Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Še st s topna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popuBt.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za I^Jubljano
v upravništvu:
za celo leto ti gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., požiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden meBec 86 kr.
Štev. 23.
V Ljubljani v četrtek 27. marcija 1884.
Tečaj I.
Po odbiti spravi.
Obravnave med češkimi in nemško-pem-skimi poslanci niso imele zaželjenega vspeha — to je factum, kateri se ne dž tajiti. Krivda ne zadene naših čeških bratov: oni so izne-nadili svet s svojo zmernostjo in njih zastopniki brez razločka kazali so toliko spravljivosti, da od njih strani ni bilo nikakeršne zapreke. Ali nekaterim kolovodjem čeških Nemcev pogajanja niso bila po godu. Ko je lansko leto češki klub deželnega zbora praškega nemške rojake vabil na spravo, bil je odgovor naravnost ta, da se taka pogajanja ne morejo vršiti v praški deželni sobani, temveč da pripadajo državnemu zboru. Letos je vpliven nemško-pemski poslanec dr. Russ v dunajskem parlamentu tako mimogrede v budgetni debati razvijal svoje predloge in nazore o pomirjenji narodnega razpora na češkem. In glej! česar sam morda ni pričakoval, to se je zgodilo; češki klub je sklenil, na podlagi Russovih nasvetov se pogajati s svojimi so-deželani. Sedaj je bila levica v zadregi, v vseh njenih glasilih pričelo se je strastno podpihovanje in hujskanje in konečni izid je bil, da so levičarji stavili smešno izredne pogoje, katerim ne bi mogel pritrditi niti najzmernejši češki rodoljub. Obžalovaje je češki klub ta negativni rezultat vzel na znanje, še enkrat je izjavil, da je vedno pripravljen, na isti podlagi iskati sporazumljenja — as tem bila je za sedaj dognana zanimiva epizoda med Glavkom in Diomedom avstrijskega narodnega razpora.
Ali humor, kateri vlada v človeški po-vestnici, poredni ta šaljivec, tudi pri tej ozbiljni priliki ne more mirovati s svojimi kraguljieami. Na najsevernejšem koncu češkega ozemlja, tam je doma „mladonemškiu radikalizem, tam vihtita zeleno zastavo pro-roško jekleni Oeribauer in grozni Krepek
—	kedo se tu ne spominja kongenijalnih pri-kaznij med Slovenci ? — in s krepkim glasom, vzdvigajočim se iz najglobokejše prsne otline, kličeta svoje udane možake „na sveti boj, na vztrajni prepir**! In ker je ni tako gorostasne bedastoče na svetu, da ne bi našla svojih pri’
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgfenev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje.)
Ko sva bila z Muzo sama, pogleda me z očmi, nekoliko drugačnimi, in reče mi tudi v drugačnem glasu in ne več s smehom: — Ne vem, Peter Petrovič, kako vi sedaj mislite o meni, ali jaz menim, da še pomnite, kaka sem bila .... Po polnem sem zaupala sebi, bila sem živa ... in hudobna; hotela sem živeti le v svojo zadovoljnost. Ali sedaj vam rečem: Ko so me zopet zabrusili strani in sem bila izgubljena in sem le čakala, ali me Bog vzame k sebi, ali bi se sama končala: sreča me zopet, kakor v Vor6neži, Paramon Semenič in — zopet me reši .... Niti ene graje nisem slišala iz njegovih ust, ničesar ni zahteval od mene, ni me spraševal — tega nisem bila vredna: ali on me je ljubil ... in jas sem mu postala žena. To je vse.
vržencev, prihiteli so v istini od vseh stranij nemško-radikalni junaki in iz Dedčina se brzojavi svet pretresujoča vest, da je izvrše valen odbor volilcev in volilnih mož neprevidnemu dr. Russu izražal svojo najvišjo' nemilost. Nesrečnež je uže v „črni knjigi", en korak še — in izobčili ga bodo radikalni Katoni iz svojega jedino zveličevalnega občestva.
Tako oblastno je besedoval vrlina ekse-kutivni odbor dedčinski — in dunajski listi so se podvizali, strmečim svojim čitateljem v tele-grafičnih poročilih razodevati sklepe radikalne modrosti. Ali pa je — vprašamo — z enakimi pustnimi burkami uničena in pokopana tudi ideja narodne sprave, katero so odločno na-glašali češki poslanci, kateri se ni mogel od tegniti celo velikonemški dr. Russ? Nikakor ne! Zgodovinske ideje, ki ugajajo človeškemu razvoju in zakonom vekovite moralnosti, so nesmrtne in vsi napori kratkovidnih politikov njim nasproti so brezvspešni, so — mjiline pene proti jeklenemu oklepu. Tem idejam, ki imajo neizmerno bodočnost, prištevamo tudi spora-zumljenje med raznimi narodi širnega našega cesarstva. Kajti preveč je različnega življa v naši državi, da bi en posamezen narod mogel zaukazati, da bi en sam mogel nakladati vsem drugim plemenom breme svojih poveljev. In ker je narodna zavest prešinila tudi najmanjše narodne oskalke, ker smo tudi mi Slovenci postali prejaki, da bi nas kdo mogel izneveriti naši slovanski krvi in našemu slovanskemu plemenu — mora se prej ali slej dobiti modus vivendi med avstrijskimi narodi. Niso prazne utopije, ako od bodočnosti pričakujemo, da bodejo avstrijski narodi v medsobnem tekmovanji na duševnem in gospodarstvenem polji poskušali in merili one sile, katere se sedaj zgubi-vajo v narodnem razporu, v ljuti borbi „pro nihilo.u In če se to uresniči in če postane tudi slovenski narod v istini jednakopraven ud velike avstrijske državne skupine, v miru živeč s svojimi sosedi, potem bo napočila milejša d6ba tudi nam Slovencem in uresničile se bodo našega pesnika proroške besede:
»Veselih časov srečo bo užival,
Imel bo jasne dneve narod moj.»
Tu umolkne in obrne se za trenotek strani . . . prejšnji pokorni smeh prikaže se zopet na njenih ustnih. „Ali mi je lahko živeti, ne sprašuj* — to se mi je zdelo izraženo sedaj v njenem smehu.
Naš razgovor preide na navadne stvari. Muza mi pripoveduje, da je zapustil Punin mačko, katero je jako ljubil; ali takoj po njegovi smrti ušla je na streho, kjer še vedno sedi in mijavka, kakor bi žalovala po kom . . . . Sosedje so zavoljo tega jako preplašeni in mislijo, da je Puninova duša prešla v mačko.
— Paramon Semenič zdi se mi jako potrt, spregovorim naposled jaz.
— Ali ste to zapazili? vzdihne Muza. — Lahko je potrt! Ni mi treba praviti vam, da je ostal Paramon Semenič zvest svojemu prepričanjn .... Današnje stanje stvari more ga v tem prepričanji le ukrepiti. (Muza se je izražala sedaj po vsem drugače nego prej v Moskvi; njen jezik kazal je neko literarno oliko.) Sicer pa ne vem, ali vam smem zaupati, in kako vi o teh stvareh sodite ....
— Zakaj menite, da mi ni treba zaupati?
To je trdno naše upanje in nič nas ne moti, da se za sedyaj ni še dosegla narodna sprava na Češkem.
O potrebi obrtnijskih meščanskih šol v Ljubljani in v Idriji.
Nemci in Čehi so se v Avstriji povzdignili na najvišjo stopinjo omike. K temu so jim pripomogli razni faktorji. Zel6 je pospeševalo njihovo kulturo razvito šolstvo, za katero so od nekdaj mnogo žrtvovali. Slovenci bodemo še veliko let potrebovali, da dosežemo svoje sosede in brate. Če se pa vztrajno brigamo za svoje šolstvo, če skrbimo za vse potrebne šole, in sicer za šole s slovenskim učnim jezikom, potem bodemo gotovo mnogo prej na trdnih nogah stali glede duševne, kakor tudi gledč materijelne kulture. Navadno naše ljudsko šolstvo se razvija sicer polagoma, pa vendar normalno. Tudi število srednjih učilnic ni ravno premajhno za našo deželo. Ali kar jako občutno pri nas pogrešamo, to so praktične šole, obrtnijske, kmetijske učilnice in šole za naš srednji, t. j. meščanski stan. Da pridemo počasi do take obrtnijske in kmetijske šole, k temu nam bodo pripomogli, vsaj tako upamo, isti domoljubi naši, ki imajo vpliv pri državni in deželni upravi. Razen tega pa zahteva korist našega prebivalstva, da dobite L j u b 1 j a n a in Idrija vsaka svojo obrtnijsko meščansko šolo. Uže 11 let velja zakon za kranjsko deželo, da mora vsak okraj dobiti svojo meščansko šolo. Da se to še do današnjega dne ni zgodilo, da imamo do sedaj v deželi le še jeden sam zavod te vrste, temu je največ zakon kriv, ki je zahteval nekaj, kar ne ugaja potrebam in razmeram v deželi. U meščanskih šol na Kranjskem, za 11 okrajev namreč, nikakor ni treba ustanovljati; pač pa bi izobraženost v praktičnem oziru jako pospeševalo, ko bi se ustanovile v istih mestih, kjer je dosta obrtnikov, meščanske šole z obrtnijskim značajem. Po vseh mestih in trgih na Kranjskem ni nikjer toliko
— Saj ste v državni službi. Ali niste — uradnik?
— No, kaj potem?
— No, potem ste vi vladin pomočnik.
V	svoji duši začudim se . . . mladinskemu mišljenju Muzinemu. — O svojih razmerah k vladi, katera še ne ve, da li živim, nočem govoriti, rečem ji; ali kar se mene tiče, ste lahko mirni. Vašega zaupanja ne bom nike-d&r zlorabil. K prepričanju vašega moža nagibam se bolj nego vi mislite.
Muza strese glavo.
— To je mogoče, prične na to brez obotavljanja; vedite torej : Paramon Semenič moral bo kmalu morda z deli potrditi svoje prepričanje. Ne sme ga več dalje zatajevati. Ima nekaj tovarišev, katerih sedaj nikakor ne more zapustiti ....
Muza nenadoma umolkne, kakor bi se bila ugriznila v jezik. Njene poslednje besede so me osupnile in nekoliko prestrašile. je to, kar sem občutil, izražal moj obraz in je Muza zavoljo tega umolknila.
mladine, da bi bilo treba poleg navadne ljudske šole postaviti še drugo ljudsko šolo višje kategorije, t. j. meščansko šolo. Samo Ljubljana in Idrija štejete toliko otrok, da so ljudske šole precej prenapolnjene, in treba je novih učilnic. Sedanji zakoni in ukazi (zakon z dnč 2. maja 1. 1883. in ukaz z dne 2. junija 1. 1883.) in sedanja vlada priporočajo pa zlasti meščanske šole, katere pa morajo imeti z ozirom na potrebe v dotičuik krajih obrt-nijski ali kmetijski značaj. Za meščansko šolo v Krškem vzprejel se je n. pr. sedaj, ko se je po postavi moral narediti za njo nov načrt, kmetijski značaj. Pri pouku se bode moralo ozirati največ na kmetijska znanstva. Ljubljani in Idriji pa bi koristili meščanski šoli z obrtnjjskim značajem, t. j. učilnici, v katerih bi se največ oziralo na potrebe malih in velikih obrtnikov.
„Uže zopet nove šole! Koliko bode to stalo!" Tako utegne marsikdo vsklikniti, ko bode čital to priporočilo novih šol. Nekoliko ima prav, kajti prevelikih troškov moramo se ogibati tudi takrat, kadar gre priporočevati in snovati najkoristnejše zavode.
Ustanovljenja obrtnijskih meščanskih šol v Ljubljani in Idriji se pa zaradi tega ne smemo vstrašiti; troški bodo pač neznatni. Ljubljansko mesto mora namreč za svojo prvo deško šolo, ki je sedaj v licealnem poslopji, zidati novo poslopje. V njem mora prirediti najmanj osem učnih sob, kajti šolske mladine v Ljubljani je toliko, da bode še osem sob komaj zadostovalo. V te sobe pa naj bi se po obstoječih zakonih in ukazih postavila petrazredna deška ljudska šola in trirazredna obrtnijska meščanska šola. Da bi Ljubljana dobila srednjo državno obrtnijsko šolo, ka-keršne so v druzih mestih, n. pr. v Gradci, za to do sedaj ni mnogo upanja. Sicer pa imajo srednje obrtnijske šole po vsem drug namen, in kdor hoče stopiti vanje, mora imeti vsaj popolno meščansko šolo ali pa nekoliko realnih ali gimnazijskih razredov. Potrebo nižjih obrtnijskih šol gotovo priznavamo i mi in prav hvaležni smo drž. poslancu dr. Poklukarju, da je sprožil to misel v državnem zboru, ali šola za lesno obrt bode vendar le namenjena nekaterim obrtuijskim strokam, in za tega delj bode treba, ozirati se tudi na druga rokodelstva, na katere se šola aa lesno obrt ne more ozirati.
Idrijsko mesto bi pa lehko še z manjšimi troški dobilo obrtnijsko meščansko šolo.
V	novem velikanskem poslopji se lehko porabijo še tri prostorne sobe za razrede meščanske šole. Učnih sredstev pa štejete ondotni šoli, deška in dekliška, skoraj toliko, da bi zadostovala tudi za meščansko šolo. Kdo pa naj bi plačeval trojico učiteljev? Cesarski rudnik plačuje ljudsko učiteljstvo in njegova dolžnost bi bila, da bi vzdrževal še obrtnijsko meščansko šolo, ki tudi spada v kategorijo ljudskih šol. Ker pa bi od te šole imeli otroci celega okraja korist in ker po kranjskem
Uže sem povedal, da smo se z nova se-šli 1. 1849. Marsikedo še pomni, kako vzburjeni, žalostni časi so bili tedaj, in kake stvari so se godile v Peterburgu. Meni so se sicer uže čudni zdeli neki posebni izrazi Baburinovi; dvakrat namreč izrazil se je s tako bridko grenkostjo in s takim sovraštvom ter zaničevanjem o naredbah vladnih, o visokopostav-ljenih osebah, da sem začel sumneti ....
— Ali ste osvobodili svoje kmete? praša me nenadoma.
Moral sem priznati, da ne.
— Saj je vendar umrla vaša babica?
Tudi sem moral priznati.
— No, no, taki ste vi, gospodje plemenitaši, zamrmra Baburin skozi zob6.
V	njegovi sobi visela je na mestu, ki se je naj bolj videlo, litografovana podoba Be-linskega, na mizi ležal je zvezek stare „Polarne zvezde", katero je izdajal Bestužev.
Baburin ne vrne se dolgo časa, odkar ga je poklicala kuharica. Muza pogledala je uže nekolikokrati proti vratom, skozi katere je odšel. Naposled ne more več vstrpeti, vstane in
šolskem zakonu vzdrževanje meščanskih šol okrajem pripada, zaradi tega bi tudi logaški šolski okraj lehko nekoliko pripomogel k učiteljskim plačam. Take šole bi Idrija res potrebovala, ako hoče v praktično-izobraže-valnem oziru napredovati. Rudnik potrebuje namreč izobraženih rokodelskih mojstrov, nadzornikov delavcev, dobrih pomožnih uradnikov; v Idriji in njeni okolici se razcvita industrija zobcev in čipek. Da bi ta še bolj napredovala, treba je zlasti izurjenih risar j e v. Tudi je imela Idrija nekdaj uže višje učilnice, namreč privatno nižjo gimnazijo in moško učiteljišče, a sedaj ima samo ljudsko šolo, orga-nizovano še po starih običajih. Gibajte se torej, vrli Idrijčani!	I-
Opomba uredn. Mi se sicer ne strinjamo po vsem z nazori g. pis., ali ker je stvar sama na sebi važna, jo damo na razgovor ter bodemo o priliki Se kako besedo spregovorili o tej zadevi.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitve v dunajski mestni zbor so končane in časniki po svoje komentirajo izid volitev. Posebno zanimivo je, da jev tretjem okraji izvoljen zopet dr. Lueger, mož, ki je s krepko roko pretrgal zagrinjalo, s katerim prikriva liberalna stranka svoje grehe zoper svobodo in pravice narodov. Hotel je osnovati s starim Fisch-hofom in plemenitim Walterskirchnom tako zvano „ljudsko stranko", a levica jo je bila zabranila na prečuden način. Oglasil se je dr. Lueger zoper večen boj med raznimi narodi in se je javno izrazil, da moramo dati vsakemu svoje. Zaradi tacih možatih besed mu je napovedala levica ljut boj, in delala zoper njega z vsemi sredstvi, zlasti z vsem časnikarskim aparatom. A pogumni mož je sijajno zmagal, in njegovi nasprotniki so propadli ravno tam, kjer so to najmanj pričakovali!
V	gosposki zbornici je katoliško-politično društvo v Linču vložilo prošnjo, da naj se postavno zabranijo vse ženitovanjske ponudbe po časnikih in vse nravnosti škodljive anonse. Stvar se bode izročila vladi z nujnim priporočilom, da jo natanko in vestno pregleda.
Iz Zagreba se piše, da sta odšla zbornični predsednik Krestič in Miškatovič v Budimpešto, kjer se bosta z drugimi poslanci vred vdeleževala posvetovanj o obrtnijskem zakonu. — Na Hrvatskem je bil 24. t. m. zopet potres, in sicer je nastopil sedaj v Djakovaru, v stolnici vladike Strossmajerja. Ob 9. uri zvečer se je jelo tresti in ljudstvo je plaho bežalo na prosto. Vse hiše v Djakovaru so močno poškodovane, samo krasna stolna cerkev, kojo je blagi vladika pred kratkim sezidal na svoje troške, ostala je po polnem nepoškodovana. Tudi v Vinkovcih so čutili hudo majanje zemlje.	_____________________
izgine tudi ona skozi vrata, črez četrt ure še le se vrneta;	na	obrazu oboju, tako se mi
je vsaj	pozdevalo,	brala	se je nemirnost;
Muza je bila celo zbledela. Ker ju nisem hotel nadlegovati, sklenem oditi, in uže se žnjima poslovim, ko se nenadoma odpro vrata sosednje sobe in se prikaže glava ... ali ne glava kuharičina, nego lasata, prestrašena glava mladega moža.
—	Nesreča,	Baburin,	nesreča! zašepeta
hlastno,	ali takoj	se	zopet	skrije, ko zagleda
mojo neznano postavo.
Baburin hiti za mladim možem. Jaz stisnem krepko Muzi roko in odidem s strašnimi slutnjami v srci.
— Obiščite nas jutri, zašepeta Muza vzburjeno.
— Pridem gotovo, odgovorim jaz.
Druzega dne sem še ležal, ko mi prinese moj sluga pismo od Muze. Pisala mi je to-le: „Čestiti gospod Peter Petrovič! Paramona Semeniča zaprli so danes po noči žandarmi in ga odpeljali v trdnjavo ali Bog kam; rekli
Tuje dežele.
Petrogradski listi pišejo, da je vojaška prokuratura zaukazala preiskavati nerednosti, ki so se vršile na rumunskih železnicah pri prevaževanji vojakov 1. 1877 in 1878. Včst, da je poknil v Kijevu vstanek, ni istinita. Pov-sodi vlada popolen mir.
Nemški cesar se je javno zahvalil za mnogobrojna voščila, ki mu jih je pošiljal narod v tisočerih podobah. Radostno pripoznava vladar, da je cel narod jedin v ljubezni do cesarja in drage domovine. Besede, koje je govoril cesar pri sprejemu predsedništva državnega zbora, uže poganjajo kali. V svobodomiselni stranki se ruši disciplina in javno se govori, da ne bodo vsi njeni udje zoper zakon proti socijalistom glasovali. Vpliven politik te stranke piše: Res ne znam, zakaj bi si jeden del liberalne stranke samo zaradi zaljubljenih pogledov socijalne demokracije nakopal na glavo sovraštvo in nepriljubljenost, ki bodeta vsled opozicije proti zakonu nastala med ljudstvom.
V	Atenah opozicija s svojo abstinenčno politiko ni dosegla zaželjenega vspeha. Zbornica tudi brez nje zboruje in ravno sedaj bode obravnavala kupčijsko pogodbo z Nemčijo.
Iz Suakima se javi 25. marcija, da je general Graham s generalnim štabom, angleško vojsko in s četami Angležem prijaznih rodov Suakim zapustil ter da se pomika proti Tamaniebu. Ogleduhi baje pripovedujejo, da je Osman Digma na begu. — Angleži skušajo, ponoviti svoje zveze z Berberjem, mestom ob Nilu na sever od Chartuma. Med tem pa Gordonu čedalje bolj prede. Francoskemu generalnemu konzulu so došle novice, da je Chartum skoraj od vseh stranij obkoljen od upornikov. Le če se Angleži podvizajo, bode jim mogoče, rešiti Gordona in oteti važni Chartum.
Iz Zedinjenih držav se poroča, da je Mississippi predrl nekatere jezove pri N e w-Orleansu in daleč okolo preplulvso deželo. Boj<5 se, da je vsled te elementarne nesreče poginilo mnogo ljudij.
Dopisi.
Iz Rudolfovega, 25. marcija. [Izv. dopis ]
V	Vašem cenjenem listu smo brali začetkom tega meseca dopis iz Rudolfovega o materijel-nem propadu naroda na Dolenjskem. Ta dopis je nam vsem kaj globoko v srca segal in dovolite mi, da tudi jaz danes onemu dopisu iz Rudolfovega nekaj dokazov dodam.
Imel sem priliko pretekle dm' s tukajšnjim knjigotržcem se pogovarjati o „baran-tiji". Uže 20 let tukaj s knjigami tržuje, a tožil je, da tako slabe kupčije, kakeršna je sedaj, ne pomni. Mož je dejal: „Prejšnja leta sem vsak dan gotovo vsaj jedno molitveno knjigo prodal, sedaj pa preteče celi mesec, da jedno samo knjigo prodam! Ljudstvo
mi niso ničesar. Prerili so vse naše papirje, mnogo so jih zapečatili in vzeli soboj; tako se je zgodilo tudi s knjigami in pismi. Pravijo, daje bilo v mestu mnogo ljudij prijetih. Lahko si mislite, kako mi je! Dobro, da Nikander Vavilič tega ni doživel! Svetujte mi, kaj mi je storiti. Zase se ne bojim — od lakoti ne umrem — ali skrb za Paramona Semeniča ne da mi miru. Prosim, obiščite me, ako se ne bojite občevati z ljudmi v našem položaji.
Vaša postrežna Muza Baburinova."
Črez pol ure sem uže bil pri Muzi. Ko me zagleda, poda mi roko, in dasi ni izpre-govorila niti besedice še, berem vendar na njenem obrazu veliko hvaležnost. Na sebi imela je še včeranjo obleko; po vsem soditi, je bilo razvidno, da ni vso noč legla in spala. Oči so ji bile rudeče od bedenja, ne od solza. Ona ni jokala. To ni bila njena navada. Hotela je delati, boriti se z nesrečo; prejšnja energična, samovoljna Muza vzbudila se je zopet v nji. Še svoji nevolji ni dala duška, dasi jo je nevolja dušila. Le kako naj bi Ba-burinu pomogla, k komu naj bi tekla, da bi
nima za sol (!) denarja, s salom (!) si jedi za-beljujejo, potem ni čuda, da kupčija ne gre. “
Od naših uradnikov pa sem dostikrat Cul, da je civilna agenda pri tukajšnji e. kr. sodniji tako neznatna, kakor uže dolgo ni bila. Kmetje se ne tožarijo več, si ne morejo svojih pravic iskati pri sodniji, ker nimajo za koleke denarja več! ....
K koncu še ta-le žalostni dogodek: C. kr. uradnik je bil odposlan v najbližnjo okolico novomeško, v vas St., zapisat in uradno kon-statovat premoženje neke udove, katero so nedavno iz ječe izpustili. Ko uradnik v hišo dotične kmetice stopi, zagleda — mrtvo za pečjo in dva otroka — gola, lakote umirajoča v postelji. Bilo je v najhujši zimi, v peči uže tri dni ni gorelo, v izbi pa zrak, da je g. uradniku kar sapo zapiralo! Ko vpraša otroka, od česa živeta in kako dolgo je mati uže mrtva, odgovorita z votlim glasom, da je mati pred dvema dnevi umrla, sama pa sta vedno v postelji, ker ju zebe. Hranila sta se z lešniki, katerih sta imela še mali kupček zraven postelje na omari. Da je uradnik precej sosede skupaj sklical, nekaj gorkega ubogima sirotama skuhati dal ter par desetic za prve silne dneve podaril, ni mi treba dalje popisovati. Tudi komentara k temu ni treba.
Iz Vrabč nad Vipavo, 24. marcija. (Izv. dop.) Sprejmite jedenkrat tudi iz naših hribov kako vest v Vaš cenjeni list. Tudi pri nas se vrlo zanimamo za dogodke po naši domovini, čeravno nam časih notranje homatije dajo mnogo opraviti. Kot posebno vesel dogodek moram naznaniti zgradenje nove ceste iz Polja do naših Vrabč. Dovršena je bila pretečeno leto in upam, da nam bode vsem mnogo koristila. Veliko izvrstnega vina pridelamo v naših vinskih goricah, a poprej je bila tako slaba cesta, da so se kupci bali priti po žlahno kapljico. Sedaj bo drugače, in ako se napravi jednako dobra pot tudi iz Senožeč do Polja, katere tudi uže dolgo želimo, potem bode v naših krajih vedno več zaslužka; saj ga pa tudi živo potrebujemo.__________________
Razne vesti.
— (Dobrosrčnost našega cesarja.) Ko je te dni mnogoletni služabnik cesarjev, Josip Kundrat, umiral, liitel jo vladar k njegovi smrtni postelji in jo z prosrčnimi besedami tolažil vbogo družino. Odhajaje je rekol ženi umirajočega: „Vi zgubite moža, ki je nadomestljiv, jaz pa svojega naj zvestejšega slugo, ki tudi ni nadomestljiv. Zaradi pogreba bom že jaz vse preskrbel in hčerke Vaše bodem na svoje stroške odgojevati dal. Sploh pa ostane vsa družina v mojem gradu.“ S solzami v očeh se je blagi vladar poslovil od žalostne družine.
— (Najstarejši čl o v ek) na svetu je umrl te dni v Kovni na Ruskem. Mož je bil 130 lot star. Do zadnje ure je bil po polnem zdrav in vedrega duha. Njegovi potomci žive v 50 družinah. — Tako poročajo poljski listi. Če se jim le ni vrinila kaka pomota, ko so naračunali 150 let.
olajšala možu nesrečo — na drugo ni mislila. Hotela je sedajci iti.. . prosit. . . zahtevat.. ali kam iti? koga prositi? česa zahtevati? To ravno želela je od mene izvedeti, o tem ravno hotela se je posvetovati z menoj.
Jaz začnem s tem, da ji najprej svetujem . .. potrpljenje. Sedaj hitro druzega ne moremo storiti nego počakati, in kar se d&, poizvedavati. Kaj določnega pričeti uže sedaj, ko se je preiskava še le začela, še le vnčla
—	bilo bi, naravnost rečeno, nespametno. Od tega pričakovati kakega vspeha, bilo bi brezumno, tudi ako bi jaz imel mnogo več pomena m vpliva ... ali kaj morem storiti jaz, mali uiadmk ? Ona sama nima nobene protekcije... nnaio i 0 lahko, razložiti ji vse to... na-sI)0]2.na vendar resnico mojih dokazov; r rinL-?..	!’ I11 me ne V0(^ sebičnost, ko sem
koristi Z ^ ’	VSG	inoJe	P0SI'e^0vai,je brez
Toda povejte mi, Muza Pavlovna, prič-nem z nova, ko se je ona naposled usela — (dotle stala je vedno, kakor bi bila zdaj zdaj pripravljena, iti Baburinu pomagat) — po-
—	(Živalstvo Nemčije.) Nemčija je štela začetkom leta 1883 sledeče množice posameznih domačih živalij: 19185362 ovac, 15785322 goved,9 205791 prešičev, 3 522 316k<5nj,2 639 994 koz, 1911 748 panjev, 8786 oslov, 1009 mul. Deset let poprej je pa imela:	24999406 ovdc,
15776 702 goved, 7124088 prešičev, 2333484 panjev, 2 320 002 koz, 3 352 231 k6nj, 11689 oslov, 1626 mul. Narastlo je tedaj le število prešičev, koz, k<5nj in goved, in sicer za 22,6 % , oziroma za 13,8%, za 5,1% in za 0,05%. — Palo je pa število panjev, ovac, oslov in mul, in sicer : za 18,1 %, oziroma za 23,3%, za 24,8 °/0 in za 38,5%. — Število vseh naštetih vrst domačih živalij je znašalo začetkom 1. 1883 skupaj 52 258 328, poprej 10 let pa 55 919 228, tedaj so je za 6,65 % zmanjšalo.
Domače stvari.
— (Mostni odbor ljubljanski.) Da nismo osamljeni z 6nimi nazori, katere smo oni dan objavili v članku „Na razpotji11, vidi se iz temeljitega članka naših „ Novic “ o istem predmetu. Ker se po polnem strinjamo z umovanjem staročastnih „Novic“, podamo svojim čitatoljem jutri to znamenito razpravo.
— (Quidquid agis, prudenter agas.)
V	letošnji državni proračun so postavljene tudi posebno svoto za gradenjo novih poslopij, poštnim in telegrafskim uradom v Opavi, Olomuci in Krakovom. To je najmlajšemu, ne toliko potrebnemu, kolikor preširnemu, „ilustrovanemu“ našemu tedniku, nad vse »radikalnemu" g. Hribarjevemu „Slovanu“ povod, da z navadno svojo nežnostjo poboža ministerstvo, češ, da ono „na Ljubljano ni mislilo", dasi ima le-ta tako — važnost kakor Olomuc ali Opara! Dozdaj smo mi in z nami vred bajč še drugi ljudje mislili, da država omenjena poslopja hoče ali mora graditi zaradi tega, ker poštnim in telegrafskim uradom imenovanih mest dozdanji prostori več no zadostujejo. Gosp. Hribar, čegar radikalno-lirično dušo je črez noč prešinil neki univerzalno-strokovnjaški genij, nas je pa poučil, da je za gradnjo tacih poslopij merodajna le „važnost“. Danes edina „geografija lega“, jutri „ važnost“ : tehtni razlogi so gosp. Hribarju najmanjša skrb! Da je Ljubljana vsaj tako ,, važna", kakor Opava ali Olomuc, tomu radi po polnem pritegnemo; isto tako iskreno želimo, da bi naša pošta in naš telegraf imela svojo po vsem primerno hišo: a da bi se zanjo kaj preli-miniralo uže precej prihodnje leto, za to — ni najmanjega upanja, ker so zdanji uradni prostori ljubljanske pošto najeti za deset let in dotična najemna pogodba, katere med tem ne moro odpovedati nobeden kontrahentov, poteče še le 1.1892. To bi bil temeljiti g. Hribar lehko zvedel, predno se je v svojem loibjournalu razkoračil toliko oblastno, če mu je res mar bilo — za poštno in telegrafsko uradno poslopje.
— (V Ljubljanico je padel) pri Gledališki stolbi včeraj ob polu sedmih zvečer osemletni učenec PrOckl, ki se je igral z učencem tretjega gimnazijskega razreda Francetom Dostaloin. PrOckl
vejte mi, kako se je mogel Paramon Semenič
— v svojih letih zavozlati v take stvari? Do-sl6 sem mislil, da se za to zanimajo samo mladi ljudje, kakor je bil tisti, ki je prišel včeraj zvečer svarit vas . ..
—	Ti mladi ljudje — so naši prijatelji! vsklikne Muza; oči se ji zablišče in begajo okrog, kakor nekdaj. Pozdevalo se mi je, da hoče dvigniti iz dna svoje duše nekaj silnega, kar se ne da več vzdržati ... in sedajci se spomnim besed „nov tip“, kateri je nekdaj Tarliov izgovoril o njej. — Leta ne pome-njajo ničesar, kader se stvar suče o političnem prepričanji. Muza povdari posebno zadnji dve besedi. Nehote si mislim, da se ji vkljub vsi njeni nesreči ne zdi neprijetno, pokazati se mi v novi, nepričakovani luči — luči izobražene, zrele žene, vredne soproge republikancu!
— Nekateri starci so bolj živi nego kaki mladeniči — nadaljuje ona, in sposobnejši so, žrtvovati se. .. Ali to ne spada s6m.
(Konec prihodnjič.)
je stopil med igranjem na precej široko v Ljubljanico moleči stolček in padel v vodo. Dostal mu hiti na pomoč, a ker se ni upal skočiti v Ljubljanico, teče po nabrežji dalje do hišo barvarja gosp. Gestrina, za katero je privezan čoln, skoči v njega in ondu pristreže PrOckla ter ga potegne na suho. Procklu se ni druzega zgodilo, nego da je bil ves premočen in prestrašen.
— (Dalmatinca so zaprli,) a kmalu so ga morali izpustiti. Vsakemu Ljubljančanu, zlasti pa onim, ki radi ceno vino srkajo, je znana njegova gostilnica v Zgornji Šiški, nekdaj pod domačim imenom „pri Herkulesu“ na najboljšem glasu. Mož hoče mir in red imeti v svoji hiši in zaradi tega jo lastnoročno zarubil žepno uro razposajenemu gostu, ki ni hotel plačati pobite steklenice. Ukrotil je nemirneža in mu zopet izročil uro — kar stopi v gostilnico topničarska patrula. Polkovnik je namreč topničarjem prepovedal, hoditi v gostilno „k Dalmatincu11, ker so se tam uže večkrat bili stepli. Baš v tem hipu so oče krčmar oblastno izjavili, „da v njegovi hiši ne bo nikdo gospodaril nego on sam“, a zloben gost zašepeta poveljniku vojaške straže, korporalu, ki ne zna besedice slovenski, da se krčmar grozi, da bode patrulo iz gostilne zapodil, ker tu nima ničesar iskati. Uname se živahen razgovor in tragičen konec jo bil, da patrula — našega Dalmatinca aretira ter ga seboj tira v trnovsko vojašnico. Častnik, kije imel službo, hotel je Dalmatinca izročiti mestni policiji, potem žandarmerijski postaji — ali povsod so se ga branili, in naposled, ko se jo stvar poizvedela, spustili so reveža vendar iz nezasluženega zapora.
— (Obsojen) je bil danes pri dež. sodniji kmotski fant iz Laz, okraja logaškega, kateri je bil svojemu tovarišu s kamenom šest zobov izbil in ga tudi drugod ranil, na šest mesecev ječe in 100 gold plačila za bolečine in poškodbo.
— (Koze) razsajajo v Stermecu in Volčjem v logaškem okraji. Ker je bolezen postala epidemična, ukrenila je politična oblast potrebne korake, da se razširjanje zabrani.
— (Čuden turist.) Ljubljansk postopač Jožef Košak sklenil je te dni, ko je krasno vreme vabilo na kmete, ogledat našo gorenjsko Švico. Posebno ga je mikalo bohinjsko jezero, in tja je kronil svojo korake. Da bi si pridobil pravo poetično zbranost za vživanje krasne naravo, privoščil si jo poprej v žganjariji Jere Rošičeve v Jezerskih Rovtah (Fischgoreuth) za 3 kr. žganja in pojedel 3 kuhana jajca. Okrepčavši so, odrinil je z dvema kovačema na jezero. Nekaj časa je srkal čisti zrak in si polnil dušo z romantičnimi prizori, potem pa je čutil zopet telesne slabosti in podal so jo nazaj v žganjarijo. Tu potegne iz žepa nabasan samokres in ga pomeri proti Jeri Rošičevi z besedami: „Daj mi koj 3 gld., drugače bom sprožil!11
— Napadena je bila s staro materjo sama v koči, in prešinil jo je velik strah. Izgovarjala se je, da ima denar zunaj — in res se ji je konečno posrečilo s tem izgovorom uiti iz bajte. A ker ljudi ni bilo blizu, ni ženski ostalo druzega, kot prinesti lopovu denar, ki je še vedno žugal z nabitim samokresom. Ko je dobil 3 gold., odšel je zopet občudovat lepo gorenjsko stran. A prijeli so ga kmalu in sedaj čaka v Radovljici na izlet v Ljubljano; pot ta bodo peljala pred porotnike, ki bodo baje sodili zabavanje ljubljanskega turista kot navaden rop. Na svetu pa res ni več poezije!
— (Pretep.) V gostilni Antonije Kuharjeve pri Devici Mariji v Polji je 23. t. m. pilo več kmetskih fantov, in kmalu je nastal med njimi vriš in prepir. Nekateri so šli ob 11. uri po noči zel6 vinjeni domov; na poti pa sta jih brez vsacega vzroka napadla dva fanta, katera sta prej ž njimi skupaj pila. Z voznimi ročicami sta mahala po Karlu Brezovarju in mu zadala pet ran; jednako se je godilo Janezu Rojšeku, samo da je dobil le dve rani, jedno na glavo, drugo pa na levo roko.
— Imena dotičnih surovežev ste žandarmeriji znani in no bodeta jo odnesla sodnijski kazni.
— (Slepar.) Nokov Šimen Srebot iz Vodic na Vipavskem klatil se je že dalj časa okoli Ribnico in jo pravil ljudom, da zna zdraviti bolne ljudi in živali z vodo in kruhom, katerega zna na potrobon način blagosloviti. Tako je osleparil tu in tam lahkovernega kmetiča za novce, doklei mu ni prišla žandarmorija na slod. Prijola. ga je lavno pri „svotem opravilu": blagoslavljal je hlev Fran-
ceta Kozine v Jurjovicah. Žandar pa je bil tako brezbožen, da je naredil kratko pravdo z blagoslavljajočim Srebotom in ga odgnal v Ribnico v zapor.
— (Požarna kronika.) Dnč 21. t. m. jel je goreti na neznan način hlev posestnice Marijo Germove v Malih Lesah v zatiškem okraji; ogenj se je zanetil k sosedu Antonu Mestniku ter mu uničil podstrešje, hlev in pod. Marija Germ ima škode kacih 50 gld., Ant. Mestnik pa blizu 900 gld. K sreči sta bila oba zavarovana, prva za 50, drugi za 600 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu
Trst, 26. marcija. Danes zvečer ob 6. uri je umrl starina slovenskih pesnikov, Ivan V e se 1-Koseski, c. kr. finančni svetnik v pokoji.
(Pokojni jo bil rojen 12. sept. 1798 v Ko-sezih, brdskega okraja na Kranjskem; dosegel je lepo starost 86 let. O njegovem pomenu za slovensko slovstvo ter o vplivu ranjkega zlasti na starejšo generacijo priobčimo posebno razpravo.)
Dunaj, '27. marcija. Kakor poroča „Frem-denblatt“, ni v merodajnih krogih ničesar znano o tem, da misli Rusija predlagati razrušenje pogodbe o morskih ožinah.
VVashington, 27. marcija. Poslanec Zjedinjenih držav v Beroiinu, Sargent, je imenovan poslancem v Petrogradu.
Dunaj, 26. marcija. V zbornici se nadaljuje špecijalna debata o državnem proračunu. Zadnje točke o troških pravosodnega ininisterstva se sprejmejo po predlogu odse-kovem. Debate se je vdeležil tudi minister baron Praž&k. Potem je zbornica ostale točke državnega proračuna sprejela nespremenjene, deloma brez ugovora, deloma po kratkih debatah. Poslanec Margheri je utemeljeval sledečo resolucijo: Vlada se poživlja, da naj z vsemi sredstvi deluje na nadaljevanje Rudolfove železnice čez Ljubljano in Ru dolfovodo karlovško-reške železnice. Resolucija se izroči budgetnemu odseku. V večerni seji sprejela je potem zbornica budget in finančni zakon za 1. 1884 v tretjem branji. Prihodnja seja v saboto.
Dunaj, 26. marcija. nVaterlauda prijavlja sledečo izjavo princa Alfreda in Alojzija Liechtensteina: „N. fr. Pr.“ in drugi liberalni listi stav-ljajo najina imena v zvezo z nekim člankom „Grazer Volksblatt“-a (ki se je zlasti oziral na dolg gališkega zemljišno-odveznega zaklada. Op. ured.) ter sklepajo, da se sloga med raznimi klubi državnozborske desnice ruši. Poudarjava tedaj, da nikoli ne piševa ne v „Grazer Volksblatt" niti v kak drug časnik ter ta tudi smer onega članka odločno obsojava.
Pariz, 2 . marcija. Francoski zastopnik na hueškem dvoru brzojavi vladi, da je bil princ kraljeve rodbine obglavljen, ker je nagovarjal in ščuval narod, da naj kristijane pokolje.
Telegrafično borzno poročilo
z dnfe 27. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................79 • 80
»	»	»	>	srebru......................80‘95
Zlata renta.........................................101 • 75
5°/0 avstr, renta...................................95’35
Delnice ndrodne banke............................... 843' —
Kreditne delnice.................................... 323 • 70
London 10 lir sterling..................................121-35
Srebro..............................................—' —
20 frankovec........................................ 9'61
Cekini c. kr........................................ 5 68
100 drž. mark.......................................59'25
Uradni glasnik
z dnč 27. marcija.
Eks. javne dražbe: Posestva Ožbalta Olfatija iz Lipoglave, sodna cena 1028 gold., dnž 18. aprila v Ratečah (drugi narok). — Posestvo Terez. Lovšinove iz Goriče Vasi, sodna cena 4143 gold., dne 5. aprila, 5. maja in 4. junija od 11. do 12. ure dopol. v Ribnici. — Druga dražba zemljišč M. Golobiča iz Kal v dan
5. aprila ob 11. uri dopol. v Metliki. — Posestva Fr. Kromarja iz Dolenje Vasi dne 5. aprila, 15. maja in 5. junija od 11. do 12. ure v Ribnici. — Posestvo Mat. Žnidaršiča iz Podcrkve, sodna cena 2785 gold., dne 26. aprila, 28. maja in 28. junija od 9. do 12. ure do-poludne v Ložu. — Posestvo Andr. Novaka iz Famelj, sodna cena 1277 gold., dn6 26. aprila, 24. maja in 21. junija od 11. do 12. ure dopol. v Senožečah. — Posestvo Jan. Rusa iz Bele Vode št. 83 dne 22. aprila od 11. do 12. ure dopol. v Ribnici.
Dež. sodnija ljub. javi, da je c. kr. notar, komora v Ljubljani vsprejela v svoj notar, arhiv vse notarij. akte v Kranji umrlega notarja Flor. Konška.
Tujoi.
Dne 25. marcija.
Pri Maliči: Sokhor, c. kr. podpolkovnik; pl. Brošek; Schtttz, Schreier, Hochstetter, Kieška, Schindler in Knopllmacher, trgovci z Dunaja. — Weck, poto-valec iz Solingena. — Vitez Kaltenegger iz Radovljice.
Pri Slonu: Baron Lenk, c. kr. generalmajor, in Kitz-berger, c. kr. nadlajtenant, iz Gradca. — Frieden-heim, Eisler in Blitz, trgovci z Dunaja. — pl. Veit, zasebnik iz Trsta. — Racher, zasebnik iz Sarajeva.
— Mrak, župnik iz Železnikov.
Pri Tavčarji: Gautsch, grašč. oskrbnik iz Monakova.
— pl. Wieninger, veleposestnik iz Kaufmannsdorfa. Pri Južnem kolodvoru: Keller, pivovarnik iz Metza.
— Bohm, agent iz Gradca. — Morini, zasebnik iz Maribora. — Fogel, zasebnik iz Beljaka.
Umrli so:
Dne 25. marcija. Marija Peterca, delavska vdova, 61 1. 9 mes., Sv. Petra cesta št. 6, Pneumonia dextra.
Dnč 26. marcija. Martin Dolenc, zasšbnik, 79 1., Pred škofijo št. 4, oslabljenje močij.
Tržne cene.
V Ljubljani 26. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 41 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 5 gld. 85 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 71 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 38 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 1 gld. 10 kr., salo po 88 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; iiter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 64 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 40 kr. — Piske po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 4 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje barometra v mm
728-82 729 62
Tempe-
ratura
+ 30 + 8-8
732-86 ! + 5-0
Vetrovi
brv. svsh. sl. jvsh. sl.
Nobo
obl.
Mo-
krina
000
V Brežicah se
I 9 W
"J
s prostornimi, obokanimi gospodarskimi poslopji, obokano kletijo, prostranim dvoriščem in vrtom, pripravna za vsako kupčijo — najemnega dohodka je 600 gold. — iz proste roke
proda.
Poizvedbe se dajo v občinski pisarni v Brežicah.
Novodobni čudež.
Kedor se hoče hitro brez noža in brez bolečin iznebiti kurjih očes, kupi naj si zaupanja poln od Viljema Enderssolina izumljeni amerikanski
izleček
za kurja očesa.
Stekleničica stane 35 kr.; razpošiljavna zaloga na veliko in na drobno: F. Siblik, Dunaj, Leopoldovo, Vereinsgasse št. 19. V Ljubljani je zaloga pri gospodu Viljemu Mayer-ji, lekarji.
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
Narodni Koledar in Letopis »Matice Slovenske« za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske« za 1871. 1. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. Costa. 50 kr.
— »Matice Slovenske« za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
— za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II, del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
— za 1878. 1. 111. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
—	za	1879. 1.	Uredil	dr.	Janez	Bleiweis.	50 kr.
—	za	1880. 1.	—	—	—	_	50 kr.
—	za	1881. 1.	—	—	—	—	i gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Er be n a. 20 kr.
Vojvodstva Koroško. Po spisu Jož. Er bena. 20 kr.
Slovenski Stajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr.
Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Rai|č. 50 kr.
Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr.
Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (Iz Letopisa 1875. I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnioa deškega jezika z berilom. Spisal Fr. Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld.
Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Gosta. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr.
Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveti v 80. dneh. Iz francoskega prevžl D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld.
Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko. 1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugi popravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sestavil L. Lavtar. 1 gld. 20 kr.
Somatologlja. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld.
Rudninoslovje, po Felldckerji, spisal Fr. E rja-v ec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po It os sm a. s sl er j i predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedler, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld. 70 kr.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. Tušek. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija ln geognozija. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tušek in Fr. Erjavec. 50 kr.
Oko ln vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
JPristni
dolenjski cviček
izvrsten, pa nekoliko kisel,	liter po £20 kr.,
točim črez ulico in v gostilni.
Vdani
Janez Jonke,
„pri vrtnarji14 v Gradišči.
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinrnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.