Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spe d Iz. in abb. post. I. gr, DEMOKRACIJA Uredništvo:. Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel; 3-62-75 Uprava: Trst, ulica. S. Anastasio 1-c - tel.' '2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. i CENA: posamezna številka L 25. .— Naročnina: | mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: j mesečno L 170, letno L 2.000. —- Poštni čekovni I računi: Trst štev. li-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V HI. - Ste'.. 45 Trst - Gorica 5. novembra 1954 Izhaja vsak petek Skupnost brez duše Dne 23. oktobra 1954 so Sloven-sko-hrvatska prosvetna zveza. Kmečka zveza in Slovensko gospodarsko združenje usta.noinle poseben jsri-pravljalni odbor, ki je naslovil na vse slovenske gospodarske, kulturne in prosvetne organizacije na Tržaškem potziv, naj se pridružijo pobudi za ustanovitev Slovenske gospodarsko - kulturne zveze. Nova zveza naj bi branila gospodarske, kulturne in ■ prosvetne koristi tukajšnjih Slovencev, spodbujala ir, podpirala naj bi vsaka prizadevanje za dvig gospodarske moči in kulturne rasti Slovencev na Tržaškem. Njeno delovanje naj bi sr? vršilo na gospodarskem in kulturnem področju. Gre torej za stvari, katere u;\ vsakdo navdušeno podpisal z obema rokama, če mu ne bi dve dejstvi, v zvezi z izkušnjami iz preteklosti, nenadoma ustavili roke in mu svetovali, naj vendar nekoliko premisli. Prvo je način ustanovitve Pripravljalnega odbora. Morda bo kdo dejal, da so to malenkosti, toda tu di če je malenkost, potem je vsaj zelo značilna malenkost. Vsa tri združenja oziroma zveze, ki so v.i stanovile Pripravljalni odbor, so v. titovskih rokah. Tri titovske organizacije, ki so že itak pod istim klobukom in vrhovnim vodstvom. so torej sklenile, da ustanovijo še eno novo zvezo, ki za njih same prav nič ne pomeni, ker ne izpre-minja njihovega dosedanjega medsebojnega razmerja, razen v primeru, če pristopijo k novi zvezi tudi netitovske organizacije. Ako se je hotelo slednje res doseči, potem bi pa vsakdo upravičeno pričakoval, da se bo postopalo z nekoliko več takta, ne pa na isti način, kot pri ustanovitvi svoječusne-ga odbora za postavitev Kulturnega doma. .Pripravljalni odbor, ki naj bi z avtoriteto pozival k zedinjenju in povezavi, bi moral namreč vključevati vsaj nekaj netitov-skih organizacij. A to se ni zgodi-«*•/<>.. Btp~ te$a pa imu akcija izrazi-t titovski pečat, s tem tudi politično obeležje, ki posameznim iv nekomunističnim prosvetnim in gospodarskim. organizacijam bolj o težkoča kakor pa olajšuje njihov morebitni pristop. Niti malo ne dvomimo, da so se ustanovitelji obravnavanega Pripravljalnega odbora vsega tega prav dobro zavedali. Upati je vsaj, da niso takšni politični prvošolčki. da ne bi vedeli kako obzirno, s kolikšnimi predpripravami in s kakšno potrpežljivostjo bi bilo treba skušati vzpostaviti prve slike, če bi se iskreno hotelo ustanoviti nekakšno skupnost, kateri bi morali tudi oni žrtvovati nekaj svojega ponosa, in samostojnosti. V obstoječem vzdušju, ki je prav po zaslugi ]X jih številni posebni vlaki in avtobusi, mnogi pa so prišli tudi z lastnimi prometnimi sredstvi. Vsi ti ljudje so prispeli v Trst, da prisostvujejo velikim slovesnostim. s katerimi je Italija letos v Trstu slavila »dan oboroženih, sil« in spomin na zmago v prvi svetovni vojni, ko si je prvič pridobila te kraje. Obenem pa tudi svoj u-speh po drugi svetovni vojni, ko je z velikimi napori uspelo, da ji dosegla dejansko revizijo mirovne pogodbe in se je Trst v-rnil jtoj njeno upravo. Slavnosti so dosegle svoj višek 4. novembra, ko je ob 8,55 zjutraj dospel v Trst predsednik italijanske republike, Luigi Einaudi. V posebnem vlaku, s katerim 'je' potoval, ,ga je spremljal, poleg drugih odličnikov, italijanski ministrski predsednik Scelba. Po pregledu častne čete se je pred tržaškim kolodvorom razvil poseben sprevod, katerim je predsednik Einaudi odšel na trg Unita, kjer je v mimohodu z avtomobilom, katerega so spremljali kirasirji na konjih, pregledal vojaške oddelke. Nato se je povzpel rta častno tribuno, kamor so prinesli prapor tržaškega mesta, na katerega je predsednik Republike pripel zlato svetinjo za vojaške zasluge, obrambni minister Tavia-ni pa je pripel utemeljitev visokega odlikovanja. Po tej slovesnosti je .začel,mimohod vojaških oddelkov, ki ga je vodil poveljnik V. armadnega zbora, general De Ren'/.!. V njem ?o nastopile vse vrste vojske in policije. Med.jparado so bili.na trfifnji obali, AgnaJettotej,, priliki pr^iij na < svojimi izrazitimi idejnimi sovražniki, posebno s totalitarci, ne morejo sodelovati. Nekaj pa je treba ukreniti. Kaj nam torej preostaja? Medtem ko misli vsaka stranka, da ima najboljši program in da je zanjo vse tukajšnje slovensko prebivalstvo, imamo v občinskih odborih le nekakšno merilo, ki nam pove, koliko je kdo vreden. Številni poklicani. in nepoklicani voditelji se lahka trkajo na prša, toda dejstvo je, da so naši slovenski občinski svetovalci - danes edini med tržaškimi-Slovenci, ki se lahko sklicujejo na legitimacijo, ki jim jo je izdalo samo prebivalstvo na volitvah. Zakaj ne bi v teh izjemnih okoliščina!h, katere danes preživljamo, mobilizirali in izkoristili tega svojega pred-, stavništva. Vsi slovenski občinski svetovalci na Tržaškem, ne glede na stranko, kateri pripadajo, naj zaenkrat tvorijo nekakšen slovenski parlament, slovensko delegacijo, ki bo v skupnih stvareh po pri-trebi intervenirala pri oblasteh. Vsi govorimo, da nam je v gotovih stvareh potrebno skupno politično predstavništvo, vsi vzklikamo enotnosti. Na, tistih, ki smo jih iziolili, je zdaj, da poskusijo, ali v splešnih narodnih zadevah lahke ustvarijo vsaj njen zametek. Kolikor nam je znano se nekatere politične skupine, med njimi tudi Demokratska. zveza, že zavzemajo, da bi se vsi slovenski občinski svetovalci sporazumeli v got'>-vih osnovnih zahtevah, ki so utemeljene ne manjšinskem statutu in bi jih nato predložili obstoječim o-blastem. Prav tako naj bi občinski svetovalci kasneje skupno nadzirali, da se manjšinski statut kot ta!* pošteno izvaja. Sodelovanje, do katerega bi pri tem prišlo, ne bi bile. nekakšno novo in za mnoge mord’ neprijetno paktiranje med strankami, temveč sodelovanje med možmi in ženami, ki itak že sede skv-paj v mznih občinskih odbori!: V tej izrazito politični skupni -sti, ki bi nesporno imela veliko avtoriteto, bi seveda, moralo vladati načelo soglasnosti. Skupno bi občinski svetovalci zaizemali sc mo za tisto, kar bi vsi sprejeli. V*:1 posebnosti pa naj bi, kakor doslej. Ce se tam zavzemajo iti sfc|Ujpm blagor, če debatirajo in se prepirajo, a se včasih tudi soglasiio, zakaj ne bi poskusili ustvariti neka! takega tudi zdaj, ko gre za naše manjšinske pravice? sl zastopale stranke, njihove sku&in? ali pa včasih tudi posav^fzne ol čine. So naši ljudje dovolj zreli, da bodo to, kar smo pravkar pcmedoi’. tucli ustvarili? Ze prihodnji, dnevi bodo dali odgovor na to vprašanje. Kot glasnik* slovenske javnosti.-ste mo želimo, da bi ta odgovor bil pritrdilen, kajti vsakdo, ki bi Uik šno delovanje in sodelovanje odklonil, se mora zavedati zgodovinske odgovornosti, kateri se izpo stavlja. Pokazati moramo, da se iznad vseh razlik vendarle zavedi' mo svoje narodne skupnosti! * * * Po ameriških volitvah Ameriške volitve, na katerih so izvolili del senatorjev, guvernerje-/ in nove poslance, niso prinesle velikih presenečenj. V splošnem s-“ je pričakovalo, da bodo iz volitev izšli ojačani demokratje, ki so si pridobili naklonjenost širokih množic s svojo socialno politiko, medtem ko veljajo republikanci /a konservativnejše. Izidi so to domnevo potrdili. V movi. poslanski zbornici imajo republikanci 203 mesta, demokratje pa 232, torej absolutno večino. V senatu so ostali v večini republikanci, tod' samo z enim mestom. Razmerje je namreč 48 proti 47. Ena sama bolezen ali odsotnost lahko postavi stvar na glavo. Guvernerjev imajo po novih volitvah demokratje 27, republikanci pa 21. Ker je sedanji predsednik Eisein-hower republikanec, se bo v novih razmerah znašel v podobnih okoliščinah, v kakršnih je moral delati v zadnjih letih svoje oblasti Truman. Ta je bil demokratski pred sednik, ttoda v senatu je imel republikansko večino. V takih razmerah postane predsednik pravi jeziček na tehtnici, njegovo delo in politika zahtevata veliko potrpežljivost "in uvidevnost, kajti vsklaje-vati mora zahteve obeh glavn!h strank, sicer mu grozi- nevarnost, da 7. eno stvarjo prodre v senatu, pa ne v zbornici, in obratno. Težišče političnega ravnotežja- se tako-rekoč prenese s strank na predsednika. Vse, ki spremljajo ameriško javno življenje, zanima, kako se bo v •tem kočljivem položaju obnesel Eisephower, ki uživa velik oseben prestiž, toda- je'bolj vojak kot poveljnik. Razumljivo je tudi, da sta bivši predsednik Truman in bivši demokratski predsedniški kandidat Stevearson nad uspehi svoje stranke zelo zadovoljna. Preveč razočarani p niso niti republikanci, ki so o-hranili vsaj večino v senatu, pa čeprav pičlo. Verjetno je. da se zaradi volil- nih izidov ameriška zunanja pol: tika ne bo bistveno izpremenila, kajti na tem področju ni med obema strankama velikih razlik. Ameriške volitve nam vsekakor ponovno dokazujejo vso veličino in moč demokratičnega sveta, kjer o usodi države v resnici odločuje suvereno narod in ne kopica samozvanih nasilnikov, ki svoljo' voljo vsiljujejo vsemu narodu. Tu demokracija in resnična volja -naroda, tam diktat komunističnega' ina-silnika. V duhu pomirjenja Iz zgodovinskega govora ministi-skega predsednika Scelbe v Trstu (4. novembra 1954): »Italija in Jugoslavija morata sodelovati in lahko sodelujeta za varstvo miru, za obrambo svoje neodvisnosti in za blaginjo obeh držav. Politika zamere ne bi magUi koristiti nikomur, netenje narodne* ga sovraštva bi bilo le usodno. Bolj kot v preteklost je treba zreti w bodočnost. Tako bomo zagotovili tudi pogoje za mirno, urejeno - in cvetočo bodočnost Trsta..« * * * Italijanski poslanik v Beogradii v reviji »Narodna politika«: »Italija bo zvesto ■ izpolnjevala določbe sporazuma v korist Slovencev na Tržaškem ter isto pričakuje od Jugoslavije.« * * * V zvezi z gospodarskim sodelovanjem med Italijo in Jugoslavijo je trgovinski svetovalec pri jugoslovanskem veleposlaništvu v R mu dejal, da so trgovinski odnos«-ji med obema državama po skle nitvi tržaškega sporazuma na -poti k normalizaciji. Italijanska tehnika in industrija bosta lahko znatno prispevali k jugoslovanski industrializaciji. Prvi korak na tej poti je že storjerL Sklenjen je dogovor z italijanskim podjetjem FIAT za izdelovanje njenih avtomobilov vrste »1400« v Jugoslaviji. VESTI z GORIŠKEGA J Preganjanje slouenskih učenceu Pretekli teden so inšpektor v\ slovenske .šole in. oba ravnatelja sg. Lebani in Višini ukazali izgna-ai ta slovenskih šol učence, otroke slovenskih optantov v raznih krajih pokrajine. Vsega skupaj so letos izgnali iz šol okoli deset slovenskih učencev. Starši so se osebno pritožili in zahtevali pismeno i poročilo ukrepa, da se lahko na pris-foj.no oblast pritožijo. Proti vsem pravilom zakona pa jim tega niso hoteti izdati ter so na ta način kršili dolžnosti svoje službe . Sklicevali so se na učiteljstvo, češ da so 'temu poslali pismeni ukaz; zato naj učiteljstvo izda pismeno sporočilo ukrepa! Toda učiteljice niso nikake funkcionarke, da b: >.da;ale uradna pisma, preti katerim se je mogoče pritožiti na višjo pristojno .oblast! Gre za preganjanje slovenskih •učencev po mani okrožnici iz leta 1949. Ker ste optirali, site ipso faeto priznali, da ste italijansko govoreči! Kato morate dati svoje otroke samo v italijansko šolo! Ta argument -ne drži, kot smo že neštetokrat povedali in dokazali, kajti op-tirati so smeli vsi, ki so bili italijansko govoreči, in ne samo tis!:, ki so bili in so po rodu Italijani, tis je italijanskega materinega jezika. Šovinistično in hinavsko se določila zakonov lahko tolmačijo krivično, kakor priložnost nanese, kajti za krivičneže je vsak izgovor dober! Poleg tega p ni nikjer nobenega zakona, .ki bi ukazoval, v katero šolo naj slovenski starši svoje o-: roke pošiljajo! Slovenski optanti .so v 99-odsto-mh slučajih optirali za ohranitev litaUjaaskegn državljanstva in ne to, da se svojemu rodu in jezila: odpovedo! Ojnenjena zloglasna okrožnica ie torej povsem krivična, a tudi brez OTavjie modi, ker je protizakonita! Čudno je, da se izganjanje slovenskih učencev iz slovenskih šo! pospešeno nadaljuje prav v času, ko je po rešitvi tržaškega vprašanja in objavi manjšinskega statuta potrebna pomiritev duhov im odprava vseh krivic. Namen dogovorna med sosednima državama je, di se duhovi na meji obeh držav pomirijo in zadovoljijo. Danes ne gre več za preganjanje Slovencev niti v Trstu, niti v Italija, ampak za njihovo miroljubno zaščito po vseh načelih človečanskih pravic! Vlada mora v * na jkrajšem času izdati zaščitni zakon tudi Slovencem v Italiji. Njena nova manjšinska politika v Trstu ne more biti <*nejana samo na Trst. Dvojna mera, za državljane istega rodu in }c-zika ni mogoča. Prva krivica, ki jo mora vilada popraviti, je prav •»ista, ki zadeva izgon slovenskih o-trok iz slovenskih šol. Prav za to »e nam zdijo ukrepi tembolj krivični! Ali pa se manjšinskemu statutu misli kdo upirati!... Funkcionarji imajo pravico in dolžnost ugotoviti od primera do primera, ali so optanti tudi italijansko govoreči ali pa ne; ali jim oblast dela z državljanstvom 'krivico ali ne! Ugotavljamo le, da se sklicujejo na rimsko okrožnico, ki je ni izdal noben minister in nima zato moči zakona. Starše prizadetih učencev pozivamo, naj še. naprej protestirajo proti krivičnemu ravnanju! V vsakem slučaju pa naj zahtevajo pismeno sporočilo ukrepa, ker imajo do tega polno pravico! Prav v zadnjem trenutku smo izvedeli, da so nekateri starši stavili pismeno zahtevo, da. se jim iz-dv. pismeno sporočilo ukrepa! H pozivu usmiljenim srcem Poziv usmiljenim srcem, ki ga dajata uredništvi »Demokracije« in »Katoliškega glasa«, ie nujnega značaja, kajti mnogi učenci, zlasti o-snovnih šol, nimajo .zadostne in primerne obutve, obleke in perila. Nekaterim primanjkuje tudi primerna hrana! Starši prosijo 'za pomoč in upajo na dobrohotnost sonarodnjakov! T.I-redmištvi sta sklenili dati poziv v javnost, v zavesti, da je zbiranje prostovoljnih darov nujno potrebno in otrokom koristno! Gre za otroke iz Goriške! Pa. vemo, da pride pomoč cd povsod, kar se je že pri drugih prejšnjih pozivih zgodilo. Sprejemamo vse: denar in blago; obutev, obleko, perilo in hrano! Sprejmemo tudi blago za odrasle! Ni rečeno, da mora1 biti bla.go novo. Tudi že -rabljeno, ki ne služi vev lahko pride prav! Prijatelj naj opozori prijatelja na ta poziv! Očetje in matere, ki imate svoje POZIV USMILJENIM SRCEM Uredništvi »Katoliškega glasa« in »Demokracije« pozivata vse Slovence usmiljenega srca naj priskočijo na pomoč potrebnim učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Sprejemajo se darovi v denarju in blagu. Izročite jih lahko na P.lacuti št. 18 (uredn. »Kat. gl.«) ter v Trstu, ulica S. Anastasio 1-C. Gorica, 1. nov. 1954. Uredništvo »Katol. glasa« Uredništvo »Demokracije« otroke dobro preskrbljene, spomnite se naših potrebnih, ki kličejo ni< pomoč! Da pride letošnji Miklavž bogato naložen! Da ga bodo naši malčki izredno veseli! Vsem darovalcem in darovalkam pa prav lepa hvala! Goriško uredništvo »Demokracije« OboEStilo županstva Goriško županstva sporoča, da sta na občinskem davčnem uradu v Gorici, uil. Crispi 5 na vpogled občinstvu sledeča seznama o spremembah občinskih davkov: 1) Seznam sprememb družinskega davka 1954 ter; 2) seznam spre memb raznih občinskih davkov 1955. Seznama bosta na vpogled 20 dni, in sicer od 31. oktobra dalje. Občinstvo si seznama lahko ogleda na omenjenem uradu v dopoldanskih uradnih ura.it. Vpišite se u imenike volivcev! Do 15. t. m. imajo čas vpisati sj» v imenik volivcev vsi,, ki so dosegli 21. le.to starosti, odnosno bodo to starost dovršili prihodnjega a-prila 1955. Ne zamudite roka! Orjaki hit v Sorici V sredo in četrtek, 4. in 5. t. m., so pripeljali v Gorico orjaškega kita, ki je tehtal 62.000 kg in ga kazali občinstvu na trgu Battisti Ulovili so ga 160 milj daleč od ate-ka. Hekens, zapadno od Norveške obale, ga nagačili im> sedaj ga vozijo po svetu na velikem nalašč za to pripravljenem motornem vozu. Umri js župnik čg. Piciulin Župnik č. g. Piciulin, ki je petdeset let vodil župnijo sv. Ignacija v Gorici, je v ponedeljek zjutraj 1. t. m. umrl. Pokopali so ga v sredo predpol dne. IZ ŠTEVBRJANA frontaSko komunistično predauanje V soboto 30. oktobra se je vodja Titovih goriških komunistov, tovariš Viljem Nanut, pripeljal s svo-, jim avtom v Steverjan in s seboj privedel še dva druga tovariša. Vsi trije so malemu številu zbranih Steverjancev slavili velikanske u spehe komunističnega, režima v Titovim, kot da bi mi Steverjanci ne vedeli za vso tragično usodo naših bratov onstratn. meje, ko jih' ven-, dar vsak dan slišimo tarnati, joka-i ti in pritoževati se ter kleti nasilneže, ki so jim vse pobrali! Posebno smešna se nam zdi opazka Titovih komunistovi da smo šieverjan-ski koloni v težkem položaju in da nas gospodarji baroni obiskujejo le tupatam ter si prisvajajo naše de- lo in žulje, ko nam odmerjajo, kar smo pridelali in zaslužili. Ko smo slišali te opazke, ki so nam jih trobili v času borbe, smo se med seboj pogledali, ker vemo, da so lažnive, .ko prihajajo iz ust sitih komunistov. Dejali smo si: za-kaij pa v Vipolž&h onstran meje niso Titovi komunisti prepustili zemlje baronovim kolonom, ki so jim jo v času borbe toliko obetali: Skupnost brez duše (Nadaljevanje s l. strani) fco zapapaden bistven pogoj uspeha. A dovolj o tem. Ka drugem mestu je pritegnilo pozornost vsakega treznega opazovalca dejstvo da ustanovitelji pozivajo na združevanje kulturnih in gospodarskih organizacij, istočasno pa omejujejo delokrog nove zveze na gospodarsko in kulturno področje, medlem ko je ifi vrabcem na #trahph jasno, da rabijo tržaški Slovenci y sedanjem težkem in zgodovinskem trenutku predvsem povezavo političnega udejstvovanja. Ce ne bo za povezanimi gospodarskimi in kulturnimi organizacijami stala tudi er/otna politična akcija, potem bo vendar vsa stavba stala na pesku. V javnem življenju se samo * politično težo dosegajo u-spehil Prosvetno in gospodarsko delovanje so sestaven, toda nikakor ne politično najpdločilnejii in nikdar sam sebi zadostujoč del jav ■ nega življenja. Zakaj potem pobudniki Pripravljalnega odbora za ustanovitev Slovenske gospodar-tko-kultume zveze v Trstu tega ne upoitevajo? Ker so preskromni in ne marajo posegati na politično področje. Ne. Tudi tu moramo reči, da jim ne frrisojamo tolikšne politične naivnosti. V ulici Roma 15 dobro vedo kaj delajo. Njihova politična linij« vendar nasprotuje političnemu združevanju Slovencev. Ni jim za »preživelo in nazadnjaško narodnjaštvo«, njim je za komunizem, pa Čeprav za tistega, katerega so :sadnje čase prekrstili v nekakšen svojevrsten »socializem«. Ta uso-vializem« želijo posredovati tudi drugim narodom, in pri tem je v njihovih načrtih tudi nam namenjeno, posredovalna vloga. Zato so nasprotniki vsake takšne politične organizacije tržaških Slovencev, ki bi bila zgolj slovenska. Ker pa dobro čutijo, da naši ljudje želijo strniti svoje sile, da spoznavajo, da morajo kot manjšina voditi manjšinsko, ne pa ne vemo kaikšno ideološko jnlitiko, zato so izobesili plakat in ponudili nadomestek; samo za gospodarsko in kulturno povezavo. A to je premalo, tovariši. Predlaganemu sodelovanju manjka duša. želite se boriti za slovenstvo, za naše manjšinske pravice, obenem pa odrekate našemu človeku na Tržaškem pravico do samostojne politične organizacije, silite gi* v italijansko - slovenske (v resnici vedno bolj italijanskej stranke, kjer naj bi v političnem boju zabrisal svojo narodnost in s tem izgubil bistven sestaven del notranjega ravnotežja in značaja vsakega pravega moža in žene. Vsakdo mora priznati, da tu nekaj ni v redu. V tem tako glasnem poudarjanju kulturno-gospodarskega slovenstva na eni in narodnostno-politič-ne mlačnosti na drugi strani je neko nasprotje, ki nepojasnjeno in nerešeno onemogoča vsako sodelovanje med tistimi, ki žele predvsem ohraniti svoje narodno bistvo in med tistimi, katerim je glavni smoter socialna revolucija in takšen družabni red, o katerem še po devetih letih ne slišimo nobenih laskavih ocen od številnih obiskovalcev, ki prihajajo k nam z druga strani Černetičev in Škofij. »Zemlja tistemu, ki jo obdeluje!«? Zakaj niso zemlje dali kolonom, ko je bila vojna končana in priključitev izvršena? Zakaj so tiste uboge kolone vrgli na cesto, da se je eden od teh iz obupa, obesil, nekatere druge je pa Titova policija pozaprla, ker jih je zasačila, da so ■si privoščili grozdič grozdja v brajdi, ki so i& sami .z lastnimi žulji kopali in obdelovali? Res, da je položaj, števerjanskih kolonov težek in socialno krivičen. Res pa je tudi, da je ta trdi položaj mnogo, mnogo boljši od polo-i žaja državnih Titovih kolonov onstran meje. Boljši celo od tako 'zvarnih samostojnih kmetov v Titovim, ki morajo plačevati tako visoke davke, da postajajo od leta do leta ubožnejši! To čaka števerjanske gospodarje in kolone, če bi se Nanutova komunistična prerokovanja uresničila. Kolonstvo mora država odpraviti z odkupom zemlje in s podelitvijo kolonom samim z ugodnimi pogoji odplačevanja! Komunisti vseh vrst pa težijo za tem, da zemljo kmetom vzamejo in kmete same v komunistični ja rem vprežejo, ki je stokrat in stokrat hujši in neznosnejši od baronovega. Zgovorno nam o tem pričajo razmere v Titovimi. ■Kot zvesti tovariši Tita, ki je Trst prodal .in Italiji vrnil, so se dotaknili tudi te skeleče rane In se vrgli na »nizkotno vlogo liberalnih in klerikalnih .slovenskih izdajalcev, ki so plačanci emigrantskih krogov v Ameriki ter zaradi tega hlapci ameriške politike«. Vsi vemo, da so se »liberalne in klerikalne slovenske sile« v Trstu vneto borile proti razkosanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda Titovi komunisti so tako hoteli i t razkosanje izvršili. Zato se Titovi komunisti z Nanutom na čelu le smešijo, ko nam solijo pamet « njihovimi lažmi, ki so hkrati izraz njihove Slovencem, zlasti kmetom-kolonom in delavcem porazne politike' Motorna kugi v Italiji Italijani vodijo žalosten svetovni rekord'; najvišje število cestnih ne-tzgod na svetu, V prvih 8 mesecih 1954 je izgubilo življenje 3269 liju-di, nad 63.000 pa jih je bilo ranjenih. Medtem ko znaša letni prirastek motornih vozil 20 odsto, so se nesreče dvignile na 53 odstotkov. Trenutno je v Italiji v prometu nad en milijon osebnih in tovornih vozil in okrog 2 in pol milijona motornih koles. Največ nesreč je j velikih mestih, naitežje nesreče jn se dogajajo ma odprtih cestah. Oblasti so ob tej žalostni bilanci zaskrbljene. V desetih letih — tako računajo strokovnjaki — bo v prometu 8 milijonov avtomobilov. Zato menijo, da bi bilo edino zdravi- lo proti motorni kugi gradnja avtomobilskih cest. Ozke ceste s številnimi ovintki. najučinkovitejše pri- spevajo k tako rekordni višini nezgod. Poleg tega povzročajo nesreče 'tudi prenagle vožnje, .ker v Italiji ne poznajp hitrostnih omejevanj ma odprtih cestah. Sedaj se ukvarjajo z načrti, po katerih bi hitrosti na določenih meistih omejili. SOCIALNA VPRAŠANJA Zb žrtve vojne V nedeljo 7. t. m. ob 9. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici darovala maša zadušnica za vse naše žrtve vojne. Odpraviti mislijo trgovinske obrtnice Pred nedavnjnt smo s tega stolpca .poročali o namenu vlade, da st trgovske obrtnice, kot dovofljenje za. trgovanje v splošnem in ožjeru •pomenu, odpravijo! Zadeva je sedaj na dnevnem redu in po vsej državi se vršijo živahna zborovanja trgovcev vseh vrst, zlasti gospodarjev trgovin gostinskih obratov itd., ki se krčevito upirajo uvedbi svobodnega trgovala in obratovanja, ne da bi za to bilo potrebno predhodno zakonito dovoljenje, ki se mu. pravi o b r t n i c a ! Državno zdruiuijc trgovcev pravi, da je trgovina ustanova javne koristi, ki z vidika javne korist: zahteval predhodno dovoljenje, to je obrtnico, ‘za njeno izvrševanje, v zvezi s. socialnimi, fiskalnimi in gospodarskimi težnjami, ki jih trgovina zasleduje in katerim se država ne more odpovedati. Ce bi vsakemu državljanu -bilo dovoljeno trgovati in obratovati, na/ debelo in na drobno,, brez obrt-inice ter bi zadostovalo, da vsak tak državljan samo pismeno naznani oblasti trgovino, ki. jo izvršuje, bi nastala velika zmešnjava, ki bi u-tegnala privesti do propasti trgovine, trgovcev in gospodarstva na splošno. Nasproti tem ugovorom pa storijo tehtni razlogi za uvedbo svobodnega trgovanja, brez predhodnega uradnega dovoljenja. Ti razlogi so, med drugimi, sledeči.: Trgovina je p sedanjem sistemu zašla na stranpot in ne zadošča več posebnim javnim koristim, kakor tudi ne .socialnim potrebam, ker služi ■le omejenemu številu trgovcev, hi se okorišča. Z uvedbo svobodnega trgovanja bi se hkrati uvedla zdrava in poštena konkurenca. Na trg bi prišlo le dobro blago po pošteni ceni, ker bi monopol trgovainja takoj odpadel! Vse to bi služilo koristim javnosti, državnemu fiskusu in torej socialnosti. V tekmovanju med seboj bi trgovci brez obrtnice ozdravili trgovino in odnošaje med njimi in potrošniki izboljšali! Da bi prišlo do zmešnjave in propasti, ,ni moči reči, ker ne bo inihče tako neumen., da bo odprl tr- IZ SLOVENIJK NOVA CERKVENA RAZDELITEV KOPRSCINE IN BUJSCINE Na praznik sv. Justa dne 3. t. m. je tržaški škof mons. Santin v svojem govoru med drugim dejal: »Medtem ko govorim, imam nenehno v duši deželo iin brate, ki so bili od nas ločeni. Tragična je ta usoda, da moramo od časa do časa pozdraviti tiste, ki so jih sovražne okoliščine in ljudska zloba iztrgali ‘iz našega naročja. Od 26. oktobra, ko so stopile v veljavo določbe Memoranduma, je ozemlje škofije, ki je bilo dodeljeno Sloveniji, Sveta stolica zaupala upravi, »danec aliter provideatur« (»dokler ne bo drugače ukrenjeno«, op. ur.), apostolskemu administratorju v Ljubljani-, ozemlje, kii je bilo dodeljeni Hrvatski, pa je poverila v uprava, »doneč aliter provideatur«, apostolskemu administratorju Poreča1 -P.ulja in Pazina. S tem ni bila izvršena nobena razdelitev ali kanonično razkosanje.« Tako je bil koprski, okraj dodeljen ljubljanski bujski pa poreško-pul'jsko-paztn>ski škofiji. KMETIJSKO NADALJEV. SOLE V zimskem času bodo tudi letos organizirali po podeželju večerne zimske šole. Lani so se zlasti v nekaterih vaseh na Tolminskem 'i kmetijski tečaji dobro obnesli. Zato bodo letos organizirali te tečaje še V Ledinah, Cetaleiu, Sebuljah in Breginju, Predavali bodo večinoma mladi učitelji, ki imajo posebne tečaje. CESTNI PROMET V Jugoslaviji ,so po zadnji vojni precej povečali cestno omrežje, saj znaša skupna dolžina poti 58 tisoč 671 km, medtem ko je bila leta 1939 ta dolžina 43 tisoč 171 km. Povečalo se je tudi število motornih voail od 26.604 leta 1939 na 50.971 letos. Kljub temu je cestni promet, kot smo že poročali, precej pomanjkljiv, saj so čutili potrebo u-stanoviti posebno Prometno zbornico, ki naj bi skušala odpraviti največje pomanjkljivosti. Osnutek plana za prihodnje leto predvideva povečanje prevoza potnikov iz avtobusi in postopno znižanje prevoza blaga s kamioni, ki naj bi ga v glavnem prevzele državne železnice. S tem v zvezi je padanje števila kamionov, ki so od lani na letos padli za 377 enot (od 3420 na 3043) in porast avtobusov za 171 enot v istem času (od 857 na 1028). Vozni park je v zelo slabem stanju že zaradi dejstva, da je nad 00 znamk avtomobilov z 225 tipi, in da je skoro nemogoča nabava nadomestnih delov v tujini. PŠENICA ZA JUGOSLAVIJO Tudi za leto 1954-55 je Jugoslavija morala zaprositi Združene države 'za pšenico. Amerika je odobrila 9. milijonov dolarjev za nabavo pšenice, kar je prvi del redne pomoči ZDA za gospodarsko leto 1954-55. IZVOZ V, TURČIJO Tovarna avtomobilov v Mariboru je dobila naročila Iz Turčije za prvo serijo traktorskih prikolic. Turčija se zanima tudi za mariborske avtomobile, katerih pa tovarna trenutno še ne more izvažati, ker ne more kriti niti domače potrebe. govino na izgubo! Sicer pa bo treba, da se trgovanje brez obrtnice uvede postopoma. Menimo, da bi zamisel svobodnega trgovanja' brez predhodne j-brtnice vendarle biia vredna poizkusa, ker utegne biti morda res pametna in koristna! GOSPODARSTVO V KLETI Skrbeti moramo, da je v kleti najmanj petnajst stopinj toplote, da mošt vre in. tudi spovre. Po končanem burnem kipenju pričenja tiho, ki zahteva še vedno najmanj petnajst stopinj toplote! Ko tudi tiho vrenje ne-ha, moramo sode dopolniti. Do konca novembra pa moramo mošt prvič pretočiti, kakor -smo o tem že pisali. To prvo pretakanje vina je važno, ker moramo čimprej izločiti goščo. Kdor inama dobre kleti, to je ne preveč mrzle v zimi in ne preveč tople v poletju, temu svetujemo, naj mošt čimprej mogoče proda, ker sicer ne more pripraviti dobrega, vina. 'Samo po sebi je umevno, da mora klet služiti samo za vino in ne tudi za druge poljske pridelke, zla-sti ne za repo, krompir in kislo zelje. V SADOVNJAKU Ze sedaj lahko pričnemo s čiščenjem in obrezovanjem odraslega sadnega drevja. Najprvo s pripravno železino krtačo staro skorjo na deblu odpravimo, da se- za njo ne skrije škodljiv mrčes, ki spomladi zleze na veje in začne svoje škodljivo delo. Nato odrežemo vse suhe in polomljene kakor i udi preveč navzdol viseče veje. 'Kjer je krona vej pregosta, jo razredčimo, istatako odstranimo vs.^ loparje, to je poganjke na deblu i;n na vejah, ki nam ne Služijo. Vse rame, ki jih s tem drevesu z žago prizadenemo, moramo z nožem pogladiti, ker se sicer težko zacelijo. Dobro je velike rane tudi s tridesetodstotno železno galico namazati, ker ta pospešuje celitev ran. Mlado drevje pa bomo obrezovali raje v februarju, ko je nevarnost mraza že mimo. O tem bomo pravočasno pisali. Kdor ni pretekle spomladi škropil češnje z arzenatom, temu je zimski pediv (črvič) napravil veliko škodo. Sedaj je primeren čas. da ovijemo češnjo z lepljivim pasom. Samica zimskega pedica nima peruti in mora lesti na deblo, zato pa se tudi na lepljivi pas u-jame! Češnjeve veje pa se ne smejo dotikati drugih debel ali stebel odnosno trtnih kolov, ker bi sicer samica po njih zlezla na češnjo! Mazilo pa je tako zvano ARBO-LIT, ki ga dobimo v »Vinoagrari-ji« v Gorici ali pa v konzorcijih. SLOVENEC 46. let želi spoznlattija z dekletom primernih let v svrho ženitve. Pismene ponudbe poslati na upravo lista, ki jih bo poslala interesentu. UZRFjl kmetovalci podjetniki i Deske smrekove, macesnove In trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA Vlala R S T Sonnlno, a « DROGERIJA AHTOH PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Komu - Tel. 3009 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 K R M I N Cormons - prov. Gorizia Hladna vojno razsaja dalje Ogorčene borb hladne vojne razsajajo nepre-stano polnih 24 ur na dan po 'zračnem prostoru našega planeta. Giavna borbena- črta poteka vzdolž železne zavese in prečka Evropo. Z obeh strani poskušajo z vsemi mogočimi radijskimi i-/,umi prodreti v sovražno zaledje do samega poslušalca, kajti samo zaradi njega izdajajo na obeh stra n eh ogromne zneske. Kakšni so u spehi te orjaške borbe, to 'bo šele ugotovila bodočinost. Spori med posameznimi narodi za mesto v ozračju so že zelo stari. Vendar je prava vojna' v zračnem prostoru pričela pravzaprav šele 'L izbruhom druge svetovne vojne. Poleg vojaških nastopov na ■bojiščih je vzporedno potekala borba propagandnega dvoboja obeh vojskujočih se skupin. Tik po končani vojni je vladal nekaj časa- odmor, ik:i pa se je1 kaj hitro spremenil v čedalje hujšo ideološko to propagandistično napadalnost. Čedalje več usmerjevalnih oddaj , v vseh mogočih jezikih naskakuje bojišča in kakor pri vsaki obrambni vojni, toko so .tudi tu na pohodu uradne in neuradne radijske postaje za motenje, ki poskušajo preprečiti vdor radijske propagande v notranjost. 24. aprila 1949 je izbruhnil v zračnem prostoru pravi peklenski vrišč: vse oddaje v ruščini so Sovjeti z vsemi mogočimi napadalnimi .sredstvi poskušali prevpiti. Sovjeti so postavili 100 velikih in 250 manjših motilnih postaj, s katerimi poskušajo onemogočiti sovjetskemu državljanu, da bi poslušal vesti iz -aahodnega sveta. Leta 1953 Sovjetom te postaje že niso več zadostovale in so zato jpo-stavili v obrat tnad 200 velikih in nad 1000 manjših motilnih postal. Za to so uporabili nad 10.000 ruskih tehnikov. Ameriške oddaje so dosegle notranjost Sovjetske zveze le še po 5 od sto oddajnih poročil. 2e po zelo kratkem času pa se je ,sprejem v Moskvi dvignil nad 20 od sto, na deželi pa celo nad 60 od sto. Se večji je bil odstotek v pri-prežniških, državah. Z novimi a-meo-i&kimi izumi pa se je pogostokrat posrečilo popolnoma izloči*i vse moskovske motnje. Vojaški izdatki za hladno vojno niso bil: majhni. Leta 1953 so izdali Američani za to službo 120 milijonov do larjev. Na zahodni strani to službo o-pravlja »Glas Amerike«, ki ima dva najmočnejša oddajnika na svetu, po tisoč kilovatov, v Monako-vem in Okinavi. Oddaje pošilja v “34 jezikih na 100 različnih dolžinah. Tudi britanska BBC to »Radio Svobodna fcvropa« pošiljata 24 ■ut na dan v 44 jezikih vesti med zasužnjene nairode. Pred otokom Rodom v Egejskem morju je usidrana 5800 ton težk;j radijska ladja vojne mornarice Združenih držav »Kurir«, ki prav tako pošilja vesti in poročila na <>-no stran železne zavese. 'Največja nevšečnost vseh totalitarnih vladavin je v tem, da sovjetski novotarji še niso postavili na noge zgrajenega radijskega poslušalca'. 2e Hitler in Mussolini sta \-k>živela velika razočaranja, ko sta svojim podložnikom zapovedala, da ne smejo poslušati tujih radijskih postaj. Dosegla sta prav nasprotna, ker sta s prepovedjo pač zbudila radovednost ceio pri poklicnih nacistih in fašistih. Pobijanje propagandnih oddaj e izredno težko in drago. Številne sovjetske motilne postaje požirajo ogromne količine električne energije, in prav te v Sovjetiji ni v izobilici. Borba1 v .zračnem prostoru se nadaljuje z vso srditostjo. Ze v najkrajšem času ne bo na naši zemlji niti koščka prostora več, .ki 'bi ga ne dosegla propaganda .z ene in druge strani. Vsaka od obeh strani se nadeja, da bo nekoč, kadarkoli že, požela sadove te propagande. Verjetno pa je, da bo v sedanji hladni vojni, ostala zmagovalki »tretja sila«, in ta se imenuje: Resnica. Sstiks spiranje rtSsno (Dolgoletni spor med Veliko Britanijo in Egiptom zaradi zasedbe področja ob Sueškem prekopu jfi končno zaključen. Egiptski ministrski predsednik Abd~el-Na'sser in britanski državni tajnik v zunanjem ministrstvu, Nu-tting, sta pogodbo podpisala. Tako v Kairu kakor po zahod ■ nem svetu so ureditev tega vprašan a j c zdrs vili z veseljem in zadoščenjem. Le komunist: so zagna- li krik in vik, kakor je to njihova navada ob vsakem sporazumu. Po-mirjenje strasti v Egiptu hromi komunistično hujskaško delovanje. Sporazum obsega naslednje bistvene dele: 1) .Sklenjen je za .dobo let; 2) pogajanja za podaljšanja te d.be morajo1 pričeti dve leti pred zapadlostjo pogodbenega roka; 3) dele britanskih oporišč ob prekopu je treba vzdrževati v pripravnem stanju; 4) ostale čete ja treba evakuirati v 20 mesecih; 5) v primeru, da bi neka »tuja sila« napadla Egipt, Irak, Jordanijo, Sirijo, Libanon, Libijo, Saudi Arabijo, Jemen ali Turčijo, si pridržuje Velika Britanija pravico da oporišča ob prekopu postavi v vojno stanje; 6) obe državi priznavata Televizijski telefon V Ameriki so že postavili v razprodajo televizijski telefon. Potrebno je samo, da dvignemo slušalko .-in n® okviru se nam pokaže oddaljeni sogovornik. Priprava stane zaenkrat 5 .tisoč dolarjev (nekaj nad ~3 .milijone lir.). Kako nerodno 90 v bodoče'za številne junake v našem mestu, ki so' v zadnjih dneh nevidno stresali svoje duhovitosti vidno neprisotnim nasprotnikom. Ce bi v Ameriki iznašli še dolgo roko, ki bi nadlegovalca krepko ugrabila za ušesa, bi nam res storili lepo uslugo. Souietske tklaonosti na s. tečaju Bistveni element pri ocenjevanju 1 ke postelje z zložljivo mizo in st-o-vojne zmogljivosti Sovjetske zve- li, električna razsvetljava, plinska ze je ogromno arktično področje, kurjava, radio in telefon. Ker so ki se razteza nad 60. vzporednikom od Murmanska do rta Dežneva. To strogo nedostopno področje je pod poveljstvom »Glavne uprave severnih vodnih poti«, ki ima namen, da znanstveno in gospodarsko razišče te predele in jim zajamči vojaško varnost. Organizacija je nepo sredno podrejena maršalu Bulgani-nu. Kljub največji tajnosti, ki obdaja ta področja, nam razne ves;’.i v sovjetskem tisku pričajo o delih, raziskovanjih in življenjskih razmerah v sovjetski Arktiki. Tako poroča v »Pravdi« V. Bur-hanov. načelnik »Glavne upravo severnih vodnih poti«, in listu »Ve-černaja Moskva« V. Akuratov, šef pilot polarnega letalstva, ni tudi V. Vavilov, posebni dopisnik lista »Komsomolskaja Pravda«, precej obširno o opremi štirih preiskovalnih postaj, severni pol št. 1, 2, 3 In 4 v najsevernejšem delu polarnega kroga. Ta opazovališča so postavljena na ogromnih ledenih ploščah v vzhodnem delu Severnega ledenega morjai. Med številne Taloge teh opazova-lišč spada sistematično raziskovanje Severnega ledenega morja, u-gotovitev, v kakšne smeri se pomikajo ledene mase, študij mrzlih zračnih plasti, učinkovitost zemeljskega magnetizma na tamkajšnje podnebje, boljše preciziranje vremenskih napovedi za celotno Sovjetsko zvezo in še druge naloge hidrološkega značaja. V prejšnjih letih so polarne raziskave opravljali z ledolomilci, danes 'za ta uporabljajo letala, ki tudi dovažajo potrebna gradiva za opazovališča. O razmerah in življenju na ledenih ploščah poroča ravnatelj ZavoS ■ za oceanologno na Znanstveni akademiji Sovjetske zveze v listu »Večerna:a Moskva«, ki pravi- med drugim: »Ze od daleč smo zagledali iz našega letela zastavo, ki vihra nad taboriščem Severni tečaj št. 3 Brez težkoč smo pristali na. ledu z debelostjo kake tri metre. Presenečeni smo bili, ko smo uzrli pred seboj pravo naselje: lesene hišice na sankah z električno razsvetljavo in tople, svet!? prekop kot sestavni del egiptak države. Istočasno pa priznavata |in udobne šotore iz alumijastih re-svobodo plovbe po prekopu. peči zgrajene na poseben način in so šotorski listi najboljše kakovosti s toplimi oblogami v sredi, se človek tudi pri mrazu - 40 stopinj C počuti prav tako prijetno kakor v svojem moskovskem stanovanju. Knjižnica obsega okrog 300 zvezkov. Gotovo je to najsevernejša na zemlji. Znanstvenikom je ns razpolago kopalnica in kino. Dvakrat tedensko predvajajo nove filme, ki jih redno dostavljajo letala. Prav tako prihajajo z letali sveža živila, delikatese in pijača. Seveda je prisoten tudi zdravnik, ki ima na -razpolago manjšo lekarno. Hidrološki, aerometereološki, geofizi- kalni laboratarij-i so razmeščeni po ostalih šotorih. Naselje ima tudi majhno lahko letalo, helikopter, ki opravlja, raz ne opazovalne in znanstvene polete. Na opazovališču št. 4 vladajo e-nake razmere in enaka delavnost. Ede* izmed praktičnih ciljev, ki zasledujejo raziskovanja, je tudi zboljšanje severnih pomorskih poti, ki so sedaj uporabne zgolj tri mesece ija leto. V bližnji .bodočnosti pa računajo, da jih bodo uporabljali tudi po pet do šest mesecev na leto. To bi pomenilo velike gospodarske koristi za severno Sibirijo in morda tudi nova oporišča za morebitne napade na Združene države. Tihi in mimi monsignor Fr. Ks Kijučarovcih pri Sv. Tomažu nad Meško je slavil 29. oktobra svoi osemdeseti rojstni dan. Kot je vse njegovo življenje bilo vedno pokojno in vedro, tako je minil tudi njegov življenjski praznik brez prevelikega hrupa. Velikega mladinskega pisatelja so se spomnili vsi njegovi rojaki, predvsem pa sega v šolah počastili njegovi naj-mlajši, naši učenci osnovnih in srednjih šol. ____________________________ Meško se je rodil kot četrti o- ber. V vsakem šotoru so po tri lah- trak v preprosti kmetiški hiši v 75-letnica električne žarnice 21. oktobra 1879 se je zbrali manjša skupina ameriških znan stvenikov okrog tanke steklene priprave v obliki hruške. V o- • zadju skupine je stal mož, ki je pazljivo motril skupino. Oči vseh prisotnih so strmele v stekleno pripravo, ki je že 40 ur v svoji notranjost‘ žarela. E-lektrični tok se je prelival po zoglenelem koščku bombaža in žarel. Mož v ozadju je bil Thomas Alva Edison, izumitelj v-lektrične žarnice. Edisonova žarnica je v človeško življenje prinesla mnogo pomembnih sprememb in odprla novo obdobje v napredku človeštva. Žarnica ni bila zgolj uporabna iznajdba, pač pa je z njo njen iznajditelj odprl pota za razvoj in distribucijo stalno dotekajočega električnega toka. Da so z električno svetlobo in električno silo postregli človeštvu, so bile nujno potrebne številne doslej neznane ali premalo znane in preizkušene priprave: generatorji, usmerjevalci, izolirane žice, merilne priprave, žarilne nitke, varovalke, stikala itd. Na Silvestrovo leta 1879 je Edison izročil javnosti popolni električni stikalni ustroj. četrt v Menlo Parku (New Yersey) je prvič zažarela z Edisonovo razsvet- ljavo. V naslednjih treh letih je pričela z obratom prva električna centrala v neki newyorški ulici. P.rvo noč je zalagala z električnim tokom 400 žarnic. Zel, 1902 je bilo v Združenih državah 3600 velikih električnih central in nad 50.000 manjših električnih obratov. Zmogljivost je znašala na. leto okrog 1 milijon kilova;-nih ur. Leta 1929 so Združene države porabile že 92,2 milijard kilovatnih ur letno, .1. 1953 pa je znašal odjem električnega toka na' leto 513 milijard kilovatnih ur. Prva električna centrala je za proizvodnjo ene kilovatne ure toka porabila 5 kg premoga, danes porabijo moderne centrale okrog 37 dkg premoga. Takrat je stala kilovatna ura toka 24 centov, danes stane kilovatna ura za razsvetljavo 3 cente (20 lir), za industrijsko uporabo 1 cent (6,5 Jir). iOb nastanku električne žarnice je 79 odsto energije dobavljala živalska sila, 15 odstotkov človek in 6 odstotkov stroj. Za leto 1900 so preračunali, da bo živalska sila dobavljala komaj 1 odstotek energije, človeška sila 3 odstotke, stroj pa 96 odstotkov, Svojo prvo iznajdbo na področju elektrike je Edison uveljavil že v svoji zgodnji mladosti. Kot telegrafist pmenilo, da Slovanov na področju, bizantinske Istre lij Trsta predtem ni bilo in da/so potemtakem Slovani v te kraje prišli šele v IX. stoletju, in sicer kot kmetje na slabših zemljiščih to toot pastirji, ki so svoje črede gonili na pašo po kraških poljih. Tako sta-inje naij bi1 bilo torej, sodeč po rižanski listini, v začetku IX. stoletja. To pa naj bi tudi pomenilo, ■da Slovanov predtem v okolici Trsta ni bilo. Toda neko pismo Gregorja Velikega nas poučuje, da je stvar drugačna. Leta 599 je namreč ta papež pisal egzarhu Kaliniku, bizantinskemu namestniku Italije, daljše pismo, v katerem izraža svoje veselje, ker se mu je posrečilo odbiti Slovane z .italijanskih meja. Kje naj bi bi-1 Kalinik Slovane odbil, te ga pismo ne pove. Toda v nadaljevanju pisma poudarja, da je vzpostavljena kopna zveza med Raven-no in Istro, kajti prebivalci Kopra in Izole (insuiae Caprulensis) kažejo pripravljenost, da se povrnejo v okrilje rimske Cerkve, iz katere .so izstopili, ko so pristali na nauk o Treh Poglavjih. Zanimivo je kra- jevno ime Caprulensis, ker se ta ■oblika najbolj približuje našemu nazivu Koper. Kaj se je daj je s temi odbitim1 Slovani zgodilo, pobliže ni označeno, vendar govori Pavel Diakon v svoji lamgobardski zgodovini, da so se ob tistem času vodile težke borbe med Slovani ter Avari in Langobardi na drugi strani. Ker so živeli pa Avari in Langobardi v stalnem sovraštvu z bizantinskim vojnim področjem Istre in Trsta, sledi, da se je bizantinskim namestnikom v Ravenni tedaj z raznimi sredstvi posrečilo, da so snubili SJovane iz teh krajev na bizantinsko stran. Slovani so prodirali proti ozemlju Langobardov s severa in vzhoda. S severa ta prodiranja c-značujejo področja dolin alpskih rek, med njimi reka Nadiža. Na vzhodu se ie meja med bizantinskim in langobardskim področjem držala čvrsto skozi dve sto let.. Ni zgolj slučaj, da se ta meja točno krije z današnjim obmejnim stanjem med jjodročj.i slovenske in 1-talijanske narodnosti. Toda v tej zvezi velja zaznamenovati še neko podrobnost. Organizacija kamnosekov iz krajev okrog Sv. Križa in Nabrežine nosi v zgodjem srednjem veku ista obeležja kot jih je imela organizacija rimskih kamnosekov za časa preseljevanja narodov. Skozi ves srednji vek je mogoč? opazovati to kontinuiteto pravne ureditve. Ce pomislimo, da so kriški kamnoseki obdelovali kamenje za kraljevsko palačo ostrogotskega kralja Teodorike in za glavne cerkve v Ravenni in da so isti kamnoseki delali že za račun prejšnjih Benetk pa vse do konca srednjega veka, tedaj lahko sklepamo, da se je v teh krajih bržčas brez presledka ohranilo graditeljsko izročilo. Obstojalo je ves čas od kasnejšega, cesarstva pa vse do frankovske vladavine Karla Velikega in še naprej. Vprašanje je torej, če so bili nosilci tega kamnoseškega izročila v resnici Slovani. Stvar bi se zdela nemogoča in celo smešna tistim, ki trdovratno vztrajajo na tem, da Slovanov v teh krajih pred IX. stoletjem ni bilo. Vendar je pa današnje stanje preučevanja slovanske preteklosti prišlo do ugotovitev, ki dopuščajo mišljenje, da je prisotnost Slovanov v teh krajih mnogo starejša, kot pa se je pred dvajsetimi leti moglo slutiti. Eno, in sicer deseto poglavje Ru- skinovih študij benečanskih starinah je ix>svečeno skrinji Slovanov v bližini potoka Usmiljenja (Rio della Pieta). Presno bi potnik, potem ko prekorači polje sv. Antona (Čampo san Antonio), pri spel tja, bo zagledal kapelico sv. Jurija in sv. Tribuna. To je bik nekoč cerkev katoliških meščanov. Današnja italijanska vlada je to cerkev samovoljno pretvorila v cerkev Dalmatincev, kot da bi se Ko-torci pred in po bitki pri Lepaintu z največjo požrtvovalnostjo ne bil: borili za benečansko stvar, in kot da. bi ne bila častne obveza današnjih Benetk, da ohrani Kotoru tisto zvestobo, ki jo je bil IJotor vse do svojih zadnjih tremutkov ohranil »presvetli republiki«. Kaj nam je torej v zveji s tem povedal Ruskin točno pred sto leti? Pravi, da se »odnos med Da'-matinci in Ilire1 (pod temi misa bržčas Slovane) ne le do Benetk ampak tudi do same Evrope podcenjuje, čeravno bi zaslužil globi j s in 'Z.nai)Stve.nejše zanimanje. V beneškem primeru moramo posedi nazaj vse do Herodotovih časov, saj je svečanost ugrabljanja beneških nevest po ilirskih gusarjih čudovito podobna babilonskim pripoved kam o ugrabitvi nevest. Pri tem, pravi nadalje Ruskin, hi zgolj slučaj, da se glavna beneška -ulica i-menuje Slovanska obala (Riva de-gli Schiavoni). Nedaleč od te obale in beneške Piazzete je bila Zgrajena kotorska cerkvica, ki je znamenita po slikah »likarja, o katerem sodijo, da je povsem italijanskega porekla, ker ae je imenoval Carpaceio, Carpatius. Fachinetti je v časopisu »L’ Istria« iz 1. 1842 izrazil mišljenje, da bi Carpatius u-tegnil biti Istran. Vsa podoba je, da je pridevek Carjmtius označeval poreklo jz krajev izza karpatskih gorš. Angelo Vivante piše v svoji znameniti 'knjigi »Irredentlsrao adria-tico« na strani 129 z redko razumnostjo, da je izvire današnjega bivanja Slovanov na tržaškem področju treba iskati v predrimski preteklosti (con ipotesi pari a ipo-•tesi contrarie si pu6 addiritt-ura cercare elementi ineubatori della slavismo attuale gia nella storia preromana della regione). Kandler in Fachinetti v časopisu »L’ Istria« iz 1. 1846 odnosno 1, 1847 nagibata k misli, da so Slovani nedvomno najstarejši prebivalci teh krajev. (Se nadaljuje) VESTI s TRŽAŠKEGA II premislek someščanom! Z londonskimi dogovori so 'bili ■ustvarjeni temelji za mirno in koristno sožitje obeh narodnosti na ■tej zemlji. Dosežena je bila kom-prom.s-na rešitev, ki — kakor vsak kompromis — ne ustvarja ne zmagovalcev in niti premagancev. Toga sožitja, ki naj našemu mestu prinese pomirjenje, medsebojno spoštovanje, boljše razumevanje jned obema sosedoma in zato tudi boljše izglede za dvig življenjsk? ravni pristaniškega mesta, si dolo čeni krogi v našem mestu ne želijo. To so ljudje, ki jim je življenjska naloga rušenje, hujskanje in podžiganje nacionalističnih strasti. To so prav isti ljudje, kakor jih srečamo med komunističnimi poklicnimi razdiralci, ki živijo od sporov in zaradi sporov. V našem mestu je živ vrelec hujskanja, mržmje in prava kuhinja sovraštva proti Slovencem že od svojega rojstva dalje »II Piccolo«. Okrog tega lista se zbirajo ljudje, ■ki so s svojim početjem prav svoji lastni domovini prizadejali — pod krinko lažnega patriotizma — največ gorja in nesreče. To so ljudje, ki so stali v prvih vrs tah vojno -hujskaških zanešenjakov in svojo domov iino pognali v naj več j o nesrečo. V najtežjih časih pa so tc domovino prepustili samo sebi in se poskrili. Danes, ko se je Italiji po zaslugi povsem drugih resničnih domoljubov dvignila iz ruševin, kamor jo je pognal fašizem, zopet dvigajo .glave in pripravljajo pod lažnimi gesli patriotizma svoji domovini novo nesrečo. »II Piccolo« se od svojega zadnjega zdihljaja leta 1945 pa do svojega ponovnega oživljenja ni niče-, sar naučil, ničesar spoznal. Prič.l je tam, -kjer je pred devetimi leti končal. Žalostno je, da ta list izkorišča svoj monopolistični položaj in se tržaški in italijanski javnosti — vsaj tako trdno verujemo -— p,'' krivici predstavlja kot glasilo italijanskih demokratičnih strank v Trstu. Smatramo, da je nastopil čas, da se tiste stranke, ki so pred časom pod prikritim imenom »Gior-nale di Trieste« v Rimu odkritosrčno izpovedale, kaj mislijo o tem tisku sedaj javno in odločno distancirajo od tiska, ki potvraja. resnično mišljenje .italijanskih demokratičnih strank in osnujejo svoj lastni dnevnik. To je nujno potrebno, da ne bo- do samozvani monopolisti še nadalje potvarjali demokratičnega javnega mnenja tržaškega mesta. To vrzel je živo občutil dne 4. novembia sam napovedovalec tržaške radijske postaje v Italijan skem jeziku, ,ki se je upravičeno izogibal imena »II Piccolo«, ko je navajal mnenja »tržaškega tiska«. Kongres DG v Trstu Te dni je v Trstu zasedal Glavni svet krščansko demokratske stranke, na katerem so se nekateri go vorniki pečali tudi z vprašanjem Trsta in njegove bodočnosti. Tako je o u. Vse podrobnosti dobijo interesenti med uradnimi urami v tajništvu SDZ. Se pred šestimi meseci je plavala Titova Jugoslavija v hudo nemirnih vodah. Pred Evropsko gospodarsko komisijo v Ženevi je moral jugoslovanski državni podtajnik Crnobrnja priznati, da je njegova dežela finančno in gospodarsko pred zadušitvijo. Se v slabši luči se je pokazal položaj Jugoslavije v preteklem aprilu na političnem in vojaškem področju. Zaradi italijanskih predsodkov glede Trsta se Titu kljub orjaškim naporom ni posrečilo pretvoriti prijateljske pogodbe z Grč:-ao ki Turčijo v vojaško zvezo. Na severni strani Podonavja je bilo zbranih 14 sovjetskih divizij, in nezaupljivi- Američani so pričeli zadrževati pošiljke vojnega gradiva, od kar je Tito zopet naveza! diplomatske stike z Moskvo. Proti pristopu Jugoslavije v Atlantsk.-' zvezo ali v nameravano Evropsko obrambno skupnost so se borile I-talija, Norveška. Danska, Belgija, Nizozemska An Luksemburg. Medtem pa so se dogodile neverjetne spremembe. Jesen 1954 kaže, da se je barometer v Beogradu zapet znatno dvignil. Titu se ni posrečilo samo srečno spraviti pod streho Balkansko zvezo; ni samo razčistil tržaškega vprašanja in s tem prvič po končani vojni zaen-krait vsaj formalno postavil normalne odnose 7. Italijo; ni samo pretental Nemčije in Združenih- držav, da sta mu podaljšali kredite, pač pa je dosegel tadi znatno olaj- Sestanek SDZ o Zgoniku V nedeljo 31. oktobra so se zbra- li občinski svetovalci SDZ v Zge-niku pod predsedstvom gosp. Josipa Terčona, župana iz Nabrežine. Razpravljalo se je ' o nalogah, ki čakajo slovenske občinske svetovalce, brez razlike strank, v novem položaju, ki je nastal po londonskem dogovoru. Razprava, j*«, bila zanimiva in koristna. Vsi navzoči so se strinjati, da je potrebna skupna akcija vseh slovenskih občinskih svetovalcev in županov, brez razlike strank, v teh važnih dneh;, in. da so ravno' občinski svetovalci in župani, kot od ljudstva izvoljeni, predstavniki, predvsem u-pravičeni irt pozvani, da zastopajo vso slovensko skupnost Tržaškega ozemlja in njene interese ter sodelujejo pri izvajanju londonskih dogovorov. Zato je bilo sklenjeno, da bodo občinski svetovalci SDZ drage volje sodelovali z občinskimi svetovalci drugih strank za blagor m napredek slovenskega ljudstva na Tržaškem. Nabrežina zb poplavljence Upravni odbor občine Devin -Nabrežina je sklenil na svoji seji dne 2. t. m., da v znak sočustvovanja s težko prizadetim prebivalstvom v Salernu in okolici pokloni kot svoj skromni prispevek znesek 50.000 lir v nabiralni sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Obenem poziva vse prebivalstvo naše občine, a posebno vse ustanove industrialce, trgovce in obrtnike, da po svojih močeh prispevajo v ta namen. Prispevke sprejema občinska u-prava. Obvestilo rejcem bikcev Obveščamo zainteresirane živinorejce, da se bo vršil zadnje dni novembra in prve dni decembra redni jesenski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrjenih bikov, če slučajno n; v teku prošnja za potrditev. Vsi lastniki bikcev, ki imajo bikce, ki Dodo decembra stari 10 mesecev, morajo predložiti do sobote 27. novembra prošnjo, naslovljeno na Komisijo za potrditev bikov pri Področnem kmetijskem nadzorni-šivu - ulica Ghega štev. 6-1. šanje napetosti med Moskvo in Beogradom. Podrobnosti tega najnovejšega razvoja, se dozdevajo kot potek u-rejeno organiziranega baleta. Vprašanje je samo, kje so skomponirali potrebno glasbo, v Moskvi ali v Beogradu. Takoj po prekinitvi pro-tititovskih propagandnih oddaj so se pričela sovjetsko-jugoslovanska gospodarska pogajanja, ki so medtem dosegla sklenitev prve pogodbe o medsebojni izmenjavi blaga, in iz katere bo brez dvoma .nastal že v kratkem dvostranski gospodarski sporazum med obema državama. 31. oktobra je sovjetski' posia- SLOV. DOBROD. DRUŠTVO vabi svoje člane in prijatelje na MilRTIHDH VEČER ki bo v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22, II. nad. dne 13. novembra ob 20,30. Postregli bomo z domačo pristno kapljico in Marti a o v o gosjo. nik v Beogradu obiskal Tita- in ii dolgih medsebojnih razgovorov je sklepati, da sta dosegla normalizacijo zunanjepolitičnih stikov med obema do sedaj sprtima bratoma. 15. oktobra je tiskovni načelniit jugoslovanskega zunanjega ministrstva zmagoslavno objavil, da j« Sovjetska zveza na posebno Titovo željo dovolila repatriacijo jugoslovanskih kadetov, ki jih Sovjeti ji zadržuje že od I. 1948 dalje. Psihološki učinek take objave je n.i ljudstvo' gotovo napravil globok vtis. Izgleda pa, da na 'ugoslovanski strani še niso pripravljeni, da ci vročo kašo, ki so jo skuhali v Moskvi, kar hlastno pogoltnili. Sever da so v Titovi Jugoslaviji povrsti izjavljali, da bodo dobroto vrača!) z dobroto in da iskrenim sovje1-skim zbliževalnim poskusom ne bodo obračali hrbta. To tudi jje zato, ker je Titu že nasproti Amerik:', potrebna trdna hrbtenica. O kakem morebitnem prestopu Tita v sovjetski obrambni blok pa gotovo še ne more biti govora. Nasprotno: mnogi znaki kažejo, da se Beograd še nikdar ni čutil tako močno navezanega na Zahod, kakor prav v teh dneh. Glede teoretične »linije« pa zadostuje že en sam površen pogled v beograjsko »Borbo«, ki ’p pred časom napisala: »Sovjetska zveza je obtičala v držav.no-kapita- Potne liste in vizume ter uradne listine, prevode v In ii tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov, izpolnjevanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev. — Izposluje v teku dneva anagraf-ske listine, kot krstni in državljanski list ipd. Vse za majhen honorar AGENCIJA CELERITAS TRST - Ul. Machiavelli 13 - Tal. 31*404 listični fazi. Po podržavljenju proizvajalnih sredstev s pomočjo zmagovitega proletariata se je .razvila orjaška birokratska kasta, ki izrablja posest proizvajalnih sredstev .za. izkoriščanje delavcev in kmetov. Izkoriščanje človeka po človeku je v Sovjetski zvezi celo večje kot v zasebno-kapitalističnih deželah, in prav zato se tudi kaže potreba po uporabljanju še hujšega in strašnejšega zatiralnega stroja. Sovjetskemu imperializmu j<» prav tako neizogibno potrebna vojna kakor je -bila potrebna svoječa-sno nemškemu -nacionalsocializmu.« Jasnejše govorice si je težko izmisliti. Klj.ub »medenim tednom-; se med komunističnima bratcema nihče ne obotavlja, da bi drug drugemu ne sipal na .glavo sočnih »resnic«. To lahko ugotovimo tudi tu na našem ozemlju. Kominformisti in titovci drug drugemu strežejo s takimi cvetkami, da bi se moral pošten človek ina kilometre oddaljiti od enih in drugih, če bi biln v -medsebojnih obtoževanjih samo 50 odstotkov resnice. Verjetno pa je te resnice še znatno več. »Izkoriščevalci in birokrati« v Moskvi s svojim skrivnostnim snubljenjem Tita gotovo nimajo pred seboj kakih prevzgojnih namenov. Cemu naj bi po tolikih letih hladne vojne s-lužila nenadna umerjenost p'» je in ostane zaenkrat taktična skrivnost Stalinovih dedičev. Morala in načelnost korakata v komunističnih vrstah po lončenih copatah. najbrž tudi me. Verjetno bodo izbrali kako slamnjačo, ki naj bi prikrila dejanskega bav-bava pod posteljo. V vrsti stoji lepo število pripadnikov. Kernu se bo n-astnehijaia trinajstica Tito-Toto sreče, še ni jasno, čeprav prihajajo na dan neka imena. Novo prepleskovanje je jpostalo nujino tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Ni še povsem jasno, ali -e postala voda- gospodarstvo ali kultura. Ob sv. Martinu s?, vino očisti, ■-. ,da pa ostaja vedno voda. pa če je še tako kalna. Verjetno tudi ta najnovejša gospodar-skOTkulturna OF št. 4 ne bo imela več sreče kot njene prednice. Tržaški Slovenci vedo, da jih je komunizem osleparil: v letih 1944-45, ko jim je obljubljal svobodo, enakopravnost in blaginjo. Postregel pa jim ie z množičn-imi pokolji, s prisvajanjem stoletnih sadov dela in znoja bratov na oni strani železne zavese, kjer je ustvaril privili-girano kasto revolucionarnih dobičkarjev in delovne in kmečke množice nagnal v bedo in siromaštvo. V letih 1945-46. ko jih je z grožnjami odvračal od zaposlitve v javni upravi ter jih v naslednjih letih posredno poganjal s trebuhom za kruhom čez morje. V letih 1945-47, ko jim je z grožnjami poskušal preprečiti, da bi jim zavezniška, oblast obnovila porušene domove in gospodarska poslopja z namernim zavajanjem, da bo to storila ljudska oblast. V letih 1948-50 z goljufivimi snubitvami ljudskih množic, da se b*'-ri za uresničenje STO. Po volitvah pa -z izdajo prav te prisege. V letih 1952-54 s prevarantskimi krilaticami proti povratku Italije v te kraje samo zato. da nato zapove prav tisto, proti čemer so pisarili po ulicah i,n zidovih komun-'-stični hujskači. Ali naj tržaški Slovenci na vso to pozabijo samo zato, da bodo maloštevilni, uslužbenci še osta’.i pri koritih? O tem naj razmišljajo vse ustanove, združenja in društva in naj se ne pustijo ponovno zavajati od potegavščin raznih »pripravljalnih odborov« za. preplesko vanje starih preizkušenih prevar. | Iz davčnih zapiskov Seveda bi bili srečni, ali vsaj ve seli. če bi imeli 80 milijonov lir, letnih dohodkov. Italijanski filmski komik, princ Antonio de Cur-•tis, je svojo davčno prijavnico o-premil prav s to lepo številko. Razumljivo je, da v filmu človek lahko zasluži lepe milijone ne samo ket igralec, pač pa tudi kot las‘-nik kinematografskih dvoran. Možakar. ki ima v Rimu pet kinematografskih dvoran, je davčni upra- vi prijavil 100 milijonov letnih dohodkov. S te.m je gladko potolkel vse znane italijanske filmske proizvajalce. Dino De Laurenti, soprog Silvane Mangano, je davčni upravi prijavil 49 milijonov, Car-lo Ponti 30 milijonov. Edina tovarna. ki se ukvarja z razvijanjem filmov, je prijavila 34,5 milijonov-letnih .dohodkov. Mario Scelba, Palmiro Togliatti. Saragat in drugi -manjkajo na davč nih -zapiskih. To ne pomeni, da. s-, poslanski honorarji oproščeni davčne prijave. Minister za južne pokrajine, Campilli, pa je svoje za-, sebne letne dohodke ocenil na 1? milijonov lir, predsednik se-naU Merzagora, na 9,5 milijonov lir. To so seveda malenkostni znesk v primerjavi s kneginjo Torlonijo ki je prijavila 500 milijonov lertnili-dohodkov, knez Borghese, ki se j. ocenil na 499 milijonov ali industrialec De Amicis z 200 milijoni. V Italiji davčne prijave razstavljajo javno. Vsakdo lahko pregle da koliko zasluži njegov sosed ali njegov konkurent. Pravijo, da j-prostovoljna prijava znatno zvišala davčne dohodke od prej običajnih uradnih cenitev. Nihče pač noče biti berač. Siromaštvo množice je samo pod komunisti čednos-za bogataše ' pa je tudi tam kar prijetna »buržujska navlaka«. Teorija je eno praksa pa je drugo Naši titovci- so v besedah pravi orjaki. Na ustih in zobeh so Hi-per-, -Nad- in Superjugoslovani, Titovega modela namreč, ker če bf se kaj prekucnilo, bi Jugoslaviji prvi pokazali figo; pogojni Jugoslovani; patriotje na odpoved. Z novo razmejitvijo STO sta dve osnovni šoli prešli pod jugoslovansko upravo, in tudi ena. strokovna šola se je znašla na oni strani. Me-f učnim osebjem teh šol je tudi po kak pravoverni titovec. Do danes, še nismo mogli ugotoviti, ali in koliko teh pravovercev je izbral > svobodo na ono stran zavese. Vemo samo. da so jim šolske oblasti na oni strani ponudile zaposleinje. Teorija je pač eno. prakse pa jo nekaj čisto drugega. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telet. 31-813 Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah Teleuizija o usako družino! Aparati TV 17-21 palcev PBOBfllfl Hil OBROKE Heobvezni predujem (najmanj) 5000 lir in po 5000 lir na mesec Izredne ugodnosti omejene na en mesec časa TEHNIČNA POMOČ Velika izbira televizijskih aparatov najboljših italijanskih in inozemskih znamk RUGGERO ROSSONI C O R S O GARIBALDI 8 ZA JAVNE LOKALE POSEBNI POPUST’