Z ; - Izhaja vsako soboto zjutraj. Uredništvo ,,Zarje1' jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu. Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne spre- F jemajo. Poštno - hranilničnega štev 64439. 4______________________ računa •i Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica delle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje" je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3. Posamezne številke po 8 vin. Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. V____________________________У jfieD katoliškimi Italijani v trstu. Kot dobre katoličane nas zanima in veseli vsak pravi napredek katoliške stvari, bodisi med nami Slovenci, bodisi med drugimi narodi. Zdrav napredek katoliške misli v tržaških Ita-ISjknih mora nas tržaške Slovence toliko bolj zanimati, ker dobro vemo, da moramo tu v Trstu z njimi skupaj živeti in ker smo prepričani, da nam ne bo v narodnem obziru bolje, dokler ne bo njih in nas vseh do dobrega prešinila prava krščanska ljubezen in pravičnost. Kdor torej podpira razvoj zdravega krščanstva, med našimi italijanskimi sodeželani, ta vrši ne le veliko versko, temveč na naši strani tudi vele-važno narodno delo. Važno narodno vprašanje tržaških Slovencev. Tržaški slovenski dnevnik „Edinost“ tega ne razume. Gospodje pri „Edinosti“ delajo že dolgo vrsto let za slovensko narodno stvar samo na ta način, da skušajo buditi narodno zavest ob enem pa s hujskanjem vzdržavati sovraštvo, do drugega plemena. To je, da se milo izrazimo, bolj negativna stran narodnega vprašanja za tržaške Slovence. Pozitivno delo za narod mora biti : na podlagi svete katoliške vere delati na to, da ostane slovenski rod v Trstu, ki se s priseljevanjem vedno množi, kljub velikomestnemu življenju moralno čist, da bo naš slovenski naraščaj v Trstu duševno in telesno čil in krepak, da bo imel zmisel za vzorno domačo vzgojo, za treznost in varčnost. Mesto neslanega zbadanja in otepanja tukajšnjih Italijanov, kakoršnega so polni predali „Edinosti“, mora katoliški slovenski list, ki hoče res kaj doseči za narod, skušati ublažiti razburkane strasti in potem mirnemu in trezno mislečemu nasprotniku svetovati to, kar bo njemu v prid, nam Slovencem pa prav gotovo v trajno narodno korist. Recimo tu kar odprto, saj je resnično, kar pravimo : Dokler se ne bodo t r z a š k i Italijo n i o s v o b o. d 11 i - g r-d e sužnosti f r a m a z o n o v in Židov ter ustanovili svojo krščansko ljudsko stranko zdravih in pravičnih načel, n e smemo tudi mi tržaški Slovenci pričakovati za svojo narodno stvar boljših časov! Sužnost tržaških Italijanov. Do danes ni moglo italijansko pošteno ljudstvo priti do svoje veljave. Ni se še porodil med njimi mož, ki bi bil začel s krepko besedo in odločnim peresom razbijati starodavne okove ljudskega usuženja pod jarmom framazonske lože in tržaških Židov. Tržaški Italijani so prišli tako daleč, da — po svoji ogromni večini ne morejo niti živeti, če ne*žrtvujejo vsako jutro tistih par krajcarjev „per il foglio . Tako pokla-dajo dan za dnem svoje darove na oltar framazonske lože, ki jim potem v svojem „Piccolo“ narekuje, kaj morajo misliti. To so neznosne razmere. Dokler nam bodo ti fra- mazoni in Židje, ki nimajo niti trohice čuta pravičnosti v sebi, na magistratu rezali kruh po svoji, ne po ljudski volji, do tedaj bo gorje nam Slovencem v Trstu. S takimi ljudmi ni možno pametno razpravljati. Za naše klice po slovenskih šolali in za naše ogorčene proteste nima ta sodrga drugega, kakor zaničljiv posmeh. Kdor more tu pomagati, stori tržaškim Slovencem neprecenljivo uslugo. Proč s „katoliškim“ zmernim iredentizmom ! Kedaj se bodo tržaški Italijani osvobodili tega svojega poniževalnega suženstva ? Odgovor : Tedaj, ko bodo očistili in okrepili svoj katoliški tisk tako, da bodo mogli izdajati svoj lastni v zdravem krščanskem in ljudskem duhu urejevan dnevnik ! Dosedanje politično glasilo tržaških italijanskih katoličanov ni imelo in ni moglo imeti bogve kakih uspehov. Prvič je to glasilo samo tednik, drugič ni posebno razširjeno, tretjič — kar je glavno — nima včasih pravega duha, ne prave odločnosti v boju za pravice katoliškega ljudstva proti židovskim gospodovavcem. Neglede na one brce, ki jih včasih dobivajo Slovenci tudi brez potrebe, vprašamo samo : čemu mora katoliški italijanski list gledati z enim očesom čez mejo v sosedno kraljestvo, čemu mora pritajeno zdihovati po odrešenju Trsta in drugih italijanskih mest in pokrajin ? Mar zato, da se ne preveč zameri onim par mogotcem tu v Trstu, ki bi iz svoje osebne nespametne misli in želje po združenju teh pokrajin z zjedinjeno Italijo radi napravili javno ljudsko mnenje ? More H biti sploh kak pameten Italijan tu med nami, ki bi si mogel pri zdravi pameti resno želeti takega združenja ? Si )i ljudstvo res želi priti izpod Avstrije v blaženo Italijo ? Prepričani smo, da ne. Nima li katoliški italijanski tisk res nobenega drugega sredstva, da se skaže narodnega, kakor je ta prosluli „zmerni iredentizem“ ? Tukajšnje Italijane, mislimo prave Italijane, ne veže z Italijani v kraljestvu pač nič drugega kakor sorodnost jezika, čisto italijanščino pa goje naši Italijani prav lahko tudi na svojih sedanjih avstrijskih tleh. Vsega drugega jia se ne morejo učiti od svojih italijanskih bratov v kraljestvu, ker bi nasprotno oni za veliko potrebo prišli k nam v Avstrijo v šolo. Ko bi imeli v Italiji tako krepke verske, izobraževalne in gospodarske organizacije, ka-koršne imamo tu v Avstriji celo mi Slovenci kot narod „druge vrste“, bi bili pač lahko ponosni' na take ustanove ! A vsega tega nimajo in tukajšnji Italijani ne morejo pričakovati od svojih bratov čez mejo nikake podpore ne v verskem ne v gospodarskem pogledu. Zato je najbolje, da začnejo čim prej misliti na edino pametno avstrijsko politiko, da razširijo v ljudske mase zdrava verska in politična načela ljubezni in pravičnosti do drugorodcev in da ne pozabijo pri tem, da je postal Trst v Avstriji, ne v Italiji, tako mogočno trgovsko središče kakoršno je danes. Roljša bodočnost: Pijevo društvo. Hvala Bogu, da se v tem pogledu med tržaškimi katoliškimi Italijani vendar le enkrat svita. Ustanovili so si v Trstu svoj odsek Pije- jp v • vega društva *) „Assoziazione Piana, sezione itabana“, ki izdaje'' počenši s tekočim letom svoj mesečni „Notiziario“ brezplačno v 3000 izvodih. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev Pijevega društva med tržaškimi Italijani, še z večjim veseljem pa pozdravljamo onega novega, zdravega krščanskega in ljudskega duha, ki nam veje nasproti iz njihovega „Notiziario“. Ko smo ayecitali zadnjo novembrovo številko т-^ЈгаЦЖ njVdob^p. premišljene besede proti ..zriier-nenfu- iredentizmu“ katoliških italijan-skBrtMsto^Giit trežnč -opomine k pametni poli-fÜh", naöi'J jd6, .odleglo j3ri srcu in rekli smo : S takimi • Italijani bomo Slovenci lahko razpravljali. - -r Bog daj, da bi se pozivu italijanskega Pijevega drdŠtva tržaški katoliški Italijani mnogobrojno odzvali. Njihovo Pijevo društvo ima namen nabirati sredstva v prospeh dobrega italijanskega tiska na Primorskem. Član društva postane lahko vsakdo, če se obveže plačevati vsaj 6 vin. na mesec, redni udje plačujejo 2 kroni, podporni člani pa 10 kron na leto. Pijevo društvo ima svoj urad v ulici Paduina štev. 11, III. Želeti je čim naj večjega zani-' manj a za društvo med italijanskimi duhovniki in laiki. Škof proti sužnosti Tržačanov. če bodo sredstva toliko narastla, da bodo katoliški Italijani v Trstu mogli izdajati v pravem krščanskem duhu ljubezni, pravičnosti ip odločnosti pisan in dobro urejevan dnevnik, bo to gotovo zgodovinsko važen napredek, ki se ga bomo po pravici veselili tudi mi Slovenci. Naš prevzvišeni gospod škof želi, da našemu Trstu čim prej zasije ta dan. V svojem pismu iz dne 2. nov. naslovljenem na Pijevo društvo, bodri škof s krepko in ognjevito besedo tržaške katoliške Italijane, naj se vendar enkrat otresejo sramotnega židovskega in fra-mazonskega jarma. Naj nabirajo sredstva, da bi mogli čim prej v Trstu izdajati dnevnik pisan v pravem krščanskem in avstrijskem duhu. Ta dnevnik bodi „II Giusto“ (Pravičnik), ki odbijaj krivične napade tržaške židovske klike h. bodi pravičen do utemeljenih zahtev in potreb sodeželanov druge narodnosti. V to svrho je pristopil škof k Pijevemu društvu kot ustanovni član s prispevkom 1000 (tisoč) Kron. S tem je pokazal škof, da razume tok časa in da pozna dobro, česa Trst potrebuje. O da bi to tako dobro razumeli tudi vsi duhovniki in tržaško občinstvo ! Teh tisoč Kron privoščimo italijanskemu Pijevemu društvu iz srca, prvič ker vidimo, za kako važno stvar gre, drugič ker vemo, da je škof nepristranski prijatelj vsakega dobrega tiska. Boljši časi tržaških Slovencev. Novi struji, novemu gibanju med tržaškimi katoliškimi Italijani želimo najboljšega uspeha. Dal Bog, da bi se Pijevemu društvu čini prej posrečilo ustanoviti dober katoliški *) Pijevo društvo, imenovano po sedanjem papežu Piju X., se je ustanovilo v Avstriji leta 1905 na petem avstrijskem katoliškem shodu na Dunaju. Namen društva je dvigniti katoliški politični tisk v Avstriji, podpirati osrednja in deželna glasila ter ustanoviti katoliški dopisovalni urad. italijanski dnevnik v Trstu, organizirati Italijane v pravo krščansko in demokratično stranko ter tako streti glavo židovskemu zmaju na trgu Goldoni in vreči kamoro, to nesnago našega mesta. Mi Slovenci ne moremo tega nikoli zmoči, Italijanom, pa, če bodo organizirani v pravem krščansko demokratičnem duhu, se to ob vstrajnosti mora posrečiti. Tedaj se bodo tudi nam tržaškim Slovencem vremena zjasnila in dočakali bomo dneve narodnega sporazumljenja. +4 Bogoslužni jezik v tržaško-koperski škofiji. Vprašanje bogoslužnega jezika v tržaški in koperski škofiji so v zadnjem času nekateri po nepotrebnem zopet spravili na površje. Dokler se pečajo s takimi vprašanji liberalni listi z namenom, da vzbujajo v vernikih ne-zaupnost v sveto cerkev in jih našuntajo k nepokorščini do cerkvenih poglavarjev, v prvi vrsti do sv. Očeta samega, je to sicer žalostno, toda lahko umevno dejstvo. Če piše pa o taki stvari kako katoliško glasilo nepravilno, je to težje umljiv in dvakrat žalosten pogrešek. Ker se je to zgodilo te dni, smo v „Zarji“ primorani podati pred vsem nekaj temeljnih načel, po katerih mora v vprašanjih bogoslužnega jezika soditi vsak katoličan, če hoče to sploh še biti. Ta načela so v resnici tako priprosta, da jih lahko pozna vsak otrok, ki je izvežban v katekizmu, zde se pa ob enem tako težavna, da zginejo iz spomina celo učenim možem, urednikom uglednih katoliških listov. Zato jih v nastopnih vrstah ne iz svoje glave, ampak iz nauka katoliške cerkve povemo : 1. Verska r e s n i c a, določena na florentinskem in vatikanskem cerkvenem zboru je : „da ima papež ne le pravico nadzorstva in vodstva, ampak polno in naj višjo sodno oblast (iurisdictio) v vesoljno cerkev, n e le v ve r-skih in nravnih stvareh, ampak tudi v zadevah discipline in vodstva cerkve razširjene po vsem svetu“. 2. Jasno je, da spada v te zadeve discipline in vodstva cerkve prav gotovo tudi vprašanje bogoslužnega jezika in da ima torej tudi v tej stvari papež polno in najvišjo sodno oblast. 3. Gotovo je, da vodi božji Ustanovnik svojo cerkev v osebi njenega naj višjega pastirja tudi v stvareh discipline tako, da določa cerkev tudi v disciplinarnih zadevah to, kar in kakor je za dotični čas in dotične vernike nabolj koristno. Isto velja o določbah za bogoslužni jezik. 4. Gotovo je, da nima izven papeža in njegovih kongregacij, ki izdajajo bogoslužne odloke v njegovem imenu, v vesoljni cerkvi nihče drugi pravice kaj odrediti v zadevi bogoslužnega jezika, 5. Gotovo je, da morajo škofje papeževe odloke v bogoslužnem vprašanju svoji duhovščini in svojim vernikom objaviti, da jih mo- listek Prvič med Indijanci Vožnja v JCikaraguo. Spisal Josip Spillmann iz dr. J. - Prevel K. S. Ponatis iz „zbirke Spillmannovih povesti“, ki izba- ! jajo v zalogi „Katoliške bukvarne v Ljubljani“- „O, tam ga je tudi dosti. Ko je prišel Kolumb prvikrat tja, so nosili divjaki 'težke zlate zapone kot kinč tako, da jg imenoval deželo po pravici „Costa Rica“ (reci : Košta rika), to je zlata dežela, /daj so najbrže zdivjaki s svojimi zakladi zbežali od obali Atlantskega k obalim Tihega morja, kjer misli Pedrarias, da jih dobimo. Ako ne bo tako, še vedno lahko prisilimo kapitana, da pojdemo proti jugu“. „Ali pa spravimo njega in meniha in tiste, ki drže ž njima, k večnemu počitku na dno morja, kar bo še najboljše, ker jaz nisem bil nikdar polovičar in tudi nikdar nočem biti. Vendar naj bo ; saj vidim že, da je večina od vas zato, da čakamo. Meni je to prav. Le za slučaj, da se stvar izve prezgodaj in prime kapitan katerega izmed nas za vrat —“ „To se ne sme zgoditi za nobeno ceno,“ odgovori več glasov. Potem nekaj časa tako tiho dalje govore, da more deček, ki je tudi od prejšnjega pogovora le toliko umel, da se gre za upor proti kapitanu, le nekaj posamnih besedi vjeti. Zato se mu je pa takoj začetkoma posrečilo, da je zamogel skozi neko špranjo svojega skrivališča pri svitu svetilke, ki je visela na stropu, zapaziti nekaj obrazov zarotnikov, ki so se vzdignili z opombo, Rus ne bo več dolgo izostal. Res pride nadkrmar kmalu nato in odpre skrinjo rekoč : „Tako, dečko, zdaj se pa pripravi na psovke in udarce in zapomni si : drži se po-koncu kolikor mogoče, ko bo nadkrmar obdelava! tvoj hrbet z debelo vrvjo. Navadno skrive mornarski učenci svoj hrbet in dobe tako ves udarec, ko bi se pa držali pokonci, bi pa samo sprednji del vrvi zadel njih rame. In glej, da mi zelo hudo kričiš, sicer meni starec, da ne stori svoje dolžnosti, in začne udrihati s podvojeno močjo. — Toda, kaj pa pačiš tako čudno in skrivnostno svoj obraz, kot bi se ti kaj prikazalo ? No, kaj je ?“ „Ali sva zares prav sama, Blaž ?“ praša Alfonz. In ko zaklene in zapahne krmar ka-jutna vrata ves začuden, mu pove, kar je pravkar čul. Rus naredi debele oči in meni sprva, dečku se je le sanjalo ; ko pa ta sveto zatrjuje, da je popolnoma bdel in da mu zamore tudi še dva zarotnika pokazati, in sicer onega, ki je najodločneje zahteval kapitanovo smrt, reče Rus: „Potem moraš stvar še enkrat ponoviti pred kapitanom prav tako, kakor si jo meni povedal. Da, jaz tem ljudem iz Nombra že od začetka, ko sem jih prvič zagle-dal, nič kaj nisem zaupal, da so pa kar celi lopovi, to se mi pa še sanjalo ni ! Mi jim pojdemo tudi za vrat ! Le počakajte — veliki jambor bo kmalu rodil lep sad ! Ti ostali tu ; jaz grem sedaj najprej h kapitanu, da ga pripravim na tvoj prihod.“ Rus se poda takoj h kapitanovi kajuti. Pri vratih sreča mornarskega učenca, ki nese ravnokar krožnike in drugo posodo venkaj. „Ali je kapitan sam, Janez ?“ ga vpraša. „Ne, gospod; stotnik Montoja z dolgim rdečim nosom je še pri njem in dokler je le še kapljica v steklenici, ostane pri njem ; in ker grem pravkar še po eno, bo to lahko dolgo trajalo“, se glasi odgovor služabnika, ki gre hitro naprej svojo pot. „Presneto“, reče Rus pri sebi. „Pred tem ne morem povedati svoje stvari, zakaj kdo ve, če ni Montoja, o katerem ni znano nič dobrega, zvezan z zarotniki, ki nam jih je privel iz Nombra. In če povem po Janezu kapitanu, da mu imam njemu samemu nekaj važnega povedati, bo ta rdeči nos takoj slutil, kaj je — čakati moram, čeprav do polnoči.“ Nevoljen se vstopi krmar h glavni jambori, odkoder zamore opazovati kapitanovo kajuto, in si prižge svojo pipico. Čakati mora dolgo, zato lahko vso stvar še enkrat prevdari. „Alfonzu se ne more nič boljšega zgoditi,“ reče sam pri sebi; „kar je on izvedel, ga pač obvaruje kazni. Toda, kako pa, reši kapitan sebe in nas ? Ljudje iz Nombra so v večini in če drže vsi skupaj, potem smo mi izgubljeni !“ Nombre, ki smo ga že večkrat imenovali, je ime trdnjavice, ki varuje glavno pristanišče, katerega so imeli tedaj Španci na atlantski strani panamske zemeljske ožine. Leži kakih 60 km vzhodno od Kolona, kjer se sedaj začenja znani prekop, ki naj gre čez ožino, a še dolgo ne bo končan. Za časa naše povesti je pokrival nepredirni pragozd 20 ur dolgo pokrajino med Nombre ob Atlantskem in Panamo ob Tihem oceanu. Slednjič — prva straža se je že menjala —se odpro vrata kapitanove kajute in stotnik Montoja pride vun in se opoteka po krovu ter kliče Janeza, da bi mu posvetil v kajuto. Krmar počaka, da gre pijani Montoja mimo njega, potem pa pogleda okolu sebe pazno na vse strani. Že prej se mu je zdelo, da je čul na zadnjem koncu ladje nek šum; zdaj se mu pa čudno zdi, ker se približa stotniku temna postava in mu zašepeče nekaj v uho. Komaj začuje ta skrivno poročilo, glasno zakolne, vzame učencu svetilko in ga odpusti. Kaj naj bo to ? Rus nima časa premišljati. Pred vsem mu je na tem, da govori s kapitanom ; zato hiti v njegovo kajuto, kakor hitro vidi, da ga nihče ne opazi. K sreči sme na svoje trkanje takoj vstopiti. Gil Gonzalez ni za šalo pridržal stotnika Montojo po jedi pri steklenici dobrega vinca in mu ga pridno točil v kozarec, medtem ko je imel sam svoj tretji kozarček še napol poln pred seboj. Hotel se je s .stotnikom, ki mu ga je dal nezaupljivi Pedrarias proti njegovi volji seboj kot poveljnika vojakom, sprijazniti ali pa vsaj priti na jasno, kakega mnenja je in kake namene ima. Prvo se mu ni posrečilo, o namenih nevarnega moža je pa le toliko izvedel, da se mu ne sme zaupati, kakor hitro nastopi proti njegovim strastem. In Gil Gonzalez ni bil nikakor volje dati vrhovnega poveljstva svojega iz rok ali žrtvovati Indijance njemu in njegovi diuhalji. Tako dobi krmar kapitana težko zamišljenega. „ZARJA rejo vsi skupaj spolnovati, to tembolj, ko jim papež to ukaže „onerata ipsorum antistitum conscientia et sub gravi obedientiae vinculo“, kar se pravi po naše : pod smrtnim grehom. Vemo pa, da imajo tudi škofje vest in da bo tudi nje sodil večni in pravični Sodnik. 6. Gotovo je, da so dolžni vsi katoličani pokoriti se papeževim odlokom v bogoslužnem jeziku, kakor hitro so jim objavljeni. Gotovo je, da se jim morajo pokoriti brez pomislekov in ugovorov, ker je v njih izražena božja volja Ustanovnika katoliške cerkve, ne pa politična poteza enega človeka. 7. Gotovo je, da donaša spolnovanje božje volje, ki se nam razodeva v odlokih najvišjega cerkvenega pastirja, vsem narodom brez izjeme blagoslov božji ter častno in večno korist. Če se mora radi te pokorščine tuintam od strani hujskačev kaj prestati, potem je gotovo bolje to malenkostno zbadanje prenašati, kakor pa odreči ubogljivost Kristusovemu namestniku. Po teh temeljnih načelih lahko preidemo na posamezni slučaj, ki je dal te dni povod, da se je vprašanje bogoslužnega jezika zopet sprožilo. Videli bomo, da je po gornjih načelih, katerim ne more oporekati noben katoličan, vsaka navidezna težkoča takoj in lahko rešena ter da ni niti najmanjšega povoda za u m etno razburjanje. Slučaj je pa ta-le : V prašanju bogoslužnega jezika po Istri, Dalmaciji in Hrvaškem je izdala sv. Stolica dne 5. avg. 1898 odlok, v katerem določa, da imajo samo one cerkve pravico do rabe staroslovenskega bogoslužnega jezika, ki so se tega jezika posluževale zadnjih 30 let nepretrgoma, to je od 5. avg. 1868 dalje. Ob enem je bilo škofom naldženo, da morajo sestaviti imenik onih cerkva, ki bi po gornji določbi prišle v poštev za rabo staroslovenskega bogoslužnega jezika. Dne 18. dec. 1906 je izšel drugi važen odlok sv. Stolice, v katerem se obžaluje, da se ni izvedel prejšnji odlok ter se vnovič nalaga škofom, naj sestavijo že prej zahtevani imenik. V ta imenik spadajo samo one cerkve, o katerih je možno z gotovimi dokazi izpričati, da so od leta 1868 dalje nepretrgoma rabile staroslo-venščino ali glagolico. Tu sem pa da ne spadajo one cerkve, v katerih sta se samo list in evangelij pela glagolski, tem manj pa one cerkve, v katerih se je to vršilo v domačem jeziku „slavetu“. Med drugimi določbami tega odloka je posebno važna ona, ki se glasi : Kjer je bila navada, da sta se pela pri latinski slovesni maši list in evangelij v „slavetu“, tam se sme ta navada še dalje ohraniti, vendar se morata list in evangelij peti najprej v latinskem jeziku. Ta odlok sv. Stolice je objavil tržaško-koperski škof koj v prvi številki uradnega lista leta' 1907. Letos , dne 5. julija je pisal naš škof v Rim, da v smislu papeževega odloka iz 18. decembra 1906 ni v celi škofiji niti ene cerkve, ki bi imela pravico do glagolice, ker ni nobene take cerkve, ki bi bila rabila glagolico od 1. 1868 dalje. To je izjavil škof tudi na podlagi uradnega poročila blagopoko j nega škofa in velikega Slovana Jurija Dobrila, ki je bil dne 24. nov. 1878 istotako poročal, da ni v tržaško koperski škofiji nobene cerkve z glagolico. Cerkve, v katerih sta se samo list in evangelij pela v slovanskem jeziku, gotovo nimajo pravice do glagolice, kakor jasno govori odlok iz 18. dec. 1906. Edini dvom je ostal še glede onih cerkva, v katerih se nista samo list in evangelij pela v slovanskem jeziku, ampak vsi pevani deli naše, in to so cerkve v kastavskem dekanatu, kakor je bil o tem poročal isti škof Dobrila. Zato je naš škof za ta dekanat prosil v Rim za posebno predpravico. > Do sedaj nima iz Rima še nobenega odgovora. Med tem je konzistorialna kongregacija v Rimu letos dne 22. julija uradno objavila odlok iz dne 18. dec. 1906 in pristavila na ukaz sv. Očeta svarilo, da se imajo vsi brez vsakega ugovora „Rus !“ zakliče ta iznenađen, „kaj hočete ob tako pozni uri ?“ „Nekaj važnega, a ne ravno prijetnega vam imam povedati,“ odvrne nagovorjeni. „Pred vsem pa prosim, prizanesite meni in mojemu mlademu prijatelju !“ „Milost in neprijetno poročilo ? Povej, kaj je, in prepričan bodi, da rad odpustim, če se zlaga z mojo dolžnostjo.“ Rus pove torej ne brez stokanja, kako se je dal včeraj, ko je bil nekoliko bolj dobre volje, pregovoriti, da je skril Nunezo-vega sina, ki hoče na vsak način postati mornar, v svojo kajuto. Tu zgubanči kapitan svoje čelo in reče : „Rus, tega ne bi mislil od vas ! To ni le velik prestopek zoper red na ladji, ampak to je tudi zločin na očetu dečkovemu in na njem. samem. Jaz vas žalibog ne morem pustiti brez kazni in tudi dečkova trma in nepokorščina dobita zasluženo kazen. To je seveda zelo neprijetno poročilo — le pojdite zdaj, da pomislim, kako naj vaju kaznujem !“ „Toda to še ni pravo poročilo, gospod ; takoj boste čuli, kako je bila to previdnost božja, da sem skril dečka v kajuto. In sedaj pove Rus, ko stopi bližje h kapitanu, tiho o zaroti, ki" jo je deček odkril. Gil Gonzalez napravi velike oči. „Kdo je bil zraven ?“ vpraša končno. „Alfonz ne pozna ljudi po imenu. Bili so vojaki iz Nombra. Toda on pravi, da lahko spozna dva kolovodji izmed njih.“ „Pojdi mi takoj po dečka !“ Rus odide, kapitan pa hodi ves razburjen po kajuti gor in dol. Zelo, zelo dolgo traja in krmar se še ne vrne. Don Gil hoče še bolj vznemirjen in razburjen že sam h krmarjevi pod smrtnim grehom po njem ravnati. Zato je naš škof z odlokom iz dne 18. okt. t. 1. svojo duhovščino vnovič opozoril na imenovani odlok sv. Očeta, pozival vse k pokorščini, povabil, naj tudi vernike o tem pouče ter naj se enotno j ravnanje v tej stvari uvede s I. advetnu nedeljo po vseh cerkvah. Ker pa je še vedno nejasno, da li veže odlok tudi kastavski dekanat zato hoče škof še enkrat prositi v Rim za poseben privilegij temu dekanatu. Do jasnega odgovora o-stane v kastavskem dekanatu stvar, kakor je. — Tako stoji sedaj vprašanje bogoslužnega jezika v naši škofiji. Kaj sledi iz tega ? Iz vseh gori navedenih istinitih dejstev sledi : 1. Kjer ima papežev odlok iz dne 18. dec. 1906 gotovo veljavo, to je v cerkvah s slovanskim listom in evangelijem, se mora sedaj brez ugovora natančno izpolniti. V teh cerkvah se imata pri slovesnih mašah peti list in evangelij dvakrat, prvič latinsko (kakoršna je vsa maša), drugič v „slavetu“, tako da ostane to, kar je bilo dosedaj. Kastavski dekanat mora počakati odgovora sv. Stolice, ker je škof oziraje se na večjo uporabo „slaveta“ v tem dekanatu prosil za večje pravice. 2. Škof je prav ravnal, da je odlok sv. Očeta objavil, kar je bil po vesti pod smrtnim grehom dolžan storiti. Če kaže katoliški časopis na dalmatinske škofe, češ da oni odloka niso objavili, odgovarjamo : Iz tega ne sledi proti ravnanju našega škofa nič, ker beseda sv. Očeta je jasna. Če dalmatinski škofje niso objavili odloka, naj gledajo sami;, kako opravijo to stvar pred svojo vestjo, pred svojim Bogom in pred papežem. Vemo, da sv. Oče v zadevi pokorščine ne pozna šale. 3. Ni res, da se v tržaško-koperski škofiji staroslovenščina (glagolica) počasi in previdno izpodriva, res pa je, da glagolice v naši škofiji že stoletje sploh ni bilo in da se „slavetu“ ki je stopil na mesto ugasle glagolice, z novim odlokom še le zagotovi zakonit obstanek. 4. Če pravi katoliški časopis, da duhovščina s tem odlokom ni zadovoljna, daje s tem duhovščini žalostno spričevalo, ki katoliški stvari nič ne pomaga. 5. Če pravi katoliški časopis, da se ljudstvo razburja, odgovarjamo : Razpoloženje med ljudstvom je tako, kakorhio se hoče imeti. Če pastirji ljudstva sami radi ubogajo in o stvari tudi ljudstvo, kar so dolžni, primerno poučijo, ne bo nobenega razburjenja med ljudstvom, če se tako piše, kakor se to včasih bere tudi v katoliškem listu, se s tem seveda pride do umetnegT, razburjenja. Ostalo glej gori v temeljnem načelu štev. 7. 6. če piše katoliški list : „Ali ne bi moglo na jugu biti enkrat konec večnih prepirov radj liturgičnega jezika“, rečemo : Konec je žc tu z odlokom iz dne 18. dec. 1906, ni ga treba še le klicati in želeti, le ubogati je treba. 7. če govori katoliški list o mržnji ljudstva do latinščine, s čemur da bi moral papež računati, kakor tudi s čestitimi navadami in privilegiji ter izjavlja, da so te stvari za vero in cerkev nebistvene, odgovarjamo : O takih stvareh ima naj višjo sodno oblast papež sam ; to je verska resnica. (Glej temeljno načelo štev. 1.) 8. Če se bo narod v Istri sv. Očetu rad podvrgel in bo duhovščina ljudstvo v tej stvari lepo poučila, bo to za narod največje koristi. Blagor narodu, kojega Gospod je Bog ! 9. Katoliško časopisje se ne sme bati. da se ne bi mi katoličani s svojo pokorščino do sv. Očeta pokazali kot premalo narodni. Imamo drugo široko polje dela za narod: ljudstvo organizirati versko, kulturno in gospodarsko . Tako delo za narod bi bilo v Istri stokrat več koristilo, kakor umetno gojenje ..mržnje do latinščine“ in trdovratno drmnje „čestitih navad kajuti, ko vstopi Rus ves in sebe in pove, da je deček izginil. „Izginil ? Skril se je od strahu pred kaznijo !“ „Ne, tega Alfonz ni storil ! Zarotniki so najbrže zapazili, da jih je on čul, in so "ga odstranili.“ Kapitan in krmar nemudoma preiščeta vso ladjo, a nikjer sledu o dečku. Prašata tudi straže, a te niso ničesar zapazile. „Nobenega dečka ni bilo na krovu, v morje, ni mogel pasti,“ pravijo. „Le poglejte, kako svetlo sveti mesec ; morali bi ga videti.“ 5. V smodišni skladnici. Kaj se je pa zgodilo z Alfonzom ? Ne kapitan, ne krmar in ne o. Bobadila, ki ga je dal kapitan poklicati v svojo kajuto, niso mogli rešiti te uganke, ko so brez uspeha preiskali vso ladjo. Rus ostane pri svoji trditvi, da so dečka zarotniki umorili. Toda nikjer ni kakega znamenja o kakem zločinu. In kam so potem spravili truplo ? „Skozi lino moje kajute v morje,“ meni Rus. „Morski volkovi, ki so ladji sledili, so je pa pokopali. Oči bi si iztrgal, če bi s tem za-mogel ubogega Alfonza priklicati k življenju. Zdim se sam sebi kakor morivec ; zakaj brez moje neumnosti bi ostal v Panami pri svojem očetu !“ „To je strašno, če je pravični Bog dečkovo trmo in neubogljivost kaznoval s tako naglo in kruto smrtjo,“ reče zelo resno duhovnik. „Saj je človeka še groza, če samo misli nato.“ „Jutri preiščemo še enkrat in še bolj natanko ladjo' dasi si ne morem misliti, kje bi bil deček,“ reče kapitan. „Medtem pa pazimo ter 'privilegijev.“ Ne bojmo.se zamere pri liberalcih ! Nikdar nas ne bodo radi imeli. 10. Uredniki katoliških listov morajo poznati katekizem, da ne zabredejo že v temelnjih stvareh. Če se spuščajo v razpravljanje o liturgičnem jeziku, morajo imeti tudi precej bogoslovnih študij, posebno jim svetujemo dogmatiko in kanonično pravo. Če mislijo pisati o na-redbah naših škofov, naj prečita jo prej dotične uradne liste. Toliko na poziv ljubljanskega „Slovenca“ iz dne 29. nov., ki je želel, da se „Zarja“ tozadevno izjavi. +4 Božičnica v prid slovenskim otrokom v Trstu. Bližajo se sveti božični dnevi, ob katerih imajo stariši navado svoje otročiče razveseliti s kakim piimernim darilcem. Lepo navado sta-rišev posnemajo v božični dobi tudi cela društva, ki skušajo mladini svojih članov prirediti ob takozvanih božičnicah nekaj nedolžnega veselja z božično zabavo in božičnimi darovi. To ni nič novega, že od nekdaj je taka navada pri nas v Trstu in tudi drugod. Nova'pa je misel, ki jo hočemo v teh le vrsticah sprožiti med svojimi somlšeljniki. Na lastne noge ! Že v zadnji številki „Zarje“ je eden naših sotrudnikov opozarjal na lepe glediške predstave, ki jih tuintam nudi naša velika tržaška ženska Marijina družba svojim članicam in ostalemu občinstvu. Po pravici. hvali naš dopisnik vrle igralke, k 1 — po večini služkinje — kažejo res veliko požrtvovalnost za dobro stvar, ker se poleg svojih obilnih stanovskih dolžnosti še pridno vadijo v nastopu in se nauče igrati gladko celo dolge in težavne vloge. Nekatere izmed njih ne igrajo le dobro, ampak naravnost izvrstno. Zato je izrazil naš dopisnik željo videti še bolj pogostokrat tako lepe predstave, kakoršna je bila zadnjič v Marijinem domu. X" obširnejših prostorih — je rekel — bi mogle te predstave služiti v razvedrilo in blažilo mnogoštevilnim članom slovenskih krščanskih družin v Trstu. To se bi doseglo, če bi bilo v krogu bolj spretnih in za to stroko navdušenih Marijinih družabnic več' gledaliških odsekov, ki bi nam mogli vrsteč se večkrat nuditi veliko lepega duševnega užitka. Naš dopisnik sklepa z lepo in veliko mislijo : Tako bi prišli počasi do krščanskega ljudskega gledišča v Trstu ! Niti naš dopisnik se ni hotel z gornjim nasvetom, niti mi se nočemo v teh vrsticah vtikati v pravice vodstva Marijine družbe. Saj tudi nimamo najmanjšega povoda : vodstvo je do sedaj vzorno vršilo svojo -težko nalogo in prepričani smo. da jo bo vršilo i v bodoče, j Kakšne zabave, kolikrat in v kakem obsegu naj se prirejajo glediške predstave v krogu Marijinih družabnic, o tem ni nihče tako opravičen in tako zmožen soditi, kakor vodstvo samo. A neka druga misel je, ki smo jo zazrli v gornjih besedah našega dopisnika, in ta ■misel se glasi : Skušajmo se krščansko misleči in krščan-ščapsko živeči Slovenci v Trstu, postaviti vedno bolj na svoje lastne noge ! Pokažimo, da nočemo služiti ne ptujcu, ne domačinu, ki se vojskuje v protiverskem taboru. Pokažimo, da hočemo biti pri delu za ljudsko izobrazbo, za napredek naroda neodvisni, samostojni ! Saj imamo sami v svoji sredi dovolj moči za svoj obstanek in svojo bodočnost, čemu bi,se niti v najmanjši stvarci udali svojim nasprotnikom ?. Mar naj naši pošteni ljudje res zahajajo v „narodni dom“, da se tam na predstavah, kakoršna je bila nedavno „Zaza“, pohujšujejo, posebno pa mladina ? Saj nas je v Trstu že toliko dobrih, poštenih katoliških Slovencev, da lahko sebi nase in na ladjo, da se zavarujemo. Poglejmo, na koliko mož lahko računamo !“ „Na te iz Paname na vse brez izjeme, mogoče na podkrmarja ne ; na te iz Nombra pa se ni zanesti,“ reče krmar. „Na pretežno večino mornarjev torej. Hm ! skrbeti moramo najprej za to, da pridejo straže in vsi važnejši posli v naše roke. Če bi nam bili znani le poglavitnejši kolovodje, še to noč bi jih prijel in z verigami zvezane vrgel v ječo. To bi druge ostra,šilo in dali bi se zlepa pridobiti.“ „Če primete starega sivobradega Anda-luzijca in Italijana Negronija in še škiljastega Navareza S preklanim nosom, ne boste storili napačno,“ meni Rus. S tem ni nič, v slepo se težko zadane pravo“, odvrne Gil Gonzalez, „Teda strogo hočem paziti na te tri in še na nekaj drugih, in če se le s pogledi izdajo, si bodo zapomnili, kdaj so imeli opraviti z menoj ! Za danes dovolj. Xras, Rus, ne bom kaznoval zaradi dečka. Bog sam je to storil ; tudi mi ni treba ukazovati, da imejte oči odprte ! Vas pa častiti oče, prosim lepo, molite, za nas, da nam Bog in njegova milostipolna Mati pomagata v tej nevarnosti ! „Jutri darujem sv. mašo v ta namen. Pa tudi za ubogega Alfonza moramo moliti, naj bo li živ ali mrtev,“ odvrne duhovnik. „In če moreni jaz ali pa moj učenec Karel kaj koristiti. — „Prav ,Karel in Indijanec !“ zakliče kapitan. „Deček nam lahko veliko koristi. Pošljite ga k meni jutri takoj po maši ! In če dobimo Indijančevo zaupanje, je stvar na pol dobljena. Lahko noč ! Stražo že jaz preskrbim !“ (Dalje prihodnjič.) in svojim družinam preskrbimo pošteno za-I bavo s petjem, godbo, telovadbo in tudi glc-diškimi predstavami. O tem poslednjem priča Marijina družba s svojimi dobrimi igralkami. Priredimo svojo božičnico ! Pa kaj ima vse to opraviti z božičnico v prid slovenskim otrokom v Trstu ? Ima opraviti in sicer veliko. V tem članku namreč povdarja-mo potrebo samostojnosti in neodvisnosti tržaških katoliških Slovencev cd prireditev naših nasprotnikov. Če je že zadnji čas, da resno mislimo na tako neodvisnost v vseh strokah dela za ljudski blagor in narodov napredek, čemu se ne bi pokazali tako neodvisne s svojo lastno božičnico v prid otrokom dobrih krščanskih družin 1 Priznajmo vendar sami sebi. da se naše vrste tudi v mestu množijo, da je že precej slovenskih starišev v Trstu, ki ne mislijo več z „Edinostjo“, posebno kar se jim je v zadnjem času tako zelo zamerila s svojo odločno svobodomiselno ferrerovsko gonjo. Ti pošteni možje pa so se naveličali ne le „Edinosti“ same, ampak sploh vsega, kar se je drži. Naveličali so se njenih politikašev, njenega „narodnega” doma, naveličali so se konečno tudi njenih „narodnih“ dam, ki delajo neumorno, pa tudi nenasitno za narod, ki pišejo članke v „Edinost“, ki molče o zastaranih dolgovih in ki pri vsem tem hlastno požirajo kadilo, ki se jim po liberalnih listih cd pristno liberalnik rok prižiga ob kaki petindvajsetletnici ali sličnem. Tem poštenim krščanskim družinam moremo in moramo nuditi v resnici to, kar jim nudijo nasprotniki le navidezno. Nudimo jim včasih tudi malo poštene, zdrave in koristne zabave. Začnimo to delo osamosvojenja s tem, da priredimo letos svojo lastno božičnico v prid slovenskim otrokom naših somišljenikov. Kmalu bodo prišle takozvane narodne dame in narodne gospodične trkat tudi na vrata naših ljudi — posebno rade trkajo na radodarna srca slovenskih duhovnikov — z milo prošnjo za kak donesek k božičnici družbe sv. Cirila in Metoda. Bili so časi, ko je marsikdo naših, popolnoma naših ljudi, stisnil tem narodnim damam in gospodičnam kronco v roke, ne z bogve kakim navdušenjem, ampak zato, da se jih je odkrižal. Nekateri so storili to tudi z namenom, da se ne krši „narodna sloga“ in da ne bo zamere. T! časi so bili, ni jih več za marsikoga izmed naših zavednih mož in vedno bolj in bolj se osvobo-jujejo teh suženjskih obzirov. Če mislijo ljudje, ki vse leto simpatizirajo z „Edinostjo“ o božiču slovenskim otrokom kaj prirediti, prosto jim je, samo da med svojimi ljudmi nabirajo. K našim ljudem naj ne hodijo, ampak k čitateljem in somišeljnikom „Edinosti". Naši ljudje bodo skrbeli zase, oni pa naj skrbe zase, kakor vedo in znajo. Gotovo ni nobenemu naših somi,šeljnikov všeč, če je s svojim imenom objavljen v liberalnem listu kot darovnvi c za Ciril-Metodovo božičnico. Zato bomo letos drugače storili. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Trstu priredi, kakor nam javljajo, božičnico svojim udom' z darovi za otroke. Ta božičnica bedi letos prvič božičnica vseh poštenih krščanskih družin slovenske krvi v Trstu. X našem mestu je v družinah naših somišljenikov brezdvomno veliko slovenskih otročičev, ki jih tare velika revščina. Ob spominu na božje Dete. ki je prišlo revno na svet v betlehemskem hlevcu, opozarjamo že danes slovensko katoliško občinstvo, da pomore s kakim darom tem nedolžnim tipine-kom zavedajoč se Izveličarjevega izreka : „Kdor sprejme enega teh malih v mojem imenu, mene sprejme“. Darove, bodisi v denaru ali v drugih predmetih, sprejema upravništvo „Zarje“ v Trstu, ulica delle Poste štev. 9. Natančen izkaz darov in darovavcev se bo objavljal v našem listu. Nabrano svoto bo upravništvo pravočasno izročilo blagajništvu katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, ki ima prirediti božičnico. Prepričani smo, da s tem zelo vstrežemo našim somišljenikom, ki se pač komaj oddahnejo če nimajo nič pošla z damami in gospodičnami iz nasprotnega tabora. X7emo tudi, da s to svojo božičnico rešimo nekatere sicer poštene, pa bolj boječe ljudi na naši strani nemale zadrege, ko zagledajo narodne dame pred seboj. Sedaj jim bodo lahko mirno, pa odločno povedali : Gospa (ali gospodična), jaz sem že storil za letošnji božič svojo narodno in ob ^ enerii krščansko dolžnost, jaz sem že dal za božičnico slovenskih otrok v Trstu, pa v roke svojih nasprotnikov ne dam niti vinarja, ker mi stojimo in hočemo stati na lastnih nogah ! +4 hujskanje. „Edinost iz minole nedelje je priobčila sledeče : „Kolo ziste r a se je menda — kakor vse kaže — začelo odločno vrteti. Zistema na našem škofijskem Ordinariatu namreč. Znak za to je, kar se je dogodilo ravnokar v Brezovici pri Materiji. X" Brezovici imajo društvo „Narodna čitalnica“, ki obstoji 30 let. Udje tega društva tvorijo tudi krepek cerkveni zbor, ki ga vedi sedaj učitelj Ludovik Žerjal. Pevci tega društva pojejo že od njega začetka tudi na vseh cerkvenih opravilih. Tako je bilo do sedaj. Pred kakimi 20 dnevi pa je prišel g. župnik Normali v spremstvu g. kapelana v solo v Brezovici k g. učitelju, ki mu je naznanil, da se, odslej mora dvakrat na teden poučevati latinsko petje, ker je dosedanje slovensko petje pri maši pre vzvišeni gosp01 škof prepovedal. Odslej da se mora ZARJA“ n latinski. — G. učitelj, ogorčen zbog te odredbe, je dal pozvati več članov čitalnice s predsednikom Dragotinom Ivanovičem na čelu in vsi so odločno protestiral j proti takemu izganjanju slovenskega jezika iz cerkve in so izjavili soglasno z vso faro Brezo viško, ki obsega dvanajst vasi, da ne dopuste nikdar, da bi pevci peval i drugače nego slovenski. Tako nam poročajo iz Brezovice in zaključujejo : Ordinariatu v Trstu kličemo v spomin poziv Kristov : Pojdite po vsem svetu in učite vse narode-! Mi hočemo trdno vstrajati v borbi za pravo našega jezika v cerkvi in povsodi.“ Ker se nam je nemalo čudno zdelo, kako da se upa brezovi,ški učitelj Žerjal kar tako na svojo roko uvažati v cerkev latinščino („Edinost“ namreč pravi, da je prišel g. župnik k g. učitelju, ki mu je naznanil, da bo treba v bodoče dvakrat na teden poučevati latinsko petje), smo kaj željno pričakovali potrebnih poročil iz Brezovice, kako je stvar s tem učiteljem — Latin izatorjem. No, konečno smo prejeli sledeče od vseskozi zanesljivih oseb spisano in podpisano pojasnilo : Brezovica, 30. nov. 1909. Slavno uredništvo „Zarje“ v Trstu. Oziraje se na novico priobčeno v nedeljski „Edinosti" pod naslovom „Kolo zistema“ izjavljamo podpisani sledeče : Dne 3. nov. zvečer je povabil župnik cer- ' 1%vrni' pevce v šolo na pogovor. Dolgo je moral čakati na nje, konečno jih je prišlo celih pet. Z župnikom je bil tudi kaplan in oba cerkvena ključarja. Župnik je zbranim povedal, da se mora v smislu odloka sv. Očeta papeža peti na koru pri slovesnih mašah latinsko. Oh enem je povedal župnik, da sv. Oče zelo priporoča v cerkvi domače ljudsko petje pri tihih mašah. Zato prosi župnik g. pevovodjo, naj poučuje cerkveno petje po trikrat na teden, da se bodo mogli enemu in drugemu petju, za tihe in slovesne maše, priučiti. Nekdaj so bili brezoviški pcVci izvrstni. Učili so se pa po večkrat na teden. V zadnjih dveh letih pa so se naučili samo dve pesmi, kar bi se bilo lahko zgodilo tudi v enem tednu. Župnik je prosil, naj se začno učiti latinsko petje za slovesne maše. S tem da bodo pokazali pokorščino do sv. Očeta papeža. Župnik je povdarjal besedo „papeža", ker latinskega petja pri slovesnih mašah ne zapoveduje škof, ampak papež in njemu mora biti pokoren škof, ki ima skrbeti, da se papeževa zapoved spolnuje. Župnik je pevcem rekel : „A ko se vam zdi papeževa odredba pretežka prosite škofa , naj posreduje pri papežu za preklic in potem ne bo župnik obvezan zahtevati od vas latinskega petja pri slovesnih mašah." — Dne 14. novembra je imel župnik pri dopoldanski službi božji govor o cekvenempetju. Razložil jo sicer papeževo zapoved, vendar pa . je ob enem posebno priporočal pobožno ljudsko petje in zbranim vernikom razložil, kedaj, kako in kje naj gojijo ljudsko petje. Pri nas je ljudsko petje slovensko, tako da župnik ni izganjal slovenskega jezika iz cerkve, kakor ga tudi škof ne izganja, ne pri tihih mašah ne pri popoldanski službi božji. Župnik jo dne 20. nov. zvečer kakim 10 pevcem z g. pevovodjo zopet razložil papeževo odredbo glede latinskega petja pri slovesnih mašah in glede ljudskega petja pri tihih mašah in drugih priložnostih in jih prosil, naj vendar ma rij i veje zahajajo k pevskim vajam, da se bodo temeljiteje izurili ter tako pospeševali čast božjo pa tudi ponos domače fare. Povedal jim je : jutri popoldne bomo peli litanije M. B. po pravilnem napevu, kakor je v knjigi „Slava Brezmadežni" in v „Ceciliji". Knjige imate v zakristiji, pevke so se že izučile. Prav lahko bi bil g. organist, če bi se bil le malo potrudil, s pevci odpeva! na posamezne vrste v litanijah. Tega pa ni storil, ampak ker je župnik sam nekaterekrat pomagal pevcem pri odpevu, je bil organist tako ogorčen, da je rekel potem na koru pevcem*: „Jaz ne pridem več na kor. Na tako organistovo ravnanje mu je cerkveno oskrbništvo odpovedalo službo organista. Hinc illae laerimae ! Od tod one solze ! Od tod oni hinavski in hujskajoči dopis v „Edinost“. — Glede brezo viške čitalnice pa naj lažnjivi dopisnik kar molči. Dokler je bil v Brezovici g. Marčelja, je še živela odkar je on odšel, pa spi. Čitalniški pevci pač niso hodili 30 let popevat k cerkvenim pobožnostim ; v zadnjem pevskem zboru so bile deklice od 16. do 18. leta.y — Ni res da bi bila cela brezoviška fara proti latinskemu petju pri slovesnih mašah. Saj so še pred osmimi leti peli latinske maše in i „Tantum ergo“ in še zdaj pojo „Libera“ in odpeve pri slovesnih mašah. Ivan Hoteš, 1. r. starešina. Fr. Vatovec, 1. r. starešina. nastanejo dopisi v „Edinosti“, polni ogorčenja nad zatiranjem slovenščine v cerkvi. En organist zapusti slovensko petje, potem pa pravijo, da škof izganja slovenščino iz cerkve. Mar ni to brezvestno hujskanje ? Ivan Normali. 1. župnik. Frančišek Magdič, kaplan. VMite, tako politične vesti. DRŽAVNI ZBOR. 1. Po skoraj štiritedenskem odmoru jo imel naš državni zbor pretečeni teden zopet jedno sejo. Med tem časom pa poslanci nikakor niso počivali, ampak vršila so se pogajanja med njimi. 3. „Slovanska Jednota" vladi ne zaupa in zato je zaprla pot k dnevnemu redu z raznimi nujnimi predlogi. 3. Leto se pa bliža h koncu in vlada bi rada spravila pod streho proračun. 1 4. Če bi pa „Slovenska Jednota" dovolila vladi proračun in umaknila nujne predloge, se bi s tem izneverila svojemu stališču, ki ga je zavzela od začetka, da namreč nič ne dovoli Bienerthovi vladi dokler se ne preosnuje. 5. Združeni Nemci so zahtevali, da se morajo Slovani brezpogojno vdati, umakniti nujne predloge in dovoliti državi, kar jej gre. 6. Ker se pa „Slovenska Jednota", — kakor omenjeno — ne pogaja več z vlado, so bili za mešetarje med Nemci in Slovani Poljaki. Poljaki imajo od nekdaj svojo osebno politiko. Pri teh pogajanjih je šel izmed poljskih poslancev „Slov. Jcdnoti" najbolj na roko posl. J. Stapinski s svojo „Ljudsko stranko". V poljskem klubu je zahteval od drugih poslancev, da ne smejo več podpirati Slovanom sovražne vlade, sicer da izstopi s svojimi tovariši iz poljskega kluba. Skoro se je zdelo, da bodo pogajanja vspešna, tu je neiskrenost Nemcev prisilila dr. Šušteršiča, da je v seji klubovi h načelnikov v imenu „Slovanske Jed-note" izjavil, da ne more umakniti nujnih predlogov. Zbornica je zato obravnavala najprvo nujne predloge, tičoče se rešitve narodnega spora v Avstriji. Ostro je govoril proti Nemcem in vladi Mladočeh dr. Kramar. Vse stranke so se zedinile na to, da se ivzoli poseben odsek 52 članov, ki naj pmočuje in potem v 3 mesecih poroča, kako bi se dal napraviti mir med avstr, narodi. V torkovi seji zbornice se je obravnavalo o čeških nujnih predlogih glede šol narodnih manjšin. V debato je posegel tudi naučni minister grof Stiirgk. Najnovejša poročila javljajo, da bo „Slovanska Jednota" pripustila tudi prvo branje proračuna. Na to bo pa zahtevala preosnovo ministrstva; zdi se. da je za to pridobljen tudi že poljski klub. Če se to uresniči, bode tu dogodek zgodovinske važnosti, ker bodo stali združeni vsi Slovani proti oholim Nemcem. jfOVKC n Prevzvišeni g. škof je praznoval včeraj svoj imendan. Mnogoštevilno zbrana tržaška duhovščina mu je čestitala opoldne. Pie vzvišenemu vladiki želimo obilo blagoslova z nebes ! n Odlični gostje. V četrtek j n petek so bili gostje našega prevzv. g. škofa štirje škofje iz dal jne vzhodne Indije : Fr. Linneborn, iz. reda sv. Križa, škof v Davča ; Abond. Cadavini, iz dr. Jez., škof v Mangalore ; H. Dörick, iz dr. Jez., škof v Poona in škof D. Vismara iz Hydera-bada. V7 petek so se odpeljali po morju s parnikom „Africa" v Bombay in dalje. Odpeljali sta se tudi dve misijonski sestri. h č. g. Antona Križmana, kaplana pri sv. Jakobu, ki je, kakor smo že javili, zopet obolel, so spravili te dni v bolnišnico pri .sv. M. Magd. Priporočamo ga vsem duhovnom sobratom v molitev. n Spremembe v duhovščini. Veleč. g.Ignacij Počivalnik je kanonično umeščen na župnijo Bazovico in obdrži naslov kot častni konzisto-rialni svetnik, na njegovo mesto v Kerkavce je odšel č. g. Matevž Škerbec, dosedaj župnik v Kortah, ki je obenem imenovan častni škofijski konzistorijalni svetovalec in dekan dekanata Kerkavce. Za župnijskega upravitelja v Kortah je imenovan č. g. Ludovik Šonc, bivši župnijski upravitelj v Bazovici. Veleč. g. Matevž Rebol, župnik v Truškah, je imenovan častni konzistorialni svetnik. Čestitamo ! Ker se je mons. Pitacco, kopersk i dekan, odpovedal dekanijskim poslom, je bil imenovan dekan koperskega okrožja preč. mons. Ivan Kavalich. Na gimnaziji poučuje verstvo poleg Dr. Čikoviča še Dr. Vrabci*, duhovnik lavantinske škofije, vodja šole šolskih sester v Trstu. n Mohorjeve knjige smo v Trstu vendar le enkrat dočakali. Poverjeniki so jih prejeli ta teden. Vsakdo naj pride po nje tja, kjer se je bil vpisal. Noben član naj ne odpade. Kdor more, naj se takoj vpiše za prihodnje leto. Tržaškim Mohorjanom priporočamo, naj poleg poštnine še kaj malega darujejo za božičnico slovenskih otrok v Trstu. S tem bodo storili veliko delo usmiljenja, ki ne ostane brez plačila. \ sem poverjenikom po deželi v naši škofiji pa priporočamo, naj nabirajo med svojimi Mohorjani male prispevke v podporo slovenskega katoliškega tiska v Trstu. Te podpore naj potem blagovole poslati na upravništvo „Zarje" v Trst, ki ho darove sproti objavljalo v našem listu. S tem storite brezdvomno vc-likt) narodno delo v prid obmejnim Slovencem, saj smo mi obmejni Slovenci v Trstu najbolj potrebni, da si utrdimo svoje katoliško časopisje. Posebnim krajevnim potrebam nočemo s tem pozivom nič škodovati n 0 delavskem shodu spregovorimo prihodnjič. ker se nam je danes nakopičilo obilo nujnega gradiva. n Za kratek čas. Škoda se nam sicer zdi dragocenega prostora v „Zarji", vendar ker je stvar tako lušna, da služi lahko cenjenim čitateljem za kratek čas, pa naj povemo, kako so se začeli tržaški ferrerovci po najnovejši modi proti nam bojevati. Z mevžasto „Edinostjo" — so si mislili — ni nič. S samo zvijačnostjo in hinavščino* se sicer pride naprej, pa vendar gre vse le prepočasi. Shladiti so si hoteli .svojo jezo nad tržaškimi „klerikalci" in so se spustili nad nas in našo „Zarjo" kar v uvodnem članku sobotnega „Slovenskega naroda". Slog dela vso čast gospodom krog „Edinosti", deloma mlatijo prazno slamo, ki jim ni hotela že v tržaškem dnevniku dati nobenega zrna iz sebe. Pa da ne bi bil pisec morda celo iz svečeniških krogov, ker se tako milo joka, da je „nemški" škof koj v začetku stopil na noge onim duhovnikom, ki so se mu zdeli preveč — Slovenci. Na vsak način mora biti dopisnik hudo klerikalen, ker mu je zatirana duhovščina tako zelo pri srcu. Mi se n. pr. še nismo povspeli tako visoko. No, ko si je ta klerikalen dopisnik ohladil svojo jezo nad škofom in „štrebarskimi mlajšimi kaplani, ki se škofu samo zato prilizujejo in samo zato „Zarjo“ izdajajo, da jih ne bi poslal škof kam v Istro", potem da naši „Zarji“ sledeče spričevalo, ki je za kratek čas ponatisnemo. Tržaški ferrerovci pišejo v „Slovenskem narodu" : „Ker jim žito še ni hotelo iti v klasje, so si brezdomovinci ustanovili klerikalni list, ki nosi popolnoma po nedolžnem ime „Zarja“, Ta ultraklerikalna reva je eden najpodlejših zakotnih klerikalnih lističev, kolikor jih svet pozna, tako da dela glede blatenja in obrekovanja svojih rodnih bratov veliko konkurenco re vol verskemu italijansko iredentističnemu lističu „Gazzettino“, katerega izdaja, slovenski renegat Werk." Po tej kratkočasn ici sc spravi „Narodov" dopisnik na naša katoliška društva in konečno tudi na tržaško-istrsko slovensko ljudsko stranko, na katero se razume, kakor zajec na boben. — Mi bomo gospodom krog „Edinosti" prav hvaležni, če nam kaj kmalu spišejo zopet nekaj tako kratkočasnega, kakor takrat v „Slovenskem narodu“. Samo to ni lepo o I*<> s t o 1 >. Sprejema hranilne vloge, za kojih varnost jamčijo vsi člani zadruge, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem, cenjenim nad tr i no. ilj o n e kron. od vsakoga in jih polmesečno obrestuje po W in na 60 dnevno odpoved po 43/4% 0 brez kakega odbitka za rentni davek, katerega plača hranilnica sama, tako, da dobijo vlagatelji odvloženih 100 K na leto čistih obresti 4 50 v, oziroma 4 K 75 v. Posojila daje le svojim. Uraduje se vsak delavnik od 9 — 12 ure dopoldne in od 3—4 in pol ure popoldne. V uradu pri sv. Ivanu se ||l uraduje delavnik od 5—7 ure zvečer, ob n-deljah od 11—12 ure dopoldne. JVeicelsvtvo . ♦*> »*♦ t ❖ ❖ ❖ ❖ t ❖ t ❖ ❖ ❖ t ❖ ❖ ❖ t ❖ ❖ ❖ ❖ t ❖ t ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t ❖ t ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t Y ❖ ❖ ❖ ❖ t Y ❖ t Y ❖ f Y ❖ PRODAJALNA kml mn. HMšTH ulica Posle šl. 9 - 6 IST - Telefon šl. 2326. _____ --------D o o------——----- Zaloga molitvenikov, v slovenskem, hrvatskem, nemškem in laškem jeziku, raznovrstnih rožnih vencev, svetinj, malih in velikih podob, različnih kipov in križev, vsakovrstnih palm za oltarje, sveč razne kakovosti za cerkveno in domačo rabo, raznega papirja in vseh pisarniških potrebščin i. t. d., i. t d. Za častite župne uraöe in gg. Duhovnike:: imamo v zalogi cerkvene tiskovice, kanon tabele, proprium za brevir in missale, rituale, brevirium, horae diurnae, vademecum, birete, kolare šemisete, in sploh vse druge cerkveno potrebščine. : Družinska pratika za L1910. Џ Vsa cerkvena oblačila, zastave i. t. d. sprejemamo v popravilo ali preskrbimo novo. Razprodaja užigalic in kolekov za obmeje Slovence. - Znakov soc. zveze in dr. Spr jemamo vsa KNJIGOVEŠKA DELA in preskrbimo tudi OKVIRJE ZA SLIKE. Zahtevajte seznam naše prodajalne, k! se Vam pošlje brezplačno. Uljudno se priporoča „3(aloliško tiskovno društvo“ v Trstu. ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t ❖ t ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ t ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖