Ameriška Domovina AM€MCAN IN SPIRIT fOR€16N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 11, 1964 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII VOL. LXII Napadi na učitelje med lategraeija privatnih bohilšnic Je neizbežna WASHINGTON, D.C. — Jug Poukom v javnih šolah ^3padi na učno osobje v Javnih šolah so postali ponekod v velemestih že sko-raj vsakdanjost. NEW YORK, N.Y. — V teku °Srnih, dni je bilo objavljenih v Javnih šolah mesta New Yorka st napadov na učno osobje. 1 6ki 15 iej- starj Edel pre oko učiteljico ter ji raztrgal 0 loko; neki učitelj je bil ra-^Jen na nogj v boju s 16 let sta-nm učencem; 17 let fantin in obrcal 50 let neki 14 let stari učenec ® ^e] proti svojemu učitelju s ®°lom; 14 iei stara učenka je , aPacJJa svojo 59 let staro uči-jieo; 15 ie+ stari fantin je su-1 2 nožem svojega 23 let sta-Mučitelja... š v,36 Se Je z§0(JiJ0 v javnih ah v dobrem tednu, šolske j" as^ New Yorlka, kjer je v ..nih šolah, osnovnih in sred- fantin je na-razredom mlado, je starega 11 j ih. skupno okoli milijon u-in učenk, so dobile lani Cencev 0S0p prijav napadov na učno g0?'Ne med poukom v javnih j • a • Predsednik Zveze učite-Charles Cogen trdi, da wdi na učiteljstvo - - dar ^ c*e-ian.sko vsakdanjost, le pr ^^^Jjstvo o njih ne poroča go^ Postavljenim zaradi neu-aega odmeva in sitnosti, ki ake prijave prinašajo. so v New jih šol u'Vea naiPadov se dogodi v paap' kjer so v večini črnci, ali da ,, Ortorikanci. Učitelji trdijo, p0 ° naPa'dov največ krivi stal-obj1S^ šolarji, ki pa jih šolske ' piu^aj° v učilnicah, na-le " ° .^a ^>I Jih strogo kaznova-Qreln i2i°čile iz rednih učilnic. tr0i riajVeč za problematične o-^anie in dekleta, ki jim je A’ a ^ Potrebne domače vzgo-^o'rn"1 VZSaja i-10^ cesta kot gaiai °*a^ ^ew Yorka se je do-krai ° toIiko raznih napadov, so jj, roP°v in celo posilstev, da blast,°raIe V nekatere teh šol o-poljoi. p0siati leta 1958 stalne letu j18 ,e straže. V omenjenem 111 bilo iz javnih šol V, Pasto, a izključenih zaradi 1,689 New ------ takih Pčit°r skuPno 1,689 učencev. i6 Priš^ ',SjV°: J'e PrePričano, da Učiteij i° d° zadnjih napadov na v pJ™? osobje v New Yorku š°lskJ^i rneri tudi zaradi šali [2>a . jkota, ki so ga sku-PopolJ3^« črni zagovorniki Preval • s°iske integracije s V °kolisnpmi šolarjev iz okoliša djScj , ' °jkot je že tako šibko P lno še bolj omajal. 'Povoji”? ^pEhlja uiht12’ Fr' da b0 bivši s Karačijem Vesti iz vlad- skoro 'Prid G, Potoval ,l°i tamka Edgar Faure v Pakistan, da auli0v j"Cvai®nj!° vlado za De-lUgovyk '!c‘črt ° nevtralizaciji Le p°dfe Azije. ^ . ^aulle S,Jema u5ravIjen intm Pakis^ sPorIISrfdovati se je v slučaju njegovega predloga sestati s predsed-ana Ayub Khanom v New Delhiju v V remenski prerok pravi: Večin, )1^. V 5?. V' Najvišja temperatura 0ki«čite°maT Vedro> kasneje po- brani odločno in vztrajno vsako postojanko segregacije, dokler in kjer le more. Sedaj se je začel boj okoli integracije privatnih bolnišnic, ki prejemajo podporo zvezne vlade. Vrhovno sodišče je odločilo pretekli teden, da je segregacija teh bolnišnic nezakonita in jo je treba odpraviti. Doslej je veljalo v privatnih bolnišnicah načelo, da je “v posebnih slučajih” dovoljeno skrbeti za bolnike “ločeno, toda pod enakimi pogoji”. Črnci so se proti takemu postopanju pritožili pri Vrhovnem sodišču, ki je odločilo, da sta dve bolnici v Greensboro, N.C., s takim postopkom kršili zakon, ki ureja zvezne podpore bolnicam. Ločene naprave za črne in bele so v bolnišnicah nezakonite, četudi so popolnoma enake. Bolnišnice se zavedajo, da se bodo morale ravnati po novi določitvi Vrhovnega zveznega sodišča, če bodo hotele dobiti podpore iz zveznih sredstev. Večina se bo pokorila, kot trdijo, ker brez zveznih podpor enostavno ne more shajati. -------o-------- Egiptovski Ufaser ustvarja svoje “demokraeijo” KAIRO, Egipt. — Nad šest milijonov egiptovskih volivcev, torej okoli 50 /,’, je šlo'včeraj na volišča, da izberejo 175 poslancev. Druge številke niso zanimive, kajti vsi kandldatje so že naprej obljubili zvestobo svojemu voditelju. Naser bo torej dobil parlament z eno stranko in iz nje nabral novo vlado, ki bo ravno tako odvisna od njega, kot je sedanja. Kandidatje so se obnašali tako kot Titovi v Jugoslaviji, hvalili so Naserja, kritizirali pa počasen tramvajski promet, pomanjkanje kurjave, slabo javno razsvetljavo itd. Nihče med njimi seveda ni upal reči, da je za vse to odgovoren ravno Naserjev režim. Parlament se bo sestal 26. marca in se konstituiral. Mislijo, da bodo v njem igrali glavno vlogo tisti Naserjevi pristaši, ki'so z njim že od prvega dne njegove diktature. Teh je pa veliko več, kot je vodilnih mest Prihodnji leden bo leden Lsf. Amerike ¥ Rusiji so praznovali “ženski dan” deloma po ameriškem vzorcu V Washingtonu se zbirajo poslaniki ZDA v glavnih nedeljo mestih držav Latinske A-merik'e na posvete z vodniki Johnsonove vlade in državnega tajništva. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je poklical naše poslanike iz Latinske Amerike na skupen posvet. Začel se bo ta teden in bo imel poklicen značaj. Šele v ponedeljek bo Johnson javno govoril na seji Organizacije ameriških držav o pomenu Zveze za napredek, ki bo ravno ta dan dobila nov upravni odbor, kot je bilo lani dogovorjeno na zborovanju v Braziliji. Sestanek naših poslanikov z vodilnimi uradniki in Johnsonom ima namen, da ustvari o-sebne stike med poklicnimi diplomati in političnimi stebri L. B. Johnsonovega režima. To je nujna potreba, kajti Johnson ni ravno navdušen nad dosedanjim delom zveze za napredek in bo zahteval spremembe v dosedanjem režimu te akcije. Tekom dveh let nam je Zveza naprtila skoraj $2 bilijona izdatkov za podpiranje, toda uspehi niso taki, kot smo jih pričakovali. L. B. Johnson hoče sedaj slišati od naših poslanikov samih, kako je treba pomagati posameznim državam v Latinski Ameriki, na drugi strani jih pa tudi hoče neposredno z živo besedo informirali, kaj naj bo njegova politika v teh republikah. Radi te konference sme prišli v zadrego v Venezueli. Tam bo v četrtek prevzel posle novi predsednik Leoni. Venezuelska vlada je pričakovala, da se bo te slavnosti udeležil vsaj federalni tajnik Rusk. Sedaj ne bo tam ne njega ne nobenega vodilnega našega politika. To nam v venezuelski prestolici zamerijo, dasi-ravno skušajo razumeti, da do tega ni prišlo namenoma. m ministrskih položajev, zato bo Naser prišel v zadrego, ako bo hotel vsem ustreči. Pri vsem tem ne bo manjkalo organiziranega navdušenja tudi med tistimi, ki bodo nezadovoljni. MOSKVA, ZSSR. — Preteklo je praznovala Rusija ženski dan, ki je veljal za matere, neveste in tudi za zakonske žene. Trgovine so se za ta dan kar dobro zaiožjle, kajti Rusom ni prirojeno, da bi bili samo “tihi oboževalci” ženskega spola. Iz južnega Kavkaza sc, kmetje pripeljali z letali 2,0G0 milj daleč vse polno cvetja, ki ga je prevoz precej razmrcvaril, kar pa ni vplivalo na cene: tulipani po dolarju! To je celo za nas Kar lepa cena. Praznovala je ta dan vsa Rusija. Dan je namreč nadomestek za razne rojstne dneve, godove, -Valentine, zakonske jubileje itd. Letos je praznik spremljala mala smola. Padel je ravno na nedeljo; delavci in uslužbenci so zgubili običajno plačano polovico prostega dneva, Režim se je naravno tudi vmešal v praznovanje. Vsak časopis je v svojem uvodniku hvalil tovarišice in slavil njihov pomen za Rusijo. Da se jim prikupi, je režim tudi podčrtal, da je sedaj na Ruskem 75% vseh zdravnikov ženskega spola, da je med ekonomisti nad 50% žensk in da malo manjka, da ne bi delavke imele večino v delavskem razredu. V Ruskem federalnem parlamentu, ki šteje nad 1,700 “poslancev”, je pa kar 390 žensk, torej več kot v vseh parlamentih svobodnega sveta skupaj. Ženskega dneva so se spomnila tudi vsa gledališča, koncerti, radio in televizija in kar je glavno: vse plesne dvorane. Kje drugje naj pa moški svet vidi nove ženske obleke, čevlje in še vse drugo, kar je so- Henry Cabot Lodge je zmagal v N. Hampshire Pri primarnih volitvah v državi New Hampshire je pri republikancih zmagal z veliko večino Henry Cabot Lodge, ameriški poslanik v Južnem Vietnamu, katerega ime ni bilo niti na volivnici. Sen. Goldwater je bil drugi, guv. Rockefeller tretji, R. Nixon, ki tudi ni bil na volivnici, pa četrti. CONCORD, N.H. — Spretna volivna kampanja za Henryja Cabota Lodge-a pri republikanskih primarnih volitvah v New Hampshire se je obnesla celo bolj, kot so napovedovali. Lodge, ki ni bil niti na volivnici in se voliv-ne kampanje ni na noben način udeleževal, saj je bil ves čas v Južnem Vietnamu, kjer je ameriški poslanik pri tamkajšnji vladi, je dobil po zadnjih podatkih 29,800 glasov, sen. Goldwater 19,370, guv. Rockefeller 18,300 in R. Nixon 14,700. Sen. M. C. Smith je dobila 2,260, H. Stassen pa komaj nekaj preko tisoč. Sen. Goldwater in guv. Rockefeller sta prevozila New Hampshire vse križem, da bi srečala čim več volivcev in pridobila njihovo podporo. Osebno sta se udeleževala volivne borbe tudi sen. H. C. Smith in H. Stassen. ----1 1 ^ ^ Volivna pisarna sen. Gold- dar je vpisovanje imena pred- I Sodišče naj pospeši odločitev— Župan Parme, kjer stoji srbska pravoslavna cerkev sv. Save, je pozval zastopnike obeh skupin srbske cerkvene občine na posvet in jih skušal pridobiti za to, da ne uporabljata cerkve za božjo službo, dokler ne odloči sodišče, komu pravno pripada. Policijsko varstvo preteklo soboto in nedeljo je stalo Parmo preko tisoč dolarjev in mesto ne mara zaradi razkola v srbski cerkvi imeti novih stroškov. Pozdravi iz Floride— Frank Gorenc pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz New Smyrna Beach v Floridi. Pravi, da je zdrav in zadovoljen na toplem soncu med cvetočimi oranžami. Koledarji še na razpolago— Grdinov pogreb, zavod na E. vra terja je izjavila, da izid voli- sodnika Johnsona kot predsedni- §2 St. in Lake Shore Blvd. ima Iz Clevelanda | t in okolice lev v New Hampshire ne bo škega kandidata in Roberta Ken-imel bistvenega vpliva na na- nedvja kot podpredsedniškega rialjnjo senatorjevo kampanjo,' kandidata stranke doseglo presen. Goldwater sam je priznal! cejšen obseg. Večje število gla-i czočaranje, pa izjavil, da bo na-| sev za Johnsona je pokazalo, da pravil še en poskus pri primar-' more ta pri volitvah računati s nih volitvah v Kaliforniji. Ve-{trdno podporo demokratskih veliko zmago Lodgea označujejo; livcev tudi v tem delu dežele. kjer kot južnjak ni posebno priljubljen. dobni svet obesil na stave. ženske po- za “krajevno”, češ, da je Henry Cabot Lodge, kot tudi njegov rod v Novi Angliji dobro znan, spoštovan in priljubljen. Svojo j Zanzibar zasege! zemljo priljubljenost pri volitvah boj 'moral pokazati s podobnim uspe-j ZANZIBAR, — Revolucionar-hom tudi v drugih predelih de- (na vlada predsednika Abdela žele, predno ga bodo morali re-' Kar ume j a je zasegla vso, obde-publikanci jemati resno kot vo-| ]ano zemljo na obeh otokih dr-tcalnega gandidata. žave, da “prepreči” zlorabljanje j Rockefeller je pričakoval bolj-, kapitalistov. Prav tako so nacio-!ši izid in je precej razočaran, | nalizirali tudi VSe hotele) klube vendar tudi on ne misli opustiti nadaljnje borbe za predsed- na razpolago še nekaj lepih verskih koledarjev za 1. 1964. Kdor ga želi, naj se oglasi tam. Nova Holandija niško imenovanje. R. Nixon je I sicer dosegel četrto mesto, po- Avstralijo so prvi odkrili Ho- c^°';)n0 kck Eodge z vpisovanjem imena na in zabavišča, ki so bila doslej odprta le belcem. Večji del vse žemlje na otoku je bila last Arabcev, do zadnje volivnico j ;> evolucije vladajoče plasti na otoku, in nekaterih belcev. Glavni pridelek velikih plantaž so žbice ali klinčki. — Zanzibar je landci, ki so v onem času go-1 nJe§oveŠa spodarili sedanji Indoneziji. °h strani volivcev, toda volitve Imenovali so jo Novo Holandi- sc pokazale, da njegova priljub-jo. Podrobno so jo začeli pre-Njenost pri volitvah: ni tolikšna, islkavati šele Angleži in ti so ji kot so nekateri vodniki republi- jide_ n_ č redna vojska s katero dali tudi njeno današnje ime. kanske stranke mislili. ! lovalec na Del britanskega imperija je po- Pri demokratih ni bilo for-' Južni Vietnam potrebuje več lahkega orožja SAJGON, J. Vief. — General Khanh je ameriškemu obramb-remu tajniku McNamaii razložil. da potrebujejo polvejaške ‘ vaške straže” novo orožje, ker so ga v teku zadnjih mesecev večinoma izgubile. Komunisti so v času po odstranitvi Džema z oblasti zaplenili vaškim stražam preko 8,000 kosov lahkega orožja. Ce hoče sedaj vlada generala Khanha obnoviti utrjena naselja kot središča in oporišča podeželskega prebivalstva, kjer naj bi bilo to varno pred rdečim izsiljevanjem, potrebuje novo količino lahkega orožja, da bo z njim opremila vaške stražarje. Vaške straže naj bi bile sposobne svojo postojanko braniti le toliko časa, da bi ji mogla priti stala Avstralija šele leta 1770. unalno nobenih kandidatov, ven- Boj za civilne pravice v senatu se je CLEVELAND, O. — Začet- debato po poti, iki jo kom tega tedna se je začel v se- večina. Ta debata bo začel vsem svetu za nje glavno tržišče. in zato j naj bi imele vse vaške straže redno radijsko zvezo. predlaga večkrat preskusil, se mu je do morali opravljati v svojih pi-verjetno sedaj še zmeraj obnesla, če ne sarnah. Časopisi so že prinesli N ajnove j še vesti slike, kak videz delajo senator- natnem plenumu že dolgo na- trajala teden dni ali še dalj. čisto, pa vsaj deloma. povedani boj za civilne pravice. Russellova skupina bo pri gla- Skupino zagovornikov zakona ske “spalnice” na Kapitolu. Ker bo trajal verjetno do pozne sevanju propadla, nakar se bo vodi demokratski senator Mans-j Med senatno večino še ni pra-pcmladi, je senat kar na hitro začela debata o zakonskem na- field. Ker je v njej tudi precej ve sloge. Republikanci očitajo roko izglasoval še preje zakon Črtu samem. republikancev, mu stoji ob stra-^ svojim demokratskim sobojev- o znižanju davkov in o podpiG Russell in njegovih 18 somi- ni za pomoč republikanski vodi- nikom, da so velikokrat pre-ranju farmarjev. Tako se deba- šljenikov računa, da bo kmalu telj senator Dirksen. Mansfield mehki. Zato ne bodo dogovori ti o civilnih pravicah ne bo tre- prišlo do sej, ki bodo trajale in Dirksen bosta odločala o med republikanci in demokrati ba ozirati na ostalo senatno de- noč in dan in se prelevile v eno dnevni taktiki, dejanski boj v za skupno dnevno taktiko zme-1°, ki ga lahko zavleče ali pa tu- sarrm sejo, ki bo trajala tedne, senatu bosta pa vodila demo- raj potekali gladko, di odloži do prihodnjega leta, če morda tudi mesece. Da bodo ti kratski senator Humphrey in' Obstrukcija ne bo nudila sabo sila. junaki večina med njimi je republikanec Kuchel iz Kalifor- ma po sebi razburljivih dogod- v 60-80 letih zdržali napor, nije. Zagovorniki zakonskega J kov, vsaka obstrukcija je nam- bo vsak med nji- načrta ne bodo stvarno imeli reč že sama po sebi dolgočasen torej i ur. Med bodo pa tam so sklenili, da mi govoril vsake tri dni naj- nobenega dela, kajti ne bo jim' političen pojav. Časopisi manj po 4 ure naenkrat. Misli- treba govoriti v senatnem ple- pa vendarle hoteli tu jo torej na rotacijo v toku 72 numu. Njihova potrpežljivost bo delati “konje iz muh” in objav- pa- pa pod velikim pritiskom. Naj- ljati “važne novice”, kar pa ne bo odgovarjalo stvarnosti. Važna bo namreč samo ena novica: ako bo prišlo do kom-senat- vsak trenutek zahtevajo ugoto-’promisa, ali pa, ako bo obstruk govorjenjem bodo je, kajti, za sklepčnost V senatu je 18 odločnih nasprotnikov sedanjega zakonskega načrta. Koliko je njegovih pristašev, ni jasno; gotovo jih je pa nad 51, kajti toliko jih bo moralo paziti, da jih nasprotni-! . ... ki zakona ne izigrajo pri senat-1?11,’ kdaJ n]1hovi nasprotniki ne manj 51 med njimi jih bo mo-nih sejah. Oba tabora imata! ,b°d° PriVi.r0kl 51 §lasov; rola biti stalno na Kapitolu, kaj- svojo taktiko za boj že izdela-'takrat • b0d° zahteval1 konec se- ti južnjaki imajo pravico, da no. Pri nasprotnikih zakona je taktika že dokončna, pri žago- „ • ■ (-■> vernikih pa še ne. n° naJm J _ senatorjev. Ta- Podnevi bodo že nekako ubili menilo samo navadne novice s ko bo obstrukcija prišla hitro v čas, hude pa bodo noči. Tolažbo senatne fronte. Novice s front Nasprotnike zakona vodi se- polen razmah. Kaj bodo južnja- bedo iskali na primitivnih že- so pa po tradiciji zmeraj preti-nator Russell, ker je vodstvo ^ ki govorili tekom obstrukcije, leznih posteljah z ne ravno so-, rane in prikrojene najrazlič-naporno, je izbral še dva po- je postranska stvar. Lahko go- debnimi žimnicami, ob poste-' nejšim ciljem, močnika. Russell se je odločil morijo o gnidah, prašnih cestah, Ujah pa bodo stali navadni pet- * Zato smo hoteli dati obris se-najpreje bo slabern vremenu ali čemurkoli j dolarski stoli in to bo tudi vse danje obstrukcije, da bodo braize. e anja južnjaška taktika,udobje, kar ga bodo imeli. Vse1 ci mogli hitro presoditi, kaj bo ni nova stvar. Russell jo je že i ostale osebne potrebe bodo pa Iv njej važno in kaj ne. nih sej je treba, da je “prisot- vitev, ali je seja sklepčna ali ne. cija prepadla. Vse drugo bo po-no” --------4 ^ - za sledečo taktiko: njegova skupina spodbijala predlog, da naj zakon pride v CLEVELAND, O. — Deževje in sneg zadnjih treh dni sta povzročila nagel dvig voda v vsem Ohiu, delu Kentucky ja, Indiani, Pennsylvaniji in W. Virginiji. Vodovje je naraslo v predelu od Pittsburghu pa do Lcuisvilla, Ky., in Evansvilla, Ind., od Liverpoola, O., do Ma-rielte, O., kot ne pomnijo vsaj I ze dve desetletji. Ljudje bežijo iz poplavljenih in od poplave ogroženih predelov. Najhujše je prizadeto ob reki Ohio področje okoli Cincinattija in E. Liverpoola ter Steuben-villa. WIESBADEN, Nem. — Ameri-1 sko izvidniško letalo KB66B jc | zašlo nad ozemlje Vzhod. Nem- j čije, kjer sc ga ruski lovci sestrelili. Trije člani posadke so se rešili s padali. Državno tajništvo je protestiralo pri sovjetski vladi, pa se istočasno tudi opravičilo zaradi preleta ameriškega letala nad ozemlje Vzhodne Nemčije. Rusi so na podoben način sestrelili ameriško šolsko jet letalo že 28. januarja letos. Tedaj sta bila mrtva tudi oba letalca. LONDON, Vel. Brit. — Kraljica Elizabeta je včeraj rodila če- trtega otroka, dečka, ki je dobil ime princ James. Novorojeni je tretji na vrsti za angleški prestol, pred njim sta princ Charles, ki jc star že 15 let, in princ Andrej, za njim pa princesa Ana. DALLAS, Tex. — Zdravnik, ki ga je predložila na pričevanje obramba, jc zatrjeval, da je zdravniška preiskava dognala, da Jack Ruby v času, ko je streljal na L. H. Oswalda, ni bil čisto pri pravi pameti. Obtožba bo v tem pogledu klicala k pričevanju druge strokovnjake, ki so mnenja, da je bil Ruby čisto priseben, ko je pripravljal in izvršil umor L. H. Oswalda. NIKOZIA, Ciper. — Podpredsednik Ciprske republike dr. F. Kučuk, vodnik Turkov na otoku, se je včeraj obrnil na Vel. Britanije, Grčijo in na Združene narode, naj preprečijo popolno uničenje Turkov na Cipru. Včeraj je prišlo na - več krajih do novih spopadov med Turki in Grki. Grki so prisilili k predaji Turke v vasi Millia v jugozahodnem delu otoka. #rf j Ameriška Posioi/iim 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z® Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t.nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 50 Wed., March 11, 1964 Elektrifikacija v Sloveniji Nikjer se ne vidi tako nazorno polom komunističnega načrta elektrifikacije kot ravno v Sloveniji. To se sliši neverjetno, pa je tako. Kratek pregled poteka elektrifika cije Slovenije bo to najbolje pojasnil. Z elektrifikacijo Slovenije je začel še pod Avstrijo takratni deželni odbornik Evgen Lampe. Njegovo delo je bila elektrarna Završnica in elektrifikacija Gorenjske. Po prvi svetovni vojni je elektrifikacija hitro napredovala, posebno na Štajerskem, kjer je elektrana Fala bila v obratu že 1. 1918. Sledila je potem rekonstrukcija trboveljskih elektrarn, ljubljanske in končno velenjske. Vse elektrarne so bile povezane med seboj z dobro vzdrževanimi daljnovodi. Po količini kilovatnih ur se seveda elektrifikacija ni mogla bahati z velikimi uspehi. Kar je bilo pa ustvarjeno, je nosilo znake solidnega dela. Solidno so bile postavljene elektrarne na vodo in premog, solidno je bilo prenosno o-mrežje, solidna je bila postrežba potrošnikov, zajamčena je bila rezerva toka, zmanjkalo ga je le ob času vremenskih nezgod ali prirodnih katastrof. Kar je bilo ustvarjeno, se je res lahko imenovalo načrtna elektrikacija. Ko so po drugi vojni prevzeli komunisti oblast, so vi-oeli v predvojni elektrifikaciji samo kilovatne ure in nobenega drugega elementa, ki velja za steber elektrifikacije. Neprenehoma so kritizirali nizko zmogljivost elektrarn in obetali na tem polju zlata nebesa. Nebesa so res prišla, toda so bolj podobna vicam kot pravim nebesom. Ker se je komunistom strašno mudilo, so pobrali razne predvojne idejne načrte za nove elektrarne, ki še davno niso dozoreli za podlago za praktično postavljanje solidnih elektrarn. Idejnih načrtov je bilo dosti, saj naši medvojni strokovnjaki na tem polju niso bili ravno bedaki. Idejnim načrtom so predvsem manjkali stvarni proračuni stroškov. Tovarišev to ni nič motilo. Denarja je bilo na kupe in Kidrič ni varčeval z njim. Tako se je zgodilo, da so bili vsi zneski za investicije v elektrarne prekoračeni v velikem obsegu. Za koliko, najbrže ne bo nikoli izračunano. Značilno pa je, da so celo titovski strokovnjaki na svojem zadnjem sestanku v Sarajevu, ki se je vršil v letošnjem januarju, cenili znesek nepotrebnih ali “prezgodnjih” investicij na preko sto milijard (bilijonov) dinarjev, pri čemur so trdili, da je bilo do sedaj investirano v jugoslovansko elektrifikacijo nad 670 milijard dinarjev. Od gornjih 100 milijard odpade velik odstotek na elek trarne v Sloveniji, saj so prva leta po drugi svetovni vojni najbolj hiteli z elektrifikacijo Slovenije. Ako bi bil dinar stabilen denar, bi bile danes vse te elektrarne na robu gospodarskega propada, ker ne bi mogle obrestovati vloženega kapitala. Iz gospodarskega poloma jih je rešila inflacija. Drugo veliko napako so titovski načrtniki napravili, ko so cenili možnosti proizvodnje električnega toka in verjetnost potreb po njem. Niso se uprli javnemu mnenju, ki je vkljub temu napačno, da Slovenija kar plava v možnostih, kako proizvajati elektriko. Slovenija nima mnogo prirodnih pogojev za postavljanj? elektrarn. Se omejujejo samo na Dravo in Sočo in na premogovnike. Ostale reke ne pridejo v poštev, ker so na njih le redka taka mesta, kjer je postavljanje elektrarn rentabilno. Vse druge načrte spreminjajo investicijski stroški v fantazije. Ako se torej rostavimo na stvarno stanje, dobimo kvečjemu kakih 15-20 mest, kjer se dajo postaviti elektrarne, pa še te povprečno le z srednjo zmogljivostjo. Ako pri tem še vpošte-vamo, da zahteva vsaka elektrifikacija okroglo 20% rezerv, potem za Slovenijo res ne dobimo take množine električnega toka, ki bi presegala pojem skromnosti. Kako je na drugi strani s potrošnjo? Vsaka elektrifikacija mora najpreje služiti potrebam navadnih potrošnikov, potem potrebam prometa, trgovine, obrti, gostinstva, javnih služb in šele potem industrije. Ta vrstni red se zdi na prvi pogled smešen, kajti najmanjši potrošniki so na prvem mestu, največji pa na zadnjem. Pa je vendarle tako. Kjer obratujejo velike elektrarne samo za industrijo, tam ni prave elektrilikacije. Tudi v Affiki imamo velikanske ejektarne, ki dobavljajo tok samo industrijam, toda tam ne moremo govoriti o elektrifikaciji. Komunisti so vrstni red potrošnikov postavili na glavo. Elektrika naj bo predvsem za industrijo, to je bilo njihovo geslo. Industrija je rastla hitrejše kot proizvodnja elektrike. Pomanjkanje toka v začetku radi tega ni bilo, ker so komunisti izrabili tudi običajno 20% rezervo. Vse to jim je šlo v glavo in so nazadnje začeli še zalagati z električnim tokom take tovarne kot so tovarna aluminija v Kidričevem, jeklarna Štore in Ravne in tvornica Ruše, ki potrebujejo ogromne količine toka za svoje obrate. Takrat se je nazorno pokazalo, da ima Slovenija električnega toka premalo, da je postala pasivna na tem polju in odvisna od ostalih jugoslcvanskih elektrarn. To bi ne bilo nič hudega, ako bi bila povezava s temi elektrarnami italijansko okupacijo je bil upo-s primernimi daljnovodi. Tega pa ni. Da govorimo s šte- kojen predčasno, ker je bil vilkami. Celotne potrebe zahodne Hrvaške in Slovenije znašajo 900,000 kilovatov. Oba daljnovoda (Split-Zagreb in Jaj-ce-Zagreb) pa lahko prenašata samo kakih 350,000 kilovatov, primanjkljaj torej znaša okoli 550,000 kilovatov, ki jih pa zmogljivost slovenskih elektrarn in elektrarn v vzhodnem delu Hrvaške ne more dati. Za nepokrite potrebe in rezervo bi ta del Jugoslavije rabil še pol milijona kilovatov. Ti so na razpolago, toda le v Srbiji in Bosni. Z njima severna Jugoslavija ni povezana s primernimi daljnovodi in tudi v doglednem času ne bo. Stiska z elektriko bo torej v Sloveniji trajna in ne samo začasna, kot so komunisti trdili še pred letom dni. In to naj bo smotrna elektrifikacija Slovenije! Komunisti sedaj tolažijo sebe in druge z obetanjem, da bodo kmalu postavljene nove elektrarne: dve na Dra-vi, dalje nove v Trbovljah in Ljubljani. Projektiranih je se par manjših elektarn, ki so pa samo dokaz, da so pri-rodni pogoji za nove elektrarne v Sloveniji že prilično iz-< črpani. Tudi te nove elektrarne ne bodo stiske omilile. Pred-; ^vujcm prmuuu su zaceu idena je namreč elektrifikacija železnic, ki zanjo v zmog-[stavljati slovenske čitanke za Ijivosti sedanjih elektrarn ni nobenega mesta. Kar bo toka ljudsko šolo, in sicer gospa Po-iz novih elektrarn, bo moral biti namenjen za železnice. Slovensko gospodarst'o bo pa še naprej odvisno od toka z juga. Priznati moramo, da strokovnjaki v Jugoslaviji tega stanja ne tajijo, nimajo pa seveda poguma, da bi pokazali na pravega krivca. veden Slovenec. Ko pa se je u-stanovilo Tržaško Svobodno o-zemlje, je takoj ponudil svoje zmožnosti ustanovitvi slovenskega šolstva na Tržaškem. Sedež ravnateljstva je bil pri Sv. Jakobu v Trstu. Tja so prišle, zdi se mi, da že jeseni leta 1945, najboljše ljubljanske učiteljice: Ivanka Cegnarjeva, gospa Polakova s hčerko, iz Postojne je prišla ga. Ferenčako-va, pozneje je prišla iz Ljubljane ga. Kregar jeva. Tudi g. Polak je prišel in njemu je poveril ravnatelj Stubel upravi-teljstvo ljudske šole v ulici sv. Frančiška. Hitro je spoznal zmožnosti vsakega izmed njih in takoj po svojem prihodu so začele se- BESEDA IZ NARODA |!^raz §u in v starem krajci Chicago, 111. — Čeprav smo že v marcu, je bilo še koncem februarja mraza deset stopinj nad ničlo. Sedaj bo sonce dobilo več moči in zemlja se bo kmalu o-grela. Iz starega kraja pišejo, da so imeli zelo hudo, mrzlo zimo, da je v Ljubljani primanjkovalo drv. So po pet tisoč dinarjev meter, pa še dobiti jih ni mogoče vedno. V tistih časih, ko so bili kmetje še sami svoji gospodarji, je bil meter drv 80 dinarjev. Zato je taka draginja, ker kmetje ne smejo sekati v svojih gozdovih brez posebnega dovoljenja. Ni dolgo tega, odkar sem brala v nekem drugem časopisu, ko' lakova ter gdč. Cegnarjeva, Vera Polakova pa je pridno tipkala vso tvarino. Gospod Pero Horn je sestavil abecednik, prof. Verbič pa računico za nižje razrede. In kako je užival dobri ravnatelj, ko je gledal, kako se uresničujejo njegove želje in kako delo napreduje. Meseca oktobra 1. 1946 sem prišla v Trst podpisana in ker še ni imel tajnice, me je prosil, naj prevzamem to službo. Ker so prihajali otroci postopoma v šolo, me je naprosil, naj bi jih CLEVELAND, O. - Prosvet- kar V pisarni PrilPravljala za no društvo American Cosmo-15010 ln jih Je potem Poslal S0' politam Association z veseljem1T, Kregarjevi v razred' P°-obvešča člane, med katerimi je skrbel Je’ da dr' BaraSa tudi veliko število ameriških1 P?lal n\šole dobre ^venske Slovencev in Slovenk in sporoča I tfZlaske ucltelie’ k( 30 se Pred slovenski javnosti, da je odbor1 ltaklansko ^ okupacijo umaknili sklenil prirediti skupno potova-1^, J|U.g0slavi;’0 ah pa 50 mora,li nje z jet letalom v staro domo- 3 1J°' vino. Naša skupina bo potovala z Ugodna prilika za potovanje Slovensko radijsko postajo so oskrbovali prof. Peterlin, inž. Kregar in arhitekt inž. Čeku- jet letalom iz New Yorka do , „ Zagreba in potem v Ljubljano,'ta' naprosil podpi- oziroma vsak v svoj domači f10’. “j bi avijaia SE»r«i. kraj ali kamorije namenjen. Od- *>*? <>tr0cl slov' 8016 Pri Sv-hod bo 17. junija, povratek 23. a 0 u julija. Cena za celo potovanje, tja in i j* a ««bo. Dodati 12 let plačajo polovico. To je izredno ugodna priložnost za vse člane in njihove domače, da obiščejo domovino nastopali z igricami, deklamacijami in s petjem. Pridno so pomagale naše begunske učiteljice, pri klavirju bogati so kmetje na Štajerskem, kako lepo polje in gozdove imajo in kako lepo rejeno živino je videl v kolhozih. Tega pa pisec članka ne pove, da tudi na šta- jerskem ne smejo kmetje sekati Poceni in potujejo prijetno, u- v svojih gozdovih, kakor so to lahko delali poprej. Tudi tam morajo imeti dovoljenje za po sek. Čudno se mi zdi, da v nekaterih listih tako zagovarjajo tamkajšnji režim. Mi vsi vemo, da je bilo dosti boljše preje, ko so bili kmetje sami svoji gospo darji. Jaz verjamem tisto, kar mi naši pišejo. Moj sorodnik iz Ljubljane pise, da je kupil malo pečico na premog, da precej dobro greje, a da je premog zelo drag. Ker ima precejšnjo družino, sem mu že jeseni pisala, naj si pravo' časno kupi drv in premoga, ker je lani vsega kuriva zmanjkalo. V pismu sem mu poslala 5 dolarjev za kurjavo. Ker nisem prejela nobenega odgovora, sem ponovno pisala in vprašala, če so debili moje pismo in 5 dolarjev. Odpisali so, da niso prejeli ne pisma ne denarja. Sorodnik je šel vprašat na pošto, če je prišlo zanj v novembru kako pismo iz Amerike. Na pošti so vse pregledali, ker so pisma iz Amerike zabeležena, pa niso mogli nič najti. Rekli so, da je bilo pismo najbrže ukradeno na Hrvaškem. Stari, zlati časi so menda minili za vedno. Mladina je bila srečna, dokler je bil po šolah verouk, ob nedeljah je šlo vse v cerkev, eni k prvi, drugi k deseti masi. Sedaj mladina ne hodi več toliko v cerkev. Res, žalostna usoda je zadela našo nekdanjo, tako verno domovino. Pozdrav meriške Domovine. Agnes Bencan dobno. Vsi, ki se prijavijo in registrirajo takoj, dobe brezplačno pomoč pri nabavi dokumentov. Je veliko zanimanja za to potovanje. Vsak, ki misli potovati letos domov, naj pohiti s prijavo, da ne bi zamudi te u-godne prilike. Za pojasnila pišite ali kličite voditelja potovanje g. Branka je bil dobri ravnatelj zraven in se veselil uspehov. Napovedovalka šolske oddaje je bila ga. Čekutova. Po pouku smo smele ostati begunske učiteljice v pisarni, ker smo imele le prenočišče pri sestrah v via Risorta in tako je imel ravnatelj priliko opazovati pripravo naših učiteljic za solo. Kot čebelica pridna je bila gospa Ferenča/kova, ki je še po pouku pomagala slabotnejšim otrokom. Gospa Polakova je skrbela tudi za zanimivo pripovedovanje dogodkov na šentjakobski šoli v Ljubljani, S mae, 16131 Glenburn Ave„ kjer je bila upraviteljica. In 28> 0hl, se znaša ta tudi' 11 naT n!)'0 in jo je hotel <.Tmevni očrniti.” jal .0n^k, ti imaš prav,” de-“Ke ?, 0Če P° dolgem molku, zameri mi! Kakor je sle- °ee teh dveh, tako Slemene Paril Parita ™ dva 'j 116116 in druge tudi ta da jjrln C*as^ sem se bil zarotil, ho m*19- ne verjamem nič, ved- se Premotita.” kega - s^e . iadi od koga dru- 0 Lenčit-VMSali kaj napačnega Vznemi ’ vprašal J'6 Tonček J n, ce morda ne go- vori oče tako samo njemu na ljubo. A ta je zatrjeval, da vsi drugi le hvalijo Vrbanovo hčer; a da je pač tako, da verjamemo grajo vsakemu sleparju, hvale niti pošenjaku ne radi. “Veste, oče, stvar je taka,” dejal je pogumno Tonček. “Tudi če bi Lenčika ne marala za me, če bi si tudi izbirala drugega ali že izbrala, jaz bi se potegnil za njo povsod proti vsakemu. Ko ste bili vi zapustili mojo mater, svojo ženo, in mene, svojega otroka, in ko je umrla od bede in bridkosti mati in sem ostal jaz sam, zapuščen od vsega sveta, kdo me je sprejel? Vrban. Tam sem dobil kruha in strehe. Toda jaz sem želel in koprnel in zahteval tudi ljubezni, tudi človeškega srca, ki bi me rado imelo, ki bi se veselilo z menoj, ki bi se mu smilil v nesreči. In dobil sem je in to solnce moje mračne mladosti ne bo otemnelo nikdar v mojem spominu, in če bi imel tudi umreti za Lenčiko, vedno še ostanem jaz njej dolžan, ne ona meni. Morebiti bi morali pa tudi vi hvalo vedeti Vrbanovim. Ali ste videli, kak spomenik stoji na materinem grobu?” “Videl; no, in?” “In tega je postavil Vrban in plačal nekoliko dolga, ki ste ga bili vi naredili.” “To se ti motiš, Tonček/ Spomenik sem postavil jaz.” Tonček je nekoliko pomolčal, potem zmignil z rameni in pripomnil, da to pač malo pomaga materi in ji ne otare nobene solze. “To pa se ne motiš,” je vzdihnil mož in molče korakal poleg sina. “Torej,” je sklenil Tonček, “ali jo dobim za ženo ali ne. Pri tem ima ona toliko besede kolikor jaz. A naj bo, kakor hoče: za me ni človeka na zemlji, katerega bi bolj častil in rajši imel. Ali menite, da sem prišel zaradi vas v šmar-jeto? Mati me je klicala iz groba in Lenčiko sem hotel še videti. — Lahko noč!” Urno je odkorakal Tonček po bližnji poti domov; oče pa je žalosten premišljeval njegovo trmo in svojo nesrečo, težko breme starega dolga, katerega bi tako rad vsaj nekoliko poplačal. A tudi Tonček, dasi truden po velikem naporu, dolgo ni mogel zaspati. “Ostanki Albinovi,” ta predstava mu ni šla iz razburjene glave, mučila ga za j je, rogala se mu in zapletala se v težke sanje. XI. Ponosni mladi žibert je povešal glavo, umikal oči, ogibal se družbe in delal na polju od jutra do mraka. Žena se je jokala doma, ker si je očitala krivdo nesreče svojega moža, in ga milovala čuteč ž njim žalost in osramočen je. Prihajala mu je naproti tako ljubeznivo, da je bil mož ves ganjen in rotil se v srcu, da ne pojde kvartat nikdar več in tudi h Kramarju ne. A malo mu je pomagal kes. Poklican je bil pred sodišče, kjer so se mu najprej nasmejali in potem mu prisodili en dan zapora za kazen, ker je bil oblast-vo zavedel v zmoto. On pa je dušil jezo z mislijo, da se mu prav godi, ker se je rajši dr-,žal Kramarjev nego dobre svoje žene. Potrt, skrivaj se je vrnil domov, ko je bil presedel kazen. (Prihodnjič dalje.) CLEVELAND, O. — To, kar smo napovedovali, je Hruščev že začel izvajati: izigravati hoče izvoznke v svobodnem svetu. Slučaj Francije to nazorno- dokazuje. Začetkom februarja je De Gaulle poslal svojega finančnega ministra v Moskvo, da sklene trgovski sporazum. Pogodba je bila v načelnih točkah sestavljena in podpisana, stroko-vnja-ki so- pa končali delo na pod-rob-nostih. Pogodba je torej zrela za podpis. Francoska vlada je upala, da bo načelnik ruske parlamentarne delegacije Pod-gorny povedal, kdaj bo podpisana. Podgorny je -bil te dni v Parizu in -ga je sprejel sam De Gaulle. Tovarišu je bila torej izkazana čast, ki je ni deležen vsak gost francoske vlade. -Podgorny ni hotel z barvo na dan, kdaj bo pgodba podpisa- na. Francoska vlada je bila ob upanje, da bo začela hitro trgovati z Moskvo. Rusi so pa tudi povedali, zakaj odlaganje: ho- čejo- izsiliti tem več posojil od Francije. Kar jim sedaj ponuja De -Gaulle, se jim zdi premalo. Vse to je rodilo neprijetne Iranski šaH je naslonil vlado na parlament TEHERAN, Iran, — Iranska vlada je bila do sedaj parlamentarna samo na papirju. Bila je odvisna le od šaha, ne pa od parlamenta. Sedaj skuša šah Riža Pahlevi spremeniti ta položaj. Odslovil je dosedanjega predsednika vlade Alama, ako- občutke v londonskih gospodar- ravno je njegov osebni prijatelj skih krogih. Bojijo- se namreč, ge ^ otroških let, in postavil na da bodo v Parizu glede posojil {njegovo mesto 40-letnega po- še bolj popustljivi kot oni sami. -Svoj čas so gospodarski krogi svobodnega sveta sklenili, da bodo komunistom dajali največ petletna posojila. Med prvimi, ki so kršili ta dogovor, so bili poleg Nemcev Angleži. Sedaj uživajo- sadove svoje politike. Sadovi so pa bolj grenki, na kar hudomušno namigujejo nekateri evropski gospodarstveniki. so Vr- V republikah El Salvador in Kolumbija bodo v nedeljo kongresne volitve WASHINGTON, D.C. — Prihodnjo nedeljo bosta imeli kar dve republiki v Latinski Ameriki kongresne volitve: El Salvador in Kolumbija. V El Salvadorju bodo nastopile trii stranke: vladna predsednika Carballa, krščansko-demokratska in o b n o v itvena stranka. -Samo vladna stranka bo nastopila v vseh volivnih o-krajih. Volitve ne bodo rodile nobenih senzacij, tako napovedujejo politični opazovalci. V Kolumbiji je položaj bolj napet, -akoravno bi to ne smelo biti. V tej deželi sta namreč obe glavni stranki sklenili že 1. 1958 premirje kar za 16 let. Razdelili sta si mandate v Kongresu in dogovorili rotacijo v predsed-ništvu. Obe stranki se torej ne bostai dajali pri nedeljskih volitvah, pa vendar bo volivni boj živahen. Pristaši obeh strank so se namreč naveličali političnega miru m se začeli klati med seboj vsak v okviru svoje stranke. Temu primerno se je prepir zanesel tudi med kandidate, ki se bodo- v kongresu: razcepili na posamezne skupine. Vprašanje je, ali bo- pri taki drobitvi kongresnih političnih sil mogel sedanji dogovor o premirju še veljati. Zato- vkljub sporazumu z napetostjo pričakujejo, kaj bodo kandidat j e rekli potem, ko bodo izvoljeni. slan-ca Mansur j a. Novi ministrski predsednik je obenem tudi predsednik stranke Novi Iran, ki je v njej včlanjenih 150 do 197 poslancev. Sedanja vladna stranka je seveda še zmeraj zelo odvisna od šaha, toda šah ne bo mogel kar tako preko njenih želja in predlogov. Uradna utemeljitev za spremembo vlade je seveda čisto druga. Bivši ministrski predsednik Alam pravi, da je podal demisijo v znak protesta, ker Amerika daje prepočasi in premalo podpore. Točno isti razlog je navedel njegov prednik dr. Amino že 1. 1962. odločno proti temu. Vojaki so | liji presenečenje. So ga vsi pri-prepričani, da po sedanji poti | čakovali in vsi vedo, da sc- bosta vojne z rdečo gverilo ni mogoče j obe socialistični skupini zdru-dobiti, zato iščejo novih poti, če1 žili, kakor hitro odpade iz vod-že morajo nadaljevati boj “do; siva Nenni ali Saragat. zmage”. Kako bo Nenni odgovoril na Saragatovo vabilo, ne vedo, vedo pa, da bo njegov odgovor povedal, ali še kaj upa, da bi se v njegovo stranko vrnili socialisti “proletarske edinosti.'’ Vpliv prihajajoče pomladi? INDIANAPOLIS, Ind. — Včeraj je moralo pred sodnika 24 visoko-šolcev in 16 visoko-š-olk, ker so se v nedeljo v nekem hotelu v mestu vedli tako nedostojno in razgrajali v taki meri, da so morali klicati policijo, ki jih je prijela in odpeljala v zapor. Nekatere od deklet je naša policija čisto- gole, nekatere pa na pol oblečene v njihovih sobah. Visokošol-ci in visokošolke so prišli v mesto na letno konvencijo Phi Delta Theta študentovske bratovščine. GASILCI V VIŠINI — Prostovoljni gasilci v glavnem mestu Japonske Tokiu kažejo svoje sposobnosti pri vzpenjanju po drogovih v višino. Mamara sie iask? WASHINGTON, D.C. — Zunanjo politiko naše dežele vodi običajno po navodilih predsednika in v soglasju z njim državni tajnik. Pokojni predsednik Kennedy jo je vodil večinoma sam, njegov -državni tajnik Rusk, jo je izvajal preko osobja idržavnega tajništva. Ko je prevzel vodstvo dežele Johnson, je izglodalo, da je Rusk postal v pogledu formuliranja zunanje politike pomembnejši. Dogodki v Južnem Vietnamu kažejo, -da vsaj v tem delu sveta nima prve besede Rusk, ampak obrambni tajnik McNamara. Ta je odletel konec preteklega tedna v Vietnam v spremstvu gen. Taylor j a in načelnika CIA McCona. Pri tem. priznavajo v vladnih krogih, da je boj z gverilo v Južnem Vietnamu do 60% političen in le do 40% vojaški. Od političnega boja za-visi tudi izid. Nekateri trdijo, da bi se vojaštvo odločilo za umik iz Južnega Vietnama, če ne bi državno tajništvo iz bojazni pred popolnim propadom ameriškega ugleda- v jugovzhodni Aziji in tudi drugod p-o svetu, bilo tako Rdeči Kitajci stiskajo izseljence za devize HONG KONG. — Kitajski iz-seljeci tu, po tudi drugod v Aziji dobivajo iz rdeče Kitajske nujne prošnje za denar, ki da ga potrebujejo- za zdravila in druge neodbhodne potrebe. Pisma prihajajo od sorodnikov, pa tudi -od znancev in prijateljev. V januarju je bilo iz Hong Konga poslano v rdečo Kitajsko okoli 1-6 milijonov dolarjev, trikrat toliko kot pred enim letom. Trdijo, da pritiska rdeča kitajska vlada na svoje državljane, naj prosijo svoje sorodnike in znance v zamejstvu za denar, ker jim tako močno primanjkuje deviz. Ce pomislimo, da živi v deželah jugovzhodne Azije izven meja Kitajske preko 17 milijonov Kitajcev, si lahko predstavljamo, koliko možnosti imajo rdeči kitajski oblastniki, da stisnejo iz njih denar. Proti primerni odškodnini v dolarjih so rdeči vsak čas voljni pustiti iz dežele tudi kakega sorodnika imovitih izseljencev. Tajne volitve SYNDEY, Avstral. — Tajne volitve po sedanjem načinu so uvedli najprej leta 1856 v Avstraliji, od tam smo- jih prevzeli v Združenih državah. Kot prva jih je uvedla država Massachusetts leta 1888. Moški dobijo delo Iščem delavca — pomočnika za razna prenovitvena dela z delnim znanjem ali vsaj veseljem do mizarskega dela. Anton Oblak, telefon 361-5840 ali 881-9947. Ženske dobijo delo Kuharico iščemo Iščemo izkušeno kuharico za delni čas. Kličite 481-3813. (51) Veliko število časopisov NEW YORK, N.Y. — V Združenih državah izhaja skupno o-koli 30,000 raznih časopisov v skupni nakladi okoli pol bilijona. KER Sifl RAZDALI vse naše VERSKE KOLEDARJE za leto 1964 in ker jih nekateri naši prijatelji niso dobili, smo jih ponovno naročili in so vam sedaj na razpolago. Vsak lahko- dobi ZASTONJ enega teh krasnih, barvastih verskih koledarjev. Samo pridite v Grdinova pogrebna zavoda na 1053 East 62nd St. ali na 17010 Lake Shore Blvd. Saragat vabi Nennija v skupno stranko RIM, It. — Vstop Nennijevih socialistov v vladno koalicijo je dvignil pravi vihar v Italijanskem levičarskem svetu. Najprej e so se od Nennija odcepili radikalni socialisti in ustanovili svojo stranko pod imenom: stranka proletarske edinosti. Že ime pove, da išče stikov, ako že ne zveze s komunist, stranko. Ako bi do tega prišlo, bi seveda Nennijeva stranka pomenila veliko manj v italijanskem parlamentu, kot pomeni sedaj. Vse to je nagnilo Saragata, ki vodi desničarske socialiste, da je ponudil Nenniju politično tovarišijo. Predlog ni bil za nobene- Iščemo pomočnico za splošna hišna dela, čiščenje in pranje, tri ali štiri dni tedensko. Mora govoriti angleško. Za pojasnila kličite YE 2-0361. —(51) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 sobe v zidanem poslopju na E. 58 St. Najemnina $45. Kličite 881-7138. (51) V najem 4-sobno stanovanje, neopremljeno, furnez, kopalnica. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer. (52) Euclid — FuIIerwood okolica Z a hitro prodajo lastnik prodaja bungalow, 2 spalnice, 1(4 kopalnica, zgotovljena klet, velika razvedrilna soba, zgoraj nezgotovljeno, garaža za 2 kare. Kličite zvečer ali v soboto ali v nedeljo AN 1-2297. (51) V' najem 4 neopremljene sobe, zgoraj, se odda v najem mirnim ljudem srednje starosti, na E. 185 St., blizu Euclid Glenville bolnišnice. KE 1-0371. (50 V najem 3 sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 686 E. 159 St. — (53) ........................J e3 PoIiti5neSa »pralca v Ita- — Za gosi je dognano, da lete do 29,000 čevljev visoko. Hiša naprodaj 4 sobe spodaj, spredaj, 2-sobno stanovanje zadaj in 4 sobe zgoraj; vsa nova napeljava in bakrene cevi, zelo moderno, na 1082 E. 66 St. EN 1-1454. — (9,11,13 mar) Naprodaj Prodam skoraj novi filmski aparat Keystone K-5 s tremi lečami; torbica je vključena v prodajno ceno. Miro Odar, 1042 E. 72nd St., HE 1-2079. (9,11,13 mar.) V najem 7-sobna hiša, 3 spalnice z vso opremo se odda; dve garaže. $75.00. Na 4156 E. 94 St. (52) LENAR PEREJO — Stare bankovce potegnejo iz prometa in jih zamenjajo z novimi, kovanci pa ostanejo dolgo med ljudmi. Pri tem se nabere na njih vsemogoče, tudi bolezenske klice, V zahodni Nemčiji v Koelnu jih perejo, da bi bili ne samo bolj čisti, ampak tudi bolj “zdravi” za kroženje med ljudmi. Na sliki vidimo perico, ko stresa kovance v pralnik. Farma naprodaj 30 okrov dobre zemlje, lepa, velika hiša, orodje, hlev, 1 miljo od južne ohijske meje v Pensilvaniji, po velecesti eno uro in pol od Clevelanda. Za pojasnila kličite WO 1-2337. — (52) Sobo išče Upokojenec išče majhno spalno sobo za $5.00 tedensko v Clevelandu, če jo imate za oddati, pišite na naslov: Box 152, Huntsburg, Ohio. HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI mmmmmmmmmnmmš XXIV Ko je vitez Arnold drugo jutro zvedel, da je redovna služabnica zbežala, se je pod brki nasmehnil, rekel pa je prav isto, kar Matko: ali jo požro voleje ali pa jo pobijejo Litovci. In res je bilo to verjetno, ker je ondotno ljudstvo litovskega porekla sovražilo nemški viteški red in vse, kar je bilo v zvezi z njim. Kmetje so deloma zbežali k Skirvojlu, deloma so se spuntali in tu pa tam pobili Nemce in se s svojimi družinami in svojim imetjem skrili v nedostopnih gozdnih globinah. Vendar so drugi dan iskali služabnico, a brez uspeha in ne posebno vestno zaradi tega, ker Matko in Zbiško, ki sta imela druge skrbi, nista izdala dovolj strogih povelj. Mudilo se jima je na Mazovje in sta hotela takoj ob sončnem vzhodu kreniti na pot, a nista mogla zaradi tega, ker je Danuška proti jutru globoko zaspala in je Zbiško ni pustil buditi. Slišal je, kako je ponoči “cvilila”, in si je mislil, da ni spala, zato si je iz tega spanja obetal mnogo dobrega. Dvakrat se je prikradel do koče in dvakrat je pri svetlobi, ki je vpadala skozi špranje med bruni, videl njene zaprte oči, odprta usta in rdečico na licih, tako, kakršno imajo otroci, kadar trdno zaspe. Takrat se je v njem tajalo srce od ganjenja in ji je govoril: “Bog ti daj počitek in zdravja, moja najljubša cvetka!” A potem je še govoril: “Končana je tvoja nadloga, končano tvoje jokanje, a usmiljeni gospod Jezus bo dal, da bo tvoja sreča tako velika, kot so rečne vode, ki se ne dajo preplavati.” Ker pa je imel preprosto in dobro dulšo, se je dvignil k Bogu in CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — 5 Rooms, 3 Bedrm. Brick Ranch. Carpeted 12x22 Liv. Rm., 80’ shaded lot, 2 car gar. Near schls., Transp. $18,800. By Owner. 114 S. 49th St. LI 4-3822. (50) OAK LAWN — 6 Lge. Rms. Brk. S. dr., 1% baths, pvd. st. W/W cptg., Gd. loc. and trans., full bsmt. Vic. 95th Cicero. $19,500. By owner. GA 4-0453. (52) HIGHLAND PARK — BY OWNER 3 Bedroom Brick-stone Ranch. Attached 1 Vz Garage. Full bsmt., tin. Rec. Rm. Bar. Many Extras. $26,000. 5:'3 Sumac Rd. — ID 3-035G. (52) OAK LAWN — By Owner — 85th and Austin. Beaut. 3 Bedrm. Brick Ranch. 8 yrs. old, new 20x22’ Gar. w/side drive. 50x175’ Indscpd. lot. Ex. lge. Liv. rm and Birch cab. Kit., Gas ht., Storms. Close to schls., shops, $17,200. GA 5-0261. (50) BUSINESS OPPORTUNITY SNACK SHOP Confectionery — By Owner — Seats 100. Next to theatre. West suburbs. Established, 40 yrs. FI 4-2808. (50) STORES FOR RENT NEAR BUSY INTERSECTION 3000 BLOCK LINCOLN AVENUE. Single store, unheated. Reasonable. Call LO 1-5080. (50) se sam izpraševal, s čim naj mu izkaže svojo hvaležnost, s čim naj mu izkaže svojo hvaležnost, s čim naj mu poplača, kaj naj žrtvuje kaki cerkvici od svojega premoženja, od žita, od čred, od voska ali pa od drugih stvari, ki so drage božji vsemogočnosti. Saj bi bil takoj obljubil in natančno vse naštel, kaj misli darovati, toda rajši je počakal, ker ni vedel, pri kakšnem zdravju se prebudi Danuška, ali se prebudi pri zavesti; ni imel še zagotovila, ali se bo treba za kaj zahvaljevati. Daši je Matko razumel, da bodo popolnoma varni šele v deželah kneza Januša, je bil vendar mnenja, da ne gre motiti Danuše v tem počitku, ki bi utegnil biti zanjo reše-nje, zato je sicer imel pripravljene služabnike in tovorne konje, a je čakal. Ko pa je že minilo poldne, a je ona še vedno spala, sta se začela vznemirjati. Zbiško, ki je nenehno gledal skozi špranje in vrata, je stopil naposled že tretjič v kočo in sedel na panj, ki ga je sinoči potegnila služabnica k ležišču in je na njem preoblačila Danušo. šel je in se zagled vanjo, ona pa sploh ni odprla oči, toda čez toliko časa, da si lahko zaporedoma izmolil očenaš in zdravamarijo, so ji ustnice nekoliko zadrgetale in je zašepetala, kakor bi videla skozi zaprte veke: “Zbiško . . .” On se je pri priči vrgel pred njo na kolena, jo prijel za shujšane roke, jih razburjeno poljuboval in začel govoriti s pretrganim glasom: “Hvala Bogu! Danuška! Spoznala si me!” Njegov glas jo je popolnoma prebudil, zato je sedla na ležišču in ponovila že z odprtimi očmi: “Zbiško . . .” In začela je mežikati, a potem se je ogledovala okrog, kakor bi se čudila. “Ti nisi več v ujetništvu!” je govoril Zbiško. “Iztrgal sem te iz njihovih rok in sedaj potujemo v Spihov!” Ona pa je potegnila roko iz njegovih rok in rekla: “To vse zaradi tega, ker ni bilo očetovega dovoljenja. Kje je gospa?” “Prebudi se, jagodica! Kneginja je daleč, a mi smo te vzeli Nemcem.” Nato pa je rekla, kakor da ni slišala njegovih besed in kakor da se je nečesa spomnila : “Vzeli so mi tudi lutnjo in jo razbili ob zid! Hej!” In šele sedaj je opazil, da so ji oči nezavestne in bleščeče, a da ji lica gore. Pri priči mu je šinilo v glavo, da je morda težko bolna in da je njegovo ime izgovorila dvakrat le zato, ker se ji je bledlo v vročici. Zato mu je srce zadrgetalo od groze in mrzel pot mu je pokril čelo. “Danuška,” je rekel, “ali me vidiš in razumeš?” A ona mu je odgovorila z glasom ponižne prošnje: “Piti!... Vode!” “Usmiljeni Jezus!” In skočil je iz izbe. Pred vrati je zadel ob starega Matka, ki je pravkar šel gledat, kako je. Zaklical mu je edino besedo: “Vode!” in zdirjal k potoku, ki je tekel v bližini med goščavo in gozdnim ma-hovjem. čez hip se je vrnil z napolnjeno posodo in jo podal Da-nuši, ki je začela poželjivo piti. še poprej je stopil Matko v izbo, pogledal bolnico in se očividno zresnil. “Ali jo muči vročica?” je rekel. “Da!” je zastokal Zbiško. “Ali razume, kaj govoriš?” a niso nikdar znali skriti preziranja do premagancev, a tudi ne brezmejne ošabnosti, kadarkoli 'so čutili za sabo večjo silo, “Moji ujetniki ste!” je ponovil ošabno, A stari vitez se je mračno ozrl okrog. V njegovih prsih ni bilo plašljivo, marveč celo preveč pogumno srce. Ako bi bil oborožen na bojnem konju, ako bi imel pri sebi Zbi-ška in ako bi imela oba v rokah meče, sekire ali tista Strašna “drevesa”, s katerimi je tako spretno znalo ravnati takratno lehiško plemstvo, bi bil morda poskusil prelomiti ta obdajajoči1 ga zid sulic in kopij. (Dalje prihodnjič) -------o-------- “Ne.” Stari je namrščil obrvi, potem je dvignil roko in se začel z dlanjo treti po vratu in tilniku. “Kaj naj storimo?” “Ne vem.” “Ena sama stvar je še,” je začel Matko. Toda Danuša ga je takoj prekinila. Ko je nehala piti, je uprla vanj svoje od vročice razširjene zenice in rekla: “Tudi vam nisem storila krivice. Imejte usmiljenje!” “Saj imam usmiljenje s teboj, otrok, in hočem samo tvoje dobro,” je odgovoril vidno ganjen stari vitez. A potem se je obrnil k Zbišku. “Poslušaj! Tu je nikakor ne smemo pustiti. Ko jo veter prepiha in sonce ogreje, ji bo morda bolje. Ne beli si glave, dečko, samo posadi jo v isto nosilnico, v kateri so jo nosili, ali pa si jo vzemi na sedlo in na pot! Razumeš?” Po teh besedah je šel iz izbe, da bi dal zadnja navodila, toda komaj je pogledal predse, je naglo obstal kakor pribit. Velika četa pešcev, oboroženih s sulicami in kopji, je od vseh štirih strani kakor zid obkroževala kočo, kupe in poljano. “Nemci!” je pomislil Matko. In groza je napolnila njegovo dušo. Kakor bi timnil, je zagrabil za ročaj meča, stisnil zobe in obstal kakor divja zver, ki jo" obkolijo psi in se pripravlja na obupno obrambo. A medtem se mu je začel od kupa sem bližati orjaški Arnold z nekim drugim vitezom; ko se mu je pfibližal, je rek:el: “Kolo sreče se naglo suče. Bil sem vaš ujetnik, a sedaj ste vi moji.” Po teh besedah je ošabno pogledal starega viteza, kakor bi bil slabše bitje od njega. Ni bil popolnoma zloben, a tudi ne okruten človek, toda imel je napako, lastno vsem križarjem, ki so bili ponižni in še celo ljubeznivi v nesreči, % Naročite že sedaj za velikonočne praznike H naše odlične domače prekajene ŠUNKE — ŽELODCE in || j§ drugo prekajeno meso — krvave in riževe klobase ... NAŠA % I POSEBNOST LETOS SO PA DOMA NAREJENE IN SU- j ® ŠENE KRANJSKE SALAME. — Imamo tudi vse vrste || I grocerijo ter PIVO IN VINO! | y II || Vsa roba je prvovrstna in postrežba točna in zanesljiva. — |i H Dovažamo na dom in pošiljamo po pošti! 1 I | Four Points Food Market | i g 667 EAST 152 STREET I GL 1-6316 | CIRIL IN URSULA ŠTEPEC, lastnika g SLOVENIJA nas vabi.* 1964 Z NAJHITREJŠO LADJO UNITED STATES iz New Yorka: Maj 22 Junij 5 Junij 18 Julij 3 Cena na ladji ter železnici iz New York / Ljubljana in nazaj od $560.30 — za osebo. SKUPINE NA NAJNOVEJŠIH JET-LETALIH iz New Yorka: Maj 22 Junij 1 — 2 Junij 15 Junij 22 Julij 13, 20 New York — Zagreb z JET LETALI S424.00 v obe smeri za člane slovenskih organizacij! Za podrobnejše informacije se obračajte z zaupanjem na slovensko potniško pisarno EXPRESS TRAVEL SERVICE 687 East 185 Street Tel. 481-7188 Cleveland 19, Ohio Tel. 481-7188 Lastnik: JOSEPH SUHADOLNIK GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers KONJA KUJE — Ta obrt gre že skoraj čisto v pozabo in v naši deželi je le še prav malo poklicnih kovačev. Peter McGuire, ki ga vidimo 'na sliki, je eden od teh. Kuje največ konje newyorske policije. RUDY KRISTAVNIK COMPANY Gradbena dela • Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Spomladi popravljamo in lepšamo zopet domove, stanovanja, poslovne prostore. —- Obrnite se na nas. — Vsa dela zavarovana. — ‘ Proračuni brezplačni, — Kličite po 5, uri zvečer HE 1-1108, j podnevi pa IIE 1-0965, Cleveland, O. ' SEDEMDESET LET nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim elanom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDKOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije; proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 8500.00 do 815,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo.. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: ......n.............. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Naročite se na dnevnik '‘Ameriška Domovina ■ POMLADANSKA MODA — Slika kaže dekleti v oblekah iz modrega sergea z velikimi belimi ovratniki te vzorca letošnje pomladanske mode v glavnem mestu like Britanije Londonu.