TRST, sreda 9- septembra 1959 •j Lel° XV. . št. 214 (4368) PRIMORSKI DNEYHIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Goriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo l- St.‘«T3V3°: MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — “LASOV; Zj~ oaru?-mca GORICA: Ulica S. PelHco 1-IL — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE jraak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 ltr — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 Ustanovljen pododbor štirih za Laos pa ga Sovjetska zveza ne priznava a So Sk it ^ril vjetslti delegat je glasoval proti, a zahodni delegati ne priznavajo v tem veta upina opazovalcev bo odšla še ta teden v Laos - Laoški minister za informacije se ver n o vie t n a m s kih vojakih, «ki pravzaprav niso vojakh - Poziv Fan van Don ga Nehruju, naj posreduje L>e?^tn<;mu svetu- ovani glasovali, ali j aij. ® 0 resoluciji SuNko® °''a^e v zvezi i (2 »asovi i ne' Svet Je KS,,**1 1 (szi 0 ^ kar gre za '<■ fc ^oiu ni P0111611!, da (ffski del-«”}0806 vet0--stiral nr®« ®°b°ljev | si’ »,roti temu in iz- * Im da je »Va,nje neza-?solucijd nič- 4 O**.- nasprotni ■i ^Je* w.ta “Staža sa-1 tei tjo, G ?u Odgovarjali Sok'8 VpriL Ustanovi;ev . °Lo prasanie . ... V" °d ostalih sprejet SfeS« &J. So ocig * C°Wpo-top. C“0s!ni ^.Poudaril, da > f?s°luciie u h, ,7-giasova-'•>isea in^1 "jav° »z i gbo fo ka Pregledajo tJs^osa" , ' *° na razil !^atiev ■ ' vpraša- ' tba^odbor' iavi!. Ua je li it ne hlmo rbrali 1 »»ViV!1ni n?«? sk? lm,'! na-*&£?»**» **•* L ‘k •j te / !>'l.vJaia Laos' J medtem ^utmac‘iato( s * i d9' , Ineh n o, priPrav-C * Lb° Osth. ,e j«' ‘z- i b0<1° f °ZN ‘Jalo cseo. . h °'fice ’ • 'U ‘Sski 3komVU da r.,' v nnobert ^°-nHar v d&V^nVSSott nujno » „ to Ogleda ,?a, k-ra-ij-N i. Posebn8 Položaj. K^ltu PO''OČiiO ■ i» i Wd ,A.°. Poročilo f $ s togar r J- neza-j *tpj e obvezu- Popoldne Podod’J? lniel u' ■ Ul> sejo, k; XOR,ic o tt fu"« z desnj: • — varnostni svet je preteklo noc 1 ”4i so in „ i Slasovi proti enemu (SZ) resolu-J1' in ie Pra laponska in Tunizija), ki ^hiostne^.53^ informacije o položaju in po- gananikone. Zunanji minister, ki je bil te dni v Bangkoku, je imel številne razgovore v krogih SEATO in je namenoma napihoval vesti o spopadih ter o vdorih vietnamskih čet na laoško ozemlje. Danes je zunanji minister prispel v Novi Delhi, kjer se je razgovar-jal z Nehrujem. Nehru mu je svetoval zmernost in previdnost. $e preden je prispel v Novi Delhi, je laoški zunanji minister v Bangkoku ponovil, da nosi v OZN .primerne dokaze o komunističnem napadu«. Njegov namestnik v laoški prestolnici Sisuk Načmakasak pa je davi na tiskovni konferenci izjavil, da so laoške čete zapustile vas Sam Neua jugovzhodno od istoimenskega mesta, zato da se izognejo obkolitvi upornikov, ki napredujejo s treh strani. Dodal je, da so na severnem področju Laosa premiki »komunističnih čet«, ki bi utegnili pomeniti uvod za napad na prestolnico pokrajine Sam Neua. Namestnik je dalje izjavil, da so trije bataljoni severnoviet-namških čet napadli v dneh od 1. do 4. septembra Pakban, Nuongkua in Ganganasa, ter je dodal, da sta se dva bataljona umaknila zatem proti se-vernovietnamski meji ter pustila tretji bataljon, da nadaljuje bitko. Vztrajal je pri trditvah, da je bataljon prišel iz Severnega Vietnama, dodal pa je„ da so med ((sovražnimi četami tudi člani Patet Laosa in skupine pripadnikov tai-landskih plemen«. Vesti o bojih so prišle tudi iz pokrajine Luang Prabang, kjer je kraljeva prestolnica. Sisuk je nato trdil, da se je večina asevernovietnamskih čet, ki so sodelovale pri ofenzivi 30. avgusta proti Sam Neua, umaknila proti mejam Severnega Vietnama in da so morda že prišle na svoje o-zemlje čez mejo. Minister za informacije Cam-pasak, ki je govoril na tiskovni konferenci, pa je trdil, da je na področju Sam Teu okoli 700 severnovietnamskih vojakov in okoli 80 mož Patet Laosa. «Ven'dar pa, je pripomnil, ni bilo mogoče dokončno potrditi njih navzočnosti. Gre za iste vojake, ki so zasedli pet postojank ob reki Ma na severnem področju Sam Neua bližini severnovietnamske meje. Proti postojanki Sam Teu koraka 150 vojakov Palet Laosa. Campasak je dodal, da ni izključeno, da je v teku manever za obkolitev Sam Neua. Na vztrajna vprašanja v zvezi s trditvijo o navzočnosti 700 vojakov Severnega Vietnama in 80 vojakov Patet Laosa na jugovzohdnem področju Sam Neua, pa je minister Campasak precej umaknil iJe|4atdro^ UT0- Haii-V4ehr:0nav .le * SdoJ\aH»vU, ^ • Gmu» i-o • Vri“novaii r) ' Jokala ciej- u “'U a«ro določijo\n L'". H '• v čMr( d°l°či.io in Sm? bodo v New lahko takoj L-aoška As*«*,' Laos Pno po. Va- £ novi. 0 položaju i v 1,“oberi r nr’' Ind, Sa okini včei sopred- 'ajšnjem p4dmapn0e I(.'. i* usPeI0 7 & K-i ki j a^es 4l.‘'e bo 5 u 1^Ha.la°ških ° bolitič- letal .opremo. tajska« upornikov jh' *tZt!j'v*ških apr*Prav!jjen ),^ia anje I spora2Umov N ‘U. ,s Pogn: sa na mi- f*.11 >.i -no.! , zaključuje; vini I v «ilaLnp’t i, i b]Ui (tk« ko je bil v fckrbij rTh..Vest su, -"‘aui po-(i* SJbio ’vda je _ne,nadoma /VV,S^uaedai tam IfL , arnostLUr pred se- da ,-tembra ubili 224 francoskih vojakov, ranili pa 184. Dobre je začel danes težavna posredovanja s posameznimi ministrstvi v zvezi s proračunskimi izdatki v prihodnjem letu. Sprejel je zaporedoma ministre za pošto, za kmetijstvo, za javna dela in za Saharo. Prejšnje dni se je posvetoval z rezidentom v Alžiriji Delouvrierom. Med današnjimi razgovori ni bil sprejet noben dokončen sklep. Gospodarski in socialni položaj v Franciji je vedno težavnejši. Cene se višajo, v industrijski proizvodnji pa se čuti zastoj, ali pa le zelo polagoma napreduje. Finančni minister Pinay je postavil kot pogoj, da ostane v vladi, naj v proračunu za prihodnje leto primanjkljaj o. stane omejen na 600 mibjard. Po dolgi vrsti pogajanj in posvetovanj med posameznimi ministri se spor vrti sedaj o-koli 120 milijard. Zdi se, da je Pinay pripravljen sprejeti polovico tega zneska. Ostane pa še okoli 60 milijard, ki jih bo težko dobiti s črtanjem raznovrstnih izdatkov. Sedaj je treba določiti, kje naj ta znesek odščipnejo; ali vojski ali pa ministrstvu za šolstvo ali pa drugje Prav zaradi tega se je danes začela nova vrsta pogajanj in posvetovanj, o katerih bodo poročali na se. ji ministrskega sveta pred 20. septembrom. Ce se zaradi sestava narodne skupščine dajo težave v zvezi s proračunom ne preveč težko premagati, je vse drugače, kar se tiče gospodarskega in socialnega položaja v bližnji Drihodnosti. Opazovalci so mnenja, da ta položaj ne bo preveč rožnat. Tudi če se proizvodnja; ne bo zmanjšala, bo vsekakor malenkostno napredovala. Na nekaterih industrijskih sektorjih se predvideva zastoj, tako n.: primer kar se tiče oblačilne in lesne industrije, rudnikov in industrije pohištva. Toda jasno je, da, dokler se nadaljuje vojna v Alžiriji, ne bo mogoče ustaliti francoskega gospodarstva. Prav zaradi tega je pričakovanje gospodarskih krogov za napovedano izjavo de Gaulla glede Alžirije prav tako veliko kakor pričakovanje političnih krogov. Današnji «France Soir« piše, da bo general de Gaulle verjetno odpotoval v ZDA 15. maja prihodnjega leta. List, pravi, da je de Gaulle sporočil Eisenhowerju, da bo obiskal ZDA «čim prej«. Zato je treba sklepati, da bo potoval v ZDA takoj po obisku v Veliki Britaniji, ki je bil še prej določen. Ker pa mora de Gaulle za obisk v Angliji čakati, da kraljica Elizabeta rodi, je malo verjetno, da bo lahko odpotoval v ZDA pred majem prihodnjega leta. V Toursu je bila danes peta splošna skupščina ((mednarodnega« združenja za atlantsko zavezništvo. Na skupščini so sprejeli resolucijo v skladu z že znano zahodno politiko, da je potrebno »ščititi se pred širjenjem komunističnega im- perializma na vseh kontinentih«. Na večerji, ki je bila nocoj v občinski palači v Toursu, je predsednik francoske vlade Debre izjavil, da atlantsko zavezništvo ne sme biti organizirano samo proti «neposrednj grožnji, ki prihaja od Vzhoda, pač pa tudi v zvezi z nevarnostjo, ki prihaja od drugih smeri«. Poudaril je, da je do sedaj prevladala ideja, da je atlantsko zavezništvo regionalni vojaški pakt. Pripomnil je, da je po njegovem mnenju deset let obstoja atlantskega pakta dokazalo nezadostnost take zamisli. ((Dokler je grožnja živa in nujna, je dodal govornik, je koalicija stvarnost v očeh vseh. Ce pa pride do popustitve napetosti, privede do čuta nezanimanja za skupno prihodnost v korist takojšnje oddahnitve.« Ko je govoril o «nevarnosti, ki prihaja od drugod, razen od Vzhoda«, je Debre izjavil: «Mj v Franciji smo tako v dobrem kakor v slabem položaju, da o tem govorimo. 2e nekaj let čutimo veter sektaštva, terorizma, rasizma, ki prihaja z Daljnega vzhoda in ki skozi Perzijski zaliv vpliva na Srednji vzhod. Ta tok je okrepljen s prevratom, ki poživlja svet. Ce je Severna Afrika poplavljena, če postaja Sredozemlje negotovo morje, kakor je bilo v različnih razdobjih, sta Evropa in Zahod ogrožena s tem v enaki meri kakor neposredno od Vzhoda.« S tem v zvezi je Debre poudaril, da primerjanje med Vzhodom ir. Zahodom ni samo vojaškega značaja, pač pa gre tudi za gospodarsko, socialno, intelektualno in moralno tekmovanje. slabšanega položaja so sprostili cene mesa, ki se je kljub zapori mesnic čudežno pojavilo v restavracijah, toda po zelo visoki ceni. Listi javljajo, da bo 3. oktobra splošna stavka delavcev v industriji. »»------ Na lički in v Opatiji konferenca mednarodnega pomorskega odbora REKA, 8. — Na Reki in v Opatiji bo od 20. do 27. septembra 24. konferenca Mednarodnega pomorskega odbora; udeležbo je prijavilo 160 delegatov iz 20 držav Evrope, Azije in Amerike. Na konferenci bodo razpravljali o uporabi atomske energije v pomorstvu. ——»» ---- Ficlel Castro pojde v Rim? HAVANA, 8. — Vladni predstavnik je izjavil, da je mogoče, da se bo predsednik kubanske vlade Fidel Castro udeležil sestankov FAO v Rimu, ki bodo konec oktobra. Dodal pa je, da mu ni še nič znanega o dokončnih načrtih glede tega. Predstavnik je dalje izjavil, da bi se Castro rad udeležil osebno teh sestankov, ker so na dnevnem redu vprašanja agrarne reforme v raznih državah. Kakor je znano, so pred 4 meseci izdali na Kubi zakon o agrarni reformi in Castro se osebno zanima za izvajanje reforme^ “V, . —toP ---- Mednarodni kongres za sociologijo MILAN, 8. — Danes se je v kongresni dvorani začel četrti mednarodni kongres za sociologijo. Ob otvoritvi je govoril senator Bo. Navzoči so bili tudi predstavniki OZN in UNESCO, predstavniki mednarodnega urada za delo in številni delegati iz vseh krajev sveta. Po pozdravnih besedah, ki jih je izrekel senator Bo, je govoril Vittorino Veronese kot ravnatelj UNESCO in je v i-menu te organizacije pozdravil kongres. Govoril je zatem načelnik organizacije OZN za socialne zadeve Graham, ki je pozdravil kongresisle. Poudar-l je, da prisostvuje kongresu kot opazovalec. «Zanima nas,« je izjavil govornik, ((študirati razvoj, spremembe in socialni razvoj zlasti v nerazvitih ali malo razvitih deželah, zato da bomo nato laže proučevali sredstva za pomoč.« Sporočil je, da bo v ta namen odšla v prihodnjih tednih v Azijo in na Daljni vzhod posebna komisija, ki bo s sodelovanjem organizacije UNESCO proučila tamkajšnji položaj. Omenil je tudi pozornost, s katero ta organizacija proučuje vpiašanja kmetijskih področij, in je napovedal. da je posebna komisija strokovnjakov dobila nalogo pripraviti publikacijo o statistiki in socialnem načrtovanju. Govorili so še nekatei i italijanski profesorji, sodniki ter rektorji nekaterih univerz. «»----------------- General Gmas ATENE, 8. — Nova politična 1 grupacija »Demokratično gibanje za narodno vstajenje«, ki se poteguje za oblast gen. Grivasa, bo za svoj program izvedla ljudski referendum. Ta program poudarja med drugim, da «se mora vlada Grčije izročiti v roke najboljšega človeka, v katerega je položeno upanje ljudstva« V Atene je prispel na pogovor z Grivasom Fotis Pa-pahotis, biyši član centralnega odbora EDMA, gibanja, ki je nasledilo tajno gibanje EOKA. Papahotis je podal o-stavko na svoj položaj v glavnem odboru zaradi nesoglasij z nadškofom Makanosom. -—«»---- V N. Yorku razpravljajo o zločinstvu mladoletnikov NEW YORK, 8. — Oblasti v New yorku se ukvarjajo z vprašanjem, kako ustaviti zločinstvo mladoletnikov. Včeraj je policija aretirala 45 mladeničev, od 1. septembra pa jih je bilo aretiranih 280. Guverner Rockefeller ter župan Wagner se bosta danes sestala ter bosta razpravljala o tem problemu Med drugim se bo pretresal tudi predlog, po ka-lerem naj bi bili starši po zakonu odgovorni za obnašanj« svojih otrok. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. *eptei Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,4, najnižja 15,9, ob 17. uri 22,6, zračni tlak 1021,2 stanoviten. veter vzhodnik severovzhodnik 22 km, vlaga 43 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,4. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, *■ Peter septBtbfl rcic* j Sonce vzide ob^5.34jn^ ^ jeptes* ^ i 18.30, Dolžina d/nav*}2#] vzide ob 12.46 in a*®* * Jutri, ČETRTEK, Nikita Pred začetkom novega šolskega leta Slovenski otrok v slovensko šolo! Zakaj ravnatelji slovenskih osnovnih šol ne pozivajo starše, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo, kot to delajo njihovi italijanski kolegi za italijansko šolo? Novo šolsko leto je pred nami. Pričenjajo se vpisi v šole. V teh dneh bodo dobivali vsi starst otrok, ki so dopolnili šesto leto in tako postali šoloobvezni, posebne pozive, ki jih razpošiljajo didaktični ravnatelji; da smo točnejši: italijanski didaktični ravnatelji. Ti seveda pozivajo vse starše, tudi slovenske, naj vpišejo svoje otroke v italijansko šolo. V besedilu dopisnice se sklicujejo na zakonito šoloobvez-nost; nikjer pa ni omenjeno, da imajo slovenski starši možnost. da izpolnijo to svojo dolžnost, tudi če vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. Mislimo, da je skrajni čas, da store slovenski didaktični ravnatelji, ki imajo za to vso možnost in bolj zakonito osnovo, prav tako kot njihovi italijanski kolegi. Menimo, da ni prav nobenega razloga, da bi tega ne storili, in sicer pozvali slovenske starše šoloobveznih otrok, naj vpišejo svoje otroke v šolo. Popolnoma jasno je in logično, da didaktični ravnatelji slovenskih šol imajo isto pravico kot njihovi italijanski kolegi. Ce italijanski didaktični ravnatelj pošilja pozivnice staršem za vpis otrok v osnovno šolo, tedaj to prav tako lahko stori tudi slovenski didaktični ravnatelj. Zadeva je jasna. Temu sledi tudi odgovornost. pri vpisovanju otrok v šolo pa imajo veliko odgovornost tudi sami starši, ki pri tem odločajo o življenjskem vprašanju svojega otroka. To poudarjamo že več let pred začetkom vsakega šolskega leta. Vsako slepomišenje je vse obsodbe vredno. Tu nima in ne sme imeti opravka nobena ovira ali predsodek, politično prepričanje ali pripadnost tej ali oni stranki. Moralna in narodna dolžnost slovenskih staršev je, da vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. Pa ne samo narodna dolžnost narekuje to, tudi ljubezen do svojega o-troka mora prepričati starše, da ga vpišejo v slovensko šolo, da se bo učil in vzgajal v svojem materinem jeziku. Pri tem velja tudi star prfcgovor, da človek toliko velja, kolikor jezikov zna. Dejstvo je, da slovenski otrok, ki ne obiskuje slovenske šole, pozabi svoj materin jezik in se drugega jezika teže uči. Ce pa obiskuje slovensko šolo, se nauči dobro svoj materin jezik in druge jezike, kar mu bo vedno v življenju koristilo. Nobeno opravičilo staršev gleue nadaljnje usode svojega otroka, njegove zaposlitve ko bo dokončal šolo itd., ne more držati. Dejstvo je, da na pr. razna podjetja in delodajalci iščejo dijake slovenskih strokovnih šol, še preden dokončajo šolo. Prav tako je dobro znano, da mnoga podjetja, zlasti trgovine, raje sprejmejo v službo vajence, name-šičenke itd., ki poznajo več jezikov. Pod silo razmer in v teku razvoja pa bodo prav gotovo spremenila svoje mnenje tudi tista podjetja, ki zdaj še gledajo postrani dijake s slovensko diplomo. Spričo vsega tega lahko rečemo slovenskim staršem, ki so že pred leti vpisali svojega otroka v italijansko šolo, ali pa imajo tak namen za prihodnje šolsko leto, da so nezavedni in mlačneži. Zaman se taki trkajo na prši, da so Slovenci, zavedni in napredni, ker jih njihovo dejanje obsoja pred njihovimi otroki in vsem narodom. Vznemirjenost med osebjem podjetja «Arrif>oni» Ponovno se bo pričelo sindi. kalno gibanje v podjetju Arri-goni, ki noče priznati nove delovne pogodbe, kj s0 jo spre. jeli v vsedržavnem okviru in kar upravičeno zahtevajo tudi delavci tega podjetja Včeraj zvečer so o tem vprašanju razpravljali na skupščini delavci v Ceseni in so sklenili, da bodo jutri stavkali 24 ur. Danes bodo morali odločati tudi uslužbenci, ki so zaposleni v Trstu, kjer dela okoli J10 oseb v osrednjem ravnateljstvu. Predvidevajo, da bodo stavkali tudi tržaški uslužbenci, vendar pa bo znano njih stališče šele danes zvečer. ■----«»—— Kdaj bodo razdelili obleke obč. uslužbencem? Uslužbenci tržaške občine se razburjajo, ker jim še vedno niso razdelili oblačil, ki jim pritičejo. Gre za obleke, ki jih uporabljajo med službo vratarji, uslužbenci pokopališča, smetarji in drugi, ki nikakor ne morejo rabiti civilnih oblek, temveč obleke, ki jih mora dobavljati občinska uprava. V celoti to vprašanje zanima okoli 2000 uslužbencev. Sindikalni predstavniki so že večkrat posredovali, saj bi morala občina razdeliti obleke že v začetku leta, medtem ko smo sedaj že v septembru Odgovorni odbornik je objasnil razne težave upravnega znača. ja, vendar pa bi bilo prav, da se to vprašanje čim prej reši, ker le tako bodo lahko občinski uslužbenci vršili svo. je delo v dostojnih pogojih. Tržaška delegacija na dunajskem velesejmu za prepleskanje lokalov am-bulatorija Bdečega križa v Mi. ljah, medtem ko bodo za tekoče leto dodelili iz občinskega proračuna 100.000 lir kot prispevek za njegovo vzdrževanje. Za prihodnje leto pa bo občinska uprava poskrbela, da bo v proračunu tudi vsota 300.000 lir kot prispevek za redno poslovanje miljske rešilne postaje. Obnovitev delovne pogodbe kovinarjev Včeraj popoldne se bi morala v Rimu pričeti pogajanja za obnovo delovne pogodbe kovinarjev. Pogajanja so odlo. žili in se bodo pričela danes. Pred pričetkom teh pogajanj je izvršni odbor FIOM, ki se je sestal v Rimu 7. in 8. septembra, izdal krajše sporočilo, v katerem izraža upanje, da bodo delodajalci pojasnili stvarne namere in da se bodo pogajanja še nadalje odvijala v istem ozračju, v katerem je bilo mogoče sprejeti sporazum o akordnem delu. Vendar pa bo mogoče hitro končati pogajanja samo v primeru, da bodo delodajalci sprejeli najvažnejše delavske zahteve. Zato opozarja FIOM vse delavce, da so budni za primer, če bi jih sindikalne organizacije ponovno pozvale na borbo. Zaostritev položaja v Delavskih zadrugah Ravnateljstvo je prekršilo pravkar podpisan sporazum Se se ni dobro posušilo črnilo izpod novega sporazuma, ki so ga podpisali sindikalni predstavniki in vodstvo Delavskih zadrug, ko so Delavske zadruge ta sporazum na grob način prekršile. Komaj Ur po podpisu, s katerim so se obve. zali, da ne bodo odpusetili več nobenega delavca, so namreč včeraj odpustili enega uslužbenca. To so napravili kljub temu, da so prav zato, da se odpuste prepreči, sindikalne organizacije pristale na skrajšanje delovnega urnika in u-vedbo petdnevnega delovnega tedna za delavce centrale. Proti temu odpustu, ki ima nedvomno izredno važno načelno obeležje, je včeraj že protestirala Delavska zbornica na uradu za delo, kjer so podpisali omenjeni sporazum in ki je torej tudi dolžan skrbeti, da se sporazum v resnici izvaja. Danes se bo sestal enotni odbor podjetja, v katerem sodelujejo predstavniki obeh sindikalnih organizacij, ki bo ■iiiiiiiminiiiuitmii imiiiiiiniiiiii iiiinnnHiintiMiiiiHiiiiiiiiiiiHMMiiitiiiiiiiMf mniiiiniMin Sestanek komisije za nadzorstvo nad ribjim trgom Potrošnikom omogočeno neposredno kupovati ribe na trgn na debelo Sprejet člen, ki preprečuje dosedanje špekulacije prodajalcev na drob-no - Treba bo še marsikaj ukreniti, da bo trg resnično liberaliziran Sinoči je zaključila svoje delo na Dunaju tržaška delegacija, ki se je udeležila o-tvoritve dunajskega velesejma. V treh dneh bivanja na Dunaju je stopila delegacija v stik z raznimi gospodarstveniki, z ministri, predsedniki trgovinskih zbornic itd. Na povabilo delegacije bo obiskal Trst avstrijski podkancler Pit. termann. župan pri komisarju RK Miljski župan Pacco se je sestal s komisarjem Italijanskega rdečega križa v Trstu ter z njim razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki so v zvezi s ponovno vzpostavitvijo nočne službe na miljski rešilni postaji. Zupan je predvsem izrazil zahvalo občinske uprave zaradi ponovne vzpostavitve noč. ne službe, ki jo je vse prebivalstvo toplo pozdravilo. Ker je znano,» da ustanova Rdečega križa ne zmore prevelikih stroškov, je župan komisarju zagotovil, da bo občina prispevala svoj delež za zmanjšanje stroškov, ki jih ima Rdeči križ v Miljah. Tako bo občina takoj poskrbela IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIII« S. Viikmanovič-Tempo na obisku v Trstu Včeraj se je drugič sestala komisija za nadzorstvo nad ribjim trgom na debelo, ki je odobrila 22 členov novega pravilnika, in sicer od 14. do 35., tako da ostane za odobritev še 15 členov. Komisija je med drugim odobrila predpis, da si lahko potrošniki nabavijo ribe neposredno pri ribičih od H. do 12. ure, ko se konča dražba rib na debelo. Komisija je tudi sklenila, da lahko kupijo potrošniki manj kot 5 kg rib ter s tem spremenila zadevni člen, ki je prej določal najmanjšo količino 5 kg rib. Toda občina si pridržuje pravico, da bo proučila še dru. ge načine, kako približati potrošnika proizvajalcu, v tem primeru ribiču. Ob 11. uri, ko sme potrošnik kupovati ribe na trgu na debelo, so namreč vse dražbe že zdavnaj opravljene in rib sploh ni več na razpolago. Komisija je tudi spremenila urnik trga za ribiče, tako da lahko pripeljejo ribe v tržne prostore do 22. ure zvečer, da zgodaj ulovljene ribe ne o-stajajo vso noč do jutra v čolnih. Da se preprečijo špekulacije nekaterih prodajalcev na drobno, ki često pokupijo vse razpoložljive ribe, tako da ostanejo drugi piodajalci brez rib, bodo smeli pomočniki prodajalcev na trg šele četrt ure potem, ko se odpre in se začnejo dražbe. Ravno ti pomočniki so pomagali prodajalcem, da so naglo pokupili razpoložljive ribe določene vrste. Urnik kupčij, oziroma dražb na ribjem trgu bo naslednji: od 16. aprila do 15. novembra od 7. do 11. ure; od 16. novembra do 15. aprila pa od 7.30 do 11. ure. V tem času lahko kupujejo ribe trgovci na debelo, na drobno, industrijci (za konserviranje), razne menze. skupnosti, zadruge, kon- vrgel na tla. Toda dekletce je s kričanjem in jokanjem zbežalo nesramnežu ter steklo domov. Tu je povedalo mami, kaj se ji je pripetilo, in materi ni ostalo drugega kot poklicati policijske organe. Po enournem iskanju so našli nesramneža, 32-letnega Gio. vannija Abatemattea iz Vrdel-ce Timinjana, in ga zaslišali. Pohotnež je moral priznati de. janje, pa čeprav je skušal svo. je obnašanje omiliti z izgovorom, da je bil odpor dekleta... relativen. Dekletina mati je podpisala prijavo, ki je Aba-tematteu odprla vrata v koro. nejske zapore pod obtožbo poskusa posiljevanja, nasilnih spolzkih dejanj in spolzkih dejanj v javnosti. «»------- zorciji, restavracije in hoteli ter občinske konsumne ustanove. Ribiči, konzorciji in zadruge, ki niso vpisani v seznam trgovinske zbornice, lahko prodajajo samo svoj ribji ulov. Včerajšnja seja je trajala sfcoraj tri ure in ji je predsedoval podžupan prof. Cumbat, ki se poteguje za to. da bi ribji trg na debelo čimbolj liberalizirali, kot je tudi namen novega zakona. V sedanjih pogojih pa je ta liberalizacija skoraj nemogoča, kajti potrošniki lahko pridejo na trg na debelo, ko so že vse ribe razprodane. O stvari bo moral spregovoriti tudi občinski svet, ko bo razpravljal o pravilniku Najdeni predmeti Na tržaškem županstvu, in sicer v III. nadstropju, soba štev. 8, so na razpolago sledeči najdeni predmeti, ki so jih lastniki izgubili na tržaških ulicah v mesecu avgustu: Zlata verižica z obeskom, zlati prstani, moške in ženske ure, listnice z in brez denarja, zlate zapestnice, fotografski a-parat, moške majice, strašilna pištola, moško kolo, naočniki, rabljen dežni plašč, aktovka, brisača, ženska torbica, ključi in denar. Nesreča nogometaša Enore Simoni iz Ul. sv. Nikolaja nima sreče. Kot igralec prvega moštva Triestine si je komaj opomogel po zlomu noge. Dolgo ni mogel Simoni na igrišče in sedaj, ko je zopet začel trenirati, se mu je včeraj zjutraj pripetila nezgoda, ki ga bo ponovno privezala najmanj dva meseca k postelji. Simoni je tekel po stadionu pri Sv. Soboti in skušal čimbolj sprostiti mišice. Toda o-koli 10. ure se je spotaknil in padel. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom, je bila diagnoza enaka kot pred meseci: zlom noge. Zato so ga tudi pridržali na ortopedskem oddelku. v starosti 50 let, ki ni imel nobenega dokumenta pri sebi Zaradi njegovega resnega sta-nja ga niso mogli zaslišati. Zdravnik Rdečega križa, ki ga je spremil v bolnišnico, je povedal, da je mož verjetno zaradi slabosti padel na tla in se zvrnil poleg vozička, ki ga je peljal. Za neznanca so si zdravniki pridržali prognozo. Zvečer je žena identificirala ranjenca za 54-letnega Giusep-pa Stocco s Sprehajališča Sv. Andreja 23. Z lambreto v kmečki voz Na cesti mu je postalo slabo Tik pred 13. uro pupoldne so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico neznanega moža Iz neznanih razlogov je sinoči malo pred 20. uro Enrico Tomasovich iz Milj sredi ža-veljakega drevoreda treščil z lambreto v kmečki voz na konjsko vprego. Tomasevichu se ni nič pripetilo, njegov sopotnik, 2.’-letni Licio Zuppin tudi iz Milj, pa je moral v bolnišnico, kjer je ostal s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na urološkem oddelku. Ubaldo Carniel iz Ul. Bel-poggio pa je moral v bolnišnico, kjer so mu zavore njegovega mopeda nepričakovano odpovedale in sicer v trenutku, ko jih je zaradi strme ceste najbolj potreboval. Drugega ni bilo kot skušati zavirati z nogami in ker se mu tudi to ni posrečilo, je fant treščil v zid. Po nezgodi so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na II. kirurškem oddelku. Okreval bo v 8 ali 10 dneh. Čilo j le in Sirite PRIMORSKI ONEVNIK rtimiiiiifitiiiiMiiiiMiitiiMiiitinitimiiiiiiiHvimiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimMiiiiiiiiiui Izpred ktzenikega sodišča Okradel je svojo sosedo da bi plačal hladilnik V resnici pa je del denarja zapravil - Sodniki so ga obsodili na 20 mesecev ječe • Obsojen tihotapec cigaret razpravljal o konkretni akciji za spoštovanje podpisanih spo. razumov. Čeprav uslužbenci tržaških Delavskih zadrug upravičeno kaj malo zaupajo sedanjemu vodstvu, saj so jih dobro izučile dolgoletne slabe izkušnje, vseeno nihče ni mogel pričakovati, da bo komisarska u-prava komaj dan po podpisu sporazum na tako grob način prekršila. To ponovno priča, da je potrebno končno enkrat narediti v Delavskih zadrugah red in da je skrajni čas, da se nadzorni organi zmenijo za to delavsko podjetje in da pride čim prej do volitev in novega vodstva. Sindikalna kronika je namreč vsa zadnja leta polna stalnih sporov med uslužbenci in vodstvom, pogajanj o odpustih, skrčenju delovnega urni. ka, sporazumov, kršitev sporazumov in stavk, kar vse jasno priča, da vodstvo ni sposobno v redu voditi Delavske zadru. ge. Poleg tega vlada v podjetju ozračje negotovosti, nezaupanja, kar vse ne more u-stvariti pogojev za normalno poslovanje in kar povsem nujno tudi povzroča, da poslovanje ni tako kot bi moralo in kot bi lahko bilo. Tudi glede prejemkov uslužbencev je položaj v Delavskih zadrugah slabši kot v številnih drugih tržaških trgovinskih podjetjih. Tako bi se morali čez nekaj dni ponovno sestati sindikalni predstavniki s pred. stavniki ravnateljstva in razpravljati o povišanju plac za 2,5 odst., kot so to dosegli že uslužbenci vseh drugih trgovinskih zadrug pred več meseci. Nikakor pa ni prav, da se morajo uslužbenci Delavskih zadrug po več mesecih šele boriti in pogajati za to, kar so uslužbenci v privatnih podjetjih že prejeli. Moro v soboto v Trstu V soboto pride v Trst glavni tajnik Krščanske demokracije poslanec Moro, ki bo imel govor ob otvoritvi skupščin demokrščanskih sekcij v zvezi z izrednim pokrajinskim kongresom KD, na katerem bodo izvolili delegate za kongres stranke v Florenci. Podpore ECA v avgustu V avgustu je Občinska podporna ustanova ECA razdelila za 98,235.919 lir pomoči Za 957 svojih neposrednih oskrbovancev v domu onemoglih in drugih zavodih je porabila 22,489.278 lir. 5450 družinam navadnih oskrbovancev je raz. delila za 15,062.698 lir podpor, 11.658 ezulskim družinam ali posameznikom je izplačala za 48,231.005 lir podpor. Za hrano 1036 navadnim oskrbovancem, to je za 100.366 obrokov je bilo 7,085.580 lir izdatka, za nakazila za živila 212 družinam 688.000 lir, za 4913 obedov za okrevance tbc 1,473.900 lir, za prenočnine v ljudskih prenočiščih 66.951 lir, za stanovanja 807 ezulom 1,918.083 lir, za obleke, obutev in posteljnino 193 družinam 574.635 lir, za očala in ortopedske a-parate 50.790 lir. Gostovanja SNG iz Trsta Seja obč. odbora Sinoči je bila seja tržaškega občinskega odbora, ki je razpravljal predvsem o zadevah, ki se tičejo osebja. Med drugim je tudi sklenil, da bo lahko družba Astar uvedla na avtobusni progi Barkovlje — Miramar novo postajališče. Na. dalje je sklenil, da se poveča število otroških vrtnaric v občinskih vrtcih ter odobril sklep o plačilu zdravil, ki jih daje občine revežem brezplačno »»--------- Obvestilo kmetovalcem Prefektura sporoča, da bodo v Ulici Duca d’Aosta 12 od 10. septembra in za dobo 15 dni izobešeni seznami neposrednih obdelovalcev, ki so podvrženi plačilu prispevkov za bolniško zavarovanje in za inva-lidninsko ter pokojninsko zavarovanje. V istem času bodo na županstvih objavljeni izvlečki o-menjenih seznamov. Kdor želi vložiti priziv v zvezi z vpisom na seznam, lahko to stori v roku 30 dni od prvega dneva objave. Na uradu za enotne kmetijske prispevke v Ulici Duca d’Aosta 12 so prav tako od jutri dalje izobešeni seznami podjetij, ki bodo morala plačati prispevke za starostno zavarovanje kolonov in spolovinarjev. V petek 11. t. m. ob 20. uri »Pepelka* v Braniku, v soboto 12. t. m. ob 15. in ob 20. uri «Pepelka» v Ajdovščini, v nedeljo 13. t. m. ob 15. uri «Pepelka» v Vipavi, v nedeljo 13. t. m. ob 20. uri »Pekel je vendar pekel* v Ajdovščini, v ponedeljek 14. t. m. ob 15. uri «Pepelka» v Šempasu, v ponedeljek 14. t. m. ob 20. uri «Pepelka» v Prvačini, v torek 15. t. m. ob 11., 14. in 20. uri »Pepelka* v Solkanu, v sredo 16. t. m. ob 16. in ob 20. uri «Pepelka» v Medani, v četrtek 17. t. m. ob 11. uri «Pepelka» v Tolminu, v četrtek 17. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar pekel* v Tolminu, v petek 18. t. m. ob 16. in ob 20. uri »Pepelka* v Bovcu, v soboto 19. t. m. ob 11. uri «Pepelka» v Kobaridu, v soboto 19. t. m. ob 20. uri »Pekel je vendar pekel* v Kobaridu, v nedeljo 20. t. m. ob 16. in ob 20. uri »Pepelka* v Cer-knem, v ponedeljek 21. t. m. ob 11. uri «Pepe!ka» v Idriji, v ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar pekel* v Idriji, v torek 22. t. m. ob 20. uri »Pepelka* v Anhovem, v sredo 23. t .m. ob 11. uri «Pepelka» v Anhovem, v sredo 23. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar pekel* v Anhovem. Astra Roiano 17 00 ^ ti», R. Scott. , gl Alabarda 16.00 «***,, Yvonns De čari R. Podesti. Aldebaran 16.30 Ben^Ul John Lunjd, 0 v P» Ariston 16.00 ((To18 nsum v Toto, S. Koscina . ^ Aurora 16.30 .»Ha® jjjjl vrag*, S. rec^illa Garibaldi 16.00 ««”£*! - 5-kasha*' mond Surr, T**' muca. ,, ».nju z Ideale 16.00 »V tecpnicO^ leale 16.00 «» "„nii Cinemascope, Poitner FndP Im pero 16.00 ‘ Pt •ker Si Vi Vi Vi Vo Novo cine '6.00 - M. sterens, F. • , Odeon 16.00 a "K)o Arena, G. R*•'_jrjem Radio 16.00 aIT|ey. VVoLfit. B. Shellej i,et LETNI: V V Arena dei Flori I V. thieUl' AA f Arena Diana »ti Garibaldi 20.00 ^ «4]vs zilla*. Paradiso 20.00 in S Webb», R. JI*/ u « Marconi 10.30 >0 1« g dr. Jekylla» £ t(l I Prtfiriana 9.0.00 ^ .».nfllf^vd i Neroden padec priletne ženske Zaradi zloma stegnenice so morali sprejeti 87-letno Vin-cenco Buda vd. Furlan iz Ul. Trauner s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Priletna ženska si je zlomila nogo včeraj zgodaj zjutraj, ko je stopila s postelje. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiimmimiitiiiitniiiiiiiiHiiiniiamifiiiiititHiiMitHH milil ititirimii 'IT Šolska obvestila Nesramni pohotnež Včeraj dopoldne sta prispela v Trst predsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukma-novič-Tempo in sekretar CS ZSJ Ašer Deleon, ki ju je od obmejnega bloka Fernetiči spremljal gen. konzul FLRJ v Trstu dr. Žiga Vodušek. Visoka gosta sta se v Trstu zadržala nekaj ur, potem pa sta nadaljevala pot v Rim, kjer se bodo jutri začeli razgovori jugoslovanske sindikalne delegacije s predstavniki tajništva CGIL. Med razgovori bodo sindikalni predstavniki izmenjali izkušnje, razpravljali o problemih delavskega razreda v sedanjem mednarodnem položaju in o oblikah nadalnjega sodelovanja med sindikalnima organizacijama obeh držav. Dva člana jugoslovanske delegacije bosta prispela v Rim danes z letalom. Na sliki vidimo Svetozarja Vukmanoviča-Tempa v družbi z gen. konzulom FLRJ v Trstu dr. Žigo Voduškom, V nedeljo zvečer je komaj 12 let stara V. C. odšla z doma. Hotela je po cigarete in ker je začutila lakoto, je stopila v gostilno nedaleč od nogometnega igrišča pri Sv Iva. nu ter si naročila obložen kruh. Tedaj je stopil v gostilno tudi neki mladenič, katerega je dekletce že poznalo, ker jo je nekaj dni prej povabil na sprehod, a jo je prestrašil s... poljubom. Dekle je takoj odšlo iz javnega lokala in se odpravilo po Ul Cave proti domu. Fant pa ji' je sledil kot senca. V temnem delu ceste se ji je približal in jo je začel nagovarjati. Fant je bil še tako nesramen. da jo je objel, in ko sta prišla do gozdička, jo je Kupovati več kot mu dovoljuje plača je spravilo 32-letnega Giovannija Cicina iz Car-duccije ulice št. 2 v precejšnjo zagato. Mož ima 32.000 lir mesečne plače in čeprav mu je to zadostovalo komaj za borno življenje, se je domislil, da bi mu hladilnik ne škodoval. Zato je napravil dolg in 1. avgusta bi moral račune poravnati. Ni pa imel denarja, ge prej je zastavil nekaj svoje, a največ ženine zlatnine. Kako torej priti do denarja? 1. avgusta je zapustil po-stejo ,kjer je žena še spala, in se odpravil v stanovanje Marije Jerič por. Raguzzi, za katero je vedel, da čisti stopnice in pisarne v poslopju na Trgu Dalmacija 3. Priti v njeno stanovanje ni bilo težko, ker so bila vrata vedno odprta. V sobi je stegnil roko pod rjuhe v omari in potegnil izpod njih 100 tisočakov. Te je spravil v žep in se odpravil ponovno v posteljo. Iz strahu, da ga ne bi zajeli, je police iz zastavljalnice raztrgal in jih vrgel stran. Morda se je več bal žene, da ga ne bi zaradi tega okregala, ker je denar zapravil. Del ukradenega denarja je porabil, 40.000 lir je skril pod opeko na pod- strešju, 9.500 h( P* je imel še v žepu. To je bilo, Ko je pri- javil policijskim organom, da so mu tatovi ukradli 15.000 lir in vso zlatnino. Z njim je tatvino prijavila tudi Ra-guzzijeva. Policija je uvedla preiskavo. Predvsem je ugotovila, da je bilo v obeh stanovanih vse v najlepšem redu. Preiskovalni organi so bili prepričani, da je treba tata iskati v krogu družin ki 'tanujejo na istem hodniku, to je Cicinove in Ra-guzzijeva. Sum pa je padel na Cicina ,ki je končno moral le priznati tatvino. Priznal je tudi, da njega ni nihče okradel. Prijavljeno tatvino si je izmislil, da bi odvrnil sum od sebe in tudi zaradi zastavljene zlatnine. Na srečo je njegova žena delno z najdenim denarjem, delno s posojilom, ki ga je dobila od tašče, povrnila Ra-guzzijevi dolg, s čimer je pripomogla, da so bili sodniki milejši z njenim možem, ki je bil v zaporu pod obtožbo tatvine in simulacije. Sicer je tožilec zahteval zanj 2 leti in pol zapora, a sodniki so ga obsodili le na leto dni in 8 mesecev ječe ter na plačilo 6.000 lir globe. Seveda bo moral Cicin, ki ni novinec v tatvini, kazen v celoti presedeti. Kazen pa mu teče od 6. avgusta letos, ko je moral v zapor. * * # Blaž Božič iz Kolombana pri Kopru si je izmislil «nov» način za prenos cigaret iz Jugoslavije v Italijo. Obul si je ženske nogavice in vanje spravil nič manj kot 100 zavojčkov cigaret. Osem zavojčkov pa je spravil v torbo in se s parnikom pripeljal v Trst. To. da njegove hlače so bile preširoke in tudi njegova okorna hoja je opozorila nekega podčastnika carine, da nekai ni v redu. Božiča je ustavil in ga odpeljal na poveljstvo, kjer so prišle sigarete na dan. Božiča so prijavili sodišču in ga 3. septembra letos, ko so ga zasačili, poslali v zapor. Včeraj pa je moral pred sodnike, ki so mu prisodili 84.600 lir globe.Ker so mu priznali pogojnost kazni, so ga izpustili iz zapora. Preds. — Zanetti, tož. — Vi salli, zapisn. — Urbani, o-bramba — odv. Radovani, Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 • * • Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsag ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. Vpisi v vse tri razrede se vršijo vsak delavnik od 10. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št, 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Posebno opoztrja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeča list ne; 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo 0 precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole » * » Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnirn načrtom (realnim) tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1 avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni desk;. Ravnateljstvo dalje obvešča da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 dne 15. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine. • * • Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu: od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. • * * Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. 1 Potrebna navodila so na raz- polago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure. *** Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča učence in u čenke, da se je vpisovanje v vse razrede že pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure. Učenci, ki imate popravne izpite, se vpišete takoj po opravljenem ustnem izpitu. • * # Ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra. * * * Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. * • * Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. nadstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka. Vpisovanje v šolo Glasbene Malice Prosvetno društvo «Rado Pregarc» Stadio 19 45 «pnJf0 v ^ hjc, Valmaura 19« vabi na kulturno prireditev, ki bo 20. septembra t. 1. pri P I S C A N C I H C Gable, D. D* < Evro„ _____________ SREDA, *• IZLETI J Prosvetno društvo »Andrej Cok» z Opčin priredi 13. septembra enodnevni izlet na Vršič po Soški dolini Izleti SPDT v septembru: 12 in 13. t. m. v kočo na Bohinjskem sedlu, kot izhodišče na bližnje vrhove: Lajner, Možič, proti Crni prsti; 20. t. m. na Učko; 27. t. m. na Snežnik. Prijave v Rimski utici 15-11. Izleti so za imetnike potnih listov. KINO Excelsior 16.00 «Arhimed Le Cio-chard*, Jean GaDin l enice 16.00 »Bič Amaconke*. Ci. nemascope v barvah. Rhonda Fleming, Guy Madison. Arcobaleno 16.00 «Morallst», A. Sordi, De Sica. Franca Valeri. Supercinema 16.00 «Sobarice», U. Tograzzi, G. Ralli, V, Mori-coni. Filodrammatico 16.00 ((Otočje v plamenih*, J. Garfield, H. Ca-rey, G. Younge. Gratlacielo 16.00 «Sestanek v Zib richu*, Cinemascope, technico-lor. Sonja Ziemann. Cristallo 16.00 »Strahote črnega muzeja*, Michael Gough. June Cuningliam. Mladoletnim prepo. vedano. Capitol 16.30 »Dvojna igra*, Burt Lancaster, Yvonne De Carlo. iiilliiiliiliii n nitim minutnim nu n Dimimo OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. septembra 1959 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 14 oseb, porok pa je bilo 8 POROČILI SO SE: uradnik Bruno Meniš in delavka Lucia Vascotto, prodajalec Nivio De-grassi in gospodinja Giovanna Martinolli, šofer Albino Loredan m gospodinja Marija Guardian-čič, agent javne varnosti Genna-ro Bruno in vezilja Elide Teghi-ni, elektromehanik Vito Micheli :n šivilja Giuseppina Calzi, klepar Renato Stefani in tkalka Luigia Cuschie, pomorščak Mario Perini in gospodinja Giuseppina Zettin, geometer Elio Baumacher in delavka Bruna Marži. UMRLI SO: 73-letna Rosalia Stelcer vd. Avogad.ro, 71-letna Ka. tarina Ogjujč, 60-letni Giacomo Stefani, 32-letni Valerio Godino, 48-letna Maria Giacomini por. De. vetta, 60-letni Leopoldo Grego, 34-letni Giordano Zobec, 72-letna Eutfemia Bercich vd. Berni, 73-letni Antonio Bersini, 66-letni Lo-renzo Meton, 72-letni Karel Plet-zuk, 30-letnl Luciano Olivlerl, 46-letni Ovidio Benvenuti, 70-letna Almea Marcella Galich vd. Da-niotto. MA /.N A »ItVKNTlI.A J Ravnateljstvo Glasbene Ma tiče v Trstu sporoča, da se vpisovanje v šolo Glasbene Matice zaključi v soboto 12. t m. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 12. in od 16. do lt ure v prostorih v Ul. R. Manna 29 (teh 29-779). Vpisovanje velja za vse lan ske in nove gojence iz Trsta in predmestij (Barkovlje. Sv Ivan in Skedenj). Sprejemni in popravni izpiti bodo v soboto 12. septembra od 10. do 12. ure. Pričetek pouka bo v ponedeljek 14. septembra. POUČUJEMO KLAVIR, VSE ORKESTRALNE INSTRUMENTE, NAUK O GLASBI IN HARMONIKO. SPREJEMAMO TUDI PRIJAVE ZA SODELO. VANJE V OTROŠKEM PEVSKEM ZBORU IN ORKESTRU. Voisovanje v podružnico v Boljuncu bo v sredo 9. t. m. ob lt. uri na sedežu šole in to za gojence iz Boljunca. Bor. šta, Loga, Doline in drugih o-koliških krajev. Vpisovanje v Trebčah bo v četrtek 10 t. m. ob 18. uri na sedežu šole. Vpisovanje v Nabrežini bo v četrtek 10. t. m. ob lt. uri v pro štorih prosvetnega društva algo Gruden*. Gojenci vseh podružnic šole Glasbene Matice nat pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev. Slovenski fotoklub v Trstu ima danes ob 20.30 na sedežu v Ul Roma štev. 15 redni sestanek s pomenkom o pripravah za delo v sezoni, nato kritika slik. --------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Roma 16; Man. zoni, Ul. Settefontane 2; Marrhlo Ul. Glnnastica 44; Rovis Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul' Com-bi 19. «» -------- Valute Milan Rim Zlati funt 5950 — 6050.— Mareugo 4350,— 4450 — Dolar ... 617.— 621 — Frank franc. 123 — 126 — Frank Jvic. 143.— 144 — Sterling 1725.— 1750.— Dinar 82.— 84 — Sllmg 23.75 24.25 Zlato . 702.— ,04.— Zah n marka 147.50 148.50 ur. ^ Ponziana 20.00 « vent»r,ia (t i Jean Gabin, Ln,V»., k,. leseno nego j ^ d,ja' K»1» poročila 7> J« l55W.6.15 Pr^Til V Prenos RL; M , jutro; 7.40 G‘asb „5 J glasba; 13.15 7u>eIj^ ,re 13.40 KmetijSK* ]0dije. ip*. *gt| melodije d° m NoV8 k8i turni zapiski- ,v„: 1 A . in zakon o s° c v,' r.i odmevi; . jik.i6.2P ^ ski zbori; l6-9°"jnter1^ 7, (s, i', 'i ,8.00 Naša žen 'orja,fr()J, te, glasba; 18.*° A, $ k;, Doris Day; t,” 22.15 Errol Gf^nsK1' > 22 40 Bruno ' co kave ali M'r neki a r“jleda- Obstaja 'iiirani ° en red: m°to-ea,Cl3nb lastniki av-^ odhajajo na popol- C°arka7 v Eiffel, V Bad ?olm0 Ar lisaj v vinorodno -.am se Ponovno kav C1Ja' ^olje stoječi Sauehi^* stekleni terasi ' jo v ljudski kavarni nad JfesT ne tako dobro thvii „ ,.p'iei° Pri «Lisasti •0. »i!ti, IH _ , Pešci ^redllei° week-end T* Buna l ^ai° na kavo | Seda ! ?US- Cel° tudi finejših6j Jnent’ v času S j. debat. Bundes- 'heje „„0p,rt za Publiko. M** Ui!obo Potnotil V^9 ausa; še točneje: -Bu»des0haudan0:-restavraci- testavracije. Nihče 'se in sedel za Poslanca, ker l'10' kam °fn,ake točno dolo-:;'i ni;jv. kd° pripada. No, A je to r, 6 nevidnih me-’6,10žična - parlamentarna, "»»racij. Popularna režnji jj^fdinstvena v da-"S|nški » J111' kakor tudi v z80doVini vseh časov. WaA TEMA: ALŽIRIJA Sdellf’ Prostorna v° °breži=a ■gleda LSkovi ;3e komai kakih 1. ^nherae na leSendarne S f”; griče- katerih i ^avno r, onnski meščani |>h gri?0zaWli- Ha enem ISeieRinV to se še ve \.-8'e*kim sestal z «onim terasa na Ren kilt, k o bi vam lordi om», toda mogli povedati v-se e t„ '”8u povedati I JJUsSom a|Zgodil° Pred An- ,8°dilo iskova).: ' —“'•ojno, na e' oh i Perlamentarne '1^‘skoval!; 76 slučajno, da ti ' oh u parlamentarne libijski - V1 -in sladoledu K* ^°gOstei ^0p°l(fari obračali {. ^°bo „! sv°je pogovore fe ?Pisi so dajsetimi leti. ft,. spomi!6 ,Vprav v teh |t„' lzbruha Jah dvajsetletni in nem-i!Uge svetovne »In le zani eitatel.iem li.Zode> ki lye, zakulisne ^"eznane50 V6Čini čitate" kin"0 zme'er,drUZbi P°vzročil K’ te npomiJaV°' k0 * pre' Lla,Vedn0 :”e z besedami: fh-«i ’ee v am° nemške E>, h’ ,,se vojskujejo; t? 61,1 se-i.3 Zirski fronti...«. PiKj^Ualno Pagov°r zasukal Nemška lm°: . Tuisko | »Ofl ,ie#a- trni ia 0 *em la tudi firma «Lloyd», ki je vrgla na tržišče miniaturno, aerodinamično limuzino «Ara-bel», najlepši primer med nemškimi majhnimi avtomobili, «ki so zrastli v velik avto». Edino «Volks\vagen» je ostal zvest svoji tradiciji, ker njegov položaj v domači avtomobilski konkurenci (dnevna proizvodnja 2500 avtomobilov, potrošnja pa še večja) niti rdaleč ni ogrožen. Za Nemca je tema »avtomobil« prav tako zanimiva in obvezna, pa naj bo on lastnik avtomobila ali pa le pešec. Kajti to je perspektiva. Več ali manj, vsak računa s tem. In o tem se govori in kombinira brez konca in kraja. Morda ni nobena druga plat življenja sodobnih zapad-nih Nemcev tako vsesplošna tema kot ta o avtomobilih. Celo do absurdnosti. V Augsburgu so n. pr. ta teden pred mestom linčali nekega 80-letnega meščana samo zato, ker je parkiral avto — na napačnem kraju. Pretepli so ga in poteptali z nogami, dokler ni izdihnil na prostoru za parkiranje. Skupino njegovih rojakov je razjarila okoliščina, da je starec parkiral s svojim avtomobilom proti predpisom, tako da oni niso mogli s svojim avtomobilom odpotovati, ampak so morali čakati celo uro. Pomislite: čakati, v dobi avtomobilskega tempa, zraven lastnega avtomobila! POZABLJENA DEBATA Nato se po vrsti preide na temo sezone: nova moška meda. To je prav tako renska specialiteta, iz Koelna, ki si je v teh poslednjih mesecih pridobil sloves nemškega modnega središča. Ce morejo Diorovi naHeaniki v Parizu določati stil in ton za žensko modo, tedaj si morejo to dovoliti koelnski ustvarjalci za moško modo. Torej, nosili bomo zelo svetle, vedre barve, lahkoten kroj, z ozkimi reverji, hlačnice brez balca-ne, polvolnene, polsintetične tkanine, prav tako povsem svetle klobuke. Tu v Bonnu da je „P?luradno se golt?)1' "»nogo j?ncoski Tujski »a;_.nernšw„ N^cev, neka-kgkhjo, d utistilce pa celo «/!> J*3 * vsak drugi da -emec' Spomi- C«. )e na Je reporter časopisa črni kroniki) CVlž'rskir!POVedoval’ da t6y "tov i. . ronti 70 do 80 '0 -r ,[°v le*i„“°nu 70 d0 80 Tr p! ariev — Nem- NlV"Je«, kimora t0 d°- ' Ai^hiform dve leti !'HeiZirii'. prelU'iske leS'ie ** s ° p°begnu P mu Je ***« £*£ Mar°k° se nm ifaŽe’ J nas Dlanpt. *ij« ’ PriBajJ., ,nas planet. Ift ii*0 v ali , Tujake le- NtKt* nekl'1 sorah na-S» e8* »tvl lCi0natia Sa' ‘ j« Pra , gi' ].p°rekla , ako nem- Hja^ion«riem ita 'e mno* '»Kjj 1 Vojsk ’ 1 80 se na- Za ftancoVskiJd ’n Umi' , > de' da so ,1 denar, po-; v°Segl' svobodo : J^iM°PUu jl?kem nem-, teh*' si , »nemški 'litij ,dheh. Ho ! ’ °bjavil B‘a dve tre- bi!i Nem°'l-6n'b legio •Nemci, ai_________________ — to je krajevna atrakcija — \si smatrajo Felixa von Ekharda, šefa vladnega tiskovnega urada, za šampjona moške mode. On je že večkrat lansiral modne novitete in velja v začasni prestolnici na Renu za strokovnjaka brez tekmecev v teh stvareh. Nekateri časopisi so že objavili njegove karikature v pozi, kako lansira moške hlače «{ri četrtine«, komaj čez koleno, ki bodo osvojile publiko v prihodnji poletni sezoni. BOŽIDAR DIKIC 1 ZGODBA DEVETIH DELAVCEV - JUNAKOV Na jezu Bakra -Nangal letos ne bodo slavili Jezovi niso le za hidrocentrale, ampak tudi za namakanja, ki naj rešijo indijsko ljudstvo pred vsakoletno lakoto NEW DELHI, septembra. — Ono, česar so se inženirji na gradbišču hidrocentrale Ba-kra-Nangal največ bali, se je zgodilo 21. avgusta. Monsunska poplava in hudourniki s planin so poškodovali desno krilo pomožnega jezu v Bakri. Skozi pomožno zgradbo je voda vdrla v predor in v strojne predore v Nangalu in tu zalila podstavke za statorje, (Foto: Magajna) um Hlinil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIHIIIII 11 m i im i n i m m mm iiiinimiiiiii m ni i mi um n n umi m n mi umu m n m imunim mi milnim iiiiiiiiiiihiiiiiiii ihihhhiiihihiiihhhihi mu «REVOLUCIONARNA NOVOST» AMERIŠKIH STROKOVNJAKOV Na štiri sto kilometrov daleč bomo videli prižg Gre za elektronski ojačevalec svetlobe, ki bo omogočil še nadaljnje prodiranje v vsemirje in, kar je važnejše, v globlje bistvo atoma če bi ne imeli zvočnikov in ostalih ojačevalcev glasu, bi si danes ne mogli zamisliti koncertov, katerim prisostvuje 15 ali celo 20 tisoč ljudi, bi si ne mogli zamisliti političnih ali kakršnih koli zborovanj, kjer govornik razlaga množici petdesetih, sto ali celo več tisoč ljudem in kjer more slednji poslušalec, če hoče, slišati slednjo besedo ki jo spregovori govornik daleč stran od njega in ki ga morda niti ne vidi. Nekaj podobnega kot je ojačevalec glasu je tudi ojačevalec svetlobe, ki pride v poštev v fotografskem aparatu, v kinematografskem aparatu in v televizijskem 1 žiti. Z novo elektronsko sprejemniku. Skupini ameriških strokovnjakov pa je pred kratkim uspelo napraviti tolikšen ojačevalec svetlobe, da so ga mogli imenovati «naprava, s katero vidimo to. kar je nevidnega*. že sam naziv naprave nam pove, da mora biti to nekaj posebnega. Videti to, kar je nevidnega, pa je v tem primeru vendarle nekoliko pretirano, kajti nova naprava ni nič drugega kot izredno občutljiva elektronska naprava, ki more prodreti čim dalje v nekaj, kar z dosedanjimi napravami, z dosedanjimi sredstvi, ni bilo dano opa- 1 *• Udelelenci IV. šahovskega turnirja kandidatov na Bledu, velemojstri Petrosjan, Talj, Gli-gorič, Smislov, Benkoe, Fisher, Olafsson, Keres in njihovi sekundanti napravo bo možno videti ali fotografirati največje razdalje v vsemirju ali pa poglobiti se v osnovno strukturo snovi, pogledati še globlje v atom. Ponavljamo, še globlje pogledati v atom, kajti atom sicer poznamo, smo ga razčlenili, teoretično in praktično razbili, nismo ga pa še dodobra videli in nova naprava bo omogočila tudi atom posneti na fotografsko ploščo in ga nato še temeljiteje proučiti. Skupina ameriških univerzitetnih profesorjev je izdelala in preizkusila napravo, ki sicer nima nobenega specifičnega imena, ki pa je rezultat dolgoletnih poizkusov in sodelovanja največjih in najbolje opremljenih ameriških industrijskih podjetij. In ojačevalec svetlobe je tako nared. Vsa naprava dejansko obstaja v nekakšni elektronski cevi in njena naloga ni nič drugega kot da z ene strani sprejema svetlobo in jo na drugi strani oddaja za tri tisoč krat povečano. Poleg tega naprava to povečano svetlobo projicira na svetleče platno. Kako pomemben pa je ca uspeh, nam bo prikazal sledeči primer: če si nekdo v gosti temi prižge cigareto, bo sij vžigalice viden na 200 metrov daleč, ob izredno lepem vremenu 300 metrov. Z novo napravo pa moremo videti sij prižgane vžigalice celo na razdaljo 400 km. To se pravi, da če bi na milanski katedrali nekdo z vžigalico prižgal cigareto, bi io nekdo, ki bi na openskem pobočju čepel za to napravo, mogel videti. Navedli smo ta konkreten in ZDRAVNIŠKI Hemoroidi ali zlata žila S.Veh P0UCi' ..Skupno ' "es a tun-6 dvetl . udl spri.-.; .. S>i legij, S6daj Priti-j ’ med 81 HeftiiP‘ldt'ikov, je v med 35.000 vsak > 9 tlW ‘<:rasi Bundes- hCc ria P.Hamem Bun- k 0-h' je i! lamantarnih J9nik n«-mšk°hgnvora v * to 1* legio- »h e Ukazai0ItU"'°Krede- % Preveč ’ fV* to Politično, V» PPlitične na- te ^AQi si ,0 tak AVT°M°BILA "j Vaini ‘zčrPali Spo- CS ^,r;stični ?! %arn<: r!?tana ^rasi0 par-teE^raci^e Prešli i* tS t!ZUž" n« I6dna: p°- ®him °delov .V avtomo-s je ** teto 1980. Pris'a majhna % ' ki : ' Povi "1 U‘ajftna Pjii starr, sVoin »Mercedes ir,.9 r .'Pedr.r, ..tradicional- lin Prr°6,Pa 'cional-'j0, zame-1. dimenzija-'.resepp,;,Je nemški V!^r*iL z novimi »S 2aVsakrJe Za vsakršen »Pim.-r11 zep«. Nič d' Pritegni- "Psn Hemoroidi so prečej pogosto obolenje, toda večina tistih ljudi, ki jih imajo, mislijo, da gre pri tem za bolezen, ki ji ni treba pripisovati posebne pozornosti. Sele ko nastanejo razne komplikacije, kot na pr. krvavitve in vkleščenje, i-ščejo zdravniško pomoč. Kaj so pravzaprav hemoroidi? Končni del debelega črevesa je izredno bogat z ožiljem, ki prehran ja črevo. Cc se žile (vene), ki se nahajajo v ostenju debelega črevesa, razširijo, tedaj govorimo o zlati žili ali hemoroidih. Smatra se, da dobijo hemoroide predvsem tisti, ki imajo že od narave slabo razvito vezivno tkivo, kakor tudi tisti, ki imajo razširjene žile (krtice) na nogah. Niso redki primeri, ko se pojavijo hemoroidi v nosečnosti. To se zgodi zato, ker plod v maternici pritiska na žile, zaradi česar pride do zastoja krvi m do razširjenja žil. Tudi razna vnetja na koncu danke ter tumorji v medenici in obolenja jeter so pogost vzrok hemoroidov. Hemoroidi so pri moških bolj pogosti kot. pri ženskah. Tudi je zlata žila posledica zastaranja krvi v venah pri ljudeh, ki mnogo sedijo, a se malo gibljejo. Razločujemo zunanje in notranje hemoroide. Zunanje vidimo ob danki oziroma zadnjiku. Imajo obliko kroglice ter so modrikaste barve. Notranjih hemoroidov ne vidimo, ker so skriti globlje v črevesu. Hemoroidi povzročajo neprijeten občutek pritiska, ki od časa do časa boli in srbi. Srbenje je posebno močno in nadležno ponoči v topli postelji. Sr bež se poveča, če uživamo premočno začinjene jedi in pijemo mnogo alkoholnih pijač. Ce pri napenjanju ob iztrebljanju zlata žila poči, pride do krvavitve. Včasih je krvavenje močno in če se pogosto javlja, začne bolnik zaradi prevelikih izgub krvi slabeti. Posledica tega jc malokrvnost z bledico na obrazu ter s slabim telesnim počutjem. Včasih se zgodi, da se hemoroidi vnamejo, kar povzroča velike težkoče. Razširjeni venozni vozli se napnejo, zatečejo in hudo bolijo. Vsebina vozla je trda, ker se je v njem strdila kri. V takih primerih je treba ležati s privzdignje- nim spodnjim delom telesa. Bolečine navadno trajajo teden dni. Hladni obkladki u-mirijo vnetje, prav tako pomaga tudi dietna hrana. Priporočljivo je tudi uživanje jedilnega olja, ki stolico omehča, kar ima za posledico lažje iztrebljanje. Ce se vozli ognoje, je navadno potrebna kirurška intervencija. Druga komplikacija hemoroidov je krvavitev, ki je najbolj pogosta pri notranjih hemoroidih. Krvavitev se da navadno zaustaviti s hladnimi obkladki, če pa je močna m ne preneha, je treba bolnika napotiti v bolnišnico. Zelo nevarna zadeva je izpad vozla in njegovo vkleščenje, saj zahteva v večini primerov zdravniško pomoč. Da ne bi prišlo do navedenih komplikacij, je potrebno, da se vsakdo zaveda, da hemoroidi niso kar tako. Bolnik mora paziti na redno stolico, držati dieto (lahka hrana) in se izogibati ostrih začimb in alkoholnih pijač. V lahkih primerih dobro delujejo hladni tuši in sedeče kopeli. Ce so hemoroidi veliki, je priporočljivo, da uvedemo v danko košček vate, ki smo ga prej namočili v olje. Konec danke naj bo vedno čist in snažen. Ce je okolica danke ranjena, se je treba umivati s kamiličnim čajem, ranice pa posipati z otroškim pudrom. V primerih, ko nastopajo pogoste in močne bolečine ter pride do izpada vozlov, je posvet z zdravnikom nujen, Isto velja tudi za krvavitve. Zdravnik bo določil način zdravljenja. V primerih, kjer konservativno zdravljenje (kopanje v topli vodi, obkladki, mazila in svečke) stanja ne izboljša in so bolečine vedno večje, bo potrebno kirurško zdravljenje. Ce hemoroidi niso vneti, je priporočljivo zdravljenje z injekcijami. Ce nas ob koncu danke srbi in če krvavimo, se je treba posvetovati z zdravnikom. Vedeti namreč moramo, da srbež in krvavenje ne izvirata vedno od hemoroidov, ampak sta lahko tudi začetek raka na danki. Treba je zatorej, da se pri krvavitvah, srbežu in neredni stolici posvetujemo z zdravnikom, ki bo po natančni preiskavi ukrenil vse potreono. DH. S. B. enostaven primer, da bi mogli prikazati pomembnost te iznajdbe. Seveda se bo kdo vprašal, čemu naj taka naprava služi? človek je vedno težil za tem, da bi pogledal, kaj je tam daleč v vsemirju. V ta namen si je omislil daljnoglede, ki so se s časom razvili v mogočne napra-. \e, kakršna je ona na Mount Palomaru v ZDA, katere premer znaša 5 metrov. S to velikansko lečo je človeku dano pogledati med zvezde, ki so eno milijardo svetlobnih let od-aaljene od Zemlje. Toda dalj ni mogel pogledeti, vsaj z dosedanjimi sredstvi ne. In vendar je tudi za temi daljnjimi nebesnimi telesi se morje drugih nebesnih teles. In človek je svoj pogled usmeril tudi drugam, v samo snov, iz katere je sestavljen, v snov, ki ga obdaja, ki mu služi, ki ga zanima. In tudi tu je daleč prodrl, saj smo rekli, da je prodrl vse do samega atoma, ki ga je celo razčlenil in razbil. Toda dalj ni mogel, še celo videti ni mogel in ne more, kakšen je v resnici, ko ga je z bombardiranjem razbil na sestavne delce. In vendar je povsem razumljivo, da bi hotel videti, kako se ta razbiti atom dejansko obnaša, kajti teoretično in praktično vemo, kolikšno silo predstavlja atom, ko ga razbijemo, ali iz sestavnih delov sestavljamo. V tem je namreč bistvo vse atomistike. Toda kaj se v tem času dogaja, kje je ta skrivnost, kako bi jo mogli opaziti, videti? V tem je še vedno bistvo, ali vsaj del bistva vse te človekove «radoved-nosti>. In v tem je bistvo te ameriške novosti, če bi lečo velikega teleskopa na Mount Palomaru opremili z elektronsko cevjo, ki so jo izdelali ameriški strokovnjaki, bi z njo mogli seči mnogo globlje v vse-mirje, kajti sedanja 5 metrov široka leča bi bila tedaj enakovredna leči s premerom 30 metrov, če pa bi nam ne bila potrebna tolikšna leča, bi z novo napravo lahko gradili mnogo manjše teleskope, ki bi bili pa enakovredni ogromnemu teleskopu na Mount Palomaru. če se iz vsemirja vrnemo spet v vsakdanjost, na Zemljo, bomo pogledali čemu in kako nam bo nova naprava služila pri nadaljnjem proučevanju, pri nadaljnjem poglabljanju v bistvo atomistike. Gre tu za fotografiranje atomskih reakcij. Profesorja Martin Perl in Lawrence Jones sta to napravo že skušala uporabiti za fotografiranje atomskih delcev. S tem torej začenjata prodirati v bistvo same tvarine, toda v bistvo že izpod atomske velikosti. Fotografske plošče, ki bodo, seveda, napravljene povsem drugače od sedanjih z mnogo bolj drobnim zrnom, bodo mogle pokazati pot in brzino atomskega delca na svoji poti ob eksploziji, ob razbitju atoma. Sicer moramo priznati, da se je ato-mistom to že posrečilo, vendar le v neznatnem obsegu. Sedanja sredstva bodo omogočila fotografiranje tudi brzine, ki bo i enaka svetlobni brzini, in tudi delce, ki bodo milijardni deli milijardinke grama. Seveda je to za pojme nestrokovnjaka nekaj nerazumljivega. Komu se bo vse to zdelo tudi odveč, toda bistvo znanosti •e vprav v tem, da prodira vedno globlje in globlje. Delci atoma, ki bodo na fotografski plošči pustili neznatne, mikroskopske obrise, bodo pod novo napravo z dolžino; gostoto in širino obrisa dajali podatke o bistvu elementa in, kar je v tem primeru najvažnejše, o energiji, ki so jo pri svoji razčlenitvi, pri svojem razkrajanju proizvedli. Vedeti namreč moramo, da razkrajanje jeder, ki jih lahko primerjamo miniaturnim a-tomskih eksplozijam, oddajajo določeno količino energije in v tem iščejo strokovnjaki značilnost snovi in njeno uporabnost. Težko je razčlenjevati namene takih poizkusov, posebno težko je to prikazati tako, da bi bilo vsakomur razumljivo. Dejstvo, da so znanstveni krogi iznajdbo ameriških strokovnjakov sprejeli kot nekakšno novo revolucijo v znanosti, nam dokazuje, da je nova iznajdba zares velika in da bo znanosti pomagala k nadaljnjim, danes morda celo neslute-nim uspehom. Karel Putrih Umrl je akademski kipar Karel Putrih, eden najpomembnejših stebrov sodobne slovenske kiparske generacije, docent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ustvarjalec številnih sP0-menikov po naši deželi in letošnji Prešernov nagrajenec. Se ne 49 let star je zdaj umrl po hudi bolezni in tako prezgodaj zaključil svoje življenje in svoje umetniško delo. Rodil se je 14. novembra 1910 v Ljubljani. Akademijo likovnih umetnosti je zaključil v Pragi pri prof. Spa-njelu in Kafki, nato se je pa študijsko izpopolnjeval na potovanjih po Franciji, Italiji, Švici in Nemčiji. Od leta 1949 Je docent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Nagrajen je bil na II. mednarodnem bienalu v Aleksandriji, sicer pa je razstavljal še v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Mariboru, Trstu. Bukarešti, Moskvi, Leningradu. Varšavi, Livornu, Pistoiji, Rimu, Pragi, Milanu. predore z električnimi napravami, črpalke in vse, kar je bilo že postavljeno. Ta del hidrocentrale bi moral po večletnih delih v prihodnjem letu začeti s proizvodnjo električne energije. Samo na gradbišču hidrocentrale znaša škoda okoli 7 milijonov in pol rupij. Štiri ure preden je voda vdrla skozi kontrolno zgradbo v predor, so na gradbišču že slutili nevarnost. Okoli 600 delavcev je bilo po predorih, povsem na dnu glavnega predora, kjer so pred kratkim zalili podstavke za pet stator-jev, od katerih bi eden imel silo 90.000 kw in bi moral kmalu stopiti v pogon. Uprava gradbišča je ukazala takojšnjo izpraznitev. Nekaj delavcev pa je vendarle moralo ostati ob črpalkah in električnih napeljavah, da bi zadnjimi silami in v zadnjem trenutku skušali preprečiti nesrečo. Prijavilo se je 9 prostovoljcev: preddelavec in osem delavcev. Možnosti, da bi ostali živi, so bile neznatne: 1 proti 99. Zavest teh ljudi v predoru Bakra je simbol sodobne Indije, hkrati pa je tudi jez Bakra-Nangal simbol sodobne Indije in ti betonski kolosi, zgrajeni iz petih milijonov in pol tone betona, predstavljajo življenjsko delo graditeljev. Devetim indijskim delavcem ni uspelo, ker so bile prirod-ne sile močnejše od njihove volje. Voda, ki je porušila pred seboj 20 metrov debel jez, je vdrla v predor in devet delavcev je za vedno o-stalo v vrtincih reke Sitlej. Zakaj govorimo o njih in o tem nasploh? Ti ljudje — junaki se po ničemer ne razlikujejo od svojih tovarišev. Pred nesrečo bi se od tisočev delavcev, ki delajo na tem ogromnem objektu, verjetno našli tudi drugi, morda večina vseh, ki tč delajo, da bi na istem mestu žrtvovali življenje, kajti pred nesrečo bi teh sedanjih junakov nihče ne bil ločil od ostalih. In ni potrebno priti vprav sem v Bakra-Nangal, da se o tem prepričamo. Dovolj je obiskati druga gradbišča, druge velike jezove in opazovati ljudi, kako v belih bombažnih oblekah, ki jim pravijo «ka-di», delajo in ustvarjajo. Obleke «kadi» niso najbolj praktične, toda cenene so, tako da jih zmorejo ljudje te sicer bogate, vendar tako siromašne dežele. In ti ljudje zares nimajo pretiranih zahtev, oo-sebno ne za hrano, kajti dovolj jim je peščica riža. Ves ostali denar pošiljgjo svujim družinam in zdi se, da je vsa njihova življenjska filozofija na gradb:ščih v tem, da zagotove življenje svojim številnim, morda preštevilnim družinam. Vendar njihova filozofija ni 'e v tem. Razen te filozofije jih v novejšem času prevzema svojska politična simbolika, kar jn za te ljudi nekaj povsem novega. Ce se na takem gradbišču najde 9 delavcev-junakov (in rekli smo, da bi jih bilo lahko na stotine in tisoče), je to ena novih odlik sodobne Indije. Bakra-Nangal je njeno ogledalc. Pravzaprav je to o-gleaalo one Indije, katere glavna skrb je delo, ne glede na vroče poletje, na dobo težkega monsun« ali v zeleni zimi, ko se Indija razcvete v čudovit raj. Načrt za izgradnjo te velikanske centrale je obstajal še pred osvoboditvijo Indije, v dobi kolonializma. Toda šele pred nekaj leti go začeli u-resničevati stare načrte, ki naj bodo simbol sodobne Indije. Temu velikanskemu delu sta se pridružili gradnji še drugih dveh velikih objektov, eden v dolini , Damodarog drugi v dolini Hirakut Bakra-Nangal, pravkar omenjena dva druga projekta, kot še druge gradnje tovrstnih objektov, predstavljajo tu nekaj več kot v drugih deželah, kjer so samo in izključno izvor električne energije. Med dvema deževnima razdobjema, vse od septembra do naslednjega julija, je indijska dete-la sušna. Zadnje mesece pred monsunom je zemlja vsa razpokana, dobesedno spražena, kot bi jo žgali v pečeh. In tedaj je v Indiji doma lakota. Podobno je bilo letos tudi v Vzhodni Bengaliji. Ljudje in živali, posebno na podeželju, iščejo sence in mirno čakajo monsun, ki pomeni zanje življenje. Življenje je v takih primerih odvisno od monsuna. Bakra-Nangal in ostale hidrocentrale pa predstavljajo novo rešitev, predstavljajo možnost namakanja. Samo u-metno jezero ob jezu Bakra-Nangal, ki bo dokončano šele '962-63. leta, bo s svojimi stranskimi prekopi namakalo 3 milijone in pol akra zemlje. Indija bo kmalu dobila povrnjena sredstva za gradnjo. In to ne bo malo, kajti stroški znašajo 2 milijardi rupij. Pridelek žitaric pa se bo samo ob tem povečal za milijon ton, pridelek bombaža za 800 tisoč bal, sladkorne pese bodo dobili 500 tisoč ton več, krme pa za poldrugi milijon ton. Ta večji pridelek bo stroške gradnje kmalu povrnil. Hidrocentrale, ki se povečini grade na severu dežele, ob pritokih Gangesa in Brahma-putre ter na njih samih, pomenijo preobrat v indijskem poljedelstvu. Brez teh hidro* central, brez teh jezov ni izhoda iz prehrambene stiske, zaradi katere je tudi na letošnjem iimonsunskem zasedanju parlamenta« prišlo do o-stre razprave, ko je minister Bain moral dati ostavko, pa čeprav je dokumentirano dokazal, da za prehrambeno krizo ni bil kriv on. Vrnimo se v Bakra-Nangal. Nesreča, ki smo jo opisali, je povzročila veliko pobitost posebno v državi Pendžab. Ni šlo toliko za materialno škodo. Pio je bolj za izgubljeni čas. Prvi generator bi moral začeti z obratovanjem 26. januarja 1960. leta, to se pravi ob deseti obletnici proglasitve indijske republike. 7aradi nesreče bo indijska nai mčia hidrocentrala morala počakati sledeči monsun. Toda nesreča pride vedno tedaj, ko jo človek namianj pričakuje Priroda se je nesrečno poigrala z željami dežele, ki hoče ukrotiti prirodo. Hidrocentrala, ki bi morala to prirodo praktično u-krotiti, pa je utrpela veliko škodo tik pred svojo zmago. HOROSKOP ZA DANES-- — Pišite: Srce moje.. — Koliko izvodov?, OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Obeta se vam možnost, da pridete do denarja ali pa do predmetov, ki ste jih zgubili. Spori z ljubljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Podpore in olajšave za sklepanje večjega posla. Dobro vzdušje v družini in z neko novo osebo. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zaupali vam bodo delo, ki bo zanimivo in vam primerno. Pazite, da vas to zaupanje ne zanese. Težave v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uspešen dan, posebno v popoldanskih urah in če se u-kvarjate s finančnimi zadevami. Pazite na otroke in na zdravje. LEV (Od 23. 7. do 22 8.) Pazite na šibke točke pri delu in v organizaciji. Mogli bi imeti glede tega težave Pohvala naj vam služi le v spodbudo. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Dober dan za vaš poklic, vendar se ne zanašajte le na ugodne razmere in okolnosti. Več previdnosti pri novih poznanstvih. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Lepe možnosti za finančne uspehe. Dobro se bo rešil tudi spor. Ne zaupajte preveč sodelavcem. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22, 11.) Pri organizaciji nekega večjega dela vam bodo zaupali važno mesto. Pokažite, da ste mu kos. Pazite na podtikanja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vse, kar boste počeli, bo steklo dobro in vsemu boste dali svoj značaj. Zato se boste morali potruditi, KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne boste se najbolje počutili, toda to ne bo preprečilo, da bi dan ne bil u-spešen VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dopoldanske ure bodo dobre, zato jih izkoristite, če pa bodo popoldanske neprijetne, gre le za prehodno krizo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)’ Bolje bo šlo kot ste pričakovali. Osebe, ki ste jih komaj spoznali, vam bodo prinesle hudo razočaranje, PRIMORSKI DNEVNIK Gorlško-beneški dnevnik Po krivdi vodstva krščanskih sindikatov? Kom n ko koristilo zavlačevanje splošne stavke? Vodstvo CISL že tri dai odlaša z določitvijo datuma - Skupna akcija bi bila potrebna sedaj, ko so nanjo dale svoj pristanek že vse politične stranke razen KD Javnost goriške pokraiine pazljivo sledi dogodkom zadnjih dni. Z zadovoljstvom ie sprejela tudi vest o sestankih političnih strank, županov številnih občin in skupnih sestankih sindikalnih zvez. Med delavstvo, ki je najbolj prizadeto pri razkrajanju industrij, skih objektov v pokrajini, je zavladalo mnenje, da so številni politični in drugi faktorji v pokrajini le odločeni braniti interese goriške pokrajine in njega prebivalstvo in da ne bodo dopustili rimskim oblastem in upraviteljem pol-državnih podjetij, ki so se sedaj pod najhujšim pritiskom, da se proizvodnja zmanjša in da se številne delovne moči vrže na cesto ter coriško pokrajino postavi pred vprašanja nadaljnjega gospodarske, ga obstoja. Zato se vsi razumljivo sprašujemo zakaj po tolikšnih u-spešnih sestankih še vedno ni prišlo do določitve datuma splošne stavke v pokrajine, kaj zavira vendarle ta korak, ki bi vsekakor zbudil pozornost rimske oblasti. Kje tiče vzroki za zavlačevanje stavke, ki je še edina akcija, ki hi lahko povzročila spremembo položaja. Pa menda niso zopet tu vmes prsti tistih vodilnih krogov krščanske demokracije, ki so hiteli v Rim. da bi prepričali njihove voditelje, naj se ne boje za glasove v naši pokrajini in naj podajo le nekaj borih obljub, pa bo v goriški pokrajini zopet vse lepo po starem? Tako smo sicer pred časom prejeli lepe obljube od strani raznih Cocian-cicev, istočasno pa nenadno zaporo oddelka OMFO in pa zmanjšanje delovnega časa v marsikaterem poldržavnem podjetju. Sedaj so zopet ti gospodje, ki jih je sram stopiti v skupno akcijo, ker so končno oni krivi za današnje gospodarsko stanje pri nas, hočejo mešati štrene in skušajo preprečiti CISL. da bi s« aktivno pridružila sindikalnemu gibanju v pokrajini in tako s svojim ravnanjem preprečila popoln uspeh stavke, ki bi pokazala rimskim oblastem, da goriška pokrajina ne more biti še vnaprej podložena obmejna provinca, kjer je dovolj nekaj lepih besed, da bi slepa poslušnost še naprej viadala. Zatorej se sprašujemo, oziroma sprašujemo vodstvo CiSL, pa vendar ne mislite iz. dati delavskega razreda in služiti interesom ozke peščice ljudi okoli vodstva KD? Odločite se vendar in določite skupni datum stavke vseh delovnih kategorij v pokrajini. Delovni človek se bo rad odzval, vodstvo KD pa bo o-stalo poraženo in osamljeno. giral Federmutz, nastopil pianist Giorgio Vianello. 8. oktobra bomo lahko poslušali violinista Cesara Barisona, 15. oktobra bo prav tako nastopil filharmonični orkester, tudi tokrat pod taktirko drugega dirigenta in ob spremljavi klavirskega dua Edde Galvano in Brune Della Pietra. 22. oktobra bo vodil orkester Denes Marton, violinist pa bo Elena Turri, zadnji koncert 29. ok-tobra bo vodil direktor Clau-dio Abbado, pri klavirju pa bo Joaquin Achuacarro. Pred skorajšnjo otvoritvijo Novi sedež goriškc hranilnice LETOS V JESENI Šest koncertov tržaške filharmonije Po lepem uspehu, ki ga je bila deležna tržaška filharmonija v pretekli jeseni, ko je orkester filharmonije gostoval v Gorici, je odbor za umetniške prireditve v Gorici zopet povabil v goste tržaške glasbenike, ki so se povabilu rade volje odzvali. Letos bodo gostovali tržaški glasbeniki ob 7. septembra do konca oktobra. Spored javnih nastopov, ki bodo izvedeni vsi v dvorani Verdi, je naslednji: 7. septembra koncert Tržaške filharmonije ob solističnem nastopu pianistke Giulia-ne Poropat; 24. septembra bo poleg orkestra, ki ga bo diri- V kratkem bodo dokončana vsa dela na pročelju stavbe in v notranjosti novega centralnega sedeža največjega go. riškega kreditnega zavoda go-riške hranilnice. Nova stavba na križišču Corsa Verdi in Ul. Diaz je stala hranilnico približno 300 milijonov. Z nio je goriška promenada izpre-menila svoje lice in postala modernejša. Sedež hranilnice bo združeval vse urade, ki so bili sedaj v Ul. Carducci in pa v agenciji na Korzu Verdi. Lokali bodo kar najmodernej- še opremljeni; pred dnevi so dokončali tudi dela na glavnih vratih, ki bodo zanimivost zase, saj se bodo dvigala avtomatično, kakor je tudi primer pri vseh modernih bančnih zavodih. Predvidevajo, da bo svečana otvoritev novega sedeža gori-ške hranilnice 31. oktobra, ko bo ves svet slavil »Dan šted-nje». «»------- Vpisovanje in popravni izpiti na osnovnih šolah Vpisovanje se prične na vseh osnovnih šolah goriškega in doberdobskega okrožja dne 16. t. m. in se zaključi dne 30. t. m. Podroben razpored je sledeči: Goriiko okrožje: Izlet SPD v Istro Slovei. .o planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 4. oktobra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Koper, Izolo, Portorož in Piran. Cena vožnje za člane 600 lir, nečlane 650. Vpisovanje v kavarni Bratuš do vključno 27. septembra. Odhod iz Podgore ob 6.30, izpred kavarne Bratuš ob 6.45. 21. septembra izpit čez II. razred v Gorici, Ul. Croce in Randaccio, v Standrežu, Pod-gori, Pevmi (za Pevmo in St. Maver), Steverjanu, Valerišču in Jazbinah. 22. in 23. sept. izpit čez V. razred na vseh že imenovanih šolah ter v Plešivem in Skr-ljevem. Doberdobsko okrožje: 21. septembra izpit čez II. razred v Doberdobu, Sovod-njah in Rupi; 22. in 23. septembra čez V. razred v Doberdobu, Sovod-njah in Rupi. 24. septembra izpit čez II. in V. razred v Gabrjah; 25. septembra izpit čez II. in V. razred na Vrhu; Neroden padec Včeraj ob 8.30 so z rešilnim avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia Petra Janšica iz Ločnika. Mož si je pri nerodnem padcu zlomil zapestje leve roke. V l bolnišnici so mu roko obvezali I in ga poslali domov. | 26. septembra izpit čez II. in V. razred v Jamljah; 26. septembra izpit čez II. in V. razred v Dolu. Izpitne komisije so iste kot v prvem roku. Otroci, rojeni 1. 1953 (za pr. vi razred), morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cep-Ijenju, ostali pa spričevalo. Šolsko leto 1959-60 se otvori dne 1. oktobra s šolsko mašo. .......................................................... im........im.........IIIIIII............................................. Včeraj na goriskem kazenskem sodišču Pet let zapora nemoralnežu ,45-letni P. Micottis iz Furlanije si je poiskal žrtev med goriškimi otroki - Eno leto zapora mlademu tatiču iz Ločnika Tudi za sodišče so počitnice pri kraju in zopet so začela redna zasedanja; včeraj le zasedalo goriško okrajno sodišče, ki je najprej sodilo Pietru Micottisu iz Risane pri videmski Pavii in katerega dejanja so pred dvema mesecema povzročila med goriško javnostjo upravičeno razburjenje. Citatelji se bodo še spominjali aretacije, ki jo je izvedla goriška policija nad delo-mrznežem, ki se je v juliju klatil po Gorici, iskajoč med otroci zopet eno žrtev, da bi tako vnovič zadostil svojim podlim namenom. Treba je o-meniti, da je bil Micottis že obsojen za svoja spolzka dejanja nad otroci, pa mu vendar, le to ni preprečilo, da ne bi nadaljeval z ogabnimi postop. ki, ki ne morejo drugega, kakor razkačiti prebivalstvo in dovesti takšnega izvrženca človeške družbe pred sodišče in za železne zapahe. Pietro Micottis, ki je star 55 let, je po rodu iz Furlanije, poročen človek z enim o-trokom, pa vendar brez ljubezni za družino, za katero sploh noče več skrbeti in se potepa iz kraja v kraj, brez prave zaposlitve in z nameni, ki jih lahko imenuje zločinske za duševni razvoj mladega člo. veka. Julija si je Micottis izbral Gorico za svoje pribežališče. Več dni se je s kolesom vrtel okoli naselja za gradom in skušal k sebi zvabljati otroke, deklice stare okoli 4 ali 5 let. Končno mu je uspelo privabiti z raznimi obljubami 4-letno Rito Brandolin, s katero se je oddaljil od stavbe, v ka. teri stanuje s starši. Na srečo so starši izginotje deklice pravočasno opazili in s svojim nastopom ter s pomočjo sosedov preprečili, da bi se otro- ku pripetilo najhujše. Za svoje početje je seveda Micottis romal takoj v zapor in včeraj se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Gorici zoper prekršek kar treh zakonov, in siper u-porafee sile nad otrokom, ki ga je s prevaro odpeljal, potem za njegovo početje, ki nikakor ni bilo takšno, da bi ga lahko imenovali pošteno, in končno za izvajanje spolzkih dejanj na javnem mestu. Ker je bil obtoženi Micottis že poprej obsojen za podobna dejanja, zanj ni prišla v poštev pogojna kazen, marveč bo moral vseh 5 let in 30 dni zapora, ki mu ga je naložila goriška sodnija, presedeti v zaporu, kjer bo imel dovolj časa, da se zamisli nad svojim nesramnim zločinskim početjem. Predsednik sodišča dr. Viz-zini, zapisnikar Omeri. * * * Drugi obtoženec je bil 19-letni Pietero Tofful iz Ločnika, Ul, Marincelli 2. Njega so orožniki aretirali 20. julija letos z dokazi, da je večkrat za. poredoma kradel gospodinji Rosarii Picotti por. Bressan iz Ločnika, Ul. Bersaglieri 8, denar, skupno 53.000 lir. Mladenič se je zaradi tega tudi zna. šel včeraj pred goriškimi sodniki, pred katerimi se je prav tako kakor na orožniški postaji hotel otepati vseh obtožb, ki so ga težile. Toda dosti mu njegovi zagovori, niti obramba odvetnika, niso pomagali. Mladenič je bil priznan kot pravi povzročitelj številnih tatvin v stanovanju Picottije-ve in bil obsojen na eno leto in 30 dni zaporne kazni ter 9000 lir globe. Kazen bo moral mladenič izvršiti do konca, ker tudi pri njem pogojna obsodba zaradi prejšnjih prekrškov ni prišla v poštev. 8. julija je Picottijeva zopet opazila, da ji je nekdo iz kuhinjske omare odnesel 8000 lir; tokrat se je že naveličala vseh prejšnjih tatvin, ki so jo stale skupno 45.000 lir, odšla je na orožniško postajo v Ločnik in se tamkajšnjim organom potožila za tatvino, ki je bila izvršena prejšnji večer, v trenutku ko je odšla k sosedu. Picottijeva je bila tako prepričana v poštenost ljudi, da je vedno, ko je odšla na klepet k sosedom, pustila ključ v vratih stanovanja. Orožniki so začeli poizvedovati, kdo se je omenjeni večer vrtel okoli stanovanja Picotti-jeve, in izvedeli, da so sosedje opazili v bližini Toffula, ki je v Ločniku znan, da ne ljubi dela. Mladenič je ostal kot otrok sam pri stari materi, ker je njegova mati kmalu po njegovem rojstvu odšla v Alžir. Začel se je še kot mladoletnik potepati in si rajši kot delo izbral lažjo pot do denarja. Ugotovil je, da Picottijeva ne zaklepa vrat, in se tako večkrat prikradel v njeno stanovanje. Nekoč, že pred letom dni, ji je odnesel iz noč. ne omare 40.000 lir, potem 3000 iz kuhinje, pa zopet 6000 iz spalnice itd. Prizadeta je tatvine opazila, toda nikdar jih ni prijavila orožnikom, to je storila šele preteklega julija. Orožniki so imeli precej lahko delo, da so prišli na sled Tof-fulu, še posebej ker ga ie pri izpraševanju izdal njegov prijatelj vinski bratec Bernardi* Vittorio iz Ločnika. pred katerim se je Tofful hvalil, kako lahko pride do denarja in seveda s tem tudi do cigaret in zabav. Kmalu pa je bilo hvale konec in sedaj mladi ta. tič sedi v goriških zaporih in premišljuje, kako se človek vendarle ne sme prehitro hva. liti. Mednarodna regata «dragonov» za pokal «V. Heriot» Izvrstni Danec Berntsen Uidi v tretji regati prvi Tržačan Sorrentino v zadnjih metrih pred ciljem ob zmago Danec Ole Berntsen je z ja drnico «Lil» zmagal tudi v tretji regati dragonov za pokal »Virginia Heriot« in se še bolj utrdil na prvem mestu v splošni klasifikaciji pred i-talijanskima jadrnicama «Are. tuso» in «Venilio». Start za tretjo regato je bil dan točno ob 11. uri na progi kakih o milj od sedeža Jacht Cluba Adriaco v Barkovljah. Startalo je vseh 13 dragonov. Pihal je vzhod-severovzhod-nik s hitrostjo 10 do 12 m na sekundo ob jakpsti valov 1-2. Start je bil uspešen in takoj je prevzela vodstvo »Aretusa« krmarja Sorrentina, kateri je sledila jadrnica Avstralca Sturrocka «Gustel XI.». «Ve-nilia« in «Lil» sta nekoliko zaostali. Pri prvi boi so bile še vedno v vodstvu «Aretusa», «Gu-stel Xl» in »Astrid III.» pred «Venilio», ki je medtem prehitela «Lil», ki je padla na šesto mesto za francosko jadrnico «Baliverne». Toda «Lil» je kmalu začela napredovati in pri drugi boi je bila že četrta, ker je prehitela «Veni-lio» V vodstvu je bila še ved. no »Aretusa* Tržačana Sorrentina pred «Gustelom XI.» Avstralca Sturrocka. 2e v naslednjih trenutkih pa je Berntsen prehitel Napolitanca Co-sentina in se vrinil na tretje mesto. Vse ostale jadrnice so že precej zaostale in na zadnjih pozicijah je bil stalno tudi «Vihor» Jugoslovana Vičiča. Finale je bil dramatičen. Danec Berntsen, ki se je medtem vrinil na ugoden položaj za r.apad, je najprej prehitel Av. stralca in se postavil ob bok »Aretusi*. Sorrentino je tedaj vložil v borbo vse svoje znanje in veščine izkušenega jadralca, toda Danec je bil v coni z ugodnim vetrom, kar je bilo odločilno za izid regate. Danec Berntsen je prvi dosegel cilj neposredno pred Sorrentinom, kateremu je sle. ail Avstralec Sturrock z jadrnico »Gustel XI» in Cosentino «Venilio», na repu pa je Jugoslovan Vičič še utegnil prehiteti Nemca Wissleria VRSTNI RED V 3. REGATI: 1. »Lil* - Berntsen (Dan.) 0 točk, 2. »Aretusa* • Sorrentino (It.) 2, 3 »Gustel XI.* Sturrock 'Avstral.) 3, 4. »Ve-nilia* - Cosentino (It.) 4, 5. »Damsel* - Clamageran (Fr.) 5, »Astrid III.* - Peyte! (Fr.) 6, »Valiverne* - Deijman (Fr.) 8. «Tergeste II.* Illy (It.) S, »Muh 11.» - Wagner (Nem.' 10 »Grifo II* Ferreira (Port ) 10, 11. »Kai Kai* Rim boeck (Nem.) II, 12. »Vihorn Vicir (Jug.) 12. 13. »Megei II* Wissler (Nem ) 13. »Tergeste II.» - Italija 23, 9. #Astrid III.* - Francija 27, 10. »Muh III* - Nemčija 27, 11. »Kai Kai* - Nemčija 34, 12. «Megei 11.» - Nemčija 35, 13. »Vihor* - Jugoslavija 36. NOGOMET Avstrija prediaga turnir pokalnih prvakov DUNAJ, 8. — Ce se Italija ne bo udeležila tekmovanja za srednjeevropski nogometni pokal, bo Avstrija predlagala ustanovitev pokala zmagovalcev nacionalnih pokalnih tekmovanj. Ta predlog bo Avstrija po vsej verjetnosti predložila Odboru za srednjeevropski pokal, ki se bo sestal jutri v Budimpešti. Po avstrijskem predlogu naj bi se tega novega pokalnega turnirja u-deležili zmagovalci nacionalnih pokalov Italije, Jugoslavije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Francije, Španije in Zahodne Nemčije. Real Madrid - Fiorentina danes zvečer v Florenci FLORENCA, 8. — Real Madrid in Fiorentina sta imela danes zadnji trening pred jutrišnjim nočnim srečanjem na občinskem stadionu v Florenci. Trenerja klubov sta najavila naslednji formaciji: Real Madrid: Dominiguez; Marquitos, Lesmes; Vidal, Santamaria, Zarraga; Canario, Didi, Di Stefano, Puskas, Gento. Fiorentina: Sarti; Malatrasi, Castelletti; Chiappella, Robot-ti, Segato (Orzan); Hamrin, Gratton, Montuori (Fantini), Lojacono, Petris. BOKS O LONDON 8. — Prvak bri-tanskega imperija v srednje-lahki kat. Tommy Molloy je včeraj zvečer premagal zaradi prekinitve dvoboja na konru tretje runde Rona Jacksona. Šahovski turnir kandidatov na Talj premagal G ligork'^ \ ostale partije prekinja * Trenutno sta v vodstvu Talj in Petrosjan s po en0 BLED, 8. — V veliki dvora- ženi so bili naslednji ni «Park hotela* na Bledu je c”"1™ * Keres j* bilo danes odigrano II. kolo turnirja kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo. Dose- amisiuv »»»-- -rt| Olaffson-Benkoe P Talj - Gligorič 1.» ^ Fisher-Petrosjan P . V središču P020^«^5 njega kola je dv° J, pl* ljem in Jugoslovan j kom Gligoričem. « s^j, ^ -_i ie t, TALJ (SZ) llimiillllilll iiiiiiiiiiii i ll t m m im m iimiliiiisiizsii iiiiimii iiiiiimiiii mm iiiiiiim m i iiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit VRSTNI RED PO 3. REGA TI: 1. »Lil* - Danska 2 točki, 2. »Venilia* - Italija 7, 3. »Are-tusa* - Italija 8. 4. »Gustel XI * - Avstralija 10, 5. »Grifo II.» - Portugalska 20, 6. »Ba-liverne* - Francija 22, 7. »Damsel* - Francija 22. 8. Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Nekdo bo prišel*, F. Sinatra, D. Martin. VERDI. 16.45: «Trije šerifi*, G. Montgomery. VITTORIA. 17.30: «Plemič brez zemlje*, G. Landrjr, V. Guida, cinemascope in v barvah. CENTRALE. 17.00: «Dežurni podnarednik*, M. Riva, cinemascope. MODERNO. 17.00: «Carski sel*, ——«»—— DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d'Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 24 sto- pinj ob 13.30, najnižja 9,2 stopinje ob 9.30. Vlage 45 odstotkov. Pred košarkarskim turnirjem na gradu Sv. Justa Moška vrsta E. S. Portuale v senci velikih Moštvo mladih in borbenih košarkarjev brez velikih pretenzij Na I. mednarodnem košarkarskem turnirju na gradu Sv. Justa, ki ga organizira športni krožek »Portuale*, bosta — kot smo že poročali — poleg jugoslovanskega državnega prvaka ljubljanske Olimpije ter ameriškega vojaškega moštva Red Knights, sodelovali tudi tržaški vrsti Stock in GS Portuale. O vrednosti Olimpije in A-merikancev ni treba izgubljati besed in tudi bi bilo odveč poudarjati, da se bo borba za prvo mesto vodila prav med tema dvema vrstama, od katerih je Olimpija brez dvoma favorit, posebno še, če bo nastopila s svojo najboljšo formacijo kot je zagotovila. Mnogo bolj zanimivo bo zato videti v kolikšni meri bosta lahko uspešno posegli v borbo obe tržaški vrsti oz. kako se bo odvijala borba za tretje mesto med njima. Na papirju je vsekakor vrsta Stock, ki nastopa v italijanski Prvi seriji, absolutni favorit in niti ni povsem izključeno, da bi se utegnila potegovati za drugo mesto. Toda mlado moštvo GS Portuale je neznanka, ki lahko pripravi tudi presenečenje. Zato ne bo odveč, če ga našim čitate-ljem nekoliko bolj predstavimo Moška vrsta GS Portuale nastopa v deželnem prvenstvu «Promozione». Po zaključku tega prvenstva je bila vsa njena aktivnost usmerjena na priprave za ta turnir. Predvsem je vodstvo društva temeljito pomladilo svojo vrsto, katera je z večjim ali manjšim uspehom nastopala na Jesenicah in v Mariboru v Jugoslaviji ter v Miljah, kjer se je pomerila z reprezentanco a-meriške vojaške mornarice. Moštvo GS Portuale trenira Frizzati, kateremu so na razpolago naslednji potrjeni titu-larci: Tullio Micol (bivši član «Excelsior caffe«), Fulvio Friedrich, izvrstni pivot, ki se je v vrstah «Excelsior caffe* uveljavil v nacionalnem prvenstvu C lige, Giuseppe Zwar, Mario Rasman. inteligentni pivot, Sergio D’Angeri in Ful vio Stigli, ki sta vzgojena v mladinskih vrstah Stock in sta zaradi vestnega treniranja in stalnega nastopanja med najboljšimi elementi s katerimi razpolaga trener, Mario Ove-glia, Giuseppe Pavone, kapetan moštva, izvrsten branilec in mojster v realizaciji prostih strelov Umberto Pregelio, Fabio Žiberna, Giuseppe Grandi ter mladi Livio Berger. Trener GS Portuale je posvetil glavno pozornost utrjevanju fizične kondicije igralcev ter vežbanju napadalnih shem proti conski obrambi na moža, ki jo bo prav gotovo prakticirala Olimpija in skoraj gotovo tudi Amerikanci. Napadalne sheme se bodo o-slanjale v glavnem na protinapade, ker s konstantnim obvladanjem igrišča proti močnejšim nasprotnikom ni mogoče računati. V obrambi bo vrsta Portuale prakticirala o-brambo na moža. Vodstvo Portuale se Je po vseh znakih sodeč odreklo ojačanju moštva z igralci iz drugih društev (z izjemo Friedricha), ker igralci s katerimi trenutno razpolaga ne zaostajajo mnogo za onimi, ki bi eventualno prišli v poštev za okrepitev iz drugih društev, ki še gojijo košarko v Trstu. Evropsko prvenstvo vvelter kat Loi napoveduje zmago nad Visintinom MILAN, 8. — Duilio Loi, ki bo v soboto branil svoj naslov evropskega prvaka wel-ter kategorije proti Brunu Vi-sintinu, je zaključil s svojimi pripravami. Njegov menažer je izjavil, da je njegova forma popolna. Loi sam je dejal, da svojega nasprotnika nikakor ne podcenjuje in da si prizadeval nuditi gledal- bo cem dober boks. Dejal je, da je Visintin nevaren za vsakogar, «vendar upam — je zaključil Loi — da bom zadovoljil občinstvo in dosegel zmago, ki nt- bo dopuščala nobenih dvomov*. Lazio - Bologna 3:1 RIM, 8. — V prijateljski nogometni tekmi je Lazio premagal Bologno s 3:1 (2:0). Gole so 'dosegli: v prvem polčasu v 37’ Visentin (L.), v 44' Re-cagno (L.); v drugem polčasu v 17’ Pascutti (B.), v 39’ Poz-zan (L.) iz 11-metrovke. «»------ POKAL PRIJATELJSTVA Milan - Olimpique nocoj na San Siru MILAN, 8, — Nogometno moštvo Otimpique iz Nice, ki se bo jutri zvečer pomerilo v Milanu na stadionu San Si- ro z Milanom v tekmi, veljavni za pokal prijateljstva, je danes popoldne prispelo na milansko letališče. Tekma, ki jo bo sodil Francoz Lequsne, se bo začela ob 21,30. Proti Milanu bo Olimpija nastopila z naslednjo postavo: Lamia (Nicolai); Martinez, Cornu: Milazzo, Nuremberg, ScaneUa; Faivre, De Bour-going, Barrou, Alba, Foix. Teniško prvenstvo ZDA FOREST HILLS 8. — Na teniškem prvenstvu ZDA so bili včeraj med drugimi doseženi naslednji pomembnejši izidi: Laver (Avstralija) - Siska (ZDA) 7:5, 9:7, 4:6, 6’:4, Holm-berg (ZDA) - Savitt (ZDA) 1:6, 6:4 7:5, 2:6, 9:7, Seixas (ZDA) - Krishnan (Ind.) 6:3, 6:4 6:2. O BEOGRAD, 8. — Ilija Pa-najotovič je osvojil naslov letošnjega prvaka FLPj v tenisu. V finalnem srečanju je premagal Boro Jovanoviča iz Zagreba po naporni igri v petih setih. od vsega začetka n 11 volj previdno. Zase ^ zave in v 40. potezi predal. rlHltl V prekinjeni? P*' položaj še precej ne], . (1(t dar pa imajo beli nosti. koiuT*! M Po drugem stvu Petrosjan in 1 L pjr ko, nadaljni vrst"' iinik f trenutno zaradi si= kinjenih partij P®vse" memben. Na Bledu vlada za veliko zanimanje polozljivi prostori z (sedeži in stojisca) zasedeni. vsi,1 n Ul k Iti Sjav ! sv ZDA itcic