Številka ».
»avSalnl Iranko v državi SHS.
ujU^jUni, dne 24. februarja 1921.
III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev ~ za Slovenijo v Ljubljani, = Cena posamezne Štev. 2 K 50 vin.
,NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . . K lOO’—
Polletna naročnina........K 50’—
Četrtletna naročnina .... K 25*~ Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ======== po ceniku. =======
Uredništvo: I.jubl]ana, Rimska cesta štev. 20/It. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži anair.k. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
R. (Celje):
Misli.
Sem konceptni politični uradnik ne višjega »ranga«, kar naj služi za uvod. Ker nas ta ali oni sotrpin dan na dan poziva na sodelovanje v našem glasilu in na kritiko, sem si dovolil napisati sledeča premišljevanja:
Premišljeval sem namreč o stanovanjski bedi. o diferenciranju želodcev, čevljev in oblek, o sodnijskih dokladah, o izenačenju učiteljskih . in profesorskih fdač. o potrebi tudi izvenuradnega uživanja in zabavanja nameščencev, o hitrem in počasnem avanziranju i. dr.; z eno besedo, o vsem razmišljam, kar se je v našem glasilu že več ali manj obravnavalo.
Demokrat sem skozi in skozi in vendar mislim, da je podana potreba diferencirati nameščence v marsikaterem oziru.
Ker se je o tem že dosti pisalo in ker nisem veščak za želodčne zadeve, Puščam vprašanje želodcev na strani. — Razliko med nameščenci pa sem uzrl takoj ob svojem vstopu v pritličje uradnega poslopja ob medsebojni izmenjavi dobrega jutra z uradnim slugo. On salutira, jaz se odkrijem. Ne glede na to, da le že vsled načina pozdravljanja procent obrabe njegove uradne čepice manjši kot Procent obrabe mojega klobuka, je urad-Pi sluga sicer po dolgem moledovanju in čakanju vendar prišel do svoje uradne obleke, ki mu je država po obstoječili Predpisih dolguje.
Najina plača ozir. prejemki pa so skoraj enaki vzlic temu, da imava enako število družinskih članov.
Ko sem si pri reševanju nekega akta Sposodil od kolega neki zakonik, sem Prišel na misel, da si bo treba omisliti ta lfj še kak drug novejši zakonik ali priroč-R|k; ta misel je rodila misel, da uradni ■,Juga ali kaka druga pisarniška moč go-tovo (ne čuti enake potrebe.
Ta misel je bila potencirano potrje Pa ob prejemu poslednjega izvoda »Slo enskega pravnika«, ki ni posebno po Ceni na prodaj.
„ i ^ri fosilu sem razvil ravnokar pri vin ° ^fev'lko dnevnika, ki si ga iz pre nost°Sk ^a^ern Pošiljati na dom. Previd Proif. ob'st°ii namreč v tem, da me ne h odvr ni ^asnika v pisarni niti za trenotel previl 1x1 ^ndkih uradnih misli; druga j< trenntii?8/’ ^a kot politični uradnik t; >ra dn« ^avnosti zamolčim naslov svoje namrevVni.k?’ 0b razviianju Usta sem s stSLmis111’ da naš uradni sluga ali do Čati ci aC g.?tovo »e čutita potrebe naro ' časnike; iu res nista naročena. N;
ugovor »spiritusa contradicendi« v meni, , da mi sicer koncedira nabavo zakonikov in strokovnih listov recimo na rovaš države, kateri služim, a da je dnevnik moja čisto privatna stvar, seru se globoko zamislil in učeno odgovoril: »Kot inteligent smatram čitanje časnikov za življensko potrebo in ker je država tu, da skrbi za moje življenske potrebščine, mi ne sme zanikati pravice do dnevnika«.
Nasprotnik v meni je umolknil in to mi je dalo poguma. Povod za sledečo skoraj nedemokratsko misel mi je dala pa moja žena z. desertom po kosilu v obliki čevljarjevega računa za par — da ne bo večnega tarnanja med nameščenci, rečem — novih čevljev. In takoj se mi je porodila misel, -da sem sebi, družbi in državi dolžan nositi takozvane več ali manj promenadne čevlje, stanu primerno obleko, ovratnik i. dr., včasih tudi »salon« in cilinder, medtem ko ni vsak nameščenec dolžan gledati na to stanovsko dolžnost in konvencijonalnost, ker navadno lahko hodi v nepromenadnih čevljih in v splošnem ne tako škricevsko oblečen. Da preprečim event. ugovor nasprotnika v meni, sem takoj dostavil: »Rad bi videl, kako bi me pogledal gospod deželni predsednik, poverjenik ali celo dvorni svetnik — poslednji bi mi namreč kot dober spozna-valec razmer (marsikdo bo čital »sotrpin«) očetovsko žalostno povedal, da se da kaka malenkostna pomanjkljivost — zadnje mode tudi kje za trenotek izposoditi če bi se prikazal n. pr. z okovanimi čeviii pred njegovim predpostavljenim obličjem«.
Bila je slovesna maša. Moja žena se je ni hotela vdeležiti, ker se in puneto toalete ne more postaviti v isto vrsto s soprogami gg. sodnih svetnikov, sodnikov in avskultantov. »Ta ima nov kostim, ona dobro predelano zimsko suknjo in tretja ne ravno nemoderen klobuk; jaz pa se nočem blamirati; saj vidiš, da nimam česa nase deti itd.« je rezonirala. Ni sicer gola moja žena, a« vendar je bil to povod, da sem se poglobil v sledeče skoraj ne-kolegijalnc in vsekakor deloma nehvaležne msili. Meditiral sem:
Saj res, tudi jaz sem opazil, da si drugi gg. semtertja po trudapolnejšem delu kot je moje privoščijo par klobasic z dve-mi, tremi četrtinkami starine ali novega medtem, ko si ti, v kolikor sploh prideš v družbo izvršujoč svoje izvenuradne dolžnosti, naročiš navadno košček kruha in »maselc« piva s pripombo: sicer ne pijem, a v družbi moram vsaj markirati; brez koščka kmha ne bi spravil namreč niti kapljice po grlu. — Gospodje sicer vedo. da nisem v uradu protialkoholni referent, a obzirno molčijo. — Opazil sem nadalje, da mi gospodje včasih ponujajo
; lastne tabatijere z boljšim tobakom in z obzirnejšim povabilom: »Izvolite mojega, je bolj svež!« Ko sem tako premišljajoč prišel do zaključka, da sem se ravno tako šolal kot drugi, da imam iste izpite, da imam vsaj toliko dela in odgovornosti ter da sem deležen večjega odija in nevarnosti kot drugi, me nekaj prekine v naštevanju svojih vrlin in slišim iz notranjosti osorno in zaničljivo:
»Bedak, saj ti nikdo ne odreka vsega tega; le nekateri gospodje v društvu Kon-ceptnih uradnikov politične uprave za Slovenijo so baje zagovarjali edino primerno stališče, da se ne spodobi, da bi politični uradniki prejemali kake doklade ...« In nato seveda nisem več razmišljal o tem ...
Ko sem po novem letu prejel račun g. uradnega zdravnika, ki opravlja pri moji družini službo »hišnega zdravnika«, sem mu bii iz srca hvaležen za milostno nizke postavke. Psov. krav. jahalnih konjev in ekvipaže nimam — vozim se namreč vedno v enem uradnih avtomobilov. ki jih imamo pri politiki vedno in toliko na razpolago, jahati ne znam itd. — za to mi ni dana možnost izkazovati javno svojo hvaležnost sker zelo čislanemu g. živinozdravniku. Ker že dolgo časa ne zidam več v oblakih, odipade tudi javiia zahvala g. inženirju, ki bi mi bil v slučaju potrebe gotovo šel na roko z raznimi nasveti ali celo načrti. Ta moja hvaležnost do g. zdravnika se je pa čez par dni spremenila v nehvaležnost, a za to v zavist, ki ni nič manj lepa čednost. Zgodilo se je takole:
V pogovoru o novih križih, ki nas tarejo v obliki dohodnine, invalidnine, odtegnitve za nabavljalne zadruge itd., reče nekdo:
»Radoveden sem, koliko plača Vaš uradni zdravnik; za 3 mesečno posečanje družine tovarnarja in veleposestnika-ve-nižnika — X. Y. je baje zaračunal in prejel svotico 60.000 kron ...«
In porodila se je v meni zavist. Iz zgoraj povdarjane hvaležnosti se mi Je .menda pero uprlo ter ni hotelo napisati grdih misli, ki so sledile.
Najbrž pa si niti ne želite, gospod urednik, da bi razvijal svoje nadaljne misli...
B (Maribor):
Preustroj v v. š. s.
pozdravljamo kot skrajno potreben. Posebno simpatično je imenovanje simpatične osebe za predsednika v. š. s., dr. Bevka, ki se je kot naš dosedanji zastopnik v v. š s. brezuspešno boril proti korupciji in pristranosti, površnosti in malo-
maraosti, ki jc vladala do razpusta v tej korporaciji. Uverjeni smo, da bo vplivno mesto, ki ga zavzame, porabil i naprej v prid in razvitek šolstva, v prid in dobrobit naše mladine in svojih tovarišev profesorjev.
Iz v. š. s. naj pa tudi na vedno izgine tesnosrčno pedantstvo, ki je do zdaj ozlo-voljalo naše kroge. Razmere so dostikrat močnejše ko paragrafi, ki jih je rodila predvojna doba. Ali ni bolje, da sl profesor s poštenim, svoji izobrazbi primernim delom po strani zasluži to, česar mu država ne da oziroma dati ne more, ko pa da dela v sili dolgove ali hodi sam in njegova družina okoli v ponošenih, oguljenih in zakrpanih cunjah v pomilovanje bolje preskrbljenih znancev' in v posmeh svojim učencem?
V v. š. s. naj ne najde več prostora nekolegiaina ošabnost in brezsrčna pre-zirnost, ki nam jc do sedaj grenila že Itak nelahko službo. Posebno kričeč slučaj te vrste je sledeči, ki ga pripovedujem, kakor sem ga izvedel iz ust prizadete osebe.
Še aktivni, skoraj sedemdesetletni tovariš prosi z ozirom na svojo starost in rahlo zdravje nadzornika — s katerim sta svoj čas nad en decenij služila skupaj na istem zavodu — da ga malo razbremeni. Z besedami:	»Mislim, da smo
»meli že zadosti potrpljenja z vami!« mu predstojnik odbije prošnjo. Povdarjam, da je omenjeni g. tovariš vedno vestno izvrševal svoje stanovske dolžnosti, kolikor ga ni ravno ovirala bolezen, ter je tistikrat prvič prosil razbremenitve na migljaj svojega ravnatelja. V ostalem brez komentarja!
Anton Česnik (Ljubljana):
Domovinstvo in državljanstvo finančne kontrole.
V finančni kontroli služi precejšnje število tovarišev, ki danes še niso naši državljani in marsikdo se tega niti ne zaveda. To bi utegnilo imeti zanje kaj neljube posledice. V slučaju, da si pravočasno ne pridobe državljanstva, bi v smislu člena 36 Uredbe o organizaciji finančne kontrole izgubili službo.
Kdo vse mora optirati za naše državljanstvo, določa uredba, ki je bila priobčena v Uradnem listu z dne 21. decembra 1920 št. 147. Ta uredba razlikuje:
1.	osebe, ki so pridobile domovinstvo (domovinsko pravico) v kaki občini na ozemlju naše kraljevine še pred 1. januarjem 1910 in so ga ohranili nepretrgoma do i6. julija 1920;
2.	osebe, ki so si tako domovinstvo pridobile šele po 1. januarju 1910 in
3.	osebe, ki domovinstva v naši državi sploh nimajo.
Iz vsega tega je razvidno, kako velikega pomena je, da vsakdo ve, ali že ima domovinsko pravico na ozemlju naše države, kje jo je imel dne 1. januarja 1910 oziroma ali jo je obdržal nepretrgoma do 16, julija 1920, Koristno bo torej, ako si ogledamo predvsem, kaj določajo glede domovinstva v Sloveniji še sedaj veljavni avstrijski predpisi.
I.	Domovinstvo.
Domovinstvo se pridobi: 1. z rojstvom, 2. s sprejemom v občinsko zvezo, 3. z nastopom javne službe in 4. (ženske) z omožltvijo.
Z rojstvom pridobijo domovinstvo:
a)	zakonski otroci v oni občini, kjer ga je imel oče tedaj, ko so bili rojeni, oziroma če je že pred njih rojstvom umrl, tam, kjer ga je imel ob svoji smrti;
b)	nezakonski otroci tam, kjer ga je imela mati ob njih rojstvu.
Smrt očeta ali matere nima nobenega vpliva na domovinstvo otrok. Zakonski otroci obdrže torej isto domovinstvo, ki ga je imel oče in nezakonski isto, ki ga je imela mati. dokler si nc pridobe morda domovinstva v drugi občini vsled nastopa javne službe, vsled sprejema v občinsko zvezo ali vsled omožit ve.
Vsled nastopa javne službe pridobijo definitivni uslužbenci finančne kontrole domovinstvo v oni občini, v kateri je sedež oddelka (urada), pri katerem so trajno (torej ne le kot substituti) zaposleni. Provizorično nameščeni uslužbenci finančne kontrole obdrže nasprotno do dneva, ko so trajno nameščeni, domovinstvo v oni občini, v kateri so ga imeli pred vstopom v službo.
Domovinstvo se vsled vpokojitve ali odpusta iz službe ne spremeni; pač pa se spremeni vsled trajnega premeščenja na drugo službeno mesto z onim dnem, ko dotičnik novo službeno mesto nastopi.
Pridobitev domovinstva vsled sprejema v občinsko zvezo je vezana na odobritev dotične občine, v kateri nase domovinstvo pridobi. Občina je sicer v gotovih slučajih (radi 10 letnega neprekinjenega bivanja v eni in isti občini) prisiljena, da sprejem odobri, vkljub temu pa s samim 10 letnim neprekinjenim bivanjem v isti občini še ni pridobljeno domovinstvo te občine, temveč šele s formalnim sklepom občine odnosno političnega oblastva.
Z omožltvijo pridobi žena domovinstvo v oni občini, kjer jo ima njen mož. Dokler obstoja zakon, ne more žena na noben način pridobiti samostojnega do-movinstva, temveč je v tem oziru popolnoma odvisna od moža, zato tudi pri vseh Izpremembah domovinstva sledi žena možu. Njegovo domovinstvo obdrži ona tudi v slučaju, da postane vdova ali da se zakon loči, tako dolgo, dokler si ne pridobi novega domovinstva.
Pri izpremembah domovinstva staršev sledijo zakonski otroci očetu, nezakonski pa materi, ako še niso polnoletni (21 let stari ali za polnoletne proglašeni). Polnoletni otroci obdrže ono domovinstvo, ki so ga imeli takrat, ko so dosegli polnoletnost.
Nezakonski otroci, ki niso legitimirani. obdrže v slučaju, da si pridobi njih mati vsled omožitve drugo domovinstvo, ne glede na njih starost ono domovinsko pravico, ki jo je imela mati pred svojo omožltvijo. Legitimirani otroci, ki ob legitimiranju še niso polnoletni, pridobe domovinstvo v oni občini, kjer ga ima oče ob času legitimiranja.
(Konec prih.)
E. L. (Mežica):
Mežica, svinec, carina i. dr.
»Kje pa je Mežica?« je nedavno vprašal visok ljubljanski gospod, ko se je prišla stranka pritožit, da se nič zanjo ne stori. Pa mi povejmo!
Mežica z dolino enakega imena je oni del bivše Koroške, ki nam jo je antanta že izprva prisodila brez vsakega plebiscita. Dandanes pa pošiljajo Nemci preko meje listke z napisom: Missthal, verzage nicht! ker se naša vlada zanjo ne briga in grozi nevarnost, da se uniči vsa industrija bogate doline.
V Mežiški dolini imamo namreč premog, jeklarno, tovarno za papir in v prvi vrsti največje svinčenike v Evropi, za katere pa v Ljubljani in Beogradu še danes ne vedo. Svinec je važna kovina ne samo za krogle, temveč tudi za drugo Industrijo; ker je pri nas malo industrije, gre ves svinec proti severu, v Avstrijo in Nemčijo, odkoder prihaja obilo naročil.
Naročila pa se ne morejo izvesti, ker je carina tako draga, da je nemogoče spraviti blago preko meje.
Tb carino so zopet postavili veleučeni ljudje, ki imajo v glavi cele butare paragrafov in političnih spletk, o rudarstvu, industriji in nacijonalni ekonomiji pa nimajo pojma. Tukajšnje prebivalstvo pa ne sodi Jugoslavije po pameti naših politikov, temveč po zadovoljnosti svojih želodcev; ker grozi nevarnost, da industrija vsahne, grozi tudi nesreča, da bo stotine ljudi brez kruha. To je za tukajšnje prebivalstvo važnejši faktor, kakor so ljubljanske poverjeniške krize, beogradske parlamentarne spletke in kar je Še enakih in podobnih dobrot naših prebrisanih politikov.
Sekvester svinčenika v Mežici je poslal žc davno obširno poročilo na vsa ministrstva z zahtevo, da treba carino odpraviti za stvari, ki jih mi prodajamo v inozemstvo. Odgovora še danes nima; ima vremena! V Mežici pa čaka stoio-dvajset vagonov svinca na kupca!
Tukajšnji Nemci imajo pri takih razmerah lahko stališče blatiti našo državo. Končno pa vendar ne moremo zameriti ne ljubljanskim, ne beogradskim gospodom, ako se za take priproste stvari, kakor so železo, svinec ali premog malo brigajo, ker so med našimi zastopniki po-največ samo teologi, pedagogi in juristi, torej ljudje »učenega« govorništva, ne pa gospodarskega dela. Kako je nedavno nekdo označil te razmere? Rekel je: pri nas imamo trojno inteligenco: ena se prepira z Bogom, druga z ljudmi in tretja s slovensko slovnico, edino za življenje in želodec se nihče ne briga. \
Missthal. verzage nicht!
JOŽEF ZAZULA (Prevalje):
Država po svetovni vojni.
(Dalje.)
VI.
Rak-rana avstrijske uprave so bile neprimerno po velikosti urejene krono-vine. Velika Češka je imela en deželni zbor, Galicija in Tirolska sta imeli nekako separatistično stališče, mala Kranjska pa je imela en deželni zbor, še manjša Primorska pa kar tri. Da je bil med temi deželnimi zbori velik razloček, je ob sebi umevno. Bogata Češka je vsled svoje edinstvenosti mogla zase veliko storiti, enako Tirolska in Galicija; mala Kranjska se pa z imenovanimi tremi ni mogla meriti in to temmanj, ker so bile alpske kro-novine več ali manj finančno pasivne. Celo Tirolska se je dvignila le po tujskem prometu, industrija in poljedeljstvo v njej niste cveteli; še manj ste mogli cveteti v tej meri, kakor v Galiciji ali Češki. Docela nemogoče je bilo to na Primorskem, kjer so kar trije deželni odborčki predstavljali boljše vrste občinsko upravo, kajti o pravi deželni upravi ni bilo govora. Razdeljena je bila dežela radi narodnostnih razmer, da je temložje gospodarsko slabela in tembolj narodno se razdvajala : prepiri so bili na dnevnem redu. dela ni bilo nikjer.	.
Take razmere bi nastale pri nas, aK bi Jugoslavijo razdelili poplemenih; m -sto da čimpreje zabrišemo staroavstr j ski razdvajahu trik, ga hočejo neka iz politične sentimentalnosti neSoyati\ , bo ložje zabrisati rdsno gospodarsko in da se bode bolj širilo nasprotje v lenkostnih prepirčkih za slovens srbo-hrvatske tiskovine, poštne P * za slovenski in srbo-hrvatski Pouk’“,en_ ni jezik in podobne postranske m kosti.
Češka in Galicija, tudi Tirolska so imele dalekosežne gospodarske načrte: ako ni hotela prevzeti država, prevzela ic dežela ceste, lokalne železnice, regulacijo voda, medtem ko smo pri nas zidali z besedami in podirali z jezikom, stvarnega, razun nekaj cest in šol, ki so deželi in občinam naprtile ogromne doklade, nismo dosegli ničesar in pri najboljši volji nismo mogli, ker so bile Kranjska, Primorska, Koroška. Dalmacija in deloma Štajerska premajhne za velikopotezno gosfpodarsko politiko. Železnica Gorica-Ajdovščina se je ustavila Pred nosom vipavskega trga in se ni mogla potegniti do Postojne, ker so bili ti kraji na Kranjskem. Ceste po Dolenjskem proti Hrvatski so bile speljane na Pol poti, ako soseda ni hotela druge polovice dokončati. Celo posamezni cestni okraji so delali polovično delo. Smeli so graditi le do meje, kakor na pr. v Rovtah nad Logatcem, ali pri znani železnici Lo-gatec-Godovič, ki je kot tehnična mizerija in gospodarski nestvor v posmeh nam in v škodo prebivalstva ostala nedokončana. Zanjo se je pač zanimala država, niso se pa zanjo mogli brigati dežela, okraj ali občine, ker ni bilo denarja.
(Dalje prih.)
Vestnik.
Žalostno dejstvo je, da niti dobra tretjina naših naročnikov še ni poravnala naročnine za tekoče četrtletje; najmanj Četrtina pa je z naročnino v zamudi celo za več mesecev lanskega leta. Zadnjim smo priložili danes položnice, na katere smo jim napisali svoto, ki je v zastanku za lansko leto. kakor tudi naročnino za tekoče četrtletje. Prosimo jih ponovno, da nam označene svote nemudoma nakažejo, vemo, da v naših žalostnih gmotnih razmerah nikomur ni lahko utrpeti večje svote, zato prosimo, da nam vsak nakaže takoj vsaj zaostanek za pretečeno leto, naročnino za tekoče četrtletje pa pozneje, toda čimpreje! Tovariše, ki za lansko leto sicer z naročnino niso v zamudi, niso je pa še obnovili za letos, prosimo, da store to takoj. Vse one, ki lista ne name-ravajo v bodoče podpirati z naročnino, Dozivamo, da nam ga vrnejo z opazko, da ga ne naroče več. Na vsak način pa je njih kolegijalna dolžnost, da poravnajo tudi v tem slučaju naročnino za čas, v katerem so list prejemali. To se nam zdi Povsem naravno, tovariško, pošteno. Žal, dogaja se navadno ravno nasprotno. Mesece in mesece dopošiljamo list v dobri veri. da nam se naročnina poravna nakladno, potem pa ga dobimo nekoč nazaj opazko »se ne sprejme« in — mirna Bosnu! Menim, da za takole opazko ni treba ^črnesečnega premišljevanja, marveč se •ahko napiše na prvo številko, katere se ne misli plačati! Tako se nam ne dela ^suj škode in dela. Niso naši škodljivci m brezbrižni tovariši, ki ne smatrajo za potrebno, podpirati gmotno in z dopisi ve*10 ^asd°> ki ga danes .še imamo, mar-lahl0ni >>se ne sPreime • naročniki.« Tem in h ,opravičeno očitamo, da nam vedć bri* t gmotno škodujejo, dočim od brez-lenr,n**v. teRa ne more*PO trditi. Imamo nn h , .vd° Prav točnih in za list vztraj-vem Uiočih tovarišev naročnikov, na pr-a u<5nl^estu tovarišev finančne kontrole, niki teh uničujejo neplačujoči naroč-n« vrs?i! vsi nar°čnikl zanesljivo in toč-se „■ SVoi° dolžnost napram listu, bi Dri ohS^°xT obstanek ne bali. Tako pa Je nek rpc e<“ draginji tiska njegov obsta-hito non0 Ogrožen, če se razmere kore-SPremene. Tiskarna zahteva za
vsak izvod plačilo takoj ne glede na to, če nam ga naročniki plačajo ali ne. Naročamo lista le toliko, kolikor ga neob-hodno potrebujemo. Zato je dolžnost vsakega, ki list prejema, da ga tudi plača, le na ta način nam bo mogoče list vzdržati, z dobro voljo samo pa tiska ne moremo plačevati. Naša »Osrednja zveza« je na stališču, da se mora »Naš Glas« vzdržati za vsako ceno. Prav! A nekdo mora to ceno tudi plačati! V »Osrednji zvezi« smo vsi. Torej je nas vseh prokleta dolžnost, da list podpiramo gmotno in z dopisi. Prazno je govoričenje,, zakaj je list tak in ne tak, zakaj piše tako in ne iako, ne pa povedati, kak naj bo in kaj naj piše, to se pravi delati proti listu. Vsak tak modrijan naj seže po peresu m piše! List rabi gradiva, zabavljanje prav lahko pogreša. Tovariši! Da vzdržimo in okrepimo »Naš Glas«, je torej nujna poti eba. da ga naroči prav vsak. Agitirajte zanj od moža do moža, nabirajte prispevke za tiskovni sklad, inserate in pridno dopisujte. S tem koristite listu, splošnosti in sebi.	Uprava.
Popust na železnicah. Središnji od*-bor SJN v Zagrebu je ponovil prošnjo na ministrski svet, da se jav. nameščencem podeli na železnicah zopet one ugodnosti, ki so jih imeli pred vojno.
Vendar enkrat nekaj imenovanj v so-dnopisarniški službi. Društvo soduopisar-niških uradnikov je lahko ponosno na doseženi uspeh. Sicer bo marsikdo razočaran. ker ne bo svojega imena našel v Uradnem listu, med tem ko bere katero ime že tretjič, odkar obstoja ta list. Ali žalostiti se radi tega niliče ne sme, ker enkrat bo gotovo tudi on imenovan in sicer, če že ne za svetnika ali ravnatelja, gotovo še za kaj višjega. Uradni list pozna le taka imenovanja. Sicer pa naj gg. uradniki z dežele pošljejo višjim oblastim svoje slike, ker jih za vožnjo po železnici itak več ne rabijo, da se jih ne bo vedno prezrlo.	Iv. Z. v V.
Op. ured. Dopise glede društev objavljamo le, če nam jih pošlje odbor. Ako napravimo kdaj izjemo, pazimo, da odbora ne žalimo in zato besedilo omilimo. Napadati odbore je silno lahko, toda v odboru delati, noče skoraj nihče. Gosp. Iv. Z. naj to upošteva, če hoče. Mi moramo !
Društvo sodnih poduradnikov in slug razglaša: Z naredbo z dne 10. 5. 1920 št. ?09 Uradnega lista se je povišala pristojbina za vsako izven urada izvršeno sod-nijsko dostavitev v civilno-pravnih zadevah na l K in z naredbo z dne 22. 12. 1920 št. 492 Uradnega lista pa za 100% t. j. na 2 K. Ker vsem strankam ni znano povišanje te pristojbine, se res nekatere stranke začudijo, kadar morajo plačati za vsako dostavitev po 2 K in za dostavitve iz tujih držav še poštnino za vrnitev vročilnice. Da pa ne bodo stranke, ki morajo plačati sodnijskim dostavljalcem to pristojbino, napačnega mišljenja, se obveščajo, da ta plačana pristojbina ne pripada dostavljale«, nego on mora te iztirjane zneske izročiti na koncu vsakega meseca vodji denarne knjige.'Glasom naredbe z dne 31. 12. 1913 št. 27145/13 bivšega avstrijskega justičnega ministrstva in predsedništva višjega sodišča v Gradcu z dne 2. 3. 1914, pristoji dostavljale« vsak mesec neka pristojbina z^ izvršeno dostavljanje, ki je pa ne izplačujejo vsa okrajna sodišča. Zato se naproša pred-sednlštvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, da v tej zadevi ukrene potrebne korake, da bo pri vseh okrajnih sodiščih enakost, ter da se ta pristojbina poviša tudi v korist dostavljalcem. — M. Kopu-šar, t. č. tajnik, S. Gregorič, predsednik.
Iz užitnlnskih krogov se nam poroča: V »Našem Glasu« št. 5 v dopisu s Sodražice trdi dopisnik, da so se dnevnice nekaterim uslužbencem priznale s L X. 1920. in da se je nekaterim delila dvojna mera. Informirali smo se in dognali, da je to resnično. Nadzorništvo je res blagovolilo podeliti dnevnice, pa le nekaterim. Kako strankarsko se postopa z uslužbenci, kaže sledeči slučaj: Uslužbenec z ženo in 2ma otrokoma, ki služi 12 let. je v V. plač. stopnji; po predpisu mu pristoja K 1515.55, mesečno sprejema oa K 2495.— in osebno letno doklado K 500.—, kur znaša skupno K 2536.66; poleg tega je hišni posestnik in njegova soproga v pokoju. Drugi slučaj: Uslužbenec z ženo in 2ma otrokoma, ki služi nad 30 let, v Vlil. (najvišji) plač. stopnji, ima mesečno K 1548.05; tedaj ima prvi, ki služi 12 let. mesečno K 1011.11 več, kakor drugi, nad 30 let službujoči. Dokazila so na razpolago! Kakor se pristransko dele dnevnice in draginjske doklade, tako se tudi pristransko kvalificira uslužbence. Opozarjamo na to Delegacijo ministrstva financ, da se zavzame za nas, ter, da napravi v tej zadevi red. Pravica naj bo za vse enaka!
Društvo nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani je imelo dne 13. februarja t. 1. v mestni posvetovalnici svoj redni letni občni zbor. Zbora se je vdeležilo skoraj vse mestno članstvo, a tudi z dežele je dospelo precejšnje število članov. Predsednik Zorko otvori točno ob 15. uri zborovanje, pozdravi člane, pove, da so tekom leta umrli 3 člani (Ivan Goreč, Peter Sterban in nadpaznik Šviga v Celju) in poda obširno 'poročilo o splošnem poslovanju društva za minulo poslovno leto. Tajnik Hibšer poroča, da Je imelo društvo tri sestanke in izvanreden občni zbor radi določitve poviška članarine, odbor pa 10 odborovih sej. Odbor je izvršil pismeno in z deputacijami veliko društvenega dela, ker so se člani z raznimi prošnjami vse leto obračali na odbor, V večini primerov smo imeli uspeh, tako da se lahko reče, da je storil odbor svojo dolžnost v polni meri. Vse, kar se je na sestankih predlagalo in pri odborovih sejah sklenilo, se je tudi izvršilo. Blagajnik Schveiger poroča, da je imelo društvo v letu 1920 dohodkov 13.087 K, stroškov pa 6.786 K, torej ostane prebitka Iz 1. 1920. 6.301 K. Pri čekovnem uradu in pri denarnih zavodih ima društvo naloženih z ostalim 7.373 K. Preglednik računov Milavec izjavi, da je našel knjige in inčune v najboljšem redu. nakar se da blagajniku absolutorij. Pri volitvi so bili Izvoljeni naslednji funkcijonarji: predsednik Karel Zorko, namestnik Miha Kosmač, tajnik Ivan Hibšer. namestnik Jože Miklavčič, blagajnik Ignacij Pečjak, namestnik Anton Čuden, odborniki pa: Ivan Papež, Anton Dolenc, Fran Serše in Anton Jelnikar, namestnika pa: Fran Gabršek in Franc Kunc. Pri peti točki dnevnega reda radi poviška mesečnih prispevkov upoštevajoč uvedbo obveznega strokovnega lista se je vršila daljša debata. Ker pa ni prišlo do sporazuma, ostane vse pri starem, torej vpisnina 4 K in mesečni prispevki po 3 K. Posmrtnice se določijo za tekoče leto za člana z 300 K in za ženo tudi 300 K. Predlog tovariša Pečjaka na ustanovitev lastne bolniške blagajne ni prišel do sklepa, ker so poročali tov. Zorko, Hibšer in Tumpelj, da ustanavlja Osrednja zveza vseh javnih nameščencev bolniško blagajno za vse svoje člane. Tovariša cestarja Rupnik tn Deršek opisujeta bedno stanje cestarjev, ki z odmerjenimi dnevnicami po 28 K ne morejo živeti, in prosita društvo, da naj
se deluje na to. da bodo nameščeni defL nitivno. Ker ni bilo stavljenih nadaljnih predlogov, se zahvali predsednik zborovalcem za obilno udeležbo in zaključi zbrovanje ob pol 18.
Čiščenje. Ministrska naredba o reviziji uradniških imenovanj sc baje nanaša le na Srbijo in Vojvodino, ne pa na Hrvatsko in Slovenijo. Vzlic temu se je SJN v Zagrebu ponudil hrvatski vladi, da ji pomaga pri čiščenju na Hrvatskem.
Nedeljski počitek. SJN zahteva nedeljski počitek za javne nameščence vseh kategorij.
Položaj omoženih državnih uradnic.
§ 19. najnovejše »Uredbe o draginjskih dodatkih držav, uradnicam« jemlje uradnicam ženam drž. uradnikov polovico dnevnice. Torej mesto 16 dinarov dobivajo le po 8 din.
Popravek. V 1. članku »Država po svetovni vojni« je čitati pravilno: občina je najnižji pojav (namesto najvišji)!
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Cankova. Dne 7. marca 1921 je vplačal nekdo na položnico 18 K zapisavši na - isto mesto svojega naš naslov. Prosimo plačnika, da nam javi svoj naslov, ker imamo v Cankovi več naročnikov in ne moremo vposlane vsote vknjižiti.
Uprava.
Za tiskovni sklad »Našega Glasu« so darovali:
G. Goloiuli, Peter, preglednjk fin. kontrole v Vi-aicl pri Čmomllju 10 K; oddelek finančne kontrole v Sladki gori 14 K: oddelek finančne kontrole v Čeržaku 15 K; g. Josip Jurčič, rudar, uradnik
v Ljubljani 20 K: oddelek finanč. kontrole v Železnikih 22 K, oddelek finanč. kontrole v Budin-clh, Prekmurje 122 K; oddelek finanč. kontrole v Strojni pri Prevaljah 127 K; g. Josip Jaklič Josip, rev. upravnik v Borovnici 15 K; g. Belgiše-min Milan, carinik v Borovnici 10 kron; gospod AJamlč Nikola, carinik v Borovnici 10 K: I gospod Kralj Bran, preglednik finačne |
kontrole v Borovnici nabral pri odddedku finanč. kontrole v Borovnici 348 K; oddelek finanč. kontrole v Gor. Radgoni 245 K; g. dr. Kreč, odvetnik v Ljubljani J 00 K, plačano ,po g. Ivani Ig« tz Ljubljane v kazenski zadevi g. Rud. pl. Schil-denfeld proti njej radi žaljenja časti. — Vsem darovalcem kakor tudi nabiralcem naša Iskrena zahvala. Uprava.
Redni občni zbor
»Samopomoči« gosp. zadruge javnih nameščencev in upokojencev v Kamnika, r. z. Z o. z. se vrši v nedeljo, 13. marca 1921 ob V? 10. uri dopoldne v prostorih deške ljudske šole v Kamniku z nastopnim
dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa in bilanca za leto 1920.
4.	Sprememba § 17. zadružnih pravil.
5.	Določitev nagrad.
6.	Volitev predsednika in dveh članov načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Volitev 3 zaupnikov.
9.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure nato občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi, ne glede na število navzočih članov.
Predsednik načelstva:
Josip Janša 1. r.
Redni občni zbor
»Samopomoči«, gospodarske zadruge javnih nameščencev in vpokojencev v Novem mestu r. z. z o. z. se bo vršil v nedeljo, dne 13. marca 1921 ob 14. uri popoldne v
porotni dvorani okrožnega sodišča z nastopnim dnevni mm redom:
1. Čitanje zapisnika I. občnega zbora. I
2.	Poročilo funkcijonarjev načelstva in nadzorstva
a)	blagajnikovo poročilo;
b)	tajnikovo poročilo;
c)	gospodarjevo poročilo.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji za prvo poslovno leto.
4.	Odobrenje računskega zaključka za prvo poslovno leto.
5.	Sklepanje o absolutoriju.
6.	Določitev nagrad za načelstvo.
7.	Razdelitev dobička.
8.	Volitev načelstva.
9.	Volitev nadzorstva.
10. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure nato občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi ne glede na število navzočih članov.
Bilanca za prvo poslovno leto je v zadružni prodajalni vsakenni zadružniku na vpogled.	Načelstvo.
Redni občni zbor
»Samopomoči«, gospodarske zadruge javnih nameščencev in vjpokojencev v Radovljici r. z. z o. z. se vrši dne 19. marca 1.1 ob 14. uri v gostilni pri Kunstelju z nastopnim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika 1. zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobrenje začunskega zaključka 1919./20.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure nato občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi ne glede na število navzočih'članov.
Predsednik načelstva: Franc Čebulj 1. r.
19-3
se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar.
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
A.MiheIiČ, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1. ■
Trgovina s ščetinastimi iz- S delki. Galanterija in par- 5 fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih “ K V A R T kakor tarok,
marijaš, whist„ primorka*. £
e
&
4
■U Silit,
i
g
i
Ljubljana, ^
p
Wolfova ul. 3. ^
Priporoča se tvrdka 4—6
Jos. Peteline
trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.

SMi

mms
Modni salon
U ■ HL ^
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejsih svilenih klobukov, teple In slamnikov za dame in deklice.
Popravila toino In	Žalni klobuki vad>
no v zalogi.
Popravila ločno in
Naročajte in širite „Naš Glas!“
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. j. v Ljubljani.
Izvaja za javne uslužbence transakcije dolgov v Avstriji. — V letu 1920 je bilo uradništvu v korist že izvedenih 80 transakcij.
Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov.
Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti 6°/o.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4V
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!_

Izdaja Oarednja Zveza javaih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachn. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.