PETEK, 28. OKTOBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 251 (20382) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Mirko Strašek, že 39 let direktor KLS Ljubno: "Smo kot alpinist: ko osvoji en vrh, vidi drugega DELNO JASNO
in želi osvojiti še tega." Stran 9

Več kot 16 milijonov
evrov, 412 projektov, 200
dogodkov, največ bo stalo
kurentovanje

Včeraj sta na sedežu zavoda Mari-
bor 2012 - Evropska prestolnica kul-
ture generalna direktorica zavoda
dr. Suzana Žilič Fišer in programski
direktor Mitja Čander prvič javnosti
predstavila celoten program evrop-
ske prestolnice kulture.

Zajema 412 projektov v Mari-
boru in petih partnerskih mestih, več
kot 200 dogodkov, štiri programske
sklope (Terminal 12, Urbane brazde,
Ključi mesta, Življenje na dotik) in
tri programske entitete: kulturne
ambasade, univerza in "priložnost
za vse", torej vključevanje čim več
ljudi s posebnimi potrebami, da
bi jim omogočiti ne le lažji dostop
do prireditev, ampak tudi tvorno
vključevanje v zgodbo.

Dogodki so v programski knjigi že
terminsko in prostorsko razporejeni,
seveda pa je realizacija zlasti tistih
iz programskega sklopa Terminal 12
zaradi infrastrukturnih (ne)možnosti
- dograditve Mariborskega kulturne-
ga središča in Umetnostne galerije ter
razpoložljivosti TVT Boris Kidrič - še
nejasna. Mitja Čander upa, da veli-
kim produkcijam ne bo treba gosto-
vati v Cankarjevem domu v Ljubljani,

njegov direktor je namreč zagotovil,
da so kulturni prestolnici kapacitete
na razpolago. Objavljamo tudi razpre-

delnico projektov, ki so prejeli največ
sredstev zavoda Maribor 2012 - Ev-
ropska prestolnica kulture. Na prvem

Uprava največje slovenske banke,
NLB, je na včerajšnji skupščini dobila
pooblastilo, da lahko izda največ 5,5
milijona novih delnic, način in pogoji
za vstop novih lastnikov za zdaj os-
tajajo skrivnost. Predsednik uprave
Božo Jašovič pravi, da banka potrebu-
je 400 milijonov evrov, kar je več, kot
zahteva evropski bančni regulator. V
treh četrtletjih 2011 je imela NLB Sku-
pina pred rezervacijami 187,6 milijo-
na evrov dobička, banka NLB pa 126,5
milijona evrov. Toda dobiček so "poje-
dle" slabitve in rezervacije, ki so bile v
tretjem kvartalu za banko še posebno
številne, tako da je konec septembra
2011 skupina imela 96,3 milijona evrov
izgube, banka NLB pa 113,9 milijona
evrov minusa. NLB Skupina je morala
v devetih mesecih 2011 oblikovati za
306,9 milijona evrov dodatnih
oslabitev in rezervacij.

Nakup katerekoli Spar darilne kartice se ne upošteva pri znesku za pridobitev Joker popusta. Ko
uveljavljate Joker popust, vas prosimo, da na to opozorite blagajničarko, preden zaključi va£ račun.

Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za tobačne izdelke, časopise, revije, povratno embalažo, kartice za mobilne telefone, E3 pakete, nakup darilnih
bonov in SPAR darifnih kartic ter pravne osebe in samostojne podjetnike. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Popust ne velja za
nakup oziroma polnjenje kartice Urbana in izdelke blagovne znamke Tehibo ter modne dodatke Beel ine,

Dogaja se, pa ne od včeraj, že leta
tipičen primer nenagrajevanja po
opravljenem delu. Medicinskim
sestram v "šoksobah" vsi, ne samo
bolniki, ki so v boju življenja s
smrtjo izkusili njihovo skrb in
nego, ampak tudi njihov delodaja-
lec, priznavajo, da delajo v
"najtežjih pogojih in razmerah".
Asociira na cinizem; prisiljene so
stavkati, da potrdijo tisto, kar vsi
vemo. Da si res zaslužijo vsaj
primerno plačilo. Najmanj to.

Ni treba opisovati, kakšna so
opravila - včasih so to počele
strežnice - pri delu s človekom v
komi ali tik po njej, pa se zaradi
tega sestre, ki s končano srednjo
šolo zagotovo obvladajo dosti več,
kot so česanje, britje, menjavanje
nočnih posod in umivanje, nikoli
niso (javno) pritoževale. Je pa zato
bolj očitno tisto, kar je zdaj
postalo (med drugim) njihova
stavkovna zahteva: plačajte nas po
kriterijih zahtevnosti in odgovor-
nosti na delovnem mestu. Če
zmoremo isto delo, za katero
zaradi medicinske doktrine in
standardov zdravljenja velja, da je
pristojnost od nas, višje izobraže-
nih, torej diplomiranih sester,
opravljati enako dobro in brez
napak, potem pričakujemo, da
bomo imele tudi enake plače.

Razmejitev delokrogov enih in
drugih v delovnem okolju ter
situacijah, ki so zanj specifične, ne
more biti, to je jasno. Pred leti
sprejeta rešitev z dvojnimi
pogodbami je bila, se zdi, bolj
kompromisna kot pa realna
rešitev, če zdaj zakonsko obvezu-
joča spodbuda, naj se srednje
medicinske sestre došolajo v
diplomirane, postaja aktualna kot
pogajalsko ponujena boniteta, s
strani delodajalca celo širokogru-
dno finančno podprta.

Sistemski vzvodi za zagotovitev
sprejemljivih, zadovoljivih
kriterijev za ustrezno izobrazbeno
popolnitev teh delovnih mest, še
preden bi se zgodili problemi in
spori, so vnovič zatajili. Če je
zmoglo podobne dileme, ko so
zaposlenim priznali z dolgoletnim
delom pridobljene izkušnje ne
glede na papir o izobrazbi, preseči
šolstvo, zakaj tega ne zmore
zdravstvena politika. Vemo,
politika je v vseh pogledih že tako
anomalij polnega in togega
plačnega sistema v zdravstvu še
posebej zaprisežena komplicira-
nju namesto poenostavitvam,
četudi so te življenjske, logične in
same po sebi umevne. Celo toliko
umevne, tako jih pač dojemajo
same, da bodo srednje medicinske
sestre v času stavke inštruktorice
in nadzornice diplomiranih sester
iz drugih enot, ki so "vskočile" na
njihova delovna mesta, da bo
bolnikom zagotovljena potrebna
varnost. Cinično, bodo za to
dodatno plačane?

Na nekdanjem hipodromu
na Brdu naj bi v prihodnje
pilili formo naši "državni"
nogometaši. Zgolj mesto
vadbe še ni poroštvo, da bo
naš reprezentančni nogo-
met (spet) prišel na konja.

"Bela" stavka srednjih
medicinskih sester v
devetih enotah intenzivne
terapije III UKCL se nada-
ljuje. Aneks h kolektivni
pogodbi ni zadovoljiv.
Podporo stavkajočim
napovedujejo sindikati
drugih zdravstvenih
ustanov

Stavka srednjih medicinskih sester
v enotah intenzivne terapije III UKC
Ljubljana - stoštiridesetim je do-
mnevno kršena pogodba o zaposlitvi,
stavka pa jih okoli dvesto, ker nekate-
re pogodb še niso dobile - se je včeraj
zjutraj začela. "Delo poteka nemoteno,
za bolnike je poskrbljeno," zagotavlja
vodstvo, stavkovni odbor pritrjuje.

"Zborovanj ni, glede na specifiko dela
stavkamo na delu," pojasnjuje Vesna
Rugelj, vodja stavkovnega odbora.
Zakonsko jih obvezujejo vsa dela v
smislu ohranjanja življenja, ni pa del
zakona nega ali zagovorništvo bolni-
ka. Ker je srž stavke nesorazmerno pla-
čilo glede na kompetence med srednje
izobraženimi in diplomiranimi medi-
cinskimi sestrami, pa tiste s srednjo iz-
obrazbo ne opravljajo na primer vseh
posegov v telo, kot so jemanje krvi, in-
tubacija, intervenozna terapija.

Nekaj vprašanj so med pogajanji
že razrešili, je priznal predsednik sin-
dikata kliničnega centra Matija Cevc,
med njimi priznanje napredovanj za
preteklo leto tistim sestram, ki so di-
plomirale med delom, in to, da bo
UKCL zainteresiranim poravnal stro-
ške dodatnega izobraževanja. Kot je
"mimogrede" omenila Rugljeva, en
letnik šestletnega študija stane 3400

Bi znižanje volilne pravice
na primer na 16 let
na volišča in tudi v politiko
privabilo več mladih?
Ker mlade generacije
bodo živele odločitve,
ki jih sprejema današnji
politični razred

V Desusu, na primer, so se pohvali-
li, da bodo na parlamentarne volitve
2011 šli s številnimi mladimi kandida-
ti. Ker ciljajo širše; ne želijo biti dojeti
kot izključno upokojenska stranka,
temveč medgeneracijska. Po drugi
strani je Večerova anketa ta teden, ko
je testirala predvolilno klimo, med
mladimi od polnoletnosti do konca
dvajsetih namerila največ tistih, ki iz-
javljajo, da 4. decembra ne bodo volili.

Zgodba o nezainteresiranih
mladih, ki jih ni na volitve, v aktivni
politiki pa so tudi bolj redki, ni nova.
Bi kaj spremenilo, če bi na primer vo-
lilno pravico pri nas dali že 16-letni-
kom? To je pred leti naredila Avstrija.

Pred meseci, ko ni bilo še niti naj-
manj jasno, da bodo v Sloveniji že letos
volitve, je ustavni pravnik dr. Ciril Ri-
bičič ponudil idejo, in še jo podpira,
da se starostna meja za volilno pravi-
co zniža za dve leti. Utemeljitev zveni
logično: današnji politični razred, v
povprečju vedno starejši, sprejema
daljnosežne odločitve, ki jih bodo prav
čutile šele generacije, ki danes niti še
ne morejo voliti, čeprav so v povprečju
precej zrelejše od svojih predhodnic
(sposobne so voliti in kandidirati na
volitvah, je prepričan Ribičič). S tem
evrov, da bi izpolnile zahtevo, bi se
ga morale lotiti vse, ki so srednjo šolo
končale po letu 1984. Je to po nekaj de-
setletjih delovnih izkušenj na istem
delovnem mestu in nekaj let pred upo-
kojitvijo strokovno utemeljeno in eko-
nomsko upravičeno, se je vprašala.

"Nestrt pa ostaja oreh napredo-
vanj," je nadaljeval Cevc. Srednje me-
dicinske sestre niso podpisale tistih
novih pogodb, po katerih jim je one-
mogočeno napredovanje v sicer pri-
znanem 80-odstotnem deležu, ki je v
njihovih kombiniranih pogodbah pri-
merljiv z diplomiranimi medicinskimi
sestrami. Pogodbe o zaposlitvi so ve-
ljavne in Cevc oziroma stavkajoče ne
morejo razumeti, kako si lahko zako-
nodajo vsak tolmači po svoje.

Vodstvo namreč še naprej, kot je
novinarjem ponovilo včeraj, vztraja,
da bi bilo ugoditi takšnemu napre-
dovanju, potem ko je upravni nadzor
odredil drugače, protizakonito. O tem
in podobnih upravnih nadzorih ima
svoje mnenje predsednik konfedera-
cije sindikatov Pergam Janez Posedi,
ki trdi, da so opravljeni "šlampasto"
in da nekdo "potegne take zaključke,
kot jih pač potegne", s čimer pride do
novih anomalij. Posedi sicer to, kar se

Ciril Ribičič: Politični razred sprejema
daljnosežne odločitve, ki jih bodo prav
čutile šele generacije, ki danes niti še ne
morejo voliti. (Robert Balen)

pa so tudi brez vpliva na to, kaj spre-
jema politika. Kakšnih 60 tisoč novih
volivcev bi dobili v Sloveniji, če bi vo-
lilna pravica prišla s 16 leti, je izraču-
nal, to pa je 3,5 odstotka vseh volilnih
upravičencev. Volilna baza bi se obču-
tno pomladila, je opozoril, in morda bi
postopoma na ta način več mladih le
dobili tudi v aktivno politiko. In okre-
pili interes za zadeve skupnega dobre-
ga, za kar naj bi pri politiki šlo. Ali pa
bo nazadnje druga pot, je navrgel: da
bodo politične stranke lepega dne za
dvig starostne meje (za volilno pravi-
zdaj dogaja srednjim medicinskim se-
stram, označuje kot "navadno nesra-
mnost". "Če nekdo zna voziti avto, ga
zna, četudi se spremenijo predpisi," je
prepričan. Ob obveznem šolanju, kot je
vneseno v včeraj v vladi sprejeti aneks
h kolektivni pogodbi za zdravstveno
nego, pa se sindikalist Pergama spra-
šuje, kdaj imajo sestre v intenzivnih
enotah sploh čas še za izobraževanje.

Omenjeni aneks - vodstvo UKCL ga
pozdravlja, sindikat kliničnega centra
je bil z njegovo vsebino seznanjen le
neuradno, nihče se, tako Cevc, s sin-
dikati ni pogajal, izračuni, ki so pri-
vedli do njega, pa da so bili "zgrešeni"
- zagotavlja kombinirane pogodbe,
izobraževanje zaposlenih in obvezo
delodajalca, da ga omogoči. Držav-
ni sekretar na ministrstvu za zdravje
Ivan Eržen ocenjuje, da bo aneks za-
ključil dolgo trajajoče obdobje urejanja
te problematike, Rugljeva pa je napo-
vedala, da takšnega aneksa ne bodo
podpisali.

Resorni minister v odhajanju Do-
rijan Marušič sicer prizadevanja me-
dicinskih sester razume, kljub temu
pa orodju za reševanje problemov, kot

Janez Pogorelec: Absurdno je, da danes
mladi ostajajo pri starših do 30., 35.
leta, odrasli naj bi pa že pri šestnajstih?

Posebnega strinjanja Ribičič med
kolegi pravniki ni požel (niso pa proti
borci, omeni), pa tudi za mlade ugota-
vlja, da niso zelo zainteresirani, a ver-
jame, da bo napočil čas, da se tudi o
volilni pravici resno razmisli. Medtem
pa z druge strani pravnik dr. Janez Po-
gorelec takole razmišlja: "Absurdno je,
da danes mladi ostajajo doma, pri star-
ših, do 30., 35. leta, odrasli naj bi pa že
pri šestnajstih? Včasih je bilo naspro-
tno. Odšli so od doma, voliti pa še niso
smeli." Ali bi polnoletnost v vseh za-
devah, ne le za volitve, spustili na 16
let, sprašuje. Bi se pri tej starosti kon-
čala mladoletnost, bi na primer šest-
najstletniki že sami upravljali s svojo
dediščino? In kaj je potem z ekonom-
sko neodvisnostjo? Še preden so ženske
dobile volilno pravico, je bil ključ do
nje, tako Pogorelec, ekonomski. Dav-
koplačevalci so smeli voliti. Pogorelec
ni prepričan, ali je človek pri šestnaj-
stih dovolj zrel ne samo za to, da voli,
ampak tudi, da je izvoljen, da kandidi-
ra. Ker teoretično bi lahko kandidiral
je "bela" stavka, torej stavka na delu,
ni naklonjen. Bolj smiselna bi se mu
zdela mediacija, ker gre za spor med
manjšo skupino zaposlenih in vod-
stvom. Res pa bi lahko to področje
uredil zakon o zdravstveni dejavnosti,
priznava, a mu v predčasno končanem
mandatu ni uspel.

Med zdravniki v enotah intenzivne
terapije stavkajoče včeraj niso opazile
morebitnih negodovanj zaradi spre-
menjenega poteka dela, je še poveda-
la Rugljeva, jih je pa, kot je potrdil s
pismom medijem, podprl zdravniški
sindikat Fides. Prav tako so "na njihovi
strani" sindikat socialnega zdravstva
in skrbstva Slovenije ter sindikati v
številnih zdravstvenih zavodih Slove-
nije. Ob neugodnem poteku pogajanj,
pravi Rugljeva, se jim bodo v stavki
pridružili, napovedujejo.

Smo pa z Večera predsednico stav-
kovnega odbora vprašali, ali so pri
7500 zaposlenih v UKCL morda še
drugi profili oziroma delovna mesta,
kjer se soočajo s podobnim proble-
mom, namreč da za neustrezno, slabše
plačilo opravljajo bolj zahtevne, odgo-
vorne naloge. "Nedvomno so to stre-
žnice, ki opravljajo delo bolničarjev,"
nam je odgovorila.

Andraž Teršek: Saj otroški parlament ne
sprejema kaj manj pametnih odločitev.

in bil izvoljen za poslanca, ministra,
celo predsednika republike. Le ustavni
sodnik v Sloveniji še ne bi mogel biti, tu
je meja 40 let pa pravniško izobrazbo
potrebuje in izkušnje ... "Lahko bi bil
minister," malo ironično pribije Pogo-
relec, "kupoprodajne pogodbe za avto
pa brez staršev ne bi smel podpisati?"

"Na lepotnih tekmovanjih lahko
tekmujejo, (so)odločati o svetu, ki
je njihov in bo to vse bolj, pa ne bi
smeli?" To pa se vpraša ustavni prav-
nik mlajše garde dr. Andraž Teršek.
Prepoznamo lahko, pravi, tehtne ra-
zloge za znižanje starosti za volilno
pravico. Bistveno lažje se je danes in-
formirati kot nekoč, zadeve javnega,
političnega pridejo k človeku same,
tudi če jih ne išče zavzeto. Današnje
generacije hitreje odraščajo. Ni izklju-
čeno, da bi zgodnejša volilna pravica
zainteresirala mlade, ki se pogosto
čutijo zapostavljene. Politične odlo-
čitve, nemodre, nezrele, nespame-
tne, pa sprožajo razočaranje. Saj kak
otroški parlament da niti ne sprejema
kaj manj pametnih odločitev, kot so
uradne, "odrasle" ...

Mestna občina Ljubljana je
podjetju Tritonis za milijon
evrov prodala zemljišče
kot prosto bremen, čeprav
je vedela, da je v uporabi
okoliških podjetij. Kupec
je tako ostal brez milijona
evrov in brez zemlje

Leto 2009. Mestna občina Ljubljana or-
ganizira javno dražbo za dve parceli ob
Vojkovi cesti, na katerih je parkirišče
za bližnje poslovne stavbe. Na razpi-
su za javno dražbo jasno piše: "Nepre-
mičnina je prosta vseh bremen." Na
dražbi parceli za 1,071.200 evrov kupi
podjetje Tritonis, ki namerava name-
sto parkirišč zgraditi garažno hišo s
poslovnimi prostori. Tudi v kupo-pro-
dajni pogodbi, ki jo je podpisal sam
župan Zoran Jankovič, jasno piše:
"Prodajalec jamči kupcu za bremen
prosti prepis lastninske pravice na ime
kupca ter kupcu zagotavlja, da je pred-
met pogodbe brez pravnih napak." Ne
glede na vse to pa se pri pridobivanju
gradbenega dovoljenja pojavi težava. Ti
dve parceli že uporabljajo druga pod-
jetja, ki imajo z občino sklenjene ve-
ljavne sporazume. Je kdo rekel prosto
bremen?

Zemljišča, ki jih je prodala MOL, so že
skoraj 40 let del površin, na katerih
med drugim posluje tudi podjetje PNZ.
"Z originalno pogodbo iz 70. let prej-
šnjega stoletja so naši pravni predniki
kupili okoli 3000 kvadratnih metrov
parcel in dobili nekaj zemljišč za funk-
cionalno rabo," pojasnjuje direktor
tega podjetja Vilijem Celcer. "Tukaj so
bile prej njive in vsi sosedje, to je okoli
pet pravnih subjektov, smo financi-
rali ureditev zelenic in parkirišč. Z
mestno občino pa je bilo dogovorjeno,
da imamo ta zemljišča v funkcional-
ni rabi, ko bi vse uredili, pa bi prešla v
našo last." A vsi ti pogovori so se usta-
vili z izvolitvijo Zorana Jankovica za
župana. "Lepega dne so me nagnali z
lastnega parkirišča, češ da je prodano
in da nimam kaj početi na njem."

Enako ogoljufanega se počuti tudi
kupec spornih parcel, direktor pod-
jetja Tritonis Damjan Bremec, ki je
ostal brez milijona evrov in zemlje. Kot
pravi, so parcele kupili v dobri veri, da
bi olajšali parkirne težave okoliških
podjetij. Zato je bil prav presenečen,
ko so okoliška podjetja proti njegove-
mu podjetju vložila tožbo. Ob tem je z
Mestne občine in tudi od župana dobi-
val odgovore, da je vse urejeno, naj nič
ne skrbi. Kasneje pa so prišli do listin,
ki dokazujejo, da so na občini že pred
prodajo, ko se je Tritonis samo zani-

MLADINA D.D., DUNAJSKA C.51. LJUBLJANA
mal, ali je mogoče to parcelo kupiti,
zelo dobro vedeli, da gre za tako ime-
novano funkcionalno rabo zemljišča.
Še več, pod temi dokumenti je nepo-
sredno podpisan tudi župan.

Najprej junija 2008 (osem mesecev
pred dražbo) pismo načelnika oddelka
za urejanje prostora Mirana Gajška od-
delku za ravnanje z nepremičninami:
"Obravnavana zemljišča se nahajajo v
območju urejanja BI 2/2 in so del sku-
pnega funkcionalnega zemljišča - del
parkirišča petih objektov, zgrajenih ob
Vojkovi cesti. Glede na navedeno dode-
litev zemljišča gospodarski družbi Tri-
tonis Invest d.o.o. ni utemeljena." Kljub
temu občina naroči cenitev, v kateri
cenilec Rajko Srednik najprej zapiše:
"Vrednost zemljišča je ocenjena na
stanje v času ogleda ob predpostav-
ki, da je nepremičnina bremen, stvari
in oseb prosta." V istem papirju pa še:
"Omenjena parcela služi kot funkcio-
nalno zemljišče in predstavlja v naravi
parkirišče."

Vse to kaže, da so na Mestni občini
Ljubljana že pred prodajo zemljišča
vedeli, da bo imel kupec težave pri
vpisovanju lastnine na to zemljišče.
Ravno zato Bremec sedaj želi, da mu
občina vrne kupnino. "Lahko bi zahte-
val odškodnino zaradi poslovne škode
in podobno, pa je ne. Hočem le, da mi
vrnejo milijon evrov kupnine in sred-
stva, ki smo jih namenili za izdelavo
projekta. To je vse." Tritonis je sicer v
tej garažni hiši že prodal vsa parkiri-
šča, en poslovni prostor, za enega pa so
imeli dogovor o dolgoročnem najemu.
Sedaj pa so se znašli v finančnih te-
žavah. Leta 2007 so imeli po dosto-
pnih podatkih 130.000 evrov čistega
poslovnega dobička, lani pa so ugo-
tovili skoraj 172.000 evrov izgube. Po-
dobno razočarani so tudi v okoliških
podjetjih. Celcer: "Dva sta ostala brez
neposrednega dostopa do svojih stavb,
preostali pa smo brez posrednega do-
stopa. Ne more mestna občina prodati
parkirnih mest, ki smo jih sami plača-
li in uredili ter jih lahko uporabljamo
po veljavni pogodbi." Na mestni občini
Ljubljana nam včeraj na vprašanja niso
mogli odgovoriti. Pojasnila pričakuje-
mo danes.

Kar tri četrtine sveče
je mogoče reciklirati,
a v zabojnikih za
odpadne sveče se znajde
še marsikaj drugega

Bliža se dan spomina na mrtve in na
grobovih bo zagorelo na tisoče sveč
v spomin na naše najdražje. Po nekaj
dneh bodo plameni ugasnili, ostal
bo kup odpadne plastike, za katero je
treba ustrezno poskrbeti. Po podatkih
podjetja Interseroh, kjer skrbijo za ce-
lovit proces upravljanja nagrobnih
sveč, porabimo Slovenci na leto pribli-
žno 23 milijonov nagrobnih sveč, kar
je enajst sveč na prebivalca. Ob pred-
postavki, da je cena sveče dva evra,
porabimo za nakup sveč 46 milijonov
evrov. Iz teh 23 milijonov sveč bi, če
ne bi ničesar reciklirali, nastalo 4500
ton odpadkov.

A tudi po zaslugi uredbe o ravna-
nju z odpadnimi nagrobnimi sveča-
mi, ki jo je naša država sprejela pred
tremi leti, se sveče po reciklaži kot se-
kundarne surovine vrnejo nazaj na
police. Kar tri četrtine sveče je mogoče
reciklirati in tako lahko iz plastičnega
ohišja izdelamo razne cevi in polizdel-
ke za uporabo v gradbeništvu, parafin
se lahko ponovno uporabi pri izdelavi
sveč, tudi iz kovinskih pokrovov nare-
dijo polizdelke. Čeprav odpadne sveče
ne sodijo med nevarne odpadke, niso
primerne za odlaganje na odlagališčih
komunalnih odpadkov zaradi vsebno-
sti plastike in PVC. Pri njunem razkra-
janju se z izrednimi vodami v okolje
izpušča klor. V zadnjih letih so postale
popularne tudi elektronske sveče, ba-
terije pa sodijo med nevarne odpad-
ke, zato je še toliko pomembnejše, da
sveče odvržemo v ustrezne zabojnike.

Po podatkih Agencije Republike
Slovenije za okolje naj bi bilo v lani
zbranih 2,361.970 kilogramov odpa-
dnih sveč, recikliranih pa le 823.165
kilogramov, kar pomeni le 35 odstot-
kov. "Največ sveč se prižge za prvi no-
vember. A predelajo jih šele naslednje
leto. Prav tako veliko sveč zgori na po-
kopališčih, tudi sama teža odpadnih
sveč je manjša," to nekoliko zavajajo-
čo številko interpretira Uroš Černuta
iz Interseroha. Po težavah z dovoljenji
je začel letos delati jeseniški Plastkom,
kjer so predelali že 1500 ton sveč. "Vse
se da reciklirati. Vsa plastika se prede-
la. Problem so le steklene sveče, ki so
pomešane med ostale, te so odpadek,"
je pojasnil Srečko Korbar iz Plastko-
ma. "Med vsebino zabojnika za sveče
smo našli tudi že kos pločnika pa otro-
ški voziček itd. Materiala, ki ne sodi v
zabojnik za sveče, se nabere na tone.
Ljudje slabo ločujejo. Včasih pa tudi
komunala postavi na pokopališčih
le zabojnik za sveče in rože, za ostale
odpadke pa ne," situacijo iz prakse
opisuje Černuta. Trenutne zaloge od-
padnih sveč so skladiščene na Vrhniki
in čakajo na reciklažo. Pri Plastkomu
pa lahko zadostijo potrebam predela-
ve celotne Slovenije. "Imamo pa tudi
že zakupljen ves PVC-material za na-
slednje leto," je o uspešni reciklaži po-
vedal Korbar.

Dr. Žiga Turk, razvojni minister v nek-
danji Janševi vladi, v Demokraciji:
"Vstopa Zorana Jankovica v poli-
tiko sem vesel. Do sedaj je pajda-
ški kapitalizem odhajal na volitve
z maskami. Tranzicijska levica je v
ospredje spretno potiskala ljudi, ki
so bili lepi, mladi ali nedolžni. Če
pogledate na primer Janeza Dr-
novška, je bil kot človek zmeren,
spoštovan, na trenutke prav podu-
hovljen voditelj. Tudi Pahorju se ni
dalo očitati kakšnih umazanih rok
ali kakšnih povezav s tem ozadjem.
Pri Ropu je bilo že malo drugače in
se je to na volitvah takoj poznalo.
Z Jankovicem pa dobi ta pol poli-
tičnega prostora, ta tranzicijska
levica, ki ni socialdemokratska,
primeren obraz, primeren krčevit
nasmeh." (va)

Hrvaška vlada je včeraj popoldan na
zaprtem delu zasedanja izdala soglas-
je za sklenitev pogodbe z odvetniško
pisarno Matrix Chambers, ki bo vklju-
čena v strokovno ekipo za arbitražni
postopek v skladu s sporazumom o
arbitraži za državno mejo med hrva-
ško in slovensko vlado. V poročilu o
zaprtem delu zasedanja piše, da je bila
sprejeta tudi odločitev o imenovanju
člana arbitražnega sodišča v skladu
s sporazumom o arbitraži. Hkrati so
sprejeli odločitev o imenovanju so-
zastopnice Republike Hrvaške v po-
stopku pred arbitražnim sodiščem. V
poročilu o zasedanju pa ni navedeno
ne ime člana arbitražnega sodišča ne
ime sozastopnice. (mlm)

Može v modrem je predvčerajšnjim
pretresla novica, da se je tragično kon-
čala življenjska pot njihovega kolega
Vlada Mariniča, dolgoletnega funk-
cionarja Policijskega sindikata Slove-
nije. Od maja letos, ko ga je v funkciji
predsednika Območnega policijske-
ga sindikata Podravje zamenjal drugi
kandidat in je znova oblekel policijsko
uniformo, je bil zaposlen na Policijski
postaji Zavrč, kjer je delal kot pomoč-
nik komandirja. (lev)

Bliža se evropski val
bančnih dokapitalizacij,
tudi v Sloveniji. Ampak
nova vlada bo imela malo
možnosti za bančno
reformo, razen odločitev
za privatizacijo ali proti

Banke. Nekako smo se navadili, da
nam krojijo življenje. Plače ne dobimo
več v roke, pač pa nam jo nakažejo na
bančni račun. Prihrankov ne skriva-
mo več pod blazino, ampak jih imamo
na varčevalnem. Velikih nakupov ne
opravimo več s kovčki gotovine, ku-
pnino raje nakažemo. Predvsem pa
nam banka to kupnino največkrat
posodi, namesto da bi desetletja var-
čevali. Banke so skratka pomembne
v našem življenju, kar same tudi zelo
rade poudarjajo. In nekako jim verja-
memo. Še bolj ključno, kot kaže, jim
verjamejo tudi politiki. Letos so iz
državnega proračuna vzeli 244 mili-
jonov evrov in jih dali za dokapitaliza-
cijo naše največje banke, NLB. A očitno
ne dovolj, ta banka jih potrebuje vsaj
še 300 milijonov. Na skupni evropski
ravni pa bodo banke potrebovale 106
milijard svežega kapitala, verjetno
bodo glavnino morali prispevati dav-
koplačevalci. Že to je jasen znak, da je
z bankami nekaj narobe.

Da je nekdo kritičen do bank, že dolgo
nima več ideološkega predznaka. Res
je, nasprotniki finančnega kapitaliz-
ma nasprotujejo tudi bančnikom, kar
se vidi v zadnjem valu protestov, od
okupacije Wall Streeta do protestnikov
na betonski ploščadi pred ljubljansko
borzo. Ampak veliko bolj zanimivo,
nasprotniki bančnikov so tudi drugi
kapitalisti, celo drugi finančniki. To
se vidi na več ravneh, saj upravljavci
finančnega premoženja pregovorno
glasujejo z denarnicami. Ali drugače,
delnice bank prodajajo, ne pa kupuje-
jo. Nočejo več biti lastniki bank. Tržna
cena delnic bank je zato krepko nižja
od njihove računovodske vrednosti.
Tudi sicer so finančniki kritični do
svojih bančnih kolegov, nemara naj-
bolj je Nassim Nicholas Taleb, ki vodi
svoj investicijski sklad, za hobi pa pre-
dava matematične finance na newyor-
ški univerzi. In piše uspešnice, kot je
denimo Črni labod, ki jo imamo tudi
v slovenskem prevodu.

Kot pravi, so samo ameriški ban-
čniki v minulih petih letih zaslužili
neverjetna 2,2 bilijona (tisoč milijard)
ameriških dolarjev - ta denar so si
torej razdelili v obliki plač pa božič-
nic, regresov, nagrad za uspešnost in
odpravnin. Če se bo ta trend nadalje-
val do konca tega desetletja, bo za pla-
čilo ameriških bančnikov šlo skupaj 5
bilijonov. "Ta denar ne bo investiran
v gradnjo cest, šol in drugih dolgo-
ročnih projektov, pač pa bo šel nepo-
sredno iz ameriškega gospodarstva
na osebne račune bančnih direktor-
jev in uslužbencev," je ogorčen Taleb.
"Čeprav dobički bank ne nastanejo
zaradi kakšnega posebnega znanja
bančnikov, so ti vendarle zmožni, da
si večino teh dobičkov prisvojijo za
svoje plače. Občasne izgube bank, te
pa so gromozanske, pa morajo pokri-
ti lastniki bank in davkoplačevalci."
Tudi v Sloveniji, čeprav so slovenski
bančniki slabše plačani kot ameriški.

Je pa nekdanji prvi mož NLB-ja,
Marjan Kramar, ob odhodu prejel mi-
lijonsko nagrado. Čeprav je prav pod
njegovim vodstvom banka financirala
tajkunske prevzeme in druge kredite,
ki jih mora zdaj odpisovati. In pod Kra-
marjevim vodstvom se je banka spu-
ščala v avanture s posli po Balkanu, ki
so še en vir izgub in slabitev. Ne naza-

dnje pa so kljub letošnji dokapitalizaciji
imeli zaposleni to srečo ali predrznost,
spet stvar debate, da so sprejeli regres
v višini 1565 evrov bruto - pri dobrih
štiri tisoč zaposlenih je to NLB skupaj
stalo okrog 6,3 milijona evrov. Morda
ni odveč spomniti, da je Taleb ob kriti-
ki bančnih plač predlagal možno reši-
tev: da naj bo plača bančnikov omejena
na raven državnih uradnikov. Če torej
banke služijo javnosti in mora javnost
dokapitalizirati banke, potem naj bodo
banke tudi organizirane kot javni
servis, denimo kot gasilci ali davčna
uprava.

Prav dejstvo, da te zaradi jeze na ban-
kirje ne morejo več ožigosati, lahko
olajša sprejemanje reforme bančnega
sektorja. A se je treba tudi zavedati, da
na tem področju Slovenija nima prav
prostih rok. Kar se tiče splošnih pravil
delovanja (kako naj banke sploh opra-
vljajo bančni posel, denimo nadzoru-
jejo tveganja, v katera se spuščajo), se
pišejo na svetovni ravni. In sicer v švi-
carskem Baslu, kjer je sedež Banke za
mednarodne poravnave (Bank for In-
ternational Settlements, BIS). Banko
imenujejo tudi "centralna banka cen-
tralnih bank". Na evropski ravni pra-
vila pišeta Evropska bančna agencija
(European Banking Authority, EBA),
ki je vrhovni bančni nadzornik, in
Evropska centralna banka (ECB). Slo-
venski nadzornik, Banka Slovenije,
torej samo uboga in izvršuje pravi-
la, ki so pisana drugje. A ta pravila se
v glavnem nanašajo na standarde, ki
jih morajo bančniki pri svojem delu
upoštevati. Odgovarjajo na vprašanje
"kako?". Nova slovenska vlada pa bo
lahko usmerjala drugačna vprašanja,
predvsem eno: "Kdo je lastnik banke?"
Ali naj država proda svoj delež ali ga
ohrani?

Slovenija ima v največji banki, NLB,
slabih 46 odstotkov v svojem imenu,
dobrih 8 pa prek Kada in Soda. V drugi
največji banki, NKBM, ima država v
svojem imenu slabih 28 odstotkov,
slabih 8 prek Kada in Soda, slabih 15
pa prek državnih firm Eles, Pošta Slo-
venije in Gen. V Abanki je državno la-
stništvo še bolj nepregledno. In sicer
ima večinsko državna Zavarovalnica
Triglav slabih 26 odstotkov, manjšin-
sko državna Sava slabih 24 odstotkov,
manjšinsko državna Gorenjska banka
pa slabih 15. Že ta zmeda je znak, da je
treba razmere počistiti.

Zagovorniki privatizacije se sklicujejo na splošno neučinkovitost družb v dr-
žavni lasti v primerjavi z njihovimi zasebnimi konkurenti. Opozarjajo tudi
na prepletenost politike in visokih bančnih uslužbencev. Ne samo da po-
litiki radi izkoriščajo vzvode državnega lastništva, da usmerjajo delovanje
bank - predvsem kdo dobi kredit pod posebej ugodnimi pogoji, v nasprotju
s poslovnimi interesi bank (razvpit primer je bil stanovanjski kredit nekda-
nje vodje Pahorjevega kabineta Simone Dimic). Politiki pa čutijo tudi veliko
skušnjavo, da si delijo dobro plačane položaje v bankah kot nagrado za po-
litične usluge. Ne nazadnje je bil tudi Marjan Kramar nekoč vodja vladnega
kabineta. Vse te skušnjave naj bi privatizacija odpravila.

Zagovorniki državnega lastništva so zaradi javnofinančne realnosti (po
oktobrskih napovedih finančnega ministrstva bo skupni dolg države letos
dosegel 16,2 milijarde evrov ali 45 odstotkov BDP) že omilili svoje zahteve.
Država naj bi v bankah obdržala samo 25 odstotkov plus eno delnico, ne več
vsega. Ob tem pa se sklicujejo na strateške interese slovenskega gospodarstva,
saj naj bi državne banke bolje podpirale slovenska podjetja in njihovo širitev
v tujino. Skrbi pa jih tudi, da bi v Sloveniji imeli le podružnice bank. Opozar-
jajo pa še na podatke Banke Slovenije, da so v 2010 domače banke ohranile
pozitivno rast posojil gospodarstvu (tržni delež velikih bank se je na tem
segmentu povečal za 0,7 odstotka), medtem ko so banke v večinski tuji lasti
kreditiranje gospodarstva zmanjšale (za 0,5 odstotka). Zato pa so okrepile
kreditiranje gospodinjstev. Res pa je tudi, da imajo banke v tuji lasti tudi naj-
nižje povprečne stroške (svojega) financiranja. Po podatkih Banke Slovenije
so ti stroški konec februarja letos znašali 2,5 odstotka, velike domače banke
pa so imele 3,3-odstotne stroške, majhne pa 3,6-odstotne.

Odpis 50 odstotkov
dolga Grčiji je vreden
100 milijard evrov, ob tem
dobi novih 100 milijard
evrov pomoči. Slovenske
sistemske banke
potrebujejo 297 milijonov
evrov kapitala,
pravi EBA

Da se Grčiji zmanjša dolg za 50 odstot-
kov, da dobi novo pomoč EU in Med-
narodnega denarnega sklada (IMF) v
višini 100 milijard evrov, da je treba
dokapitalizirati banke in da je treba
okrepiti reševalni sklad EFSF, so se v
nadaljevanju vrha EU in vrha evroo-
bmočja dogovorili voditelji članic EU.
Glede dokapitalizacije bank, ki je po-
trebna zaradi preprečitve širjenja krize
v druge članice, je evropska bančna
agencija (EBA) za Slovenijo objavila,
da njene sistemske banke (katere so
to, določi država sama) potrebujejo
297 milijonov evrov dodatnega kapi-
tala, da bodo lahko do 30. junija 2012
najbolj kakovostni kapital (Core Tier 1)
povečale z najmanj 5 na najmanj 9 od-
stotkov. V letošnje obremenilne (stre-
sne) teste sta bili iz Slovenije vključeni
NLB in NKBM. Vse evropske sistemske
banke potrebujejo po izračunu EBA za
106 milijard evrov kapitala.

Kakor pojasnjujejo v EBA, za to ne
bo nujno treba najti svežega kapitala,
banke bodo lahko tudi prekvalificira-
le kapital nižje kvalitete v najbolj ka-
kovostni kapital, lahko bodo njegov
delež dvignile s prestrukturiranjem,
če imajo dobiček, ga bodo lahko po-
rabile za ta namen, namesto da bi
lastnikom izplačale dividende in me-
nedžerjem nagrade. Če jim to ne uspe,
jim lahko pomaga država, kot zadnjo
možnost pa imajo na voljo sklad EFSF.

Odpis 50 odstotkov dolga Grčiji je
vreden 100 milijard evrov, to so ter-
jatve, ki jih imajo do grške države
banke, kar naj bi pripomoglo, da bo
Grčija lahko do leta 2020 svojo zadol-
ženost s sedanjih 160 odstotkov BDP
znižala na 120 odstotkov BDP. Ta odpis
naj bi izvedli tako, da bi banke konec
leta zamenjale sedanje obveznice od
grške države z novimi po polovični
vrednosti. Da bi se za to lažje odloči-
le, bodo za te vrednostne papirje prek
sklada EFSF dobile garancijo v višini
30 odstotkov. Če Grčija tudi teh ob-
veznic ne bo mogla poplačati, bodo
banke 30 odstotkov vrednosti dobile
povrnjenih od EFSF oziroma od evrop-
skih davkoplačevalcev.

Odpis dolgov Grčiji naj ne bi vklju-
čeval držav članic, ki so na podlagi
lanskega 110 milijard evrov vrednega
svežnja Grčiji dale posojila, med njimi
je tudi Slovenija, in Evropske central-
ne banke (ECB), ki od maja lani odku-
puje obveznice prezadolženih držav,
med katerimi je seveda tudi Grčija.
Bodo pa države do leta 2014 Grčiji za-
gotovile dodatnih 100 milijard evrov
pomoči, tokrat v obliki garancij, ki jih
dajejo EFSF. Ta znesek menda vključuje
tudi pomoč za grške banke, ki jim sicer
zaradi odpisa dolga grozi bankrot.

Okrepitev reševalnega sklada EFSF
pomeni, da bo imel za kredite pre-
zadolženim državam namesto se-
danjih 440 milijard evrov na voljo

Zasebni sektor je privolil,
da prostovoljno odpiše
50 % svojih investicij
v grške obveznice.

► Zaradi tega naj bi se dolg
Grčije znižal za 100
milijard evrov, tako da bo
znašal 120 % in ne več
160 % njenega BDP.

Evropske banke se bodo
morale do junija 2012
dokapitalizirati in v ta
namen zbrati 100 do 110
milijard evrov.

pomoči so Grčiji namenili,
da bi ji dali čas za izvedbo
proračunskih reform in
restrukturiranje dolga
v višini 340 milijard evrov.
Čez devet mesecev je
postalo jasno, da je načrt
spodletel, saj Grčija ni
dosegla ciljev glede rasti.

Oktober 2011 Voditelji evroobmočja so sklenili pogajanja
o drugem svežnju pomoči, vrednem okoli 130 milijard evrov,
ki naj bi ga Grčija prejela do konca leta 2012.

Na dogovor evropskih voditeljev so se pozitivno odzvali tudi na finančnem
ministrstvu. Kot so opozorili, je za uspeh dogovora o celovitem svežnju ukre-
pov za zaupanje in odpravo napetosti na finančnih trgih ključnega pomena
verodostojnost vseh podanih izjav, tako držav prejemnic pomoči kot vseh
držav članic območja evra. Celovitost in obseg ukrepov po navedbah mini-
strstva sicer izkazujeta odločenost držav članic območja evra, da stori vse
potrebno za zaščito skupne valute.

Sklepi, ki so jih sprejeli evropski voditelji, lahko pomenijo začetek učin-
kovitejšega gospodarsko-političnega upravljanja združene Evrope, je v četr-
tek ocenil evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl. Ob tem je sicer opozoril,
da bi bili, če bi te sklepe v podobni obliki sprejeli že pred enim letom, ta čas
verjetno že zunaj krize.

Izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do grškega državnega
dolga je po podatkih Banke Slovenije konec septembra znašala 11,2 milijona
evrov. Kakšni bodo učinki delnega odpisa dolgov Grčiji, še ni mogoče povsem
točno oceniti, pravijo v centralni banki. Potem ko je Evropska agencija za
nadzor v bančnem sektorju skladno s smernicami sprejetega dogovora opo-
zorila, da bodo morale banke do junija prihodnje leto zagotoviti devetodsto-
tni delež najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), so iz NKBM
v četrtek sporočili, da to merilo že izpolnjujejo. NLB tega praga še ne dosega,
je priznal predsednik uprave največje slovenske banke Božo Jašovič. (sta)

bistveno več, vsaj 1000 milijard evrov.
Kako do tega priti, je še odprto in bo
menda znano novembra. Predvideni
sta dve rešitvi. Po prvi bi EFSF zagoto-
vil garancijo bankam, ki bi se odloči-
le kupiti obveznice od problematičnih
držav. Namesto da bi EFSF sam kupil
eno obveznico, kar počne zdaj na pod-
lagi programa za Irsko in Portugalsko,
naj bi bankam, ki bi se odločile kupiti
vsaka po eno obveznico, zagotovil ga-
rancijo v višini 25 odstotkov. Tako bi
država namesto ene lahko prodala štiri
obveznice, ki jih sicer zaradi prevelike-
ga tveganja nobena banka ne bi hotela
kupiti. Če bi bilo treba državi, ki izda te
obveznice, recimo enako kot zdaj Grčiji
del dolga odpisati, bi banke seveda 25
odstotkov prišle terjat k EFSF, torej k
davkoplačevalcu. Druga rešitev, ki je
na mizi, pa je, da bi EFSF ustanovil po-

Z vsakim novim kriznim zasedanjem v Bruslju, na katerem evropski
voditelji, ministri in funkcionarji rešujejo evro, se poveča podobnost
rešitev, za katere se dogovorijo, s finančnimi instrumenti, ki so si jih
izmišljevali bankirji v New Yorku in z njimi leta 2008 povzročili izbruh
finančne in gospodarske krize. Finančne instrumente, ki so nastajali v
glavah čarovnikov iz New Yorka, so razumeli in znali razložiti le redki.
Enak vtis so po vrhu evroobmočja dajali uradniki in izvedenci, ki so v
zadnjih dneh za voditelje pripravljali rešitve za reševanje Grčije in evra.

Tako kot je bilo pri finančnih instrumentih bistveno verjeti, da gre za
prvovrstno naložbo, ni pa bilo pomembno vedeti, kaj se v tej škatli
dejansko skriva, je tudi za dogovor o odpisu grškega dolga in za okrepitev
moči reševalnega sklada EFSF bolj kot dejanska vsebina bistveno, da so
voditelji našli "vzdržno rešitev" za Grčijo in da je "EU danes bliže rešitvi
krize". Po vsakem novem poskusu razlage je bolj jasno, da dejansko niso
bili politiki tisti, ki so pritiskali na bankirje, ampak ravno nasprotno. Saj
dejansko tudi ne gre za reševanje držav, ampak za reševanje bank, ki so
državne obveznice razumele kot žeton v kazinu, s katerim nikoli ne
morejo izgubiti.

Na podlagi zaključkov, ki so jih v četrtek zgodaj zjutraj objavili voditelji,
recimo ni za povprečnega državljana razumljivega odgovora, zakaj so
voditelji v primerjavi z "zgodovinskim" dogovorom 21. julija spremenili
metodologijo za določitev odpisa terjatev bank do grške države, koliko
terjatvam se bodo banke dejansko morale odpovedati, za koliko je ta
znesek večji v primerjavi z julijskim dogovorom, kakšna je vrednost
odpisa terjatev bank v primerjavi z bremenom, ki so ga voditelji naložili
davkoplačevalcu.

Slednje je odprto tudi zato, ker so še povsem odprte rešitve glede
okrepitve in delovanja sklada EFSF. Sprejet je bil dogovor, da bodo doseg
EFSF povečali na najmanj 1000 milijard, ni pa znano, kje bodo za to
dobili denar. Pričakujemo, da bodo podrobnosti znane novembra, se
glasi odgovor. Koliko je dejansko vredno "žrtvovanje" bank, pa bo menda
znano konec leta, ko se bodo te odločitve vrha dejansko začele izvajati.

Kaže, da je tudi ta vrh bil zgolj kupovanje časa. Vprašanje je, koliko ima
ta prodajalna še zalog. To bo najbrž znano šele, ko bodo porabili posle-
dnjo sekundo.

To po padcu peterice
zakonov, tudi treh
pravosodnih protitajkun-
skih, v državnem svetu
svetuje Blaž Kavčič,
poslanci pa se 2. novem
bra vračajo v državni zbor,
da ponovno glasujejo

ALEŠ KOCJAN
VANESSA ČOKL

Predsednik državnega sveta Blaž
Kavčič se je včeraj zavzel, naj sloven-
ska politika obdrži drugi dom slo-
venskega parlamenta. Zavzemanje za
ukinitev državnega sveta se je obudi-
lo vnovič ta teden, ko je državni svet
izglasoval veto na kar pet zakonskih
besedil: na novelo kazenskega zako-
nika, zakona o kazenskem postopku,
na zakon o odvzemu premoženja ne-
zakonitega izvora, novelo zakona o
lastninskem preoblikovanju Loterije
Slovenije ter novelo zakona o gospo-
darskih družbah.

Zato je Kavčič poslance državnega
zbora pozval, naj o zakonih še enkrat
poglobljeno razmislijo. "Državni sve-
tniki niso poklicni politiki, delujejo
v realnem življenju, v slovenski poli-
tični sistem vnašajo bolj pristen stik
z realnim življenjem. To pa gre stran-
karskim carjem včasih hudo na živce,"
je dodal. Opozoril je, da je veto ustav-

ni instrument, opozorilo poslancem,
čeprav je njegova uporaba precej ne-
rodna. "V tem mandatu smo opravili
pogovore z vsemi poslanskimi skupi-
nami, da bi omogočili izboljšavo," je
povedal in razložil, da se zavzemajo
za možnost izrekanja veta tudi zoper
posamezne člene zakonov. Po njego-
vih besedah je potrebno četrto branje
zakona, s čimer bi se lahko osredoto-
čili na člene, ki predstavljajo resnično
težavo.

Kolegij predsednika državnega
zbora je včeraj odločil, da bo izredna
seja, da poslanci, ki so padle zakone
malo pred razpustitvijo državnega
zbora podprli s prepričljivo večino, o
njih še enkrat glasujejo, takoj po pra-
znikih, 2. novembra. Poslanci se bodo
v poslanske klopi vrnili še pol meseca
pred predčasnimi parlamentarnimi
volitvami, 17. novembra, da opravijo
volitve zunanjih pravniških članov
v novem državnotožilskem svetu,
kakor ga je zapovedal novi zakon o
državnem tožilstvu, ki gre v upora-
bo v začetku novembra. In razširil
mu je pristojnosti, tudi kadrovske.
Po novem državni zbor generalne-
ga državnega tožilca ne bo več volil
na predlog vlade, temveč mu bo ime
predlagal državnotožilski svet, se-
stavljen iz tožilcev in iz drugih prav-
nikov. To je pomemben odmik čiste
politike od tožilske organizacije, oce-
njujejo v pravosodnem ministrstvu.
Zunanje člane predlaga predsednik
republike, voli jih državni zbor.

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 41.700 izvodov. Cena izvcda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za oktober
2011 znaša 28,98 EUR, za upokojence in študente 25,93 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Nagrado Saharov za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, bo letos
prejelo pet aktivistov arabske pomladi, so včeraj odločili vodje političnih skupin
v Evropskem parlamentu in predsednik parlamenta Jerzy Buzek. Nagrado v
vrednosti 50.000 evrov jim bodo podelili na decembrskem plenarnem zaseda-
nju v Strasbourgu. Pet aktivistov arabske pomladi - Tunizijec Mohamed Buaz-
izi, egiptovska aktivistka Asma Mahfuz, libijski oporečnik Ahmed Al Zubair
Ahmed Al Sanusi, sirska odvetnica Razan Zeituneh in sirski karikaturist Ali
Farzat - bo nagrado prejelo za svojo vlogo v letošnjih vstajah v arabskem svetu.
Buzek je pojasnil, da je Evropski parlament z odločitvijo, da gre nagrada v roke
aktivistom arabske pomladi, podprl dogajanje v bližnji soseščini EU in izkazal
solidarnost z arabskim svetom. "Tako smo dali priznanje tistim, ki spreminjajo
zgodovino v naši bližnji soseščini," je še dejal.

Mohamed Buazizi se je decembra lani zažgal v tunizijskem mestu Sidi Bouzid
in nekaj tednov zatem podlegel poškodbam. Postal je simbol tunizijske revolucije,
ki je januarja s položaja odnesla dolgoletnega voditelja Zina El Abidina Ben Alija.
Buazizi bo nagrado prejel posthumno. Asma Mahfuz je ena od ustanoviteljev Gi-
banja mladih 6. aprila, ki je preko spletnih socialnih mrež pozivalo ljudi, naj se
zbirajo na trgu Tahrir v Kairu. Množične demonstracije v egiptovski prestolnici
so februarja privedle do konca 30-letne vladavine egiptovskega predsednika Ho-
snija Mubaraka. Danes 77-letni libijski oporečnik Ahmed Al Sanusi je zaradi na-
sprotovanja režimu nedavno ubitega dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja
Gadafija v zaporu preživel 31 let. 34-letna odvetnica iz Sirije Razan Zeituneh vodi
odbor, ki usklajuje upor proti sirskemu režimu pod vodstvom predsednika Ba-
šarja Al Asada. Njenega rojaka, karikaturista Alija Farzata, pa so zaradi njegovih
karikatur v časnikih avgusta preteple sirske sile in mu polomile obe roki. (sta)

Varnostni svet ZN je včeraj preklical svojo odobritev sedemmesečnega Natovega
posredovanja v Libiji, ki je vodilo do strmoglavljenja in smrti libijskega voditelja
Moamerja Gadafija. Varnostni svet ZN, ki ima 15 članic, je soglasno sprejel resoluci-
jo, s katero končuje mandat ZN v Libiji. V okviru tega mandata so nad Libijo uvedli
cono prepovedi preletov in tujim vojaškim silam, tudi Natu, dovolili z vsemi nuj-
nimi sredstvi varovati libijske civiliste. V resoluciji piše, da se mandat ZN za voja-
ško posredovanje v Libiji izteče 31. oktobra ob 11.59 uri po libijskem času. (Reuters)

Turški obrambni minister Ismet Yilmaz je včeraj sporočil, da je vojaška opera-
cija proti kurdskim upornikom, ki jo je vojska sprožila po napadu, v katerem je
bilo minuli teden ubitih 24 turških vojakov, končana. Dodal je sicer, da se obi-
čajne vojaške aktivnosti proti upornikom nadaljujejo. Turška vojska je prejšnji
teden sprožila obsežno kopensko operacijo ob podpori zračnih sil "na petih
točkah" na turškem ozemlju kot tudi preko meje v Iraku. V operaciji je sodelo-
valo 22 bataljonov, koliko turških vojakov je vstopilo na iraško ozemlje, pa ni
znano. Vojska se je za operacijo odločila po vrsti usklajenih napadov Kurdske
delavske stranke (PKK) v kraju Cukurca v pokrajini Hakkari. (zur)

Srbi na severu Kosova so včeraj v skladu z napovedjo že odstranili del barikad,
da bi tako omogočili nemoten prehod silam Kforja. Po en vozni pas so odprli
tako na cestah proti mejnemu prehodu Brnjak kot proti prehodu Jarinje in prva
vozila Kforja so se po delni odstranitvi barikad že malo po deveti uri odpeljala
proti mejnim prehodom s Srbijo. Dogovor o tem so v sredo zvečer dosegli župani
štirih srbskih občin in predstavniki Kforja. A kot so ob tem opozorili Srbi, to še
ne pomeni popolnega umika barikad. Z ohranitvijo delne zapore nameravajo še
naprej preprečevati prehod pripadnikom misije Eulex. Kfor je po delni odstra-
nitvi barikad ocenil, da gre za pozitiven, a obenem "nezadosten" korak. Kot je
poudaril tiskovni predstavnik Kforja Uwe Nowitzky, še naprej zahtevajo "brezpo-
gojno" svobodo gibanja za vse, kar vključuje tudi pripadnike Eulexa in drugih in-
stitucij. To je že vseskozi stališče Kforja, ki ga ne mislijo spreminjati, je še poudaril
Nowitzky. Kfor je od srede minulega tedna večkrat skušal odstraniti barikade,
potem ko jih kljub njegovi zahtevi Srbi niso odstranili sami. Minuli četrtek so pri
tem uporabili solzivec. Ranjenih je bilo osem pripadnikov Kforja in 20 Srbov. (zur)

Mesec dni pred parlamentarnimi vo-
litvami bo kandidatne liste doslej
vladajoče HDZ v veliki meri krojilo
tožilstvo, ki je izdalo nalog za uvedbo
in razširitev preiskave zoper posame-
zne vodilne ljudi iz te stranke, kakor
tudi zoper stranko kot pravno osebo.
Vsem očitajo oblikovanje črnih fondov,
iz katerih so financirali strankarske
aktivnosti, za kar je za posameznike
predvidena najmanj triletna zaporna
kazen, medtem ko lahko stranki odre-
dijo plačilo denarne kazni in povrnitev
škode. Predsednica stranke Jadranka
Kosor je nervozna in očitno utruje-
na novinarjem potrdila, da njenega
imena ni v dokumentu državnega to-
žilstva, ki obsega devet strani. Ko pa so
jo vprašali, ali je bil račun stranke blo-
kiran, jim je dejala, naj gredo raje delat.

Kosorjeva je pred novinarji nasto-
pila užaljeno in zatrdila, da je to eden
najtežjih trenutkov za njeno stranko,
čeprav gre za trdno organizacijo, ki bi
lahko, če bi bilo treba, začela znova iz
nič in ki je ne more nihče in nič zrušiti,
čeprav bi to z uvedbo preiskave nepo-
sredno pred parlamentarnimi voli-
tvami nekateri radi storili. Kosorjeva
je svojo HDZ označila za stranko ča-
stnih in poštenih ljudi, medtem ko je
drugim strankam, zlasti socialdemo-
kratom, zagrozila, da jih bo preganja-
la zaradi suma nezakonitega ravnanja.
Potrdila je, da je med tistimi, ki jih po-
imensko omenjajo, tudi bivši predse-
dnik stranke Ivo Sanader. To je bilo
prvič po njegovi izključitvi iz stranke
januarja lani, da je Kosorjeva izgovo-
rila njegovo ime. Po poročanju me-
dijskih virov so poleg Sanaderjevega
omenjena še imena bivšega glavnega
tajnika stranke Ivana Jarnjaka, glasni-
ka Ratka Mačka, šefice računovodstva
Branke Pavoševic in lastnice podje-
tja FIMI Media Nevenke Jurak, preko
katere naj bi bili zbrali največ umaza-
nega denarja.

Znani češki aristokrat, sedanji češki zu-
nanji minister, 73-letni Karel Schwar-
zenberg, je uradno napovedal, da bo
kandidiral za predsednika države, ko bo
sedanjemu češkemu predsedniku Va-
clavu Klausu na začetku leta 2013 po-
tekel že drugi in zadnji petletni mandat.
Njegovo kandidaturo je v nedeljo potr-
dil kongres njegove stranke TOP 09.

Predsednika po češki ustavi izvoli-
ta oba doma parlamenta, pred meseci
pa so dali pobudo, da bi uvedli splošne
volitve za predsednika države. Schwar-
zenberg je takrat svojo kandidaturo po-
gojeval s takšno ustavno spremembo,
po daljšem razmišljanju pa se je pogoju
odrekel. S kandidaturo želi češkim dr-
žavljanom pokazati, da ob dveh naj-
večjih strankah, torej desnosredinski
Stranki državljanskih demokratov
(ODS) in levi Socialdemokratski stran-
ki (ČSSD), obstaja še tretja možnost,
namreč njegova stranka TOP 09.

Čeprav je zunanji minister Sch-
warzenberg član vladajoče desno-
sredinske koalicije, v parlamentu ne
računa na podporo ODS (če bo pred-
sednika še zmeraj volil parlament), saj
bo ta stranka zagotovo poslala v boj la-
stnega kandidata, podobno kot ČSSD.

Na zagrebškem županijskem sodišču se bo danes dopoldan začelo prvo so-
jenje zoper nekdanjega predsednika HDZ in premiera Iva Sanaderja, in sicer
zaradi vojnega dobičkarstva. Za ta proces vlada veliko zanimanje, saj gre za
izreden primer, ko bo premier in predsednik kakšne stranke samo dve leti po
odhodu z oblasti sedel na zatožno klop. Sanaderju očitajo, da je v letih 1995
in 1996 kot namestnik zunanjega ministra pridobil provizijo v višini 3,6 mi-
lijona kun, ko je Hrvaška dobila posojilo od Hypo banke. Če bo spoznan za
krivega, mu grozi do desetletna zaporna kazen.

Predsednik države Ivo Josipo-
vic je dejal, da vse, kar se zdaj dogaja,
pomeni dokaz, da je Hrvaška svojim
prijateljem v Evropi govorila resni-
co: danes v tej državi ni nedotaklji-
vih ljudi, Hrvaška je dejansko pravna
država. Zoran Milanovic, predsednik
največje opozicijske stranke SDP, je iz-
javil, da gre za dogodek brez prece-
densa v hrvaški demokraciji. SDP ob
tem noče triumfirati, saj to po njenem

Če pa bodo ustavo spremenili in bodo
predsednika volili državljani, ima Sch-
warzenberg zaradi svoje priljubljeno-
sti dokaj večje možnosti za izvolitev.
Javnomnenjske raziskave kažejo, da je
zdaj deležen 14-odstotne podpore dr-
žavljanov, hkrati pa se je kar 82 odstot-
kov vprašanih izreklo za neposredne
predsedniške volitve.

Schwarzenbergova predsedniška
kandidatura je prva in zgodnja, saj bo
Klaus na čelu države še več kot leto dni.
Za zdaj ni videti, kdo bi lahko bili njego-
vi tekmeci, čeprav na desnici omenja-
jo denimo članico ODS in predsednico
spodnjega doma češkega parlamen-
ta Miroslavo Nemcovo in podpredse-
dnika te stranke Premysla Sobotko, na
levici pa direktorja državnega statistič-
nega urada in bivšega premiera Jana Fi-
scherja, ki naj bi ga podprla ČSSD. Kot
možen kandidat naj bi se pojavil tudi
ekonomist Jan Švejnar, ki je bil na pred-
sedniških volitvah že poražen.

Schwarzenbergov nasprotnik je
tudi sedanji češki predsednik Klaus. Ta
bi rad za naslednika videl nekoga, ki bi
zastopal enaka stališča kot on. Ker pa
mednje sodita evroskepsa in odločna
kritika okoljskih gibanj, takšnega na-
slednika za zdaj ni videti. Tudi Sch-
warzenberg se je v politiki s Klausom
pogosto razhajal.

Začelo se je novo študijsko leto: preko
100.000 študentov se je razporedilo
na 150 višjih in visokih šol ter
fakultet, kjer jim 10.000 zaposlenih
polni glave z okoli 700 programi, vse
skupaj pa letno stane milijardo evrov,
pol iz proračuna in pol iz žepov
staršev.

Smotrnost študija lahko opišemo na
različne načine, ampak najbolj
preprosto je reči, da je njegov cilj
diploma. Povrnila naj bi vložek, ki ni
majhen, nanjo pa se navezujejo še
mnoga višja pričakovanja. V osnovi
gre za dve vrsti koristnosti diplome:
družbeno in zasebno.

Pri družbeni koristnosti diplome gre
za t. i. izobrazbene eksternalije, ki
pomenijo v prvi vrsti bogatenje
"človeškega kapitala". Boljša izobraz-
ba omogoča hitrejši razvoj na
mnogih področjih, ki se jih pogosto
niti ne zavedamo, kaj šele, da bi jih
znali finančno ovrednotiti:

• večja skrb za zdravo življenje, ki je
opazna v stroških javnega zdra-
vstva glede na izobrazbeno raven
prebivalstva;

• občutnejše angažiranje za socialno
pravičnost in kulturno sožitje v
družbenem okolju;

• višji davki in prispevki diploman-
tov za skupno blagajno (za 120.000
USD več v celi delovni dobi kot
ljudje s srednjo izobrazbo).

Našli bi tudi kakšno negativno
posledico, kot je npr. dolgotrajnejša
odvisnost od staršev, nižja rodnost,
kriminal belih ovratnikov ipd.. Na
splošno pa raziskovalci ugotavljajo,
da visokošolska diploma prinaša za
petino višjo družbeno koristnost od
zgolj srednješolske izobrazbe. To
potrjuje pravilo, da v mednarodnih
središčih razvoja polovica aktivnega
prebivalstva presega srednjo
izobrazbo.

Mnogo več pozornosti v svetu
posvečajo zasebnim koristim od
diplome. Slovenci takih izračunov
nismo vajeni, a nas bo OECD hitro
pripravila do tega. Po njenih podat-
kih naš proračun prispeva letno
povprečno 8500 USD na študenta
(kar je skoraj isto kot za dijaka ali
učenca osnovne šole), celo dobo
študija pa pokrije s vsoto okoli
40.000 USD, kar se približuje
povprečju OECD. Ocenjujem, da je
treba vsaj še enkrat toliko dodati iz
privatnega žepa. Recimo, da bi
morali za pot do diplome najeti
kredit okoli 100.000 USD, kar je
marsikje po svetu kruta realnost:
bomo zaradi diplome zaslužili dovolj,
da bomo ta kredit povrnili? Je
diploma rentabilna naložba?

Slovenija ni med državami, ki bi
izrazito nagrajevale diplomo, in če
dodamo še progresivno dohodnino,
je razlika med "srednješolsko" in
"visokošolsko" plačo relativno
majhna. Vračanje polnega kredita bi
se razpotegnilo čez polovico delovne
dobe. Izredni študentje to vedo,
čeprav študirajo na daleč najcenejših
študijih (ekonomija ipd.), kakšna
medicina pa bi jih stala dvajsetkrat
toliko. Do nedavnega je veljalo, da je
diploma zagotavljala vsaj zanesljivo

zaposlitev, trenutni vpogled v
statistike brezposelnosti v dobršnem
delu Evrope pa tega ne potrjuje več.
Poleg krize, ki zapira delovna mesta,
je kriv tudi množični vpis v visoko
šolstvo, ki presega dve tretjini
generacije. Bolonjska norma, da se bo
večina zaposlila po prvi stopnji, je
iluzija, saj delovnih mest ni. Študen-
tom ne preostane drugega, kot da
rinejo na višje stopnje, vendar
magister ali doktor nima nobenih
večjih možnosti za specialistično
zaposlitev. Starši protestirajo proti
negotovi bodočnosti svojih otrok, so
pa obenem oni sami tisti menedžerji,
ki svoja podjetja zaradi cenejše
delovne sile selijo na Vzhod. Njihovi
otroci jo bodo mahnili pa na Zahod.
Kaj pa naj drugega? Mnogi ne
verjamejo, da je to kakšna resna
grožnja, češ da mladi ne morejo kar
"spokati" in oditi iz Slovenije. So
pozabili, da se je med našim življe-
njem to že zgodilo, ko so mladi v
enem samem desetletju zapustili
podeželje? Ostali pa so onemogli
starčki ...

Morda pa je cena izobraževanja
previsoka? Po primerjalnih tabelah
sodeč, smo glede izkazanih stroškov
šolanja v povprečju Evrope. Ampak
to še ni analiza "cost-benefit", ker
manjka primerjava izobraževalnih
dosežkov. V Sloveniji ni soglasja o
potrebnih kvalifikacijah, gospodar-
stvo se o tem ne opredeljuje, visoko
šolstvo pa se znajde, kakor ve in zna,
v glavnem pa misli samo nase. Zato
imamo nepregledno množico
programov, pa tudi razdrobljeno
mrežo šol. Na pamet je mogoče reči,
da vse skupaj ni optimalno in da
zvišuje stroške ali zmanjšuje
kakovost dosežkov. Bojim se, kako bo
v vse skupaj posegla oblast, ki bo
preprosto odrezala dotacije, kar že vi-
dimo v marsikateri državi. Tega še ni
naredila, ker je študent cenejši od
brezposelnega, prihajajoče omejeva-
nje socialnih transferov in s tem
pocenitev brezposelnosti pa bosta
sliko spremenila.

Visoko šolstvo samo ni naredilo
dovolj za racionalizacijo, ker se
dejansko še ni spoprijelo z dejstvom,
da je postalo univerzalno organizira-
nost, način delovanja se še zmeraj
ravna po kriterijih elitnosti. Slišati je
kvečjemu kakšno jedko na račun
"bell curve" in da se vpisujejo takšni,
ki v visoko šolstvo po sposobnostih
ne sodijo, v isti sapi pa tudi zavrača-
nje binarnosti, kot da lahko za vse
vpisane zdržimo kriterije raziskoval-
nih univerz. Javne univerze bi celo
kar prepovedale preostalo visoko
šolstvo, da bi same pobrale celotno
vpisno generacijo od najbolj do
najmanj sposobnih. Zagotovo je
največ "rezerve" za cenejše in
obenem boljše visoko šolstvo v
informacijski tehnologiji. Pri
komentarjih nizke uvrstitve naših
univerz na svetovnih lestvicah
kakovosti je najpogostejše opravičilo,
da si pač ne moremo privoščiti
"nobelovcev", toda največja razlika
med dobrimi in slabimi je pri smotrni
uporabi informacijskih tehnologij.
Kot vemo, pri tem ne gre toliko za
denar kolikor za inovativnost.

Ni dvoma, da bodo prihajajoče
generacije še naprej silile v visokošol-
sko izobraževanje, kar je še posebno
očitno pri njenem ženskem delu, saj
že lep čas prevladuje v študentski
populaciji. Rentabilnost diplome pač
ni edini motiv za študij. So tudi še
simbolni razlogi, ker je diploma
samopotrditev mladega človeka. To
je srečna okoliščina, ki pa jo je
prepovedano zlorabljati. Odgovor-
nost visokega šolstva in države do
mladih ljudi, ki jih vodi želja po
znanju, je ogromna. Če bodo naleteli
na brezbrižnost ali celo na namerno
zatiranje, bodo upravičeno vzrojili.
Tedaj se Sloveniji slabo piše.

REPORTAŽA: Dobra čajnica za dober čaj
DOBRO JE VEDETI: Dileme novih sintetičnih drog
ZNANOST: Lahko računalnik napove nemire?
LUNIN KOLEDAR ZA NOVEMBER 2011

Lahko se zgodi, da nas bo večina
doživela, da bo globalno segrevanje
preseglo dovoljeno mejo dveh stopinj
Celzija.

Če bodo emisije toplogrednih plinov
še naprej naraščale, bi lahko zaradi
globalnega segrevanja v nekaterih
delih sveta temperature presegle
dovoljeno mejo dveh stopinj Celzija
že v času življenja večine prebivalcev
sveta. Na to v znanstveni reviji
Nature opozarjajo znanstveniki, ki so
izvedli najnovejše raziskave na tem
področju.

"Če v prihajajočih desetletjih ne
bomo občutno znižali izpustov
toplogrednih plinov, bo določeno
stopnjo klimatskih sprememb v
svojem življenju zelo verjetno
doživela večina ljudi," ugotavlja
študija, ki so jo izvedli znanstveniki
iz angleških univerz v Oxfordu in
Readingu, britanskega centra za
raziskovanje podnebnih sprememb
Met Office Hadley Centre in iz
Univerze Victoria v Wellingtonu na
Novi Zelandiji. "V velikem delu
Evrazije, Severne Afrike in Kanade bi
se lahko petletno temperaturno
povprečje že do leta 2030 zvišalo za
dve stopinji Celzija," so zapisali v
poročilu.

Pred dvema letoma so industrijsko
razvite države določile dve stopinji
Celzija kot najvišjo dovoljeno mejo
globalnega segrevanja, da bi se na ta
način izognile nevarnim klimatskim
spremembam, kot so poplave, suše in
naraščanje morske gladine, čeprav
nekateri strokovnjaki opozarjajo, da
bi morala najvišja dovoljena meja

znašati 1,5 stopinje Celzija. Med
znanstveniki sicer velja konsenz, da
svetovna prizadevanja za zmanjšanje
izpustov toplogrednih plinov niso
dovolj velika, da bi preprečili
"nevarne" klimatske spremembe.

Prihodnji mesec bo v Durbanu v
Južni Afriki klimatski vrh Združenih
narodov, vendar tudi tokrat ni
pričakovati, da bodo države sklenile
zavezujoč dogovor o zmanjšanju
izpustov toplogrednih plinov. Na
svetovni dogovor naj bi tako morali
počakati vse do leta 2014 ali 2015.
Študija razkriva, da naj bi se na večini
zemeljske površine petletno tempe-
raturno povprečje do leta 2060
zvišalo za več kot dve stopinji Celzija,
in dodaja, da bi lahko z občutnim
zmanjšanjem emisij segrevanje
ozračja za dve stopinji preložili za več
desetletij. A tudi če bi uspešno
zmanjšali količino emisij in se
temperatura ne bi zvišala za dve
stopinji ali več, se nekatere regije
vendarle ne bi mogle izogniti

Ločena študija, ki so jo izvedli
strokovnjaki iz Inštituta za atmosfer-
sko in klimatsko znanost v Zurichu,
Inštituta za Raziskovanje klimatskih
posledic v Postdamu in britanskega
centra za raziskovanje podnebnih
sprememb Met Office Hadley Centre,
ugotavlja, da omejevanje globalnega
segrevanja na dve stopinji Celzija
predstavlja velik izziv.

Da bi dosegli več kot 66-odstotno
možnost omejitve dviga temperatu-
re, bi količina svetovnih izpustov
morala doseči vrhunec še pred letom
2020 in do leta 2020 pasti na 44
gigaton ogljikovega dioksida. "Brez
odločne zavezanosti k določitvi
mehanizmov, ki bi to omogočali, pa
obstaja veliko tveganje, da dovoljena
meja dveh stopinj, ki jo je toliko
držav podprlo, že postaja nedoseglji-
va," so zaključili v poročilu.

Po več kot dveh letih intenzivnih pogajanj z bankami in lastniki, po dveh ne-
uspelih dokapitalizacijah ter po sicer uspelem podpisu posebnega sporazuma
z bankami, ki pa se ga te niso držale, je šentjurski Alpos dočakal stečaj. V ste-
čaju je sicer matično podjetje, v katerem je okoli 26 zaposlenih. Pričakovati pa
je, da bodo kmalu sledili še stečaji nekaterih hčerinskih družb (dve družbi sta
že v stečaju), v katerih je skupno, doma in v tujini, zaposlenih več kot 700 ljudi.

Da bo to za Šentjur prava socialna bomba (povprečno so ljudje v Alposu za-
posleni 20 do 30 let, v kar nekaj primerih je Alpos kruh dajal celi družini), se
lokalna oblast dobro zaveda, a kot kaže, njihovi pritiski na državo, naj vendar
kaj ukrene, niso zalegli.

Celjsko okrožno sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo odvetnico
Darjo Erceg, rok za prijavo terjatev se upnikom izteče 27. januarja prihodnje
leto. (rp)

Predsednik uprave celjskega Kovintradea Iztok Seničar bo podjetje vodil tudi
naslednjih pet let. Tudi drugi dosedanji člani uprave, Boris Pišek, Peter Tillin-
ger, Jože Kastelic in Marko Staroveški, ostajajo v upravi. Na novo je nadzorni
svet družbe imenoval le pooblaščenca uprave za področje Rusije, Belorusije in
Ukrajine - na to mesto so imenovali Mitja Pavlina. Kot ocenjuje Seničar, so rece-
sijo, s katero so se spopadali od leta 2008, s pravilnimi in pravočasnimi ukrepi,
v sklop katerih so sodila tudi odrekanja lastnikov in zaposlenih, ne le preživeli,
ampak so se zaradi nje tudi utrdili.

"Obdobje, ki je pred nami, je zelo negotovo, zato je potrebna kombinacija
realne ambicije in previdne odgovornosti, ki bo usmerjala naše poslovne odlo-
čitve," je napovedal Seničar. (rp)

"Naš osnovni cilj ni, da bi bili zlata
gazela, pomembnejše se mi zdi, da
lahko ob taki priložnosti damo v slo-
venski prostor neka sporočila, ki so
drugačna od tistih, ki se zelo pogo-
sto pojavljajo po medijih, zlasti čr-
nogledost. Da pokažemo, da obstaja
tudi druga Slovenija, ki dela druga-
če, drugače razmišlja in pozna pot,
da se lahko tudi v težkih časih dobro
napreduje," je - ko je postalo podjetje
KLS Ljubno savinjsko-zasavska gazela -
dejal direktor Bogomir oziroma Mirko
Strašek. To podjetje, ki dosega iz leta
v leto boljše rezultate, širi prodajo po
vsem svetu in pometa s konkurenco, je
pred dnevi res postalo zlata slovenska
gazela. Najboljše med hitrorastočimi
slovenskimi podjetji.

Podjetje KLS Ljubno sodi med vodil-
na svetovna podjetja za razvoj in pro-
izvodnjo zobatih obročev vztrajnikov
za avtomobilske motorje. Izvozi več
kot 83 odstotkov proizvodnje, njihovi
deli so v motorjih 28 avtomobilskih
znamk. Kako hitro napredujejo, pove
podatek, da so se mnogi njihovi podat-
ki spreminjali od ene do druge prire-
ditve za izbor slovenske gazele. Mirko
Strašek se ob tem le smehlja. "Letošnje
leto je res rekordno, dosegli bomo naj-
boljše rezultate v zgodovini našega
podjetja. S svojimi izdelki pokrivamo
že polovico evropskega trga, 13 od-
stotkov svetovnega. Dobro nam kaže,
čeprav leta seveda še ni konec. Težave
v svetu se malo že poznajo, a ustvarili
smo si dobre temelje, izboljšali proce-
se, kakovost, pridobili še nove kupce
in povečali trg. Izrivamo konkurente,
kar je dokaz, da smo boljši od njih, in
to je eden od temeljev za delo v priho-
dnjem letu. Snujemo tudi cilje do leta
2015. Za zdaj, to moram reči, smo op-
timisti."

Družba KLS (Ljubno so dodali kasne-
je, da bi dali večji poudarek kraju, kjer
delajo) vseh 40 let delovanja ni dosega-
la gazeljih skokov. Najhuje jim je bilo
ob osamosvojitvi, ko so izgubili več kot
90 odstotkov trga. A jih je to okrepilo
in pred šestimi leti so začeli skokovit
razvoj. Močan poudarek so dali avto-
matizaciji in robotizaciji, tako da so
zdaj na tem področju med vodilnimi
pri nas, uredili so 90 odstotkov proi-
zvodnje. To se jim seveda pozna tudi
pri kakovosti. Da imajo povprečno 1,8
reklamacije na milijon izdelkov, je že
zastarel podatek. To število so še zniža-
li. "Kakovost je na prvem mestu!" pravi
Strašek. "V avtomobilski industriji je to
še posebno pomembno, saj te avto res
ne sme pustiti na cedilu. Izredno po-
membna je tudi točnost pri dobavi."

Kot dobavitelji avtomobilski in-
dustriji so čutili tudi zadnjo krizo,
a Mirko Strašek ima o krizi svoje
mnenje. "Krizo jemljemo kot normal-
no stanje, kot dež. Ne moreš tarna-
ti, če dežuje, če je mraz, se pač moraš
drugače obleči in pripraviti. Enako je
s krizami. Mislim, da je stvar v ljudeh
in načinu razmišljanja, mi očitno mis-
limo drugače od nekaterih drugih.
Zato tudi, ko nam je šlo najhuje,
nismo iskali kake pomoči od države.
Z lastnimi silami smo se prebili do tu,
kjer smo, in zavedamo se, da bomo
uspešni, če bomo boljši od drugih -
in to delamo vsak dan. Zadnjič me je
nekdo vprašal, kaj nas žene naprej. Če
ne bomo napredovali, bomo stagni-
rali, in če stagniraš, propadeš. Dokler
lahko, gremo naprej. Smo kot alpinist:
ko pride na en vrh, vidi drugega. In
reče, še tja gor se bom vzpel. In tako
naprej."

Mirko Strašek: "Ljudje bi radi v kratkem
času ustvarili velike uspehe. To ne gre.
Mi smo tekači na dolge proge."

(Franc Kramer)

proge. Kot Petra Majdič! A veliko se jih
ni pripravljenih potruditi. Iščejo lažjo
pot. Mi mislimo, da lažja pot ni vedno
najboljša, pogosto je tista najtežja
prava."

V podjetju KLS Ljubno prisegajo na
stalno izobraževanje in usposabljan-
je delavcev, v času počitnic tudi pri
njih dela po 30 študentov in dijakov,
veliko vlagajo v razvoj. Letos sicer
"le" 3,7 milijona evrov, prihodnje leto
bodo za naložbe namenili pet mili-
jonov. Še več so vlagali zadnja leta, saj
so, kot pravi Strašek, lovili zaostanek
iz prejšnjih let. "S posodabljanjem
proizvodnje, kakovostjo in točnostjo
naredimo vsako leto korak naprej,
premagujemo konkurenco. Še vedno
smo korak pred konkurenco, zato smo
korak pred problemi. Mislim, da če bo
prišlo do kake velike krize, bi moral
biti KLS Ljubno zadnji, ki bo pred njo
pokleknil."

Strašek poudarja pomen vztrajnos-
ti, delavnosti. "Mislim, da je pri nas
preveč primerov, ko se posamezni-
ki prehitro 'utrudijo'. Ljudje bi radi v
kratkem času ustvarili velike uspehe.
To ne gre. Mi smo tekači na dolge

KLS Ljubno je lani 13,5 odstotka skupne prodaje doseglo na kitajskem trgu.
Zato ni čudno, da nekateri sprašujejo, ali bo za ta trg izdelke proizvajalo na
Kitajskem. "Tudi nekateri kupci iz Kitajske, ki so nas letos obiskali, so spra-
ševali, kdaj se bo to zgodilo, kdaj bo pri njih KLS Ltd. Pravijo, da smo njihov
najboljši dobavitelj, zato pričakujejo, da pridemo tja. A to ni tako enostav-
no, zato nisem dajal nobenih obljub. A če bomo hoteli povečati vpliv na tem
trgu, potem nam to ne uide. Bi se pa radi temu izognili."

PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL. N 0,6110 0,9900 0,5930 0,6110 0,5930 0,6375 1166 3

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. =
najboljša ponudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov;
PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč eUr; PL =
promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

v %
-2,39

20,16

0,86

-0,07

-2,85

-9,27

-2,67

-4,14

-5,14

-6,79

-2,95

-2,88

-8,78

-6,35

-6,26

11,23

2,85

13,40

17,20

15,53

13,02

14,77

10,76

15,99

12,40

-6,52

5,71

-4,84

18,81

-0,89

-9,32

18.39

7,91

0,88

0,75

1,19

14.40

4,15

-3,58

0,87

0,21

15.40

-4,47

26,35

-2,92

1,82

0,37

18.41

-3,95

16,09

36
v %

13.22

75,99

5,95

92,87

69,38

1,94

17,93

4,71

54,45

12,82

26,93

10.23

69.41

7,55

26.33

29.42

35.24

75,03

104,62

105,62

48,90

16,49

32.58

202,41

124,07

94,62

92,38

5,01

1,41

140,86

68,15

83,01

46,70

41.59

16,67

0,97

0,46

98,31

18,67

9,64

41.25

80,82

25,57

57,52

54.34

69,17

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

4,5

3,8

3,5

4,0

5,0

Legenda: OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote premoženja; POD =
prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 = pred 36 meseci;
NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Rešitev, ki so jo evropski voditelji ponoči v Bruslju dosegli pri
reševanju evropske dolžniške krize, je včeraj vnesla nekaj op-
timizma tudi na Ljubljansko borzo. Še okoli 12. ure je bil sicer
indeks blue chipov SBI TOP pod izhodiščem, proti koncu trgo-
vanja pa se je povrnil v območje rasti in zaključil 1,14 odstotka
nad sredino končno vrednostjo.

SBI TOP je včerajšnje trgovanje končal pri vrednosti 644,13
točke, kar je za 7,24 točke več kot v sredo. Borzni posredniki
so sklenili za 806.900 evrov poslov, od tega največ, za 147.250
evrov, z delnicami Krke. Te so se podražile za 1,79 odstotka in
dan zaključile pri vrednosti 53,50 evra.

Najbolj so se sicer izmed delnic, vključenih v indeks, po-
dražile Gorenjeve, s katerimi je bilo za 4070 evrov prometa.
Njihov zaključni tečaj se je oblikoval 9,05 odstotka nad sredino
vrednostjo pri 5,649 evra. Za 2,21 odstotka, na 4,16 evra, pa so
se podražile delnice Nove Kreditne banke Maribor, s katerimi
je bilo za 9440 evrov prometa. Na Varšavski borzi vlagatelji za
delnice druge največje slovenske banke do zgodnjega popol-
dneva še niso pokazali zanimanja.

Med blue chipi so se za 1,43 odstotka, na 64 evrov ob pro-
metu v višini 2230 evrov podražile še delnice Telekoma Slo-
venije. Kot edine v indeksu pa so se ob prometu 89.220 evrov
pocenile delnice Petrola, in sicer za 0,09 odstotka, na 165 evrov.
Tečaj delnic Mercatorja je ob 124.070 evrih prometa v primer-
javi s sredo ostal nespremenjen pri 175 evrih.

V prvi kotaciji se je dvignil še tečaj delnic Luke Koper, in
sicer ob prometu 4810 evrov za 5,45 odstotka, na 9,10 evra.
Tečaj delnic Intereurope pa se je ob prometu 270 evrov znižal
za 0,10 odstotka, na 1,044 evra.

V standardni kotaciji pa so se najbolj podražile delnice
Etola, za 16,75 odstotka, na 55 evrov ob 610 evrih prometa.
Delnice Uniorja so se podražile za 8,70 odstotka, na 10 evrov
ob 2220 evrih prometa, delnice Istrabenza pa za osem odstot-
kov, na 2,70 evra ob 170 evrih prometa.

Delnice Abanke so se podražile za 5,71 odstotka, na 14,99
evra (190 evrov prometa), delnice Žita za 3,25 odstotka, na
79,50 evra (6760 evrov prometa), delnice Zavarovalnice Tri-
glav pa za 3,08 odstotka, na 12,37 evra (4500 evrov prometa).
Delnice Pivovarne Laško so medtem ob 10.800 evrih prometa
pridobile 0,07 odstotka in zaključile pri 13,50 evra. Edine, ki so
se v standardni kotaciji pocenile, pa so bile delnice Save, kate-
rih tečaj se je ob 11.970 evrih prometa znižal za 2,17 odstotka,
na 22,50 evra. (sta)

1,58 -37,20

0,17 -2,29

-5,99

-5,01

-2,09

-1,87

0,41

-0,17

2,23 -22,89

1,20 -13,48

1,06

1,35

0,74 -9,48

0,77 -11,77

0,91 -16,29

1,92 -14,72

1,77 -17,05

2,21

0,72

-4,81

-7,33

-4,58

0,16 -11,64

0,70 -15,45

2,29

1,54

-7,93

0,20 -13,45

-1,73 3,63

-1,68 0,96

-0,88 -10,90

0,0

1,0

0,0

-3,31

-2,73

-6,98

-7,66

-4,77

-0,23 -13,26

-0,29 -10,63

-1,40 -10,27

1,28 1,41

1,23 -18,46

0,54 -6,17

3,79 -16,41

-7,78

1,18

-2,36

-9,30

0,05

-4,79

-7,92

0,89 -14,69

1,66 -23,15

0,88

Uprava je na skupščini
dobila pooblastilo, da
lahko izda največ 5,5
milijona novih delnic.
Božo Jašovič: Banka
potrebuje 400 milijonov
evrov, to je več,
kot zahteva evropski
bančni regulator. Nadzorni
svet ostaja v stari sestavi

Skupščina NLB, na kateri so delni-
čarji obravnavali zgolj dve točki, se
je včeraj končala v dobri uri. Dogo-
vor med največjima delničarkama,
Agencijo za upravljanje kapitalskih
naložb (AUKN), ki zastopa sloven-
sko državo, in belgijsko KBC, je bil tik
pred začetkom skupščine vendarle
delno dosežen: delničarki sta podprli
dokapitalizacijo banke, AUKN pa je z
vzdržanim glasom odstopila od zame-
njave štirih nadzornikov, česar že pred
skupščino ni podpirala KBC. Dogovora
o načinu in pogojih, pod katerimi bi v
lastniško strukturo NLB vstopili novi
lastniki, pa očitno še ni.

Delničarji, ob začetku skupščine je bilo
prisotnih 85,40 odstotka delnic z glaso-
valno pravico, so z 99,5-odstotno pod-
poro navzočih na skupščini sklenili, da
lahko uprava v soglasju z nadzornim
svetom v naslednjih petih letih z izdajo
največ 5,5 milijona novih delnic z in-
stitutom odobrenega kapitala poveča
osnovni kapital banke. Emisijska vre-
dnost delnice in način dokapitalizacije
sta prepuščena sklepu uprave s soglas-
jem nadzornega sveta. Božo Jašovič,
predsednik uprave NLB, je delničar-
je med drugim spomnil, da bodo po
oceni Evropske agencije za nadzor v
bančnem sektorju evropske sistemske
banke do konca junija 2012 za poveča-
nje kapitala potrebovale 106 milijard
evrov, količnik najkvalitetnejšega ka-
pitala tier 1 bo moral znašati najmanj
9 odstotkov. Od tega zneska je za Slo-
venijo predvidena potreba za dokapi-
talizacijo bank za 297 milijonov evrov.
"Nekatere banke ta kazalec že izpolnju-
jejo in ne potrebujejo dodatnih ukre-
pov, druge pa ga ne izpolnjujemo," je
dejal Jašovič. Glede slabih 300 milijo-
nov evrov, kolikor je ocenjena potre-
ba po dodatnem kapitalu za NLB, je
Jašovič dejal, da ta ocena ne upošteva
posebnosti našega ožjega okolja. "Ker
smo v Sloveniji priča izredno velikemu
številu insolvenčnih postopkov, smo v
NLB pod pritiskom oblikovanja slabi-
tev za kreditna tveganja, zato nastaja
izguba v poslovanju," je dejal.

Božo Jašovič je po skupščini povedal,
da se bo banka z dokapitalizacijo kapi-
talsko okrepila in bo odpornejša proti
morebitnim novim šokom iz okolja.
Dodal je, da zaradi odločbe evrop-
skega bančnega regulatorja pričaku-
je novi rok za dokapitalizacijo NLB v
juniju 2012. "Uprava še vedno meni, da
banka potrebuje 400 milijonov evrov,
to je nekoliko več, kot zahteva evrop-
ski regulator. O višini in o tem, kdo bo
banko dokapitaliziral, se morajo dogo-
voriti lastniki. Če se ne bodo, gremo na
trg, čemur je včeraj dal prioriteto tudi
bruseljski vrh. Če to ne uspe, naj bi za
svoje banke poskrbele države, skrajni
izhod pa je tudi evropski sklad za sta-
bilnost EFSF," je dejal Božo Jašovič. Če
bi se zgodilo slednje, bi bil jasen znak,
v katero skupino držav spada Slovenija,
je to možnost za Večer komentiral mag.
Kristjan Verbič, predsednik Vsesloven-
skega združenja malih delničarjev.

Predsednik nadzornega sveta NLB dr.
Marko Simoneti je povedal, da je NLB
pri dokapitalizaciji omejena z rokom,
ki ga je za konec leta postavila Banka
Slovenije. "Ker ga verjetno ne bomo
mogli spoštovati, lahko pričakujemo
sankcije, razen če dobimo nova poo-
blastila, da se skušamo dogovoriti," je
po skupščini povedal Marko Simoneti.
Dagmar Komar, predsednica uprave
AUKN, o načinu in višini dokapitali-
zacije ni želela govoriti, o neuspelem
poskusu zamenjave štirih nadzorni-
kov pa je dejala, da skuša AUKN svojo
nalogo odgovorno opravljati.

"Verjetno AUKN ni želel poraza pri
lastnem predlogu, zato se je pri skle-
panju o zamenjavi štirih nadzornikov
vzdržal. Navsezadnje lahko vsak del-
ničar odpokliče nadzornike iz svoje
kvote, kadarkoli presodi, da so za to
upravičeni razlogi. Tako sedanji člani
nadzornega sveta kot kandidati za
nove člane so bili po nepotrebnem iz-
postavljeni. Ukrepanje sedanjega nad-
zornega sveta pod vodstvom Marka
Simonetija je neustrezno, saj še nismo
slišali, da bi za koga iz prejšnje uprave
izpostavili odgovornost, čeprav je ob
neki priložnosti Božo Jašovič dejal,
da v preteklosti obvladovanje kredi-
tiranja sistemsko ni bilo dobro ure-
jeno, kar je pravzaprav temeljni posel
banke. Zakaj niso ukrepali, pa ostaja
neznanka," je po skupščini povedal
Rajko Stankovič iz Društva MDS, ki
meni, da so delničarji glede dokapi-
talizacije dali upravi in nadzornemu
svetu bianco menico. "Verjetno je to
posledica trenutnega brezvladja v Slo-
veniji, zato je bila sprejeta salomonska
rešitev, da skupščina ne bi minila brez
sprejetih sklepov," meni Rajko Stan-
kovič. Društvo MDS je sicer namesto
Darinke Miklavčič z nasprotnim pre-
dlogom neuspešno predlagalo za člana
nadzornega sveta dr. Zlatka Jenka.

"Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS veseli, da je bil na skupščini
delničarjev NLB odobreni kapital izglasovan. Z delničarjem KBC so bila s tem
v zvezi pred skupščino izvedena uspešna pogajanja. Na podlagi izglasovanega
odobrenega kapitala pričakujemo, da se bodo v dokapitalizacijo vključili tudi
privatni vlagatelji. Predvidevamo, da bo v prvi fazi poudarek predvsem na
izpolnjevanju zahtev regulatorja in Evropske bančne agencije, v drugi fazi, ko
bodo za to podani tudi drugi pogoji, pa na pridobivanju kapitala, ki bi omo-
gočil odločnejše izvajanje strategije banke. V prvi fazi dokapitalizacije bodo
predvidoma sodelovali predvsem obstoječi lastniki in mednarodne finanč-
ne institucije, v drugi fazi pa tudi drugi privatni investitorji," je po skupščini
NLB v sporočilu za javnost zapisala Dagmar Komar.

Tekoči rezultati banke so pod napovedmi uprave in pod pričakovanji
Agencije. Kljub temu da priznavajo določene objektivne vplive splošne go-
spodarske situacije, ki so slabo vplivali na poslovanje banke, pa se ne morejo
izogniti tistim področjem, kjer bi banka lahko naredila več, je še zapisano
v sporočilu za javnost. Tu mislijo predvsem na prestrukturiranje banke z
vidika stroškovne učinkovitosti, načina upravljanja slabih terjatev, krepitve
področja poslovanja z občani in upravljanja skupine NLB. Banka v stroškovni
učinkovitosti ne dosega primerljivih bank. Čeprav je vodstvo banke začelo
program prestrukturiranja, ki že daje prve rezultate in za katerega ocenju-
jejo, da gre v pravo smer, pa so tako obseg, odločnost kot tudi dinamika iz-
vajanja ukrepov nezadostni za zahteve trenutne situacije, v kateri je banka.

Banka s takšnim tržnim deležem bi morala reševanje slabih kreditov
reševati bistveno bolj odločno, pozicija, ki jo je banka imela na področju
poslovanja s prebivalstvom, slabi, primeri nezakonitega poslovanja v medna-
rodnih enotah banke kažejo, da upravljanje skupine NLB v preteklosti ni bilo
ustrezno, ugotavlja agencija in zato ocenjuje, da so potrebni aktivni ukrepi,
ki bodo pospešili prestrukturiranje na omenjenih področjih.

V treh četrtletjih 2011 je imela NLB Skupina pred rezervacijami 187,6 milijo-
na evrov dobička, banka NLB pa 126,5 milijona evrov. Toda dobiček so "poje-
dle" slabitve in rezervacije, ki so bile v tretjem kvartalu za banko še posebno
številne, tako da je konec septembra 2011 skupina imela 96,3 milijona evrov
izgube, banka NLB pa 113,9 milijona evrov minusa. Kreditna tveganja imajo
na poslovanje banke in skupine še vedno močan vpliv, saj je morala NLB Sku-
pina v devetih mesecih 2011 oblikovati za 306,9 milijona evrov dodatnih
oslabitev in rezervacij, kar je za 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,
dodatne oslabitve in rezervacije v NLB pa znašajo 264,2 milijona evrov in so
za 49 odstotkov višje kot v enakemu obdobju lani. Poslovne rezultate banke
in skupine so včeraj popoldne, po skupščini, obravnavali nadzorniki NLB.

Kapitalska ustreznost skupine je bila konec septembra ocenjena na dva-
najst odstotkov, medtem ko je bil količnik temeljnega kapitala (Tier 1) oce-
njen na 7,7 odstotka. Na zadnji dan septembra je kapitalska ustreznost banke
znašala dvanajst odstotkov, količnik temeljnega kapitala (Tier 1) pa 8,5 od-
stotka, bil je torej malo pod devetimi odstotki, kot po novem zahteva Evrop-
ska bančna agencija.

Včeraj so v NKBM zelo pohiteli z objavo informacije, da banka in bančna
skupina Nove KBM presegata mejni odstotek zahtevanega najbolj kakovo-
stnega kapitala. Delež najkakovostnejšega kapitala (Core Tier I) je ob koncu
junija 2011 v Skupini Nove KBM znašal 9,48 odstotka, zadnji dan septembra
je v banki znašal 9,53 odstotka. Nova KBM tako že izpolnjuje zahteve Evrop-
ske bančne agencije (EBA), so preko borznega informacijskega sistema spo-
ročili iz NKBM in dodali, da banka nima naložb v grške državne obveznice.

Kapital Core Tier I na konsolidirani osnovi po stanju 30. junija 2011 je
večji od ciljnih 9 odstotkov, zato NKBM na konsolidirani osnovi na dan 30.
junija 2011 ni imela primanjkljaja kapitala, so sporočili iz banke.

EBA je na zasedanju v sredo sprejela več sklepov glede povrnitve zaupa-
nja v bančni sektor, ki so nujni in potrebni za poostritev bonitetnega nadzora
bančnega sektorja EU. Agencija navaja, da morajo banke s temi ukrepi zago-
toviti srednjeročno financiranje bank, da bi preprečili omejevanje krediti-
ranja in omogočili nadaljnje kreditiranje realnega gospodarstva ter uskladili
ukrepe za uresničitev navedenega. Sklep agencije je, da morajo banke količ-
nik kapitala Tier I pri 9 odstotkih doseči do 30. junija 2012 na podlagi načr-
tov, dogovorjenih z nacionalnimi nadzorniki in usklajenih z EBA. Delnica
NKBM je včerajšnje borzno trgovanje končala pri tečaju 4,16 evra (delnica je
pridobila 2,2 odstotka vrednosti), medtem ko je dan poprej izgubila kar tri
odstotke in trgovanje končala pri 4,07 evra.

17 tisoč kvadratnih metrih, je začela
delovati že aprila, v obratu pa so na
novo zaposlili 130 ljudi.

Z 22 milijonov evrov vredno na-
ložbo v razvojno-kontrolni center
(RKC) 3 pa so zagotovili možnost
kvalitativne in kvantitativne širitve
razvojno-raziskovalne dejavnosti ter
kakovostno kontrolo vhodnih materi-
alov, polizdelkov in končnih izdelkov
v skladu z laboratorijskimi standardi
za nove proizvodne zmogljivosti. V
RKC 3, ki je že polno zaseden, je za-
poslenih 320 sodelavcev, na koncu pa
jih bo 450. Objekt s skupno uporab-
no površino skoraj 11.500 kvadratnih
metrov ima pet uporabniških etaž in
dve tehnični ter restavracijo. Krka je
že zdaj peto največje evropsko gene-
rično farmacevtsko podjetje in deseto
na svetu, kjer letno proizvedejo več
kot deset milijard tablet in kapsul. (dt)

Seznama vseh 412 izbranih in finančno podprtih projektov, ki bodo obliko-
vali evropsko prestolnico kulture, seveda ne moremo objaviti v "enem kosu".
Odločitev za takojšnjo izpostavitev tistih, ki so podprti z več kot 100.000 evri,
je pač ena od možnih, seznam pa razjasni prav toliko dejstev, kot jih hkrati
zamegli. Enako ali še bolj zanimiv bi bil namreč seznam presenetljivo malo
podprtih projektov. Prav tako bo potrebno kmalu narediti statistiko podpore
že prej obstoječim projektom in povsem novim - na zavodu je še niso naredi-
li. In tudi analiza siceršnje prepoznavnosti in uspešnosti izvajalcev podprtih
programov bi bila zanimiva. Vse to kritične spremljevalce evropske prestol-
nice kulture še čaka, tokrat pa le nekaj pojasnil k razpredelnici.

"Najtežji" sklop, Ključi mesta, je tako težek predvsem zaradi festivalov, med
katerimi krepko vodi ptujski Festival umetnosti in dediščine, ki se mu sicer
reče Kurentovanje. Postavka je v programski knjigi razdeljena na ArtFest in
EtnoFest, in na tri leta, seštevek pa ne laže.

Po skupni vsoti se Kurentovanju najbolj približa Festival Maribor iz pro-
gramskega sklopa Terminal 12, tudi ta v treh letih, zanimivo pa je, da bo v
letu 2012 dobil precej manj sredstev kot v dveh letih prej. S tem je programsko
vodilo, da naj bi že prej obstoječe dejavnosti s sredstvi zavoda svoje projekte
nadgradile, postavljeno pod vprašaj.

Med izstopajoče postavke sodi gotovo tudi Oder med nebom in zemljo v
sklopu Terminala 12, gre za skupek gostujočih tujih odrskih dogodkov. Pod
posebno postavko se znajde vnaprej najbolj sporna Vojna in mir Tomaža Pan-
durja, za katero je bila nekaj časa znana zgolj dveletna finančna postavka. No,
triletna ni majhna, ni pa to najvišje ocenjen gledališki projekt.

Posebej zanimiv je, kot že zapisano, najvišje ovrednoten programski sklop,
Ključi mesta, v njem je kar 238 od 412 projektov, od otroškega pevskega zbora
evropske prestolnice kulture do splavarskih igral, vrednih 50.000 evrov.

920 strani debelo knjigo, v kateri je vse to in ki smo jo dobili včeraj, bo
treba res natančno preučiti. (pv)

106.000
144.000
135.000
100.000
100.000
160.000
101.800
140.000
190.000
228.000
126.000
158.000
530.000
242.000
100.000
105.000
485.000
1,254.400

Mednarodni festival računalniške umetnosti 101.000
Perspektive in refleksije 191.000

Mitja Čander: "Upamo, da
nam kot alternativnega
prizorišča ne bo treba
uporabiti ponujenega
Cankarjevega doma"

Včeraj sta na sedežu zavoda Mari-
bor 2012 Evropska prestolnica kul-
ture generalna direktorica zavoda
dr. Suzana Žilič Fišer in program-
ski direktor Mitja Čander prvič jav-
nosti predstavila celoten program
EPK. Obsega 412 projektov v Maribo-
ru in petih partnerskih mestih, več
kot 200 dogodkov, štiri programske
sklope (Terminal 12, Urbane brazde,
Ključi mesta, Življenje na dotik) in tri
programske entitete: kulturne am-
basade, kot fokusirana predstavitev
kultur članic in tudi nečlanic EU; uni-
verza kot posebna entiteta EPK, s 30
raziskovalnimi in drugimi z znano-
stjo povezanimi projekti; in EPK kot
"priložnost za vse". Ta entiteta pomeni
vključevanje čimveč ljudi s posebni-
mi potrebami in jim omogočiti ne le
lažji dostop do prireditev, ampak tudi
tvorno vključevanje v zgodbo.

Generalna direktorica zavoda Ma-
ribor 2012 EPK dr. Suzana Žilič Fišer
je poudarila, da so "zdržali skupaj
v zavodu turbulentne čase in se so-
očali z zagatami, finančnimi, in-
frastrukturnimi in drugimi. Izbira
ambicioznega programa predstavlja
predvidevanja proračuna za 2012, za

Drug za drugim odhajajo - najboljši
med nami. Koroški bard, ki je bil svoje
manjšinske bitke na oni strani Kara-
vank, je odšel tik pred svojim devet-
desetim letom. Eden najizvirnejših,
najbolj samosvojih Slovencev je bil. S
svoje Sojnice, Zwanzgerberga, kot jo
kakofonično imenujejo Avstrijci, 200
metrov nad Celovcem, se je dolga leta
rogal zmajskemu mestu v brk. Vsake-
ga svojega gosta, posebej nas, matičar-
je, je peljal tja gor, na Prižnico. Nisem
vedela, ali je s tem preizkušal našo na-
cionalno vrtoglavico ali kaj drugega.
In ves čas v hrib je glasno polemiziral
o vsem. Zmeraj je domoval v skrajnih
legah - v življenju in literaturi, zmeraj
med jedko, a simpatično togoto in
eruptivnim (po)smehom. Groteska
je bila njegov žanr. Bil je zmeraj ves
nemiren. V vseh pomembnih fazah
koroške dežele se je javno izpostavil.
Ostro, pravično. Tak je bil tudi do vseh
svojih rojakov, vse preveč upogljivih
po njegovem. Njegov gnev nad "skur-
nim" svetom (skurno je v koroškem
narečju grdo, nespodobno) je bil vse-
skozi živ. Njegove Skurne storije po-
menijo pozen vstop v literaturo, pri
petdesetih. Podedoval jih je od Pre-
žihovega Voranca, ki mu je na smrtni
postelji povedal, da snuje knjigo s tem
naslovom. Ta koroška literarna pri-
mopredaja je bila silno plodna. Mes-
sner je dolga leta nosil v sebi ta naslov,
ki je postal znamenje poniglavega po-
končevanja neke narodne, pa tudi člo-
veške avtohtonosti. Boleče porogljivo
je zarisal slovenski politični problem,
literarne presojevalce pa zbegal s poli-
tičnostjo svoje literature.

Rojen je bil dobro leto po izgu-
bljenem koroškem plebiscitu, 13. de-
cembra 1921 v Dobu, danes Aichu, pri
Pliberku revnim kmečkim staršem
kot četrti od šestih otrok. Šolati se
je začel v v domači enorazrednici na
Humcu. Vstop v šolo je bil zanj kot za
druge koroške slovenske otroke vstop

katerega pa še nimajo zagotovljenih
virov. Upajo, da bodo s strani finan-
cerjev, Mestne občine Maribor in Mi-
nistrstva za kulturo, čim prej dobili
zagotovila o sredstvih, kar je podlaga
za podpis pogodb s koproducenti. Zdaj
je nastopil ključni trenutek za izvedbo
programa."

V programsko shemo Maribor
2012 se je umestilo 238 projektov
Maribora in 102 projekta partnerskih
mest, od tega 19 programov Murske
Sobote, 18 programov Novega mesta,
24 programov Ptuja, 17 programov
Slovenj Gradca in 24 programov Ve-
lenja. Mrežnih in skupnih programov
je skupaj 72.

"Zdaj lahko z veliko mero gotovosti
vemo, kaj, kje, kdaj in za koliko de-
narja se bo dogajalo v letu 2012 v Ma-
riboru in partnerskih mestih. Zanima
nas točka prevrata, v miselnosti, v
perspektivah, v načinu delovanja,"
pravi Čander. Ko je predstavljal pro-
gramske sklope, je poudaril, da po za-
dnjem srečanju EPK v Wroclawu ni
več zvezdništvo "in", nekaj, kar bi pri-
vlačevalo v programih EPK, temveč je
mnogo vrednejši trajnostni učinek in
ustvarjalno povezovanje prebivalstva
na območju, ki ga zajema. V tem duhu
predstavlja unikum tudi v mednaro-
dnem merilu tematski sklop Urbane
brazde. Temeljne teme so samopre-
skrba z zelenjavo in sadjem, semenska
knjižnica, alternative za brezposel-
nost, delo z ogroženimi segmenti po-
pulacije v raznih oblikah, ki so izvirne

v sistem načrtnega raznarodovanja.
Najprej je bila to pot v jezikovno in
duševno zbeganost, potem v poniža-
nje in strah, od tod pa v neustrašno
kljubovanje. Leta 1935 je postal goje-
nec celovškega marijanišča, od koder
je hodil v humanistično gimnazijo.
Brezdušno klerikalno vzgojo, pove-
zano z nasilnih razslovenjanjem, je
popisal v prvi Koroški razglednici, ki
so dokument in literatura hkrati, "prej
grd kot lep, a resničen". Trije spisi so
to, ki postavljajo na laž avstrijske ple-
biscitne obljube, dane Slovencem, in
trajajo še danes. Izšle so ob 50. oble-
tnici plebiscita pri mariborskih Ob-
zorjih, pri Jožetu Košarju, ki je tedaj
edini pri nas upal zalagati zamejce.
Od tod izvira Messnerjeva naklonje-
nost Mariboru.

Najbolj ga je zaznamoval 1941.
prisilni vstop v Hitlerjev vermacht,
januarja 1945 v kazenski bataljon. Pri
dezertiranju k Rusom ga hudo rani
esesovski oklopnik in nasilno preki-
nejo sanje o medicini. Sledi ameriški
lazaret v Hannovru. Nikoli ne poza-
bim njegovega pretresljivega igra-
nja na klavir, ob enem intervjuju na
Sojnici, s tisto roko, ki so mu jo po-
habili. Konec junija 1945 se vrne v
Dob, zaradi komunistične propagan-
de so ga angleške okupacijske oblasti
zaprle in obsodile na osem mesecev.
Iz zapora je ušel, pobegnil čez mejo
in se zaposlil na Ravnah v dijaškem
domu. Zatem je dokončal gimnazijo,
maturiral v Mariboru in se vpisal na
ljubljansko slavistiko.

Sledi pogodbena honorarna pro-
fesura na Ravnah na Koroškem, 1955.
preselitev z družino v Avstrijo. Šest
let je bil brez dela. Bil je vse, od pro-
dajalca zelenjave, nočnega taksista
do inštruktorja in prevajalca sloven-
ske literature v nemščino in naspro-
tno. V tistem času je prihajal v spore
z vsemi političnimi stranmi, tudi kot
levičar z levico, in si nakopal nezau-
panje od vseh in vsepovsod. Pomeni-
lo je obupno osamljenost. Naposled

tudi v evropskem prestolniškem gi-
banju. Čander je posebej izpostavil še
Terminal 12 kot ekstrakt kreativnosti
in ponudbo vrhunskih tujih in doma-
čih umetnikov. Med uglednimi gosti
je omenil Garija Kasparova, Charle-
sa Simica, med gledališkimi presežki
Pandurjevo Vojno in mir, versaillske
konjenike z Bartabasom na čelu ... V
Ključih mesta je pomembna razsta-
va o mariborskih Nemcih, judovstvu,
socialistični industriji, Hiša znano-
sti, srednjeevropski knjižni sejem,
Lutkovno gledališče, festival Lent ...
V povezavi s partnerskimi mesti so
mednarodno prebojni projekti Hugo
Wolf v Slovenj Gradcu, plesna Fronta v
Murski Soboti, etnografska dediščina
Ptuja, otroške dejavnosti v Velenju ...

Med vrhunci je Čander izpostavil
še Ulaya, Rebecco Horn, razstavo, pre-
neseno iz Tate Galery - Risba 20. stole-
tja, koncert Iva Pogorelica, Zagrebško
filharmonijo, Fausta iz Sibiuja.

Otvoritveni dogodek bo skoncen-
triran v celotnem vikendu, začenši s
13. januarjem. Program otovritve še ni
natančno začrtan, nastaja pa v sode-
lovanju s TV Slovenija. Dogajalo pa se
bo marsikaj - od elektro partija, per-
formanceov in intervencij v mestni
prostor do velike otvoritve na Dravi
- "interierja v eksterierju", za kar pa
pogovori še tečejo. Glede lokacij, ki
niso zagotovljene in realizirane, ob-
staja več alternativnih scenarijev. Kot
je dejal Čamder, upajo, da ne bo treba
izkoristiti gostoljubnosti Cankarjeve-
ga doma v ljubljani, ki se tudi ponuja
za alternativno prizorišče.

je dobil profesorsko mesto in med
letoma 1963 in 1981 poučeval sloven-
ski, nemški in francoski jezik na Gim-
naziji za Slovence v Celovcu. Urednik
in lektor Mladja je bil, častni predse-
dnik Društva slovenskih pisateljic in
pisateljev v Avstriji. Je edini dvojezič-
ni pisatelj z enakovrednima opusoma
v slovenščini in nemščini, multikul-
turnež, večjezičnež, ki je nenehno
svaril rojake v slogu: "da očaraš s slo-
venščino, moraš vpiti". Neprizanesljiv
je bil zmeraj do svojih manjšincev.

Nobena njegova manjšinska bitka
ni bila zaman. Ko je leta 1988 napisal
dramolet "Iz avstrijskega leta pomnje-
nja" o vpisovanju otrok v dvojezične
šole, je temeljito zamajal odnos av-
strijskih oblasti do dvojezičnega šol-
stva. S tem, ko se je njegov vnuk Ilja
Matjaž končno lahko v šolskem letu
1991/92, po Messnerjevi stavki tri
leta predtem, učil slovenskega jezika
v javni dvojezični šoli sredi Celovca,
se je odprlo za vse.

Koliko knjig je razglasil za svoj "te-
stament", a k sreči so prihajale nove
in nove. Kot tudi njegovi javni politič-
ni angažmaji niso do zadnjega potih-
nili. "Kadar nam Drava nazaj poteče,
jaz Koroški domovina rečem", je tipič-
na messnerjanska izjava. Vso njegovo
prozno, dramsko, esejistično, tudi pe-
sniško delo izvira iz ene same skrbi,
kako je usihajoči jezikovni manjšini
mogoče dostojanstveno preživeti v
sovražnem okolju velegosposkih ve-
lenarodov in se pri tem duhovno raz-
vijati brez nacionalističnih popadkov.

Ni hotel biti mučenik, a krivic ni
mogel gledati. Kot pravi v aforizmu:
'Kako čem med bruhat, če sam žolč
požiram".

mi, iz pripravljenega materiala
spretno sestavljale dišeči okras.
Ta je pritegnil tudi množico os,
a žensk to ni motilo.

"Osnova je vrv, odreza-
na na mero. Ob njo položimo
cvetje in zelenje, ki ju preple-
tamo s tanjšo zeleno nitjo," je
razložila Pečnikova, rojena Le-
šanka, zdaj Prevaljčanka, ki se
je izdelovanja venčkov nau-
čila že kot deklica od Ermun-
kove Micke. Venčki, ki visijo
s stropa, so okrogli, tisti okoli
vrat in križa pa ploščati, nobe-
nih pa ni mogoče kupiti, niti v
cvetličarnah.

Mojcka Predovnik, sicer iz me-
žiške fare, je pletla šestmetrski
venec za glavna vrata. Spre-
tnost in hitrost sta razkrivali,
da to dela že od 14. leta in kar
pogosto, za več bližnjih cerkva.
"Komaj smo čakali, da smo do-
končali vence, ko so muzikanti
začeli igrati, smo hitro pospra-
vili in povečerjali, potem pa
smo rajali do jutra," je obudila
mladostne spomine.

Nekdaj so vence pletla de-
kleta, fantje pa so "pušlali"
(rezali vejice zelenja), pri čemer
je, kot pravi Predovnica, "tudi
kateri katero zamerkal" in so se
rodile ljubezni, sledile so tudi
poroke. "Luštnih časov", ki so
jih preživeli ob "krenčlariji",
steljeraji in flencanju (ličkanju)
koruze, se z nostalgijo spominja
tudi Jožica Kralj: "Ljudje smo
se takrat imeli bolj radi, zado-

voljni smo bili, da smo se lahko
družili."

Pa televizije ni bilo, skupin-
sko ugotovi omizje. Kot tudi,
da zdaj vence pletejo le "bice"
(stare mame). Ena od njih,
Fanika Polovšak, je to naučila
tudi vnukinjo Adrijano, a jo je
tokrat bolj zanimala igra z do-
mačim najmlajšim, Jernejem, in
kužkom Pikijem. "Rada delam z
rožami, prišla sem tudi zaradi
druženja," je pojasnila Polo-
všakova med pletenjem devet-
metrskega venčka, kar pa ni
njen rekord, saj je za prevalj-
sko cerkev izdelala trikrat dalj-
šega. Njeni sodelavki Marjana
Kac in Ivanka Vrabič pa venčke
ustvarjata šele zadnja leta, prvo
navdušujejo tudi ročna dela.

Ohranjeni na fotografijah

"Česar se loti, naredi," je Štefka
Schuller pohvalila svakinjo
Frančiško, ki je pojasnila: "To
delo me veseli, rada prisluh-
nem tudi pripovedovanju o
prigodah." O življenju v Fran-
ciji med letoma 1934 in 1943,
kamor se je s trebuhom za
kruhom najprej podal njen oče
rudar, za njim pa še njegova
družina, se je tokrat razgovori-
la Kraljeva. Na prijazno druže-
nje bodo Frančiško spominjale
tudi fotografije lastnoročno iz-
delanih venčkov, poslika jih kot
tudi druge svoje izdelke.

Bolj ko se je dan prevešal
v večer, daljši so bili venčki.
Ob mraku so jih dokončane
in osvežene z vodo prenesle v

Na Lešah nad Preva-
Ijami so oživili tradi-
cijo pletenja venčkov
iz rož in zelenja

ANDREJA ČIBRON KODRIN

Čeprav tradicija izdelovanja
krasilnih venčkov sega daleč v
preteklost, o čemer pričajo tudi
zgodbe o tekmovanju med le-
škimi kmeti in rudarji, kateri
bodo lepše okrasili "svojo"
cerkev, je prenašanje tega iz-
ročila iz roda v rod pred 15 leti
ugasnilo, a na spodbudo Mojce
Pečnik lani znova zaživelo.

Za pletenje venčkov iz sve-
žega cvetja in zelenja je navdu-
šila približno 15 upokojenk z
Leš in iz bližnjih krajev, ki na
izletniški kmetiji Ladra, njen
gospodar Dušan Kralj je zadnji
dve leti tudi ključar cerkve sv.
Volbenka, ob petkih pred lepo
nedeljo od zgodnjega popoldne-
va do noči spletejo kar nekaj
metrov barvitih venčkov.

Tako je bilo tudi ob našem
obisku: terasa je bila polna
cvetja, od hortenzij, aster, regin,
vrtnic do tagetisa in "knofijev"
ter zelenja, predvsem vejic ci-
prese, zimzelena, pušpana in
hoje (jelke). Ob mizah so se po-
sedle ekipe žensk, ki so med
smehom, klepetom in posluša-
njem zvokov harmonike, ki jo
je zanje raztegnil domači sin,
medtem ko je domača hči go-
stoljubno postregla s slaščica-

cerkev sv. Volbenka, kjer so jih
naslednji dan namestili, da je
bila lepa nedelja res lepa.

Simon je svetopisemsko
ime in izhaja iz hebrejske-
ga imena Šimon. To pove-
zujejo s hebrejsko besedo
šama v pomenu "poslušati,
utišati".

1874 - Rodil se je slovenski
pripovednik, pesnik in dra-
matik Franc Ksaver Meško
(umrl leta 1964).
1886 - Na otoku Bedloe ob
vhodu v newyorško prista-
nišče so odkrili Kip svobo-
de, ki je postal simbol naj-
večjega ameriškega mesta.
1894 - Rodil se je slovenski
pisatelj in kulturni delavec
Ferdo Kozak (umrl leta 1957).
1914 - Rodil se je ameriški
mikrobiolog Jonas Edward
Salk (umrl leta 1995). Leta
1954 je odkril cepivo proti
otroški paralizi, kar štejejo
med največje medicinske
dosežke tega stoletja.

1919 - Ameriški kongres je
sprejel zakon o prepovedi
proizvodnje in prodaje al-
koholnih pijač (prohibicija).
1922 - Mandat za sestavo
italijanske vlade je dobil fa-
šistični voditelj Benito Mus-
solini.

Strpnost, s katero se hvali-
te, marsikoga ne navdušuje
tako, kot si mislite. Neki iz-
datek se vam bo obrestoval.
BIK

Zadnji trenutek boste ujeli
ravnotežje. Veseli boste,
saj bi bile v nasprotnem
primeru posledice hude.
DVOJČKA

Tistim, ki še dvomijo o vaši
notranji moči, dokažite, da
se motijo. Vendar predolgo
ne spite na lovorikah.

Priložnost za pomemben
pogovor se bo pokazala
prej, kot si mislite, glejte, da
jo boste znali izkoristiti.

Vse izkušnje, ki jih imate,
ne bodo pomagale, če ne
boste ob čustvih znali upo-
števati tudi glasu razuma.
DEVICA

Če ne boste previdni, vas
bodo potegnili za nos, ko
boste najmanj pričakovali
in ko boste mislili, da ste že
zmagali.
TEHTNICA

Tisto, kar že dolgo traja,
vam bo počasi začelo pre-
sedati, vendar boste najbrž
nekaj časa še vztrajali.
ŠKORPIJON

V bližnji prihodnosti bo
treba opraviti nekaj delov-
nih nalog, ker vam bodo
drugače očitali, da se le ši-
rokoustite.

Domišljali si boste, da lahko
nekoga zlahka ovijete
okrog prsta, a pokazalo se
bo, da je to le prazen up.

Samozavest je sicer zelo
koristna, a kdor z njo pre-
tirava, postane sčasoma na-
dležen in nesimpatičen.

Od drugih boste zahtevali
nemogoče, sami pa ne boste
izpolnili nalog, ki bi jih
lahko bili že zdavnaj.

Kmalu se bo pokazalo, da
se lahko še tako pohlevna
ovčica spremeni v volka,
kar vam bo porušilo grado-
ve v oblakih.

Caroline Wozniacki je izgubila dve
tekmi teniškega mastersa v Carigra-
du. Najprej je v rdeči skupini klonila
pred Rusinjo Vero Zvonarevo z 2:6, 6:4
in 3:6, včeraj še pred Petro Kvitovo s
4:6, 2:6. Čehinja je tako že polfinalist-
ka. Danka je izpadla, a bo kljub temu
na svetovni lestvici WTA prezimila na
prvem mestu, enako kot lani.

Kajti edina, ki bi jo lahko zrin-
ila s teniškega vrha, Rusinja Marija
Šarapova, je v beli skupini proti Kitaj-
ki Li Na (6:7 (4), 4:6) izgubila tudi
drugi dvoboj, nato pa sporočila, da na
turnirju zaradi poškodbe gležnja ne
bo več nastopila. Na turnirju jo bo za-
menjala Francozinja Marion Bartoli.
Rusinja se je poškodovala že septem-
bra na turnirju v Tokiu, zdaj pa se ji je
poškodba obnovila. Iz te skupine je po
zmagi nad Li Na s 6:2, 6:2 postala prva
polfinalistka sklepnega turnirja WTA
v sezoni Belorusinja Viktorija Anaza-
renko. (šr)

Teniški igralec Aljaž Bedene se ni
prebil v četrtfinale turnirja ATP na
Dunaju z nagradnim skladom 650.000
evrov. Našega igralca je v osmini finala
s 4:6, 6:4, 6:1 izločil Nemec Tommy
Haas. V prvem krogu je Bedene izločil
Hrvata Iva Karlovica; ta je po izgublje-
nem prvem nizu s 6:7 dvoboj zaradi
poškodbe predal. (šr)

Tadeja Majerič in Dalila Jakupovič
uspešno igrata na ITF-turnirju z na-
gradnim skladom 25.000 ameriških
dolarjev v Lagosu.

Naši igralki sta se uvrstili v
četrtfinale; Majeričeva po zmagi
s 6:1, 6:2 nad HrvaticoSivio Njiric,
Kajtazovičeva pa s 7:5, 6:4 nad Bol-
garko Aleksandrino Najdenovo. Na
turnirju z nagradnim skladom 10.000
ameriških dolarjev v Dubrovniku pa
je Tjaša Šrimpf v prvem krogu s 6:1, 6:4
ugnala Srbkinjo Danijelo Tomic, Janez
Semrajc s 6:2, 7:5 Romuna Victorja
Mugurela Anagnastopola in Andraž
Bedene s 6:0, 7:6 prvega nosilca, Čeha
Dušana Lojdo. (zg)

Koprski nogometaši po
nedeljski visoki zmagi
končno do samozavesti

MATEVŽ BREC

Nogometaši Luke Koper so po nedelj-
ski visoki zmagi (4:1) nad lendavsko
Nafto le pridobili prepotrebno sa-
mozavest in motivacijo za nadaljeva-
nje sezone. "Moralno smo se dvignili,
vzdušje v ekipi je dobro, z jutrišnje-
ga gostovanja v Velenju pa se želimo
vrniti s tremi točkami v žepu," je
odločno pred dvobojem koprskih
nogometašev s ta čas odlično razpolo-
ženimi "knapi" na včerajšnji tiskovni
konferenci poudaril mladi, šele 19-
letni Urban Žibert.

"Kanarčki" bi morali v sredo odi-
grati tudi povratno tekmo četrtfinala
pokala Hervis proti ekipi Garmin
Šenčur, a je bil dvoboj zaradi obil-
nih padavin in poplavljenega igrišča
odpovedan. Na ta račun je bilo slišati
tudi nekaj kritik, a kot zagotavljajo v
Zavodu za šport Koper, ki je tudi up-
ravljavec koprskega stadiona Bonifika,
je bil objekt zgrajen po najvišjih stan-
dardih in so bile padavine res tako
obilne, da jim igrišče preprosto ni
moglo biti kos. Nov termin tekme, ko
se bosta ekipi borili za preboj v polfi-
nale, bo znan verjetno že danes.

Strateg nogometašev z Obale Mili-
voj Bračun si je po zadnji zmagi seveda
precej oddahnil, in kot pravi, pričakuje
nove tekme z veliko optimizma. "Proti
zelo kakovostnemu moštvu Rudar-
ja ne bo kaznovanega Aganoviča,
zamenjal ga bo verjetno Hadžič. Za
nastop sta vprašljiva tudi Guberac in
Posavec, prvi je sicer včeraj znova začel
normalni proces treninga. Računati
seveda ne morem niti na Marčeto, ki

Po slabem začetku so
odbojkarji ACH Volleyja
po petih nizih le premagali
Budvansko riviero

VASJA KOŠTI

"V tekmo smo šli z rezervo in neko
namišljeno zanesljivostjo. Nismo se
sprostili. Mogoče sta temu botrova-
la rezultat v Franciji in pomembnost
tekme. Vesel sem, da smo v nadaljeva-
nju tekme pokazali, da smo moštvo, ki
zna igrati. Upam, da bomo tudi naprej
igrali kot zadnje tri nize proti Budvi.
Rezultati bodo potem boljši. Čaka
nas še borba, toda verjamem v naše
moštvo," nam je po sredini zmagi v 2.
krogu odbojkarske lige prvakov proti
Budvanski rivieri dejal sprejemalec
ACH Volleyja Alen Komel.

Ljubljančani so v polpraznih
Stožicah začeli katastrofalno slabo
in se po zaostanku dveh nizov le iz-
borili prvi uspeh. Velik kamen v mo-
zaiku za zmago s 3:2 in dve osvojeni
točki je prispeval tudi novinec v lju-
bljanskem moštvu, 22-letni Gregor
Ropret, ki je konec drugega niza za-
menjal poškodovanega organizatorja
igre. "Nekako je spremenil ritem naše
igre, zaigrali smo bolj sproščeno,"
pravi Komel. "Ena najtežjih tekem,
kar sem ji odigral. To je bila tekma, ki
smo jo morali dobiti. Če smo tu izvlek-
li zmago, se lahko prebijemo v drugi
krog," pa je bil vesel Gregor Ropret.

"Za naš slabi začetek tekme ni
opravičila. Morda so igralci zaradi
pomembnosti tekme pred domačimi

Finskemu alpskemu smučarju Kalle-
ju Palanderju, svetovnemu prvaku v
slalomu iz leta 1999, ki se je huje po-
škodoval konec prejšnjega tedna na
veleslalomu v Soldnu, grozi konec ka-
riere. Smučar, star 34 let, si je poškodo-
val križne kolenske vezi in meniskus
in bo moral na operacijo. Palander
zaradi poškodbe goleni leta 2008 tri
leta ni mogel tekmovati in zmagova-
lec 14 tekem za svetovni pokal je imel
po operaciji desne goleni veliko težav
z zdravljenjem in rehabilitacijo, saj se
mu je poškodba ponovila leta 2009.
(sta)

Marija Šarapova je po
drugem porazu odpovedala
nadaljnje nastope na
zaključnem turnirju
najboljših tenisačic v
Carigradu. Njen zaročenec
Saša Vujačič je prav tako
odpovedal v isti noči. Ko
je njegov bogati Efes v
košarkarski ligi prvakov
doma izgubil z malčkom iz
Charleroija. Ni kaj, usklajen

Slovenci brez zmage

Razen igralcev ACH Volleyja se v 2. krogu lige prvakov nihče od slovenskih
igralcev ni veselil zmage. Pajenk je z Macerato v Istanbulu moral priznati
premoč Fenerbahčeju, Čebronov Innsbruck je klonil na gostovanju v Novo-
sibirsku, Lennik z Miho Plotom pa je izgubil v Firedrichshafnu.
Rezultati 2. kroga, skupina A: CSKA Sofija - Iraklis 0:3, Noliko Maaseik - Arkas
Izmir 3:1; vrstni red: Iraklis 5 točk, Noliko 4, Izmir 3, CSKA; B: Remat Zalau -
Zenit Kazan 0:3, Friedrichshafen - Asse Lennik 3:1; vrstni red: Zenit 6, Friedri-
chshafen 3, Lennik 2, Remat Zalau; C: Partizan - Trentino 0:3, Teruel - Zaksa
Kedzierzyn Kozle 1:3; vrstni red: Trentino in Zaksa po 6, Teruel in Partizan
0; D: Cuneo - Češke Budejovice 0:3, Poitiers - Unterhaching (sinoči); vrstni
red: Poitiers, Češke Budejovice in Cuneo po 3, Unterhaching 0; E: Lokomo-
tiva Novosibirsk - Tirol Innsbruck 3:0, Fenerbahče - Macerata 3:2; vrstni red:
Fenerbahče 5, Macerata 4, Lokomotiva 3, Innsbruck 0; F: Belchatow - Tours
3:1, ACH Volley - Budvanska riviera 3:2; vrstni red: Belchatow 6, Tours 3, ACH
2, Budvanska riviera 1.

Kot na da Vincijevi Zadnji večerji
so se včeraj v hotelu Planja na Rogli
posedli člani in vodstvo slovenske
reprezentance v teku na smučeh,
prvi mož Smučarske zveze Slovenije
Tomaž Lovše in direktorica SZC Bar-
bara Kurner Čad. Toda vsaj kar se de-
narja tiče, razlogov za temne slutnje
ni - tekači finančno še naprej ostaja-
jo ena trdnejših in bolj zdravih jeder
SZS. "Čaka nas drugačna sezona od
preteklih. Na novem rodu tekmoval-
cev in tekmovalk je, da se dokažejo.
Uspelo nam je zadržati sve sponzor-
je, v sezoni 2011/2012 zato ne priča-
kujem finančnih težav," je zadovoljen
predsednik odbora za teke Mitja Pra-
znik. "Ne smemo se obremenjevati z
rezultati Petre Majdič. Dekleta so jih
do določene mere sposobna nadalje-
vati, veseli pa bomo že približkov,"
je dejal vodja tekaške reprezentance
Marko Gracer.

Precej višje cilje kot mladi tekači,
ki jih je v tej sezoni začel trenira-
ti nekdanji trener Majdičeve Ivan
Hudač, imajo Korolkevičeva dekle-
ta. "Končali smo bazične priprave,
zdaj začenjamo fazo neposredne pri-
prave na tekme svetovnega pokala. V
sezoni, ko ni svetovnega prvenstva,
smo nekaj stvari v treningu spreme-
nili, odpravljali smo šibke točke iz
preteklosti. Pristop je veliko boljši

Ugibanj, kje bo sklepni turnir leto-
šnjega državnega ekipnega prvenstva
v judu, ni več. V včerajšnjih turnir-
jih četrtega in hkrati zadnjega kroga
prvega dela prvenstva si je ekipa celj-
skega judo kluba Z'dežele Sankaku za-
gotovila prvo mesto in bo v skladu s
tekmovalnim pravilnikom 12. novem-
bra prirediteljica odločilnih tekem za
naslov prvaka.

Ob celjski ekipi bodo na sklepnem
turnirju nastopili še judoisti Impola
iz Slovenske Bistrice, ljubljanske
Olimpije in Šiške, ki so se v takem vr-
stnem redu tudi zvrstili za najboljšim
klubom prvega dela prvenstva.

Medtem ko je bilo pred zadnjim
turnirjem jasno, da so si celjski, bi-
striški in ljubljanski klub že zagoto-
vili nastop v končnici, pa je bil boj za
še eno prosto mesto zelo napet. Naj-
resnejša kandidata zanj sta bila Šiška
in mariborski Branik Broker. Odločila
kot prej, upam, da bo konkurenca v
ekipi prinesla uspeh," pravi Vladi-
mir Korolkevič. Pod njegovim vod-
stvom vadijo Vesna Fabjan, Katja
Višnar, Barbara Jezeršek, Anja Eržen,
Alenka Čebašek in Mirjam Cossettini.
"Upala sem, da bomo danes že lahko
trenirali na Rogli. Ne glede na to, ali
bomo tekli na rolkah ali smučeh, se
bomo še naprej pripravljali na zače-
tek sezone, v kateri si želim biti čim
bolj konstantna. In doseči čim boljši
rezultat na domači tekmi na Rogli,"
nam je dejala Vesna Fabjan, ki bi si
tako kot drugi tekači že želela tre-
ninga na snegu. Pa ga ni niti na Nor-
veškem, kjer je vodstvo ekipe že pred
časom rezerviralo hotel - izhod v sili
bo verjetno spet trening na ledeniku
Dachstein v Avstriji.

Ob Fabjanovi, dvojni zmagovalki
sprintov za svetovni pokal, bo glavno
orožje naše reprezentance Katja
Višnar. "Po poletni sezoni sem bila
bolje pripravljena kot lani. Počutim
se močneje. Več sem delala na vzdr-
žljivosti, spremenila sem tudi trening
moči. Upam, da bo sezona še boljša
od prejšnje," je optimistična Višnar-
jeva.

"Lokomotivo smo zamenjali,
upam, da bo vlak enako hiter kot
prej. Zdaj postavljamo še tračnice in
zavijamo vijake," se je o "svoji" novi
ekipi slikovito izrazil Ivan Hudač, ki
vadi Roka Tršana, Domna Potočnika,

je njuna medsebojna tekma v Šiški, ki
so jo dobili gostitelji, in Branik Broker
se je, tako kot lani, moral zadovoljiti s
petim mestom. Najslabše je v prven-
stvu šlo judoistom slovenjgraškega
Acrona, ki so zadnji in bodo prihodnje
leto tekmovali v drugi ligi.

V četrtem krogu je bilo tudi nekaj
presenečenj, predvsem zato, ker neka-
teri klubi niso nastopili z najboljšimi
borci. Kako drugače razumeti kata-
strofo Olimpije v tekmi proti klubu
Z'dežele Sankaku, v kateri so Celja-
ni zmagali s kar 7:0, in zmago Acrona
nad Olimpijo ali pa neodločen rezul-
tat Impola v tekmi z mariborskim Že-
lezničarjem!

Rezultati turnirjev 4. kroga: Šiška:
Duplek - Branik Broker 3:4 (30:40),
Šiška - Branik Broker 4:3 (40:30), Šiška

- Duplek 4:3 (40.27); Slovenska Bistri-
ca: Impol - Gorišnica 5:2 (50:20), Impol

- Železničar 3:3 (30:25), Železničar -
Gorišnica 4:3 (40:30); Slovenj Gradec:
Olimpija - Z'dežele Sankaku 0:7 (0:67),
Acron - Olimpija 4:0 (35:0), Acron -
Z'dežele Sankaku 3:4 (30:40); Vrstni red:
Z'dežele Sankaku 16 točk, Impol 14,
Olimpija in Šiška po 10, Branik Broker
8, Duplek, Gorišnica in Železničar po 4,
Acron Slovenj Gradec 2.

Mateja Šimenca, Boštjana Klavžarja,
Amela Ščuka in Gregorja Kralja. V tej
sezoni se bodo še kalili na tekmah ce-
linskega pokala. "Fantje so željni re-
zultatov. Če bo kdo pripravljen, bomo

Za presenečenje predsinočnjega 4.
kroga državnega ekipnega namiznote-
niškega prvenstva so poskrbeli Ptujča-
ni, ki so doma premagali Krko. Za Ptuj
sta po dve točki osvojila Bojan Pavič in
Matic Slodej, eno Danilo Piljak. V dvo-
boju med prvo ekipo Keme in Muto
je moral za mizo stopiti trener Keme
Štefan Kovač, ki bo prihodnje leto pra-
znoval abrahama, saj Bojan Ropoša po
operaciji slepiča še ni povsem okre-
val. Državni prvaki iz Maribora so v
gosteh brez težav premagali drugo
ekipo Keme. Dve točki je osvojil
Gregor Komac, po eno Zvonko Plohl,
Gregor Zafoštnik in Matevž Črepnjak.
Rezultati 4. kroga, moški: Kema Pucon-
ci II - Finea Maribor 0:5, Edigs Mengeš

- Tempo Velenje 3:5, Ptuj - Krka 5:3, Ili-
rija - Sobota 4:5, Kema Puconci I - Muta
5:1; vrstni red: Finea 8 točk, Tempo,
Ptuj in Sobota po 6, Krka 4, Edigs in
Kema I po 4, Kema II 2, Ilirija in Muta
po 0; ženske: Logatec - Fužinar Inter-
diskont 2:5, Ljubljana - Muta 5:1, Ilirija

- Vesna Zalog 5:0, Iskra Avtoelektri-
ka - Kajuh Slovan 5:3; vrstni red: Inter-
diskont 8 točk, Ljubljana 6, Logatec,
Muta, Arrigoni in Ilirija po 4, Iskra AE
2, Kajuh Slovan in Vesna po 0. (zg)
poskusili tudi na svetovnem pokalu.
Želeli bi tekmovati tudi na Rogli,"
pravi Hudač.

Formula ena se nezadržno širi na nove
trge. Ta konec tedna bo prva dirka v
Indiji. Dirkališče Buddh leži le nekaj ki-
lometrov od New Delhija. Včeraj, dan
pred prvim preizkusom nove steze, je
bilo okoli dirkališča kot v mravljišču,
saj so delavci odpravljali še zadnje po-
manjkljivosti. Dirkači in moštva so z
nekoliko mešanimi občutki prišli v
Indijo. Po eni strani so moštva svoje
člane opozarjala na veliko pazljivost
pri čistoči in izbiri hrane, po drugi
strani je država postavila pred karava-
no formule ena številne administrativ-
ne ovire. Heikki Kovallainen je dejal,
da je moral podpisati kar 70 listov pa-
pirjev in da ni imel občutka, da si ga
v deželi sploh želijo. Še zanimivejšo
zgodbo so doživeli pri Williamsu. Ko
so prišli v boks, je tam stanovala še in-
dijska družina. Včeraj je na dirkališču
večkrat zmanjkalo elektrike.

tnika bo vodja servisne ekipe Gaber
Lah. Sezona svetovnega pokala se
začne 18. novembra v Beitostolnu na
Norveškem, tekme na Rogli bodo 17.
in 18. decembra.

Naredili so vse, kar smo želeli, in to le
v dveh ali treh letih od dogovora. Sil-
verstone je potreboval 25 let, da je to
dosegel," je dejal Britanec o 450 mili-
jonov dolarjev vrednem dirkališču.
Steza je dokončana, okolica potrebuje
še veliko dela. Steza je izjemno hitra, z
enim izjemno težkim zavojem, podob-
nim stezi Eau Rouge v Belgiji. Za enako
v Monzi naj bi to bila najhitrejša.

"Meni se zdi kompleks veličasten.
Videti je prekrasno. Je kot nov svet.
Seveda je treba postoriti še veliko ma-
lenkosti, za kar bodo potrebovali vsaj
dve leti," je dejal nekdanji svetovni
prvak Jackie Stewart.

Pod povečevalnim steklom nedelj-
ske dirke bo zagotovo edini domači
voznik Narain Kartikejan v moštvu
HRT. Ki svari tuje kolege: "Nikomur ne
svetujem, da se sam odpravi na dirkali-
šče. Naj raje uporabijo njim namenjene
voznike. Vožnja po avtocestah v Indiji
je bolj nevarna kot formula ena. Nikoli
ne veš, kaj ti bo pripeljalo naproti."

V ozadju pričakovanega spektakla
še zmeraj traja boj kmetov z državo. Ta
jim je za izgradnjo dirkališča odvzela
zemljo, a mnogi niso dobili ne denarja
ne nadomestnega zemljišča in so ostali
brez vsega.

Ženski nogometni reprezentanci Slo-
venije in Hrvaške sta se v kvalifika-
cijski nogometni tekmi za nastop na
evropskem prvenstvu na Švedskem
leta 2013 (skupina 6) v Vrbovcu razšli
z neodločenim izidom 3:3 (1:0). Za Slo-
venijo so gole dosegle Allison Lee Scu-
rich (20. minuta, avtogol), Tanja Vrabel
(54.) in Urška Žganec (66.).

Slovenija je od 74. minute nastopa-
la z igralko manj, saj je Manja Benak
prejela drugi rumeni karton. Sloven-
ke so kar dva gola prejele v sodni-
kovem podaljšku. V končnici tekme
sta jim razpoloženje zagrenili Petra
Glavač (92.) in Izabela Lojna (95.).
Slovenske nogometašice se bodo 19.
novembra doma pomerile z Nizozem-
kami. (sta)

Tekma z izbrano vrsto ZDA bo v torek,
15. novembra, na stadionu v Stožicah
ob 18.15. Vstopnice pa bodo od 12. ure
danes že v prodaji. So v treh kategori-
jah. Cene vstopnic so 15 za tretjo, 20 za
drugo in 25 evrov za prvo kategorijo.
Prav tako je na voljo tudi t. i. družin-
ski sektor, v katerem so vstopnice za
otroke do 14. leta (10 evrov) skupaj z
vstopnicami za odrasle (20 evrov).

Prodaja vstopnic poteka na stalnih
prodajnih mestih NZS: v spletni proda-
ji na www.nzs.si, na prodajnih mestih
Eventim (Ljubljana: Hiša vstopnic Ci-
typark, Križanke - blagajna Even-
tim, Hiša vstopnic hala Tivoli, Kino
Šiška; Maribor: Hiša vstopnic Euro-
park; Celje: Hiša vstopnic Citycenter).
Vstopnice, razen vstopnic za družinski
sektor, je mogoče kupiti tudi na servi-
sih Petrol in v vseh Kompasovih poslo-
valnicah po Sloveniji. (šr)

Mednarodna nogometna zveza (Fifa)
je sporočila, da je dosegla dogovo-
re glede prodaje televizijskih pravic
za tekmovanja pod svojim okriljem
v letih 2015 do 2022 na enem glav-
nih tržišč, v Severni Ameriki. Največji
tekmovanji v tem času bosta svetovni
prvenstvi leta 2018 in 2022. Za ame-
riški trg bodo televizijski hiši Fox, Te-
lemundo in radijska postaja Futbol de
Primera Fifi plačale 1,2 milijarde do-
larjev. Dogovore je že sklenila tudi za
Kanado in Avstralijo, za Azijo so tik
pred sklenitvijo.

Že spomladi so v krovni nogome-
tni organizaciji sklenili dogovor za te-
levizijske pravice v Južni Ameriki in
na Bližnjem vzhodu, vreden 1,7 mili-
jarde dolarjev. Na prejšnjem velikem
tekmovanju, SP 2010 v Južnoafriški
republiki, je Fifa iztržila 2,4 milijar-
de dolarjev za televizijske pravice. V
paketu za obdobje med letoma 2015
in 2022 sta poleg omenjenih svetov-
nih prvenstev v Rusiji in Katarju sicer
še ženski SP 2015 in 2019. (sta)

Brazilski nogometni selektor Mano
Menezes je po 16-mesečni odsotnosti
v izbrano vrsto znova poklical Kakaja,
nekdanjega najboljšega nogometaša na
svetu. Nogometaš madridskega Reala
bo nastopil na prijateljskih tekmah z
Gabonom, ki bo 10. novembra v Libre-
villu, in štiri dni pozneje z Egiptom v
Katarju. (sta)

21.15 Nogomet - Porto, portugalsko
prvenstvo, Porto - Pacos Ferreira
(Sportklub)

Na nedeljskem derbiju v Ljudskem
vrtu vodstvo in nogometaši Olimpi-
je pričakujejo tri točke. Optimizem
gradijo predvsem s prepričanjem, da
so na zadnjih treh srečanjih bili boljši
od Mariborčanov. "Še posebno na za-
dnjem (4:1). Vemo pa tudi, da bomo
morali igrati še boljše kot takrat, če
hočemo zmagati. Veselim se tekme,
tako kot vsi v klubu," pravi športni di-
rektor ljubljanskega kluba Mile Ačimo-
vič . Trener Olimpije Dušan Kosič pa ni
direktno odgovoril, ali ta cilj pomeni
napadalno igro od prve minute: "Tri
točke moramo osvojiti. Kako, boste
videli v nedeljo!"

Ljubljančani bodo na tekmo pripo-
tovali iz karantene, navijači se bodo
pripeljali z vlakom. Prav vsi si želijo,
da ne bi bilo izgredov okrog igrišča
in stadiona, pozabljeno naj bi bilo, kar
se je dogajalo po zadnjem derbiju pod
glavno tribuno v Stožicah. "Na igrišču
bo korektno, tu ni problema," pravi
Ačimovič. In rokovanje z Zlatkom Za-
hovičem? "V Ljudskem vrtu je zaradi
manjšega stadiona mnogo večja mo-
žnost, da se srečava, kot je bila v Sto-
žicah." Skrivnosti med tekmecema ni,

V sredo dopoldne: "Se lahko slišiva
po sedmi uri zvečer? Delam." Zvečer:
"Treba je delati. Žena ima v Murski
Soboti lokal. Pomagam ji." Štefan
Škaper - Pef. Če je še vedno nedoseglji-
vi kralj nogometnih strelcev na sloven-
skih zelenicah tako vešč za šankom,
kot je bil pred vrati tekmecev, mora
kafeju Pariz posel cveteti. Prvi strelec
našega prvoligaškega nogometa v sa-
mostojnih dveh desetletjih je največ
zabijal za beltinškega prvoligaša. Od
130 golov jih je v njegovih najboljših
nogometnih letih kar 91 dal za Beltin-
ce, v devetdesetih za največjo in naj-
bolj znano slovensko nogometno vas,
39 za Muro.

V minulem krogu sta stotko prebi-
la Damir Pekič in Milan Osterc. "Haha,
Jagoda je pravi," pove na to temo 45-
letni Škaper. Ki ceni klenega zimze-
lenega Prleka. Toda Milan Osterc ga
bo težko dohitel. Kajti šteje jih že 36,
torej leta, ko je bil Pef že drugo leto
nogometni upokojenec. "Po mojem
okusu je Murin Bosanec Nusmir Fajič.
Ima dobro tehniko, je hiter, močan na
žogi, dobro skače. Edino malo mirnosti
mu še manjka v zaključku. Ta pa pride
s časom. Vsi naši napadalci so preveč
nestrpni, preveč hlepijo po golu. Pravi
tekme v Ljudskem vrtu so nekaj poseb-
nega, tudi za igralce izredno zanimive.
"V tem delu Štajerske imajo radi dober
nogomet in dobre ekipe, zdaj k njim
pride močna Olimpija po tri točke,
tako da se ne bojim za odlično vzdušje
v Mariboru." Trener Dušan Kosič lahko
računa na ozdravljena Alena Vukčiča
in vratarja Elvisa Džafiča, pod vpraša-
jem je Nik Omladič, ki je sicer že začel
s treningi, v Mariboru pa ne bo Aneja
Lovrečiča, Enesa Rujoviča in Antonia
Delamee Mlinarja. "To so tekme, ki
imajo poseben naboj, fantje so lahko
ponosni, da se udeležujejo teh der-
bijev. Udarili se bosta dobri ekipi. Mi
bomo morali odigrati najboljšo tekmo,
če želimo uresničiti cilj. Pokazali smo,
da lahko igramo dober nogomet. Smo
samozavestni, ne pa prepotentni, spo-
sobni smo odigrati odlično tekmo,"
trdi Kosič, ki pričakuje odlično vzduš-
je in poln stadion. "To bo praznik no-
gometa."

Vse pri Olimpiji se vrti okrog
Dareta Vršiča, ki je tudi prvi strelec
(enajst golov), za njim ni skoraj nikogar
(drugi je branilec Milan Andelkovič s
štirimi goli). O Vršičevem prestopu se
Ačimovič do konca jesenske sezone ne
želi pogovarjati, o njegovih strelskih

Zadetki | Nastopi |Sezone v 1. SNL

Ime

1	Štefan Škaper	H	130	226	9	0,58
2	Kliton Bozgo		109	207	9	0,53
3	Ermin Rakovič	H	108	267	15	0,40
4	Damir Pekič		99	249	13	0,40
5	Milan Osterc	H	99	260	10	0,38
6	Marko Kmetec	H	93	258	10	0,36
7	Anton Žlogar		90	300	12	0,30
8	Ismet Ekmečič	ki	88	198	9	0,44
9	Ante Šimundža		87	255	11	0,34
10	Oskar Drobne		86	184	8	0,47

VEČER

Vir: Združenje nogometnih prvoligašev

je tisti, ki to željo ima, ki je vztrajen in
zna mirno čakati na priložnost. Napa-
dalec ne sme biti pod pritiskom rezul-
tata. Tudi če tekmec vodi s 3:0, mora
vedeti, kaj je njegova naloga. To je dati
gol. Napadalci živijo od golov, brez tega
jih ni. Lahko še igra tako dobro, toda če
na 15 tekmah zadene mrežo le enkrat,
ni pravi napadalec, ampak le igralec."

On že ve. Ne ve pa, ali je kriva sa-
njava premurska ravnica, da sta na njej
urasla dva nogometna strelca z veliko
začetnico. Prekmurje je dalo tudi naj-
boljšega strelca slovenskega nogometa
vseh časov. Žal prezgodaj preminulega
Ferija Maučeca, ki je za Muro v takra-
tni slovenski in drugi jugoslovanski
ligi kar 191-krat ugnal vratarje. "Ne,
ali je to kaj prispevalo k najini učin-
kovitosti, ne bi vedel," pove Pef odkri-

Temperatura pred derbijem raste. Maribor v nakupovalnem središču Eu-
ropark danes ob 17.30 organizira druženje navijačev in nogometašev. Pred
velikim nogometnim derbijem z Olimpijo obiskovalce čaka zanimivo no-
gometno dogajanje. Lahko se bodo preizkusili v merjenju moči udarca žoge
in sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo srečnežem prineslo navijaške ar-
tikle, z glavno nagrado, uradnim dresom vijoličaste barve, ljubitelji svetega
kluba pa se bodo lahko z izbranimi nogometaši vodilnega moštva sloven-
ske lige pomerili v ročnem nogometu. Vstopnice so že v predprodaji na obi-
čajnih prodajnih mestih v Vijol'čni bajti v Barvarski ulici in Hiši vstopnic v
Europarku. Cena ogleda derbija je 10 evrov, za mladino pol manj, na južni
tribuni 6 evrov. Ker so pristojni organi za to tekmo predpisali ukrep perso-
nalizacije, bo treba na predvidena mesta na vstopnicah vpisati osebne po-
datke in ob vstopu priložiti osebni dokument. Pripravljena je posebna akcija
"za eno dve", kajti ob nakupu vstopnice za derbi si bo 16. novembra možno
ogledati povratno tekmo osmine finala slovenskega pokala, ko bo gostoval
Zavrč. Iz kluba še obveščajo, da bodo v nedeljo zaprte ulice v okolici stadio-
na, Mladinska, Gregorčičeva in Kajuhova. Za red na stadionu in okoli njega
naj bi poskrbelo dovolj policistov in redarjev. (mla)

sposobnosti pa je spregovoril Kosič.
"Morda preveč o tem razmišljamo. To
je očitno naš problem, toda mi smo
drugi po danih golih v ligi. Ponosen
sem nanj. Zna reagirati, izkorišča svoje
priložnosti in lepo ga je gledati. Ko ne
bo Dare, bo kdo drug zadel. Glavno je,
da igralci uživajo in so samozavestni,
disciplino v igri pa moramo popraviti."

Pri Olimpiji ne morejo skriti, da so
razočarani, da po zadnjem derbiju niso
ujeli Maribora. Ačimovič je to priznal
odkrito, Kosič pa zavil v celofan. "To je

to. "Toda izkušnje delajo mojstra. Ko
se 'vagajo' moji zadetki, se pozablja,
da sem se v začetku sedem let (1982-
1988) kalil pri Muri v še stari slovenski
ligi," doda Sobočan, ki so mu Beltinci
že 17 let dom.

Da ni mogel v reprezentanci po-
kazati, kar zna, se ne žre. Ko je bil na
vrhuncu, v sezoni 1993/94 je dal za
Beltince 23 golov, v naslednji pa celo
25, je zaigral za Slovenijo le štirikrat.
"Nisem bil v prvem planu. Takrat so
igrali za reprezentanco v glavnem
Ljubljančani. Selektor ni verjel vame.
Imel je svoje, kot jih ima vsak. Zato mu
nič ne zamerim. Kadar sem dobil pri-
ložnost, so to nogomentni poznavalci
in navijači izsilili," se spominja otrok
Mure. "Mura ima mlado ekipo. Kar jih
malo tepe, toda fantje so nadarjeni. Še

Almont rešen z dokapitalizacijo?
Najmanj pol milijona naj bi
vložili Avstrijci

Koliko je vredno plinovodno omrež-
je v Mariboru, je očitno vprašanje za
milijon dolarjev. Ocen je namreč kar
nekaj - po knjigovodski vrednosti je
to 12,5 milijona evrov, v proračunu
mariborske občine je predvideno 17,4
milijona evrov, na prvem javnem raz-
pisu za prodajo je bila izhodiščna cena
42,4 milijona evrov, včeraj pa smo na
seji mestnega sveta izvedeli, da je
občina ceno pri drugem razpisu spu-
stila na 36,1 milijona. A to še ni tako
zmedlo svetnikov kot gradivo, ki so ga
spet dobili šele tik pred sejo - mestna
uprava je namreč predlagala, da sogla-
šajo s prijavo Energetike Maribor na
razpis, čeprav bi lahko občina podje-
tju v svoji 100-odstotni lasti koncesijo
podelila neposredno, infrastrukturo
pa nanj prenesla kot dokapitalizacijski
vložek. Kaj o novem preobratu v pli-
novodni sagi meni direktor Energeti-
ke Alan Perc, ki je ob prvem razpisu
zaradi previsoke cene dvignil roke od
nakupa, svetniki niso mogli izvedeti,
saj ga, kako zgovorno, na sejo sploh ni
bilo. Ko smo ga poklicali, nam je dejal
le, da so se na razpis morali prijaviti.
Za pojasnila pa da so pristojni lastni-
ki, torej vodstvo mariborske občine.

"Postopek poteka v skladu z zako-
nodajo in sklepi mestnega sveta, od-
piranje ponudb pa je 8. novembra,"
odgovor direktorice mestne uprave
Milice Simonič Steiner ni ravno od-
pravil pomislekov. Tudi v skromno
pripravljenem gradivu ni bilo bolj izčr-
pnih pojasnil, le, "da je prevzem upra-
vljanja te infrastrukture še vedno v
javnem interesu". "Obžalujem takšno
odločitev," je dejal Stojan Auer (LPR),
saj bo po njegovem Energetika krpala
proračunsko luknjo, ki se je pojavila
zaradi apetitov te mestne oblasti, kot je
recimo gradnja Maksa. V kakšni kondi-
ciji je Energetika, se je sploh sposobna
potegovati za nakup, od kod bo vzela
denar, je v prazno spraševal Auer. Da
takšnih finančnih akrobacij ne morejo
podpreti, je poudarila Melita Cimer-
man (Zeleni Slovenije), Alojz Križ-
man (Lista za Maribor) pa je svoj glas
opisal zelo slikovito: "To je tako, kot da
ima moja žena avto, katerega lastnik
sem jaz. Nakar ji naročim, naj vzame
kredit, da bom lahko še naprej lastnik
tega avta. Ker bi me vprašala, ali sem
neumen, bom glasoval proti." Kot obi-
čajno so prevladali glasovi za.

Maribor bo s festivalom Stoptrik danes
del mednarodnega dneva animacije. V
organizaciji madžarske izpostave Med-
narodne organizacije za animirani
film in v sodelovanju s kinom Udarnik
ter Pekarno Magdalenske mreže bo go-
stoval bogat program madžarskih ani-
miranih filmov: v Udarniku si boste
lahko ob 18. uri ogledali izbor animaci-
je z univerze za umetnost in dizajn Mo-
holy-Nagy, ob 22. uri v dvorani Gustaf
v Pekarni pa še izbor kratkih animira-
nih filmov BuSho, čemur bo sledila še
zaključna zabava. Vstopnine ni. (ise)

Izjava župana Franca Kanglerja za
tednik Demokracija "Ko včasih pre-
verjamo IP-naslove računalnikov, iz
katerih prihajajo razni komentarji,
ugotovimo, da gre za osebe, ki so tesno
politično povezane z levim polom ozi-
roma z določenim novinarjem", je šo-
kirala Tomaža Orešiča (LDS), saj meni,
da je osebna svoboda temeljna vre-
dnota demokratične družbe. Kakšne
metode pri tem uporabljajo, koga pre-
verjajo in ali imajo za to sodni nalog,
je vprašal župana. "Kot da ste pozabi-
li, kdo je vaša predsednica stranke in
kakšno funkcijo je imela," je bil sprva
presenečen župan, nato pa razložil,
kako to počnejo. "Čisto preprosto:
greste na google in vtipkate številko
IP, nakar dobite operaterja. Komen-
tarje pa zbiram, da bom izpeljal ne-
katere postopke," je župan napovedal
možnost tožb proti vsem, ki bodo na
spletu kritizirali njegovo delo.

Koliko je pravzaprav najemni-
kov službenih stanovanj, je zanimalo
Janjo Vidmar (Zares), saj smo v Večeru
konec julija letos objavili številko 57,
na katero ni bilo popravka, sama pa je
od Javnega medobčinskega stanovanj-
skega sklada Maribor dobila seznam,
na katerem je 46 najemnikov. Lidija
Divjak Mirnik (LPR) je kot članica
komisije Darujmo s srcem svetnike
seznanila, da so od leta 2007 v tem hu-
manitarnem skladu zbrali več kot 300
tisoč evrov in da so doslej pomagali že
2720 ljudem. Podala je pobudo, da vsi
mestni svetniki v sklad darujejo po 50
evrov od sejnine. Mateja Žmavca (SD)
je zanimalo, ali se bo po zaprtju edine
pravične trgovine v mestu občina še
naprej potegovala za naziv pravične-
ga mesta, Zdravko Luketič (NSi) je dal
pobudo, naj se uredi okolica Pekrskega
potoka, ki zaradi zaraščenosti in nere-
dnega vzdrževanja sploh ni bil viden.
Da bi se lahko na ekološki tržnici po-
nudnikom omogočila brezplačna pro-
daja, pa je predlagala Liviana Borko
(SDS).

Vodstvo mariborske občine je kar
nekaj časa namenilo našemu včeraj-
šnjemu članku Vodstvo mesta mače-
hovsko do EPK, v katerem je glavni
producent programskega sklopa
Ključi mesta EPK Boris Cizej opozoril
na prazno stavbo v Tkalskem preho-

du 4, ki jo občina neuspešno proda-
ja, v zavodu Maribor 2012 pa so že
lani novembra izkazali interes, da bi
v njo umestili alternativno velebla-
govnico. "Če si ta gospod ne da dopo-
vedati, da smo v resnih pogovorih za
odkup z Univerzo v Mariboru ... Če
ne razume, da rabimo ta priliv, da bo
tudi on lahko dobil plačo, je to njegov
problem. Naj raje več energije vloži
v program, naj več prostora najde za
mariborske kreatorje," se je jezil župan
Kangler. Da si ne bodo dovolili takšnih
diskvalifikacij, mu je pritegnil podžu-
pan Janez Ujčič in poudaril, da je Cizej
z Večerom komuniciral brez pooblastil
zavoda Maribor 2012. Andrej Verlič
(Ekipa za Maribor) pa je predlagal, naj
"popolnoma neupravičene očitke vod-
stvu občine" obravnava pristojni ob-
činski odbor.

Mariborska občina je za potrebe volilne kampanje določila 50 odstotkov
oglaševalnih površin na objektih in napravah oglaševalcev, ki oglašujejo na
javnih površinah MOM, kar predstavlja 85 površin na navadnih panojih, 21
površin v svetlobnih vitrinah, 274 plakatnih površin in 90 plakatnih povr-
šin na premičnih tristranskih plakatnih mestih. Novost letošnje kampanje v
Mariboru je, da bodo organizatorji svoje stojnice postavili na Trg Leona Štu-
klja - lokacija se bo določila z žrebom. (pa)

Javno podjetje Energetika Maribor
je dobilo soglasje mestnega sveta za
najetje dolgoročnega kredita višini
712 tisoč evrov. V Energetiki želijo
obnoviti sedež podjetja na Jadranski
cesti 28. "Streha je puščala že nekaj
let, okna so bila dotrajana, izgube
toplote so bile velike, zato investi-
cija pomeni prihranek pri energiji,"
so med drugim zapisali v svoji vlogi
k soglasju za zadolževanje. Prvi me-
sečni obrok bo znašal 19.733 evrov,
zadnji po petletnem odplačevanju
pa 11.880 evrov, najbolj ugodno po-
nudbo jim je posredovala Hypo Alpe
Adria Bank.

V ginekoloških ambulantah ptujske
porodnišnice je ta čas na ogled prodaj-
na razstava del Špele Bokal, uradne
fotografinje turnirja na mivki, ki je
pretekli dve poletji potekal pri ptuj-
ski Ranci. "Fotografije, posnete na
tem turnirju, sem razstavila že v času
poletnega dogajanja, zdaj jih, skupaj s
ptujsko bolnišnico in članicami dru-
štva Soroptimist klub Ptuj, ponujam
v prodajo. Cena ene fotografije je sto
evrov, prav ves zbrani denar pa bomo
namenili za nakup digitalnega ma-
mografa, ki ga v ptujski bolnišni-
ci nujno potrebujejo," je na otvoritvi
razstave povedala avtorica fotogra-
fij, Robert Čeh, direktor Bolnišnice
Ptuj, pa dodal, da si prav vsi v bolni-
šnici želijo, da bi dobrodelna akcija,
kakršne na Ptuju še ni bilo, tudi zares
uspela, saj bodo z novim, sodobnim
mamografom lahko še več naredili
za zdravje vseh tistih, ki prihajajo na
preglede v ptujsko ambulanto za bo-
lezni dojk.

"Članice Soroptimist kluba Ptuj, ki
smo letos obeležile že deset let svoje-
ga aktivnega delovanja, smo se odlo-
čile pomagati bolnišnici pri nakupu
digitalnega momografa. Zavedamo
se, da gre za izredno veliko investici-
jo, saj mamograf stane skoraj 250 tisoč
evrov, a smo prepričane, da nam bo s
skupnimi močmi tudi zares uspelo,"
je na otvoritvi povedala Tanja Tučič,
do nedavna predsednica ptujskih so-
roptimistk, ki je po predaji predsedni-
ških nalog kolegici Bredi Žgeč ostala
vodja omenjene donatorske akcije.
Ta, poudarja Breda Žgeč, dobiva tudi
mednarodne razsežnosti, saj so nekaj
denarja v preteklih mesecih klubu do-
nirali tudi prijateljski klubi iz tujine,
pričakujejo pa, da bo odziv z vsakim
dnem večji.

"Veliko je posameznikov, ki so
denar že nakazali, in vse več podjetij
in organizacij, tudi lokalnih skupno-
sti, med njimi pa za zdaj ni večjih go-
spodarskih subjektov, na katere smo
računale, a verjamemo, da bodo v
času novoletnega obdarovanja pomi-
slili tudi na nas in na našo skupno do-
nacijo ptujski bolnišnici in s tem vsem
nam, ki tukaj živimo," pravita Tučiče-
va in Žgečeva.

V ptujski bolnišnici letno opravi-
jo več kot 2500 pregledov dojk z ma-
mografom, a stari je uporaben le še
pogojno in je tako nakup novega, di-
gitalnega, izrednega pomena. Število
rakastih obolenj, med njimi tudi raka
na dojki, se povečuje, letno na Ptuju
odkrijejo 10 do 15 tovrstnih obolenj,
in prav zato je, poudarjajo pobudniki
in podporniki humanitarne akcije, še

kako pomembno, da bolezen odkrijejo ganom Stopmo vkup, pridružuje tudi skega območja, saj bomo del denarja,
čim hitreje. Prihodnji teden, o čemer naš časnik Večer, z njim pa tudi vsi ki ga odštejete za nakup Večera, na-
bomo obširneje še pisali, se akciji s slo- naši bralci in naročniki s širšega ptuj- menili za nakup mamografa.

V delu naselja Senešci v ormoški občini so pred kratkim slovesno predali
namenu kar tri na novo asfaltirane cestne odseke. Prvega domačini imenujejo
"v kote", vodi proti družini Majcen in je dolg 431 metrov. Drugi odsek, ki vodi
mimo Vajdovih in Kosijevih, je dolg 199 metrov, tretji pa pelje proti družini
Štuhec in je dolg 135 metrov. Naložba v vse tri odseke skupaj je vredna nekaj
nad 70 tisoč evrov.

Ob denarju iz občinskega proračuna so za ceste, ki sicer sodijo v velikonedelj-
sko krajevno skupnost, svoj delež plačali tudi domačini. Po 200 evrov so zanjo
prispevali tisti, ki imajo po teh cestah dostop do svojih zemljišč, in po 500 evrov
primaknili tisti, ki imajo tukaj svoje domove.

Na otvoritveni slovesnosti se je zbralo veliko domačinov, med gosti pa or-
moški župan Alojz Sok in podžupan Branko Šumenjak ter občinska svetnika
dr. Simon Kolmanič in Ivan Vajda. Župan je pohvalil pripravljenost domačinov
za sodelovanje pri naložbi, o podrobnejši izpeljavi naložbe pa je nekaj več pove-
dal predsednik Krajevne skupnosti Velika Nedelja Marjan Mušič. Ob županu in
predsedniku KS je trak slovesno prerezala najstarejša domačinka Marija Furjan,
ceste pa blagoslovil vojaški kaplan Vito Muhič. Za prijetno vzdušje so ob doma-
činih poskrbeli še Ljudski godci Društva upokojencev Velika Nedelja in Veliko-
nedeljski tamburaši.

V KS Velika Nedelja so letos poleg omenjenih prenovljenih cestnih odsekov
dobili še dva nova asfaltna cestna odseka. Prvi, ki vodi na Strmec, je dolg 321
metrov in drugi, ki pelje od Velike Nedelje do Miklošičevih, 284 metrov. (dlž)

Vrtec za lepšo
podobo Ptuja

Te dni so vzgojiteljice iz ptujskega
vrtca poskrbele za nov, jesenski videz
izložb v ptujskem poslovno-stano-
vanjskem centru Drava, tako mimoi-
doči ob potoku Grajena med hitenjem
po vsakdanjih opravkih za trenu-
tek postojijo in si pogledajo, kaj vse
ustvarjajo otroci v Vrtcu Ptuj.

"Za izložbe v omenjenem centru
skrbimo že dobro desetletje, vse od
njegove otvoritve. So ljudje, ki nas po-
kličejo in povedo, da jim je naše delo
všeč, so pa tudi taki, ki našega ustvar-
janja še niso opazili, a naš namen je,
da poskrbimo za lepši videz našega
mesta, kar nam, skupaj z našimi
otroki, tudi uspeva," pravi Božena
Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj. Še po-
sebno opazna je otroška ustvarjalnost
v času pusta, ko tudi druge mestne iz-
ložbe, mnoge med letom opustele, za-
živijo v prijetno razigranih podobah.
"Že leta skupaj s ptujskimi osnovni-
mi šolami in drugimi zavodi in or-
ganizacijami ter društvi poskrbimo,
da mesto resnično zaživi v razkošju
pustne norčavosti. Za vse nas, ki pri
tem okraševanju sodelujemo, je to
velik izziv, dodatno delo, ki pa se ga
veselimo, še posebno če so domačini
in obiskovalci mesta zadovoljni z vide-
nim. Pri tem nas podpira tudi mestna
občina," dodaja Bratuževa, ki verjame,
da bodo tudi v prihodnje smeli stopi-
ti v opustele izložbe starih mestnih
hiš in vsaj v času pustnega dogajanja
pokazati, da se s skupnimi močmi da
marsikaj spremeniti na boljše in lepše.

(ps)

Projektantska cena je bila
za gradbince prenizka,
zato je župan izrabil
pravico, da spremeni
(poviša) vrednost projekta

Nekdanje župnijsko gospodarsko po-
slopje nad šmarsko občino že močno
spreminja podobo, prav to spreminja-
nje pa je zmotilo nekatere svetnike, ko
so v torek razpravljali o spreminjanju
občinskega proračuna. Svetnike SDS
je namreč zmotil skok cene za uredi-
tev Muzeja baroka. V tak muzej bodo
namreč preuredili to staro gospodar-
sko poslopje ob vznožju znameni-
te šmarske Kalvarije. V muzej, ki bo
močno presegel lokalni pomen.

Pobuda o ustanovitvi Muzeja baroka
ni nova in o vsem, kar se je s tem doga-
jalo, so bili redno seznanjeni šmarski
svetniki. Do torka pripomb ni bilo, ob
razpravi o rebalansu občinskega pro-
računa pa so se oglasili svetniki SDS.
Niso nasprotovali muzeju, ampak
temu, da bi za njegovo ureditev na-
menili okoli 120 tisoč evrov več, kot
je bilo sprva določeno v proračunu.
Ne 750 tisoč evrov, ampak dobrih 870.

Na gradu Podsreda bodo v soboto pri-
pravili literarni večer, na katerem bo
Veronika Gradišek predstavila svojo
drugo pesniško zbirko z naslovom Ro-
binija. Gradiškova, Celjanka, ki zdaj
živi v Kozjem, je pesmi začela objavlja-
ti že v študentskih časih, za svoja dela
je bila dvakrat med nagrajenimi av-
torji festivala mlade literature Urška.
Literarni večer ob izidu njene druge
pesniške zbirke, začel se bo ob 17. uri,
napovedujejo kot obliko literarnega
performansa, kot preplet besed, giba,
plesa, glasbe in čustev. (fk)

Ob tem, ko so nekateri pričakova-
li, da bi lahko s pogajanji "projektant-
sko ceno" še nekoliko oklestili, se je
ta dvignila. Čakš nam je včeraj dejal,
da so izbrali najboljšega ponudnika.
A očitno se tudi gradbinci zavedajo,
da so dosegli dno in na popuščanje ne
morejo več pristati. Lahko bi razpis
sicer razveljavili in poskusili še enkrat,
a se za to niso odločili. Ne le zato, ker
bi se lahko zgodilo, da bi "dobili" še
višjo ponudbo, tudi zato, ker se jim z
uresničitvijo projekta mudi. Zanj so že
leta 2008 dobili tudi 350 tisoč evrov
evropskih sredstev.

Tudi zato je župan izrabil možnost,
ki jo po odloku o proračunu ima,
namreč da lahko sam spremeni vre-
dnost projekta do ene petine. V tem
primeru je sprememba znašala 17 od-
stotkov. Glavni posegi v nekdanje žu-
pnijsko gospodarsko poslopje so bili
potrebni predvsem zaradi prenizkih
spodnjih prostorov, zato je treba strop
precej dvigniti, da bo prostor prime-
ren za muzej. Sicer pa bo ta objekt,
ki je tudi zaščiten, ohranil zunanjo
podobo.

V Šmarju so o nameri, da "pod eno
streho" predstavijo bogastvo baroka,
govorili že dolgo. Nekateri zato, ker so

se bali, da bi originalne lesene plasti-
ke iz kapelic njihove znamenite Kal-
varije po restavraciji ostale v kakšnem
depoju v Celju ali Ljubljani (v kapeli-
cah so kopije), drugi zato, ker se jim
je zdelo vredno, da obiskovalcem na
ustrezen način poleg teh 45 original-
nih kipov in dekorativnih kamno-
seških elementov vsaj v slikah ali v
raznih drugih tehnikah predstavijo
tudi ostale mojstrovine baroka s Koz-
janskega in iz Obsotelja. S Sladke gore,
iz Olimja, Rogatca, Svetih gor, Zagor-
ja pri Lesičnem in od drugod. To ob-
močje je namreč močno zaznamovano
z barokom. V Rogatcu je živel tudi
Anton Jožef Lehringer, ki je poslikal
šmarsko cerkev sv. Roka.

"Da je to pomemben projekt, doka-
zuje tudi to, kdo vse je vključen vanj.
Od Slovenske akademije za znanost
in umetnosti, ministrstva za kulturo,
restavratorskega centra, državnega in
območnega zavoda za kulturno de-
diščino, Narodne galerije, Muzeja sa-
kralne umetnosti Stična do celjskega
pokrajinskega muzeja in drugih. Po-
stavitev zbirke je prevzela arhitektka
Meta Hočevar, sicer bolj znana kot gle-
dališka scenografka," pravi Čakš.

Gradbena dela naj bi končali spo-
mladi, do jeseni opravili še vsa po-
trebna notranja dela. Jeseni 2012 naj
bi Muzej baroka v Šmarju pri Jelšah
tudi odprli.

Zavod za zdravstveno varstvo Celje
letos nadaljuje program Živimo
zdravo, ki so ga pred leti povzeli po
vzoru iz Pomurja in so ga že uspe-
šno izvajali po manjših krajih na Celj-
skem, denimo v Novi Cerkvi, Gornjem
Gradu, Vitanju, na Dobrni. Oktobra so
začeli izvajati program v Bistrici ob
Sotli in Loki pri Zidanem Mostu, nanj
se pripravljajo tudi v Sevnici.

Program promocije zdravja Živimo
zdravo vsebuje dvanajst učnih delav-
nic o zdravju. Te, ki so sedaj v teku,
se bodo iztekle predvidoma januarja.
Vodijo jih zdravniki specialisti, fizi-
oterapevti, medicinske sestre, profe-
sorji zdravstvene vzgoje, profesorji
telesne vzgoje, živilski tehnologi, agro-
nomi, kuharji, sanitarni inženirji in
drugi strokovnjaki.

V krajih, kjer so že imeli delavni-
ce, ugotavljajo, da se je poglobila skrb
ljudi za lastno zdravje, saj so na delav-
nicah v prvi vrsti spoznali, da lahko
sami zase naredijo zelo veliko. Merlji-
vi kazalniki uspešnosti projekta so po-
kazali, da se je marsikomu zmanjšala
telesna teža, izboljšale telesne zmoglji-
vosti in znižal holesterol v krvi. "Dose-
danje izkušnje na terenu so pokazale
tudi, da ljudem veliko pomeni medse-
bojno druženje in se med njimi ustva-
rijo tesnejše vezi, ki jih tudi kasneje

Tatjana Škornik Tovornik pravi, da se
med udeleženci krepijo tudi medsebojne
vezi, za katere sicer velikokrat zmanjka
časa. (Violeta Vatovec Einspieler)

ohranjajo," ugotavlja Tatjana Škornik
Tovornik, koordinatorica programa
Živimo zdravo v Zavodu za zdravstve-
no varstvo v Celju.

Delavnice so brezplačne, namenje-
ne so ljudem različnih starosti, skrat-
ka vsem, ki želijo aktivno skrbeti za
svoje zdravje, a ne vedo, kako naj se
tega lotijo. V delavnicah dobijo tudi
veliko praktičnih nasvetov o tem,
kako kuhati zdravo, kako pridelovati
sadje in zelenjavo na domačem vrtu,
pa tudi o tem, kako premagati stres in
depresijo ter kako preprečiti ali pravo-
časno odkriti nekatere vrste rakavih
obolenj.

Projekt podpira ministrstvo za
zdravje, uspeh delavnic pa je odvisen
predvsem od sodelovanja z lokalno
skupnostjo, saj je posebnost teh delav-
nic v tem, da skušajo zajeti čim več ob-
čanov z določenega območja.

Ambulanta za ljudi brez
zdravstvenega zavarova-
nja je v šestih letih sprejela
skoraj 2800 pacientov

Že šest let se lahko bolniki brez ure-
jenega zdravstvenega zavarovanja
zdravijo v ambulanti Nadškofijske
karitas Maribor v Strossmayerjevi 15.
Zdravniki prostovoljci so tam doslej
obravnavali že skoraj 2800 pacientov,
od tega letos 295 ljudi, največ brez-
domcev, Romov, tujcev in izbrisanih.
Čeprav je socialna stiska vse večja,
Slovencev skorajda ni, morda zaradi
prevelikega ponosa, je na včerajšnji
novinarski konferenci razmišljal Bo-
štjan Cvetič, strokovni vodja progra-
mov v mariborski Karitas.

Ambulanta za ljudi brez zdravstve-
nega zavarovanja s posvetovalnico je
varno zatočišče za tiste, ki so se znašli
v zdravstveni in socialni stiski. Za-
misel o njenem nastanku sega v leto
1998, ko se je odprlo Sprejemališče za
brezdomce, vendar se je ideja realizi-
rala šele leta 2005, tri leta za tem, ko
so podobno ustanovo odprli v Ljublja-
ni. Danes v ambulanti deluje široka
mreža prostovoljcev - vključenih je
28 zdravnikov, pravnik, strokovni de-
lavec s področja socialnega varstva
in prevajalec za romski in albanski

Naslov članka Svetovanje Jureta
Marna za 35.500 evrov (Večer, torek,
25. 10. 2011) ne izraža dejanskega pod-
jemnega pogodbenega razmerja med
dr. Juretom Marnom in rektorjem Uni-
verze v Mariboru dr. Danijelom Rebo-
ljem. Iz priložene podjemne pogodbe
ŠT. P0D-28/2011-REKT, ki sta jo po-
godbenika podpisala 29. julija 2011,
je razvidno, da gre za pogodbeno raz-
merje z ročnostjo 20 mesecev (od 5.
avgusta 2011 do 4. maja 2013) z izplači-
lom mesečnih honorarjev za opravlje-
no delo v višini 1684,00 evrov bruto.
Tako je dr. Jure Marn doslej prejel ho-
norar za mesec avgust 2011 v višini
1317,88 evra bruto in za mesec sep-
tember 2011 v višini 1684,00 evrov
bruto.

Velja tudi pripomniti, da je na seji
upravnega odbora UM rektor dr. Dani-
jezik, imajo pa tudi stalno prisotno
medicinsko sestro in laborantko. Tudi
opremljenost je dokaj dobra, možnost
imajo, denimo, opraviti osnovne
krvne preiskave, analize urina, pregle-
dujejo z EKG, imajo oksimeter in avto-
matski zunanji defibrilator, je povedal
zdravnik prostovoljec Dušan Flisar.
Kot je še dejal, simptomatika njiho-
vih pacientov ni akutna, ampak gre
v glavnem za kronične bolnike: "Bol-
niki, ki pridejo sem, imajo predvsem
srčno-žilna obolenja, povišan pritisk,
psihične težave, sladkorno bolezen, re-
spiratorne težave in problem z alkoho-
lizmom, konkretno s cirozo jeter."

V naslednjem letu v ambulanti ne
pričakujejo bistvenih sprememb pri
obisku in številu zdravnikov, skrbi
jih le finančna podpora tega progra-
ma. Zaradi recesije se je njihov prora-
čun s 34 tisoč evrov v prejšnjem letu
zmanjšal na sedanjih 28 tisočakov.
Glavni financer projekta v tekočem
letu je mariborska občina, pomagajo
pa tudi ministrstvo za delo, Fundacija
za financiranje invalidskih in huma-
nitarnih organizacij v RS in Zavod RS
za zaposlovanje.

Ambulanta dela redno od po-
nedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek
med 16. uro in 17.30 ter vsako sredo in
četrtek od 10. ure do 12.30, vsak drugi
in tretji teden v mesecu pa tudi ob
sredah popoldan med 15. in 16.30.

jel Rebolj izjavil, "da bo svetovalno po-
godbo prekinil, ko bo ocenil, da tega
svetovanja ne potrebuje več". To rek-
torju tudi omogoča 5. člen pogodbe,
ki uveljavlja uporabo Obligacijskega
zakonika.

V naslovu članka navedena višina
honorarja za svetovanje dr. Jureta
Marna ni točna, kar lahko razberete iz
priložene pogodbe, saj naslov sporoča,
da je (ali bo) za svoje svetovanje prejel
35.500 evrov. Dejanska vrednost po-
godbe, ob predpostavki, da bo sveto-
vanje trajalo 20 mesecev, je 33.680,00
evrov bruto. Sicer pa so bile na tej seji
upravnega odbora obravnavane tudi
vsebinsko pomembne in produktiv-
ne vsebine izobraževalno-razvojne
in organizacijske narave. Sprejet je bil
model financiranja, ki bo v prihodnje
stimuliral kakovosten razvoj študij-
skih programov. Sprejeta je bila tudi
prezaposlitev 62 čistilk na UM, ki so
se znašle v eksistenčno negotovih raz-
merah v zadolženem čistilnem servi-
su VPO storitve, d.o.o., ki je bil del t.
i. univerzitetne hobotnice. Slednje je
eden od rezultatov svetovalnega dela
dr. Jureta Marna.

Dokapitalizacija znaša
najmanj 500 tisoč evrov,
lipniško podjetje bo ostalo
tudi lastnik Almonta

Almont se bo stečaja rešil z dokapi-
talizacijo. Od včeraj je to jasno kot
beli dan. Direktorica družbe Andre-
ja Kurež je namreč povedala, da so
našli strateškega partnerja iz Avstri-
je. Gre za firmo Alu Holding iz Lipni-
ce. Ukvarja se s podobno proizvodnjo
kot bistriška družba. Almont je proi-
zvajalec aluminijasto-steklenih pro-
čelij, njegovi izdelki so znani doma in
na tujem.

Zadnji veliki posel so opravili v Du-
najskih kristalih v Ljubljani in ostali
brez petih milijonov evrov plačila.
Podjetje, ki zaposluje 110 ljudi, je so-
delovalo pri gradnji ljubljanske Opere,
Moderne galerije, Muzeja sodobne
umetnosti in Metelkove v Ljubljani. V
Almontu poudarjajo, da so bili glavni
izvajalci zmeraj poplačani, podizvajal-
ci so ostali brez plačila. Prav taki posli
in sodelovanje z Vegradom, celjskim
Gradisom, družbama SCT in MTB ter
grosupeljskim gradbenim podjetjem
so Almont pahnili v slab položaj, celo
v prisilno poravnavo, in če se vodstvo
družbe ne bi junija zganilo, bi bilo
bistriško podjetje v stečaju. Lani je
družba ustvarila skoraj 20 milijonov
evrov prihodkov, imela pa je skoraj
dvanajst milijonov neplačanih raču-
nov. Stečajna upraviteljica Romana
Kruhar Puc in direktorica Almonta
sta v času prisilne poravnave dobro
delali in v preteklih dveh mesecih in-
tenzivno iskali strateškega partnerja
ter ga tudi našli.

Osnovna šola Jožeta Hudalesa iz Juro-
vskega Dola je v sodelovanju z občino
Sveti Jurij v Slovenskih goricah in
tamkajšnjim Kulturnim društvom
Ivana Cankarja pripravila razstavo
likovnih del, ki so nastala na leto-
šnji likovni koloniji. Razstavo že 13.
likovnega ex-tempora bodo odprli
danes, v petek, ob 19. uri v jedilni-
ci osnovne šole. O izvedbi ex-tem-
pora bo zbranim nekaj več povedala
Breda Rakuša Slavinec, vodja lenar-
ške izpostave Javnega sklada za kul-
turne dejavnosti, o nagrajenih delih

31. marca 2011 so terjatve upnikov do Almonta znašale 18,2 milijona evrov,
od tega imajo 15,3 milijona terjatev navadni upniki, za katere se predvideva
zmanjšanje za 42,1 odstotka. Skoraj 58 odstotkov terjatev navadnih upnikov
pa bo poplačanih v dveh obrokih: tretjina v roku dveh let in 70 odstotkov v
roku štirih let po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. V načrtu finanč-
ne reorganizacije je Almont predvidel način poplačila upnikov. Po uvedbi
prisilne poravnave je družba sprejela ugovora na vodenje postopka prisilne
poravnave. "Žalosti nas zlasti en ugovor zoper vodenje postopka prisilne po-
ravnave, pri katerem gre za izsiljevanje, da bi plačali nekaj, česar dejansko
nismo dolžni," je opozorila direktorica Almonta Andreja Kurež. Na sodišče
so poslali obrazložitev in poudarili, da je ugovor neutemeljen in se poslova-
nje izboljšuje. Narok za obravnavo ugovorov je razpisan za 8. november 2011.
"Prepričani smo, da bo na sodišču prevladala resnica in da bomo dokazali,
da bi bila za Almont stečaj najslabša rešitev, saj se prodaja postopoma pove-
čuje," je še povedala Kureževa. (zk)

Dokapitalizacija bo v Slovensko
Bistrico prinesla tudi novega lastni-
ka. Spodnja meja dokapitalizacije je
500.000 evrov, in ko bo vsota vložena,
bo Lipnica oziroma firma Alu Holding,
ki spada v skupino Alumero Avstrija,
popolna lastnica Almonta. Omenje-
na skupina ima podjetja na Nizozem-
skem, Poljskem, v Nemčiji in Avstriji.
V dokapitalizacijske tokove se lahko
vključijo tudi drugi, in kdor bo vložil
pol milijona evrov, bo postal lastnik
bistriške družbe. Sklep o dokapitali-
zaciji bo danes na mariborskem so-
dišču. V 30 dneh bo znano, ali je bila
dokapitalizacija uspešna. Dokončno
lastništvo bo po besedah direktori-
ce Kureževe znano še letos. Poudariti
je treba, da se ne kupuje zgolj premo-
ženja družbe, marveč tudi njen dolg.
Vrednost podjetja znaša med milijo-
nom in poldrugim milijonom evri.
Upniki zahtevajo okrog osem mili-
jonov evrov. Kureževa je dodala, da
NKB Maribor brez dokapitalizacije ne
bo sodelovala pri reševanju Almonto-

ex-tempora pa Konrad Krajnc, pred-
sednik komisije. Kulturni program
bo prispevala folklorna skupina KD
Ivana Cankarja Jurovski Dol. Raz-
stavo bo slovesno odprl župan Peter
Škrlec.

"Javni sklad RS za kulturne de-
javnosti, območna izpostava Lenart,
vsako leto za ljubiteljske kulturne
ustvarjalce z območja Benedikta, Cer-
kvenjaka, Lenarta, Svete Ane, Svete
Trojice in Svetega Jurija v Slovenskih
goricah izvede razpis za likovni ex-
tempore. Vsi prijavljeni se nato v sep-

Nameravate upoštevati poziv
Bi prižgali letos svečo manj?
ob dnevu spomina na mrtve?

Verjamete, da so pomisleki
o načinu zapiranja Tovarne
sladkorja Ormož upravičeni?

Zaradi bolezni Dejana Zavca je dre-
višnja dobrodelna prireditev Zavec
vs. Hamlet v ptujskem mestnem gle-
dališču prestavljena na petek, 25. no-
vembra. Že kupljene vstopnice bodo
veljavne tudi takrat, so sporočili or-
ganizatorji. (ug)

Današnje, petkovo uglaševanje z
glasbo in koncert skupine Vedun na
ptujskem gradu zaradi tehničnih težav
žal odpade. (ps)

Ptujskemu diplomantu
Sašu Murku priznanje
slovenskega društva
vzdrževalcev. Mladenič iz
Maribora je diplomiral na
Višji strokovni šoli Ptuj

Saša Murko, ki je spomladi diplomi-
ral na Višji strokovni šoli Ptuj, kjer
se je odločil za študij mehatronike, je
bil izredno vesel, ko mu je mentor pri
diplomski nalogi sporočil, da je Dru-
štvo vzdrževalcev Slovenije njegovi
diplomski nalogi namenilo tretjo na-
grado. "Na natečaj omenjenega dru-
štva je diplomsko nalogo, v kateri sem
se ukvarjal z implementacijo metode
TPM, kar pomeni celovito produk-
tivno vzdrževanje, v podjetju Cimos
Tam AI, poslal kar moj mentor Robert
Harb. Na nedavnem 21. državnem
tekmovanju v okviru 21. tehniškega
posvetovanja vzdrževalcev Slovenije
pa je bila moja diplomska naloga iz-
brana med najboljše. Uspeha se vese-
lim še skupaj z mojim mentorjem iz
podjetja, kjer delam, Benjaminom
Rožmanom," je pred dnevi povedal
Saša Murko. Mladenič iz Maribora se
je po končani srednji strojni šoli zapo-
slil v Cimosu Tam AI, d.o.o., ob delu
pa nadaljeval študij in mehatronika je
bila, kot pravi danes, pravilen izbor.
"Kar delam in tisto, kar sem prido-
bil med študijem, se povezuje, saj je
znanje, ki nam ga daje študij, nadvse
uporabno v delovnem okolju, obenem
pa lahko že pridobljene delovne ve-
ščine študentom koristijo v procesu
izobraževanja," razlaga Murko, ki je še
posebno ponosen, ker je njegova di-
plomska naloga uporabna v njegovem
delovnem okolju. "V diplomski nalogi
sem se ukvarjal z delom našega de-

lovnega procesa, nadvse pomemb-
nim, čeprav v mnogih podjetjih prav
področju vzdrževanja namenjajo pre-
malo pozornosti. Moje ugotovitve in
predlagane rešitve pa so take, da so
uporabne ne le v našem, pač pa tudi
v drugih podjetjih," dodaja diplomant
ptujske višje strokovne šole.

"Naše podjetje že dlje časa in na
več področjih sodeluje s Šolskim cen-
trom Ptuj, zdaj tudi z Višjo strokovno
šolo Ptuj, in tukajšnjim Medpodje-
tniškim izobraževalnim centrom,
saj smo že zdavnaj spoznali, da brez
povezovanja s sistemom izobraževa-
nja ne bomo konkurenčni. Tako zdaj
svoje delovne izkušnje prenašamo
v šolski sistem, obenem pa pričaku-
jemo, da se ta odziva na naše podje-
tniške potrebe in nam pomaga pri
iskanju pravih rešitev," dodaja Benja-
min Rožman.

"Diplomske naloge, kakršno je iz-
delal naš študent, zdaj že diplomant
Saša Murko, so dokaz dobrega sode-
lovanja naše šole z gospodarstvom,
potrjujejo pa tudi našo opredelitev iz-
obraževanja za delo. Ob tem je treba
poudariti, da mi v snovanju svojih iz-
obraževalnih sistemov seveda sledi-
mo potrebam gospodarstva, obenem
pa ponujamo nove izobraževalne mo-
žnosti in nova znanja, saj brez teh ne
moremo govoriti o naši konkurenčno-
sti na tujih trgih," dodaja Robert Harb,
direktor Višje strokovne šole Ptuj.

Blaž Škrjanec je letos v boksu osvo-
jil vse, kar je v Sloveniji možno. Bil je
najboljši posameznik v ekipnem delu
državnega prvenstva in dobre pred-
stave kronal z naslovom posamične-
ga državnega prvaka (v kategoriji do
56 kilogramov). Minuli konec tedna je
osvojil prestižno nagrado zlato rokavi-
co. V 31. izvedbi tekmovanja je stopil
v čevlje evropskih in svetovnih pro-
fesionalnih prvakov, Dejana Zavca,
Armanda Krajnca, Hrvata Stjepana
Božiča, ki so v preteklosti kraljevali
na Ptuju. 21-letni mladenič iz Kicar-
ja je sicer letos osvojil že četrti posa-
mični državni naslov. Članski naziv
mu je pripadel tudi lani, pred tem je
dominiral v kadetski in mladinski ka-
tegoriji. Podrobne statistike ne beleži,
a praviloma zmaguje, predvsem v za-
dnjem obdobju. Izkušnje si nabira v
prvi državni ligi, s člani BK Ring več-
krat potujejo na tekmovanja v sose-
dnje države. Postavil si je visoke cilje,
ki jih uresničuje po stopnicah.

"V novi sezoni bi naslove rad
ubranil, obenem čakam na prilo-
žnost v tujini, na evropskih turnir-
jih, kjer bi se rad preizkusil. Treniram
več kot pet let, v zadnjem času dva-
krat na dan. Še vedno sem v fazi
oblikovanja in bom še leto ali dve,
zato rad boksam z boljšimi, od kate-
rih se lahko kaj naučim. Da bi resno
razmišljal o svetovnem prvenstvu
ali olimpijadi, je prezgodaj, so pa to
sanje vsakega amaterskega boksar-
ja," je povedal Škrjanec. Vse življenje
se vrti okrog tega športa. Nagrade in
pokali skromnemu mladeniču ne po-
menijo veliko, zanj je pomembno le,
da delo dobro opravi v ringu. Roka-
vica je ta čas še na ogled obiskoval-
cem v klubskih prostorih. "Domači
sprva niso bili navdušeni nad mojo
odločitvijo, a so me podprli, naj po-
skusim, če hočem. Zdaj so spoznali,
da boks ni pretep, ampak šport kot
vsak drug. Veljajo pravila, ki se jih je
treba držati. Štejejo le čisti udarci, ki
prinašajo točke, je pa včasih 'fajn' ob-
čutek, ko se tvojemu nasprotniku za-
megli pogled. Zanimiva mi je ta igra.
Ko si slabši, se moraš delati močne-
ga, ko si dober, pa 'glumiš' šibkega in
s tem privabljaš nasprotnika," razla-
ga Škrjanec. Sam mora večkrat igrati
nemočnega, četudi močnejšemu
kakšna modrica ne uide. A te "lepo-
tne napake" ne bolijo več, pravi.

Prednost Škrjanca je močna levica,
tako kot svetovnih zvezd, Filipinca
Mannya Pacquiaia, ter olimpijskega in
svetovnega prvaka, Ukrajinca Vasila
Lomačenka, ki si ju najraje ogleda po
televiziji. Proti slednjemu bi si celo
upal stopiti v ring, pravi, da bi se od
njega lahko veliko naučil. Kot se je od
Zavca, edinega vzornika iz domačih
logov, ko so pred časom še veliko časa
skupaj preživeli v telovadnici.

Blažu je bil šport položen v zibelko.
Mama Marija je bila uspešna skakalka
v daljino, celo članica jugoslovanske
reprezentance, oče Srečko nogome-
taš boljših sredin na Ptuju in v okolici.

V otroštvu so skupaj smučali in igrali
tenis, nato se je Blaž odločil slediti oče-
tovim stopinjam. V nogometu je vztra-
jal v osnovni šoli, zdaj le še s tribun
spremlja prijatelje, ko tekajo po zele-
nicah. Ko ga je sošolec povabil v ring,
se je, kot pravi, z vonjem po usnju in
znoju zasvojil. V njem je našel mir in
zadovoljstvo, da je danes tudi osebno
življenje drugačno. Priznava namreč,
da je bil nemiren in jezikav najstnik,
ki je težko shajal z avtoriteto. Zaveda
pa se, da bo ekonomsko šolo vendar-
le moral zaključiti. "Počasi, vendar
vztrajno grem proti koncu. A vem,
da mi bo kasneje žal, če zdaj ne dam
vsega od sebe, ko gre za boks," je odlo-
čen Škrjanec.

Potem ko so se v Beli dvorani pre-
novljene ormoške grajske pristave,
kamor se je septembra preselila glas-
bena šola, že v začetku oktobra pri-
čeli redni koncerti njihovih učenk in
učencev, so v to največjo dvorano na
ogled postavili še prvo likovno raz-
stavo.

Vodja ormoške enote Pokrajin-
skega muzeja Ptuj - Ormož Nevenka
Korpič je tokrat povabila k predsta-
vitvi in sodelovanju Milana Emila
Breclja. Brecelj je domačin, rojen leta
1943, po končani srednji avtoličarski
šoli se je leta 1970 zaposlil v Avstriji,
si tam ustvaril družino in tudi dočakal
upokojitev. Likovno ustvarjanje je Bre-
celj pričel v letu 1975, takrat so nasta-
le njegove prve risbe s tušem in nekaj
slik na platnu. Kasneje se je izražal
tudi s tehniko slikanja "airbrush" in
na zanimiv način poslikaval avtomo-
bile, letala, helikopterje, razne športne
pripomočke in podobno. Likovnemu
ustvarjanju se je še resneje posvetil
pred desetimi leti, ko se je odločil za
izobraževanje pri akademskem slikar-
ju prof. Manfredu Aichholzerju. Še
posebno ga je pod njegovim vodstvom
navdušila tehnika olje na platno.

Svoje motive poslej išče predvsem
v naravi, krajinskih podobah in v
ljudskem stavbarstvu. Veliko likov-

Avsenik: "Rimske terme so nedokonča-
na zgodba iz 'sukcesijske' pogodbe, ker
so bile izključno v rokah JLA (center
vojaške kontraobveščevalne službe),
generali in generalice pa redni in zane-
sljivi gostje. Nadomestilo bi jih nemško
združenje menedžerjev za rehabi-
litacijske in restavracijske postopke
njihovih članov. Pa to ni bilo spreje-
mljivo, ker so bile nekdanje vezi pre-
močne in so še sedaj. Poltajkun Matek
jih je želel kupiti za 1 tolar. Pa tudi to
ni šlo. Potem so se pojavili standardni
igralci na teh lokalnih poljih, vodeni z
Dunaja. Na vse to pa so po Vegradu
obesili Nivo Celje. Vsemu zadaj pa sto-
jijo prisesani 'slavni podizvajalci', ki kaj
več od betoniranja, posajanja vrtnih
rastlin in določenih klasičnih instalacij
ne zmorejo. Zdraviliška dejavnost pa je
malo zahtevnejša od 'hard mojstrstva
kombi podjetnikov'. Padel je tudi fa-
vorizirani Barsos. Unior pa se je znebil
potencialne resne konkurence. Uspo-
sabljanje kadrov so samo formalizirali
za pridobitev različnih subvencij."

Občina Šentjur si je pri
umestitvi navezovalne
ceste oprala roke; da bi
pomirila civilno iniciativo
Kameno, je v projekt
vnesla tako imenovani
pokriti vkop

Zadnja šentjurska občinska seja je do-
končno zabetonirala traso navezoval-
ne ceste, ki jo Šentjur nujno potrebuje.
Je pa s tem tudi zapečatila podobo
kraja. Čeprav so se predvsem kraja-
ni Kamenega vsa leta otepali ceste, ki
bi njihovo mirno dolino presekala in
s tem uničila obdelovalna zemljišča,
jih tudi nova občinska oblast ni upo-
števala. Po pojasnilih župana Marka
Diacija so bili postopki že predaleč,
da bi lahko traso v celoti spremeni-
li, je pa uresničil vsaj obljubo o pokri-
tem vkopu. "Na sestankih s prebivalci
sem sam predlagal pokriti vkop, kar
so krajani Kamenega kot eno od
možnih opcij dopustili. Torej je reši-
tev na neki način v soglasju z njimi,"
je prepričan Diaci. "Nimamo kaj, niso
nas poslušali. Pa smo jim vsaj deset-
krat vse razložili. Ta varianta za nas ni
sprejemljiva, naša stališča so še enaka,
saj vkop vseh težav ne bo odpravil,"
salomonsko rešitev občine komen-
tira vodja civilne iniciative Kameno
Andrej Janežič.

Vsaj za občino in svetnike je težava, ki
sodi v vrh najpomembnejših lokalnih
odločitev stoletja, razrešena. Tako ali
tako nobena rešitev ne bi zadovoljila
vseh krajanov, menijo. Najverjetneje
bodo slabe volje tudi krajani Hrušev-
ca, ki se jim bo z ukinitvijo podvoza
pri Alposu pot do doma podaljšala,
so dodali. Večina pa bo z njo že zato,
ker se bo mesto s tem rešilo večine
prometnega tranzita, zadovoljna. Na-
vezovalna cesta se bo po sprejeti va-
rianti iz avtocestnega priključka v
Dramljah spustila v dolino Kozarice
ter jo prečkala z 280 metrov dolgim
viaduktom ter 150 metrov dolgim po-
kritim vkopom, ki bo sočasno služil
tudi kot prehod za živali. Tudi ob nase-
lju Kameno bo del ceste v dolžini 650
metrov potekal pod pokritim vkopom.
Naselju Bezovje se bo cesta izognila s
130 metrov dolgim predorom, potok
Slomščica bo prečkala z 240 metrov
dolgim viaduktom, železniško progo
in potok Voglajne znova z nadvozom
ter se ob robu naselja Črnolica priklju-
čila obstoječi cesti. Skupaj bo imela
sedem nivojskih, pet krožnih ter dve
klasični križišči, zaradi nje pa bo uki-
njen tudi nevaren prehod čez železni-
co pri Zikošku.

Težava, ki jo še vidijo svetniki, je zgolj
še v tem, koliko časa bo država gra-
dila navezovalno cesto. "Od sedaj
gre za državni prostorski projekt in
ni ga junaka, ki bi si upal napoveda-
ti časovno dimenzijo. Želja pa je, da se
uvrstimo v perspektivo 2013-17, to je
realnost," meni župan. "Ta trasa je ena
redkih, ki bo umeščena v prostor, zato
bo država imela podlago, da jo umesti
v naslednjo finančno perspektivo. Ali
jo bo, pa ni odvisno samo od nas."

Državo v tem času čaka še usk-
lajevanje o ceni odkupa z lastniki
zemljišč. Ne samo za gradnjo ceste,
temveč tudi za ureditev suhega
zadrževalnika visokih voda na
Črnolici. Občina pa bo najverjetneje v
prihodnjih dneh občanom Kamenega
vseeno morala precejkrat ponoviti, kje
so prednosti pokritega vkopa. Čeprav

Marko Diaci: "Na sestankih s prebivalci
sem sam predlagal pokriti vkop, kar
so krajani Kamenega kot eno od
možnih opcij dopustili. Torej je rešitev
na neki način v soglasju z njimi."
(Arhiv občine Šentjur)

je pokrit, na njem kmetovanje ne bo
možno, kot si določeni predstavljajo.
"Vkop je zelo pomemben z vidika eno-
vitosti doline, saj je na ta način ne pre-
sekamo, zato se ohranjajo naravne in
prometne povezave. Če tega ne bi bilo,
bi lastniki zemljišč imeli precej težav
pri prečkanju ceste," je poudarila pro-
jektantka Vera Rutar.

Dan pred jesenskimi počitnicami bodo dijaki Gimnazije Celje - Center pripra-
vili šesti dobrodelni koncert. V petek ob 11. uri bodo v sodelovanju z Interact
clubom Celje pripravili glasbeno druženje, na katerem bodo med drugim na-
stopili Jadranka Juras, Gal Gjurin, stand up komika Pižama in Tin Vodopivec
ter pevec skupine Mi2 Tone Kregar.

Na koncertu zbrani denar bodo namenili invalidnemu dekletu iz okolice
Šentjurja. Na voziček jo je prikovala nesreča, ki jo je povzročil nevestni voznik.
Dekle še vedno ne prejema invalidskega nadomestila, saj je imela v času nesre-
če še status dijakinje, prav tako ni upravičena do denarnega nadomestila za-
varovalnice, ker kombinirano tovorno vozilo ni bilo ustrezno registrirano in
zavarovano. (mpi)

Sporazumevanje v hitrem tempu življenja prinaša nove načine komunicira-
nja. O tem so se pogovarjali tudi dijaki na Srednji šoli za storitvene dejavnosti
in logistiko v Celju v okviru Debatnega in jezikovno-literarnega kluba. Jezi-
kovni utrinki oziroma Jezikanja so poimenovali njihova srečanja, na katerih
skušajo negovati kulturo govora. Kot je povedala profesorica na omenjeni šoli
Metka Hojnik Verdev, so na oktobrskem srečanju govorili o hitrem fotobranju,
pri čemer gre za zbirko tehnik in konceptov, ki pomagajo ljudem, da prebere-
jo več gradiva v krajšem času. Po predavanju je bila burna razprava o tem, ali
je takšno instant branje res vselej koristno. "Dijaki so ugotovili, da ima branje
knjig v klasičnem smislu še vedno svoj čar. Gotovo pa je, da razbistri več mož-
ganskih centrov, in kot se je pošalil dijak: 'Pravo branje je fitnes za možgane,'"
je dejala Hojnik Verdevova.

Na oktobrskih Jezikanjih so spregovorili še o prepadu med generacijami, ki
ga povzroča novodobno jezikovno sporazumevanje. Utrinke s srečanj namer-
avajo zbrati v pisan jezikovni mozaik, ki ga bodo predstavili na koncu šolskega
leta. (mpi)

Letos je bil kviz mladine Gasilskega poveljstva občine Braslovče v gasilskem
domu v Braslovčah. Svoje znanje so morali tekmovalci pokazati na več podro-
čjih: pri teoriji in gasilski abecedi ter praktično v vezanju vozlov in poznava-
nju gasilskega orodja. Pomerilo se je 14 ekip iz štirih gasilskih društev občine
Braslovče (PGD Braslovče, Dobrovlje, Gomilsko in Trnava) z mentorji, skupaj
je bilo 60 udeležencev.

Tekmovali so v treh kategorijah, in sicer mlajši in starejši pionirji ter mladin-
ci. Najboljši so bili pri mlajših pionirjih Braslovče 2 in Braslovče 1, pri starejših
pionirjih Braslovče 2 in Braslovče 1 ter pri mladincih Braslovče in Trnava. Te
ekipe se bodo udeležile tudi kviza Gasilske zveze Žalec. (at)

Mestni svetniki so po
hitrem postopku sprejeli
rebalans proračuna, dela
se že proračun za
prihodnje leto

Mestni svetniki so na torkovi seji po
hitrem postopku sprejeli rebalans ob-
činskega proračuna. V primerjavi s
prvotnim občinskim planom je prora-
čun pri skupnih prihodkih manjši za
enajst odstotkov, pri odhodkih pa za
deset odstotkov, proračunski primanj-
kljaj v višini treh milijonov evrov pa
ostaja v planiranih okvirih. Primanj-
kljaj občina pokriva z zadolževanjem
v višini sedem milijonov evrov, pri
čemer pokriva tudi dokapitalizacijo
Celjske koče v višini milijona evrov in
odplačilo dolga v višini 2,68 milijona
tolarjev.

Zmanjšanje proračunskih postavk
gredo predvsem na račun zmanjšanja
kapitalskih prihodkov, predvsem
iz naslova odprodaje občinskega
premoženja in pri transfernih pri-
hodkih.

V primerjavi z rebalansom lanske-
ga proračuna na prihodkovni strani je
letošnji rebalans višji za sedem odstot-
kov ali za 3,5 milijona evrov, odhod-
kovni pa za 14 odstotkov ali za sedem
milijonov evrov.

Nadzorni svet mestne občine ugo-
tavlja, da pri rebalansu proračuna
v primerjavi z lanskim ni kakšnih
kvalitetnih premikov, kar je predvsem
odraz finančne krize, kar se kaže tudi
pri zmanjšanju investicij.

Tudi mestni svetniki so poslušali
obrazložitve, vendar so nekateri pred-
lagali, naj v prihodnje vendarle bolj
realno načrtujejo prihodke predvsem
od prodaje občinskega premoženja. In
se zavzemajo za to, da ga v teh neugod-
nih razmerah na nepremičninskem
trgu ne bi prodajali pod ceno in raje
počakali na ugodnejše čase. Nadzorni
svet sicer priporoča občini, ki že pri-
pravlja proračun za prihodnje leto,
da pripravi uravnotežen proračun
med prihodki in odhodki z ustvarjan-
jem vsaj tolikšnega proračunskega
presežka, ki bi vsako leto pokri-
val poplačilo glavnice in del zapad-
lih ter nezapadlih obveznosti. Tako
bi izboljšali likvidnost. Sicer pa nad-
zorni svet ne nasprotuje kreditom,
"ker bi bilo to praktično in eko-
nomsko neumno in nesprejemljivo,
ampak da imamo takšen skupni nivo
zadolževanja, ki zagotavlja stabilne
občinske finance", pravi predsednik
nadzornega odbora Jože Turnšek.

Zadolženost celjske občine je okoli
16,5 milijona evrov in je pogosto trn
v peti mestnim svetnikom in pogosto
tudi predmet političnih obračunavanj,
denimo v času pred volitvami.
Predsednik nadzornega odbora Jože
Turnšek je v izogib ugibanjem za
mestni svet pripravil primeralno anal-
izo o zadolženosti slovenskih občin,
ki so, pravi, v zakonsko dovoljenih
mejah. Tudi celjska. Največji dolg ima
prestolnica, in sicer 128 milijonov
evrov ali 480 evrov na prebivalca.
Koper ima 39 milijonov evrov dolga
ali kar 775 evrov na prebivalca. Mari-
bor ima 26 milijonov dolga ali 246
evrov na prebivalca. S Celjem primer-
ljiva občina Kranj ima denimo samo
sedem milijonov evrov dolga ali 142
evrov na prebivalca. Še bolj zanimi-
va pa je primerjava z večnim rivalom
Velenjem. Velenje ima enajst milijonov
dolga, kar je za le evro manj na prebiv-
alca (347 evrov), kot znaša dolg Celja-
na (348 evrov). Skupni dolg slovenskih
občin je okoli 550.000 evrov ali 273
evrov na prebivalca Slovenije.

Celjski župan je povedal, da se že
pripravlja proračun za prihodnje leto,
in pri tem opozoril, da je v času nego-
tovih ekonomskih razmer in gospo-
darske krize težko načrtovati za dve
leti naprej, zato se zavzema za enolet-
no proračunsko obdobje.

Četudi je bilo s strani občine rečeno,
da se bodo postopki v zvezi z odstra-
nitvijo objektov, ki so jih najemniki
oziroma zakupniki zemljišč postavili
na zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov RS, začasno ustavi-
li, ker se je na Mestni občini Maribor
(MOM) začel postopek sprejemanja
prostorskih aktov za ta območja, ni
tako. V Malečniku je na terenu veliko
hude krvi in popolna zmeda: nekateri
dobivajo dopise, da je postopek zača-
sno ustavljen, drugi prejemajo kazni
po 800, 1200 evrov, spet tretji odločbe
o rušitvi ... Zato je predsednik krajev-
ne skupnosti Malečnik - Ruperče Jožef
Škof včeraj v Malečniku sklical sesta-
nek, na katerem naj bi se zbrali vsi,
ki imajo o tem kaj reči: predstavniki
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov
RS, MOM, upravne enote, inšpekcije
za okolje in prostor, kmetijskega mi-
nistrstva in krajevne skupnosti, da
bi dorekli, kako stvari peljati naprej,
in predvsem povezali institucije, ker
vsak dela po svoje, ne oziraje se na
druge.

A je bil odziv zelo slab - sestanka se
niso udeležili niti inšpektorji niti
predstavniki upravne enote niti kme-
tijskega ministrstva. Tako niso sliša-
li argumentov, zakaj je nesmiselno
ta hip voditi postopke za odstranitev
(kaj če čez dva meseca prostorski akt
prav tam dovoli postavitev objekta?),
ne tega, zakaj bi bilo treba prečesati
zadeve na terenu in jih ne reševati iz
pisarne. "Na posnetkih iz zraka je ob-
močje Hrence videti kot najbolj kako-
vostno kmetijsko zemljišče, na terenu
pa vidimo, da gre za tako strma ze-
mljišča, da drugo kot ljubiteljska ročna
obdelava ne pride v poštev," je razlagal
krajan Malečnika Franc Duh. "Želimo
le, da gremo s stroko: s skladom, z mi-
nistrstvom in drugimi, na teren in
pregledamo stvari, kajti razmere so se
bistveno spremenile. Ne pa kar rušiti.
Če se bo, bodo ljudje to nehali obdelo-
vati in se bo območje začelo zaraščati."

"Vidite, da tistih glavnih, ki
pošiljajo položnice ljudem, ni," pa je bil
po sestanku nezadovoljen Škof. "Akcijo
bomo vodili naprej, ne bomo popusti-
li. Verjamemo, da imajo mestni svetni-
ki in svetnice toliko razuma, da bodo
prostorski plan sprejeli za zaščito teh
ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z ob-
delovanjem zemljišč." Škof, ki meni, da
je treba najprej kmetijska zemljišča,
ki so opredeljena kot prva kategori-
ja, preusmeriti v drugo ali celo tretjo
kategorijo - kot pač ustreza dejans-
kim razmeram -, in potem naj se "na
kraju samem ljudem pokaže, kaj se
lahko na takem zemljišču gradi. Na
primeru Hrence bomo gradili v vseh
drugih krajevnih skupnostih v mestni
občini," pravi Škof, ki se sklicuje tudi
na podporo župana Kanglerja. Za to,
da prihajajo kazni, ki razburjajo ljudi,
pa ima Škof podatke, pravi, da "jih piše
upravna enota".

Po besedah Irene Šinko, direktorice
Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov,
je na zemljiščih v lasti sklada okoli
3000 nedovoljenih posegov, nekaj od
teh na območju Maribora. "Lani smo
začeli zadeve urejati. Organ upravlja-
nja, to je svet sklada, je sprejel interni
akt, kjer je opredelil, kaj so dovolje-
ni posegi, objekti, ki so dovoljeni; vse
drugo pa ni dovoljeno. Na podlagi tega
smo podali prve prijave kmetijski in
gradbeni inšpekciji," pravi Šinkova.

V skladu seveda so za to, da so zemlji-
šča obdelana, a menijo, da je treba ne-
dovoljene posege urediti in doseči,
da bodo zadeve v skladu s predpisi,
zato so tudi podali prijave. Občinskih
prostorskih aktov ni hotela komen-
tirati, ker da jih ne pozna, "vemo pa,
kaj se na kmetijskih zemljiščih lahko
gradi: to so objekti, ki so opredeljeni v
zakonu o kmetijskih zemljiščih, in ti
morajo biti opredeljeni v prostorskih
aktih občine. Tu ne govorimo o objek-
tih, kot so vikendi, ampak o kmetij-
skih objektih in pomožnih objektih, ki
so namenjeni kmetijski proizvodnji,"
pravi Šinkova in še, da "kar občinski
prostorski akt določa, mora sklad spo-
štovati."

lili: "Ne! Naj kangler malo več sam
dela, ne pa samo kot Napoleon deli
naloge. O delu samih podžupanov
pa ne bi. Kancler bi rad iz Maribo-
ra naredil samo visoko arhitekturni
muzej. Ob tej priliki bi ga rada vpra-
šala, če je kdaj opazil, da imajo vsa
mestna evropska središča tržnice ali
vsaj nekaj stojnic v centru mesta? In
koga moti sedaj teh nekaj branjevk v
centru mesta dvakrat tedensko? Kako
naj gre na tržnico na koncu Koroške
ena starejša oseba, ki komaj hodi, pa
ji je to edini dostop do sveže in domače
zelenjave? Isto velja za ljudi, ki delajo
v centru mesta in lahko med odmo-
rom kupijo svežo zelenjavo, česar dru-
gače ne bi mogli. Dajte jim raje lepše
stojnice, pa ne bodo 'kazile' podobe
Maribora. In odstranite raje tisto ar-
hitekturno svinjarijo od marel iz velike
tržnice, ki nam je v sramoto!"

Narodni dom je zasijal v povsem drugačni luči, je včeraj
uradno odprtje prenovljene Ulice kneza Koclja v Maribo-
ru pospremil direktor Narodnega doma Maribor Vladimir
Rukavina, župan Franc Kangler pa je zaključek projekta
označil kot veliko pridobitev za mesto. "Je še en dokaz več,
da v mestu nismo, kot trdijo nekateri, zapravljali časa zgolj
za pečenje volov. Počrpali smo tudi nekaj več kot 800 tisoč
evrov iz regionalnega razvojnega sklada in uredili ulico, ki
ima v mestu svoj pomen in v kateri bo čedalje manj prome-
ta. V starem mestnem jedru si prizadevamo dajati prednost
pešcem in javnemu prometu, kar potrjuje dodatni vozni
pas za avtobuse," je dejal Kangler. Kot smo pisali, je rekon-
strukcija, ki jo je opravilo Gradbeno podjetje Poštrak, po-
tekala v dveh fazah. Prva se je sicer nekoliko podaljšala
zaradi slabih vremenskih razmer, a je od septembra 2010
do maja 2011 zajemala ureditev ulice od križišča z Vošnja-
kovo do uvoza v garažno hišo F City, v okviru druge - do
križišča z Ulico slovenske osamosvojitve - pa so med ju-
nijem in oktobrom letos uredili mini krožišče in ploščad
pred Narodnim domom.

Celotna vrednost gradbenih del je nekaj več kot 1,2 mi-
lijona evrov, sofinanciranje s strani Službe Vlade RS za lo-
kalno samoupravo in regionalno politiko je znašalo okoli
830 tisoč evrov. Na prometnem uradu pravijo, da so na tem
območju izboljšali pretočnost ter zmanjšali povprečno hi-
trost z vzpostavitvijo območja omejene hitrosti, število
prometnih nesreč in obremenitev okolja s hrupom ter iz-
pušnimi plini. (gt)

Letošnji dvodnevni Festival računalni-
štva in sodobnih komunikacij (Frisk),
ki se je v Murski Soboti začel včeraj,
ima dve osrednji temi: mobilne teh-
nologije in odgovornost na spletu. Prvi
temi so bili namenjeni predavanja, de-
lavnice in okrogla miza včeraj, druga
tema bo predstavljena danes - prav
tako najprej s predavanji, ki se bodo
v grajski dvorani vrstila od 10. ure,
ob 12.30 pa bo na vrsti okrogla miza
z naslovom Odgovornost komentator-
jev na spletu.

Prejemnik nagrade za najboljše
diplomsko delo s področja računal-
ništva, informatike in sodobnih ko-
munikacijskih tehnologij - podelitev
te je letošnja novost festivala - je Sašo
Karakatič iz Murske Sobote, ki je tre-
nutno že zaposlen kot asistent na ma-
riborski Fakulteti za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko (FERI).
Diplomiral je letos, v svojem diplom-
skem delu pa je raziskoval povezavo
med socialnimi omrežji in odprtimi
semantičnimi podatki. "Proučil sem
oba koncepta in naredil praktični
primer te povezave," je dejal Karaka-
tič, ki ga računalništvo zanima že od
osnovne šole. Že takrat je nekaj malega
programiral, ob izbiri študija je bilo
zato računalništvo logična odločitev,
pravi. Prihodnost razvoja Pomurja
je lahko prav v računalništvu, meni.
"Infrastrukturo imamo, internet je,
orodja za to niso tako zelo draga, tako
da se lahko takšna podjetja hitro vzpo-
stavijo." Tudi znanje je blizu - v Murski
Soboti na nivoju srednje in višje šole,
v Mariboru je fakulteta, veliko ga je
mogoče najti tudi na internetu, dodaja.

Višina nagrade, ki jo je zagotovilo
podjetje Hakl, je 500 evrov, zanjo pa se
je potegovalo skupno osem avtorjev di-
plomskih nalog. Ocenjevalno komisijo
je vodil dr. Renato Lukač, njena člana

Na pobudo direktorja Pokrajinske štu-
dijske knjižnice (PIŠK) Murska Sobota
prof. Jožeta Vugrinca je včeraj v PIŠK
ob polstoletnici sodelovanja s knji-
žnico Berzsenyi Daniel v Sombotelu/
Sombathelyju potekalo 3. strokov-
no posvetovanje pomurskih in že-
leznožupanijskih knjižničarjev. V
uvodnem delu je Vugrinec izposta-
vil sodelovanje s petimi knjižnicami
na Madžarskem, opozoril na poslan-
stvo knjižničarjev pri ohranjanju in
utrjevanju identitete slovenske naro-
dnostne skupnosti v Porabju (npr. z
bibliobusom, ki je 20. septembra 2000
začel voziti in izposojati knjige porab-
skim rojakom) in madžarske v Pomur-
ju ter razčlenil dosedanje strokovno
sodelovanje z madžarskimi kolegi, ki
so ga z včerajšnjim posvetovanjem po-
novno obudili.

Tako kot sekretarka za knjižničar-
stvo na ministrstvu za kulturo mag.
Tatjana Likar so tudi madžarski go-
vorniki poudarili vlogo in pomen kot
zgled, ki ga je imel pri tkanju niti sode-
lovanja med obema narodoma sloven-
ski oziroma prekmurski in madžarski
znanstvenik in knjižničar dr. Avgust
Pavel (1886, Cankova-1946, Sombotel/
Szombathely). "Teh 50 let sodelovanja
je kot barvit kalejdoskop," je menila
pa sta bila dr. Matej Gomboši in Boris
Hakl. Po Lukačevih besedah so bile
vse prijavljene diplomske naloge zelo
dobre. Polovica jih je bila delo študen-
tov FERI, dve študentov Fakultete za ra-
čunalništvo in informatiko v Ljubljani,
ena je nastala v okviru študija na Fa-
kulteti za družbene vede v Ljubljani in
ena na Fakulteti za upravo v Ljubljani.

Ko so prvič snovali Frisk, je bila nji-
hova zamisel povezati računalniške
zanesenjake, računalniške strokov-
njake in tiste, ki jih področje računal-
ništva in sodobnih komunikacij samo
zanima, je povedal član organizacij-
skega odbora Friska Tadej Kirinčič.
Da Frisk poteka že peto leto zapored,
je dokaz, da je bil takšen dogodek po-
treben, je dodal. "V kopici komercial-
nih predavanj, konferenc in druženj
informatikov je Frisk tisti, ki vsebine
na, upam si trditi, zavidljivo visokem
nivoju ponuja obiskovalcem brezplač-
no. K temu stremimo tudi za v priho-
dnje," tako Kirinčič. Vsebine letošnjega
festivala so izbrali v duhu trendov, ki
veljajo v svetu, je dejal Kirinčič. "Mo-
bilne tehnologije stremijo k temu, da
bi imeli vsebine, ki jih uporabljamo,
dostopne kjerkoli in kadarkoli. To pa

Vugrinčeva kolegica dr. Marta Toldi
Pallosine, ki ji je direktor PIŠK podelil
veliko zahvalno listino, tako kot njene-
mu predhodniku Miklosu Takacsu. Za
najboljše literarne prispevke na temo
Želel(a) bi sanjati dvojezično so nagra-
dili šest učencev z dveh dvojezičnih
osnovnih šol (Doš): osmošolca Petra
Pala in Jesiko Kustec ter Grega Ferenca
in Zito Szabo z DOŠ Lendava ter osmo-
šolko Patricijo Kranjec in Domna Iana
Moroviča z DOŠ Prosenjakovci.

Med sedmimi predavatelji - poleg
Marjana Gutmana, Petre Bobovec
Szabo, Vugrinca, Jožeta Hradila,
Andreja Pavliča in dr. Jozsefa Pappa
- je bila knjižničarka z DOŠ I Len-
dava dr. Judit Csuka Zagorec, ki je
razisk(ov)ala bralne navade učencev
madžarske narodnosti od prvega do
devetega razreda na tej šoli. "Učenci
madžarske narodnosti po bralnih
navadah v tem multikulturnem
okolju niso drugačni od slovenskih
učencev, vendar nosijo breme, ki
je v tem okolju in v tem kontekstu.
Za izboljšanje bralnih navad bi bilo
treba - tako je moje pričakovanje -
harmonizirati odnos med družino,
šolo in učencem. Starši, ki so Madža-
ri, morajo vedeti, kaj pričakujejo od
svojega otroka, ko ga vpišejo v prvi
razred k jeziku materinščine, to je
madžarščina ena, morajo imeti dol-
seveda prinaša tudi nove poslovne pri-
ložnosti, pa najsi gre za aplikacije, ki
so same po sebi nesmiselne in se na
koncu za dolar prodajajo v milijonskih
nakladah, ali pa za podaljške informa-
cijskih sistemov svetovnih korpora-
cij," se je Kirinčič navezal na vsebino
prvega dne Friska.

Na festivalske dogodke pride vsako
leto blizu 2000 obiskovalcev. Letos so
mu vrnili nekaj vsebin, ki pritegne-
jo tudi najširše množice, to sta zlasti
igralna soba, ki je v kavarni Mladin-
skega informativnega in kulturnega
kluba, ter razstava stare računalniške
opreme. To je v predprostoru grajske
dvorane pripravil Jože Rappl.

Pet let Friska pomeni, da se "je
festival prijel, glede na vsebino pa
vidimo, da tudi raste", je v imenu Po-
murske akademsko-znanstvene unije
povedal dr. Mitja Slavinec in organiza-
torjem čestital "za odlično idejo izpred
petih let" ter ob tem izpostavil, da s fe-
stivalom na enem mestu zberejo skoraj
ves potencial, ki ga ta regija ima, in mu
dajo možnost predstavitve. Pomurje
ima poleg te še več takšnih prireditev
in organizacij, ki so edinstvene v slo-
venskem prostoru, je dodal Slavinec.

Dr. Judit Csuka Zagorec, knjižničarka
z DOŠ I Lendava, je raziskala bralne
navade madžarskih učencev na tej šoli.

goročne cilje in ne biti manipulativ-
ni, da bi malo tako, malo pa drugače,
doma pa naj berejo z otroki, da ti
poslušajo in se učijo. Na naši šoli
imamo v zvezi s tem narejen dober
program. Seveda brez učenca vse to
ne gre. Če kaj manjka v tej harmoni-
ji, so pomanjkljivosti. Branje pripada
jeziku, če je v madžarskem jeziku, ga
je treba obvladati, to spada h gradi-
tvi identitete in kulture, zato je dana-
šnje posvetovanje tudi s tega vidika
pomembno," nam je pojasnila.

Zanemarjanja v preteklosti in dve močni neurji v letih 2008 in 2009 so
vzroki, da je gozdni del znamenitega radenskega zdraviliškega parka
skoraj povsem uničen in turističnemu kraju v sramoto, denacionalizacijski
postopek pa največja ovira, da se niso lotili obnavljanja. Vsaj takšen je bil
izgovor na godrnjanje ob pogledu na žalostno podobo domačinov in tudi
gostov, ki so si Radence izbrali za oddih in so pogrešali sprehode po
zgledno urejenem parku, katerega zasnova kroga v kvadratu ima več kot
130-letno zgodovino.

Danes je več kot očitno, da je bil denacionalizacijski postopek le izgovor,
saj so v Radencih sedaj le uspeli združili moči in denar ter so, ne glede na
nedokončan denacionalizacijski postopek, pričeli obnovo, s katero bodo
odpravili največjo radensko sramoto. Radenski župan Janez Rihtarič je
svojo predvolilno obljubo pričel izpolnjevati v začetku letošnjega leta, ko je
k sodelovanju povabil največja gospodarska subjekta v občini - Zdravilišče
Radenci in Radensko. Čeprav družbi nista lastniško vezani na radensko
občino, sta takratni direktor Radenske Zvone Murgelj in direktor Zdravili-
šča Radenci Mladen Kučiš pristala na sodelovanje v skupnem projektu,
sedanji direktor Radenske Milan Hojnik pa se je s Kučišem in Rihtaričem
dogovoril o podrobnostih prepotrebnega projekta za radensko občino.
Stroške si bodo razdelili na tri enake dele, park pa bo zasijal v novi podobi.
Radenčani, naključni obiskovalci tega turističnega kraja in turisti so se že
prepričali, da ni ostalo le pri besedah in zapisanem na papirju. Nekaj dela
so namreč že postorili. Odstranili so panje več kot 500 uničenih dreves,
opravljajo zemeljska dela, naročeni pa so že tudi načrti nove ureditve
parka.

Da je bil denacionalizacijski postopek le dober izgovor, da se v preteklosti
niso lotili obnove, je tudi pridobljeno pozitivno mnenje finančnega
ministrstva, ki je občini Radenci dovolilo, da lahko investira v urejanje
zasebne lastnine. Večina parka je sedaj v lasti Zdravilišča Radenci, po
denacionalizacijskem postopku pa bo morda prešel v last upravičenca
Rudolfa Šariča. Postopek od aprila miruje, na radgonski upravni enoti pa si
ne upajo napovedati, koliko časa bo še potrebnega za končanje postopka.
Vendar, ne glede na razplet tega postopka, Radenčanom parka nihče ne bo
mogel vzeti. Ostal bo v sklopu zdraviliškega kompleksa, ne glede nato, kdo
bo lastnik. Bo pa v novi podobi veliko prijetnejši in varnejši za sprehajalce
ter bo morda v Radence privabil tudi nove goste, kar bo polnilo blagajne
gospodarskim subjektom in občinski proračun. To pa je v teh hudih časih
za turizem in za razvoj kraja zelo pomembno.

Radiator naprodaj: Jagros, d. o. o., center JAGER Melje,
Kraljeviča Marka 19, Maribor, telefonska številka 02 234 93 26,

Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer
in/ali z izrezano ponudbo.

Ravenski svetniki se niso
opredelili do predlaganega
pristopa k akcijski skupini
ARGE, ki nasprotuje
gradnji vetrnih
elektrarn na Peci

Ravenski občinski svetniki želijo pri-
dobiti več informacij o načrtovani
gradnji vetrnih elektrarn na Peci tudi
od investitorjev, preden bi se odloči-
li za pristop k akcijski skupini ARGE
- Življenjski prostor Peca, ki zaradi
varovanja okolja nasprotuje gradnji
vetrnih elektrarn. Svetniki se tako v
sredo na seji niso opredelili do pristo-
pne izjave k tej skupnosti, ki jo je sicer
na sejo uvrstil župan Tomaž Rožen,
potem ko so tudi na občino Ravne
prejeli pobudo k pristopu v skupnost,
ki skuša zaščititi območje Pece pred
morebitnimi škodljivimi vplivi načr-
tovanih posegov na avstrijski strani
te gore.

Podžupan Milan Škafar, ki je
vodil ta del seje, je ocenil, da je bolj
kot priključitev k akcijski skupini
brez potrebnih informacij smiselna
pobuda za seznanitev s projektom v
okviru skupnosti Dežela pod Peco/
Petzenland, tudi zato, ker je podjetje
Alpswind pripravljeno pojasniti pro-
jekt tudi občinam na slovenski strani
Pece.

Svetniki so se spraševali tako o ar-
gumentih za in proti gradnji vetrnih
elektrarn kot tudi o teži akcijske sku-
pine pri sprejemanju končne odločitve
o gradnji. Miran Kert je ocenil, da je
projekt prvenstveno strokovno in ne
politično vprašanje. Robert Brezovnik
se je spraševal, zakaj načrtujejo vetrne
elektrarne prav na meji na Peci in ne
denimo na prav tako vetrovnih Koral-
pah, po drugi strani pa izpostavil tudi,
da občine na slovenski strani meje
niso igralci, ki bi odločali o projektu.
Podžupanja Vera Krajnc je opozori-

Volontersko zasilno
zaščitili objekt, koliko
denarja prihodnje leto
zanj iz proračuna
Mislinje, še ni jasno

Uslužbence občine Ravne in občinske svetnike je v sredo popoldne presenetil
dim, ki se je valil pred občinskim poslopjem in dosegel tudi notranje prostore
občine. Okoli 50 ljudi, kolikor se jih je takrat zadrževalo v občinski zgradbi, je
moralo nemudoma zapustiti poslopje, župana Tomaža Rožena pa so iz pisarne
v zgornjem delu zgradbe rešili gasilci s pomočjo lestve. Z nenapovedano gasil-
sko vajo so poklicni in prostovoljni gasilci skupaj s štabom civilne zaščite pre-
verili, ali je načrt evakuacije iz tega poslopja učinkovit. Vaja je bila hkrati del
gasilskih vaj v sklopu meseca požarne varnosti. (plt)

V Narodnem domu Mežica bodo v soboto, 5. novembra, ob 18. uri odprli raz-
stavo Druga podoba lesa 2 domačina Janeza Graufa, ki se že od leta 1981 lju-
biteljsko ukvarja s kiparstvom, v zadnjih letih pa se izpopolnjuje v kiparskih
delavnicah pri akademski kiparki Dragici Čadež Lapajne. Do zdaj je imel štiri
samostojne razstave, sodeloval pa je na več kot 80 skupinskih razstavah doma
in v tujini. Udeležil se je številnih domačih in mednarodnih kiparskih kolonij
in delavnic. (ačk)

Radiator naprodaj: Jagros, d. o. o., center JAGER Melje,
Kraljeviča Marka 19, Maribor, telefonska številka 02 234 93 26,
ali v ostalih trgovinah JAGER.
Ponudba traja od 19. 10. do vključno 1. 11. 2011.

Popust lahko uveljavite z zadnjim potrdilom o plačilu naročnine na Večer
in/ali z izrezano ponudbo.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem na-
ročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do
22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko upo-
rabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Ulici kneza
Koclja 10 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, nedelja
in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob petkih
popoldne zobozdravstvene ambulante v Ulici kneza Koclja 10 zaprte. Tele-
fonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služba deluje
vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Vo-
šnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjene-
ga 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od 15.
ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so se rodile: Hava Mehmeti Mašic
dečka (3250 g, 49 cm), Aida Kamišalic Latific dečka (3780 g, 51 cm), Marija
Hauzer deklico (2750 g, 50,5 cm), Maja Kramberger dečka (3440 g, 49 cm),
Alenka Čokl dečka (3490 g, 52 cm). Čestitamo.

Pokopališče Pobrežje: Rajmund Babič - ob 12.15, Aleksander Goranski - ob 13.
uri, Katarina Gradišnik - ob 13.45 in Rozalija Hrustek - ob 14.30.
Pokopališče Dobrava: Ranka Drakulic - ob 13.30 in Terezija Primožič - ob 14.15.

V mariborski galeriji Media Nox so včeraj zvečer odprli interaktivno razstavo
risb oziroma kolažev Osem kontinentov v sodelovanju, ki sta jo pripravili ume-
tnici Mira Burack iz Združenih držav Amerike in Kazahstanka Narine Kchiki-
an, ki se je leta 1991 prav tako preselila v ZDA. Gre za kombinacijo razstave in
ustvarjalnice, pri čemer bodo nova dela ustvarjali obiskovalci galerije. "V kletni
etaži bodo razstavljeni kolaži, ki so jih naredili obiskovalci galerije v Detroitu, v
pritličju pa bodo imeli Mariborčani oziroma vsi obiskovalci galerije Media Nox
priložnost, da so ustvarjalni," so povedali v galeriji.

Po navodilih umetnic bodo nastali štirje novi kolaži velikega formata, ki
bodo potovali naprej na naslednji kontinent. "Bistvo je kolaboracija, sodelova-
nje z občinstvom. Motivi so različni, vezna točka z Detroitom pa so ob risbah,
ki sta jih umetnici pripravili za mariborsko občinstvo, še podobe oziroma deli
za kolažiranje, ki so isti, kot so bili tam," pojasnjuje kustos razstave Miroslav
Cukovic, ki je med drugim zaslužen za to, da sta umetnici svojo razstavo pripe-
ljali tudi v Maribor. Cukovic ob tem še dodaja, da je namen tudi spomniti ljudi,
institucije, muzeje, da je treba stopiti skupaj tudi v kulturi. Izdelava kolažev in
ogled razstave, ki bo trajala do 23. novembra, sta možna vsak delavnik med 12.
in 18. uro. Ves material je na voljo v galeriji, vstopnine ni. (taš)

VETERINARSKA KLINIKA PESNICA (MZ Vet, d.o.o., Pesnica pri Mariboru 21a, 2211 Pesnica
pri Mariboru). Za delo na terenu so veterinarji dosegljivi 24 ur dnevno na telefonski št. (02) 654 91
30. Za male živali je veterinar dosegljiv na telefonski št. 031 606 627, ambulanta je odprta od 8.
do 12. ure in od 14. do 19. ure ob delavnikih, v soboto od 8. do 13. ure; nujni primeri izven del.
časa 031 606627.

VETERINARSKA BOLNICA MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor, telefon (02) 228 37 00,
obratuje vse dni v letu. Dežurni veterinar za velike živali: 051 638 781, za male živali: 051 656
320. Ambulanta je odprta od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, v nedeljo in
ob prazniku pa od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Ambulanta v Zg. Hočah (tel. 333 82 80) in v
Rušah (tel. 6300570).

KLINIKA ZA MALE ŽIVALI, d.o.o., Osojnikova 10, 2000 Maribor, je odprta od ponedeljka do
petka med 8. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Veterinarji so dosegljivi na telefonski št.
(02) 4801219 in 4801216. Za nujne primere izven delovnega časa 031 268 251.
AMBULANTAZAMALE ŽIVALI POBREŽJE, d.o.o., Prečna ul. 9/b, 2000 Maribor
Cenjene stranke obveščamo, da imamo odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, v
soboto od 8.00 do 13.00.

VETERINARSKA AMBULANTA USAR, d.o.o., Korenska cesta 14, Spodnji Duplek,
obvešča, da je ambulanta za male živali odprta med 8. in 12. uro in med 15. in 18. uro ter v soboto
med 8. in 12. uro. V ambulanti so veterinarji dosegljivi na telefonski številki 02/684 00 25 ali na
info@usar-vet.net.

Ko cvetje na grobovih
uvene in sveče ugasnejo,
se začnejo težave
upravljavcev pokopališč
in javnih služb

V teh dneh se ponovno odpira vpra-
šanje, kam z vsemi odpadnimi sveča-
mi. Letno naj bi jih v Sloveniji prižgali
okoli 23 milijonov, s čimer smo re-
korderji. Na ministrstvu za okolje in
prostor so zato sredi oktobra pričeli
akcijo Bi prižgali svečo manj? Lani je
bilo namreč po podatkih Carinskega
urada RS na trgu več kot 6800 ton na-
grobnih sveč, zbranih jih je bilo nekaj
čez 2300 ton, recikliranih pa le dobrih
800.000 kilogramov. Večino materia-
lov, iz katerih so sveče, je mogoče pre-
delati v sekundarne surovine, zato je
pomembno, da se zbirajo v posebnih
zabojnikih, še posebno v prihajajočih
dneh. V Pogrebnem podjetju Maribor
dnevno sami poskrbijo za odvoz od-
padnih sveč s pokopališč Pobrežje in
Dobrava, te deponirajo v svojem skla-
dišču, Snaga pa tudi dnevno odvaža
sveče v svoj zbirni center.

Lani je pričela veljati Uredba o rav-
nanju z odpadnimi nagrobnimi sve-
čami, ki ureja celovit sistem ravnanja
z njimi. Med drugim je določeno, da
morajo proizvajalci, pridobitelji in uvo-
zniki nagrobnih sveč na svoje stroške
zagotoviti njihovo zbiranje in predela-
vo, brezplačna morata biti tako oddaja
kot tudi prevzem. Po uredbi morajo
upravljavci pokopališč poskrbeti, da
je na pokopališčih urejeno zbiranje in
začasno skladiščenje odpadnih sveč, ki
se morajo hraniti v ločenih zabojnikih,
jasno označenih z napisom Samo za
odpadne nagrobne sveče. Upravljavci
morajo poskrbeti tudi za zadostno ko-
ličino zabojnikov. "Vsekakor bomo v
teh dneh na pokopališčih Dobrava in
Pobrežje namestili več zabojnikov, in
sicer dodatnih deset za smeti ter doda-
tne štiri za odpadne sveče," so sporočili
z uprave Pogrebnega podjetja Maribor.
Vprašanje je, ali bo to zadostovalo, saj
okoli 1. novembra na pokopališčih
ustvarimo skoraj polovico celoletne
količine odpadkov. Upravljavci poko-
pališč morajo po uredbi tudi poskrbe-
ti, da v zabojnikih za sveče ni drugih
odpadkov, kar pa bo v prihajajočih
dneh domala nemogoče. Iztok Damiš,
lastnik svečomatov, opozarja tudi na
povečan vandalizem in tatvine v teh
dneh, zlasti na večjih pokopališčih.

Zdravniku, sadjarju
in vinogradniku od Svete
Ane bodo posvetili
spominsko znamko
z motivom trte postič,
ovitek in žig

Župan občine Sveta Ana v Slovenskih
goricah Silvo Slaček pravi, da so se v
občini odločili počastiti spomin na
zdravnika Franca Postiča, ki je živel
pri Sveti Ani in je veliko prispeval k
razvoju vinogradništva na njenem ob-
močju. "Zanimive stvari smo izvedeli
o njem in se zato odločili, da počasti-
mo spomin nanj, dolgoročno morda
tudi uredimo sprehajalno učno pot po
vinogradu, ki bo nazorneje prikazova-
la njegov prispevek k razvoju našega
vinogradništva," napoveduje župan.

Prva večja spominska priredi-
tev, na kateri bodo predstavili delo
svojega znamenitega domačina,
bo ta konec tedna. Ob 150. obletni-
ci smrti Franca Postiča (1794-1861)
bodo namreč občina Sveta Ana, Zgo-
dovinsko društvo Slovenske gorice,
krajevna društva in vinogradniki
pripravili strokovno srečanje in tako
osvežili spomin na zdravnika, sad-
jarja in vinogradnika. Jutri ob 10. uri
bodo izšli tudi priložnostna občinska
znamka z motivom trte, imenovane
postič, in priložnostni ovitek (ovojni-
ca) z motivom o Postiču. Na voljo bo
tudi priložnostni poštni žig.

Ob obletnici bodo v avli občine
Sveta Ana odprli filatelistično raz-
stavo in razstavo o delu in življenju
Franca Postiča. Ob tem se bodo spo-
mnili tudi 170. obletnice izida Trum-
merjeve knjige o popisu sort vinske
trte na Štajerskem in desete obletnice
izida Zbirke ampelografskih upodobi-
tev Vinzenza in Conrada Kreuzerja v
Mariboru.

"Po rodu Zagrebčan Franc Postič
je pri Sv. Ani prvi zasadil tuje žlah-
tne vinske trte in širil moderno vino-
gradništvo in sadjarstvo v Slovenskih
goricah. Po njem se imenuje trta oziro-
ma vino postič - modri. Bil je tudi iz-
vrsten zdravnik, moderen gospodar,
sadjar in enolog ter mož v najžlahtnej-
šem pomenu besede, njegova hiša pa je
slovela po gostoljubnosti," je leta 1845
zapisal znani mariborski zgodovinar
dr. Rudolf Gustav Puff.

Postič je leta 1813 postal kirurški
pomočnik pri Gasparju Dimniggu v
Radgoni. Po diplomi leta 1816 so mu
ponudili mesto asistenta v graški bol-
nišnici, v Radgoni pa se je poročil z
Marijo von Rosenbichel, s katero sta
se leta 1817 preselila k Sveti Ani. Leta
1848 si je na Krembergu zgradil večjo
hišo na razglednem kraju, obdanem z
vinogradi in sadovnjaki. Zadnja leta
svojega življenja se je Postič povsem
posvetil vinogradništvu, bil pa je tudi
občinski sodnik in župan, znan po
gradnji boljših cest. Pokopan je na po-
kopališču pri Sveti Ani.

Strokovnost, pridelava odlične-
ga vina in gostoljubnost so mu prine-
sli velik strokovni ugled, kraju pa je s
svojo gostoljubnostjo omogočil širšo
prepoznavnost. Po njegovi zaslugi so
tukajšnji kmetje pričeli zasajati večje
količine plemenitih sort grozdja, kot
so laški rizling, modri pinot, sivi pinot
in rdeči traminec.

Včeraj so predstavniki Mestne občine Maribor (MOM) položili venec k spome-
niku generala Franca Rozmana - Staneta v Vojašnici generala Maistra. Kome-
moracija je bila tudi na Ledini, kjer je mag. Tomaž Kancler, podžupan MOM,
izpostavil dve veliki zmagi slovenskega naroda - zmago nad nacifašizmom in
osamosvojitev. Nato so predstavniki občine položili venec še pred pomnikom
na Loki nad Streliško cesto in pri spomeniku padlim športnikom v Mladinski
ulici. Danes bo ob 10.20 komemoracija še na bivšem radvanjskem pokopališču,
ob 11. uri pred spomenikom NOB v Dobrovcah, ob 12. uri še pri spominski
plošči na OŠ Maksa Durjave in pred spomenikom NOB v Staršah. Ob 12. uri bo
tudi komemoracija ob pomniku žrtvam agresije JLA na Slovenijo, kjer bo go-
vornik Darko Šorli, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ma-
ribor. Sledilo bo polaganje venca pred spomenik Slavi Klavori v Parku mladih.
Ob 12.15 bo slovesnost pri OŠ Miklavž, ob 13. uri še pred centralnim spomeni-
kom NOB pred OŠ Fram ter ob 16. uri pred spomenikom NOB v Limbušu. Ob
17.40 bodo predstavniki občine položili venec k spomeniku borcev za severno
mejo v Maistrovi ulici, nato pa še k spomeniku generala Rudolfa Maistra. Ob
18. uri bo slovesnost ob spomeniku talcem, kjer bo govornik podžupan MOM
Janez Ujčič. V ponedeljek, 31. oktobra, ob 10. uri bo žalna slovesnost pred spo-
minsko ploščo na zdravstvenem domu na Pobrežju. 1. novembra se bo ob 10.
uri pričela osrednja slovesnost na partizanskem grobišču na Pobrežju. Govor-
nik bo podžupan MOM Milan Mikl, ki bo položil vence na grobišče padlim v
prvi svetovni vojni in na grobišče sovjetskih vojakov.

Društvo prijateljev mladine Dokle-
žovje bo v sodelovanju s Kulturnim
društvom Marko iz Beltincev danes
ob 18.30 v dvorani vaškega doma v
Dokležovju pripravilo srečanje z na-
slovom Kak je inda bilou. Obiskovalci
bodo lahko uživali ob prikazu starih
šeg in navad ter občudovali splet
plesov in pesmi. (se)

Združenje borcev za vrednote NOB
Ljutomer in občina Ljutomer pripra-
vljata danes štiri spominske slove-
snosti ob dnevu spomina na mrtve.
Ob 10. uri se bodo zbrali pri spomeni-
ku padlih borcev ob stari osnovni šoli
v Mali Nedelji, uro pozneje bo slove-
snost pri spomeniku talcev pri Ribiče-
vem mlinu v Cezanjevcih, opoldan se
bodo mrtvim poklonili pri spomeniku
talcev v Ilovcih, ob 13. uri pa bo osre-
dnja občinska slovesnost pri spomeni-
ku Triglav v Ljutomeru. (mš)

S 14 glasovi za in 3 proti so svetni-
ki občine Beltinci na deseti redni seji
sprejeli zaključni račun proračuna
občine za leto 2010. V občinski blagaj-
ni se je lani znašlo 7,25 milijona evrov
prihodkov, odhodkov pa je bilo za 7,38
milijona evrov, kar pomeni, da je bila
razlika med realiziranimi prihodki in
odhodki 129 tisoč evrov, toda ker je
bilo 1. 1. 2010 na računu občine še 2,7
milijona evrov, lanskega leta niso skle-
nili negativno.

Svetniki, ki so se že na eni prejšnjih
sej podrobneje seznanili s številkami,
so tokrat prisluhnili predvsem mnenju
članov nadzornega odbora (NO), ki so
za opravljeno delo prejeli tudi številne
pohvale. Po besedah predsednika NO
Izidorja Lebarja so nadzor opravili 3.
in 30. maja, pod drobnogled pa so vzeli
predvsem tiste postavke, kjer je pri re-
balansu prišlo do bistvenih odstopanj
od prvotno sprejetega proračuna. Pri
postavki drugi nedavčni prihodki je
bilo sprva predvidenih 1,2 milijona
evrov, z rebalansom se je ta vsota zni-
žala na 730.700 evrov, realizirana pa
je bila v višini 617.685 evrov. "Občin-
ski finančnik Štefan činč nam je poja-
snil, da je bil največji izpad prihodkov
posledica plačila kanalizacije s strani
fizičnih oseb. Prihodki so bili planira-
ni na osnovi plana izvedbe del, vendar
je prišlo zaradi revizijskih postopkov
do zastoja pri izdaji sklepa o izbiri iz-
vajalca del in podpisa pogodbe, zaradi
tega pa tudi do izpada planiranih do-
hodkov," je dejal Lebar in dodal, da so
bili tudi transferni prihodki zaradi
dolgotrajnih postopkov pri izbiri iz-
vajalca za gradnjo kanalizacije reali-
zirani le 17-odstotno, saj je bila večina
prihodkov, tako sredstev okoljskega
ministrstva kot od kohezije, prenese-
na v letošnje leto.

Ko so pod drobnogled vzeli še
odhodkovni del proračuna, so člani
NO ugotovili, da bi bilo treba pri sred-
stvih za sponzorstva, ki jih dodelju-
je župan, izdelati ustrezna merila za
dodeljevanje donacij, predvsem di-
jakom za organizacijo maturantskih
plesov, poleg tega pa bi se bilo treba pri
takšnem dodeljevanju sredstev omejiti
le na društva in organizacije iz občine
Beltinci oziroma na tiste, od kat-
erih imajo občani neposredno korist.
Nadzorniki menijo, da so stroški za
vzdrževanje e-točk zelo visoki, zato
svetujejo, da občina v prihodnje bolj
pazi na to, da bodo koristi od prido-
bljenih nepovratnih sredstev večje
kot stroški, ki bodo sledili iz takšnih
razmerij.

Občina Beltinci je lani za
vzdrževanje cest namenila 331.778
evrov, NO pa predlaga, da bi za ta
opravila podelili koncesijo in izvajal-
ca izbrali z javnim razpisom. "Tako bo
izbira izvajalca transparentna, sočasno
pa se lahko dosežejo nižje cene," je
poudaril Lebar in opomnil, da bi lahko
zniževanje subvencioniranja odvoza in
deponiranja odpadkov posledično spet
povzročilo nastanek divjih odlagališč,
zato se bo moral predvsem občinski
inšpektorat angažirati, da se to ne bi
zgodilo. "Istočasno tudi predlagamo,
da se zmanjša število ekoloških otokov
na enega ali dva v posameznih vaseh,
obenem naj se postavijo večji konte-
jnerji, odvoz pa naj nadzoruje občina.

Predlagamo tudi, da se na zbirnem
mestu podaljša delovni čas in se raz-
potegne zbiranje na več dni v tednu."

Pri postavki obnova kulturno-zgo-
dovinskih spomenikov, ki spada pod
investicijske transferje, je NO ugoto-
vil, da je bilo v proračunu v ta namen
predvidenih 85.000 evrov, porabljenih
pa je bilo 67.852 evrov. Kot jim je poja-
snil občinski finančnik, je poglavitni
prejemnik omenjenih sredstev župnija
Beltinci, ki je v prejšnjih letih na pod-
lagi odredbe za vzdrževanje sakral-
nih objektov letno prejemala okrog
40 tisoč evrov, lani pa je bil ta znesek v
proračunu podvojen, in sicer zato, ker
je župnija proslavljala 250-letnico ob-
stoja. "Ugotovili smo, da s strani župni-
je Beltinci ni najbolj razviden namen
porabe teh sredstev. Glede odhodkov
za obnovo kulturno-zgodovinskih
objektov nadzorni odbor nalaga občin-
ski upravi, da v bodoče od prejemni-
ka sredstev pridobi poročilo oziroma
dokumentacijo, iz katere bo razvidno,
za kakšen namen so bila sredstva po-
rabljena," je dejal Izidor Lebar, ki se
je strinjal, da bodo s tem, da se bodo
poslej tovrstna sredstva začela razde-
ljevati na podlagi razpisov, ki bodo od
prijaviteljev zahtevali, da podrobneje
predstavijo svoje projekte, ugotovljene
nepravilnosti tudi odpravljene.

Nekatere svetnike - najbolj glasen
je bil Alojz Sraka - je zmotilo, da so
bila sredstva za obnovo kulturno-zgo-
dovinskih objektov v minulih letih
namenjena predvsem za sakralne
objekte. Nezadovoljen je bil tudi z
dodatno obrazložitvijo, ki so jo po
elektronski pošti prejeli od župnije
Beltinci, in sicer šele nekaj ur pred
sejo. Tudi v omenjenem sporočilu po
njegovem mnenju ni podrobnejše
obrazložitve, kako so bila občinska
sredstva porabljena. "Če mora, opros-
tite, vsako pasje društvo za tisoč
evrov, ki jih prejme, napisati spodobno
poročilo, bi se morali tega držati tudi
drugi," je še pripomnil Sraka.

Ob vinotoču Trplan v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni so predali v uporabo dober
kilometer obnovljene lokalne ceste. Kot je ob odprtju ceste, ki bo prispevala k
povečanju turistične dejavnosti v neposredni bližini Gornje Radgone, povedal
radgonski župan Anton Kampuš, je bilo v obnovo vloženih preko 172.000 evrov.
Delo je opravilo Cestno podjetje Ljubljana.

Sicer pa je bilo v občini Gornja Radgona, kjer je 210 kilometrov občinskih
cest, v času županovanja Antona Kampuša, sedaj mu teče tretji mandat, asfaltira-
no nad 60 kilometrov teh cest. Neasfaltiranih jih je še vedno skoraj četrtina. (kf)

Ljutomerski občinski
svetniki niso želeli
ponovno govoriti
o razrešitvi Janeza Venclja
z mesta člana komisije
za volitve in imenovanja

Ljutomerska županja Olga Karba je
na dnevni red seje občinskega sveta
uvrstila sklep, s katerim je zadrža-
la izvajanje sklepa občinskega sveta
o razrešitvi podžupana Janeza Ven-
clja z mesta člana komisije za manda-
tna vprašanja, volitve in imenovanja,
ter predlagala, da o svoji odločitvi
svet ponovno odloči na prvi nasle-
dnji seji občinskega sveta. Vendar se
večina svetnikov z njenim predlogom
ni strinjala in je bila na njihovo zahte-
vo točka umaknjena z dnevnega reda.
Na septembrski seji so svetniki Ven-
clja, kljub nasprotovanju županje, ki
je opozorila na kršitve poslovniških
določil, razrešili z omenjene funkcije.
Karbova je zato sklep o razrešitvi zadr-
žala, pridobila pa si je tudi strokovno
mnenje Službe vlade Republike Slove-
nije za lokalno samoupravo in regio-
nalno politiko (SVLR), ki potrjuje, da
predlog za razrešitev ni bil v skladu z
omenjenim poslovnikom.

"Občinski svet lahko predčasno
razreši osebo, ki jo je imenoval,
vendar mora pri tem upoštevati
demokratična pravila ravnanja, to
je predvsem pravico do zagovo-
ra in druge določbe o razrešitvi, za-
pisane v Pravilniku občinskega
sveta občine Ljutomer. Predlog za
razrešitev bi moral biti osebi, na
katero se razrešitev nanaša, vročen
najmanj osem dni pred sejo sveta, na
kateri je bil obravnavan, saj ima ta
oseba pravico do zagovora. Predlog je
bil poslan podžupanu in predsedni-
ku komisije 9. avgusta 2011, ni pa bil
vročen pred sejo, ki je bila 13. septem-
bra 2011, zato ni imel možnosti pisno
se opredeliti do predloga razrešitve,"
je med drugim v obrazložitvi pri tej
točki dnevnega reda v gradivo za-
pisala pravnica v ljutomerski občinski
upravi Ana Žnidarič. "Predlog za
razrešitev ne vsebuje predloga sklepa,
o katerem naj bi odločal občinski svet,
zato sploh ne bil smel biti uvrščen na
dnevni red seje sveta, navedba osebe v
predlogu za razrešitev ni natančna, saj
je bil član sveta izvoljen kot predsed-
nik komisije in ne kot član komisije
ter ni bil naslovljen na ustrezni organ,
to je komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, ki je v skladu s
poslovnikom predlagatelj kadrovskih
in mandatnih zadev. Občinski svet je
torej odločal o točki dnevnega reda, ki
je ni predlagal ustrezni predlagatelj,"
so sporočili iz SVLR ter dodali, da so
podani razlogi, da županja zadrži iz-
vajanje odločitve občinskega sveta.
Vendar to ni prepričalo večine svet-
nikov. Zato je Damjan Bogdan (SD)
predlagal umik točke z dnevnega
reda. "Po našem mnenju sta bila pred-
log za razrešitev in sama razrešitev
povsem zakonita, zadržanje s strani
županje pa razumemo kot nepotrebno
in neodgovorno pridobivanje časa, da
bi Janez Vencelj čim dlje časa oprav-
ljal funkcijo predsednika komisije.
To bi gotovo dokazali tudi na uprav-
nem sodišču, kar pa bi bilo nepotreb-
no prepiranje in izguba energije," je
dejal Bogdan in navedel dejstva, s kat-
erimi bi sklep o zadržanju in mnenje
strokovne službe na sodišču izpod-
bijali. "Predlog za razrešitev je bil
poslan Janezu Venclju ne samo osem
dni pred sejo, ampak kar 25 dni pred
sejo, in je imel trikrat več časa za svojo
opredelitev, kot je to predvideno. Na-
vajanje, da predlog ni naslovljen na us-
trezen organ, kaže na nespoštovanje
osnovnih standardov upravnega po-
slovanja. Predlog je bil naslovljen
na občino Ljutomer, podrejeno Olgi
Karba in Janezu Venclju. Po določilih
zakona o upravnem postopku, ki se
uporablja tudi v javnopravnih stvareh,
ki nimajo značaja upravne zadeve, bi
občina morala sama posredovati dopis
organu, ki je za to pristojen, v tem
primeru komisiji. Prav tako bi občina
morala v treh dneh pozvati vlagatelje
na morebitno dopolnitev zahtevka, če
je menila, da ni popoln ali pravilen, saj
zakon ščiti neuko stranko. Ne nazad-
nje je bil tudi podžupan Janez Vencelj,
kot uradni organ občine, po zakonu
dolžan odstopiti zahtevek v nadaljnjo
obravnavo Janezu Venclju, predsed-
niku komisije," je med drugim nave-
del Bogdan. "Prepričani smo, da bi
sodišče ugodilo naši pritožbi, saj če
že, gre za manjše pomanjkljivosti, ki
pa jih lahko tako, kot želi županja,
upoštevamo tudi pri podaji novega
predloga, kar bo veliko racionalneje
kot brezplodno birokratsko prepiran-
je pred sodiščem."

"Želim delati strokovno in zakoni-
to. In ob vsakem dvomu, ki se pojavi,
prosimo ustrezne organe, da nam pri-
pravijo tolmačenje. Tega tolmačenja
si nismo izmislili, saj ne želim delati
pristransko. Če ne bo zaupanja, potem
nam ne bo uspelo uresničiti začrtanih
ciljev. In če bo vedno dvom o mojem
delu in delu občinske uprave, potem
ne vem, kako bomo nadaljevali," je
članom občinskega sveta odgovo-
rila Karbova, vendar ji jih ni uspelo
prepričati. O navedeni problematiki
naj bi ponovno razpravljali na prihod-
nji seji, obstaja pa tudi možnost, da se
bo zaradi razrešitve Venclja začel post-
opek na upravnem sodišču.

V okviru projekta AED rešuje življenja
bo jutri, v soboto, z začetkom ob 19.
uri v šoli na Strojni brezplačni tečaj
temeljnih postopkov oživljanja z upo-
rabo avtomatičnega defibrilatorja.
Koronarni klub Mežiške doline vabi k
udeležbi in obnovitvi znanja o postop-
kih oživljanja in seznanitvi s prepro-
sto, učinkovito in varno napravo, ki
rešuje življenja. Več informacij o AED
je na spletni strani www.srce-si.si. (ačk)

V baru Spin na Ravnah na Koroškem
bo v nedeljo, 30. oktobra, od 14. ure
dalje zabava za otroke, poimenovana
Halloween party. V ustvarjalnih de-
lavnicah bodo otroci risali čarovnice
in duhce ter izrezovali buče. Organi-
zatorji, poleg Spina še društvo Pankr-
ti Koroške, bodo malčke pogostili še s
pijačo, sladkarijami in pečenim kosta-
njem. (ačk)

Dežurna služba
splošnih zdravnikov
za nekaj časa spet
po starem, ne več
v bolnišnici

Svet zavoda Zdravstvenega doma Slo-
venj Gradec (ZD SG) se je v tem tednu
sestal, da bi objavil razpis za direktor-
ja. Sedaj ZD SG kot vršilec dolžnosti
vodi zdravnik Ervin Pečnik. "Raz-
pisa nismo objavili. Člani sveta so se
odločili (glede na to, da ob prejšnjem
naboru ni bilo možno imenovati di-
rektorja), sprožiti postopek sprememb
statuta zavoda," je povedala predse-
dnica sveta zavoda ZD SG Diana Cesar
Plaz. Širok nabor kandidatov bi želeli
omejiti z nujnimi delovnimi izkušnja-
mi na vodilnem mestu najmanj petih
let. Kot pravi Cesar Plazova, se lahko
na delovno mesto direktorja prijavi-
jo ekonomisti, pravniki in medicin-
ci, kljub priporočilom ministrstva za
zdravje manjšim zdravstvenim domo-
vom, naj na vodilno funkcijo imenu-
jejo zdravnika.

Predsednica ocenjuje, da bi lahko
občinska sveta Mislinje in Slovenj
Gradca spremembe potrdila ali zavr-
nila v enem mesecu ter bi zdravstve-
ni dom direktorja dobil v decembru
letos.

Naj spomnimo, da se je na prejšnji
razpis prijavilo šest kandidatov različ-
nih profilov, ki so izpolnjevali pogoje,
med njimi po besedah Cesar Plazove
ni bilo zdravnika. Nobeden od prija-
vljenih ni prepričal sveta zavoda.

Prijavo na naslednji razpis je za
Večer napovedal dosedanji direk-
tor Ervin Pečnik. Predsednica pravi,
da člani sveta ne forsirajo direktorja
iz medicinske stroke. Občini ustano-
viteljici vztrajata pri širšem naboru
kadrov.

dlog za spremembo statuta, to nato
pretehta statutarnopravna komisija
in poda mnenje na občinski svet, kjer
spremembe sprejmejo ali zavržejo. Če
jih bodo zavrgli, bomo takoj po trenu-
tno veljavnem statutu objavili razpis,"
je dodala Cesar Plazova.

Svet zavoda ZD SG ima devet
članov, ki so se na nedavni seji sezna-
nili s poslovanjem v prvem devetme-
sečju 2011. Trenutno se kaže 22 tisoč
evrov izgube, ki pa jo bo zdravstveni
dom do konca leta sam pokril.

Trenutno so v javnem zavodu ZD SG zaposleni štirje zdravniki, od teh en dela
v Mislinji, pogodbeno jim pomagajo štiri upokojenke. Po podatkih Pečnika
jim primanjkujejo še štirje, dva bodo dodatno zaposlili v tem letu, vendar se
upokojuje še ena od štirih redno zaposlenih. Zaradi kadrovske podhranje-
nosti pa tudi še ne ustreznih prostorskih pogojev v bolnišnici (ni še novega
urgentnega centra) so se po dogovoru z ministrstvom odločili spet dežurati
v lastnih prostorih, tako bo vsaj do novega leta. Pred tem so splošni zdrav-
niki že nekaj časa dežurali na urgenci v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V
ZD SG primanjkuje tako splošnih zdravnikov kot zdravnikov medicine dela.

Včeraj je vlada dala soglasje, da Janez Lavre še eno štiriletno mandatno ob-
dobje kot direktor vodi slovenjgraško bolnišnico. Zaradi zapletov na sejah
sveta zavoda, o čemer smo tudi poročali, je namreč Lavre do včerajšnjega
solgasja delo opravljal kot vršilec dolžnosti.

V skladu z načrtom izobraževanja in usposabljanja za zaščito in reševanje in
s predpostavko, da je v stavbi OŠ Brezno-Podvelka izbruhnil požar, je poteka-
la vaja - evakuacija otrok vrtca, učencev in delavcev iz šolske zgradbe zaradi
požara. O požaru so bili obveščeni gasilci PGD Brezno-Podvelka, ki so po eva-
kuaciji požar pogasili in pregledali šolske prostore. Po končani evakuaciji so si
učenci z velikim zanimanjem ogledali demonstracijo uporabe 42 metrov visoke
gasilske avtodvigalke za reševanje iz višjih zgradb, ki so jo izvedli poklicni ga-
silci iz Maribora. (jma)

Na Srednji šoli Ravne, ki deluje v okviru Šolskega centra Ravne, se vedno bolj
zavedajo pomembnosti raznih obšolskih dejavnosti za mlade. "Vemo, da izobra-
ževanje in vzgoja le v času pouka nista dovolj, zato se trudimo z raznimi prire-
ditvami, razstavami in tekmovanji na področju znanja in športa našim dijakom
popestriti vsakdan. Tako smo se letošnje leto odločili, da za dijake srednjih šol
celotne koroške regije organiziramo tekmovanje v računalniških igricah Call
of duty 2 in League of legends (LOL)," je pojasnila mentorica dijaške skupnosti
Petra Lipuš. Lanparty bo danes, v petek, od 14. ure do jutranjih ur. Iz vsake sre-
dnje šole se lahko prijavijo ekipe s po petimi igralci za Call of duty 2 in igro LOL.
Po želji lahko prinesejo tudi svojo opremo (slušalke, miška, podloga, tipkovnica,
game-pad). Vsa pravila, registracija in dodatne informacije so na voljo na spletni
strani šole, kjer lahko dijaki tudi potrdijo svojo udeležbo. (jd)

Na enem mestu bodo
na voljo skoraj vsi
najpomembnejši zapisi o
življenju in delu pisatelja,
ki so izšli v Mežiški dolini

"Vsi prihodnji preučevalci pisateljeve-
ga življenja in dela pa tudi osnovnošol-
ci, dijaki in študentje bodo imeli na
enem mestu skoraj vse najpomemb-
nejše zapise o življenju in delu našega
pisatelja, ki so izšli v Mežiški dolini.
Ne bo jim treba ponovno prelistavati
vseh 57 letnikov Koroškega fužinar-
ja, če se bodo hoteli lotiti tega zanimi-
vega problema in žal še vedno ne do
konca raziskano Prežihovo življenje
in delo poskusili znova in znova raz-
iskati v vseh njegovih razsežnostih,"
je ob izidu zbornika Prežihov Voranc
v ogledalu Koroškega fužinarja dejal
njegov urednik Miroslav Osojnik.

Zbornik je v obliki digitalne knjige
na 432 straneh izdala Prežihova usta-
nova z Raven na Koroškem. Brezplač-
no je dosegljiv na spletnem naslovu
http://portfolio-now.com/LUMINUS_
FLIPBOOK/PrezihovVoranc/index.
html.

Urednik je izmed 114 člankov o
življenju in delu Lovra Kuharja - Pre-
žihovega Voranca, objavljenih v regi-
onalni domoznanski reviji, za ponatis
izbral 82 prispevkov, ki je razvrstil v
deset poglavij. To so Umetnik in revo-
lucionar, Prežihova proza, O jeziku in
slogu, Prispevki k političnemu življe-
njepisu, Prežihova pisma, Prežihova
dela na odrskih deskah in v filmski
uprizoritvi, Prežihov Voranc v prevo-
du, ponatisih in sestavki o njem - bi-
bliografski del, Spomini, Dolg kraja in
Epilog/Memento.

Avtorji prispevkov v zborniku, ki
je posvečen lanski 60. obletnici Pre-
žihove smrti, so znani slovenski lite-
rarni zgodovinarji, pisatelji, slavisti,
zgodovinarji, novinarji kot tudi ko-
roški strokovnjaki, Prežihovi politič-
ni sodelavci, sorodniki, prijatelji in

Koroški fužinar, ki so ga urejali
Avgust Kuhar (Vorančev brat), Marjan
Kolar, Jože Šater in Andrej'a Čibron
Kodrin, sicer še ni digitaliziran in ni
urejen za optično prepoznavo teksta,
članki, ki so izhajali med letoma 1994
in 2007, so obdelani v sistemu Cobiss,
vsebina vseh starejših letnikov pa je
zbrana v listkovnem katalogu Domo-
znanski katalog Carinthiaca, ki so ga
izdelali in ga imajo v Koroški osrednji
knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na
Koroškem.

Ptujskemu diplomantu
Sašu Murku priznanje
slovenskega društva
vzdrževalcev. Mladenič iz
Maribora je diplomiral na
Višji strokovni šoli Ptuj

Nameravate upoštevati poziv
Bi prižgali letos svečo manj?
ob dnevu spomina na mrtve?

Verjamete, da so pomisleki
o načinu zapiranja Tovarne
sladkorja Ormož upravičeni?

Današnje, petkovo uglaševanje z
glasbo in koncert skupine Vedun na
ptujskem gradu zaradi tehničnih težav
žal odpade. (ps)

Blažu je bil šport položen v zibelko.
Mama Marija je bila uspešna skakalka
v daljino, celo članica jugoslovanske
reprezentance, oče Srečko nogome-
taš boljših sredin na Ptuju in v okolici.

Potem ko so se v Beli dvorani prenovljene ormoške grajske pristave, kamor se
je septembra preselila glasbena šola, že v začetku oktobra pričeli redni kon-
certi njihovih učenk in učencev, so v to največjo dvorano na ogled postavili
še prvo likovno razstavo.

Vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Nevenka Korpič
je tokrat povabila k predstavitvi in sodelovanju Milana Emila Breclja. Brecelj
je domačin, rojen leta 1943, po končani srednji avtoličarski šoli se je leta 1970
zaposlil v Avstriji, si tam ustvaril družino in tudi dočakal upokojitev. Likovno
ustvarjanje je Brecelj pričel v letu 1975, takrat so nastale njegove prve risbe s
tušem in nekaj slik na platnu. Kasneje se je izražal tudi s tehniko slikanja "air-
brush" in na zanimiv način poslikaval avtomobile, letala, helikopterje, razne
športne pripomočke in podobno. Likovnemu ustvarjanju se je še resneje po-
svetil pred desetimi leti, ko se je odločil za izobraževanje pri akademskem sli-
karju prof. Manfredu Aichholzerju. Še posebno ga je pod njegovim vodstvom
navdušila tehnika olje na platno.

Svoje motive poslej išče predvsem v naravi, krajinskih podobah in v ljud-
skem stavbarstvu. Veliko likovnih del, ki so na ogled v Beli dvorani, izraža
njegovo navezanost na domovino in z njegovih slik je z lahkoto mogoče pre-
poznati motive iz rodnih krajev in domačega mesta. Vendar pa je na ogled
postavil tudi precej likovnih del, ki so nastajala na potovanjih po Istri, Dalma-
ciji, Benetkah, Toskani in Provansi. Umetnika je številnim zbranim na otvo-
ritvi razstave pobliže predstavila Ana Janžekovič iz ormoške enote muzeja.

Razstava likovnih del Milana Emila Breclja je v Beli dvorani ormoške graj-
ske pristave na ogled še vse do 1. decembra. (dlž)

"Zanimive stvari smo izvedeli o
njem in se zato odločili, da počastimo
spomin nanj, dolgoročno morda tudi
uredimo sprehajalno učno pot po vi-
nogradu, ki bo nazorneje prikazova-
la njegov prispevek k razvoju našega
vinogradništva," napoveduje župan.

Prva večja spominska prireditev,
na kateri bodo predstavili delo svo-
jega znamenitega domačina, bo ta
konec tedna. Ob 150. obletnici smrti
Franca Postiča (1794-1861) bodo
namreč občina Sveta Ana, Zgodovin-
sko društvo Slovenske gorice, krajev-
na društva in vinogradniki pripravili
strokovno srečanje in tako osvežili
spomin na zdravnika, sadjarja in vi-
nogradnika. Jutri ob 10. uri bodo izšli
tudi priložnostna občinska znamka
z motivom trte, imenovane postič,
in priložnostni ovitek (ovojnica) z
motivom o Postiču. Na voljo bo tudi
priložnostni poštni žig.

Ob obletnici bodo v avli občine
Sveta Ana odprli filatelistično raz-
stavo in razstavo o delu in življenju
Franca Postiča. Ob tem se bodo spom-
nili tudi 170. obletnice izida Trum-
merjeve knjige o popisu sort vinske
trte na Štajerskem in desete obletnice
izida Zbirke ampelografskih upodo-
bitev Vinzenza in Conrada Kreuzerja
v Mariboru.

"Po rodu Zagrebčan Franc
Postič je pri Sv. Ani prvi zasadil tuje
žlahtne vinske trte in širil moderno
vinogradništvo in sadjarstvo v Slov-
enskih goricah. Po njem se imenuje
trta oziroma vino postič - modri. Bil
je tudi izvrsten zdravnik, moderen
gospodar, sadjar in enolog ter mož v
najžlahtnejšem pomenu besede, nje-
gova hiša pa je slovela po gostoljub-
nosti," je leta 1845 zapisal znani
mariborski zgodovinar dr. Rudolf
Gustav Puff.

Postič je leta 1813 postal kirurški
pomočnik pri Gasparju Dimniggu v
Radgoni. Po diplomi leta 1816 so mu
ponudili mesto asistenta v graški
bolnišnici, v Radgoni pa se je poročil
z Marijo von Rosenbichel, s katero sta
se leta 1817 preselila k Sveti Ani. Leta
1848 si je na Krembergu zgradil večjo
hišo na razglednem kraju, obdanem z
vinogradi in sadovnjaki.

Zadnja leta svojega življenja
se je Postič povsem posvetil
vinogradništvu, bil pa je tudi
občinski sodnik in župan, znan po
gradnji boljših cest. Pokopan je na
pokopališču pri Sveti Ani.

Strokovnost, pridelava odličnega
vina in gostoljubnost so mu prines-
li velik strokovni ugled, kraju pa je s
svojo gostoljubnostjo omogočil širšo
prepoznavnost. Po njegovi zaslugi so
tukajšnji kmetje pričeli zasajati večje
količine plemenitih sort grozdja, kot
so laški rizling, modri pinot, sivi pinot
in rdeči traminec.

Čeprav družbi nista lastniško vezani na radensko občino, sta takratni
direktor Radenske Zvone Murgelj in direktor Zdravilišča Radenci Mladen
Kučiš pristala na sodelovanje v skupnem projektu, sedanji direktor
Radenske Milan Hojnik pa se je s Kučišem in Rihtaričem dogovoril o
podrobnostih prepotrebnega projekta za radensko občino. Stroške si bodo
razdelili na tri enake dele, park pa bo zasijal v novi podobi. Radenčani,
naključni obiskovalci tega turističnega kraja in turisti so se že prepričali,
da ni ostalo le pri besedah in zapisanem na papirju. Nekaj dela so namreč
že postorili. Odstranili so panje več kot 500 uničenih dreves, opravljajo
zemeljska dela, naročeni pa so že tudi načrti nove ureditve parka.

Ostal bo v sklopu zdraviliškega kompleksa, ne glede nato, kdo bo lastnik.
Bo pa v novi podobi veliko prijetnejši in varnejši za sprehajalce ter bo
morda v Radence privabil tudi nove goste, kar bo polnilo blagajne
gospodarskim subjektom in občinski proračun. To pa je v teh hudih časih
za turizem in za razvoj kraja zelo pomembno.

Društvo prijateljev mladine Dokležovje bo v sodelovanju s Kulturnim društvom
Marko iz Beltincev danes ob 18.30 v dvorani vaškega doma v Dokležovju pripra-
vilo srečanje z naslovom Kak je inda bilou. Obiskovalci bodo lahko uživali ob
prikazu starih šeg in navad ter občudovali splet plesov in pesmi. (se)

Višina nagrade, ki jo je zagotovilo
podjetje Hakl, je 500 evrov, zanjo pa se
je potegovalo skupno osem avtorjev di-
plomskih nalog. Ocenjevalno komisijo
je vodil dr. Renato Lukač, njena člana
pa sta bila dr. Matej Gomboši in Boris
Hakl. Po Lukačevih besedah so bile
vse prijavljene diplomske naloge zelo
dobre. Polovica jih je bila delo študen-
tov FERI, dve študentov Fakultete za ra-
čunalništvo in informatiko v Ljubljani,
ena je nastala v okviru študija na Fa-
kulteti za družbene vede v Ljubljani in
ena na Fakulteti za upravo v Ljubljani.

Ob polstoletnici sodelovanja 3. strokovno
posvetovanje pomurskih in železnožupanijskih
knjižničarjev v Murski Soboti

Želel(a) bi sanjati dvojezično so nagra-
dili šest učencev z dveh dvojezičnih
osnovnih šol (Doš): osmošolca Petra
Pala in Jesiko Kustec ter Grega Ferenca
in Zito Szabo z DOŠ Lendava ter osmo-
šolko Patricijo Kranjec in Domna Iana
Moroviča z DOŠ Prosenjakovci.

Med sedmimi predavatelji - poleg
Ma^ana Gutmana, Petre Bobovec
Szabo, Vugrinca, Jožeta Hradila,
Andrejja Pavliča in dr. Jozsefa Pappa
- je bila knjižničarka z DOŠ I Len-
dava dr. Judit Csuka Zagorec, ki je
razisk(ov)ala bralne navade učencev
madžarske narodnosti od prvega do
devetega razreda na tej šoli. "Učenci
madžarske narodnosti po bralnih
navadah v tem multikulturnem
okolju niso drugačni od slovenskih
učencev, vendar nosijo breme, ki
je v tem okolju in v tem kontekstu.
Za izboljšanje bralnih navad bi bilo
treba - tako je moje pričakovanje -
harmonizirati odnos med družino,
šolo in učencem. Starši, ki so Madža-
ri, morajo vedeti, kaj pričakujejo od
svojega otroka, ko ga vpišejo v prvi
razred k jeziku materinščine, to je
madžarščina ena, morajo imeti dol-
goročne cilje in ne biti manipulativ-
ni, da bi malo tako, malo pa drugače,
doma pa naj berejo z otroki, da ti
poslušajo in se učijo. Na naši šoli
imamo v zvezi s tem narejen dober
program. Seveda brez učenca vse to
ne gre. Če kaj manjka v tej harmoni-
ji, so pomanjkljivosti. Branje pripada
jeziku, če je v madžarskem jeziku, ga
je treba obvladati, to spada h gradi-
tvi identitete in kulture, zato je dana-
šnje posvetovanje tudi s tega vidika
pomembno," nam je pojasnila.