnja za podelitev viteškega križca vojaškega reda Marije Terezije (prva, druga in tretja stran) (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 33 in 44.) 177 Letnik 47 (2024), št. 1 Pr ošnjo je t okr at V eg a bog at o opr emil s spriče v ali, priložil je k ar tri: prvi Attestat 67 na v aja dejstv a V ego v eg a uspeha pri pr edaji mesta Laut er bour g mar ca 1793, drugi Attestat , 68 ki g a je podpisal P aul v on Se y l, palatinski most o vni moj - st er in ladjar , se nanaša na r ešit e v t opo v iz tr dnja v e Rheinschanze v noči s 24. na 25. december . Datir an je 18. januarja 1795 v Mainzu; štirje častniki – priče so Attestat podpisali 22. januarja 1795 v Mannheimu, medt em k o jih je ostalih pet podpisalo šele mesec dni k asneje, 21. f ebruarja 1795. Zanimi v o je, da s v oje zasluge pri pr edaji Laut er bu r g a v prvi pr ošnji V eg a ne na v aja, medt em k o je t o - kr at očitno menil, da bi bila lahk o t o dodatna ut ež pri t ehtanju njego vih zaslug, potr ebnih za podelit e v vit ešk eg a križca r eda Marije T er ezije. T r etji Attestat 69 se r a vno tak o nanaša na r ešit e v t opo v iz Rheinschanze in je datir an 10. januar - ja 1795, pri čemer so g a podpisali F eldzeugmeist er W art ensleben in še osem drugih častnik o v , prič V ego v eg a junaštv a. Na k oncu je še pripis v oj v ode Alberta Sašk o- T ešensk eg a, vr ho vneg a po v eljnik a r ensk e armade: »Da se zaradi vsega, do sedaj podanega poročila strinjam in sem bil sam v več priložnostih o gorečnosti in o izvršenih dejanjih majorja Vege očividec, vidim za primerno ter potrjujem vse 67 Pr a v tam, f olij 40. 68 Pr a v tam, f olij 30. 69 Pr a v tam, f olij 42. Slika 3: Tretja Vegova prošnja za podelitev viteškega križca vojaškega reda Marije Terezije. (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 25.) 178 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions to z lastnoročnim podpisom. Vojvoda Albert .« 70 Ob t eh d v eh dok azilih ozir oma spriče v alih je V eg a pr ošnji priložil še o v er o v ljeni pr epis Species facti , 71 ki g a je priložil prvi pr ošnji za odlik o v anje, ki je bil 19. januarja 1795 dopolnjen z doda - tnim priče v anjem nadpor očnik a (sic!) 2. t opnišk eg a r egimenta. V endar odlik o v anja še v edno ni bilo. Ni podatk o v o t em, da bi k apit elj r eda pono vno sklepal o V ego vi pr ošnji, saj je potr dil že prv o pr ošnjo. Očitno se je cesar F r anc II. tudi t okr at od ločil, da pr ošnje ne bo potr dil, ne g lede na t o, da se je št e vilo V ego vih dosežk o v in zaslug znatno po v ečalo. Kljub t emu V eg a ni vr gel pušk e v k oruzo. K o se je čez let o s s v ojima no vima daljn ometnima možnarjema pono vno izk azal pri obleg anju Mannheima, je 27. janua rja 1796 v tr etje na ce - sarja naslo vil pr ošnjo za podelit e v pr estižneg a odlik o v anja (slika 3 ): »Vaše veličanstvo, ob tem, ko Vi kot veliki mojster vojaškega reda Marije Terezije tiste častnike, ki so se izkazali z izjemnim junaštvom, modrostjo in izjemnimi koristnimi dejanji proti sovražniku, odlikujete, imate priliko tudi ta dejanja, ki so do- kazana z verodostojnimi spričevali, da bi jih z vso Vašo milostjo premišljeno nagradilo s sprejemom v omenjeni red. Zato se podpisani sprašuje, glede na njegove različne, s spričevali in species facti preizkušene vojaške zasluge, Vas vljudno prositi, kot zahvalo za dose- danje zasluge in za spodbudo v bodočnosti, za omenjeni red. Mannheim, 27. januarja 1796 Georg Vega major c.kr. bomb. korpusa « 72 Pr ošnji je se v eda priložil dok azila; Species facti , 73 ki go v ori o obleg anju Mannheima, je datir ano 16. decembr a 1795 v Mannheimu, pri čemer g a je pod - pisal gener alm ajor Unt er ber ger . 74 Unt er ber ger celo omenja, da je V eg a za odli - k o v anje že zapr osil, v endar g a ni dobil: »… in se je pri minulem obleganju Fort Louisa kot poveljnik oblegovalne artilerije tako častno izkazal, da je za pridobitev reda Marije Terezije nato na kapitlju reda enoglasno dobil (soglasje), vendar tega odlikovanja takrat le po naključju ni mogel dobiti .« Zanimi v o je, da je bil V eg a z Unt er ber gerjem t esno po v ezan. Oba sta bila namr eč pr ost ozidarja, člana ist e pr ost ozidarsk e lože. V eg a je leta 1785 zapr osil za v st op v dunajsk o pr ost ozi - darsk o ložo »pr a v o sog lasje« in Unt er ber ger je bil eden izmed njego vih d v eh pr ost ozidarskih botr o v . 75 Ned v omno je bil Unt er ber ger , ki je bil na bojišču pri Mannheimu V ego v pr edpos ta v ljeni, s v ojemu pr ost ozid arsk emu v ar o v ancu na - klonjen in mu je br ez t eža v pripr a vil in podpisal ustr ezno dok azilo o njego vih dosežkih, ki si g a je V eg a br ez d v oma v polni meri zaslužil. Drugo dok azilo je Attestatum 76 , datir ano 20. januarja 17 96 v Mannheinu, ki r a vno tak o go v ori o obstr elje v anju Mannheima in no vih možnarjih, obenem neposr edno pozi v a r edo vni k apit elj, naj pr ošnjo odobri : »… tako menimo mi, da bi visoki kapitelj Reda Marije Terezije blagovolil za to novo iznajdbo, sledeč 21. členu redovnega statuta, predlagati nagrado; toliko bolj, ker je bila po eni strani vrednost te iznajdbe predhodno že preizkušena, po drugi strani pa je bila pri oble- ganju Mainnheima potrjena z vidno koristjo .« T okr at je bila V ego v a pr ošn ja odobr ena. Na 42. pr omoc iji 11. maja 1796 70 Pr a v tam, list 33 in 44. 71 Pr a v tam, f olij 37, 38, 39. 72 Pr a v tam, f olij 25. 73 Pr a v tam, f olij 26 in 27. 74 Leopold F r eih err v on Unt er ber ger (1734–1818), a v strijski F eldzeugmeist er; v času obleg anja Mannheima gener almajor in po v eljnik t opništv a 75 K ošir: Br at V eg a, pr ost ozidar – Br other V eg a, F r eemason, str . 183. 76 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 33. 179 Letnik 47 (2024), št. 1 mu je bil podeljen vit eški križec v ojašk eg a r eda Marije T er ezije, s k at erim se je t opniški major Geor g ( Jurij) V eg a priključil majhnemu št e vilu izbr anih, visok o čaščenih a v strijskih junak o v , člano v v ojašk eg a r eda Marije T er ezije. T o mu je ob časti in sla vi prineslo tudi plemiški nazi v in dosmrtno letno r ent o v višini štirist o guldno v . 77 Vegova prošnja za povzdig v baronski stan in prošnja za napredovanje V eg a je k asneje na cesarja naslo vil še d v e pr ošnji. 31. julija 1800 je V eg a cesarja zapr os il za po vzdig v bar onski stan. V eg a je upor abil pr a vico, ki mu jo je k ot nosilcu vit ešk eg a križca v ojašk eg a r eda Marije T er ezije do v olje v al statut r eda, k ajti ta v s v ojem 37. členu pr a vi: »Poleg tega pa bo tistim (nosilcem) velike- ga križa in vitezom, ki to želijo, podeljeno plemstvo, namreč baronski stan in jim bo brezplačno izdana običajna diploma .« 78 T udi t ej pr oš nji je V eg a priložil vrst o dok azil s v ojih v ojaških uspeho v . Še ist eg a leta je bil V eg a po vzdignjen v bar onski stan k ot »plačilo za njegove zasluge, ki si jih je pridobil v dvajsetletnem vojaškem službovanju s svojo modrostjo, z izredno hrabrostjo in vzornim splošnim vedenjem 77 Danes bi t o zneslo slabih 10.00 0 e vr o v . Hist orischer W ährungsr echner: https://www .eur olo - gisch.at/docr oot/w aehrungsr echner/#/ (dost op: 8. 12. 2023). 78 H irt enf eld: Der Militär-Maria-Theresion-Orden und seine Mitglieder , str . 12. Slika 4: Vegova prošnja za napredovanje v višji čin (Vir: ÖSTA/KA, MMThO, Fasc IV., V./42, škatla 132, mapa Vega, folij 35 in 35.) 180 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions za občo blaginjo .« 79 Pr ošnjo za po vzdig v bar onski stan je obja vil Matija Žar gi v člank u Jurij V eg a o sebi, 80 zat o je tu ne bom podr obneje obr a vna v al. V se zgo r aj po v edano k aže, da je bil V eg a zelo odločen mož, ki g a je tr do ži v ljenje nauč ilo, da se mor a nepr estano boriti za s v oje pr a vice. K o je bila za vr - njena njego v a prv a pr ošnja za spr ejem v v ojaški r ed Marije T er ezije, ni odnehal, ampak se je na bojiščih iz bitk e v bitk o še napr ej dok azo v al t olik o časa, da si je prislužil želeno odlik o v anje. T udi k o je dosegel bar onski stan, ni mir o v al. Let o k asneje je cesarju F r ancu II. napisal še eno pr ošnjo. Cesarja je namr eč opozoril, da je že sedem let major in g a pr osil, naj še enkr at pog leda dok azila o njego vih zaslug ah. V eg a cesarju sicer ni neposr edno omenil, da si zasluži višji čin, v endar iz pisanja v eje t o vrstno pričak o v anje (slik a 4): »Vaše Veličanstvo! Vaše Veličanstvo je spodaj podpisanega za njegovo službo poveljnika oble- govalnega topništva pri zavzetju Fort Louisa v bojnem pohodu leta 1793 najbolj prijazno nagradilo z malim (viteškim) križcem reda Mar. Terezije in ga povišalo v dedni baronski stan. Spodaj podpisani ima čudno usodo, da je v vsej pretekli vojni proti Franciji vedno sodeloval v istem činu kot major in zdaj v tem činu še vedno poveljuje poljskemu topništvu madžarske »vstajniške plemiške vojske« 81 v tej isti sku- pini, kjer je imel vedno tako srečo, da je ob vseh priložnostih na bojišču služil v popolno zadovoljstvo vseh svojih nadrejenih. Torej si upa isti ob priložnosti, ko je Vaše Veličanstvo najmilostneje ukazalo odprtje (zasedanje) kapitlja reda Mar. Terezije, par dokazil A in B o njegovi službi na bojišču spoštljivo položiti pred Vaše noge z najnižjo prošnjo, da bi Vaše Veličanstvo najmilostneje izvolilo upoštevati zgoraj omenjeno ob dru- gih zaslugah spodaj podpisanega v bojnih pohodih od leta 1794, o katerih so pričevanja shranjena v arhivu reda Mar. Terezije, če bi bil isti tega vreden. V Andenburgu z madžarsko vstajniško vojsko, dne 6. marca 1801. Georg baron von Vega major bombandirskega korpusa « 82 Major Jurij V eg a je bil naslednje let o r es po višan v podpolk o vnik a. Ne v emo, ali je šlo za po višanje po r edni poti ali je njego v o pismo cesarju r es zaleg lo. Žal je V eg a še ist o let o umr l v še zdaj nepojasnjenih ok oliščinah, tak o da se je mnogo pr ezgodaj pr etr g ala njego v a pot znanstv enik a in v ojak a. ARHIVSKI VIRI SI AS – Arhiv Republike Slovenije: • SI A S 14, Gub ernij v Ljubljan i. ÖST A/KA – Österreichische Staatsarchiv, Kriegsarchiv: • MMThO , Ar chi v des Militär-Maria Theresien-Ordens. 79 SI A S 14, R eg. III, f asc. 32, št . 1698/1800. 80 Žar gi: Jurij Vega o sebi , str . 313 –318. 81 Plemiški upor (latinsk o insurr ectio) je bila ena izmed t emeljnih oblik v ojašk e or g anizacije na sr ednje v ešk em in no v o v ešk em Ogrsk em, k o so bili plemiči poklicani v v ojno ozir oma so »v stali«. Plemišk a v staja je bila lahk o splošna ali delna, od visno od t eg a, ali je bila k or ožju po - klicana v sa drža v a ali le določen del. T a oblik a se je ohr anila v se do bitk e pri G y őru leta 1809. 82 ÖS T A/KA, MM ThO , F asc IV ., V ./42, šk atla 132, mapa V eg a, f olij 35 in 35. VIRI IN LITERA TURA 181 Letnik 47 (2024), št. 1 ČASOPISJE Kres, leposloven in znanstveni list . Celo v ec: Tisk arna Družbe s v . Mohorja, 1882. SPLETNI VIRI Militär-Maria- Ther esien-Or den: https://www .milak.at/bes ucherinf ormation/ bur g/militaer-maria-ther esien-or den (dost op: 13. 1. 2024). Hist orischer W ährungsr echner : https://www .eur ologisch.at/docr oot/w aehrun - gsr echner/#/ (dost op: 8. 12. 2023). LITERATURA Benedek, Jak ob: Od pluga do krone, zgodovinski roman iz minulega stoletja. Lju - bljana: Ig. pl. Kleinma yr & F ed. Bamber g, 1891. Ehrenbuch des österreichish-ungarischen Wehrmacht, I. Band . Dunaj: V er lag V a - t er ländisches Ar chi v , 1917. F austmann, Ger aldine: Documents and New spapers Articles about Geor g V eg a – Dok umenti in časopisni članki o Juriju V egi. V : Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 42–56. Hirt enf eld, Jar omir: Der Militär-Maria-Theresien-Orden und seine Mitglieder . Du - naj: Der Kaiser lich-K önig lichen Hof- und Staatsdruck er ei, 1857. Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pi - sanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006. Južnič, Stanisla v: V eg a v unif ormi – V eg a in his Battledr ess. V: Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 103–176. Kaučič, F ridolin : Georg Freiherr von Vega von Fridolin Kaučič, k.k. Lieutnant im Infanterie-Regiment N o 78, Separat-Abdruckt von dem Organ der Militär-Wissenschaftli- chen Vereine . Dunaj: V er lag des Militär- Wissenschaftlichen V er eines, 1886. Kaučič, F ridolin: Georg Freiherr von Vega von Hauptmann Fridolin Kaučič, zweite verbesserte und illustrierte Auflage, Im Selbstverlage des Verfassers . Dunaj: Druck v on Hermann P ollak, 1904. Kaučič, F ridolin: Jurij Vega, predavanje . Ljubljana: Založba posojilnica in hr anil - nica v Mor a v čah, 1904. Kaučič, F ridolin: Jurij Vega . Ljubljana: Tisk arna Dr agotina Hribarja, 1904. K ošir , Mat e vž: Br at V eg a, pr os t ozidar – Br other V eg a, F r eemason. V : Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 177–204. K una v er , Dušica: Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona . Mor a v če: Občina, 2004. Ortner , C hristian in Geor g, Lud wigst orff: Austrian Orders and Decorations, Part I/ Volume 1.; The Imperial-Royal Orders up to 1918 . Dunaj: V er lag Militaria, 2017. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950, Band 1 . Dunaj: Öst err eichi - schen Ak ademie der Wissenschaft en, 1957. Ott enf eld, R udolf Ott o v on, T euber , Oscar: Die österreichische Armee von 1700 bis 1867. Dunaj: V er lag Emil Betr e & Co. und S. Czeiger , 1895. P o v šič, Jože: Bibliografija Jurija Vege . Ljubljana: Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti, 1974. P o v šič, Jože: Jurij Vega: ob 200-letnici izida njegovega prvega logaritmovnika . Ma - ribor: Založba obzorja, 1983. Sitar , Sandi: Znameniti Slovenci, Jurij Vega . Ljubljana: P artizansk a knjig a, 1983. Sitar , Sandi: Vegov spomenik . Dolsk o: T uristično društv o, 2004. 182 P a v el Car : No v a dognanja v zv ezi z Jurijem V ego in njego vim vit eškim križcem V ojašk eg a r eda Marije T er ezije, str . 163–182 Članki in razprave || Articles and Discussions Sitar , Sandi, Čad, Gor azd: Jurij Vega . Ljubljana: ZK O Ljubljana Most e-P olje in T uri - stično društv o Dolsk o, 1997. V eg a, Geor g: Thesaurus Logarithmorum Completus . Leipzig : W eidemanisschen Buchhandlung, 1794. Žar gi, Matija: Jurij V eg a o sebi. V : Kronika 53 (2005), št . 3, str . 313–318. Žar gi, Matija, Lauk o, T omaž: Dediščina V ego v eg a časa - The Heritage of V eg a 's Time. V: Jurij baron Vega in njegov čas: zbornik ob 250-letnici rojstva ( g l. ur ednik T omaž Pisanski). Ljubljana: Ar hi v Slo v enije in Društv o mat ematik o v , fizik o v in astr onomo v , 2006, str . 76–102. NEW FINDINGS REG ARDING JURIJ VEG A AND HIS KNIGHT’S CR OSS OF THE MILIT AR Y ORDER OF MARIA THERES A Ther e ar e numer ous book s and articles about the mathematician, scien - tist , and soldier Jurij V eg a; ho w e v er , v ery f ew concentr at e on his military car eer , and e v en f ew er on V eg a 's course t o being a w ar ded the hig hest A ustrian decor a - tion f or v alour , the Knig ht's Cr oss of the Military Or der of Maria Ther esa, w hich conf err ed upon him both a bar onial status and a noble title. V eg a 's path t o the decor ation w as thorn y , as he had t o r equest the decor ation as man y as thr ee times bef or e Emper or F r ancis II a w ar ded it t o him. Notwithstanding the f act that V eg a had alr ead y met the conditions f or the a w ar ding of the decor ation laid do wn in the statut es of the or der in his first r equest , and the r eligious chapt er unanimousl y appr o v ed the application, V eg a 's hig hest superior , Count Gener al Collor edo, the dir ect or of the A ustrian artillery , w ho had been consult ed b y the then-y oung Emper or F r ancis II, w as opposed t o it . F or a lo w l y peasant child, Count Collor edo consider ed the position of artillery major itself t o be a substan - tial r ecompense. The article begins b y outlining the pr ocedur al st eps f or entry int o the Milita ry Or der of Maria Ther esa or the a w ar ding of decor ations. It then pr o vides a cri tical assessm ent of the lit er atur e that has been writt en on this t opic so f ar . Some writ ers, due t o insufficient kno w ledge of the pr ocedur es f or admission t o the or der , incorr ectl y int erpr et ed the v arious documents and cer - tificat es that V eg a attached t o his applications. The statut es of the or der specify e x actl y w hat e vidence must be attached t o the applicat ion and w ho must con - firm them. All thr ee petitions that V eg a wr ot e t o the emper or ar e pr esent ed subsequentl y in the article. The r equests w er e declined, but V eg a r emained st eadf ast in his service, demonstr ating his v alour and ability thr oug hout e v ery battle. A piece of the mosaic w as also the in v ention of a new long-r ange mor - tar , w hich had almost twice the r ange of the standar d mortars of the A ustrian artillery . F ollo wing the thir d r equest , the emper or could no longer oppose the a w ar ding of the or der , and V eg a r ecei v ed the pr estigious decor ation and noble title in 1796. V eg a 's f ourth r equest is then briefl y mentioned in the article; he addr essed a r equest t o the emper or f or ele v ation t o the bar onial title, w hich w as consider ed t o be of the hig her nobility . V eg a had the rig ht t o do so under the statut es of the Or der of Maria Ther esa. In 1801, V eg a addr essed the emper or with his final r equest , r eminding him that it had been se v en y ears since he had r ecei v ed a pr omotion as a major and asking the emper or t o r e view the e vidence of his military pr o w ess once ag ain. Althoug h V eg a did not dir ectl y e xpr ess a de - mand f or a hig her r ank, the e xpectation of pr omotion w as e vident , and it indeed occurr ed the f ollo wing y ear . SUMMAR Y 183 Letnik 47 (2024), št. 1 ZAPISI NO TES UDK 025.7/.9:676.163(438) 614.8:676.163(438) Pr ejet o: 15. 1. 2024 Na pomoč knjigi 1 Za pr oizv odnjo papirja, ki se v sak odne vno upor ablja na št e vilnih podr očjih, so se že desetletja upor abljale strupene sno vi. DR. TERES A UR SZULA SZMIGIEL SKA 2 k ust osinja knjižnice P oljsk e ak ademije znanosti, ar hi v v V arša vi (Pr e v edla: Alek sandr a Gr adišnik) Ljudje so za zapiso v anje besedila upor abljali k amnit e skrila v ce, g line - ne tablice, papirus, per g ament in nazadnje papir . Slednji je od 17. st oletja dalje pr e v lado v al k ot podlag a za r ok opisna besedila in tisk anje v seh vrst do - k ument o v . Na pr elomu 18. in 19. st oletja je bilo po vpr aše v anje po papirju zelo v elik o in je sk ok o vit o nar aščalo. Ci vilizacijsk e spr emembe in nar aščajoča bir okr acija so po vzr očile v se v ečje po vpr aše v anje po poceni in v v elikih k oličinah dost opnem mat erialu za pisanje in tisk anje. Zar adi u v edbe v sesplošneg a šolanja se je zmanjšalo št e vilo nepismenih in po vpr aše v anje po tisk anih dok umentih se je po v ečalo. Industrijsk a r e v olucija je prispe v ala k r asti mest , kjer je dost op do inf ormacij postal najdr agocenejši in je pogoje v al napr edek. V 19. st oletju so bili g la vni viri podatk o v dne vni časopisi, od k at erih so naj v ečji do k onca st oletja izhajali v nakladah do eneg a milijona izv odo v . Knjige, ki so jih do k onca 18. st oletja izdelali v omejenih k oličinah, so se izk azale za tr ajnejše k ot tist e, ki so bile natisnjene pozneje –na zakisanem papirju. Da bi zadostili v se v ečjemu po vpr aše v anju po papirju, so bile potr ebne t ehnološk e spr emembe. Pr oizv odnja papirja iz krp, ki se je nenehno posoda - bljala, ni bila do v olj. Pr oizv odnjo posameznih list o v papirja je bilo tr eba zame - 1 Izvirno obja v ljeno k ot Szmigi elsk a, T er esa Urszula: Na R atune k Książce. V : ACADEMIA. Magazyn Polskiej Akademii Nauk , okt ober 2023, https://doi.or g/10.24425/academia - pan.2023.147009 (dost op: 15. 2. 2024). 2 Dr . T er esa Urs zula Szmigielsk a je diplomir ala iz inf ormacijskih in bibliot ek arskih znano - sti t er poljsk e filologije na Uni v erzi v V arša vi, po poklicu je višja di plomir ana k ust osinja. Zanimajo jo zgod o vina knjižnic, standar di ocenje v anja znanstv enih knjižnic in vpr ašanja degr adacije knjižničnih zbir k. Degradacija listov in platnic, nastalih iz kislega papirja (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) 184 T er esa Urszula Szmigielsk a: Na pomoč knjigi, str . 183–187 Zapisi || Notes njati za nesk ončen tr ak papirja. T eg a je leta 1798 izumil F r ancoz Nicolas Louis R obert . Izdelal in pat entir al je str oj, ki je omogočil izdela v o nepr ekinjeneg a lista papirja. Od d v ajsetih let 19. st oletja dalje je pr oizv odnja papirja v E vr opi izjemno nar asla. T ehnološk e spr emembe, ki po v ečujejo k oličino izdelk a, so bile dosežene za ceno zmanjšanja k ak o v osti in tr ajnosti pr oizv edeneg a medija, medt em k o so g a dolgor očno obsodile na uničenje zar adi u v edbe »kislih« t ehnologij v pr oizv odnjo. Nevarni odpadki P o prvih posk usih upor abe slame, trstičja, k opri v in celo šot e se je po - zornost usmerila na les. P osk usi so pri v edli do najbol jše met ode pr oizv odnje papirja iz celulozne k aše, ki se je upor abljala od sr edin e 19. st oletja, in sicer v kislem post opk u pr ek uha v anja lesnih sek ance v s k emik alijami. P omemben k o - r ak k izboljšanju donosnosti pr oizv odnje je pomenila zamenja v a dr age sode s cenejšimi kislimi žv eplo vimi spojinami. Lastnosti t eh spojin so pr a v tak o r azv la - knje v ale les. Upor aba t e met ode je prispe v ala k zakisanju papirja, saj kisle spoji - ne, ki so bile v ečkr at čezmer no dozir ane, niso bile dosledno izpr ane iz celuloze, k ar je po vzr očalo zakisanost papirja. Da bi celuloza , ki je v obliki k ašast e mase, postala papir , jo je tr eba obdela - ti, tj. v celulozo je tr eba vmešati lepilne sno vi, ki pr epr ečujejo, da v anjo pr odir a t ek očina. Do začetk a 19. st oletja se je pri izdela vi pap irja tr adicionalno upo - r abljalo t esnje nje z želatino, ki so jo pridobi v ali iz o v čjih tac. P o vršina list o v je bila zapečat ena r očno ali pot opljena v želatinast o lepilo. Lepilo je pr odir alo v notr anjost lista in kr epilo njego v o struktur o t er pr epr eče v alo, da bi se črnilo r azlilo po listu in da bi bil odtis viden na drugi str ani. V 19. st oletju je zmanjk alo nar a vnih sur o vin, zat o so jih nadomestili z lepilom iz smole. Upor aba lepila z dodatk om aluminije v eg a sulf ata je po vzr očila visok o kislost k ončneg a izdelk a. »Kisla« met oda pridobi v anja celuloze je bila dobr odošla zar adi s v oje učin - k o vit osti in nizkih str ošk o v pr oizv odnje. V endar zakisan papir ni odpor en pr oti v lagi, kislim plinom in t emper aturi. Vlag a je tudi vzr ok za k emično uničenje, nabr ek anje in pok anje celul oznih v lak en, medt em k o kisla polnila t e pr ocese še pospešujejo. T o posledično prispe v a k hitr emu porja v enju in h kr hk osti list o v . Nek at eri dok umenti, ki so bili izdelani v 19. in 20. st oletju, so r azpadli že po nek aj letih. T ak o izdelani izd elki so obsojeni na popolno pr opadanje. Šele v šest - desetih letih 20. st oletja se je sk ok o vit o po v ečala pr oizv odnja alk alne celuloze, zar adi česar se je zmanjšala k oličina samouničujočeg a kisleg a papirja. Za pr oizv odnjo papirja so potr ebne belilne in barvilne sno vi. Da bi dobili celulozo želene, običajno bele barv e, jo je tr eba beliti. Zar adi t e t ehnologije ima industrija pap irja in celuloze izr edno uničujoč vpli v na ok olje. Beljenje celulo - ze s klor o vimi spojinami papirnicam nalag a, da poskr bijo za odlag anje mat eri - ala, ki v sebuje t e strupene k emik alije. T e spojine se pri visokih t emper atur ah spr emenijo v strupe, ki se imenujejo diok sini. T eh ne najdemo le v pr oizv odnih odpadkih in odpadnih v odah, t em v eč tudi v papirju k ot tak šnem. V eljajo za ene izmed najbolj strupenih sno vi in po vzr očajo zastrupljan je v odneg a ok olja. P o v - pr ečna papirnica v sak dan pr oizv ede v eč t on odpadk o v , ki v sebujejo klor . Ž v e - plo v diok sid, ki se upor ablja pri pr oizv odnji papirja, prispe v a k zakisanju jezer , medt em k o dušik o v e spojine in f osf ati pospešujejo r ast alg in uniče v anje v ode. Čepr a v dandanes v nek at eri h drža v ah upor abljajo beljenje s kisik om, se klor še v edno upor ablja v zelo v elik em obsegu. Starajoče se platnice Do k onca 18. st oletja so knjigo v ezi po v ezo v ali posamez ne str ani v knjigo. Izdelki knjigo v ešk eg a dela so bili v primeru dr agocenih r ok opisnih in tisk anih 185 Letnik 47 (2024), št. 1 del pr a v a umetnišk a dela. T udi platnice za tisk a - na dela iz cenejših mat erialo v so bile nar ejene z v elik o truda in skr bnosti. V 19. st oletju so se za izde la v o pl atnic začele upor abljati tudi druge sur o vine. Čas, potr eben za pripr a v o usnja za pla - tnico, k ar je v časih tr ajalo približno d v a t edna, so sk ušali čim bolj skr ajšat i. V ta namen so pri str ojenju usnja dodajali žv eplo v o kislino. Učinek je bil podoben k ot v primeru papirja. Platnice iz tak o str ojeneg a usnja so se hitr eje star ale, pr e - krila jih je rja in bile so kr hk e. Ena od f az knjigo v ešk eg a dela je bila v e - za v a list o v v pr egibe, tak o da jih je bilo mogoče pr ost o obr ačati. Z množično pr oizv odnjo je bilo opuščeno ši v anje pr egibo v z laneno nitjo in u v e - dena je bila v eza v a s k o vinsk o žico. Žal upor aba t eg a mat eriala, ki se je sprv a zdel bolj pr aktičen, danes ar hi v arjem in knjižničarjem po vzr oča v e - lik o t ež a v . Rja v eča žica uničuje papir in po vzr oča r azpadanje str ani. P odobno šk odlji v e so v se vr - st e sponk, ki se upor abljajo za po v ezo v anje do - k ument o v , ki jih oddajamo v ar hi v e. Izumit elji in vizionarji, ki so u v edli post o - pek pr oizv odnje papirja s pomočjo kislin, so se s s v ojimi izumi odzv ali na potr ebo po poceni in množično pr oizv edenem mat erialu. V endar niso pr ed videli, da bodo t e t ehnologije po vzr očile ne - popr a v lji v o in hitr o izgubo v elik eg a dela dok u - ment o v , bodisi natisnjenih bodisi r očno napisa - nih v 19. in 20. st oletju. Program »Kisli papir« Ek sponentno uniče v anje pisnih vir o v v 21. st oletju je spodbudilo isk anje načina za r az - kisanje papirja in zausta vit e v pr oceso v uniče v a - nja. Na P oljsk em je v okviru v ečletneg a v ladne - g a pr ogr ama pot ek al r azisk o v alni pr ojekt »Kisli papir –r eše v anje ogr oženih poljskih knjižničnih in ar hi v skih vir o v v v elik em obsegu«. Za izv ed - bo pr ojekta je bila odgo v or na Nar odna knjižni - ca. R azisk a v a je zajela 90 knjižnic in 39 ar hi v o v . Ocenjeno je bilo, da je 90 % zbir k v poljskih knji - žnicah in ar hi vih zakisanih, k ar pomeni, da je tr eba samo v r azisk o v anih ustano v ah r azkisati približno 43 milijono v knjig . Ugot o v ljeno je bilo tudi, da je v ank etir anih ustano v ah približno 65 % skladiščnih pr ost or o v knjižnic v klet eh, ki so najmanj primerne za shr anje v anje zbir k zar adi omejenih mož nosti pr ezr ače v anja in v ečje v erje - tnosti v lage al i popla v . R azkisanje v seh knjižnič - nih in ar hi v skih zbir k ni mogoče, k ajti str oški t eh post opk o v so zelo visoki. Knjižnice združujejo moči za ohr anjanje ogr ožen ih publik acij z upor a - bo no vih t ehno logij. Upanje za r ešit e v ar hi v sk eg a Uničene platnice (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) Razpad platnic (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) 186 T er esa Urszula Szmigielsk a: Na pomoč knjigi, str . 183–187 Zapisi || Notes gr adi v a v obliki posameznih dok ument o v je tudi v t em, da g a digitalno zapišejo. Možnosti, da s pomočjo int erneta zagot o vimo digitalne r azličice papirnatih vi - r o v , so nepr ecenlji v e. Tabela 1: Kisli papir, shranjen v knjižnicah, arhivih in muzejih, oddaja strupene snovi v prostore, kjer se zadržujejo zaposleni. Dovoljene koncentracije onesnaževalcev zraka v prostorih knjižnic in arhivov v skladu s standardom ISO 11799:2003 Onesnaževalec Najvišja dovoljena koncentracija ppb * µg/m 3 Ž v eplo v diok sid 5 do 10 - Dušik o vi ok sidi 5 do 10 - Ozon 5 do 10 - Ocetna kislina < 4 - F ormaldehid < 4 - Pr ašni delci, v ključno s spor ami plesni - 50 * št e vilo delce v na milijar do = 0,0000001 % Tabela 2: Med razkisanjem papirnih dokumentov se onesnaževalci sproščajo v prostore, v katerih se izvajajo ti postopki, in v ozračje. V tabeli 2 so navedene izbrane metode razkisanja, ki se uporabljajo na Poljskem, in uporabljeni kemični reagenti, sproščeni onesnaževalci, najvišje dovoljene koncentracije (NDK) izbranih sproščenih kemikalij ter meje eksplozivnosti mešanic hlapov in zraka: hlapnih in prašnih delcev. Met oda in vrsta f aze Upor abljena sr edstv a za r azkisanje Spr oščeni onesnaže v alci NDK (mg/m 3 ) Mejne vr ednosti ek splozi vnosti (sme) * Bookk eeper (t ek oča) magnezije v ok sid perfluor oheptan magnezije v ok sid, sulf ati, kloridi in nitr ati magnezije v ok sid: - hlapi: 5 - pr ah: 10 Neschen (t ek oča, v odna f aza) metilceluloza, magnezije v bik ar bonat , fik sati vi, v oda lesni pr ah, magnezije v bik ar bonat , ne v arnost požar a in ek splozije lesni pr ah: 4 celulozni pr ah: 40 g/m³ * sme – spodnja meja ek splozi vnosti Kemične nevarnosti Sno vi, ki se spr oščajo iz zbir k, so bodisi v s v oji prv otni obliki bodisi tv o - rijo no v e spojine, ki so posledica k emijskih r eak cij med njimi. T o so celulozna v lakna, pridobljena iz papirja, lepilne sno vi, k ot so želatina, smola t er sulf atna in sulfidna polnila, k o vinsk e soli t er nar a vna in sint etična barvila. T e sno vi, ki se spr oščajo iz papirja, tv orijo strupene pr oizv ode, ki so lahk o ne v arni za dela v - ce. Hlapni strupi nastajajo zar adi medsebojneg a delo v anja v lage, t emper atur e, se v anja, kisik a, ozona, kislih onesnaže v alce v zr ak a in smog a. Knjižnični in ar - hi v ski viri pod vpli v om v lage doži v ljajo nepo vr atne uničujoče tr ansf ormacije. R azisk o v alne t eme, po v ezane s hr anjenjem gr adi v a iz kislih ok olij, se gibljejo ok oli vpr ašanj ohr anjanja in vzdrže v anja vir o v v čim boljšem stanju. R azisk a v o v arnosti ljudi, ki delajo v t eh ustano v ah, je malo. Na t o so opozorili str ok o vnjaki iz C entr alneg a inštituta za v arstv o pri delu. P oudarjajo, da je v dost opnem gr a - di vu zanimi v o stanje ohr anjenosti dok ument o v in načini njiho v eg a r eše v anja. V endar kljub št e vilnim v elja vnim standar dom ni bila opr a v ljena nobena obse - 187 Letnik 47 (2024), št. 1 žnejša r azisk a v a o delo vnih pogojih v ok olju, onesnaženem s kislim papirjem. R azisk o v alci so spr eg ledali vidik v arnosti ljudi, določit e v vrst e onesnaženja pri delu v knjižnic ah in ar hi vih t er ob upor abi sist emo v za r azkisanje, filtrir anje in pr ezr ače v anje. Iz pr edsta v lj eneg a gr adi v a je r azvidno, da niso ogr ožene le zbir - k e, t em v eč tudi ljudje, ki zanje skr bijo. Dokumenti v arhivu in knjižnici, ki so poškodovani zaradi vpliva okoljskih razmer (Foto: Sylwia Fabisiak-Chojnacka) 189 Letnik 47 (2024), št. 1 O DEL U ARHIV SKEG A DR UŠ TV A IN ARHIV O V SL O VENIJE A CTIVITIES OF THE AR CHIV AL SOCIETY AND AR CHIVES OF SL O VENIA Poročilo o delu medarhivskih delovnih skupin (MDS) v letu 2023 Ur edil k oor dinat or MDS dr . Mat e vž K ošir 1. Pravne podlage za delovanje medarhivskih delovnih skupin Osno v a za delo v anje medar hi v skih delo vnih sk upin (dalje MDS) je Zak on o v arstvu dok umenta rneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er ar hi vih (Uradni list RS , št . 30/2006, 24/201 4 – od l. US in 51/2014), ki v sed mem odsta v k u 54. člena določa, da za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj na posameznih po - dr očjih ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela minist er , prist ojen za ar hi v e, ustano vi medar hi v sk e delo vne sk upine za posamezna podr očja ar hi v sk e deja vnosti. P odr obnejše delo v anje medar hi v skih delo vnih sk upin določa Pr a vilnik o delu medar hi v skih delo vnih sk upin (Uradni list RS , št . 66/2016). Na podlagi prv eg a odsta v k a 4. in 5. člena na v edeneg a pr a vilnik a je minist er , prist ojen za k ultu r o, 20 . f ebruarja 201 7 izdal Sklep o ustano vitvi medar hi v skih delo v - nih sk upin, imeno v anju čla no v medar hi v skih delo vnih sk upin in imeno v a - nju k oor dinat orja medar hi v skih delo vnih sk upin. Za obr a vna v o str ok o vnih vpr ašanj na posameznih podr očjih ar hi v sk eg a dela so bile ustano v ljene me - dar hi v sk e delo vne sk upine za podr očja: upr a v e, pr a v osodja, zdr a v stv a in so - cialneg a v arstv a, k ultur e in znanosti, vzgoje in izobr aže v anja, gospodarstv a t er sk upina za ar hi v sk o str ok o vno izr azje. Leta 2021 je v skladu s sklepom ministr a za k ultur o v juniju začela delo še Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje inf or macijsk e t ehnologije. V sk upinah so v ečinoma zast opani v si slo v enski ja vni ar hi vi (z izjemo MDS za str ok o vno izr azje). Sk upine se k ažejo k ot uspešen pr ost or sodelo v anja na št e vilnih podr očjih, še posebno pri pri - pr a vi enotnih sk upnih pisnih str ok o vnih na v odil, or g anizaciji izobr aže v anj t er izmenja vi str ok o vnih mnenj, delo vnih pr ak s in opozarjanju na aktualno pr oblematik o ar hi v sk eg a dela. 2. Skupni sestanek vodij medarhivskih delovnih skupin K ot običajno je bil letni sestanek k oor dinacije delo vnih sk upin v skladu s Pr a vilnik om o delu MDS (6. čl.), v decembru (6. december 2023) v Ljubljani v pr ost orih Ar hi v a R epublik e Slo v enije, ki so se g a poleg k oor dinat orja (dr . Mat e vž K ošir) udeležili v si v odje MDS: mag. Hed vik a Zdo v c iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje upr a v e), mag. Aida Šk or o Ba bić iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje pr a v os odja), mag. Marija Čipić R ehar iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljublja na (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje zdr a v stv a in socialneg a v arstv a), mag. Hana Habjan iz Zgodo vins k eg a ar hi v a Ljublja - na (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za vzgojo in izobr aže v anje), Nata - ša Majerič K ek ec iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ptuj (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje k ultur e in znanosti), Jože Kr anjec iz Zgodo vinsk eg a ar - hi v a Celje (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospo darstv o), dr . Zdenk a Semlič R ajh iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za ar hi v sk o str ok o vno izr azje) in Iv ančica Sab adin iz P okr ajinsk e - 190 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia g a ar hi v a K oper (v odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e). V odje MDS so obr a vna v ali opr a v ljeno delo. V sek ak or MDS, ki združujejo ar hi vist e, ki opr a v ljajo sor odne naloge, po - meni tudi r acionalizacijo de la t er boljše in enotnejše prist ope pri r eše v anju ar - hi v skih izzi v o v . 3. Glavne teme in izzivi pri delu medarhivskih delovnih skupin v letu 2023 MDS za upravo je bila osr edot očena pr ed v sem na pr e vzemanje gr adi v a Geodetsk e upr a v e R epublik e Slo v enije (GUR S). Sk upina se je sestala trikr at in pripr a vila smernice za pr e vzem – sk upina za pripr a v o smernic je bila nek olik o r azširjena s člani iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije in GUR S-a t er je pripr a v ljala no - v elir ano pisno str ok o vno na v odilo (PSN), osnut ek klasifik acijsk eg a načrta (KN), obr a vna v ala je gr adi v o pr ed hodnik o v GUR S-a. Delo se bo nadalje v alo tudi v letu 2024. Sk upina se je ukv arjala tudi z »izzi vi s t er ena«, k ot na primer z r azlago klasifik acijsk eg a znak a 351, dodatnim na v odilom za od bir anje klasifik acijsk eg a znak a 371 upr a vnih enot it d. MDS za pravosodje je imela št e vilne dopisne se stank e, pr ed v sem v zv ezi z oblik o v anjem enotnih PSN (ozir oma dodatnih PSN) za okr ožna, okr ajna sodi - šča, sodnik e za pr ekršk e, notarje, vpr ašanji, po v ezanimi s centr alizacijo sodišč, s pomočjo pri pripr a vi KN , posebno z r oki hr ambe, in tudi s »t eža v ami na t er enu«. P osebni izzi vi za MDS so bil e t eme k ot hibridno gr adi v o, centr alizir ane e viden - ce, centr alizir ani vpisniki, post opki izdaje PSN . Načrtujejo, da se bodo pos v eti - li tu di delo vnim in socialnim sodiščem. T udi sicer izzi v o v MDS ne manjk a, k ot so: obr azci za popiso v anje, pr enos iz ISUD-ja, elektr ons k o gr adi v o, vpr ašanja o prist ojnosti, gr adi v o sodneg a s v eta na r aznih sodiščih ipd., dost op do I US-IN - F O , pr e vzemanje e videnc in gr adi v a, vr ho vno sodišče de la NP za v sa sodišča, ali bodo vzor čna NP ali ena za v se, vpr ašanje šk at el, ki še v edno niso v seznamu, ipd. P os eben izzi v so str ok o vna vpr ašanja pr a vno-f ormalne prist ojnosti in or g a - nizir anosti slo v enskih ja vnih ar hi v o v , ki bodo sčasoma v se bolj per eča t er bo o njih potr eben r esen r azmislek z vidik a r acionalneg a in optimalneg a oper ati vne - g a delo v anja slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe. Izzi vi centr alizacije so tisti, s k at erimi se ukv arjata tak o MDS za upravo k ot MDS za pravosodje , saj tudi npr . gr adi v o GUR S-a ni v eč fizično ločeno, go - v orimo lahk o le o dost opih. V se aktualnejša sta vpr ašanje hibridneg a gr adi v a in pr e vzemanje t eg a gr adi v a, ki naj bi bilo pr e vzet o sk upaj in v celoti – K do bo t o pr e vzel? Do leta 2022 pr obl ematik e na GUR S-u še ni, k er imajo v se digitalizir a - no, v endar se bo izzi v poja vil v prihodnje. Delo MDS za zdravstvo in socialno varstvo je zaznamo v al odhod v odje Marije Gr abnar (Ar hi v R epublik e Slo v enije) v pok oj. MDS se je sestala trikr at . Na sestankih so obr a vna v al i naslednje t eme: na v odila za vzor čenja pri odbir a - nju ambulantnih k art ono v , pr edlog na v odila bo po uskladitvi poslan bolnišni - cam; pr oblematik a centr o v za socialno delo in občutlji v eg a gr adi v a, po v ezaneg a s pos v ojitv ami; sk upno izobr aže v anje, ki g a načrtujejo v letu 2024. Sicer tudi t ej sk upini ni zmanjk alo drugih t em za obr a vna v o, k ot so: por odni zapisniki in ukr adeni otr oci, vpr ašanja dost opa do gr adi v a; vpr ašanja k oncesionarje v v zdr a v stvu in njiho v eg a gr adi v a; k aj in k olik o se izpelje s sklepi v R egistru ustv ar - jalce v ar hi v sk eg a gr adi v a – R egUst le za v ečje k oncesionarje (sanat oriji, domo vi star ejših občano v ipd.), gr adi v o k oncesionarje v po k oncu k oncesij, se k art oni vrnejo v zdr a v stv ene domo v e, gr adi v o zasebnik o v naj bi pr e vzela zdr a vnišk a zbornica it d. K oncesije in gr adi v o k oncesionarje v so bili tudi ena od t em MDS za go- spodarstvo zar adi št e vilnih podjetij, ki so k oncesionarji, tudi tujih podjetij, ki imajo v R epub liki Slo v eniji k oncesijo. MDS za gospodars tv o meni, da bi bilo tr e - 191 Letnik 47 (2024), št. 1 ba popr a viti zak onsk e podlage ozir oma je pri t em pomembna v log a tistih, ki sodelujejo v post opkih podelje v anja k oncesij. V odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstvo je na seji v odij MDS dne 6. decembr a 2023 pr edsta vil tudi sklep sk upine o vr ednot enju dok umen - tarneg a gr adi v a k oncesionar je v . Drugi v odje MDS so ob t em menili, da se ta pr e - dlog lahk o r azširi tudi na drug a podr očja (socialno varstvo, šolstvo idr .) in bi lahk o v eljal na splošno za v se k oncesionarje, ki jim bo izdan sklep o vpisu v R e - gUst in se bo njiho v o dok umentarno gr adi v o vr ednotilo. K oor dinacija v odij MDS se je strinjala s podanim pr edlogom in odločila, da se posr eduje za prihodnjo sejo dir ekt orje v slo v enskih ja vnih ar hi v o v (20. decembr a 2023). V odenje MDS za kulturo je pr e vzela Nataša Majerič K ek ec, medt em k o je por očilo pripr a vil še Bojan Himmelr eich. V MDS so se pos v etili pripr a vi t emat - sk e št e vilk e publik acije Arhivi . Pr oblematik a Slo v ensk eg a g ledališk eg a inštituta – SL OGI se je r ešila, pomembno je, da bo dogo v orjeno držalo tudi v pr ak si, saj je bilo dogo v orjeno, k aj bo k do pr e vzemal. Aktualna pr oblematik a, ki so jo obr a v - na v ali, seg a od digitalizir anja ar hi v sk eg a gr adi v a pri ustv arjalcih, pr oblematik e gr adi v a na r azličnih video in r ačunalniških nosilcih, do pr oblematik e pr ost or a na str ežnikih, ali naj bi v se t o šlo v e-ar hi v , tr enutno se t o hr ani na zunanjih diskih, do vpr ašanj poenot enja r ok o v hr ambe za napr ej in vpr ašanje izpit o v de - la v ce v , ki delajo z dok ument arnim gr adi v om Ja vneg a sklada R epublik e Slo v enije za k ultu rne de ja vnosti – skl ep k omisije je namr eč bil, da se jim ugodi, da lahk o opr a v ljajo izpit kjer k oli. Zamenjal se je tudi v odja MDS za izobraževanje . MDS sodeluje z Ministr - stv om za vzgo jo in izobr aže v anje R epublik e Slo v enije g lede pr edlog a enotne - g a KN v delo vni sk upini na ministrstvu. Čak a se na čist opis. Začeli so r azpr a v o g lede gr adi v a, k at er o bi bilo ar hi v sk o in k at er o tr ajno, zmanjšali bi nabor A G, saj določeno ar hi v sk o gr adi v o izgubi pr a vno v elja v o in nima posebne k ulturne v elja v e. T udi o neustr eznost i in neusklajenosti pr a vilnik o v Ministrstv a za viso - k o šolstv o, znanost in ino v acije R epublik e Slo v enije z ar hi v sk o zak onodajo je sk upina pripr a vila pr edlog, pr a v tak o pr edlog za spr emembo zak ona o osno vni šoli. Ar hi v sk a in šolsk a zak onodaja nista usklajeni, čepr a v ar hi v sk a pr e v lada. Sk upina je obr a vna v ala tudi PSN za zasebne višje šole it d. T udi sesta v a MDS za gospodarstvo se je pr eno vila. Sk upina je imela d v e seji in v eč k or espondenčnih. Obr a vna v ali so vpr ašanja sklepo v , vpiso v v R egUst za posamezne gospodarsk e or g anizacije, izmenja v o izk ušenj, izzi v o v; vpr ašanje vr ednot enja gr adi v a območnih obrtnih zbornic it d. Pri izv ajalcih ja vne službe, k omunalne deja vnosti, se k aže potr eba po vr ednot enju izv ajalce v , da se v eči - na gr adi v a pr e vzema pri podelje v alcih k oncesij ipd. Dogo v orjeno je bilo, da pri ustv arjalcih, ki imajo enot e na podr očju v eč r egionalnih ar hi v o v , ostane gr adi v o tam, kjer je sedež pisarnišk eg a poslo v anja. P oseben izzi v so pr oizv ajalci električ - ne ener gije, ki niso obr a vna v ani k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. Kaže se tudi potr eba po spr emembi opr edelitv e ja vno-pr a vne osebe za gospodarsk e zborni - ce it d. MDS je obr a vna v ala tudi vpr ašanja vr ednot enja gr adi v a k oncesionarje v (npr . NOMA GO), ali se gr adi v o vr ednoti širše ali ožje ipd. Na splošno je potr eben smiseln in enot en prist op do k oncesionarje v . MDS je obr a vna v ala še vr ednot enje gr adi v a slo v enskih železnic, sodelo v anje in drug a str ok o vna vpr ašanja ipd. MDS za informatiko je imela r edne sestank e mesečno , in sicer deset se - stank o v . R edne t eme so bile scopeAr chi v , eR epozit orij, v arnostne k opije ipd. Iz - zi v ni le ar hi v sk o e-gr adi v o, ampak tudi e-gr adi v o ar hi v o v in njego v a hr amba. Izv edena sta bila v arnostni pr eg led sist ema e- ARH.si in dela vnica za inf orma - tik e. Delo MDS se pr epleta s siceršnjim delom inf ormatik o v in drugih delo vnih sk upin, po v ezanih s t em. T eme so bile še: šolanje v seh v SJ A S, izobr aže v anja za inf ormatik e, pomoč pri pr e vzemu digitalneg a gr adi v a, ki nastaja pri pr ojektu »E vr opsk a pr est olnica k ultu r e 2025 No v a Gorica – Goric a«, dela vnica o pr enosu gr adi v a v eR epozit orij, t estir anja, pr oblematik a hr amb e gr adi v a na zastar elih medijih ipd. 192 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia MDS za strokovno izrazje – po mnenju v odje sesta v a sk upine ni opti - malna, saj so t eme posebne in v sk upini so tudi uslužbenci, ki niso jezik oslo v ci. Kljub nek at erim sklepom sk upine (digitizacija : digitalizacija) t o ni v edno spr e - jet o, čepr a v se je MDS pos v et o v ala z inštituti in jezik oslo v ci. Pričak uje se, da se mnenje sk upine upošt e v a. Drug a t ema MDS je bilo vpr ašanje v ključitv e poklica ar hi vist v klasifik acijo pokli ce v . R ešujeta se klasifik acija poklice v in njiho v opis, in sicer za ar hi vista in ar hi v arja, saj je klasifik acija pomanjklji v a. Že sestanek AAR S g lede kl asifik acije je pok azal, da je zade v a v ezana na širši okvir in po v e - zana s klasifik acijo t er se spr eminja le v sakih nek aj let ipd. Ena izmed starih nalog MDS je t erminološki slo v ar . V letu 2023 so na MDS obr a vna v ali vmesnik za ScopeAr chi v , ki je bil poslan v Š vico, kjer je ožja sk upina pripr a vila pr e v od vmesnik a. Zdaj čak ajo t estno r azličico. Pr e v ajali so le de l, ki je bil pr eno v ljen – t o je bil že četrti pr e v od, medt em k o se star ejših stv ari niso pr e v ajali. 4. Predlogi MDS za sejo direktorjev slovenskih javnih arhivov V odje MDS so pripr a vili pr edlog nek at erih vpr ašanj in sklepo v za sejo di - r ekt orje v slo v enskih ja vnih ar hi v o v (20. decembr a 202 3) z naslednjimi t emati - k ami: • hr anjenje gr adi v a na z astar elih medijih (MDS za inf orm atik o); • vr edno t enje dok umentarneg a gr adi v a k oncesiona rje v (MDS za gospodar - stv o); • v eč pobud s podr očja dela M DS za pr a v osodje (M DS za pr a v osodje); • pobudo MDS za vzgoj o in iz obr aže v anje bodo podr obneje obr a vna v ali na prihodnji seji. Dir ekt orji slo v enskih ja vnih ar hi v o v naj bi sog lašali s prvim pr edlogom (a.), da ar hi vi popišejo v se vrst e medije v , na k at erih hr anijo gr adi v o in ne ustr e - za ar hi v skim pr edpisom. P o izdela vi popisa je tr eba gr adi v o pr episati na do v o - ljene medije. Za prihodnjo sejo dir ekt orje v slo v enskih ja vnih ar hi v o v ostaja za obr a v - na v o še pobuda MDS za izobr aže v anje in vzgojo, in sicer g lede neskladja pr ed - piso v . V se pobude, ki jih podajo MDS na s v et dir ekt orje v , so dobr odošle, v endar je zaželeno, da jih najpr ej obr a vna v ajo v odje MDS na sk upnem sestank u in do njih za vzamejo stališče. 5. Sestava medarhivskih delovnih skupin po sklepu ministrice za kulturo z dne 4. aprila 2023 V odje MDS so označeni krepko. 1. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za upr a v o se imenujejo: Suzana Čeh (P okr ajinski ar hi v Maribor), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), T atja - na Šenk (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), dr . T eja Kr ašo v ec (P okr ajinski ar hi v K oper), V esna Got o vina (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Hedvika Zdovc (Zgodo vinski ar hi v Celje). 2. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za pr a v osodje se imenujejo: Anja Prša (Zgodo vinski ar hi v Celje), mag. Žar k o Bizjak (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), mag. Aida Škoro Babić (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Boštjan Zajšek (P o - kr ajinski ar hi v Maribor), dr . Debor ah R ogoznica (P okr ajinski ar hi v K oper), Ur oš La vr enčič Muger li (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju). 3. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za zdr a v stv o in socialno v arstv o se imenujejo: Gor dana Šő v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Mat ej Mu - 193 Letnik 47 (2024), št. 1 ženič (P okr ajinski ar hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Bojana Arist o vnik (Zgodo vinski ar hi v Celje), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Anja P aulič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Marija Čipić Rehar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana). 4. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za k ultur o in znanost se imenujejo: mag. Marjana K os (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Nataša Majerič Kekec (Zgo - do vinski ar hi v na Ptuju), Gor dana Šő v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Mari - bor), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Mirjana K ont estabile R o vis (P okr ajinski ar hi v K oper), dr . Bojan Himmelr eich (Zgodo vinski ar hi v Celje), dr . Mat eja Jer aj (Ar hi v R epublik e Slo v enije). 5. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za vzgojo in izobr aže v anje se imenuje - jo: Mirj ana K ont estabile R o vis (P okr ajinski ar hi v K oper), Milena Černe (P okr a - jinski ar hi v v No vi Gorici), Simona V elunšek (P okr ajinski ar hi v Maribor), V esna K oče v ar (Zgodo vinski ar hi v Celje), mag. Hana Habjan (Zgodo vinski ar hi v Lju - bljana), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Maja P o v alej (Ar hi v R epublik e Slo v enije). 6. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospodarstv o se imenujejo: Mojca K osi (P okr ajinski ar hi v Maribor), Jože Kranjec (Zgodo vinski ar hi v Celje), Vla - dimir Dr obnja k (P okr ajinski ar hi v K oper), Monik a Č uš (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Alek sandr a Mr da v šič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Januš Jer ončič (P okr a - jinski ar hi v v No vi Gorici), Janez Br eg ar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana). 7. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za ar hi v sk o str ok o vno izr azje se ime - nujejo: dr . Bojan Himmelr eich (Zgodo vinski ar hi v Celje), dr. Zdenka Semlič Rajh (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Olg a Pi v k (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Mat ej Muženič (P okr ajinski ar hi v K oper), mag. Jur e Maček (P okr ajinski ar hi v Maribor), dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Katja Z upanič (Zgodo vinski ar hi v Ptuj). 8. V Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje inf ormatik e se imenujejo: Tine Za vršnik , dr . T atjana Hajtnik, mag. Boris Domajnk o, Kla v dija Kri v ec (v si Ar hi v R epubli k e Slo v enije), Ivančica Sabadin (P okr ajinski ar hi v K oper), dr . Mi - r osla v No v ak (P okr ajinski ar hi v Maribor), Erik Pr egelj (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Ur h K opitar (Zgodo vinski ar hi v Celje), Jože Gla vič (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Damjan Lindental (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju). P or očila za posamezne MDS so pripr a vili njiho vi v odje, ki so na v edeni na k oncu por očila. Letna por očila posameznih MDS sem k ot k oor dinat or združil in nek olik o prilagodil. 6. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za področje uprave Medar hi v sk a delo vna sk upina za upr a v o v sesta vi Suzana Čeh (P okr ajinski ar hi v Maribor), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), T atjana Šenk (Zgo - do vinski ar hi v Ljubljana), dr . T anja Mart elanc (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), V esna Got o vina (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Hed vik a Zdo v c (Zgodo vinski ar hi v C elje) in z v ključitvijo Alenk e Starman Alič (Ar hi v R epublik e Slo v enije) se je v letu 2023 sestala na tr eh delo vnih sestankih, in sicer 26. julija 2023, 18. okt obr a 2023 in 20. decembr a 2023. Delo vna sestank a 26. julija in 20. decembr a 2023 sta pot ek ala v ži v o v sejni sobi Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, medt em k o je 18. okt obr a 2023 pot ek al z upor abo spletne aplik acije Zoom. Za obr a vna v o posameznih str ok o vnih vpr a - šanj ali uskladitv e mnenj se je upor abljala elektr onsk a pošta. 19. januarja 2023 je ožja delo vna sk upina spr ejela Dop olnit e v enotneg a sk upneg a str ok o vneg a pisneg a na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz do - k umentarneg a gr adi v a za Finančno upr a v o R epublik e Slo v enije, z začetk om v e - lja vnosti 1. januar 2023. 194 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia 9. mar ca 2023 je bilo potrjeno še Enotno sk upno pisno str ok o vno na v odi - lo za od bir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za Za v od R epu - blik e Slo v enije za zaposlo v anje, z začetk om v elja vnosti 1. januar 2023. V letu 2023 je bila dana priorit eta pripr a vi pisnih str ok o vnih na v odil za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za Geodetsk o upr a - v o R epublik e Slo v enije in pripr a vi smernic za pr e vzemanje ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v območnih geodetskih upr a v . Zat o je bila že 6. decembr a 2022 na sestank u Medar hi v sk e delo vne sk upi - ne za upr a v o imeno v ana ožj a delo vna sk upina za pripr a v o PSN za GUR S, in sicer Katja Z upanič (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Hed vik a Zdo v c (Zgod o vinski ar hi v Celje), Mitja Sadek (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Alenk a Starman Alič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Suzana Čeh (P o - kr ajinski ar hi v Maribor), medt em k o sta bila iz Geodetsk e upr a v e R S imeno v ana Bar bar a P ehar c (GUR S) in Žan Log ar (GUR S). Pr ed pripr a v o pisnih str ok o vnih na v odil je bilo tr eba natančno pr eg ledati osnut ek no v elir aneg a enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v , ki g a je pripr a vila GUR S. Pri pripr a vi no v elir aneg a enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v je bilo tr eba upošt e v ati no v o or g anizir anost GUR S-a (Gla vni ur ad, Ur ad za geodezijo, Ur ad za množi čno vr ednot enje nepr emičnin, Ur ad za nepr emičnine in Območne geodetsk e upr a v e s pripadajočimi geodetskimi pisarnami) t er enotno v odenje zade v in dok ument o v v t ek oči in stalni zbir ki dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a. Do 1. aprila 2022 so za v od enje zade v in dok ument o v območne geodet - sk e upr a v e upor abljale pr ogr amski pak et Pisarna ozir oma fizični delo v odnik, in sicer na g la vnem ur adu Lotus Not es SPIS. S 1. aprilom 2022 je celotna GUR S z območnimi geodetskimi upr a v ami in geodetskimi pisar nami pr ešla na digitalno poslo v anje z u v edbo enotneg a inf ormacijsk eg a sist ema za upr a v ljanje z dok u - menti Krpan. Pr a v tak o so 1. aprila 2022 začeli upor abl jati inf ormacijski sist em Katast er , v k at er em r ef er enti r ešujejo v loge. Vloge in elabor ati GUR S-a z v semi metapodatki se v inf ormaci jsk em sist emu Katast er hr anijo v digitalni obliki. Iz inf ormacijsk eg a sist ema Kat ast er lahk o za potr ebe upr a vneg a poslo v anja prido - bijo podatk e tudi občine, upr a vne enot e, k omunalna podjetja … Z u v ed bo digi talneg a poslo v anja je pr enehala tudi območna prist ojnost območnih geodetskih upr a v za zajem in hr ambo ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a. Enotno sk upno pisno str ok o vno na v odilo za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za GUR S je bilo spr ejet o 20. sept embr a 2023, med - t em k o je no v elir an enotni načrt klasifik acijskih znak o v z r oki hr ambe GUR S začela upor abljati 1. januarja 2024. T ak o se bo mor al pri odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a za obdobje od leta 2008 do leta 2023 upošt e v ati enotni načrt klasifik a - cijskih znak o v z r oki hr amb e, spr ejet no v embr a 2008, medt em k o bo mor al za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a pr ed let om 2008 v sak prist ojni ar hi v izdati območnim geodetskim upr a v am še dodatna pisna na v odila ob odbir anju ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a. Ob pripr a vi enotneg a pisneg a str ok o vneg a na v odila za odbir anje ar hi - v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi v a se je izpost a vilo vpr ašanje pr e vze - manja ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v območnih geodetskih upr a v v prist oj - ne ar hi v e. Celotno gr adi v o pr edhodnik o v območnih geodetskih upr a v (elabor ati, par celniki, posestni listi, k atastrsk e mape …) je že digitalizir ano. Pri upr a vnem poslo v anju na območnih geodetskih upr a v ah se upor abljata tak o digitalizir ano gr adi v o k ot tudi gr adi v o v fizični obliki. Stanje pr e vzet eg a ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v območnih geodet - skih upr a v v r egionalnih ar hi vih je r azlično tak o po obsegu k ot tudi časo vnem obdobju pr e vz et eg a gr adi v a. Sk or aj v celoti ima že pr e vzet o ar hi v sk o gr adi v o 195 Letnik 47 (2024), št. 1 pr edhodnik o v območnih geodetski upr a v samo Zgodo vinski ar hi v Ptuj (Območ - na geodetsk a upr a v a Ptuj, 1870–2018 in Območna geodetsk a upr a v a Ormož, 1881–2016). P o obst oječi ar hi v ski zak onodaji se ar hi v sk o gr adi v o v ja vne ar hi v e pr e - vzema po trid esetih letih od nastank a. V endar so se člani sk upine strinjali, da je g lede na potr ebe upr a vneg a poslo v anja r ok za pr edajo ar hi v sk eg a gr adi v a pr e - kr at ek. Pr a v ta k o je bilo poudarjeno, da bo tr eba ar hi v sk o gr adi v o pr e vzemati v ja vne ar hi v e suk cesi vno, na eni str ani zar adi potr eb upr a vneg a poslo v anja, na drugi str ani zar adi pr ost orsk e stisk e pri posameznih r egionalnih ar hi vih. Zat o bo tr eba pr ed pr e vzem anjem ar hi v sk eg a gr adi v a pr edhodnik o v ob - močnih geode tskih upr a v v prist ojne ar hi v e pri imetnikih nar editi analizo sta - nja g lede pogoje v hr ambe ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a v depojih, in sicer po časo vnem obdobju in obsegu še nepr e vzet eg a ar hi v sk eg a gr adi v a v fi - zični obliki. P o opr a v ljeni analizi bo v sak prist ojni ar hi v g lede na pr ost orsk e mo - žnosti v depojih in g lede na potr ebe upr a vneg a poslo v anja pri imetnikih določil dinamik o pr e vzemanja ar hi v sk eg a gr adi v a. P oleg pripr a v e pisnih str ok o vnih na v odil za Geodetsk o upr a v o R epubli - k e Slo v enije je delo vna sk upina za upr a v o obr a vna v ala posr edo v ano pr ošnjo Upr a vne enot e Šk ofja Lok a za r azlago dik cije »indi vidualnih pr ojekt o v objekt o v in napr a v «, ki je v opisu klasifik acijsk eg a znak a 351 v enotnem načrtu klasifi - k acijskih znak o v za upr a vne enot e. T eža v a je nastala pri odbir anju pr ojektne dok umentacije fizičnih in v estit orje v in izr očitvi t e njim, k ajti fizični in v estit or lahk o gr adi tudi v ečstano v anjsk e objekt e. Medar hi v sk a delo vna sk upina je odločila, da ima poleg gr adbeneg a in upor abneg a do v oljenja tudi v sa pr ojektna dok umentacija za ja vne in v ečstano - v anjsk e objekt e (ne g lede na in v estit orja) oznak o ar hi v sk eg a gr adi v a. Zat o se pr ojekti ne vr ačajo in v estit orjem. Izbor indi vidualnih pr ojekt o v se opr a vi samo za izgr adnjo enostano v anjskih objekt o v fizičnih in v estit orje v . T anja Mart elanc (P ANG) je izposta vila ugot o vit e v , da prihaja pri e videnti - r anju zade v in dok ument o v v okviru enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v za lok alne sk upnosti do pod v ajanja ist o vrstneg a gr adi v a pri r azličnih klasifik acij - skih znakih. T ak primer so finančni načrti upor abnik o v pr or ačuna pri klasifik a - cijsk em znak u 410 – Pr or ačun in finančni dok umenti. Zat o je delo vna sk upina za upr a v o spr ejela sklep, da se bodo finančni načrti upor abnik o v pr or ačuna k ot ar hi v sk o gr adi v o pr e vzemali k ot prilog a zapisnik om sej občinskih odbor o v . Na sk upino je bilo posr edo v ano tudi vpr ašanje, pod k at erim klasifik acij - skim znak om se e videntir ajo zade v e in dok umenti za izgr adnjo cest v enotnem načrtu klasifik acijskih znak o v za lok alne sk upnosti. Ali pod klasifik acijskim znak om 351 ali pod klasifik acijskim znak om 371? Do k umentacija za izgr adnjo cest (lok acijsk o, gr adbeno do v oljenje, pr ojektna dok umentacija) se e viden - tir a in hr ani pod klasifik acijskim znak om 351. Splošno o cestnem pr ometu in infr astruktur i, v ozila, pr e v ozi v cestnem pr ometu, cestnine, pr e v ozniki, licencir anje, načrt o v anje, r azv oj, upr a v ljanje, vzdrž e v anje in v arstv o cest t er cestne infr astruktur e, opr ema … se e videnti - r ajo pod klasifi k acijskim znak om 371. v odja MDS mag. Hed vik a Zdo v c 7. Poročilo Medarhivske delovne skupine za področje pravosodja Medar hi v sk o delo vno sk upino za podr očje pr a v osodja sesta v ljajo: Žar - k o Bizjak (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Debor ah R ogoznica (P okr ajinski ar - hi v K oper), Ur oš La vr enčič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), Boštjan Zajšek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Aleš Jambr ek (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Anja 196 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Prša (Zgodo vinski ar hi v Celje), Aida Šk or o Babić (v odja MDS, Ar hi v R epublik e Slo v enije). MDS za pr a v osodje je v letu 2023 delo v ala z dopisnimi sejami, s sejami z upor abo Zooma in s sestanki v ži v o, saj so aktualne deja vnosti sk upine usmer - jene pr ed v sem v obr a vna v o in pr euče v anje obsežneg a gr adi v a, k er se sk upina spopada s pospešenimi k or aki inf ormatizacije pr a v osod ja, ki je v t ek u že dobr o desetletje. MDS je v letu 2023 k ot sesta vni del k omisije za izdajo enotnih pisnih str o - k o vnih na v odi l za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a pripr a v ljala enotna pisna str ok o vna na v odila za notarje. V ta namen je deja vno sodelo v ala z Notarsk o zbornico Slo v enije (NZS). V okviru t eh deja vnosti so sledile tudi izdaje odločb za vpis notarje v in NZS v R egUst . MDS je let o popr ej oblik o v ala enotna pisna str ok o vna na v odila za okr ožna in okr ajna sod išča t er sodn ik e za pr ekršk e. T a na v odila so v letu 2023 postala podlag a za odbir anje, in posledično se je MDS začela spopadati z no vimi vpr aša - nji. Okr ajna so dišča, t eh je 44, so prv ost openjsk a sodišča , ki so prist ojna za nižje vr ednosti spor o v ozir oma k azni v a dejanja, za k at er a je zagr ožena k azen zapor a do tr eh let . Okr ajna sodišča v odijo tudi zemljišk o knjigo in odločajo v izvršilnih post opkih. Viš ja sodišča r ešujejo prit ožbe zoper odločbe prv ost openjskih so - dišč. P oleg odločanja o prit ožbah zoper odločbe okr ajnih in okr ožnih sodišč z njiho v eg a območja odločajo tudi o mor ebitnih sporih o prist ojnosti med t emi sodišči. Višje delo vno in soc ialno sodišče r ešuje prit ožbe zoper odločbe prv o - st openjskih de lo vnih in socialneg a sodišča. V r ho vno sodišče je naj višje sodišče v dr ža vi. R ešuje izr edna pr a vna sr edstv a v ci vilnih, k azenskih, gospodarskih, upr a vnih t er delo vnih in so cialnih zade v ah. V v eliki v ečini zade v , za k at er e je prist ojno, je sodišče tr etje st opnje, k ar pomeni, da obr a vna v a pr ed v sem tak o imeno v ana izr edna pr a vna sr edstv a. P oleg v sebinsk eg a odločanja v sodnih po - st opkih V r ho vno sodišče od loča tudi v sporih o prist ojnosti med nižjimi sodišči t er o pr enosu prist ojnosti na drugo sodišče v posamez nih primerih in skr bi za e videnco sodn e pr ak se. Opr a v lja tudi druge naloge, ki so v ezane na širše de - lo v anje slo v enskih sodišč: dodelje v anje k adr o v , pripr a v a pr or ačuna za sodišča, inf ormatizacija sodišč, mednar odna por očanja in podobno. Specializir ana sodišča delujejo na podr očju delo vneg a t er socialneg a in upr a vneg a pr a v a. Delo vno sodišče odloča v indi vidualn ih in k olekti vnih delo v - nih sporih. Socialno sodišče pr esoja v socialnih sporih t er pr e v erja pr a vilnosti odločit e v in dejanj prist ojnih or g ano v o pr a vicah, ob v eznostih in pr a vnih k ori - stih na podr očju socialne v arnosti. Upr a vno sodišče zagota v lja sodno v arstv o g lede izdanih upr a vnih akt o v in ima status višjeg a sodišča. Za v sa zgor aj našt eta sodišč a skr bi Cent er za inf ormatik o pri V r ho vnem sodišču, kjer se v odijo enotni sist emi za posamezna podr očja poslo v anja. T ak šen sist em je na primer Elektr onski vpisnik PUND , kjer se v odijo inf ormatizir ani vpisniki za sod išča v seh st openj za pr a v dne zade v e, gospodarsk e spor e, nepr a v - dne zade v e, zapuščinsk e zade v e, zade v e za v ar o v anja iz prist ojnosti okr ožnih sodišč, plačilne naloge, r azne ci vilne zade v e, zade v e pr a vne pomoči, delo vne in socialne spor e, upr a vne spor e, zade v e br ezplačne pr a vne pomoči, nadzorstv ene prit ožbe in r ok o vne pr edloge, e videnca mediacijskih zade v , e videnca izdanih iz - pisk o v in potr dil zemljišk e knjige t er pr episo v listin iz zbir k e listin. T ak o se je pr ojektna sk upina, ki skr bi za inf ormatizir an Kazenski vpisnik na V r ho vnem sodišču, prijazno odzv ala na pr ošnjo v odje MDS, da se pr edsta vi Kazenski vpisnik v sem članom MDS. Pr edsta vit e v je bil a or g anizir ana v pr ost o - rih V r ho vneg a sodišča, poleg člano v MDS so se pr edsta vitvi pridružili še nek a - t eri ar hi visti in IT -str ok o vnjaki iz pokr ajinskih ar hi v o v . P osebnost Kazensk eg a vpisnik a je, da se v odi centr alizir ano za v sa sodišča ne g lede na t o, na k at eri st opnji se zade v a odloča. Z elektr onskim Kazenskim vpi - snik om se je tudi vzposta vil no v način označe v anja ozir oma št e vilčenja, in sicer se opr a vilna št e vilk a pr enaša na podlagi subjekta, medt em k o oznak e vpisnik o v 197 Letnik 47 (2024), št. 1 pr edsta v ljajo le f aze v post opk u, bodisi je zade v a v pr eisk a vi, na prvi st opnji ali višjih st opnjah. T ak o je na r a vni eneg a sodišča t ežk o opr edeliti obseg poslo v anja. T udi Drža vno od v etništv o v odi centr alizir ane vpisnik e, sicer gr e za eno pr a vno osebo z zunanjimi oddelki. MDS se že nek aj let ukv arja z vpr ašanjem prist ojnosti Drža vneg a od v etništv a ozir oma zunanjih oddelk o v slednjeg a. Medar hi v sk a delo vna sk upina za ar hi v sk o gr adi v o s podr očja pr a v osodja je na se ji 22. no v embr a 2023 spr ejela sklep, da se k oor dinat orju MDS posr eduje nek aj ključnih vpr ašanj, ki jih je tr eba r azr ešiti med ja vnimi ar hi vi in ki jih MDS za pr a v osodje potr ebuje za nadaljnje delo: • Ja vni ar hi vi bodo pr e vzemali ar hi v sk o gr adi v o sod nik a za pr ekršk e v di - gitalni obliki (1991–1994). Sodniki za pr ekršk e bodo v prist ojnosti r egio - nalnih ar hi v o v (za pa je izdano enotno pisno str ok o vno na v odilo iz str ani AR S). • MDS se obr ača na dir ekt orje ar hi v o v , ki so podpisali dogo v or o elektr on - sk em ar hi vu. Gr e za vpr ašanje pr a vno-f ormalne nar a v e in pr a vno-f ormal - neg a pr e vzema t er pr a vno-f ormalneg a skr bništv a pr e vzet eg a gr adi v a. T ak o MDS potr ebuje odgo v or e na vpr ašanja: • K do izda pisna str ok o vno-t ehnična na v odila? • K do podpiš e pr e vzemni z apisnik? • K do je skr bnik pr e vzet eg a g r adi v a? • Sodišča poslujejo s centr aln o v odenimi vpisniki pri V r ho vnem sodišču. Gr e za sk upne e vidence in o v ojnice sodnih spiso v okr ožn ih in okr ajnih so - dišč, ta k o v k azenskih k ot ci vilnih zade v ah. Zar adi k omplek snosti vpisni - k o v in zar adi ohr anitv e celo vit osti ( gr e za hibridno gr adi v o) MDS potr e - buje inf ormacijo o prist ojnosti ar hi v o v . Enotno v odena e videnca zajema zbir k o gr adi v a v eč ustv arjalce v . • Drža vno od v etništv o je centr alizir an or g an. Z una nje od delk e so pr e vze - mali pokr ajinski ar hi vi, v endar k er gr e za centr alno v odene vpisnik e, je MDS nasla v lja vpr ašanje o prist ojnosti g lede gr adi v a Dr ža vneg a od v etni - štv a zunanjih oddelk o v . • K er se na podr očju pr a v oso dja v v eliki meri izdajajo enotna pisna str o - k o vna na v odila in k er pr a v osodni or g ani poslujejo zelo eno vit o, je tr eba uskladiti tudi zaht e v e za ar hi v sk e šk atle pri v seh pokr ajinskih ar hi vih (t o - r ej poz i v , da se upošt e v ajo zaht e v e, ki jih je izdal in obja vil Ar hi v R epubli - k e Slo v enije). • Za s v oje delo člani MD S za p r a v osodje potr ebujejo dost op do IUS-INF O . • Za lažje in sod obno poslo v anje potr ebujejo člani MDS iz r egionalnih ar hi - v o v elektr onsk e podpise za podpiso v anje digitalnih dok ument o v . • Zar adi občutlji vih podatk o v v gr adi vu je r ok za pr e vz em pr a v osodneg a gr adi v a kr at ek – pobuda za dopolnit e v 65. do 68. člena ZVD A G A. Za nadaljnje delo MDS za pr a v osodje je ključno, da se r azr ešijo str ok o vna vpr ašanja pr a vno-f ormalne prist ojnosti, pri čemer že v eč let pr osijo za dost op do portala I US-INF O . v odja MDS mag. Aida Šk or o Babić 8. Poročilo Medarhivske delovne skupine za področje vzgoje in izobraževanja Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje vzgoje in izobr aže v anja se je sestala na sestank u dne 12. aprila 2023 na sedežu Zgo do vinsk eg a ar hi v a Lju - bljana, T r dino v a ulica 4, Ljubljana, dne 20. aprila in 8. decembr a 2023 z upo - r abo spletne aplik acije Zoom , drugo pr oblematik o so r eše v ale v elektr onsk em dopiso v anju. 198 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Medar hi v sk a delo vna sk upina za podr očje vzgoje in izobr aže v anja je v letu 2023 delo v ala v naslednji sesta vi: Milena Černe (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici), mag. H ana Habjan (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, v odja sk upine), V esna K oče v ar (Zgod o vinski ar hi v Celje), Mirjana K ont estabil e R o vis (P okr ajinski ar - hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Maja P o v alej (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Simona V elunšek (P okr ajinski ar hi v Maribor). Dne 4. aprila 2023 je Ministrstv o za k ultur o R epublik e Slo v enijeizdalo no v sklep o ustano vitvi medar hi v skih delo vnih sk upin, št . 012-18/2023-3340- 4. Mirjana K ont estabile R o vis je izr azila željo, da ne bi bila v eč v odja sk upine. Za no v o v odjo so članice sk upine potr dile Hano Habjan. Ministrstv o za izobr aže v anje, znanost in šport R epublik e Slo v enije je iz - dalo Sklep o imeno v anju delo vne sk upine za pripr a v o pr edlog a spr ememb in dopolnit e v Enotneg a klasifik acijsk eg a načrta (EKN) za vzgojno-izobr aže v alne za v ode (VIZ), št .: 012-81/20 22/1, z dne 11. no v embr a 2022. V sk upino so bile imeno v ane tri pr edsta vnice Medar hi v sk e delo vne sk upine za vzgojo in izobr a - že v anje: Mirjana K ont estabile R o vis, Maja P o v alej in mag. Hana Habjan. Sestan - k o v sta se deja vno udeleže v ali Maja P o v alej in Hana Habjan. Delo vna sk upina se je v ečkr at sestala in tr enutn o še zaključuje EKN VIZ, v endar je pr e v ladal tr end, da se v klasifik acijsk em načrtu podr obneje opr edelijo sk upine ozir oma za v sak o vrst o dok umentacije določi jasen r ok hr ambe, četudi se klasifik acijski znaki ne spr eminjajo. Ministrstv o za vzgojo in izobr aže v anje R epublik e Slo v enije mor a posodobljen EKN VIZ obja viti v Uradnem listu . Med čla nicami sk upine je v prvih mesecih leta pot ek ala r azpr a v a g lede r azličnih vrst ar hi v sk eg a gr adi v a, ki bi g a po mnenju dela članic lahk o spr eme - nili v tr ajno gr adi v o. Mnenja niso bila po v sem enotna, kljub t emu so se članice strinjale g lede nek at erih spr ememb; pr ed v sem se je zmanjšal nabor ar hi v sk eg a gr adi v a v k orist tr ajnemu ( gr e za pedagošk o dok ument acijo o udeležencih izo - br aže v anja, ki sčasoma izgubi pr a vno v elja v o, a obenem njen pomen za k ultur o, zgodo vino in r azisk a v e ni t olik šen, da bi ut emeljil tr ajno ar hi v sk o hr ambo). V sak ar hi vist se lahk o ob izdaji pisnih str ok o vnih na v odil samost ojno odloči, ali bo t o gr adi v o označil k ot ar hi v sk o. Obenem je s v ojo odločit e v MDS spor očila sk upini za pr eno v o enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v , pr ed en je ta zaključila s s v o - jim delom, da so lahk o v EKN vnesli ustr ezne spr emembe. EKN VIZ je pri delo vni sk upini v post opk u pripr a v e čist opisa. Pr ed t em so članice medar hi v sk e sk upine pr eg ledale EKN VIZ in podale s v oje mnenje na klasifik acijski načrt . Delo vna sk upina za pr eno v o enotneg a načrta klasifik acijskih znak o v za vzgojno-izobr aže v alne znak e je pri s v ojem delu ugot o vila, da sta Pr a vilnik o zbi - r anju in v arstvu osebnih podatk o v na podr očju osno vnošolsk eg a izobr aže v anja (zlasti 35. člen) t er Pr a vilnik o zbir anju in v arstvu osebnih podatk o v pr edšolsk e vzgoje neustr ezna (zlasti 16. in 22. člen), saj ne v sebujeta določil, da je tr eba pri obdela vi osebnih podatk o v upošt e v ati tudi ar hi v sk o zak onodajo. Medar hi - v sk a sk upina za vzgojo in iz obr aže v anje je posledično Ministrstvu za vzgojo in izobr aže v anje R epublik e Sl o v enije podala pr edlog, da se omenjeni pr a vilniki dopolnijo, t er hkr ati podala k omentar na Zak on o spr emembah in dopolnitv ah Zak ona o osno vni šoli (EV A: 2023-3350-0032), ki je bil v ja vni obr a vna vi od 11. maja do 12. junija 2023. Medar hi v sk a sk upina je pri s v ojem delu namr eč ugot o vila, da določena zak onodaja s podr očja vzgoje in izobr aže v anja ni usklajena z zak onodajo, ki ur eja v arstv o osebnih podatk o v , t er zak onodajo, ki ur eja v arstv o dok umentar - neg a in ar hi v sk eg a gr adi v a, zar adi česar prihaja med ja vnopr a vnimi osebami in ar hi vi do nejasnosti. Pr edlag ani Zak on o spr emembah in dopolnitv ah Zak ona o osno vni šoli (EV A: 2023-3350-0032) ne v sebuje spr ememb g lede shr anje v anja zbir k podatk o v , zat o podaja sk upina pr edlog za spr emembo 98. člena obst oje - čeg a zak ona. Sk upina je pr edlag ala, da se popr a vi tudi obr azec sog lasja starše v g lede v odenja osebnih map otr ok s posebnimi potr ebami, pripr a v ljen na podlagi okr o - 199 Letnik 47 (2024), št. 1 žnice MIZŠ VIZ št . 092-7/20 18 z dne 5. f ebruarja 2018, in sicer: »Starši soglaša- mo, da se osebni podatki obdelujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.« V si pr edlogi so bili posr edo v ani Ministrstvu za vzgojo in izobr aže v anje. Članica sk upine je na aprilsk em sestank u posr edo v ala pobudo zasebne višje str ok o vne šole, da se za v se zasebne višje šole, ki imajo ja vno pooblastilo, pripr a vi sk upno pisno str ok o vno na v odilo. Sk upina se je strinjala, da se pripr a vi tipsk o na v odilo za višje str ok o vne šole. Enota v Ljubljani Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana že upor ablja tipsk o na v odilo, njego v a članica sk upine je ostalim člani - cam posr edo v ala pisno str ok o vno na v odilo. Članica sk upine je posr edo v ala inf ormacijo g lede ar hi v sk eg a gr adi v a šol, vrt ce v in drugih ustano v , k at erih ustano vit eljica je Rimsk ok at olišk a cer k e v in ki ustv arjajo ja vno ar hi v sk o gr adi v o. Z željo, da bi se za ar hi v sk o gr adi v o t eh usta - no v or g anizir alo lastno v arstv o v okviru šk ofijskih ar hi v o v , se namer a v a Slo v en - sk a šk of o v sk a k onf er enca obrniti na Ministrstv o za k ult ur o R epublik e Slo v enije. V odje MDS so se na sestank u, ki je pot ek al 6. decembr a 2023 v Ar hi vu R e - publik e Slo v enije na Zemljemerski v Ljubljani, strinjali s pr edlogom o r azširitvi št e vila člano v sk upin z doda tnimi pr edsta vniki slo v enskih ar hi v o v (pr ed v sem iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubl jana, ki deluje po enotah), pri čemer se o t em po v - pr aša člane MDS. Članice sk upine so potr dile pr edlog v odij, da se v MDS VIZ po v abijo še dodatni pr edsta vniki ar hi v o v . Nadalje je na obeh sestankih (v odje sk upin in MDS VIZ) pot ek ala r azpr a - v a o vr ednot enju med ja vnimi in zasebnimi ustv arjalci s k oncesijo – t emo je izposta vila v odja MDS za socialo in zdr a v stv o. Na šolsk em podr očju je merilo za stat us ustv arjalca vpis v r azvid izv ajalce v ja vno v elja vnih izobr aže v alnih pr ogr amo v . Sk upina je načeloma mnenja, da bi bilo tr eba vr ednotiti ustv arjal - ce ja vneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, v endar nam tr enutna ar hi v sk a zak onodaja t eg a ne dopušča. V zv ezi s t em bo sk upina pripr a vila s v oje pr edloge za posodobit e v ar hi v sk eg a zak ona in jih posr edo v ala ustr eznim or g anom, k o se bo spr eminjal zak on. Članice sk upine so r azpr a v ljale o podr očju visok eg a šo lstv a, pri čemer je bilo izposta v ljeno, da je Zak on o visok em šolstvu v naspr otju z usta v o, saj ne opr edeljuje ja vne službe. Na decembrsk em sestank u so članice sk upine sklenile, da v letu 2024 sk upina načrtuje in izv aja deja vnosti v zv ezi s spr emembo obr azce v za sog lasja starše v g lede otr ok, ki potr ebujejo pomoč ali s v et o v anje, s spr ejetjem in z obja - v o posodobljeneg a EKN VIZ t er int enzi vir a k omunik acijo s s v et om dir ekt orje v ar hi v o v , z možnostjo int enzi vnejših stik o v z višjimi instancami. v odja MDS mag. Hana Habjan 9. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za gradivo s področja kulture in znanosti V letu 2023 se je sk upina, k at er e članice in član so dr . Mat eja Jer aj (Ar hi v R epublik e Slo v enije), mag. Marjana K os (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Mirja - na K ont estabile R o vis (P okr ajinski ar hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo - vinski ar hi v na Ptuju), Gor dana Šö v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici) in dr . Bojan Himmelr eich (Zgodo - vinski ar hi v C elje), sestala d v akr at (9. mar ca in 9. no v embr a). A g la vnina dela sk upine je pot ek ala sk ozi v se let o v nef ormalnih stikih člano v . V prvi polo vici leta je sk upina za tisk pripr a vila člank e za t ematsk o št e - vilk o Arhivov . Int enzi vno so isk ali r ešit e v g lede notr anjih pr a vil pri ustv arjalcih s podr očja k ultur e. Za v odi namr eč v se pogost eje spr ašujejo, k ak o se t eg a lotiti. V endar se pri t em spopadajo z v elikimi, v ečkr at nepr emag lji vimi t eža v ami: po - 200 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia manjk anje financ (v elik o za v odo v ima malo zaposlenih, nek at eri celo samo po eneg a, in t emu ustr ezne so finance), izdela v a ustr ezneg a klasifik acijsk eg a načr - ta, naba v a ustr ezne r ačunalnišk e opr eme it d. T eža v e se poja v ljajo tudi pri pr e vzemanju nespiso vneg a gr adi v a, ki g a je r a vno pri k ulturi naj v eč: CD , D VD , filmi, f ot ogr afije, vinilne plošče, k aset e, VHS (pr oblematik a f ormata, r epr oduk cije, napr a v za pr ed v ajanje, npr . gr amof on za vinilne plošče, magnet of on, k aset of on ...). Kljub zak onodajnim določilom obsta - jajo r azhajanja med t eorijo in pr ak so. S t o vrstnim gr adi v om so po v ezane tudi t eža v e, ki se tičejo a vt orskih pr a vic in njego v e upor abne vr ednosti ob pomanj - k anju podatk o v (za star ejše gr adi v o se nihče v eč ne spomni, k do je snemal ali f ot ogr afir al, medt em k o je obja v ljanje br ez na v edbe a vt orje v tv eg ano). Sk upina se je v nek at erih ar hi vih lotila digitalizacije t o vrstneg a gr adi v a. Na sestankih in pri drugih stikih si člani sk upine izmenjujejo tudi podatk e o pomembnejših pr e vzemih gr adi v a ali pri pripr a vi nanj (npr . P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici g lede E vr opsk e pr est olnice k ultur e v letu 2025) in upor abi gr adi v a njiho vih ustv arjalce v pri r azsta v ah (npr . F esti v al K urir ček v P okr ajinsk em ar hi - vu Maribor). Pri delu z ustv arjalci so zaznali še eno pr oblematik o: obst oj r azličnih r o - k o v hr ambe za ist o vrstno gr adi v o pri r azličnih ustv arjalcih (npr . pogodbe o a vt orsk em delu imajo v ečinoma r ok hr ambe deset let , medt em k o bi bilo pri umetniških delih, npr . r ežiji ali oblik o v anju it d., t o smiselno spr emeniti). P o - tr ebna sta t or ej pr esoja dodatnih meril in mor ebitno poenot enje za ist o vrstne za v ode. v odja MDS dr . Bojan Himmelr eich 10 Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za zdravstvo in socialno varstvo Medar hi v sk o delo vno sk upino za zdr a v stv o in socialno v arstv o je z no vim let om 2023 zar adi upok ojitv e zapustila v odja Marija Gr abnar , ki jo je nadome - stila Anja P aulič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), ostali član i v sk upini so ostali isti: Gor dana Šő v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), Mat ej Muženič (P okr a - jinski ar hi v K oper), Nataša Majerič K ek ec (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Bojana Arist o vnik (Zgodo vinski ar hi v Celje), Iv ank a Uršič (P okr ajinski ar hi v v No vi Go - rici), mag. Marija Čipić R ehar (Zgodo vinski ar hi v Ljublja na), ki je bila na prv em sestank u sog lasno izbr ana za v odjo sk upine. V letu 2023 so izv edli tri sestank e, in sicer d v a: 23. f ebruarja in 29. sep - t embr a na lok aciji Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, T r dino v a 4, in eneg a, 30. no v em - br a, iz pr aktičnih r azlogo v po Zoomu. Pri slednjem je zar adi r azpr a v e o usposa - bljanju za centr e za socialno delo (C SD) sodelo v ala tudi Hed vik a Zdo v c iz ZA C-a. Obr a vna v ane pr oblematik e so bile naslednje: • V zor ec ambulantnih k art ono v: K er je g lede nastajanj a in pr e vzemanja vzor ca ambula ntnih k art ono v pr ecej r azlična pr ak sa, so se v sk upini do - go v orili za pripr a v o enotneg a na v odila za odbir anje ambulantnih k art o - no v . Pri t em so pripr a vili pr edlog na v odila, ki bo posr ed o v an bolnišnicam in zdr a v stv enim domo v om, in sicer k ot pomoč pri odbir anju zdr a v stv enih k art ono v . Uslužbenci bodo lahk o spr oti označili izbr ane k art one. • Gr adi v o C SD – pos v ojitv e: Za gr adi v o pr e vzetih pos v ojit e v od C SD-je v v e - lja dogo v or s C SD-ji, da so jim potr ebne k opije gr adi v a posr edo v ane v pri - merih, k o je gr adi v o še aktualno. • Sodelo v anje s Sk upnostjo socialnih za v odo v Slo v enije: Sk upnost social - nih za v odo v Slo v enije je izr azila željo po sk upni pripr a vi izobr aže v anja za dela v ce v domo vih star ejših občano v . T ek om leta je bilo dogo v orjeno, da na začetk u leta 2024 sk upaj izpeljemo izobr aže v anje, t očni pogo v ori 201 Letnik 47 (2024), št. 1 g lede pr eda v anj še pot ek ajo. Ar hi vi bodo pr ed vidoma iz peljali del o pisar - nišk em poslo v anju, e-gr adi vu in skr bi za ar hi v sk o gr adi v o. • Ar hi v sk o gr adi v o z obsežni mi zdr a v stv enimi podatki: V letu 2023 je še v edno aktualn o gr adi v o por odnih zapisnik o v , v endar se je poja vila no v a t ematik a, in sicer »ukr adeni otr oci«, ki je v g la vnem aktualna v P AM in ZAL. V sk upini so natančno pr e v erili zak onodajo in možnosti dost opa do t eg a gr adi v a, sploh, k er se na sk upino obr ačajo tudi njiho vi JPO . • K onces ionarji s podr očja zd r a v stv a in sociale: Na podr očju zdr a v stv a in sociale je izjemno v elik o št e vilo k oncesionarje v – r azlične zasebne am - bulant e, domo vi star ejših občano v , pri čemer so se v sk upini dogo v orili, da izpeljejo izv ajanje v arstv a dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a k on - cesionarje v t er izdajo sklep o vpisu v R egUst za tist e k oncesionarje, ki so do v olj v eliki, npr . Diagnostični cent er Bled it d., v endar ne za v sak eg a zobozdr a vnik a posebej. T eža v a je namr eč njiho v a št e vilčnost . • C SD-ji in str ok o vno usposabljanje: Za C SD-je naj bi v letu 2024 pripr a vili dopolnilno str ok o vno izobr aže v anje na t emo dodatnih str ok o vno-t ehnič - nih na v odil za zajem in hr ambo digitalneg a gr adi v a. Izv edla g a bo mag. Hed vik a Zdo v c. • P opla v e v posameznih ar hi vih: V sk upini so se sez nanil i s stanjem po po - sameznih ar hi vih t er pr edebatir ali ukr epe in izv edbe. Na sestankih so bile obdelane tudi druge t eme, npr . dok umentacija zo - bozdr a v stv enih ustano v , zak on o zdr a v stv enem inf orm acijsk em sist emu, EKN za domo v e star ejših občano v , v endar so bile t o t eme, pri k at erih lahk o ar hi visti samo s v etujejo, medt em k o niso prist ojni za določanje v t eh zade v ah. v odja MDS mag. Marija Čipić R ehar 11. Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za področje informatike Medar hi v sk a sk upina za podr očje inf ormatik e (MDSI) št eje deset r ednih člano v iz ar hi v o v Slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe: Tine Za vršnik (Ar hi v R epu - blik e Slo v enije), T atjana Hajtnik (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Boris Domajnk o (Ar hi v R epubl ik e Slo v enije) , Kla v dija Kri v ec (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Jože Gla vič (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana), Mir osla v No v ak (P okr ajinski ar hi v Mari - bor), Damjan Lindental (Zgodo vinski ar hi v na Ptuju), Erik Pr egelj (P okr ajinski ar hi v No v a Gorica), Ur h K opitar (Zgodo vinski ar hi v Celje), Iv ančica Sabadin (P o - kr ajinski ar hi v K oper). Sk upina se je v letu 2023 sr ečala desetkr at z upor abo aplik aciji Zoom: 4. januarja 2023 , 1. f ebruarja 2023, 8. mar ca 2023, 5. aprila 2023, 3. maja 2023, 7. junija 2023 , 4. sept embr a 2023, 4. okt obr a 2023, 8. no v embr a 2023 in 6. de - cembr a 2023. Za popiso v anje ar hi v sk eg a gr adi v a slo v enski ar hi vi upor abljajo pr ogr am - sk o or odje scopeAr chi v . Ar hi v sk o gr adi v o, ki je ur ejeno in popisano, se tudi lah - k o obja vi v Virtualni ar hi v ski čitalnici t er je na ta način dost opno upor abnik om za vpog led in nar očanje. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf or - matik e so pr a viloma t ehnični skr bniki pr ogr amsk eg a or odja scopeAr chi v e t er r edno spr emljajo spr emembe, posodobitv e in mor ebitne t eža v e pri delo v anju or odja. V sk upini so t estir al i no v e r azličice scopeAr hi v e in dopolnitv e, ki jih je ponudnik izv ajal pri posameznih modulih (še posebej Ingest). V letu 2023 je bila izv edena v v se h ja vnih ar hi vih nadgr adnja odjemalca scopeAr chi v na najno v ejšo r azličico, k at er eg a upor abniški vmesnik je bil pr e v eden v slo v enski jezik. Upo - r abnost t eg a pr ogr amsk eg a or odja merimo sk ozi statistične prik aze. Ti k ažejo, da so ar hi v ski str ok o vni dela v ci do k onca leta 2023 izdelali sk upaj 3.083.895 za - 202 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia piso v popisnih enot , 2.720.0 48 po v eza v med zapisi popisnih enot in deskript or - ji t er 2.757.374 po v eza v med zapisi popisnih enot in t ehničnih enot . P odr obni statistični podatki v zv ezi z upor abo or odja scopeAr chi v so obja v ljeni v Moderni arhivistiki 5 (2023), št . 2 ( https://doi.or g/10.54356/MA/2023/MJUO4040 ). V sklopu dela vnice, or g anizir ane za člane MDSI, je Boris Domajnk o iz Ar hi - v a R epublik e Slo v enije pr edsta vil post opek zajema (ang l. Ingest) SIP (Spr ejemni inf ormacijski pak et) pak et o v z or odjem scopeAr chi v . T a post opek je ključen za v se slo v ensk e ar hi v e, k er omogoča zajem gr adi v a v elektr onski obliki in dost op do gr adi v a s pomočjo Virtualne ar hi v sk e čitalnice (V A Č). P o zaključk u post op - k a je elektr onsk o gr adi v o shr anjeno v eR epozit oriju in na ta način upošt e v amo načela dolgor očne hr ambe e-gr adi v a, in sicer načela dost opnosti, upor abnosti, celo vit osti, a vt entičnosti in tr ajnosti. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za podr očje inf ormatik e (MDSI) so se v letu 2023 r edno udeleže v ali str ok o vnih izobr aže v anj s podr očja inf ormacij - skih t ehnologij, k ot so inf ormacijsk a v arnost , etično hekir anje, administr acija oper acijskih sist emo v , pr ogr amir anje, podatk o vne baze in virtualizacija. Inf ormatiki Slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe so tudi deja vni člani pr ojek - tnih sk upin pri pr ojektu e- Ar h.si NOO 2022-2025/2026 in delo vnih sk upin za upr a v ljanje, vzdrže v anje in nadaljnji r azv oj sist ema e- ARH.si. V letu 2023 so inf ormatiki bili or g anizir ani v v eč delo vnih sk upin, ki so opr a v ljale naslednje naloge: Oper ati vna izv edba pr edlog a no v e t opologije in ar hit ektur e sist ema e - - ARH.si: Cilj naloge je posodobit e v infr astruktur e sist ema e- ARH.si, ki obseg a sist emsk o pr ogr amsk o opr emo in str ežnišk o opr emo. V zposta vit e v centr alneg a upr a v ljanja z v arnostnimi k opijami na način, da bo v seh sedem ar hi v o v izpolnilo zak onsk o zaht e v o v arne hr ambe podatk o v na tr eh lok acijah. V arnostni pr eg led sist ema e- ARH.si: Ar hi vi skr bijo za s v oje inf ormacij - sk e sist eme in r edno, pr a viloma v sak e d v e leti, izv ajajo v arnostne pr eg lede, ki obseg ajo pr eg led zunanjeg a in notr anjeg a omr ežja, pr eg led spletnih str ani in aplik acij t er simulacijo zlonamerne elektr onsk e pošt e. V letu 2023 je s pomočjo člano v MDSI zunanji izv ajalec podr obno pr eg ledal v arnost ar hi v skih inf orma - cijskih sist emo v in pr edlag al način za izboljša v o t eh, izboljša v e se bodo izv ajale na začetk u let a 2024. Ob t em je bila izv edena tudi dela vnica za člane MDSI, pri čemer so se člani podr obneje seznanili z r ealnimi tv eg anji in gr ožnjami na po - dr očju inf ormacijsk e v arnosti v okviru SJ A S. Naba v a in implementacija RDP -str ežnik a, v ključno s pr ogr amsk o opr e - mo: V zv ezi s t em je bila pripr a v ljena osno vna dok umentacija za odločanje g lede izv edbe oddaljene r ešitv e. Implementacija r ešitv e (pr ogr amsk a opr ema in st orit e v) za podpor o upr a v ljanju si st ema e- ARH.si: V ta namen je bila v prvi polo vici leta izv edena r azisk a v a tržišča, na t ej osno vi je pripr a v ljena potr ebna r azpisna dok umentacija. P o izv edenem r azpisnem post opk u je bilo vzposta v ljeno t estno ok olje, v ključno s prilagoditv ami upor abnišk eg a vmesnik a za r anlji v e sk upine. K onec leta 2023 je bilo vzposta v ljeno še tudi delujoče pr oduk cijsk o ok olje r ešitv e. Pripr a v ljena so bila še na v odila za upor abo t eg a or odja in so ja vno dost opna v okviru SJ A S. Znotr aj Medar hi v sk e sk upine za podr očje inf ormatik e je vzposta v ljena tudi sk upina za t estir anje pr ot ok ola za pr enos obst oječih digitalizat o v ar hi v sk e - g a gr adi v a v r epozit orij e- ARH.si, ki ima nalogo t estir ati post opek pr enosa digi - talizat o v , ki so o vr ednot eni k ot ar hi v sk a k opija in izpolnjujejo enak e zaht e v e k ot izvirno digitalno ar hi v sk o gr adi v o. v odja MDS Iv ančica Sabadin 203 Letnik 47 (2024), št. 1 12 Poročilo o delu Medarhivske delovne skupine za gospodarstvo P o skle pu Ministrstv a za k ul tur o R epublik e Slo v enije z dne 4. aprila 2023 so Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospodarstv o v letu 2023 sesta v ljali nasle - dnji člani: Mojca K osi (P okr ajinski ar hi v Maribor), Jože Kr anjec (Zgodo vinski ar hi v C elje), V ladimir Dr obnjak (P okr ajinski ar hi v K oper), Monik a Č uš (Zgodo - vinski ar hi v na Ptuju), Alek sandr a Mr da v šič (Ar hi v R epublik e Slo v enije), Januš Jer ončič (P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici) in Janez Br eg ar (Zgodo vinski ar hi v Ljubljana). Medar hi v sk a delo vna sk upina za gospodarstv o se je v letu 2023 sestala na d v eh r ednih sejah, prvič 18. aprila 2023 in drugič 14. no v embr a 2023. Na seje so bili v abljeni člani sk upine in po potr ebi tudi drugi, ki lahk o s s v ojim mnenjem, str ok o vnim znanjem in z izk ušnjami pripomor ejo k delu sk upine ozir oma so vpeti v delo vna podr očja, ki jih obr a vna v a sk upina. Na r edni seji 18. aprila 2023 je Medar hi v sk a delo vna sk upina za gospo - darstv o ob prisotnosti v seh člano v sk upine obr a vna v ala štiri t očk e dne vneg a r eda, t o so član stv o in delo v anje medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o, izdajanje sklepo v za vpis v R egUst , t ek oča pr oblematik a in r azno. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se seznanili s skle - pom ministrst v a o ustano vitvi medar hi v skih delo vnih sk upin, imeno v anju čla - no v medar hi v skih delo vnih sk upin in imeno v anju k oor dinat orja medar hi v skih delo vnih sk upin (št . 012-18/2023-3340-4, z dne 4. aprila 2023). V Medar hi v sk o delo vno sk upino za gospoda rstv o so bili s t em sklepom na začetk u t eg a por očila imeno v ani člani. Glede na pr ejšnji sklep Ministrstv a za k ultur o R epublik e Slo v e - nije z dne 12. mar ca 2021 so z no vim sklepom Ministrstv a za k ultur o R epublik e Slo v enije, z dne 4. aprila 20 23, postali no vi člani Mojca K osi za P okr ajinski ar - hi v Maribor (pr ej mag. Nina Gost enčnik), Monik a Č uš za Zgodo vinski ar hi v na Ptuju (pr ej Ka tja Z upanič) in Januš Jer ončič za P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici (pr ej Milena Č erne). V odja Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o Jože Kr anjec je pris otnim članom sk upine na kr atk o pr edsta vil v odenje in delo v anje sk upine t er sklice v anje r ednih in dopisnih sej sk upine, k ot t o ur ejata Pr a vilnik o de lu medar hi v skih delo vnih sk upin (Uradni list RS , št . 66/2016) in P oslo v - nik o delu Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o (20. no v embr a 2017). K er se je član stv o v Medar hi v ski delo vni sk upini za gospodarstv o od pr ejšnje seje sk upine pr ecej spr emenilo, je v odja sk upine Jože Kr anjec, ki je bil za v odjo izbr an na pr ejšnji seji sk upine 22. no v embr a 2022, med drugim pr e v eril tudi zaupanje člano v sk upine g lede podeljeneg a mandata v odje sk upine. Glede izdajanja sklepo v o vpisu ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a v R egUst po ar hi vih so si člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o na seji na kr atk o izmenjali dotakr atne izk ušnje in napr edek. Bistv enih spr ememb od pr ej - šnje seje sk upine na t em podr očju ni bilo. V endar je po pr ejšnji seji sk upine mag. Nina Gost enčnik v sem članom sk upine posr edo v ala analize za r azlična gospo - darsk a podr očja, na k at erih delujejo ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a, za k at er e so prist ojni člani sk upine. Analize so leta 2014 pripr a vili člani sk upine za potr ebe izdajanja sklepo v za vpis ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a v R egUst . Analize so člani sk upine nat o tudi na naslednjih sejah sk upine pr eg ledali in obr a vna v ali. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so si izmenjali r az - lične izk ušnje (dobr e in slabe) o sodelo v anju z ustv arjalci ali imetniki ar hi v sk e - g a gr adi v a, ki delujejo na gospodarsk em podr očju. Iz r azpr a v e člano v sk upine je bilo r azvidno, da so imeli člani sk upine naj v eč t eža v z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a, ki po ar hi v sk em zak onu ne ustr ezajo opr edelitvi ja vnopr a vne osebe, v endar so ustv arjalci ali so imetniki ar hi v sk eg a gr adi v a, ki je nastalo pr ed la - stninskim pr eoblik o v anjem gospodarskih družb v de v et desetih letih pr ejšnjeg a st oletja. Člani sk upine so si med izčrpno r azpr a v o izmenjali r azlična mnenja, ideje in pr edloge. Člani sk upine so se pogo v arjali tudi o načinih sodelo v anja z 204 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia v ečjimi gospo darskimi druž bami, ki imajo s v oje poslo vne enot e in ar hi v sk e de - poje t eh poslo vnih enot na območju celotne R epublik e Slo v enije. Pri zadnji t očki so se člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o pogo v arjali tu di o vr ednot enju dok umentarneg a gr adi v a območnih obrtno-pod - jetniških zbornic, pr ed v sem dosjeje v obrtnik o v in obrtnih do v oljenj, ki se od leta 1994/1995 napr ej izdajajo na območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Na r edni seji 14. no v embr a 2023 je Medar hi v sk a delo vna sk upina za go - spodarstv o ob prisotnosti v ečje v ečine člano v sk upine, manjk al je samo en član, obr a vna v ala štiri t očk e dne vneg a r eda, t o so potr dit e v zapisnik a r edne seje Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o z dne 18. aprila 2023, r egist er ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a (R egUst), vr ednot enje dok umentarneg a gr adi - v a pri k oncesionarjih (izv aja lci ja vnih služb in nosilci ja vnih pooblastil) in r azno. Najpr ej so član i Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospod arstv o pr eg ledali in potr dili zapisnik r edne seje sk upine, ki je pot ek ala dne 18. aprila 2023. Glede izdajanja sklepo v o vpisu ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, ki de - lujejo na podr očju gospodarskih deja vnosti v R egUst , so člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o na seji na kr atk o pr edsta vili napr edek po ar - hi vih t er dileme in t eža v e, s k at erimi se spopadajo pri t em. Pr ed v sem območ - nim obrtno-podjetniškim zbornicam in ustv arjalcem, ki izv ajajo ja vne službe na podr očju k omunalnih deja vnosti, sta pot ek ala izdajanje sklepo v in vpis t eh ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a v R egUst br ez v ečjih posebnosti. Izdajanje sklepo v je v v ečini primer o v pot ek alo v skladu z analizami in s pr edlogi iz leta 2014, ki so jih člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o pripr a vili za gospodarsk a podr očja ener getik e, gospodarskih združenj, gozdnih gospo - darst e v , k omunalnih podjetij, zbornic in cestnih podjetij. Na seji je bilo izposta - v ljeno, da v sem izv ajalcem ja vnih služb ni smiselno izdajati sklepo v o vpisu v R egUst , da je potr ebna tudi v alorizacija ustv arjalce v k ot tak šnih. K ot primer so bile na v edene fizične osebe ali samost ojni podjetniki, ki opr a v ljajo ja vno služ - bo pluženja cestišč ali k ošnje tr a v e. Pri izv ajalcih t eh in podobnih ja vnih služb pr a viloma ne nastaja gr adi v o, ki bi imelo ar hi v sk o vr ednost . Ar hi v sk o gr adi v o s podatki o izv ajanju ozir oma por očila o izv ajanju t eh ja vnih služb se nahajajo v gr adi vu podelje v alce v ja vnih služb ozir oma je del njiho vih por očil, ki pr a vi - loma ima status ar hi v sk eg a gr adi v a in se bo v ar hi v e pr e vzemalo v okviru ar - hi v sk eg a gr adi v a podelje v alce v ja vnih služb (npr . občine). Na sestank u je pr a v tak o bilo izposta v ljeno vpr ašanje enot ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a, kjer je matična enota v prist ojnosti eneg a ar hi v a, medt em k o so njego v e enot e na po - dr očju drugeg a ali v eč drugih ar hi v o v . R azpr a v a na seji je t ekla v smeri, da se po ar hi vih r a vnajmo tak o, da je posamezni ar hi v prist ojen za enot o, ki deluje na območju njego v e območne prist ojnosti, če ta ima lastno pisarnišk o poslo v anje. Na seji so bili izposta v ljeni tudi pr oizv ajalci in distribut erji električne ener gije, saj se ti na ar hi v e obr ačajo z vpr ašanji, ali so ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a ozi - r oma ali ustr ezajo opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Člani sk upine so o t em r azpr a v ljali in se strinjali, da pr oizv ajalci in distribut erji ele - ktrične ener gije pr a viloma niso izv ajalci ja vne službe ali nosilci ja vnih poobla - stil in tak o ne ustr ezajo tr enutni opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Na seji je bilo izposta v ljeno tudi vpr ašanje gospodarskih zbornic ozi - r oma območnih gospodarskih zbornic in samost ojnih r egionalnih zbornic – ali se jim izdaja sklep v vpisu R egUst ali ne. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so v skladu z analizami iz leta 2014 pr edlag ali, da se sklep izda tistim območnim gospodarskih zbornicam in samost ojnim r egionalnim zbor - nicam, ki imajo podeljeno ja vno pooblastilo. Član Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o je pr edsta vil primer ustv arjalca ar hi v sk eg a gr adi v a, podjetja, ki mu bo izdan sklep o vpisu v R egUst , in sicer k ot k oncesionarju a vt obusnih pr e v ozo v ozir oma pr e v ozo v oseb. P od - jetje je tudi v post opk u pripr a v e in potrje v anja notr anjih pr a vil. Zanimalo g a je mnenje čla no v Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o o vr ednot e - 205 Letnik 47 (2024), št. 1 nju dok umentarneg a gr adi v a k oncesionarje v , ali bomo v ar hi vih dok umentar - no gr adi v o k oncesionarje v vr ednotili širše ali ožje. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so v obširni r azpr a vi izposta vili v eč pomembnih r azlo - go v za širše vr ednot enje dok umentarneg a gr adi v a, k ar pomeni, da k ot ar hi v sk o gr adi v o ni o vr ednot ena samo neposr edna dok umentac ija o izv ajanju k oncesije k ot tak šnem, ampak tudi drugo dok umentarno gr adi v o, ki lahk o v sebuje inf or - macije o izv ajanju k oncesije , t o so lahk o tudi zapisniki or g ano v k oncesionarja, letni načrti k oncesionarja, poslo vna por očila k oncesionarja itn. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se pogo v arjali o možnostih sodelo v anja med ar hi vi pri vr ednot enju dok umentarneg a gr adi v a v ečjih gospodarskih družb. Pr a v tak o so se, k ot že mnogokr at pr ej, pogo v ar - jali tudi o tr enutni opr edelitvi ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu, ki po mnenju člano v ni najustr ezn ejša. V eč gospodarskih dru žb, ki bi po mnenju čla - no v Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o mor alo ustv arjati ja vno ar - hi v sk o gr adi v o, t ej opr edelitvi ne ustr eza in jim tak o ni mogoče izdati sklepa o vpisu v R egUst . Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se že na pr ejšnjih se jah pogo v arjali, da bi k ot sk upina na prihodnjih sejah lahk o pr e - tr esli omenjeno opr edelit e v in sk ušali izoblik o v ati s v oj pr edlog za spr emembo opr edelitv e v prihodnje. Sk upina bi tak o ob naslednjih spr emembah ar hi v sk e zak onodaje, ob pr edhodno že izoblik o v anih osno v ah pr edlog a spr ememb opr e - delitv e ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu, lahk o takr at lažje in hitr eje z manjšimi prilagoditv ami pripr a v ljeneg a osnutk a pr ed log a g lede na takr atno situacijo izoblik o v ala k ončni pr edlog spr ememb opr ede litv e ja vnopr a vne osebe po ar hi v sk em zak onu. Sk upina se na prihodnje spr emembe ar hi v sk e zak ono - daje g lede t eg a lahk o pr edhodno pripr a vi in nat o hitr o izdela k ončni pr edlog spr ememb omenjene opr ed elitv e. Ali bo pr edlog spr ejet ali v saj delno spr ejet , na t o sk upina vpli v a nima. Člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za gospodarstv o so se pr a v tak o pogo v arjali o načrtu dela sk upine za let o 2024. v odja MDS Jože Kr anjec »Slovenci so med Jugoslovani zagotovo presenečenje …« Delovni obisk predstavnic Arhiva Republike Slovenije v češkem Narodnem arhivu Obiski slo v enskih ar hi vist o v v tujih ar hi vih so v edno dobr odošli. Med - nar odni str ok o vni stiki, isk anje no vih str ok o vnih r ešit e v , izmenja v e izk ušenj, mnenj in idej bog atijo v se udeležene. Ar hi v R epublik e Slo v enije že desetletja neguje bog at e vzajemne str ok o vne stik e s češkimi ar hi vi – v t em času je na Če - šk o odpot o v alo v eč slo v ens kih ar hi vist o v , ki so o obiskih pripr a vili por očila in d v a v odnik a po gr adi vu, natančneje po češk em Nar odnem ar hi vu 1 in drugih če - ških ar hi vih. 2 R edno je tudi sodelo v anje Nar odneg a ar hi v a s Centr om za k on - 1 Ribnik ar , P et er: Vodnik po arhivskem gradivu o Jugoslaviji v Državnem osrednjem arhivu ČSR v Pragi . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1989. Gr e za v odnik po gr adi vu, ki je v Nar odnem ar hi vu poimeno v an Jugosla vik a, v k at er em je zbr ano in popisano gr adi v o o Čehih in Slo v akih v Jugosla viji, manj je dok ument o v o »jugoslo v anskih« drža v ljanih na Češk em. Na podoben način je za gr adi v o, po v ezano z nek danjo So vjetsk o zv ezo, v Nar odnem ar hi vu ur ejen popis So vjetik a. 2 Ž umer , Vladimir et al.: Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podje- tniških arhivih Češke republike: 1212–1945 . Ljubljana: Ar hi v R epub lik e Slo v enije, 2000. R a - dulo vić, Br ank o: E videntir anje ar hi v sk eg a gr adi v a za zgodo vino Slo v ence v v ar hi vih Češk e r epublik e. V : Evidentiranje virov za zgodovino Slovencev v tujini; Novosti v slovenski arhivski 206 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia servir anje in r esta vrir anje ar hi v sk eg a gr adi v a Ar hi v a R epub lik e Slo v enije, medt em k o so v za - dnjih letih po v eza v e str ok o vnjak o v obeh drža v namenjene pr edsta vitv am in izmenja v am dobrih pr ak s in r ešit e v pr e vzemanja elektr onsk eg a gr a - di v a. T okr at pr edsta v ljamo izk ušnjo sodela v k Sekt orja za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a posebnih ar hi v o v , ki v Ar hi vu R epublik e Slo v enije skr bijo za gr adi v o druge s v et o vne v ojne in so sept embr a 2023 opr a vile štiridne vno str ok o vno izmenja v o v Pr agi. P o u v odnem sr ečanju s pr edsta vnico v od - stv a ar hi v a, namestnico dir ekt orja dr . Zdeňk o K ok ošk o v o, obenem v odjo Oddelk a f ondo v dr - ža vne upr a v e (1918–1945), ki k ot T r etji oddelek Nar odneg a ar hi v a skr bi tudi za gr adi v o druge s v et o vne v ojne, sta nam gostit elja mag. Monik a V ácla vík o v á in mag. Jan K ouřimský k ot skr b - nik a gr adi v a iz obdobja druge s v et o vne v ojne pr edsta vila pr ost orno ar hi v sk o sta v bo, ki si jo Nar odni ar hi v deli s pr aškim r egionalnim ar hi - v om. Češki ja vni ar hi vi so namr eč del or g ani - zacije Ministrstv a za notr anje zade v e Češk e r e - publik e (ČR), v endar o pr ednostih ali slabostih tak šne ur editv e z gostit elji nismo r azpr a v ljali. Z V ácla vík o v o in K ouřimskýim smo se spr ehodili sk ozi dobr o založeno knjižnico in naposled na - šli mest o v pr ost orni ar hi v ski čitalnici, ki je ob ponedeljkih in petkih odprta med 9:00 in 17:30, ob t or kih in četrtkih med 9:00 in 16:00, medt em k o je ob petkih za ja vnost zaprta. Ar hi v se obe - nem lahk o poh v ali z lepo ur ejenimi in s snažni - mi ar hi v skimi depoji, ki pričak o v ano ustr ezajo standar dom za mat erialno v ar o v anje ar hi v sk eg a gr adi v a. Prv otni namen našeg a obisk a sicer ni bil e videntir anje gr adi v a v po v eza vi s Slo v enijo in Slo v enci, v endar sta nam ar hi vista z v eseljem pr edsta vila sk or aj v se, k ar za prv o polo vico 20. st oletja hr anijo o Jugosla viji in Slo v eniji, v endar z napotki, da je za celo vit vpog led v t o vrstno gr adi - v o tr eba r azisk ati še druge češk e ar hi v e. V štirih delo vnih dneh smo spoznali tudi delo v k onserv at orsk o-r esta vr at orsk em oddelk u (10. od delek), kjer nam je k onserv at or Št ěpán zakonodaji; Arhivski informacijski sistem: 18. zborova- nje, Postojna, [29. 9. do 1. 10.] 1999 . Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 1999, str . 51–54. K ozina, Br ane, R a - dulo vić, Br ank o: E videntir anje slo v enskih študent o v v ar hi vu Visok e t ehnišk e šole v Pr agi. V : Arhivi 17 (1994), št . 1/2, str . 148–151. Starman Alič, Alenk a et al.: Izme - nja v a izk ušenj in dobrih pr ak s na podr očju ar hi v sk e zu - nanje službe – de lo vni obisk Ar hi v a R epublik e Slo v enije v osr ednjem drža vnem ar hi vu Češk e r epublik e v Pr agi. V: Arhivi 42 (2019), št . 2, str . 363–369. Šah iz krušnih drobtin, ki ga je v zaporu izdelal Alois Eliáš. (Foto: Tanja Žohar) 207 Letnik 47 (2024), št. 1 Ur bánek med drugim pr eds ta vil sodobne prist ope, ki jih ob sodelo v anju s tu - jimi str ok o vnjaki r azvijajo v s v ojem r azisk o v alnem oddelk u. K onserv at orji in r esta vr at orji, ki se za ta poklic odločijo že v času sr ednješolsk eg a in zat em vi - sok ošolsk eg a izobr aže v anja , se v ar hi vu pr a viloma specializir ajo za eno izmed podr očij dela. Ur bánek nam je pr edsta vil nek aj zanimi vih dosežk o v k onserv a - t orsk eg a centr a, a najbolj se nam je v spomin vtisnil »zaporniški« šah Aloisa Eliáša, češk eg a pr emierja v obdobju nemšk eg a Pr ot ekt or ata, ki je hkr ati obdržal stik e s češk os lo v ašk o v lado v izgnanstvu in spodbujal f ormir anje češk oslo v a - ških sil v tujini t er podpir al družine zaprtih Čeho v . Nemšk e zasedbene oblasti so g a ar etir ale in zapr le t er junija 1942 usmrtile. Neda vno r esta vrir ane šaho v sk e figur e, ki jih je Eliáš v zapor u izdelal iz krušnih dr obtin, so v elik a zanimi v ost , ki jo hr anijo v Nar odnem ar hi vu. Češka javna arhivska služba in arhivski VadeMeCum Češk a ja vna ar hi v sk a služba je bolj r azv ejana k ot slo v ensk a, saj poleg osr ednjeg a dr ža vneg a ar hi v a obseg a še šest drža vnih r egionalnih ar hi v o v t er k ar 72 neod visnih ar hi v o v , pri čemer imajo r azne drža vne izobr aže v alne, r azi - sk o v alne, medijsk e in druge institucije podeljeno lastno v arstv o ozir oma akr edi - tacijo. Gr adi v o Nar odneg a ar hi v a v Pr agi je pr ost o dost opno, saj češk a ar hi v sk a zak onodaja s 53. členom ar hi v sk eg a zak ona št . 499/200 4 Coll. ščiti le gr adi v o t . i. v arnostnih ar hi v o v , ki hr anijo dok ument e s tajnimi podatki. T ak šni ar hi vi so znotr aj Ministrstv a za notr anje zade v e ČR, Ministrstv a za obr ambo ČR, Ministr - stv a za zunanje zade v e ČR, Ur ada za nacionalno v arnost in češk e ob v ešče v alne agencije. 3 R azisk o v alcem v čeških ar hi vih je pri isk anju in nar očanju gr adi v a v po - moč tudi Nar odni ar hi v ski portal, enotni vmesnik v seh čeških ar hi v o v za osno v - ni virtualni pr eg led ar hi v skih f ondo v , ki se hr anijo v dr ža vi, njiho v e struktur e, klasifik acije in lok acije v ustr eznem ar hi vu. 4 Bazo sesta v ljajo podatki o ar hi vu in ar hi v sk em f ondu ali zbir ki, inf ormacije, kje se gr adi v o hr ani, t er podatki o časo vnem r azponu, obsegu, dost opnosti, nazi vu ustv arjalca in ar hi v skih pripo - močkih, ki so na v oljo v posameznem ar hi vu. Nadalje so za lažji dost op upor abnik o v do ar hi v skih f ondo v in zbir k r azvi - li spletn o aplik acijo – ar hi v ski V adeMeC um (Archivní VadeMeCum ). 5 V aplik aciji lahk o poiščemo osno vne inf ormacije o ar hi v skih f ondi h in zbir k ah Nar odneg a ar hi v a, iščemo gr adi v o po deskript orjih, in v entarnih e videncah in signatur ah ar hi v skih pripomočk o v . V nek at erih primerih je omogo čen tudi neposr edni do - st op do digitalizir anih dok ument o v . Pr a v tak o lahk o v isk alnik u V adeMeC um na - sta vimo, ali naj bodo med prik azanimi zadetki le tisti, ki že imajo pripet popis ali digitalizir an dok ument , hkr ati lahk o gr adi v o iščemo in r azvrščamo po času nastank a ozir oma drugih elementih identifik acije ar hi v sk eg a gr adi v a. P oleg Nar odneg a ar hi v a upor abljajo spletno aplik acijo V adeMeC um tudi drža vni r egionalni ar hi vi, a z drug ačnimi upor abniškim i vmesniki. Za enkr at je dost open le v češk em jezik u. 3 R y ant o v á, Marie: Pri v at e Ar chi v es in the Czech R epublic. V : Atlanti 28 (2018), št . 1, str . 39–49. 4 Nar odní ar chi vní portal: https://portal.nacr .cz/cr o (dost op: 19. 4. 2024). 5 Ar chi vní V adeMeC um: https://v ademecum.nacr .cz/v ademecum/ (dost op: 18. 4. 2024). Sple - tno aplik acijo je r azvilo češk o podjetje Bach S y st ems, ki ima med s v ojimi pr odukti tudi mu - zejski V adeMeC um (Muzejní V adeMeC um) in inf ormacijski sist em za upr a v ljanje z dok umenti WISPI (Spiso v á služba WISPI). 208 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Odprta vrata v Tretji oddelek Narodnega arhiva Naj spr v a omenimo, da so ob našem obisk u zaposleni v češk em Nar o - dnem ar hi vu pričak o v ali obsežno r eor g anizacijo, usmerjeno v r acionalizacijo dela in v ar če v anje, zat o je bilo napo v edano, da bo or g anizacija T r etjeg a oddelk a, ki skr bi za gr adi v o druge s v et o vne v ojne, v bližnji prihodnosti drug ačna. 6 V ácla vík o v á in K ouřimský sta nam pr edsta vila najzanimi v ejše, tj. najpo - membnejše, ar hi v sk e dok ument e iz časa nemšk e zasedbe, t or ej Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e, ki so ur ejeni v tr eh g la vnih f ondih: nemšk a zasedbena upr a - v a (dok umenti so ur ejeni, popisani in digitalizir ani), do k umenti iz časa nemšk e zasedbe o pr egonu Judo v in Čeho v , dok umenti o »arizaciji« (o nemških zaplem - bah pr emožen ja v pr ot ekt or atu). Iz časa nemšk e zasedb e na str ok o vno obdela - v o še v edno čak a približno 1.500 šk at el zasedbenih dok ument o v , za r azisk o v a - nje k at erih je sicer mogoče upor abiti star ejše ar hi v sk e popise. Sicer lahk o v gr adi vu nemšk e zasedbene upr a v e Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e, ki se na v ezuje na Jugosla vijo, najdemo le fr agment e. Ur ad nemšk eg a pr ot ekt orja in Zast opnik nemšk eg a zunanjeg a ministrstv a nemšk eg a pr ot ekt or - ja hr ani por očila za let o 193 9 o političnem položaju v Jugosla viji in por očila za območje Neod visne drža v e Hrv ašk e od leta 1941 dalje, medt em k o v gr adi vu Drža vneg a taj nik a nemšk eg a pr ot ekt orja na Češk em in Mor a v sk em najdemo besedilo so vjetsk o-jugoslo v ansk eg a spor azuma o prijat eljstvu in nenapadanju, sklenjeneg a 4. aprila 1945. Dok umenti med v ojne češk oslo v ašk e v lade v izgnanstvu (1939–1945) so ur ejeni po posameznih ministrstvih in v sebujejo tudi podatk e o stikih diploma - t o v in politik o v iz Jugosla vije in Slo v enije. Spoznali smo, da je gr adi v o v Nar o - dnem ar hi vu or g anizir ano drug ače k ot pri nas – strukturir anje f ondo v in zbir k je namr eč pot ek alo v smeri združe v anja v v ečje celot e. Sprv a so bili dok umenti popisani in ur ejeni po v sak em posamičnem or g anu zasedbene ali drža vne upr a - v e, nak ar so podr ejene or g ane združe v ali pod nadr ejenim (npr . ministrstv om) in tak o so nastali obsežni popisi z izr edno dolgimi in podr obnimi hist oriati. V si popisi so na v oljo upor abn ik om gr adi v a, v endar jih je t olik o, da je za njiho v o upor abo tr eba poseči po posebnem pripomočk u, tj. int ernem seznamu f ondo v in zbir k Nar odneg a ar hi v a, pri čemer je v sak popis opr emljen s s v ojo št e vilk o, ki ni signatur a f onda. Zat o v t em pog ledu v elik o v logo odigr ata usposobljenost čitalnišk e službe in pomoč skr bnik a f onda. Pr ed v ojnemu gr adi vu t okr at nismo pos v ečale pr e v eč pozornosti, zat o naj le mimogr ede opozorimo, da r azisk o v alec diplomatskih odnoso v med Češk oslo - v ašk o in Jugosla vijo ne sme spr eg ledati gr adi v a v zasebnem f ondu No vý Vilém, kjer najdemo gr adi v o o pr ed v ojnem v sejugoslo v ansk em k ongr esu (šk atla 2, si - gnatur a 196). Za r azisk o v al ce delo v anja Jugoslo v ansk o češk e lige naj izposta - vimo še gr adi v o o delo v anju čeških pr edsta vnik o v t e zv eze in njiho vih stikih z Jugosla vijo tik pr ed drugo s v et o vno v ojno. R azisk o v anje in pozna v anje t eh do - k ument o v lahk o dopolni gr adi v o Jugoslo v ansk o-češk e lige, ki g a pri nas hr anita Ar hi v R epublik e Slo v enije in P okr ajinski ar hi v Maribor . 6 Med pr eg ledom aktualnih obja v na spletni str ani Nar odneg a ar hi v a smo ugot o vili, da je bila medt em r eor g anizacija že opr a v ljena. T r etji oddelek, Oddelek f ondo v drža vne upr a v e, sedaj pokri v a f onde iz obdobja 1918–1992, v k at erih se hr ani gr adi v o centr alnih oblasti med v ojne Češk oslo v ašk e r epublik e, Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e, v ključno s f ondi nemških ok upa - cijskih oblasti in češk oslo v aških drža vnih oblasti v izgnanstvu v tujini v letih 1939–1945, češk oslo v aških centr alnih oblasti v letih 1945–1968 t er zv ezne in češk e centr alne oblasti v letih 1969–1992, v ključno z njiho vimi objekti z drža vnim ali r epubliškim obsegom. Upr a v lja tudi f onde češk e deželne upr a v e 1918–1948, pr ašk e policijsk e upr a v e 1920–1950, k omple - k sen ar hi v ski sklop centr alnih or g ano v K omunistične partije Češk oslo v ašk e 1948–1989 in druge. 209 Letnik 47 (2024), št. 1 Evidence in kartoteke Tretjega oddelka Narodnega arhiva kot pomoč pri raziskovanju družinske zgodovine P oleg r azisk o v alce v , ki obr a vna v ajo obdobje nemšk e zasedbe ali zgodo - vino češk eg a odpor a v pr ot ekt or atu, lahk o posamezn iki v Nar odnem ar hi vu r azisk ujejo t ežk o med v ojno usodo judo v skih družin, od k at erih jih je v pr ot ek - t or atu ži v elo približno 80.0 00, v ečina pr a v v Pr agi. Za genealošk e r azisk a v e je pomembno, da v Nar odnem gr adi vu ne hr anijo zgolj obsežneg a gr adi v a, t em - v eč so sesta vili v eč e videnc in obenem sodelo v ali pri nastajanju ja vno dost opne baze žrt e v druge s v et o vne v ojne, k ar omogoča lažje isk anje po gr adi vu. Za r azisk o v anje družinsk e zgodo vine je v pr ašk em Nar odnem ar hi vu iz - r edneg a pomena gr adi v o notr anjeg a ministrstv a 7 in pr ašk e policijsk e upr a v e, 8 k at er eg a pomemben del je obsežna policijsk a k art ot ek a, 9 ki hr ani podatk e o po - pisih pr ebi v al stv a, gospodin jsk o k art ot ek o in prija v e bi v anja tujce v . P olicijsk a k art ot ek a za upor abnik e ni pr ost o dost opna, t em v eč ar hi vist str anki pripr a vi dok ument e po pr edhodni pisni v logi str ank e. Čepr a v pričak o v ano, a kljub t emu zanimi v o je, da med prija v ami tujce v najdemo tudi Slo v ence, ki so kr ajši ali dalj - ši čas bi v ali v Pr agi. Med do k umenti policijsk e nar a v e je mogoče najti s v eže nj dok ument o v o Borisu Kidriču, enemu izme d v odilnih slo v enskih k omunist o v , ki se je za bi v a - nje v Pr agi (1936–1937) prija vil s skri vno identit et o Alfr eda Dr esslerja, v endar je bila ta k asneje r azkrita (PZÚ , šk atla 909, 207-909-2; Mv I, 42/K -41/58). 10 V omenjenih do k umentih najdemo tudi sledi drugih slo v enskih in »jugoslo v an - skih« k omunist o v t er njiho vih stik o v s češkimi somišljeniki. P odatk e o Borisu Kidriču hr anijo tudi v gr adi vu dunajsk e policijsk e dir ek cije, ki je budno sledila k omunistični deja vnosti t er je leta 1936 češkim k olegom por očala o ar etaciji Kar la Hudomalja in Borisa Kidriča. V f ondu pr edsedstv a Ministrstv a za notr anje zade v e ČR v Nar odnem ar hi vu med drugim hr anijo tudi Seznam k omunistično orientir anih jugoslo v anskih drža v ljano v v Pr agi (1936). K ot zanimi v ost naj dodamo, da med dok umenti policijsk e »r egistr atu - r e« hr anijo dok ument e o zdr a vnici E ugenii T rst enjak -Hermano vi, ženi ak a - demsk eg a slik arja Ant eja T rst enjak a (MV I – SR, šk atla 6595, 9/56/16). Ant e T rst enjak se je namr eč leta 1933 por očil s pr ašk o Judinjo in se še v edno k ot »jugoslo v anski« drža v ljan ustalil v Pr agi. 11 Med policijskimi dok umenti je ohr a - njena dok umentacija o pr epo v edi opr a v ljanja zdr a vnišk eg a poklica E ugenie T rst enjak zar adi judo v sk eg a por ekla (f ebruar–mar ec 19 41). Slik ar T rst enjak je v obdobju pr ot ekt or ata delo v al v ileg alnem pr otiok upat orsk em odporu in bil zat o leta 1944 int ernir an v taborišče Klett endorf pri W r ocła wu, medt em k o je bila E ugenia poslana v taborišče T er ezín. Njiho v o po v ojno družinsk o zgodo vino dopolnjujejo dok umenti f onda P olicijsk e upr a v e Pr ag a II, saj v gr adi vu splošne pisarne najdemo gr adi v o o sinu Mir k u, ki seg a do leta 1950, k o se je družina T rst enjak vrnila v Maribor . Pr a v tak o je pomembna obsežna k art ot ek a int ernir anih v nemšk em k on - centr acijsk em taborišču T er ezín. V Nar odnem ar hi vu so namr eč sodelo v ali pri 7 Ministrstv o za notr anje zade v e I – star a r egistr atur a, Pr ag a (Ministerstvo vnitra I – stará regi- stratura, Praha) , 1918–1944. 8 P olicijsk a upr a v a Pr ag a II – splošna pisarna (Policejní ředitelství Praha II – všeobecná spisov- na) , 1900–1956. 9 P olicijsk a upr a v a Pr ag a II – e vidence pr ebi v alstv a (Policejní ředitelství Praha II — eviden- ce obyvatelstva) , 1900–1953. 10 R egionalni ur ad Pr ag a – Pr edsedstv o r egionalneg a ur ada v Pr agi (Zemský úřad Praha – pre- zidium), 1920–1949 ; Ministrstv o za notr anje zade v e I, Pr ag a (Ministerstvo vnitra I, Praha) , 1851–1953. 11 T rst enjak, Ant e: https://ww w .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi726453/ (dost op: 22. 5. 2024). 210 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia pripr a vi baze umr lih v t em taborišču, 12 a ne smemo spr eg ledati načrt o v aneg a pr ojekta V ácla vík o v e in K ouřimsk eg a, v okviru k at er eg a želita e videntir ati pr e - ži v ele int ernir ance taborišča T er ezin. Splošno zanimanje za t e dok ument e je tak o k ot pri nas v elik o, med t em k o je isk anje podatk o v br ez ustr eznih e videnc milo r ečeno t eža vno. Naj omenimo, da v k art ot ek ah taborišča T er ezin najdemo tudi dok ument e int ernir anih slo v enskih Judo v . K napo v edani r azisk a vi bi lahk o pripomog li tudi slo v enski ar hi vi, ki hr anijo dok ument e o Slo v encih, int ernir anih v T er ezín. Za obdobje Pr ot ekt or ata Češk e in Mor a v sk e v Nar odne m ar hi vu hr anijo knjige s seznami iz str ani nemšk e tajne policije ( gestapo) ar etir anih oseb, za k at er e v dok umentih najdemo njiho v e osebne podatk e in časo vni r azpon, k daj je bila oseba zajeta ali izpuščena. Pr a v tak o je zanimi v f ond Ok upacijski zaporniški spisi, v k at er em najde - mo v šk atlah 31, 40, 145, 14 8, 554, 556, 560, 582 in 602 sezname Slo v ence v na prisilnem delu v F rickingenu (F r eising), Har dertu (Hanno v er), Leonber gu (Kr o - měříž), Mahlber gu, Rheinf eldnu, Sankt P etru (Sandbost el), Sinskheimu (Sch - w arzenborn), Zschor lauu (W aldheim), T r e viru (T oft Hall) in podatk e o njiho vi po v ojni r epatriaciji (šk atla 560, za leti 1945–1946). 13 V dok umentih Nar odneg a ar hi v a pričak o v ano lahk o sledimo tudi r epatriaciji češk oslo v aških drža v ljano v iz Jugosla vije. 14 12 H olocaust .cz: https://www .holocaust .cz/ (dost op: 22. 5. 2024). 13 Okupační vězeňské spisy , 1939 –1945. 14 Ministrstv o za delo in socialno v arstv o – r epatriacija, Pr ag a (Ministerstvo práce a sociálních věcí , Praha) , 1948 –1998; Ministrs tv o za kmet ijstv o – London (Ministerstvo zemědělství - Lon- V arhivskem depoju Tretjega oddelka (Foto: Tanja Žohar) 211 Letnik 47 (2024), št. 1 Arhiv Huberta Ripke (AHR): poročila in korespondenca češkega diplomata V med v ojnih dopiso v anjih češk eg a po v ojneg a ministr a, no vinarja, zgodo - vinarja, filozo f a in politik a Huberta Ripk e 15 s češk oslo v aškima diplomatskima pr edsta vnik oma v Beogr adu in k asneje pri londonski jugoslo v anski v ladi v emi - gr aciji, z Jar osla v om Lipo 16 in Ladisla v om Szathmáryjem, 17 najdemo r azdr oblje - ne inf ormacije o Slo v eniji. Med političnimi analizami o situaciji v Jugosla viji za obdobje 1941–1945 najdemo v f ondu Ar hi v Huberta Ripk e zanimi v e dok umen - t e (š k atla 144, 1-5-36): njego v elabor at Jugoslo v ansk o vpr ašanje (The pr oblem of Y ugosla via, 30. junij 194 3); nat o dok ument e Jar osla v a Lipe k ot diplomata češk oslo v ašk eg a v eleposlaništv a pri jugoslo v anski v ladi v izgnanstvu o stanju v Sl o v eniji, kjer v enem od dok ument o v oriše partizansk o gibanje (15. januar 1944) in v naslednjem obisk Josipa Smodlak e, zunanjeg a ministr a začasne Tit o - v e v lade, v južni Italiji (6. mar ec 1944). Sledi – v času nastank a tajno – a še v edno zanimi v o por očilo Ladisla v a Szathmáryja o pog ledih britansk eg a v eleposlanik a Geor g a Williama R endela na položaj »k at olišk eg a blok a« v Sr ednji E vr opi, med drugim v Slo v eniji (3. januar 1944). Za v sak o v ojno let o posebej je v dopiso v anjih med češkim zunanjim mi - nistrstv om in Hubert om Ripk o k ot češk oslo v aškim odposlancem pri jugoslo - v anski londonski v ladi mogoče najti v eč političnih analiz o položaju v Jugosla - viji, od k at erih smo si pobliže uspele pog ledati dok ument e za leti 1942 in 1944. Naj izposta vimo oris položaja v Jugosla viji izpod pisalneg a str oja BBC-je v eg a no vinarja, ki je nastal decembr a 1941 in bil naslednje let o posr edo v an češk e - mu zunanjemu ministrstvu (AHR, šk atla 179, 1-11-2-3 ). Dopisi Jar osla v a Lipe se dotik ajo r aznih političnih vpr ašanj o Jugosla viji (AH R, šk atla 182, 1-11-42). Med njimi najdemo dok ument o jugoslo v ansk o-gršk em spor azumu o Balk anski uniji (15. januar 1942) s pri loženim spor azumom v enajstih t očk ah in t ozade v - nim go v or om kr alja P etr a II. v Londonu (15. januar 19 42); nadalje dok ument dýn) , 1919–1945. 15 H ubert Ripk a (R y bk a) (1895, K oberice–1958, London) je po podpisu Münchensk eg a spor a - zuma let a 1938 z družino emigri r al v tujino in bil sprv a član češk eg a Nar odneg a odbor a v P arizu, zat em je or g anizir al češki nar odni odpor v V eliki Britaniji in postal drža vni sekr etar na zunanjem ministrstvu izgnansk e v lade v Londonu. P o v ojni je do leta 1948 še zasedal ministr - sk e položaje, a je po pr e vzemu obl asti iz str ani k omunist o v zno v a emigrir al v tujino. Ži v el je v F r anciji, V eliki Britaniji in ZD A, kjer je delo v al v čeških nar odnih or g anizacijah in v izgnanstvu ustano vil celo s v ojo politično str ank o t er izdajal časopisi Češk oslo v ašk a emigr acija. 16 Jar osla v Lipa (1886, Jičin–196 6, Pr ag a), češki diplomat , ki je bil od leta 1938 do nemšk e ok upacije Češk oslo v ašk e v eleposlanik v Jugosla viji. Mar ca 1939 je mor al položaj pr epustiti nemšk emu v eleposlanik u v Beogr adu, medt em k o je sam sodelo v al pri or g anizaciji pomoči beguncem in celo odpor a v tujini. P o nemšk em napadu na Jugosla vijo se je sicer umaknil v London, kjer je dobil mest o v češki emigr antski v ladi, v endar je po pooblastilu ministrsk eg a pr edsednik a E d v ar da Beneša zno v a našel stik s t edanjim zunanjim ministr om v jugoslo v anski emigr antski v ladi, Momčilom Ninč ićem, in postal diplomatski pr edsta vnik jugoslo v ansk e v la - de v izgnanstvu v Londonu. P o priz nanju Tit o v e v lade je ostal na položaju le še kr at ek čas, nat o se je vrnil v Pr ago, kjer se je zapos lil na ministrstvu za zunanje zade v e, v endar bil po nast opu k omunističnih oblasti odpuščen in nek aj časa zaprt . 17 Ladisla v Szathmáry (1895, T r enčin–1946, Pr aha) je diplomir al na Filozof ski f ak ult eti v Bu - dimpešti, kjer se je po prvi s v et o vni v ojni tudi zaposlil. Med drugim je nast opil službo pogod - beneg a ur adnik a češk oslo v ašk eg a pr edsta vnik a v Budimpešti, od k oder je bil pr esta v ljen na ministrstv o za upr a v o Slo v ašk e. Od leta 1920 je v g la vnem službo v al na zunanjem ministrstvu in češk os lo v aških v eleposlaništvih v Budimpešti in Beogr adu t er k onzulatu na Dunaju. Nje - go v a k arier a se je začela vzpenjati, k o je službo v al na v eleposlaništvu v Ber linu. P o nemški ok upaciji je bil kmalu imeno v an za slo v ašk eg a pr edsta vnik a na P oljsk em, kjer je po nemšk em napadu na P oljsk o podal izja v o pr oti nemški agr esiji in se pridružil češk oslo v ašk emu odporu v tujini. Umaknil se je namr eč v izgnanstv o, kjer g a je okt obr a 1940 češk oslo v ašk a v lada ime - no v ala za odpr a vnik a poslo vi pri norv eški v ladi v izgnanstvu. Spomladi 1945 je sk upaj z njo prispel v os v obojeni Oslo in tam ustano vil češk oslo v ašk o v eleposlaništv o, v endar je bil k onec leta 1945 r azr ešen dolžnosti in pr emeščen v štab, a je kmalu zat em umr l. 212 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia o italijanskih zaht e v ah v Istri (29. januar 1942), pri čemer se Lipa naslanja na inf ormacije Iv ana Marije Čo k a, tržašk eg a od v etnik a in liber alneg a politik a, ki se je za vzemal za priključit e v Primorsk e k Jugosla viji. Med drugim v t ej šk atli najdemo tudi dok ument z naslo v om Jugosla vija in a v str o-ogrsk a pr opag anda (24. mar ec 1942), ki po vzema stališča Alojzija K uharja, t er dok ument Jugosla vi - ja pr oti k at oliški a v strijski in madžarski pr opag andi (12. maj 1942), v k at er em je orisa n eden od slo v enskih pog ledo v na r eše v anje lastn eg a nacionalneg a vpr a - šanja. Lipa v s v ojih por očilih nasla v lja tudi spr emembe v jugo vzhodni E vr opi (22. junij 1942 ), kjer se osr edini na Balk an in Madžarsk o. Sledi Lipino por očilo z londonskimi no vicami o Jugosla viji in četnišk emu gibanju pod Dr ažo Mihai - lo vićem (23. julij 1942). Kar se tiče Slo v enije, v t ej šk atli najdemo enostr ansk o por očilo o politični sliki Slo v enije in slo v ensk em značaju pr ed in po ok upaciji (6. april 1942), v k at er em ne mor emo mimo odsta v k a o Lipini naklonjenosti: »Slovenci so med Jugoslovani zagotovo presenečenje, veljali so za najbolj urejen in miroljuben živelj, izkazalo pa se je, da so tako za Nemce kot še posebej za Italijane v marsičem težja naloga kot Hrvati.« V ečstr ansk o por očilo Slo v enija: mobilizacija, v ojašk a ak cija, k atastr of a (april 1942) že v naslo vu izr azi t ežk o v sebino o por azu kr alje vine in njene v oj - sk e, med drugim je eno od pog la vij pos v ečeno političnemu in k ulturnemu polo - žaju v Ljubljanski pokr ajini. T o por očilo dopolni dok ument , v k at er em Lipa na podlagi člank a, obja v ljeneg a v Central European Observer , oriše Slo v enijo pod italijansk o ok upacijo (4. a v gust 1942), medt em k o v k asnejšem dok umentu po - r oča o nef ormalni priključitvi Gor enjsk e k T r etjemu r ajhu (3. okt ober 1942). T udi v letu 19 44 (AHR, šk atla 179, 1-11-2-6d) najdemo zanimi v e dok ument e o r eše v anju jugoslo v ansk eg a vpr ašanja, denimo Pr edlog za po v eza v o Hrv ašk e in Slo v enije (15. januar 1944), k at er eg a a vt or je zno v a Jar osla v Lipa. Dopis La - disla v a Szathmáryja na dru gi str ani ponuja inf ormacij e o Jugosla viji, v ključno s podatki o kritik ah jugoslo v anskih emigr antskih politik o v Puriće v e v lade na r o v aš Mihe Kr ek a (17. januar 1944). Naj še enkr at poudarimo, da t o vrstnih por očil za let o 1943 nismo pr eg le - dali, v endar si lahk o pr edsta v ljamo, da pr a v tak o v sebujejo fr agment e političnih por očil, če ne drug ače, v saj ob pr elomnih dogodkih tist eg a leta. Gradivo v fondih ministrstev in predsedstva češke vlade v izgnanstvu v Londonu Mor da v Nar odnem ar hi vu r es ni v elik o gr adi v a o stikih češk oslo v aških diplomat o v in politik o v z jugoslo v anskimi ali slo v enskimi, a kljub t emu lahk o v gr adi vu češk oslo v ašk e emigr antsk e v lade v Londonu (1939–1945) najdemo zanimi v e fr agment e, ki odr ažajo odnos t e v lade do političnih dogodk o v na Bal - k anu od leta 1940 dalje, tudi por očila že omenjeneg a Jar osla v a Lipe. V sek ak or lahk o r azisk o v alci v Pr agi na t o t emo obiščejo še češki diplomatski ar hi v in ar hi v češk eg a ministrstv a za obr ambo. V Nar odnem ar hi vu za Slo v ence zanimi v e dok ument e lahk o najdemo v gr adi vu v eč ministrst e v češk oslo v ašk e v lade v izgnanstvu v Londonu. Gr adi - v o Ministrstv a za finance v Londonu 18 hr ani zanimi v o diplomatsk o por očilo o spor azumu med jugoslo v anskim in grškim kr aljem o Ba lk anski uniji (1942). P o drugi str ani gr adi v o Pr edse dstv a češk e v lade v izgnanstvu v Londonu 19 hr ani politična por očila Izidorja Cank arja (1944), por očila o k ongr esu Jugoslo v ansk e nar odno demokr atične unije (1944), por očilo o pr otik omunističnem manif estu slo v ensk eg a k at olišk eg a tabor a (1944), por očilo o pogo v orih z Miho Kr ek om 18 Ministerstvo financí – Londýn , 1939–1945. 19 Předsednictvo ministerské rady – Londýn , 1940–1945. 213 Letnik 47 (2024), št. 1 (1944), por očilo o partizanski deja vnosti v Slo v eniji (1944) in por očilo o pr e - dlogu za drža vno zv ezo med Slo v enijo in Hrv ašk o (1944 ). T udi v f ondu češk eg a Ministrstv a za gospodarsk o obno v o v Londonu 20 najdemo gr adi v o o stikih z Ju - gosla vijo (1942–1944), med drugim gr adi v o češk oslo v ašk eg a v eleposlaništv a pri jugoslo v anski v ladi, nata nčneje dopis o v sebini člank a v Stat esman And The Nation: » T riest e nebo T rst?«, t or ej o tržašk em vpr ašanju na po v ojni mir o vni k on - f er enci (šk atla 30, 124-2-4). Gospodarski odbor oddelk a za sr ednjo in vzhodno E vr opo v New Y or k u je por očal češk oslo v ašk emu pr edsta vnik u pri londonski jugoslo v anski v ladi o pog ledih na pr oblem po v ojne gospodarsk e obno v e drža v e (30. maj 1942 ). Lipino por očilo Kanal Donava-Jadran por oča o pr ojektu češk e - g a inže nirja Kar la Luk e, ki bi oži vil nek danji a v str o-ogr ski načrt za v odo v od (9. maj 1942). V t ej šk atli najdemo tudi oris vpr ašanja št e vila med v ojno zaprtih in int ernir anih jugoslo v anskih str ok o vnjak o v , pr ed v sem t ehnične int eligence, ki bi sodelo v ala pri po v ojni obno vi dežele (17. a v gust 1944). V f ondu Ministrsk eg a s v eta v Londonu 21 (šk atla 69, Jugosla vie) lahk o za - sledimo tudi, k ak o je češk oslo v ašk o v eleposlaništv o pri jugoslo v anski v ladi spr e - mljalo odhod jugoslo v ansk e v lade iz Londona v Kair o (14. sept ember 1943, 15. sept ember 1943), nadalje ozemeljsk e zaht e v e Jugosla vije in Italije z r ef er enco na knjigo Iv ana Marije Čok a Združeni Jugoslovani v Italiji (30. a v gust 1943), pr a v tak o tudi njego v o por očilo, ki g a je poslal k ot pr edsednik Jugoslo v ansk eg a odbor a iz Italije in se ukv arja s tržaškim vpr ašanjem (7. maj 1943), na v sezadnje tudi po v - zet ek Čok o v eg a por očila o jugoslo v anski v ladi v Londonu t er nezmožnosti k on - solidacije liber alne in klerik alne politične opcije v Slo v eniji (15. maj 1943). Isti or g an por oča tudi o odst opu jugoslo v ansk e v lade Slobodana Jo v ano vića (7. janu - ar 1943) in f ormir anju no v e T rifuno viće v e v lade s slo v enskima članoma z Miho Kr ek om in Borisom F ur lanom (9. julij 1943, 30. junij 1943). V mes najdemo tudi por očilo o italijanskih k oncentr acijskih taboriščih za Jugoslo v ane, v ojne ujetnik e in ci vilist e, v k at er em so na v edene tak o lok acije taborišč k ot št e vilo in nar odnost int ernir ance v t er oris tamk ajšnjih ži v ljenjskih pogoje v (25. maj 1943). Naj ome - nimo še por očilo o r azgo v oru pr edsta vnik a češk oslo v ašk eg a v eleposlaništv a pri jugoslo v anski v ladi v Londonu z Alojzijem K uharjem k ot jugoslo v anskim odpo - slancem pri poljski v ladi (19. mar ec 1943), v k at er em sta go v orila o poljsk o-so v - jetskih odnosih, o no v em britansk em v eleposlanik u na P oljsk em, a tudi o politični stv arnosti v Jugosla viji zar adi v odilne v loge k omunist o v v partizansk em gibanju. Naj za k onec izr ečemo poh v alo s v ojim gostit eljem, pr ed v sem T r etjemu oddelk u, k at er eg a deja vnost se mest oma ujema z našim delom v Ar hi vu R epu - blik e Slo v enije. Ar hi v sk o gr adi v o, ki smo g a imele priložnost r azisk ati, nas je na v dušilo, v endar nas je hkr ati pr esenetilo, k ak o hitr o so zaposleni pripr a v ljali nar očeno ar hi v sk o gr adi v o. V erjamemo, da smo s s v ojim obisk om uspešno na - dalje v ale pr ak so str ok o vnih izmenja v z Nar odnim ar hi v om in da bomo tudi v prihodnje lahk o sodelo v ali pri r azisk o v anju pomembne sk upne pr et eklosti Če - šk e in Slo v enije. Glede na obdobje, v k at er em ži vimo, ki na eni str ani spominja na t esnobnost hladne v ojne, medt em k o je po drugi str ani v ojaških k onflikt o v naj v eč po obdobju druge s v et o vne v ojne, se nam zdi, da mor amo ja vnost dobr o inf ormir ati o možnostih za r azisk a v o f enomena v ojne; t okr at pač v seobsežne, skr ajno nasilne in genocidne druge s v et o vne v ojne. T anja Žohar , T adeja T ominšek Čehulić, P olona T r obec Mlak ar 20 Ministerstvo hospodářské obnovy – Londýn, 1940–1941. 21 Předsednictvo ministerské rady – Londýn , 1940–1945. 215 Letnik 47 (2024), št. 1 OCENE IN POR OČILA REVIEWS AND REPOR TS Publik acije || Publications Dr. Aleksander Žižek in prof. dr. Matej Hribovšek: Historia, Zgodovina celjske gimnazije od leta 1809 Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2023, 207 str ani Šolsk e kr onik e, hr anjene v f ondih vzgoje in izobr aže v anja ja vnih ar - hi v o v , so bog at vir za r azisk o v alce, ki se ukv arjajo z zgo do vino v sak danjeg a ži v ljenja, saj neposr edno odr ažajo duh časa sk ozi oči zapiso v alca, hkr ati so pomemben vir za zgodo vino šolstv a. Ostanek 1 ugota v lja , da seg a začet ek šol na Slo v ensk em v pozni sr ednji v ek (1215), k at erih namen sta bila izobr aže - v anje in vzgoja no vih duho vnik o v , medt em k o so mestne šole za meščansk e in plemišk e otr ok e nastale v 13. st oletju. Zanimanje drža v e za šolstv o se je začelo st opnje v ati v času r azs v etljeneg a absolutizma, k o je a v strijsk a v lada leta 17 74 u v ed la splošno šo lsk o ob v eznost . Celjsk a gimnazija je bila ustano - v ljena leta 1808 in je danes k ot I. gimnazija Celje ena izm ed tr eh najstar ejših gimnazij v Slo v eniji. O dolgi zgodo vini I. celjsk e gimnazije so obja v ljeni št e vil - ni zapisi iz r azličnih obdobij njeneg a obst oja, r azen o prv em st oletju njeneg a obst oja. Na pobudo Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, ki hr ani šolsk o kr onik o celj - sk e gimnazija (1808–1890) v f ondu I. gimnazija v Celju (SI_ZA C/0845), so bile pr emag ane jezik o vne o vir e in leta 2023 je bil obja v ljen pr e v od kr onik e z naslo v om Historia, Zgodovina celjske gimnazije od leta 1809 . A vt orja publi - k acije sta ar hi v ski s v étnik dr . Alek sander Žižek, ki se je ukv arjal s tr anskrip - cijo in pr e v odom iz nemščine t er z opombami, ki podajo g loblje r azume v anje posameznih podatk o v , t er pr of. dr . Mat ej Hriberšek, ki se je spopadel z latin - skim delom kr onik e. Z unanjost publik acije je natančna r eplik a izvirne šolsk e kr onik e tak o po videzu naslo vnice k ot tudi po dimenzijah knjige k ot tak šne, ki so si cer pomanjšana r azmerja originalneg a f ormata. Znotr aj knjige se za boljši občut ek pot o v anja po zgodnji zgodo vini prv e celjsk e gimnazije poja - v ljajo tudi izseki iz originala, se v eda v digitalizir ani obliki. Publik acija, ki obseg a 207 str ani, je obja v a vir a SI_ZA C/0845 1/1 Kr o - nik a I. gimnazije v Celju 1808–1890, ki je pisana v latinsk em jezik u (od leta 1809 do k onca šolsk eg a leta 1826/27) in v nemšk em jez ik u, pisanem v ečino - ma v gotski k urzi vi, in za šo lsk o let o 1889/90 že v latinici. Obja v o vir a Žižek odpr e s kr atk o zgodo vino gimnazij na Slo v ensk em, v k at er o v ključi pr eg led delo v anja gimnazije v Celju do k onca 19. st oletja, našt eje zaposlene v zače - tnem obdobju celjsk e gimnazije in poda podr obne inf ormacije o originalu, k ar deluje k ot dober u v od v v sebino vir a. Zanimi v ost obja v e vir a so opombe, ki jih sk ozi publik acijo našt ejemo k ar 419 . Opombe služijo k ot pripomoček, ki br alcu r azr eši marsik at er o di - lemo med br anjem v sebine, k ar je g lede na obr a vna v ano obdobje ključneg a pomena, sploh za laične br alce, ki nimajo pog lobljeneg a znanja v čas in pr o - st or . Med drugim se v opombah r azr ešijo tudi napak e, ki jih je nar edil kr onist v do ločenem obdobju. T ak primer je at entat na v oj v odo Char lesa F er dinanda d´Art oisa v P arizu, za k at er eg a je kr onist por očal, da se je zgodil 13. mar ca, 1 Ostanek, F r ance: P omen šolskih kr onik za zgodo vino šolstv a. V : Kronika: časopis za sloven- sko krajevno zgodovino 1 (1953), št . 3, str . 177–183. 216 Ocene in poročila || Reviews and Reports v endar a vt or v opombi izposta vi napak o, da je bil at entat izv eden meseca f ebru - arja (opomba 73). Žižek br alcu z opombami poleg kr at kih biogr afij omenjenih oseb v zapisih poda tudi r azlage imen sta v b in ulic, ki so se v obr a vna v anem obdobju r azlik o v ale od današnjih imen. T ak o na primer izv emo, da je bila Schne - pfleitnerje v a hiša v lasti blag ajnik a štajersk eg a k amer alneg a carinsk eg a ur ada Kar la Schnepfleitnerja in ima danes naslo v Gla vni tr g 13. Odprtje južne železni - ce 2. junija 1846, ki g a kr onist v izvirnik u omeni samo z enim sta v k om, Žižek v opombi dopolni z bolj »sočnim« opisom Ignaca Or ožna. Če je v sebina začetk a kr onik e bolj politično obarv ana in se osr edot oča pr ed v sem na pr of esorje, se v sebina pr oti k oncu st oletja že bolj nanaša na učen - ce, pouk in z njim po v ezane deja vnosti t er na v sak danje dogodk e. Kr onisti por o - čajo tudi o zdr a v stv enem stanju tak o učence v k ot pr of esorje v . Pr oti k oncu st o - letja tak o postaja kr onik a bolj poljudna, v endar še daleč ne tak o, k ot so šolsk e kr onik e pisane danes. Kr onik o prv e celjsk e gimnazije sesta v ljajo tudi vrinjeni listi z nekr onišk o v sebino, ki se poja v lja v začetnem delu šolsk e kr onik e. V rinki (k ot jih imenujeta a vt orja) so po v elik ost manjši k ot f ormat kr onik e, medt em k o so na njih napisa - ne r azne pesnitv e, ki jih je Žižek pr a v tak o opr emil z r azlago v opombah. K ot je v u v odn ik u publik acije poudaril Batagelj (str . 7), je Kr onik a I. celj - sk e gimnazije eden od dr agulje v , ki g a hr ani Zgodo vinski ar hi v Celje, ki zar a - di jezik o vnih o vir ni bil »upor aben« vir r azume v anja zgodo vine t e pomembne celjsk e izobr aže v alne institucije širši ja vnosti. Z izdajo in s pr e v odom vir a sta a vt orja dr . Alek sander Žižek in pr of. dr . Mat ej Hriberšek prispe v ala pomemben k amenček v mozaik celjsk e lok alne zgodo vine za obr a vna v ano obdobje in v mo - zaik zgodo vine I. gimnazije v Celju. Anja Prša Mojca Horvat: Od urbarjev do fotografij. Arhivsko gradivo gospostva Fala s širšega območja Ruš, Lovrenca na Pohorju in Selnice ob Dravi Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2024, 100 str ani V ajeni smo že, da so r azsta v e ar hi v sk e s v et o v alk e Mojce Horv at , ki je v P o - kr ajinsk em ar hi vu Maribor skr bnica f ondo v do leta 1900, v edno zelo slik o vit e. Odlična pozna v alk a star ejše g a gr adi v a, pr ed v sem gr adi v a gospoščin, s pr edsta - vitv ami t eh nik oli ne r azočar a. T ak o smo pr ed kr atkim lahk o občudo v ali r azsta - v o in monogr afijo o gospostvu Nego v a t er pr ed leti ur barje, ki jih hr ani P AM. T okr atna r azsta v a ar hi v sk eg a gr adi v a gospostv a F ala in spr emljajoča mo - nogr afija sta pono vno sijajni, hkr ati prinašata tudi nek aj no v osti. R azsta v a tak o ni »klasična« ar hi v sk a r azsta v a, medt em k o je k atalog k r azsta vi pr a vzapr a v ob - širna monogr afija. F ond Gospoščina F ala spada med v ečje gospoščinsk e f onde, saj obseg a k ar 266 ar hi v skih šk at el in 17 map, k ar obseg a sk upaj 32 t ek očih metr o v ar - hi v sk eg a gr adi v a. Najstar ejši dok ument v f ondu seg a v leta 1460, medt em k o je najmlajši iz leta 1943; v ečina gr adi v a v f ondu je iz 19. st oletja. F ond je zelo dobr o popisan, popis je dost open tudi na spletni str ani Virtualne ar hi v sk e či - talnice. T ak o r azsta v a k ot k atalog se osr edot očata na do k ument e, ki so nastali v času, k o je gospostv o F ala imela v lasti družina Zabeo. Ohr anjeno gr adi v o gospostv a F ala je poleg v elik osti tudi zelo slik o vit o. Na r azsta vi je r azsta v ljenih k ar 49 originalo v , eden lepši in slik o vit ejši, bolj r azno - vrst en, zanimi v ejši od drugeg a. Naj jih našt ejem samo nek aj: pečatniki gospo - 217 Letnik 47 (2024), št. 1 stv a F ala, k o v anci, tisk ani denarni boni, zbir k a v oščenih pečat o v , albumi, načrti, plemiški gr b, družabna igr a, ur barji, zemljišk e knjige, r azlične r ok opisne knjige, r ok opisne not e, nabožne sličice, neg ati vi na st eklu t er v elik o najr azličnejših f o - t ogr afij, r azg lednic in dok ument o v . V si ti ek sponati so pr edsta v ljeni zelo domi - selno, ne v sak danje za ar hi v sk o r azsta v o. R azg lednice, ki so jih pr ejeli lastniki, člani dr užine Zabeo, so s klj ukicami obešene na vrvice in se pr ost o obr ačajo, v f ot ogr af sk em k otičk u se lahk o f ot ogr afir amo tak o, da je videti, k ot da st ojimo sk upaj z drv arji iz 19. st oletja pr ed k upom hlodo v na P ohorju, na v elik em st en - sk em zemlje vidu gospostv a lahk o r azvrščamo v eč k ot st o let star e r azg lednice s podobami kr aje v , medt em k o si lahk o na zaslonu na dotik s 3D-očali og ledamo v eč k ot st oletje star e st er eof ot ogr afije. Na r azsta v o nas opozorijo tudi f ot ogr afi - je in napisi na zunanjih oknih ar hi v a, ki so obrnjena na Gla vni tr g. K er je a vt orica želela r azsta viti čim v eč gr adi v a iz f onda, so opisi, ki spr emljajo dok ument e in pr edmet e, kr ajši, v endar še v edno do v olj zgo v orni. Daljše r azlage si lahk o obi - sk o v alci pr eber ejo na int er akti vnem zaslonu na dotik, ki ima osem v sebin ena - kih k ot r azsta v a: gospostv a in zaposleni, d v or ec, druži na Zabeo, gospodarstv o in gospodarski obr ati, P ohorje in ok oliški kr aji, tr ansport in cer kv ene zade v e. T udi str ok o vna monogr afija k r azsta vi ne r azočar a. Je nek e vrst e k atalog k r azsta vi s k ar 85 f ot ogr afijami. Že znane v sebine z r azsta v e so obog at ene z zelo r azumlji vimi besedili, ki jih lahk o r azume čist o po vpr ečen obisk o v alec in (ne)po - zna v alec t o vrstneg a gr adi v a, medt em k o bodo ob br anju na s v oj r ačun prišli tudi zgodo vinarji in tisti, ki jih ta t ematik a bolj zanima. Monogr afijo spr emlja k ar 276 opomb. Št e vilne med njimi so r azlične str ok o vne r azlage, dopolnitv e in niso zgolj na v edbe vir a ozir oma f onda. Dodana vr ednost monogr afije je de v et pr e v edenih izr edno zanimi vih ar hi v skih dok ument o v v slo v enski jezik, ki so v monogr afiji posebej označeni. Gr e za odlične pr e v ode, npr . pr a vil o opr a v ljanju tlak e, popisa Utrinek z otvoritve razstave, avtorica Mojca Horvat pred zemljevidom gospostva (Foto: Gerhard Angleitner) 218 Ocene in poročila || Reviews and Reports pr emoženja po pok ojnem kmetu, zapisnik a zapuščinsk eg a in v entarja po lastnik u st eklarne. K ot tak šne so lahk o tudi popestrit e v učnih ur pri pr edmetu zgodo vina v osno vnih ali sr ednjih šolah, k o se obr a vna v ajo t o vrstne t eme. Platnico monogr afije kr asita f ot ogr afija lo v ca pri enem od Lo vr enških je - zer na P ohorju iz leta 1891 in del zemlje vida gospostv a F ala. In k er P AM hr ani še k ar nek aj f ondo v gospost e v , ki še niso bili pr edsta v lje - ni, se lahk o v prihodnosti nadejamo še k ak šne zanimi v e r azsta v e! Gor dana Šö v egeš Lipo v šek Gregor Antoličič: Avtobiografski spomini dr. Ivana Jurečka (1884–1964) Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, L. zv ezek. Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor , 2023, 206 str ani Leta 19 75 je P okr ajinski ar hi v Maribor izdal prvi zv eze k obja v e vir o v , ki se nanašajo na zgodo vino Maribor a. Serija, ki pr edsta v lja nepr ecenlji v vir za r azisk o v alce lok alne zgodo vine, je dobila ime Gr adi v o za zgodo vino Maribor a (G ZM). V eč k ot polo vico zv ezk o v (tj. 36) je ustv aril dr . Jo že Mlinarič in tak o obli - k o v al zbir k o izdanih zgodo vinskih dok ument o v , k akršne ne pr emor e nobeno drugo slo v ens k o mest o. Jubilejni, 50. zv ezek serije G ZM, je delo dr . Gr egorja An - t oličiča, znanstv eneg a sodela v ca in docenta pri ZR C S AZU . K o je dr . Mat eja R at ej, pr a v tak o znanstv ena sodela v k a pri ZR C S AZU , pr ed leti v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor r azisk o v ala r azlične sodne post opk e na ma - riborsk em sodišču v času med obema s v et o vnima v ojnama, je v osebnem f ondu P ertl Eman odkrila a vt obiogr af sk e spomine zdr a vnik a in sodneg a izv edenca dr . Iv ana Jur ečk a. Spodbudila je Ant oličiča, da je t e spomine pr eučil in za simpozij o osebnostih slo v ensk e medicine pripr a vil Jur ečk o v o biogr afijo. T o delo je nad - gr adil z obja v o Jur ečk o vih spomino v v 50. zv ezk u serije G ZM. K pisanju spomino v je Jur ečk a naj v erjetneje spodbudil njego v stano v ski k oleg a dr . Eman P ertl. T o la hk o sklepamo na podlagi dejstv a, da so se spomini znašli v pr ecej obsežnem f ondu P ertl Eman. Pisanja spomino v se je Jur ečk o lotil v zadnjih letih s v ojeg a ži v ljenja, dok ončal jih je leta 1961, tri leta pr ed smrtjo. Ant oličič v u v odni besedi pojasnjuje, da si nek at eri deli spomino v ne sle - dijo v kr onološk em zapor ed ju, t em v eč se v njih občasno menjuje časo vna per - spekti v a. V ečji del jih je napisanih z r ok o. Glede na v sebino bi spomine lahk o r azdelili na šest sklopo v: otr oštv o, gimnazijsk a leta, študij medicine v Pr agi, čas prv e s v et o vne v ojne, delo v anje med obema s v et o vnima v ojnama in obdobje druge s v et o vne v ojne. Ant oličič na nek at erih mestih opozori na možnost prir e - janja dejansk eg a dog ajanja časo vnemu okviru, v k at er em je Jur ečk o pisal spo - mine. Pr ed v se m odlomki, ki na v ajajo njego v o ja vno naspr ot o v anje a v strijsk emu cesarju, se Ant oličiču zdijo malo v erjetni za čas, v k at er em naj bi se zgodili. K ot je t o običajno pri obja vi vir o v , ostaja besedilo edicije k arseda zv est o izvirnik u t er v sebuje le nujne popr a v k e in smiselne opombe. Br alci 50. zv ezk a G ZM sledimo Jur ečk o vi ži v lj enjski poti od r e vneg a kmečk eg a f anta, ki je mor al prijeti za r azlična priložnost na dela, da je pomag al pr eži v ljati družino in si plače - v al izobr aže v anje, do položaja priznaneg a zdr a vnik a, ki si je lahk o pri v oščil na - k up vile v sr edišču Maribor a. Seznanimo se z vpli v om gimnazijskih pr of esorje v na izoblik o v anje Jur ečk o v eg a s v et o vneg a nazor a, še posebej nar odne in (pan) slo v ansk e za v esti, ki g a tudi napelje k študiju medicine v Pr agi. Spr emljamo g a po prizoriščih v ojaških spopado v v prvi s v et o vni v ojni, kjer je najpr ej zdr a vil r anjene in obolele v ojak e, nat o je postal zdr a vnik naborne k omisije, ki je odlo - čala, k do od nabornik o v je sposoben v ojsk o v anja na fr onti. Spoznamo njego v o 219 Letnik 47 (2024), št. 1 burno zak onsk o ži v ljenje, ki se je po prvi s v et o vni v ojni k ončalo z ločitvijo od prv e žene, pri čemer naletimo tudi na skri vnostne namige g lede njego vih spol - nih pr ef er enc. Nat o sledimo njego v emu med v ojnemu delo v anju k ot sodni izv e - denec na mariborsk em sod išču in honor arni zdr a vnik v mariborski k aznilnici. Seznanimo se tudi z njego vimi, za današnje čase dok aj r adik alnimi e v geničnimi pog ledi. V času druge s v et o vne v ojne g a spr emljamo po r azličnih taboriščih v A v striji, F r anciji in Nemčiji, kjer je oskr bo v al v ojne ujetnik e. S k oncem v ojne se k ončajo tudi spomini. Iz spr emne besede lahk o ugot o vimo, da je imel tak oj po v ojni t eža v e z no v o, k omunistično oblastjo, saj je slednja policijsk o pr eg anjala njego v o drugo ženo zar adi domne vne pr otijugoslo v ansk e drže (r ojena je bila z nemškim priimk om). 50. zv ezek G ZM je posebnost , saj so bili prvič doslej v seriji k ot zgodo - vinski viri obja v ljeni a vt obiogr af ski spomini. P oleg t eg a, da v njih spoznamo nek at er e etape iz osebneg a ži v ljenja znane osebnosti, gr e tudi za podajanje inti - mnih int erpr etacij družbenozgodo vinsk eg a dog ajanja, ki r azkri v ajo duh nek eg a časa, saj spomini, k ot piše Ant oličič, »splošno znana zgodo vinsk a dejstv a, k ot so datumi v ojnih napo v edi, k apitulacij, v ojaških ak cij it d., r azširjajo z osebnimi izk ušnjami, trpljenjem, ner azume v anjem, str ahom ipd.«. Jur ečk o v e izk ušnje, ki nazorno opisujejo vpli v zgodo vinskih dogodk o v na ži v ljenje posameznik a, so dr agocen vir za zgodo vino še zlasti zat o, k er je šlo za čas pr elomnih dogodk o v , tak o v slo v ensk em pr ost oru k ak or tudi na s v et o vni r a vni. Boštjan Zajšek Matjaž Grahornik in Tina Košak: Zapuščinski spisi po Henriku Adamu grofu Brandisu (1715–1790) Gr adi v o za zgodo vino Maribor a XLIX. zv ezek, P okr ajinski ar hi v Maribor , 2022, 152 str ani V znameniti zbir ki Gr adi v o za zgodo vino Maribor a, ki že od leta 1973 ob - ja v lja pomembne vir e iz mariborsk e pr et eklosti, so v de v etinštirideset em zv ez - k u izšli zapuščinski spisi gr of a Br andisa, lastnik a gospostv a Spodnji Maribor . Zbr ala in ur edila t er pripr a vila spr emno študijo sta odličen pozna v alec no v o v e - šk eg a plemstv a na ozemlju dežele Štajersk e in že k ar specialist za tr anskripcijo t er obja v o zgo do vinskih vir o v , dr . Matjaž Gr ahornik z Zgodo vinsk eg a inštituta Milk a K osa ZR C S AZU , in pr of esorica umetnostne zgodo vine, ki s v oje r azisk a v e usmerja zlasti v plemišk o zbir at eljstv o, zgodo vino slik arstv a ipd., dr . Tina K ošak z Umetnostnozgodo vinsk eg a inštituta F r anceta St eleta ZR C S AZU . Publik acija je r ezultat t emeljneg a r azisk o v alneg a pr ojekta Umetnost v času zat ona plemstv a, T r ansf ormacije, tr anslok acije in r eiint erpr etacije t er podokt orsk eg a pr ojekta Zapuščinski in v entarji družbenih elit na Štajersk em v zgodnjem no v em v ek u in r azisk o v alnih pr ogr amo v T emeljne r azisk a v e slo v ensk e k ulturne pr et eklosti in Umetnost na Slo v ensk em v stičišču k ultur . Gr of Br andis ni bil samo lastnik Spodnjeg a Maribor a, s sedežem v mari - borsk em mestnem gr adu, ampak tudi bližnjih gospost e v Zgornji Maribor , Gr om - per k in Betna v a, hiše v Gr adcu t er gospost e v Br andis in Leonbur g na Južnem Tir olsk em. P odr obnosti o plemiški r odbini Br andis izv emo v študiji, ki zajema prv o polo vico zv ezk a, in v k at eri so podr obno a r azumlji v o opisani Br andisi od prvih do zadnjih lastnik o v gospostv a Spodnji Maribor . Iz napisaneg a se r azkri - jejo št e vilne r odbinsk e po v eza v e z drugimi znanimi plemiškimi družinami iz bližnje in daljne ok olice. Spr emna študija nat o natančno opiše notr anjo opr emo v pl emiških r ezidencah (umetnišk e slik e, opr emo lor etsk e k apele ob maribor - 220 Ocene in poročila || Reviews and Reports sk em gr adu), pr eno v e mariborsk eg a gr adu in d v or ca Betna v a v času Henrik a A dama gr of a Br andisa t er slik arsk o zbir k o z istih lok acij iz časa po njego vi smrti. S t em pok aže, k ak o pomembne so ta in podobne izdaje vir o v za umetnostne zgodo vinarje. Drug a polo vica zv ezk a zajema tr anskripcijo zapuščinskih spiso v iz let 1790–1793, po vzet ek, ki je pr e v eden tudi v nemški in ang leški jezik, seznam vi - r o v in lit er atu r e, imensk o in kr aje vno k azalo, v prilogi so še f ot ogr afije posame - znih str ani zapuščinskih spiso v , mariborsk eg a mestneg a gr adu, d v or ca Betna v a, posameznih še danes ohr anjenih poslik a v in umetniških slik. Mojca Horv at Moderna arhivistika, [Elektronski vir]: časopis arhivske teorije in prakse, letnik 6, 2023 V letu 2023 je izšla šesta št e vilk a časopisa ar hi v sk e t eorije in pr ak se Mo- derna arhivistika , ki jo izdaja P okr ajinski ar hi v Maribor . Časopis izhaja v elek - tr onski obliki, medt em k o so članki pr ost o dost opni na spletu. R e vija je začela izhajati leta 2018 t er nadaljuje tr adicijo obja v ljanja znan - stv enih in str ok o vnih prispe v k o v s podr očja ar hi vistik e, dok umentalistik e, ma - t erialneg a v ar o v anja, upr a v ljanja z dok umenti t er sor odnih podr očij, ki se v eže - jo na pr oblematik o dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v ar hi vih, muzejih, knjižnicah in g alerijah. Prinaša no v osti na podr očju t eor etičnih osno v ar hi v sk e znanosti in dok umentalistik e, str ok o vnih post opk o v , r azisk o v anja, standar do v , smernic, dobr e pr ak se, pr ojekt o v in pr ogr amo v . Moder na ar hi vistik a je d v oje - zična r e vija – v si prispe v ki so obja v ljeni v slo v ensk em ali ang lešk em jezik u. Na let o izideta d v e št e vilki. R e vija Moderna arhivistika je z let om 2021 u vrščena v multidisciplinarno bibliogr af sk o bazo podatk o v z indek si citir anosti Scopus , ki v ključuje podatk e v eč k ot 21.000 najpr estižnejših in naj vpli vnejših znanstv enih r e vij na s v etu. Od letnik a 2023 je r e vija Moderna arhivistika u vrščena v bazo EBSC O . V še sti št e vilk i Moderne arhivistike je obja v ljenih 26 znanstv enih in str o - k o vnih člank o v domačih in tujih a vt orje v . Od t eh je bilo 13 izvirnih znanstv enih člank o v , šest pr eg lednih znanstv enih člank o v in osem str ok o vnih člank o v . A vt or - ji so obr a vna v ali r azlične t eme s podr očja ar hi vistik e – od str ok o vne obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a, digitizacije in obja v e vir o v do upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a. Prv a št e vilk a letnik a 2023 prinaša 16 prispe v k o v . Andr eja K ozje k iz Nar odne in uni v erzit etne knjižnice je pripr a vila pri - spe v ek z naslo v om Pripr a v a in digitalizacija ink unabul za pr ojekt INCUN ABU - LA SL O VENICA. Namen čla nk a je pr edsta viti omenjeni pr ojekt , pripor očila in obr azce, ki so bili spr ejeti v ta namen, t er v logo k onse rv at orja-r esta vr at orja v pr ocesu. Sonja Galina iz Drža vneg a ar hi v a v Zagr ebu se je v s v ojem prispe v k u T r an - scribathon Zagr eb 2022 – izk ušnje in r ezultati osr edot očila na pripr a v e na do - godek T r anscribat on Zagr eb 2022 in njego v e r ezultat e. Pr a v tak o v sebuje del, v k at er em je a vt orica pojasnila idejo za k onf er enco, k do so bili pr eda v at elji in zak aj t er njen celotni izplen. Jan Cotič in Iv ančica Sabadin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper sta pripr a vila prispe v ek z naslo v om Oper ati vna upor abnost or odij za pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila na podlagi analize r azpoznanih v sebin. A vt orja sta sk o - zi analizo tr eh dost opnih or odij za pr epozna v anje z r ok o napisaneg a besedila pr edsta vila post opek in dobljene r ezultat e na digitalizir anem gr adi vu P okr ajin - sk eg a ar hi v a K oper . 221 Letnik 47 (2024), št. 1 Igor Filipič iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor je pripr a vil prispe v ek z na - slo v om Upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a na spletu: izk ušnje in perspekti v e upor abe digitalizir anih matičnih knj ig. Članek opisuje spoznanja o upor abi ar hi v sk eg a gr adi v a na spletu in pr edsta v lja no v e možnosti za upor abo ar hi v sk eg a gr adi v a, zlasti v izobr aže v alnem pr ocesu. A vt or opiše spr emembe, ki jih je prinesla digi - talna dost opnost ar hi v sk eg a gr adi v a, in izposta v lja no v e možnosti upor abe ar - hi v sk eg a gr adi v a v vzgojno- izobr aže v alnem pr ocesu. Pr edsta v ljene so smernice za pripr a v o pr ojekt o v za izo br aže v alne ustano v e, ki v ključujejo ar hi v sk o gr adi - v o, t er ključno v logo ar hi v o v pri orientaciji, int erpr etaciji in analizi ar hi v sk eg a gr adi v a pri izobr aže v alnih pr ojektih. Dr . Mat eja Jer aj in dr . Mat e vž K ošir iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije sta pri - pr a vila prispe v ek z naslo v om P omen obja v e vir o v s poudar k om na polpr et ekli zgodo vini. Namen prispe v k a je prik azati in ut emeljiti v ečstr anski pomen obja v e vir o v k ot ene izmed izjemno pomembnih in odgo v ornih nalog slo v enskih ja vnih ar hi v o v . P osebna pozornost je namenjena pr edsta vitvi pomena tistih vir o v , ki go v orijo o »t ežkih« t emah iz polpr et ekle zgodo vine, k ot so holok a v st , obdobje druge s v et o vne v ojne in nasilje, ki ji je sledilo, politični pr ocesi in podobno. Dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije, Januš Jer ončič iz P o - kr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici in Ur ban Jenst er le iz podjetja IGE A d. o. o. so pripr a vili pris pe v ek z naslo v om Sist em e- ARH.si: pr e vzem in prik az ar hi v skih pr ost orskih podatk o v v digi talni obliki . V člank u so a vt orji najpr ej pr oučili pri - marne in sek undarne vir e s podr očja pr ost orskih podatk o v in izv edli analizo obst oječih inf ormacijskih r ešit e v t er na podlagi t eg a vzposta vili inf ormacijsk o ok olje in pr oces pr e vzema, hr ambe in prik azo v anja digitalnih pr ost orskih po - datk o v . V naslednji f azi so izv edli d v a pilotna pr e vzema z namenom pr eizk usa posta v ljene r ešitv e. V se pridobljene r ezultat e so sint etizir ali t er analizir ali in ocenili z namenom ugota v ljanja, k ak o učink o vita in ustr ezna je posta v ljena r e - šit e v . Borut Jur ca iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije je pripr a vil prispe v ek z naslo - v om P ost opki digitizacije analogneg a filmsk eg a tr ak u. V člank u je opisan celo - t en pr oces digitizacije analo gneg a filmsk eg a tr ak u, s poudar k om na prvih tr eh post opkih: pripr a vi in zajemu filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a t er k ontr oli zajema v digitalni obliki. A vt or pr edsta v lja pr oces digitizacije filmsk eg a ar hi v sk eg a gr a - di v a, k ot g a od leta 2020 izv ajamo v Slo v ensk em filmsk em ar hi vu. Anja Pr ops iz Ar hi v a R epub lik e Slo v enije je pripr a vila prispe v ek z naslo - v om K onservi r anje in r esta vrir anje scenarija za film »N a s v oji zemlji«. Namen člank a je pr edsta viti nujnost simbioze nar a v oslo vnih analiz in k onserv at orsk o r esta vr at orskih post opk o v . Dr . Maja Nik olo v a iz za v oda UNIHUB Beogr ad je pripr a vila prispe v ek z naslo v om Begunski otr oci v Sr biji med drugo s v et o vno v ojno, v k at er em je na podlagi ar hi v skih vir o v pr ed sta vila skr b za begunce, ki so med drugo v ojno pri - šli v Sr bijo. Dr . Julija Barunčić Pletik osić in dr . Željk a Križe iz Hrv ašk eg a spominsk eg a dok umentacijsk eg a centr a domo vinsk e v ojne v Zagr ebu sta pripr a vili prispe v ek z naslo v om Ar hi v sk o gr adi v o v Hrv ašk em spominsk em in dok umentacijsk em centru domo vinsk e v ojne, ki je po v ezano s k ulturno dediščino. Cilj prispe v k a je podati k oličino, značilnosti in v sebino ohr anjeneg a gr adi v a, po v ezaneg a s hrv a - šk o k ulturno dediščino, ki je bilo uničeno med domo vinsk o v ojno. Marijana T odor o vić Bilić iz Ar hi v a R epublik e Sr bsk e je pripr a vila prispe - v ek z naslo v om Odbir anje in uničenje dok umentarneg a gr adi v a. V prispe v k u je opisala f azo odbir anja in uničenja dok ument o v t er najpogost ejše napak e, ki se pri t em post opk u poja vijo. Pr edsta vila je izk ušnje Ar hi v a R epublik e Sr bsk e z r azličnimi ustv arjalci t er njiho v sist em odbir anja in uniče v anja dok ument o v . Pr a v tak o je pr edsta vila izzi v e pri odbir anju gr adi v a nek at erih neobičajnih ustv arjalce v in stanje dok umentacije, ki so jo pri njih zasledili. Domagoj Čičk o iz Drža vneg a ar hi v a v Zagr ebu je pripr a vil prispe v ek z na - 222 Ocene in poročila || Reviews and Reports slo v om V sebinsk a in fizična ur ejenost dosjeje v ar hi v skih f ondo v in zbir k Drža v - neg a ar hi v a v Zagr ebu. A vt or se je osr edot očil na dosjeje ar hi v skih f ondo v in zbir k t er na r azv oj podatk o vne baze k ot pripomočk a za isk anje in upor abo t er podal pr eg led podatk o vne baze in njene sesta v e, pr eds ta vil načine njene upo - r abe v post opk u obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a t er možno sti njeneg a nadaljnjeg a r azv oja in nadgr adnje. Jasmin Jajče vić iz Ar hi v a tu zelsk eg a k ant ona je pripr a vil prispe v ek z na - slo v om Elektr onsk a pošta – elektr onski ar hi v ski zapis (pomen, dost opnost , v arnost in zaščita). Prispe v ek prik azuje pomembnost , dost opnost , v arnost in zaščit o elektr onsk e pošt e k ot elektr onsk eg a ar hi v sk eg a zapisa, pr a v tak o tudi pr ednosti in slabosti njene upor abe v poslo vnem s v etu. Saša Đukić iz Ar hi v a R epublik e Sr bsk e je pripr a vil prispe v ek z naslo v om Upor aba or odja AI Image Upscaler v ar hi vih, v k at er em je izposta vil upor abo pr ogr amo v za po v ečanje ločlji v osti slik s pomočjo umetne int eligence. Dr . Jasna P ožg an iz Drža vneg a ar hi v a za Medžimurje v Štrigo vi in Iv ana P osedi iz Drža vneg a ar hi v a v V ar aždinu sta pripr a vili prispe v ek z naslo v om Ob - dela v a manjših ar hi v skih f ondo v – pr ak sa in izzi vi. Prispe v ek obr a vna v a pr o - blematik o obdela v e manjših ar hi v skih f ondo v , ki zaht e v a posebna znanja in spr etnosti, t er izzi v e, ki se poja v ljajo pri obdela vi manjšeg a ar hi v sk eg a f onda v pr ak si. Dr . Arian R ajh s Filozof sk e f ak ult et e Uni v erze v Zagr ebu je pripr a vil pri - spe v ek z naslo v om V r ednot enje pot encialnih digitalnih ar hi v skih v sebin. T a čla - nek obr a vna v a vr ednost digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. A vt or na začetk u r az - mišlja o vr ednosti in vr ednot enju t er poda pr eg led r ele v antne lit er atur e. Nat o pr euči r azlične digitalne ar hi v sk e v sebine in njiho v o vr ednost v ar hi vih in r epo - zit orijih r azličnih vrst . V nadalje v anju a vt or omeji k atalog vr ednot , ki usmerjajo pr ocese vr ednot enja, in izv ede analizo pojma vr ednosti digitalnih v sebin. Na k oncu članek podaja osno vna na v odila za upor abo dosle dnih meril vr ednot enja pot encialnih digitalnih ar hi v skih v sebin. Drug a št e vilk a letnik a 2023 prinaša 11 prispe v k o v . Siniša Domazet iz Ar hi v a Bosne in Her cego vine je pripr a vil prispe v ek z naslo v om Zaščita digitalneg a gr adi v a v Ar hi vu Bosne in Her cego vine. A vt or je pr edsta vil tr enutne izk ušnje Ar hi v a Bosne in Her cego vine pri upr a v ljanju z digi - talnimi zapisi, s poudar k om na vidik u hr ambe in zaščit e, pri čemer je upošt e v al močan k ontr ast med zgodo vinsk o pomembnostjo ohr anjenih f ondo v t er zasta - r elo in t ehnično nezadostno inf ormacijsk o opr emo, ki je tr enutno v upor abi. Da vid Gajić je pripr a vil prispe v ek z naslo v om P odjetnišk o ar hi v sk o gr a - di v o k ot k ultu rni spomenik. Prispe v ek se pos v eča pomenu in stanju podjetni - šk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a v R epubliki Slo v eniji. P odjetnišk o ar hi v sk o gr adi v o pr edsta v ljajo med drugim pomembne stv aritv e slo v ensk eg a gospodarstv a, pri čemer pojem zajema načrt e, r ecept e, kr oje, or g anizacijsk e pr ocese in druge obli - k e delo v anja podjetij. V pr eg ledu lit er atur e so pr edsta v ljeni zgodo vinski r azv oj in primerjalni pr eg led hr ambe t er nadaljnje upor abe podjetnišk eg a ar hi v sk e - g a gr adi v a. Z upor abo opisne, kv antitati vne r azisk o v alne met ode analizir amo vzor ec 175 insol v entnih gospodarskih družb v obdobju 2009–2021. Z analizo ugota v ljamo, ali in v k olik šni meri drža v a zagota v lja hr ambo in nadaljnjo upor a - bo podjetnišk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. R ezultat e primerjamo s stanjem v drugih, analizir anih drža v ah. Dr . Žig a K oncilija iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije je pripr a vil prispe v ek z naslo v om Izzi vi ar hi vir anja gr adi v a iz inf ormacijsk eg a sist ema za upr a v ljanje z dok umenti (ISUD) v ja vni upr a vi z vidik a ar hi vista. A vt or v prispe v k u r azisk uje okvir e post opk a ar hi vir anja gr adi v a iz ISUD , ob čemer opozarja na št e vilne izzi - v e, ki nas čak ajo pri pr aktičnem pr e vzemanju. Dr . Jelk a Melik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije je pripr a vila prispe v ek z na - slo v om Pr a vne in upr a vne dimenzije ar hi v sk eg a gr adi v a. Namen prispe v k a je opr edeliti upr a vno dimenzi jo dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er pok a - 223 Letnik 47 (2024), št. 1 zati r azhajanja med tujim in slo v enskim dojemanjem upr a vne vr ednosti ar hi - v sk eg a gr adi v a. Anja Pr ša iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, mag. Boštjan Zajšek iz P okr a - jinsk eg a ar hi v a Maribor in Nina Kr alj F r ece iz Notarsk e pisarne notar k e Sonje Kr alj iz Slo v enj Gr adca so pripr a vili prispe v ek z naslo v om Notarji k ot ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. Namen prispe v k a je r azr ešiti nek aj ključnih vpr ašanj g lede dost opnosti in upor abe ar hi v sk eg a gr adi v a notarje v t er digitalizacije pisarni - šk eg a poslo v anja. Pri t em so a vt orji upor abili met odo k ompar acije s pr ak sami notarsk e službe sosednjih drža v . R ezultati r azisk a v e bodo prispe v ali k boljšemu r azume v anju pr oblematik e upr a v ljanja notarsk eg a gr adi v a. Iv ančica Sabadin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper je pripr a vila prispe v ek z naslo v om Ek str ak cija metapodatk o v s pomočjo str ojneg a učenja. Namen pri - spe v k a je r azisk o v ati t ehnik e ek str ak cije metapodatk o v s pomočjo str ojneg a učenja. Upor abljena je bila met oda pr eg leda lit er atur e iz podatk o vnih baz Pr o - Quest , Scopus in Emer ald Insig ht . R ezultati so pok azali, da so t ehnik e str ojne - g a učenja že u v elja v ljene na podr očju ek str ak cije metapodatk o v iz znanstv ene lit er atur e. Janez Osojnik s Filozof sk e f ak ult et e Uni v erze v Mariboru je pripr a vil pri - spe v ek z naslo v om Pr eg led slo v enskih vir o v o plebiscitu 1990. Cilj prispe v k a je prik azati dost opnost gr adi v a za pr euče v anje plebiscita o samost ojnosti in ne - od visnosti R epublik e Slo v enije, izv edeneg a 23. decem br a 1990. Pri t em se je a vt or osr edot očil na gr adi v o, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije, t er tist o, ki je r azisk o v alcem dost opno v obliki obja v ljenih ar hi v skih vir o v , dne vniških in spo - minskih zapiso v t er na spletu. A vt or najpr ej na kr atk o pr edsta vi širši k ont ek st dog ajanja v zv ezi s plebiscit om, nat o pr edsta vi ar hi v sk o gr adi v o, upor abno pri r azisk o v anju omenjeneg a g laso v anja. Špela Chomick i in P etr a Gr abr o v ec iz Študijsk eg a centr a za nar odno spr a - v o sta pripr a vili prispe v ek z naslo v om Viri iz obdobja slo v ensk e osamos v ojitv e – pr eds ta vit e v in pr oblematik a ar hi v skih vir o v . V prispe v k u so pr edsta v ljeni viri iz obdobja slo v ensk eg a osamos v ajanja s poudar k om na dog ajanju v letu 1991. V obdobju tridesetih let po r azg lasitvi slo v ensk e samost ojnosti se je z omenjeno t ematik o že uspelo ukv arjati v ečje št e vilo r azisk o v alce v , ki so pri s v ojem delu upor abljali in pr euče v ali r azlične vrst e vir o v . Prispe v ek v prvi vrsti obr a vna v a pr edsta vit e v in pr oblematik o omenjenih vir o v , ki jih hr anijo r azlične institucije – ar hi vi, muzeji, ministrstv a in društv a. Ar hi v sk o gr adi v o dopolnjujejo sek un - darni in ustni viri, ki po vr ednot enju sodijo v posebno k at egorijo. Lucia St ef an iz R omunije je pripr a vila prispe v ek z naslo v om Model k onti - nuit et e zapiso v in njego v vpli v na upr a v ljanje z dok umenti in zapisi. Prispe v ek k aže, da ni str oge ločitv e med dok umenti in ar hi v skimi zapisi, t em v eč obstaja v eč stanj na črti k ontinuit et e od kr atk otr ajneg a (ef emerneg a) dok umenta do zaupanja vr ed neg a ar hi v sk eg a zapisa. Na podlagi ugot o vitv e obst oja t e k ontinu - it et e nastaja no v prist op k upr a v ljanju z zapisi. Dr . Mir osla v No v ak iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je pripr a vil prispe v ek z naslo v om Stanje in perspekti v e vzajemneg a metapodatk o vneg a k orpusa slo - v ensk e ja vne ar hi v sk e službe. Na podlagi pridobljenih statističnih podatk o v in s pomočjo anali ze SW O T so v prispe v k u prik azane pr edno sti, slabosti in priložno - sti t er ne v arnosti obst oječe ar hi v sk e str ok o vne pr ak se generir anja slo v ensk eg a ar hi v sk eg a metapodatk o vneg a k orpusa. Špela V aladžija iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je pripr a vila prispe v ek z naslo v om Met ode ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela na podr očju digitizacije gr adi - v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Ma ribor . Namen prispe v k a je prik az met od ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela na podr očju digitizacije ar hi v sk eg a gr adi v a in opisati pr oces pr etv or be gr adi v a iz fizične v digitalno oblik o na podlagi pr eg leda smernic t er z upošt e v anjem mednar odnih standar do v . Dost opna t ehnologija omogoča, da se pr etv or ba gr adi v a iz fizične v digitalno oblik o opr a vi tudi znotr aj or g anizacije z r azpoložlji vimi sr edstvi, opr emo in k adri. Prispe v ek pr edsta v lja izzi v e in r ešitv e 224 Ocene in poročila || Reviews and Reports od pripr a v e gr adi v a do obja v e v Virtualni ar hi v ski čitalnici s poudar k om na ne - da vni digitizaciji inf ormacijskih pomag al f onda Upr a v a za gr adnje in r egulacijo Maribor , ki so jo ar hi v ski dela v ci izv edli z obst oječo opr emo za v oda. R e vija Modern a ar hi vistik a izhaja letno v d v eh št e vilk ah, v si prispe v ki so pr ost o dost opni na spletni str ani r e vije: http://www .pok ar h-mb.si/sl/zalozni - stv o/moderna-ar hi vistik a . mag. Nina Gost enčnik 225 Letnik 47 (2024), št. 1 Festival Kurirček, Festival otrok in umetnost 1963–1992 R azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor in Mariborsk e knjižnice, 15. 12. 2023–31. 6. 2024 V r azsta višču P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor Ar chi vum na Gla vnem tr gu 7 v Mariboru (15. december 2023–10. april 2024) in nat o v pr edd v erju Pionirsk e knjižnice v TPC City v Mariboru (12. april–30. junij 2024) je bila na og led pri - v lačna r azsta v a, ki je nastala v sodelo v anju d v eh mariborskih k ulturnih institu - cij, in sicer ar hi v a in knjižnice, medt em k o sta posamez ne r azsta vne ek sponat e prispe v ala tudi Lutk o vno g ledališče Maribor in R TV Slo v enija. Leta 19 62 so na pobudo pisat elje v iz Maribor a, ki so bili sodela v ci otr ošk e r e vije K urir ček, učit elje v in drugih ja vnih dela v ce v ob dne vu Jugoslo v ansk e ljud - sk e armade prir edili vrst o lit er arnih nast opo v za pionirje in eneg a za odr asle. Na zakl jučni slo v esnosti so se dogo v orili, da bodo v Mariboru odtlej na podoben način v sak o let o počastili dan Jugoslo v ansk e ljudsk e armade. Prvi F esti v al K urir ček (k asneje F esti v al otr ok in umetnost) je bil or g ani - zir an leta 1963. Kar 30 let je bil eden izmed naj v ečjih in najbolj pr epozna vnih lit er arnih, g lasbenih in lik o vnih f esti v alo v za otr ok e in mladino na pr ost oru nek - danje Jugosla vije. Na njem so sodelo v ali pesniki, pisat elji, slik arji, učit elji, zalo - žniki in ur edniki iz v se Jugosla vije. V prvih letih se je f esti v al osr edot očal na posr edo v anje tr adicije nar odno - os v obodilneg a boja in r e v olucije mladim, k asneje so bile na pr ogr amu sodob - nejše t ematik e, k ot so lutk e, ljudsk o izr očilo, sodobna pr oza in poezija. R azsta v e || Exhibitions Radovedni Taček je v marsikom vzbudil nostalgijo (Foto: Marko Pigac) 226 Ocene in poročila || Reviews and Reports P o osamos v ojitvi Slo v enije je f esti v al začel izgubljati pomen. Do leta 1999 je bil or g anizir an v nek olik o drug ačni obliki, pozneje so g a zasenčili drugi pr o - gr ami in prir editv e za otr ok e. R azsta v o sesta v lja deset panoje v , ki obisk o v alca s pomočjo po v ečanih f ot ogr afij in spr emlje v alneg a besedila popeljejo sk ozi zgodo vino f esti v ala, v se od njego vih začetk o v pr ek o obr a vna v anih t em, sodelujočih ustv arjalce v (Iv an P otr č, F r ance Be v k, Br ana Jur ca, Nik o Gr af enauer , Des ank a Mak simo vić, Leo - pold Suhodolčan in št e vilni drugi), sodelo v anja otr ok, podeljenih nagr ad, r e vije Otr ok in knjig a v se do zat ona in k onca f esti v ala. V r azsta višču Ar chi vum so bili poleg panoje v na og led tudi originali v vitrinah, med k at erimi so posebej v eli - k o pozornosti prit egnile originalne lutk e (R ado v edni T aček, Z v ezdica Zaspank a, Z v erinice iz R ezije), mogoče si je bilo og ledati tudi zbornik e f esti v ala, posame - zne nagr ade, v abila, zah v ale , nagr ajene knjige in podobno. Na otv oritvi so s v oje spomine na f esti v al strnili nek at eri nek danji sodelujoči, medt em k o so se št e vil - ni obisk o v alci spominjali t e ali one podr obnosti f esti v ala, ki je nek oč pr ežemal k ulturni utrip Maribor a in širše ok olice. Gor dana Šö v egeš Lipo v šek (P okr ajinski ar hi v Maribor), mag. Nina Hriberšek V uk in dr . Andr eja Er dlen (Mariborsk a knjižnica) Glaserjev festival v Malečniku z razstavami Pokrajinskega arhiva Maribor in Nadškofijskega arhiva Maribor (2022–2024) Na pobudo župnijsk eg a upr a vit elja župnije S v . P et er pri Mariboru – Ma - lečnik dr . Sebastijana V alentana v Malečnik u od leta 2022 prir ejajo Glaserje v f esti v al, pos v ečen duho vnik u Mar k u Glaserju. Glaser se je r odil 21. aprila 1806 na Smolnik u v R ušah. P o pos v etitvi v duho vnik a leta 1829 je k ot k aplan služ - bo v al v župniji S v . Bar bar a v Slo v enskih goricah, k ot k aznilniški k ur at v Gr adcu t er nat o med let oma 1838 in 1843 k ot d v orni k aplan in k onzist orialni tajnik pri sek a v sk em knezošk ofijsk em or dinariatu. T uk aj je delo v al k ot r ef er ent za slo - v enski del šk ofije. Leta 1843 je postal župnik pri S v . P etru pri Mariboru (danes Malečnik), kjer je ostal do smrti 9. decembr a 1889. Le ta 1859 je bil imeno v an za častneg a k anonik a mariborsk eg a st olneg a k apitlja in k onzist orialneg a s v e - t o v alca. Bil je pr edan past or alni dela v ec in pridig ar . Cen il in pospeše v al je ljud - sk o omik o in izobr azbo. Le ta 1844 je pri S v . P etru or g anizir al ljudski misijon, medt em k o je leta 1868 ustano vil deklišk o šolo. Skr b zanjo so pr e vzele šolsk e sestr e iz Eggenber g a pri Gr adcu. Ob t em je skr bel za obno v o cer kv enih sta v b in dal posta viti križe v pot na Gor co. Bil je tudi pesnik in pisat elj. Pisal je tak o v nemščini k ot v slo v enščini, v ečinoma nabožne pesmi in zgodbe. V zgodo vino se je še posebej zapisal k ot Slomšk o v sodela v ec in pomočnik pri selitvi sedeža la v antinsk e šk ofije v Maribor leta 1859. 1 V okvir u f esti v alsk eg a pr ogr ama ar hi vistk a iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ma - ribor mag. Lilijana Ur lep in ar hi vist iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor mag. Jur e Maček že tr adicionalno pripr a vi v a priložnostno r azsta v o o zgodo vini Malečnik a in ok olice. R azsta v e so r ezultat plodneg a sodelo v anja in v sebinsk eg a dopolnje - v anja obeh ar hi v o v t er po v ezo v anja z lok alno sk upnostjo, še posebej z župnijo S v . P etr a pri Mariboru t er tudi z malečnišk o osno vno šolo in nek at erimi lok alni - mi društvi. Pr edsta v ljeni originalni dok umenti in r epr oduk cije ar hi v sk eg a gr a - 1 Slo v enski biogr af ski lek sik on: https://www .slo v ensk a-biogr afija.si/oseba/sbi201702/ (do - st op: 31. 5. 2024). 227 Letnik 47 (2024), št. 1 di v a, ki se odlično v klapljajo v r epr ezentati v en ambient in bar očno opr emo Gla - serje v eg a salona z g alerijo v Malečnik u, ned v omno približajo kr ajanom pr et ekle dogodk e in pripomor ejo k boljšemu pozna v anju pr et eklosti Malečnik a. Glede na zanimanje in odlično obisk anost dosedanjih r azsta v sem pr epričan, da k ar kličejo po nadaljnjem r azkri v anju dr obce v iz nek olik o pozabljene, a izjemno bo - g at e kr aje vne in cer kv ene zgodo vine Malečnik a ozir oma njego vih pr ebi v alce v . Prv a r azsta v a leta 2022 z naslo v om Ko zgodbo o pozabljeni malečniški preteklosti pripovedujejo arhivi je prik azala bistv ene k ulturnozgodo vinsk e in geogr af sk e značilnosti Male čnik a t er nek at er e pomembnejše izsek e iz kr aje vne in z njo od nek daj t esno pr eplet ene cer kv ene zgodo vine. Ob t em je k ot u v odna prir edit e v 1. Glaserje v eg a f esti v ala posk ušala obisk o v alc e seznaniti še z lik om in delom Mar k a Glaserja, ki je dal v času s v ojeg a službo v anja kr aju neizbrisen, še danes dobr o pr epozna v en pečat . Naselje Malečnik, v neposr edni bližini Maribor a, na le v em br egu Dr a v e in na obr obju Slo v enskih goric, kr asita bar očna župnijsk a cer k e v s v . P etr a, po k at eri je kr aj v pr et eklosti tudi nosil ime (Šempet er), in gotsk a podružnična cer k e v s v . Marije na Gor ci. P od cer kvijo s v . P etr a se nahajajo gr obnice ozir oma k atak ombe. Obe cer kvi ponujata že od daleč dobr o pr epozna vno v edut o Maleč - nik a. T ak o pr et eklost k ot tudi sedanjost kr aja sta močno po v ezani z vinogr adni - štv om, s sadjarstv om, kmet ijstv om. P omembno v logo je odigr alo tudi šolstv o, pr ed v sem r ed šolskih sest er . R azsta v ljeni originalni dok umenti in r epr oduk cije f ot ogr afij so se v eda le majhen del, iz bor gr adi v a. A vt orja s v a namr eč želela ne le za prv o r azsta v o, am - pak tudi za obe naslednji, iz brsk ati iz f ondo v obeh ar hi v o v pr ed v sem dok umen - t e, ki se čim bolj neposr edno nanašajo na Malečnik in njego v o bližnjo ok olico. V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor hr animo v r azličnih f ondih na st otine in st otine dok ument o v o Malečnik u. Nemogoče je imeno v ati v se f onde, ki v sebuje - jo pisno ali f ot ogr af sk o dediščino malečnišk e pr et eklosti. Zar adi s v oje vr edno - sti in star osti bi izposta vil le Zbir k o listin. V njej najdemo najstar ejše listine z omembo Malečnik a ali bližnjih kr aje v . Prv a seg a v let o 1519. Gr e za naznanilo o por očnem pismu mariborskih meščano v , v k at er em je omenjen vinogr ad, ležeč pod S v . P etr om na Zgornjem T r čo v sk em V r hu. Drugi d v e listini sta iz let 1539 in 1574. V obeh so omenjeni vinogr adi ozir oma posestv a v Malečnik u ali v njego vi bližini. Ohr anjenih je tudi nek aj ščitnih pisem za vinogr ade in zemljišča v Maleč - nik u iz let 1791 do 1794. Listin in ščitnih pisem zar adi njiho v e star osti in nepr ecenlji v e vr edno - sti nismo r azs ta vili. Za obisk o v alce smo pripr a vili list e z naslo v om in s kr ajšim izsek om iz v sebine listine t er jih opr emili s QR -k odo. S sk enir anjem k ode so obisk o v alci do bili možnost dost opa do celotnih r egest o v in digitalizat o v listin, obja v ljenih v Virtualni ar hi v ski čitalnici. P osebno vr ed nost za Malečnik ima pr a v got o v o še osebna zapuščina ozi - r oma osebni f ond Glaser Mar k o (1783–1883), pr a v ta k o ohr anjen v P okr ajin - sk em ar hi vu Maribor . Med dok umenti v f ondu izst opajo del Glaserje v e k or e - spondence s šk of oma Ant onom Martinom Slomšk om in Jak obom St epišnik om, diploma za br at o v ščino Pr es v etleg a sr ca Jezuso v eg a 1835, sinodalni zapisnik župnije 1783/ 84 in 1785/86 , v eč Glaserje vih pisem br atu t er njego v e r ok opisne beležk e, r azpr a v e in sesta v ki. P okr ajinski ar hi v Maribor je za r azsta v o med drugim prispe v al situacijski načrt r egulacije Dr a v e pri župniji S v . P et er pri Mariboru (1845), načrt viničarije in gospodarsk eg a poslopja v vinogr adu župnije S v . P etr a pri Mariboru v kr a - ju H r enca (1842), cenilni zapisnik za vinogr ad v ur adu T r čo v a pri Malečnik u (1794), sesta v ek Mar k a Glaserja o t eža v ah zar adi neenotneg a slo v ensk eg a čr k o - pisa, Glaserje v o pismo br atu (1840) in posmrtno pesem Mar k a Glaserja za Ma - tijem P a v eom, učit eljem pri S v . P etru pri Mariboru (1857). Iz Zbir k e f ot ogr afij in r azg lednic smo pr edsta vili nek aj zanimi v ejših podob kr aja z začetk a in tride - setih let 20. st oletja. P osebej je izst opala zanimi v a f ot ogr afija odpr eme zv ono v 228 Ocene in poročila || Reviews and Reports med prv o s v et o vno v ojno z malečniškim župnik om,s k aplanom in z v aščani ob v ozo vih iz leta 1916. Izmed r azsta v ljenih dok ument o v Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor v elja omeniti cer kv eni r ačun župnijsk e cer kv e s v . P etr a (1748), zapuščinski in v entar po leta 1639 umr lem župnik u Juriju Bor ečiču, dopis Mar k a Glaserja šk ofijsk e - mu or dinariatu o obno vitv enih delih na cer kv enih sta v bah (1870), službeni list Mar k a Glaserja in Glaserje v o pridigo ob blagoslo vitvi križe v eg a pota na Gor co (1847). Osr ednji t emi 2. Glaserje v eg a f esti v ala v Malečnik u leta 2023 sta bili k u - linarik a in pr ehr ana. Ob t ej priložnosti sta oba ar hi v a pripr a vila r azsta v o K o o zemlji in kruhu spr ego v orijo ar hi vi, medt em k o je višja ar hi vistk a Špela V aladži - ja iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor izv edla k aligr af sk o dela vnico. Na njej so se učenci malečn išk e osno vne šole naučili zapisati v k aligr af ski pisa vi poimeno v a - nja tipičnih malečniških jedi. S pomočjo r azsta v ljenih ar hi v skih dok ument o v , ki pričajo o pride la vi, pripr a vi in uži v anju r ane v r azličnih zgodo vinskih obdobjih in tr enutkih, smo želeli obisk o v alce opozoriti na pomen domače k ulinarične de - diščine, neločlji v o pr eplet ene s kmetijstv om, z gospodarstv om, v er o v anjem, s sociologijo, z antr opologijo, etnologijo in nasploh z v sak danjim ži v ljenjem. Za - gota v ljanje ustr ezne in do v oljšne pr ehr ane ni bilo v selej pr epr ost o, ampak po - gost o t eža vno in k omplek sno. T o se je še posebej pok azalo v primeru nar a vnih nesr eč, v ojn ali drugih pr elomnih dogodk o v . Obdobja pomanjk anja in r acioni - r anja obr ok o v so spr emljala naše pr ednik e še do neda vneg a. P ost opki pridela - v e, pripr a v e in uži v anja hr ane so bili od nek daj od visni od širšeg a družbeneg a k ont ek sta in r azmerij t er po v ezani s št e vilnimi deja vnostmi in panog ami, k ot so kmetijstv o, sadjarstv o, vinogr adništv o, industrija, tr go vina, k ultur a, šolstv o, medt em k o je nanje vpli v ala tudi politična in družbena ur edit e v t er se v eda na - r a vne danosti. Ob t em r azsta v ljeni dok umenti posr edno izk azujejo odnos v sa - k okr atne polit ične oblasti do kmečk eg a pr ebi v alstv a, poljedelce v in pr ehr ansk e ozir oma ži vilsk e industrije. Za spozna v anje pr ehr ansk e t ematik e je tak o v P o - kr ajinsk em ar hi vu Maribor k ot v Nadšk ofijsk em ar hi vu Maribor na v oljo pr ecej ar hi v sk eg a gr adi v a. T o so ur barji, in v entarji, da v čni zapisi, k atastri, obr ačunsk e knjige, načrti gospodarskih poslopij, f ot ogr afije, jedilni listi, št e vilni r azg lasi in na v odila oblasti it d. Z r azličnih družbenih plati os v etlju jejo v ečkr at trno v o pot od zem lje do kruha t er prik azujejo v sak danje ži v ljenje, neločlji v o po v ezano s pr ehr ano in k ulinarik o. Še posebej dr agoceni so stari r ecepti. K ot zanimi v ost naj na v edem v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor ohr anjen r ecept za slo v ensk ogorišk e pog ače ali giba nice iz 30. let pr ejšnjeg a st oletja, ki nazorno pok aže kr aje vne po - sebnosti pri upor abi sesta vin in pri post opk u pripr a v e kv asenic. Načini pridela v e in pripr a v e hr ane so se t ek om st oletij spr eminjali, u v elja - v ljale so se no v osti, pri čeme r je marsik aj star eg a ut onilo v pozabo. V 19. st oletju so k širjenju no vih idej in znanj o kmetijstvu in pripr a vi hr ane prispe v ali tudi duho vniki in r edo vnice. Na t em podr očju so se udejstv o v ale zlasti malečnišk e šolsk e sestr e. Z or g anizacijo r aznih t ečaje v so širile znanje o gospodinjstvu in gospodarstvu. Iz f ondo v in zbir k P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor so bili na r azsta vi pr ed - sta v ljeni načrt stisk alnice z vinsk o kletjo in s hladilnico pri cer kv eni viničariji v P ernici [P ernitzen] pri S v . P etru (1811), ur bar mestne župnije S v . Janeza Krstni - k a Maribor z vpisom kr aja Nebo v a pri Malečnik u (1571–1583), zemljišk a knjig a ozir oma pr ot ok ol zapuščin in cenit e v pr emoženja župnijsk eg a imenja S v . P et er pri Mariboru (po 1820), r ecept za slo v ensk ogorišk e pog ače ali gibanice, načrt za pr eur edit e v pr ost or o v v gostilni Božič v Malečnik u št . 7 (1935), seznam zadru - žnik o v VINO ZA Iv an Cank ar S v . P et er pri Mariboru, upr a vičenih za k ontingent mok e v letu 19 50, za v ar o v alna polica Kmetijsk e zadruge S v . P et er pri Mariboru (po 1945), na v odila Ministrs tv a za tr go vino in pr eskr bo za poslo v anje z mesnim f ondom (1949), seznam za oddajo masti pri Naba vnopr odajni zadrugi S v . P et er pri Mariboru (1946), sodni spis zoper nek aj pr ebi v alce v Zimice pri Malečnik u 229 Letnik 47 (2024), št. 1 zar adi črneg a zak ola, nedo v oljene pr odaje in k u - po v anje mesa in ži vine (1950), f ot ogr afija k uhar - sk eg a t ečaja v samostanu šolskih sest er v Mari - boru (1930) in nek at eri drugi dok umenti. Izmed gr adi v a Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Ma - ribor in nek at erih zasebnih zbir k kr ajano v Ma - lečnik a bi izposta vil upodobit e v s v . Neže z ja - gnjet om iz sr ednje v ešk eg a r ok opisneg a k odek sa, slo v esni meni iz leta 1910, f ot ogr afiji šk of a Dr - žečnik a s sk upino duho vnik o v pri obedu in ma - lečniških šolskih sest er s t ečajnicami k uharsk eg a t ečaja v župnišču v Malečnik u (1932), tabelo gor - ninskih dajat e v in male pr a v de župnije S v . P et er pri Mariboru (1755), zapuščinski in v entar po pok ojni Mariji Ješo vnik (17 43), k uharsk e r ecep - t e male čniških šolskih sest er , opis hude lak ot e (1813–1816), Slomšk o v zapis o bont onu pri jedi, postno posta v o za let o 1929 in Slomšk o v o pridi - go o Jezusu k ot vinski trti. V letu 2024, r azg lašenem za Maistr o v o let o, je 3. Gla serje v f esti v al pot ek al pod geslom Domo - vina. Dom. Sr eča. P os v ečen je bil patriotizmu in domoljubju. K ot soor g anizat or k a f esti v ala je t o - kr at so delo v ala Slo v ensk a matica, medt em k o je častni pokr o vit elj bilo Ministrstv o za obr am - bo R epublik e Slo v enije. V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor in v Nadšk ofijsk em ar hi vu Maribor so ohr anjeni št e vilni dok umenti, ki tak o ali drug ače pričajo o odno su posamezn ik a do domo vine, dr - ža v e, lok alne sk upnosti ali o njego vi pripadnosti domu in lastnemu nar odu. Oba ar hi v a sta t okr at prispe v ala s v oj delež z r azsta v o Amor patriae (ljubezen do domo vine) in z učno ur o, pos v ečeno gener alu Maistru, za učence Osno vne šole Maleč - nik. Pri r azsta vi sta nam t okr at z nek aj ek sponati prisk očila na pomoč še malečnišk a šola s s v ojim ar hi v om in ar hi v župnije v Malečnik u. Izbr ani dok umenti, nastali v obdobju r azličnih drža vnih tv or b, ki smo jim pripadali Slo v enci od sr ede 19. st oletja napr ej, zgo v orno os v etljujejo pr elomne dogodk e v nar odo vi zgodo vini. V v sak okr atni drža vni tv or bi so drža v ljan i ob r azličnih prilo - žnostih in dogodkih, t o je drža vnih pr aznikih, jubilejih v lada rsk e r odbine, izr ednih dogodkih, še pose bej v v ojnih r azmer ah, izk azo v ali s v ojo pripadnost t er v danost drža vi in oblast em. V eli - k okr at so t o se v eda počeli po nar ek u v ladajočih, a pogos t o tudi iz lastneg a pr epričanja, iskr eno in z v sem sr cem. Znotr aj t eg a nestalneg a in stalno spr eminjajočeg a se zunanjeg a političneg a okvir - ja so po drugi str ani slo v enski nar odni budit e - lji v se od začetk o v nar odno stneg a za v edanja in pr ebujanja v sr edini 19. st oletja post opoma gojili s v ojo intimno odločit e v za slo v enstv o t er si pri - zade v ali za post open r azv oj in napr edek slo v en - sk e k ul tur e, jezik a, pesmi, lit er atur e, šolstv a in s Obiralci grozdja na cesti v Malečniku (Vir: SI_PAM_1693, št. 5872) 230 Ocene in poročila || Reviews and Reports t em slo v ensk e pripadnosti t er domoljubja. Med njimi so bili v prvih vrstah pr a v štajerski r odo ljubi in nar odno za v edni posamezniki. Z vztr ajnim nar odnostnim bojem in oza v eščanjem širši h množic so posta v ljali t emelje slo v ensk e identit et e in drža vnosti. Iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor in ar hi v a malečnišk e osno vne šole smo r azsta vili r azg lednico ob 60-letnici v ladanja cesarja F r anca Jožef a I. (1908) in r azg lednico z v erzom nek danje slo v ensk e nar odne himne Napr ej zasta v e sla v e (ok oli 1900), f ot ogr afije pogr eba gener ala R udolf a Maistr a – spr e v od na Gla v - nem tr gu v Mariboru (28. 7. 1934), mladinsk eg a tabor a v Mariboru s t elo v adnim nast opom člano v f ant o v skih odsek o v in dekliških kr ožk o v na stadionu Železni - čar ob T ržaški cesti v Mariboru (1939) t er obisk a Josipa Br oza - Tita v Mariboru (maj 19 45), načrt »besede« Slo v ansk e čitalnice Maribor (1864), r azg las ak cije obr ambneg a društv a Nar odn a odbr ana za gospodarski napr edek in neod visnost pod geslom »S v oji k s v ojim« (1933), spis o ukinitvi F ant o v sk eg a odsek a pri S v . P etru pri Mariboru (1941), zapisnik učit eljsk e k onf er ence na Zasebni dekliški nar odni šoli v S v . P etru pri Mariboru z omembo delo v anja podmladk a nar odno - obr ambne or g anizacije Jadr ansk a Str aža na šoli (1934) , Šolski kr oniki Ljudsk e šole v S v . P etru pri Mariboru z zapisom ob smrti kr alja Alek sandr a I. z zadnjo v ladarje v o željo »Č u v ajt e Jugosla vijo« (1934) t er z zapisom in s f ot ogr afijo spr e - jema v mladinsk o or g anizacijo v šolsk em letu 1968/69 , zapisnik nadzor o v alne k onf er ence na Zasebni dekliški nar odni šoli v S v . P etru pri Mariboru s pripor o - čilom šolsk eg a nadzornik a učit eljem o nuji vzgoje drž a vneg a in nacionalneg a čuta (1934), f ot ogr afijo J. W einger la iz Malečnik a iz prv e s v et o vne v ojne, izja v o s podpisi v podpor o deklar aciji Jugoslo v ansk eg a kluba (majnišk a deklar acija) za vzho dno ok olico občine Maribor (S v . P et er) in Št . Ilj v Slo v enskih goricah (1917), por očilo župnik a Mat eja Štr akla o politični pripadnosti in nar odnostni sesta vi občinsk eg a pr edsta vništv a v občini S v . P et er pri Mariboru (1918), ob v e - stilo o izv olitvi kr aje vneg a nar odneg a s v eta za občino S v . P et er pri Mariboru (3. 11. 191 8), pr ošnjo nar ednik a v r ezervi iz S v . P etr a pri Mariboru F r anja Mir a za priznanje »do br o v oljstv a« v Maistr o vih enotah (1929), pr og lasit e v za padleg a v prvi s v et o vni v ojni za Janeza V ebr a, v ojak a 47. pešpolk a iz Maribor a, r ojeneg a leta 18 78 pri S v . P etru pri Mariboru, o v adba zoper R udolf a Šk amleca iz S v . P e - tr a pri Mariboru zar adi r azširjanja pr otidrža vnih letak o v – deklar acije nek da - nje Slo v ensk e ljudsk e str ank e zoper centr alistični in unitaristični jugoslo v anski r ežim (1933), seznam Slo v ence v z župnik om Alojzom Žalarjem iz S v . P etr a pri Mariboru, določenih za izselit e v (1941) ,in še nek aj drugih dok ument o v . Nadšk ofijski ar hi v Maribor in ar hi v župnije Malečnik sta za r azsta v o med drugim prispe v ala opis slo v esnosti ob r azg lasitvi Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v (15. 12. 1918), pesem o pr es v etlem cesarju (1854), osnut ek pridige Mar k a Glaserja o v ojni (185 9), zapis o slo v esnem pr azno v anju zmage a v strijsk e v ojsk e nad T ur ki v bitki pri P etr o v ar adinu (a v gust 1716), molitv e za v ladarje (sr edina 18. st oletja), Slomšk o v o okr ožnico ob zar oki cesarja F r anca Jožef a in Elizabet e Ba v arsk e (1854), pozi v za vpis v ojneg a posojila v času prv e s v et o v - ne v ojne, ob v estilo o smrti kr alja Alek sandr a I. in odr edbe g lede žalnih s v eča - nosti (1 934), pastirski list šk of a Napotnik a ob v olitv ah v usta v odajno zbornico (1920), blag ajnišk o knjigo župnije Malečnik z omembo oddanih k o vin in vpiso v v ojneg a posojila. V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor in Nadšk ofijsk em ar hi vu Maribor smo počaščeni, da lahk o z r azsta v ami v sebinsk o obog atimo v sak okr atni Glaserje v f esti v al in se v eselimo sodelo v anja tudi v prihodnje. mag. Jur e Maček 231 Letnik 47 (2024), št. 1 KNJIGE V ARHIVU – V SLUŽBI ČLOVEKA R azsta v a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor , 9. junij 2023–11. december 2023 A vt orji: mag. Nina Gost enčnik, mag. Jur e Maček, Mojca Horv at , Simona V elunšek, Suzana Čeh, mag. Boštjan Zajšek, Gor dana Šö v egeš Lipo v šek, dr . Vink o Skit ek, Špela V aladžija, Mojca K osi, Lučk a Mlinarič, P olde Mik ec A v beršek, Sabina Lešnik, dr . Mir osla v No v ak Oblik o vna zasno v a: mag. Nina Gost enčnik, Špela V aladžija Lekt orir anje: mag. Boštjan Zajšek T ehnična podpor a: Jožica Bajgot , Jože R ozman, Sr ečk o Star če vič, E d v ar d Har b, Sil v a V r bnjak, Darink a Ar čnik P okr ajinski ar hi v Maribor je v letu 2023 obeleže v al 90 let f ormalneg a zbir anja, hr anjenja in v ar o v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. Ob jubileju smo se odločili pripr a viti v elik o r azsta v o z naslo v om Knjige v arhivu – v službi človeka . Gr e za prv o r azsta v o, ki smo jo posta vili v pr eno v ljenem osr ed njem r azsta višču P okr a - jinsk eg a ar hi v a Maribor , imeno v anem Archivum . V pritličju sta v be smo namr eč v letih 2021 in 2022 t emeljit o pr eur edili r azsta višče ozir oma pr eda v alnico in r azsta vno opr emo. T ak o smo lahk o izk oristili no v e vitrine in na og led posta vili št e vilne originale, ki so jih dopolnje v ali panoji s f ot ogr afijami in z opisi. R azsta v a je bila pos v ečena posebni vrsti ar hi v sk eg a gr adi v a – knjig am, ki jih ja vnost po v ezuje pr ed v sem s knjižnicami. V endar tudi v ar hi vih hr animo knjige, in sicer tak šne, ki nastajajo »v službi člo v ek a«, tak šne, ki nimajo založni - k a, niso public ir ane, niso v sak omur dost opne, v endar so pomembne za sleher - neg a posamez nik a, saj g a spr emljajo sk ozi v se ži v ljenje. Pri pripr a vi r azsta v e smo so delo v al i v si zaposleni, v sak je v gr adi vu, za k at er eg a je prist ojen, izbrsk al knjige, ki so najznačilnejše, najlepše, najdebelejše, najstar ejše, najlepše ilustri - r ane ipd. Zbr ane knjige smo nat o smiselno r azvrstili po posameznih obdobjih Razstava v razstavišču Archivum prikazuje originale v vitrinah in reprodukcije z opisi na panojih (Foto: Marko Pigac) 232 Ocene in poročila || Reviews and Reports v člo v ešk em ži v ljenju – dobesedno od r ojstv a do smrti (šolanje, zaposlit e v , po - r ok a, pr osti čas, upr a v a, pr emoženje) t er jih pr edsta vili na osmih panojih in v desetih vitrinah. Pri pripr a vi smo nalet eli še na eno podzvrst knjig, na knjižice, ki se po - ja v ljajo pr ed v sem v osebnih in družinskih t er tudi nek at erih drugih zasebnih ar hi v skih f ondih. T e so za posameznik a pomembne bodisi za potrje v anje nje - go v e identit et e ozir oma drža v ljanstv a bodisi za dost op do r azličnih st orit e v in pr a vic, k ot so zaposlo v anje, bančne st oritv e, zdr a v stv eno v arstv o, da v čne ob v e - znosti, izobr aže v anje. V njih so zabeleženi osebni podatki, nek at erim je pridana še f ot ogr afija lastnik a dok umenta. T e knjižice smo zbr ali in f ot ogr afir ali t er jih r azsta vili na panojih v r azsta višču Per gradus , t o je na st opnišču ar hi v a. Let o 20 23 je prineslo P okr ajinsk emu ar hi vu Maribor še eno no v o mo - žnost za r azsta v ljanje – r azs ta vne panoje na d v orišču ozir oma r azsta višče Atri- um. Na osmih v elikih panojih na pr ost em smo posta vili na og led najpri v lačnejše f ot ogr afije, ki na kr atk o po vzemajo celotno r azsta v o Knjige v arhivu – v službi človeka . K ot zapisano, smo pri pr ojektu pripr a v e osr ednje r azsta v e ob 90. letnici ar hi v a sodelo v ali v si zaposleni, k ar se je izk azalo k ot zanimi v a izk ušnja timsk e - g a dela, tak o da smo sklenili, da bomo v prihodnosti še k daj pripr a vili r azsta v o, ki bo zasta v ljena na podoben način. Mojca Horv at Povzetek cele razstave je na ogled na panojih na dvorišču (Foto: Marko Pigac) 233 Letnik 47 (2024), št. 1 Mednarodna znanstvena konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 15.–17. maj 2024 Mednar odna znanstv ena k onf er enca T ehnični in v sebinski pr oblemi kla - sičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja je tudi v letu 2024 pot ek ala v Hot elu R adin v R adencih. Mednar odna k onf er enca T ehnični in v sebinski pr oblemi klasičneg a in elektr onsk eg a ar hi vir anja v sak o let o združuje str ok o vnjak e s podr očja ar hi - vistik e, dok umentalistik e, upr a v ljanja z gr adi v om in v se, ki se tak o ali drug ače ukv arjajo z ar hi vistik o in upr a v ljanjem dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a t er želijo slediti no v ostim na t em znanstv enem in str ok o vnem podr očju. K on - f er enca prinaša no v osti na podr očju t eor etičnih osno v ar hi v sk e znanosti in do - k umentalistik e, str ok o vnih post opk o v , r azisk o v anja, standar do v , smernic, dobr e pr ak se, pr ojekt o v in pr ogr amo v . V tr eh dneh so se pr edsta vili str ok o vnjaki in znanstv eniki iz desetih drža v (Slo v enije, A v strije, Nemčije, Nizozemsk e, Hrv a - šk e, Bosne in Her cego vine, Sr bije, R omunije, K oso v a in Združenih drža v Ame - rik e). Pripr a v e na let ošnjo k onf er enco so se začele pod v elikim vtisom nar a vne k atastr of e, ki je v a v gustu 2023 prizadela v elik del naše drža v e. K ot ustano v a, ki hr ani in v aruje k ulturno dediščino, smo bili v P okr ajinsk em ar hi vu Maribor posebej zaskr bljeni nad gr ožnjami, s k at erimi nas spopada nar a v a in ki pome - nijo v elik o ne v arnost za izgubo pomembnih k ulturnih spomenik o v . Ob popla - v ah smo postali pozorni na v se malenk osti, ki lahk o vpli v ajo na zaščit o gr adi v a – od pr e v enti vnih deja vnos ti in načrt o v anja za nujne primer e do sist emo v za nadzor in opozarjanje, r ednih vzdrže v alnih del t er izobr aže v anja in usposablja - nja osebja. Z ustr eznim načrt o v anjem, usposabljanjem zaposlenih t er upor abo pr e v enti vnih ukr epo v in t eh nologije je mogoče zmanjšati tv eg anje pošk odb na k ulturni dediš čini zar adi popla v t er zagot o viti njeno do lgor očno ohr anjanje in dost opnost . Pr a v zat o smo u v odni del let ošnje k onf er ence namenili prispe v k om in a vt orjem, ki opozarjajo na ne v arnosti in tudi k onkr etno pr edsta v ljajo izk ušnje pr et ekle k atastr of e, ki je v št e vilnih primerih pomenila izgubo dr agocenih do - k ument o v . Ali smo na tak šne k atastr of e do v olj dobr o pripr a v ljeni? Smo do v olj usposobljeni, da v tr enutk u k atastr of e spr ejmemo najbolj str ok o vno odločit e v? Lansk e popla v e so odpr le nemalo vpr ašanj, ki še t erjajo odgo v or e. Se v eda nismo edini, ki se s t o vrstnimi t ež a v ami spopadamo. Nar a vne nesr eče že leta pestijo s v et in zanimalo nas je, k ak o so na tak šne primer e pripr a v ljeni k olegi ar hi visti po s v etu. V u v od nem de lu k onf er ence je prisotne pozdr a vila dir ekt orica P okr ajin - sk eg a ar hi v a Maribor mag. Nina Gost enčnik t er pr edsta vnik a gener alnih po - kr o vit elje v k onf er ence, podjetja Mikr ogr afija d. o. o. Boštjan Gaber c in podjetja T r e vis d. o. o. mag. Iv an Šijanec. Uv odni pozdr a v je udeležencem k onf er ence na - menila tudi pr edsednica Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije Mojca Horv at . Ob zaključenem jubilejnem letu P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je dr . Sla - vica T o v šak, nek danja dir ekt orica in pr edsednica s v eta za v oda, orisala 90-letno zgodo vino t e ar hi v sk e institucije in pomembne mejnik e. V letu 2024 je bila zaključena izgr adnja no v e sta v be Enot e za Pr ekmurje P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . Mag. Nina Gost enčnik je tak o v u v odnem delu k onf er ence pr edsta vila značilnosti no v e sta v be. Gr e za najsodobnejše ar hi v sk e pr ost or e v Slo v eniji, ki na po vršini ok oli 1.700 m² v kl jučujejo moderna skla - Zbor o v anja || Assemblies 234 Ocene in poročila || Reviews and Reports dišča, čitalnico, pr eda v alnico, r azsta višče, delo vne pr ost or e, r azpr aše v alnico in k onf er enčno sobo. V u v odnem de lu k onf er ence so bile pr edsta v ljene t eme, v ezane na v ar o v a - nje ar hi v sk eg a gr adi v a pr ed nar a vnimi nesr ečami. Mag . R alf Jacob, pr edsednik Združenja nemških ar hi vist o v , je pr edsta vil pr ak so nemških ar hi v o v pri pr e v en - ti vi pr ed izr ednimi dogodki v ar hi vih Z v ezne r epublik e Nemčije. Dr . Vink o Ski - t ek iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je v s v oji pr edsta vitvi go v oril o v ar o v anju dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v luči popla v na K or ošk em v letu 2023, k o je nar asla v oda v r egiji po vzr očila pr ecej šk ode, tudi na dok umentarnem in ar hi v sk em gr adi vu. Pr edsta v ljena je bila še ena izk ušnja iz leta 2023: Monik a Št ef elin iz P sihiatrične bolnišnice Begunje je slik o vit o opisala izk ušnjo popla v in napor e za sanacijo šk ode po njih. Drugi dopoldanski del pr eda v anj je bil namenjen digitalni tr ansf ormaciji ar hi v o v . Dr . Th omas Aigner iz or g anizacije Time Machine je pr edsta vil, k ak šna gonilna sila je digitalna pr eobr azba ar hi v o v in k ak šen je njen družbeni učinek. Thomas Hengst iz F amil y sear ch Int ernational je izposta vil izzi v e in priložnosti, ki jih prinaša množična digitizacija ar hi v o v . T erminološk e zag at e ok oli pojmo v digitizacija in digitalizacija sta v s v ojem prispe v k u pr ed sta vila mag. Mitja Sadek iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana in dr . Mir osla v No v ak iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . Dobr o pr ak so Zgod o vinsk eg a ar hi v a Celje z digitizacijo šolskih kr onik je pr ed sta vila V esna K oče v ar , medt em k o je dr . Br ank o Šuštar iz Slo v ensk eg a šol - sk eg a muzeja pr edsta vil digitizir ano zbir k o šolskih podatk o v iz ar hi v sk e zbir k e v Slo v ensk em šolsk em muzeju. P opoldanski del je začel Alek sander La vr enčič z R TV Slo v enija s pr eda v a - njem Boril sem se z umetno int eligenco, medt em k o je Gr egor Za vršnik iz podje - tja Geoar h pr edsta vil Smernice iniciati v e E vr opsk e k omisije za dok umentir anje ar hi v sk eg a gr adi v a eAr chi ving. Sledil je prispe v ek pokr o vit elja k onf er ence, viso - k ošolsk e izobr aže v alne usta no v e Alma Mat er E ur opaea, s pr edsta vitvijo analize diplom prv e bolonjsk e st opnje Ar hi vistik e na AMEU-ECM. Gener alni pokr o vit elj k onf er ence za klasično ar hi vir anje, podjetje T r e vis d. o. o., je let os f ok us usme - rilo v tr ajnostni r azv oj. Inž. Jasper Hunnek ens z Nizozemsk e je pr edsta vil pri - spe v ek z naslo v om V eč k ot k art onsk e šk atle: T r ajnostne r ešitv e za skladiščenje za bolj zeleni jutri. Gener alni pokr o vit elj k onf er ence za elektr onsk o ar hi vir anje, podjetje Mikr ogr afija d. o. o., je pr edsta vil primer iz pr ak se. Mitja C ur k iz pod - jetja Alpacem Cement d. d. je pr edsta vil njiho v o izk ušnjo z množično izv edbo ur editv e, digitalizacije in hr ambe gr adi v a v podjetju. P opoldan je bil obarv an str ok o vno-družabno. Odprti sta bili d v e r azsta vi: Knjige v ar hi vu – v službi člo v ek a, ki jo je pripr a vil P okr ajinski ar hi v Maribor , in r azsta v a 12 dni, k o smo bili sr edišče s v eta – 40 let od XIV . zimskih olimpijskih iger v Sar aje vu, ki jo je pripr a vil Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o. Drugi dan k onf er ence je bil r azdeljen v d v e sek ciji – pr eda v anja in de - la vnice. V K ongr esni d v or ani so pr eda v at elji obr a vna v ali str ok o vno pr oblema - tik o obdela v e ar hi v sk eg a gr adi v a. Dr . Arian R ajh s Filozof sk e f ak ult et e Zagr eb je pr edsta vil prispe v ek z naslo v om Ar hi v ski popis postane r esnično k olabor a - ti v en: v aja standar da Zapisi v k ont ek stih (RIC). Dr . Bogdan Florin P opol vici iz R omunsk eg a drža vneg a ar hi v a v Br aso vu, R omunija, je nadalje v al s standar di popiso v anja in se spr aše v al, k ak šna je prihodnost ar hi v skih isk alnih pripomoč - k o v . Špela Sečnik, študentk a na Alma Mat er E ur opaea in zaposlena v podjetju Mikr ogr afija d. o. o., t er Nina Sot elšek iz Mestneg a muzeja Kršk o sta pr edsta vili upor abnišk o izk ušnjo Virtualne ar hi v sk e čitalnice na t emo Matije Gubca in nje - go vih sledi v Kršk em. Špela V aladžija iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor je go v ori - la o r azsta v ah k ot medijih za pr edsta vit e v ar hi v sk eg a gr adi v a. O učink u čust e v na pripr a v o in per cepcijo ar hi v skih r azsta v je go v orila Mojca Horv at , pr a v tak o iz P okr ajinski ar hi v Maribor . Dr . Julija Barunčić Pletik osić in dr . Željk a Križe iz Hrv ašk eg a spominsk eg a do k umentacijsk eg a centr a dom o vinsk e v ojne, Zagr eb, Hrv ašk a, sta go v orili o v logi ar hi v o v in ar hi v skih vir o v pri pouk u zgodo vine na 235 Letnik 47 (2024), št. 1 Hrv ašk em na primeru pouk a sodobne hrv ašk e zgodo vine. Saša Đukić iz Ar hi v a R epublik e Sr bsk e, Bosna in H er cego vina, je pr edsta vil odprt ok odne r ešitv e v ar - hi v skih ustano v ah, medt em k o je Siniša Domazet iz Ar hi v a Bosne in Her cego vi - ne pr ed sta vil pr ak so, ki se je pok azala pri pono vnem odkritju in digitalni obde - la vi a v str o-ogr sk eg a k art ogr af sk eg a pr eg leda Bosne in Her cego vine iz obdobja 1880–1885 v Ar hi vu Bosne in Her cego vine. Milena P opo vić Subić in Vladimir Iv aniše vić iz Ar hi v a V oj v odin e sta pr edsta vila k atalog post opk o v k ot del v odenja e videnc t er mag. Marijana T odor o vić Bilić iz Ar hi v a R epublik e Sr bsk e ob v eznost opr a v ljanja str ok o vneg a izpita za upr a v lja v ce e videnc. V zpor edno s pr eda v anji sta bili izv edeni d v e str ok o vni dela vnici. Prv o je izv edla dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije. V okviru dela vnice, ki je bila namenjena ar hi v skim str ok o vnim dela v cem, knjižničarjem, IT -str ok o v - njak om in v se m ostalim, ki so v ključeni v pr ocese digitizacije v s v ojih or g aniza - cijah, so udeleženci r azisk o v ali k omplek sni s v et digitizacije r azličnih vrst zapi - so v . Pr eda v at eljica je zajela celot en spekt er t ematik, potr ebnih za zagota v ljanje k ak o v osti in uspešnosti v aših pr ojekt o v digitizacije, od u v odnih k oncept o v do napr ednih t ehnik. Drugo dela vnico sta izv edla dr . Bogdan Florin P opo vici iz R omunsk eg a drža vneg a ar hi v a v Br aso vu in dr . Martin Stürzlinger iz Ar chi v ersuma. Dela vnica je bila namenjena ar hi v skim str ok o vnim dela v cem t er se je pog labljala v met ode ar hi v sk eg a popiso v anja z modelom R ecor ds in Cont e xts. P opoldne naslednji dan je bila izv edena str ok o vna ek sk urzija. Udeleženci ek sk urzije so se podali v najbolj ur ejeno r omsk o naselje v Slo v eniji in E vr opi, na Puščo, kjer jim je r omsk o k ultur o, jezik, običaje in k ulin arik o pr edsta vila Z v eza R omo v Slo v enije. Zat em so se odpr a vili na og led no v e sta v be Enot e za Pr ekmur - je v Mu rski Soboti, kjer so si og ledali no v e pr ost or e in r azsta v o z naslo v om Ej, R omale. Pr ekmurski R omi v sliki in besedi, ki jo je pripr a vila Gor dana Šö v egeš Lipo v šek. Str ok o vno ek sk urzijo so zaključili v šunk arni K odila v Mar kiša v cih, ki že vrst o let pr oizv aja najboljše pr ekmursk e in goričk e šunk e. Zadnji dan k onf er ence je bil namenjen ar hi v om in ustv arjalcem ar hi v sk eg a gr adi v a. Slišali smo sedem pr eda v anj. Dr . Benjamin Lesjak iz podjetja Datainf o d. o. o. Maribor je spr ego v oril o inf ormacijski v arnosti v skladu z no v o zak onodajo, dr . T atjana Hajtnik iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije je go v orila o t em, k ak o sta po v e - zana inf ormacijsk a v arnost in dolgor očna hr amba zapiso v v digitalni obliki. Mag. Hana Habjan iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana je izposta vila pogost e dileme s v et o v alnih dela v ce v v vrt cih in šolah g lede ar hi v sk e dok umentacije, ki nastaja pri njiho v em delu. Mag. Hed vik a Zdo v c iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje je pr edsta - vila hr ambo dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a v stalni zbir ki na upr a vnih enotah na območju Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, Sanja Šur bek iz Uni v erzit etne - g a kliničneg a centr a Maribor je pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Dopustnost in dost opnost pridobi v anja medicinsk e dok umentacije s stališča v arstv a osebnih podatk o v . Gr egor Šk af ar iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor je go v oril o pomenu in upor abi matičnih knjig na str ani Matricula Online za ja vnopr a vne osebe, med - t em k o sta Br anisla v a Majerič Bolk a in Kristijan T r oha iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana pr edsta vila prispe v ek z naslo v om Pr et eklost na dosegu klik a: upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a za potr ebe zgodo vine in drugih znanosti t er upr a vno-pr a vnih post opk o v v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, Enoti v Ljubljani. Ob k onf er enci je izšla knjig a po vzetk o v v seh pr edsta vit e v v slo v ensk em in ang lešk em jez ik u, ki so jo udeleženci k onf er ence pr ejeli ob r egistr aciji. Celotni prispe v ki, pr edsta v ljeni na k onf er enci, bodo obja v ljeni v sedmi št e vilki časopi - sa ar hi v sk e t eorije in pr ak se Moderna arhivistika , ki jo izdaja P okr ajinski ar hi v Maribor . Na pod lagi pr edsta v ljenih v sebin na k onf er enci lahk o po vzamemo nasle - dnje usmeritv e: 1. Nar a vne nesr eče, pr ed v sem tist e širših r azsežnos ti, lahk o zelo pošk oduje - jo ali uničijo ar hi v sk o in dok umentarno gr adi v o. Zat o je tr eba permanen - 236 Ocene in poročila || Reviews and Reports tno or g anizir ati in usposabljati člo v ešk e vir e t er zagota v ljati drug a sr ed - stv a za učink o vit o odpr a v o posledic t o vrstnih nesr eč. P osebno pozornost je tr eba pos v ečati pr e v enti vnim ukr epom za zagota v ljanje mat erialneg a v arstv a ar hi v sk eg a in dok umentarneg a gr adi v a. 2. V prist ojnih ar hi vih in pri ustv arjalcih se spopadamo z u v ajanjem delne ali celo vit e digitalne pr eobr azbe poslo v anja t er s t em tudi odnosa do ohr a - njene dok umentacije. S t em po v ezane izzi v e je tr eba pr a v očasno zazna v a - ti, jih opr edelje v ati in jih spr oti v okviru možnosti r eše v ati, med drugim tudi s smiselno upor abo najsodobnejših t ehnoloških r ešit e v . 3. Pr edsta v ljanje in pr omo vir anje ar hi v sk eg a gr adi v a na ar hi v skih in drugih r azsta v ah, v publik acijah, na spletnih portalih it d. zaht e v a r azv oj in upor a - bo št e vilnih met od ozir oma spoznanj s pr edmetneg a podr očja. V se t o naj služi takim r ešitv am, ki bodo blizu dojemanju in občut enju tudi nestr o - k o vnjak om s pr edmetneg a podr očja. Na podoben način je tr eba r azmišlja - ti tu di pri oblik o v anju in gr adnji (vzajemnih) ar hi v skih metapodatk o vnih zbir k. 4. Inf ormacijsk a v arnost v najširšem smislu besede postaja v edno pomemb - nejši de ja vnik uspešne digitalne pr eobr azbe ar hi v sk e in dok ument ološk e deja vnosti. V endar t e ne smemo dojemati le npr . na t ehnološki r a vni, am - pak k ot način dela v sodob nih ok oljih, ki so sicer standar dizir ana in za - k onsk o r egulir ana. 5. Pr eda v anja in r azpr a v e na t ej k onf er enci k ažejo potr ebe po vzposta v ljanju int enzi vnejših načino v meds ebojneg a k omunicir anja, a pr ed v sem želje po boljši izmenja vi inf ormacij o sodobnih r ešitv ah in ar hi v skih str ok o vnih izk ušnjah z najširšeg a podr očja ar hi v sk e deja vnosti. mag. Nina Gost enčnik