Štev. 105 TRST, sobota 16. aprila I9IO. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tadl ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (fistot.) v mnogih Aob&karn&h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Peten, IPostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-žSini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). *'9QLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE V Sirokosti 1 .kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsako nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". -.....- Plačljivo In utoZljivo v Trstu. = Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moil zrn celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vu«iBlak na nedoljako tedanje „2DIHOSTI" atan«: H Mlo lato Kron 5*30, la pol lata Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. — ■ ■ PoStno-hranllnlZn! račun SL 841*652. TELEFON St. 11-57. jfarodna 3c!av. organizacija v Trsta priredi v nedeljo, dne 17. aprila 1.1. dva lovna stala in sicer: v ROJANU v prostorih „Konsum. društva" ob 10. uri zjutraj; na OPČINAH v prostorih „Kons. društva" ob 4. uri popoludne. Na dnevnem redu je edina točka: Tolitev v oKr. MmU Masajio. Okoličani! Pridite v velikem številu na ta shoda, ter je velike važnosti za vsacega Slovenca! Odbor Nar. delav. organizacije. BRZOJAVNE UESTI. Rooscvelt na Dunaju. DUNAJ 15. Bivši predsednik "Roosevelt je ob 6 45 zjutraj dospel na južni kolodvor. Na kolodvoru so Roosevelta pozdravili: ameriški poslanik O* Kerens, avstroogrski poslanik v Washingtonu baron Hengelmiiller, nadalje sekciiski načelnik Miiller kakor zastopnik ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala. ter gospodje ameriškega poslaništva. Roosevelt se je s svojim sinom v spremstvu obeh poslanikov podal v dvorni kočiji v hotel. Dvorni lakaj je izročil Roose-veltu povabilo na današnjo avdijenco ter na iutršnji diner pri cesarju. DUNAJ 15. Na potu s kolodvora v hotel je prebivalstvo zelo simpatično pozdravljalo Roosevelta. — Tekom predpoludne je Roosevelt v spremstvu avstro-ogrskega poslanika barona Hengelmiilleija posetil ministra za unanje stvari grofa Aehrenthala ter je ostal pri njem pet četrt ure. — Minister je potem spremljal svojega gosta do kočije. DUNAJ 15. Ob 2 uri popoludne je cesar vsprejel v privatni avdijenci bivšega predsednika Roosevelta. — Cesar je čakal Roosevelta na vratih svoje pisarne in ga je pozdravil stisnivši mu roko. Cesar je povabil Roosevelta, da sede, je sam sel in se je 37 minut živahno ž njim pogovarjel. Po 2.30 uri je Roosevelt odšel poslovivši so prisrčno od cesarja. Pred cesarsko palačo zbrana množica je Roosevelta prisrčno pozdravljala. Po avdijenci je Roosevelt oddal pri členih cesarske hiše in pri viših dostojanstvenikih svojo karto. DUNAJ 15. Po avdijenci pri cesaiju se je podal Roosevelt v kapucinsko grobišče, kjer je položil na rakvah pokojne cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa venca s trakom v amerikanskih barvah. Popoludne je prisostvoval predsednik produkciji v vojaški jahalni šoli. Polkovnik ga je pozdravil v imenu častnikov. Zvečer je dal Aehrenthal diner Rooseveltu na čast. Priprave za vsprejem Roosevelta v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 15. Župan je povabil vse člane občinskega zastopa, naj se korporativne udeleže sprejema bivšega predsednika Združenih držav Roosevelta. Hrvatski sabor. ZAGREB 15. V nadaljevanju indemni-tetne debate je posl. dr. Karol Bošnjak izjavil, da čista stranka prava odkloni in-demniteto. Med njegovim govorom, v katerem je napadal bana, je prišlo ponovno med govornikom in členi Štarčevičeve skupine do hrupnih prizorov in psovanj. Carinska zveza [med Srbijo in Bolgarijo. SOFIJA 15. „Dnevnik" poroča, da bo sestanku carja Ferdinanda s srbskim kraljem Petrom posledica sklep carinske zveze Med Srbijo in Bolgarijo. — V to svrho se Malinov čim prej poda v Beligrad. Vlak padel v jarek. SPOKANE (Washington). 15. Na železnici Northern-Pacific se je nek vlak prevrnil v jarek, ker se je zlomilo kolo. Dosedaj so izvlekli izpod vlaka tri mrtve. Sodi se, da je več mrtvih. Pruska gospodska zbornica. BEROLIN 15. Na dnevnem redu je poročilo in sklepanje o poslovnem postopanju predloge o volilni pravici. Roparski napad na brzojavni urad v Vidmu. — Uradnik umorjen. VIDEM 15. V minoli noči ob 2. uri, ko je imel v brzojavnem uradu ponočno službo 22-letni Josip Piemonte, sta neopažena vdrla v urad kovača, 20-letni Jakob Banes in 19-Ietni Marijan Tuber. Tu sta najprej zamašila usta brzojavnemu slugi ter sta nato v svrho ropa umorila omenjenega brzojavnega uradnika. Neki pasanti, ki so slišali klice na pomoč, so obvestili policijske agente, ki so prihiteli, a našli vrata urada zaprta. Čim sta roparja skušala pobegniti, so ju aretirali. Uradnik je bil štirikrat z nožem zaboden v levo stran prsi. nimanje in so se na povabilo komiteja tudi ] vsekako ne bilo težko ureči vlado o prv takoj lotile dela, kjer so si pridržale po-' dani priliki, ko bi se bilo možno zanašat polno avtonomijo. j na vse stranke, ki so združene v „Slovansk V nedeljo, dne 10. aprila t. 1., so se enoti". A kake so razmere v „Slov. enoti", torej sešli na Dunaju zastopniki učiteljskih se vidi najjasneje iz tega, da je na glaso-organizacij vseh narodov, da pod predsed-; vanju manjkalo od večine samo 15 poslanstvom docentov dr. Rudolfa Goldscheida in cev, dočim jih je manjkalo na strani opozicije dr. Gustava Scheua poročajo o dosedanjih 23. Na ta način se je razmerje spremenilo za uspehih akcije in se posvetujejo o nadalj-i8 glasov vladi v prilog, nem tičiu. Zborovanja so se udeležili: dr. I Državni zbor. DUNAJ 15. Početkom seje je predsednik pozval posl. dr. Stranskega na red, ker je v svojem včerajšnjem govoru napravil žalečo opazko na račun predsednika. — Ko je bil prečitan dnevni red, je zbornica nadaljevala prvo čitanje predloge o posojilu. Posl. Habermann je kritiko val finančno gospodarstvo države in je naglašal, da unanja politika obvladuje pri nas vse javno življenje. Posl. dr. Chiari je priznal nujnost in potrebo predloge, vendar zavzame nemška narodna zveza svoje stališče nasproti pred-: logi še le potem, ko bo vlada dala v odsek tnzadevna pojasnila. Zbornica je nato končala prvo čitanje predloge o posojilu, ki je je potem odkazala proračunskemu odseku. — Nato je zbornica pričela prvo čitanje službene pragmatike. V nadaljevanju prvega čitanja posojilne predloge je izjavil posl. Bukvaj, da bi češki poslanci brez druzega glasovali za predlogo, ko bi jo bila predložila vlada, do katere imajo zaupanje. Navajal je potem razne pritožbe čeških poslancev proti vladi in izjavil, da ti se najdostojneje praznovalo cesarjevo 80-Ietnico, ko bi prišlo do pomirjenja med avstrijskimi narodi ter posebno med Cehi in Nemci. Kot predpogoj za začetek takega sporazumljenja vidimo v brezpogojni umak-nitvi narodnih predlog ministerskega „ predsednika. (Živahno odobravanje pri Čehih). Potem ko je govorilo še več govornikov proti predlogi, je bil med živahnim ugovaije-njem čeških radikalcev sprejet predlog za zaključenje debate. Generalni govornik za posl. Loser je izjavil, da dovoljenje posojila ne znači nikako zaupanje za vlado, pač pa je posojilo v interesu davkoplačevalcev. (To je tudi specijaliteta ! Delanje dolgov je torej v interesu davkoplačevalcev! Menda zato, ker bodo morali plačevati večje davke za obresti? Op. ur. Ed.) Govornik proti, posl. Vojta je izjavil, da so Slovani proti predlogi radi ger-matizatoričnih tendenc vlade, posebno železniškega ministerstva. Slovani žele močno monarhijo, a morala bi biti na čelu države vlada, do katere imajo vsi narodi zaupanje. Vladni načrt o posojilu se je na to izročilo proračunskemu odseku, nakar se je začelo prvo čitanje vladne predloge o službeni pragmatiki. Na to se je prešlo k čitanju interpelacij. — Prihodnja seja v torek. Reforma ljudske šole. Zborovanje delegatov komiteja za reformo ljudskega šolstva. Dunaj, 10. aprila 1910. Pred dvema letoma se je na Dunaju osnoval iz zastopnikov Nemške-avstrijske učiteljske zveze, društva „Freie Schule" in Socialno-pedagoškega društva komite za reformo ljudske šole. Ta komite si je postavil nalogo, da izvrši poizvedbe o razmerah avstrijskega ljudskega šolstva, da razkrije v znanstvenem in statistiškem oziru sedanje stanje avstrijskega ljudskega Šolstva in da dobi iz tega temelj za delovanje reformacije ljudskega šolstva v naprednem smislu. Komite za reformo ljudske šole je s pomočjo naprednih nemških učiteljskih organizacij izvršil pozvedbe najprej v nemških avstrijskih pokrajinah. Komite ima že 3000 izpolnjenih vprašalnih pol, katerih statistiška obdelava se bliža koncu in kaže izredno zanimiv materijal. Komite pa je v spoznanju, da bi pozvedbe o razmerah ljudskega šolstva le v nemških delih Avstrije z ozirom na skupni smoter ostale samo nepopolno delo, stopil v dogovor z drugimi avstrijskimi narodnostmi. Tu so prišle v prvi vrsti r poštev nenemške učiteljske organizacije, ki so za to novo gibanje pokazale veliko za- Goldsheid in dr. Scheu (komite za reformo ljudske šole), Denk in Lang (Nemška-av-strijska učiteljska zveza), Enslein in Speiser (Freie Schule), dr. Goldmann, Schmiedl, prof. dr. Jerusalem, prof. Kopetzky in prof. Hartwig (Socialno-pedagoško društvo, zadnji tudi kot zastopnik Društva za šolsko reformo) in tajnik komiteja, jur. Klammer. Kot delegat zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji je prišel tajnik Matija Hajny^ (Jankovice na Moravskem), kot delegat Češke učiteljske Zveze Fr. Moravec (Praga) in Jos. Smrtka (Praga), kot delegat Moravske učiteljske zveze Al. Valenta (Svabenice), kot delegat Poljske učiteljske zveze Stanislav Palka (Bohnija) in Henrik Kanarek (Krakov), kot delegat maloruske učiteljske zveze Aleksa Haidukiewicz (Levov), kot delegat Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev E. Gangl (Idrija), kot delegat Dalmatinske učiteljske zveze Mirko Kirinčić (Korčula), kot Dnevne novice. Bivši predsednik Zjedinjenih držav Roosevelt v Nabrežini. Z italijanskim vlakom se je pripeljal predvčerajšnjim ob 6 uri zvečer v Nabrežino bivši predsednik Zjedinj-držav, Teodor Roosevelt. Vsprejela sta ga amerikanski vice-konzul v Trstu, g. De Martini in g. vit. Mahorčič v imenu južne železnice. Roosevelt je v kolodvorski restavraciji povečerjal in se na to odpeljal z brzovla-kom na Dunaj, od koder se poda v Budimpešto. Policija ni izdala nikakih odredeb v njegovo varstvo. Volitev novega dunajskega župana se bo vršila v petek 22. t. m. ob 10. uri predpoludne. Iz Srbije. Znani prijatelj slov. učiteljstva, učitelj in urednik pedagodiškega lista „Prosvjeta" v Kragujevcu, Jovan P. Jovano-vič, je bil v nedeljo 10. J. m. izvoljen delegat „Narodne Prosvjete" v Istri Anton županom mesta Kragujevac. Čestitamo ! Opašić (Pazin) in kot delegat italijanske učiteljske zveze Anton Bettioli (Trst). Dr. Gustav Scheu je poročal o dose- Avstrijska vojaška patrulja prekoračila italijansko mejo. Iz Vidma poročajo: Finančni stražniki so ustavili blizu postaje danjem delu komiteja. Ko so vsi delegati, j privano na italijanskih tleh avstrijsko vojaško ki so zastopali skupno 48.500 organizovanih ! patruljo, ki je sestajala iz enega častnika, naprednih učiteljev in učiteljic, poročali o dveh podčastnikov in treh vojakov. Odvedli stanju dela v svojih organizacijah, je dr. | so jih v finančno kasarno v Privano in Karel Englisch (Čeh) temeljito govoril o • brzojavno obvestili o tem poveljnika v Pal-statistiškem delu prevzete naloge. Dr. Gold-1 manovi. Takoj na to je dospela v Privano scheid je razvil v velikih potezah sliko o četvorica italijanskih častnikov in zaslišala započetem gibanju in je stavil predloge za,patruij0. Poročnik Kleiber je izjavil, da je nadaljno delovanje celotne reformacije. | prišel z ostalim moštvom z vlakom iz Se-Zborovanje je pokazalo popolno so-'žane v Tržič, a od tu so se peš podali do glasje zastopnikov zbranih organizacij. De- i italijanske meje, katero so pomotoma pre-legati posamičnih narodnosti, v katerih stopili. Preiskali so jim vse papirje, načrte področjih niso pozvedbe še završene, pač jn fotografije. Na to sta dva častnika spre-pa so že v teku, so se izjavili, da pospe- miia patruljo nazaj črez mejo. Njeno moštvo šijo svoje delo. Potem, ko bo ves material Spada k tukajšnemu 97. pešpolku, posadke zbran in obdelan, se prirede za vsako na-i v Sežani. rodnost po komitejih, ki pa ne bodo se-i Za žensko volilno pravico so prire-stavljeni samo iz učiteljev, temveč iz za-! dili dunajski socijalisti več shodov. Podpred-stopnikov vseh slojev in stanov, javni shodi sednik posl. zbornice Pernerstorfer je izjavil, -rn littrjelsrtčnlclrn mfnrmn Tii cp o iKnphih j_ :« ^ ioVi fni rt za ljudskošolsko reformo. Tu se o uspehih dela pouči najširša javnost, ki se izreče v obliki predlogov, referatov in nasveiov za da je vlada zelo malo naklonjena tej zahtevi. Zopet antentat na Brianda. V St. Etiennu je policija aretovala nekega človeka, reformo ljudskega šolstva. Vsa ta akcija j ki se izdJ -a za tesarskega delavca z imenom dobi naposled svoj višek vjavnem držav- \ DuplaniL JHotel je po vsej sili k minister-nem shodu za ljudskosolsko reformo na iske^u predsedniku. Preiskali so ga in našli Dunaju, kjer se pregledajo uspehi vseh; -em oster nož in dva nabita revolverja, posamičnih shodov in dobe pozitivno obliko ^di se da je umobolen. v modernem Šolskem programu, slonečem na statistiških podatkih. Da se ta šolski Drago predavanje. Kneginja Metternich program uresniči, to bo skrb nadaljne agi-iie naP°yedaIau Podavanje: .Spomini iz mo-tacije in propagande. Delegati so izjavili, da jega življenja" v korist poliklinike. Razpo-ostanejo stalni referenti svojih organizacij in da se kot njih zastopniki udeleže vseh bodočih zborovanj. Zborovanje je bilo zaključeno v navdušenem razpoloženju in v zavesti, da se je začelo veliko in znamenito kulturno delo. * * * Po zborovanju komiteja 7.a reformo ljudskega šolstva so se posvetovali vsi zastopniki posamičnih učiteljskih organizacij o skupni akciji, ki jo započne vse napredno avstrijsko učiteljstvo v dosego moderne službene pragmatike za vse ljudskošolsko učiteljstvo v Avstriji. Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji bo o tem velevažnem vprašanju razpravljala letos na svojem shodu v Krakovem. Referat je prevzel poljski tovariš Stanislav Palka. _ Po prvi bitki v državnem zboruj Iz debate o dnevnem redu je torej baron Bienerth izšel kot zmagovalec. Oficijozi bodo seveda kričali v svet, da je to zgodovinski dan in proslavljali bodo sijajno zmago vlade, ker je predlog socijalnih de-mokratov, da se ima vladno predlogo o 182 milijonskem posojilu postaviti na drugo mesto, ostal za 40 glasov v manjšini. Treba res priznati, da se je šlo pri tem glasovanju za meijenje moči večine in manjšine. Da bi bili vsi poslanci navzoči v zbornici, }bi bila dobila vladna večina 274, a opozicija 242 glasov. Vlada bi imela torej v tem slučaju 32 glasov večine. Ko bi bilo možno pridobiti za opozicijo 5 Malorusov iz Bukovine, ki glasujejo sedaj z vlado, ker se jej je posrečilo potolažiti znanega brezznačajnega barona Wasilko, bi znašala vladna večina samo še 22 glasov. A ker je v poljskem Kolu4* itak vedno nekej fronderjev, bi torej; slanih je 120 vstopnic po 100 kron. Dva dreagnoughta misli zgraditi naša vojna uprava. Delo prevzame tržaški tehnični zavod. Militaristično žrelo nima menda nobenega dna. Ljudstvo pa plačuj! Za drugi milijon češke šolske matice je doslej nabrano 58.969 K. „Narodni politika", najbolj razširjeni češki dnevnik, nekak praški „Piccolo", je imela v letu 1909 508.000 kron čistega dobička, ki se razdeli med delničarje. Pač lepe dividende. Domače vesti. G g. odborniki političnega društva „Edinost" so vabljeni na odborovo sejo, ki bo v ponedeljek, 18, t. m., ob 3. uri po-ludne, v „Slovanski Čitalnici." Predsednik. Na temni točki. V isti številki, v kateri je prinesel „Slovenec" tisto duševno mizerijo pod naslovom „Naša temna točka — Trst", je prinesel še tri druge strupene notice, ki jim je preskrbel snov nam predobro znani — značaj! V prvi notici stresa mož svojo jezo nad tukajšnjim trgovcem g. Josipom Grego-ričem in da je maščevanje tem izdatneje, zasramuje na lažnjiv in infamen način njegovo — soprogo. Na to infamijo odgovarja gospod Gre-gorič sam z nastopnim doposlanim nam pismom: „Slovenec" od 9. t. m. me hoče izpostaviti javnemu zasmehu s tem, da trdi, da sem bil poprej hlapec in da sem le po golem naključju postal trgovec. Jaz pa pravim, da bi ne bila za-me nobena sramota, ko bi bil kedaj hlapec, kar pa jaz slučajno nisem bil nikdar. Nisem nikdar nikomur hlapčeval in tudi ne spreminjal barv, kakor je to storil „Slovencevm informator, ki je bil najprvo „leccapiatin", potem Stran IT. »EDINOST« št. 105. V Trstu, dne 16. aprila, 1910. slovenski narodnjak in 1 i b e r a 1 e c, ki je še nedolgo temu na javnem trgu zagrešil blasfemijo zatrdivši, da se v cerkve naj ne bi vabilo ljudi, ampak spravljalo konje. Iz narodnjaka se je prelevil v internacijonalca, dokler ni končno našel zavetišča v družbi tržaških „Slovenčevih" zaupnikov in postal prepričan ... katoličan ...!! Glede infamije, ki jo je zagrešil „Slovenec" na račun moje žene, z lažjo, da se ni hotela udeležiti sprevoda k Sv. Ivanu pod slovensko zastavo, ki jo je razvilo „Tržaško podporno in bralno društvo'*, odgovarjam, da je ravno moja soproga pripenjala gostom šopke, kar je storila dobrovoljno, ne da bi bila zavzemala pri društvu kako častno mesto. Nekoliko ozlovoljena pa je bila res. Moja soproga je namreč pobožna žena in jo je jezilo, ker zastava ni bila cerkveno blagoslovljena. Ko je pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane prišlo v Trst povodom slavnosti „Ilirije'-, je bila zopet moja soproga, ki je s cvetlicami obsipala pevsko društvo „Slavec", ko je prikorakalo korporativno po ulici Barriera. Jaz in moja soproga sva bila v~ ino dobra narodnjaka, ostala sva to, kar sva bila in nisva se nikdar skrivala za plo. >m, dočim je „Slovenčev', informator menjal svoje prepričanje po potrebi, kakr * menjajo drugi ljudje svojo — srajco! Ec i faktor, ki mu je ta „Slovenčev" inform r ostal vedno zvest, je bil njegov — treouh!" Ic1! ' r*i' cf ("""if iv < i i.f; . i . i • t Ji , — .. . - - - ' .i- za enako lažnjiv napad na d.ra Brnčiča, ki pa je že sam odgovoril, kako treba. V zvezi z napadom na d.ra Brnčiča je napal tudi upravo našega lista, češ, da inserentom izdaja potrdila v laščini. Na tozadevno zahtevo smo dobili od uprave nastopno pojasnilo: „Oni, ki stopajo v dotiko s tem uradom kakor Slovenci, posluje se principijelno le v slovenskem jeziku. Našemu listu pa prinašajo inserate tudi agenti, ki služijo drugim listom. Formulare za pogodbe (stabilite) imajo pa — ker v našem listu inserirajo tudi Neslovenci — v slovenskem in italijanskem jeziku ter imajo strog nalog, da se v tem pogledu ravnajo po zahtevi trgovca. Informator „Slovenčev" pa je — ko je svojedobno naročil inserat pri našem listu — podpisal italijansko pogodbo. Tudi če mu je laški agent predložil to pogodbo, bi bil moral tako radikalen „Slovenec", kakor-šnjega se sedaj — kaže, odkloniti to in zahtevati slovenski formular! Pozneje je prišel z upravo v konflikt radi plačila inse-rata in od tedaj kuha svojo jezo, ki jej je dal sedaj duška v „Slovencu". Na višek infamije so se pa povspeli „Slovenčevi" informatorji se svojim zasme-hovalnim napadom na d.ra Mandiča, ko so vedeli, da se napadanec ne more braniti. Dr. Mandič prestaja sedaj hudo bolezen in se je več dni boril s smrtjo. To je bilo javno naznanjeno v listih in to ve ves Trst. In le „Slovenčevi" informatorji da ne bi vedeli tega — oni, ki štejejo vsakega slovenskega pijanca in ki prisluškujejo celo, kako govori kaka — kavarniška kasirka !! Ta napad dokazuje, kako brez vsacega človeškega čuta so ti „Slovenčevi" informatorji. Kjer so civilizirani ljudje s človeški čutečo dušo v prsih, ponehuje v takih slučajih vsako strankarsko sovražtvo in mesta je le za čut človekoljubja in sožalja. Ne tako pri „Slovenčevih" informatorjih. Ne meneči se za trpljenje s smrtjo borečega se č oveka in za neizmerno žalost jeane cele družine — so ravno tak trenotek porabili za napad na bolnika. Je-li to človeški? Je-li to krščanski ? Napad na Mandiča je preznačilen za duševno razpoloženje teh ljudij. In taki podivjanci varajo tržaške razmere ne pozna-jočo slovensko javnost, kakor da bi bili oni poklicani za rešitev tržaške temne točke, dočim so v resnici temna točka na tržaški točki le — oni sami!! Tretji občni zbor škedenjske podružnice družbe sv. C. in M. se je vršil dne 4. aprila v sobani otroškega vrtca. Zborovanje je otvoril ob 4. uri in četrt predsednik podružnice g. A. Sancin. Pozdravil je občinstvo s krasnim nagovorom, ki je imel v vsakem svojem izrazu toplo priporočitev, prisrčno navdušenje ali dobrohoten opomin in nasvet, da bi siušalce kolikor možno podkrepil v doseda-njej udanosti do domače podružnice. Dotaknil se je obžalovaje tudi sramotilnega članka, ki je nedavno razvnemal našo slovensko krajino. Svoj govor je zaključil s spominom na blagega rajnika Karola Kotnika, katerega ime mora na veke izražati vsak rodoljub z največjim občudovanjem. Tajnica gospica M. Gregoričeva je v svojem lepem govoru poročala o splošnem delovanju odbora v minolem letu in pokazala, kolike važnosti so družbine podružnice, ki potom otroških vrtcev ohranjajo naše otroke, da se ne potapljajo v morju tujin-stva. Z vročo prošnjo se je obrnila na to do udov, ki naj bi tudi nadalje podpirali našo podružnico z vso vestnostjo, zraven pa tudi pokazala na one še neprobujene Slovence, ki se ob vsaki priliki, ko je treba narodu kaj žrtvovati, le izgovarjajo. Letnih udov šteje podružnica 182, usta-novnikov 31, vseh členov torej 213. V primeri s škedenskimi razmerami je to število še premalo, ako se pomisli, da ima vrtec 180 olrok, brez onih seveda, ki so vpisani v Schulvereinu in Legi, katerih okroglo število je 70, kar priča, da je tudi med nami še ljudi, ki sami odtujujejo svoje otroke svojemu narodu. Tajnica se je ponovno obrnila do zbo-rovalcev, da bi pripomogli vsak po svoji moči k nadaljnemu razvoju podružnice, ker centralna družba bi ne mogla sama prenašati velikih troškov, ki jih bo že v prihodnjem letu zahtevalo razširjenje vrtca. Spomnila se je tudi naših mecenov V. Poljaka in Kotnika, ki sta še v smrtni uri gojila željo: Posnemajte naju ! Na to je namestnica blagajnika, g. I. Sancinova poročala o prometu podružnice v minolem letu. Prejemki so iznašali K 2338-89, izdatki K 2078 68 promet je potemtakem iznašal K 441757. Ob točki: „Razni predlogi" je bil vsprejet predlog g. M. Pahoija, da naj vsak ud daruje za obrambeni sklad po 1 K, da tudi naša podružnica pristopi z 200 K k skladu. Na predlog g. I. Godine (Kudrič), naj bi centralna družba podpirala naš otroški vrtec tudi s tem, da bi vsaj siromašne otroke preskrbela z oblačilom ali obuvalom, l*e učiteljica-vrtnarica pojašnjevala, da vsled razmer in želja nekaterih roditeljev ni ravno obleka, marveč opoludanski obed, radi katerega ostajajo gojenci ves dan v zavodu, ki nekatere stariše omamlja, da vpisujejo svoje otroke v raznarodovalnice. Predlagala je vsled tega, naj bi se poskusilo izprositi od požrtvovalne družbe še to podporo, da bi otroci prejemali hrano vsaj za dobo treh zimskih mesecev. Ob volitvi novega odbora se je izvršila mala izprememba, tako, da tvorijo odbor sledeče osebe : deželni posl. g. A. Sancin, predsednik; Dragica Gregorič njegova namestnica; Marica Gregorič, tajnica; Anton Lavrenčič njen namestnik; Ivanka Sancin, blagajničarka; Anton Flego njen namestnik; Miloš Pahor, odbornik in gg. I. Godina (Kudrič) in A. St. Sancin pregledovalci računov. Ko so bili izvoljeni še zastopniki za veliko skupščino družbe sv. C. in M. — in sicer gg. M. Gregorič, A. Sancin, A. Flego in I. Godina (Kudrič) — je predsednik s toplo zahvalo zaključil zborovanje. Akcija za zvišanje stanarine v Trstu. Glasilo češkega železniškega uradni-štva prinaša v svoji zadnji številki ta - le članek: Zadnjič smo potožili, kako draga, slaba in nezdrava so stanovanja v Trstu — danes pa moramo povedati, kaj smo vse ukrenili v.jričo te trde stanovanjske mizerije. Po prvi vrsti hočemo navesti sama dejstva. Naše društvo je takoj odposlalo ;inisterstvu odločen in razločen memoran-;um, obenem pa je predrezalo pri drugih ielezniških organizacijah v Trstu, da naj podobno napravijo. Našemu pozivu se je odzvala „Zveza jugoslovanskih železničarjev" in pa krajevna skupna E.-B.-V. „Zvezi" smo bili še posebej naročili, da naj pridobi za skupno akcijo „Železniško organizacijo" v tržaški socijalno-demokratični stranki. Dobro. Krajevna skupina E.-B.-V. je res odposlala enak memorandun na Dunaj ko mi, odzvala se je našemu vabilu, da bi mi in ona napravili še eno, statistično podprto spomenico in jo izročili našemu ravnateljstvu, ki naj jo službenim potom odpošlje na Dunaj. Ta memorandum in potrebno statistiko smo izdelali mi, in naš predsednik je volil k ravnateljstvu deputacijo obstoječo iz naših in zastopnikov krajevne skupine E.-B.-V. Tudi „Zveza" je odposlala memorandum, enega sama, a enega pa še skupno z nami. Tako smo takorekoč ministerstvo kar bombardirali s spomenicami. Zdaj pa se je zgodilo nekaj naravnost neverjetnega. To-le: Na prijazno, pošteno vabilo „Zveze" je odgovorila „Železničarska organizacija" v socijalno-demokratični stranki, da se ne pridružuje skupni akciji da ne priznava nobene železničarske organizacije: samo ona je poklicana, da zastopa in brani interese železničarjev! Tega kar verjeti nismo mogli, da bi bila „Železničarska organizacija" v socijalno-demokratični stranki tako neprevidna in tako malo — socijalna! Pokazati smo si dali dotično pismo. In prepričali smo se, da lahkomiselnost in brezvestnost še nista izumrli. Pa dobro. „Žeiezničarska organizacija" v socijalno-demokratični stranki noče skupnosti v skupnih vprašanjih. Dokazala je, da je strankarska, politična, nestanovska, štraj-kolomska ali krumirska organizacija!! S tem bomo v bodoče računali, to si hočemo zapomniti. Bomo že videli! Za danes konstatiramo samo še to, da je ta strankarska organizacija v Trstu zdaj — osamljena in brez pomena. Z njo ne računa nihče več, niti lastni sicer strastni že-leznikarski socijalni demokratje ne marajo več in jo zapuščajo. R. i. p. Kakor si sama želi! Naše društvo je, da še enkrat podčrta-vamo, storilo vse, kar je bilo le mogoče storiti. Dobra volja, poštenost, odkritosrčnost — to nas je vodilo. Naša vest je čista. Prepričani smo, da naša akcija ne bo brez vspeha! Kaj pa to? Družba sv. Cirila in "Metoda je razpečala lani od 1. januarja do 31. marcija 210.800 narodnih kolekov, letos pa v isti dobi samo 114.000, torej 96.800 manj. Kaj pa to ? ! "Radi železniške nesreče pri Miljah so v predvčerajšnji seji zbornice poslancev posl. Mandič in tovariši uložili interpelacijo na ministra železnic. Za orkestralni koncert, ki se bo vršil drevi v gledališčni dvorani „Narod, doma", so navadni sedeži že vsi razprodani. Na razpolago pa je še nekaj novih improviziranih sedežev. Kdor želi torej še dobiti sedež, naj se požuri še tekom dne, ker zvečer pri-blagajni ga težko več dobi. Na razpolago je tudi še par lož. Slov. lovsko društvo v Ljubljani bo imelo dne 24. aprila ob 3. uri popoludne v hotelu „Ilirija" svoj III. redni občni zbor. Po § 20. dr. pravil je za sklepčnost občnega zbora potrebno, da je jedna tretjina členov navzočih ali vsaj veljavno zastopanih. Pooblastila so dopustna, vendar sme vsak člen na občnem zboru zastopati samo 5 odsotnih členov, in se mora izkazati z društveno izkaznico zastopanih členov. (Kdor nima izkaznice, naj da pooblaščencu položnico o plačani členarini.) V slučaju, da na 3. uro popoludne sklicani občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil uro pozneje, torej ob 4. popoludne, v istih prostorih drugi občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število udeležencev. Ker je v zadnjem času pristopilo k društvu mnogo členov s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, bi bilo želeti, da bi bili slovenski lovci teh dežela tudi v odboru zastopani. Zato prav prisrčno vabimo vse slovenske lovce, izlasti pa one s Koroškega, Primorskega in Štajerskega, da se občnega zbora zanesljivo udeleže in sicer v častnem številu. Saj je občni zbor edina prilika vsega leta, kjer si moremo lovci obrazložiti svoje težnje in želje. Pričakujemo pa tudi ostalih slovenskih lovcev, v prvi vrsti od Kranjcev kakor najbližjih, da ta dan pokažejo svojo zavednost. Komur je res lov pri srcu, kdor želi, da se slovensko lovstvo ojači in konso-liduje, ta ne ostane — doma. Odbor. Praznovanje prvega majnika. Odbor „Nar. del. organizacije" naznanja vsem tovarišem mesta in okolice kakor tudi ostalemu si. slovenskemu občinstvu, da bo praznovala N. D. O. prvi majnik na slov. občinstvu dobro znanem travniku na O p č i n a h. Program in druge natanjčnosti se bo svoje-časno objavilo. Za danes naznanjamo, da so vozni listki po znižani ceni 1 K tje in nazaj za vožnjo z električnim tramvajem na prodaje v „N. D. O.", „Del. podp. društvu" in v „Trž. podpornem in bralnem društvu". Jutri v nedeljo 17. t. m. vprizori Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu v prostorih „Konsumnega društva", koncert s sodelovanjem vojaške godbe c. k. pešpolka št. 97. Vspored obstoji iz najmodernejših slovanskih skladeb. Osobito se opozarja p. n. občinstvo na dr. G. Krekov „Tam na vrtni gredi", čveterospev ; A. Lajovčevo „Napit-nico", mešan zbor, ki jo je pela Glasbena Matica iz Ljubljane I. 1905 v Trstu, in veliki mešani zbor E. Adamiča: „Deklica in ptič", poklonil skladatelj pevskemu društvu „Zarja". Kakor drugi del bo operna parodija v enem dejanju: „Parlament v deveti deželi", delo znanega domačina gosp. V. Mirka. Ker je vspored skrbno izbran, da bo mogel zadovoljiti tudi razvajena pevska ušesa, upati je mnogoštevilne udeležbe od strani petja in zabave željnega občinstva, ki naj se svojo udeležbo vspodbudi „Zarjo" k vspešnemu nadaljevanju v smeri, ki si jo je začrtalo pod vodstvom gosp. E. Adamiča. Začetek ob 6. uri. Vstopnina 60 stot., sedeži 40 st. — Po koncertu bo ples do polunoči. _ Tržaška mala kronika* Radi javnega nasilja. Ivan Mikulić, star 30 let, iz Materije, brez službe in že izgnan iz Trsta, kjer je bil že 43-krat kaznovan, je bil predsinočnjem aretiran v ulici Capitelli, kjer je razsajal in potem traktiral redarje s klofutami in brcami. Tatvina, prestopek, proti izgonu, javno nasilje in vagabundaža itd. Včeraj-šno notico pod tem naslovom nam je popraviti v toliko, da je Vladimira Griščanin-a zasledoval in vlovil Josip Škrinjar, stanujoč v Škoklji sv. Petra (pod cesto) 77 stražar pri družbi za zapiranje vrat. Ta je ujel tatu, ki je imel pri sebi okolu 7 kg kave, ter ga izročil finančni straži. Kupčevanje z živim mesom. Včeraj zjutraj sta bila aretirana krošnjar Matej Chia-berezza, star 36 let iz Zadra, stanujoč v ul. Beccherie št. 42, in Avgust Zare, star 25 let iz Trsta, mornar, stanujoč v ul. Cologna št. 2. Osumljena sta, da sta v svrho prostitucije spravila v Dalmacijo šest deklet. Prvi je trdil, da je onim deklicam, ki jih pozna le po krstnem imenu, preskrbel v Splitu službo natakarice. Koledar in vreme. — Danes: Turibij šk. — Jutri: 3. nedelja po Veliki noči. (Varstvo sv. Jožefa.) Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 16° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo [s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. Književnost in umetnost K orkestralnem koncertu dne 16* aprila 1910. A.) Beethoven in njegov vijolin-ski koncert op. št. 61. — Simfonična pesem „Vltavau je druga simfonična pesem v ciklusu „Ma vlast" (moja domovina) ter je najboljša, najlepša in najznamenitejša simfonična pesem mojstra Smetane. Ta simfonična pesem slika nam izvir reke Vltave, kako se širi in raste in kako konečno teče kakor mogočen veletok mimo zlate Prage in kraljevskega Višehrada, nadaljujoč svojo pot. — Prvi vir Vltave prinašajo flavte, na-značujoč valoviti nje tok, a k temu igrajo gosli odsekane akorda v pp. Po nekoliko taktih začenjajo klarineti z godbeno melodijo, naznačujoč valovitost (drugi vir Vltave). Ti glasovi se združijo v eno celoto, nakar prevzema isti tema kvartet na lok, in prve gosli potem pa lesna harmonija prinaša glasbeno melodijo. Po nekoliko prehodih zadone fanfare rogov, ki naznačujejo lov v gozdu. Na to sledi polka, pri kateri se srce smeji veselja, naznačujoč kmečko svatbo. — Ravno Smetana je oni, ki je nivo polke povzdignil na dosedaj nepričakovano višino, ravno tako, kakor je pred njim to storil Chopin glede mazurke in poloneze. Po tej » svatbi nam Smetana slika raj rusalk. Flavte in I klarineti imajo pri tem karakt. figure, k čemur igra kvartet na lok harmonijo. Pozneje se k temu pridružujejo pihala s posebnim ritmom, na to pa flavte in klarineti, ki zopet prehajajo na glavni tema. — Vltava teče sedaj že mogočno, ter se bliža „Svatojankym prou-j doum". Tam namreč se peni Vltava skozi j silne pečine se strašnim bobnenjem. To nam I slika Smetana v pesni v ff, pri čemur neko-i liko skupin orkestra zveni kakor da bi s | sabo vkup trčile. Tu se razvije velik ff, na-i kar zazvenja mogočno d f zopet prvi glavni I tema kot znak mogočno naraslega veletoka, ki se bliža Višehradu. Sedaj pa zazvenijo kraljevski motivi ponosnega Višehrada (vsa harmonija pihalov) v zaklučnem ff, nakar se počasi vse umiri kot znak, da Vltava v mogočnem veletoku mirno nadaljuje svojo pot proti Severnemu morju. Skladba končuje z 2 akordi.-- Opera „Dalibor", jedna najlepših oper Smetanovih, nam opeva žalostno usodo viteza Daliborja. Dalibor se je hotel maščevati za smrt svojega prijatelja Zdenka ter je opuštošil grad. Za to je bil pognan od kralja Vladisiava pred sodišče, kjer nastopa proti njemu Milada kakor tožiteljica. Dalibor se tako viteško brani, da vsplamti Milada v globoki ljubezni do njega, a on je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ta kruta razsodba pa tako upliva na Milado, da se preobleče v mladeniča ter doseže od jetničarja, da sme iti k jetniku. Navzlic vsem možnim poskusom za osvoboditev Daliborja, ostajajo vsi napori Milade zaman: Dalibor ostaja t ječi.-- Prekrasna arija Milade v operi „Dalibor", ki jo bo pela g.a Nordgartova, slika nam neizmerno radost Milade na tem, da sme konečno ugledati viteza Daliborja in da ji bode možno ga brzo osvoboditi. — D.) Polonaise od Laub-a. Ferdinand Laub, rojen 1. 1832 v Pragi, umrl 1. 1875 v Gries-u pri Bolcanu na Tirolskem, je bil najslavnejši češki vijolinist ter je sprejel od svojega očeta, tudi izbor-nega vijololinista, najlepši navod za svojo bodočo slavno karijero. Koncertiral je po vsem svetu, bil je koncertni mojster v Wei-maru in pozneje v Berolinu in konečno je odšel v Moskvo, kjer je bil profesor na konservatoriju. — Laub je bil virtuoz, toda tudi skladatelj. Elegični značaj v njegovih skladbah je znak njegovega mehkega slovanskega značaja. Komponiral je samo nekoliko skladb, med temi tudi toli priljubljeno polonezo. Ta poloneza kaže nam vso vrednost celokupne vijolinske tehnike v najlepši svetlobi ter je pristopna po svoji melodioznosti posluhu vsakega laika. E.) Davorin Jenko in Vatroslav Lisinski. Slovanski publiki je znan skladatelj Lisinski, sosebno pa Davorin Jenko, kateri poslednji nam je ustvaril himno „Naprej zastava slave". Jenko je posvetil vse svoje moči bratskemu narodu srbskemu. Rojen je bil 10. 4. 1835 v Dvorjah na Gorenjskem, ter je od I. 1871 služboval kakor kapelnik v gledališču v Belemgradu. Največje Jenkovo delo je opereta „Vračar ali baba hrka". Lisinski je rodom Hrvat. Rodil se je 8. 7. 1819 v Zagrebu ter je umrl istotam dne 18. 5. 1854. Svoje študije si je izpopolnil ▼ umetnosti ljubeči Pragi. Lisinski je napisal opero „Ljubav i zloba" ter pozneje tudi opero „Porin", kjer občudujemo njegovo izredno originalnost ter zanimive ritmiške kombinacije. — Kakor Lisinski tako je tudi Jenko uglasbil mnogo moških zborov, samospevov itd.*— Ga Nordgartova zapoje od teh 2 skladateljev dve najlepših njihov* pesmic. F). Edvard Grieg in njegov Peer Gynt. Edvard Grieg, najslavnejši Norski skladatelj, je bil rojen 1. 1843 v Bergenu. —-Največji upliv "je imela nanj v začetku romantična okolica Mendelssohna, Schuman-na in Chopina. Toda kmalu se je zgodil pri Griegu odločujoč obrat. Genijalni Norski skladatelj Nordraak ga je uvedel v bogatstvo norske narodne pesmi in on se je, navdušujoč se na krasnih melodijah narodnih pe- V Trstu dne 16. aprila 1910 * EDINOST« št. 105 smij, podal na novo pot, ki jo sedaj ubira Dva sladko-melodijozna valčka, spominja- po njem norska šola. Grieg je izrazita umet- joča malo preveč na „Veselo vdovo" in par niška individualiteta. "kupletov — in klavirski izvleček je gotov. Velik pesnik in očarujoč slikar razpo- Tudi dejanje je revno in brez posebnega loženj (Stimmungen). Po prepričanju je z humorja. Kar se tiče izvajanja treba po- vso dušo postal pristaš narodne smeri v hvaliti g.o Therenovo in g. Guttmanna, sicer glasbi ter je obogatel norsko in v obče se, zlasti glede petja, daje marsikaj opore- svetovno literaturo v prvi vrsti po instru- kati. — Danes se opereta ponovi, mentalnih skladbah. Glasbeni karakteristikon • „ — njegove melodike, harmonike in ritmike je Di"USlV6n6 VOS i.I« narodni značaj. Ta daje njegovim napevom Podružnica „Glasbene Matice". Pouk svežost ter poseben čar, (karakterističen v giaSbeni teoriji se danes popoludne ne bo prehod s septime na quinto), harmoniji no- vršiI Redni pouk bo v sredo p0p0ludne. vost in smelost. Forma Griegova je plemenita in jasna. j 1.) Peer Gynt je igrokaz od Ibsen-a, ki S' pfi* Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Ker se popravlja telovadnica odpade danes v soboto popoludne telovadba moškega in ženskega naraščaja in se vrši || prihodnja telovadba za naraščaj prihodnjo sredo v veliki dvorani. — Telovadba za člane in članice nam opisuje odisejado junaka, ki je zapustil svojo domovino in nevesto ter se podal v tujino. Istotako imenovana suita Griegova se razdelja na štiri dele 1. jutranjo razpoloženje : lesna harmonija pričenja s thematom pasto- j - vrši prihodnji ponedeljek v ve.iki dvorani. stopa konečno v f (vshajajoče solnce), potem INa zaar • - pa zopet odzvenijo zvoki v pp. iy j . nrnoniMriia 2.) Azova smrt: tu prihaja v prvi vrsti "Ud«. UOI. Urgdniždi/IJdi v poštev kvartet na lok in sicer zopet jedna- Odbor skupine N. D. O. — „Lloyd" komerni štiritaktni thema, ki vedno močnejše ima danes zvečer ob 8. uri sejo, da se doni do ff; potem pa postaja tišje in tišje, konstituira. Seja se vrši v društvenih pro- dokler popolnoma ne utihne. Ta thema ima štorih pri sv. Jakobu. Vsi odborniki, na- melanholičen in žalosten značaj ter nam mestniki in zaupniki naj se zanesljivo ude- predstavlja zadnje trenutke umirajočega ju- leže seje. „ Strokovni tajnik, naka. Javni skod v Skednju sklicuje „Nar. 3.) Anitrin ples: je mazurka, seveda v delavska organizacija za d rev i ob 8. uri klasičnem stilu. Tudi tu se vrstijo jednako- zvečer v prostorih „Gospodarskega društva", merne perijode. Dnevni red: Volitve v okrajno bolniško bla- 4.) Na dvoru gorskega kralja : Začetek gaj no. Vabljeni so vsi, da se vdeležijo tega tvorijo pridušeni kometi. Iz najnižjih nižav shoda, ki je za Slovence v Trstu in okolici (kontrabasi, čeli in fagoti) zazveni v pp. velike važnosti. spreminjajoča se ritmična figura. Sluti se Združena skupina sv. Marka in sv. nekaj groznega. Ta thema se potem po- Andreja". Podpisani naznanja tem potom navija v višji oktavi že nekoliko jasnejše, tovarišem odbornikom in njih namestnikom, dokler se ne pridruži konečno ves orkester, da se vrši danes, v soboto 16. t. m., ki je vedno glasnejši in glasnejši do ff. redna seja ob 7. uri zvečer v prostorih N. Prvi thema se sliši v najvišjih legah sem in D. O. pri sv. Jakobu. (Campo S. Giacomo) tja, potem pa s par kratkimi udarci končuje št. 5, I. nadstr. vse. Skozi vso suito se vleče stopnjeva- Tovariši odborniki! Udeležite se te seje nje od pp do ff, kar demonično učinkuje polnoštevilno točno ob zgoraj navedeni uri, na nas ker imamo marsikaj za nas delavce jako ......G). Oberonska arija \Vebera. koristnega ukreniti. Zato pričakujem polno- ,' .. . ... , .. številne udeležbe. Kari Marija pl. Weber, znamenit nem- R Pregarc> predsednik. ški skladatelj, je bil rojen dne 18. 12. 1786 v Eutinu v Holštajnskem ter je umrl že D A R O V L 5. 6. 1826 v Londonu. Največji vpliv nanj . . kakor skladatelja sta imela Haydn in Meyer- pod ^Vocot ter C Tla Že kakor štimajstleten dečko je zložil namen dosedaj prispeli po 5 K; gg Veko- eno opero. - Najbolj znane so njegove slav Biekar, Malvina Plaper, Kristina Gerdol, opere „Čarostrelec", Euryanlha" in zadnja Matija Lah Rado Lah, Josip.na Lah, Just.na njegova opera romantični .Oberon". Weber Lah, Josip Lah Jernej Mire Franc Mire je ustanovitelj romantične opere z vsemi J?S"P cxoh> Matija Sever, Miha Grmek Franc njenimi prednostmi In napakami. Njegove Kozlevčar, Antonija Sever, Franc Straus, Ivan opere imajo historično važnost, kajti imele so velik vpliv na umetnost poznejše dobe. „ " vrt v se Prav Pre~ Sosebno velikan Wagner je visoko čistal *rcn° ^valJ"Je Antonu B^nč,c z Weberjevo glasbo, ki je nanj imel največji št' 781 za darovani nov kinema- odličnoer mesto"5 kT joV SlijeP-° Godba . ~ domina v „Narodnem domu« Weberjeva se odlikuje po plemenitem za- ff™ Pe prodaja vido črno. opolo in belo. Postrežba na dom. Vino je najboljše vrste. Za obilno udeležbo priporoča Franjo Dvornik. 533 Gostilna Al Bel veder e ul. Beivedere št 37 v.\ toči najboljša .\v bela In črna ulp. in črna flalm. ulnn. Domača kuhinja, gorka in mrzla jedila vedno na CENE ZMERNE " razpolago. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se priporoča Vekos&av Hebek. Pnstilnn 8 kuhinjo vred, imajoč od litra, se ■ UUwlilIIII išče za mesec maj Posredovalci izključeni. Naslov pri npravništvu „Edin 'Stiu. (615 Nd IIrnrio i posestvo, hiša, vinograd, vrt z UrUUdJ dvema vodnjakoma pripravno za vrtnarja. Več se poizve pri g. Ivanu S u b a n pri sv Ivanu, gostilna „Ka višavi-*._608 JaNob Škrinjar črno vino po 80 virarjev liter. Trstenik-Greta štev 546 — teči izvrstno domače 614 Polagatelja j*irketov 8PrfJme v <^io verna Fii me). van Primožič Beka (Ea 616 Nnwf| hišo na Kcrzu v Gorici a pritličjem in "tU nadstropjem, vsako štiri sobe, preda Le-ban Peter, Šempeterska cesta 7. Gorica. (579 Odda meblirana soba dvem gospodom ali pa tudi enemu pri Blovenski družini v ulici Tivarnella 3, v jata 8. 603 Pf}Mf|M f Napoljr-ke testenine, boknjski riž, salsa ■ UfcUr ■ s sicilijanskega paradajza se prodajajo v ulici Farneto 3. 585 Viilrri Ar rata 7 Proda 86 p° izvan" Uliti Ml Udld # rednih cenah velika partija izgotovljenih oblek in hlač za delavce. Lastna krojačnica. 592 Ve ik izbor izdelanega perila, ovratnikov, zapestnic, srajc, nogavic in rokavic! Žepne rute tacat od K r— dalje. Rokavice kože od K 2-30 dalje. Dežniki od K 3-50 — dalje. — Vse to se dobiva v novi prodajalni Enrico Zerquenich Trst, Pasto S. Glov&nnl 2 (Nasproti Novim obokom). Podpisana priporoča svojo dobroznano gostilno „Fri stari breskvi" iS dere štev. 17, kjer teči najboljši KRA&KI TERAN, istrsko črno in vipavsko belo vino. Domača kuhinje. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udana Jcsipisa Fišer, gostikičarka, Ugodna prilika ! V veliki, fini žganjarni na frgn pred Narodnim domom št. 1 (vogal ulice Ghega) je na razpolago. Nov dohod ogromne partije maršale in vermoutha po K 1*60 liter. A&ti Spnmante, Refošk, zagrebiki Pe linkovac in Sokol. - Pc«ebae vrste: Rase po najzrnemejših cenah. Mli ki toći najbol še vino! Kdor gleda svoje zdravje, mora Hi v gostilno J. Leban, ul. Salice, Trst pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 stotink liter. Istrsko po 6-1—56 stotink liter. Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LEBAN. IP" \f Veliki Kinematograf r,Colosseo* s Ul. Rossetti 4, vogal Giotto. Soboto 16. in nedeljo 17. aprila 1910: Veleinteresanten <§)(§) vspored ©@ ■L I. proste prostori st. 30; Otroci ln vojaki prostori st 20; Otrool in vojaki jjaki 20. M »jaki 10. JTU .-Lds /OOOCXXXXXXXXXXS?.XOXXXXXXXXXXXXOKXX^ Ker sem prisiljen v kratkem Jgdjr* se preseliti prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. ■Bi po čudežno nizkih cenah. EBR9SH : ulica Nuova štev. 36 Trgovina posameznih partij Sigmund Vamos EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PRE- PitlČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI! Na obroke! » UelikO iZbern Na obroke ! izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blaga ^======== po jako zmernih cenah JAKOB DUB1NSKY, Trst, Barriera 34, Il/n. Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 podružnica trst, bL Stadion 3. Skladišče in kleti v Ijubljani in Zrstu -mmmm- AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. ■V aajboljši vir pri nakupovanj« blaga. PaVAI* V Unetna gnojila, galica, žveplo- P||lf Ap f Wl%W MM K • krnila, semena, stroji in orodja JL V£V1 • Vina. štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska zajam, pristna SlR~maslo I Žita* moka* olja itd. AGRO-MERKUR preskrbi sploh vsako blago. AORO-MERKUR ku- poje vso pridelke in isdelke. Cene najusodnejše I m^m^m Postrežba točna I ZAHTEVAJTE PRAVILA, CENiKE! PONUJAJTE SVOJE PR.DELKE ! Inoin Ctnlfo mizarski mojster, Trat, ulica JUOifJ OlUlifi Bdvedere štev. 8. i z v rSu je «8&kcI3