l/liid iviuiiitva. N o vi c E Z RIBNIŠKO-KOČEVSKEGA KONCA junij 1993 • cena 100 SIT • št. 53 Plimi NA CESTI Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica • Prometna varnost: B MLADI VOZNIKI MOTORNIH KOLESNA VARNOSTNI VOŽNJI kiti • Kočevska skupščina: ■"P?! KAKO RAZDELITI 10 MIL JONOV DEM * Kmečki punt: RIBNIŠKI KMETJE ZBRALI KORAJŽO P* 11 „ II • Oprema: SINDIKALNA AFERA PRED EPILOGOM ;:-v" i‘• Domača in umetna obrt ' ' > ssš : >:w: jm € SOGLASJA M NAVODILO ZA PRIDOBITEV 1................. * anionovioibojs™ dan WmMMMMMmMMBmMMMBMKmmßm • Danica Fegic: VZGOJA NAJ SE VRNE V DRUŽINO • Goteniški fevd: KOČEVSKA REKA ODREZANA OD GOTENICE • Itas v likvidaciji: GASILCI V BOJU ZA STARO PRAVDO RUFAC AVTOCENTER RUFAC d.o.o. Ob Mahovniški cesti 3 — 61330 Kočevje NOVO IZ REVOZA: CLIO 1,2 RN/5 V 1.236.360 SIT CLIO 1,4 RT/5 V cat 1.508.348 SIT cene so do registracije Možnost testne vožnje! Dobava takoj! Bogata oprema! RENAULT A V T O Na _____ ŽIVLJENJ R5 campus, R 19, R 21, ŠAFRANE, EX RESS Financiranje: kredit ali leasing na 36 mesecev SERVlSoSVlVSE ZNAMKE AVTOMOBILOV Ć O 1994/ 4i>z> KOVINOTEHNA NAJUGODNEJŠI NAKUPI! Zamrzovalna omara 10 M Gorenje (got. plačilo) 37.362,00 Električni kabel PPR 3 x 1,5 44,50 Vrtna mreža 160,00 SIT/m2 Gorska kolesa uvoz iz ITALIJE izjemno ugodno že od 23.360,00 SIT naprej, prodaja na tri čeke Enoročne ARMALOVE armature po tovarniški ceni Tuš kabina KOLPA SAN 20.570,00 Kopalniška štiri delna garnitura 19.900,00 WC kotliček CIKLON 3.990,00 WC školjka Strumica - bela 5.698,00 Radiatorski zaključek 3/8” ravni in kotni 649,00 Koleno 1/2” pocinkano 64,00 Kroglična pipa 1/2” KOVINA 472,00 Obtočna črpalka IMP GHN 20-25 6.990,00 Agregat za pranje avtomobilov 100 bar 37.000,00 Cevi črne od 3/8 do 5/4 za centralno ogrevanje 79,00 SIT/kg Pocinkane cevi 110,00 SIT/kg PRODAJNI POGOJI BELO TEHNIKO PRODAJAMO NA PET ČEKOV BREZ OBRESTI. OSTALO BLAGO NAD 7.000 SIT NA DVA ČEKA, NAD 10.000 SIT NA TRI ČEKE BREZ OBRESTI. GOTOVINSKI POPUST PRI NAKUPU NAD 12.000 SIT. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Od 28. 5. 93 imamo trgovino tudi v Ribnici na Opekarski ulici. Tel. (061) 861064 Osnovni prodajni asortiman: - vodovod - ogrevanje - elektrika - bela tehnika Po dogovoru lahko nabavimo tudi ostali material NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AKTUALNO UVODNIK Kljub vsem težavam, ki nas tarejo zadnje dni (ali leta?), kljub velikemu padcu standarda, kljub negotovi sedanjosti in prihodnosti - mesec maj je prinesel s seboj omamen vonj in dehteč zrak, nežen veter in petje ptic, vonj po pokošenih travah in čričkov smeh ...Ga ni med nami, ki se ga ne dotakne lepota in nepotvorjenost narave. Zal pa nas je še vse premalo, ki opazimo to lepoto narave in znamo ceniti njene sadove. Kajti stara resnica je, daje človeku narava sama najbližja in najboljša prijateljica, če ji le zna to ljubezen vračati. Kako se vsi skupaj obnašamo do nje, ve vsak sam. In trditev, da je človek del narave, celo da je njen najpopolnejši produkt, ježe od zdavnaj vprašljiva. Naj zapišem misel neke slavistke, ki se me je globoko dotaknila: “Če drži, da je Bog naš stvarnik, potem je gotovo človek edina zgrešena božja tvorba. Bog je ustvaril raj na zemlji, ko je zemljo oblekel v zeleno obleko, ko je vanjo zarisal srebrne potoke in modre reke in morja, ko je v pisana oblačila ogrnil živali in cvetice. In ustvaril je le pekel, ko je ustvaril človeka in ga pustil, da je uničil zelenje gozdov, srebrnino rek in potokov, modrino morja, prosojnost zraka in iztrebil pisanost živalskega sveta. Verjetno bo edino dobro delo, ki ga bo človek storil, to, da bo iztrebil človeka. In samo upamo lahlo, da bo preživel en sam par ljudi, ki bo svetu vrnil ne človeka, ampak Človeka. “ UREDNICA Itasovo umiranje na obroke je v svoje kolesje potegnilo tudi gasilna domova na Rudniku, ki naj bi sploh ne bila Itasova, v oživljanje Kočevske Reke pa nikakor ne uspejo pritegniti Gotenice, ki se zapira v svoj fevd. NOVE NOVIČKE Mladi mopedisti se na prvo legalno vožnjo podajajo pod nadzorstvom inštruktojev, kmetje se borijo za staro pravdo, Opremin sidika-list je pred sodiščem že prišel do svojega zadoščenja, kočevski poslanci pa so dodobra prerešetali letošnji osnutek proračuna. MLADOST, STAROST Kočevski otroci so lepo majsko soboto živ-ža-vali, mladinci rolali na rock koncertu, ribniški šolniki pa zbirajo denar za knjižni fond. V maju je lepa tudi starost, še posebej, če učakaš sto prvo leto zdravega telesa in bistrega duha. VAŠ INTERVJU Maja tudi šola učenca za vrat stiska, zato bodo tako šolarjem in njihovim stršem dobrodošli nasveti izkušene socialne delavke. PREDSTAVLJAMO VAM Kočevska METKA je ujela utrip Kočevja v svojo letno ponudbo, ribniški PIRKER pa uredi vse potrebno za pravi užitek pri športu in rekreaciji. DOBRO JE VEDETI V domači in umetni obrti je nova zakonodaja naredila več reda, zato je dobro prebrati zbornična navodila, kako se prilagotiti novim zahtevam. NoTicE NOVE NOVICE izdaja PROZA d.o.o., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Organizacija: Luxuria d.o.o., Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje št. 23/92 sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5 % prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva: Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel. 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun: NOVE NOVICE 51310-685-1349. Novic E AKTUALNO .. " ■ ■ ■ .... ' . -I II I II . I . I L . Ulil II Itas v likvidaciji GASILCI V BOJU ZA STARO PRAVDO Od lanskega novembra, ko se je po neuspešnih poskusih prisilne poravnave stečajni senat odločil za likvidacijo Itasa, je stečajnemu upravitelju po nekaterih ocenah uspelo prodati 10 do 15 % vrednosti podjetja. Večji del predstavljajo nekdanji Itasovi obrati skupaj z zemljišči, ostalo pa stanovanja, stroji in reprodukcijski material. Ko je že kazalo, da bo vsaj ta najbolj groba oblika stečaja vendarle pripeljala do končne “rešitve“ tega najtršega kočevskega gospodra-skega problema, so se lastninskih odnosih pokazale razpoke, ki jim Itas kljub opozorilom tudi v svojih najboljih časih ni namenil dovolj velike pozornosti. Sociale stiske odpuščenih delavcev je tako zasenčil boj rudniših gasilcev za gasilna domova na Itasovi, po novem pa Hurwitsovi zemlji... V Itasovi pravni službi smo se pri Ivu Stošiču pozanimali, kaj trenutno še je oz. ni več Itasovo. Itas je podjetju Smola d.o.o. prodal poslopje montaže zemljiščem in stroji, podjetju Lip obrat v Pirčah, podjetju v mešani lastnini Horwits pa objekte z zemljiščem ob rudniškem jezeru, pri čemer je v kupoporadjni pogodbi navedeno, da mora novi lastnik novi gasilni dom oddati gasilcem v destletni brezplačni zakup. Zasebnemu podjetju Itas-CAZ je bil oddan v najem obrat za proizvodnjo mešalcev in avtoci-stern, Itas -PIN pa je vzelo v najem podjetje Avto final iz Ilirske Bistrice za izdelavo traktorskih in avto prikolic. Obe podjetji naj bi bili tudi bodoča kupca objektov in opreme, z minimalno njemnino pa se pokrivajo stroški stečajnega postopka. Od 372 stanovanj jim je po pogojih stanovanjskega zakona uspelo prodati 262 stanovanj, med njimi po simboličnih cenah tudi nekatera že odpisana v bivši rudniški koloniji. Prodaja stro- jev na dražbah in prodaja nekuren-tnega materila po tržnih cenah je po Stošičevih izjavah potekala izključno s soglasjem stečajnega senata, prodaja Itasa pa poteka tudi v soglasju z odborom upnikov. Tako izgleda pravno-formalna plat likvidacijskega postopka, ki naj bi se v tem stilu tudi nadaljevala do dokončne odprodaje Itasove lastnine. Življnje ali bolje rečeno Itasovo umiranje na obroke pa pozna tudi druge plati, ki jih bo očitno težko spraviti v pravne okvire. Itas si je s prodajo zemljišča skupaj z gasilnima domovoma pri Jezeru namreč nakopal hudo zamero pri tamkajšnjih gasilcih. Stari gasilni dom so zgradili že leta 1925 za gašenje rudnika in reševanje, 1977 pa je po ukinitvi Rudnika tako kot vse drugo pripadlo itasovemu tozdu. Rudniški gasilci so postali IGD — Rudnik. Že takoj po itasovem prevzemu doma so se želih osmosvojiti, vendar postopka formalno niso izpeljali, ker so se zbali stroškov za vzdrževnaje doma. Ker pa so s prostovoljnim delom nabavili novo gasilsjko črpalko TAM 2000, so zanjo potrebovali večjo garažo. V soglasju z Itasom zgradili ob starem domu novo orodišče z novimi klubskimi prostori in sanitarijami, vse to s preko 4000 urami prostovoljnega dela ter ob pomoči GG, komunale in nekaterih drugih podjetij. IGD - Rudnik je bil v nasprotju z industrijskimi gasilnimi društvi regi- striran kot samostojno društvo za-tradi več kot 50% članov, ki niso bili delavci Itasa. Ko so v društvu ugotovili, da je Itas prodal zemljišče z gasilnima domovoma vred zasebnemu podjetju Hurwits, so v začetku decembra na Itas naslovili zahtevo po obrazložitvi te prodaje. Konec marca so zahevo po preverjanju pravilnosti odločitve stečajnega senata za prodajo gasilnih domov naslovili tudi na sodišče združenega dela, ki pa za odločitve tega organa ni pristojno. Medtem je od gasilcev s tožbo zahteval izpraznitev starega gasilnega doma že Hurtwig, gasilci pa so zoper to podjetje vložili tožbo zaradi kratenja lastninske pravice. Trdno so namreč prepričani, da je bila njihova lastninska pravica nad gasilnima domovoma pridobljena iz dobroverne posesti, ki jo dovoljuje pozitivna zakonodaja. Tudi glede na to, da sta domova po zapriseženem cenilcu vredna 10 miljonov, t.j. dvakrat več kot je Itas prodal vso zemljo z objekti ob Jezeru in glede na to, da stojita na eni najlepših kočevskih lokacij, se gasilcem obeta trd boj za staro pravdo. Ki pa bi ga ne bilo treba biti na hrbtu nekoga tretjega, če bi se resda v težkih ramerah za Itas vendarle ob pravem času našlo nekaj pravih besed. Upati je le, da bo to dovolj draga šola za v prihodnje, saj ima Itas v jezerski okolici še preko 200 ha od rudnika podedovane posesti. H. S. AKTUALNO NovVcE Goteniški fevd KOČEVSKA REKA ODREZANA OD GOTENICE IN ZAPOSTAVLJENA OD KOČEVJA Kočevska Reka in Gotenica sta bolj redka gosta Novih novic. Nanju se spomnimo tako kot večina drugih medijev ponavadi takrat, ko je nanju izvršen kakšen paradni desant, pospremljen z visokim državniškim obiskom. 14. maja pa smo bili tako novinarji kot predstavniki kočevskih strank povabljeni v Kočevsko Reko z namenom, da se tudi sami znebimo predsodka, da se v nekdanjem zaprtem območju poleg vojakov in policistov nahaja le še divjad. Medse so nas namreč povabili ljudje, ki so s svojo preteklostjo in prihodnostjo povezani s Kočevsko Reko kot običajni krajani resda precej neobičajne krajevne skupnosti. Tudi če pustimo obdobje zaprtosti tega področja popolnoma v nemar, se njegovim posledicam v sedanjosti ni mogoče izogniti. Na 180 km2 živi 800 ljudi, le po 2 na km2. Le 6 km2 zemlje je obdelane, 130 km2 pa je zaraščenih. Od 34 registriranih naselij je 22 nenaseljenih, v ostalih naseljih pa je 30 % tujcev, če mednje štejemo tudi prišleke, ki so dobili slovensko državljanstvo. Do 88. leta je Snežnik skrbel za vse, od zaposlitve do komunale in otroškega vrtca, potem pa... Sledilo je obdobje negotovosti, temu pa po besedah predstavnikov sveta KS Kočevska Reka razočaranje nad kočevsko občino, ki je bila najbolj glasna pri odpiranju Kočevske Reke. Snežnik je razpadel na tri podjetja, ki naj bi oskrbovala dejavnosti obrambnega in notranjega ministrstva. Ko se je tudi formalno postavila na noge KS, je koncesijo na komunalnem področju podelila Snežniku, saj naj bi bila občina tipični birokratski aparat, ki se ukvarja sam s sabo in mestom Kočevje. Krajani Kočevske Reke pa so hkrati prišli do spoznanja, da so jim oddtujili še Gotenico. Kljub temu, da bi Vadbeno oskrbni center Ministrstva za notranje zadeve Gotenica do oktobra moral prenesti gospodarsko dejavnost na javno podjetje, nič ne kaže, da to namerava tudi storiti. Vadbeni center gradi svojo infrastrukturo mimo KS in ustrezne urbanistične zasnove in kljub temu, da je Gotenica prevozna, ostaja pravzaprav zaprta. Višek ignorance do sosedov v Kočevski Reki je nova bencinska črpalka, tako da sta se na razdalji 5 km pojavili kar dve. Na krajevni skupnosti se pritožujejo nad ignoranco Goteniških sosedov, zaradi katere jih še posebej skrbi, da se bodo z gospodarsko dejavnostjo sicer res prenehali ubadati, vendar na tak način, da bodo črede razprodali, sedanje hleve pa preuredili za svoje vadbene potrebe. Glede na to, da je velika večina prebivalcev Ko-čevke Reke neposredno odvisna od usode svojega Snežnika, jim seveda ni vseeno, če se izgublja njegova nekdanja gospodarska baza. Kot je bilo razbrati iz izjav krajanov, se je MORIS precej bolje vključil v utrip kraja. K temu naj bi pripomoglo predvsem sprotno reševanje problemov, saj so v Antonu Krkoviču kot domačinu našli dobrega sogovornika. Njegovi fantje res včasih preveč divjajo po kraju, opozorila pa vsaj začasno zaležejo. Nekateri so zato celo predlagali, naj šef Gotenice Ivančič pride živet v Kočevsko Reko... Krajani Kočevske Reke so navedli še nekatere razloge, zaradi katerih se počutijo kot “otroci udbovcev“ in s tem kot drugorazredni državljani. Otroci potrebujejo od Štalcerjev do šole v Kočevski Reki kar dobro uro, saj avtobus naredi velik ovinek čez Borovec. Table in rampe za prepovedan dostop se pojavljajo zdaj tu zdaj tam brez njihove vednosti. Večkrat je bila omenjena možnost prisluškovanja krajanov, saj naj bi se na tem področju križali interesi raznih obveščevalnih služb. Kljub pobudam, da bi se krajani dobili skupaj s predstavniki vseh ministrstev in njihovih tukajšnjih zastopnikov, so se le ti odzvali šele, ko so krajani s svojimi problemi že prišli v javnost. Srečanje jim je tako nekako uspelo izsiliti Predsednik sveta KS Stane Gabrič prejšnji četrtek, vendar je bilo bolj “internega“ značaja in do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti urad-nejših izjav. Veliko si zaradi nestrankarske sestave KS v Kočevski Reki ne morejo obetati tudi po strankarski plati. Kočevske stranke so vse imele v predvolilnih programih polna usta odpiranja Kočevske Reke, danes pa nobena ne ponuja celovite vizije njenega razvoja. Zato ni niti čudno, da se med avtohtonim prebivalstvom močno čuti nostalgija za nedavnimi časi ali pa še bolj po tistih predvojnih časih, ko je bila Gotenica baje najbogatejša slovenska vas. Kako naj bi izgledalo danes področje KS Kočevska Reka, če bi ne prišlo do skoraj pol stoletne diskontinuitete, se danes prav lepo vidi na sosednjih lepih in bogatih ribniških vaseh. Pravzaprav bi se Ribničani kot novi kolonizatorji praznih Kočevskih prostranstev morda bolje odrezali od Kočevarjev: mlade generacije imajo še vedno stik z zemljo, spoznajo se na “kšeftanje“ pa tudi takšno ali drugačno oblast znajo že od podelitve cesarjevega patenta pred 500 leti tako prinesti naokrog, da le redko potegnejo kratko. H.S. NoTicE NOVE NOVIČKE ■ ...... . ■: T7 Prometna varnost Mladi vozniki motornih koles na varnostni vožnji Zaradi pogostih nesreč mladih voznikov motornih koles, ki po opravljenem preizkusu znanja o cestno prometnih predpisih na cesti radi precenjujejo svoje znanje ali pa si predpise v praksi razlagajo po svoje, so v Ribnici letos uvedli novost. Redne tečaje in preizkuse cestnoprometnih predpisov za učence sedmih in osmih razredov so na pobudo in v izvedbi zasebne avtošole Herbby d.o.o. dopolnili s praktično vožnjo po ribniških cestah in ulicah. Preko 30 ribniških sedmošolcev in osmošolcev je po opravljenem teoretičnem preizkusu znanja opravljalo še praktično vožnjo s kolesi z motorjem. V skupinah po pet so v spremstvu Herbbyevih inštruktorjev na prednjem in zadnjem delu kolone 40 minut spoznavali križišča in pasti, ki jih skrivajo ribniške ceste. Inštruktorja sta med in po vožnji z vozniki motornih koles opravila razgovor, v katerem sta jih opozorila na opažene nepravilnosti. Kljub temu, da praktična vožnja ni obvezni del preizkusa znanja, so se je udeležili vsi slušatelji tečaja, pri tem pa so kljub mladosti pokazali tudi vso resnost. Res da je marsikdo pozabil pravočasno nakazati smer ali pa ni dovolj očitno preveril sita-cije na levi ali desni, kar bi ga morda stalo izpita A kategorije, vendar je bila zanj dobra šola že to, da je bil na neprevidnost opozorjen. Vsi kandidati, ki so pred občinsko komisijo pozitivno opravili teoretični izpit iz cestnoprometnih predpisov, so dobili na občini čisto prave vozniške s fotografijo in oznako za dovoljenjo vožnjo v H-kategoriji. Avtošola Herbby je praktično vožnjo za bodoče mopediste izvedla na lastno pobudo povsem brezplačno in se na tak način aktivno vključila v evropsko akcijo Mladi voznik ter našo preventivno akcijo -10 %. Odgovorno akcijo so izpeljali srečno in uspešno, zato bo postala stalna oblika preventivne dejavnosti za varnost v prometu. Tržne vezi gospodarstva Preko 500 miljonov odpisanih terjatev Po podatkih kočevske podružnice SDK je bila v kočevskem in ribniškem gospodarstvu leta 1992 stopnja vnovčevanja terjatev približno enaka stopnji poravnavanja obveznosti do dobaviteljev, obe pa presegata mejo 80%. Kljub temu je bilo kočevsko gospodarstvo lani prisiljeno odpisati za 227 miljonov terjatev, od tega 7/10 iz poslovanja v Sloveniji, ostalo pa iz poslovanja z nekdanjo Jugoslavijo. Ribniška podjetja so opisala kar za 333 miljonov SIT terjatev, od tega 41 % v Sloveniji, 45 % v pravi tujini in 14 % v nekdanjih jugoslovanskih republikah, med njimi največ iz razmerij s Hrvaško. Prvi rojstni dan slovenske vojske Desant na Kočevski Rog 15. maja so se sredi Kočevskega Roga poleg pripadnikov slovenske vojske zbrali najvišji slovenskii politiki z dr. Janezom Drnovškom, Hermanom Rigelnikom, Janezom Janšo in Igorjem Bavčarjem na čelu. Obrambni minister je ta dan označil za Dan slovenske vojske v spomin na leto 1990, ko je bil izdan ukaz o raozrožitvi TO Slovenije. Takrat so se ukazu iz Beograda uprli, temu pa je sledil nasatanek maneverske strukture Narodne zaščite, ki je kmalu štela 20.000 oboroženih pripadnikov. Janša je kot slavnostni govornik opisal tudi druge dosežke slovenske vojske v kratkem obdobju njenega obstoja in opozoril na dodatne napore, ki so potrebni za zavarovanje zračnega prostora in prostora izhoda v mednarodne vode Jadranskega morja. Po podelitvi priznanj številnim zaslužnim posameznikom, podjetjem in ustanovam je bil na prizorišče proslave izveden MORIS- ov helikopterski desant, ki je ponazoril obrambno pripravljenost naše države. Popravek V prejšnji številki Novih novic je v poročilu o zasedanju ribniške skupščine prišlo do napačne in pomanjkljive navedbe v paketu preimenovanih ribniških ulic. Kurirska pot se tako ne preimenuje v Ulico Antona Skubica ampak v Riglerjevo ulico, po Antonu Skubicu pa naj bi se preimenovala glavna Seškova ulica do cerkve oz. Oničeve hiše. Novic E NOVE NOVIČKE Sil vT*:*:* Kmečki punt Oprema Ribniški kmetje zbrali korajžo O možnosti množičnega protesta slovenskih kmetov se je govorilo že konec marca, vendar so ga organizatorji na Slovenski kmečki in Zadružni zvezi zaradi vzpostavljenega dialoga z vlado zadrževali vse do 19. maja, ko je po mnenju nekaterih v še vedno precej neprimernem trenutku vendarle izbruhnil. Val protesta je tako opljusnil tudi Ribnico, kjer so se pred občinsko zgradbo zbrali nekateri najvztrajnejši kmetje in zadružniki. Javno preko megafona so ponovili vseslovenske zahteve od prelevmanske zaščite prilagoditve odkupne cene mleka 80 % stroškom prireje, ki naj bi do konca junija za kmeta znašala 30 SIT za liter. Odkup mleka je po mnenju razpravljalcev na shodu glavni ribniški problem, saj ga okrog 800 kmetij odda letno kar 3 milj one litrov. Ker so se že zbrali pred občino, so nekaj pikrih povedali tudi čeznjo, saj bi po njihovem mnenju morala delovati kot velika usklajena družina, ne pa da vsak vleče na svoje. Ker je bilo slišati tudi pozive k neplačevanju davkov, je predsednik ribniške vlade zbrane opozoril na nikakršen vpliv občine na davčno politiko. Zato je predlagal skupen sestanek predstavnikov kmetov, načelnika davčne uprave v Ribnici in ribniškega republiškega poslanca, da bi tako oblikovane probleme in zahteve prenesli na republiško raven. Aktualna anekdota, povedana na protestnem zboru: Kralj pošlje valpta med podanike. Ta poroča kralju, da je vzdušje med podaniki odlično. Kralj zato poviša davke in ponovno pošlje valpta med podanike. Valpet tokrat poroča, da podaniki stokajo. Kralj znova poviša davke in pošlje valpta med podanike. Ta poroča, da so podaniki sedaj tiho. Kralja tako stanje podanikov močno zaskrbi in zniža davke na prvotno raven. Sindikalna afera pred epilogom Po dobrem letu dni, odkar je bil Francu Mihiču vročen sklep o prenehanju delovnega razmerja na podjetju Oprema in po enajstih mesecih prisilne brezposelnosti je sodišče pravnomočno odločilo v korist tega nekdanjega zastopnika sindikata Neodvisnost. Medtem pa so se razmere v podjetju močno spremenile: direktorju Božidarju Zajcu v začetku marca na svetu podjetaja zaradi slabih poslovnih rezultatov v prejšnjem letu dvakrat zapored niso izglasovali zaupnice, zato je dal odpoved delovnega razmerja z 31. decembrom 1993. Sodišče združenega dela je Francu Mihiču v prid odločilo že na prvi stopnji, pritožbe na to sodbo s strani podjetja Opreme pa je zavrnilo tudi II. stopenjsko sodišče. Pravnomočna sodba z dne 30. marca tako razveljavlja sklep direktorja Opreme o prenehanju delovnega razmerja Francu Mihiču. Hkrati pa je Opremi naložila, da pozove Mihiča nazaj na delo ter da se mu izplača nadomestilo osebnega dohodka za čas, ko ni delal. Z izplačilom 11 mesečenih osebnih dohodkov v roku 15 dni naj bi bila tako odpravljena kršitev delavčevih pravic iz delovnega razmerja, poslovodni organ pa bi moral prav tako po sklepu sodišča razveljaviti odločbo o prepovedi vstopa sindikalnima funcionarjema Vesni Brelih in Francu Mihiču. Franc Mihič je bil sicer pozvan nazaj na delo, venar sklep o izplačilu nadomestila kljub sporazumu, da bo izplačan takoj, ko bo Oprema likvidna, skoraj po dveh mesecih še ni bil realiziran. Prav tako kljub intervenciji družbenega pravobranilca samoupravljanja ni bil realiziran preklic odločbe o prepovedi vstopa. Franc Mihič se je 1.2. sicer zaposlil na Inles Holdingu in o tem obvsetil Opremo, vendar jo to seveda ne odvezuje izpolnitve sodnih obveznosti. Če vzrok za neizpolnitev obveznosti poravnave nadomestila najbrž tiči v drugi plati zgodbe o Opremi, to je njenem slabem finančnem stanju, pa bi vzrok za neizpolnitev razveljavitve odločbe o prepovedi vstopa sindikalnih funkcionarjev v podjetje lahko pripisali zgolj ignoranci vodstva podjetja do zakonitih poti reševanja medsebojnih odnosov v podjetju, ki je izzvala tako sindikalno afero kot deloma morda tudi sedanje slabe poslovne uspehe Opreme. NovVcE NOVE NOVIČKE : Zasedanje kočevske skupščine KAKO RAZDELIT110 MIL JONOV DEM Skupno zasedanje vseh zborov kočevske skupščine se je v četrtek, 13. maja, končalo že po prvi tretjini. Poslanci so imeli številne pripombe že nad zapisnikom prejšnje seje, posebno živahna pa je bila razprava o programu dela izvršnega sveta za letošnje leto. Kljub temu, da predlaganega programa niso sprejeli, pa so njegovo operacionalizacijo v številkah, t.j. občinski proračun v osnutku z nekaterimi pripombami vendarle potrdili. Zaradi nesklepčnosti so se razšli med razpravo o osnutku odloka o ustanovitvi Centra za razvoj Kočevske, tako da jim o delnem primenovanju TZO v Trg Sv. Jerneja in pravilniku o dodelitvi službenih stanovanj ni bilo treba niti razpravljati. Program dela izvršnega sveta obsega kar 40 strani in podrobno podaja stanje na področju gospodarstva, komunalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodarstva, otroškega varstva, izobraževanja, socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, kulture, telesne kulture in urejanja prostora.Odlok o proračunu v osnutku tem dejavnostim namenja okrog 10 miIjonov DEM, pri čemer prednjačijo državni organi s 100 miljoni tolarji, komunalno gospodarstvo z 97 miljoni, za otroško varstvo proračun namenja za 86 miljonov, nekaj manj za osnovno izobraževanje, 30 miljonov za socialno skrbstvo, 20 miljonov za kulturo, 18 miljonov za telesno kulturo, 14 miljonov za zdravstveno varstvo in 15 miljonov skladu za razvoj. Krajevne skupnoti naj bi za svojo dejavnost prejele dobrih 6 miljonov SIT, stranke pa blizu 4 miljone SIT. Med letošnjimi investicijami je največja, 59 miljonska, v adaptacijo in izgradnjo OŠ Vas- Fara. Stanovanjsko gospodarstvo ima na odhodkovni strani zabeleženo številko 78 miljonov, v modernizacijo občinske uprave naj bi vložili dobrih 13 miljonov, 2,6 miljona pa je v osnutku odloka o proračunu namenjenih tudi kočevskemu radiu. In kaj so o programu, proračunu in Cenru za razvoj Kočevske menili poslanci in predlagatelji? Mojca Ahac: Kako si IS lahko privošči ugotovitev, da bi delovanje inšpekcijskih služb lahko imelo negativne posledice za gospodarstvo ? Zakaj program sploh omenja kulturo: kino bo vrnjen, Šeškov dom se obnavlja že 30 let, godba je “razhajkana“... Anton Škerjanc: Kako to, da ljudje dobivajo socialno podporo več kot 11 tisoč SIT, pa jim za to ni treba nič narediti ? Podporo naj zaslužijo z javnimi deli! Kočevje potrebuje javno kopališče, da bi se lahko vsakdo umil vsaj enkrat na teden. Peter Šobar: Problem v šolstvu predstavljajo ne toliko nedokončane gradnje kot pa objekti, ki se sploh še niso začeli graditi. Medizmenskega pouka ni mogoče realizirati. Katere strokovnjake je IS sploh angažiral pri pripravi šolskega dela programa ? Tone Krkovič: 0 šolstvu bi se po variantah moralo razpravljati na strokovnih okroglih mizah, ne pa na skupščini. Vinko Pintar: Program je eno samo sanjarjenje. Zakaj se toliko ukvarja z vrtcem, ko pa so za njegovo delo pristojne strokovne službe v vrtcu? Občinska uprava naj se ukvarja z urejanjem prostora, kjer pa je en velik “šmom“. Osnutek Centra za razvoj Kočevske je laičen, IS ustanavlja by pass firmo po vzoru HIT-a. Janez Novak: Kako si IS predstavlja, da bo Kočevska Reka pod Kočevjem v enem letu nadoknadila vse, kar se je pod skrbništvom republike kopičilo 40 let? Ali IS lahko kaj stori za podporo nadarjenih otrok ? Ksenija Vidoševič: Varianta II. je popolnoma nesprejemljiva (selitev SRŠ v nadzidano "Bračičevo“ šolo), Srednja šola sprejema le I. varianto (preselitev Gimnazije v objekte stare gimnazije). Vincenc Janša: V vladi vlada trimvirat treh profesionalcev, za podpiranje občinske uprave je škoda denarja. IS je naredil popis (slabega) stanja na občini, manjka pa konkreten program na eni ali dveh straneh. V letu 93 je bilo predvidenih 600 delovnih mest, do danes ni niti enega! Pokrajšek: Zakaj se vedno zastavlja vprašanje: zakaj pa gor v Kočevskio Reko ? Ali IS res ne more prisiliti Hydrovoda, da prevzame naše vodovode? Jože Hobič: Center za razvoj Kočevske je potreben, le svet zavoda je potrebno razširiti iz treh na več članov, predvsem ljudmi s terena. Milan Farič: KS Poljanska dolina je za razveljavitev "socialističnega" dodeljevanja sredstev po glavi prebivalstva. Franc Bartolome: Nobenega razloga ne vidim za ustanovitev zavoda. V vsaki normalni občini bi taka inštitucija morala živeti od dobička. Franc Petek: Ni ga strokovnjaka, ki bi lahko uskladil diametralna nasprotja. Program po mojem mnenju mora dati posameznim stvarem prioritete. V občino ne bo veliko denarja od države, saj nekateri trdijo, da že sedaj dobiva več kot druge, povzel S.H. Stane Mlakar: Zavedati se moramo, da normalizacija Kočevske Reke pomeni privatizacijo, pri čemer se mora spoštovati kultura krščanstva. Milan Simčič: Melamin je dobil uporabno dovoljenje zaradi gasilcev v bližini, kljub temu se gasilci počutijo zapostavljeni. Potrebovali bi novo cisterno in trikrat več sredstev, kot jih predvideva proračun. Jože Zupančič: Premajhen poudarek je na okolju, brezposelnost bi bilo mogoče omiliti s preseljevanjem na podeželje, obkolpska dolina bi lahko postala zelenjavni vrt Za šolo v Stari Cerkvi se s 3 miljoni ne bo dalo narediti nič. Marta Briški: Zastavljanje vprašanj o intelektualni sposobnosti tistih, ki so pripravljali šolski del programa, se mi zdi popolnoma neumestno. V Kočevju so se mudili strokovnjaki z ministrstva za šolstvo, sodelovali pa so pedagogi z dolgoletnimi izkušnjami. tekst in foto S. H. VLOMI V VOZILA 14. maja je na Tesarski ulici vlomilec najprej poškodoval ključavnico na vratih in na prtljažniku osebnega vozila, potem pa se je lotil avto radia. Ker ga ni uspel sneti z ležišča, se je zadovoljil z oblačili, ki jih je našel v notranjosti. * * * 8. maja so pogrešili tovorno vozilo MAN Avta-Ko-čevje, naloženo in zapečateno s carinsko plombo. Po nočni vožnji po celi Dolenjski je nepoklicani voznik P.A. pripeljal tovornjak s tovorom vred nazaj, poškodoval je le vzvratno ogledalo. * * * 10. maja je ob 21.uri občan na ribniško policijsko postajo podal ovadbo o tatvini goriva iz tovornega vozila na Ljubljanski 3, last podjetja Pan. Pri vozilu so zalotili S.V.iz Ribnice s plastično posodo, v katero je pretakal gorivo. Osumljenega storilca ka-znivege dejanja so ovadili na TJT v Kočevje. * * * Istega dne je nekaj po 20. uri S.B. na policijsko postajo pripeljal mladoletnika, ki ga je zalotil med tatvino zaganjalnika iz njegovega motornega kolesa. Policisti so podali kazensko ovabo na enoto sodišča za mladoletnike v Ljubljano. TATVINE DENARJA 11. maja je bila ribniška policijska postaja obveščena o tatvini denarja v Jelovcu pri Sodražici. Tatvine 3000 SIT sta osumljeni mlajši Romkinji. * * * S to romsko dejavnostjo je povezano tudi izginotje 28.000 SIT, le da je tokrat denar na kazniv način zamenjal lastnika med Romi samimi. 19. maja je omenjena vsota denarja izginila iz prikolice S.H. prav v času, ko se je pri njej na obisku mudila S. N. iz Črnomlja. Za osumljenko so razpisali ovadbo. ZAPLENILI SUHO ROBO 11. maja je policijska patrulja med nadzorom državne meje pri Novem Kotu ustavila voznika Z 101 s hrvaškim državljanstvom, ki je na ilegalen način želel prepeljati na hrvaško stran za 85.000 SIT suhe robe. T.H. je bil kot tuj državljan takoj uveden v postopek pred sodnikom za prekrške, ki ga je kaznoval za ilegalen prehod, robo pa so zaplenili cariniki na mejnem prehodu Petrina. POGREŠAN APARAT LE ZALOŽEN 14. maja je skladiščih iz rikove Robotike sporočil na policijsko postajo, da so našli varilni apart, ki so ga prijavili kot pogrešanega pred nekaj tedni. Aparat naj torej ne bi bil ukraden, ampak naj bi ga le tako nesrečno založili... VZTRAJNI POKERAŠI V Ribnici so kot kaže nekateri tako močno zasvojeni s hazardom, da jim gostinci kljub velikim rizikom omogočajo nelegalno igro na srečo. Tako so policisti v Slavinu 14. maja zaplenili poker-avtomat, le pet dni kasneje pa so vztrajnim pokerašem v istem lokalu odvzeli še enega. JAGODA V PLAMENIH 15. maja v jutranjih urah je neznani storilec z neznanim motivom prižgal sobotno prilogo Dela, ogenj pa podstavil na zaboje pri kiosku Jagoda na Kolodvorski cesti v Kočevju. Plameni so kiosk na srečo le oplazili, tako da večje materialne škode ni bilo. ' POGIN PIŠČANCEV 20. maja so kočevsko policijo obvestili, da da je na piščančji farmi na Mlaki prišlo do pogina 1.500 piščancev. Dan prej je namreč nekdo od zaposlenih izklopil prezračevalne naprave, tako da je do množičnega pogina prišlo zaradi previsokih temperatur. Preizkava še traja. Pripombe Policijske postaje Ribnica na Odlok o poslovnem času Na Policijski postaji Ribnica ugotavljajo, da so na zadnjem zasedanju ribniške skupščine poslanci napačno interpretirali njihovo pripombo na osnutek Odloka o poslovnem času v delu, ki se nanaša na prijavljanje zaključenih družb v gostinskih lokalih. Policisti predlagajo, naj se v odloku natančneje opredeli pojem zaključene družbe na tak način, da bi npr. gostinci napravili pismen seznam članov zaključene družbe, ki bi odpravil nesporazume pri inšepekcijskem nadzoru. Pri tem ne gre za nikakršno predhodno prijavljanje zaključenih družb (porok, obletnic...) na občini, kot so bile pripombe razumljene v skupščini. Nem c E MLADOST OŠ Zbora odposlancev Kočevje Glasbeni dogodek PEKARSKI DAN NO BORDER JAM V torek, 11. 5. 1993, je bil za učence 1. a razreda poseben dan. Obiskali so pekarno in tam so jih sprejeli zelo prijazni peki. Razkazali so jim pekarno ter pokazali in povedali, kako se peče kruh. Postregli so jih s sokom in jim spekli zajčke in štručke, tovarišici pa so naredili velik pleten srček. Veseli in dobre volje so se vrnili v šolo. Po malici pa so si nadeli predpasnike, deklice tudi rutke in se pripravili za izdelovanje vanilijevih rogljičkov. V razred so prišli še njihovi starši, ravnatelj g. Franc Gornik in pomočnica ravnatelja, ga. Marica Mihič. Vsi so pomagali pri delu. Naredili so zelo veliko vanilijevih rogljičkov. Medtem ko jih je kuharica Danica pekla, so oni reševali naloge in pisali svoje vtise tega dne. Na koncu so se vsi sladkali in veselo zaplesali. Vrtec Kočevje ŽIV-ŽAV V soboto, 22. 5.1993, se je na igrišču vrtca na Cesti na stadion od 10. ure dalje odvijal otroški ŽIV - ŽAV. Namen prireditve je bil , da se otroci razveselijo, naigra-jo, se razgibajo, sprostijo svojo ustvarjalnost... Še posebno so bili vabljeni tisti predšolski otroci, ki doslej niso bili vključeni v vrtec, za vstopnino so veljale stare revije, jogurtovi lončki, gumbi, krpice, škatle... Tega sončnega dne se je na igrišču za vrtcem zbralo kar lepo število otrok, v glavnem prešolskih, ki so prišli v spremstvu mamic in očetov, babic in dedkov, starejšega bratca ali sestrice... In imeli so kaj početi: od zabijanja žebljev v lesene ploščice, izdelave lutk iz cunj, oblikovanja testa, pihanja balončkov, slikanja na skoraj prava slikarska platna, pa vse do plezanja, skakanja, skrivanja, spustov po toboganu... Vrtec, ki je to otroško zabavo organiziral, je vanjo vključil sodelovanje vseh vzgojiteljic tudi iz podružničnih vrtcev, v zameno za trud pa je dobil tisto soboto dosti, predvsem pa otroško veselje, smeh in iskreno zabavo. In takšno plačilo je gotovo dragocenejše od še tako velikega denarja, ki pa ga dandanes tako in tako ni nikoli zadosti. Mali oglasi: VIDEO IGRE, nove, v garanciji, s tremi kasetami, turbo joysticki, navodki in adapterjem prodam za 150 DEM. Priklopijo se na vsak televizor. Tel: 858-133 MANJŠO hišo v okolici Ribnice kupim. Tel. 863-260, po 16. uri. V soboto, 22. 5. 1993, pa se je na dvorišču gimnazije (DGK) odvijala promocija CD-ja, na katero sta vabila KUD CZMK in ansambelska sekcija DGK, z naslovom “NO BORDEK JAM“. Na koncertu so nastopile skupine: HMD, RAZZLE DAZZLE, ŽELEZOBETON, HIC ET NUNC, PURE LAIN iz Avstrije in domači GOTTSCHEE. Prireditev je dvorišče stare gimnazije, je privabila mlade od blizu in daleč, ki so vroče popoldne v glavnem presedeli v bližniji travi in v senci drevesa. Z obvezno pločeviko piva v roki so prevedrili dokaj dolge pavze med nastopi posameznih ansamblov in čakali na večer, ko se je na prizoriču zbralo več ljudi, ki so ustvarili primerno rokovsko vzdušje. Zaradi brezplačnega dostopu na kocertno prizorišče bi pričakovali, da se bo na enem mestu v enem popoldnevu pokazala večja širina kočvske rockerske scene, ki se je vsaj po oblačilih in imageu nekterih akterjev spogleduje z hipijevskim obdobjem poznih šestesetih let. OŠ Dr. Franceta Prešerna Ustanoviti želijo fond učbenikov Na ribniški osnovni šoli ugotavljajo, da nekaterim njihovim učencem niso dani več niti najosnovnejši materialni pogoji za učenje. Najnujnejši stroški za nabavo potrebščin v naslednjem šolskem letu bodo namreč zanašali za mlajšega šolarja 20.000 SIT, za strejšega pa 30.000. Zato v šoli načrtujejo ustanovitev fonda učbenikov, ki bo namenjen družinam z več otroki, ki so v taki materialni stiski, da jim nakup učbenikov predstavlja nepremostljivo oviro. Z javnim pozivom za denarne prispevke se na šoli obračajo na vse, ki ste mnenja, da posledice družbene krize nosijo tudi tisti člani naše družbe, ki jih je potrebno šele naučiti, prispevati k njeni ozdravitvi. Denar lahko nakažete na ŽR OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica, št.: 51310-603-18049 s pripisom “za fond učbenikov“. Ob koncu šolskega leta bodo donatorje poimensko objavili v šolskem glasilu in se jim javno zahvalili na zaključnih prireditvah. Nakazana sredstva se lahko uveljavi tudi kot davčno olajšavo pri napovedi dohodnine. POPRAVEK V 51. številki Novih novic nam jo je v Oglasu ŠOLARČEK zagodel tiskarski škrat. V obvestilu, da od 15. maja sprejema v komisijsko prodajo šolske knjige, se je napačno zapisalo, da naj bodo knjige ČIM BOLJ OBRABLJENE namesto pravilno ČIM BOLJ OHRANJENE. Za napako se opravičujemo in hkrati vabimo vse starše in učence, naj si tudi na tak način prihranijo kašen tolar pri nakupu šolskih potrebščin. NoTicE STAROST ■: : ■. ■ ■ .. .' :' ' ..;;; ~ 1 1 ” "" ’ ■ ■:■■■ ~ ~ — ^ ~ :; Črni Potok >1» ANTON PRAZNOVAL 101. ROJSTNI DAN Vsak od nas si želi, da bi dočakal lepo starost. Lepo v vseh pogledih. To gotovo pomeni kar lepo število let, pa dobro zdravje, vitalnost in čilost duha, dobro telesno kondicijo... Vse to in še kaj gotovo premore ANTON KOŠIR iz Črnega Potoka nad Sodražico, ki je te dni, točneje 11. maja, praznoval svoj 101. rojstni dan. Ko smo se tistega lepega majskega jutra s poslancema ribniške skupščine Francem Petelinom in Stanko H. Hočevarjevo odpravili voščit najstarejšemu občanu občine Ribnica, se nam niti sanjalo ni, kakšna prijetna presenečenja se nam obetajo. Ko smo se prek Sv. Gregorja odpravili proti vasici Črni potok, smo si morali pomagati z zemljevidom, ki ga je iz previdnosti vzela s seboj ga. Hočevarjeva. Ko smo se bližali cilju, nas je vse bolj bujna narava sprva presenetila, potem pa se nam je zdela od kilometra do kilometra lepša. Ko smo prispeli na cilj, pa smo doživeli še eno presenečenje. Stoenoletnik Anton namreč sploh ni bil videti tak, kot si ga je vsak pri sebi zamišljal. Saj veste, življenje nas ne ujčka, človek se z leti utrudi, leta mu ležejo na ramena ... Za g. Antona to gotovo ne drži. G. Anton iz Črnega Potoka se nam je veselo nasmehnil za dobrodošlico, z živahnimi, hudomušnimi očmi nas je premeril, nas prijazno pozdravil in prisedel za mizo v kuhinji. Prav hitro smo ugotovili, da ni samo očitno dobrega telesnega zdravja, ampak je tudi zelo bistre pameti in dobrega spomina. Vprašanja so kar deževala in na vsa je odgovoril Anton sam. Zelo živ je bil njegov spomin na prvo svetovno vojno, kjer je preživel štiri leta v ujetništvu, bil vmes ranjen in bolan... Razgovoril se je o ruski in soški fronti, kjer je bil dvakrat ranjen. Opisoval je, kako so ga pustili ranjenega štiri dni čakati, šele potem so mu rano oskrbeli. Spomnil se je italijanske bolnice v Kormoniju, pa bolnice v Genovi. Spomnil se je starih trdnjav nad Genovo, kjer so imeli taborišča... Spomnil se je, kako so jih leta 1918 pošiljali na delo, pa hudo je zbolel in se zopet znašel v bolnici, po 14. dnevih pa so ga poslali z vlakom v tisti kraj, kjer je bil na začetku ujetništva, 1. 1915. Tam ga je nekaj grdo pičilo v vrat in spet se je znašel v bolnici... Od tam pa so ga potem prek Avstrije poslali domov, v Črni Potok, kjer se je rodil in kjer je vsa ta leta preživel v delu svojih rok in v potu svojega obraza. Po prihodu domov si je Anton ustvaril družino, imel otroke, pa mu jo je usoda zagodla in žena mu je umrla. Anton se je s časoma sprijaznil s tem, se znova poročil, imel otroke tudi z drugo ženo, a mu je tudi njo vzela bolezen. Zdaj je vdovec od leta 1963. Vendar ni sam. Od sedmih otrok je živih šest, starejši sin je že pred 13 leti umrl v Clevelandu, ostali pa se držijo prav blizu očeta. Dva sta doma, hčerka je poročena v isti vasi, ena je v Želimljah, pa v Ljubljani in na Primorskem. Ima 19 vnukov in 13 pravnukov. Vsi radi pridejo obiskat očeta in tako se pri prijazni in vedno nasmejani gospodinji skoraj sleherno nedeljo pečejo piškoti in pecivo tudi za sorodstvo, ki je vedno toplo sprejeto. Pri Koširjevih imajo ob novi hiši še staro, kjer je zdaj lesna delavnica. Ata Anton še vedno rad poprime za delo, saj je bil celo življenje kot kolar navajen delati. Še pred vojno je bila namreč pri hiši kolarna, pa tudi na kmetiji je bilo treba poprijeti za vsako delo. Za utrujenost ni bilo nikoli časa.Ko smo ga povprašali, kako mu služi zdravje, so nam odgovorili namesto njega domači, češ da je prav za Veliko noč obležal, ker je v enem dnevu naredil 30 butaric drv. Sicer pa je Anton dobrega zdravja, še eno stran v zdravstvenem kartonu nima ’ponucano’, je povedal sin Franc. Zaenkrat k zdravniku še ne hodi, saj ni prave potrebe. Snaha je povedala, da ga imajo zdravniki za zgled drugim. Ko smo odhajali, smo ata Antona vprašali, kakšen je njegov recept za tako lepo, dolgo življenje. Pa se je nasmejal in rekel, da si ni nikoli mislil, da bo tako dolgo živel. “Bili so večji in močnejši od mene, pa so že zdavnaj šli...“. Tudi glede prehrane ni bil gostobeseden: “Bolj ko je preprosto, rajši imam. Jaz nisem zrastel ob temle (pokaže na pecivo - op. av.)! “ Povedal je še, da ni nikoli kadil, nikoli se ni vdajal alkoholu in da nasploh kar zmerno živi. Preprost recept, ki pa se ga v danšnjih časih sploh ni tako preprosto držati. Darja D. Hafnar NovVcE VAS INTERVJU ..................." 1 .............................111 1 ... i ............... .. .i Danica Fegic VZGOJA NAJ SE VRNE V DRUŽINO Bliža se konec šolskega leta, z njim pa se veča napetost tako med učenci kot med starši, utrujenost in pre(ne)zaposle-nost pa botrujeta marsikateremu nesporazumu ali celo resnejšemu prekršku med učencem in njegovo okolico. Stiska učencev se iz dneva v dan povečuje, ocene je treba dvigniti do za marsikoga neverjetnih višin, saj so spričevala tu. Pritisk s strani staršev in učiteljev deluje na otroka destruktivno, saj zaradi pretiranih zahtev ne zaupa ne enemu ne drugemu. In že so tu problemi. Starši jih običajno opazijo šele takrat, ko so že v nebo vpijoči. In ker si sami ne znajo pomagati, se zatečejo po pomoč k šolski socialni delavki ali psihologinji. Biti danes socialna delavka gotovo ni lahko. Pravzaprav je res, da prav lahko ni bilo nikoli. Je pa dejstvo, da vse od povojnih časov slovenski človek ni bil v tako hudi materialni, duhovni, pa tudi moralni stiski. Kajti gotovo je lahko biti kreposten in pošten s polnim želodcem. Kako pa se stvari hitro lahko zasukajo drugam, ko je želodec prazen, je iskusil marsikdo na svoji koži. Morda prav pred kratkim. Prav zaradi vse večje socialne stiske ljudi, predvsem pa zato, ker se družinske stiske prvo poznajo na otrocih, pa tudi že prej omenjenega, naglo se bližajočega zaključka šolskega leta, smo se za vas pogovarjali z Danico Fegic, ki se kot socialna delavka na ribniški osnovni šoli vsakodnevno srečuje s to problematiko. Tvoje prvo srečanje s šolo se je zgodilo v Kočevju... Danica: Svoje otroštvo in prvo mladost sem preživela v Kočevju, tako da sem tudi tam šolski prag prestopila prvič. Svoje prve izkušnje s šolo, pa tudi kasnejše, so bile dokaj dobre, zato se je v meni začela oblikovati želja po delu z otroci, ki je dozorela po zaključeni kočevski gimnaziji. Odločila sem se za študij socialnega dela, po diplomi pa sem opravljala pripravništvo na kočevskem Centru za socialno skrbstvo. Po dveh letih dela sem se iz družinskih razlogov preselila v Ribnico, kjer sem se zaposlila na osnovni šoli. Kot socialna delavka si na ribniški šoli praktično orala ledino? Svetovalno delo je dokaj nova zadeva na osnovnih šolah, takrat, leta 1979, pa so bili v tej smeri narejeni šele prvi koraki. Svojega dela sem se lotila z velikim veseljem in morda mi je pomagalo tudi to, da z učitelji nisem imela že od malih nog nobenih problemov. Vsekakor začetki niso bili lahki, predvsem se je bilo treba prilagoditi otrokom in učiteljem, oni pa meni. In z leti, ko si človek pridobi izkušnje, laže preceniš tako otroka kot tudi okoliščine, ki so vzrok prekrškov in vedenjskih motenj. Tvoje delo je vezano predvsem na osnovnošolske otroke, ki imajo probleme... Danica: Ne vedno. V stik z otroci prihajam tudi samoiniciativno prek akcijskih nalog, pouka, šolskih organizacij .. .Tudi tako lahko spoznaš otroke. Čeprav skušam enakovredno delati z otroki, je na tako veliki šoli, kot je naša, skoraj nujno, da se pri svojem delu bolj osredotočim na vedenjsko in učno manj uspešne otroke. Pri le teh je v ozadju lahko okolje, iz katerega prihajajo, v današnjem družbenem trenutku pa tudi realnost velikih eksistenčnih in moralnih stisk v družini. Otrok to prinaša s seboj v šolo in izraža na njemu svojstven način: z uporništvom, agresijo, konflikti ... Ali imajo otroci zaupanje do “zunanje" pomoči ? Danica: Že marsikatera mamica ali ati so na svoji koži izkusili dejstvo, da se je njihov otrok zatekel po pomoč k praktično tujim ljudem. To dejansko lahko doživi marsikdo, saj se včasih še odrasel človek laže zaupa tujim ljudem. Pogovor pri socialni delavki je še vedno povezan z mišljenjem, da si nekaj hudo narobe naredil, da boš potem kaznovan... NovVcE VAŠ INTERVJU Pa temu ni tako? Danica: Jasno da ne! Kaznovanje ni metodika svetovalnega dela. Za to so pristojne druge institucije, znotraj šole pa utrip razredne skupnosti, kjer si lahko pohvaljen in nagrajen ali pa kaznovan, če kršiš njena pravila. Kar se zaupanja otroka tiče, tega ne izrabljam, ostane pri meni, če je to potrebno. Seveda pa na željo otroka lahko ukrepam drugače. Predvsem je namen pogovora z otrokom, ki ima problem, predvsem odkriti vzroke, ki so pripeljali do težav. In ko ugotovim, od kod problem izvira, ga skušam reševati. Gotovo ni lahko odkriti vzroke, še težje pa jih je odpraviti... Danica: Ob sodelovanju otroka, ki ga problem tare, je tudi vzrok mogoče kaj hitro odkriti. Zatakne pa se večkrat pri njegovi odpravi, saj je treba običajno pritegniti k sodelovanju še koga, predvsem starše. S pogovorom z otrokom skušam vplivati nanj, da bi se zaupal staršem, da bi za problem povedal doma. Včasih igram vlogo amortizerja, torej ublažim reakcijo staršev, ko pride do prekrška njihovega otroka. Se ti zdi, da se vsesplošna kriza v družbi odraža tudi na otrocih? Danica: Gotovo so otroci prve žrtve socialne nesigurnosti v družbi in s tem v družini. Predvsem pa so otroci kot termometer, ki neizprosno kaže vedno le tisto, kar dejansko je. Če otroku vsajaš neke moralne vrednote, sam pa se jih ne držiš, ga nisi prepričal. Tako se je zadnje čase v šoli pojavil problem agresije otrok in to je gotovo pojav, ki je vreden velike pozornosti in sodelovanja staršev s šolo. Ogromno staršev je na čakanju ali celo brez dela, ogromno ljudi je prestrašenih in apatičnih, kaj jim prinaša prihodnost. Po podatkih iz Urada za zaposlovanje lahko sklepamo, da prihaja v šolo kar za 1/3 več šolarjev kot lani, kjer so doma socialno bolj ogroženi. Ali so ti problemi razpoznavni tudi navzven? Danica: Razmere so se letos prav drastično spremenile, tako da posta- jajo pravi finančni problem končni izleti, že zdaj je izražena skrb za jesenski nakup knjig in ostalih potrebščin. Povečal se je tudi interes za štipendije, praktično bi jo v teh časih potrebovala skoraj sleherna družina. Kje pa se starši lahko informirajo o vsem glede štipendij? Danica: O vsem glede štipendij bomo starše pravočasno informirali, saj se nikakor ne sme pripetiti, da bi ostal kak otrok, ki štipendijo nujno potrebuje, zaradi neinformiranosti brez nje. Moj prvi vtis pa je tak, da jo ■letos potrebuje skoraj sleherni osmošolec. Prav kmalu se bodo od osnovne šole poslovili osmošolci. So glede tega na ribniški šoli kakšni večji problemi? Danica: Naši osmošolci bodo kar uspešni in kljub omejitvam na marsikateri srednji šoli mislim, da se jih bo večina tudi uspešno vključila v srednješolski sistem. Seveda bodo k uspešnemu vpisu precej pripomogli uspešni rezultati zaključnega preverjanja na koncu osmega razreda, pa seveda tudi uspeh od 5. do 8. razreda bo igral kar veliko vlogo pri vpisu. Kot vsa leta nazaj tudi letos vsi ne bodo prišli na tiste šole, kamor si najbolj želijo, saj je že prej omenjena selekcija na bolj popularnih šolah kar velika. Imajo pa otroci v postopku vpisa na razpolago več šol in če niso sprejeti na najbolj zaželeni šoli, se prijava upošteva na šoli, ki jo bo učenec rangiral na drugo, tretje... mesto. Pa tudi srednje šole bi morale pomagati zavrnjenim otrokom vsaj z informacijo o preostalih prostih šolah. Kakšno vlogo igrajo pri izbiri poklica starši? Danica: Starši se ne vmešavajo v odločitve svojih otrok. Časi so taki, da bi moral biti naravnost čarovnik, da bi lahko pravilno prognoziral, kateri poklic bo aktualen v času, ko bo otrok končal šolanje. Tako se otroci dejansko odločajo za poklice, ki jih zanimajo in veselijo, predvsem pa se odločajo brez naše propagande. Z ribniške šole odhaja letos kar 1/3 osmošolcev na gimnazijo. V Kočevju omejitve ne bo, saj je vpisanih ravno potrebno število prvošolcev. Kaj bi svetovala staršem pri vzgoji otrok? Cilj vzgoje je, da vzgojimo brezkompromisnega mladega človeka, ki se bo znal potegniti zase in za svoj prav, da se bo znal upreti nečemu, kar ni v njegovi želji (morda drogi, alkoholu...). Na žalost so v življenju dosti hujše stvari, kot je slaba ocena v spričevalu. Pomembno je, da šola ne preplavi vsega otrokovega življenja. Otrok mora izživeti tudi potrebe po druženju, razvedrilu, igri... Ravno tako kot intelektualno je nujno tudi socialno učenje. Predvsem pa je skrajni čas, da se vzgoja otroka vrne nazaj k družini in če imaš otroka rad, mu moraš postavljati omejitve. Dosti laže se bo namreč navadil nanje v zgodnjem otroštvu kot v puberteti, kjer so omejitve skoraj nujne, niso pa, na žalost, več učinkovite, če otrok že od prej ni vajen nanje. Darja D. Hafnar Novic E POSLOVNA STRAN s/ _ ŽITO - pekarstvo in testeninarstvo, DE Pekarna Kočevje Pri “METKI“ vedno živahno Lani avgusta je METKA-bar v središču Kočevja dobil novo podobo. Iz enega lokala sta nastala dva, pri čemer je del dobil poudarjeno kavarniško obliko, v drugem delu pa je zaživela prodajalna kruha, peciva, testenin in slaščic v značilnem Žitovem slogu. METKA s svojim velikim vrtom pričakuje letos živahno poletno sezono s kupom osvežujočih novosti. Z novo obliko je METKA obogatila tudi svojo ponudbo. Letni vrt lani še ni mogel prav zaživeti, zato pa je lokal opozoril nase s pestrim božično-no-voletnim programom. Mrzle dni so v METKI med prvimi preganjali z vročo čokolado in vročim medenim žganjem, novost pa so bile tudi “kanaloni“, z mesom polnjene panirane palačinke. V trgovini so najbolj iskano pecivo postale “kremšnite“, zagrebške rezine, “šamrole“ ... Prve toplejše dni so pri METKI pričakali pripravljeni. Vrt v senci dreves so popestrili z gugalnicami za otroke, predvsem njim pa je namenjen tudi sladoled iz avtomata in na kepice. Med mladimi so vse bolj priljubljene negazirane pijače, zato jim bodo v osvežitev ponudili ledene čaje vseh vrst, frape in bovlo. Kot uvod v letno sezono so v petek, 21. maja, pripravili degustacijo kraljevskega piva GAMBRINUS iz Štajerskih pivovarn. Preko novega kočevskega zasebnega grosista PARON d.o.o., ki ga vodita Tatjana Šolaja in Marjan Hočevar, bo ta pivovarna odslej zalagala METKO tudi z Export PILS pivom v 2,5 del steklenicah, ki ga vam bodo postregli že za 70 SIT. V METKI se dopoldansko poslovno-kavarniško vzdušje prepleta z opoldanskim vrvežem šolarjev in dijakov, popoldanski počitek po delu in postanek ob nakupih pa z večernimi pomenki s prijatelji in znanci. Poslovodji Marjanu Blatniku je tako kot izkušenemu gostincu s poslovno filozofijo, da se je potrebno gostom z občasnimi prireditvami oddolžiti za zvestobo, uspelo ujeti celoten utrip Kočevja na enem mestu - pri METKI. ^<3 IS ES as VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. IZŽREBANI KUPCI AKCIJE "KUPCI - PO NAGRADO -V KOČEVSKO N AM O" barvni televizor GOLDSTAR JUŽNIČ MIHA, Fara 25, 61336 Vas otroško kolo BMX 12 BORIČ ROZIKA, Ljubljanska 33, Kočevje potovanje v GARDALAND, en dan, dve osebi STEFANIČ MARIJA, Podgovrska 13, Kočevje kopalni plašč z brisačo ZABUKOVEC IVAN, Livold 15/a, Kočevje kopalni plašč z brisačo KOŠOROG NADA, Koblerji, Stara Cerkev tridelna garnitura BOR-LES ŠTIMEC TONI, Roška 24, Kočevje dvodelna garnitura BOR-LES LEVSTEK ANA, Gozdna cesta 2, Dolga vas vrtljivi stol MUNDUS KOLMANIČ KARMEN, Mlaka, Stara Cerkev barski stol Brest Cerknica RAJH FRANC, Črnomaljska 8/a, Kočevje 10. nagrada: zavesa in paket za gospodinjstvo KIRN ALBINA, Klinja vas 33, Kočevje 11. nagrada: zavesa in paket za gospodinjstvo KODRIN BARBARA, Mestni log V/25, Koč. 12. nagrada: WALKMAN ter baterijska svetilka s kaseto MOVRIN VLADIMIR, Brezovica 4, St.trg/Kolpi 13. nagrada: ribiška palica s priborom BEL-TRADE HENIGMAN JOŽE, Gračarice 18, Dolga vas 14. nagrada: paket izdelkov za prosti čas MANDIČ MILANKA, Tesarska 5/c, Kočevje 15. nagrada: paket izdelkov HENKEL iz Maribora TURK ZVONKA, Ob mahovniški c. 25, Koč. 16. nagrada: izdelki ILIRIJE iz Ljubljane NAGLIČ DARKO, Štalcerji 17, Koč. Reka 17. nagrada: preproga in copati VARDJAN TATJANA, Kočevska 38, Kočevje 18. nagrada: jogi rjuha in okrasni gospodinjski predmeti GREBENAR SONJA, Mahovnik 24, Kočevje 19. nagrada: paket KRKE iz Novega m. in izdelki SUB-SOLE VARGA MOJCA, Trata 5/8, Kočevje 20. nagrada: pkr. lonček s svečnikom in WC prib. za mucki ŽNIDARŠIČ JELKA, Breg 6a, Stara Cerkev 21. nagrada: lestenec firme KAJ iz Hrastnika ŠERCER JOŽE, Breg 77, Stara Cerkev ČESTITAMO! Nov'icE POSLOVNA STRAN SvSSSSSSSSS: . . Servis in trgovina PIRKER Na podstrešja in v kleti smo pospravili smuči in drsalke, spomladansko sonce pa je privabilo na ceste in poti vse bolj številne kolesarje, saj se je s popularnimi gorskimi kolesi to prevozno sredstvo uveljavilo tudi kot športni rekvizit. Oživela so tudi vse številnejša teniška igrišča, ulice so zasedli rolkarji, veliko mladih pa je iz kleti in drvarnic potegnilo svojega motornega konjička, s katerim se čez zimo pred vrstniki niso mogli postavljati. Skoraj vsi, ki so v Ribnici in okolici povezani z naštetimi aktivnostmi, so že ali pa še bodo povezani tudi s Servisom in trgovino PIRKER na Gorenjski cesti 61. Izkušenega Janeza Pirkerja so znane firme ELAN, ALPINA, ROG, AURORA in TOMOS namreč pooblastile, da skrbi za prodajo in vzdrževanje večine njihovih artiklov. Janez Pirker se je kot obrtnik' pred dobrimi destetimi leti najprej preizkusil v gostinstvu in tako kot večina ribniških obrtnikov tudi v obdelavi lesa. Temelje svoje sedanje dejavnosti pa je začel postavljati najprej s pooblaščenim servisom za Elan in Alpino, pred petimi leti pa kot edini na našem koncu tudi za kolesa Rog in Aurora. Lani se je naštetim servisom pridružil še servis za motorna kolesa Tomos, vseskozi pa PIRKER napenja tudi tenis in badminton loparje. Za Pirkerjevo obrtno dejavnost je bil prelomen lanski december, ko je v prizidku k domači hiši zrastla prodajalna ter delavnici za servisiranje smučarske opreme in koles ter delavnica za popravilo motornih koles. Ponudba trgovine s športno opremo se prilagaja sezonam, trenutno pa je seveda aktualna ponudba koles Rog in Aurora za vse generacije in tudi za posebno zahtevne kupce po najugodnejših cenah. Kolesarji se v trgovini lahko opremijo od nog do glave, poleg servisa v 6 mesečnem garancijskem roku pa PIRKER za pri njem kupljeno kolo zagotavlja brezplačen servis v roku do enega leta. Vozniki motornih koles Tomos se v trgovini lahko oskrbijo z rezervnimi deli, v pomoč pri popravilu pa jim bo lahko tudi nasvet izkušenega mojstra svoje obrti. PIRKER sprejema tudi v komisijsko prodajo kolesa in ostalo športno opremo, ki so si jo želite zamenjati ali pa so jo prerastli otroci. Pri večjih nakupih si lahko pomagate z brezobrestnim kreditom na tri čeke, dobro pa je tudi vedeti, da se vsi artikli in storitve trgovine in servisa PIRKER upoštevajo kot olajšave pri dohodnini. Servis in trgovina PIRKER je le nekaj korakov oddaljen od glavne ceste, posluje pa vsak dan med 9. in 19. uro, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Lastnika je mogoče seveda najti tudi izven poslovnega časa po telelefonu 860-345. Mnogim Ribničanom in Kočevcem pa je znano, da Janez Pirker pogosto za konec tedna zamenja svoje delovno orodje za glasabeni inštrument, ki ga prav tako mojstersko obvlada kot član znane skupine PESTA. No vi c E IDEAL t ZLATARSTVO KODRE ima 20-letno tradicijo v oblikovanju in izdelovanju nakita iz plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov. Sodelovali smo že na mnogih domačih in mednarodnih razstavah, kjer smo prejeli številna priznanja, med drugim tudi znak kakovosti ALPE-JADRAN. Nudimo: - nakit iz plemenitih kovin - unikatno oblikovanje nakita - delo po naročilu in želji stranke, iz našega ali vašega zlata - popravila in vzdrževanje nakita - odkup zlata ŠPORTNA OPREMA IN REKVIZITI Ekskluzivni znamki AESSE in AXO IDEAL KOMERCIALNI CENTER. KOLODVORSKA 2. (1310 RIBNICA RIBIŠKA OPREMA znamke BALZER LOKOSTRELSKA OPREMA mmrnrrj «g| » ^ j MODNE ITALIJANSKE ^ OBUTVE Posebna ponudba: rolke - lahka športna obutev po konkurenčnih cenah - gorska in navadna kolesa - otroške superge MOŽNOST NAROČILA ^ KLUBSKIH ŠPORTNIH \ DRESOV PO KATALOGU (znamke AESSE in DIA-DORA) ________________ NovYcE DOBRO JE VEDETI Obrtna zbornica Slovenije NAVODILO za pridobitev soglasja za izdelke domače in umetne obrti Novi zakon o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92) je točno opredelil način pridobitve ustreznega mnenja in soglasja za izdelke domače in umetne obrti, ki so obdavčeni po znižani davčni stopnji 5% - 17. točka tarifne številke 3 davka od prometa proizvodov. To pomeni, da so s 1. 2. 1992 prenehala veljati vsa mnenja za izdelke domače in umetne obrti, ki jih je komisija za domačo in umetno obrt pri OZS izdala do uveljavitve novega zakona oziroma po stari zakonodaji. Vsi izdelovalci izdelkov domače in umetne obrti (pravne osebe, zasebniki, svobodni kulturni delavci), so torej dolžni pred uporabo znižane davčne stopnje 5% pridobiti mnenje pristojnega republiškega upravnega organa v soglasju z republiškim upravnim organom za finance in sicer za vsak svoj izdelek posebej. Postopek pridobitve ustreznega soglasja je glede na stroge kriterije novega zakona precej daljši in za marsikaterega izdelovalca teh izdelkov popolna novost, zato ga v nadaljevanju točno opisujemo. Izdelovalci izdelkov domače in umetne obrti si morajo najprej za vsak izdelek posebej pridobiti mnenje komisije za domačo in umetno obrt pri Obrtni zbornici Slovenje. To mnenje lahko pridobijo na podlagi predložitve vrste izdelka skupaj z vlogo, ki mora vsebovati: - osebne podatke izdelovalca, točen naslov in tel. številko - kratek opis načina izdelovanja predloženega izdelka. Vlogo skupaj z izdelkom lahko pošljejo ali osebno dostavijo na Obrtno zbornico Slovenije, Celovška 71, g. Lesničar - Pučko Goran. Ob predložitvi vloge so izdelovalci teh izdelkov dolžni poravnati tudi stroške za delo strokovne komisije, ki je sestavljena iz zunanjih sodelavcev, strokovnjakov s posameznih področij (etnologov, likovnikov, umetnostnih zgodovinarjev, oblikovalcev itd.). Stroški se poravnajo v računovodstvu OZS in sicer glede na to, kakšno mnenje bo posamezniku od komisije izdano (pozitivno ali negativno). V primeru izdelovanja večjih izdelkov oz. skupine izdelkov, ki se ne morejo dostaviti komisiji na OZS, pa lahko izdelovalci vložijo prošnjo za ogled le -teh v svojih prostorih. Na podlagi vloge in priloženega izdelka bo komisija izdala obvestilo (velja za pozitivna ali nega- tivna mnenja) o oceni posameznega izdelka z ustrezno obrazložitvijo glede kvalitete izdelka in v kašen okvir le-ta sodi (izdelek domače ali umetne obrti). Obvestila komisije za domačo in umetno obrt pri OGS glede ocene posameznega izdelka se pošljejo v mnenje Resorju za gospodarsko dejavnost pri GZ. Pristojni resor na podlagi obvestila komisije z obvestilom pošlje soglasje Ministrstvu za finance. To ministrstvo poda svoje soglasje na istem dokumentu kot je dano mnenje resorja za gospodarsko dejavnost. To pomeni, da imajo vsi izdelovalci domače in umetne obrti pravico uporabe znižane davčne stopnje 5% za svoje izdelke šele z datumom pozitivno izdanega soglasja Ministrstva za finance, ki ga prejmejo po pošti. Izdano soglasje izdelovalcu teh izdelkov služi tudi kot uradni dokument za dokaz v kontrolnem postopku glede upravičenosti uporabe znižane davčne stopnje. Glede na to, da pa morajo biti izdelki domače in umetne obrti pred prodajo tudi ustrezno opremljeni, lahko izdelovalci nalepke in obešanke, ki so izdelane točno za namene označevanja izdelkov domače in umetne obrti, kupijo na OZS, Celovška 71. Pred prevzemom nalepk oz. obešank pa so izdelovalci dolžni predodno predložiti na vpogled izdano soglasje. Pomembno je vedeti, da so izdelovalci dolžni v primeru izdelovanja izdelka, ki je sestavljen iz različnih komponent, pridobiti dovoljenje za vsako komponento posebej, da se le-ta šteje med izdelke domače obrti. V nasprotnem primeru pa velja določilo drugega odstavka 52. člena zakona,, ki točno opredeljuje prodajo dveh ali več proizvodov v kompletu, garnituri ipd., kadar za takšen proizvod ni mogoče določiti davčne osnove oz. če so ti proizvodi povezani v neločljivo celoto. V tem primeru so dolžni na prodajno ceno, ki je davčna osnova za komplet, garnituro ipd. uporabiti najvišjo davčno stopnjo, ki velja za te proizvode, kadar se dajejo v promet posamično. Strokovna sodelavka Dunja Verbajs Sekretar OZS Anton Filipič LES PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o. LUISA ADAMIČA 10, RIBNICA, TEL.: 061/862-067 NUDIMO VAM: - stavbno pohištvo INLES in LESNA - lamelni parket - furnirane in talne obloge že od 550 SIT/m2 dalje - domače keramične in klinker ploščice IZREDNO UGODNO (UVOZ IZ ITALIJE): - tuš kabine od 12.300 SIT dalje - keramične ploščice - sanitarna keramika Nudimo PREVOZNE USLUGE s tovornim avtomobilom! MOŽNOST PLAČILA NA DVA ALI TRI ČEKE (BREZ OBRESTI)!!! V Ribnici (Komercialni center IDEAL) smo odprli podružnico menjalnice Mikel - Kranj Menjalnica MiKEL d.o.o. - udkup in prodaja deviz po najugodnejših pogojih - strankam ne zaračunavamo provizije - popust za večje količine in stalne stranke JCminjar Vam ponuja: - bogato izbiro izdelkov suhe robe - pletene sedežne garniture - pletene košarice za živali - lesene otroške igrače - vinske sode različnih dimenzij - lončene izdelke - kristal - kozarce vseh vrst - veliko izbiro porcelana Kam po izdelke ribniške domače obrti? H KROŠNJARJU! Kolodvorska 2 Ribnica ŽELITE KOGA OBDAROVATI? TRGOVINA V IDEAL CENTRU Kolodvorska 2, Ribnica -HEMO MARKETING JE PRAVO MESTO ZA VAS! * d.o.o. STE SAMI TRGOVEC? 61331 DOLENJA VAS OGLEJTE Sl RAZSTAVLJENE IZDELKE ŠIROKE POTROŠNJE, KATERI SO TUDI V GROSISTIČNI PRODAJI, SEVEDA PO KONKURENČNIH CENAH! TEL.: (061) 864-179 FAX: (061) 864-179 HENIGMAN MOJCA direktor »BOUTIQUE NISA« Kolodvorska 2, RIBNICA Nudimo vam: - metrsko blago različnih kvalitet in designov - garen, volno - zadrge - gumbe, stiskače - vse vrste igel in pribora za ročno in strojno šivanje - pletilke in kvačke zavese, ki vam jih po želji tudi sešijemo OBIŠČITE NAS! Podjetje MS d.o.o. proizvodnja in trgovina s tekstilnimi izdelki TRGOVINA RIBNICA Kolodvorska 2 - ekskluzivni program TRIKON-a - lastni program: lahka konfekcija iz pliša, jersey-a, lagure in suprema SOLSKA STRAN NovVcE Okolje KREATIVEN NARAVOSLOVNI DAN 22. aprila je bil svetovni dan zemlje. Osmošolci osnovne šole dr. Franceta Prešerna so imeli naravoslovni dan. Glede na različne interese so se razdelili na deset skupin: 1. in 2. skupina UREJANJE ŠOLSKE OKOLICE mentorja: Ivan Šega in Marjan Modic Okrog šole je bilo tisto dopoldne zelo živahno, vendar nevsakdanje. Med samokolnicami, motikami, grabljami, metlami, lestvami, čopiči in barvami so se prav spretno vrteli in danes je kaj videti: pred šolami živahno rastejo smrečice, breze in grmovnice, v okrasnih koritih že cvetijo rože, lesene skulpture so osvežene in zaščitene z novim premazom, ograje so zbrušene in prebarvane, gredice okopane, zelenice pograbljene. 3. skupina ODLAGALIŠČE TRDIH ODPADKOV mentorica: Danica Fegic Ogledali so si centralno odlagališče trdih odpadkov za mesto Ribnica. Nahaja se v Mali gori, na višini cca 700 m. Odlagališče je v naravni kraški jami sredi gozda, kar je neprimerno, saj je velika nevarnost za onesnaženje voda. Smetišče je nevzdrževano, neurejeno in daleč v okolico širi neprijeten smrad. Najdejo celo kemikalije in strupe. Njihovi predlogi za ureditev odlagališča so naslednji: sortirati odpadke v gospodinjstvih in na vseh drugih področjih; predelati odpadke v koristne namene; strokovno pristopiti k uničevanju najbolj strupenih odpadkov in poiskati primernejšo lokacijo. 4. skupina ODNOS LJUDI DO OKOLJA mentorica: Nena Weithauser - Plesničar Odnos ljudi do okolja je bila tema, o kateri so razmišljali njihovi anketiranci. Vsi sodelujoči v tej skupini so sestavili vprašanja. Ciljne skupine anketirancev so bile: starejši občani - upokojenci, vodilni delavci v občini (župan, direktorica vrtca, itd.) in mladi (učenci naše šole). Z večino so bili že prejšnji dan dogovorjeni za razgovor. Na vprašanja so radi odgovarjali. Večina je menila, da bi probleme onesnaževanja rešili z večjim discipliniranjem ljudi, z vzgojo otrok in mladih, s hitro in poglobljeno informacijo o problemih onesnaženosti in s čistilnimi akcijami vseh občanov. 5. skupina POMETIMO PRED PRAGOM NAŠE ŠOLE mentorica: Zdenka Bartol “Vsi vemo, kako onesnažujemo zrak, vodo in zemljo. Kako pa onesnažujemo naše medsebojne odnose?“ so se vprašali v novinarski skupini. “Kakšno šolo imamo in kakšno šolo si želimo?“ Sestavili so 10 vprašanj in anketirali učence v 4., 5., 6.in 7. razredu. Oblikovali so plakat z najbolj pogostimi in najbolj domiselnimi odgovori: Učence moti, da imajo učitelji svoje ljubljenčke, da imajo učence razdeljene po “predalčkih“, da se ne znajo pogovarjati o učenčevih težavah, da kaznujejo in preveč vpijejo... Za sebe pravijo, da znajo prisluhniti težavam svojih sošolcev. Če hočejo, se znajo pogovarjati tudi tiho. Včasih preklinjajo. Želeli bi bolj prijazno urejene učilnice s slikami, plakati, rožami in moškimi učitelji. Včasih čečkajo po klopeh. Za malico bi jedli pice, hrenovke in sendviče. Med odmori bi poslušali glasbo... 6. skupina FOTOGRAFIRANJE mentor: Milan Čirovič Skozi oko fotografskega aparata so opazovali, kaj je v našem okolju moteče in kaj je kraju v okras. Nastali sozanimivi posnetki. Fotografije so razstavili v šolski avli. 7. skupina OČISTIMO GOZDNO UČNO POT mentor: Janez Debeljak V Mali gori poteka gozdna učna pot, ki jo spoznavamo v naravoslovnih dnevih. Skupina učencev je ožistila cesto od Ugarja do cestnega odlagališča smeti v Mali gori. Po dva učenca sta nosila vrečo in jo polnila s smetmi. Vreče so nalagali na avtomobilsko prikolico. Največ je bilo polivinilastih vreč, steklenic in železja. Odpeljali so štiri prikolice smeti. 8. skupina KAKO ČIST JE NAŠ ZRAK? mentorica: Slavica Petrič Najprej so si ogledali video film o ozračju. Drugo uro so delali poiskus, kako avtomobili onesnažujejo zrak. Ugotovili so, da osebni avtomobili na bencinsko in diselsko gorivo, pa tudi tovornjaki občutno zastrupljajo ozračje. Kako onesnažen zrak zastruplja rastline,so dokazali s poizkusom, v katerem smo uporabili rdeč nagelj in gorečo trsko, namazano z žveplom. Oboje smo zaprli v epruveto. In kaj se je zgodilo? Ko so čez nekaj časa epruveto odprli, se je nagelj spremenil v belo barvo in ovenel. Z vsemi tremi rezultati smo opremili plakat, ki so ga obesili v šolski avli. 9. skupina LIŠAJSKA KARTA mentorica: Lea Turščak Ugotovili so, da zrak v našem mestu in gozdu še ni hudo onesnažen. V gozdu so našli tudi primere grmičastih lišajev, kar potrjuje, da je zrak v gozdu še dokaj čist. V parku, sredi Ribnice, pa nismo našli nobenega primera grmičastih lišajev. V mestu je torej zrak bolj onesnažen kot pa v gozdu. Grmičaste lišaje najdemo narež v krajih, kjer je zrak čist. Kjer je zrak onesnažen, najdemo skorjaste lišaje. 10. skupina ANALIZA VODE mentorica: Jagoda Erčulj Na dveh koncih Bistrice, pri gradu in v Gorenji vasi, so zajeli vodo. To sta bila vzorca tekoče vode, tretji vzorec pa so zajeli iz stoječega dela Bistrice. Analiza vode je potekala v učilnici. Primerjali so barvo zajete in destilirane vode, ocenili so bistrost in vonj, s posebnimi poskusi pa so določili tudi pH vrednost. Pekama HUM KRUH, KOI GA JE REKLA BABICA Trdnjava 1, Kočevje Telefon: 855—558 ^Mist TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO - odrasle in otroške bombažne majice 260 SIT - polo majice 890 SIT - oblačila znamk FILA, CHAMPION, SERGIO TACHINI, ADIDAS... - copati REEBOK, NIKE, ATLANTA GAME, DIADORA... - teniški grafitni loparji že od 4.190 do 7.390 SIT VABLJENI V POSLOVALNICI RIBNICA, KOLODVORSKA 3 a KOČEVJE, LJUBLJANSKA 9 a - tel. 061/851-983 H&ta d.o.o., Ždebič38 ‘Poslovna enota ‘Urvarslla 3 61310 H^ibnica, Slovenia Tel. +38 61 861 185 RETA smo podjetje, ki vam nudi kvalitetne storitve na področju finančnega poslovanja, in sicer: - vodenje poslovnih knjig v zasebnem podjetju po principu dvo-stavnega knjigovodstva - obračun osebnih dohodkov - vodenje blagajne - plačilni promet - izterjave - fakturiranje - finančno svetovanje Vse navedene storitvem vam nudimo hitro in strokovno na računalniško podprtem informacijskem sistemu. Obiščite nas, pogovorili se bomo in prepričali se boste o naši ponudbi! I 7% ■ ' lil J ' -1 / v -... Urbanova 1a, 61310 Ribnica, tel. 861-447 vam v prijetnem ambientu nudi pizze, sadne kupe, tople in hladne napitke Dobrodošli ste vsak dan od 8. do 23. ure NE EKSPERIMENTIRAJTE S ČIŠČENJEM SVOJIH OBLAČIL!! NISO TAKO POCENI!!! PREPUSTITE TO DELO STROKOVNIM ROKAM! EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA TEKAVEC GAŠPER Delovni čas: RIBNICA Kolodvorska 7 od 800 do 1700 Tel.: 863-147 mmM) «fef Cesta na Ugar, Ribnica (bivša kasarna) Tel.: 061/860-437 Odkup in prodaja RABLJENIH AVTOMOBILOV; urejanje dokumentacije (prenos lastništva za avtomobile); POSREDOVANJE pri nakupu rabljenih VOZIL IZ TUJINE; prodaja VULKANIZERSKIH strojev in DVIGAL; prodaja specializiranega ORODJA za avtomobilsko dejavnost. VSE NA ENEM MESTU ZA VAŠ AVTO!!! TRGOVINA Z AVTODELI: za tipe OPEL, WV in ostale RENT A CAR!!! Možnost nakupa STARO ZA NOVO!! PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV: (OPEL, WV) Na zalogi: OPEL ASTRA 1.4, GL 3 vrata, 22.900 DEM OPEL ASTRA 1,4 GL 5 vrat 23.900 DEM cene do registracije AVTO SERVIS: lakiranje v lakirni komori; kleparska dela na rezalni mizi; mehanična dela; avtopralnica; vulkanizerstvo NoTicE SPORT Gostilniški turnir v Loškem Potoku Gostilna Pri Kapcu iz Travnika letos že četrto leto zapored organizira tradicionalni gostilniški turnir v malem nogometu. Na njem 29. in 30. maja sode-Ijuje po pričakovanjih organizatorja kar 32 nogometnih ekip iz vse Slovenije, ki morajo nastopati pod imenom gostilne, bifeja, pizzerije, hotela, restavracije in drugih gostinskih lokalov. Turnir se igra po sistemu FIFA za mali nogomet. Tista ekipa iz ribniške občine, ki bo med vsemi nastopajočimi zasedla najboljše mesto, bo prvak gostilniške ekipe občine Ribnica in bo za to prejela oprehodni pokal. Rokometaši ribniške OŠ ubranili naslov najboljše ekipe V četrtek, 20. maja, so osnovnošolski rokometaši iz Ribnice na finalnem turnirju ŠŠD ubranili naslov najboljših v državi, ki so si ga priborili lani prav tako na domačem terenu. Na turnirju so sodelovale še ekipe osnovnih šol iz Škofje Loke, Velike Nedelje in Velenja. Ribniški rokometni podmladek je po nedavni smoli na ekipnem turnirju mlajših dečkov, kjer je osvojil četrto mesto, tako znova dokazal, da sodi po kvaliteti prav v državni vrh. AVTOBUM: 4 točke zaostanka Nogometaši Avtobuma so po visokem porazu proti Primorju in zmagi tega tedaj drugo uvrščenega moštva proti vodilnemu Istragasu zaostal za vodilnima moštvoma kar za 4 točke. Kljub kasnejši visoki zmagi Avtobuma proti Taboru (3:0) in neodločenemu rezultatu proti Loki (2:2), se Kočevcem ni uspelo prilžati trenutno drugouvrščenemu Istragasu na manj kot 4 točke. Lestvica: 1. Primarje, 40 točk, 2. Istragas jadran, 39 točk, 3. Avtobum, 35 točk. Lestvica ONL Kočevje - 5. kolo 1. KOVINAR KT. 5 4 1 0 16:7 9 +9 2. TRI ZVEZDE 5 2 3 0 12:7 7 +15 3. SLOVENKA D.V. 5 3 1 1 18:10 7 +8 4. SNEŽNIK COREL 5 3 1 1 14:9 7 +5 5. ČRNI POTOK 5 3 1 1 8:5 7 +3 6. GRATVIG 5 2 2 1 12:6 6 +6 7. AG INŽENIRING 5 3 0 2 9:10 6 -1 8. KORIDAD.VAS 5 2 1 2 9:8 5 +1 9. SLOVENKA ŽEL. 5 113 10:21 3 -11 10. G. LOVŠIN 5 1 0 4 11:12 2 -1 11. MOZELJ 5 0 1 4 6:29 1 -23 12. JEDINSTVO 5 0 0 5 6:17 0 -11 GALOPSKE DIRKE V GLAŽUTI V soboto, 1. maja, je ŠRC Glažuta organiziral galopske dirke pred samim domom v glažuti. Tekmovalo več skupin na izpadanje, tako da so gledalci lahko videli več štratov. Galopske dirke so bile organizirane na pobudo Janija Petriča iz Velikih Lašč, ki skrbi za konje v Glažuti. On je pripravil tudi pretežen del pri izpeljavi tekmovanja. Uvrstitve najboljših: 1. Marko Stekič na Klari - rejni center Glažuta 2. Jože Zabukovec na Sisi lastnika janija Petriča - rejni center Glažuta 3. Franc Okoren na Pegi - rejni center Draga 4. Nada Okoren na Kondorju - rejni center Draga Prvi, ki je oživil konjeniški šport v širši okolici Kočevja je bil Franc Okoren iz Drage. Zadnje žase je vse več rejcev športnih konj na tem delu Dolenjske. V Glažuti si želijo, da se na podobnih prireditvah srečujejo rejci in ljubitelji konj v čim večjem številu. N. S. Drugo, prvo in tretje uvrščeni tekmovalec. AVTOMOBILSKA IZLOŽBA AGATON d.o.o. Ribnica Podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, telefax 860-653, odprto od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SEAT ZAGOTOVLJEN SERVIS NAJUGODNEJŠE CENE IN NAJVEČJA IZBIRA SEATLOVIH VOZIL' NA ZALOGI: SEAT TOLEDO 1,9 TD GL, GLX, l,6i, l,8i, 2,0i NOVI TIP SEAT IBIZA: US, MODELI Sprejemamo naročila za vsa SEATOVA VOZILA Na zalogi tudi: VW GOLF l,4i CL KAT, 5 vrat, rdeč (26.045 DEM) OPEL ASTRA l,4i GL kat 60 PS že od 22.900 DEM naprej OPEL ASTRA l,4i GL, 82 PS, že od 24.000 DEM naprej OPEL ASTRA l,6i GT, 3 vrata, 100 PS že od 25.700 DEM naprej OPEL ASTRA l,6i Caravan, GLS 100 PS že od 29.500 DEM naprej OPEL ASTRA l,4i CLUB, 82 PS, karavan že od 27.480 DEM naprej OPEL VECTRA l,6i GL diamond že od 32.900 DEM naprej OPEL VECTRA l,6i GL kat že od 29.500 DEM naprej OPEL CALIBRA 2.0i 16V že od 48.500 DEM naprej Äs*. UGODNI LEASING IN KREDITNI POGOJI! Cene so do registracije, plačljive v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB na dan plačila. Se priporočamo! BOGATA PONUDBA - DOBAVA TAKOJ NA ZALOGI POHITITE Z NAKUPOM KER SE PRIČAKUJE FIESTA od 17.800 do 22.470 DEM SPREMEMBA CEN! ESCORT od 23.730 do 27.980 DEM CENE SO DO REGISTRACIJE MONDEO od 29.500 do 37.120 DEM ORION od 25.160 do 28.760 DEM Na voljo so še SCORPIO in KOMBI TRANZIT SMO NAJCENEJŠI V SLOVENIJI! / NEPREMIČNINE Reška c. 5a, KOČEVJE, ST 852-351 PRODAMO: - gostinski lokal v Kočevju (komplet hiša in zemljišče) - stavbno parcelo z zemljiščem v Šalki vasi KUPIMO: - novejšo stan. hišo v Kočevju - več starejših vseljivih hiš v okolici Kočevja - eno in dvosobna stanovanja v Kočevju - starejšo posest na Dolenjskem ali Gorenjskem DAJEMO V NAJEM: - prodajni lokal v Kočevju (H. Marinclja 10) ZAMENJAMO: - 3-sobno stanovanje v Kočevju za stan. hišo v Ribnici ali Kočevju z doplačilom NAJAMEMO: - garsonjere in enosobna stanovanja v Kočevju - prostor za skladiščenje od 50 do 100 m2 v Kočevju - manjši prodajni lokal v centru Kočevja NUDIMO: kompletne storitve v zvezi s prodajo, nakupom, oddajo, najemom in cenitvijo nepremičnin. IVI pralnica Reška c. 5a, Kočevje (za avtobusno postajo) Nudimo storitve pranja in likanja vseh vrst tekstila (delovnih oblek, odej, preprog, zaves in drugih tekstilnih izdelkov). S 852-351 SE PRIPOROČAMO! 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA 7 NOVA BETONARNA MOZELJT "NAŠ BETON JE TAK BETON. DA NOBEN BETON NI TAK BETON. KAKOR JE NAŠ BETON BETON" REKLAMNA PRODAJA PO ZELO PRAVI NASLOV ZA VSAKOGAR, KI GRADI, ADAPTIRA ALI UREJA OKOLICO Cenjene stranke obveščam, da smo dobili spomladansko in letno ITALIJANSKO obutev po zelo ugodnih cenah. Poskrbeli smo tudi za najmlajše: zanje imamo ortopedsko podložene, usnjene superge, sandale s trdim opetnikom in ortopedskim vložkom. Na voljo imamo tudi vse vrste copat, pasov, denarnic, ortopedske vložke, torbice, razna zaščitna sredstva za usnje... POPRAVLJAMO ČEVLJE IN IZDELUJEMO KLJUČE ZA VSO PRI NAS KUPLJENO OBUTEV DAJEMO 50 % POPUST PRI PRVEM POPRAVILU TZO 1, Kočevje, tel: 851-056 Vse za veselo otroštvo TRGOVIN Ai /čebelica) oprema in obleka za dojenčke in otroke Čolnarska 1 (Ob Bistrici nasproti železnine čez most) S 861-825 )•. ^ PaitlPersP*J^ 3JvVce vrC igrače YjY^ •if' otroške hlače spodnje perilo del. čas: 14-19h, sobota 9-12h V*' VENMA vzdrževanje elektroaparatov Albert Mrak Konca vas 8, Stara cerkev, tel. 855-130 SERVIS oljnih gorilcev, električnega ročnega orodja, varilnih aparatov MONTAŽA toplotne tehnike in vseh vrst instalacij POSEBNO UGODNA STORITEV montaža obnovljenih oljnih gorilcev WEISHAUPT, ELKO, ERTLI, HOFMAT.. vam predstavljajo novo ponudbo v komercialnem centru IDEAL: • SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA • MESARIJA (sveže meso, odojek, janček, - samostojna predelava v kooperaciji z mesarstovom IVANETIČ JANEZ iz Črnomlja) • RESTAVRACIJA »KRONA« - malice, kosila (možne kompenzacije za vsako blago) - ponudba za šolarje (hot dog, hamburgerji, pizze, špageti, solate...) POSTREŽBA NA TERASI! VSAKO DOBRO IDEJO ZA DODATNO PONUDBO BOGATO NAGRADIMO! VABLJENI! qo£(4-Q¥, /& Kož) njov l MG^/l99b Kočevje Ljubljanska 18, tel.: 851-136 PRODAJNA AKCIJA OD 20. 5. do 5. 6. 1993 DO 40 0 POPUSTA ZA: salame • klobase • vino • testenine • bomboni • keksi • kava • kumare, paradižnik, paprika ETA • pomarančni sok • čips • šampon • deodorant • tekoči detergent • mehčalec • pribor za piknik • plinski gorilnik V VSEH TRGOPROMETOVIH TRGOVINAH V KOČEVJU IN OKOLICI LAHKO KUPUJETE Z MERCATORJEVIMI KARTICAMI IN KARTICAMI LJUBLJANSKE BANKE! ►<1 IB M m KI VELEBLAGOVNICA KOČEVJE d.o.o. VELIKA PONUDBA NA ENEM MESTU - ženska, moška in otroška športna konfekcija - zavese uvožene iz Nemčije - izdelki CANDY po ugodnih cenah - štedilniki iz prokroma z dodatnim centralnim ogrevanjem UGODNI PLAČILNI POGOJI - možnost plačila na 3 čeke - 6 mesečni kredit, 25 % polog in minimalne obresti - kredit do enega leta, brez pologa s spremenljivo obrestno mero Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje d.o.o. Izkoristite prednosti, ki vam jih nudi restavracija »JANEZ« - ugodna lokacija v središču mesta - hrana pripravljena iz doma pridelanih proizvodov (meso, solata, jajca) - prijeten ambient in prijazno osebje - ugodne cene: najboljša malica samo 200 SIT - bogato kosilo samo 400 SIT - stalna ponudba divjačine, ribjih jedi in žabjih krakov. INFORMACIJE 854625 NOVO JAHANJE V NARAVI! BODITE ENKRAT NA KONJU in spoznajte Kočevsko s konjske perspektive. Samo 600 SIT/h. INFORMACIJE 851-220