Ftltnina platans v fotovlni. fathaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20-—. Račun pri požtno -Čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Ctaia 1 Din. Kedakclja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. Štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po mo2nosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 97. Celje, petek 5. decembra 1930. Leto XII. Telovadna akademija Sokolskega društva v Celju Težko je pisati .samo hvalo, toda telovadna akademija, katero smo gledali v soboto 29. novembra na predvečer 12. praznika ujeditajenja v mestnem gledališču v Celju, zaslu- ži to hvalo v polni meri. Le v krat- kih potezah hočem naznačiti svoje vtiske pr.i posameznih točkah. Prijetna toplota nas je objela ob pol 21. v mestnem glcdališču, kjer smo se zbrali, da vi.dimo, kaj nam je pripravil Sokol za proslavo svo- jega praznika. Da bo prireditev na višini, smo bili itak prepričani. Sve- čanost je posebno dvignila prisot- nost predstavnikov vseh državnih in vojaških oblasti. Točno ob napovedani uri zadoni mogočna sokolska koraeni.ea, nakar se pojavi pred zaveso društveni sta- losta br. dr. Hrašovec, ki v zanosi- tem govoru razloži pomen 1. decem- bra za Sokolstvo. Zavesa se dvigne. Dvanajstorica lepih teles v kratkih črnih hlačah izvaja z največjo skladnostjo in si- gurnostjo izredno težke vaje. Preva- li, stöje in prednosi. strumni in ski acini. Videlo se je, da so položili v vajo mnogo truda in resnosti. Glede težkoče je bila to vsekakor točka, ki zahteva že odličnih telovadcev. Bradlja članie je bila prilično lah- ka, toda prav efektna skupinska toč1- ka. Izvedba na godbo pa je vaje jznat- no otežila. Bai sem se pri vsakem gibu zmešnjave, vcndar se je vse srečno izteklo. Sicer je skladnost tu- intam malo trpela, tudi so bili n. pr. povesii do st'oje na tleh inalo pretr- di, vendar vse to ni prav nie niotilo. Konj je orodje, kateremu se te'lo- vadec prav rad spoätljivo umakne. Tembolj me je torej zanimalo, kaj bomo videli. Kratkomalo: clovršeno, kakor si more zeleti le razvajcno oko. OdboCna kolesa, premahi in obrati so se zlivali v eno celoto. Štir- jc telovadcij so naravnost briljiraU s svojimi vajami in izvedbo. »Nove smeri« članic v belih blu- zah in modrih hlačicah so bile ka- za'lec v stremljenju vsestranskega sportnega udejstvovanja žene. V teh smereh s sicer kratko nakazanimi raznimij borilnimi gibi, stojami na rokah, oporami i. dr. se od telovad- ke zahteva že precejšnjih fizičnih fiizčnih naporov in vztrajnosti. Iz- vedba je bila z ozirom na vse težko- če prav dobra. Sledili so člani na bradlji. Dolga je bila vrsta, znak, da br. načelnik ni bil v zadregi, ko jib je zbiral. Gle- dalcem je zastajalo srce, ko so gle- dali drzne premete in raznožke. Glasni »jej in joj« so bili nagrada mod izvedbo, navdušeno ploskanje po i|zvedbi vaje. Enak uspeh je bil na di'ogu. Po svoji sestavi res težke in z vso eleganco izvedene vaje, pol- ne točev naprej in nazaj, so nas za- divile. Blagohotno smo piezrli lalika krčenja rok in nog onih, ki v vele- točih še niso ravno doina. Z vese- Ijem morain ugot'oviti, da je biilo v vrstij nekaj telovadcev, ki bi pri si- stematičnem treningu lahko stopili v vrsto mednarodnih. »Povesti« članie so üzrazale v lc- pih r.itmičnih gib ill rok vso občute- no mehkobo godbe. V gracijoznost} gotovo najlepša točka večern. Škoda, da je skladnost malo trpela. Onemeli smo. Na kraškem polju; lain nekje neznano se iz mraka od- raža spomenik štirim tržaškim žrt- vain. Vidii se samo sihueta sklonje- tie postave. Pod njo lesen križ s tr- njevim vencem in štiri imena. Pre- prosto, ali vsak je razumel »NaSo hol». Globokega molka ni pretrgala niti padla zavesa. Sedmorica članov dijakov s svo- jini velikini globusom kaže, da sega Sokolstvo po relem svetu. Izvedba in skladnost naravnost vzorna. Poznalo se je, da so se za nastop temeljito pripravidi, saj smo od dijakov tega že vajeni. »Polka« članic je bila kombinaci- je motivov narodnih plesov. Polko je pesfrost narodnib jioš znatno dvig- nila. Kakor da gledamo »Prodano nevesto«, se nam je zdelo. Niti opa- zilo se ni, da je godba hitri|in gibom in poskokom včasih koniaj sledila. O »Faustuv<, ki mu je oče umetnik naž dr. Murnik, ne bomo izgubili mnogo besed. Vsebino pozna vsak. Ne vem, kaj je pravilnejše, da je to vtelešena godba ali godba gibov. Vsled mnogi.h obratov, enojnih in dvojnih, ki si siede hitro drug za drugim, je Faust izredno težka kom- pozicija. In zato naj imajo vsi člani in članice tem slajšo zavest, da bi jih bil celo strogii »oče« pohvalil. Sledila je še alegorija. Stari umet- nik br. Benöan je besedo »Sokol kra- ljevine Jugoslavije« ponazoril v sli- ku Namera se mu je izborno posi'e- čila, pa kako bi tudi ne, saj br. Ben- čan razume svoj posel. Spored jo bil s tern končan. Polni pohvale smo se vračalii na svoje do- movo. Vodniki br. načelnik Poljšak, njegov namestnik Grobelnik in na- Z majko je perilo praia vsa vesela Janja mala. Pevajoö domov se vrača: »Pranje z ALBUSOM je igrača!« Ni drago Albus-milo, dasi se izdeluje iz najboljSih prekomorskih surovln, ker je izdatnejSe od mnogih takozvanih »cenenih belih domačih mil«. Dobri go- spodinji je že zdavno znano, da se da z Albus -Terpentinovim milom oprati kopica perila in kar je v sluöaju najbolj važno, uspeh je: čisto, lepo, dišeče in ohranjeno perilo. Zato pravi lepa Janja: »Brez Albusa ni ga pranjal« ALBUS-TERPENTINOVO MILO čelnica s. Grudnova zaslužijo za svoj trud polno priznanje, saj je bila ta- ko uspela akademija sad njihovega napornega dela, katerega more opra- vit,i le trdna volja in sokolska vz- trajnost. HvaJa pa tudi vsem osta- lian nastopajočiin za lep, užitka poln vcčer. Le naprej do novih uspehov! ... tin. DOMACE VEIN d Dr. Dingo Marušič — ban drav- ske banovine. Z nkazom Nj. Vol. kra- Ija. je bil na pred log predsednika mi- nistrskega sveta in ministra za no- tranje zadeve ter na podlagi Č1. 5. in 18. zakona o razdelitvii kraljevine Ju- goslavije na upravna področja po- stavljen za bana dravske banovine gosp. dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani in Clan Vrhovnega zakono- dajnega sveta. Novi b^.n je rojen le- ta 1884. na GoriSkeni. Pred vojno se je udejstvoval kot odvetniški konci- pijent v Gorici z vnemo na naeijo- nalnem in kulturnem polju. Med vojno je prišel v ruako ujetniätvo in je vstopil kot dobrovoljec v srbsko vojsko. Pozvan je bil k srbski vladi v Niš, kjer je skupno z dr. Šorlijem mnogo storil za spoznavanje sloven- skih raziner. Po srbski katastrofi je bil dr. Marušič prideljen srbskemu poslaništvu v Rimu, pozneje pa je v Amertki pomagal organiziratl naci- RAJKO YRECER: Izlet v Anglijo (Konec.) Pa piideva zopet na Marijin trg. Opazil sem tamkaj reklamo za ve- černo predstavo v gledališču »Am Gärtnerplatz«, kjer je gostoval slo- veči nemški tenorist Rihard Tau- ber v Leharjevi opereti »Das Land des Lächelns«. Dobil sem le še pro- stor za 10 mark, kajti te prilike ni- sem hotel zamuditi. Opereta se vrši na Dunaju in na Kitajskem v sijajni oproini, ki jo je vcnßal sloviti Rihard Tauber, or- kester pa je dirigiral Tauber je v pri- jatelj in skladatelj operete Franc Lehar sam ob priliki svoje GO-letni- ce. Bil je za zakljuCek potovanja nc- beški veCer. Tauberja bi bil poslušal vso noč. Občinstvo, do skrajnosti na- vduSeno, je neštetokrat poklicalo Tauberja na pozornico, da Tauber že ni več vedel, kaj bi pel, pa si je sptroti domiklil humoristiCne stihe, ki so kar zveneli iz blagodarjonega grla. Možu je že nad 40 let in je po vsej priliki Žid, ki v umctniških kro- gih ni posebno priljubljen, ker se je dal tudi filmu na razpolago. V ho- telu »Lohengrlnv se mi je vso noč sanjalo o Tauberju. Zopet sem si ogledal National-Mu- seum, kjer sem se posebno zan'ifcnal za kripte, ki so monakovska speci- jaliteta. * * Na večer ob 10. sva že sedela v tr- žaiškem brzovlaku. Ker nisva imela vizuma za dvojni vstop v Avstrijo, sva imela v Solnogradu sitnosti. Mo- rala sva izstopiti in sva vendar že pravoCasno uredila mučno vpraša- njc. Na dolgi vožnji v Ljubljano sva dobro spala, ker sva bila sama v od- delku voza. Zopet sva bjia na doma- Cih tleh, popoldne pa že tudi v Žal- cu, vesela, da je konec zapravljanja. Nikdo naju naj ne zavida. Na poto- vanju je mnogo trpljenja in raznih neprilik. Ostanejo pa veličastni vtisi in neizbrisni sponiini. Gospodarske prilike. Marsikdo se bo vpraäal, kakšni so izdatki za potovanje v London. Za vizume, ki so potrebni; za Avstrijo, Švico, Francijo in Anglijo, se potro- ši 346 Din; najdražji vizum je za An- glijo in stane 225 Din. Vozni: listek Ljubljana—Basel 8ta- ne okroglo 500 Din, vozni listek Ba- sel—London (J91 Din, za brzovlak III. lazreda s prevozom preko Rokavske- ga preliva. Soba z dvema posteljima srednje- vrstnega hotela v Londonu stane za en dan 200 Din, soba v hotelu Termi- nus Est v Parizu stane samo 100 di- narjev, soba v Friedrichshafenu za večer 13 mark = 160 Din, v Monako- vem pa za veCer samo 94 Din. Ako primerjamo navedenc cene s cenami v naših hotelih, jih dosezata le Za- greb in Beograd, v dravski banovini pa so sobe mnogo ceneje. V london- skih hotelih spada k ceni tudi ko- pclj in zajutrek; jsto velja za Fried- richshafen, a zajutrek se računa tu posebej. AngleSka hrana ne odgovar- ja našemu okusu. Obed je priprost, večerja (lunch) pa izdatna in je glavna jedača, ki stane s pijačo vred v holjšem restoranu tudi do 120 Din z obiCajno 10% napitnino. V hotelu Terminus Est v Parizu dobiš hrano v smislu naše kuhinje, obed ali veCerjo za 50 Din. RaCun, pisan s črnilom, se servira gostu pod servijeto na posebnem krožniku ze'o dostojanstveno. Nekega dne pa sva »skočila not'er« v prvovrsten resto- ran, kjer so zašili vsakemu po 70 Din za obed. To je pa zabolelo. Zato sva naslednji dan izbrala zmerno restavracijo, kjer pa sva s pijačo vred plačala za obed le naših 20 Din. Ni pa tu manjkalo nesnage, četudi v neposredni bližini prometne ulice Rue Rivoli blizu Louvra. V Monakovem sva se peljala z glavnega kolodvora na Marijin trg, kjer je izboren restoran Peterhof, ki ga posečajo vsi tujcu Tu se dobi okusna hrana po našem vzorcu, obed in večerjo po 25— 30 Din z nebeškim pivom. Dragi bralec, Če greš na daljäo pot, bodi zmeren v jedi in pijači, izogibaj se — sumljive dimžbe, pa boš ostal zdrav na poti, pa tudi potem doina, ko se vrneö s fasto vestjo v domovi- no k svojim dragirn. Stran 2. »Nova Dofoa« 5. XIX. 1930. SCor. 97. jonalno propagando in je bil takrat duša srbskcga poslaništva v Wa- shingtonu. Po vojni je bil ekspert naše delegacije na mirovni konfe- renci, potem pa je ostal še do leta 1924. v Parizu kot član naše repara- cijske komisije. šest let je že odvet- riiik v Ljubljani in je vnet delavec v kulturnih ill gospodarskih organi- zacijah. Letos v jeseni je bil imeno- van za člana Vrhovnega zakonodaj- nega sveta. Poprej je deloval politic- no v Samostonji kmetijski stranki in je bil vedno odločen pristaš jugo- slovenske nacijonalne misli. Dr. Daw or in Kplšek je prevzel po pok. dr. Branku Žižku ordinacijo v Velenju d Za znižanje cen kruua v dravski banovini. Banska uprava dravske banovine v Ljubljani je po naročilu ministrstva za notranje posle Lzdala nalog vsem sreskim in mestnim na- čelstvom, da takoj podvzamejo pri- merne korake za znižanje cen kruha. d Preureditev železniškega prome- ta. V prometnem ministrstvu pri- pravljajo nove reformne načrte za pospeševanje našega železniškega prometa. Odpravili bodo težke loko- motive v lokalnem prometu in dolo- čena je spričo tega nabava 10 mo- tornih voz;ii na račun reparacij. Mo- torna vozila so se v inozemstvu v lo- kalnem železniškem prometu zelo iz- kazala. Prihodnje leto jih bodo dali y promet. Ministrstvo namerava tu- di pobijati konkurenco avtobusnega prometa. Železniška uprava si bo na- ročila lastne avtomobile in uvedla lastne avtomobUske progc, kfj jih bo uredila tako, da ne bodo škodile že- lezniškeniu prometu. Nadalje se pri- pravlja načrt o skrbstvu za higijeno v vlakih. Povečalo se bo število va- gonov III. razreda. Poskrbelo se bo, da bodo vlaki hitreje vozili. V ta na- men bodo izpopolnili in popravili tračnfce, kretnicc, pragove in mo- stove in zavarovali glavne železniš- ke postaje. Določenih je okrog 100 milijonov dinarjev za zavarovanje post'aj, za graclnjo semaforov itd. Br- zino vlakov nameravajo povečati na 80 km na uro. Na ta napiln bo n. pr. rabil brzovlak na progi Beograd— Zagreb le 7 in pol ure. d Posebni vlaki v Zagreb. Na ve- liko kmetsko zborovanje, ki se bo vršilo v Zagrebu na Jelačičevem tr- gu 8. decembra, bodo voziili v nedc- ljo 7. decembra poleg pojačenih red- nih vlakov tudi 3 posobni vlaki. Iz Ljubljane odpelje posebni vlak ob 21.18 in pride v Zagreb ob 1. zjutraj. Vozovi bodo kurjeni; v njih bodo potniki v Zagrebu na postaji Sava lahko do zjutraj spali. Iz Maribora odpelje posebni vlak ob 22.30 in pri- de v Zagreb ob 3. zjutraj. Iz Novega mesta odpelje posebni vlak preko Karlovca ob 22. in pride v Zagreb ob 4. zjutraj. Ker bo na redne vlake velik pritisk od povsod, priporoča direkcija, da se udeleženci poslužijo čimveč mogoče posebnih vlakov. RCKAVICE I > CO > PLETENE, TRIKO, PRALNO USNJE, NAPPA itd. DO NAJFINEJŠIH MODNIH L PUTAN, (EUE d Konfinacija Večeslava Vilderja. O priliki preiskave, vodeno proti Begoviču in tovarišem v Osijeku za- radi dejanj, kaznjivih po zakonu o zaščiti države, sta bila zaslišana tu- di b.ivši narodni poslanec Večeslav Vilder in njegova žena ga. Vilderje- va. Iz izpovedb vseh osumljenih in same ge. Vilderjeve je ugotovljeno, da je bil Večeslav Vilder v zvezi z omenjenimi osebami. Ta zveza je bi- la take prirode, da je bilo treba Ve- česlava Vilderja poklilcati na odgo- vornost v smislu obstoječih zakonov. Za zdaj je bil policijsko kaznovan s 14 dni zapora, kraj bivanja pa mu je bil določen v Belem Polju (Sand- žak). Ga. Vilderjeva je bila samo za- slišana in ni proti njej uvedeno ni- kako postopanje. d Poniiloščenje skopskih dijakov. Nj. Vel. kralj je na državni praznik podpisal ukaz, s katerim se oprošča- jo nadaljnega izdrževanja kazni di- jaki, obsojcni 10. decembra 1927 v Skoplju zaradi veleiizdaje in zaprti v niški kaznilnici. Amnestirani so: Sterija Bazdovič, Boris Svet'iijevic", Boris Andrijevič-Miševic", Todor Ri- čcvič, Dimitrije Neeevič, Jovan Šo- povič in Dimitrilj Djuzelovič, ki so bill obsojeni po zakonu o zaščiti dr- žave na 5 do 20 let robije. d Milijon dinarjev za rudarje. Upravnil odbor Trboveljske premo- gokopne družbe je naklonil v omilje- nje položaja v revirjih milijon di- narjev, ki se bo razdelil med najbolj prizadete delavce. d Obdavčenje mesarjev. Poedini zainteresirani mesarji so se v zad- njem času začeli obračati na odde- lek za davke v ministrstvu za finan- ce, da se izvzamejo iz prve skupine po Členu 43. zakona o neposrednih davkih in da se uvrstijo v drugo A in drugo B skupino. Povodom tega izjavlja odd^lek za davke pri mini- strstvu financ, da se lahko izvza- mejo po členu 43. zakona o nepo- srednih davkih, če se pečajo samo s prodajo mesa in mesn'ih izdelkov lastne proizvodnje, in uvrstijo v drur go A in drugo B skupino. Ce pa se bavijo razen tega še s prodajo kož, mcsnih izdelkov ali če so industrijci, pridejo v prvo skupino. Po mcri izgotnuljene oblehe in zimski površniki na obroke pritvrdki IBGA WEISS Ce I j e, Gaberje St. 3. d Društvo knietijskih strokovnja- kov za ljubljansko in mariborsko ob- last bo imelo v nedoljo 7. t. m. ob pol 11. dopoldne v restavraciji Zve- zdi v Ljubljani letno skupščino. Na občni zbor so vabljeni predvsem vsi bivSi člani, absolventi vseh kmetij- skih šol, neglede na to ali' so letos plačali članarino ali ne. Za redne člane pa je udeležba obvezna. Absol- venti knietijskih šol, ki nameravajo pristopiti k druätvu kot člani, so vsi dobrodošli. d Državne trošarine oproščen ben- cin. Fifnančni minister je odredil način kontroliranja porabe bencina, ki se dovoli za pogon motorjev, brez plačila državne trošarine, Bencin, ki se rabi za pogon motorjev obrtnih, 'industrijskih in kmetijskih strojev (med obrtne stroje se prištevajo tudi ribiške ladjo, kakor tudi ladje za prevoz potnikov in blaga) se mora pobarvati rubinasto rdeče. Bencin bodo barvali uradniki finančne kon- trole, predno gre iz rafineiije odnos- no iz zasebnega trošarinskega ali ca- iJi|nskega skladiäca. d Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja x)iivede uporaba na- ravne »Franc Jožefove« grenčice prebavne organe do rednega delova- nja in tako olajša pot hranilnim sno- vem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franc Jožefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se ma- lo gibljejo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Specerijskih trgovinah. JULIO ME1NL D. D. Našitn cenjenim odjemalcem! Naši nameSčenci so nam stavili preteklo leto dalekosežne zahteve. Mi smo pristali na te zahteve kljub temu, da bodo s tem naši personalni izdatki po- večani na več sto tisoč dinarjev na leto. NaSi nameSčenci so med najbolje plačanimi te stroke. Ko so bile carine za mnoge predmete bistveno povišane, se mi nismo poslužili enostavnega sred- stva, da bi povišali cene svojomu blagu, ali da bi znižali kakovost, nego smo, kar moreino vsak trenutek dokazati, kakovost našega blaga še zvišali, dočim saini nosimo poviSano carino. Naš vrhovni princip je bil, je in bo: Korist našth odjemalcev. Zda] nam stavljajo naši nanieščenci, opoguuiljeni po svojem Savezu, nove zahteve, ki jih mi sami ne moremo več nositi, in ki bi jih rnogli prenesti le tedaj, ako bi zviSali ccne svojim predmetom. Mi smo mnenja, in smo to tudi že dokazali, da je treba z vsemi silaini delati na to, da se cene življenskih potrebščin nc samo ne dvignejo, tem- veC po raožnosti Se «nižajo. Savez privatnih nameSčencev nam ni samo stavil zahtev, temveč nam je pisal, da so pregovori brez svrhe in enostavno zahteva od nas, da podpišemo od njega diktirane zahteve. Zaradi mirnega dela in v interesu svojih odjemalcev smo mi ponudili svo- jim nameščencem podaljšanje za nje koristne pogodbe, ali Savez je to odklonil. Naši nameščenci so sedaj stopili v stavko. Sodbo o takem postopanju prepuščamo svojim cenjenim odjemalcem. JULIO MEINL d. d. IzCeljainokolice PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla v torek 9. decembra popoldne. V prihodnji številki bomo začeli objavljati novi roman »Brata Gordejeva«. VSEM CENJ. INSERENTOM spo- ločamo, da bo letos nabirala božična in novoletna voščila za »Novo Dobo« izključno uprava sama po svojih po- oblaščencih, ki se bodo izkazali s po- oblastili. c Iskanje grobnice celjskih grofov. Kon^vator g. Marjan Marolt v Ce- lju .#; je nedavno odločil, da poišče grobnico celjskih grofov v Marijini cerkvi in ugotovi nje arhitektonsko obliko i)n vrednost. Dne 1. t. m. do- poldiiQ so odstranili tlak na epistel- ski strani glavnega oltarja in so v torek 2. t. m. izkopali obokan pro- stor, globok 2 m, širok 1.80 m in dolg 2.45 m. V tej odprtini so našii omet, Aöpeko in zemljo, tri krste s kostmi in ostanki mašniške obleke, rožni venec 'in tkanino. Vse to so pometali 1. 1813. ob renovaciji cer- kve v odprtino. Izgleda, da so v tem prostoru pokopavali le minorite, ki so upravljali takratni samostan, grobnica celjskih grofov pa bo men- da za glavnim oltarjem, že pod po- slopjem starega okrožnega sodišča, kjer nameravajo nadaljevati izko- pavanje. Odprtino v cerkVi so zopet zaprli. Za ta važna izkopavanja je seveda treba precej denarja. Priča- kovati je, da bodo mestna občina in drugi faktorji priskočili s podpora- mi na pomoč in omogočilii da se bo začeto delo izvedlo do kraja. To je v interesu Celja in njegove lepe zgo- dovine. Kupujte samo CROATIA BATERIJE žepne In anodne, ker bo najboljse: c Pred znižanjem cen krnha v Ce- lju. Meatno načelstvo v Celju kot ohrtna oblast je te dni ukrenilo vse potrebno, da se bodo cene kruha v najkrajšem času tudi/ v Celju pri- merno znlžale. c Akcijo za aviomatsko telefonsko centralo v Celju je uvedla mestna občina in se je v tej za Celje zelo važni zadevi že obrnila na poštno münistrstvo in na poštno direkcijo v Ljubljani. c Okoliški občinski svet bo imel v nedeljo 7. t. m. ob 8. zjutraj redno sojo. Na dnevnem redu je m. dr. tu- di vpraSanje regulacije Hudinje in inundačnoga jarka pri javni bolnicl v Celju. c Danes v petek 5. t. m. nastopi sv. Miklavž z vscm svojim Castn'iim spremstvom v Narodnem domu. Pri- čakujemo ga ob 20. Vabljeni je So- kolstvo in njemu naklonjeno občin- stvo, da se sprejema sv. Miklavža t čim večjcm številu udeleži. Obdaro- val bo tudi samo otroke, ki pridejo v spremstvu svojih staršev. Vstop- nina 5 Di.n za osebo. Darila se spre- jemajo od 15. naprej. Čaka vas še tudi drugo presenečenje. c Prihodnja sokolska plesna vaja se izjeinoma Vfši v soboto 6. decem- bra ob 20. Ker se vrši plesni venček žo 17. Januar ja, pridite vsi točno. c Sokolsko društvo v Celju ima danes v pctek 5. t. m. svoj Miklavžev večer v gornjih prostorih Narodnega doma. Kdor se hoCe dobro zabavati, se naj tega prijetnega večera ude- leži. Otroci v spremstvu staršev pri- puščeni. Vstopnina 5 DM. c Miklavžev večer »Svobode«. De- la vska telovadna in kulturna zveza »Svoboda1« v Celju bo priredila v so- boto 0. t. m. ob 20. v rnali dvorani Celjskega doma Miklavžov večer. Igral bo Jazz band »Svobode« v Ce- lju. Darila se bodo sprejemala v so- boto 0. t m. od G. popoldne dalje v malii dvorani Celjskega doma. c Zilravniška vest. Gosp. dr. Da- vorin Kolšek, sekundarij javne bol- nice v Celju, je zapustil vCeraj Celje in se naselil v Velenju, kjer je pre- vzel ordinacijo po pokojnem g. dr. Branku Žižku, okrožnem in železniš- kem ter zdravniku OUZD ip. bra- tovske skladnice v Velenju. Gosp. dr. Kolšku, ki je bil v Celju splošno priljubljen in se je z vnemo udej- stvoval tudi v raznih celjskih naci- jonalnih in kulturnih druätvih, že- limo na novem mestu rrmogo sreče in uspehov! c Dve promociji. Na zagrebški uni- verzi je promoviral g. Božidar Čer- nej, sin bivšega sreskega šolskega nadzornika v Celju g. L. Gerneja, za doktorja prava. Na pariški univerzi pa jc promoviiral za doktorja prava g. Aleksij Bacbler, sin bivšega rav- natelja celjske cinkarne g. B. Baeb- lerja. Cestitamo! c Državna okoliška deška šola v Celju vabi k ml/adinski Pirireditvi, ki se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 13. po- poldne v šolski telovadnici. Na spo- redu je petje šolskega mladihskega zbora in igra »Sola v nebesih«. V igri nastopi domače učiteljstvo in učenc.i. Pridite, prijatelji mladine, v obilnem žtevilu k prireditvii, da s tem pokažete, da znate ceniti delo in moking blago v črni in modri barvi dalje za sporttie oblcke in damske plašče, svile, srajcc, kravate, nogavice dobitc v veliki izbiri in po nizkih cenah pri tvrdki Franc Kolbezen, Celje, Prešernova 3 Štev. 97. »Nova Doha« 5. XII. 1930. Stran 3. Naš novi roman V torek 9. i. m. bo začel v »Novi Dobi« izhajati roman Brata Gordejeva najboljše delo odličnega ruskega pi- satelja Mamina-Sibirjaka. Pisatelj nas vodi s svojim roma- nom v štirideseta leta preteklega stoletja. Dejanje se vrši v vellikem industrijskem in rudniškem podjet- ju na Uralu. Pisatelj je sploh naj- boljši poznavalec industrijskega in rudniškega življenja v uralskih go- rah. Neprisiljeno nam slika v svoji povesti dvoje za rusko preteklost In sedanjost nadvse važnih dejstev: prehod od starega tlačanstva k In- dus trijskemu načinu produkdje in prenos zapadnoevropskih kulturnih vrednot na širni ruski svet. Pri tern nam poleg pozitivnega učinkovanja odkriva zlasti tndi razkrojni vpliv obeh dejstev — na osnovi ruskega rodbinskega življenja. Pisatelj kaže odlične vrline ruskih pisateljev, smisel za realnost, kon- kretnost in plastičnost, pri tem pa vendar obdaja vso povest žar neke tople in mirne romantike, ki vodi k harmoničnemu doživetju povesti. Sibirjakov roman Brata Gordejeva učinkuje tudi s svojim živahnim in napetim pripovedovanjem. Prepri- čani smo, da bo novi roman zo * *n!&&x>]am ear» Aleksandrava l# piistojnega župnijskega urada, da je v njo vpisano družrhsko stanje ostalo tudi v letu 1930. neizpreme- njeno). 4. Zadnje šolsko in učno iz- pričevalo. 5. Od podpisanega urada izdano potrdilo o svoječasni vojaški zglasitvi. (). Vsi oni pa, ki mislijo, da jim pristoja v smi)?lu Cl. 50. zakona o ustroju vojske in mornarice ugod- nost hranilca, morajo tfoprinesti od pristojne občine zadevno potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, da je družina odvisna od podpore in da vrši v polni meri te dolžnostt. Mla- deniCi, rojeni leta 1912. in 1913. mo- rajo s seboj prinesti sledeče doku- mente: 1. Domovnico, ali kak drug dokument, iz katerega je domovin- stvo točno razvidno. 2. Krstni list. 3. Od podpisanega urada izdano potr- dilo o svoječasni vojaški zglasitvi. Odsotne ali obolele mladeniče mo- rajo po obstoječih zakonskih dolo- čilih v izogib stroge kazui v določe- nem Casu prijaviti njihovi starši, bratje, sestre, sorodniki, stanovanjc- ali delodajalcif. Pro.ti vsakemu pa, ki se temu pozivu ne bi odzval, se bo kar najstrožje po zakonu posto- palo. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje. Prepričajte se, kakšno ang!eško blago Vam nudi po nizki ceni J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. 13 c Zahvala. Podporno društvo za revne otroke v Gaberju se tem po- tom obitelji Majdičevi najsrčnejše zahvaljuje za darovani znesek po 500 Din, ki se bo uporabil za obda- rovanje revnih otrok. < Zadnji čas je prišel. Da bi ga ne bilo, bi gotovi vsi vneti sportniiki in sportnice sklicali protestno zborova- nje in zahteval'i, da jim mestni očet- je, ako ne celo država, naredi sneg. No, hvala Bogu, prišel je in z njim veselje enih in žalost drugiih. Žalost- no je za one, ki nimajo dobre obui- ve. Dobri čevlji, trpežni in solidni, taki, ki kljubujejo snegu in brozgi, so za zimo neobhodno potrebni. Bo- gati in revn'Ü se vprašujejo, kje do- biti take čevlje, da bodo kljubovali zimi. Pi-oblcm dobre obutve je med tem rešil Trgovski dorn Stermecki. Tu se dobe ženski in moški čevlji vseh vrst, od najfinejše znanike «Ideal« do najtrpežnejših gorskih in spoj%tni)h čcvljev. Da so ti čevlji jako dobri in trpežni, povedo vsi oni, ki jih nosijo. Nosijo jih pa tudi zato radi, ker so pocenii in odležojo za dva para drugih. c V hotelu »Union« v Celju se toči ii.no kraji.nsko vino 1930 po 12, v to- čilnici 10 Din, cviček 1929 po 16, v točilnici 14 Din, fino jeruzalemsko 1930 po 16, v točilnici 14 Din, trami- nec 1929 po 20, v tocilnici 18 Diln, sa- i'ajevsko dvorsko pivo vrček 5, v t.o- čilnici 4.50, čaša 3 Din. 840 cNcčno lekarnliško službo ima od sobote 6. t. m. do vštetega petka 12. 1. m. lokarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Tcdon- sko službo ima od nedelje 7. t. m. do vštete sobotc 13. t. ni. I. vod pod poveljstvom g. E. Berno. c Dunajska vremenska napoved za soboto 6. decembra: Le malo sprc- mem!) sedanjega. vremena. Na vz- hodnem robu Alp včasih bolj oblač- no, ponekod nagnjenje k lahnemu snegu. Gledališče MESTNO GLEDALIščE V CELJU. Repertoar: Getrtek 11. decembra ob 20.: »Golgo- ta«. Premijera. Nedelja 14. decembra ob IG.: »Golgo- ta«. Repriza. * »Golgota« v celjskem gledališču. Celjski igralci bodo uprizorili v četr- tek 11. t. m. zvečer v Mestnem gleda- lišču v Celju znano Tucičevo dramo »Golgoto« v režiji g. Beleta. V posa- meznih ulogah bodo nastopali m. dr. po dolgem presledku zopet ga. Sa- dar-Vorbachova ter gg. Pfeifer, Perc, Bele, Velušček in Hribar. Igro bodo ponovilli v nedeljo 14. t. m. popol- dne Vstopnice se dobijo v predpro- daji v knjigarni Goričar & Leskov- šek. Najboljše anyiesko sukno za moške oblek® dobite pri J. Kudiš, Celje Dopisi Store. (P r i p r a v 1 j a 1 n i odbor S o k o 1 s k e g a cl r u š t v a.) Tudi pri nas se je porodila želja, da usta- novimo Sokolsko društvo. Ne mara- mo zaostajati za drugimi kraji in nočemo, da bi nas smatrali za ljudi, ki niso sposobni za sokolsko življe- nje. Ustanovni občni zbor bi se bil vršil že to nedeljo, a je na predlog in željo Sokolske župe Celje deüni- tivno določen na nedeljo 14. decem- bra. V pripravljalnem odboru so bratje Alojzij Repič, žel. uradnik, Anton Ilabič, učitelj, Renčelj Franc, kretnik, Herman Joško, delovodja v tovarni, Jug Stefan, kretnik, vsi v Štorah. K novemu društvu bodo pri- stopili tudi bratje s Teharja, tako da se nam obcta lepa bodočnost' v napredovanju druätva. Frankolovo. Gospodinjska nada- Jjevalna sola na Frankolovem upri- zori v nedeljo 7. t. m. ob 3. popoldne v Druätvenem domu igro »Pri Brod- nikovih«. Ker je c-isti dobjlček name- njen za gospudinjsko nadaljevalno solo, so vabljeni vsi, ki jih veseli napredek in izobrazba kmečkega st anu. Frankolovo. (Nesreča.) Dim 27. novembra se je vračal posestnik Loj- ze Sei Can s Frank olovega proti Lipi domov. Sei je po občinski poti; Crez visoko brv. Brv se je nenadoma pre- loinjUa in Selčan je padel 3 metre globoko. V jarku je bila razna stara posoda, na kateri se je posestnik močno poškodoval. Pri-poi'osiali bi frankoiovski obsiini, da bi bolj skr- bela za kmečka pota. Pri stari šoli je v jarku cev ijz cementa in je pot posuta s peskom, pri cerkvi, koder hoili dnevno mnogo ljudi, je pa po- ložen čez jarek samo kamen. To bo treba popraviti, da se ne zgodi tarn večja nesreča. Frankolovo. Pred dnevi ob 6. zve- čer sem bil po opravkih v Lindeku. Tedaj so šele priSli otroci iz sole. Seveda hodijo otroci po 2 uri. Mor- da bij se pa dalo vendarle drugače ui'editi, kajti nekateri otroci imajo pot v hrib po 7 km in mnogo trpijo poziini ob slabem vremenu. Smilili so se mi ubogi otroci, ko so prišli v temi in laCni domov. Kazalo bi po- uk preurediti. Streu 4. »Nova Doba« S. XII. 1030. Štev. 97. OD Iff ft If RCTH ftTpfokajeno 'svinjskcvmeso, kv»a»j- rnWUWRJ ¦ m\M ^ke k|obase, domačiemendolski in la trapistovski sii*9 GavriEovičevo salamo, sardine, mTe;:r."TXtoS ANTON FAZARINC ¦ CEUE. Dobrna. V soboto 6. t. m. bo na Do- brni Miklavžev sejem. Ker je priöa- kovati, da bo kupCija živahna, pri- dit'e ta dan na Dobrno. V nedeljo 7. t. m. ob pol 11. dopoldne bo v cer- kvijci sv. Miklavža slovesna maäa. Napravite ta dan izlet na Dobrno. Poskrbljeno bo za dobro pijačo in prigrizek. Stranice. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v soboto 6. t. m. ob 6. zvečer v gostilni Marinšek Mi- klavžev večer. Na ta večer so vablje- ni vsi stari i!n mladi. Zlasti vabimo sosednja društva. Za malo eenarja dobite modro angleško blago za damske plašče pri J. Kudiš, Celje, Kralja Petra c. Gospodarstvo g Vinski sejem v Ivanjkovcih. Pri- prave za vinski sejem, katerega pri- redi vinarska zadruga »Jeruzalem- čan« v Ivanjkovcih v sredo 10. t. m. so v najlepšem tekii. Vsak interesent bö imel prililko prepricati se, kako lepo se je razvil osobito letošnji let- nik hi kako je kakovost tega letnika vendar prav dobra. Tudi letnika 1929 Se bo na razpolago. Vsakdo ima pri- liko tukaj stopiti dlrektno v stik s pi-oducentom. Ker je razstavni pro- stor tide kolodvora, ne rnoti vreme. Železniške zveze so dokaj ugodne. Ce hoCe kdo obiskati producenta na do- mu iln vino v kleti poskusiti, pa ima tudi priliko, ker so vinogradi raz- stavljalcev v neposredni bližini. Književnost k Fran Rot: Juretovo potovanje in ie kaj. Strani 91. Cena vezani knjigi 18 Din. Celjski pisatelj g. Franjo Roä je izdal zopet prav posrečeno mla- dinsko knjigo, ki obsega 4 povesti, 12 pesmi in enodejanko »Pravica z namr«. Knjigo je üustrilral celjski akad. slikar M. Modic. Knjiga se do- bi v knjigarnah. k Karel May: Old Surehand. Poto- pisna povest. Priredil Anton Debe- ljak. I. in II. del. V Ljubljana 1930. Izdala Tiskovna zadruga. Strani (528. Cena broširanima knjigama 90 Din, vezanima 128 Din. Osrednja knjižni- ca mesta Präge je pred meseciJ pri- redila veliko dvorano za otroško či- talnko. Prva statistika o živahnem posetu 8—15-letnih je ugotovila, da dekleta največ zahtevajo pravljice, dečki pa pustolovščine, predvsem Karla Maya. Kipling je zaradi svojih razmišljevanj dosti manj priivlačen, Mayev »Old- Surehand«, ki ga je pr-avkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, bo tollko prijetnejši, ker je prireditelj iztrebil dolgovezne fi- lozofske pomenke. Knjiga slikovitih postav, resriili in šaljivih oseb, nena- vadnih dogodkov, ki se razvijajo po visokih amcriških gorah, po ravnih savanah kakor tudi po žejni pušoa- vi, to pa med zvermi, sovražnimi in- dijanskiini plemeni, med belokožni- mi potepuhi in plemenitimii značaji. V neätetih nevarnostih bo držala pri mladih in starih pozornost napeto vse do zadnje strani, ko vam bo žal, da je že konec. Zato pripravlja ibta založba že Mayevo delo o rdečekož- nem gentlemanu Vinetuju. »Old Su- rehand« je izšel v jako okusni opre- mi in je prav pripravno Miklavževo ali božično darilo za odraslejšo mla- dino. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Zimsko perilo, platenine, puloveriy nogavicey rokavice v bogati izbiri po najnižjih cenah pri tvrdki Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg st. 10, pri farni cerkvi. Kino Mestni kino Celje. Petek 5. decem- bra: »Rešitev«. Velesilm v 6 dejanjib. V glavnih ulogah Lil Damita in Ro- nald Colman. — Sobota G. in nedelja 7. decembra: »Bagdadska lopova«. Sijajna veseloigra. V glavnih ulogah Pat in Patachon. — Pondeljek (praz- nijk) 8. in torek 9. decembra: »Lov za milijoni«. Pustolovski film, po- snet v Dalmaciji. V glavnih ulogah Luciano Albertini, Ernest Verebes, Celjan Harry Hardt in Elza Ternary. Po svetu s Šele po poroki sta se videla pr- vikrat. Nedavno se je vršila v Ho- landiji zanimiva poroka: mlada da- ma je potom Casopisnega oglasa na- pravila poznanstvo s Holandcem, ki je živel v Holandski Indiji. Po pol- letnem dopisovanju je dobila pisme- no ženitno ponudbo in pred kratkim se je vräila poroka, ne da bi se bila ženin in nevesta kedaj videla. Ženi- na, ki je bil 20.000 km daleč, je za- stopal njegov prijatelj. Sedaj potuje mlada žena v llolandsko Indijo v ob- jem svojega nepoznanega moža. s Kako rastejo nohti? Svet se bavi z w-emi mogociini stvarmi, vsakega kaj zanima. Tako je nekdo tudi pre- iskoval, kako rastejo nohti. Pri eni in isti oseb,i ne rastejo vsi nohti enako. Desnica je splošno pred levi- co in je na primer kazalec boljši od me/inca. Na drugi strani pa je rast rjohtov odv.isna zopet od letne dobe, od zdravja in hrane. Povprečno se nohti na rokah povečajo za približ- iio 0.079 cm na teden, torej za dobre 4 cüi na leto. Sedemdeseti let star elovek bi torej imel, ako jih ne bi strigel, na svojih 10 prstih «30 m noh- tov. Vsak noht se v ,teku svojega živ- Ijenja lbü-krat popöJnoma obnovi. s Novo sredstvo za omamljenje. Pri operacijaii so uporabljali zdrav- uiki pri popolnem omamljenju eter. Udihavanje etra ima po vzbujenju bljuvalne posledice za želodec in razne druge nprijetnosti v glavi. Neinška učenjaka dr. Rihard Will- stätter iz Monakovega in Duisberg icc Jene na Nemškem sta odkrila nc- vo mamidno sredstvo, ik se imenuie »averting in ima pri uspavanju za operaeije velike prednosti pred etrom. Avertin se ubrizgne pol ure pred operaeijo in zaziblje na lahko človeka v najbolj trdno spanje, ki traja brez občutka bolečin par ur. Ko se elovek prebudi, ne čutil nobenih neprijetnih posledic, ampak nasprot- no: se čuti pokrepčanega. Avertin se ne sme uporabljati pri bolnikih, ki so bolni na jetrih, ki so zelo stari ali ki so jetičnk s Slava lenobe. Zamorci navadno niso posebno vneti za delo, ampak raje leže na sol neu. Tu leže toliko raje, čiin manj se jim je treba potiti. Velikž uinetniki so v lenuharjenju zlasti zamorci iz Konga v Afriki, kar se da sklepati že iz njihovih prego- vorov. Pregovora »rana ura — zlata ura« ne poznajo. Neki francoski mi- sijonar je zbral več takih pregoyo- rov, ki so prav zanimivü: »Še nihče ni umrl od tega, če je preveč spal, preveč dela pa zdravju rado škodu- je.« — »Kdor spi, temu se ne bo trn zabodel v nogo.« — »Nič ni potreb- no, truditi se za bogastvo, kajti kdor živi, je že s tem dovolj bogat. Delati, da bi Clovek obogatel, je neumnost, ker ostane človek potem sam. Boga- tin nima prijateljev.« — »Ce že res ne gre drugače, kakor da moraä de- lati, se ni^kar ne preganjaj, ampak pomisli: Kdor prehitro teče, ne vidi kamenja, ki lcži na njegovi poti.« Štofe, kamgarne, ševijofe, blago za modne hlače, double blago po zelo nizkih cenah edino pri tvrdki Vegi St Bevc, pri farni cerkvi s Bivši kaznjenec na gledališkem odm. Decembra 1. 1927 je blodilo več razeapanih mož po pragozdu v Bra- z*iliji. Bilo je G kaznjencev, ki so is- kali pot iz pekla, iz francoske kaz- nilnice v Cayenni v južni Ameriki. Med temi je bil tudi) Evgen Dieudon- ne, ki je bil po nedolžnem obsojen na smrt, češ da je bil kolovodja av- tomobilske tolovajske bände, ki je starhovala pred 20 leti cell Pari'z. Na smrt obsojenega so pomilostili na dosmrtno jeCo že v zgoraj omenjeni koloniji za francoske kaznjence. Dvakrat se rau je že bil posrečil po- beg, a obakrat je bül prijet in izro- čen oblasti v Cayenne. Šele tretji pobeg rau je uspel. Francosko časo- pisje se je zavzelo za usodo Dieudon- neja. Francoski Casnikar Albert Lon- dres je zastaVil vse moči, da je izpo- sloval njegovo pomiloščenje. Kot po- miloščenec se je smel bivši kaznjenec povrniti v domovino. Bas kar igrajo na gledališkem odru v pariiškem predmestju občo pozornost vzbuja- joCo igro, ki slika življenje v fran- coski kaznjeniški koloniji,. Zadnje dejanje vznemirljive igre nosi na- slov: »Pobeg«. Na odru je videti juž- noameriški^ pragozd in skozi tega se plazijo kaznjenci. Eden od teh je tu- di Dieudonne, a ga ne predstavlja kak igralec, ampak on sam. Nekda- nji kazujenec igra ulogo begunca ču- dovito dobro in žanje vedno med ob- čiiistvoin najbolj navdušeno prizna- nje. Zgodovina velikomestniih gle- dišč ne beleži slučaja, da bi bil igral kaznjenec svojo lastno ulogo na odru. s Öebele na gosi. V bližini Budim- pešte se je prigodilo. Pred čebelnjak se je prigugalo in prigagalo devet gosi. Cebele so se vznevoljile in raz- dražile ter v hipu iizrojile iz vseh panjev naravnost na goske. V par minutah ni bilo več viideti gosi, am- pak samo še devet črnih klopčičev. Niti misliti ni bilo, da bi se dale razdražene čebele odpodiiti od gosk. Še le z ročnimi brizgalkami je bilo. mögoce razgnati čebelne roje. Radi neštetih pikov, ki so jih dobile, so gosi poginile. ŽeSodčne bolezni, slabo prebavo in nepravilno varjenje urejuje FIGOL. FIGOL ustvarja tek, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in deci. FIGOL se dobi v vsaki lekarni, s pošto pa ga razpo?ilja lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/62. 3 steklenice s poštnino 105'—, 8 steklenic 245—, 1 steklenica 40"— Din. 1 s Od ledenika, ki plava po morju, gleda iznad valov komaj 1 devetina. Da obdi-ži ledenik v vodi ravnotežje, je potrebno, da se nahaja za vsak kubični meter ledu nad vodo 8 ku- bi,čnih metrov pod vodo. s 3000 let stare sanjske bukve. Egiptovski oddelek londonskega mu- zeja je prejel letos posebno dragoce- no darilo: stare egipčanske sanjske bukve. Ta izrednost je iz let 1250- 1100 pred. Kr. r. in vsebuje poročila o 100 sanjah, njih razlago in tolma- cenjc za bodoenost. Modne srajce z dvema ovratnikoma za 48 Din nudl edino tvrdka Vegi & Bevc, Celje, Glavni trg 10, pri farni cerkvi. Anekdote Ko so za časa boljševiške diktatu- re na Madžarskem podržavili tudi literaturo, je bil registriran tudi Franc Molnar, kakor vsi drugi pisa- telji v državi. Vsi so dobivali meseC- no plačo, ki se je izplačevala v zna- nih »belih bankoveih«, katere so fa- bricirali vedno sproti. Državna tis- karna, kjer so tiskali bankovee, je bila silno zaposlena in nekoč Mol- nar niti še drugega dne v mesecu ni prejel svoje place. Zato je poklical telefonično ravnatelja tiskarne in ga. hudomušno vprašal: »Gospod ravnatelj, ali je moja ga- ža že natiskana?« Znani angleški pesnik Yeats je vedno sam vodil inscenaeijo svojih del. Zanimala ga je zlasti razsvet- ljava in ga v tem pogledu nikdar ni ])ilo mogoče zadovoljiti. Nekoč je zo- pet prisostvoval neki izkušnji. In zo- pet mu ni bila všeč razsvetljava. lJo njegovein mnenju bi morala pri- ti do veljave rdeča barva, obzorje bi moralo biti svetlo in tudi bliski mu nisi ugajali. Razsvetljevalec je postal končno* nervozen in je zato napravil kratek stik. V trenutku so se zasvetile ku- lise, kar Yeats v svoji gorečnosti ni niti opazil. »KonČno je vendarle v redu!« je zakričal navdušeno. »Zakaj niste te- ga napravili takoj in zakaj ne ved- no ?•« »Toda, dragi mojster«, je rekel gle- dališki ravnatelj, »jaz vendar ne morem radi Vas vsake tri dni zažga- ti hiäo!« Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 121 (Konec.) September je potekal, biižal se jp sveti Vaclav in na ta dan je hottela biti gospa Kondelikova doma. Sta- rega god bo, prvič mu zopet sama skuha, in na ta dan pojde tudi Pe- pica s ličerko v Prago — do sedaj je napravila le male sprehode po Vino- gradih, najdalje do Kravina — in razuine se, da mora priti na malico k. staršem. Novo Življenje gospe Kon- tlelikove se ne more lepäe začeti na starem domu. Še na Vinogradih je Katinka vse oprala, polikala in na predvečer po- vratka je nesla v Prago poln koš. Zjutraj pa so se odprla vrata nek- danjega stanovanja Karaskovih na- stežaj in Katinka je potisnila noter lep otroški voziček s prijazno stre- hico, s Cipkastimi zavesami. »Jezus, Marija!« je zaklicala go- spa Kondelikova, veselo preseneče- na. »Kaj pa je to? Od koga? Za Katinko se je plazil kakor tat, po prstih, mojster Kondelik, ki se je veselil kakor otrok presenečenja svoje soproge. ».Tutri je prvi god našega Vaše, Betka, in to je njegovo prvo vezilo. Seveda, deliti mora to s sestrico — izbral sem voziček za dva!« Gospa Kondelikova je komaj sne- dla zajutrek, tako je bila razburje- na od novega povratka, ki jo je äe čakal in k temu tudi od veselja nad . nepričakovanim darom. Bila je oble*- čena — in čeprav se je zall'ostno \0- čila od sobice, v kateri je prežjvela svoj tožki trenutek in zopet tolika srečnih dni svojega življenja — ni«5 več ni imel a tu obstanka. Hitro je zbrala nekaj drobnarij, ozrla se je 7, mokrim očesom po sobi, prekrižala se je in hitela gori k hčeri. »Pepica, Bog te ob vam j — obva- rujc naj nas vse! Ne pozabi do smr- t,i, kako sem tu s teboj trpela, toda trpela srečna! In Ce si mi v začetku vzela to za zlo, hCerka, vedi, da tu- di meni ni bilo lahko pri sreu, toda me žene smo rojene samo za trplje- nje, tudi tedaj, kadar smo najsreč- nejše. Veruj mi Pe — Pep —« Gospa Kondelikova ni mogla na- prej. »Toda, mamica draga, saj ti — saj jaz —-x< je Pepica tudi nabirala. »In se sem morda — mamica — — saj veš — kako je öloveku — torej mi tudi odpusti-------« Tudi Pepici je jok zaprl besede. »MolCi, hčerka, bodi mirna, pomni na dete«, jo je tolažila mati in je Stev. 97. »Wot« Dob«« B. XII. 1939. SIteh S» brisala Pepici in sebi solzno lice, »in jutri ne pozäbite: ob treh k nam na malico! Očetov in Vaškov god je!« »To sem vesel, da je vse konöa- no«, je rekel mojster Kondelik Vej- vari, ko sta šla skozi vrata (zakaj Vejvari ni dalo, da ne bi spremil tasta in tašče). »Sreča, da ni bila pri tern teta Katinka in gospa Mukn- Snablova. To bi bilo šele vpitje!« Po klancu clofl'i proti Šafarikovi ulici je peljala dekla Katinka vozi- ček, v katerem je počivala nova rod- bina Kondelikova, poleg nje je sto- pala gospa Kondelikova s povešeni- iiii očmi in vsa zardela od bojazni, zakaj bila je prepričana, da gledajo i*anjo »eeli Vinogradi«. Kakih deset äli dvajset korakov za njo je šel so- prog z Vejvaro. Toda ko je prišla na konec ulice Čelakovskega in bi mo- rato zayiti za ogel, je gospa obstala in se je obrnila. »Pojdi, stari, pojdi, in podaj mi roko. In t!u na tej strani pojde Fran. Tako.« Bilo ji je treba ograde, rešitve, opore. Sedaj bo med obema možema skrita. V nasprotni smeri je stopal ncki zakonski par. Ko je srefial voziček, sta se oba zakonska ozrla nanj in neznani gospod je rekel: »To sta lepa otročička, le poglej!1« Nekako hrepeneče je to spregovo- ril in gospa Kondelikova je menila, da je ta zakonski par do sedaj brez otrok. In v tern trenutku ji je na- polnilo prsi nekaj kakor ponos in cut sreče. Nji ni treba nikomur za- vidati, ona ima dvojčka! Cim bolj so se bližali Pragi, tern večji hrup je nastal in ko so šli čez mejno Crto, jih je že pogonl'tnilo živ- Ijenje velikega mravljišča Prage in gospe Kondelikove se je polastila ne- kaka tesnoba in čez oči ji je padel siv, neprozoren pajčolan, da ni mo- gla pred seboj ničesar razločno vi- deti. Tako je pogoltnilo to burno ve- likomestno življenje tudi njena ma- la otročička. Kako bosta vztTajala v njem v bo- dočnosti, kako bosta plavala skozi njega do konca svojih dni? — Na to vprašanje ji ni mogel nihče odgovoriti. Vračaila se je domov in nesla s so- boj mladiča v pravo gnezdo. Važen del življenja se je končal v teh par teclnih njcncga bivanja na Vinogra- dih — toda večji, važncjši, pomemb- nejši del življenja je šele nastal. Božične in novoletne dopisnice Okraski za božično drevo Kreppapir, svileni in barvani papir Čudežne sveče za drevo (Wunderkerzen) Jaslice izgotovljene v polah Blaznikova in družinske pratike vse v največji izbiri po nizki ceni v veletrgrovini s papir Jem in knjigami Soričar & liestovseL Celje Neprijeten diah ust je-zoprn. Zobje slabe barve kv.arijo najlepgi obraz. Obe hibi odstranite pri ciikratni vporabi krasnn osvežujočo Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobeasto seetkc, kcr ista cisti zobe tudi na njih stranicali. Gnili ostanki jcdi med Eobmi, ki povzrocajo neprijeten duh ust, se s tern temcljito odstranijo. Posknaite najproj z malo tubo. Ki stane Din. 8-—. Chlorodont žčetka za otrokc, za dame (meliko ščetino), za gospode (tide ačetine). Pristno samo v originaJncm modro-zelcnem omotu z napisoni Llilorodont. Dobiva se povsod. — Poaljito nam ta oglas kot tiskovino (oraot ne zalo- I»iti) dobili bodete bezplarno cno poskuisno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatoro«- Oddelck Chlo^'Jont, Maribor. 54 r Kaselj pa naj bo njegov izvor jtak a!i tak, vam vedno Itakoj olajšajo razkuž- | ' ljive pastilje VALDA Neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kro- nične katarje, gripo, influenco, naduho, so- plost i. t. d. iPazite dobro: Zahte-i vajte v vseh lekarnahfi in drogerijah samo izl 'virne pastilje VALDA* v škatljicah z napisom »VALDA« I jKje dobim dobro pristojajoČ i_ vrhnji čevelj % ličen, čeden, lahek in trpežen ? Pri CED5 Tam se dobijo |V^ Kralja Petra c. 10. pristne SGovtees snežke in galoše iz zajamčeno prvovrstnega materijala in v brezhibni izvedbi Najboljša kakovost, lepe barve, popolnoma se prilegajoče oblike, nedosežna eleganca so znaki GÄYTEES vrhnjih čevljev. Beseda GÄYTEES je zaščitena in se ne sme uporabljati kot označba za druge vrhnje čevlje. GÄYTEES so izdelek United States Rubber & Co., New York, največjega gumijevega koncerna Montafonska krava stara 6V2 leta, močno breja, je na prodaj v grajščini Novi klošter, Sv. Peter v Sav. dolini. Gostilniška kredenca, pis. mize in več drugega pohištva se ceno proda. Ogieda se Iahko pri skla- diščniku Javnega skladižča v Celju. Popravila okenskih šip izvršuje hitro in poceni ,,KrlstaHja" Celje, Prešernova ulica 15. Izabelo vino skrbno spravljeno, liter po 3.50 Din, proda oskrbništvo grajščine Novi klošter Sv. Peter v Savinjski dolini. Dgiašujte! Odda se gostilna v Narodnem domu v Celju. Pismene ponudbe na ravnateljstvo Celjske posojillnke d. d. v Celju do 20. t. m. Izjava» Obžalujem žalitve, katere sem izre- kla, na Glavnem trgu proti Grad Neži iz Celja. Celje, dne 4. 12. 1930. Marija Paj man 1. r. Elektrotchnično podjetje KAROL FLORJANČIČ Celje, Cankarieua cesta št 2. ima v zalogi po ugodnih cenah: vsako- vrstni inštalacijski materijal in nape- ljave ; električne motorje s pritiklinami In števcc; žarnice vseh vrst in za vse napeto- sti -, elcktrična svetilna telesa in sestavne dele ; električne likalnike za 120 in 220 vol- tov 3 in k kg ; materijal za zvonilne in te- jefonske naprave; radio aparate in sestavne dele (vse baterije), anodne baterije 60 v. Din 80.—, 90v. Din 120.-, 120 v. Din 160.—. Najnovejši radio aparat na strujo z zvočnlkom v eni kaseti za 110, 120, 220 voltov Din 3300.- Pisinena naročila se točno izvrSujejo. BOŽliNA DARILA UBE D O « a O n in Zlatnina, srebrnina v veletrgovinl AKTON UiNIK, CEIJE Glavni trg urar, draguljar, optik Rokavice vseh vrst kupite najboljSe pri pokavičarju in bandažistu Ivan Fricu, Celje (]fl fflmo CßrMJD) J.NOVAK Celje, Prešernova 24, trgovina koles, šivalnih strojev, gramofonov in gramofonskih plo§č, Najnovejši šlagerji stalno v zalogi. Cene zmerne! Prodaja tudi na obroke. KEKSI vedno sveži v veliki izbiri in razni fini bonboni se dobijo v špecerijski in delikatesni trgovini KAROL LOIBNER (Pri zvoncu) CELJE, Kralja Petra cesta 17 „ENGLEBERT" Prvovrstne belgijske gume za auto motorna kolesa in dvokolesa na zalogi Zastopstvo za dravsko banovino RUDOLF PERDAN NEHAKICNA OELAVNICA CEUE,MARIB0RSKAC.11 Zahtevajte ponudbe ! Kmetsha posojilnica za celjsho oholico v Celju ——^—ggggj^¦»¦¦ registrovana zadVuga z omejeno xaveio —¦—^—————i—^^ Pisarna v Prešernovi utici S nranllne vloge obreatitie po 6—8% clstiti, brez rentnega davKa. mm - >N ! ¦§ O V ._ eti mi O -a c R fl « e Td ¦- Stran 6. »Nova Doba« 5. XII. 1930. Štev. 97. Največje veselje boste pripravili svojcem ako jim boste poklonili za Božič in Novo leto ^li,; !:i:!, ^LL^J.IIIlL-I1:'.,!.;,^!-!,:!!:.......i.L11,i/,!!:.,'.,,'i,.:,...'i: i, ^ ; Edison Bell gramofon in plošče * Prodaja tudi na dolgoročno mesečno odpla- j čevanje. — Oglejte si naše bogato skladišče j brez obveznosti za nakup. ! < Edison BejIPenkal a Ltd | Zastopstvo in samoprodaja: Goričar & Leskovšek! i^......----------- Dve sobi se oddata gospodičnam ali gospodom takoj alt s 15. dec. Soba s celo oskrbo in dvema posteljama 500 Din mesečno. Naslov v upravi. Stanowanje lepo, 3 sobno, z balkonom in pritikli- nami, v I. nadstr., Gregorčičeva ul. 3. se odda. Vpraša se v I. nadstr. levo ali pri hišnici v suterenu. Ljubitelji dobre aromatime kave dobijo prvovrstne pražene mesanice in drugo kolonijalno blago vedno sveže po nizkih cenah pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje Prevzemam in izvršujem slej kot prej vsa steklarska dela pri 32-50 novih stavbah, popravilih, adaptacijah itd. ter kritje streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja zaloga Ccških sip, dobava oglcdal po tovarniških cenah. M. RAUCH, CELJE, Presernova ul. 4 Ustanovljeno Icta 1843. Nobcne podružnice. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRES1JO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-21 UIIANOVUENA LEVA «881. Celje v lastni hiši RSai*odni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popohio varuost in iz- plačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. Za varnost hranilnih vlog jamči poleg zavo- dovih aktiv po Din 100,000.000— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo nad Din 14,500.000- PODRUiNKI: MARIBOR ICIfANJ Aleksandrovacestašt.11. (v tastnl hlšl) Prva največja in najcenejša trgovina RAFKO SALMIČ I. D. CELJE NARODNI IDOM lire, zlatnina, srebrniim, o^ali, optika itd. Vsa popravila z garancijo. Kupujem zlato in srebro. Gpamofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Ponkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imeriovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bq» I leskovsek, Celje kniigaptfa in weletfyowma s p^pii»|ent9 pisalnliTii in r>itialnimi gsredmeti. Vintio KuhoBEC. obi. honces.niBstni tesarsfri mojstep na Layj hhS f1 piII] izvišu)e vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrcšja za |J11 UCjIJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. c^n\,^T T%««ai%««1 ^ai#A «4*1 Cenj. občinstvo vljudno opozariam, da imam v JKrCIiriC5lJlt5 SCI svoji hiSi v CELJU, KBÄLJÄ PETBA c. 37, lasttio meearljo, prekafevalnico In goslilno prt , Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilcn obisk se priporoča fofilp GorenJaK. JAKOB KOVAČ, CEI^JE dip!, krojaiki sal cm Razlagova ul. 6 priporoča svojo bogato zalogo češkega in angleškega sukna ter sukna vseh vrst za zimske plašče, prvovrstne trenchcoate za dame in gospode od 1100 Din naprej. Obleke po meri in najnovejšem kroju. Točna postrežba 10 insolidnecene. 7s LJUBLJANSK A KREDITNA BANK A DelniÖka glavnioa Din 50,000.000-— Rezervnl zakl»d okoll Din IO9O0O.OOO-— Centrala: Ljubljana^ Dunajskac. PODRUŽNICE: Braiioe, Celje» črnometj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novl Sad, Novo me «to, Ptuj, Rakek, SarajevOp Slovenj- ----- gradcc( Split, Šibenik, Zagreb. ----- Brxoisvni naslow i Banka Ljubljana Telefon st. 261, -4<3,5ö2,5O3m 504 I se priporoča za wse w bančno stroko spadajoce posle. i .. ..... ......_________________ ¦¦¦ —————————— Urejuji R«d© Petalk. — Odgovoraa za kooxord] »N«Te Dob«« In Zvezno tiskaroo Milan öettA«. - Oba v OJJu.