PoHn) urad MM Cetovec — Veftagspo!!amt M!1 Ktagonfuit Mhaja v Ceiovcu — EMcheinungsort Ktagonfurt Posametn) hvod ).!0 EU., meuuEna naioEnina 5 EiUngov M.-:-::..::.::.::.::-] Letnik XXViii. KOROSK! SLOVENC! NOČEMO KAPiTUURAT!! Svojo življenjsko vo!jo smo izpriča)! s piebiscitom krvi tudi tedaj, ko nas na papirju ni bi!o več To je biia giavna izpoved 2. tovariškega srečanja v Robežu pri Apačah, kjer je bii minuto nedeijo odkrit spomenik na zgodovinskem mestu prve bitke siovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami na Koroškem. Vabiiu Zveze koroških partizanov se je odzvaio okoii 2000 ijudi, bivših borcev in njihovih prijateijev z obeh strani meje. Med udeieienci mogočnega zbora so biii tudi jugosiovanski generaini tronzui v Ceiovcu Bojan Lubej, predstavniki osrednjih organizacij koroških Stovencev, veččianska deiegacija Zveze združenj borcev MOV Stovenije in predvsem Partizanski pevski zbor iz Ljubijane, ki je pod vodstvom Radovana Gobca kuiturno obogati) to manifestacijo živ-tjenjske votje koroških Siovencev. Pogtod na de) edetežentev, v *red)n) Patthamk) pevtk) tbof Vprašanje Simovega odstopa še vedno razburja duhove Na prireditvi je najprej spregovori) predsednik Zveze koroških Partizanov Kar! Prušnik-Gašper (njegova izvajanja objavljamo na Posebnem mestu — op. ured ). Za njim pa je povzet besedo tudi Predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwit-*6r, ki je naglasi), da je naša dolžnost, da se na tem zgodovinskem mestu spomnimo najprej tistih, ki so dali svoje življenje za svobodo, za naše pravice. .Postavljamo spomenik na tort mestu prve borbe koroških partizanov kot opozorilo, da se je za svobodo in mir treba vedno znova bodli ter ju ščititi, kadar sta v nevarnosti," je poudaril govornik. .Ta spomenik pa postavljamo tudi kot Pomnik našega doprinosa za osvoboditev Avstrije." Ko je bilo podobno poudarjeno lani ob odkritju spomenika na Komlju, je koroški nemški list zapisat, da je to nov Aspekt narodnoosvobodilne borbe ^oroških Slovencev. Mislim, je detet predsednik ZSO, da to rti noben nov aspekt, ampak je dejstvo, da ts bila sleherna antifašistična borba kjerkoli med drugo svetovno ^ojno borba za osvoboditev pod-fotmljenih narodov in s tem tudi Avstrije, da pa je bila naša borba, edina oborožena borba na ozemlju Avstrije, predvsem borba za njeno osvoboditev in za njeno obnovo. „Zato ne moremo dovoiiti, da se ta naš spomenik primerja s spomenikom, ki ga nameravajo odkriti pri Ob spomeniku so pototiii senco predstavniki iteviinih organisaci) mostu čez Krko. Kajti tu gre za spomenik borcem proti fašizmu za svobodo, tam pa za spomenik ijudem, ki so biii na strani fašizma in brez dvoma zagovorniki nacističnega sistema. S tem nikakor nočemo zanikati osebne tragike posameznih žrtev vojne in prizadetih družin. Toda tako, kakor ga postavljajo, nikakor nima upravičenosti, ker ne siuži miru in bratstvu med narodi in nikakor ni v smisiu države, ki ima svojo obnovo in s tem svoj obstoj zahvaiiti edinoie antifašistični borbi. Predvsem pa je v tem času naperjen proti koroškim Slovencem — saj je produkt izzivalnih dogodkov lanske jeseni." Govornik je dejal, da je pred nami — kakor napovedujejo — ponovna .vroča jesen', kajti nacionalistične sile se znova zbirajo in formirajo, ne le na Koroškem, marveč v vsej Avstriji, da bi preprečile znosno rešitev či'. ^ .7 državne pogodbe. V tej zvezi je predsednik ZSO poudaril: „Ce je avstrijska viada lan) pred temi siiami kapituiirala, če so ka-pituiiraii odgovorni poiitični krogi na Koroškem — koroški partizani, koroški Siovenci ne misiimo kapi-tuiirati! Nismo se boriti za to, da bi nas po zmagi štei! in preštevati. Vrniti smo se domov na svoje domove iz izseijeništva in iz borbe, da bi uživati priborjene pravice, da bi živei) enakopravno živtjenje na svo-(*D%/je M4 3. strani) V ponedeljek je zasedalo predsedstvo koroške SPCf ter razpravljalo o vprašanju odstopa deželnega glavarja Sime in o spremembah, do katerih naj bi prišlo po tem odstopu tako v sestavu deželne vlade kot tudi v predsedstvu deželnega zbora. Po seji je bilo sporočeno, da je predsedstvo stranke pozvalo deželnega glavarja Simo, naj do 1. oktobra odstopi s svojega položaja. Deželni glavar Sima pa je izjavil, da te ultimativne zahteve ne more sprejeti. Poudaril je, da mu je zaupanje izreklo ljudstvo na volitvah in je zato odgovoren le deželnemu zboru, kateremu bo svojo odločitev glede odstopa sporočil še tekom septembra. Predsedstvo koroške SPO je — kakor že povedano — razpravljalo tudi o nadaljnjih spremembah. Tako bo namesto obolelega namestnika deželnega glavarja Ericha Su-chaneka prišel v deželno vlado sedanji minister za promet Erwin Fruh-bauer, ki bo dobil gradbeni referat, katerega je doslej vodiil deželni svetnik Hans Schober, ki pa bo postal deželni finančni referent. Položaj namestnika deželnega glavarja bo do Simovega odstopa zavzel deželni svetnik Leopold Wag-ner, ki naj bi kot novi predsednik koroške SPC? potem postal tudi deželni glavar. Nov član deželne vlade pa naj bi posta) še sedanji predsednik deželnega zbora Rudolf Tillian, in sicer za primer, da bi ga v sedanji funkciji zamenjal bivši celovški župan Hans Ausser-winkler. Na Koroškem vlada provincialnem preži y poroštvo za uresničitev mednarodnih obveznosti Avstrije Udeležencem tovariškega srečanja je poslal pismene pozdrave podpredsednik predsedstva SFR Jugoslavije in predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičic-Ciril, ki je tudi sam sodeloval v prvi bitki v Robezu leta 1942. V svojem pismu pravi: 2ai se ne morem osešmo ade/ežiti partizanskega s/avja v Ro-kežtt pri Opačak, kjer smo partizani druge grape odredov Narodno osvoirodi/ne vojske in partizanskih odredov Slovenije jeseni 7942. leta vodi/i veiiko in za razvoj protifašističnega hoja pomembno bitko. Posebno mi je žai, ker me na tiste čase in ponosne zavedne koroške /jadi pod Nosato vežejo neizbrisni spomini in prijateljstvo, astvarjeno v partizanskih nočeh in skapnem žrtvovanja. Odkritje spomenika partizanskim borcem pomeni, da so tradicije in pridobitve protifašističnega boja na Noroskem in v vsej -dvstriji še danes žive in pomembne. Po pa je poroštvo, da se bodo s/ej ko prej na Noroškem aresniči/e obveznosti iz mednarodne pogodbe, ki jih je po zmagi nad fašizmom sprejela Repablika Avstrija, tako kot to zahteva konferenca o evropski varnosti in sodelovanja ter dokamenti Organizacije zdraženih narodov. V imena SZDL Slovenije želim, da bi vaš današnji zbor pomenil nov prispevek k sožitja med narodi, krepitvi sodelovanja med Avstrijo in fagoslavijo, predvsem pa k izboljšanja pogojev za fsestranski narodni, gospodarski in kaltarni napredek slovenske narodnosti na Noroškem. Mitja Ribičič-Chii ki ne vidi svetovnih procesov demokratizacije Minuli petek je bila na Sladkem vrhu na jugoslovan-sko-avstrijski meji proslava stoletnice tamkajšnje tovarne. Slavnosti so se udeležili najvišji predstavniki Slovenije, govoril pa je predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc, ki je med drugim poudaril tudi posebno vlogo obmejnih krajev pri razvijanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Dejal je, da je prebivalstvo na obeh straneh meje po mnogih vprašanjih navezano na medsebojno sodelovanje, zato se tukaj tudi najbolj otipljivo čuti pomen dobrih sosedskih odnosov. V svojem govoru se je predsednik slovenske vlade zavzel za nadaljnjo poglobitev in razširitev sodelovanja med Jugoslavijo in Avstrijo ter naglasil, da bi si morali v tej smeri na obeh straneh bolj organizirano prizadevati, kajti „v interesu dobrih sosedskih odnosov, krepitve miru in sodelovanja v Evropi je, da se na tem delu jugoslovansko-avstrijske meje tkejo vezi sodelovanja". Hkrati pa je predsednik Marinc opozoril tudi na pojave na Koroškem ter ugotovil, da jesenski dogodki ob dvojezičnih napisih na Koroškem izražajo nekatere globlje in širše procese. Očitno gre za oživljanje veli-konemškega šovinizma in nacionalizma. Kako bi si sicer mogli razlagati širjenje protijugoslovanskega razpoloženja, ki se nadaljuje in ki se ponovno kaže v nekaterih akcijah, ki napovedujejo .vročo jesen na Koroškem'. V tej zvezi je omenil priprave za postavitev spomenika takozvanim ..odvlečenim žrtvam Titovih partizanov" ob Krki v Celovcu in zastavil vprašanje, ali ni to provokacija proti Jugoslaviji, ki je dala 1,700.000 žrtev zaradi fašizma in nacizma, ki je napadel Jugoslavijo? Komu je potrebno takšno ali drugačno oživljanje preteklosti? Posebej je predsednik slovenske vlade spregovoril tudi o vprašanju koroških Slovencev: „Za uresničevanje 7. člena državne pogodbe, ki predstavlja mednarodno obveznost Avstrije, se postavljajo zahteve po ugotavljanju manjšine, kar je cela Evropa, ki pozna probleme manjšin, že zdavnaj opustila kot metodo pri reševanju problematike manjšin. In dalje: v času, ko se v Evropi na osnovi medsebojnih sporazumov in pogodb rešujejo še zadnja preostala vprašanja meja po drugi svetovni vojni, nekdo neti in dela preplah glede nekakšne nestabilnosti meje med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri tem pa ves svet dobro ve, da je Jugoslavija v svojem lastnem in mednarodnem interesu med glavnimi poborniki miru, miroljubne koeksistence in neuvrščenosti. ^ Najbrž ni težko ugotoviti, da vse to ni v interesu Avstrije in Jugoslavije, ampak v interesu mračnih sil, katerih .dobrote' smo mi in cela Evropa že okusili. Pravzaprav mnogi naši ljudje, pa tudi številni tujci, s katerimi prihajamo v stik, Čudijo, da je v drugi polovici dvajsetega stoletja — in to sredi Evrope — sploh mogoče, da prihaja do izraza takšen provincializem, ki ne vidi svetovnih procesov demokratizacije in humanizacije ter spoštovanja enakopravnosti narodov in narodnosti." Slovenija in Jugoslavija budno spremljata — je ob koncu poudaril predsednik Marinc — sedanje procese in pozdravljata vsako pozitivno pobudo, ki naj omogoči Slovencem-avstrijskim državljanom, da dobijo svoje elementarne pravice, ki jim gredo ne le iz mednarodne obveznosti Avstrije, ampak tudi iz visoke stopnje razvitosti kulture in človeških odnosov v Evropi. Pozdravljamo direktne pogovore manjšine s predstavniki zvezne vlade, in zlasti iniciative za institucionalizirale odnosov med Slovenci in zvezno vlado. Prepričani smo, da samo neposredni kontakti — ob spoštovanju mednarodnih obveznosti — lahko privedejo do rešitev, do katerih imajo koroški Slovenci pravico. Z ZGODOVINSKEGA MESTA PRVE PARTIZANSKE BITKE KLIČEMO V SVET: Tudi danes smo tukaj POStHOKKDSVKD da branimo pravice koroških Siovencev ^ GOVOR PREDSEDNIKA ZKP KARLA PRUŠNIKA-GAŠPERJA NA 2. TOVARIŠKEM SREČANJU V ROBEŽU Dane: smo se zbrali na 2. tovariškem srečanju v Robežu pod MaMm Obirjem. Stojimo na zgodovinskih tleh prvega oboroženega spopada slovenskih partizanov z nemškimi nacističnimi enotami na Koroikem. Na tem mestu, pred živimi pričami domačega prebivalstva, se je 16. avgusta 1942 odvijala bitka Kranjčevega bataljona H. grupe odredov, bitka, ki je pomenila za koroške Slovence signal organiziranega upora, signal oborožene vstaje. Streli v Robežu pred 31. leti pa so pomenHI tudi konec uspavalne politike koro-žklh Slovencev. Mlad) tovariši Iz Kranjčevega bataljona so koroškim Slovencem s svojim junaškim dejanjem pokazali, da se je proti zločinu nacističnega Iztrebljanja treba upreti z orožjem v roki. Pokazali so, da je oborožen boj mogoč In tudi nujen, če hočemo ostati na svoji zemlji ter živet! v miru Tako je poudaril na nedeljskem srečanju predsednik ZKP Karl Prušnik-Gašper ter spomnil na odziv, ki ga je imel prvi oboroženi spopad: ,Au weh, die Banditen haben den Kampi aulgenommenl* je takrat zastokal SS-ovski oticir z Ritterkreuzem okoli vratu. Njegov vzklik ,Die Banditen schietjen haargenau* se je slišal v Celovec in v sam tretji rajh, do raznih tirerjev in (barčkov. Partizanski streli iz Robeža so bili za tisti čas, ko so minili le štirje meseci od množične izselitve koroških Slovencev, vsekakor značilni, za nacistični rajh pa tako svarilni in porazni, da so takoj prekinili z izseljevanjem; da bi z njim nadaljevali, nikdar več niso zmogli, čeprav so imeli že podrobno izdelan načrt, da bi pregnali iz Koroške vse Slovence. In ustvarjalnem procesu. Koroški Slovenci so skupaj z jugoslovanskimi narodi pod vodstvom tovariša Tita od strelov v Robežu pa vse do končne zmage nad tretjim rajhom kot zavezniški vojaki na domačih koroških tleh bojevali krvavi boj na življenje In smrt. Priča tega neenakega boja je 40 nagrobnih spomenikov od Žile preko Gur in Roža do Podjune, tja do Svin-ške planine, Ebersteina in Šmartno nad Te-holco severno od Vrbskega jezera, kjer povsod so pokopani borci za svobodo, slovenski partizoni, ki so nesebično darovali svoja mlada življenja v boju proti fašizmu. 500 padlih partizanov leži pokopanih na koroških tleh. To je zgodovina koroške zemlje med drugo svetovno vojno, na katero bomo preživeli borci in invalidi vedno spet spominjati. Kri, preiita na Koroškem, terja izpoinitev čiena 7 ,Tudt danes smo se zbrali zato, da z zgodovinskega mesta v Robežu pod Malim Obirjem zakličemo v svet, da smo bili tukaj koroški Slovenci kot zavezniški vojaki s puško v roki, ko je Avstrijo pregazil nemški nacistični škorenj, ko je bila Avstrija zbrisana z zemljevida; biti smo tukaj ter z našo krvjo reševali suverenost Avstrije! Zbrali smo se na tovariškem srečanju, da pokažemo, da smo tudi danes tukaj, da čuvamo pridobitve protifašističnega boja, da branimo pravice koroških Slovencev, ki so zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe, da terjamo Izpolnitev te mednarodne obveznosti. Zato tukaj na zgodovinskih tleh, kjer so pred 31. leti počile prve partizanske puške na Koroškem, trkamo na ves! avstrijskih državnikov In jih rotimo. Kri, ki je bila med drugo svetovno vojno prelita na teh tleh, na Koroškem, na ozemlju Avstrije v boju proti največjemu sovražniku avstrijske neodvisnosti, pomeni dolg, terja Izpolnitev člena 7. Ta dolg pa terja predvsem tudi prepoved rovarjenja prot! koroškim Slovencem In proti Izpolnitvi člena 7; terja prepoved organizacij kot je Helmatdlenst ker so le te grobo-kop avstrijske republike." Zaskrbljujoče stvari se dogajajo danes na Koroškem je ugotovil predsednik ZKP. Nemški nacionalizem bi spet rad prišel na površje. Odel si je plašč domovinske zvestobe, domovinske službe, do demagoško zastruplja ozračje na Koroškem. Mirno sožitje med nemško in slovensko govorečimi sode-želani mu je trn v peti. Politično ozračje na Koroškem pa je že precej zastrupljeno, ker je nemško govoreče prebivalstvo povsem napačno poučeno o resnični zgodovini našega ljudstva in naše zemlje. Partizani smo že neštetokrat potrkali na vest tistim državljanom, ki so poklicani, da preko tiska, radia in televizije ustvarjajo in štirijo miselnost dobrega sožitja med deželam nemškega in slovenskega jezika. Tudi na 1. tovariškem srečanju pri Trklu smo se obrnili na avstrijske javne delavce in jim povedali: .Če jim je za objektivno, resnično zgodovino koroške dežele; če ljubijo resnico; če spoštujejo in ljubijo svojo očetnjavo republiko Avstrijo; če jim je za to, da ji služijo kot zvesti državljani, da v njej ustvarjajo in utrjujejo mir in miroljubno vzdušje; če jim je za združeno Evropo — potem naj pred avstrijskimi množicami razkrinkavajo nemškonacionalistične hujskoče, kateri so že dvakrat v kratki dobi šestdesetih let uničil Avstrijo in jo vrgli v prepad.* Partizani ve dno spe! spodbujamo javne delavce, naj po vedo resnico avstrijskim državljanom, da žl vlmo na Koroškem Slovenci, prav tako pri dni In pošteni državljani, ki prav tako pla čujemo davke In Imamo enake obveznosti do države; naj jim povedo, da živimo tukaj tudi Slovenci In da so naše pravice zajamčene v državni pogodbi. Ponosni smo na svoj doprinos v drugi svetovni vojni Kdo drug naj bo kriv, da avstrijske množice ne poznajo dovolj svoje ustave, državne pogodbe in mednarodnih obveznosti avstrijske republike do koroških Slovencev, če ne ravno javni delavci, ki preko tiska, radia 'in televizije oblikujejo javno mnenje. Ali ni smešno slišati, da nemški časopisi na Koroškem niso zapisali niti besedice o mogočni kulturni manifestaciji v Svatnah, ko je Slovenska prosvetna zveza uprizorila Miklovo Zalo na zgodovinskih tleh. Zamolčali so jo, čeprav je bilo tam navzočih okoli 7000 Slo- vencev! Ta molk je nepošten, krivičen In tudi močno škoduje ugledu Avstrije. To je odraz nekulturnosti. Zato bomo partizani zastavili vse naše možnosti in sposobnosti, da bodo o resničnem stanju na Koroškem obveščeni tudi nemško govoreči sodežetani. Povedati jim moramo tudi to, da je Hei-matdienst samo ena od mnogih terorističnih organizacij mednarodne vojnohujskaške zveze. Ko bodo nemško govoreči sodežetani KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV vabi na seminar ki bo dne 7. In 8. septembra pr! Soštarju v Globasnici. Na sporedu so referati in diskusija. Osrednja tema seminarja: .Neotašlzem v Avstriji In Evropi . 7. septembra ob 10. uri 1. in 2. referat: Nastanek In razvoj fašizma v Evropi, antifašistični boj delavskega razreda evropskih narodov. Družbene korenine fašističnega vzpona. Ref.: Vinko W i e s e r, Jože Messner 7. septembra ob 15. uri 3. reterat: Oris zgodovine KBrntner Helmatdlensta. Prilagajanje nacistov novim razmeram, njihove funkcije In pozicije danes v koroških In avstrijskih strankah ter Institucijah. — Ret.: Zdravko Velik 8. septembra ob 9. uri 4. reterot: Neofašizem — vzroki In oblike njegovega nastajanja. Kakšno vlogo Igrajo pri tem meščanske stranke. Koroška jesen 1972. AH Imamo na Koroškem In v Avstriji opraviti s fašističnim gibanjem! Socialna osnova šovinistov. Ret.: Mirko Messner Med seminarjem sl lahko ogledate razstavo .Sodobni problemi koroških Slo- vencev v*..*. ^ PR.sLAYo go-!etn!ce ustanovitve KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV NA DUNAJU dne 8. septembra ob 19.30 urf pr! Soštarju v Globasnici. Na sporedu govori ter odrski nastop .Ekstremist Matija Gubec". Po proslavi ples. Igra znani ansambel VESELI KRANJCI. Klub slovenskih študentov ALZlR. — Ta teden je Alžir nedvomno v središču splošnega mednarodnega zanima* nja. V Alžiru zaseda namreč 4. konferenca neuvrščenih držav — .vrh tretjega sveta") kakor to srečanje tudi imenujejo — ki sc bavi z zelo važnimi vprašanji današnjega človeštva. Na konferenci so se zbrali vodilni predstavniki 76 neuvrščenih držav (od tega 41 iz Afrike, 25 iz Azije, 7 iz Latinske Amerike in 3 iz Evrope), poleg polnopravnih članic pa je zastopanih še 9 nadaljnjih držav v vlogi opazovalk in 3 države kot gosti (med njimi tudi Avstrija)) prav tako pa je udeleženih tudi 15 osvobodilnih gibanj. Konferenca se bo končala jutri, nato pa bodo opravili še dokončno formulacijo zaključnih dokumentov. BONN. — Zahodnonemški kanete" Brandt bi moral v kratkem potovati na češkoslovaško, vendar je bil njegov obisk preložen za nedoločen čas. Glede vzrokov je Brandt izjavil, da češkoslovaška vlada ni sprejela zahodnonemških kompromisnih predlogov za ureditev vprašanja vključitve zahodnega Berlina pod popolno konzularno zaščito bodočih predstavništev Zahodne Nemčije na Češkoslovaškem. Menda so t' kompromisni predlogi segali do skrajnih meja, do katerih Zahodna Nemčija lahko popušča. Načrti za nadaljevanje pogovo- rov med Bonnom in Prago še niso znani) vendar je Brandt poudaril, da si bo njegova vlada še naprej prizadevala, da bi va viaaa se naprej prtzaaevaia, aa ot n pogajanja s Češkoslovaško o obnovi diplomatskih stikov uspešno končala. KAMNtK. — Več tisoč ljudi si je ogledalo prireditve, ki so bile minulo nedeljo v okviru tradicionalnega dneva narodne noše v Kamniku. Dopoldne so izvajale spored posamezne folklorne skupine, popoldne p" se je po ulicah Kamnika vil dolg sprevod 800 narodnih noš iz vseh predelov slovenske zemlje. Na prireditvi v Kamniku so bile zastopane tudi naše ziljske narodne no!e) ki jih je predstavila skupina iz Zahomca. NEW DELHI. — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je poudarila, da Indija ne namerava postati vojaška sila, še man) pa članica .jedrskega kluba". Po njenih be* sedah je za Indijo najbolj važno, da se reh podedovane revščine, pot do tega pa pravilno obveščeni o pravičnem boju koroških Slovencev, bodo spoznali, da so naši naravni zavezniki. Spoznali bodo, da jim Slovenc) nič ne jemljemo, ko zahtevamo naše pravice. Spoznali bodo, da smo v boju za mir ravno koroški Slovenci njihovi najiskrenejši tovariši. Predsednik Prusnik je spomnil, da so slovenski partizani tudi že med vojno izpolnjevali podobno nalogo, kti je bila težko in tvegana. Partizanske tiskarne so pod najtežjimi pogoji tiskale tudi nemško protifašistično literaturo ter jo dostavljale nemško govorečim ljudem, kar je bilo takrat smrtno nevarno. Partizanski kurirji s slovensko in nemško literaturo v nahrbtnikih so za to misijo množično izgubljati življenje in maja meseca lani je bil odkrit na Komlju pri Pliberku spomenik partizanski kurirski četi, ki je bila pobita pri izpolnjevanju prav te in-ternacionalistične službe, da so tucti nemško govoreči Korošci zvedeli resnico o zločinskem početju domačih in tujih nacistov. .Pri nas iiz časopisov, radia in televizije ne zvemo, da imamo na Koroškem spet opraviti z nemškimi nacističnimi šovinisti. Celo državniki ne priznajo prisotnosti nacističnega delovanja. Koroški Slovenci pa smo nacizem spoznali že pred več kot 35 leti; spoznali smo ga v teoriji in praksi. Zanikati ga pomeni dajati mu potuho. Nemški nacionalizem ni samo naš sovražnik, on je črv, ki gloda tudi na suverenosti Avstrije ter zastruplja ozračje, da smrdi po vojni. O tem nam zgovorno priča postavitev spomenika ob Krškem mostu v Celovcu. Če vemo, kdo ga postavlja in komu, potem moramo vprašati: Kdo je začel drugo svetovno vojno? Nobena partizanska puška na Koroškem še ni počila, ko so nacisti že začeli ropati koroškim Slovencem zemljo ter jih nasilno preganjati iz rodnih hiš. (Dd/je ud F. strcut) mir in mednarodno sodelovanje. BAKU. — V svoji rojstni vasi BarzavU na Kavkazu (Sovjetska zveza) je zadnja nedeljo umrl najstarejši človek na svePA 168-letni kmet Širali Mislimov. Rodil se j" pred Napoleonovim pohodom v Rusijo, % današnjimi generacijami pa je doživel človekovo potovanje v vesolje, kakor je ot njegovi smrti zapisala sovjetska tiskovO* agencija TASS. BEOGRAD. V drugi polovici septembri bo Jugoslavijo obiskal predsednik sovjetsM vlade Aleksej Kosigin, ki bo s tem vrn" obisk prejšnjemu predsedniku zveznega iz' vršnega sveta SFR Jugoslavije Mitji Ribičiču, kateri je leta 1970 obiskal Sovjetsko zvezo. PEKING. — Na nedavnem desetem kongresu kitajske komunistične partije je b' za predsednika ponovno izvoljen Mao M Tung. Poleg predsednika so bili izvoljcj' tudi štirje podpredsedniki, medtem ko r bil prej le en podpredsednik, namreč dajalec" Lin Piao. Na kongresu izvolje^ politični urad in stalni odbor imata "" logo, da skrbita za vse tekoče partijske zadeve, ker se centralni komite zelo redko se- stane. BAZOVICA. — V Bazovici pri Trstu b^ do v nedeljo odkrili spomenik padlim v ot rodnoosvobodilni borbi in umrlim v na"* stičnih koncentracijskih taboriščih. Za priložnost je odbor za postavitev sporne:" ka pripravil tudi posebno brošuro, pos"^j čeno boju Bazovice in njenih prebivala, za svobodo od prvih let po prvi sveto"" vojni pa do danes. Vsekakor bo ta nedel? za Bazovico in njene prebivalce dan, ki b*j ostal s svetlimi črkami zapisan v zgodo"'" te vasi. SANT1AGO. — V dneh od 4. do 13. ok- tobra bo v Santiagu svetovni kongres me" parlamentarne unije, na katerem se bo zb"" lo več kot tisoč članov parlamentov iz k" kih 70 držav sveta. Glavna tema tega zb" rovanja bo krepitev miru, varnosti in m"" narodnega sodelovanja. STOCKHOLM. — Tudi Danska spa<"j med države, ki izdatno pomagajo dežel" v razvoju. Samo v zadnjem finančnem ' tu je namenila Danska za pomoč drža"".], v razvoju vsoto 611 milijonov dans"" kron, od tega 258 milijonov prek med", rodnih organizacij. V manj razvitih dr" vah dela več kot 500 danskih stroko"").], kov, večinoma pri uresničevanju raz"* gospodarskih in drugih projektov. CAVTAT. — Med 23 tekmovalkami vsega sveta je na tekmovanju za ideaL žensko zmagala 32-letna Bojana Valč* Simič iz Beograda, po poklicu prevajal poročena in mati dveh otrok. v !' J 3 J [* t' & % t- 1) r š' :3 bi' 3 :f' ir ti^ :3' H' ST )0' 13' .ci' [!'' ypi :!i' M -if' e<)' kr 3^ t3^ t^ tnr r^' )k^ Udarna partizanska pesem nas utrjuje v našem pravičnem boju Ob koncu minuiega tedna je gostoval na Koroškem znani Partizanski pevski zbor Iz Ljubljane. Pod vodstvom dirigenta prot. Radovana Gobca je v soboto zvečer v ceiovškem Domu giasbe izvaja) izredno bogat spored partizanskih, revoiucionarnih in borbenih pesmi taznih evropskih narodov, v nedeijo popoidne pa je sodeiovat na tova-'Rkem srečanju in pri odkritju partizanskega spomenika v Robeiu pri Apačah. Obisk zbora je bi! za koroške Siovence res nepozaben dogodek h je predsednik Zveze koroških partizanov Kari Prušnik-Gašper v svoji zahvaii zboru in dirigentu pravitno ugotovit, do pomeni za korone Siovence posiušati borbene partizanske pesmi vedno novo doživetje, kajti ta pesem nas utrjuje v našem pravičnem boju za ohranitev "oše dovenske materne besede, za očuvanje naše zemije, ki je popita ie toiiko krvi. Koroški Siovenci ijubimo petje in zakiad naših narodnih pesmi iz-'sdno bogat; znane in priijubijene ztasti naše mehke, večkrat otožne metodije. Toda prav tako nam js pri srcu tudi druga pesem, tista, k' je v najtežji dobi naše narodne Rodovine pozivata našega zati-'°nega in brezpravnega čtoveka k **Poru, mu vračata ponos, mu vtikata pogum za oboroženo borbo *** borbena partizanska pesem, in koncu minuiega tedna smo jo Znova posiušaii in uživati v res moj-jbski interpretacij'! — v izvedbi ^dizanskega pevskego zbora iz bjubijane. biio težko govoriti o posameznih pesmih, ki so bite vsaka posebej doživetje zase; kakor tudi ni mogoče ocenjevati soiistov enega za drugim, ko pa je sieherni pomenit vedno spet nov višek. Dirigent Radovan Gobec ima svoj zbor na za-vidtjivi ravni in je povsem razum-tjivo, da je pri nastopih doma in v tujini detežen najvišjih priznanj. Zbor so spremtjati Zdenka Lukčeva pri ktovirju ter kvintet godbe tjub- tjanske Mitiče, v izvedbi čtana tjub-ijanskega Mestnega gtedatišča Frančka Drofenika pa je bita resnična umetnost tudi uvodna' in po-vezovatna beseda. Tako je bit nastop Partizanskega pevskega zbora v cetoti edinstven in za vse navdušene udetežence (med njimi ztasti veliko mtadine) nepozaben kutturno-umetniški užitek. Ob njem je upravičena ugotovitev: tahko žal vsakomur, ki je zamudii to na žatost tako redko pritožnost, ko tahko postušamo pri nas na Koroškem izvrstni Partizanski pevski zbor iz Ljubtjane. Ob tej priiožnosti pa še eno: Najostreje obsojamo nizkotno početje nacionaiističnih krogov, ki so tudi obisk Partizanskega pevskego zbora ter srečanje v Robeiu izrabi!) za umazano hujskanje proti partizanskim borcem in proti Siovencem spioh, ki jih nesramno iaiijo ter jim grozijo! Razstava Zorke VVeiss v Dežetni gateriji v Cetovcu Na koncertu v Cetovcu nam je zbor poklonit res bogato darito: ^'oko pateto partizanskih in revolucionarnih pesmi evropskih narodov. To je bita mogočna podoba ^PornUke Evrope v junaškem boju svobodo, za novi svet miru in ^'jatetjstva med narodi, tn to po-^ebo nam je zbor naslikat s svojo ^dosegtjivo, v pravem pomenu "Ssede vrhunsko izvedbo. Zato bi V sredo zvečer je bita v Dežetni gateriji v Cetovcu (Burggasse 8) odprta razstava akademske slikarke Zorke Weiss, naše rojakinje iz Celovca oziroma Št. Janža v Rožu. Razstava, o kateri bomo še podrobneje poročati, obsega stike, risbe in litografije. Zorka Weiss je študirata na dunajski akademiji upodabtjajočih umetnosti pri profesorju Maxu Weiterju ter je že med študijem prejeta po- sebno nagrado za umetnostno vzgojo ter srebrno in ztato Fugerjevo medaljo. Po diptomi je potovala najprej na Finsko, potem se je udete-žita slikarske kotonije v Idriji, končno pa je prejeta štipendijo za izpo-potnjevanje v Rimu. Po samostojni razstavi v AAI-ga-teriji na Dunaju se je najprej predstavita na Koroških kutturnib dneh v Cetovcu, nato pa je razstavljata še v Umetnostnem pavitjonu v Sto-venjem Gradcu (skupaj z našim rojakom Gustavom Januschem), v Mestni gateriji v Kranju, v Ktubski gateriji dunajske Secesije ter v Avstrijskem inštitutu v Rimu. Poteg tega je sodetovata tudi na razstavi mladinskih kulturnih tednov v Innsbrucku, na razstavi „Expansion" v dunajskem Domu umetnikov, na razstavi v upravnem poslopju ODK v Cetovcu ter na razstavi „Giovanni Borsisti a Roma" v Rimu. Sedanja razstava v voditni gateriji Koroške pomeni za mtado umetnico vsekakor vidno priznanje in predvsem tepo pritožnost, da se predstavi široki koroški javnosti. Ne nazadnje pa pomeni taka razstava uspešno uveljavljanje na področju umetniškega udejstvovanja ne te umetnice same, ampak tudi koroških Slovencev sptoh. Razstava v Dežetni gateriji je odprta vsak dan in našim bratcem priporočamo, da si jo ogledajo. Solidarnostni odbor za pravice koroških Slovencev Zadnji dogodki v zvezi z namestitvijo nekaterih dvojezičnih kratenih napisov, masivni napadi šovinističnih krogov na pravice sioven-*ke narodnostne skupnosti na Koroškem ter dejstvo, da avstrijska zvez-"a viada pripravijo ugotavijanje manjšine, so biti organizacijam, skupinam in posameznim osebnostim povod, da na pobudo treh sioven-*kih miadinskih organizacij ustanovijo Soiidarnostni odbor za pravice 'otoških Siovencev. Tako je rečeno v razgiasu, ki ga je razposia! omenjeni Soiidar-"ostni odbor, ustanovijen minuto soboto v ceiovški Deiavski zbornici v "ovzočnosti predstavnikov raznih siovenskih in nemških organizacij in *kup)n ter posameznikov. Odbor si je zadai naiogo, da prebivaistvo Koroške z raziičnimi pojavnostmi v demokratičnem smisiu pouči z namenom, da izvede **'oko kampanjo proti ugotavijanju manjšine ter se zavzame za čim-P'e)šnjo in popotno izvedbo doiočii čiena 7 avstrijske državne pogodbe. O nadaijnjih korakih in konkretnih akcijah bo odbor skiepa! "o prihodnji seji sredi septembra. ***** AiDLCM POUDARJA: Rešitev vprašanja napisov mora v ceioti zadostiti pravicam in dostojanstvu slovenske manjšine Mednarodno združenje za obrambo ogroženih jezikov in kul-tur (AIDLCM) je v zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem postato zveznemu kanclerju Kreiskemu pismo, v katerem ugotavtja: Gospod predsednik, že vrsto /ef /ckko opažate, s kakšnim zanimanjem in s kakšno kndnostjo naše združenje sledi razvoja dogodkov v zvezi s s/ovensko manjšino v Avstriji, manjšino, ki je zdaj predvsem zainteresirana za rešitev vprašanja postavitve dvojezič-nik krajevnik napisov. Za časa našega zadnjega kongresa v Celovca fjaiija 7972) in tudi potem nismo neka/i poudarjati tako Vam, kakor deželni vladi .Koroške, kako si želimo, da ki vprašanje napisov kilo rešeno^ na podlagi okstoječik okveznosti in tako, da ki kilo v ceioti zadoščeno pravicam in dostojanstva slovensko govoreče manjšine v Avstriji; in videti je kilo, da so tadi odgovori, ki ste nam jik Vi Flago-voiiii poslati na naše intervencije, kazali na tako pripravljenost av-strijskik okiasti. Čeprav aradno nismo kili okveščeni o astanovitvi posebnega odkora, ki naj ki preačii vprašanje postavitve krajevnik napisov, in čeprav nismo kili povakijeni, da ki pri dela omenjenega odkora sodelovali, kar ki glede na agied našega zdraženja vsekakor kilo amestno, pazljivo sledimo dela odkora in smo prepričani, da kljak odsotnosti predstavnikov Slovencev v odkora ne ko prišlo do ni-kake odločitve, ki ki nasprotovala speci/ičnim pravicam Slovencev, državljanov avstrijske repaklike. V apanja, da nas koste vijadno okveščali o nadaljnjem razvoja tega nadvse pomemknega vprašanja, za kar se Vam vnaprej za-Avaljajeruo, klagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraze našega odličnega spoštovanja. !OHD) COSTA ) SOČA gen. tajntk Prav tako je AIDLCM postato pismo tudi jugostovanskemu zunanjemu ministru Miniču, ki se je na evropski konferenci v Hetsin-kih zavzet za narodnostne manjšine. V tem pismu združenje ugotavtja: Gospod minister, naše združenje je vzelo z velikim zanimanjem na znanje vest o Vašem izrednem posega, prevod katerega ki želeli imeti, v prid etničnik manjšin na kongresa evropskik zana-njik ministrov v Nelsinkik. Naše zdraženje, ki si prizadeva, da ki kranilo in pospeševalo kaltaro manjšinskik etnij, si je postavilo ogromno nalogo, ker so manjšine izredno številne. Na našem zadnjem kongresa v Celovca (jaiija 7972) so naši odkori preačili položaj vsek manjšin in agoto-vili, da je v tem trenatka posekno lakilen položaj grške manjšine v Reggio Calakrii in slovenske na Koroškem. Poadariti pa je treka, da z izjemo nekaterik manjšin, ki jik iakko v primeri z dragimi imamo za privilegirane (švedska manjšina na Finskem), so ena kolj draga manj vse manjšine podvržene nesprejemljivim pritiskom in stalnema procesa kaltarnega nazadovanja in razosekljanja. Zato si iakko predstavljate, kako nam je kila Vaša izjava v Neisinkik v posekno zadoščenje. V imena predsednika našega zdraženja, katalonskega pisatelja Salvadorja Fspriaja, v imena federalnega sveta, v katerem so predstavniki vsek etnij, in v svojem oseknem imena Vam pošiljam izraze kvaiežnega spoštovanja in giokoke naklonjenosti vsek, ki si prizadevajo za okramko in rast manjšinskik jezikov in kaitar. S spoštljivimi pozdravi. TOKO) COSTA t KOCA gen. tafntk *ONE SVETtNA (Hi! 193 TRETJA KNJiGA .No, no, Marko! Tako se poteguješ zanjo, kot bi bi! ti zaijubijen vanjo," se je pošatiti Perne, ker je Marko prihaja) s prošnjami za katerega od svojih varovan-t ki pa jih ni bito mato. .Ti me vedno pogruntaš. Saj tudi sem. Samo da ne naprej pravii! Da ne bom dobit spet kakšne nove črne s pri komisarjih)* .Tebi dotguje precej zahvate, da je še živa. Prepričat le bit, da sem se zanjo potegnit. Všeč mi je bito, ko je ačno, vendar obzwno odktonita sodetovanje v naših 'eščevotnih kombinacijah, kjer bi morata pozabiti na io žensko čast." . .Saj sem ti reke), Pemci Dovotj star sem 'in dobro vem, 9 je punca v duši poštena. Zdaj pa je naša tako, da botj ^ Tiore biti. Jaz dam zanjo roko v ogenj!" Ana je vstopita s Poljakom. Nekam ptaho in zadržano ^ je vedta med tjudmi, ko so Nemcem prizadejati največ ^9tavic in jih tudi največ spraviti s sveta. Perne ji je dat roko in jo pozdravit s prijaznim na-J^Skom. Sedti so. Potem je znova povedala vso zgodbo o ^tjhunu, o betih in tudi o stotniku. ^ Zadovotjni so biti z vestmi, da gre Nemcem in betim ^ botj navzkriž, kar jim bo otajšato vpad v Dotomite. p Med pogovorom je Ana vse botj izgubljata strah pred ^"icem, čeprav je stutita, da je od njega v vetiki meri od-j njena usoda. Že prvič, ko sta se srečata, se je z njo ^Po pomenit ter je v njem začutita čtoveka s široko dušo in uvidevnostjo do čtoveških težav. Ktjub temu je s tesnobo čakata na odločitev. Vedeta je, da ne bo več dotgo zdr-žata naporov, borb in pohodov v brigadi in da svojega stanja ne bi mogta prikrivati. Bata se je, da ne bi bita odvisna od Ortova in njemu podobnih. Zadovotjna je bita, da je bil pogovor o njeni zadevi kratek. Zardeta je, ko jo je Perne moto očitojoče pogtedat skozi naočnike in ji reket: .Ati veš, da je v vojnih enotah tjubimkanje nezaželeno, pravzaprav prepovedano? Smo brez pravega zated-ja. Kam z ženskami in otroki? tmamo dovotj drugih težav." ,Vem. Toda kaj hočem! To ni samo moja zadeva. Primož si je žetet otroka. Sam je na svetu. Vsii njegovi so izginiti. Včasih se zgodi tudi kaj takega, kar je prepovedano," se je sramežtjivo izgovarjata. .Seveda je prepovedano. Po četah in za mitratjezce. Za druge pa ne," je pritaknit Marko. Mihajto pa je pokazat svoje bete zobe: .Jaz bom za botra, Anai* Marko pa se je usajat: .Saj sem se že jaz ponudit!" .No, bova pa obai* se je strinjat Mihajto. .Kar trije bomo," se je vmešai Tomo, .jaz bom tudi." Potem je še dodat: .Vsak dan nas je manj, (antje. No, eden izmed nas treh bo gotovo ostat živ do takrat." .Prav, strinjam se," je dejai Perne in začet pisati pismo za brigadni štab. .Postati bi te v kakšno botnišnico, ker pa so prenatrpane z ranjenci, te bo Marko spravit na kakšno našo domačijo." Zahvalita se mu je z besedami tn z očmi. Ko so zapuščali sobo, je Perne reket na poi v šati na pot zares: .Kjerkoti boš, se pazi tjud: majorja Wotfa. iskati te bodo. Zdaj bi bito res napak, če bi jim padla v roke, ne samo zaradi sebe, tudi zaradi nas. Precej veš, kar bi nam iahko škodito." Pogtedata mu je naravnost v oči in s trdnim prepričanjem rekto: .Napravita bom vse, da jim ne padem več v roke. Pa tudi motčati znam, če bi se mi to primerilo.* Prenočiti so v korpusnem obveščevatnem centru. Zvečer so se zbrati v izbi zapuščene hiše pri ognju. Pospraviti so ostanke iz Tušarjevega nahrbtnika in spekti nekaj mesa, ki jim ga je dat Perne. Dobiti so vsak svojo natogo in vedeti so, da se bodo nastednji dan razšti na vse štiri strani, kdaj bodo spet skupaj, če bodo sptoh še kdaj. Po večerji so v sVitu trepetajočih ptamenov nadatje-vati v prijetnem pogovoru 'iz prejšnjega večera. Pridruži! se jim je tudi Perne, da bi postulat njihove doživtjaje in ob njih dobit navdih za kombinacije novih udarov na sovražnika. Perne in njegovi asi so biti netočtjiva cetota. Njihova praksa je izpopotnjevata Pemčevo teorijo, njegova teorija pa je pomagata njihovi praksi. Tega so se vsi predobro zavedati in so biti drug na drugega usodno navezani. .Zakaj si tako razdražtjiv in štabe votje?" je dregnit Mihajto Toma, ki mu ni in ni stekta beseda. Vsi so vedeti, da mu v zadnjem času popuščajo živci, da se nagto razjezi in tvega preveč. .Ker si me vprašat naravnost, ti bom prav tako naravnost tudi odgovori). Ni mi všeč, da se je Rdeča armada ustavita pred Varšavo in da pusti mirno krvaveti naše tjudi, ki jih bodo Nemci z mestom vred v kratkem uničiti. Prav tako sem bit nejevotjen takrat, ko sta si Stotin in Hitter razdelita Potjsko." Mihajto ga je začuden pogtedat. .Pa menda nisi zato jezen na nas? Jaz nisem komandant (ronte, da bi ti tahko dai zadovoijiv odgovor. Kaj vse meni ni všeči To je poti-tika. Kdo ve za citje, ki so za stvarmi, in za potitične interese veiikih. Tudi meni se to upira. Vem samo to, da potj- Z maturitetnega potovanja so se naši dijaki vrniti potni tepih vtisov Maturanti dovenske gimnazije v Ceiovcu imajo ie večietno tradicijo, da gredo po opravijeni maturi na potovanje po Jugostavij). Letošnje maturitetno potovanje je bito najdaijSe in prav posebno poučno in zanimivo, saj so tokrat prepotovati skoro vso Jugostavijo. Pre-voziii oziroma obiske!) so kar pet republiških prestoinic in eno avtonomno giavno mesto. V ponedetjek 20. avgusta je 46 maturantov ob spremstvu razrednikov in drugih profesorjev odpotovaio iz Ceiovca. V Ljubijani so se jim pridružiti direktor geografskega inštituta ijubijanske univerze dr. Viadimir Kiemenčič s sodeiavcema tvom Furianom in Tonetom Gosiar-jem. To strokovno vodstvo, aii kakor so mu šaijivo rekii „modro vodstvo" je spremijaio naše maturante po vsej doigi poti po Jugosiaviji. Vsem trem veija iskrena zahvaia, da je bito pdtovanje tako uspešno in zanimivo. Vsak udeieienec je dobi) na pot zemijevid z začrtano ruto predvidenega potovanja in 7$ strani oz. iistov obsegajočega vodiča, posebej pripravijenega za ekskurzijo siovenskih koroških maturantov. Kakor prejšnja teta, je tudi tokrat v zadovoijstvo vseh udeie-iencev za prevoz skrbeio avtopodjetje Sienčnik iz Dobrie vasi. Pot iz Ljubljane je naše maturante vodila preko Novega mesta, kjer so si ogledati tovarno zdravil .Krka", nato skozi hrvaško prestolnico Zagreb do glavnega mesta Srbije in Jugoslavije — Beograda« To pot so opravili v enem dnevu. V Beogradu so bili prijazno sprejeti. Po ogledu milijonskega mesta, bogatega na kulturno-zgodovinskih spomenikih in drugih zanimivostih, so tretji dan odpotovali v Skopje — glavno mesto Makedonije. Po katastrofalnem potresu leta 1963 so mesto obnovili, tako da je danes eno izmed najlepših mest v Evropi, hkrati pa največji kulturni center na jugu Jugoslavije. Iz Skopja so se naslednji dan odpeljali proti jugovzhodu, na izlet k znamenitemu Ohridskemu jezeru, pomembnemu turističnemu središču Makedonije ob albansko-grški meji. Gladina tega jezera ima 695 metrov višine. Ena tretjina je na albanskem ozemlju. Največja globina znaša 286 metrov. Jezero je tako čisto, da je prozorno do 21 metrov globine. Po velikosti je 18-krat večje od Vrbskega jezera. Ker je jezero tako čisto, je v njem malo hrane in zato tudi malo rib. Številni kulturnozgodovinski spomeniki ob Ohridskem jezeru, zlasti cerkev sv. Nau-ma, so neprecenljive vrednosti. Po ogledu tega makedonskega bisera so se spet vrnili v Skopje. Naslednjega dne so obiskali mesto Prizren v Avtonomni pokrajini Kosovo. Srečanje s Prizrenom in njegovim prebivalstvom je bilo najbolj prisrčno. Naši maturanti se kar niso mogli dovolj načuditi, kako dobro je tamošnje ljudstvo obve- Nočne napisne akcije opozarjajo na obveznosti Avstrije V noči od sobote na nedeljo —- v času pliberškega sejma na travniku, tradicionalne ljudske slovesnosti, katero je obiskalo na tisoče ljudi — so neznanci v Pliberku izvedli obsežno napisno akcijo, v kateri so z gesli opozarjali Avstrijo, da še ni izpolnila določi) državne pogodbe. Poleg Pliberka je bila napisna akcija izvedena tudi v Blatu, Gonovecah, Libučab in Nonči vasi. Gesla „Mera je polna", „Člen 7 — naša pravica", „Smrt fašizmu", „IRA na pomoč" so bila napisana v obeh jezikih. V glavnem je bila akcija naperjena proti „Grenzlandheimu" v Pliberku, popleskali pa so tudi kažipote, ceste in druge objekte. Pretežni del koroškega tiska zavestno budi strah, da bo prišlo do vroče jeseni. Krivdo za to vali na ..ekstremiste". Pri tem pa sramežljivo zapira oči pred dejstvom, da so za to situacijo tudi sami sokrivi, ker niso nikdar našli potrebe, da bi koroško javnost pravilno obvestili o tem, da koroški Slovenci že 18 let zaman zahtevajo pravice, zajamčene v državni pogodbi. Da je mera res že polna, ni treba posebej poudarjati. Neokusno pa je, krivdo za to naprtiti drugim. ščeno o koroški problematiki. Značilno za Avtonomno pokrajino Kosovo, ki je sestavni del Socialistične republike Srbije, je da prebiva v tej zanimivi deželi mnogo različnih narodnosti — Albanci, Srbi, Makedonci, Turki, Grki, Romi itd. Večina prebivalcev govori kar več jezikov, na kar so zelo ponosni. Čeprav je v tej deželi toliko različnih narodnosti, živijo v najlepši slogi, saj ne poznajo nacionalnega in socialnega zatiranja. Morda je prav to vzrok, da se tako zanimajo za koroško manjšinsko vprašanje, ker tega kratko malo ne razumejo, da bi med dvema različnima na-rodnosfima moglo biti takšno nasprotovanje in sovraštvo. Naši maturanti so prišli do spoznanja, da imajo daleč na jugu Jugoslavije tudi dobre zaveznike. Iz Prizrena so se odpeljati na Kosovo polje, kjer se je 26. junija 1389 v bližini Prištine odigrala zgodovinsko znana kosovska bitka, v kateri so bili Srbi po srditi borbi s Turki premagani. Izid te bitke je bil usoden za večji del Evrope z ozirom na kasnejše dogodke. Za Srbe je pomenil izgubo samostojnosti, ker so prišli v vazalni odnos do Turkov. Iz Kosova so se naši maturanti po lepih cestah pripeljali preko črnogorskega glavnega mesta Titograda do Dubrovnika ob Jadranskem morju. V Dubrovniku so se zadržali tri dni in ta čas Izrabili' za ogled mesta in kopanje. Na povratku po jadranski magistrali so se ustavili tudi v Splitu, ki ima prav tako, kot druga dalmatinska mesta, bogato zgodovinsko preteklost. Zadnjo noč so prespali v Postojni, naslednjega dne pa so si še ogledali Postojnsko jamo ter istega dne v petek 31. avgusta opoldne prispeli v Ljubljano. V Ljubljani je sekretariat za prosveto in kulturo Socialistične republike Slovenije v hotelu Bellevue priredil kosilo, nakar so se naši maturanti poslovili od prijaznih gostiteljev in .modrega vodstva". Preko Ljubelja so se potem polni lepih vtisov vrnili na svoje domove. S tem potovanjem, ki ga našim maturantom že leta omogoča republiški sekretariat za prosveto in kulturo SRS in ki ga je strokovno in organizacijsko pripravil inštitut za Prijave k dvojezičnemu pouku naboijši odgovor nacionaiističnim nestrpnežem V nekaj dneh se bo na Koroškem pričelo novo šolsko leto. Kako' vsako leto bomo spet stali pred odločitvijo, ali naj se naši otroci učf jo samo nemškega jezika, ali pa naj bodo poleg tega deležni v šoli tudi materinske govorice. Mislimo, da nam ni< treba posebej razlagati koristi znanja obeh jezikov, ki se jih otrok v šoli z lahkoto priuči. Poleg tega pa se zavedajmo dolžnosti, ki jih imamo do svojih otrok. Veliko je primerov, da otroci, ki so dorasli, očitajo svojim staršem, zakaj jih niso učili v materinskem jeziku, saj bi bili tako po znanju jezikov zC en jezik bogatejši. Ne pustimo se vplivati od ljudi, katerim ni za mirno sožitje med obema narodoma v deželi, marveč samo za razdor in narodnostni spor. Tem narodnim nestrpnežem, ki bi najraje izrinili še zadnje ostan-ke slovenščine iz šole, cerkve in iz javnega življenja, bomo dali naj' boljši odgovor s tem, da bomo poskrbeli za čim večje število prijel k dvojezičnemu pouku. Da bomo otrokom zagotovili šolanje v obeh deželnih jezikih) torej v materinem jeziku in v jeziku naroda — soseda, jih moramo po določilih manjšinskega šolskega zakona posebej prijaviti k dvojezičnemu pouku. Te prijave so možne ob začetku novega šolskega let<3' zato izkoristimo možnost, ki nam jo nudi zakon. Svojega otroka lahke prijavite pismeno ali ustmeno pri upravi šole v prvih desetih dneh pO začetku šolskega leta. Dajmo otrokom s prijavo k dvojezičnemu pouku možnost, da bodo ljubili svoje ljudstvo in hkrati spoštovali druge narode. V naših razmerah bo to hkrati tudi najboljši prispevek k ohranitvi miru v deželi. Št. Jakob v Rožu Pred nedavnim je v Št. Jakobu v Rožu pod predsedstvom župana Janeza Gressla zasedal občinski odbor, ki se je bavil s številnimi vprašanji občine. Tako so odgovorni referenti med drugim poročali, da je občina raznim obrtnikom že dala naročilo za prenovitev ljudske šole v Podgorjah. Zupan je poročal o napredku pri gradnji vodovoda na področju Št. Ožbolta in Rut, kjer so najtežavnejša dela pri gradnji rezervoarja ob izviru 'in polaganje glavnih vodovodnih cevi skoro že izpeljana. Položiti bo treba še stranske cevi in vodovod bo v geografijo ljubljanske univerze, so tudi letošnji maturanti imeli priložnost spoznati številne kraje in zanimivosti, ki jih je večina videla prvič. Letošnje veliko maturitetno potovanje je potekalo v znamenju desetletnice prve mature in v znamenju podpore akcij za gradnjo Kulturnega doma v Celovcu. V naslednji številki bomo poročali o nadaljnjih vtisih s potovanja maturantov in profesorjev slovenske gimnazije. splošno veselje prebivalcev kmala dograjen. Nadalje se je občinski odbor ukvarjal tudi s sestavo pravila nove upravne skupnosti obči'' ^ v okviru okraja Beljak. Po ogledu terena v Svatnah se občinski odborniki sklenili, da bodo na področju Mišelc nad Svat-nami na severnem pobočju GrO-čence zgradili smučarsko vlečnico-Gotovo je mnogim znano, saj srn" že pisali o tem, da se občina že lota prizadeva zgraditi smučarsko središče. Tako so takšen smučarski center hoteli zgraditi na planili j Rožci, kar pa bi bilo povezano I velikimi denarnimi stroški. Tudi f3 Brdi so hoteli postaviti vlečnico) slednjič pa so se odločili za Svat-ne. Odgovorni referenti v občinskem predsedstvu so dobili naročilo, da se lotijo dela — razpravljajo z lastniki ozemlja in pripravijo finančni proračun. Iz prizadevanj za izgradnjo smučarskega centra je razvidno, da žali občina Št. Jakob ustvariti pogoja tudi za zimski turizem. Morda b" izgradnja smučarskega središča ^ Svatnah nekakšna odskočna deska za poznejšo 'izgradnjo večjega smučarskega središča na Rožci?! Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tot' ski narod ob kakršnikoli Nemčiji lahko obstaja le v tesnem prijateljstvu z nami in da le rdeča armada lahko vrže Nemce iz Poljske. Poljak je molčat, kot bi premišljal, koliko je v Mihaj-lovem odgovoru resnice. Ta pa se je zarežal in pogledal Pemca. .Če bom preživel to vojno, se nikoli ne bom ukvarjal s politiko in ne z vojsko. Posvetil se bom umetnosti in delal stvari, ki so vredne človeka." Poljak, ki se je rad Rusovim odgovorom zamislil, ni maral odnehati. Preveč ga je bolela ta rana Poljske — varšavski upor. .Ne boš se mogel izmakniti politiki," je dejal. .Pri vas je spolitizirano vse. In bo čedalje bolj!" Mihajlo se je nasmehnil Poljakovi ježi in odvrnil: .Vojno smo dobili. Ne vem pa, kakšne predstave imate o družbenem redu, za katerega se borimo. Večkrat vas poslušam. Molčal sem, toda danes vam bom povedal odkrito, da so vaša gledanja nekoliko zanesenjaška. Seveda je to razumljivo. Toda, če bo hotel delavski razred v tej deželi obdržati oblast, bo moral početi marsikaj, kar ne vsem všeč. Tudi marsikomu med vami ne, saj ste šli v boj z zelo različnimi težnjami. Vprašanje je, kdo bo počel vse tisto, kar bo padlo na misel vodstvu kot nujno in edino pravilno. Seveda tisti, ki 'ima veselje ukvarjati se s politiko." Marko ga je prekinit: .To me pa res zanima, zakaj se tebi upira ukvarjati se s politiko, ko tako vestno izpolnjuješ dolžnosti, ki nam jih nalaga politika. Pa ne da dišiš malo po anarhizmu kakor jaz?" .Ne delaj iz tega problema, Marko. Delam, kar morem. Toda politika služi človeškim trenutnim potrebam. Umetnost pa služi večnosti. Potrebni sta seveda obe. Je pa tudi tako: jaz sem človek dejanj, politika pa je največ- krat stvar besed, ki proglašajo današnje resnice za jutrišnjo laž in današnje laži za jutrišnje resnice. Besede so tudi zato, da ljudje prikrivajo z njimi pravo bistvo stvari in svoje namene. Vem, da brez tega ne gre, a meni se to upira." Perne je z zanimanjem poslušal pogovor in še sam posege) vanj: .Zdi se mi, da se vsii borimo za eno in isto stvar, toda gledamo jo vsak iz svojega izhodišča. Pa se porazgovori-mo o tem, zakaj se kdo bori, kakšne cilje vidi poleg tistih, o katerih vsak dan slišimo na političnih urah. Tomo večkrat govori, da se bori predvsem za svobodo. Marko pravi, da se bori za svobodo in za enakost, vsi pa trdimo, da se borimo za bratstvo med narodi in za pravičnejšo družbo." Mihajlo se je spogledal z Ano 'in ji namedl vprašanje: .Ali se tudi ti boriš za ta lepo zveneča gesla?" Skoraj zardela je. Čutita je, da jih Mihajlo duhovno vse prekaša. In kar naprej jo je vključeval v pogovor, v katerem pa ni mogla reči česa določenega. .Jaz se trenutno borim predvsem za golo življenje. Vse, kar si bom priborila, pa naj bo mojemu življenju navrženo." Mihajlo je bil z njenim odgovorom zadovoljen. Najprej je nagnil čutarico, potlej pa rekel: .Za ta lepa gesla so ljudje umirali že na pariških barikadah. Pod temi gesli so si zatirani izvojevali pravice, za katere so bili že večkrat opeharjeni. To je lep privid, ki nas drži pri volji za boj." .Daj, razloži nam ti, Mihajlo, kaj je svoboda," je rekel Marko. .To, kar si ti predstavljaš, prav gotovo ni. Ne glede na to, da nimamo pravih predstav o svobodi, ker jo razumemo vsak po svoje, je svoboda predvsem nasprotje nesvobode ali sužnosti. Če hočete, da vam povem po komisar- sko, pa je svoboda tvorna spojitev volje z dialektično nujnostjo. Svoboda je sredstvo za doseganje moči, ki na^ zagotavlja uresničevanje naših viljev, katere nam dru9' onemogočajo. Če ste razumeli, prav, če ne, tudi. Praktična povedano, ima vsak svobode toliko, kolikor si je mo^ vzeti, zakaj v današnjem svetu prave svobode ni in ne bo." .To je pa čudna teorija. Kmalu ne bom več ved^' zakaj se borim," se je kregal Marko in si natlačil pipo. Rus je nadaljeval kot profesor v šoli: .Poslušaj, Marko! Če bi na vsem svetu vsem zavladala taka svoboda, kot želite vi, anarhisti, potem bi takoj pre' vladali močnejši nad šibkejšimi! in svoboda bi šla po z^' Nastalo bi to, kar je: svoboda neomejenega izkoriščanja' bogatenja, podrejanja in nasilstva. S tem trenutkom bi b'^ tudi konec enakosti, da o bratstvu ne govorimo." Perne mu je segel v besedo: .Kaj pa misliš o enakosti?" . .To je največje slepilo za ljudi. Za tiste, ki niso n' in bi bili radi nekaj. To je predpostavka za nekaj nenara^ nega. Če bi bili vsii enaki, bi svoboda umrla, ker bi mora s silo zatreti vse, ki se kakorkoli dvigajo iz poprečja. Pa" slušaj, Marko! Kaj more kdo za to, če ga je narava obdarila z večjo pametjo ko druge? Če si ti kot starec trdajj in zdrav kakor dren, in zdržiš vse napore, mnogo mlajsf ljudi pa je doma, ker so bolni...? Če ima ta pogum, dro9 pa bojazen v krvi... Če se je ena rodita lepa, druga P^ grda ... Torej, enakosti v bistvu ni. To je pojem za upora bo v industrijski tehnologiiji, za serijski proizvod na teka čem traku, ne pa za ljudi, ko dva človeka nista enaka! di pojem bratstva je problematičen. Iz lastne izkušnje 'd vemo, da odnosi med brati niso vedno posnemanja vreda Poznam take, ki bi se požrli med seboj, nikar da bi si P^ Mednarodni miadinski seminar Kdaj so na Koroškem ..šokirani" ^cgj;Mo^27. #. (^o2. 9. ^aJfZK 77. JnaroJM; w/aJ/Ht^; „/t//?c-/aJ?-an", wa katerem !oJc/ot?a/i prcJtravni^i Hi/aJirzt/;//? ^Ranizaci; Korot^c, ^/ovenije N "Jan/jf-^K/ijt/lC krajine. Zat^OpaMC /?;7c ;aJ/ w/aJ;Ht^c o)*g^?!:zdc:;e — t/ovcMt^c iz Avstrije in *""je (er ita/ijant^e iz /agot/avijc. ^o/eg že Jo/očenega Jnevnega re- " "no rza /?rcJ/og tržaškega S/oven-^ Ja/i J^evni rej ;a Ji wa?;jt;r:-vprašanje frči? Ježe/. A*o to te ne-"^r/ Poroti;; zastopnici zače/; za-^^ti pomena obravnave, to /?/// /"Ho manj ..navJateni" za ta preJ-'R- K/j;;C tematmote/oti/i tega ^očegd že/eza. Zd^fopHi^i vse/? tre/? ^^jtin to poroča/i o po/ožaja na '?°jem ozem/ja. PreJttavniC ita/ijan-. ^ manjšine v /agot/aviji je v tvo-^ rejerata poaJari/, Ja je ita/ijan-^ manjšina povsem enakopravna t ouenei oz/roTMd t TVrvati. PreJstav-t/oventke manjšine v 7ta/iji je j""a/ natančen vpog/eJ v po/itično 7* Ca/tarno Jejavnott tvoje naroJ-j°j*' fer izjavi/, Ja v 7ta/iji oksto-J/° še jašittični zakoni, ki ovirajo ženski manjšini naraven zdzvoj. ^°t eJini preJstavnik koroški/? ^'"fencev tem ime/ taJi jdZ možnost,