MERI
MOVI IMA

iL

AMCRICAN IN SPIRIT #©R€I®N IN LANGUAGE ONLY
NO. 157
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 18, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€8
ŠTEV. LXin — VOL. LXm
Posledice bojev za Due (o se le talijo
Rdeči so postali previdnejši, kljub vsem drugačnim napovedim se nočejo spustiti v odprt boj.
SAIGON, J. Viet. — Deževna doba bo trajala samo še dva meseca, vietnamski gverilci pa še ne morejo pokazati nobenega večjega uspeha na bojnem polju. Mislili so ga doseči v bojih za Due Co. Kdor pogleda Due Co na razglednici, bo samo lahko ugotovil, da je to neznatna zanikrna in zapuščena vas v mali kotlini sredi hribov, kakršnih je najbrže veliko v Vietnamu. Ima pa svoj pomen, ker je važno križišče cest od vzhoda proti zahodu (od morja proti Kambodži) in od seveda na jug (iz Hanoia v Mekongovo delto).
So partizanom nujno potrebne za hitra premikanja gverilskih čet in za prevoz orožja, municije in hrane. Odkar se namreč gverilci spuščajo v boje z večjimi edinicami, jih ne morejo zmeraj nabrati v posameznih vaseh, ker so jih že tako do kosti izmozgali. Geste jim seveda hodijo prav tudi za premikanje artilerije lahkega kalibra, ki jo prevažajo na kamijonih.
Novi grobovi
Samuel Calic Jr.
Sinoči je umrl v Huron Rd. bolnici 49 let stari Samuel Calic Jr. s 3418 W. 97 St., rojen v Cleveladu kot sin pok. Samuela in Anne roj. Grba, mož Grace, roj. Visconti, oče Patricie Kid-well in Roberta, 4-krat stari oče, brat Mary Pavicic, Sophie Ze-radanin in Helene Lakich, zaposlen pri National Engineering Co. Pogreb bo v petek opoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija.
— V
Zato so se celih 6 tednov trudili, da bi dobili Due Co v roke. Poskus je propadel, velike žrtve, ki so jih prevzeli nase, so ostale brez uspeha. To se sedaj očitno čuti v vsej vietnamski gverilski vojni. Partizani že nekaj dni ne napadajo več z večjimi četami, izmikajo se pa tudi napadom od strani saigonske armade in ameriških čet. Spremenjeno taktiko zagovarjajo s potrebo, da morajo svoje oborožene sile pripraviti na nove vojaške operacije večjega obsega.
Nekaj resnice je že na tem, toda vzrok za sedanji mir tiči tudi y izgubah, ki so jih imeli za križišče Due Co.
Argentinski peronisti planirajo politiko
BUENOS AIRES, Argen. — Beronistov je v Argentini več, k°t si jih dežela želi. Lahko bi Se še bolj uveljavili, ako bi ime-B jasne politične cilje pred se-B°j. Teh pa njihovo vodstvo ni-IIla- Kar je v vodstvih čistih Politikov, računajo z 1. 1969 in takratnimi predsedniškimi vo-itvami. Upajo, da bo takrat de-ezna že ista sedanja vlade dr. Bie in dala njim večino v Kongresu. Optimisti pa mislijo, da i stranka lahko dobila večino v Kongresu že pri kongresnih v°litvah 1. 1967.
Belavski voditelji mislijo drugače. Pričakujejo, da se bo re-dr. Illie že čisto obrabil Pred volitvami in da bo moral Odstopiti. Nekateri celo mislijo, a bi bilo dobro, da bi se stran-a sporazumela z vojaškimi kro-° vprašanju,'kaj naj sledi vla-1 dr. Illie. Razcepljenost v vod-Vu peronistične stranke ima a tudi dobro stran: varuje de-o ° pred pogostimi štrajki, ne-lri in neredi.
-Heatwave
Vremenski
prerok
pravi:
Vanoma oblačno, vroče in Parno z možnostjo neviht. JVlsia temperatura 86.
Kongres ima tudi ia teden kar obilo dela
WASHINGTON, D. C. predstavniškem domu se bodo plenumu zagrizli v zakon za podpiranje farmarjev. Administracija sicer trdi, da je pridobila za zakon že večino kongresnikov, vendar pa to stališče te melji precej tudi na optimizmu. Zato je Johnson pripravljen o-poziciji popustiti v nekaterih važnih spornih točkah. Kako daleč bo popustil, bo odvisno od debate, ki bo izredno živahna. Ne pričakujejo, da bi moglo pri-it do glasovanja pred četrtkom.
V senatu bodo zopet debatirali v plenumu o boju proti revščini. Predstavniški dom je v ta namen že izglasoval dodaten znesek $1.9 bilijona, Senat je pa pripravljen, da glasuje samo za vsoto $1.6 bilijona. Povrhu se republikanski sena torji upirajo nekaterim paragrafom, ki jih je Predstavniški dom že izglasoval. Senat bo glasoval o zakonu proti koncu tedna.
Smithov odbor za dnevni red Predstavniškem domu je pa končno sklenil, da bo poslal Predstavniškemu domu zakonski predlog o imigraciji. Plenum se bo s predlogom začel pečati prihodnji teden.
Republikanci že tehtajo predsedniške kandidate
WASHINGTON, D.C. — Do predsedniških volitev je še več kot tri leta, pa republikanci že ugibajo, kateri od njihovih vodnikov bi bil najuspešnejši kandidat proti predsedniku Johnsonu. Za sedaj vodi michiganski guverner Romney, drugi je pennsylvanijski guverner Scranton in tretji R. Nixon, ki je kandidiral leta I960 proti J. F. Kennedyju.
Savdski kralj skuša delali mir v Jemenu
Na sestanku z jemenskimi plemenskimi glavarji je izdelal načrt za končanje državljanske vojne.
TAIF, Savd. Arab. — Savdski kralj Fejsal je povabil v svojo letno prestolico Taif 200 jemen skih prvakov, 100 kraljevih pristašev in 100 republikancev in jih pripravil, da so sklenili med seboj sporazum, ki naj konča državljansko vojno. Dogovorili so se, da stopi začasno na čelo države 7-članski odbor, ki mu bo podrejen ministrski svet, z nasveti pa mu bo pomagal poseben posvetovalni odbor, ki bodo v njem zastopani delegat j e 40 najvažnejših jemenskih plemen. Ko bo prehodna doba končana, bo narod s plebiscitom odločal, kaj hoče: ali republiko ali kraljestvo ali pa verskega poglavarja.
Ali bo sporazum veljal, je odvisno od tega, ali bo egiptovski Naser pri volji, da umakne svoje čete iz Jemena. Fejsal je poslal svojega poslanika v Kairo z osebno spomenico naravnost k Naserju, da ga pregovori.
Odkar se je 1. 1962 začela državljanska vojna v Jemenu, je bil prvi poskus za premirje narejen 1. 1964, se je pa ponesrečil. Fejsal upa, da bo Naser priznal sporazum, kajti njegove čete v Jemenu so za egiptovsko gospodarstvo preveliko breme. Naser ga nosi samo radi tega, ker noče, da bi njegov ugled v arabskem svetu padel, ako bi umaknil čete iz Jemena.
Kremfj se posvešiE sprejemanju tujih političnih gostov
MOSKVA, ZSSR. — Dočim je predsednik Johnson začetkom leta izjavil, da ne bo mogel sprejeti dosti tujih politikov, ker bo preobložen z nujnimi posli domače in zunanje politike, so se v Kremlju vrgli na sprejemanje tujih gostov. Opravljajo ta posel s tako vnemo, da so na tem področju, prekosili celo Hruščeva. V Kremlju sprejemajo vse, ne gledajo ne na barvo ne na raso, na razliko med tovariši in kapitalisti.
Letos so bili na obisku vsi politiki iz satelitskih držav, le Albanci se niso še pokazali. Iz Turčije je prišel sam ministrski predsednik, iz Pakistana predsednik Ayub Khan, iz Perzije šah Riža Pahlevi, iz Afganistana kralj Zahir. Indija je poslala ministrskega predsednika Ša-strija, ni manjkalo tudi Tita. Iz Norveške je prišel ministrski predsednik Gerhardsen, iz švedske pa predsednik Erlander, danskega ministrskega predsednika Kraga pa pričakujejo jeseni. Za tisto dobo je napovedal svoj obisk tudi Naser iz Egipta.
Nima pa Kremlj sreče z gosti iz Afrike in Latinske Amerike. Jih sicer vabi, pridejo pa samo taki, ki v propagandnem pogledu Moskvi dosti ne koristijo.
MANRY JE DOSEGEL CIU
Robert M a n r y , pomožni urednik tukajšnjega dnevnika Plain Dealer, je sinoči ob 7.30 stopil na kopno v Falmouthu na Angleškem, ko je v 13 in pol čel jev dolgi jadrnici Tinkerbelle prejadral Atlantik. Odplul je iz Falmoutha, Mass., 1. junija in po 78 dneh in 3,200 milj dolgi vožnji preko Atlantika dosegel Falmouth na Angleškem.
FALMOUTH, Ang. — Okoli 50,000 ljudi, domačinov in tujcev, je pričakalo Roberta Manryja, ko je plul v to pristanišče po 78 dneh samotne vožnje preko Atlantika iz Falmoutha v državi Massachusetts v Ameriki. Ko je stopil na kopno, se je najprej pozdravil s svojo ženo in otrokoma, nato pa je poljubil mater Zemljo, na kateri je po 78 dneh zopet trdno stal. Ko je 50,000 ljudi pozdravljalo drznega mornarja, je igrala godba na pihala ameriško himno in pozdrav junaku. Kasneje zvečer sta telefonično pozdravila Roberta glavni urednik in izdajatelj lista Plain Dealer v Clevelandu Vail in mestni župan Clevelanda R. S. Locher. Manry je prvi prejadral severni Atlantik v tako mali jadrnici v smeri od zahoda proti vzhodu brez prekinitve naravnost iz ameriškega pristanišča v angleško.
V Falmouthu, ki ima le 17,000
Iz Clevelanda in okolice
Indija omejuje izdatke za svojo četrto petletko
NEW DELHI, Ind. — Indijska komisija ;za planiranje je pod predsedstvom samega predsednika šastrija sklenila, da je treba izdatke za četrto petletko, ki se začne prihodnjo spomlad, znižati od $47 bilijonov na $45 bilijonov. Tudi pri tem znižanju bo petletka še zmeraj obsežnejša od sedanje, ki je preračunala izdatke na 23 bilijonov.
Omejitev najbrže ne bo v zvezi z ameriško podporo. Naša administracija je namreč ravno te dni dala Indiji $100 milijonov na razpolago za nakup industrijskega blaga v naši deželi. Indijski parlament bo stališče planske komisije gotovo odobril.
Nemci so še zmeraj vzorni pešci
BONN, Nem. — Peš hoja je bila med Nemci že od nekdaj najbolj priljubljen ljudski šport. Zato ga je tudi Hitler vpregel v svojo propagando za organizacijo Wander vogel. Šport ni zguil svoje priljubljenosti tudi v dobi avtomobilov in letal.
To je dokazal zanimiv poskus nekega monakovskega časopisa. Razglasil je namreč, da bo vsak pešec, ki v enem dnevu pride okoli znanega jezera Star-hemberg, čigar obala meri 30 milj, dobil za spomin posebno medaljo. Časopis je računal, da se bo samo- par junakov nabralo za ta pohod. Prišlo jih je pa nad 8,000, jezero pa obhodilo 5,576! Pri tem pa vreme ni bilo pešcem nič naklonjeno.
Pomen pešhoje vpoštevajo tudi nemške potovalne pisarne. Pri prospektih za počitnice zmeraj bolj navajajo kraje, ki so I bogati na lepih izletih za pešce.
prebivalcev, se je zbralo še več kot toliko turistov in drugih radovednih ljudi iz vse Anglije, da bi bili priče prihoda samotnega pomorščaka Roberta Manryja v njegovi 13 in pol čevljev dolgi jadrnici Tinkerbelle v tukajšnje pristanišče. Čakali so nanj več kot en teden, ker ga je slabo vreme zadržalo na visokem morju. Ko je jadrnica Tinkerbelle zaplula v zunanje pristanišče Falmoutha, sta jo tam sprejeli ladja načelnika carinske postaje in ladja kapitana pristanišča F. H. Edwardsa. Zadnji je dejal Manrvju, da je dosegel cilj, ker je v pristanišču Falmoutha in mu predložil, da njegovo jadrnico zaradi večje varnosti naveže in jo vleče do 2 milji oddaljene obale. Manry je ponudbo sprejel in je na ta način ob 7.30 po angleškem času stopil na kopno. Njegova 78 dni trajajoča samotna vožnja je bila končana, cilj dosežen!
Ko se bo Robert Manry vrnil v Cleveland, ga bo ta sprejel kot največjega junaka, njegovo jadrnico Tinkerbelle bodo pa razstavili v novi konvenčni dvorani v Public Hall.
kampanjo. V Gvatemali vlada vojaška diktatura. Predsednik Peralte ima tudi svojo stranko (Narodno osvobodilno gibanje).
V imenu vladne stranke nastopata kot kandidata polkovnik Ponciano, ki zastopa desno krilo stranke, in polkovnik A quilar, ki se okoli njega zbirajo vsi ostali pristaši vladne stranke. Pri volitvah bo tudi nastopil kandidat opozicije advokat Montenegro, ki ga podpira revo-lucijonarna stranka. Zmagal bo seveda tisti kandidat, ki ga bo podprl sedanji diktator Peralta.
V Gvatemali se pripravljajo na predsedniške volitve
GVATEMALA, Gv. — Predsedniške volitve bodo šele 6. marca 1966, pa se je vsem trem icandidatom tako mudilo, da so že sedaj prijavili svoje kandidature in s tem začeli volivno
Komunistično časopisje poroča o položaju v Severnem Vietnamu
CLEVELAND, O. — Komunistično časopisje ima seveda svoje časnikarje v Severnem Vietnamu, posebno v prestolici Hanoi. Ti dosti vidijo in slišijo, seveda pa smejo poročati samo, kar jim dovoljujejo njihove vlade, ne pa morda vlada Severnega Vietnama. Tako vsak dopisnik iz Hanoia poroča drugače, akoravno vidijo vsi iste stvari in dobijo vesti o istih dogodkih in iz istih virov.
Najbolj navdušena so naravno poročila dopisnikov kitajskega komunističnega časopisja. Če bi jim človek verjel, živijo ljudje v Severnem Vietnamu v ma-em raju. Ne trpijo nobenega pomanjkanja, niso v nobeni nevarnosti, se ne bojijo ničesar. Pričakujejo celo z veseljem a-meriške letalske napade, da se potem lahko radujejo, kako so se napadi temeljito ponesrečili. Letalski napadi jim pridejo prav tudi radi tega, ker dajo vietnamskemu protiletalskemu topništvu lepo priliko, da lahko
klatijo ameriške bombnike in lovce z neba “kot hruške z drevesa”.
Dopisniki, ki poročajo v Moskvo, pa niso prisiljeni, da pišejo take neverjetne zgodbe. Ne hvalijo tega, česar ni, toda na drugi strani pa tudi ne smejo povedati resnice o tem, kar je. Samo med vrsticami njihovih dopisov se lahko bere, da življenje ne poteka popolnoma normalno in da ima narod dosti prilik, da pokaže svoje junaštvo in svojo ljubezen do domovine.
Poljskim dopisnikom je dovoljeno, da povedo kar naravnost nekaj več o sedanji vietnamski stvarnosti. Poročajo na primer, da so oblasti mnoge zavode, bolnice, knjižnice itd. prepeljali iz Hanoia v oddaljene kraje, močvirja, džungle in gorovja. Z njimi vred so bili preseljeni tudi zaposleni uslužbenci.
Drugo poljsko poročilo trdi, da vlada sicer v Severnem Vietnamu “popoln mir in red”, vendar pa vsako noč evakuirajo iz
Hanoia na tisoče otrok, bolnikov, ostarelih, onemoglih in brezposelnih v notranjost dežele. Nihče ni v vietnamski prestolici lačen, akoravno se pojavljajo “določene težave” pri delitvi hrane. Vse to pa dokazuje, da potrpežljivost prebivalstva premaga vse ovire, ki se tu pa tam pojavijo. V potrpežljivosti ne bodo Amerikanci nikoli mogli premagati Severnih Vietnamcev.
Češki radio je pa povedal, da se letalski napadi zmeraj bolj približujejo prestolici in da bombe padajo že “nekaj kilometrov” od mesta, da pa to prav nič ne moti prebivalstva pri njegovem rednem delu. čim hujše so ameriške dejanske grožnje, tem večja je hladnokrvnost prizadetih. Severni Vietnam ne pozna besede panika...
Čeprav se življenje razvija normalno, pa vendar že 70% delavcev manjka na svojih delovnih mestih v tovarnah, nadomeščajo jih ženske delovne mo-
či. Delavci so pač odšli na vojno službo.
Iz istega poročila je tudi razvidno, da letalski napadi motijo redno delo po tovarnah. Tovarne obratujejo v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Dnevno obratovanje mora počivati tekom letalskih napadov. Dodaja tudi, da se riž, sladkor, meso in tekstilno blago delijo na nakaznice.
Prebivalstvu Severnega Vietnama se torej celo po poročilih komunističnih dopisnikov ne godi dobro. To nas ne sme zapeljati na zaključek, da tako stanje kaj vpliva na vietnamske komunistične voditelje. Ti se zavedajo dejstva, da so bili Vietnamci zmeraj veliki reveži, da so navajeni, da dobijo najnujnejše stvari za obstoj. Taki berači seveda veliko lažje prenašajo vse udarce usode kot na primer razvajeni Amerikanci ali zahodni Evropejci.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom in Senat sta se sporazumela o pomoči tujini. Ta je za tekoče finančno leto določena i 3.36 bilijonov, načelno pa je odobrena za dve leti.
LOS ANGELES, Calif. —Guv. Brown je včeraj ukinil policijsko uro in pustil 2,500 mož narodne garde z neposredne dolžnosti, med tem ko jih 12,000 še vedno skrbi za mir in red v porušenem in požganem črnskem predelu mesta Watts. Rev. M L. King je prišel večraj sem kljub drugačni želji guvernerja in izjavil, da so bili nemiri, ropanje, pobijanje in druga nasilja črncev v Wattsu pretekli teden “upor poniževanih in tlačenih proti družbi in avtoriteti”. Znani evangelijski pridigar Rev. W. Graham je črnski upor v Wattsu označil za “komunistično vajo” za revolucijo v Združenih državah.
CHICAGO, 111.—Oblasti proučujejo vzrok nesreče potniškega jet letala B 727 United Air Lines, ki je v ponedeljek zvečer na poletu iz New Yorka v Chicago treščilo komaj nekaj milj od cilja v Michigansko jezero. Sumijo, da je v letalu eksplodirala bomba. Vseh 30 oseb v njem je bilo pri nesreči mrtvih.
SAJGON, J. Viet. — Manjše število rdečih se je skušalo priplaziti na letalsko oporišče Da Nang, toda marini so jih prestregli. Dva od napadalcev sta bila mrtva. Marini so danes zjutraj v ostrem boju z rdečimi oddelki, ki naj bi šteli od 1000 do 1500 mož. Baje je marinom uspelo rdeče stisniti od vseh
Domov na jug—
G. Martin Nagode je zopet na poti domov v Florido in pozdravlja tem potom svoje prijatelje in znance. Na svidenje drugo leto!
Izlet v Detroit—
Vsi tisti, ki ste se prijavili za izlet v Detroit prihodnjo soboto, 21. avgusta, bodite ob sedmih zjutraj v SDD na Re-cher Avenue. Bodite točni, ker avtobus bo odpeljal točno ob določenem času.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Panchur s 1258 E. 169 St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, pozdrave in posebno za molitve.
Pozdrave pošilja—
Mrs. Dorothy Ferra, tajnica Društva sv. Jožefa št. 169 KS-KJ pošilja pozdrave iz Lemon-ta v Illinoisu.
Seja—
Klub slov. upokojencev za senklersko področje ima jutri, 19. avg., ob dveh popoldne sejo v prizidku SND na St. Clair Avenue.
Nov naslov—
G. Frank in ga. Antonia Turk sta se preselila z Monterey na 986 Bryn Mawr, Wickliffe, Ohio 44092, tel. 944-3996. Ga. Antonia Turk je glavna predsednica .SŽZ, g. Frank Turk/ pa predsednik Društva sv. Vida št. 25 KSKJ.
Slov. pisarna—
Slov. pisarna v Baragovem domu prosi osebo, ki je naročila in plačala vrečo bele moke na naslov Miss Tilke Mese v Cerknici, naj Slov. pisarni sporoči svoje ime, ker je treba navesti na pošiljko odpošiljatelja.
Udje Mohorjeve družbe, ki še niso plačali udnine za leto 1966, so prošeni, da to čim prej store, da bodo v novembru lahko dobili knjige po pošti.
Nedavno je Slov. pisarna dobila novo pošiljko Mauser j eve knjige “Ljudje po bičem”, 1. in 2. del. Na zalogi ima tudi še več drugih knjig, ki si jih rojaki lahko ogledajo vsak večer.
Romarjem k Sv. Ani—
Organizatorji romanja sporočajo, da je romanje zasigurano, je pa še par mest praznih in tisti, ki se želijo pridružiti, naj pohitijo s prijavami. Obenem dajejo na znanje, da bodo na poti tja obiskali v Montrealu veličastno cerkev NOTRE DAME, zidano po vzgledu Notre Dame v Parizu in obenem tudi velikansko baziliko sv. Jožefa, ki je po Sv. Ani naj večje božjepotno svetišče v Kanadi, opremljeno z vsemi udobnostmi in veliko ka-feterijo.
Položen svet
Dolina Rdeče reke severa, ki izvira v Minnesoti in se izliva Winipeško jezero v Kanadi, se dviga od središča komaj po en čevelj na miljo.
strani, tako da ne morejo pobegniti.
WASHINGTON, D.C.— Vlada je objavila, da se je Združenim državam posrečilo v drugem četrtletju 1965, ki je bilo končano s pretklim junijem, doseči 132 milijonov prebitka v zunanji plačilni bilanci. To je prvi tak uspeh od leta 1957.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$14.00 na leto; $3.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece bi, Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 157 Wed., Aug. 18, 1965
Korenine zadnje alžirske revolucije
Redke so revolucije, ki bi jih javnost pričakovala Redno se dogaja, da nas revolucije presenečajo in da je prvo vprašanje, ki si ga stavljamo ob vesteh o revolucijah zakaj se je kaj takega moglo zgoditi. V resnici pa nobena revolucija ni nekaj nepričakovanega, vsaka ima svoje ko renine v političnem razvoju, ki ga lahko vsakdo opazuje na lastne oči, ako ga hoče videti. To velja tudi za zadnjo alžirsko revolucijo. Nova in nepričakovana je bila za nas, ker nismo preje vedeli, kakšen je v resnici razvoj notranje in zunanje alžirske politike. Žal moramo ugotoviti, da po litične razvoje veliko bolj temeljito zasleduje komunistično časopisje in da je tudi prvo, ki daje pregled dogodkov ob revolucijah in jih skuša tolmačiti, seveda s svojega sta lišča. Tudi to velja za alžirsko revolucijo
Korenine zadnje alžirske revolucije segajo daleč nazaj v dobo alžirske državljanske vojne. V vodstvu alžirskih upornikov ni bilo nikoli prave sloge. Uporniki so bili složni samo v odporu proti francoski kolonijalni upravi kakšna pa naj bo osvobojena alžirska republika, o tem so se prepirali že od začetka državljanske vojne.
Prvi alžirski diktator Ben Bella je aktivno posegal v alžirsko politiko šele v 1. 1962. Ko je prišel v vodstvo, je našel tam celo vrsto tekmecev, ki mu jih je bilo treba ali ukrotiti ali pa se jih znebiti. Ben Bella sam je bil preslab za tak posel, iskal je zaveznike. V vojaških krogih je naše Boumedienna, ki ga je zmeraj do svojega padca smatra za zanesljivega zaveznika in somišljenika, čeprav je vedel da Boumedienne ne odobrava zmeraj in na vseh poljih Ben Belline politike.
Boumediennova kritika je bila v mnogočem upravičena, kajti Ben Bella je bil izvrsten politik, toda noben gospodar. Ni mogel ne ustvariti ne držati reda ne v stranki ne v vladi ne v strankinih organizacijah, posebno v unijah Zato so med njegovimi najožjimi pristaši in sodelavci nastala kmalu trenja, ki so pokazala svoje slabe posledice na vseh poljih alžirskega javnega življenja. Naj omenimo samo glavne
Ben Bella ni skoval jasnega pojma o svojem socijaliz-mu. Ker ga ni imel, ga ni mogel nikomur vcepiti. Zato je v njegovi politiki soodločevalo toliko socijalizmov, kolikor je Ben Bella imel in prenašal vplivnih sotrudnikov. Ben Bella sam in nekaj njegovih zaupnikov so se zaverovali Marksov socijalizem, ki so ga hoteli prikrojiti arabskim razmeram. Drugi so hoteli zvezati arabski nacijonalizem s socijalizmom, tretji so zopet sanjarili in vneto zagovarjali socijalizem z — Alahom na čelu! O tem, kakšni naj bodo odnosi med alžirskim socijalizmom in Alahom, so nastali ostri spori med strankinim vodstvom in vlado. Del vlade je bil za Alaha, stranka pa za Marksov znanstveni socijalizem. Taka in podobna trenja so zameglila pojem o arabskem socijalizmu, ki se je končno moral zadovoljiti s tem da je od vsakega socijalizma pobral nekaj; na primer, nekaj od ruskega, nekaj od kitajskega, nekaj od Titovega komunizma, pa tudi nekaj od evropskih demokratskih so cijalizmov. Skratka: zbirka strankinih načel je bila podob na sračjemu gnezdu. Na čem naj bi torej temeljila strankina politika pri taki zmešnjavi pojmov? Ben Bella je bil preslab, da bi napravil red. To je bila prva njegova napaka.
Ben Bella se tudi ni obnesel kot gospodar v praksi. Pregnal je vse, kar ni bilo arabskega rodu, in tujcem po bral premoženje. Ni pomislil, da tujci niso samo “kapitalisti”, ampak tudi strokovnjaki, ki jih dežela nujno potrebuje ker domačih ni bilo in ni na razpolago. Tako je prišlo do tega, da so šole ostale prazne radi pomanjkanja učnih moči, okoli njih se je pa igralo na tisoče šolo-obveznih otrok V celi vrsti bolnišnic ni nobenega zdravnika, jih vodijo zaslužni partizani, za strokovnjake so pa bolničarji in bolničarke. V gospodarskih podjetjih manjka vodilnega osobja, zato mirujejo ali delajo le s presledki tudi največja podjetja. Brezposelni so se množili kot gobe po dežju. Njim so se pridružili še brezposelni z dežele. Dobili so doma in vzeli s seboj partizanske legitimacije in odšli v mesta, da tam životarijo ob pičlih državnih podporah. Takih je bilo vsega skupaj v mestih začetkom marca nad 1,900,000. Njim je treba dodati še milijon domačinov, ki so samo zaposleni od časa do časa. Skoraj tri milijone teh revežev pa pomeni polovico gospodarsko aktivnega alžirskega prebivalstva.
Seveda je pri tem padla narodna proizvodnja, posebno v kmetijstvu, kjer ni na zapuščenih posestvih bivših evropskih lastnikov dela! nihče, kot je treba. Ako ne bi pomagala Amerika, bi bilo 50% Alžircev stalno lačnih ali vsaj podhranjenih. Agrarna reforma se je kompletno po-
Združenih državah in Kanadi nesrečila. Dogodilo se je na junijski seji glavnega odbora, večjo vsoto denarja in ga posla-Osvobodilne fronte, da je stranka hotela pospešiti agrarno reformo, proti tej nameri je pa odločno nastopil sam — minister za agrarno reformo' Zakaj? Zato, ker so se ysi dosedanji poskusi ponesrečili.
samo politika. Njej je podredil vse. Odpovedal se je politiki na ljubo celo nemškemu posojilu, ki ga bi dežela tako krvavo potrebovala. Radi tega se je sprl z zunanjim ministrom in ga hotel odstaviti. To je bil pa začetek konca njegovega režima.
Ben Bella je dalje hotel spraviti vojaške kroge od vsakega vpliva na politiko in javno upravo. Hotel se je celo sporazumeti s kabilskimi uporniki, ki jih vojaški krogi smatrajo za svoje najnevarnejše nasprotnike. Vojaški krogi tudi niso bili zadovoljni, ker je bil Ben Bella bolj soci-jalist kot nacijonalist. Niso se strinjali z njim tudi o pomenu islama za arabski narod!
Boumedienne je toliko politika, da je hitro spoznal, kam vodi politika Ben Belle. Ni se strinjal z njo, toda ni ji aktivno nasprotoval. Ko pa je zvedel, da hoče Ben Bella tudi njega potisniti iz narodne obrambe in politike, se je na hitro roko odločil za upor in tekom par ur prekucnil Ben Bello. Upor se je posrečil, ker je Ben Bella do zadnjega zaupal svojemu vojnemu ministru, akoravno je vedel, da ta ne odobrava zmeraj in povsod njegove politike. Kako hitro je Boumedienne postopal, se vidi po tem, da ni imel njegov novi režim prav nobenega programa. Prve dni ga je koval kar od slučaja do slučaja, kakor je nanesla potreba. To je pokopalo tudi napovedano alžirsko konferenco azijsko-afriških narodov, ki je bila prva žrtev alžirske revolucije.
| BESEDA IZ NARODA |
Vesel in prijelen obisk pri rojakih v Clevelandu
PITTSBURGH, Pa. — Pred dobrim mesecem sem se napotil na obisk k svojim prijateljem Levu in Ceciliji Wolf na 1199 Skyline Drive na Richmond Heights v neposredni vzhodni okolici 'Clevelanda. Čeprav smo se poznali le iz pisem, osebno se dotlej še nismo imeli priložnosti srečati, sta me nad vse prijazno sprejela na svojem domu. Seznanila sta me s sosedi in sorodniki ter mi razkazala Cleveland in okolico, prav posebno njegov slovenski del.
Leo me je peljal v Senkler-sko naselbino v Slov. narodni dom. Ogledala sva si krasno cerkev sv. Vida, uredništvo in tiskarno Ameriške Domovine ter se tam seznanila z osobjem in lastnico Mrs. Mary Debevec. Ustavila sva se v Erste’s Slovene Village, kjer so nama postregli z okusnim golažem in dobro slovensko kapljico. Obiskala sva tudi Euclid Beach park, od koder je krasen razgled na jezero Erie.
Podala sva se tudi v okolico mesta. Obiskala sva mojega rojaka iz mladih let Loj za Erjavca, ki je bil v otroški dobi doma moj sosed. Ima lepo urejeno farmo in kljub temu, da je že star 80 let, še vedno opravlja vsakdanja dela na farmi. Videla sva se prvič po 70 letih, od kar je odšel od doma. Domov grede smo se ustavili na SNPJ farmi kjer smo našli veselo družbo in se malo pokrepčali. Predstavili so mi znani rojakinji Mrs. Josie Zakrajšek in Mrs. Mary Ivanuš.
Doma sta nas obiskala moja sovaščana Tone Potokar in Lojze Perme. Bila sta še mlada, ko sem jaz odšel z doma leta 1900. Vesel sem bil svidenja z njima. Veliko smo si imeli povedati in prav veseli smo bili. Ob spominih na stare dni smo ob dobri kapljici celo zapeli.
Naslednji dan sem se poslovil od prijazne dvojice Wolf, ko sem se spravil na avtobus in se odpeljal proti Detroitu. Tam sem se usedel v letalo in bil v štirih urah že zopet doma.
Vsem rojakom, ki sem jih srečal na tej poti, prisrčna hvala za prijazen sprejem in gostoljubje! Pozdravljeni!
France žitnik
Fredslojnišfvo božja poli $ova Štifta se zshvaipjs
Cleveland, O. — Ko sem bil podpisani Lojze Lovšin nedavno na obisku v domovini, sem obiskal tudi Novo Štifto, za katere obnovo smo zbrali rojaki v
i predstojništvu te po vsej Slo-
osebno zahvalil za vso podporo in naklonjenost, ki jo kažemo a-meriški Slovenci tej božji poti, nato pa mi je izročil še naslednje pismo s prošnjo, da ga objavimo in seznanimo z njegovo vsebino vse, ki so pri nabirki sodelovali.
Dragi in spoštovani dobrotniki Nove Štifte!
Predstojništvo božjepotne cerkve Nova Štifta pri Ribnici izreka ob Vaši toliki, dobroti in uvidevnosti svojo zahvalo, ki ste jo izkazali svoji tako ljubi in nikoli pozabljeni Marijini cerkvi, kamor ste, ko ste še bili v domovini, radi zahajali, tako Vaši starši, pa tudi Vi in Vaši otroci. Novo Štifto res ljubite, to se vidi predvsem iz Vaše akcije v pomoč za vzdrževanje te lepote, ki ji hitro nobena ni kos, pa tudi iz obiskov, ko prihajate v svoj domači kraj, na Marijo Vnebovze-to pri Novi Štifti nikoli ne pozabite! Res — ponosni so lahko na lepoto Nove Štifte Vaši rojaki v domovini slovenske zemlje, še bolj ponosni pa ste lahko Vi, dragi dobrotniki širom Amerike, ki ste takorekoč glavni faktor in desna roka dobrote, da rojakom v domovini in Vam v tujini ta zaklad ne propade. Rojaki iz Amerike se lahko na lastne oči prepričajo, da vse, kar je namenjeno za obnovo Nove Štifte, da se to v resnici tudi izvrši, vse naenkrat pa se seveda ne more, ker so izdatki le preveliki, Zato predragi dobrotniki Nove Štifte v Ameriki bodite prepričani, da Vam bo Marija Vnebovzeta, katere dobrotniki ste tudi Vi, ne bo nikoli odrekla svojega varstva Vam in Vašim družinam v Ameriki in doma v Sloveniji. Še enkrat torej — stoterno Vam Bog plačaj za vse in nikoli na Marijo Vnebovzeto pri Novi Štifti ne pozabite!
Hvaležno predstojništvo Nove Štifte Vas vse iz srca pozdravlja in še enkrat izreka svojo hvaležnost!
Nova Štifta, dne 29. julija 1965.
p. Dominik Ploj, rektor cerkve
Podpisani Lojze Lovšin, John Orazem in Rude Pintar, ki smo prosili in nabirali med rojaki v Ameriki in Kanadi darove za Novo Štifto, se tudi v svojem imenu vsem rojakom, ki so se prošnji odzvali z darom, iskreno zahvaljujemo. Naj Marija od Nove Štifte vsem bogato povrne!
Tudi to pot bo odlično preskrbljeno za hladno pijačo, izvrstno domačo kuhinjo, ples in za več vrst zabavnih iger.
Na tem pikniku bo društvo Triglav priredilo na lepih športnih prostorih prijateljsko športno tekmovanje med slovensko mladino iz Chicaga in Milwau-keeja. Tekmovali bodo v odbojki in ping-pongu! Starejši roja^-ki se bodo lahko vrgli na balin-canje. Ker je vstopnina in parkiranje avtomobilov brezplačna, je prirediteljeva želja, da prinesete s seboj samo malo dobre volje in kakega zelenca za vsak slučaj in prepričali se boste, da je v slovenskem Triglavskem parku na pikniku vedno zelo luštno. Torej dragi rojaki in rojakinje, vsi prijateljsko vabljeni v nedeljo, 22. avgusta, popoldne na veseli triglavski piknik in to v senci košatih hrastov v društvenem parku. Dobi ček bo šel v korist zidanja kapelice v parku!
L. Galič
Gradivo za zgodovino priseljencev zbirajo dalje
MINNEAPOLIS, Minn. — Mrs. Mary Molek, kurator Immigrant Archives v University of Minnesota Library, ureja in zbira gradivo za zgodovino priseljencev v Minnesoto, pa tudi v druge dele Združenih državi Doslej je tam zbrano že veliko gradiva za zgodovino slovenskih priseljencev, nemara več kot kjerkoli drugod. Mrs. Mary Molek je bila lani skupno s profesorjem T. Smithom, vodnikom zgodovinskega oddelka na univerzi, na daljšem obisku v Sloveniji; kjčr je skušala najti nove vire in novo gradivo za zgodovino slovenskega izseljenstva v Združenih državah. Letos je šla Mrs. Mary Molek s podobno nalogo v Italijo.
Vsa slovenska društva, ustanove, pa tudi posamezniki, ki imajo kako pomembno gradivo (knjige, stara pisma, društvene zapsnike, listine) iz življenja Slovencev v Ameriki ali o njem, so prošeni, da to sporoče na: Immigrant Archives, University of Minnesota Library, 220 Morrill Hall, Minneapolis, Minn. 55455.
U. o. M.
Lojze Lovšin John Orazem Rude Pintar
Slovenska veseflea v illwaukeep
Milwaukee, Wis. — Na splošno željo rojakoy bo slovensko društvo Triglav priredilo v nedeljo, 22. avgusta, popoldne dru
veniji, prav posebno pa po Do- gi društveni piknik v tem letu.
lenjski znane božje poti.'Oglasil Veselica se bo vršila y lepem sem se pri predstojništvu cer-1 triglavskem parku — blizu Heg
Ben Bella je vedel za vse to, toda zanj je bila važna kve, kjer se je p. Dommik Ploj Memorial Parka na Hwy. 36. tarjev obdelovalne zemlje.
Plovni prekop med Baltiškim in Črnim morjem
Ladje do 5,000 ton nosilnosti bodo preplule razdaljo med črnomors kimi pristanišči in Baltikom dvakrat hitreje kot doslej, ko bo zgrajen plovni prekop med rekama Dneper in Ne-men, ki so zanj pripravili načrte sovjetski strokovnjaki. Prekop, ki bi lahko po njem plule manjše morske ladje, bi bil dolg okoli 2,000 km, stal pa bi nekako dve milijardi rubljev.
Računi kažejo, da bi se vložena sredstva povrnila v štirih letih. Južni del prekopa je pravzaprav že gotov, kajti vzdolž Dnepra se vse do njegovega ustja vrstijo elektrarniški jezovi z akumulacijskimi jezeri. Dela so se začela tudi na zahodnem koncu bodočega prekopa, kjer je na Nemenu v glavnem že zgrajena mrežh hidrocentral. Reka Ne-men se bo v bližnji prihodnosti spremenila v umetno jezero, dolgo kakih 500 km.
Najbolj zahtevna bodo dela na srednjem odseku plovne zveze v dolžini 400 km. V tem delu bi bilo treba speljati prekop skozi nižino, kjer se raztezajo plitva jezera in močvirja na površini 40,000 kvadratnih kilometrov.
Graditev prekopa po osnutkih moskovskega zavoda “Hidropro-jekt” — ta inštitut je med drugim pripravil načrte za asuanski jez na .Nilu — bodo spremljala tudi velika melioracijska dela. Izvedenci so izračunab, da bi z izsušitvijo in namakanjem pridobili okoli'3.5 milijona hek-
Dr. J. Kolarič, C.M.:
BEGUNEC MED BEGUNCI
(Nadaljevanje)
Vendar je njegova živa vera v božjo previdnost to skrb navadno vedno premagala ali vsaj močno potiskala v ozadje drugih važnejših problemov.
Bog škofa tudi v tem pogledu ni zapustil. Njegova bolezen ga je le za nekaj dni položila na posteljo; nikomur ni bil v nadlego; nobenih izrednih izdatkov za bolnico, za zdravnike in zdravila ni bilo. A če ibi tudi bili, bi večina slovenske emigracije te stroške rada poravnala iz velikega spoštovanja in hvaležnosti do svojega škofa. Le da škof v svoji občudovani skromnosti in nezahtevnosti nikdar niti misliti ni upal, da bi kdo zaradi njega imel kdaj kake izdatke.
d) Toda bila je še ena bolečina, katero je škof sam označil kot najhujšo. V zaupnem razgovoru jo je nekomu razodel, ko je 1. 1946 v Celovcu doživljal zaradi neuvidevnih angleških o-blasti prehudo ponižanje in mislil, da ga bodo izročili komunističnim krivičnikom v roke: “Sami si morete predstavljati skrbi, ki me noč in dan tarejo. Ne zaradi moje osebe. Že davno sem se popolnoma izročil Bogu v žrtev za zveličanje duš., fea naj bo tudi krvava žrtev) kaj za to! Ali naj godrnjam, ako Bog sprejme mojo ponudbo in vzame kot žrtev za tiste duše, katerim me je sam za pastirja postavil? Naj stori, kakor je njemu prav!” Potem dostavlja dve drugi veliki skrbi:	begunci in
verniki ter duhovniki doma. Končno pa se zgrozi ob misli na otroke in mladino pod komunističnim jarmom:	“Mladini, bo-
lje rečeno, otrokom, grozi najhujše. Izpostavljeni so moralni •pokvarjenosti in sovraštvu do vsega božjega.” Nazadnje pa vzklikne: “Moj Bog, kako je hudo in težko gledati nedolžne o-troške duše, kako strašno so o-grožene, kako so v nevarnosti, da se večno pogubijo! To je huje kot vsako drugo trpljenje. Kaj trpijo pobožne matere in verni očetje, se ne da popisati. Silno moramo po Mariji Pomagaj prositi Boga, da ne dopusti, da bi se mladina pogubila. Drugega sredstva nimamo. Prosim tudi vas in vaše prijatelje, da nam pomagate v ta namen moliti, da tako podpremo z molitvijo obupane starše na Sloven-hkem.” (F. G., Skrbi škofa Rožmana, Ave Maria, sept. 1946, 12-13. Citira dr. F. Žakelj v knjigi “Marija slovenskega naroda ne bo zapustila”, šmarnice v spomin škofa dr. Gregorija Rožmana, Buenos Aires 1960, 35-36.)
Tako nam je škof sam odprl pogled v svojo dušo in nam po-
Sledovi trpljenja tudi potem niso izginili, ko je škof prišel v Ameriko. Ko ga je v Argentini 1. 1949 po sedmih letih zopet srečal dr. Ivan Ahčin, je bil škof kar dobre volje, poln optimizma in novih načrtov”, videlo pa se je, da je “trpljenje zapustilo sledove v; njegovem plemenitem obrazu”. (Dr. L Ahčin, Moja srečanja s škofom, Duhovno življenje, XXI., marec 1953, 178.)
Tudi ena najbolj razširjenih škofovih slik iz povojnega časa jasno razodeva, koliko trpkosti in bolesti je notranja bolečina vtisnila v njegovo nekdaj vedno tako vedro obličje.
Kako je mogel trpin tolažiti druge?
In vendar škof Rožman svoje bolečine pred drugimi na zunaj nikdar ni kazal. Le če ga je kdo presenetil, ko je bil sam, je mogel opaziti, da je potrt in zaskrbljen.
Na obrazu veselje, v srcu bridkost
z.' ■
Begunka, ki je ves čas škofove konfinacije kot hišna pomočnica živela v škofijskem dvorcu v Celovcu, škofa takole opisuje: “Pri mizi je bil vedno vesel in tudi za kakšno veselo besedo je bil pripravljen. V družbi ni nik-dr pokazal svojega duševnega trpljenja. Drugače se je držal zelo resno, celo zamišljeno. Njegov križ je bil težak, zato je razumljivo, da ga je včasih potrl, če je bil sam.” (Gradivo, št. 84.)
Podobno govori o njem škofijski arhivar, dr. J. Ploner, ki se je s škofom Rožmanom vsak dan srečal pri mizi v škofiji; ta učeni duhovnik je posebno občudoval škofovo duševno odprtost, njegovo vsestransko bogoslovno in splošno izobrazbe, poleg tega pa veliko zgovornost in izredno zanimanje, ki ga je kazal v razgovorih in v razpravljanju o najrazličnejših vprašanjih. (Gradivo, št. 85.)
Tudi begunci in prijatelji, ik| so škofa Rožmana v konfinacij’ obiskovali, so ga- skoraj vedn° našli pri dobri volji. Le njegov nekdanji kancler, dr. J. Jagodic’ ga je tiste težke dni v oktobru 1. 1947, ko je škof bil prepričan, da ga bodo zasedbene oblasti vrnile v domovino, videl “zel° potrtega in malodušnega”, čeprav popolnoma mirnega ^ vdanega v božjo voljo. Ostal je takrat pri njem vso noč in je svojega škofa “tolažil, kolikor je pač mogel”. (Prim. DŽ,
1954, 386 in pismo dr. J. Jag°' dica Jakobu Kolariču, C.M., 2 dne 23. julija 1964, Gradivo-št. 94.) .
Najlepše pa nam pove njeg°v gostitelj, škof dr. J. Koestneh
kazal svojo najglobljo bolest. Ni kako je škof Rožman znal skri' ga tako vznemirjala skrb za nje- vati svoje trpljenje, zraven Pa
je za vsakogar imel prijazno be' sedo in čuteče srce:	“šk°
dr. Rožman je bil tako prijei-61!
rao
govo lastno usodo. Mnogo bolj je trpel ob misli na dušne nevarnosti, v katerih so živeli verniki v begunstvu in v domovini; najbolj pa je tega velikega ljubitelja mladine pekla skrb za njeno vero in nedolžnost.
Kaj čuda, da je škof Rožman v tem podvojenem trpljenju, ki mu ga je povzročala usoda slovenskih beguncev in njegova lastna temna bodočnost, začel telesno hirati. Že prvi dnevi begunstva so začrtali vidne sledove v njegovo zunanjost. Ko se je 9. maja 1945 v Lienzu sešel
rodnega odbora, je prišel med nje sicer še vedno “visoko vzravnan, miren, toda prvi u-darci emigracije so se mu že poznali na obrazu” (Ruda Jurčec, Crucis pondus te victoria, Duhovno življenje 1960, št. 1, januar 19.) V konfinaciji v Celovcu je njegovo zdravje še bolj trpelo. V tem času mu je “skrb zarezala ostre poteze v obraz, popolnoma je osivel, vidno je hujšal”. (Dr. Jože Jagodic, Moja srečanja s profesorjem in škofom
in ljubezniv gost, da bi ga videl še dolgo pri sebi. Zelo do mi je bilo, ko je jeseni l"4
zapustil Celovec z namenom,
da
se po kratkem bivanju v Sob10 gradu preseli v Ameriko ., • ^a| ko občudovanja vredno je ziaa rajni škof nositi, svoje trpljeN6' so zamogli sostanovalci šofij5^6 ga dvorca vedno spet dožive Vsekdar je bil visoki gost poZ0 ren in ljubezniv do vseh, do hovnih sobratov, do starega, s predstavniki slovenskega Na- ševno težko trpečega, istočasa0
z njim v pregnanstvu bivajo^ ga sarajevskega nadškofa, do c ^
stitih sester in ostalih uslužbe^
cev v hiši. Tako zelo se je P^e magoval, da je kljub teži kriza’ ki ga je tlačila, znal celo ra^. vedrovati družbo pri mizi-svojih pogovorih je bil duhov' družabnik, črpajoč iz bogati3 znanja in velike živi jenske iz kpšnje.” (Dr. J. Koestner.,-*^0 srečanje s škofom: Rožmane111 Koledar Družbe sv. MohoU'
v. . Rmanom, Duhovno!Celove 1961 57.58) življenje, XXII., julij 1954, 386.) |	^
Po Hirschevi -- J. M.:
V valovih graščinskega jezera
“No, govorita!” ju je izpod budil Košutnik in enako glasno pripomnil Mihonu:	“Veste,
gospod nadzornik, stara Pe-tračevka je bila pogosto deležna daru od moje svakinje.” “Res je,” je menila ženica.
“Gospodična Vera je zelo dobrega srca. Zato sem bila tako prestrašena, ko sem slišala, da se ni vrnila domov. Ko sem prejle videla milostljivega gospoda v gozdu, sem ga kar vprašala, ali je vse res, kar sem cula od ljudi. Dobro gospodično sem vendar še včeraj popoldne videla.”
“Kje?” je vprašal nadzornik naglo.	■
“Morate glasneje govoriti, ker ženica slabo sliši,” je pripomnil Košutnik. “Dovolite, da ju jaz izprašujem, ker sem se nanju že navadil. Mnogo sem si moral prizadevati, da sem ju sploh dobil semkaj. Tako strašno nerada sta sedla v avto.” Nato je Košutnik, jasno ponovil nadzornikovo vprašanje: “Kje?”
“Tako na sredi poti med gradičem in grajskim jezerom,” je odgovorila Petračev-ka.
“Ali vam je kaj darovala?” ji je zakričal nadzornik v uho.
Ženica je odkimala. “Ni me videla, ker sem stala v grmovju. Že sem hotela stopiti k njej, pa me je Jurček potegnil za rokav in rekel: ‘Bodite pri miru, stara mama, on prihaja!’ ”
“Kdo je prišel?”
“Ne vem, ker zelo slabo vidim. Povej ti, Jurček, kdo je bil.”
Dečko je boječe pogledal nadzornika in rekel: “Jugov Mirko.”
“No, torej,” je menil Košutnik nasproti Mihonu. “Kaj pa se je zgodilo potem?” je vprašal dečka.
“Gospodična in Mirko sta se prepirala.”
“Jurček, ti se pač motiš,” je dejal nadzornik, da bi čim več izvlekel iz njega.
“Ne, ne,” je vztrajal Jurček. “Mirko je glasno govoril in bil hud, nato pa je prijel gospodično za roko, a gospodična je dejala: ‘Izpustite me, z vami ne maram imeti nika-kih opravkov več’ Nato je gospodična zbežala.”
“V katero smer?”
“Ne vem natančno. Mislim pa, da proti grajskemu jezeim, kamor je zmerom tako rada hodila.”
“A kam je šel gospod Jug?” “Ostal je na mestu ter je govoril nekaj o streljanju in utopitvi. Postalo me je tako strah, da sem prijel staro mater za roko in oba sva šla hitro proč.”
“Gospodične Ogorelčeve nista potem več videla?”
“Ne, je dejal dečko.
“Ali zdaj veste, kak je bil potek?” je vprašal Košutnik Mihona. “Jug se je spet priplazil za njo in ona ga je znova zavrnila, nato pa ., .” Košutnik je v dopolnilo svojih besed samo globoko vzdihnil in pripomnil: “Preiskati moramo grajsko jezero!”
“Da, da, to bo treba stopiti,” je soglašal nadzornik.
“ Vendar moi'amo to storiti tako, da javnost ne bo o tem ničesar vedela. Preiskava se mora izvršiti ponoči, saj sije zdaj mesec.”
'• Košutnik je prikimal, nato pa dejal stari Petračevki J in njenemu vnuku, da lahko odideta.
porazgovoril z orožnikoma, potem pa se je hitro odstranil, da je prišel še pravočasno na
železniško postajo in peljal v Ljubljano.
se
od-
Vročemu dnevu je sledila prijetno hladna noč. Po cesti iz Ljubljane proti Oklešnici, odnosno Gozdniku je drvel avto, v katerem so sedeli štirje gospodje:	državni tožitelj,
preiskovalni sodnik Rutar, zapisnikar in policijski nadzornik Mihon. Zadnji je sodišču sporočil uspehe svoje preiskave.
Avto je tako vozil, da je zbujal čim manj pozornosti.
V	bližini gozda, kjer daleč na okoli ni bilo hiše, je obstal in gospodje so krenili peš proti grajskemu jezeru, kjer jih je že čakal ravnatelj Košutnik s svojimi ljudmi, ki so imeli s seboj veliko ribiško mrežo, vrvi in razno ribiško orodje.
Košutnik se je z vsemi gospodi rokoval in nato ostal v pogovoru s preiskovalnim sodnikom Rutarjem, ki je bil njegov mladostni znanec.
“Nisem mislil, da se bova kdaj sestala pri tako žalostnem opravilu,” je dejal šepe-taje Košutnik.
Preiskovalni sodnik mu je prav tako šepetaje izrekel sožalje, nato pa sta oba stopila k ostalim. Med tem je nadzornik Mihon bolj z znamenji ka kor z besedami pozval delavce, naj začnejo iskati.
Grajsko jezero, prav za prav opuščen ribnik, je bilo zelo globoko. Razen na drugi strani, kjer se je držalo jase, je bilo Jezerce obdano od grmovja, jelk, smrek in vrb. V mesečnem siju je bilo videti še skrivnostnejše kakor podnevu. Melanholični značaj kraja je š e povečavalo klokotajoče šumljanje potoka Gozdnice, ki se je preko jase stekal v stari ribnik in se na tej strani spet izlival v precej globoko strugo.
Nekaj delavcev je sedlo v čoln in zaveslalo proti sredi Jezerca. Molče so zrli na bregu stoječi za njimi. Ko je čoln dosegel sredo, so se delavci v čolnu s pridušenimi klici sporazumeli z delavci na bregu. Mreža je bila vržena in krepke roke so jo spet vzdignile.
V	mreži je zamigalo polno rib, ki pa so jih spet spustili v vodo, zakaj tokrat niso lovili rib, temveč iskali truplo uboge gospodične Vere.
čoln se je odpeljal dalje in spet so vrgli mrežo. To so delali tako dolgo, da je bilo preiskano vse Jezerce. Ves trud pa je bil zaman. Pregledali so potem podrobno tudi obrežje okoli in okoli, a našli niso ničesar.
Na vzhodu se je že pojavljal prvi jutrni svit, ko so na najglobljem mestu še enkrat vrgli mrežo.
“Vaša domneva ne drži,” je rekel državni tožitelj.
“O, pač, pač,” je odvrnil Košutnik skoro jezno, da so se gospodje med seboj kar spogledali, a so njegovo razburjenost pripisovali njegovim izmučenim živcem. Pravkar so mrežo spet vzdignili. Vzkliki delavcev so se zaslišali. Ali so kaj našli?
čoln je pristal ob obrežju. Eden izmed delavcev je skočil iz čolna in pohitel h gospo-; dom. V roki je držal nekaj temnega. Bil je kos; lesa, na katerem je bilo nekaj svetlega. Košutnik je pograbil svetli
^Policijski nadzornik se je še predmet.
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, EucUd, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
na skoraj osem mesecev, to pa pomeni, da je mogoče vse delo opraviti z mnogo manj delovne sile.
AFL-CIO želi organizirali dominikanske kmete
Drevesa v plastičnih vrečkah
Zaščita gozdnih sadik z metodi.
manj delovne sile po švedski
Milijonom sadi k gozdnega južnih pokrajinah pa so že po
70 letih zreli za posek. Vsako leto je treba nanovo posaditi en odstotek gozdnih površin, potemtakem je velikega pomena, da pridejo v zemljo zdrava drevesca in o pravem času. Nekatera lesnoindustrijska podjetja (papir, celuloza) vzgojijo v svojih drevesnicah do 10 milijonov gozdnih sadik na leto. Drevesce, ki stane zdaj nekaj beličev, bo čez sto let vredno 25 do 100 švedskih kron (5 do 25 dolarjev).”
Zaradi neugodnih podnebnih razmer izgubijo švedske gozdne drevesnice dokaj visok odstotek sadik, lani na primer nad dva milijona drevesc, prejšnja leta pa še znatno več.
“Pri poskusih s plastičnimi vrečkami doslej še nismo ugotovili škodljivih posledic,” pravi prof. Stefansson. “Spočetka smo se bali, da bo sadike , napadla deževna rja, pa se je izkazalo, da je bila naša bojazen odveč.” Profesor iz Lunda je naštel o-čitne prednosti nove metode: za presaditev je godnih precej več sadik kot sicer; v prvem letu u-spevajo tako zaščitena drevesca bolje kot ona druga; posaditi jih je mogoče spomladi precej prej kakor tista, ki so bila uskladiščena po starem načinu; nižji skladiščni stroški; strokovno u-siposobljeno osebje se lahko posveti zahtevnejšim nalogam. Tistih dvajset mrzličnih dni se zdaj porazdeli, oziroma raztegne
drevja, ki jih sicer uniči ali vsaj močno poškoduje nordijska zima, se v prihodnje obeta rešitev. Vsaj tako sodijo strokovnjaki, ki so začeli uresničevati zamisel, da bi sadike s plastičnimi vrečkami zaščititi pred hudim mrazom. Poskuse so delali na pobudo prof. Stefansso-na, ravnatelja gozdarskega inštituta za severno Švedsko. “Metode, ki je novost za skandinavske dežele, tudi drugod še niso preizkusili, vsaj ne v zadovoljivem obsegu,” je povedal prof. Stefansson.
“Postopek je dokaj preprost,” je dejal profesor. “Jeseni, v našem podnebju oktobra, drugod morda kasneje, je treba odbrati triletna drevesca. Nekako do novega leta ležijo v svežnjih, potem pa jih spravimo v plastične vreče in jih shranimo v podzemeljskem skladišču s temperaturo nekaj stopinj pod ničlo. Tam ždijo mlade rastline v neke vrste zimskem spanju, na pomlad pa jih posadimo v pripravljenih gozdnih revirjih.” Spomladi, proti koncu aprila in v začetku maja, je bilo pred tremi poskusi kakih dvajset dni časa. Ko so se rastline zbudile iz zimskega spanja, so jih začeli pripravljati na presaditev; to so opravili v drugi polovici maja, dalje na severu pa še teden ali dva kasneje.
Na švedskem severu rastejo smreke in bori kakih sto let, v
V Moskvi so odkrili
tajno tiskarno
MOSKVA, Rus. — Moskovska Pravda poroča, da so v Moskvi odkrili majhno versko ti skarno, ki je tiskala nabožne knjige tako za pravoslavne kot za katolike, med njimi tudi mo-
qaattyv •nr»T\rr,TN.Tr<r>	.litvenike. Za pravoslavni molit-
SANTO DOMMGfe Dom. rep. ven.t liskarna ra.un3]a ^
-e ,nT avnaT' k°Pejk °d	strani, za var-
kako organizirati domimkanskeLu;	c i •,
kmete. Dominikanski kmetje so Sk‘k°ledar pa 5 k0pe*, „
poseben pojem Ker je dežela L k	Radovedni
brez agrarne reforme, je veliko L n	j	’ ’
plodnega sveta v bogatih rokah, 8 - b° rezImupal' da.pred sod
kmetom pa ostanejo samo košč-H0 “	»*««*
ki. So torej bajtarji, ki so «*> S™)e Stal,SCe-
ni, ako morejo najti vsaj začas-i t- 1	'	, m j
no dodatno zaposlitev kot na- ^ oplo in suho prihod-
vadni črni delavci;t So torej .	njih 30 dni?
kmetje in delavci obenem.	WASHINGTON, D C —
AFL-CIO prireja sedaj teča- Zvezni vremenski zavod je jz_ ,e k, dajejo kmetom vsaj osnov- daj vremensko „ d od
^LtZv tek r .1-?UP srede avgusta do srede sep-nastopov tako v kmetijski pro- L , -n • , ,	,
izvodnjikot v skupniprodaji,:embra,P,raV1'dab|onapodr<;-
delelnih pridelkov. Posebnih u- CJU VzhodnJ° od kontaental
spehov še ni dosegla, pa ne pJ razvod,a_(SkaImh gora)
svoji krivdi. Dominikanski "ekak0 povprccno vreme 2a ta kmetje so namreč strašno neza- cas' ie mal° bo,i suho- B°U upljivi do vsake organizacije. hladno vreme ”aPovcdu)e za‘ Vedo iz skušnje, da so jih do se- hodno od kontinentalnega razdaj hoteli organizirati tudi za I vodJa, nadpovprečno vroče pa gospodarske cilje razni politiki. I kalifornijski obali in juž-Ko so pa politiki dosegli svoj cilj. so kmete pustili na cedilu.
Radi svoje zaostalosti so pa dostopni obljubam raznih demagogov, posebno komumunističnih.
Ravno to je pripravilo AFL-CIO, da se je začela pečati s tem
nem delu dežele.
Vojna v Vietnamu v ospredju zanimanja javnosti
PRINCETON, N.J. — Gallu-vprašanjem, akoravno ne spada Ipov zavod za ugotavljanje jav strogo vzeto v njen delokrog. |nega mnenja je dognal, da je
vojna v Vietnamu prešla v o-.	spred je zanimanja in skrbi a-
Oigave pravice SO prvg? meriške javnosti. Preteklo sredo, predno je prišlo do črnskega RICHMOND, Va. — Lewis F. upora v Los Angelesu, je bila Powell Jr., predsednik Ameri- vojna v Vietnamu daleč pred ške odvetniške zbornice, je o- vsem drugim, tudi pred bojem značil zločinstvo za najbolj pe-jza civilne pravice črncev, reče domače vprašanje v Združenih državah. Na konvenciji v Miami Beach je ob koncu svoje poslovne dobe ugotovil, da je a-meriško sodstvo zašlo v vpraša-
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana hiša, ranch tipa, 3 nju pregajanja zločinstva v ne-1 spalnice, naprodaj v Indian kako zmedo, ki škoduje javne- Hills. $40,000. Kličite lastnika mu redu in spoštovanju zako-1 za sestanek IV 6-4757. (160)
nov.
V zvezi s temi je navedel tri dejstva:
Svojevoljno kršenje zakonov in odločitev sodišč, včasih od javnih uradnikov, ki so bili določeni, da njihovo izvajanje zagotavljajo.
Načelo, da je treba ubogati samo “pravične zakone in da ima vsakdo sam pravico odloči ti, kaj je “pravično”.
Naraščajoča uporaba pritiska — od demonstracij in na cestah — kot sredstev za u-veljavljanje političnih pogle dov.
L. F. Powell je ugotovil, da morajo imeti pravice državlja-
V	najem
E. 58 in St. Clair Ave., 4-sobno stanovanje v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(158)
V	najem
6 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6086 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Naprodaj
. 6-sobna Colonial hiša, alu-!e.!n?a| rn^nUaste strani, v prvovrstnem stanju, blizu cerkve sv. Jožefa. Kličite PO 1-9225.	(158)
Hiša naprodaj
North Madison, v dobrem
na do varnosti pred zločinskimiI stanju, 5-sobna hiša, kopal-napadi prednost pred ustavnimi Lica, pregibajoče stopnice za pravicami napadalca. Podobno podstrešje, iy2 garaža, mestne stahsce je nedavno zagovarjal Udobnosti. Blizu trgovin, bol-sam pravosodni tajnik Katzen-Uišnice, zdravnikov itd. $7900.
MAY W. WICKERT, Realtor 1-352-3715
(157)
bach.
Pobegi so bili izredno številni
SAIGON, J. Vet. — Po podatkih južnovietnamske vlade je v začetku poletja pobegnilo iz južno vietnamskih oboroženih sil do 10,000 mož na mesec. V juliju in avgustu se je položaj v tem pogledu delno popravil, kar naj bi bil dokaz dviga morale v južnovietnamskih oboroženih silah.
Nemci najeli tisoč bolniških strežnic na Filipinih
MANILA, Filip. — Nemško poslaništvo se pogaja v imenu vlade v Bonnu o najemu tisoč bolniških strežnic za delo v bolnišnicah v Zahodni Nemčiji. Delovni pogoji in plače bodo določeni s skupno pogodbo.
— The U.S.S. Bainbridge je bil prvi rušilec v vojni mornarici ZDA.
Moški dobijo delo
SHEET METAL WORKER
(kovinski delavec)
RAMPE MFG. CO.
14915 Woodworth Ave.
(160)
Ženske dobijo delo
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT ! 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Strojne šivilje
električne stroje
“power”
Stalno delo. Prednost imajo izkušene, ki delajo od kosa, — ampak tudi izučimo izbrane. — Garantirana plača od ure. Dobra plača od kosa. Starost do 45.
Zglasite se od 8:30 zjutraj do 4:00 pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH S FEISS GO.
2149 W. 53 St.
(blizu Lorain Ave.)
(159)
ZUČIMO STROJNE ŠIVILJE Za “power” električne stroje
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO. 2149 W. 53 St. 961-6000
(157)
V najem
Oddamo odrasli družini 6-sob-Ino stanovanje s 3 spalnicami. |Vse udobnosti. Na 1114 E. 64 St. ______________________-(159)
Lastnik prodaja
[Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Hiša v najem
Hišo z 8 sobami ua 1442 E. 40 St. in 4-sobno stanovanje I na 1226 E. 85 St. oddajo v [najem. Kličite 943-4277.
— (159)
POLETNA VROČINA V RIMU — Wanda Anderson, MiSs Pariz 1965, se je tekom odmora pri snemanju nekega filma v Rimu, umaknila na samoten zid med ruševinami starega Rima, kjer jo je ujela fotografska kamera radovednega novinarja. Nasmeh na licu dokazuje, da ji to “motenje” ni bilo preveč neprijetno.
Pozor!
Barvanje, znotraj in zunaj. [ Popravljamo hiše in verande. Brezplačen proračun. Tel.: 361-8910.	—(158)
V najem
Oddam čisto sobo poštene-[ mu moškemu na 15900 Holmčs 'Avenue, zgoraj.
— (18,20 Avg.)
Iščemo
Strežnice od 25 do 35 let stare, in 2 pomivalca posode.
FIVE POINTS RESTAURANT 15006 St. Clair Ave.
______________________(159)
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobro angleško in obvlada popolnoma slovenščino radi prevajanja, dobi delo v pisarni. Pismene ponudbe na Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.	(x)
Iščemo žensko
Nujno potrebujem priletno žensko da bi moji ženi kuhala in malo pazila na njo. Hrana in stanovanje zastonj. Za plačo se pogovorimo. Math Richter, 1083 E. 67 Str., Kličite zvečer od 6 do 7 ure EX 1-4483.	—(18,20 avg)
Help Wanted — Female
Delo za ženske
Iščemo dekle ali ženo od 18 do 30 let staro, ki ima znanja v optičnem delu. Za sestanek kličite RA 1-8351.	(158)
Predočil si je okoli čedne hi- v sedem in petdesetem letu in
šice svoj vrt, v dimniku nad streho dim svojega ognjišča, v oknu na prizidku prijazna obličje logarice. “Tega mojistra —Saro, če bi ga mogel dobiti, vesel bi ga bil,” je dejal, z očmi venomer na sliki.
“Saj ga lahko dobite,” je dejal Jese Velderndorff. “Zida tu v okolici, v Blindenmark-tu. Do velike noči ima tam opravka, potem pride v Mar-bach; tu ga lahko dobite, bom že jaz vse uredil.”
“Gospodu se prav lepo zahvalim,” je dejal logar; bilo m.u je pa pri priči žal, da ni povedal lepše, kajti čul je, da se otroka smejeta.
“Koliko pa velja gospoda ta zgradba,” je vprašal boječe, z očmi zaverovanimi v sliko, ki ga je kar prevzemala, “če smem vprašati?”
“Približno osem sto goldinarjev.”
Schinnagel je izpustil robove pri listu, da se je šumeč zvil.
“Toliko plača lahko visoko-rodni gospod. Siromak ne zmore.”
“Kaj niste škofovski logar?” je vprašal Jese. ’’škof bi vam mogel iti pri zidanju na roko.” Logar je globoko vzdihnil “Jaz na vašem mestu bi ga prosil.”
“Ne znam dobro pisati,” je odvrnil Schinnagel počasi. Spomnil se je, kako je prosil
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
REGISTERED NURSES
Medical, Intensive Care Unit, Operating Roorr^ Post Partum, Nursery and Delivery Room. Salary $375 and up, based on experience; $30.00 differential for evenings and nights. Thorough orientation, educational assistance, and attractive fringe benefits. Liberal increase program. — Room and board available at $35.00 per month.
NURSES LICENSED PRACTICAL Medical Diagnostic, Orthopedics and other units. Your minimum salary $275.00 per month, then graduated based on experience plus a $20.00 differential for evenings & nights. Receive a complete orientation, educational assistance if desired, and other benefits of interest to you. Liberal increase. — Room & board available at $35.00 per month.
Also Opening For Occupational Therapist Physical Therapist Excellent Salaries Kindly Apply or Write —
DEPAUL HOSPITAL ,	2415 No. Kingshighway
St. Louis Missouri
(158)
to pot spet za povišek pri plači in kako so ga odbili.
. . . Umazani so .. . “Prečastiti in milostni gospod pač ne morejo povsod pomagati, kjer bi radi,” je dejal logar počasi; “še od vojske imajo precej dolga na kapitlju.”
“To je pa žalostno,” je dejal mladi Velderndorff. “Ali ne bi kazalo napraviti za gospoda škofa kolekto?”
“Kako to mislite, gospod?” Janez Adam je pogledal svarilno na svojega brata.
“Mislim, da bi bilo potrebno zbirati zanj, ker je tolik siromak. Sicer pa je že od nekdaj znano, da so škofje in prelatje vedno insolventni, kadar jim je plačevati zaslužek.” šele zdaj je razumel logar ujedljiv-ko.
Ko je kratko pomišljal, je dejal preudarno:
“Kadar so časi hudi, so škofje in cesarji, kristjani in judje insolventni.”
“A od judov se je še vedno več nadejati kakor od škofa,” je odvrnil Jese. “Saj ni nič čudnega; kdo pa potrebuje zase denarja bolj kakor katoliški prelatje. Kaj neki mislite, cura animarum ni kar tako, vsega tudi ni moči narediti samo propter Jesum. šah kraljici; Fabric, zopet niste pazili! — Ubogi škof! čujte, logar, če vam škof ne more pomoči, izposodite si denar kje drugje! Na primer — Fa-bricij, zdaj ste izgubljeni! Izposodite si pri nas! Jaz vam prav rad upam sto ali dve sto goldinarjev.”
Schinnagel je odprl usta in oči in strmel v mladega gospoda, ki je pometal z goldinarji, kakor on sam ni mogel niti z novci. Mladi je opazil njegovo začudenje in dejal: “Pri poštenih strankah je denar varneje naložen kakor pri bankah. Fuchs si je tudi že izposodil pri meni in obresti ga ne teže. Mat, Fabricij!” Schinnaglu so se razširile
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
STEEL HAULERS Tractors and trailers for permanent lease for hauling steel to Michigan, Ohio, Penna., New Jersey and New York. 321-SA 1-4282.
(161)
FEMALE HELP
CREDIT WORK
Opportunities available for mature women whose experience has prepared them to accept the challenging assignments this position offers. A neat appearance and an ability to deal effectively with others is required. Credit background essential. — If you possess the necessary qualifications be certain to investigate the possibility of working for a company that offers hospitalization, profit-sharing and many other excellent benefits.
APPLY 9 to 12 A.M. — ROBERT FIELDS
Town & Country Wholesale Food
____4805 W. FULLERTON — CHICAGO, ILLINOIS (157)
HELP WANTED
COOKS — BAKERS — PASTRY CHEFS
for Large Production kitchen and International Restaurant featuring European Cuisine. Excellent company benefits.
Must have own transportation.
Apply Personnel Office, Circular Bldg.
INTERNATIONAL AIRPORT RESTAURANTS Carson, Pirie Scott and Co. r • '	'	O’Hare Airport
prsi od vzhičenosti. Sto ali dve sto goldinarjev, neizmerna vsota! Tako bi pač mogel zidati. Da, že vidi v duhu, kako raste hiša, na las podobna Velderndorffovi; vrh slemena je smrečica, pisani trakovi frfotajo ... A zidati z denarjem nekatoliških? — Schinnagel! Bilo mu je prav tako, kakor da mu govori provizor na uho.
“Hvala lepa, milostni gospod,” je dejal s tesnobo. “Nikoli še nisem jemal na posodo, huda bi mi predla, kadar bi 'moral vrniti.”
“Pa še z visoko duhovščino bi prišli navzkriž,” je dejal Jese resno, toda s pogledom, iz katerega je sevala objestnost. “Kaj niste nič pomislili, da je papeški reservatni slučaj, da jemljete apno pri nas krivovercih? Fuchsa so radi tega smrtnega greha že izobčili.”
“Ka—?” se je ustrašil Schinnagel in zajel plaho sape, nato pa se je takoj zasmejal: “Gospod me ima za osla; trgovati pa že ni noben greh, to dobro vem.”
“Stari cerkveni volk v Starem Pechlarnu je drugega mnenja. — Tiho, Klesel, mrcina! Kaj je to, Klesel? Tiho!”
Schinnaglu ni bilo všeč, da je slišal, kako je oni spregovoril zaničljivo o provizorju. Zdajci se je tudi domislil, da je bilo Klesel, kakor je mladi gospod klical svojega psa, ime nekega rajnega škofa.
“Mislim, da je gospod provizor v Starem Pechlarnu res nekoliko nagel, pa je sicer vendar vrl gospod in napravi
veliko dobrega,” je zagovarjal župnika.
“To je, da,” se je oglasil zdaj doktor Fabricij, “vrl utegne biti, ali to večno sirovo zmerjanje in psovanje—”
Jese je rekel: “Pustimo mu to veselje, ki mož nima drugega.”
“Kdaj pa je v Starem Pechlarnu konjski trg,” je vprašal gospod Janez Adam.
“Prvo soboto v aprilu, vaša milost! — Kar se pa grobosti tiče,” se je obrnil Schinnagel k preceptorju, “je že res vse; pa so in so bili še bolj grobi ljudje in sem slišal praviti, sit venio verba, da gospod Martin Luter sam ni bil ravno pre-vljuden—”
“Res je, logar! Le s to razliko, da je bil Luter bolj duhovit kot pa vaš Wolf. Sicer pa, quod licet Jovi, non licet bo-vi,” je pripomnil porogljivo Jese. Tako. —
Logar je v zadregi mencal z rokami.
“Kaj ste prijatelj staremu Wolfu,” je vprašal Jese, “da ga branite? Tega človeka vendar ne mara tu okoli nihče.”
“Žlahtni gospod! Duhovnik je, zato ga častnim. Duhovniški stan je pri nas močno v časti.”
“Če ni duhovni tak, kakor bi moral biti, ga ne cenim; v tem sem prav tistega mnenja kakor Janez Hus, katerega so mučili,” je udaril Jese z znano wittemberško domislico. Njegov brat se je nemirno presedal.
“Janez Hus s češkega,” je dejal logar vesel, da tega gospoda bolje pozna kot pa prej, ko je bilo govora o nekem Jovi, ki ni nič vedel zanj. “Tega so pa v Švici zažgali. —V tega gospoda — ne zamerite mi — pa ne verjamem, ker nisem nikak češki brat.
“In jaz nisem ne pemski ne rimski,” je blestel Jese z duhovitostjo. “Sem nemški brat in ljubim verno nemško ljudstvo in šego. — Vi mi ugajate, ker govorite naravnost. Ste v dobri veri; Bog vam daj boljše. Zdaj pa morate z nami večerjati.”
“Hvala za toliko milost,” jeclja poštenjak ves srečen in osramočen. “Samo enkrat,” tako si tolaži vest, ki mu šepeče : — “A vera — gre vendar tja.” V jedilnici je pogledoval ves čas na veliko uro, ki je imela iz bisernine vdelane intarzije, da se ne bi preveč zamudil. — Soba je bila sicer lepa, polna dragega posodja, lepih slik, izmed katerih je
	
♦ ♦ ♦ MIRKO ANTL0GA 6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500 ♦ ♦♦	M. A. TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary • Translations • Immigration *
Naznanilo in, JZah-dala
Presunjeni, v globoki žalosti, pa vdani v voljo božjo, javljamo, da je dne 14. julija 1965 v Gospodu preminul naš ljubi oče, stari in prastari oče in tast
ANTON ERYAVEC
Pokojni je bil rojen dne 12. januarja 1895 Slovenija, Jugoslavija. V Sloveniji žaluje za njim
Pokopali smo ga dne 17. julija 1965. Iz Grdmovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Rlvd. smo ga prepeljali v pogrebnem sprevodu v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave, kjer je častiti gospod župnik Matija Jager daroval zanj slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče Vseh Vernih Duš, Chardon Rd. kjer bo truplo čakalo Vstajenja.
Našo iskreno zahvalo naj prejme častiti gospod župnik Jager, ki je opravil svete cerkvene obrede v pogrebnem zavodu in ob grobu ter daroval pogrebno sv. mašo. Istotako smo hvaležni častitemu gospodu Raymond Hobartu, ki je obiskal pokojnega na domu ob smrtni uri in prišel zanj molit v pogrebni zavod.
Prav lepo se zahvaljujemo društvu Mir SNPJ, podružnici Moške Zveze št. 3 in Klubu slovenskih upokojencev na Holmes Ave. Ta društva so počastila pokojnega kot svojega sočlana. Poslala so svoja zastopstva k slovesu v pogrebni zavod in k pogrebu. Zastopniki so v ganljivih besedah izrazili pokojnemu zahvalo za sodelovanje in se prisrčno poslovili v imenu članstva. Člani društva Mir in Moške Zveze so nosili krsto. Vsem naša prisrčna zahvala.
Hvaležni smo iz dna srca dobrim sosedom, ki so zbrali sklad za venec in sv. maše in tistim prijateljem, ki so prispevali in pomagali
v vasi žalna pri Grosupljem na Dolenjskem, sestra Jera Kastelic in nečakinja Pepca,
pripraviti in prirediti skupno okrepčilo za udeležence po pogrebu.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, vsem, ki so se udeležili pogreb bili pri sv. maši ali spremljali pokojnega do groba.
Naj prejme našo toplo zahvalo Grdinov pogrebni zavod, ki nam je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave ter odlično vodil pogrebni sprevod.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo vedeli naslove. Če bi kdo naše posebne zahvale pomotoma ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti in sprejme tole našo skupno zahvalo, ki jo izrekamo prav vsem, ki so pokojnemu v poslednjih dneh kaj dobrega storili ali ga ob slovesu kakorkoli počastili, vsem, ki so nam na katerikoli način bili v urah največje žalosti v pomoč ali so prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Naj Vam Bog stotero povrne, prisrčna hvala vsem!
O Jezus, neskončna dobrota, daj, da bo njegova duša deležna zaklada Tvojega neskončnega zasluženja.
Globoka hvaležnost nam polni srce, v gorečo se prošnjo preliva molitev:
V nebesih, kjer srečni na veke Gospoda slave, Ti uživaj zdaj blaženost božjih svetnikov.
žalujoči:
Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
sin ANTHONY, hčeri MARY in SOPHIE, zeta GUS PETELINKAR in VICTOR ODDO štirje vnuki in dve vnukinji, dva pravnuka in dve pravnukinji in ostali sorodniki
Cleveland, 18. avgusta 1965.
zlasti ena, ki je kazala gospo v črnem In z biseri okoli vratu, vzbujala logarjevo pazljivost. Pohlevno je vprašal, koga neki kaže podoba in Janez Adam mu je povedal, da njega rajno ženo Felicito Handal Gobelsburško. Levo na podobi je bila'ista naslikana še enkrat, čisto majhna, kako leži v rakvi, kar se je zdelo logarju grozno. Na mizi so gorele — bilo se je že zvečerilo —sveče v srebrnih svečnikih in stale srebrne sklede z divjačino in ribami. Logar se ni dotaknil ničesar, ker spoštuje post, četudi so ga mikale jedi in sta gospoda silila; popil je samo čašo markersdorferja in mimogrede pogledal na uro, ki tolče počasi: tik tak, pojdi že! Kakor da je zmenjena s provi-zorjem.
Janez Adam je pripovedoval pri večerji o svojem bojnem pohodu na Nizozeme-sko, kamor je šel še zelo mlad in se vrnil z veliko nevarnostjo. Gospod Jese je pripovedoval pa še veliko lepšega. O vdovi Polti, svoji gospodinji v Wittembergu, ki je kuhala njemu in Erazmu Pollheimu špinače, če je le narezala kaj trave v svojem vrtu; o wittem-berškem doktorju ex mathe-seos Budaju, ki je rekal: V Šleziji je mnogo volov, to dobro vem, ki sem tudi eden med njimi; o doktorju poeseos et eloquentiae Aurifabru, ki se je v vsaki spominski knjigi ovekovečil s stavkom: Hydor to arsiton, pa pri tem nikoli trezen bil; o natakarici Gusti, katero je vsakdo rad poljubil . . . tudi jaz.
Iskrena hvala vsem, ki so me tekom moje bolezni v bolnišnici obiskali, Bog povrni vsem za darove, voščila in pozdrave, prav
posebno pa za molitve!	;
Mrs. Mary Panchnr 1258 E. 169 St.
SL0VIME VILLAGE
6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIC
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
MDY HOČEVAR fn SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
LE KAJ PA JE TO? — Dekleta v Christchurch na Angleškem si ogledujejo model umetne lune, ki služi za komunikacije. Raztegnjena “krila” so njene sončne baterije.