TRST, torek 8. oktobra 1957 Leto XIII. . Št. 239 (3774) Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. st. 37-338 -- Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 80, finanfcno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500. celoletna 4900 Ur. • FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. zuz - i rst Tudi raketa, ki je nosila umetni satelit kroži okoli Zemlje tisoč kilometrov za njim «Luna» bi utegnila krožiti okoli Zemlje mesec dni - Sovjetski in ameriški načrti za potovanje na Luno na mednarodni konferenci v Barceloni - Ameriška resolucija o satelitih v OZN - Komentar beograjske «Borbe» tie demiji znanosti Klebceviča. «C!ovesko življenje, je dejal Klebcevič, je v Sovjetski zvezi preveč dragoceno, da bi ga izpostavili takemu tveganju. Sovjetska znanost bo napravila vse mogoče, da prva potovanja v kozmos in na plane- te ne bodo povzročila žrtvovanja življenja tistih, ki so pri- odpotoval iz Moskve. pravljeni dati svoje sile 'in ------------------------------ svojo znanost, da se prodre v tajnosti narave.« Toda takoj ko bo rešeno vprašanje povratka satelitov MOSKVA, 7. — Moskovski radio je nocoj poročal, da poleg umetnega satelita kroži okoli Zemlje tudi raketa, ki je satelit ponesla v stratosfero. Radio je sporočil: «Ne samo umetni satelit, pač pa tudi raketa, ki je nosila satelit, kroži okoli Zemlje približno v isti višini kakor satelit sam. Razdalja med satelitom in raketo je približno tisoč kilometrov, toda bo še na-rastla.» Radio ije dodal, da je do danes ob 16. uri (po srednjeevropskem času) satelit štiridesetkrat napravil Pot okoli Zemlje. Dr. Gordon Little, ki vodi geofizični center na univerzi na Aljaski, je sporočil, da je včeraj videl satelit in ga lahko gledal pet minut. Dodal je, da je bil »presenetljivo svetel«. Predstavnik observatorija a-(beriške mornarice v Washing-tonu je izjavil, da je sedaj ze mogoče predvidevati pot satelita. Točnost teh računov Potrjujejo radijski znaki, ki hh oddaja satelit. Ravnatelj astrofizičnega observatorija v Lambridgeu pa je izjavil, da “Odo ameriški opazovalci ver-;e™° V osmih ali devetih dneh ahko fotografirali «umetno Unoi). Tudi on je izjavil, da 1? kontrola po radiu omogo-teHt *'°^no ugotovitev poti sa- List «Večemja Moskva« obal a (ziavo člana Sovjetske kademije znanosti in ravna-jfba fizičnega zavoda Obrov-*°va, ki pravi, da bi utegnil &1 nadaljevati svojo pot Koh Zemlje več ko en me-,ec- Znanstvenik dodaja, da odo astronomi lahko dali toč-ei?e podatke čez nekaj dni. t . . tkem v raznih krajih za-Ju3ej°, da so satelit videli s prostim očesom. To poročajo Stockholma, Hong Konga neibourna in iz Karelije. Rn-,!)®ke znake satelita pa so tu-1 danes slišali po vsem svetu. Nocoj pa je agencija Tass “iavila uro, ko bo satelit letel ad nekaterimi mesti, Nad Ri-0 p?1 '30 letel 9. oktobra ob j'nad Benetkami pa istega ob 8.35. bo tajnik posebnega od- no ? Za mednarodno geofizič-Cel x ? belgijski profesor Mar-ViL .colet je izjavil, da so so-litv znanstveniki ob izstrelil a sa^eHta v celoti spoštovali ednarodne konvencije o pro-^ atnd za geofizično leto. ((Drve udeleženke so se obveza-samo, da bodo poročale o j>rseni izstrelitvi, in to so : s! napravili dve uri potem, Vai dal Nicolet. Kar se tiče aiovnih dolžin, na katerih od-;,a satelit, so nam bile spo-°oene pred enim tejfnom.« . _ vicarski profesor Jean Lu-ki v°di švicarsko mete-. olosko službo, je izjavil, da izstrelitev satelita «uvod v neaVt0 rev°lucijo inštrumental-iib e,“-nike za študiranje Viš-.Plasti atmosfere«. s. ",edtem je v Wa.shingtonu . kovnjak za izstrelke Nor-j-?? Baker izjavil, da ZDA z0 Prehitijo Sovjetsko zve-2 izstrelitvijo rakete na trpK°' “Obvladujemo že pokor u0 ^hniko za ta nadaljnji tm-j Moskovski radio pa “kih108’ -^a i.e na tisoče sovjet-državljanov že zaprosilo, ležir ce 'cot prostovoljci ude-Oni 1 “odočih medplanetarnih Pr»ai0V' Badio dodaja, da teh Sp dlogov za sedaj ne bodo “edrrt *n navaia izjavo pred--- ika odbora za usmerjeva-naprave pri Sovjetski aka- legacije na kongresu je izjavil, da se neko število vojaških prostovoljcev že vežba v takih umetno ustvarjenih pogojih, v kakršnih bi se znašli pri potovanju okoli Lune. Pot okoli Lune bi lahko trajala od treh dni do enega tedna, toda še prej nameravajo sovjetski znanstveniki preskrbeti nadaljnje informacije o nevarnosti kozmičnih izžarevanj in majhnih meteoritov. Te informacije mislijo dobiti s pomočjo satelitov, ki bi imeli posebne instrumente. Neki sovjetski znanstvenik je s tem V zvezi izjavil, da so že pripravljali satelit za merjenje kozmičnih izžarevanj, ko je on Ameriški znanstveniki, ki so sedaj v Barceloni, so izjavili, da je nanje napravila velik vtis reakcija, ki jo je po vsej Evropi napravila izstrelitev Zgoraj: 1. Antena radijskega oddajnika. — 2. Sončni žarki, ki prodirajo skozi prozorno lečo (5) in se koncentrirajo v sončni bateriji (9>, lei polni akumulatorje (10). — 3. Aparat za žarke •gama«. — 4. Aparat za sončne uitravioletne žarke. — 6. Aparat za svobodne elektrone. — 7. Aparat za roentgenske žarke. — 8. Magnetični manometer. — 11. Radijski oddajnik. — 12. Števec za izžarevanje kozmičnih žarkov. — 13. Magnetični trak, ki registrira vse signalizacije. — 14. Pogonski motor za trak. — 15. Jeziček za registriranje na traku. Spodaj: Del traka naprav radijske poslušalnice nekega turin-skega dnevnika, na katerem se vidijo Morsovi znaki, ki jib oddaja sovjetski umetni satelit, in sicer najprej črko »O« (tri daljše črtice) in nato črko «P» (kratka črtica, nato dve daljši in zopet kratka). danes kr? veLkih dogodkih, ka-ve en 'je tudi izstrelitev pr-sJ”* zemeljskega umetnega otira-- ■’ Pride do nadvse - MMvega izraza tista mi-b, 7°'st onih ljudi, ki naj »ustvarjalci javnega tetija*’ rniselnost’ ki k0_ /vuuift...nnrt_rvum-Jw9XTi_7 \ . 0 ' p boi ni v že deset let prema- nazadnjaštvu naj- reakcionarnega faši-bili ega kova. Tako smo g v soboto lahko priča, jih nekateri pisuni v svo-Iju časopisih zabeležili ve-heu novlco z nepojmljivo •f^nnim omalovaževanj em. iti 1 znani poniglavi žolčni tadii , i^ni begunci tržaške za 9*ke postaje niso hoteli Bovr - zaostati. Mržnja in iii rastvo sta pač prevelika ih fPujn° je morala enim San Paralizirati mož- Pisar ^^kakor pa so si nase fr,1 spričevalo, katerega i^jJnorda danes marsikateri ba r njih sramuje: morda a ne... stjK,e^na bled i- .stavka. — Toda 0(ju, kroženjem satelita sta eksni nil.i kar dve atomski bruo« :i': ena v Sibiriji, v Nevadi. Do kdaj? na zemljo, bodo v Sovjetski zvezi proučili možnost, da u-stvarijo ((leteče opazovalnice, v katerih bodo znanstveniki«. Moskovski raidio dodaja, da bodo te satelite lahko uporabljali tudi za sestavljanje vsemir-skih ((ladij«, ki bodo služile za medplanetarna potovanja. Z izkoriščanjem sončne energije bo morda mogoče na teh letečih opazovalnicah celo pridelovati rastline v posebnih kon-servah in rešiti vprašanje naravne regeneracije zraku. V Barceloni pa se je začel mednarodni kongres za astronavtiko. Sovjetski znanstvenik Jegorov, član Sovjetsae akademije znanosti, je predložil kongresu poročilo, v katerem pravi, da je zračunal tisoč različnih poti za polet na Luno. Svoje poročilo bo sovjetski znanstvenik prebral prihodnjo soboto. Med ameriškimi znanstveniki, ki sodelujejo na kongresu, prevladuje mnenje, da se Sovjetska zveza že pripravlja na izstrelitev novega satelita, ki naj bi pristal na Luni, oziroma ki bi napravil pot okoli Lune in se nato vrnil na Zemljo. To bi se utegnilo zgoditi pred potekom treh let. Ameriški znanstveniki menijo, da so sovjetski učenjaki že izračunali pot satelita na Lune in nazaj. Sedaj pripravljajo s pomočjo elektronskih možganov načrt, katerega izvedba bo odprla pot za pravo potovanje ljudi na Luno, ki bi imeli možnost, da se zdravi n živi vrnejo na Zemljo. Dosegu naj bi «drugo stran« Lune, t. j. tisto, ki se z Zemlje ne vidi. Vežbanje teh pionirjev se je začelo. Neki član sovjetske de- prvi pri napredku, ki bo zre-volucioniral tehniko. Potrebno je občudovanje in tudi hvaležnost spričo takega temeljnega kamna v znanstvenem napredku«. Vendar pa list pripominja, da bi moral Zahod razmisliti spričo sovjetskega uspeha. ((Manchester Guardian zahteva ((psihološki popravek z naše strani do .sovjetske družbe«. List ni mnenja, da sovjetski umetni satelit napoveduje dobo medplanetar. nih poletov. V zvezi z vojaškimi vprašanji pa piše list: ((Zahodnjaki bodo morda imeti boljše bombe, toda Rusi i-majo boljša sredstva, da jih ponesejo na cilj. Vendar pa to od blizu ne moti strateške tehtnice. Obe strani sta-namreč gotovi, da se lahko medsebojno uničita«. Vendarle pa se sprašuje, ali Sovjeti mislijo morda uničiti na en mah zahodna letalska oporišča, če bi nekega dne imeli možnost. ((Človeško bi to bila blaznost«, pripominja list. Angleški astronomi pa ne verjamejo, da smo na pragu medplanetarnih potovanj. Dr. Porter je izjavil: «Clovek ne bo mogel nikoli živeti na Luni. Toda Rusi so dosegli velik uspeh«. Britanska acmiraliteta sploh noče komentirali dogodka z vojaške plati in je danes objavila sledečo izjavo: «Naše mnenje je, da spada satelit v program mednarodnega geo-fizičnega leta, ki je program miroljubnega sodelovanja in ki ne potrebuje nobenega komentarja z obrambne plati«. V krogih ameriške delegacije v OZN pa se je zvedelo, da bodo ZDA čimprej predložile skupščini predloge, naj se okviru razorožitvenega načrta vrši nadzorstvo tudi nad izstreljevanjem umetnih satelitov. Pred časom sta predsednik Eisenhower in Cabot Lod-ge že poudarila potrebo mednarodnega nadzorstva nad bodočimi vsemirskimi izstrelki. V načrtu resolucije, ki ga a-meriški delegati pripravljajo, je vendarle verjetno, da se ne bo neposredno omenjal sovjetski satelit. Resolucija verjetno ne bo predložena prec četrtkom, ko bodo o razorožitvi razpravljali v polit’čnem odboru. Ameriški demokratični senator George Smathers je poslal predsedniku senatnega odbora za oborožene sile Rus-seilu brzojavko, s katero zahteva, naj se takoj uvede preiskava o vzrokih, zaradi Katerih niso ZDA mogle ostati v isti vrsti s Sovjetsko zvezo. kar se tiče satelitov, raket in medcelinskih izstreikov. Tudi demokratični senator Stuart Symington je poslal Russellu podobno zahtevo. Jutri pa se bo Eisenhower razgovarjal v Beli hiši z Dul-lesom, in s posebnim svetoval-, čem ža viprašanja razorožitve Stassenom. prvr sovjetski zemeljski satelit je bil v Jugoslaviji kot drugod po svetu, v središču pozornosti. Danes zjutraj ob 6.32 so aparati beograjskega observatorija zabeležili njegov let nad Beogradom v smeri Sofije. Po mnenju v Beogradu bo uspeh sovjetskih znanstvenikov velikega pomena za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov. Ce se bo la nova zmaga človeškega genija pravilno razumela in uporabila, bo o-1 gromno prispevala k odstranitvi vojne nevarnosti in k večjemu zbližanju med narodi ter k usmeritvi vseh ljudskih in materialnih virov v korist človeštva. Pravilno pojmovanje posledic te najnovejše znanstvene pridobitve, sodijo v Beogradu, mora pripeljati do novih povečanih naporov za sporazum o razorožitvi, k odstranitvi vseh sporazumov in ustvaritvi novega ozračja v mednarodnih odnosih. Po mnenju »Borbe« sta svetovna znanost in tehnika dosegla danes tako stopnjo razvoja, da so izgubila vsak smisel pojmovanja, po katerih se razlike v tehničnih pridobitvah dveh velikih sil lahko izkoriščajo v praktični politiki v korist ene na škodo druge. Točno je, da so razlike v tehničnih pridobitvah, toda določeno tehnično prednost ene strani kompenzira prednost druge strani na drugem področju. Razlike v tehničnih pridobitvah so nepomembne v primeri s splošno stopnjo znanstvenih tehničnih pridobitev e-ne in druge strani. Zato so teo. rije superiornosti ene strani nad drugo postale brezpredmetne. »Mar ni očitno, zaključuje «Borba», da je oboroževanje v pogojih današnje znanosti in tilnike anahronizem, ki bi ga bilo potrebno v interesu človeštva čimprej odstraniti«. Nehru v Tokiu TOKIO, 7. — Indijski ministrski predsednik Nehru je imel danes dopoldne v Tokiu tiskovno konferenco, na kateri je dejal, da bi izstrelitev umetnega satelita mogla prispevati k zmanjšanju napetosti med SZ in ZDA, ker je ni in oborožitvi, ».Jaz sicer ne mislim, je nadaljeval, da ima satelit neposreden vpliv na mir ali vojno, vsekakor pa razširja prepad, ki deli znanstveni napredek in navadnega človeka. Imam vtis. da sta znanost in tehnika napravili tolikšen napredek, da se mu ljudje ne morejo prilagoditi«. Nato je Nehru dejal, da bi moral biti naslednji korak k svetovnemu miru prekinitev vseh jedrskih poskusov za dobo, ki naj bi ne bila krajša od dveh let. Potem je rekel, da bi morale biti odpoklicane vse čete, ki so sedaj na tujih ozemljih, ter je poudaril, da po njegovem mnenju ni ni-kake razlike med navzočnostjo ameriških čet na Japonskem in na Koreji ter sovjetskih čet na Madžarskem. Dogodki so pokazali, je dostavil Nehru, da si Madžari želijo odstranitev sovjetskih čet, to- da vprašanje njih evakuacije spada v širši okvir hladne voj. ne. Glede indijsko-japonskih odnosov se je Nehru izrekel za večje sodelovanje, ne da b: bilo pri tem treba iskati popolne vskladitve stališč obeh držav glade vprašanj zunanje politike. V zvezi z japonskim načrtom za razvoj Azije, pa je izjavil, da želi še nekatera pojasnila in da bi za sedaj raje imel dvostranske sporazume. Po tiskovni konferenci je bil Nehru sprejet pri cesarju Hi-rohitu, pozneje pa je bil gost cesarske družine na kosilu. —— «»------ MOSKVA, 7. — Nikita Hru-ščev je danes- popoldne dal intervju dopisniku «New York Timesa« Jamesu Resto-nu. Intervju je trajal tri ure in dvajset minut. Objavljen bo jutri v «New York Timesu«. Reševanje vladne krize v Franciji Po Molletovi odklonitvi dobil mandat Rene Pleven Pripravil je že program štirih točk - Kot pogoj postavlja sodelovanje zmernih, socialistov in demokristjanov PARIZ, 7. — Potem ko je Mollet sporočil predsedniku republike, da ne more sprejeti naloge za sestavo vlade, je Co-ty to nalogo poveril vouitelju demokratične in socialistične zveze odpora Plevenu. Pleven je že bil predsednik vlade dvakrat, in sicer leta 1950 in 1951. Po razgovoru s Cotyjem je Pleven izjavil, ča bo za sestavo vlade postavil pogoj, naj bi v vladi bile zastopane vse politične stranke razen komunistov in poujadistov. Poleg tega namerava Pleven predlagati strankam enoletno «premirje», v katerem naj bi izvedel svoj program, ki obsega sledeče točke: 1. Rešitev alžirskega vprašanja. 2. Revizija ustave, da se omogoči večja ustaljenost izvršilne oblasti v francoski uniji. 3. O-bramba polne zaposlitve ter «Ne bom zahteval od nobene stranke, je dejal Pleven, naj se odpove svojemu programu in svojim idejam, pozval je kriva samo alžirska vojna, pač Pa tudi politika socialistične vlade. Vodilne skupine vseh strank m u i** o • ujmi * — — — — i r — i . . pa bom vse tiste, ki nočejo sedaj proučujejo Plevenov pro- ______________________»niimn nni nunivi in on clrloniln Ha hfldrt povzročiti krize režima, naj priznajo, da nobena stranka ne more upati, da bo vsilila celotnost svojih mnenj č ru-gim«. Pleven v bistvu postavlja sodelovanje socialistov, zmernih in demokristjanov kot nujen pogoj za sestavo vlade. Toda po Molletovem neuspehu se zdi, da SFIQ ni preveč naklonjena udeležbi v vladi, razen če ne bo ta pristala na izvedbo socialističnega programa, ki ga je skupščina zavrnila. Pripomniti je treba, da so zmerni že sporočili, da niso pripravljeni podpisati tak program, ki bi vseboval blokado cen, strožjo gospodarsko nad- kupne moči delavcev in na-1 zorstvo in nove čavčne obre- meščencev. 4. Davčna reforma. Pripomnil je, da je. treba ta vprašanja obravnavati istočasno in nujno. menitve, ki jih je Mollet izračunal na 200 milijard frankov. Po njihovih trditvah ni za gospodarsko krizo Franci- ■IIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII,llllll||,|l||lllll,(IIIIIIMIIIl|]|tlMllllllll,IIHIIIIlllllllllllllllllllltllllllllllll(lllllll1,ll1IIIIIIIIilllllllllMllllllllllllll(llllllllllll,lll,llllllllltlllllllllll(lllllltlll«lllllllllllllllllllllllllll Še kaj težkih ur za vlado? V pričakovanju parlam o Pellovi italijanski zunanji politiki Glasovanje po debati, ki bo v soboto ali pa šele prihodnji torek, bi lahko bilo za vlado nevarno - Ali bo na prihodnjem kongresu PSDI Saragat spet v večini? (Od našega dopisnika) RIM. 7. — Parlamentarno delo se je danes nadaljevalo v okrnjenem ob'-egu. Senat bo nadaljeval »vojo razpiavo o evropeističnih pogodbah šele jutri, medlem ko je poslanska zbornica debatirala o proračunu pravosodnega ministrstva. Začetek te debate pa je bil dopoldne kaj klavrn: navzočih je bilo komaj deset poslancev. Komunistični poslanec Amen-dola je vložil na vlado nujno interpelacijo, s katero vprašuje, če so resnične vesti, po katerih naj bi italijanska vlada nele dovolila samozvani vladi San Marina, da zbira na itah-janskem ozerplju oborožene ljudi, temveč kar dobavila kontinget karabinjerjev, da bi ji pomagali s silo odstranili zakonito oblast v San Marinu. Sicer pa je pozornost vladnih krogov kakor tudi političnih opazovalcev usmerjena na debato o proračunu zunanjega ministrstva, ki se bo te dni pričela in ki ji bo verjetno v soboto ali pa mogoče šele drugi torek sledilo glasovanje. In glede tega glasovanja ni vlada nič preveč samozavestno mirna. Pri tem se zdi da niti ne gre samo za ocenjevanje italijanske zunanje politike po posameznih strankah temveč tudi za morebitno medstrankarsko obračunavanje, ki dvomljivost. Vprašanje je namreč, ali bodo misini glasovali za vlado ali proti njej. Pella v svojem govoru gotovo ne bo dal kakih izjav, ki bi se mnogo razlikovale od poročila po njegovem sestanku z Dullesom in pa od poročila, ki ga je Pella imel na seji vlade. Socialdemokratski kongres je skoraj pripravljen. Z včerajšnjimi pokrajinskimi kongresi je že več kot polovica federacij opravila svojo izbiro. Saragatovci trdijo, da so njihove struje dosegle 57-58 odstotkov glasov. Od dosedanjih 33 pokrajinskih kongresov se jih je 21 zaključilo po-voljno za Saragatov centen In tako je baje Saragat odločen, da gre na kongres brez vsakih predhodnih sporazumov, pač pa ne izključuje možnosti poznejšega sporazuma z Mat-teottijem. Na ta način bi si utrdil svoj položaj, obdržal pa bi si tajništvo stranke. Toda poročilom o zbranih glasovih ni mogoče popolnoma verjeti, ko pa n. pr. prihajajo iz virov blizu levice poročila, da So bili včerajšnji rezultati zanjo tako ugodni, da se je položaj gladko spremenil v korist struj Zagarija in Matteot-tija. ki so se uveljavile v 18 od 35 federacij s 55 odstotki glasov. Kot je videti, predstavljajo ti predkongresni re- sovjetsuega satelita, in so iz-j javili, da so po njihovem mnenju ZDA storile na tem področju hudo napako. ((Lahko bi bili izstrelili umetni satelit pred tremi leti, je izjavil eden od njih. Toda rečeno nam je bilo, da bi to terjalo pretirane stroške. Če bi lahko računali, v denarju dobiček, ki ga je dosegla SZ s propagandističnega stališča, bi ta bil večji od katerega koli izdatka.« Clevelandski list »Cleveland Press« medtem piše, da bodo ameriški znanstveniki obrazložili na kongresu v Barceloni načrt za izstrelitev satelita, v katerem bodo trije ljudje. Satelit naj bi krožil okoli Zem-Ije v višini 800 kilometrov. List pravi, da je znanstvenikom uspelo pripraviti raketo, ki bo po njihovem mnenju zadostovala za izstrelitev satelita, v katerem bodo ljudje. Gre za raketo v treh delih od katerih bo vsak imel svojo posadko in se bo vmil na Zemljo, potem ko bo pomagal pri izstrelitvi satelita. Kompleks rakete v treh delih s satelitom bo dolg 45 metrov in bo tehtal 500 ton. Satelit sam bo tehtal približno eno tono in bo imel dovolj prostora, da bodo v njegovi notranjosti lah. ko trije ljudje z zalogami živil za tri mesece in zaloge goriva za povratek na Zemljo. Po mnenju nekega angleškega strokovnjaka znašajo izdatki za satelit, kakršen je sovjetski, okoli dve milijardi- lir, toda celotni program za proizvodnjo je verjetno stal vsaj tisoč milijard lir. Angleški tisk piše, da je sovjetski uspeh o-gromen. ((Times« piše med cru-1 povzročila, da je odslej še gim: «Prvikrat so Rusi prišli l bolj absurdno govoriti o voj- spravlja vladno večino n milil m 11 n min m n i m m um m um mi iniKi nun KKidiK n m n n milil im m hii m (iti n kii Medtem ko se nadaljuje konferenca o atomski agenciji Jedrske ek v ZSSR in DUNAJ. 7. — Danes se je na Dunaju začelo izredno zasedanje konference mednarodne agencije za atomsko energijo. Redno zasedanje se je formalno zaključilo z izvolitvijo sve. kakor ZDA in 2,5-krat toliko kakor Kanada. Iz tega se da sklepati važnost, ki jo Južna Afrika pripisuje dunajski konferenci. V kratkem se bo v Južni Afriki začelo obširno ta guvernetjev, predsedstva m pridobivanje urana. Južna A-glavnega ravnatelja. Avstrijski u- *— poslanik Gruber je bil na brazilski predlog soglasno izvoljen za predsednika tudi tega zasedanja. Potrjena je bila tudi verifikacijska komisija. Zatem je bij za predsednika komisije za tehnični program in proračun izvoljen na predlog britanske delegacije in ob podpori argentinske delegacije brazilski poslanik na Dunaju Joao Carlos Muniz. Za predsednika komisije za upravni in pravni del pa je bil na predlog indonezijske delegacije in ob podpori jugoslovanske delegacije izvoljen egiptovski delegat Ismail Fatimi, ki je tudi član sveta guvernerjev. Izvoljenih je bilo zatem osem podpredsednikov. Ta mesta so zavzele: Francija, Japonska, Indija, Indonezija, ZDA. SZ, Južnoafriška zveza in Venezuela. Na seji je bilo tudi odobreno imenovanje ameriškega delegata Sterlinga Cole za glavnega ravnatelja agencije. Svoje mesto bo prevzel 1. decembra. Do tedaj bo delovanje agencije vodil glavni tajnik Jolles (Švica). Južnoafriški (jelegat je na današnjem zasedanju poudaril, da njegova država pridobiva sedaj 5500 ton uranovega oksida in ima največje znane rezerve surovin; 1,5-krat toliko frika bi lahko izdelala sto ton težke vode na leto. Stalno na. rašča uporaba radioizotopov v zdravilstvu in prav tako se bo ta uporaba lahko razširila v kmetijstvu. Mednarodna atomska agencija bo lahko mnogo prispevala k temu razvoju. Tudi portugalski delegat je poudaril zanimanje njegove države za miroljubno uporabo atomske energije in je izjavil, da je Portugalska dala na raz. polago 100 tisoč kilogramov u-ranovega oksida. Španski delegat je izjavil, da znašajo španske rezerve uranove rude približno od 600 do 800 tisoč ton. Govoril je tudi italijanski delegat, ki je med drugim želel uspeh pri delu agencije Medtem poročajo iz Moskve in Washingtona o novih a-tomskih eksplozijah. Agencija Tass javlja, da je v SZ eksplodirala »močna termonuklearna naprava nove konštrukcije«, ter da je poizkus imel uspeh. Eksplozijo so povzročili v veliki višini, da obvarujejo prebivalstvo pred nevarnostjo. V Las Vegasu pa je bil danes zadnji ameriški jedrski poizkus v sedanji vrsti poizkusov. Jedrska naprava je ;-mela moč manj kakor 20 tisoč ton tritola. Privezana je bila na balon in eksplodirala v višini 800 metrov. zultati bolj propagandno bitko, ki naj vpliva na federacije, v katerih še ni bilo volitev. Prav po tem pa je tudi možno sediti, da je .ne-8 poz cijami nasprotnih struj ravnotežje in da bo na kongresu ostra bitka. A. P. Razsodba v procesu Montesi BENETKE, 7. — Razsodba v slovitem procesu Montesi je končno sestavljena. Obsega 130 tipkanih strani in se ponovno ukvarja s podrobnim opisovanjem primera smrti Wilme Montesi od tedaj, ko je bilo najdeno njeno truplo. Potem se tekst razsodbe ukvarja posebej z vsemi glavnimi osebnostmi, ki so bile zapletene v «primer Montesi«, tako z obtoženci kot z raznimi pričami. Na kratko je mogoče iz razsodbe posneti nekatere ugotovitve: Razsodba potrjuje tezo o u-moru ali vsaj nenamernem u-moru Wilme Montesi ter absolutno izključuje tezo o samomoru. Izključen je tudi izlet v Ostio ter se izraža prepričanje, da je Wilma Montesi umrla na plaži v Tor Vajanici ali tam blizu. Točnega datuma smrti ni mogoče ugotoviti. Glede obtožencev se priznava popolna veljavnost alibija za piccionija, in izključuje se vsako favoriziranje po Monta, gni in Politu Glede Anne Marie Monete Caglio označuje razsodba njeno pričevanje ca neverjetno; v razsodbi je njej posvečenih več strani. Glede strica Giuseppa pa se trdi, da njegova epizoda nima obremenjujoče vrednosti za Piccionija. «»------- Faubus obtožuje vojake nekorektnosti WASK!NGTON, 7. — Sef tiskovnega urada Bele hiše Ha-gerty je izjavil, da je popolno, ma lažnivo in zelo neokusno govoriti, kot je to storil guverner Faubus, da vojaki zveznih čet slede dekletom v slačilnice na centralnem liceju v Little Rocku. Guverner Faubus je namreč v nekem pismu na gen. Edivina Walker.ia, poveljnika 101. divizije, obtožil vojake te diviziji nekorektnega obnašanja. Hagerty je dejal, da je general Waiker zavrnil pismo pošiljatelju, ne da bi ga odprl, ker je bilo naslovljeno ((poveljniku okupacijskih sil« Hagerty je tudi povedal, da je Faubus objavil vsebino pisma, še preden je le-to prišlo do generala Wal-kerja. Ognjeni križ, znamenje Ku-klux-klana, je bil včeraj postavljen pred palačo guverner, ja Marylanda. Blizu križa pa so bili napisi z napadi na guvernerja Theodora McKeldi-na, ker je obtožil guvernerja Faubusa iz Arkansasa, da je on kriv incidentov v Little Rocku. «Smrt izdajalcu Mc-Keldinu« je bilo napisano na plakatih, in nadalje; «Ali o-hranimo naš način življenja na Jugu, pravice držav Juga in rasno ločitev, ali pa bo sle. dila secesija.« John Long, senator Južne Karoline je danes sporočil, da je neki šerif pooblaščen, da nabavi devet puškomitralje- zov s pripadajočo municijo za odpor »proti vsakemu vdoru zveznih čet, posiamh po Wa-shingtonu, za vsiljenje rasne integracije«. Long je ;udi povedal, da ima šerif in njemu podrejeno osebje že strojne puške in solzilne bombe ter je dostavil: »Ne pričakujemo, da se bo pri nas ponovilo to. kar se je zgodilo v Little Rocku, toda za vsak pjiimer hočemo biti pripravljeni«. Ko je danes devet črnskih študentov v Little Rocku prišlo v šolo, ni bilo vsaj zunaj šole nikakega incidenta Toda do stopnišča glavnega vhoda je študente spremljalo jest vojakov nacionalne straže. gram in so sklenile, da bodo sporočile svojega. Nocoj se je Pleven dolgo razgovarjal z Molletom. Jutri pa bo nadaljeval posvetovanja. «»------- Danes v OZN volitev 9. podpredsednika . NEW YORK, 7. — Glavna skupščina OZN je potrdila priporočilo predsedstva, da se na dnevni red vpiše vprašanje izvolitve devetega podpredsednika. Volitev bo jutri. Med splošno razpravo v glavni skupščini OZN je danes jordanski delegat predlagal, naj OZN pošlje v Alžir mednarodne sile za vzdrževanje reda, ter naj imenuje odbor, ki bo nadzoroval potek svobodnih volitev, ki naj bi dovolile alžirskemu ljudstvu, da odloča o svoji prihodnosti. Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je pozvala arabske države, naj priznajo dokončni obstoj Izraela in naj začnejo arabsko-izraelsko sodelovanje. Poudarjala je miroljubne namene Izraela in je kot prehodni ukrep predlagala sklenitev sporazumov, s katerimi bi se Izrael in arabske države obvezale, da bodo vodile politiko nenapadanja in mirnega reševanja sporov. Sirski zunanji minister Bi-tar je obtožil Dullesa krivičnih in neupravičenih napadov na Sirijo. Tunizijski delegat je izjavil, da je njegova vlada pripravljena uporabiti vsa sredstva, da na miren način reši spore s Francijo. Vojaške sile bo uporabila sam0 za svojo zakonito obrambo. Poudarjal je nujnost nagle rešitve alžirskega vprašanja. «»------- Ekspresni vlak MILAN, 7. — Od 15. oktobra dalje bo v prometu nov direktni Trans Europe Express, ki bo vozil med Milanom in Muenchenom; to progo bo prevozil v sedmih urah in pol. Vlak se bo imenoval »Medio-lanum«. W. Pieck predsednik še za štiri leta BERLIN, 7. — Zbornici nemške demokratične republike sta imeli danes skupno sejo, na kateri sta soglasno odobrili zakonski načrt za podaljšanje oblasti predsednika republike Wilhe7ma Piecka. Pieck ima 81 let in že več časa boleha na srcu. Njegov mandat bi Danes znani rezultati volitev na Norveškem? OS'LO, 7. — Danes so bile na Norveškem volitve, kate- ________________ _ rih rezultati ne bodo znani , danes zapadel, pa je sedaj zo-prej, kot jutri zvečer. Dose- ' danji parlament je bil sestavljen takole; 77 laburistov, 27 konservativcev, 15 liberalcev, 14 kmetov, 14 pripadnikov Krščansko-ljudske stranke ter 3 komunisti. Laburisti so imeli torej absolutno večino; na oblasti so že 21 let pet podaljšanj* za štiri leta. TULON, 7. — Preteklo noč je umrl četrti petorček. ki je bil v sredo rojen v Tulonu. Živa je sedaj samo še Mihaela. Zdravniki izjavljajo, da imajo še nekaj upanja, da jo bodo rešili. IllllllllllllllllllllllllllllllllllllliillllllllllllllllllUllllllllt,,KIH,Umil, Maršal Žukov v Zadru J. Zemljak veleposlanik na Dunaju, Fr. Kos pa v Bernu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Sovjetski obrambni minister maršal 2u-kov bo prispel jutri na vabilo jugoslovanske vlade na c-semdnevni uradni obisk v Jugoslavijo, V Jugoslavijo bo Zukov prispel ob 9 zjutraj na križarki «Kujbišev» v Zadar, od koder bo s posebnim letalom odpotoval v Beograd, kamor bo prišel ob 11.50 na vojaško letališče v Batajnici. Zukov bo obiskal nekatere vo. jaške ustanove ter Hrvaško in Slovenijo. Zukova Spremljajo generalni polkovnik Radžjev-ski, generalna poročnika Step-čenko in Kitajev, viceadmiral Cursin in drugi sovjetski oficirji. Maršal Zukov je ugledna vo. jaška osebnost Sovjetske zveze. Njegove velike vojaške sposobnosti so prvič zapazili leta 1941, ko so čete pod njegovim poveljstvom zadržale Nemce pred Moskvo. Junaška obramba Leningrada in razbitje nemških poskusov pri Stalingradu so tesno povezane z njegovim imenom Prav tako so enote pod njegovim poveljstvom zadale končni in odločilni udarec hitlerjevskim četam in vkorakale v Berlin. Maršal Zukov uživa simpatije jugoslovanskih narodov od dneva, ko se je proslavil v bitki za Moskvo, Te simpatije sc danes še večje, ker je maršal Zukov po vojni za razliko od mnogih drugih vojskovodij iz druge svetovne vojne nudil dokaze svoje miroljubnosti. Zukova imajo za enega najbolj miroljubnih obrambnih ministrov. Spričo položaja, ki ga zavzema maršal Zukov danes v Sovjetski zvezi (član prezidija CK KP SZ), njegov osebni ugled in vpliv — presega njegov obisk vljudnostni pomen. Njegov obisk in razgovori z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji bo prispeval k nadaljnji poglobitvi sodelovanja med SZ in Jugoslavijo m istočasno k utrditvi miru v svetu. V želji, da razširita in uti^ dita svoje prijateljske odnose, sta vladi Jugoslavije m Sirije sklenili povišati svoji diplomatski zastopstvi v Beogradu in Damasku na stopnjo veleposlaništev. Zvezni izvršni svet je prav tako na podlagi sporazuma s švicarsko vlado povišal jugoslovansko poslaništvo v Bernu v veleposlaništvo, Za prvega jugoslovanskega veleposlanika v Bernu je bil imenovan dr. Franc Kos. prof. Jože Zemljak je bil imenovan za novega veleposlanika na Dunaju, dr. Uvalič pa za novega veleposlanika v Parizu. Na ljubljanski univerzi pa je bil danes promoviran za častnega doktorja medicine sir Harold Delf Gjilis, ki je vodja oddelka za plastično kirurgijo v bolnišnici v Besing-stoku v Veliki Britaniji, Sodelavci Harolda Gjilisa so mnogo pomagali jugoslovanskim partizanom v britanski bolniš. nici v Bariju. Z njegovim prizadevanjem so prišli leta 1945 v Jugoslavijo britanski specialisti, ki so pomagali ustanoviti center za plastično kirurgijo v Beogradu. Sir Harold Gjflis je tudi osebno večkrat prišel v Jugoslavijo in prinesel svoje izkušnje, katere so izkoristili jugoslovanski kirurgi. b. a Vreme včeraj: NajviSja temperatura 19,6, najmžja 12,1, ob 17. uri 17,6,' zračni tlak 1022,3 stanoviten, veter severozahodnik 22 km, vlaga 46 odst., nebo 4 desetine pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 17,3. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 8. oktobra Brigita, Briga Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.33. Dolžina dneva 11.22 .Luna vzide ob 17.10 in zatone ob 5.41. Jutri, SREDA, 9. oktobra Dionizij, Svarun 24-urna stavka nad 7.000 tržaških delavcev V obratih CRDA in so se vsi delavci np v' 1 rzaskem udeležili arzenalu stavke Uspelo zborovanje Zveze kovinarjev v Ljudskem domu Kovinarji poudarjajo nujnost enotne akcije Včeraj je bila v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v ladjedelnici Sv. Roka in v Tržaškem arzenalu 24-urna e-notna protestna stavka proti trmoglavemu stališču vodstev teh podjetij, ki so zakrivila prekinitev pogajanj in nočejo pristati na upravičene zahteve delavcev v teh obratih, Stavka je lepo uspela, ker so se je udeležili vsi delavci, tako da se je za 24 ur ustavila vsa produkcija. Delavci so s tem ponovno dokazali svojo sindikalno zavednost, borbenost in odločnost. Pri vhodih . v vse obrate so bile delavske straže, a niso imele opravka, ker je stavka potekala mirno, brez motenj in stavkokaštva. Tudi nekate-*ri delavci, ki iz raznih vzrokov niso bili pravočasno obveščeni o stavki, so se takoj vrnili domov, ko so zvedeli za to Zelo lepo je uspelo tudi zborovanje, ki ga je organizirala PIOM včeraj dopoldne v Ljudskem domu v Ul. Madonnina. Glavna dvorana je bila nabito polna stavkajočih delavcev, ki so pazljivo sledili poročilu zveznega tajnika prof. Seme in se udeležili živahne diskusije. Prof. Sema je opisal razvoj spora v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu ter nakazal naloge, ki čakajo delavce in sindikate v tsi borbi Številni delavci so v diskusiji poudarili, da je nui-no potrebno vztrajati in se ne odpovedati nobeni zahtevi. Pri tem pa so pripomnili, da se zavedajo nujnosti enotnega nastopa vseh delavcev in sindikalnih organizacij. Brez izjeme so vsi izjavili, da je treba nadaljevati borbo m vztrajati, da bi se preprečila nadaljnja zavlačevanja ali pa morebitna ločena pogajania, kakor bi si želeli delodajalci. Sindikalni zastopniki in delavci so torej ponovno povedali jasno besedo; zdaj je vrsta na delodajalcih in oblasteh, da se čimprej reši ta spor, ki se zares vleče preveč na dolgo m bo škodoval pe samo prizadetim delavcem, pač pa tudi omenjenim podjetjem m splošnemu gospodarstvu. _—■«.»—— Tudi včeraj slišali satelit Radijska postaja tržaškega a-stronomskega observatorija je Y nedeljo in včeraj redno sprejemala ter registrirala signale umetnega sovjetskega satelita. Ti signali so posebno močni okrog 23.45 in 9,05, kar pomeni, da v tem času kroži satelit čez naše področje. Zlasti jasni pa so bili signali, ki jih je radiiska postaja zabeležila od 18.50 do 19. Dudi sle-\iinim tržaškim radioamaterjem je že uspelo ujeti skrivnostna poročila umetne «,une*. Manj sreče pa so vse do se. daj imeli vsi tisti, ki so skušali opremljeni z raznovrstnimi' daljnogledi videti umetni satelit in jim te namere-niso uspele. ■ Tehnični državni inštitut A. Volta je včeraj tudi ulovu MmjHiiiHiHHiMHUiinMMiiHmminimHiiMi signale ruskega satelita ob: 01.1 0-----01,25; 02,46 — 03,01; 04.22 — 04,37; 05,58 — 043,13; 07,34 — 0,749 in na 5 m ob: 9.10 — 9,25; 10,4« — 11,01; 12.22 — 12.37 in od 13.58 do 14.13. Signal ima značilnosti običajnih Morsejevih znakov in to dveh treh črtic na sekundo in je za njegov sprejem potreben sprejemnik opremljen z «beat», ki ga modulira. Frekvenca signala je 20.005 KC ter se zlahka lokalizira zato, ker je v bližini ameriške postaje »Bureau of Standard* z znakom WWV, ki oddaja na 20.000 KC. Emisijo so registrirali z veliko brzino in nato po-časr analizirali, pri čemer so ugotovili, da sestoji iz črtice in dveh posebnih impulzov. Delavci protestirajo proti odpustom pri ATI Včeraj je bilo v podjetju ATA v industrijskem pristanišču zborovanje delavcev zaradi ocpusta 40 delavcev. Na zborovanju, ki sta ga organizirali obe sindikalni organizaciji, so delavci izrazili svoje presenečenje, zaradi odpustov, saj je podjetje v polnem ouratovanju. Poleg tega so delavci tudi nezadovoljni, ker je vodstvo podjetja kar na lepem ukinilo izmeno, tako da so morali nekateri delavci domov. Na zborovanju so delavci pooblastili sindikalne zastopnike, naj energično posredujejo pri vodstvu podjetja, da bo spoštovalo dosedanjo prakso glede izmen. Poleg tega pa naj sindikalni pvredstavniki takoj zahtevajo pogajanja na Uradu za delo glede odpustov. Delavci poudarjajo, ca ima podjetje dovolj dela in naročil; Azijska gripa V nedeljo so prijavili 224 novih primerov azijske gripe. Med prebivalstvom je bilo 105 primerov, med begunci 44, med vojaki 74, v zavodih 1. Včeraj Vprašanje sodnih stanovanjskih izgonov Lep uspeh po delegacije brezdomc Delegati so se sestali s parlamentarnimi skupinami skoraj vseh strank, ki so jim obljubile podporo Delegacija odbora izgnanih družin iz stanovanja, ki je bila pretekli teden v Rimu, se je tam raztovarjala s poslanci PRI, PSDI, KPI, PSI, MSI, KD, PMP n PLI. Ti poslanci so omogočili delega-tom, da so prišli v stik še z drugimi poslanci in s predstavniki raznih pristojnih ministrstev. Vsem so delegati tržaških družin, ki so bile izgnane iz stanovanja ali pa k', pričakujejo skorajšnjo iz-vršištev izgonskega očloka, obrazložili hudi položaj, v katerem so danes te družine, ki nimajo več stanovanja in so prisiljene živeti v skupnih in v mnogih primerih popolnoma neprimernih zasilnih stanovanjih. Na nOtrajrjem ministrstvu so se' razgovarjali z izrednim taj Zborovanje stopicajočih delavcev CRDA v Ljudskem domu i dopoldne pa so prijavili se-. nikom notranjega ministrstva dem primerov med prebival- dr. Mazzo in z namtstnikom I stvom m 18 med begunci. 1 načelnika kabineta. Po obraz.- III lili llllll llllttllll 11 lllllllllltl I lil lili I lllllllllllllllllllllltlllllll lillltllllllllllllltllll llltMIIIIIIIIHitllllllllltllllllHIIIIIItllllllllllllllllltlll MIH Itllllll llllllltllllllllll IIIIIIIIIIIIHIIIII ■llllllll lllllllll IlllllllllllUlllltlllllllllllllllltlllll IIIIII llllllll II Hill I UMI V nedeljo na organizacijski konferenci Zveza komunistične mladine se je vključila v okvir ZKMI S tem je postala tržaška ZKM avtonomna federacija vsedržavne organizacije mladih komunistov Zadnja pot Frana Ščuke Malokdaj je Nabrežina do Uvela tak pogreb, kot je oil včerajšnji, ko smo spremili na zadnji poti pok. Frana Ščuko, nabrežins/c ega didaktične-Da ravnatelja in oelikepa prijatelja otrok. V pogrebnem sprevodu, *ci »o ga otvarjali šolski otroci, smo opazili poleg domala vseh ftabrežincev tudi številne učitelje E. Muelier. Oinemascope Metro. Grattacielo. 14.00: «Sissi, mlada cesarica*. Agfacolor. Supercinema. 14.30: «Mučenje * puščico*. Pustolovski film. B™ Steiger. Arccbaleno. 16.00: (iSimplicii^*’ Rod Cameron, L, Maxwell. Zanimiv film o mednarodnem vohunstvu. Aetra Rojan. 16.00: «Zadnja ljubezenska noč*, M. Toren, Nazzari. Teohnicolor Columbia-Capitoi. 14.00: «Princesa Siss’** Veliko odkritje leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba-Cristailo. 14.30: «Zgcdiba general* Houstona*. Cinemascope, J- Mač Crea, Felicia Farr Alabarda. 16.00: ((Človek z Vzhoda*, Gary Cooper, Dana An-drevvs, VValter Brennan. Kla*1-čen kovbojski film. Produkcij* Samuel Goldwyn. Ariston. 16.00: ((Tetovirana roža*i Anna Magnani, Burt Lancaster. Svetovni uspeh. Armcnia. 14.00: ((Poročnik dinamit*. Technicolor A. MurphJ’' J. Evans. Jutri; «Souvenir D1* tahe*. Anrora. 13.45: ((Tam gori me nekdo ljubi*. P. Newmann. Garibaldi. 16.00: «Upor obešen-cev», P. Armendariz, C. Lope*-Ideale. 15^0: «Trije tedni Ijubez-■nj», Aliče Fa-ye, John Payne. Carmen Miranda. Impero. 16,30: «Ko smo bili ml*-di», VVilliam Holden, Sus*fl Hayward. Zabaven film Metr0" polis. Italia. 14.00; «večna harmonij*’,■ Technicolor. C. VVild«, P. MU-ni, M. Oberorj. . Moderno. 14.00: ((Anastazija*, *■ Bergman, J Brynner, H. Ha.ve.s. San Marco. 16.00: «Kadar zahai* sonce*, Maria Felix, A. Lane. Savona. 16.00: «Kri in rumen* kovina*, Lex Barker, M. wers, Viale. 14.00: «Godzlla». Fantastičen japonski film. Vitt. Venelo. 14.30: «Guaglione», M. Girotti, G. Rubini, Dori*n Grey. Belveriere. 16.00: «Canaris». SP1-jonaia In avanture Marconi. 16.00- «Bes v telesu»> Francoise Arnoul, Raymonn Pellegrin, Jean Claude Pascal-Prepovedano mladoletnim. , Masslmo. 14.30: «Sami v neskonr-nosti*. VVilliam Holden. Novo cine. 16.00: «Chicaška Vet}*' ra», Betty Grable, Victor Mature, Fox. Odeon. 16.00- ((Brcnite mesto*' VValter Pidgeon, John Hodia^ Radio. 16.00: ((Alamo», Sterim* Hayden, A. M. Alberghettl. Secolo Sv. Ivan. 16.00: «Pr*V|c/ ubiti*, H Bog a rt, G. ’GJi' hame. ' Skedenj. 18.00: ((Predstraža izButv l.ieni-h mož», Gregor.v Peck. Teatro Nuovn. 17.00: «M'išolovk**' A. De Stefani. MALI OGLASI t) B A D I O TOREK, 8. oktobra 1957 l'HS I POSTAJ A A 11.30 Lahka Rlasba; 12.00 Predavanje: «Prl Arabcih močvirne Mezopotamije#: 12.10 Za vsako, gar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Glasba po željah- 17,30 Plesna čajanka; 18.00 Elgar: Koncert za violino In orkester v h-molu; 18.42 Mali slovenski vokalni ansambli; 19.00 Orkester Marek VVeber; 19,15 Zdravniški vedez; 18.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20 30 Glasbeni mozaik; 21.00 Thomas Hrandon: «Charleyeva teta*, veseloigra v 3 dej.; igrajo člani Radijskega odra; 23,00 Moderni plesi. r n s T i. 1830 Haendel: Prva sonata v c-molu za oboo In klavir; 17,30 Kontrasti v jazzu; 18.00 Simfn. nični koncert; 21.00 Alberto Ca-sella; «Smrt na počitnicah*, tragična fabula v 3 dej. K G H El II Poročila v itaiijanšCnl: 6 30 13. JU. 16 30. 17.30, 19,15, 2300. Poročila v slovenščini. (30. 13.30. 15.00, 500-6.15 Spored Iz Ljubljane; 6 15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Spored za ISCEM SOBO z uporabo kuhi*i$ na«lov na upravi lista, Ul. 3 Francesco 20 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in oeVrJ čakovani izgubi našega drag'8 Lariija Guština se za izražena sožalja in S*T čustvovanja, vaški mladini, župniku, sodelavcem kamnoma Caharija, darovalct-m ve;', cev In cvelja ter vsem, ki nam na katerikoli način st*' ob strani, najprisrčneje zabv' ljuiemo. . Družina Guštin in sorodni* Repentabnr, 8.X.1957. in' ZAHVALA Ganjeni ob izrazih 1 jube* _ in spoštovanja našemu n«P zabnemu Jožefu Štolfi (Malalanu) se iskreno zahvaljujemo tistim vljudnim osebam, ,j|e na kuteri koli način poč** njegov spomin. DRUŽINA STOl-F'V RUSKI UMETNI SATELIT v 24 urah 16 krat okrog Zemlje V ospredju zanimanja vse •Vetovne javnosti je danes sovjetski satelit, ki v 24 urah napravi šestnajstkrat not okrog naše Zemlje v višini 800 . do 900 kilometrov. Po mnenju nekega ameriškega znanstveni ka je verjetno, da poleg ume1-nega satelita kroži okrog naše Zemlje tudi del rakete, ki je izstrelila umetni satelit. Vse svetovno časopisje je polno najrazličnejših vesti, ki so v zvez, 5 tem edinstvenim dogodkom v dosedanji zgodovini človeštva. Kaj vse si znanstveniki obe tajo od tega umetnega satelita? V razdobju, ki gre od 2 do dni (tako dolgo bo namreč “življenje« sedanjega umetne-Sa satelita, ki bo počasi pada' Proti 'ostejšim plastem atrm sfere, kjer se bo Končno žara di trenja vnel in zgorel), bodo TUski znanstveniki sprejemali z njega razne podatke o gostoti *raku v se neraziskanih-med Planetarnih plasteh. Fa tuli za sama dolgost «življenja» n ■Petnega satelita, bi morala bit bogat vir informacij, pa tudi «nerednosti» v njegovi poti o krog Zemlje nam bodo nudile morda nove podatlke o geoio škem sestavu naše Zemlje. S pomočjo geodezijskih računov bodo mogli izvršiti preverja oja podatkov glede zemljepis ne dolžine in širine. Sedaj se ne vemo nič kakšne merilne naprave se nahajajo na sovjetskem umetnem sateli; tu, kakor tudi ne moremo ve deti kakšne podatke so sovjet ski znanstveniki do sedaj ze dobili, I.er morejo le oni tol mačiti znake, ki jih oddajajo naprave v satelitu samem. Taki šifrirani znaki so po drugi plati nujnost, ker je treba šte diti z električnim -nabojem baterij na satelitu, ki ne morejo imeti neskončno življenjsko do bo. Vsekakor pa gre za dragocene podatke o atmosferskih in kozmičnih pojavih, Ki jih je težko meriti s površine Zem lje: tu gre za vprašanja ki zadevajo magnetizem, tempera*-v-ro, zračni pritisk, količino me teorijskih delcev, ki prihajajo redno in v navidez!..i zelo Četrti dan kroži okoli Zemlje sovjetski umetni satelit. Gornji Crtež nam prikazuje prerez trojne rakete, ki je pone-satelit 900 km visoko. Na vrhu rakete (št. 1) vidimo c-Jjr°gll satelit. St. 2 označuje točko, kjer se zadnja, tretja ra-*eta loči od satelita. St. 3 in 4 nam kažeta tanke pogonske-J* goriva — (3) utekočinjenega kisika, (4) superoksida m l'iPermangana. St. 5 kaže črpalko za goriva in turbino, 6 pa m°tor tretje, zadnje rakete. Na št. ti in 7 spet tanki goriva '■•ckočinjenega kisika in kerosena. St. 9 kaže točko, kjer se j’rv*L najnižja raketa 'oči od druge. St. tl, 12, 13, 14 in 15 **ž«jo zapovrstjo: jeklenko goriva hipermangana, črpalko, I Poganja gorivo v motor, nadalje jeklenko vodikovega su-®*r0kslda, turbino in motor druge rakete. Na spodnjem kon-tu rakete nam številke označjjejo isle značilnosti kot zgoraj, ***en št. 18 in 19, ki označujeta injektorje goriva, ter st. 23 *' označuj« stabili/atorsko krmilo rakete. (Gornja risba ie "»Pravljena na podlagi pičlih podatkov, ki so znani o izstrelitvi sovjetskega satelita.) spremenljivih količinah v zemeljsko ozračje in velikost ka terih se meri v stotinkah milimetra, emisije utravioletnih žarkov od strani Sonca, ki pa ne dosežejo naše Zemlje, koz mične žarke itd. Umetni satelit, ki je oprem ljen s primernimi znanstveni mi napravami bo mogel nuditi točne informacije o meteorolo sikih razmerah na zemeljski površini in bo tako moč napra viti prognoze vremena, ki je bistvenega pomena za človekovo dejavnost. Pri izstrelitvi umetnega satelita predstavlja eno največjih težkoč premostitev zemeli-ske privlačne sile, ki se za nepoučene javlja s težnostjo. Privlačnost Zemlje se zmanjšuje z višino, toda ne zelo hitro. Če smo na primer prenesli sto kilogramov težko svinčeno palico na vrh Mont Blanca in če ga tam zvagamo, ugotovimo, da je teža ostala prav-taka, 'kot smo jo ugotovili morski gladini. Doseči moremo v;'ino, ki je približno enaka polume*u naše Zemlje, to ;e okrog c 000 kilometrov, da Di mogli privlačnost Zemlje smatrati za komaj omembe vredno. Če se hočemo ločiti od Zemlje, je vsem jasno, da bo razdalja. ki jo bomo mogli doseči, v razmerju z začetno hitrostjo. računom ugotovimo višino, ki jo more doseči neki predmet, ki se dvigne vertikalno z različno hitrostjo: s hitrostjo 16.000 km na uro bi dosegli višino okrog 900 kilometrov, s hitrostjo 24.000 km na uro, bi dosegel višino 2300 km in, končno, če bi razpolagal s hitrostjo 40.000 km na uro, se ne bi več vrnil na Zemljo, ker ne bi imel več nobene teže, oziroma, ker bi dosegel višino, na katri ni več zemeljske privlačne sile. Ta predmet bi obdržal svojo hitrost in bi se izgubil v prostoru, razen če ne bi padel pod privlačno silo nekega drugega planeta ali zvezde. Kako pojasnimo torej, da ne ki umetni satelit, kakor ta, ki so ga izstrelili Rusi, obdrži pot, ki so mu jo določili znanstveniki? Z računom moremo ugotov. ti hitrosti, s katerimi se mora neki predmet — in tudi lieki umetni satelit naše Zemlje premikati, da je vsota zemeljske privlačne sile in sredoves-ne sile enaka ničli, in da predmet vrti okrog Zemlje približno na tak način kakor se vrti okr„g prsta kamenček privezan na vrvico. Če bi ne bilo trenja z atmosferskimi delci, bi zadoščalo vtisniti predmetu hitrost 29.000 kilometrov na uro, da bi se premikal tik nad površino naše Zemlje. Če pa se pre^ met dvigne, ni več treba tako velike hitrosti: nujna hitrost se postopno zmanjšuje, čim višje gremo. V atmosferi se dogaja, da satelit zaradi trenja z zračnimi molekulami izgublja na hi trosti. Na neki določeni točki njegova hitrost ne zadošča več. da bi uničila učinek zemeljske privlačnosti in tako pade proti Zemlji. Toda iznad atmosfere ni več trenja in zato tudi ni več zaviranja — vsaj tako se misli — in satelit more ohraniti začetno hitrost in obdržati svojo pot v neskončnost. Toda poslati 80 kilogramov IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIliMIIIIMIIIIHIIHIII! Koliko let žive živali? Danes je že precej natančno znano, koliko let dočakajo posamezne vrste živali, vsaj v ujetništvu. Resnični Metuzale-mi so med živalmi prav tako redki kakor pri ljudeh. Edini resnični Metuzalem je želva z otoka Galapagos, ki dočaka 200 let. Sicer pa tudi navadna vrtna želva, ki jo gojijo tudi nekateri ljubljanski ljubitelji v svojih vrtovih, živi do 100 let, egejska pa zanesljivo nad 150 let. Od vseh sesalcev presega Življenjsko dobo človeka le slon. V Indiji vodijo evi-denco še iz časov Angležev o 17.000 državnih slonih Samo 10 odstotkov j* dočakalo 65 let starosti, ostali pa so pomrli v dobi 50 do 60 let. Stole*-ni slon je redkost. Za slonom in želvo dočaka visoko starost tudi konj. Nam se to zdi neverjetno, ker gredo naši konji že s 25 do 30 leti k mesarju. Najstarejši konj je doživel 62 let. povprečno pa živi konj 40 do 50 let. Nilski konj dočaka 41 let, nosorog 40 let, medved 30 do 34 let, mravljinčar 42 let. šimpanz 23 do 26 let Redk, so psi, ki dočakajo 20 let, mačka pa g lahkoto tudi 40 let Kit živi kvečjemu 30 let, pavadno pa ga že prej ulovijo. Najstarejši divji ptič je bil labod, ustreljen v Angliji leta 1887. Na nogi je imel zlat prstan z letnico 1717, dočakal je torej 170 let. Y Franciji u-streljeni skobec je živel 90 let. Krokar dočaka 70 let, pelikan 52, kondor 50 let, sove 18 let, orli 55 let. Papige so v kletki doživele 140 let in ena celo 220 let, — kolikor je težak sovjetski satelit — v višino 900 kilometrov ni preprosta zadeva. Smatrajo, da so sovjetski znanstveniki uporabili raketo, ki je sestavljena iz več raket: spo.dnja raketa je po velikosti in tezi največia. medtem ko je zadnja najmanjša. Spodnja raketa, največja. služi za odlet. Ko je ta izčrpala gorivo, stopi v akcijo raketa st.2 itd. Vsakokrat, ko sto- [ pl v funkcijo nova raketa, se hitrost izstrelka poveča, ker se hitrosti posameznih rakei adruzujejo. Z izstrelitvijo prvega umetnega satelita se začenja nova doba: zgraditev velikih vsemi-r-skih postaj je le še vprašanje časa. Te vsemirske postaje nam bodo služile za pristajanje medplanetarnih ladij in za opazovanje drugih planetov in vse-mirja. kakor tudi za opazovanje naše Zemlje. Peter Kapica, ki ga vidimo na gornji sliki, je eden izmed o-nih sovjetskih znanstvenikov, ki so delali pri gradnji rakete, s katero so pognali prvi umetni satelit 'V Slikar Avgust Černigoj razstavlja v Ljubljani Razstava tri aškega slikarja n Ljubljani mi je poleg umetniškega doživetja vselej tudi ljub pozdrav iz mojega rojstnega mesta. Več kot deset let sem spremljal ustvarjalno delo in razvoj slehernega od naših umetnikov in to zanimanje se danes ni zmanjšalo, kvečjemu stopnjevalo. 4vgust. Černigoj, nestor naših tržaških likovnih umetnikov, je tisti med njimi, ki pripravlja gledalcem vselej kakšno presenečenje. Pred leti sem pisal o njem, da se mi zdi večni eksperimentator, in nekoč sem že mislil, da je končno obstal na določeni razvojni točki, ko je kazalo, da 'je strnil svoje dosedanje tako raznolike umetniške izkušnje in končno dobil svoj definitivni «stil». Nig bolj zmotnega kakor ta domneva. Od takrat se je po-noi-no preizkusil v raznovrstnih likovnih izrazih in- sedanja njegova razstava prinaša nove in presenetljive likovne KAKO SE JE NEKA PRAKSA SPREMENILA V DOGMO “NEDOTAKLJIVOSTI) INDIJSKE atomska KRAVE • • m energija Po indijskih mestih in vaseh tava nešteto «upokojenih» krav Da bi ne žalili verskih čustev Hindujcev, jih na pr. v Kalkuti ponoči pošiljajo v klavnico, kjer jih predelujejo za izvoz V zadnjem času se v odnosih med Socialistično stranko Avstrije in avstrijsko katoliško cerkvijo opažajo znaki določenega medsebojnega zbliževanja. Čeprav se to zdi v celotnem avstrijskem političnem dogajanju le kot epizoda, bi ta pojav utegnil imeti mnogo širši pomen za odnos sil, v določeni meri pa tudi za družbeni razvoj Avstrije. Po nekih ocenah se s tem ustvaria možnost za uspešnejše odtegovanje dela avstrijskih volivcev izpod vpliva netolerantnosti do delavsKega razreda, s čimer bi se hkrati znatno zmanjšalo področje dejavnosti avstrijske klerikalne Ljudske stranke v borbi proti socialistični stranki. Znano je namreč, da so eno od najvažnejših oporišč avstrijske ljudske stranke vprav tiste množice, ki so pod neposrednim vplivom cerkve. Proces, o katerem govorimo, zadobi svoj specifični pomen tedaj, če se vzame v poštev tradicionalni vpliv in aktivno sodelovanje katoliške cerkve v avstrijskem političnem življenju ter njena povezava z nazadnjaškimi avstrijskimi družbenimi silami. Politični katolicizem, izražen v organski povezanosti cerkve z dejavnostjo političnih strank, je predstavljal enega od onih pojavov, ki so bili — bolj kot v kateri koli drugi katoliški deželi — značilni za politično situacijo v Avstriji med obema vojnama Sgipel, ki je v rušenju avstrijske parlamentarne demokracije — ko se je odločalo o postavitvi avstrijske socialistične stranke in sindikatov izven zakona — je imel odločilno vlogo kot šef avstrijske krščansko-socialne stranke in predsednik avstrijske vlade oziroma avstrijski kancler, Poleg tega je bil Sei-pel tvorec tako imenovane stanovske države, torej ene izmed variant državne ureditve, ki je znana pod imenom avstrofašizem. Cerkev v tej dpbi ni le podpirala, ampak borbo proti avstrijskemu delavskemu gibanju celo podžigala, avstrijska socialistična stranka pa je proti Cerkvi vodila frontalno borbo. Po vojni pa so se avstrijski socialisti usmerili k normalizaciji odnosov s Cerkvijo, kar je povsem v Buhu njihovih teženj po «ublažitvi družbenih in političnih nasprotij«. V spremenjenih družbeno-politič-nih pogojih okrepljenih naprednih sil in gospodarske stabilizacije so napori avstrijsk’h socialistov naleteli na precej dober odmev. Temu ni pripomoglo le to, da se je avstrofašizem med obema vojnama in posebno s prihodom nacistov na oblast kompromitiral ter da se v avstrijskih družbeno-političnih silah opaža določena splošna demokratizacija, pač pa tudi interna idejna evolucija v sami avstrijski socialistični stranki. Poleg odločne evolucije k social ref ormizmu in gradnji «države blagostanja« namesto socialistične družbe, je avstrij. ska socialistična stranka postopoma zapustila marksizem tudi na filozofskem področju, medtem ko je eno izmed svojih idejnih temeljev našla v krščanskem nauku o socialni pravičnosti. Zaradi tega je v svoj delovni program v notranjepolitičnem področju vnesla tudi normalizaciji!' odnosov s i Cerkvijo na temelju verske svobode, na temelju enakosti verskih skupnosti in njihovega odstopanja od politične dejavnosti. Da bi Cerkev s svoje strani nadoknadila to, kar je zaradi svojega aktivnega delovanja v političnem življenju med dvema vojnama izgubila, je duhovnikom prepovedala, da bi se ukvarjali s politično dejavnostjo. Jasno je, da »e to povsem dosledno ne izvaja, ker Cerkev še vedno tudi politično deluje in to, v kolikor ne neposredno, pa po raznih svojih organizacijah, kot na primer po Katoliški akciji. Toda čeprav se cerkveni krogi ne drže te doslednosti, se vendar opaža, da se vsaj njeno direktno vmešavanje manjša, kar avstrijski socialisti ocenjujejo kot korak k ublažitvi družbeno-političnih nasprotij. Cerkev namreč v zadnjem času čedalje bolj izrazito zavzema nevtralen položaj v borbi med socialistično stranko in ljudsko stranko in vtem ko je prej odkrito podpirala ljudsko stranko, je na zadnjih predsedniških volitvah v februarju letos zavzela popolnoma nevtralno stališče. Krona tega razvoja pa je tako imenovano socialno pastirsko pismo avstrijskih katoliških škofov. V tem pismu avstrijski škofje zavzemajo stališče, da so stremljenja socialističnega gibanja k boljši družbeni ureditvi pravična in pravilna, seveda pod pogojem, da si socialistično gibanje ne nakaže takih programov, ki bi bili v nasprotju z vero. Na i-sti liniji je tudi nedavna izjava škofa iz^Lienza, kjer ie rečeno, da zmerni socializem vsebuje marsikaj iz katoliških socialnih naukov. Vse to socialistična stranka tolmači kot «most, ki vodi k medsebojnemu razumevanju«. Eden od važnih dosedanjih sporov med avstrijsko cerkveno hierarhijo in avstrijsK.mi socialisti ter tudi med avstrijsko socialistično stranko n ljudsko stranko pa je vprašanje konkordata. Avstrijski socialisti namreč ne priznavajo pravne vrednosti konkordata, ki je bil sklenjen leta 1933, in to ne le zaradi tega, ker ta konkordat tako rekoč simL obzira avstrofašistični duh, ampak tudi zato, ker ga je sklenila in podpisala nekpnst.vu-cionalna vlada, to se pravi vlada, ki je bila v Avstriji na oblasti v dobi, .ko so bile vse demokratične ustanove ukinjene. Drugi razlog za -dpor avstrijskih socialistov proti ponovni uveljavitvi starega konkordata pa je v samem značaju konkordata. Fo mnenju avstrijskih socialistov je ta konkordat za Avstriio nnj-slabši sporazum, ki ga je kdaj koli Vatikanu uspelo zaključiti z neko državo. Ta konkordat namreč okrnjuje celo suverene pravice Avstrije in daje možnosti vmešavanja v njene notranje zadeve. Katoliška cerkev in avstrijska ljudska stranka zahtevata, naj se. stari konkordat ponovno uveljavi, socialisti pa od govarjajo, da so pripravljeni na sklenitev novega konkordata in da je konkordat zanje enakovreden vsakemu drugemu mednarodnemu sporazumu, toda nič več. Kljub temu pa se predvideva, da bodo avstrijski socialisti tudi v tem popustljivi, ker menila, da je to zelo važen element za še nadaljnje izboljšanje njihovih odnosov s Cerkvijo. elemente. Černigoj je izšel iz konstruktivizma in kubizma. Bil je pri Slovencih med prvimi avantgardisti te smeri, od katere se je potem ločil in prešel v nekakšen socialni realizem. (Socialna tematika je igrala pri Černigoju tudi- pozneje in zlasti v grafikah pomembno vlogo). Po vojni si je potem u-stvaril nekakšen svojevrsten postimpresionistični slog. ki je naenkrat prešel v abstraktnost, Na njegovih razstavah smo videli geometrično pojmovane like tako v olju kot v grafiki. Spet se je približal prvotnemu konstruktivizmu in ponovno tudi kubizmu. Zlasti njegova grafika izraža vse skale in prehode teh likovnih stilov in pojmovanj od realističnega portreta do najbolj čiste abstrakcije. Sedanja razstava v Ljubljani, zlasti njegova olja, pomeni za poznavalca njegove umetnosti ponovno presenečenje. Ne bi si upal več trditi o Černigoju, da je sam o večni eksperimentator. Obvladanje slikarske tehnike prihaja pri njem že v virtuoznost. Pred njegovimi slikami imaš včasih občutek, kot da se umetnik igra z barvami in liki in da skuša izvabiti iz njihovih kombinacij zmerom nove in presenetljive učinke. Tu razstavlja na primer vrsto pokrajin iz zdravilišča Laško ,n njegove okolice. Slike so kakor variacija na isto temo: široke barvne ploskve, ki se na videz bijejo v kontrastih, ki pa podajajo, če jih gledaš iz določene razdalje, konkretno podobo upodobljenega predmeta. Impresionizem? se. boš vprašal. Povsem zmotno, i Ti kvadri v živih, za Cer n*- 1 goja nenavadno živih barvah, so kakor sedimenti iz neke njegove prejšnje — kubistične faze. Iz njih se gradi slika geometrično-kuhital-no, čeprav je končni efekt dokaj realistična vizija predmeta. Dejal bi, da je Černigoj napravil nekakšen «salto morfnle« iz realizma nazaj v kubizem in prinesel od tod elemente s povratnim skokom spet v neki . svojevrstni realizem. Poleg tega je v teh slikah odkril pito-resknost nekaterih nenavadnih predmetov, na primer v eElektrarni Debro pri La- škemn, v barvitosti in likovni eleganci električnih strojev. Svojevrstna je tudi slika eSmrekes, kjer gledal skozi gola in navpična debla smrek celo vas s pisanimi strehami, s hribi v ozadju m s svojevrstno pojmovanim nebom. Slednje — nebo **• je pri teh novih Černigojevih pokrajinah svojevrstno prikazan pojav, prav kot hiše i'* pokrajina, sestavljen iz širokih barvnih ploskev in tvori s celotno sliko nedeljivo enoto. Z istim prijemom so o glavnem podane tudi njego-ve kraske pokrajine, le da so tu barve nekoliko manj žive in manj kontrastne (Trnovo, Pivka itd-). Dve sliki, tako se mi zdi, izstopata iz te nove kubi-stično-rezlistične umetnikove faze; «Mariborski trgu, ki se zdi, kot bi bil slikan z več-oj prizadevnostjo in v težjih, bolj resničnih barvah; - kot da bi bila sil", in slikovitost objekta premagala »likarje no intelektualno koncepcijo in potegnila umetnikovo roko za seboj. In eCer-kev v Laškemu, kjer nekakšna blago po predmetih razlita svetloba omiljuje prehude kontraste baronih ploskev. Černigoj razstavlja tudi nekaj grafike, kjer ostaja stari mojster: z isto bravuro, sigurnostjo upodablja konkretno obmorsko pokrajino «Barkovelj» kakor nekatere čiste «Abstrakcije» poleg ab-strakt..o konstruktivističnih «Sivilj», «Tihožitij» itd. Razstava ki si jo je vredno oo-edati in ki ozbuja u-praničeno pozornost. VLADIMIR BARTOL ——«»---------- V SZ ponovno izdali Rcedovo knjigo Po 34 letih, ko je v Sovjet-ski zvezi prvič izšel ponatis znamenite knjige ameriškega novinarja, očividca velikih oktobrskih dogodkov v Rusiji, Johna Reeda iiDeset dni, ki so pretresli svet«, bodo letos ponovno izdali to delo nekdanjega ameriškega vojnega do. pisnika ‘ Prvi ruski izdaji i* Lenin posvetil izredno laskave pohvale, saj je dejal. tU bi želel, da bi bila tiskana v milijonih izvodov in prevedena v vse jerike. Trst uSaketa« (olje) Avgust Černigoj KAJ PRAVIJO PROGNOZE O PRIHODNJI ZIMI? Dr. Manohin nam ne obeta nič kaj prijetnih mesecev Letošnji oktober se je že s prvim dnem pokazal kot nenavadno mrzel in čeprav smo že osmega, ne kaže k izboljšanju. Veter ni le močan, ampak tudi hladen. Kaj smo torej že na pragu zime? Vse kaže, da smo.' Za Trst je znano, da mu vreme diktira zajedle, tr se pravi Kras in Sloveniia. In kdor hoče vsaj kolikor toliko točno vedeti, : kakšno o o vreme jutri, po navadi posluša prognozo radia Ljubljane, ki se po veliki večini ujema z vremenom. In čeprav so se meteorologi včasih tudi ušteli. vendarle velja tudi njim vera. Ker je temu tako, se nam letos ne obeta nič kaj prijetna zima. Ljubljanski vremenoslovec dr. Manohin glede prihodnje zime pravi: «Ker je letošnji razvoj svetovne cirkulacije zraka precej neobičajen, so postali statistični .n klimatološki znaki prihodnje zime dokaj neopredeljeni. Možno pa se je nadejati, da se bodo statistični klimatološki znaki opredelili konec oktobra ali v začetku novembra. V nasprot ju s sta iističnimi znaki so fizikalni znaki bolj jasni in morejo že sedaj dat.i prvo orientacijo o značaju bližajoče se zime.« «Tako na primer moremo že zdaj pričakovati, d» bo razdobje od srede decembra do konca prve tretjine januarja snega in da bomo prvi resnejši val zime s snegom imeli že konec oktobra. Za ostala razdobja so predznaki še nejasni in tukaj so za sedaj možna le ugibanja.« «Obstaja bojazen, da ne bi bila prihodnja zima. v Evropi ena od najbolj hladnih.« Pri tem dr. Manohin poudarja, rta to še ni prognoza, ampak le ena od možnosti. Nato nadaljuje; «Osnovo za to bojazen daje dejstvo, da je sončna aktivnost zelo velika in izkušeni astrofiziki pričakujejo začasni padec sončne aktivnosti, to je tako imenovani sub-minim^im. Po najnovejših raz-iskavanjih univ, profesorja dr. E, Bauerja iz Frankfurta pogosto nastopajo ob takih prilikah nesoglasja med potekom sončnih peg in bakel. Ce bakle hitro pojemajo, a sončne pege potem še naraščajo, ali le počasi pojemajo, nastopa v zimskih mesecih hitra ohladitev. Ohladitev je tem močnejša. čim močnejše je nesoglasje med pegami in baklami. Ker je letošnja sončna aktivnost zelo močna, bi pravočasen nastop omenjenega pojava pomenil zelo hladno zimo. Vsekakor bi ostra zima mogla nastopiti le ob pogoju, če bi se pričelo nesoglasje med baklami in pegami že v oktobru, sicerr bi se ohladitev zakasnila na pozne zimske ms povprečku hladno, z obilico šece in ne bi mogla dobiti izrednega značaja.« «Zato bomo mogli — pravi dr. Manohin — po novemjoru spoznati, če se pripravlja izredno 'hladna zima. kajti v tem primeru mora že novembra biti v splošnem nenavadno hladno, pretežno zimsko vreme. Z drugimi besedami bi se zima praktično pričela že konec oktobra. Ce pa, v nasprotju s tem, november ne bo pokazal nič izrednega, potem ni utemeljeno misliti, da bi mogla biti zima, razen časa od srede decembra do kolca prve tretj,ne januarja, hladna. Kvfečjemu bi se pojavile nizke temperature le proti koncu zime« «Sivzr Je treba računati, da bo konec oktobra ali v začetku novembra sončna aktivnost opredelila tudi značaj rime. Do sedaj pa vzbuja pozornost zelo hitra proizvodnja mrzlega zraka v območju ameriškega arktičnega otočja in Groenlandije, ki v glavnem traja že od spomladi. To območje bTuha vsakih 16 n vsakih 24 dni mrzle valove proti 3vr'pi, pri čemer se sila valov medsebojr. > dopolnjuje, To dejstvo daje fizikalno osnovo napovedi močne c-hladitve za konec oktobra, ki nam bo prinesla že prvi večji zimski pozdrav. Novembra pa, kot smo že rekli, se bo usoda zime odločila.« •Tako pravi dr. Manohin. Za lansko zimo so prav tako o-betali hladen konec zime. In imeli so prav. Pred dvema letoma pa, kot se spominjamo, je bilo močno nasprotje med napovedmi francoskih in nemških meteorologov. Dočim so Francozi napovedovali blago zimo, so Nemci opozarja.i na hud mraz ;n, žal, so imeli prav Nemci Za sedaj nam vreme napoveduje le dr. Ma-n„hin, ki nam nič kaj lepega ne obeta. Ker so vse vremenske napovedi za seaaj še vedno le relativne, je upati, da ne bo tako hudo, pa čeprav se je oktober pokazal že v svojem začetku kot nenavadno hladen in je vrhove nekaterih gora prezgodaj pobelil s snegom. Bušmani v Avstraliji kadijo krila metuljev V Avstraliji živeči Bušmani imajo neko vrsto metuljev z» posebno poslastico. Te metulj« love skupno. Bušmani zažgo veje, ogenj privabi metulje, dim jih hitro omami in potem popadajo na tla. Lovci metulje zberejo in jih spečejo v obliki kolačkov, ki so bv je zelo okusni. Posušena krila metuljev pa zvijejo v smotke in — kade. Nekateri trdijo, da imajo te cigarete okus najboljših orientalskih cigaret. liHlilloiiiiiniiiitMiiiMiiiiiiimntintltliuiniiMioiiittuitiiiiinniiiiiMuiuiiMiiiitlliiiiitiilMtilll — Zadnje čase, ko prihajam domov, jo najdem vedno « objemu nekoga drugega. Gospod sodnik, ne boste verjeli, toda sit sem tega, da me nikoli ne čaka večerja že pripravljena,a ffforiško-beneški dnevnik Danes na Zvezi industrijcev Sestanek sindikatov z ravnateljstvom SAFOG Sindikalne organizacije (UIL, CGIL in CISL) so predložile zahtevo Zvezi industrijcev go-riške pokrajine, da se sestanejo z ravnateljstvom livarne SAFOG in se pomenijo o enostranski odločitvi, s katero so občutno znižali delovni čas v nekaterih oddelkih, kar je zelo poslabšalo materialno stanje delavcev. Sestanek bo danes ob 11. uri na sedežu Zveze industrijcev v Gorici. Skrajšanje delovnega časa je povzročilo med kovinarji veliko nezadovoljstvo, ker je prišlo nepričakovano in ker je v nasprotju z zagotovili inž. Vrama, ki je še pred kratkim rekel, da ima tovarna dovolj dela za prihodnje mesece. • «»------ Teden Rdečega križa se je pričel V nedeljo je bilo po gori-ških ulicah opaziti članice Rdečega križa, ki so med pre. bivalstvom pobirale prostovoljne prispevke za Rdeči križ. Ta dan se je namreč pričel teden Rdečega križa, v katerem bo tudi vrsta kulturnih prireditev; izkupiček teh prireditev bo šel v korist te humanitarne * organizacije. Tako bo 20. oktobra nastopil v Gorici tudi znani lutkar Podrec-ca s svojimi številnimi lutkami, s katerimi je tudi pred dnevi žel v Trstu velik uspeh. Poleg njega pa najavljajo še prihod dveh znanih pianistov, ki bosta nastopila v eni izmed goriških koncertnih dvoran. Goričani so najbrž opazili v goriškem ljudskem vrtu večji šotor, v katerega prinašajo ljudje knjige, revije in časopise za italijanske zapornike. Pred nekaj dnevi na bloku pri Stupici Avtomobil tihotapcev zdrvel skozi blok Orožnikom uspelo ujeti tihotapca, ki je iz Jugoslavije hotel vtihotapiti 22 litrov bencina Pred dnevi se je na mednarodnem bloku pri Stupici v Beneški Sloveniji pripetil dogodek, ki je dokaj presenetil obmejne organe. Ko so italijanski orožniki, kot običajno dvignil rampo, ki deli eno državno ozemlje od drugega, da bi lahko na italijansko stran privozil italijanski avtomobil znamke 1.400, se ta na italijanskem bloku ni ustavil, marveč je z vso naglico zdrvel naprej v noč. Sunek avtomobila je bil tako močan, da je eden izmed obmejnih stražnikov skoraj prišel pod vozilo. Drugi si je uspel zapomniti številko 1.400 in kmalu se je med policijskim in zasebnim avtomobilom pričela tekma. Po nekaj urah so orožniki le izsledili avtomobil in njegovega šoferja. V avtomobilu je bilo skrito 2,800 kg mesa in 20 litrov bencina. 32-letni Tarci-sio Montanino iz Montine pri Torlanu je povedal, da si je avto sposodil pri Tomatu v Preštintu. Nadalje je priznal, da je hotel najdeno blago vtihotapiti iz Jugoslavije. Tako Montanina kot Tomata so oblasti pridržale in ju zaslišale. «»---------------- Novi primeri azijske gripe Čeprav polagoma, vendar a. zijska gripa neprestano »osvaja« teren. Po uradnih podat- iiiiimiiitiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMniiijiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiniiii Prometna nesreča na Majnici Neprevidni kolesar zavozil pred avto Pridržali so ga v bolnici z možganskim pretresom Zaradi brezvestnosti nekega avtomobilista so sprejeli v bolnišnico Brigata Pavia kmetovalca 63-letnega Antonia Zaninota iz Ul. Consoriva 12 v Gorici. Ko se je nekaj pred 19, uro s kolesom vračal iz Ločnika proti Gorici, mu je pripeljal naproti neznani avtomobilist z močnimi lučmi. Zanzinot ni videl pred seboj in je zavozil s ceste. Pri padcu se je udaril v glavo in nezavesten obležal. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili možganski pretres in rano na čelu. Ce ne bodo nastale komplikacije, ho ozdravel v sedmih dneh. r»— Huda nezgoda kolesarja pred križiščem pri «Madonnini» Križišče pri Madonnini je bilo že večkrat priča hudih prometnih nezgod, pri katerih je mnogo vozačev izgubi- Slovensko narodno gledališče iz Trsta gostuje v nedeljo 13. oktobra v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 1 s komedijo v treh dejanjih Branislava Nuši-ča, ki jo je za Trst predelal Mikula Letič «ŽALU JOČI OSTALI» Predstavi bosta ob 16. in 20. Cena sedežem 250 in 150 lir, stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. A-scoli in v kavarni Bratuš od srede 9. oktobra dalje. lo tudi življenje, V nedeljo ob 14. uri pa se je hudo ponesrečil komaj 19-letni An-drea Norbedo iz Drevoreda XX. septembra 34, ki se je v lepem sončnem popoldnevu z dirkalnim kolesom peljal proti Furlaniji. Ko je prešei most IX. agosto, si je Norbedo popravil pas, s katerim je pritrdil nogo na pedal, in v tem trenutku seveda ni opazil avtomobila, ki mu je prihajal naproti. Avtomobil znamke Fiat 1100 je vozil 25-letni Italico Pizzamei iz Vidma, ki seveda ni mogel predvidevati, da bo kolesar nenadoma zavozil na sredo ceste. Ko je zavrl, je bilo že prepozno in tako je trčil v mladega kolesarja, ki je odletel več metrov na desno stran. Ko so Norbedu prihiteli na pomoč je bil že v nezavestnem stanju, ves je bil okrvavljen in nemudoma so ga odpeljali z avtomobilom Zelenega križa v bolnišnico Brigata Pavia. Službujoči zdravr^k mu je ugotovil verjeten prelom lobanje, pretres možganov in vrsto poškodb po telesu, tako, da je njegovo zdravstveno stanje precej resno. «»------- IZ STANDREŽA V nedeljo je Juventina l-grala prvo tekmo v letošnjem prvenstvu. Ekipa igra v B sku. pini prvenstva Julijske krajine. Srečala se je z enajstorico Fortitudo iz Milj pri Trstu. Gostje so pokazali zrelejšo i-gro in zmagali s 3:1 (2:0), čeprav so tudi domačini pokazali dobro igro. DEŽURNA LEKARNA Danes, posluje ves dan tn ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72. kih so od 1. oktobra do nedelje zabeležili na področju pokrajine nadaljnjih 123 primerov bolezni, od katerih jih je 68 med civilisti, 55 pa med vojaki v neki goriški vojašnici. Med bolniki naj bi bili tudi nekateri Doberdobci, toda kakor se govori po' Doberdobu, ne gre za azijsko gripo, ampak za lažjo obliko influence. Toliko bolje! Zaradi epidemije so oblasti odložile cepljenje otrok proti davici in kozam. Datum cepljenja bodo pravočasno sporočili, IZ DOLA Danes pogreb Frančiške Frančeškin V soboto zvečer je v goriški bolnišnici pri Rdeči hiši umrla Frančiška Frančeškin iz Dola. Pokojnica ni imela nobenega svojca, ko je nenadoma obolela. Občinska uprava ji je na svoje stroške najela neko žensko, ki je skrbela zanjo na njenem domu. Ko pa se ji je zdravstveno stanje poslabšalo, so jo podali v go-riško bolnišnico, kjeT je podlegla bolezni. Vaščani so želeli, da bi pokojnico pokopali v Dolu, vendar pa zaradi nepredvidenih težav, željam ni mogoče u-streči. Pokopali jo bodo danes ob 10-30 na goriškem pokopališču, Naj ji bo lahka domača zemlja. Pokrajinski kongres PSDI V nedeljo je bil v Gorici pokrajinski kongres Italijanske socialdekratske stranke. Kongresisti so proučili najvažnejša vprašanja v domači in zunanji politiki ter izvolili predstavnike, ki bodo goriške člane PSDI zastopali na bližnjem vsedržavnem kongresu PSDI, ki bo v kratkem v Milanu. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki jim narekuje linijo. Podrobnosti o . konkresu ter besedilo zaključne resolucije bomo objavili jutri. «»-— Nesreča ob Soči Na sprehodu ob Soči se je v nedeljo popoldne spotaknil 17-letni Vittorio Comisi iz Ul. Capodistria 1. Zaradi narašča, jočih bolečin je včeraj popoldne odšel na pregled v bolnišnico, kjer so ga pridržali, ker si je verjetno zlomil levo nogo. Ce ne bo komplikacij, bo ozdravel v 25 dneh. «»——• Požar v Fari povzročil 1 mil. lir škode V nedeljo je nastal v Far: na posestvu Jakoba Fran*ota velik požar, ki je uničil gospodarsko poslopje in več stro. jev. Goriški gasilci, ki so nudili takojšnjo pomoč, niso- mogli ukrotiti požara, ki se je zaradi velike količine sena na. glo razširil in povzročil približno 1 milijon lir škode. Po. sestvo je delno zavarovano. iŠp or tni Italijansko nogometno prvenstvo Juventus sam v vodstvu Težek poraz Fiorentine Toča golov Triestine proti Pratu v prvem in slaba igra v drugem polčasu Zaključen atletski dvoboj v Atenah Skandiaavija-Btslkan 243:177 KINO - CORSO. 14.30: »Odrske luči» C. Chaplin. VERDI. 14.30: «2enske, ljubezni in poroke«, vmes variete «Sem sam in sem srečen«. VITTORIA. 15.15: «Strgana ob leka«, J. Chandler, J. Crain, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: »Zaplet zločina«, F, Lovejoy in M. Blanchard. MODERNO. 15.00: »Peccato che sia una canaglia«, S. Loren in V. De Sica. A liga Prednost igrišča je v petem kolu italijanske A lige igrala odločilno vlogo. V devetih tekmah so zmagale namreč Vse domače enajstorice razen Sampdorie, ki si je pustila vzeti točko od Spala. To dejstvo je povzročilo, da so dobitki na športno stavo minimalni kar pa še ne pomeni, da ni bilo presenečenj. Nasprotno, teh je bilo ravno zaradi enoličnosti stolpca Toto-calcia še več kot se je pričakovalo. Za prvo tako presenečenje velja brez dvoma poraz Fiorentine v Vicenzi proti La-nerossiju, ki je nasul svojemu renomiranemu nasprotniku kar 3 gole, ne da bi prejel enega samega. Drugo presenečenje predstavlja že omenjeni neodločeni rezultat Spala v Genovi proti isti Sampdorii, ki je komaj teden tega žmagala nad Milanom v Milanu. Med presenečenja spada tudi rezultat iz Alessandrie, ne toliko zaradi poraza Lazia samega kot zaradi rezultata 4:0 v korist Alessandrie, ki je po petem kolu na zavidljivem četrtem mestu v splošni klasifikaciji. Toda serije s tem se ni konec. Da bo Napoli obračunal z Verono je bilo skoraj gotovo, da pa bo to naredil na tako mesarski način, tega ni pričakoval nihče. Rezultati kot 6:0 so namreč v italijanski A ligi zelo redki, še bolj redki pa so bili doslej v Neaplju, kjer so v lanski sezoni videli več porazov kot pa zmag. Z 19 goli je Napolijev napad sedaj naj-plodovitejši. čeprav v njem ni razen Vinicia nobenega posebnega zvezdnika. V ostalih tekmah so zmagati domačini s tesnim rezultatom 2:1 oz. 1:0, kar pomani, da so se gostujoča moštva srčno branila in da bi se rezultati v mnogih primerih lahiko glasili tudi drugače, če ne bi posegia vmes smola. To velja predvsem za poraz Milana v mestnem derbyju proti Interju, ki si je zagotovil zmago z 11-me-trovko. Milan je imel namreč več skoraj 100-odstotmh priložnosti ne samo za izenačenje, temveč celo za zmago, toda najprej je zastreljal 11-metrov-ko nato zadel v drog in končno zgrešil prazna vrata. Kaj se hoče, tudi prvakom včasih ne gre vse po olju. Zelo težko borbo je vodil vodilni Juven-tus, ki pa si je kljub slabi igri zagotovil že peto zaporedno zmago. Podobno kot lnter si je tudi Udinese zagotovila zmago z ll-metrovko, v ostalem pa ji je bila Atalanta vsaj enakovreden, če že ne boljši nasprotnik. Laže kot kaže rezultat sta zmagala Bologna in Roma. Prva ni imela posebno težkega posla z znatno ošib-Ijenim Torinom, Roma pa z Genoo, ki je z eno samo točko še vedno prav na dnu lestvice. B liga V B ligi je kljub štirim odigranim kolom še vedno težko podati kakršno koli kategorizacijo enajstoric po njihovi kvaliteti. Eno pa je gotovo in to je, da bo Triestini verjetno lažji povratek v A ligo kot se je tc zdelo še pred začetkom prvenstva. To je pokazala prav nedeljska tekma na tržaškem stadionu, v kateri je domača enajstorica nadvse u-spešno debutirala v letošnjem prvenstvu pred domačim občinstvom. Pratu, ki je prišel v Trst s slovesom zmage nad Palermom, je nasula nič manj kot 6 golov, od katerih samo v prvem polčasu 5. To dejstvo pa tudi že samo po sebi pove da je imela tekma v Trstu dva povsem različna polčasa ne samo po številu golov temveč tudi po kvaliteti igre domače enajstorice. Triestina je v prvem polčasu prišla do golov tako rekoč mimogrede brez naporov in tudi brez prave igre v polju. S tem seveda ni rečeno da teh golov ni zaslužila, res pa je. da kvaliteta njene igre ni od- vilu zadetkov v polno. Kakšno drugo moštvo, ali pa tudi Pra-to z boljšim vratarjem, bi jih gotovo prejelo manj. Toda ne glede na to velja ugotoviti, da so bili doseženi goli plod enostavne igre preko kril in ekspeditivnosti napadalnega tria, v katerem se je s prisebnostjo odlikoval predvsem Olivieri na zanj sicer neobičajnem mestu srednjega napadalca. Seveda pa bi tudi napad sam ne mogel opraviti vsega, če ne bi imel za seboj srednje vrste v kateri je bil srednji krilec Varglien poleg plodnosti napada gotovo najprijetnejše presenečenje za tržaško nogometno občinstvo. Varglie-na odlikuje izreden občutek za postavljanje ter velik smisel za gradnjo igre. Nobena žoga z njegovih nog ne gre v prazno: vse so dobro odmerjene pa naj si bodo dolge ali kratke. Zdi se, da je Triestina z njim kar najpovoljneje rešila problem, ki se je zdel sprva njena rakava rana. Ob Varglienu sta odlično i-grala Tulissi in ožja obramba, v kateri je nastopil tudi Ca-stano. Vse to pa velja seveda pretežno le za prvi polčas. V drugem je bila slika na igrišču popolnoma drugačna. Od ek-speditivne Triestine ni ostalo ničesar drugega razen dobre obrambe, v kateri je prišel na svoj račun odlično razpoloženi Bandini. Kaj je povzročilo zlom tržaških napadalcev? Slaba kondicija, zadovoljitev z doseženim rezultatom ali pa prereditev gostov? Odgovor na to bo dala morda prihodnost. Ostane pa dejstvo, da je drugi polčas bil domena Prata, k; je predvedel pravo ekshibicijo lepe igre v polju vendar brez odgovarjajoče efektnosti pred vratu Z zmago je Triestina zlezla prav pod vrh B lige in je s 5 točkami takoj za vodilnim Marzottom, ki bo moral že prihodnjo nedeljo v Trstu pokazati, če je tega mesta res vreden. Presenečenje 4. kola predstavljajo porazi Modene v Brescii, Taranta v Bariju in Novare v Comu. Vse drugo je bila normalna ordinacija. Triestina: Bandini: Belloni, Castano; Petagna, Varglien, Tulissi; Szoke, Mazzero, Olivieri, Petns, Attili. Prato: Carlotti; Geili, Tar-gioni; Rossi, Catalani, Nesti; Colla, Nattino, Loranzi, Ber-nardis, Perni Sodnik: boati iz Milana, gledalcev 9000, koti 4:1 za Prato. Strelci: v 2’ Szoke, v 24’ Olivieri, v 25’ Mazzero, v 36’ Olivieri, v 42’ Attili; v drugem polčasu v 7’ Olivieri, v 19’ Colla. A LIGA B LIGA "Alessandria-Lazio 4:0 *Bari-Taranto 2:1 •Bologna-Torino 2:1 •Brescia-Zenit Modena 4:1 *lnter-Mi!an 1:0 •Como-Novara 3:0 ♦Juventus-Padova 2:1 »Marzotto-Simmenthal 3:2 ♦Lanerossi-Fiorentina 3:0 •Messina-Lecco 2:1 •Napoli-Verona 6:0 •Palermo-Cagliari 3:1 •Roma-Genoa 2:1 •Parma-Sambenedettese 0:0 *Sampdoria-Spal 1:1 •Triestina-Prato 6:1 •Udinese-Atalanta 1:0 •Venezia-Catania 1:0 LESTVICA LESTVICA Juventus 5 5 0 0 10 5 10 Marzotto 4 3 0 1 8 5 6 Napoli 5 4 10 19 4 9 Venezia 4 2 1 1 3 1 5 Roma 5 2 3 0 6 3 7 Triestina 4 2 1 1 13 5 5 Alessandria 5 2 2 1 5 3 6 Como 4 2 1 1 4 2 5 lnter 5 2 2 1 6 4 6 Brescia 4 2 1 1 8 4 5 Sampdoria 5 14 0 5 4 S Taranto 4 2 1 1 3 2 5 Udinese 5 2 12 8 5 5 Bari 4 2 1 1 6 4 5 Lanerossi 5 2 12 6 4 5 Messina 4 2 1 1 5 5 5 Padova 5 2 12 9 7 5 Z. Modena 4 2 1 1 6 6 5 Fiorentina 5 2 12 6 5 5 Palermo 4 2 0 2 6 5 4 Verona 5 2 12 7 10 5 Simmenthal 4 1 2 1 6 6 4 Bologna 5 12 2 7 10 4 Parma 4 1 1 2 5 5 3 xLazio 5 2 0 3 9 15 4 Cagliari 4 1 1 2 4 8 3 Spal 5 12 2 4 8 4 Sambened 4 0 3 1 2 6 3 Milan 5 0 3 2 3 5 3 Prato 4 1 1 2 2 9 3 Torino 5 0 3 2 1 5 3 Catania 4 0 2 2 2 4 2 Atalanta 5 0 2 3 3 8 2 Lecco 4 0 2 2 2 4 2 Genoa 5 0 14 4 13 1 Novara 4 0 2 2 2 6 2 Stolpec TOTOCALCIO 1 1 1, 1 1 1, 1 X 1 1 1 1 1 Kvote: 13 točk — 54.300 lir, 12 točk — 1990 lir. Stolpec TOTIP: 1 2 (XI), 1 X, 2 1, 1 X, X 1, X 1. Kvote: 12 točk — 145.581 lir, 11 točk — 9437 lir, 10 točk — 1221 lir. Zmaga in nov rekord Mihaliča v maratonu na klasični progi Maraton-Atene ATENE, 7. — Atletski dvoboj Skandinavija - Balkan se je včeraj zaključil z visoko zmago Skandinavcev z 243:177 točkam. Na tako občuten poraz balkanskih atletov je vplivalo v veliki men dejstvo, da so številni «Balkanci» oboleli FRANJO MIHALIČ najboljši maratonec na sveto tiMii mniii lini min iimiiimin limuzin iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiKimitTiiiiiii im im iiiiiiiiiiiiiiu tii imunimi m iiiiiiiii Tehnični in športni uspeh tržaške dirke A. Tedeschi z novim rekordom zmagovalec dirke Trst-Opčine Na drugem mestu v splošni klasifikaciji Mantovani z malim avtom Osca 1100 9. povojna avtomobilska dirka na progi Trst—Opčine, ki je bila v nedeljo dopoidne, je uspela tako v tehničnem kot v športnem oziru. Startalo je 80 avtomobilov, od katerih jih je prišlo na cilj 76 (trije so odstopili zaradi okvar, 1 pa je zavozil s ceste vendar brez škode za pilota in vozilo), A-dolfo Tedeschi, ki je bil najhitrejši že np poskusnih vožnjah, pa je postavil celo nov rekord proge. V primeri s prejšnjimi leti je bila proga sicer nekoliko krajša, v zameno za to prednost pa je imela težji start z ostrim ovinkom ter hudega nasprotnika za mala vozila v iimiiiiimiitHiiiiiiiiMiiMiiimilimiimiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiimiiitiiiiiiiii Košarkarski dvoboj v Rimu ČSR-Italiia 58:49 Od Italijanov najboljši Tržačan Rimminucci RIM, 7. Košarkarsko srečanje med. Italijo in Češkoslovaško, ki je bilo v nedeljo zvečer v novootvorjeni športni palači v Rimu ,se je končalo z zmago gostov z rezultatom 58:4? Italijani, kr so nastopili z začetno postavo: Lucev. Ale-sini, Rimminucci, Costanzo Canna, so prvi prešli v vodstvo in predvsem po zaslugi odličnega Rimminuccija držali vajeti igre v rokah ves prvi polčas, ki so ga odločili v svojo korist z rezultatom 27:22. Cehoslovaki so bili v pr. vem delu netočni v streljanju v koš in'počasni. V drugem polčasu pa se je slika na igrišču spremenila, še posebno, ko je zapustil igrišče Rimminucci, Do izraza je prišla boljša kondicija gostov, ki so s si. lovito ofenzivo najprej izena- ______...______________ ...___čili, nato pa pod vodstvom iz- govarjala tako visokemu šte- bornega Lukašika prešli v vodstvo in ga povečavah vse do zaključnega žvižga, ko se je rezultat glasil 58:49 v nji hovo korist. ITALIJA: Volpini (7), Pomi-lio, Lucev (12), Pieri, Rocchi. Gamba, Alesini. Canna (3), Calebotta (5), Rimminucci (17), Gambini, Costanzo (5), CSR: Tetiva Ja. (6), Krivy, Skerik (22), Bobrovski, Luka-šik (17), Ordnung, Rylich (5), Baumruk, Merki (3), Konne-ny, Tetiva Ji., Sip (5). ATLETIKA Roveraro: 2,02 GENOVA, 7. — Gianmaria Roveraro je na atletskem mitingu v Genovi izboljšal italijanski rekord v skoku v višino z rezultatom 2,02. Prejš-' nji rekord je imel sam z rezultatom . 2,01. burji, katere sunki so dosegli tudi do 70 km na uro. Tede-schijev rekord, dosežen z avtom Maserati 2000 s časom 4’32”3 je zato še več vreden. Moralni zmagovalec dirke pa je bil Luciano Mantovani iz Milana, ki se je z majhnim avtom Osca 1100 uvrstil na drugo mesto v splošni klasifikaciji s časom 4’35”7 ;n pustil za seboj številne vozače z mnogo močnejšimi avtomobili, med njimi tudi dosedanjega rekorderja proge Bordonija (Maserati 2000), Lualdija (Ferrari 3000) itd. Splošna lestvica za prvih 10 mest: 1. TEDESCHI ADOLFO, Maserati 2000, 4’32”3 s povprečno hitrostjo 117.003 km; 2. Mantovani Luciano, Osca 1100 poskusna, 4’35”7; 3. Bordoni Franco, Maserati 2000, 4’48”8; 4. Lualdi Edoardo, Ferrari 3000, 4’49”; 5 Lo Cocco Domenico, Osca 1500; 4’54”1; 6. Bini Um-berto, Osca 1100, 4’54”5; 7. Si-racu^a Francesco, Stanguellini 1100, 4’57"5; 8. Govoni Odoar-do, Maserati 2000, 4’57”7; 9. Brandi Atfilio, Osca 1100, 5’2”3; 10. Abate Carlo Mario, Giulet-ta, 5’3”4. MONZA, 7. — Pilot William Knight je s športnim avtom znamke Cooper postavil včeraj v Monzi 5 novih rekordov kategorije K., in sicer: 50 km v 19’21”l/5 s povprečno hitrostjo 155.012 km; 50 milj v 30’44”2/5 s povpreč no hitrostjo 157,059 km; 100 km v 38’7”2/5 s povprečno hitrostjo 157.370 km; 1 ura — hitrost 156,523 km; 100 milj v 1.44”l/5 s povprečno hitrostjo 156.523 km. # * # MODENA, 7. — Hiša Mašera se bo uradno udeležila dirke za veliko nagrado Venezuele za športne avtomobile, ki bo prvo nedeijo v novembru. Prijavila je 3 avtomobile 4500 cc 8 cilindrov, ni pa še določila kdo jih bo pilotiral. LOJZ KRAIGHER Roman KONTROLOR ŠKROBAR 73. »Ni Jdh boljših pevcev od Slovencev! Pesmi — narodnih pesmi — štejemo na tigoče. Vesele so, poskočne in poredne, zaljubljene, sanjave, žalostne, obupane — kar koli hočete! Monotone niso! In 6e poslušate navadne kmečke fante, ki se niso nikjer učili petja, ne poznajo sekiric in ničesar — vsaj troglas-no vam zapojo! Nikdar monotono! Pri na« prepevajo celo klopotci v zboru. Ecco! Tu poslušajte! On je seveda slišal vedno samo enega, ker je dričal mimo kakor brzovlak.« »To je tudi mene dregnilo, priznam.« «.Sovraštvo ne zvoni zvonov in ne poje pesmi,’ — pravi nekje v romanu. Veste, kdo ne poje?. — kdo nima svoje pesmi, da bi jo zapel? — Spodnještajerski nemškutar. Celo pravi Nemec, tnozemec in priseljenec, pozabi tukaj svojo pesem. Ce jim s silo vbijete kratko šolsko pesem, vam jo zapojo — enoglasno, monotono! Ce pa hočejo resnično pet), zapojo slovensko pesem. To se zgodi seveda le po polnoči... Kje je torej sovraštvo, ki ne zvoni zvonov in ne prepeva pesmi?« »Pri Sv. Jedrti imajo dober pevski zbor.« ’ * »Umetna pesem ni narodna. Ta ni značilna za narodnost Tudi papigo naučite peti!« Zapustim ju in zavijem krog ogla. * Cilika! — Na hišnem pragu se naslanja ob odprte duri, vsa razžarjena in vroča od dela pri ognju. Oblečena je mično, v pestrih, svetlih barvah; še kuhinjski predpasnik, majhen kot prtič, se ji poda. V istem hipu — kot bd trenil — so se ujele najine oci. »Vi tudi tukaj, gospodična Cilika?« Skočim k nji, potegnem listnico iz žepa in ji pokažem šopek nageljnov, stisnjenih, a še ne celo ovelih. «Ali jih poznate, gospodična?« Skoraj omotičen je njen pogled; izza rdečih lis na licih ji buhne nova rdečica po vratu in po plečih. Bili so nageljni z njenega okna. »Enega vam dam nazaj, gospodična Cilika. A druge mi pustite, kaj? Na srcu jih nosim, glejte!« Strašno rada bi me vprašala, kako sem jih dobil; čeprav že sluti, da sem bil splezal sam ponje. «Prosim!« Z roko seže po cvetico in si jo zatakne v kodre. — A njena roka diši po kuhinji; morda so se ji celo lasje nasrkali kuhinjskega vonja. »Vi ste za kuharico, gospodična?« Slaščice jim je prišla delat — piškote, torte — izučena je v slaščičarstvu. «Hitro grem pokušat... Ce so vaše umetnine sladke kakor vaša očca, potem se jih naližem, da bo kaj! Ne pridete nič v družbo?« »Ne utegnem še. Pozneje morda.« «Ali ste slišali Rupnika?« «Ne.« Iznova zardi in zbeži v vežo. — Seveda ga je slišala ... Sram jo je... V lopi je vrišč in šunder. Obed je končan, ljudje se nalivajo z vinom in črno kavo. Petje in godba, vzkliki in govorance, prigovarjanja in prepiri, pa taka gneča, da si moram pripraviti komolce, četudi ni ravno daleč do mize hrepenenja. Med belimi dekleti sedi že nekaj bogoslovcev in dva frančiškana. Veselo trkajo in pojo: «Dere sem jaz mladi bija, te je lušno b’lo. V hiši kolca sem potaka, varva mačiko...» < Mladosten pater slamnato-rumenih las pači obraz in obrača oči, da se mu svatovce hrupno krohotajo. Njegov starejši sobrat, krepek mož z bleščečimi naočniki, zmajuje z glavo nad njim in se smehlja prijazno. Dekleta se hihičejo veselo, skrivajo usta z. robci, prepevajo in pijo s sramežljivimi pogledi po gospodih. Milika izteza vrat in išče, kje bi me zagledala. Tudi ona je vesela in razžarjena. Zobje se ji leskečejo v smehu; mlad bogoslovec ji poskuša skromno dvoriti. Z druge strani mi pojo v ušesa: »Den’te me v črni grob, liter na grob!« In v istem hipu od sosednje mize; Odprite se, čepi, odškrnite, pipe, naj se meni vince v grlo pocurlja! Curljaj, curljaj, curljaj! Curljaj, curljaj, curljaj! Naj se meni vince v grlo pocurlja!« Nenadoma me pozdravi majhen grbast dedec, vabeč me ljubeznivo s kupico in stresajoč mi roko. V davkariji sem mu bil storil nekdaj uslugo, pa mi je hvaležen. Poleg njega sedi ženska v gosposkem klobuku, preko mize pa me gleda radovedno tuj gospod, ki se mu obeša za komolec mlada čedna deklica. «Le sami pijte, Zampa! Jaz ga imam dovolj.« A pomočiti moram vendar ustnice v pijačo, da ga ne razžalim. Predstavi me v strahoviti nemščini, s katero se sili z očitnim ponosom. Gospod je njegov brat, nekakšen uradnik — bržkone privaten — z Dunaja. Zviška mi poda roko in ironično se ozira na ves ta bučni vrvež, ženska je njegova žena, trda Nemka; tudi otrok ne zna slovenski. In celo on se pobaha, da mu že malce trdo teče domača govorica. tNadaljevanje sledi) NOGOMET Madžarska-Francija 2:0 BUDIMPEŠTA, 7. — Pred 10 tisoč gledalci se je prijateljska nogometna tekma meč Madžarsko in Francijo končala z zmago Madžarov z rezultatom 2-Q (1-0). Oba gola za Madžarsko je dosegel Aspirany, ki je prvič oblekel državni dres. Madžari so bili v premoči od začetka do konca, bili pa so neučinkoviti pred vrati. Francoski vratar Colonna je branil odlično in rešil svoje moštvo večjega poraza. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Madžarska: Grocsis; Matrai, Dalnoki; Bozik, Sipos, Szoika; Sandor, Machos, Hidegkuti, A-spirany, Fenyesi. Francija; Colonna; Kaelbel, Leronč, Penverne, Zitouni, Ca-huzag; VVisnieski, Ujlaki, Fontaine, Piantoni, Ben Tifour. ATENE, 7. — Grčija - Francija B 2-1 (1-0). NICA, 7. — Nica - Torpedo (Moskva) 3-2 (0-1). —•-—«»---- Barkovlje - Sv. Ivan v ping-pongu in šahu 3. t. m. je bilo v prostorih PD S. Škamperle na stadionu »Prvi maj« povratno srečanje med Barkovljani in Stevoivan-čani v namiznem tenisu in šahu. Moštvi sta nastopili v ist:h postavah kot zadnjič, le S. Birsa je ojačil šahovsko ekipo Svetoivančanov. Pri ping-pongu je lahko vsakdo opazil, da so Barkov-ljani trenirali in . da so bili bolj pripravljeni kot zadnjič. Kljub temu pa so bili poraženi z visokim rezutlatom 6:0. Tehnični rezultati so bili: (prvoimenovani so Svetoivan-čani) 1. Kovačič L. - Repinc J. 2:1 2. Vuga A. - Ščuka Z. 2:0 3. Jurkič F. Starec I. 2:0 4. Posega F. - Gregorič M. 2:0 Dvojice: 1. Kovačič, Vuga - Repinc, Ščuka 2:1 2. Jurkič, Posega - Starec. Gregorič 2:0. Čeprav so bili Svetoivanča-ni v šahu ojačeni, so vendar proti pričakovanju izgubili z 2.5 : 1.5. Izidi: 1. Kovačič J. - RepincJ. 0:1 2. Birsa S. - Starec I. 1/2:1/2 3. Vuga A. - Ščuka Z. 1:0 4. Kovačič L. - Gregorič M. 0:1 Kovačič J. je podcenjeval nasprotnika in ga hotel z raznimi kombinacijami prevarati. Toda to mu ni uspelo, pokvaril si je pozicijo ter tako po krajši igri izgubil. Na drugi deski je igral Birsa, ki je i mel večkrat partijo v rokah. Hotel pa je dobrodušno podaljšati igro in to je moral drago plačati, ker je nasprotnik dosegel remi in -tako odnesel pol točke. Edino celo točko je dosegel Vuga A., ki je z lalvkoto premagal Ščuko Z. S tem je bil rezultat izenačen. Ostala je torej zadnja partija, ki je bila za obe društvi odločilna. Igralca sta se tega zavedala in zelo nervozno igrala. Kovačič L. je imel skoraj do konca partije boljši položaj, toda v trenutku raztresenosti je zapravil kraljico in zmaga se je nagnila na nasprotno stran. Zanimivemu srečanju je prisostvovalo večje število gledalcev ter tako poživilo dvoboj. za azijsko gripo in zaradi tega niso mogli nastopiti. Doseženi rezultati v treh dneh tekmovanja preid vedno napolnjenim atenskim stadionom, so bili nadpovprečno dobri. Doseženih je bilo več novih državnih rekordov in več novih rekordov a-tenskega stadiona. Zadnji dan tekmovanja 30 bili od balkanskih atletov zopet najuspešnejši Jugoslovani, ki so z Mihaličem v maratonu in z Lorgerjem na 110 m z o-virami dosegli dve prvi mesti za ekipo Balkana. Mihalič je bil naravnost fenomenalen. Na klasični progi od Maratona do Aten, dolgi 42.122 km, je postavil nov rekord in za dobre 3 minute prehitel Finca Kotilasa, ki je na prvenstvu Skandinavije dosegel v tej disciplini najboljši rezultat na svetu.. Mihalič je pokazal, da trenutno sploh nima konkurenta. Lorgerjev rezultat 14”5 na 110 m z ovirami je za atensk1 stadion, ki ima dvignjeno progo, naravnost odličen, če pomislimo, da ima s 14”4 rekord proge Američan Davis, ki se sicer ponaša z rezultatom 13,4. Zadnii rezultati: Maraton: 1. Mihalič (B) 2.26”27"2, 2. Koti-las (Sk.) 2.29’30”06. 3. Škrinjar (B.) 2.34’49”08, 4. Pulkinea (Sk.) 2.41’42”08, 5. Sistad (B.) 2.41’44”02, 6. Stojanovič (B.) 2.52’00”04. 200 m: 1. Bumes (Sk.) 21”4, 2. Torbjenson (Sk.) 21”6, 3. Kolev (B.) 21”7. 4. Malmroos (Sk.) 21”7, 5. Bačvarov (B.) 21”9. Krogla: 1. Ubdebom (Sk.) 16,75, 2. Rajka (B.) 16,69, 3. Cakanikas (B.) 16,67, 4. Ivanov (B) 16,18, 5. Washenfeld (Sk.) 15,24. 110 m ovire: 1. Lorger (B.) 14,5, 2. Olson (Sk.) 14,7, 3. Ga-menfa (Sk,) 15,1, 4. Kaburov (B.) 15.1, 5. Anderson (Sk.) 15”3, 6. Petrušič (B.) 15”6. ATLETIKA Kuznecov v Merami: kopje 80.49 ra MERANO, 7. — Na mednarodnem atletskem mitingu v MeranU je Kuznecov (SZ) vrgel kopje 80,49 m daleč. Ostali zmagovalci: 5000 m: Balotni-kov (SZ) 14T7” 800 m: Cze-gledi (Avstr.) 1’49”9, 100 ni: Bartenijev (SZ) 10’7, palica: Ballota (It.) 4.20, disk: Krivo-nosov (SZ) 49,72, daljina: 7.24, 3. Radonič (Jug.) 6.95, višina; Sepa (Jug.) 1,85 (izven konkurence 1,90j, krogla: Scomazzc-ni (It.) 14,36. * * * PRAGA, 7. — Na lahkoatletskem mitingu v Pragi je bilo doseženih več odličnih rezul-tat&v. Ceh Jungwirth je v teku na 1000 m dosegel čas 2’19”8. kar je samo za 8/10 sekunde slabše od svetovnega rekorda. V teku na 5000 m je Kuts (SZ) postavil nov rekord SZ s časom 13’38”, ki je le za 1”2/10 slabši o;d svetovnega rekorda Angleža Piria. Ostali rezultati: kladivo: Nikulin (SZ) 64,27, višina: Stepanov (SZ) 2,06, 400 m ovire: Litujev tSZ)52”3 10.000 m: Zatopek (CSR) 29’ 29”2, kopje. Cibulenko 79,80, disk: Merta (CSR) 52,34. 400 metrov: Jirasek (CSR) 47”7. # * * HONG^ KONG, 7. — Kitajska prvakinja v skoku v višino Cheng Feng Yung je Poskočila višino 1,73. Svetovni rekord je 1,76. KOLESARSTVO De Bruvne zmagal v dirki Pariz-Tours PARIZ, /. — V kolesarsk dirki Pariz - Tours, veljavr za pokal Desgrange-Coiombl je zmagal Belgijec De Bruyn« ki je 251 km dolgo progo prevozil v času 5.51’31” s povprečno hitrostjo 42.842 km. Prihod na cilj je bil v skupini. Vrstni red ostalih; 2. Bobet, 3. Con-terno, 4. Dolhats, 5. Baudechon, 6. Van Looy, 7. Poblet, 8. De Cabooter, 9. Fournier, 10. An-quetil. »»----- Barivicra vendarle zmagovalec S. Pcllegrino S. PELLEGRINO, 7. — Ba-riviera je zmagal v kolesarski dirki S. Pellegrino. 1046,5 km dolgo progo je prevozil v času 26.41 ’22” s povprečno hitrostjo 39,210 km na uro. Za njm so se zvrstili Taddeucci. Milesi, Mancini itd. V prvem delu zadnje etape od Milana do Bergama (7-’ km) je zmagal Cavalieri, v drugem delu (22 kin na kronometer) pa Adami. uaaovorni ureanne STANISLAV HEINKO flska Tiskarsk- zavoo ZTT ■ Trli KINO SKEDENJ predvaja danes 8. t. m. film: «Predstraža izgubljenih mož» GREGORV PEČK